Uredila Špela Vintar SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje Ljubljana 2014 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 1 11.3.2013 8:54:26 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Zbirka PreVodosLoVje in UPorabno jeZikosLoVje ISSN 2335-335X U rednica: Špela Vintar recenzenta: erich Prunč, Vojko Gorjanc Uredniški odbor zbirke: Špela Vintar, Vojko Gorjanc, nike kocijančič Pokorn Tehnični urednik: Martin Grad © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014. Vse pravice pridržane. Z aložila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izdal: oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2014 P rva izdaja, elektronska izdaja DOI : 10.4312/slovenski_prevodi oblikovna zasnova: kofein, d. o. o. Prelom: jure Preglau Publikacija je brezplačna. CiP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'322(0.034.2) 81'25=163.6 sLoVenski prevodi skozi korpusno prizmo [Elektronski vir] / uredila Špela Vintar. - 1., elektronska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. - (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, ISSN 2335-335X) Način dostopa (URL): http://e-knjige.ff.uni-lj.si/index.php/ZZFF/catalog/book/2 isbn 978-961-237-662-8 (pdf) 1. Vintar, Špela 274604032 2 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 2 11.3.2013 8:54:26 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 3 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 3 11.3.2013 8:54:26 kaZaLo Vsebine kazalo vsebine 4 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 4 11.3.2013 8:54:26 kaZaLo Vsebine uvodnik: o rojstvu korpusa Spook in njegovih prvih sadovih 6 Špela Vintar Seznam del v korpusu Spook 10 vzporedni korpus Spook: označevanje, zapis in iskanje 14 Tomaž Erjavec pogostost vzročno-pojasnjevalnega namreč v izvirniku in prevodu: korpusni pristop 32 Nataša Hirci Samostalnik človek med generično in specifično rabo v korpusu prevedenih in izvirnih besedil v slovenščini 54 Agnes Pisanski Peterlin neosebne glagolske oblike v prevodni in izvirni slovenščini: primer deležja 70 Tamara Mikolič Južnič pridevniški polstavki v francoščini in prevedeni slovenščini 94 Adriana Mezeg primerjava slovenskih prevodnih variant povezovalca mais v francosko-slovenskem vzporednem korpusu 120 Mojca Schlamberger Brezar pogled na pojme med jeziki in jezikovnimi viri 144 Darja Fišer in Kristina Bizjak ptičji pogled na leksikalno ustvarjalnost v slovenskih prevodih 166 Špela Vintar pragmatični pomen in semantična prozodija v medjezični perspektivi: primer slovenščine in angleščine 180 Mojca Šorli imensko kazalo 206 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 5 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 5 11.3.2013 8:54:26 Špela Vintar Uvodnik: o rojstvu korpusa sPook in njegovih prvih sadovih 6 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 6 11.3.2013 8:54:26 UVODNIK It is important to avoid perfectionism in corpus building. (sinclair, 2005) V pričujoči knjigi vam predstavljamo devet izvirnih in svežih raziskav, ki z različnih zornih kotov obravnavajo slovenske prevode in se posvečajo raz- ličnim jezikovnim in prevodnim pojavom v skupno štirih jezikovnih parih. Veže jih pogled skozi korpusno prizmo; prav vse namreč uporabljajo korpu- sno metodologijo, in razen ene vse temeljijo na prvem slovenskem prevodo- slovnem korpusu sPook. Čeprav večina avtorjev v uvodnem delu govori o uporabljenem gradivu, tehnične vidike izdelave korpusa pa natančno opisuje prispevek Tomaža erjavca, se vendarle spodobi, da takšni monografiji za po- potnico povemo zgodbo o nastanku korpusa, predstavimo njegovo sestavo in pojasnimo razloge zanjo. slovenski Prevodoslovni korpus je nastal v okviru projekta slovensko pre- vodoslovje – viri in raziskave, ki je potekal na Filozofski fakulteti v partner- stvu z institutom jožefa stefana od maja 2009 do aprila 2012. Projekt je pod šifro j6-2009-0581 financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije. kot je razvidno iz knjige, ki jo držite v rokah, sta glavna cilja projekta dosežena: • Prvi je bil zgraditi prevodoslovni korpus, ki bi zajemal med seboj pri- merljive vzporedne korpuse prevodov v slovenščino iz štirih tujih jezikov, angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine, ter njihove izvirnike, tretji nevzporedni del korpusa pa bi bil zgrajen iz del, izvirno napisanih v slovenščini. • drugi je bil uporabiti korpus za temeljne empirične raziskave o zna- čilnostih slovenskih prevodov; prvo bero teh raziskav prinaša ta knjiga, upamo pa, da jih bo korpus sPook obrodil še veliko. korpus v sedanji obliki zajema 95 leposlovnih del; od tega je 23 izvirnih sloven- skih romanov, ostalo pa so prevodi in njihovi izvirniki. Prvotni načrt za sestavo korpusa je bil bistveno bolj ambiciozen, saj smo želeli zagotoviti reprezentativ- nost tudi po žanrski sestavi in smo v neleposlovni del nameravali vključiti še uporabniške priročnike, publicistična in strokovna besedila. kmalu po pričetku zbiranja besedil smo morali prvotni načrt revidirati, saj je postalo jasno, da s človeškimi in finančnimi viri, ki smo jih imeli na voljo, tak ne bo izvedljiv. Tako smo v končni korpus vključili le leposlovna dela, natančneje prozna leposlovna dela, prevedena v slovenščino iz izbranih štirih jezikov v zadnjih desetih letih, ob tem pa smo si zastavili še željo po čim večji žanrski raznolikosti, različnih prevajalcih in različnih založbah, prioriteto pa naj bi imela odmevna, brana, priljubljena dela. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 7 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 7 11.3.2013 8:54:26 Špela Vintar Takoj na začetku smo trčili ob dve pomembni vprašanji: kako priti do teh del v izvirniku in prevodu, po možnosti v elektronski obliki, s tem pa je neločljivo povezano tudi vprašanje avtorskih pravic. Poti do knjig so bile zelo različne. Za francosko-slovenski in italijansko-slovenski del korpusa se je kmalu pokazalo, da zbirki pravzaprav že obstajata, saj sta sode-lavki projekta adriana Mezeg in Tamara Mikolič južnič v okviru svojih doktor- skih disertacij nedavno tega zgradili vsaka svoj korpus, ki je že zajemal potrebno količino leposlovnih del v izvirniku in prevodu. obe sta bili pripravljeni prispe- vati svoja korpusa, tako da smo v okviru projekta izvedli le še pretvorbo v enotni sPook format in dela priključili ostalim. Za angleško-slovenski in nemško-slo- venski jezikovni par te sreče nismo imeli in je bilo treba začeti z ničle. najprej smo za vsak podkorpus sestavili »seznam želja«, se pravi prioritetnih del, ki bi jih želeli vključiti. elektronske izvirnike teh del smo iskali na različnih javnih in manj javnih delih spleta, nekatere smo tudi kupili kot e-knjigo, nekaterih ni bilo mogoče pridobiti nikakor in smo jih digitalizirali sami. slovenske prevode smo večinoma pridobili neposredno od prevajalcev, nekaj pa smo jih pridobili tudi od založb. Pri več delih se je zgodilo, da smo imeli na razpolago prevod, izvirnika pa ni bilo moč najti nikjer – v enem primeru niti tiskanega izvoda v slovenskih knjižnicah nismo našli; taka dela smo morali črtati s seznama in nadomestiti z drugimi. končni izbor je tako nujen kompromis med željami in možnostmi, a smo kljub temu uspeli za vse jezikovne pare zagotoviti minimalno raven heterogenosti. slovenske izvirnike smo brez izjeme vzeli iz korpusa Fidaplus, spet smo izbirali po načelu čim večje žanrske in avtorske raznolikosti, pri datumu nastanka pa smo se omejili na leto 1998 in mlajša. Pri vprašanju avtorskih pravic smo se jasno zavedeli, da bi pravice za slovenske prevode in izvirnike morda celo uspeli zbrati, čeprav bi tudi to gotovo močno upočasnilo gradnjo korpusa in korenito vplivalo na izbor del. Med tujejezičnimi izvirniki so tudi zelo odmevna in tržno uspešna dela, ki so avtorskopravno zašči- tena do zob in čez, zato nam pravic za njihovo vključitev v korpus skoraj zagotovo ne bi uspelo pridobiti. Če bi morali taka dela izključiti in se omejiti denimo na tista, katerih avtorji so že dlje časa pokojni, bi bil tak korpus bistveno manj zanimiv za raziskovanje prevodov in sodobnih prevajalskih strategij. Tako smo s težkim sr-cem sprejeli odločitev, da korpus ne bo javno dostopen, do njega pa imajo odprto pot vsi raziskovalci, ki ga želijo uporabiti za kakršne koli nekomercialne namene. Morda je zanimivo, da so se že besedilodajalci »veselili« prevodoslovnega kor- pusa in potencialnih rezultatov raziskav. ko smo se denimo na Mladinski knjigi pogovarjali z urednikoma Miho kovačem in Tatjano Cestnik o ciljih projekta, je v pogovoru na površje splavalo več raziskovalnih hipotez, domnev o značil- nostih prevodov v slovenščino, o različnih praksah založniških hiš, o lektorskih 8 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 8 11.3.2013 8:54:26 UVODNIK politikah, o recepciji prevodov in še marsikaj. Prevajalci, ki so prispevali svoje prevode, so bili v nekaterih primerih negotovi (»a zdaj boste pa skritizirali moj prevod ...«), v nekaterih pa radovedni in pozitivni (»končno, skrajni čas, da to nekdo razišče ...«). in res je bil skrajni čas, čeprav – kot ugotavlja večina avtorjev v sklepnih mislih svojih prispevkov – je korpus sPook bistveno premajhen, da bi dopuščal posploševanje pridobljenih rezultatov. Vseeno pa se iz posameznih kamenčkov v mozaiku zarisuje podoba sodobnega slovenskega leposlovnega prevoda, ki v mar- sičem odstopa od še vedno globoko zakoreninjenih predsodkov, da so prevodi po nekih težko oprijemljivih kriterijih inferiorni od izvirne jezikovne produkcije, da so slovenski prevajalci ujeti v primež okostenele jezikovne norme, da iz prevodov komaj zastrte v bralca bolščijo prevzete strukture izvirnega jezika, da si prevajalci tuje kulturne svetove v maternem jeziku le redko upajo slikati s tako pogumnimi potezami kot avtorji. Za pomoč pri gradnji korpusa sPook se zahvaljujemo vsem prevajalcem, ki so prispevali svoja besedila za naš projekt: sandri baumgartner naylor, Vasji Cerar, branku Gradišniku, nini Grahek križnar, jakobu j. kendi, Tini Mahkota, Šte- fanu Vevarju in Urši Vogrinc javoršek.1 Zahvaljujemo se tudi založbi Mladinska knjiga za pozitiven odnos in prispevek besedil, čeprav ta na koncu niso bila vklju- čena v korpus. Pri pridobivanju besedil iz različnih manj tradicionalnih virov se je odlično izkazal Miha Mele, ki je igral odločilno vlogo tudi pri tehnični obdelavi in poravnavi, ob pomoči Špele Gašparič. Za končno pretvorbo besedil sta skr- bela senja Pollak in Tomaž erjavec. Zahvaljujemo se vsem avtorjem besedil in recenzentom, prav posebne zasluge pri nastanku te knjige pa gredo tehničnemu uredniku Martinu Gradu. Preostane le še želja, da bi iz rezultatov naših raziskav prevajalci in prevodoslovci črpali navdih za še boljše prevode in še več raziskovalnih spoznanj. Špela Vintar Ljubljana, november 2012 1 V zahvali navajamo le tiste prevajalce, ki so svoja dela odstopili konkretno našemu projektu. korpus sPook sicer vsebuje še številne druge prevode, ki so jih prevajalci bodisi odstopili že prej adriani Mezeg ali Tamari Mikolič, bodisi so bila vključena v korpus Fidaplus, iz katerega smo prav tako črpali prevode. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 9 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 9 11.3.2013 8:54:26 Špela Vintar Seznam del v korpuSu Spook angleščina – slovenščina dan brown: The Da Vinci Code. new York: doubleday, 2003. dan brown: Da Vincijeva šifra. Prevajalka nataša Müller, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. eoin Colfer: The Supernaturalist. new York: Hyperion, 2004. eoin Colfer: Rešitelji. Prevajalka Urša Vogrinc, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Colin dexter: The way through the woods. London: Macmillan, 1992. Colin dexter: Pot skozi gozdove: inšpektor Morse in Zlovešči verzi. Prevajalka nina Grahek križnar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. Mark Haddon: The Curious Incident of the Dog in the Night-Time. oxford: david Fickling, 2003. Mark Haddon: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Prevajalec Vasja Cerar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. doris Lessing: The Fifth Child. London: Harper Perennial, 2007. doris Lessing: Peti otrok. Prevajalec dušan ogrizek, radovljica: didakta, 2008. j. k. rowling: Harry Potter and the Half-Blood Prince. London: bloomsbury, 2005. j. k. rowling: Harry Potter. Polkrvni princ. Prevajalec branko Gradišnik, Ljubljana: epta, 2006. j. k. rowling: Harry Potter and the Deathly Hallows. London: bloomsbury, 2007. j. k. rowling: Harry Potter. Svetinje smrti. Prevajalec jakob j. kenda, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. Zadie smith: White Teeth. London: Penguin books, 2001. Zadie smith: Beli zobje. Prevajalka Tina Mahkota, Ljubljana: Študentska založba, 2004. j.r.r. Tolkien: Lord of the Rings: The Two Towers. London: Harper Collins, 2001. j.r.r. Tolkien: Gospodar prstanov: Stolpa. Prevajalec branko Gradišnik, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. nemščina – slovenščina Günter Grass: Katz und Maus. Göttingen: steidl, 1993. Günter Grass: Mačka in miš. Prevajalec Štefan Vevar, radovljica: didakta, 2000. elfriede jelinek: Der Tod und das Mädchen III (Rosamunde). berlin: berliner Taschenbuch Verlag, 2004. elfriede jelinek: Smrt in deklica III (Rozamunda). Prevajalci Urška P. Černe, anja Uršič in sandra baumgartner, Celovec: Mohorjeva družba, 2004. sten nadolny: Die Entdeckung der Langsamkeit. München: Piper Verlag, 1983. sten nadolny: Odkritje počasnosti. Prevajalec Štefan Vevar, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004. bernhard schlink: Der Vorleser. Zürich: diogenes, 1995. 10 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 10 11.3.2013 8:54:26 seZnaM deL V korPUsU sPook bernhard schlink: Bralec. Prevajalka sandra baumgartner, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2001. W. G. sebald: Austerlit z. München: C. Hanser, 2001. W. G. sebald: Austerlitz. Prevajalec Štefan Vevar, Ljubljana: Študentska založba, 2005. Martin Walser: Ein liebender Mann. reinbek bei Hamburg: rowohlt, 2008. Martin Walser: Ljubeči moški. Prevajalec slavo Šerc, Celje: Celjska Mohorjeva družba: društvo Mohorjeva družba, 2010. Feridun Zaimoglu: Leyla. köln: kiepeheuer & Witsch, 2006. Feridun Zaimoglu: Leyla. Prevajalec slavo Šerc, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007. Francoščina – slovenščina Pascal bruckner: L‘Amour du prochain. Éditions Grasset & Fasquelle, 2004. Pascal bruckner: Ljubezen do bližnjega. Prevajalec jaroslav skrušný, Ljubljana: Študentska založba, 2007. Marie darrieussecq: Truismes. P.o.L. Éditeur, 1997. Marie darrieussecq: Svinjarije. Prevajalec Marko Crnkovič, Ljubljana: dZs, 1997. Fatou diome: Le ventre de l‘Atlantique. Éditions anne Carrière, 2003. Fatou diome: Trebuh Atlantika. Prevajalka ana barič, Ljubljana: sanje, 2007. jean echenoz: Je m‘en vais. Les Éditions de Minuit, 1999. jean echenoz: Grem. Prevajalka suzana koncut, Ljubljana: Modrijan, 2008. Laurent Gaudé: Eldorado. actes sud, 2006. Laurent Gaudé: Eldorado. Prevajalka Tjaša Mohar, Celje: društvo Mohorjeva družba, 2007. Philippe Grimbert: Un secret. Éditions Grasset & Fasquelle, 2004. Philippe Grimbert: Skrivnost. Prevajalka jožica Grum, radovljica: didakta, 2008. Hervé Guibert: Fou de Vincent. Les Éditions de Minuit, 1989. Hervé Guibert: Nor na Vincenta. Prevajalec brane Mozetič, Ljubljana: ŠkUC, 2007. Michel Houellebecq: Plateforme. Éditions Flammarion, 2001. Michel Houellebecq: Platforma. Prevajalka Mojca Medvedšek, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. andreï Makine: Le testament français. Éditions Mercure de France, 1995. andreï Makine: Francoski testament. Prevajalka nadja dobnik, Študentska založba Litera, 2005. Pierre Mérot: Mammiféres. Éditions Flammarion, 2003. Pierre Mérot: Sesalci. Prevajalec jan jona javoršek, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. dai sijie: Balzac et la petite tailleuse chinoise. Éditions Gallimard, 2000. dai sijie: Balzac in kitajska šiviljica. Prevajalka alenka Moder saje, Tržič: Učila, 2002. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 11 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 11 11.3.2013 8:54:27 Špela Vintar shan sa: Impératrice. Éditions albin Michel s.a., 2003. shan sa: Cesarica. Prevajalka ana barič, Tržič: Učila, 2007. italijanščina – slovenščina niccolò ammaniti: Io non ho paura. einaudi, 2001. niccolò ammaniti: Ni me strah. Prevajalka nataša kos, Ljubljana: Študentska založba, 2004. alessandro baricco: Seta. rCs Libri, 1996. alessandro baricco: Svila. Prevajalec Maja novak, Vale-novak, 1999. alessandro baricco: Novecento. Feltrinelli, 1994. alessandro baricco: Devetsto. Prevajalec Maja novak,Vale-novak, 2000. sveva Casati Modignani: Vaniglia e cioccolato. sperling & kupfer editori, 2000. sveva Casati Modignani : Vanilija in čokolada. Prevajalec Lucija Marija Mal, Prešernova družba, 2003. Umberto eco: Baudolino. bompiani, 2000. Umberto eco: Baudolino. Prevajalec Vasja bratina, Mladinska knjiga, 2003. oriana Fallaci: La rabbia e l‘orgoglio. rizzoli, 2001. oriana Fallaci: Bes in ponos. Prevajalec Vasja bratina,Učila international, 2004. anotnio Tabucchi: Sogni di sogni. sellerio, 1992. anotnio Tabucchi: Sanje o sanjah. Prevajalec Teo Šinkovec, ark, 2003. Slovenščina renata ažman: [Japajade. Tuma, 2005. boštjan Cvetič: Umri. karantanija, 2003. aleš Čar: Pasji tango. Študentska založba, 1999. dušan Čater: Patosi. karantanija, 1999. Zoran Hočevar: Šolen z brega. Založba /*cf., 1998. alojz ihan: Romanje za dva --- in psa. Študentska založba, 1998. igor karlovšek : V objemu lože. dZs, 1997. nina kokelj: Milovanje. Študentska založba, 1998. aaron kronski: Lutke. karantanija, 2004. dušan Merc: Slepi potnik. ,1999. Vinko Möderndorfer: Omejen rok trajanja. Cankarjeva založba, 2003. Vinko Möderndorfer: Ljubezni Sinjebradca. dZs, 2005. andrej Morovič: Seks, ljubezen in to. Študentska založba, 2006. edo rodošek: Skoraj enaki. karantanija, 2003. Franček rudolf: Pošlji deklico. karantanija, 2006. Peter semolič: Krogi na vodi. Študentska založba, 2000. ivan sivec: Julija iz Sonetnega venca. karantanija, 2006. andrej skubic: Grenki med. dZs, 1999. Tomo snoj: Koledar Evinih razpoloženj. Tuma, 2005. david Šalamun: New York v štirih letnih časih. Založba /*cf., 2005. 12 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 12 11.3.2013 8:54:27 seZnaM deL V korPUsU sPook dušan Šarotar: Potapljanje na dah. Študentska založba, 1999. jani Virk: Pogled na Tycho Brahe. Študentska založba, 1998 . Lenart Zajc: Hevimetal. Tuma, 2004. Pavle Zidar: Čebele iz bachov. društvo 2000, 1996. darko Žlebnik: Prešuštvo. Študentska založba, 1999. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 13 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 13 11.3.2013 8:54:27 Tomaž erjavec Vzporedni korpus sPook: označevanje, zapis in iskanje terminoloških virov Tomaž Erjavec odsek za tehnologije znanja, institut »jožef stefan« tomaz.erjavec@ijs.si abstract The paper discusses the technical aspects of the compilation and use of the sPo- ok parallel corpus, in particular the morphosyntactic tagging and lemmatisati- on, the encoding of the corpus, and the concordancer developed for searching the corpus. The morphosyntactic tagging of the slovene texts was performed using previously developed methods and the tagset elaborated in the jos and MUL- TeXT-east projects. For tagging the english, French, italian and German parts of the corpus we used the program TreeTagger, which, however, uses incompati- ble tagsets for the languages. For sPook we developed mappings between the TreeTagger tagsets and the multilingual MULTeXT(-east) recommendations, thus harmonising the tagsets across all the included languages, which enables easier use of the corpus. The computer encoding of the corpus is based on the XML standard. in the process of the compilation of the corpus we used a simple set of slovene language elements, while the final version follows the Text enco- ding initiative Guidelines, Tei P5. The Web-based concordancer CUWi was also developed for sPook, which supports searching the text and annotations through regular expressions, displaying of concordances and frequency lexicons, multilingual searching and display, and downloading results in several formats. keywords: morphosyntactic tagging, corpus encoding, concordancer ključne besede: oblikoskladenjsko označevanje, kodiranje korpusov, konkordančnik 14 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 14 11.3.2013 8:54:27 Vzporedni korpus spook 1 uvod izdelava vzporednega korpusa ima več korakov, začenši z digitalizacijo besedil, poravnavo izvornega besedila in prevoda po stavkih do zapisa metapodatkov za posamezna besedila – v prispevku teh korakov ne obravnavamo, temveč se osredo- točimo na jezikoslovno označevanje ter na računalniški zapis korpusa. Te informa- cije niso zanimive samo s stališča priprave korpusa, temveč tudi s stališča njegove uporabe, saj so jezikoslovne lastnosti, pripisane posameznim besedam v korpusu, lahko koristne pri iskanju po korpusu ter pri luščenju raznih kvantitativnih lastnosti besedil. korpus, označen z metapodatki o posameznih besedilih in jezikoslovnimi lastnosti posameznih besed, je dostopen preko konkordančnika, ki je tudi predsta- vljen v prispevku. konkordančnik je bil razvit za namene prevodoslovnih raziskav in omogoča raznovrstna iskanja po jezikoslovno označenih vzporednih korpusih. 