Ifalijansko—turška vojska. Lahi so v petek, dne 29. sGptembra Tjurkom nafiovedali vojsko, ker jim niso mirnim potom boteli izro&iti svoje dGžele Tripolis v Severni Afriki. NobcriG pravicG nimajo Lahi do Tripolisa, toda, k.er so se v Severni Afriki že druge velevlasti udomaeile, Anglija v. Egiptu, Francija v Tunisu, in zadnje mGsecG v Maroku, zato je tudi Laiiom. prišlo poželjGnje po deželi Tripolis, ki je od Italije oddaljena le 7 ur vožnje po SredozemskGm morju. Početje Laliov je torGj pravzaprav roparsko delo, ki pa jg gotovo dogovorjGno s Franoijo, mogoBG tudi z Anglijo, Italija je bila mirna, ko sta Anglija in Francija ropali dežele v Alriki, sedaj pa zahteva Italija protiuslugo. Ceprav se roparsko ravnanje Italijanov do turške dežele Tripolis ne more odobravati, , vendar se da razlagati, olepšati in omiliti. Ker sta si Anglež in Francoz razdelila med seboj že velik del Severne Airike, sg je bilo bati, da dobita vso trgovino v roke, in Italija bi bila nav;ezana na njuno milost. Zato je porabila sedaj Italija ugodno pjriliko, ko je Franoija ugrabila brcz ugovora drugih velevlasti Maroko tGr se polastila Tripolisa. S stališea splošne omike ni nobena nesreča ta ugrabitev, ker je le.koristno, Be se iztrga Turku dežela, ki pod njegovim gospodarstvom propada. Tripolis bo koneno tudi v prid laŠkemu dc]av.ljudstvu,ker'bota deželapovzdignilaiblagostanje>cer lega kraljestva, odprla laškim jiridelkom nov trg, trgovstvu nova pota, delavskim rokam pa dala novega zaslužka. Tudi z avstrijskega stališfia vzbiija najiiovejše lašk.o počctJG upanje, da bodo Lahi sedaj za en eas opustili svoje želje po našem Trstu in laških Tirolah, ker bodo imeli dovolj opraviti s Tripolisom. Turcija sg bo težko resno branila proti Italijanom. V Tripolisu ima le malo vojakov, tje spraviti pa jib ne more, ker italijansko brodovje čuje pred tripolitansko obalo, Da pa bi se spustilo turško brodovje z laŠkiin v rGsen boj, je neverjetno, ker ]e turško brodovje zgIo zaostalo.. PaB pa se Turcija opravifteno boji, da bo ji zasledovala Italija njene ladje po Sredozemskem morju ter ji še te unicila, Katere ima. Pri Prevesi sg je to že dogodilo. Tiudi drugod so baje vi- deli krožiti italijanske ladije, ki iščejo turških ladij, da jili potopc. Cetudi rg bo brez vsakega boja Tureija prepustila Tripolisa Lahom, vendar bo mendai obračala veejo pozornost na to, da se ji na Balkanu nG odvzame nobena njena pokrajina. Bolgari preže na bolgarski del Makedonije, Srbija na srbski del, Grki liocejo Kreto, mi Avstrijci prosto pot do Soluna, Italija Albanijo, Crna gora tudi kos albanske dežeie, Rus pa bi najrajši imel Carigrad, Sicer si vse države zatrjujejo med seboj, da b.odo Turčijo pustile na Balkanu pri rairu, vendar jim ni ni6 vcrjeti. To je pokazala najprej It.alija, ki je baje izkrcala v Albaniji že 1000 vojastva. Ce je to res, potem bodo gotovo tudi druge države kmalu padie po turških pokrajinajh na Balkanu in preti nam velika svetoviia vojna, Mogoce pa je tudi, da bo Turčija sarna zaBcla vojsko s katGro izmed balkanskih dežel, najbrže z GrŠko. Ker sg v Tripolisu ne bo mogla Italijanom resno upirati, raorala bo zaŽGti kje drugod vojsko, da se razžaljeno in razburjeno Ijudstvo pomiri. Tudi v tem slučaju se je bati neljubih zapletlja.jev z drugimi državami in svetovnG vojskG. Pokrajina Tripolis. Dežela Tripolis leži na sGvGrni strani Afriko, meji na vzhodu na Egipt-, na severu na Sredozemsko morje, na zahodu na pokrajino Tunis, na jugu pa na francosko pokrajino Kongo. Nasproti Tripolisu sg nahaja na severu italijanska Sicilija. DGžela Tripolis je dvakrat tako velika kot na&i Avstrija, a je slabo obljudena; šteje