2 oblikoSkladenjSko označevanje in lematizacija 2.1 postopek označevanja oblikoskladenjsko označevanje je postopek, pri kateri vsaki besedni pojavnici v besedilu glede na sobesedilo pripišemo ustrezno oblikoskladenjsko oznako. av- tomatsko označevanje tipično poteka s statistično zasnovanimi in jezikovno ne- odvisnimi programi, ki se modela jezika naučijo na ročno označenem korpusu. Modeli so večinoma sestavljeni iz dveh delov: • Leksikon besednim oblikam pripiše množice oblikoskladenjskih oznak, npr. » čebule → Sozer:8 + Sozmt:1, torej 8x samostalnik, občno_ime, ženski spol, ednina, rodilnik in 1x v tožilniku množine. • kontekstne značilke, s pomočjo katerih iz množice leksikalnih oznak program izbere pravo glede na kontekst besede. Tipične značilke so kar n-terčki oznak s pripadajočo frekvenco iz učnega korpusa, npr. Zk-mer Ppnmer Somer:46, primer niza je » tega mestnega orkestra« ali » onega na-rodnega veljaka« Za označevanje slovenskega dela korpusa smo uporabili orodje ToTaLe (erjavec et al., 2005), ki besedilo najprej tokenizira, torej razdeli na pojavnice (besede in ločila), nato tagira (oblikoskladenjsko označi) in na koncu lematizira (besednim pojavnicam pripiše osnovno obliko). Program se je modela jezika (leksikona in kontekstnih značilk označevalnika, kot tudi modela lematizacije) naučil na kor- pusu jos1M (erjavec in krek 2008), ki vsebuje milijon besednih pojavnic, ozna- čenih z oblikoskladenjsko oznako in lemo. Program je uporabil tudi pomožni SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 15 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 15 11.3.2013 8:54:27 Tomaž Erjavec leksikon, izluščen iz korpusa FidaPLUs (arhar in Gorjanc, 2007) – ta je sicer zelo velik, vendar vsebuje napake avtomatskega označevanja in je zato manj zanesljiv kot leksikon iz jos1M. nad korpusom sPook nismo naredili evalvacije točnosti označevanja, je pa bila ta narejena v okviru projekta jos (erjavec in krek 2008), kjer je oblikoskladenjsko označevanje doseglo točnost 86,6 %, pri čemer je bila evalvacija narejena z učenjem in desetkratnim križnim preverjanjem neposredno na korpusu jos100k. ker je po eni strani učni korpus in pomožni leksikon modela za označevanje sPook bistveno večji, kot je bil pri evalvaciji točnosti z jos100k, po drugi pa besedilni tip besedil drugačen kot v jos100k, ni jasno, koliko se toč- nost označevanja slovenskih besedil v sPook razlikuje od te vrednosti. Za označevanje angleškega, francoskega, italijanskega in nemškega dela korpusa smo uporabili označevalnik TreeTagger (schmid 1994; TreeTagger – a language independent part-of-speech tagger), ki je prosto dostopen in ima prednost, da je na voljo skupaj z modeli za vse te jezike. To zelo olajša označevanje, saj se izognemo dolgotrajnemu in kompleksnemu postopku zagotovitve ročno označenih korpusov za vsakega od jezikov in šolanju označevalnika. Tudi za TreeTagger nismo naredili evalvacije točnosti označevanja, ta pa tudi sicer, kolikor nam je znano, ne obstaja za vse jezike, z izjemo angleščine (schmid 1994), kjer je ocenjena na 96,3 %, in nemščine (schmid 1995), kjer je ocenjena na 97,5 %. Te številke so sicer mnogo boljše kot za slovenski jezik, vendar so tudi nabori oblikoskladenjskih oznak bistve-no manjši kot za slovenščino. Če ima slovenščina v sistemu jos preko 1,900 raz- ličnih oznak, jih ima od drugih jezikov v sPook največ nemščina (52), najmanj pa francoščina (30). razlogi za razlike so deloma jezikoslovni, saj so slovanski jeziki bolj pregibni od zahodnoevropskih, izvirajo pa tudi iz pragmatičnih ali z lokalno jezikoslovno tradicijo povezanih odločitev avtorjev posameznih naborov. Tako ToTaLe kot TreeTagger poleg oblikoskladenjskega označevanja besedilo tudi lematizirata, vsaki besedni obliki v besedilu torej pripišeta njeno osnovno obliko. Lematizacija za slovenščino prav tako temelji na modelu, naučenem na (leksi- konu) jos1M, pri čemer je program sposoben razmeroma natančno lematizirati tudi neznane besede. Za razliko od ToTaLe TreeTagger podpira samo lematizacijo znanih besed, vendar pa za lematizacijo zahodnoevropskih jezikov že to ne daje slabih rezultatov, saj so bili učeni na velikih korpusih, in gre za jezike, ki so za razliko od slovenščine pregibno precej bolj enostavni. 2.2 oblikoskladenjska priporočila Spook Modeli TreeTagger za tuje jezike korpusa sPook so bili naučeni iz večjih do- stopnih ročno označenih korpusov za posamezne jezike, vendar pa ti korpusi uporabljajo med seboj neodvisne nabore oznak. Tako je npr. oznaka za lastno ime 16 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 16 11.3.2013 8:54:27 Vzporedni korpus spook za angleščino NP, za nemščino NE, za francoščino NAM in za italijanščino NPR. Takšno neskladje seveda otežuje uporabo korpusa kot celote, zato smo poskusi- li uskladiti nabore oznak (in oblikoskladenjskih lastnosti) za vse jezike korpusa sPook, tako da smo naredili preslikave izvornih TreeTagger (in ToTaLe) oznak v analitični sistem narejen po metodologiji MULTeXT. 2.2.1 Oblikoskladenjska priporočila MULTEXT-East in JOS Za slovenski jezik uporabljamo priporočila za oblikoslovno označevanje jos (er- javec in krek 2008; oblikoskladenjske specifikacije jos V1.1), oz. kar ustreza slovenskemu delu večjezičnih oblikoskladenjskih priporočil MULTeXT-east (erjavec (ur.) 2010a; erjavec 2012a). osnovni princip teh priporočil je, da za vsak jezik definirajo nabor oblikoskladenjskih oznak (npr. ena od oznak za slovenšči-no je Ncfsg), definirajo pa tudi sisteme lastnosti in enostavno preslikavo oznak v te sisteme, npr. Ncfsg ≡ Noun Type=common Gender=feminine Number=singular Case=genitive. Priporočila podpirajo tudi prevajanje oz. lokalizacijo oznak in lastnosti v druge jezike, npr. Ncfsg ≡ Sozer ≡ samostalnik vrsta=občno_ime spol=ženski število=ednina sklon=rodilnik. Priporočila MULTeXT-east pokrivajo 16 jezikov, med njimi veliko večino slo- vanskih, ne vsebujejo pa zahodnoevropskih jezikov. oblikoskladenjski nabori oznak za te so bili sicer definirani v okviru prvotnega projekta MULTeXT (ide in Veronis 1994), vendar bi težko dobili ročno označene korpuse za vse jezike sPook, ki bi uporabljali nabore MULTeXT. da bi uskladili nabore oznak, smo po vzoru priporočil MULTeXT-east naredili petjezična priporočila sPook, ki so v slovenskem delu (skoraj) enaka kot jos, v priporočilih za tujejezično označevanja pa uporabljajo metodologijo večjezičnih definicij MULTeXT(-east), pri čemer imajo njihove oznake enostavno, 1-1 pre- slikavo z izvornimi oznakami programa TreeTagger. Priporočila imajo razmeroma enostavno strukturo. najprej definirajo kategorije oz. besedne vrste, pri čemer so te »besedne vrste« ponekod tudi tehnične narave, npr. okrajšava ali neuvrščeno. angleška in slovenska imena ter enočrkovne kode za 12 definiranih kategorij MULTeXT podaja tabela 1. V tabeli je tudi število atributov za posamezno kategorijo. kategorijam namreč priporočila pripišejo na- bor lastnosti, tj. atributov in naborov njihovih vrednosti. Te, t. i. skupne tabele, pokrivajo vse jezike in pri vsaki kombinaciji atributa in vrednosti za kategorijo tudi določijo, za katere jezike se uporablja. Primer take tabele, vzet neposredno s spleta, je podan v sliki 1. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 17 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 17 11.3.2013 8:54:27 Tomaž Erjavec tabela 1: kategorije multeXt-east oz. Spook Kategorija Koda Kategorija Koda Atri­ Definirano za jezike (en) (en) (sl) (sl) butov Noun N samostalnik S 5 sl en de fr it Verb V glagol G 10 sl en de fr it Adjective A pridevnik P 7 sl en de fr it Pronoun P zaimek Z 11 sl en de fr it Determiner D določilnik I 1 en it Article T člen C 1 de fr it Adverb R prislov R 2 sl en de fr it Adposition S predlog D 4 sl en de fr it Conjunction C veznik V 2 sl en de fr it Numeral M števnik K 6 sl en de fr it Particle Q členek L 2 sl en de it Interjection I medmet M 0 sl en de fr Abbreviation Y okrajšava O 1 sl en de fr Residual X neuvrščeno N 1 sl en de it Slika 1: definicija za kategorijo »predlog« v skupni tabeli oblikoskladenjskih priporočil 18 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 18 11.3.2013 8:54:27 Vzporedni korpus spook Vsak jezik ima nato v priporočilih še svoj razdelek, kjer so zapisane podobne tabele, kot so skupne, vendar samo za kategorije in lastnosti, ki so za ta jezik definirane. razdelki za posamezne jezike pa vsebujejo tudi nabore oblikoskla- denjskih oznak, ki so na enostaven način sestavljene iz kode kategorije in kod za posamezne vrednosti naštetih atributov – te oznake se, ker so kratke, uporablja za označevanje korpusov, čeprav so formalno enake sistemom lastnosti. Primer seznama definiranih oznak za italijanščino je dan v sliki 2, kjer je vsaka oznaka podana dvojezično, pripisani pa so ji tudi primeri uporabe, pri čemer so ti vzeti kar iz označenega korpusa. Slika 2: začetek tabele oblikoskladenjskih oznak Spook za francoščino. Pri preslikavi oznak TreeTagger v sistem MULTeXT-east največ problemov povzroča razlika med analitičnimi oznakami slednjega in pogosto sintetičnimi oznakami prvega. Tako ima npr. angleščina oznako VBZ za Verb, 3rd person singular present, kar je preslikano v G-iste oz. glagol vrsta=nedoločeno oblika=povednik čas=sedanjik oseba=tretja število=ednina. To sicer ni problematično, vendar ima angleščina tudi oznako VBP oz. Verb, non-3rd person singular present, za katero je dosti manj jasno, kako jo ustrezno preslikati. ker smo želeli ohraniti bijektivno (1:1) preslikavo med obema sistemoma oznak, smo se v tem primeru odločili, da osebi in številu pustimo nedoločeno vrednost, torej glagol oblika=povednik čas=sedanjik torej G-is-- oz. kar G-is. Problematične so tudi oznake TreeTagger, ki so lahko pripisane posamezni besedi, npr. oznaka CHE za italijansko besedico che. Take oznake se uporabljajo za zelo SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 19 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 19 11.3.2013 8:54:27 Tomaž Erjavec dvoumne funkcijske besede, ki jih oblikoskladenjski označevalniki ne zmorejo razdvoumiti, z besedi lastno oznako pa se temu problemu enostavno izognejo. Za zapis takšnih primerov v priporočilih sPook besedi pripišemo (idealno zanjo najbolj prototipično) besedno vrsto, nato pa jo kvalificiramo s posebno lastnostjo. Tako se CHE preslika v členek vrsta=che oz. Lh. 2.2.2 Oblikoskladenjska priporočila IMP kot rečeno, so slovenske oblikoskladenjske oznake oz. lastnosti že v sistemu jos oz. MULTeXT-east. Priporočila sPook vsebujejo več ali manj kopijo le-teh, vendar z manjšo razliko. ker imajo ostali jeziki dva sistema oznak, pri čemer jih ločijo 30–50, smo tudi v slovenska priporočila (in korpus) dodali preslikavo v manjši nabor oznak. Ta nabor smo izdelali za označevanje korpusov starejšega slovenskega jezika iMP (erjavec 2012b; jezikovni viri starejšega slovenskega jezika iMP), kjer je bil po- udarek na označevanju besed s posodobljenimi oblikami, vseeno pa smo želeli v korpusu imeti tudi ročno preverjene oznake vsaj za besedno vrsto in manjši nabor leksikalnih lastnosti. Zato smo izdelali priporočila iMP, ki so enaka kot jos, samo da izpustijo vse pregibne lastnosti, s čimer dobimo nabor 32 oznak, kar se tudi lepo sklada s številom oznak ostalih jezikov. Preslikava oznak jos v nabor iMP je zelo enostavna, saj oznake jos samo okraj- šamo, s čimer izgubimo pregibne lastnosti besed, ohranimo pa besedno vrsto in (nekaj) inherentnih lastnosti. Tako ima npr. nabor iMP namesto 279 oznak za pri- devnike, kolikor jih ima jos, samo 5 oznak, kjer je določena vrsta ( splošni, svojilni, deležniški) in pa, za splošne pridevnike, stopnja ( nedoločeno, primernik, presežnik). slovenščina tako v sPook-u vsebuje preslikavo med naborom oznak jos in naborom iMP. kot drugi jeziki torej uporablja dva nabora oznak, čeprav je njihov status drugačen kot za druge jezike. 2.2.3 Dostopnost priporočil Priporočila sPook so na voljo na enak način kakor MULTeXT-east, jos in iMP, pri katerih smo se trudili, da bi bila čim bolj dostopna. dostopnost ima več dimenzij (erjavec 2009), ki so pri oblikoskladenjskih priporočilih sPook udejanjene na sledeče načine: • za izmenljivost, trajnost in možnost uporabe v raznovrstne namene so kodirana po mednarodnih standardih in priporočilih; 20 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 20 11.3.2013 8:54:27 Vzporedni korpus spook • dostopna so na spletu tako v obliki XML kot v pretvorbi v HTML, torej stavljena s kazalom in navigacijo, v obliki, primerni za branje oz. kot spletna referenca, saj imajo vsa poglavja fiksne UrL-je (npr. http://nl.ijs.si/spook/ msd/html-sl/msd-de.html msd.P-de kaže na tabelo za nemški zaimek); • nabori oblikoskladenjskih oznak in lastnosti sPook so definirani tako v slovenskem kot v angleškem jeziku, v obeh je napisano tudi tako prosto besedilo priporočil kot tudi stavljenje v HTML (npr. »kazalo« in »Table of contents«), s čimer je omogočena uporaba slovenščine za naše jeziko- slovce, obenem pa razumevanje oznak za tuje raziskovalce; • avtorskopravno so priporočila dostopna pod licenco »Creative Com- mons Priznanje avtorstva-deljenje pod enakimi pogoji« (Creative Com- mons licence attribution-sharealike 3.0), kar pomeni, da jih je dovolje- no kopirati, distribuirati in prenašati ter tudi spreminjati in uporabljati v komercialne namene pod pogojem, da se navede izvirnega avtorja in, če se jih spreminja, da se jih deli pod enakimi pogoji. 3 računalniški zapiS in obSeg 3.1 zapis Xml Za računalniški zapis korpusa in oblikoskladenjskih priporočil smo uporabili standard W3C XML (extensible Markup Language (XML)), ki je prevladujoči način zapisa (tudi) digitalnih besedil. V XML lahko definiramo nabore (besedi- šča) oznak in dovoljena medsebojna razmerja, te nabore pa potem uporabljamo za označevanje različnih zvrsti besedil. XML ima prednost, da je po eni strani razmeroma berljiv, po drugi pa primeren za strojno obdelavo. definicije nabo- rov za opis tipov dokumentov so izražene v shemah XML, kar omogoča strojno preverljivost pravilnosti oznak v dokumentih, ki je zelo pomembna pri izdelavi jezikovnih virov, ker zagotavlja, da v dokumentih ni tehničnih napak. Zapis XML je tudi dobro podprt z orodji, oz. pridruženimi standardi. eden bolj pomembnih je XsLT (XsL Transformations (XsLT) Version 1.0), ki definira jezik za transformacije med dokumenti XML. V projektu sPook smo XsLT skripta uporabili za pretvorbo delovnega formata korpusa v kanoničnega (opis v nasle- dnjem razdelku) in nato za pretvorbo kanoničnega formata v izvedene oblike, pri- merne za konkordančnik ali statistične analize. Tudi oblikoskladenjska priporočila so zapisana v XML, nato pa z XsLT pretvorjena v HTML za branje, ali v razne tabelarične formate, ki podajo npr. preslikavo oblikoskladenjskih oznak v lastnosti, prevedejo iz slovenščine v angleščino, podajo sortirno zaporedje oznak itd. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 21 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 21 11.3.2013 8:54:27 Tomaž Erjavec V procesu izdelave korpusa smo uporabili dva zapisa v XML. V delovnem forma- tu je bil zapisan končni rezultat prve faze obdelave korpusnih enot, ki vsebujejo korigirano besedilo, so opremljene z bibliografskimi podatki in so razdeljene na prevodne segmente, ki so poravnani med izvirnikom in prevodom. Format oz. shema XML, ki podpira ta zapis, je bila namensko napisana in uporablja slo- venska imena elementov, obenem pa je tudi minimalna po številu uporabljenih elementov in torej primerna za manjše ročne korekcije. 3.2 nabor znakov unikod standard XML je osnovan na uporabi univerzalnega kodnega nabora Unikod (The Unicode Consortium), ki je tudi uporabljen v korpusu. Vendar pa je korpus v pro- cesu izdelave moral iti preko več programov, ki lahko tako ali drugače pokvarijo kodiranje znakov. največ problemov je povzročil ravno TreeTagger, saj ta za več jezikov predpostavlja, da bo format besedila v starem, 8-bitnem kodiranju iso 8896-1 oz. »Latin-1«, ki pokriva zahodnoevropske jezike. Če se v takem besedilu pojavijo ne-zahodnoevropske črke ali posebna ločila, teh ni mogoče zapisati v Latin-1. Zato je bilo treba napisati programe, ki besedilo v XML najprej glede na jezik pretvorijo v format in kodiranje za TreeTagger, nato pa združijo TreeTaggerjev izhod z izvornim besedilom, da ohranijo izvorni in s tem pravilni zapis znakov. Tudi v delovnem zapisu XML so se še pojavljale napake kodiranja, ki smo jih poskusili popraviti z namenskim programom. najprej smo naredili profil znakov za celoten korpus in po datotekah, nato pa pogledali, kateri znaki predstavljajo tipične napake, ki jih je mogoče popraviti, in katerih znakov ni mogoče enostav- no interpretirati v naboru Unikod – prve smo s programom popravili v ustrezne znake Unikod, slednje pa nadomestili z znakom Unikod U+FFFd z imenom »rePLaCeMenT CHaraCTer«, ki opozarja, da je bil na tem mestu znak, ki ga v Unikodu nismo mogli predstaviti. Takšnih znakov je malo, v celotnem korpusu jih je samo 114, pojavljajo pa se v 10 dokumentih. korpus ima vsega skupaj 52 milijonov znakov besedila vključno s presledki, upo- rablja pa 270 različnih znakov, tudi npr. črke cirilične in drugih abeced, razne vrste navednic in vezajev ter matematične simbole. 3.3 Spook v zapisu tei V drugi fazi smo besedila, kot je bilo opisano v prejšnjem poglavju, avtomatsko je- zikoslovno označili, obenem pa pretvorili format v takega, ki je skladen s priporočili 22 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 22 11.3.2013 8:54:27 Vzporedni korpus spook za zapis besedil Tei P5 (Tei P5: Guidelines for electronic Text encoding and interchange), torej z de-facto standardom v digitalni humanistiki. Priporočila do- ločajo zapis XML za razne vrste jezikovnega gradiva, ki se uporablja v znanstvene namene, kot so npr. slovarji, tekstnokritične izdaje, opisi rokopisov, itd., pa tudi za jezikoslovno označene korpuse in strukture lastnosti. V projektu sPook uporabljamo Tei tako za zapis korpusa kot tudi oblikoskladenjskih priporočil. V korpusu sPook je vsako besedilo zapisano kot dokument Tei, ki se začne s kolofonom, nato pa vsebuje besedilo. Tei v svojem kolofonu ponuja bogat na- bor meta-podatkov, od zapisa raznih vrst odgovornosti za besedilo in kodiranje, opis vira, uredniška načela, itd. V sliki 3 je kot primer dan del kolofona enega od besedil – kolofon tu ni neposredno zapisan v Tei/XML, pač pa v spletni obliki, ki je avtomatsko izvedena iz XML in tudi opisno prevede sicer angleška imena elementov v slovenske termine (erjavec 2010b). Prikazani del kolofona vsebuje kratek opis uredniških načel normalizacije besedila, opis uporabe oznak v besedi- lu, klasifikacijo besedila kot prevod leposlovnega dela in definicije kod za jezike. slednje so zanimive s stališča medsebojnega navezovanja standardov: Tei določa, da morajo biti kode jezikov zapisane po standardu iso 639, s čimer že pravilna uporaba priporočil Tei zagotovi, da bodo tudi kode jezikov (in npr. zapis datu- mov, UrLjev, itd.) sledili standardom in priporočilom, kar bistveno olajša strojno procesiranje takšnih jezikovnih virov. Slika 3: del kolofona tei za eno od besedil korpusa Spook. strukturo besedila ilustrira slika 4. besedilo dokumenta je sestavljeno iz prevo- dnih ustreznic, ( ab) ki so povezane (preko @xml:id in @corresp) z istoležnimi ustreznicami iz vzporednega besedila. Prevodne ustreznice so nato sestavljene iz SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 23 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 23 11.3.2013 8:54:27 Tomaž Erjavec stavkov oz. povedi ( s), pri čemer so bili stavki avtomatsko označeni (tako TreeTagger kot ToTaLe naredita vzporedno s tokenizacijo še segmentacijo na stavke), zato segmentacija ni vedno pravilna. Le takfrisime , une idéologie messianique Slika 4: poravnano in jezikoslovno označeno besedilo v zapisu tei. stavki so sestavljeni iz besed, ločil in presledkov. besede ( w) nosijo tri atribute, in sicer lemo ( @lemma), oblikoskladenjsko analizo ( @ana = oznaka sPook) in korpusno oznako ( @ctag = oznaka TreeTagger). Za slovenska besedila pripišemo pregibne oznake jos h korpusni oznaki, saj je ToTaLe z njimi označil korpus, leksikalne oznake iMP pa oblikoskladenjski analizi, ker so podobne analizam za ostale jezike. Ločila (pc) seveda nimajo oblikoskladenjskih oznak ali lem, so pa označena s korpusno oznako ( @ctag), pri čemer so te poenotene med jeziki in so kar enake kot samo ločilo. Vključevanje označenih presledkov je v računalniških korpusih prej posebnost kot pravilo, saj so pri jezikoslovnih obravnavah nepomembni. Vendar je, če drugega ne, vsaj lepo, če obdržimo stičnost pojavnic in s tem možnost pravil- nega stavljena prevodnih segmentov. Zato so v korpusu sPook označeni tudi presledki, in sicer kot presledek v elementu za posamezen znak ( c, zapisano torej kot ). element za znak v korpusu sPook torej vsebuje vedno in samo presledek. 24 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 24 11.3.2013 8:54:27 Vzporedni korpus spook Tei služi kot kanonični format korpusa, pa tudi oblikoskladenjskih priporočil – ta zapis je dobro dokumentiran, izmenljiv in odporen na tehnološke spremembe. Za uporabo v aplikacijah je format v XML najprej potrebno transformirati v cilj- ni zapis, kar dosežemo s skriptami XsLT. Primer uporabe teh skript smo že videli na primeru slik spletne predstavitve oblikoskladenjskih priporočil in kolofona Tei. Podoben postopek uporabimo tudi pri konverziji v podatkovno bazo za konkordančnik; več o tem v naslednjem poglavju. 3.4 velikost korpusa ko so besedila označena z metapodatki (npr. uporabljene oznake in njihovo števi- lo), ni težko prikazati medsebojnih razmerij med posameznimi jeziki oz. zvrstmi besedil. V tabeli 2 so podane porazdelitve nekaterih metapodatkov iz korpusa sPook, kjer so razmerja izražena s številom besed. kot vidimo, ima sPook precej več leposlovnih kot neumetniških besedil, pri čemer so bila tu za namene projekta zbrana besedila s tujejezičnim izvirnikom in prevodom v slovenščino. izvirna slovenska leposlovna besedila niso bila posebej zbrana za projekt sPook, temveč smo vključili romane iz korpusa Gigafida. tabela 2: razmerja med zvrstmi besedil v korpusu glede na število besed. kar se velikosti datotek tiče, je posledica berljivosti XML in univerzalnosti Tei precejšnja potratnost s prostorom – celoten označeni korpus, ki vsebuje 8 milijo- nov besed, je velik več kot 800 Mb. Vendar je prostor na disku poceni, datoteke XML pa se tudi učinkovito komprimirajo; stisnjen v formatu ZiP ima sPook tako samo 70Mb. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 25 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 25 11.3.2013 8:54:28 Tomaž Erjavec 4 konkordančnik cuWi Za korpus sPook je bil razvit konkordančnik po imenu CUWi (Corpus Users' Web interface), ki omogoča iskanje po besedilih v korpusih in raznovrstne pri- kaze rezultatov. konkordančnik podpira iskanje tako po besedah oz. besednih zvezah kot po jezikoslovnih oznakah, podpira pa tudi omejitev iskanj glede na metapodatke besedil. 4.1 implementacija konkordančnika konkordančnik je sestavljen iz zalednega dela, t.j. programske opreme, ki de- jansko izvaja iskanje po korpusu, in čelnega dela sistema, torej spletnega vme- snika. kot zaledni del uporabljamo CWb (Christ 1994; CWb: The iMs open Corpus Workbench), ki je visokozmogljiv sistem v uporabi za številne korpuse tako pri nas kot po svetu. Za zasnovo iskanja v CWb je ilustrativno pogledati format datotek, ki jih sistem uporablja za posamezen korpus. en korpus je v CWb ena datoteka, ki jo iz kanoničnega formata Tei avtomatsko pretvorimo s skripto XsLT. datoteka CWb vsebuje strukturne elemente in označene pojavnice. strukturni elementi so v resnici kar elementi XML z atributi, pojavnice pa so besede ali ločila, zapisane skupaj z oznakami v tabelaričnem formatu, kot ilustrira slika 5. Dans dans dans Ss De PRP la la le T T DET:ART nuit nuit nuit Nc So NOM du du du Sc Dp PRP:det 25 25 25 M K NUM au au au Sc Dp PRP:det 26 26 26 M K NUM novembre novembre novembre Nc So NOM , , , , , PUN Slika 5: Format zapisa cWb. 26 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 26 11.3.2013 8:54:28 Vzporedni korpus spook CWb omogoča izpis metapodatkov (atributov elementa text) posameznih za- detkov v korpusu, pa tudi omejitev iskanja na tista besedila, kjer so metapo- datki enaki kot zahtevana omejitev (npr. iskanje samo po prevedenih besedi- lih). kot vidimo, je CWb korpus v zasnovi enojezičen, povezava z vzporednim korpusom pa je vzpostavljena na ravni segmentov. Tako v CWb vedno iščemo primarno po enem korpusu, lahko pa prikažemo tudi poravnani segment. Po- javnice in njihove oznake imajo v CWb enakovreden status, tako da je mogoče tako iskanje kot prikaz pojavnic oz. njihovih oznak, ali pa poljubne kombi- nacije obojih. kar se tiče formata izpisa, velja še opomba, da CWb ne ohrani stičnosti pojavnic. spletni vmesnik CUWi smo razvili posebej za korpus sPook. CUWi je za- snovan na platformi Mojolicious (Mojolicious – Perl real-time web framework; Mcdaniel 2011, poglavje »Websockets«) za gradnjo spletnih aplikacij in je se- stavljen iz zalednega dela CWb::Model, ki omogoča programski dostop (aPi) do korpusov v formatu CWb, in spletnega vmesnika CWb::CUWi, ki omogo- ča spletno poizvedovanje in prikaz. Platforma Mojolicious je napisana za jezik Perl, ki je tudi standardni skriptni vmesnik za korpuse CWb, zasnovana pa je po vzorcu reaktorskega demultiplekserja dogodkov ( reactor demultiplexing event loop, schmidt 1995), tako da lahko zelo majhno število spletnih servisov hkrati opravlja poizvedbe za več uporabnikov in predstavi rezultate, ko jih zaledni del CWb pripravi. Ta arhitektura omogoča veliko mero fleksibilnosti in zelo dober izkoristek sodobnih računalniških arhitektur z več procesorskimi jedri. ker so korpusi sPook relativno kompleksni, je tako nastal konkordančnik, ki je splošno uporaben in ga je zelo lahko prilagoditi tudi za uporabo z drugimi korpusi in v drugačnih jezikovnih okoljih. Fleksibilna platforma, zgrajena po sodobnem modelu Model-View-Controller (MVC, Greer 2007; burbeck 1992) omogoča tudi preprosto prilagajanje z dodatnimi predlogami za spletne strani (»templates«) in programskim vtičniki (»plugins«). Zaledni del CWb::Model prinaša dodatno možnost, da lahko uporabnik pripravi poizvedbe, ki bodo te- kle samodejno, brez spletnega vmesnika, in jih z njegovo pomočjo strojno ob- dela z lastnim programom. CUWi je prosto dostopen pod dvojno licenco Perl Artistic Licence / GPL2. 4.2 uporaba konkordančnika CUWi podpira raznovrstna iskanja in prikaze rezultatov iz korpusa sPook sko- zi masko, ki je podana v sliki 6. iskanje je lahko enostavno ali pa z izrazi CWb. Pri enostavnem iskanju vtipkamo v iskalno okno niz ali zaporedje nizov (ki lahko vsebujejo tudi znaka ? in * za mehko ujemanje), in konkordančnik bo te nize iskal v polju, ki je bilo izbrano na iskalni maski. Polja so lahko sledeča: SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 27 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 27 11.3.2013 8:54:28 Tomaž Erjavec 1. word (beseda) je niz, kot se pojavi v besedilu korpusa, vključno z velikim začetnicami in pregibanjem, npr. »človeka«, »Človeka«, »Janeza« 2. nform (normalizirana oblika besede) je niz, ki je identičen besedi, samo, da je vedno zapisan z malimi črkami, npr. »človeka«, »janeza« 3. lemma (lema) je osnovna oblika besede, npr. »človek«, »janez« 4. msd-en (angleška oblikoskladenjska oznaka) je oznaka sPook, podana v angleškem jeziku, npr. » Ncm« (za » Noun common masculine«) 5. msd-sl (slovenska oblikoskladenjska oznaka) je oznaka sPook, podana v slovenskem jeziku, npr. » Som« (za » samostalnik občno_ime moški spol«) 6. ctag (korpusna oznaka) je oznaka programa TreeTagger, npr. »VVINF« za nemški nedoločnik, ki v sistemu sPook ustreza slovenskemu »Ggn« oz. » glagol glavni nedoločnik« in angleškemu »Vmn« oz. » Verb main infinitive«. Z enostavnim načinom tako lahko npr. iščemo vse besede, ki se končajo na -uje (iskalni izraz »*uje«, polje »word«), leme, ki vsebujejo » gn« (iskalni izraz »*gn*«, polje »lemma«), ali pa vsa zaporedja pridevnika in samostalnika (iskalni izraz »P* S*«, polje »msd-sl«). Slika 6: vmesnik konkordančnika cuWi. 28 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 28 11.3.2013 8:54:28 Vzporedni korpus spook Uporaba skladnje CWb v iskalnem oknu je sicer bolj dolgovezna, vendar omo- goča izražanje bistveno bolj kompleksnih iskalnih pogojev. Po eni strani lahko tu namesto mehkega ujemanja uporabljamo regularne izraze (npr. "[^aeiou]+" za vse pojavnice, ki ne vsebujejo samoglasnikov), po drugi pa lahko medsebojno kombi-niramo več polj (npr. "[msd-sl=«P.*"] [lemma="konj" & ctag ="Somei"]« za nize, ki so sestavljeni iz pridevnika in besede z lemo » konj«, ki je v imenovalniku ednine. iskanje lahko dodatno omejimo, npr. tako, da mora biti celotno zaporedje v enem stavku ali pa, da iskanje poteka le znotraj določenega dela korpusa, npr. v posame- znem besedilu. Te omejitve je mogoče vnesti s pomočjo maske programa CUWi ali pa neposredno z ukazi CWb, pri čemer CUWi vedno pokaže, kakšen ukaz je dejansko izvedel, kar uporabniku olajša sestavljanje kompleksnejših iskalnih zahtev. CUWi podpira več načinov izpisa najdenih fraz v korpusu. Zadetki s kontekstom so lahko prikazani v vezanem besedilu, v standardnem formatu kWiC (» Key-Word In Context« oz. ključna beseda s kontekstom) ali pa brez konteksta, vendar s številom pojavitev v korpusu, torej kot frekvenčni seznam. Pri vseh načinih izpisa velja, da lahko izpišemo ne samo pojavnice (besedilo), temveč katerokoli kombinacijo oznak. konkordančnik tudi ponuja razne možnosti sortiranja (po kontekstu in od zadaj) in filtriranja (vse, naključni vzorec). rezultate iskanja lahko shranimo na svoj računalnik kot razpredelnico v formatu CsV ali excel, kar omogoča nadaljnje analize najdenih nizov v enem od progra- mov za delo z razpredelnicami. konkordančnik prav tako omogoča shranjevanje rezultatov v obliki podatkovnih struktur za skriptne jezike v formatu json ( Ja- vaScript Object Notation) ali Perl, če jih želimo programsko obdelovati. kot je bilo že omenjeno, podpira konkordančnik prikaz poravnanih segmentov, če imamo izbran prevedeni slovenski korpus, tudi za več jezikov hkrati. iskanje je mogoče tudi omejiti s postavitvijo dodatnih iskalnih zahtev nad poravnanimi segmenti. Tako lahko npr. iščemo vse pojavitve leme » mati«, kjer se v poravnanih italijanskih segmentih ne pojavi lema » madre«. 5 zaključki Prispevek je predstavil bolj tehnične vidike korpusa sPook, in sicer oblikoskladenjsko označevanje in sistem oznak sPook, zapis korpusa v XML in Tei in spletni konkordančnik CUWi, s katerim je mogoče iskati po korpusu. Priporočila in vme- snik do konkordančnika so dostopni na spletni strani , pri čemer so priporočila prosto dostopna po licenci Creative Commons, konkordančnik pa zaradi avtorskih pravic nad izvornimi besedili zahteva za uporabo geslo – zaradi teh omejitev je tudi korpus kot celota dostopen samo partnerjem projekta sPook. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 29 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 29 11.3.2013 8:54:28 Tomaž Erjavec zahvala avtor se zahvaljuje jan joni javoršku za implementacijo konkordančnika CUWi in za pripombe na besedilo, za slednje tudi darji Fišer. delo predstavljeno v tem delu je financiral projekt arrs j6-2009-0581 »slovensko prevodoslovje – viri in raziskave«. literatura arhar, Špela in Gorjanc, Vojko, 2007: korpus FidaPLUs: nova generacija sloven- skega referenčnega korpusa. Jezik in slovstvo 52/2, 95–110. burbeck, steve, 1992: Applications Programming in Smalltalk-80(TM): How to use Model-View-Controller (MVC). (dostop 15. 5. 2012) Christ, oliver, 1994: a modular and flexible architecture for an integrated cor- pus query system. Proceedings of the Conference in Computational Lexicography, COMPLEX’94, Hungarian academy of sciences, budimpešta, 23–32. Creative Commons licence Attribution-ShareAlike 3.0 (dostop 1. 5. 2012) CWB: The IMS Open Corpus Workbench. < http://cwb.sourceforge.net/> (dostop 1. 4. 2012) erjavec, Tomaž, 2009: odprtost jezikovnih virov za slovenščino. stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike. 28. simpozij obdobja, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 115–121. erjavec, Tomaž (ur.), 2010a: MULTEXT-East Resources Version 4 »MondiLex«. (dostop 1. 5. 2012) erjavec, Tomaž, 2010b: Text encoding initiative Guidelines and their Localisati- on. Infoteka. 11/1, 3a–14a. erjavec, Tomaž, 2012a: MULTeXT-east : morphosyntactic resources for Cen- tral and eastern european languages. Language resources and evaluation, 46/1, 131–142. erjavec, Tomaž, 2012b: The goo300k corpus of historical slovene. Proceedings of the Eight International Conference on Language Resources and Evaluation, LREC’12, Pariz, eLra. erjavec, Tomaž, ignat, Camelia, Pouliquen, bruno in steinberger, ralf, 2005: Massi- ve multi-lingual corpus compilation: acquis Communautaire and ToTaLe. Proce- edings of the 2nd Language & Technology Conference, Poznan, Poljska, 32–36. erjavec, Tomaž, krek, simon, 2008: oblikoskladenjska priporočila in označeni korpusi jos. erjavec, Tomaž in Žganec Gros, jerneja (ur.). Zbornik Šeste kon- ference jezikovne tehnologije, zbornik 11. mednarodne multikonference infor- macijska družba – is 2008, zvezek C. Ljubljana: institut jožef stefan, 49–53. 30 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 30 11.3.2013 8:54:28 Vzporedni korpus spook Extensible Markup Language (XML), (dostop 1. 4. 2012) Greer, derek, 2007: Interactive Application Architecture Patterns. (dostop 15. 5. 2012) ide, nancy in jean Veronis, 1994: Multext (multilingual tools and corpora). Proceedings of the 15th International Conference on Computational Linguistics, Co- Ling’94, kyoto, 90–96. javascript object notation. (dostop 1. 5. 2012) Jezikovni viri starejšega slovenskega jezika IMP, (dostop 1. 5. 2012) Mcdaniel, adam, 2011: Html5: Your Visual blueprint for designing rich Web Pages and applications. Visual Blueprint, 7. zv. , john Wiley & sons. Mojolicious – Perl real-time web framework. (dostop 1. 5. 2012) Oblikoskladenjske specifikacije JOS V1. (dostop 1. 5. 2012) Projekt JOS: jezikoslovno označevanje slovenskega jezika. (dostop 1. 5. 2012) schmidt, douglas C., 1995: reactor: an object behavioral Pattern for demul- tiplexing and dispatching Handles for synchronous events. Coplien, jim in schmidt, douglas C. (ur.) Pattern Languages of Program Design. addison-We- sley. novejša različica: http://www.dre.vanderbilt.edu/~schmidt/PdF/reabc- tor-siemens.pdf (dostop 15. 5. 2012) schmid, Helmut, 1994: Probabilistic Part-of-speech Tagging Using decision Trees. Proceedings of International Conference on New Methods in Language Processing. Manchester, Velika britanija. schmid, Helmut, 1995: improvements in Part-of-speech Tagging with an appli- cation to German. Proceedings of the ACL SIGDAT-Workshop. dublin, irska. TEI P5: Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange. (dostop 1. 4. 2012) The Unicode Consortium, (dostop 1. 4. 2012) TreeTagger – a language independent part-of-speech tagger. (dostop 1. 9. 2011) XSL Transformations (XSLT) Version 1.0, (dostop 1. 4. 2012) SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 31 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 31 11.3.2013 8:54:28 nataša Hirci Pogostost vzročno- pojasnjevalnega namreč v izvirniku in prevodu: korpusni pristop Nataša Hirci oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani natasa.hirci@ff.uni-lj.si abstract The aim of this paper is to address the issue of additions and omissions of con- nectives, which are a fairly common phenomenon in translation, and to elucidate the notion of explicitation of certain linguistic elements. The article reports on a study carried out on the first slovene translational corpus, sPook, focusing on the additions of the slovene expression namreč in translations from english into slovene. according to the slovene-english dictionary definition, the expression namreč has as a straightforward equivalent in the english adverb namely. a corpus approach was applied in the study to determine the frequency of translations with namreč. The results of the corpus analysis are compared with the equivalents proposed in the bilingual dictionary. since namely is often overused in trainee translators’ work from slovene into english, the use of namreč and the role played by namely in slovene translations from english were studied to shed more light on the typical use of the two expressions. The results of the study also contribute to the raising of awareness among the future translators, illustrating how inappropriate it is to rely purely on dictionary solutions and how necessary to become a habitual user of suitable corpora while translating. keywords: translation into mother tongue, translation into foreign language, text connectives, explicitation, corpus-based studies ključne besede: prevajanje v materni jezik, prevajanje v tuji jezik, besedilni povezovalci, eksplicitacija, korpusni pristop 32 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 32 11.3.2013 8:54:28 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . 1 uvod Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in začetnik slovenske pisane besede, Pri- mož Trubar, ni splošno znan le kot avtor prvih slovenskih knjig, ampak je poznan tudi kot prvi prevajalec svetopisemskih besedil v slovenski jezik. Tako je slovenski knjižni jezik že vse od svojih začetkov tesno prepleten s prevodom. Še dandanes so prevedena besedila, ki smo jim v sloveniji izpostavljeni na vsakem koraku, ena najtesnejših stičnih točk slovenske kulture in jezika z ostalimi kulturami in jeziki po svetu. Vsakodnevno se srečujemo s prevedenimi besedili iz najrazličnejših jezikov, vendar verjetno najpogosteje s prevodi iz angleškega jezika. Medjezikovni in medkulturni prenos se vrši tudi v obratni smeri, vendar v znatno manjši meri. ker je angleški jezik vse bolj prisoten v vseh sferah tako javnega kot privatnega življenja, je v sloveniji prevajanje v ta jezik še posebej prisotno, pa naj je prevajalec tisti, ki mu je angleški jezik prvi jezik ali jezik a, ali tisti, ki mu je ta jezik drugi jezik ali jezik b.1 Prav zaradi tega je raziskovanje značilnosti medjezikovnega in medkulturnega prenosa in umeščanje tujejezičnih besedil v slovenski prostor ključnega pomena, saj na ta način lahko pridemo do novih spoznanj, ki lahko pomembno prispevajo k razumevanju ne zgolj prevedenih besedil, temveč tudi prevajalčevih odločitev pri ubesedovanju iz enega v drug jezik. Še do nedavnega so bile značilnosti pre- vodov na slovenskem opisovane na podlagi predvsem kvalitativnih analiz in še to zgolj posameznih besedil. Z razmahom korpusnega jezikoslovja pa smo tudi v prevodoslovju prišli do temeljnega preobrata v tovrstnih raziskavah. Še posebej v zadnjih letih lahko v sloveniji opazimo živahen razmah jezikoslovnih in pre- vodoslovnih raziskav, ki so bile osnovane na korpusni metodologiji (prim. Fišer 2010, Gorjanc 2005, Gorjanc in Vintar 2007, Grad 2010, Hirci 2007, 2012, Mikolič južnič 2010, 2011, Pisanski Peterlin 2009, 2010, Pokorn 2005, 2009, schlamberger brezar 2009, 2011, Vintar in Fišer 2009, Vintar 2010, 2011, če naštejemo zgolj nekatere). Vendar te raziskave niso bile osnovane na prevodoslov- nih korpusih, temveč so večinoma vključevale enojezične referenčne korpuse, ki so osvetljevali določene jezikovne strukture v enem jeziku, ali dvo- in večjezične vzporedne korpusne vire, ki so omogočali kontrastivno raziskovanje izvirnikov in njihovih prevodov. Prvi slovenski prevodoslovni korpus sPook je večjezični vzporedno-primerljivi korpus angleško-, nemško-, francosko- in italijansko-slovenskih prevodov z izvir- niki ter primerljivimi slovenskimi izvirnimi besedili, ki je nastajal od leta 2009 do 2011 v okviru projekta Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave.2 korpus vsebuje 1 Materni jezik v tem prispevku razumemo kot prvi jezik ali jezik a, medtem ko je prvi tuji jezik jezik b, drugi tuji jezik pa jezik C (prim. Pokorn 2005, Hirci 2007, 2012). 2 Vodja projekta Špela Vintar. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 33 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 33 11.3.2013 8:54:28 Nataša Hirci sodobna leposlovna dela v slovenskem jeziku, bodisi izvirno napisana v sloven- ščini (korpus sLV-sLV) ali pa prevode tujih književnih del v slovenski jezik, in sicer iz angleščine (podkorpus enG-sLV), francoščine (podkorpus Fra-sLV), nemščine (podkorpus Ger-sLV) ali italijanščine (podkorpus iTa-sLV). Vsebuje tudi izvirnike romanov, ki so stavčno poravnani s prevodom v slovenščino. struk- turni atributi v korpusu sPook navajajo tip besedila, naslov dela, in sicer tako naslov izvirnika kot tudi naslov prevoda, avtorja in prevajalca dela, in seveda jezik izvirnika in prevoda. besede v korpusih so označene z lemo in oblikoskladenjsko oznako.3 Za našo raziskavo sta relevantna dva podkorpusa korpusa sPook, vzporedni angleško-slovenski del korpusa in korpus slovenskih izvirnikov. angle- ško-slovenski podkorpus, korpus sPook enG-sLV, vsebuje šest angleških izvir- nikov in šest prevodov teh književnih del v slovenski jezik, kar znaša 1.160.451 besed in 136.137 poravnanih segmentov. slovenski podkorpus, korpus sPook sLV-sLV, pa vsebuje triindvajset izvirnikov, tj. slovenskih leposlovnih del, kar znaša 1.454.275 besed. korpus sPook odpira povsem nove možnosti za raziskovanje prevodoslovnih pojavov (prim. Vintar, 2009). s pomočjo prevodoslovnega korpusa lahko namreč pridemo do določenih zaključkov o značilnostih prevedenih besedil na osnovi zelo velikega števila besedil, ki so sicer za raziskovalca malodane neobvladljiva brez pomoči korpusne metodologije, medtem ko tak pristop omogoča hkratno primerjavo jezikovnih vzorcev v prevedenih besedilih z jezikom v izvirnikih. re- zultati raziskav, osnovanih na prevodoslovnem korpusu sPook, bodo zagotovo pripomogli pri razvoju prevajalskih strategij in različnih tehnik prevajanja, nena- zadnje pa bodo prispevali tudi k boljšemu razumevanju in sprejemanju prevodov v slovenski jezik. Pogosto si predstavljamo, da so prevajalski problemi iz prvega jezika, torej jezika a v tuji jezik, tj. jezik b, zelo specifični in povsem drugačni od tistih iz jezika b v jezik a. V nekaterih primerih pa se izkaže ravno obratno: prevajalski izziv, ki ga zaznavamo v smeri a-b nam lahko osvetli tudi raziskava določenega jezikovnega sredstva v smeri b-a. na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani namreč skušamo bodoče prevajalce ustrezno usposobiti za prevajanje tako v materni jezik kot tudi v tuje jezike. Pri prevajalskih vajah se nemalokrat zgodi, da študenti določene strukture iz svojega jezika (pre)pogosto vnašajo kot dobesedni prevod tudi v tuji jezik, medtem ko se slepo zanašajo na slovarske de- finicije in realnega stanja, torej dejanske rabe izraza v določenem kontekstu, ne preverjajo dodatno. Poglejmo primer angleškega prislova namely. Pogosto lahko opazimo, da se ta struktura znajde v študentskih prevodih v angleški jezik kljub temu, da se prislov namely v angleških izvirnih besedilih ne pojavlja tako pogosto kot se izraz namreč v slovenskih besedilih (prim. klinar 1994, jurko 2007). Zato 3 Več o označevanju korpusa: Spook morphosyntactic specifications na http://nl.ijs.si/spook/msd/html-sl/. 34 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 34 11.3.2013 8:54:28 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . bomo v naši raziskavi skušali osvetliti rabo izraza namreč in vlogo angleškega prislova namely v slovenskih prevodih iz angleščine. sledi kratek pregled idej o prevodnih univerzalijah, še posebej se bomo posvetili pojmu eksplicitacije. kot primer bomo analizirali vzročno-pojasnjevalni pove- zovalec namreč in njegovo slovarsko definicijo primerjali z dejansko rabo na primerih iz korpusa sPook. becher (2011) trdi, da so povezovalci odličen način raziskovanja eksplicitacije pri prevajanju, saj prevajalci pri svojem delu pogosto posegajo po dodajanju ali izpuščanju teh jezikovnih sredstev. Predpostavljamo, da bi dodatna osvetlitev rabe te jezikovne strukture v slovenskem jeziku in primerja- va z rabo v besedilih, prevedenih iz angleškega v slovenski jezik, lahko prispevala k večji ozaveščenosti glede rabe tudi v obratni smeri prevajanja. obenem bi taka raziskava lahko prispevala tudi k potrditvi hipoteze o eksplicitaciji kot univerza- liji, še posebej, če bi se izkazalo, da prevajalci med prevajanjem v slovenski jezik izraz namreč uporabljajo tudi takrat, ko za to ni nekega eksplicitnega razloga v izvirni predlogi. 