samo nekaj Bez 1 milijon prebivalcev. V sredini dGžGle mora hoditi potnik po 10 do 20 ur daleB, predno naleti na človeško prebivaiišSG; bolj na gosto so naseljeni ljudje ob morski obali, ki inGri 2000 kiloraetrov, Pokrajina je posebno v sredini grozno zapuščena, Pota so tako slaba, da se le z najvecjo težavo pride dalje. O železnicah pa sploh ni govora. Hudo sg 6uti v tej dGželi pomanjkanje vode; v obširniH peščenih puščavah sg le rcdko k]e dobi kapIjica vode. PodjarmljGnje teh pokrajin n6 bo šlo tako lahko od rok, kcr bodo domafiini Arabci gotovo za seboj zastrupili še tiste redke izvirkG vode. ¦ Prebiva,lstvo v Tripolisu jg zelo rGvno, Živež si mora vccinoma od drugod uvažati. PomanikanJG vode in tGžavno dovažanje živil bo delalo italijanski vojski mnogo prGglavic. Lega mesta Tripolls. Mesto Tripolis leži na rodovitni nižini ter šteje 30.000 prebivalcev, med njimi 3000 fcristjanov in 6000 judov. S svojimi ozkimi minaretami in kupolami mošej nudi mesto Tripolis iz daljave krasGn pogled. T.udi notranjost mesta samega sg razlikuje od ostalib vzhodnih mGst vsled svoje snažnosti po cestah. Pristanišče samo je jaiko ugodno. Trgovina je skoraj popolnoma y rokah Evropejcev, v prvi vrsti Italijanov. V Tripolisu je zgIo razvita obrt in trgovina preprog in turškib tkanin, Mcsto Tripolis ima glavno pristanišče dežele ter tvori nekaka vrata y, notranjo Afriko, kamor vodi karavanska cesta preko Mursuka in Bilmara v Bornu. V Tripolis vodijo StGvilnG italijanske, francoskG in turške morske proge. Kljub temu, cla obstoji dežela Tripolis veeinoma iz pušBav, ima obširne plodonosne pokrajinG, v katGrib izborno uspeva žito, sadjG, zelenjava rn cvetlice. Boj pri Prevezi. O bitki pri Prevezi Še danGs ne vemo, koliko je resnicG na poročilu. Italijani zanikujGjo, da bi se sploh vršila tamkaj bitka, tur&ka poročila zopet odločno trdijo, da so Italijani pri Prevezi napadli turške ladije. Preveza leži namrec v Evropi, kakih 300 kilometrov južno od dalmatinsko-avstrijske mGJe, in Italija sg jG zavGzala proti vsem vGlevlastim, da na evropskih tleh ne bo dGlaia nemirov. Zato jg verjetno, da sg je bitka vršila, a jo Italijani liočejo utajiti. O bifcki se poroča: Dne 29. septembra se je pripGljalo italijansko brodovje pred Prevezo, PovGljnik vojvoda Abruški je ukazal križariti. Ob 3, uri popoldnG so porogali poveljniki, da ste zapustili dve turški torpedovki PrevGzo. Ena eskadra jg priBGla zasledovati eno turško torpedovko, ki je bežala proti severu. Po kratkem streIjanju topov z obGji strani se je turška torpedovka obrnila in zavozila na obrežjG, Ladja, ki je gorela, ni več rabna. Druga tur&ka torpGdovka, ki sta jo napadla dva torpcdna rušilca, sg je vrnila nepoškodovana v Prevezo. AbruŠki vojvoda je polnialil poveljnika laškG eskadre. Turška poroeila obenem pravijo, da so izkrcali Italijani na Prevezi 1600 vojakov. Listi poročajo, da je Avstrija, Francija in Anglija že pokregala Italijo radi te bitke in ji dala oster opomin. Potemtakem ni več dvomiti o tem verolomnem italijanskem napadu. Ako Italija ne bo ustavila v juzni Albaniii (kier leži Preveza) svojih bojnih pohodov, bodo tudi avstrijske bojne ladje odplulG proti Durazzu, Prevezi in Valari. Obstreljevanje mesta Tripolls. V soboto, dne 29. septembra popoldne je italiiansko vojno brodovje začelo obstreljevati mGsto Tripolis. Baje je poveljnik brodovja. na lastno roko zapovedai obstreljevati mesto. Turki so iz mestnih utrdb streljali iz težkih topov, vsled čcsar so bile nekatere italijanske ladije tGžko poškodovane. Listi poročajo, da nameravajo T.urki mesto Tripolis zapustiti in se umakoiti v sredino dežele. Druga poročila zopet pra