2 prevodne univerzalije? Pojem prevodne univerzalije je že od svojih začetkov nemalo kontroverzen, saj ima tako zagovornike kot tudi resne nasprotnike. Zadnji dve desetletji med prevodoslovci še vedno vzbuja veliko zanimanja, obenem pa raziskave, posvečene prevodnim univerzalijam, spremlja tudi kar nekaj razburjenja. o čem pravzaprav govorimo? o tem, da naj bi se jezik v prevedenih besedilih predvidoma pomemb- no razlikoval od jezika, ki ga najdemo v izvirnikih. Tu ne gre za pojave, povezane s samo kakovostjo prevoda, temveč za določene prevodne lastnosti ali posebnosti, ki naj bi se izkazovale na različnih jezikovnih ravneh. osnovno razmejitev prevo- dnih univerzalij lahko pripisujemo razmišljanjem dveh prevodoslovcev, Gidoeo- na Tourya (1995), ki je predlagal dva t. i. prevodna zakona, tj. standardizacijo in interferenco, in Mone baker (1993, 1996), ki je definirala štiri prevodne univerzalije in jih kategorizirala kot eksplicitacijo, presevanje, normalizacijo in zglaje-vanje (prim. Vintar 2009, 2011). Prav ta razmejitev je tudi najpogosteje osnova prevodoslovnih raziskav teh pojavov v zadnjih desetletjih in se je bomo deloma posluževali tudi v naši študiji. kljub temu, da so raziskave o prevodnih univerzalijah postale bolj intenzivne šele v zadnjih dveh desetletjih, lahko razmišljanja o eksplicitaciji pravzaprav najdemo že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vinay in darbelnet sta že leta 1958 pojav eksplicitacije definirala kot vnašanje informacij v ciljni jezik, ki so v izvirnem jeziku le implicitne, vendar jih je mogoče razbrati iz konteksta ali situacije. Vanderauwera (1985) razume eksplicitacijo kot razširitev zgoščenega odlomka, dodajanje SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 35 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 35 11.3.2013 8:54:28 Nataša Hirci modifikatorjev, kvalifikatorjev in veznikov, ali celo dodatnih informacij, da bi dosegli večjo jasnost besedila (prim. Claudiu 2010). eksplicitacija se lahko odraža v daljšanju besedila, močnejših kohezivnih in logičnih vezeh, večji redundanci, večji berljivosti, zaznamovani rabi ločil in boljši organizaciji teme in reme (Pápai 2004: 144). Pym (2005a, 2008) svoja razmišljanja osredinja na predloge kinge klaudy (prim. klaudy 1996, 2008) in v bistvu razpravlja o dveh različnih vrstah eksplicitacije: o obvezni, ki jo narekuje jezikovni sistem, in o namerni, ko pre- vajalec dodaja informacije, da bi se izognil dvoumnosti. Treba pa je dodati, da eksplicitacije ne razume v smislu prevodnih univerzalij in takšne hipoteze zavrača. domneve o prevodnih univerzalijah so nekateri raziskovalci oblikovali in opazo- vali s pomočjo introspekcije, intuicije in raziskav, ki so temeljile na kontrastivni analizi izvirnikov in prevodov, vendar doslej še ni bilo narejenih raziskav, ki bi v zadostni meri uspele potrditi, da resnično obstajajo. becher (2010a) ugotavlja, da je sicer vrsta raziskav skušala potrditi hipotezo o eksplicitaciji blum-kulke (1986: 21); ta pravi, da lahko med izvirnikom in njegovim prevodom opazujemo nekakšno kohezivno eksplicitnost, in to ne glede na število razlik med dvema jezikov- nima in besedilnima sistemoma. nadaljuje z razmišljanji Mone baker in juliane House. baker (1993, 1996) trdi, da je eksplicitacija prevodna univerzalija, torej je tipična in razlikovalna značilnost prevedenih besedil, kar se vsekakor navezuje na razmišljanja blum-kulke (1986: 19). Po drugi strani pa se House (2004: 193) ne strinja s podano idejo o eksplicitaciji kot prevodni univerzaliji, saj trdi, da razlike v jezikovnih in stilističnih konvencijah med izvirnikom in prevodom lahko pripišemo zgolj določeni eksplicitaciji znotraj posameznega prevoda in ne uni- verzalni tendenci prevajalcev po eksplicitaciji. Vendar ta razmišljanja niso nujno izključujoča, saj ni razlogov za to, da bi verjeli v en sam tip eksplicitacije (prim. na primer saldanha 2008, ali klaudy 2008, ki razlikuje med štirimi različnimi tipi eksplicitacije). becher (2010b: 4–5) je odločno nenaklonjen razlagam o ek- splicitaciji kot prevodni univerzaliji, ki naj bi bila lastna vsem prevodom in je ni moč razložiti kot željo po približanju besedila ciljnemu občinstvu, torej zgolj v luči prevajalčevega prilagajanje izvirnika pričakovanjem ciljne publike, kar deluje zgolj znotraj določenega jezikovnega para med katerima je prevajalec prevajal. kot primere navaja neustrezne in nepravilne zaključke raziskav, o katerih poro- čajo Øverås (1998), Pápai (2004) in konšalová (2007), podobno pa velja tudi za Fabricius-Hansen (1998) ter olohan in baker (2000). sprašuje se, če ne bi bilo bolje prepogosto rabo določene jezikovne strukture v prevedenih besedilih pripi- sovati interferenci izvirnega jezika, ne pa tega pojava razlagati kot eksplicitacijo, ki je lastna prevodu samemu. Zanimivo je tudi razmišljanje baumgarten, Meyer in Özçetin (2008: 198); zaključili so, da eksplicitacija zagotovo ni univerzalni pojav, saj jo včasih lahko opazimo, včasih pa tudi ne. ko je prisotna, se kaže kot eksplicitacija, ki jo narekujejo komunikacijske ali stilistične norme ciljnega jezika, zagotovo pa ni lastna prevajalskemu procesu in potemtakem izven prevajalčevega 36 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 36 11.3.2013 8:54:28 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . nadzora. Že Puurtinen (2004: 170–175) je v svojih raziskavah o eksplicitaciji od- krila negativne učinke interference izvirnega jezika. becher (2010b: 21) dodaja, da se v prihodnje morda lahko nadejamo bolj obetavnih rezultatov tudi na tem področju in pri tem posebej izpostavi delo steinerja in kolegov iz Univerze v saar- brücknu (steiner 2005, 2008; Hansen-schirra et al. 2007). Prav Hansen-schirra in sodelavci (2007: 225) so v svoji raziskavi prišli do zaključka, da bi bistveno večjo leksikalno zgoščenost prevedenega besedila morebiti vseeno veljalo pripisati posledici prevajalskega procesa kot takega ne glede na obravnavan jezikovni par, kar spet govori v prid neki univerzalni težnji po eksplicitaciji. Pym (2005a, 2005b, 2008) že od vsega začetka kritično izpostavlja težave s termi- nološko in konceptualno nedorečenostjo termina prevodne univerzalije. Trdi, da prevajalci radi posegajo po strategijah, ki zmanjšujejo tveganje, da bi bilo ciljno besedilo narobe razumljeno, in prav zaradi tega posegajo po eksplicitaciji. Tudi becher (prim. 2011: 4) v svojih zadnjih prispevkih vse pogosteje predlaga odmik od pojma prevodu lastni eksplicitaciji; razlaga, da je različne primere eksplicitacije bolje razlagati s pomočjo leksikalno-slovničnih in pragmatičnih faktorjev. Trdi, da se prevajalci ponavadi zatekajo k eksplicitaciji takrat, ko skušajo bralcu olajšati procesiranje besedila in zmanjšati tveganje, da bi bralci besedilo narobe razumeli, ko skušajo upoštevati komunikacijske preference ciljnega jezika, medtem ko je povod za eksplicitacijo lahko tudi leksikalno ali skladenjsko neprekrivanje med izvirnim in ciljnim jezikom. Že prej je bilo omenjeno, da je za zbiranje raziskovalnih dokazov na tem po- dročju najprimernejša korpusna metoda, ki omogoča kvantitativne primerjave izvirnih in prevedenih besedil. Če bi s korpusnimi izsledki hipotezo o prevodnih univerzalijah uspeli dokazati, bi to pomenilo, da se pri prevajanju še posebej li- terarnih besedil določen del izvirne večplastnosti ali večpomenskosti ne ohranja. Večina starejših študij je namreč temeljila na nekih intiuitivnih razmišljanjih in šele v zadnjih desetletjih je tovrstnim prevodoslovnim raziskavam dala nov zagon korpusna metodologija. Tako imamo zdaj s pomočjo prevodoslovnega korpusa sPook možnost dokazati ali ovreči hipotezo o prevodnih univerzalijah tudi v sloveniji. 3 členki, vezniki, konektorji ali povezovalci? Slovenska slovnica (Toporišič 1991, 2000) definira členek kot nepregibno besedno vrsto, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s stavkom. kot besedno vrsto je členke že leta 1974 definiral jože Toporišič, ki pravi, da SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 37 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 37 11.3.2013 8:54:28 Nataša Hirci so »nepregibna besedna vrsta, z njimi vzpostavljamo zveze s sobesedilom, izražamo pomenske odtenke posameznih besed, delov stavkov, celih stavkov in povedi ali tvorimo skladenjske naklone« (Toporišič 1991: 384). Prej so namreč večino členkov prištevali med prislove. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000) ozna- čuje številne členke večinoma kot prislove. Slovenska slovnica (Toporišič 1991: 384–385 in 2000: 448–449) deli nepregibno besedno vrsto členkov na trinajst skupin, in sicer na skupine: • navezovalnih členkov ( a, potem, sicer, saj), • členkov čustvovanja ( žal, dobro), • poudarnih členkov ( ravno, posebno, zlasti, predvsem), • izvzemalnih členkov ( le, samo, edino, vsaj), • presojevalnih členkov ( tako, približno, skoraj, malodane), • dodajalnih členkov ( tudi, prav tako, poleg tega), • členkov zadržka ( pravzaprav, pač, saj, komaj, sicer, resda), • členkov potrjevanja in soglašanja ( da, dejansko, gotovo, kajpak), • členkov možnosti in verjetnosti ( morda, mogoče, konec koncev, navsezadnje), • členkov mnenja in domneve ( baje, menda, denimo, recimo), • vprašalnih členkov ( ali, a kaj, kajne, mar), • spodbujalnih členkov ( morda, naj, res, vsaj/še, kaj, nikar, saj) in • skupino členkov zanikanja in nesoglašanja ( ne, nikar, nikakor, nasprotno). Vendar smolej (2004) pravi, da že iz samih poimenovanj teh skupin lahko razbe- remo, da je temelj zgornje delitve predvsem preučitev besede kot nosilke pomena, torej pomensko razčlenjevanje besed in besednih zvez in ne toliko skladenjsko in besedilnofunkcijsko vedenje členkov. dodaja, da če bi » v središče preučitve in analize členkov postavili /…/ skladenjski in besedilotvorni oz. besedilnopovezovalni vidik in dalje celo pragmatičnosporočevalni vidik členkov, bi lahko nekatere podskupine členkov združili« na manj skupin, »/…/ katerih meje bi izhajale predvsem iz skladenjskega, besedilnega in dalje pragmatičnosporočevalnega kriterija« (smolej 2004: 47). Tako v skupino besedilnih povezovalcev avtorica uvršča členke kot so kakorkoli že, kljub vsemu, konec koncev, kot (že) rečeno, na koncu koncev, namreč, navsezadnje, nena-zadnje, po eni/drugi strani, poleg tega, potem, potemtakem, pravzaprav, se pravi, sicer, skratka, torej, vseeno, za nameček in mnoge druge (ibid.). Znotraj skupine pojasnjevalnih povezovalcev (povzeto po Toporišič 1991: 379–380) lahko ločimo med pojasnjevalnimi členki (na primer namreč) in 38 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 38 11.3.2013 8:54:28 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . pojasnjevalnimi vezniki (na primer in sicer, in to, kakor, namreč, sicer, to je, tj., to se pravi). istovrstni pojasnjevalni vezniki so in sicer, in to, kakor, namreč, sicer, to je, tj., to se pravi (prim. Tabelo 1). Tu spremni del veznika ali vezniške zveze samo z drugimi besedami pove to, kar je bolj splošno povedano že v jedru: • Rojstni dan ima ta mesec, in sicer desetega. • Leto ima štiri letne čase, namreč pomlad, poletje, jesen in zimo. novi stavek – ali del stavka – prejšnjega osvetli tako, da ga pojasni s konkretnimi podrobnostmi; v takih primerih je razmerje sorodno apoziciji ali pojasnjevalnemu priredju. Prejšnji stavek (ali del stavka) torej osvetlimo s specifično spremenjeno, popravljeno ali povzeto vsebino, in sicer tako, da vsebino prejšnjega ubesedimo na boljši, ustreznejši način (povzeto po skubic 1999: 218, ki je svoja razmišljanja o členkih osnoval na Hallidayevi angleški funkcijski slovnici). tabela 1: število vseh pojavnic pojasnjevalnih povezovalcev v korpusu Spo- ok4 in njihova pogostost na 10.000 besed. SPOOK Pogostost na SPOOK Pogostost na SLV­SLV 10.000 besed ENG­SLV 10.000 besed in sicer 32 0,2200 49 0,4266 in to 318 2,1866 188 1,6370 namreč 253 1,7396 138 1,2016 sicer 580 3,9882 269 2,3423 to je 502 3,4518 453 3,9445 tj. 0 0 0 0 to se pravi 5 0,0343 0 0 Poglobljene, bolj teoretično obarvane slovenistične razprave o členkih, besedil- nih konektorjih in besedilnih povezovalcih najdemo v Černelič (1991, 1993), Gorjanc (1998), jakop (2000), smolej (2004), skubic (1999), Toporišič (1991, 2000), če naštejemo le nekaj avtorjev, ki so se v zadnjih dveh desetletjih intenziv-neje ukvarjali s to problematiko. Gorjanc (1998) razpravlja o t. i. konektorjih, ki jih analizira v znanstvenih besedilih. Pravi, da so poseben »problem pri členkovnih konektorjih tisti, ki se izrazno prekrivajo z vezniki, npr. namreč , torej ; sicer , saj /…/. Vsi z nestabilno pojavitvijo in – neglede na položaj – vzpostavljanjem enakega pomenskega razmerja v konektorski zvezi bi tako sodili med členkovne, npr. namreč , torej « (Gorjanc 1998: 380). 4 Pojasnjevalni veznik tj. smo izpustili iz nadaljnje analize, saj se v korpusu sPook ne pojavi niti enkrat. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 39 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 39 11.3.2013 8:54:28 Nataša Hirci Vendar za namene naše raziskave nadaljnja klasifikacija teh jezikovnih sredstev ni bistvenega pomena. Zaradi izredne obsežnosti te tematike se bomo v članku osredotočili zgolj na preučevanje vzročno-pojasnjevalnega besedilnega povezo- valca namreč 5, in sicer v vlogi tako členka kot veznika. Pojasnjevalni povezovalci lahko namreč vzročno pojasnjujejo jedro, torej delujejo vzročno ali kavzalno (prim. zakaj, kajti, namreč, sicer) ali pa jedro izrazijo z drugimi besedami, torej delujejo pojasnjevalno ali eksplikativno (predvsem to je, tj., in sicer, tudi namreč). 3.1 primer: namreč kot vzročno-pojasnjevalni povezovalec V prispevku se bomo osredotočili na rabo vzročno-pojasnjevalnega povezovalca namreč. Slovenska slovnica pravi, da »namreč v nekem dodatku utemeljuje ali vzroč- no pojasnjuje jedro vezniške zveze« (Toporišič 1991: 379). opredeljuje različne vloge izraza namreč, in sicer: 1. v pojasnjevalnem priredju kot pojasnjevalni veznik: • Midva, namreč brat in jaz, se dobro razumeva. 2. v vzročnem priredju kot vzročni veznik: • Vsi so vznemirjeni, zdaj gre namreč za pomembne stvari. 3. kot pojasnjevalni členek, ki dopolnjuje in pojasnjuje, kar je bilo že prej povedano. • Tam, namreč pri sosedovih, je vse po starem. skušali bomo ugotoviti, ali bi pojasnjevalni povezovalec namreč v teh treh vlogah – v nadaljnji analizi jih namreč ne ločujemo posebej – bilo smiselno razlagati kot del teorije o prevodnih univerzalijah, in sicer kot primer eksplicitacije (po baker 1996). rabo tega jezikovnega sredstva bomo analizirali v luči predlagane slovarske definicije in pojavnosti v prevodih iz angleškega v slovenski jezik. V ospredju bo analiza rabe vzročno-pojasnjevalnega namreč in prevodov angleške-ga prislova namely v slovenski jezik, pri čemer bomo uporabili korpusni pristop. 4 zaSnova raziSkave V raziskavi se osredotočamo na pregled rabe vzročno-pojasnjevalnega izraza na- mreč v besedilih prevedenih iz angleškega v slovenski jezik, ki smo jih opazovali s pomočjo korpusa sPook. Uporabili bomo kvantitativne podatke, ki so osnovani na izsledkih korpusnih raziskav v prevodoslovju in podatke iz korpusa 5 Za namene naše študije, ki je prevajalske narave, smo poimenovanje poenostavili in izraz namreč, ki je sicer osrednja tema te raziskave, poimenovali pojasnjevalni povezovalec. 40 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 40 11.3.2013 8:54:28 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . vzporednih angleško-slovenskih besedil sPook enG-sLV primerjali s podatki iz korpusa slovenskih izvirnikov, ki jih nudi korpus sPook sLV-sLV. Po pregledu pogostosti rabe namreč v izvirnikih in primerjavi s pogostostjo tega izraza v vzporednem korpusu bomo lahko analizirali dejansko rabo tega izraza. Zanima nas, ali stanje v korpusu odseva predloge o prevodnih ustreznicah v slo- varskih virih. V prihodnje bi bilo smiselno podrobneje preveriti tudi senzitiviteto študentske populacije pri rabi korpusov in poudariti, da je bodoče prevajalce treba še naprej in celo še pogosteje spodbujati k redni rabi korpusnih virov. Takšna pedagoška angažiranost je nujna ne le zato, da bi prevajalci med prevajanjem bili uspešni pri iskanju potrditve svojih intuitivnih rešitev, temveč tudi, da jim poma- gamo priti do novih spoznanj o rabi določenih jezikovnih sredstev. naša raziskava skuša najti odgovore na naslednja vprašanja: kaj je tipično za določene jezikovne elemente v prevodih iz angleškega v slovenski jezik? se še ve- dno obnašajo enako, kot se obnašajo v slovenskih izvirnikih? kakšna je pri tem vloga dvojezičnega slovarja? Chesterman (2004) namreč trdi, da je določene jezikovne posebnosti najlažje preučevati skozi prizmo slovnice, slovarjev, kor- pusov in kontrastivnih raziskav. Tako se bomo tudi v tem članku osredotočili na raziskovanje pojavnosti določenega jezikovnega elementa v korpusu, potem izsledke primerjali s predlaganimi prevodnimi ustreznicami in predvideno rabo v slovarskih virih, čemur bo sledila še kvalitativna kontrastivna analiza razisko- vanega izraza. 5 rezultati in diSkuSija 5.1 primerjava slovarskih definicij za namreč in dejansko stanje v korpusu Spook V nadaljevanju bomo pogledali slovarske predloge za izraze, ki se prevajajo z vzročno-pojasnjevalnim povezovalcem namreč in stanje primerjali s pojavnicami tega jezikovnega sredstva v korpusu sPook (glej Tabelo 2). tabela 2: pogostost pojasnjevalnega povezovalca namreč v korpusu Spook. Korpus Št. pojavnic v korpusu Št. pojavnic na 10.000 besed SPOOK SLV­SLV 253 1,7396 SPOOK ENG­SLV 138 1,2016 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 41 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 41 11.3.2013 8:54:28 Nataša Hirci najprej si bomo ogledali primer gesla namreč v slovensko-angleškem dvojezičnem slovarju in predlagane prevedke primerjali s predlogi za prevedke teh ustreznic v angleško-slovenskem slovarju. Potem bomo predlagane prevedke preverili v kor- pusu sPook, in sicer tako, da bomo preverili število pojavnic v slovenskem delu korpusa sPook, za primerjavo pa bomo uporabili rešitve s povezovalcem namreč v podkorpusu sPook enG-sLV. Predvidevamo, da bo stanje v korpusu odražalo predloge v slovarskih virih. slovensko-angleški slovar (Grad, Leeming 1997) pod geslom namreč ponuja več različnih rešitev, in sicer: námreč – namely; that is to say; videlicet (krajšava: viz.); (= t.j., to je); to wit; in other words; nisem mogel govoriti z njim, bil je ~ bolan i could not speak to him, as (ali seeing that) he was ill; eden mojih sosedov, ~ neki X.Y., ... one or my neighbours, to wit, one X.Y., ... Veliki angleško-slovenski slovar (Grad et al 1997) za namely, ki ga najdemo kot prvo možnost prevedka za namreč v slovensko-angleškem slovarju poda zgolj prevedek z namreč. najprej poglejmo slovarske možnosti za prevedke za namreč v angleškem jeziku in jih potem primerjajmo še s slovenskimi prevedki, ki so v angleško-slovenskem slovarju ponujeni pod temi gesli: • namely = namreč • that is (to say) = to se pravi; • videlicet ali viz. = namreč; to je • to wit = to je, namreč; kot sledi; in to • in other words = z drugimi besedami Veliki angleško-slovenski slovar (Grad et al. 1997) zanimivo pod geslom na- mely, ki ga v slovensko-angleškem slovarju sicer najdemo na prvem mestu, obravnava namely kot prislov in za prevodno ustreznico ponuja namreč, medtem ko pod geslom that is to say, ki ga najdemo kot drugega pod tem ge- slom, ponuja večbesedni izraz to se pravi, izraza namreč pa ne. Za katere od predlaganih prevedkov lahko najdemo prevode z izrazom namreč v korpusu sPook? Poudariti je treba, da za izraze namely, that is (to say), videlicet/viz. , to wit in in other words, ki naj bi v luči slovarske definicije bili ustreznice za namreč, v podkorpusu sPook enG-sLV na prvi pogled presenetljivo ne najdemo niti ene same pojavnice. Vendar pa taka distribucija v pogostosti dejansko ne preseneča tako zelo, še posebej, če vzamemo v obzir dejstvo, da korpus sPook vsebuje leposlovna besedila, medtem ko se zgornji prevedki ponavadi uporabljajo v bolj strokovnih, znanstvenih in tehniških besedilih. Tako bi hipotezo o pogostosti teh prevedkov bilo smiselno dodatno preveriti 42 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 42 11.3.2013 8:54:28 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . v drugih korpusih, na primer v slovenskem referenčnem korpusu FidaPlus 6, in te izsledke primerjati s pojavnostjo angleškega prislova namely v angleških referenčnih korpusih kot sta BNC in COCA 7 (prim. jurko 2007: 35–36), kar pa žal presega okvir tega članka. kako pa je s pojavnicami za slovarske predloge za njihove prevedke v slovenščini? Poglejmo primere, ki so ilustrirani v Tabeli 3. tabela 3: število pojavnic v podkorpusih Spook eng-Slv in Spook Slv-Slv. Št. pojavnic v Št. pojavnic v podkorpusu SPOOK podkorpusu SPOOK ENG­SLV SLV­SLV namreč 138 253 to se pravi 0 5 to je 453* 502** kot sledi 0 1 in to 188* 318** z drugimi besedami 5 1 Primeri z * in ** niso vsi ustrezni, saj je kvalitativna ročna analiza pokazala, da modificirane povedi ne izražajo pomena v smislu pojasnjevalnega namreč. Namely se v podkorpusu sPook enG-sLV ne pojavi niti enkrat, čeprav lahko najdemo kar 138 pojavnic za namreč. kaj to kaže? Namreč se torej pojavlja kot prevod nekih drugih angleških jezikovnih struktur ali pa ga prevajalci dodajajo, ko želijo nekaj eksplicitno poudariti. Zastavlja se vprašanje, katere jezikovne strukture v angleškem jeziku so prevajalci dejansko prevajali s po- močjo izraza namreč. V korpusu najdemo primere, ko je namreč uporabljen kot prevedek za različne angleškem jezikovne strukture, ki smo jih razdelili v 12 skupin (glej Tabelo 4): 6 slovenski referenčni korpus FidaPlus je dostopen na http://www.fidaplus.net/. 7 angleški korpus BNC najdemo na http://www.natcorp.ox.ac.uk/, medtem ko je korpus ameriške angleščine COCA dostopen na http://corpus.byu.edu/coca/. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 43 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 43 11.3.2013 8:54:29 Nataša Hirci tabela 4: primeri padajoče pogostosti različnih jezikovnih struktur v an- gleščini v podkorpusu Spook eng-Slv, ki so jih prevajalci prevajali s po- jasnjevalnim povezovalcem namreč; S = samostalnik, g = glagol. Namreč kot prevedek za: Število primerov Število primerov v podkorpusu na 10.000 besed SPOOK ENG­SLV 1. 0 – primer dodajanja* 69 0,6095 2. for S + G 43 0,3705 3. because/as + (if ) + S + 11 0,0957 (probably) + G 4. I mean/Well, I've never/ 7 0,0609 you see/I suppose/Now 5. apparently + S + G 1 0,0086 6. by + S + G 1 0,0086 7. I think 1 0,0086 8. it's just (that) S + G 1 0,0086 9. on the grounds that 1 0,0086 10. such indeed is + S 1 0,0086 11. that is, for + S 1 0,0086 12. viz. 1 0,0086 *Primer dodajanja izraza namreč, ko v angleški predlogi ni podobnega jezikovnega sredstva. V nadaljnji razpravi se bomo podrobneje osredotočili zgolj na tiste primere iz korpusa sPook, ki se v korpusu pojavijo vsaj petkrat. Primeri različnih angleških jezikovnih struktur, ki so jih prevajalci prevajali z izrazom namreč: 1. 0 – primer dodajanja * Harry, however, had never been less interested in Quidditch; he was rapidly becoming obsessed with Draco Malfoy. Spet ga je namreč obsedel Dreco Malfoy. That does not sound elvish to me. Ne zveni mi namreč kot vilinščina. They are not for all ears. Niso namreč za vsako uho. 44 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 44 11.3.2013 8:54:29 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . V teh primerih je dodajanje izraza namreč večinoma primer dodatnega poja- snjevanja oziroma ekplicitacije, saj bi ga lahko brez težav tudi izpustili in bi prevod pomensko še vedno ustrezal izvirniku. Ti primeri so izredno zanimivi, saj so lep prikaz prevoda, kjer se je prevajalec namerno odločil za dodajanje izraza namreč, ker je čutil, da je treba nekaj dodatno vzročno pojasniti, čeprav razlogov za to ni moč najti v angleški predlogi, saj v angleških stavkih ni izrazov, ki bi tudi sicer napeljevali na dodatno pojasnjevanje. Prav zaradi tega v teh primerih lahko govorimo o eksplicitaciji. V podkorpusu sPook enG-sLV najdemo kar 69 primerov od skupaj 138 primerov prevodov z izrazom namreč, v katerih je prevajalec posegel po modifikaciji in se odločil dodati izraz namreč, čeprav ga na to niso napeljevale primerljive strukture v angleškem jeziku, torej se je za tako strategijo dodajanja oziroma ekspliciti-ranje odločal zavestno. Torej je natanko polovica primerov v tem korpusu takih, ko se je prevajalec odločal za eksplicitacijo. je pa treba poudariti, da nekateri primeri vsebujejo časovne odvisnike, na primer has ever been, at that moment, since, ki so morda napeljevali prevajalca k dodatnemu pojasnjevanju z izrazom namreč, čeprav v luči slovarske definicije ta izraz ni njihova neposredna ustreznica. 2. for S + g For coming unbidden to this place death is our law . Naša postava namreč veleva smrt za nepovabljence. For it is plain that to you, at any rate, they are not strange . Očitno je namreč, da vsaj tebi niso tuji. kot veznik se for v angleškem jeziku uporablja predvsem v bolj literarno obarvanih besedilih, zagotovo tudi v nekoliko zastarelem pomenu zato ker/ zaradi. Vsekakor angleški veznik for uporabljamo v primerih, ko želimo navesti ali pojasniti razloge za to, kar je navedeno pred tem, torej v prejšnji povedi. ker se večina primerov v korpusu sPook s tem angleškim izra- zom pojavlja v prevodih kultnega domišljijskega romana The Lord of the Rings: The Two Towers, torej Gospodar prstanov: Stolpa v prevodu branka Gradišnika, kjer je avtor romana j. r. r. Tolkien namenoma uporabljal zelo svojstven, ponekod seveda nekako starinsko obarvan angleški jezik, da bi bolje pričaral domišljijski svet, je seveda lažje razumeti zelo pogosto rabo veznika for v smislu kavzalnega prislova because. Tako ne preseneča prevod z izrazom namreč, ki je sicer povsem ustrezen. Vendar pa bi ga prevajalec vsaj ponekod morda vseeno lahko prav tako uspešno nadomestil tudi s sicer markiranim knjižnim izrazom zatorej ali morebiti celo starinskim zatega-delj, ki bi dodajal pridih nečesa nenavadnega, domišljijskega in obenem vzbudil občutek nekakšne starinskosti, torej nekega sveta tam nekje daleč vstran od navadnih smrtnikov. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 45 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 45 11.3.2013 8:54:29 Nataša Hirci 3. because / as + (if) + S + (probably) + g 'You should record that and play it back every night, because you probably won't get another one. Po mojem tega namreč nikoli več ne boš doživel. For at such times, when material support is not enough, it is as if we are being judged..kadar nimamo zadostnih materialnih sredstev, se namreč počutimo, kakor da nas vsi ocenjujejo. izraz because, še posebej v kombinaciji z modalnim probably vsekakor deluje kavzalno, torej nekaj vzročno pojasnjuje in v tem smislu se je prevajalec najverjetneje tudi odločil za prevod z vzročno-pojasnjevalnim izrazom namreč. Vendar takšno kombinacijo ponavadi uporabljamo pri razlagah v smislu saj/ zato/ker najverjetneje, torej ni posebnega razloga za modifikacijo stavka z izrazom namreč. V drugem primeru lahko rabo as if razložimo v smislu kot da in tudi tu ni posebnega razloga za dodajanje pojasnjevalnega namreč. Tak primer bi morda tudi bilo moč uvrstiti med tiste, kjer v angleški predlogi ne najdemo izraza, ki naj bi ga prevajali z izrazom namreč, a se je prevajalec vseeno odločil za njegovo rabo in s tem za eksplicitacijo, saj je čutil potrebo po nekem dodatnem pojasnjevanju. 4. i mean / Well, i've never To Stockholm, I mean. V Stockholm namreč. …'well, I 've never mixed an antidote for a love potion.. …namreč , še nikoli nisem namešal protizvarka za.. V manj formalnih kontekstih lahko diskurzni označevalec I mean uporablja- mo razlagalno oziroma kot jezikovno sredstvo za to, da pojasnimo ali popra- vimo, kar smo pravkar povedali. Lahko bi ga uporabili tudi s smislu v bistvu ali torej, morda pa nadomestili celo z bolj pogovornim no. V zgornjem primeru vsekakor vsebuje ta pomen, saj modificirana poved deluje v nekakšni razla- galni ali celo pojasnjevalni vlogi, zato mu prevedek z izrazom namreč ustreza. Podobno je v drugem primeru diskurzni označevalec well napeljal prevajalca, da je dodatno pojasnil stanje, tj. da še nikoli ni namešal protizvarka, in bi se ga dalo prevesti tudi z v bistvu/pravzaprav ali s torej, ki jih tukaj lahko razumemo v razlagalno-pojasnjevalni funkciji. Podobno velja tudi za primere z ostalimi diskurznimi označevalci, kot na primer now/you see, kjer so se prevajalci odlo- čili za dodatno pojasnjevanje z izrazom namreč. Morda bi veljalo kot zanimivost izpostaviti še primer z angleškim izrazom viz. in njegovim prevodom v slovenščino. 46 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 46 11.3.2013 8:54:29 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . Instead of asking what the original author intended as clues, we should perhaps be asking an entirely different question, viz. , what do the verses tell us about the person.. ..morali nemara postaviti povsem drugačno vprašanje, namreč, kaj nam verzi povedo o osebi.. Zgornji primer je edini primer rabe prislova viz. (skrajšano za vedelicet), ki se v sodobnejših besedilih sicer ne pojavlja prav pogosto, vendar pa vsaj po slovarski definiciji v angleško-slovenskem slovarju sodeč ustreza prevedku z namreč, za kar je dokaz tudi naveden primer. To je tudi edini primer v celotnem korpusu sPook, kjer se izraz namreč pojavi kot prevedek zgolj enega izmed predlaganih ustreznih prevedkov v angleško-slovenskem dvojezičnem slovarju. V analiziranih primerih lahko vidimo, da pojasnjevalne zveze v večini primerov z drugim delom prvega pojasnjujejo ali natančneje določajo. Glede vsebinske nad- rejenosti je del zgradbe, ki pojasnjuje, največkrat podrejen, z besedilnega vidika je to ponavadi nekaj sekundarnega, vendar v smislu obvestilnosti ne redundantnega (prim. Gorjanc 1998). Vsekakor bi v določenih primerih to lahko ostalo tudi be- sedilno neizraženo. besedilo brez pojasnjevanja se pravzaprav bistveno ne spremi- nja, zaradi dela, ki ostaja neizražen, pa postane zgolj informativno bolj zgoščeno (prim. Gorjanc 1998: 381–382). To potemtakem kaže, da je v zgoraj navedenih primerih modifikacija povedi z dodajanjem izraza namreč tako v vzročni kot v pojasnjevalno-vezniški vlogi primer eksplicitacije. najbolj presenetljiv zaključek te raziskave je, da se vzročno-pojasnjevalni pove- zovalec namreč pojavlja kot prevedek tudi tistih jezikovnih struktur, kjer ga ne bi nujno rabili, a ga prevajalci dodajajo eksplicitno, najverjetneje zato, da še dodatno podkrepijo in pojasnijo pomen določenega segmenta besedila ali pojasnijo vzrok za takšno stanje, medtem ko se kot prevedek za namely, ki ga kot ustreznico predlaga angleško-slovenski dvojezični slovar, ta izraz ne pojavi niti enkrat. 6 zaključek kot smo nakazali že v uvodnem delu, pojav hipoteze o eksplicitaciji kot prevodni univerzaliji že desetletja buri duhove med prevodoslovci in ima še vedno tako za- govornike kot tudi ostre kritike. Prevodoslovci se namreč še vedno ne strinjajo, kaj točno je eksplicitacija in v kolikšni meri bi ji lahko pripisovali neko univerzalno vrednost, ki je lastna samemu procesu prevajanja. dosedanje raziskave vsekakor kažejo na to, da med prevajanjem prevajalci dejansko pogosto skušajo vzpostaviti ustrezno besedilno kohezivnost prevoda tako, da v besedilo vnašajo neke dodatne informacije, da bi prevod ciljna publika čim uspešneje sprejela. V kolikor je takšna modifikacija, SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 47 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 47 11.3.2013 8:54:29 Nataša Hirci torej takšno vnašanje ali dodajanje del samega prevajalskega procesa in ne rezultat kontrastivnih razlik med nekim jezikovnim parom je še vedno težko določiti. V članku smo najprej predstavili pojem prevodnih univerzalij in se natančneje posvetili eksplicitaciji. Potem smo kot primer za analizo izbrali vzročno-pojasnje- valni povezovalec namreč in skozi prizmo slovarske definicije in dejanskih primerov iz prevodoslovnega korpusa sPook skušali osvetliti rabo tega povezovalca in ugotoviti, kako se obnaša v prevodih iz angleškega jezika. bi v analiziranih primerih lahko govorili o eksplicitaciji? V primerih, ko so prevajalci dodajali namreč takrat, ko za to ni bilo posebnega razloga v angleških predlogah, najverjetneje to drži, saj je videti, da so prevajalci posegali po takšni modifikaciji, torej dodajanju zato, da bi ciljnemu občinstvu olajšali branje in razumevanje prevoda. najbolj presenetljiva je skorajda popolna diskrepanca med predlogi slovarskih prevedkov za namreč in dejanskem stanju v korpusu sPook. Čeprav naj bi pri prevajanju iz slovenskega jezika v angleški jezik v luči slovarske definicije v slovensko-angleškem dvojezičnem slovarju pojasnjevalni povezovalec namreč najpogosteje prevajali z angleškim prislovom namely, saj ga pod tem geslom najdemo na prvem mestu, in obratno, se primeri s prevodi, ki vključujejo pojasnjevalni izraz namreč v slovenskem delu korpusa sPook zelo razlikujejo od tega, kar kot ustreznico navaja slovensko-angleški dvojezični slovar. kot rečeno, v angleško-slovenskem pod- korpusu sPook enG-sLV ne najdemo niti enega primera s prevedkom namreč, ki naj bi bil prevod za angleški prislov namely. Vsi primeri, ki so prevajani s tem jezikovnim sredstvom, tj. namreč, so prevodi nekih drugih angleških izrazov. To je vsekakor zelo zanimiva informacija, še posebej, ker študenti prevajalstva kar preradi posegajo po izrazu namely, ko prevajajo v angleški jezik, najverjetneje prav zaradi tega, ker je v slovensko-angleškem slovarju pod geslom namreč kot prva prevodna ustreznica naveden namely. Morda ozaveščanje o rabi tega jezikovnega sredstva, kar je jasno nakazala tudi naša raziskava, lahko prispeva k temu, da bodo bodoči prevajalci pri prevajanju iz slovenskega v angleški jezik takrat, ko se v slovenskem besedilu pojavi namreč, zavestno manj pogosto posegali po prevodu angleškega prislova namely. obenem pa raziskava nakazuje tudi nujnost nadgradnje in izboljšave do sedaj dostopnih dvojezičnih slovarskih virov za slovensko-angleški jezikovni par, še posebej za potrebe prevajanja iz jezika a v jezik b. Pym (2005a: 32), podobno tudi becher (2011), razume eksplicitacijo v povezavi z implicitacijo. ko povzema razmišljanja klaudy in karoly (2005), pride do za- ključka, da je ekplicitacija lahko obvezna ali pa ne, je torej izbirna ali namerna; prav ta druga možnost je izredno zanimiva za prevodoslovje, saj je specifična za prevajanje, ne pa nujno tudi za določen jezikovni par. Prevajalec se namreč lahko v vsakem primeru znova in znova posebej odloča za možnost eksplicitacije, če bo torej neko poved modificiral in nekaj dodatno pojasnjeval, ali pa ne bo posegel 48 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 48 11.3.2013 8:54:29 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . po taki strategiji. Če bi torej uspeli potrditi tudi implicitacijo med prevajanjem iz slovenščine v angleščino, ki naj bi v luči hipoteze o asimetriji delovala v obratni smeri (prim. klaudy, karoly 2005), bi o takih primerih verjetno res lahko govorili kot o možnih kandidatih za eksplicitacijo v smislu prevodne univerzalije (prim. raziskavo nominalizacije v Mikolič južnič 2010: 149). Žal je vzorec, ki smo ga izbrali za analizo, odločno premajhen, da bi lahko prišli do bolj splošnih zaključ- kov, kaj šele, da bi lahko govorili o potrditvi prevodne univerzalije. Pravzaprav se zdi, da gre v analiziranih primerih prej za neko prevajalčevo osebno strategijo, kot pa za splošno prevajalsko tendenco po eksplicitaciji. Vendarle pa ta raziskava vseeno nakazuje, da je moč tudi s tovrstnimi 'majhnimi' raziskavami osvetliti določene jezikovne strukture in jih je zato primerno pred- staviti tudi v pedagoškem okolju. Študenti so načeloma bolj naklonjeni eksperi- mentalno podprtim primerom kot pa učiteljevi intuiciji, zato bi jih s takšnimi rezultati morda laže uspeli prepričali o tem, na kaj vse je treba biti pozoren, ko se med prevajanjem odločamo o neki prevodni ustreznici. literatura bajec, anton in sod., 2000: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: dZs. baker, Mona, 1993: Corpus Linguistics and Translation studies: implications and applications. baker, Mona, Gill Francis in elena Tognini-bonelli (ur.) Text and Technology: In Honour of John Sinclair. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. 233–250. baker, Mona, 1996: Corpus-based translation studies: The challenges that lie ahead. somers, Harold (ur.): Terminology, LSP and Translation. Studies in Lan- guage Engineering in Honour of Juan C. Sager. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. 175–186. baumgarten, nicole, bernd Meyer in demet Özçetin, 2008: explicitness in Translation and interpreting. a review and some empirical evidence (of an elusive Concept ). Across Languages and Cultures 9/2 . 177–203. becher, Viktor, 2010a: abandoning the notion of “translation-inherent” explicitation. against a dogma of translation studies. Across Languages and Cultures 11/1. 1–28. becher, Viktor, 2010b: Towards a more rigorous treatment of the explicitation Hypothesis in translation studies. trans-kom 3/1. 1–25. becher, Viktor, 2011: When and why do translators add connectives? a cor- pus-based study. Target 23/1. 26-47. http://viktor.becher.bz/downloads/pa- pers/2011/becher_2011__02bec.pdf. (dostop 4. 5. 2012) blum-kulka, shoshana, 1986: shifts of Cohesion and Coherence in Translation. House, juliane in shoshana blum-kulka (ur.): Interlingual and Intercultural Communication. Tübingen: narr, 17–35. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 49 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 49 11.3.2013 8:54:29 Nataša Hirci Claudiu, Mihăilă, 2010: Translation studies: simplification and explicitation Universals. http://www.slideshare.net/claudiumihaila/report-3832657. (do- stop 4. 5. 2012) Chesterman, andrew, 2004: Hypotheses about translation universals. Hansen, Gyde, Malmkjær kirsten, in Gile, daniel (ur.): Claims, Changes and Challen- ges in Translation Studies. amsterdam: benjamins. 1–13. Černelič ivanka, 1991: Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku. Jezikovni zapiski. 73–85. Černelič kozlevčar, ivanka, 1993. o delitvi členkov. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 3. 213–225. englund dimitrova, brigitta, 2005: Expertise and Explicitation in the Translation Process. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. Fabricius-Hansen, Cathrine, 1998: informational density and Translation, with special reference to German – norwegian – english. johansson, stig in signe oksefjell (ur.): Corpora and Cross-linguistic Research. Theory, Method, and Case Studies. amsterdam etc.: rodopi. 197–234. Fabricius-Hansen, Cathrine, 2005: elusive Connectives. a Case study on the explicitness dimension of discourse Coherence. Linguistics 43/1. 17–48. Fišer, darja, 2010: semantično označevanje korpusov . Vintar, Špela (ur.): Slovenske korpusne raziskave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 110–130. Frankenberg-Garcia, ana, 2004: Are translations longer than source texts? A corpus- -based study of explicitation. http://www.linguateca.pt/repositorio/Frankenberg-Garcia2004.doc/. (dostop 2. 2. 2012.) Gorjanc, Vojko, 1998: konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila. Sla- vistična revija 46/4. 367–388. Gorjanc, Vojko, 2005: Uvod v korpusno jezikoslovje. domžale: izolit. Gorjanc, Vojko in Špela Vintar, 2007: korpusna analiza vloge označevalcev medleksemskih razmerij v organizaciji besedila. Jezik in slovstvo. 52/3–4. 117–129. Grad, Martin, 2010: izražanje osebnosti v akademskem diskurzu: primerjava ro- jenih in tujih govorcev angleščine . Vintar, Špela (ur.): Slovenske korpusne raziskave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 72–89. Grad, anton, ružena Škerlj in nada Vitorovič, 1997: Veliki angleško-slovenski slovar. Ljubljana: dZs Grad, anton, Henry Leeming, 1997: Slovensko-angleški slovar. Ljubljana: dZs. Gumul, ewa. 2006: explicitation in simultaneous interpreting: a strategy or a by- -product of Language Mediation? Across Languages and Cultures 7/2. 171–190. Hansen-schirra, silvia, stella neumann in erich steiner, 2007: Cohesive explici- tness and explicitation in an english-German Translation Corpus. Languages in Contrast 7/2. 205–229. Hirci, nataša, 2007: Učinkovitost uporabe sodobnih prevajalskih virov pri prevajanju v nematerni jezik. Phd dis., Ljubljana: Filozofska fakulteta. 50 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 50 11.3.2013 8:54:29 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . Hirci, nataša, 2009: Možnosti uporabe sodobnih prevajalskih virov med študenti prevajalstva. Mikolič, Vesna (ur.): Jezikovni korpusi v medkulturni komunika- ciji. koper: Univerza na primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Za- ložba annales. 117–132. Hirci, nataša, 2012: electronic reference resources for Translators: implicati- ons for Productivity and Translation Quality. Interpreter and Translator Trainer 6/2, 219–235. House, juliane, 2004: explicitness in discourse across Languages. koller Werner, juliane House in klaus schubert (ur.): Neue Perspektiven in der Übersetzungs- und Dolmetsch-wissenschaft. bochum: aks, 185–208. jakop, nataša, 2000: Vezanost poudarnih členkov na določeno besedno vrsto oziroma stavčni člen. Jezikoslovni zapiski 6, 67–80. jurko, Primož, 2007: divergent polysemy: the case of slovene namreč vs. english namely. komar, smiljana in Uroš Mozetič (ur.): ELOPE: Studies in the English language and literature in Slovenia. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 29–41. klaudy, kinga, 1996: back Translation as a Tool for detecting explicitation strategies in Translation. klaudy, kinga, Lambert, josé in sohár, anikó (ur.): Translation Studies in Hungary. budapest: scholastica. 99–114. klaudy, kinga, 2008: explicitation. baker, Mona in Gabriela sladanha (ur.): Routledge Encyclopaedia of Translation Studies. London in new York: routled-ge. 104–108. klaudy, kinga in krisztina karoly, 2000: The Text-organizing Function of Lexi- cal repetition in Translation. olohan, Maeve (ur.): Intercultural Faultiness. Research Models in Translation Studies I: Textual and Cognitive Aspects. Manchester: st. jerome. 143–159. klaudy, kinga in krisztina karoly, 2005: implicitation in Translation: empirical evidence for operational asymmetry in translation. Across Languages and Cul- tures 6/1. 13–28. klinar, stanko, 1994: Gradivo za vaje iz prevajanja v angleščino. (3. izdaja). Ljubljana: Filozofska fakulteta. konšalová, Petra, 2007: explicitation as a Universal in syntactic de/condensati- on. Across Languages and Cultures 8/1. 17–32. Mauranen, anna, 2000: strange strings in Translated Language: a study on Cor- pora. olohan, Maeve (ur.): Intercultural Faultiness. Research Models in Translation Studies I: Textual and Cognitive Aspects. Manchester: st. jerome. 119–141. Mikolič južnič, Tamara, 2010: kontrastivni in prevodoslovni pogledi na nominali- zacijo skozi italijansko-slovenski vzporedni korpus. Vintar, Špela (ur.): Slovenske korpusne raziskave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 132–155. Mikolič južnič, Tamara, 2011: Vpliv besedilnih tipov na pojavljanje nominali- zacije v slovenščini: korpusna raziskava. kranjc, simona (ur.): Meddiscipli- narnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 321–327. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 51 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 51 11.3.2013 8:54:29 Nataša Hirci olohan, Maeve in Mona baker, 2000: reporting that in Translated english: evi- dence for subliminal Processes of explicitation? Across Languages and Cultures 1/2. 141–158. Øverås, Linn, 1998: in search of the Third Code: an investigation of norms in Literary Translation. Meta 43/4. 557–570. Pápai, Vilma, 2004: explicitation: a Universal of Translated Text? Mauranen, anna in Pekka kujamäki (ur.): Translation Universals. Do They Exist? amsterdam/Philadelphia: john benjamins. 143–164. Pisanski Peterlin, agnes, 2009: izražanje svojilnosti v prevedeni anglešèini: kor- pusna analiza. Mikolič, Vesna (ur.): Jezikovni korpusi v medkulturni komu- nikaciji. koper: Univerza na primorskem, Znanstveno-raziskovalno središèe, Založba annales. 105–116. Pisanski Peterlin, agnes, 2010: se za strukturiranje besedila v prevodih upora- bljajo drugačni elementi kot v izvirniku? korpusna analiza medpovednega in mestavčnega in. Vintar, Špela (ur.): Slovenske korpusne raziskave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 156–177. Pokorn, k. nike, 2005: Challenging the Traditional Axioms: Translation into a non-mother tongue. amsterdam/Philadelphia: john benjamins Publishing. Pokorn, k. nike, 2009: Proučevanje literarnih prevodov. kocijančič Pokorn, nike (ur.): Sodobne metode v prevodoslovnem raziskovanju. 40–58. Puurtinen, Tiina, 2003: explicitating and implicitating source Text ideology. Across languages and Cultures 4/1. 53–62. Pym, anthony, 2005a: Explaining explicitation. krisztina karoly in Ágata Fóris (ur.): New Trends in Translation Studies. In Honour of Kinga Klaudy. budapest: akadémia kiadó. 29–34. http://www.tinet.org/~apym/online/translation/ex-plicitation_web.pdf/. (dostop 10. 3. 2012.) Pym, anthony, 2005b: Text and risk in Translation. aijmer, karin in Cecilia alvstad (ur.): New Tendencies in Translation Studies. Göteborg: Göteborg University. 69–82. Pym, anthony, 2008: on omission in simultaneous interpreting: risk analysis of a hidden effort. Hansen, Gyde, andrew Chesterman in Heidrun Gerzymi- sch-arbogast (ur.): Efforts and Models in Interpreting and Translation Research. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. 83–105. saldanha, Gabriela, 2008: explicitation revisited: bringing the reader into the Picture. trans-kom 1/1. 20–35. http://www.trans-kom.eu/bd01nr01/trans- -kom_01_01_03_saldanha_explicitation.20080707.pdf. (dostop 30. 4. 2012). schlamberger brezar, Mojca, 2009: Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izho-dišč do analize v diskurzu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, oddelek za prevajalstvo. schlamberger brezar, Mojca, 2011: slovenski členki v luči ducrotove integrirane pragmatike. kranjc, simona (ur.): Meddisciplinarnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 405–411. 52 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 52 11.3.2013 8:54:29 Pogostost vzročno-Pojasnjevalnega . . skubic, andrej, 1999: ogled kohezijske vloge slovenskega členka. Slavistična revija 47/2. 210–238. smolej, Mojca, 2004: Členki kot besedilni povezovalci. Jezik in slovstvo 49/5. 45–57. steiner, erich, 2005: explicitation, its Lexicogrammatical realization, and its determining (independent) Variables – towards an empirical and Corpus- -based Methodology. http://www.hf.uio.no/forskningsprosjekter/sprik/docs/ pdf/report_36_esteiner.pdf. (dostop 21. 4. 2012) steiner, erich, 2008: empirical studies of Translations as a Mode of Language Contact. “explicitness” of Lexicogrammatical encoding as a relevant dimen- sion. siemund, Peter in noemi kintana (ur.): Language Contact and Contact Languages. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. 317–345. Toporišič, jože, 1974: kratko oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: oddelek za slovanske jezike in književnosti. 29–50. Toporišič, jože, 1991 [1976]: Slovenska slovnica. 3. ponatis. Maribor: obzorja. Toporišič, jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: obzorja. Toury, Gideon, 1995: Descriptive Translation Studies and Beyond. amsterdam/ Philadelphia: john benjamins. Vanderauwera, ria, 1985: Dutch Novels Translated into English: The Transformati-on of a ‘Minority’ Literature. amsterdam: rodopi. Vinay, jean-Paul in jean darbelnet, 1995 [1958]. Comparative Stylistics of French and English: A Methodology for Translation. Prevod juan C. sager in Marie- -josée Hamel. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. Vintar, Špela in darja Fišer, 2009: Gradnja in analiza korpusov za prevodoslov- ne raziskave. kocijančič Pokorn, nike (ur.): Sodobne metode v prevodoslovnem raziskovanju. 80–109. Vintar, Špela, 2009: slovenski prevodoslovni korpus. Marko stabej (ur.): Infra- struktura slovenščine in slovenistike. Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 385–391. Vintar, Špela, 2010: Luščenje terminologije iz angleško-slovenskih vzporednih in primerljivih korpusov. Vintar, Špela (ur.): Slovenske korpusne raziskave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 37–53. Vintar, Špela, 2011: samodejno odkrivanje semantičnih premikov v prevodih. kranjc, simona (ur.): Meddisciplinarnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 525–531. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 53 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 53 11.3.2013 8:54:29 agnes Pisanski Peterlin samostalnik človek med generično in specifično rabo v korpusu prevedenih in izvirnih besedil v slovenščini Agnes Pisanski Peterlin oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani agnes.pisanski@guest.arnes.si abstract in recent years, Translation studies research has shown that the language of translations differs from that of comparable target language originals. interference is generally accepted to be among the most common processes that con- tribute to the specific characteristics of translations. The aim of this paper is to establish whether it is possible to identify differences in the use of the slovene noun človek ( human being/man) between translated texts and comparable originals. The comparison focuses on the frequency and functions of the noun človek in three subcorpora of Spook, a multilingual parallel and comparable corpus of literary slovene texts. by comparing the use of človek in texts translated from english with its use in texts originally written in slovene, four functions of the noun in question are identified: indefinite generic, species-generic, specific and ascriptive. For all the functions, the corpus analysis shows that there are differ- ences in the frequency of use between translated texts and comparable originals. an attempt is made to account for these differences by comparing the instances of človek in translations with the corresponding passages in the english originals. interference is found to play an important role in accounting for the differences. keywords: generic use, specific use, the slovene noun človek, translated slovene, corpus-based studies ključne besede: generična raba, specifična raba, samostalnik človek, prevedena slovenščina, korpusna analiza 54 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 54 11.3.2013 8:54:29 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . 1 uvod V okviru prevodoslovja se je v zadnjih dveh desetletjih vrsta raziskovalcev ukvarjala z vprašanjem, ali je s sistematično primerjavo prevodov in primer- ljivih izvirnikov v ciljnem jeziku mogoče zaznati značilnosti, ki so tipične za jezik prevodov (npr. Mauranen 2000, olohan in baker 2000, Tirkkonen-Con- dit 2004, če naštejem le nekatere). Več študij, ki so bile narejene na primerlji- vih besedilnih korpusih, je tako pokazalo, da je v prevodih v resnici mogoče zaznavati precejšnja odstopanja od primerljivih izvirnikov v ciljnem jeziku, kar so raziskovalci praviloma pripisali procesu nastanka prevodov, torej procesu prevajanja. Verjetno je najpogosteje zaznani pojav v jeziku prevodov interferenca, to je vpliv izvirnega jezika skozi izvirno besedilo na ciljno besedilo (in posledično morda celo na ciljni jezik). Glede na pogostost interference ni presenetljivo, da prevo- doslovci ta pojav opisujejo kot neločljivo povezan s prevajanjem: Toury (1995: 274–297) govori o interferenci kot o zakonitosti prevajanja, pogledi na interfe- renco pa so zelo različni: v preteklosti je imel izraz izrazito slabšalno konotacijo, s Touryjevim deskriptivnim pristopom pa postaja nevtralnejši (prim. tudi Mauranen 2007: 43). namen tega prispevka je s pomočjo korpusne analize, izvedene na delu korpusa Spook, ugotoviti, ali je samostalnik človek v besedilih, ki so v slovenščino prevedena iz angleščine, zaradi interference rabljen drugače kot v primerljivih besedilih, ki so bila izvirno napisana v slovenščini. samostalnik človek je bil za to primerjavo izbran zato, ker predstavlja primer splošnega samostalnika1, ki se v slovenščini pojavlja v različnih funkcijah, posamezne funkcije pa se ne pokrivajo povsem s funkcijami vzporednih angleških samostalnikov human being in man. korpus Spook je za tovrstno primerjavo posebej primeren, saj vsebuje le literarna besedila, pri katerih kakovost prevoda ni vprašljiva, kar lahko pri tovrstnih analizah v nekaterih drugih žanrih predstavlja problem, saj se vprašanje interference v takih pri- merih tesno prepleta z vprašanjem kakovosti prevoda. analiza korpusa literarnih besedil, kakršen je Spook, pa omogoča preučevanje interference brez vrednostnih sodb o kakovostnem standardu prevoda2. V nadaljevanju prispevka so najprej podrobneje opisane različne funkcije samostalnika človek, nato sta predstavljena korpus Spook in metoda dela, sledi strnjena predstavitev rezultatov, v zadnjem delu prispevka pa diskusija in glavni sklepi. 1 Giacalone ramat in sansò (2007: 95–96) izpostavita pomen splošnih samostalnikov z osnovnim pomenom človek, oseba, posameznik, stvar, kraj ali način, ki predstavljajo enega od virov za nedoločne zaimke v različnih jezikih. Primeri tovrstnih nedoločnih zaimkov so francoski on, angleška nobody, nothing, francoski rien, nemški man, latinski nemo itd. (prim. tudi Lehmann 2002: 44–50 za natančnejšo razlago razvoja posameznih zaimkov). 2 interferenca v okviru Touryjevega pristopa sama po sebi ni nujno negativna, tolerantnost do interference pa je v veliki meri odvisna od sociokulturnih dejavnikov (prim. Toury 1995: 278, Pym 2008: 321). SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 55 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 55 11.3.2013 8:54:29 Agnes Pisanski Peterlin 2 pregled literature samostalnik človek je zanimiv primer splošnega samostalnika, ki se uporablja tako v generičnem kot v specifičnem pomenu. Primerjava slovenskega samostalnika človek s sorodnimi samostalniki tipa man ( človek) pokaže zanimive vzporednice med slovenščino in drugimi evropskimi jeziki. o generični rabi nekega samostalnika govorimo v tistih primerih, ko se izbrani izraz očitno nanaša na množico, vrsto ali razred posameznikov, o specifični pa, kadar se nanaša na konkretnega posameznika ali predmet. V nekaterih primerih ni jasno, ali je samostalnik rabljen specifično ali generično, in takrat lahko prihaja do dvoumnosti. stavek Iščem svinčnik je dvoumen, saj lahko pomeni, da govorec išče nek konkretni svinčnik (specifična raba), svinčnik se v tem primeru nanaša na nek konkretni predmet. Če pa govorec izraža željo, da bi našel kakršen koli primerek predmeta, ki bi ga lahko poimenovali svinčnik, pa tovrstna raba ni spe- cifična, temveč generična: izraz svinčnik se v tem primeru nanaša na kateri koli predmet iz množice svinčnikov. samostalnik človek sodi med tiste splošne samostalnike, ki v številnih jezikih prek generične rabe skozi proces gramatikalizacije3 prehajajo v zaimek (prim. npr. Giacalone ramat in sansò 2007, ragnarsdóttir in strömqvist 2005, Vi- berg 2010). V svojem pregledu širitve in upada nedoločnih oblik tipa man ( človek) Giacalone ramat in sansò (2007) za evropske jezike ugotavljata, da je stopnja gramatikalizacije tovrstnih samostalnikov v različnih jezikih zelo različna. Močno so prisotne na tako imenovanem »področju karla Velikega«, od koder prehajajo tudi v zahodno- in južnoslovanske jezike, medtem ko njihova raba na področju vzhodnoslovanskih jezikov ni izpričana. Giacalone ramat in sansò (2007) skozi zgodovinski pregled pokažeta, da je bila raba nedoločnih oblik tipa man ( človek) zgodovinsko bolj razširjena, saj je bila prisotna v več germanskih in romanskih jezikih kot danes. Zelo znan primer germanskega jezika, v katerem je ta konstrukcija nekoč obstajala, danes pa je izginila, je angleščina. od romanskih jezikov je ohranjena predvsem še v sodobni fran- coščini ( on), čeprav je zgodovinsko izpričana v številnih starejših variantah drugih romanskih jezikov. Giacalone ramat in sansò (2007) v procesu gramatikalizacije konstrukcije tipa man ( človek) v različnih jezikih opišeta več stopenj, ki jih natančneje povzemam spodaj, pri čemer za vsako posamezno rabo za ilustracijo navajam tudi po en njun primer; pri primerih, ki niso v slo- venščini, je poleg angleškega prevoda naveden tudi slovenski.4 Prva stopnja je 3 Giacalone ramat in sansò (2007: 126–7) poudarjata, da polne razlage za ta proces gramatikalizacije še ni, podatki pa kažejo, da je vir za opisani proces pri samostalnikih tipa man (človek) najverjetneje pozna latinščina in stiki med jeziki, podrobnejše podatke o tem, kateri stiki, pa bo treba še pridobiti. 4 kjer ni drugače navedeno, so slovenski prevodi moji. V zgledih, ki so povzeti po literaturi, so v primerih, kjer končna ločila niso bila uporabljena, le-ta dodana. 56 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 56 11.3.2013 8:54:29 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . raba splošnega samostalnika tipa man ( človek) za generični opis človeške vrste (torej človek v nasprotju z npr. drugimi živimi bitji, v nasprotju z bogom itd.). Primer, ki ga navajata Giacalone ramat in sansò (2007), je iz latinščine, iz Matejevega evangelija (4,4): (1) Non in solo pane vivit homo. (1a) ‘man does not live by bread alone.’ (1b) ‘človek naj ne živi samo od kruha.’ (slovenski standardni prevod) druga stopnja je raba samostalnika tipa man ( človek) v nedoločni generični rabi (v smislu kdorkoli). ob drugih primerih te rabe Giacalone ramat in sansò (2007) za ilustracijo navajata tudi stavek v slovenščini in angleški prevod: (2) V taki situaciji bi č lovek iskal drugo služ bo. (2a) ‘in such a situation one would look for another job.’ Tretjo stopnjo predstavlja raba konstrukcije tipa man ( človek) v nedoločni referenčni rabi (v smislu nekdo). Takšno rabo poznajo nekateri germanski jeziki (švedščina, nemščina) in je v svojem bistvu zelo podobna trpniku. Primer, ki ga navajata Giacalone ramat in sansò (2007), je švedski in je povzet po altenberg (2005: 94): (3) Man hat mordat Palme. (3a) ‘Someone murdered Palme. / Palme has been murdered.’ (3b) ‘nekdo je umoril Palmeja. / Palme je bil umorjen/Palmeja so umorili.’ Četrta stopnja se pojavlja le v nekaterih jezikih. Predstavlja jo raba konstrukcije tipa man ( človek) za določni zaimek za prvo osebo (množine ali celo ednine), v nekaterih jezikih celo za druge osebe. najbolj sistematična je tovrstna raba on v francoščini. Primer, ki ga navajata Giacalone ramat in sansò (2007), je povzet po Grafström (1969: 273): (4) On a du pain pour nos vieux jours. (4a)‘We’ve got bread for our old days.’ (4b) ‘imamo kruha za stare dni.’ Poleg generične in specifične rabe se samostalnik človek lahko pojavi tudi v predikativni rabi (za veznim glagolom, npr. biti), a v tem primeru ne označuje entitete, temveč lastnost. Takšna raba je pripisovalna (samostalnik osebku pripisuje neko lastnost) in ni referenčna (prim. tudi Quirk in sod. 1992: 273), saj se tak samostalnik ne nanaša niti na vrsto (generična raba), niti na posame- znika (specifična raba). spodnji primeri iz bond in sod. (1995: 2) v angleščini ponazarjajo razlike med generično (5), specifično (6) in pripisovalno (7) rabo za samostalnik mammoth ( mamut); k vsakemu primeru je za pojasnilo dodan slovenski prevod. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 57 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 57 11.3.2013 8:54:29 Agnes Pisanski Peterlin (5) Mammoths are extinct. (5a) ‘ Mamuti so izumrli. ’ (6) There’s a mammoth in my garden! (6a) ‘ Na mojem vrtu je mamut! ’ (7) That animal is a mammoth. (7a) ‘ Ta žival je mamut. ’ 3 korpuS in metoda 3.1 korpus V analizi je zajet del korpusa Spook. korpus Spook je večjezični korpus, ki obsega dva večja podkorpusa, in sicer vzporedni podkorpus izvirnih sodobnih literarnih besedil (romanov) in njihovih prevodov v slovenščino, ki ga sestavljajo štirje deli, angleško-slovenski, nemško-slovenski, francosko-slovenski in italijansko-slovenski, ter primerljivi podkorpus izvirnih slovenskih sodobnih literarnih besedil (ro- manov). korpus Spook je nastal na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter na odseku za tehnologije znanja ijs med 2009 in 2012 v okviru projekta Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave. Vsi deli korpusa so oblikoskladenjsko označeni, vzporedni deli korpusa so stavčno poravnani. V pričujoči analizi je bilo v prvi fazi analizirano gradivo iz dveh delov korpusa Spook. Prvi del obsegajo slovenski prevodi literarnih besedil, izvirno napisanih v angleškem jeziku (v nadaljevanju bom za ta del uporabila oznako Sl prevodi), drugi del pa primerljivi slovenski izvirniki, prav tako literarna besedila (v nadaljevanju bom za ta del uporabila oznako Sl izvirniki). Vsa prevedena besedila so v slovenščino prevedli prevajalci, ki so rojeni govorci slovenščine, vsa izvirna besedila so napisali avtorji, ki so prav tako rojeni govorci slovenščine. V tabeli 1 so predstavljeni podatki o obsegu izbranih delov korpusa. tabela 1: podatki o obsegu izbranih delov korpusa Sl izvirniki Sl prevodi Okvirno število besed v korpusu 1.454.275 1.148.419 V drugi fazi analize je bil ob prevodih vključen tudi pripadajoči del angleških izvirnikov, toda ker primerjava ni kvantitativna, podatkov o obsegu tega dela korpusa ne navajam posebej. 58 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 58 11.3.2013 8:54:29 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . 3.2 metoda V prvi fazi analize so bili s pomočjo korpusnega iskalnika identificirani vsi pri- meri izraza človek (v ednini) v sklopih Sl prevodi in Sl izvirniki. Vsi primeri so bili nato ročno pregledani in glede na pomen razvrščeni po funkcijah. V korpusu so bile identificirane štiri funkcije samostalnika človek, in sicer specifična, pripisovalna, generična v smislu predstavnik človeške vrste in nedoločna generična. Funkcije so opredeljene tako, kot so opisane v literaturi (prim. razdelek 2). surovi kvantitativni rezultati so bili preračunani v obliko števila pojavitev na 10.000 besed, kar omogoča kvantitativno primerjavo različnih kategorij rabe. V drugi fazi analize so bili s pomočjo poravnave prevodov in njihovih pripadajo- čih angleških izvirnikov identificirani izvirni izrazi, ki so bili prevedeni z izrazom človek. natančen pregled izvirnih izrazov je dal dodaten vpogled v razloge za razlike med sklopoma Sl izvirniki in Sl prevodi. 4 rezultati kvantitativni rezultati korpusne analize so predstavljeni v razdelku 4.1, rezultati primerjave prevodov in pripadajočih angleških izvirnikov po posameznih funkcijah pa v 4.2. 4.1 pogostost rabe posameznih funkcij V tabeli 2 so predstavljeni kvantitativni rezultati korpusne analize za oba sklopa besedil, Sl izvirnike in Sl prevode. tabela 2: pogostost funkcij samostalnika človek Sl izvirniki Sl prevodi Absolutno /10.000 Absolutno /10.000 število besed število besed Nedoločna generična raba 311 2,1 189 1,6 Generični predstavnik 129 0,9 83 0,7 človeške vrste Pripisovalna raba 244 1,7 113 1,0 Specifična raba 123 0,8 110 1,0 Skupaj 807 5,5 495 4,3 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 59 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 59 11.3.2013 8:54:29 Agnes Pisanski Peterlin Za vsak sklop besedil je v prvem stolpcu navedeno skupno število pojavitev in šte- vilo pojavitev po posameznih rabah. V drugem stolpcu je za vsak sklop besedil pre- računano povprečno število pojavitev na 10.000 besed v posameznih rabah, s čimer postanejo podatki primerljivi ne glede na razlike v dolžini med sklopoma besedil. 4.2 primerjava prevodov in pripadajočih angleških izvirnikov V tabeli 3 je predstavljen pregled pripadajočih angleških izvirnikov, ki so bili v slovenščino prevedeni s samostalnikom človek. tabela 3: pregled pripadajočih angleških izvirnikov po funkcijskih kategorijah Pogosto Manj pogosto Posamezni (10 primerov ali (manj kot 10 primeri več) primerov) (ne več kot en primer) Nedol. gen. raba 0*, one, you, man person, people, men, fellow, he, we, I, anyone everyone Gen. predstav. man/Man person, human, anthropomorphic čl. v. human beings, form, mortal, people, Men, manmade, one human being Pripisovalna man, person, 0* type, one people, bloke, soul, mortal, someone, character Specifična man someone, person, body, human fellow, being, men, 0*, one human, he, guy * V kategorijo, označeno z 0, so zajeti tisti primeri, za katere v izvirnikih ni mo-goče določiti konkretnega samostalnika oz. zaimka, ki bi bil izhodišče za prevod s človek, to pa so neosebne strukture, nominalizacije, neosebne glagolske oblike, trpniki ipd., pa tudi primeri, v katerih je bil v prevodu samostalnik človek dodan. Pripadajoči angleški izvirniki so razvrščeni v tri skupine, ki so v tabeli pred- stavljene v obliki stolpcev. Za vsako rabo so v prvem stolpcu navedeni pogosti 60 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 60 11.3.2013 8:54:29 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . pripadajoči angleški izvirniki, to so tisti izrazi, ki se pojavijo vsaj v desetih primerih. V drugem stolpcu so ločeno po rabah navedeni manj pogosto rabljeni pripadajoči izvirniki, ki se pojavljajo več kot enkrat, vendar manj kot desetkrat. V tretjem stolpcu so za vsako rabo posebej navedeni še tisti pripadajoči angleški izvirniki, ki se v posamezni rabi pojavijo le po enkrat. Vsak sklop primerov je razvrščen po pogostosti, pogostejši izrazi so navedeni pred manj pogostimi. 5 diSkuSija iz tabele 2 je razvidno, da se samostalnik človek v podkorpusu prevodov v celoti pojavlja nekoliko manj pogosto (4,3 primera na 10.000 besed) kot v podkorpusu izvirnikov (5,5 primera na 10.000 besed). V prevodih je torej primerov samo- stalnika človek v celoti približno 20 % manj kot v izvirnikih, kar ni zanemarljiva razlika. V nadaljevanju so podrobneje razčlenjeni rezultati za posamezne rabe samostalnika človek. 5.1 nedoločna generična raba Primerjava pogostosti posameznih funkcij pokaže, da je samostalnik človek v obeh podkorpusih najpogosteje rabljen v nedoločni generični rabi, torej v smislu kdorkoli. V podkorpusu izvirnikov je takšna raba izrazito pogosta, saj se pojavljata 2,1 primera tovrstne rabe na 10.000 besed, kar je malo manj kot polovica vseh primerov, v podkorpusu prevodov pa je tovrstna raba nekoliko manj prevladujoča (1,6 primera na 10.000 besed), a prav tako predstavlja najpogostejšo funkcijo tega samostalnika. V prevodih je torej primerov samostalnika človek v nedoločni generični rabi približno za eno četrtino manj kot v izvirnikih. Za boljše razumevanje razlike v pogostosti med podkorpusoma je smiselno analizirati, v katerih primerih se kot prevod angleškega izvirnika pojavi slovenski samostalnik človek v nedoločni generični rabi. Primerjava prevodov in pripadajočih angleških izvirnikov pokaže, da kategori- ja nedoločne generične rabe v prevodih pravzaprav izhaja iz dveh tipov angleških ustreznic, ki pa jih v prevodih ni več mogoče ločevati. Velika večina ustreznic (150 primerov oziroma 79 % vseh primerov nedoločne generične rabe) v celoti ustreza nedoločni generični rabi splošnega samostalnika človek, kakršno opredeljujeta Giacalone ramat in sansò (2007), torej v smislu kdorkoli (prim. razdelek 2). V korpusu Spook so najpogostejši pripadajoči angleški izvirniki kategorija, označena z 0, generični you ali generični one. ker predstavlja kategorija, označena z 0, heterogeno SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 61 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 61 11.3.2013 8:54:30 Agnes Pisanski Peterlin skupino oblik, v rabi katerih se slovenščina in angleščina močno razlikujeta (na- čeloma pa velja, da so vsaj nekatere med njimi, npr. neosebne glagolske oblike, v slovenščini rabljene manj pogosto, prim. npr. Pisanski Peterlin 2007: 259), zago- tovo ni presenetljivo, da se te oblike pogosto prevajajo z osebnimi konstrukcijami s človek v nedoločni generični rabi. oba preostala pogosta izvirnika, generični you in one, sta pričakovana (prim. npr. van der auwera 2012); you je seveda bolj pogovo-ren in manj formalen, one pa izrazito formalen in v literaturi pogosto naveden kot angleška ustreznica generičnemu samostalniku tipa man ( človek) v drugih jezikih (prim. npr. altenberg 2005). Tudi za kombinacijo slovenščina-angleščina kocijan- čič Pokorn5 (1997: 13) na podlagi kontrastivne analize pokaže, da sta za izražanje generične osebe najpogostejši prevodni ustreznici angleški zaimek one in slovenski generični človek. s primerjavo angleškega izvirnika s slovenskim prevodom identificira generično rabo samostalnika človek kot najpogostejši slovenski prevod za angle- ški generični one (kot možni prevodni ustreznici v gradivu identificira še neosebno obliko s se ter generično drugo osebo ednine, ti). Tudi obratna primerjava slovenskega izvirnika in angleškega prevoda pokaže tesno povezavo med one in človek: v prevodu v angleščino je zaimek one edina prevodna ustreznica za generični človek. spodnji primeri (8–10) ilustrirajo to vrsto rabe samostalnika človek v podkorpusu prevodov (korpus Spook), ob vsakem primeru je dodan še pripadajoči izvirnik. (8) Naravno je, da človek čuti nekaj radovednosti glede teh reči... čarovnike določenega kalibra ta plat magije od nekdaj privlači... (8a) It is natural to feel some curiosity about these things…Wizards of a certain caliber have always been drawn to that aspect of magic... (9) In ne pozabi na čelado: človek nikoli ne ve. (9a) And wear your fuzz plates; you never know. (10) Seveda ni nobenega zagotovila o bona fides in v bistvu se mora človek zanašati na instinkt; vendar pa ima podjetje malo težav. (10a) There was no guarantee of bona fides, of course, and basically one had to rely on gut-reaction; but the firm experienced very few problems, really. V 39 primerih (to je 21 % vseh primerov nedoločne generične rabe) je pripadajoča ustreznica slovenskemu nedoločnemu generičnemu samostalniku človek angleški samostalnik man (ali person oz. fellow), ki se v pravi nedoločni generični rabi sicer v angleščini ne pojavlja. Pri nekaterih od teh primerov je mogoče zaznati premik v prevodu: ne v smislu napake, temveč v smislu drugačnega poudarka (primer 11). (11) In če človek začne razmišljati o tistem delčku svojih možganov, ki gleda homunkulusa na zaslonu, se na zaslonu pojavi ta del možganov, zaslon pa začne opazovati spet kak drug delček možganov. 5 omenjena raziskava se sicer osredotoča na angleški izraz one in se s problematiko generičnih samostalnikov tipa man (človek) ne ukvarja. 62 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 62 11.3.2013 8:54:30 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . (11a) And when the person thinks about this part of the brain (the bit that is watching the homunculus on the screen) they put this bit of the brain on the screen and there is another bit of the brain watching the screen. V primeru (11) je slovenski prevod mogoče razumeti generično: če človek zač- ne razmišljati v smislu če začneš ali začnemo razmišljati, torej če kdorkoli začne razmišljati, angleški izvirnik pa ni generičen, saj je govora o specifični (vendar hipotetični) osebi (prim. t.i. psevdogenerično rabo samostalnika man, kot jo opiše Fuertes-olivera 2007: 226). V takšnih primerih se rabi zelo približata. V drugih primerih angleški man, ki sicer sam po sebi ne izraža generičnega pomena, takšen pomen pridobi, ker je rabljen v stavku, ki izraža generičnost (primer 12), ali z zaimkom, ki nakazuje generičnost (v smislu kdorkoli, kot v primeru 13). (12) Kadar je mraz, človek vidi svojo sapo, kadar je vroče, je pa ne. (12a) On cold days a man can see his breath, on a hot day he can’t. (13) Bilo je jasno: kar se je njega tikalo, človek, ki lahko pogleda Harryja in reče »imenitno«, pač ne sodi v njegovo družbo. (13a) It was clear that as far as he was concerned, any man who could look at Harry and say “excellent” was a man with whom he could never see eye to eye. Tako slovenščina kot angleščina imata bogat nabor sredstev za izražanje gene- ričnosti, vendar pa se ta dva nabora med seboj močno razlikujeta. Toporišič (2000: 503) govori o »splošnih vršilcih dejanja«, med katere uvršča tretjo osebo množine, zaimenski človek v funkciji osebka (pri čemer kot vzporedne navaja nemški man, angleški one in francoski on), splošnoosebni se, trpnik, prvo osebo množine, drugo osebo ednine itd. Za angleščino johansson (2007: 175) izpostavlja v prvi vrsti trpnik, osebne zaimke ( we, you, they) in generični zaimek one. Za pričujočo primerjavo je zlasti pomembno dejstvo, da angleščina nima generičnega samostalnika tipa man ( človek) v nedoločni rabi, ki bi bil najbolj očitna ustreznica slovenskemu nedoločnemu generičnemu samostalniku človek. Zaimek one, ki je, kot je bilo omenjeno zgoraj, najbližja angleška ustreznica generičnemu samostalniku tipa man ( človek) v drugih jezikih, pa je v nasprotju s slovenskim generičnim samostalnikom človek mnogo bolj formalen in zato v svoji rabi bolj omejen. Glede na povedano je bolj omejena raba samostalnika človek v nedoločni generični funkciji v prevodih v primerjavi z izvirniki pravzaprav pričakovana, in je v skladu s hipotezo unikatnih elementov ( Unique Items Hypothesis), ki jo je postavila sonja Tirkkonen-Condit (2004). Ta predpostavlja, da se tista sredstva, ki so lastna le ciljnemu jeziku, ne pa tudi izvirnemu jeziku, v prevodih pojavljajo precej manj pogosto kot v izvirnikih, napisanih v istem jeziku. Laviosa (2008: 125) meni, da je mogoče to hipotezo uvrstiti v okvir interference, kot Touryjeve zakonitosti prevajanja. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 63 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 63 11.3.2013 8:54:30 Agnes Pisanski Peterlin 5.2 pripisovalna raba druga najpogostejša funkcija samostalnika človek je v obeh podkorpusih pripisovalna, a razlika v pogostosti rabe je med podkorpusoma precejšnja. V slovenskih izvirnikih je tovrstna raba mnogo pogostejša (na 10.000 besed se pojavi okrog 1,7 primera takšne rabe) kot v prevedenih besedilih (približno en primer na 10.000 besed); to pomeni, da je v prevodih primerov samostalnika človek v pripisovalni funkciji 40 % manj kot v primerljivih izvirnikih. Primerjava prevodov in pripadajočih angleških izvirnikov pokaže, da je najpogo- stejše izhodišče za prevod s samostalnikom človek v pripisovalni rabi samostalnik man (npr. kot v primeru 14, ki je naveden spodaj), na drugem mestu je samostalnik person, razmeroma pogost je tudi tovrsten prevod kategorije, označene z 0. redko, a več kot enkrat, se v izvirniku pojavita še type in one, v korpusu pa se pojavi tudi nekaj posameznih angleških izhodišč za takšen prevod. (14) Kdo bi vedel? Jih je že tako ali drugače razjezil. Dober človek je bil, ta Florean. (14a) Who knows? He must’ve upset them somehow. He was a good man, Florean. Zdi se, da prav na podlagi angleških izvirnikov morda lahko sklepamo o razlogih za razmeroma veliko razliko med slovenskimi izvirniki in prevodi. dejstvo, da so razmeroma pogosti prevodi, v katerih se v slovenščini pojavi človek v pripisovalni rabi, v angleščini pa je namesto tega rabljena neka drugačna struktura ali pa ustreznice sploh ni, priča o tem, da so prevajalci samostalnik človek v pripisovalni rabi v prevodih dodajali. To nakazuje, da je morda v slovenščini na splošno pripisovalna raba samostalnika človek pogostejša, v angleščini pa se enako razmerje lahko izraža še z drugimi sredstvi (primer 17), ali pa se samostalnik človek enostavno niti ne izrazi (primera 15 in 16). kljub dodajanju samostalnika človek v pripisovalni rabi v prevodih je tovrstne funkcije v prevedenih besedilih morda manj prav zato, ker se s tem odraža interferenca iz angleščine. (15) Sploh pa so ljudje dobesedno stali v vrsti, da bi mi izdali razne packarije iz njegovega življenja. Niso vsi tako prepričani, da je bil prekrasen človek, veš – stopil je na kar nekaj pomembnih prstov. (15a) People were queuing to dish the dirt on Dumbledore anyway. Not eve- ryone thought he was so wonderful, you know – he trod on an awful lot of important toes. (16) David je imel rad tega moža, Fredericka Burkeja, ki je bil prijazen, če- prav zadržan človek, kakor je bila tudi Davidova mati prijazna in zadržana. (16a) David liked this man, Frederick Burke, who was kind, if remote, like his mother, who was kind and remote. 64 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 64 11.3.2013 8:54:30 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . (17) McHudurra resda ni bila človek, ki bi znal prisluhniti; Dumbledore, though in many ways more intimidating, still seemed less likely to scorn a theory, however wild. (17a) Professor McGonagall did not invite confidences; in čeprav je Dum- bledore v mnogih ozirih zbujal več strahospoštovanja, bi bilo pri njem manj verjetno, da bi se posmihal še tako divji teoriji. 5.3 generična raba v smislu predstavnika človeške vrste V podkorpusu slovenskih izvirnikov je tretja najpogostejša funkcija samostal- nika človek generična raba tega samostalnika v smislu predstavnika človeške vrste. Tovrstna raba je v tem podkorpusu manj pogosta in obsega nekaj manj kot en primer (0,9) na 10.000 besed. V podkorpusu prevodov je takšna funk- cija še redkejša (0,7 primera na 10.000 besed), pravzaprav je v tem podkor- pusu to najredkejša funkcija samostalnika človek. V prevodih je tako primerov samostalnika človek v smislu predstavnika človeške vrste okrog 20 % manj kot v izvirnikih. Primerjava prevodov in pripadajočih angleških izvirnikov pokaže, da je daleč naj- pogostejši pripadajoči izvirnik samostalnika človek v smislu predstavnika človeške vrste angleški izraz man (občasno zapisano tudi z veliko začetnico, Man), kot npr. v primeru (18). razmeroma redki so primeri, ko so s človek prevedeni izrazi person, human, human beings, people in Men (zapisano z veliko začetnico), vsak od njih se pojavi manj kot desetkrat (kot npr. primer (19)), ob njih se pojavlja še peščica izrazov, ki se najdejo le po enkrat. (18) Sveto pismo je napisal človek, draga moja, ne Bog. (18a) The Bible is a product of man, my dear. Not of God. (19) Je sveti gral človek? (19a) The Holy Grail is a person? dejstvo, da je prav ta funkcija samostalnika človek v prevodih najredkejša, je zanimivo. Gotovo ga ni mogoče pripisati izboru romanov v posameznem podkorpusu, saj podkorpus prevodov vsebuje fantazijski roman j. r. r. Tolkiena, ki se v podrobnosti ukvarja z vprašanjem človeške vrste v primerjavi z drugimi imaginarnimi bitji, kot so vilini in orki, mladinski fantazijski roman j. k. ro- wling, ki prav tako pogosto primerja človeško vrsto s fantastičnimi bitji, ter uspešnico dana browna, ki se ukvarja z vprašanjem človeka in boga, in bi že na podlagi tega dejstva pričakovali, da bo tovrstna raba v podkorpusu prevodov bogato zastopana. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 65 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 65 11.3.2013 8:54:30 Agnes Pisanski Peterlin Prav tako razmeroma redke tovrstne rabe v prevodih ni mogoče neposredno pri- pisovati leksikogramatikalnim razlikam med angleščino in slovenščino, saj gene- rični man v smislu predstavnika človeške vrste v angleščini seveda obstaja. Vendar pa drži, da je v sodobni angleščini takšna raba samostalnika man nekoliko zaznamovana, medtem ko to za slovenski samostalnik človek ne velja, razlika je torej pragmatična. ker v angleščini samostalnik man lahko pomeni tako človek kot moški, sodobni slogovni priročniki v izogib seksizmu pogosto priporočajo nadomeščanje izraza man s kakšnim drugim nevtralnejšim izrazom (npr. human, human being, ali z množinsko obliko, people, ali z drugo parafrazo), prim. npr. (20) spodaj. Posledično je raba man v smislu predstavnika človeške vrste v sodobnih angleških besedilih vse redkejša, kar so že pokazali rezultati različnih študij, ki so zaznale močno upadanje pogostosti rabe androcentričnih generikov (Fuertes- -olivera 2007: 222). (20) Ko se človek okuži s tem virusom, samo sedi v naslanjaču in se sploh ne more premakniti, nič ne pije in ne je, zato kmalu umre. (20a) And when people get the virus they just sit on the sofa and do nothing and they don’t eat or drink and so they die. Takšnega upada v rabi samostalnika človek v smislu predstavnika človeške vrste v slovenščini seveda ni. Vendar pa prav trend v angleščini pomeni, da se tudi v prevodih večkrat pojavi kakšna druga oblika, ne človek, pod vplivom angleškega izvirnika. To je npr. razvidno iz primera (21), v katerem se kot prevedek za human beings pojavita izraza človek in ljudje. (21) Ljudje, ki verjamejo v boga, mislijo, da je bog ustvaril človeka, ker mislijo, da je človek najpopolnejše živo bitje, ampak tudi človek je samo živalska vrsta in se bo razvil v drugo živalsko vrsto, ki bo pametnejša od človeka in bo ljudi zaprla v živalske vrtove, kot smo mi zaprli v živalske vrtove šimpanze in gorile. (21a) And people who believe in God think God has put human beings on the earth because they think human beings are the best animal, but human beings are just an animal and they will evolve into another animal, and that animal will be cleverer and it will put human beings into a zoo, like we put chimpanzees and gorillas into a zoo. 5.4 Specifična raba najredkejša funkcija samostalnika človek v podkorpusu slovenskih izvirnikov je specifična funkcija, v tej funkciji se samostalnik človek pojavi v 0,8 primera na 10.000 besed. V podkorpusu prevodov je ista funkcija zastopana nekoliko pogosteje (približno en primer na 10.000 besed), kar je enako pogosto, kot se v tem 66 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 66 11.3.2013 8:54:30 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . korpusu pojavlja pripisovalna raba, in pogostejše od generične rabe tega samostal- nika v smislu predstavnika človeške vrste . V prevodih se torej samostalnik človek v specifični rabi v povprečju pojavlja za četrtino pogosteje kot v izvirnikih. Primerjava prevodov in pripadajočih angleških izvirnikov pokaže, da je najpo- gostejše izhodišče, ki se prevede v človek v specifični rabi, izraz man. V manj kot desetih primerih se pojavijo še someone (nedoločna specifična raba), person in fellow, ostali izvirniki se pojavijo po enkrat. Primer (22) ilustrira prevod specifičnega man v slovenščino s človek: (22) Ta človek je bil okrutno prebičan! (22a) This man has been mercilessly whipped! razlog za opaženo razhajanje med podkorpusoma ni povsem očiten. Znova bi utegnilo prihajati do sprememb zaradi dvojnega pomena angleškega man ( človek in moški). Prevajalci se morda v specifičnem pomenu večkrat odločijo za samostalnik s širšim pomenom, človek, tudi v primerih, ko bi bil v slovenščini lahko uporabljen (in morda tudi pogostejša izbira) moški. Tovrsten primer je (23): (23) In res, za Percyjevimi koraki je pošepaval tisti človek, ki ga je Harry videval v Preroških novicah, in grivo sivečih las in črni plašč mu je pikljal sneg. (23a) And sure enough, the man Harry had seen in the Daily Prophet was following along in Percy ’s wake, limping slightly, his mane of graying hair and his black cloak flecked with snow. V nekaterih primerih je interferenca iz angleščine še bolj očitna. raba samostal- nika človek, kakršna se pojavi v primeru (24), je v slovenščini seveda možna, a izrazito redkejša kot v angleščini. (24) Brani pred čim, človek? (24a) Defend himself against what, man? 6 Sklep namen pričujočega prispevka je bil s pomočjo korpusne analize ugotoviti, ali je samostalnik človek v literarnih besedilih, ki so v slovenščino prevedena iz angle- ščine, pod vplivom interference rabljen drugače kot v primerljivih literarnih be- sedilih, ki so bila izvirno napisana v slovenščini. razčlemba rezultatov korpusne analize je takšne razlike v resnici identificirala, in sicer tako v smislu splošne pogostosti (v prevodih je samostalnik človek rabljen redkeje kot v slovenskih izvirnikih) kot tudi v pogostosti rabe posameznih funkcij (v prevodih je samostalnik človek v vseh funkcijah razen v specifični rabljen redkeje kot v primerljivih izvirnikih). ob tem se pojavlja vprašanje o razlogih za takšna odstopanja: na podlagi primerjave SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 67 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 67 11.3.2013 8:54:30 Agnes Pisanski Peterlin prevodov s pripadajočimi angleškimi izvirniki je bilo mogoče sklepati o nekaterih možnih vzrokih, ki so pogosto izvirali v interferenci, v nekaterih primerih je bilo mogoče ta sklepanja dopolniti tudi z drugimi podatki, pridobljenimi iz literature. Pričujoča študija predstavlja nujen prvi korak k natančnejšemu razumevanju rabe samostalnika človek v izvirni in prevedeni slovenščini, saj prinaša razmeroma natančen popis posameznih rab tega samostalnika v slovenščini, na podlagi katerega bo mogoče primerjavo še nadgraditi. Treba je namreč upoštevati, da v analizi zaradi obsega »ročnega« razvrščanja po kategorijah ni bilo mogoče izko- ristiti celotnega potenciala korpusa Spook, primerjava je zato obsegala le prevode iz angleščine. Za pridobitev bolj tehtnih podatkov o rabi samostalnika človek v prevedenih besedilih je logičen nadaljnji korak primerjava prevodov iz različnih jezikov. Prav takšna primerjava bo namreč omogočila pridobivanje dodatnih po- datkov o razlogih za razlike v rabi in boljši vpogled v to, v kolikšni meri je mogoče zaznane razlike pripisovati interferenci. s primerjavo prevodov iz različnih jezikov bi bilo namreč vsaj teoretično mogoče zaznati tudi primere, v katerih se pojavljajo podobna odstopanja od primerljivih izvirnikov, ki očitno niso vezana na izvirni jezik in niso povezana z interferenco. literatura altenberg, bengt, 2005: The generic person in english and swedish. a contrasti- ve study of one and man. Languages in Contrast 5(1). 93–120. bond, Francis, kentara ogura in Tsukasa kawaoka, 1995: noun phrase reference in japanese-to-english machine translation. Proceedings of the Sixth International Conference on Theoretical and Methodological Issues in Machine Translation (TMI ’95). 1–14. http://xxx.lanl.gov/abs/cmp-lg/9601008 (dostop 22. 4. 2012.) Giacalone ramat, anna, in andrea sansò, 2007: The spread and decline of inde- finite man -constructions in european languages: an areal perspective. Paolo ramat in elisa roma (ur.) Europe and the Mediterranean as Linguistic Areas: Convergencies from a historical and typological perspective. amsterdam / Philadelphia: john benjamins Publishing Company. 95–131. Grafström, Åke, 1969: on remplaçant nous en français. Revue de Linguistique Romane 33. 270–298. Fuertes-olivera, Pedro a., 2007: a corpus-based view of lexical gender in written business english. English for Specific Purposes 26(2). 219–234. johansson, stig, 2007: Seeing through multilingual corpora: On the use of corpora in contrastive studies. amsterdam / Philadelphia: john benjamins Publishing Company.. kocijančič Pokorn, nike, 1997: a slovene-english contrastive analysis of one. Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 1. 5–23. 68 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 68 11.3.2013 8:54:30 SamoStalnik človek med generično in Specifično rabo . . Laviosa, sara, 2008: description in the translation classroom. anthony Pym, Mi- riam shlesinger in daniel simeoni (ur.) Beyond Descriptive Translation Studies. amsterdam / Philadelphia: john benjamins Publishing Company. 119–132. Lehmann, Christian, 2002: Thoughts on grammaticalization. druga izdaja. erfurt: seminar für sprachwissenschaft der Universität (assidUe, 9). Mauranen, anna, 2000: strange strings in translated language. a study on corpo- ra. Maeve olohan (ur.) Intercultural Faultlines. Research Models in Translation Studies 1: Textual and Cognitive Aspects. Manchester, Uk in northampton, Ma: st jerome. 119–142. Mauranen, anna, 2007: Universal tendencies in translation. Gunilla anderman in Margaret rogers (ur.) Incorporating Corpora: The Linguist and the Translator. Multilingual Matters Ltd. : Clevedon. 32–48. olohan, Maeve, in Mona baker, 2000: reporting that in translated english: evidence for subconscious processes of explicitation ? Across Languages and Cul- tures 1(2). 141–158. Pisanski Peterlin, agnes, 2007: Grammatical forms of text-organising metatext: a slovene-english contrastive analysis. Slovenski jezik/Slovene Linguistic Stu- dies 6. 251–265. Pym, anthony, 2008: on Toury’s laws of how translators translate. anthony Pym, Miriam shlesinger in daniel simeoni, (ur.) Beyond Descriptive Translati- on Studies. amsterdam / Philadelphia: john benjamins Publishing Company. 311–328. Quirk, randolph, sidney Greenbaum, Geoffrey Leech, in jan svartvik, 1992: A Comprehensive Grammar of the English Language. deseti ponatis. (1. izdaja 1985.) London in new York: Longman. ragnarsdóttir, Hrafnhildur, in sven strömqvist, 2005: The development of ge- neric maður/man for the construction of discourse stance in icelandic and swedish. Journal of Pragmatics 37(2). 143–155. Tirkkonen-Condit, sonja, 2004: Unique items – over- or under-represented in translated language? anna Mauranen and Pekka kujamäki (ur.) Translation Universals: Do they exist? amsterdam / Philadelphia: john benjamins Publishing Company. 177–184. Toporišič, jože, 2000: Slovenska slovnica. (1. izdaja 1976.) Maribor: obzorja. Toury, Gideon, 1995: Descriptive translation studies and beyond. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. van der auwera, johan, 2012: From contrastive linguistics to linguistic typology. Languages in Contrast. 12 (1). 69–86. Viberg, Åke, 2010: swedish impersonal Constructions from a Crosslinguistic Per- spective: an exploratory Corpus-based study. Orientalia Suecana 59. 122–158. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 69 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 69 11.3.2013 8:54:30 Tamara Mikolič južnič neosebne glagolske oblike v prevodni in izvirni slovenščini: primer deležja Tamara Mikolič Južnič oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani tamara.mikolicjuznic@ff.uni-lj.si abstract The paper focuses on a particular type of slovene non-finite verbal forms, i.e. the adverbial participle called deležje and its frequency in original and in translated slovene literary works. although it has been often stated that the adverbial participle is a rare feature in contemporary slovene and although slovene native speakers often feel a certain degree of awkwardness towards it and seem to tend to avoid it, the assumptions mentioned are mostly based on intuition rather than real evidence, as no comprehensive study about the use of the slovene participle has yet been done. in this paper, the analysis focuses on the frequency of the adverbial participle in literary texts, differentiating among original and translated texts. The data was collected from the spook corpus, which comprises a set of original slovene literary texts and a set of subcorpora of translations from several languages into slovene. since we shall be concentrating on the translations from italian, a comparison between the examples of adverbial participles in translated texts and their original counterparts will also be presented in order to establish whether there are any links between the parts of speech or syntactical structures of the original and the occurrence of the participle in the translations. keywords: slovene adverbial participle, translation corpus, translated slovene, original slovene, italian ključne besede: deležje, prevodni korpus, prevodna slovenščina, izvirna slovenščina, italijanščina 70 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 70 11.3.2013 8:54:30 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi 1 uvod ena od najzanimivejših (in najpomembnejših) možnosti, ki nam jih ponujajo korpusi, je preverjanje tako širše uveljavljenih kot novonastalih intuitivnih pre- pričanj in hipotez o jeziku. V nasprotju s tradicionalnim jezikoslovnim pristo- pom se korpusni pristop (in še bolj radikalno korpusno jezikoslovje nasploh) namreč osredotoča na sistematično proučevanje avtentičnih primerov jezika v rabi (sinclair 1997: 31). Ta prispevek je namenjen preverjanju hipoteze omenjene vrste: predvsem upamo, da bomo lahko vsaj za obravnavani besedilni tip dobili svež vpogled v vprašanje, koliko se deležja v sodobni slovenščini dejansko uporabljajo in ali so res tako redka, kot to intuitivno trdi marsikateri govorec slovenskega jezika, poleg tega pa nameravamo empirično preveriti, ali je pri uporabi deležij kaka razlika med izvirnimi in prevedenimi slovenskimi besedili. raziskava je bila izvedena v okviru projekta slovensko prevodoslovje: raziskave in viri (prim. Vintar 2009) na korpusu spook, ki združuje večjezični vzporedni korpus ter primerljivi korpus slovenskega jezika. Vzporedni korpusi, če povzame- mo erjavca (1997: 83), so primerljivi korpusi, torej korpusi primerljivih besedil (določenega žanra ali področja), ki vključujejo tako izvirna besedila kot njihove prevode. Prednosti vzporednih korpusov se pokažejo zlasti pri kontrastivnih in prevodoslovnih študijah, saj ponujajo nezamenljiv pogled v izvirno in prevedeno besedilo hkrati. Primerljivi korpusi pa so zbirke primerljivih (torej istovrstnih) besedil v dveh ali več jezikih. ker želimo preveriti rabo neosebnih glagolskih oblik v vlogi nosilnih elementov stavčne strukture, je korpus spook idealno orodje za tako zasnovano raziskavo: njegova zgradba (ki bo natančneje opisana v razdelku korpus in metoda) nam omogoča, da preverimo na eni strani pojavljanje deležja v izvirnih, na drugi strani pa v prevedenih slovenskih besedilih. dodatna možnost, ki smo jo uporabili pri analizi, pa je sočasno opazovanje prevedenih izsekov besedila in njihovih izvirni- kov, saj smo preverili tudi, ali je pojavljanje deležja v prevedenih besedilih morebiti povezano s pojavljanjem specifičnih struktur v izvirnih besedilih. 2 neoSebne glagolSke oblike v Slovenščini in deležje Tako neosebne glagolske oblike nasploh kot deležje specifično niso bili pogosto predmet jezikoslovnih raziskav o slovenskem jeziku. Poleg breznikovih zapisov SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 71 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 71 11.3.2013 8:54:30 Tamara Mikolič Južnič (zbranih v breznik 1967) z začetka 20. stoletja in jesenškovih (npr. 1998) dia- hronih razprav o rabi deležnikov in deležij je zaslediti nekaj kontrastivnih študij o neosebnih glagolskih oblikah oz. njihovi polstavčni rabi v povezavi z različnimi evropskimi jeziki (za primerjavo z angleščino gl. npr. Milojević sheppard 1992, kocijančič Pokorn in Šuštaršič 2001, 1999 ter Šuštaršič in kocijančič Pokorn 1998; s francoščino npr. schlamberger brezar 2005a in 2005b, nazadnje pa Me- zeg 2011). na splošno bi lahko iz omenjenih del sklepali, da je raba polstavkov v slovenščini dokaj omejena, saj se ob prevajanju iz tujih jezikov (npr. angleščine in francoščine), v katerih so tovrstni polstavki zelo pogosti, prevajalci pogosto zatekajo k alternativnim ubeseditvam. V skladu z jesenškovimi raziskavami je pogostnost deležnikov in deležij na –č in –ši v knjižni besedi zrasla tekom 19. stoletja pod vplivom prekmurskega prevoda nove zaveze (jesenšek 1998: 12), nato pa proti koncu stoletja začela upadati in praktično izginila iz sodobnega jezika ivana Cankarja in drugih pisa- teljev, zlasti zaradi kritičnega pogleda na rabo polstavkov v slovenščini antona breznika. breznik (1967: 82–94) je skoraj vse vrste polstavčnih struktur odprto kritiziral z navedbo primerov iz sodobnih avtorjev, saj jih je razumel kot franco- sko sintaktično interferenco1 ter je svetoval rabo odvisnih stavkov z osebnimi glagolskimi oblikami. kot takratno stanje povzema jesenšek (1998: 15), so so- dobni pisatelji njegovo mnenje v veliki meri sprejeli in » oblika je skoraj povsem izginila; njena raba se je omejila le na posamezne glagole, in to predvsem za stilno zaznamovano izražanje«. da se je deležniško-deležijska tipologija ohranila v slovenskih slovnicah, gre velika zasluga jožetu Toporišiču2 (1991), ki je slovenske polstavčne tvorbe v svojih delih opredelil in opisal, ni pa posvetil izrecne pozornosti njihovi dejan- ski rabi, pogostnosti in sprejemljivosti. deležje je v skladu z Žagarjevo (2001: 290) definicijo nepregibna (prislovna) oblika glagola; Toporišič (1991: 339) specificira, da deležja na -č in - aje izražajo » glagolsko dejanje, ki se vrši hkrati s kakim drugim dejanjem«, deležje na -e pa se » večinoma rabi kot prislov načina«. deležijski polstavek je struktura, ki vsebuje deležje in » izraža glagolsko dejanje, ki poteka hkrati z drugim dejanjem« (Žagar 2001: 291). nadalje jesenšek (1998: 41) tudi ugotavlja, da se deležja pojavljajo zlasti v » umetnostnih in strokovnih besedilih predvsem pri glagolih govorjenja, mišljenja, čustvenega zaznavanja in premikanja«, poleg tega pa (ibid.) njihova raba peša in » je omejena predvsem na pisno izražanje istodobnosti dogajanja glavnega stavka in deležijskega polstavka«. schlamberger brezar (2005b: 127) gre še dlje in ugotavlja, da je raba deležja (primer, ki ga navaja, je Sedeč na vrtu, je bral časopis) » daleč od naravne rabe v 1 Pojem interferenca razumemo kot pojav, pri katerem se površinske značilnosti izvirnika prenesejo v ciljno besedilo ( prim. Toury 1995: 275). 2 Toporišičevo izvirno tipologijo so pozneje prevzeli drugi avtorji, med katerimi je tudi Žagar (2001), ki ga navajamo v nadaljevanju. 72 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 72 11.3.2013 8:54:30 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi govorjenem jeziku in da deluje starinsko, nerodno. « V svoji raziskavi političnih besedil ugotavlja, da se tovrstne strukture relativno pogosteje pojavljajo v sodobnih prevedenih besedilih, manj pa v izvirnih (ibid: 126–128). Priponska obrazila, ki se pojavljajo pri deležjih v deležijskih stavkih, so –oč/-eč, -aje in –(v)ši. Zadnji v skladu z obstoječo strokovno literaturo praktično ni več del sodobnega jezika, saj je ta oblika » zelo redka, omejena na pisni jezik, s predznakom knjižno zastarelo« (jesenšek 1998). Poleg omenjenih priponskih obrazil srečamo tudi deležja na –e, ki se jih pogosto upošteva kot prislove (ali tudi predloge) z glagolsko etimologijo.3 V opisano raziskavo so namenoma vključeni tudi primeri s tem zadnjim obrazilom, saj se zdi zanimivo vprašanje, ali se take oblike poja- vljajo pogosteje od ostalih oz. ali je njihovo obnašanje v besedilih drugačno od ostalih deležij. spodaj je za boljšo orientacijo navedenih nekaj primerov, ki so bili naključno izbrani iz korpusa Gigafida: • deležje na –eč: Sicer niso bili vsi dosegljivi za komentar, toda sodeč po izja-vah mnogih bi še. • deležje na –oč: To se na fotografiji tudi vidi: gledam torto, komaj čakajoč, da jo bom jedel. • deležje na – aje: Živeti je treba, ne oziraje se na to, da padajo granate … • deležje na –ši: … na drugem pa je tedanja opozicija formirala alternativno politiko, začenši z Ruplovo demokratsko in Omanovo kmečko zvezo… • deležje na -e: Snažilka je miže pokimala in molčala. kot ugotavlja tudi Mezeg (2011: 54, 73), ki nam ponuja nadroben pregled slovenskega deležja v okviru kontrastivne raziskave o francoskih in slovenskih polstavkih, celovite raziskave, ki bi pokazala, kako pogosto se deležja in de- ležijski polstavki v sodobni slovenščini dejansko uporabljajo, ter s katero bi lahko posameznikov jezikovni čut nadomestili z empiričnimi podatki iz večjih korpusov, zaenkrat še ni. avtorica sicer tudi ugotavlja, da prisotnost deležijskih polstavkov v analiziranih prevodih ni zanemarljivo majhna, zlasti v leposlovnih besedilih (ibid: 322–323). s tem prispevkom želimo doprinesti k omenjenim obsotoječim delnim raziskvam in preveriti, kako je s pojavljanjem deležja v leposlovnih besedilih, ki so zbrana v korpusu spook (opisanem v naslednjem razdelku). raziskava, ki jo bomo predstavili, se torej osredotoča na analizo pogostnosti deležja v slovenskih leposlovnih besedilih. Ugotoviti bomo skušali, kolikšna je prisotnost deležja v tem besedilnem tipu na splošno, poleg tega pa bomo tudi 3 V zvezi s tem vprašanjem prim. tudi schlamberger brezar (2011), kjer je izpostavljena hipoteza, da gre pri tovrstnih oblikah za proces gramatikalizacije oz. prehoda od glagolskih oblik k prislovom oz. predlogom. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 73 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 73 11.3.2013 8:54:30 Tamara Mikolič Južnič preverjali, ali med izvirnimi besedili v slovenskem jeziku in prevodi iz drugega jezika – v danem primeru italijanščine – prihaja do razlik v pogostnosti deležja. italijanščina je namreč jezik, kjer so strukture z neosebnimi glagolskimi obli- kami raznovrstne in zelo pogoste (prim. Lenassi 2004), zaradi česar bi lahko pričakovali določeno mero interference v smeri povišanja prisotnosti deležijskih stavkov, kot se to dogaja npr. v političnih besedilih, ki jih je analizirala schlamberger brezar (2005b). 3 korpuS in metode 3.1 korpus kot smo že omenili, je bila raziskava opravljena s pomočjo korpusa spook, ki je nastal v sklopu projekta slovensko prevodoslovje: viri in raziskave (Vintar 2009). Zgradba samega korpusa je kompleksnejša, kot so potrebe te raziskave, kot vidi- mo na sliki 1. razdeljen je na dva dela, od katerih eden vsebuje izvirna slovenska leposlovna dela (1.454.275 pojavnic), drugi pa slovenske prevode iz različnih je- zikov (angleščine, francoščine, nemščine in italijanščine; skupno 2.708.740 po- javnic) ter njihove izvirnike. ker smo se v raziskavi omejili na prevode iz italijanskega jezika, smo iskanja opravili le na tem delu celote, ki obsega skupno 478.591 pojavnic.4 V pripadajočih izvirnih italijanskih besedilih je skupno 486.843 po- javnic. korpus je označen in lematiziran, zato omogoča tudi avtomatsko iskanje po besednih vrstah in podvrstah. besedila, zbrana v korpusu, so daljša in krajša prozna dela sodobnih avtorjev, izdana v zadnjih 25 letih in prevedena v zadnjih 15 letih. Prevodi so delo različnih prevajalcev. EN SL FR SL SL DE SL IT SL Slika 1: zgradba korpusa Spook (vir: spletna stran korpusa Spook) 4 V osnovi gre za leposlovni del korpusa isPaC, ki je nastal v okviru doktorske naloge Mikolič južnič (2007). 74 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 74 11.3.2013 8:54:30 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi iskalnik (slika 2), ki je bil pripravljen namensko na institutu jožef Štefan, ponuja številne različne možnosti iskanja, od preprostega besednega iskanja do uporabe kod Msd, in sicer tako na izvirnih slovenskih besedilih, kot tudi na vseh prevo- dnih podkorpusih hkrati ali pa na katerem izmed podkorpusov posebej. seveda je prav tako mogoče iskati po izvirnih besedilih v tujih jezikih ali pa pogledati izvirni odsek in vzporedno njegov prevod, bodisi če želimo naš iskalni pogoj po- staviti za besedila v izvirnem jeziku bodisi za njihove slovenske prevode. korpus je omejeno (z uporabniškim imenom in geslom) dostopen preko spleta. Slika 2: iskalnik po korpusu Spook 3.2 metode V skladu z željo, da bi preverili tako pogostnost deležja v slovenskih izvirnih in prevedenih leposlovnih besedilih kot tudi morebitno povezavo med pojavljanjem deležja v slovenskih prevodih in prisotnostjo neosebnih glagolskih oblik v izvirnih italijanskih besedilih, je analitično delo po predhodnem nabiranju primerov rabe potekalo v več fazah. Preden smo se lahko lotili analize, je bilo potrebno iz korpusa izluščiti primere. Pri tem sta se pokazali dve težavi. Po eni strani je bilo kmalu opaziti, da pri sa- modejnem označevanju deležij prihaja do relativno številnih napak zaradi dvou- mnosti oblik deležja oz. deležnika. Velik del deležijskih oblik je namreč identičen kot deležniške, ob kategorizaciji pa so bile take oblike avtomatsko označene kot deležniški pridevniki. V nekaterih primerih sicer samodejno označevanje deluje odlično in pravilno loči oblikovno identične oblike deležnikov in deležij ter jih pravilno kategorizira, kot to prikazuje tabela 1, v kateri sta primera pojavnice sopeč iz podkorpusa slovenskih izvirnih besedil izpisana skupaj s kodami Msd,5 ki kažejo, da gre v prvem primeru za deležniški pridevnik, v drugem pa za dele- 5 na spletni strani korpusa spook je dostopna tudi povezava do razlag kod Msd ter seznama uporabljenih kod in njihovih pomenov. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 75 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 75 11.3.2013 8:54:30 Tamara Mikolič Južnič žijski prislov. drugače je pa v primeru pojavnice ležeč, ki je vselej kategorizirana kot deležnik (in torej pridevnik), v resnici pa se v tej vlogi izmed štirih primerov pojavi samo enkrat. Primer je prikazan v tabeli 2, kjer tako kot v tabeli 1 vidimo tako zadetke v obliki kwic,6 kot jih je moč izvoziti v datoteko za program Micro- soft excel. kljub (v tem primeru zaradi prostorske stiske namenoma izbranemu) skromnemu, 5-besednemu sobesedilu ob ključni besedi lahko hitro ocenimo, da gre v tabeli 2 le pri drugem od primerov zares za deležnik. tabela 1: primer rezultatov iz korpusa Spook za iskano besedo sopeč (s prika-zanimi kodami mSd) usta , da je slišati << sopeč >> glas , in oba za trenutek Sosmt , Vd Gp-ste-n Ggvn << Pdnmein >> Somei , Vp Zc-mdt Dt Sometn moral biti hvaležen . Težko << sopeč >> je zlezla z njega . “ Ggnd-em Gp-n Ppnmein . Rsn << Rd >> Gp-ste-n Ggdd-ez Dr Zotmer . & 34; tabela 2: primer rezultatov iz korpusa Spook za iskano besedo ležeč (s prika-zanimi kodami mSd) na fotelju . Mama je << ležeč >> na kavču strmela v zrak Dm Somem . Sozei Gp-ste-n << Pdnmein >> Dm Somem Ggnd-ez Dt Sometn vrečko tobaka in poleg nje << ležeč >> zavitek papirčkov , potem pa Sozet Somer Vp Dr Zotzer << Pdnmetn >> Somei Sommr , Rsn Vp vse več časa je prebil << ležeč >> ob televizorju . Na srečo Rsn Rsr Somer Gp-ste-n Ggdd-em << Pdnmein >> Dm Somem . Dt Sozet In tako sem se , << ležeč >> v vroči vodi , rahlo Vp Rsn Gp-spe-n Zp------k , << Pdnmein >> Dm Ppnzem Sozem , Rsn Zaradi tovrstnih netočnosti smo se odločili, da bomo sicer preverili, kakšni rezultati se pojavijo z avtomatskim iskanjem po besednovrstni kategorizaciji s kodami Msd, vendar bomo poleg tega pojavljanje deležja preverili tudi s preprostim iskanjem glede na obrazila. To delo nam je olajšalo dejstvo, da so deležja nepregibna, je pa po drugi strani zelo zamudno, saj kakršnokoli iskanje po zaporedju črk prinaša zelo veliko ‘šuma’ oz. nepravih primerov, pri katerih je naključno zadnji del besede enak kot pri dani deležijski obliki. Priponska obrazila, ki smo jih preverili, smo našteli že zgoraj: - eč, -oč, -aje, -ši; poleg teh pa smo preverili še nekatera druga obrazila, s katerimi se prav tako tvori deležja, vendar se taka deležja danes pogosto ne zazna-vajo kot glagolska, temveč bolj kot načinovni prislovi; med temi so –če,7 -te, -de in -eje (zadnja se sicer pojavlja pri eni sami besedi, smeje). V raziskavo so te oblike 6 kwic = key Word in Context, oz. ključna beseda s sobesedilom. 7 Pravzaprav gre pri -če za združitev primerov z obrazili - eče, -oče ter takimi, kjer je samoglasnik pred -če izpuščen (npr. pri molče). 76 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 76 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi vključene zato, ker se jih vseeno da razvezati v odvisne stavke z osebnimi glagolski-mi oblikami, tako kot je to mogoče narediti z ostalimi deležji, poleg tega pa bi se v prevodih lahko pojavljali kot odziv na italijanske neosebne glagolske oblike (zlasti na gerundij, ki ga je pogosto moč interpretirati načinovno). druga vrsta metodološke težave, s katero smo se srečali, je prav tako odvisna od nezmožnosti razdvoumljanja med deležniki in deležji pri iskanju po preprostem zaporedju črk. ko smo izluščili relevantne primere iz korpusa in odstranili tiste, ki imajo naključno enake zadnje črke, nam je preostalo še razdvoumljanje med enakozvočnimi deležji oz. deležniki, kar je bilo kljub relativno zajetnemu številu primerov (gl. rezultate) mogoče narediti le ročno. ko smo zbrali vse primere rabe deležja tako v izvirnih kot v prevedenih slovenskih besedilih, smo se lotili še analize izvirnih italijanskih odsekov, katerih prevod je vseboval deležje. Za te primere je bilo ročno opredeljeno, v kateri besedni vrsti se je v izvirniku skrival pomen slovenskega deležja ter kakšno funkcijo je dana besedna vrsta opravljala v stavku. V zgledu (1),8 na primer, je v slovenskem delu uporabljeno deležje mijavkajoč prevod italijanskega miagolando, ki je sedanji gerundij glagola miagolare (it. mijavkati), njegovo funkcijo v povedi pa je moč razumeti bodisi kot časovni bodisi načinovni odvisnik (kar je tipično za italijanski gerundij, vendar se bomo temu posvetili v diskusiji). (1) Mačka je skočila s fotelja in šla mijavkajoč pred njo na verando. Miagolando, la gatta la precedette sulla veranda. Podobno smo analizirali vse najdene primere, dobljene rezultate pa smo na koncu navzkrižno primerjali in iskali morebitne povezave. izsledki so predstavljeni v naslednjem razdelku. 4 rezultati in diSkuSija kot smo videli zgoraj, je analiza potekala v različnih fazah, zato bo tudi predsta- vljena v treh razdelkih. najprej se bomo posvetili pojavljanju deležja v podkorpusu izvirnih slovenskih leposlovnih besedil, kjer si bomo ogledali, koliko je bilo dejanskih primerov deležja in kakšna je njihova pogostnost ob upoštevanju velikosti celotnega podkorpusa. nato bomo enako naredili za podkorpus besedil, prevedenih iz italijanščine. ob pregledovanju številčnosti deležja v omenjenih podkorpusih se bomo ustavili tudi pri podatkih o tem, koliko je bilo med prvotnimi rezultati iskalnih pogojev dejanskih deležij, kolikšen del pa je pripadal deležnikom oz. drugim besednim vrstam. nazadnje bodo prikazani rezultati analize izvirnih italijanskih primerov ter njihova primerjava s pripadajočimi slovenskimi prevodi. 8 Ta in vsi primeri v nadaljevanju so vzeti iz korpusa spook. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 77 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 77 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič 4.1 pogostnost deležja v izvirnih slovenskih leposlovnih besedilih Po zgoraj opisani metodi smo iz podkorpusa izvirnih slovenskih besedil najprej poskusili izluščiti primere s pomočjo kod Msd, pri čemer smo uporabili iskalni ukaz za deležijske prislove (tako so namreč kategorizirana deležja v danem sis- temu). Tak iskalni pogoj je vrnil 387 primerov, od katerih je le en bil napačno kategoriziran.9 Zaradi relativno nizke številke – nenavadno se nam je zdelo, da bi v korpusu, ki šteje skoraj 1,5 milijona pojavnic, bilo deležij tako malo – smo nato želeli preveriti njihovo prisotnost tudi iščoč po priponskih obrazilih. Z osmimi zgoraj navedenimi obrazili smo pred izločanjem šuma nabrali 20.490 primerov. ko pa smo izločili vse tiste primere, kjer je šlo za popolnoma drugačne besedne vrste (npr. daleč pri priponi -eč ali tisoč pri priponi –oč ipd.), nam je ostalo 1.985 primerov, ki so glede na različna priponska obrazila razporejeni, kot je prikazano v tabeli 3. V tem skupnem številu so sicer všteti tako primeri deležij kot dele- žnikov, ki smo jih naknadno prav tako razločili. končna številka vseh najdenih deležij v izvirnih slovenskih besedilih je torej 1.350. tabela 3: rezultati iskanja deležij v izvirnih slovenskih besedilih po pripon- skih obrazilih po izločitvi šuma Priponsko Prečiščeni rezultati (deležja + deležniki) Samo deležja obrazilo ­oč 423 337 ­eč 233 137 ­aje 70 70 ­ši 4 4 ­če 854 401 ­de 345 345 ­te 52 52 ­eje 4 4 Skupno 1.985 1.350 Če zaradi primerljivosti z drugim analiziranim podkorpusom (prevodne sloven- ščine), ki je po obsegu precej manjši, preračunamo pogostnost na 500.000 po- javnic, je torej v izvirnih slovenskih besedilih moč naleteti na deležje 464,1-krat vsakih pol milijona pojavnic, kar znaša približno 0,1 odstotka. 9 Primer je naslednji: … vzela zalet za svoj znani, tako žuboreč smeh …; beseda žuboreč v tem primeru ni deležje, temveč deležnik. 78 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 78 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi V primerjavi s popolnoma samodejnim iskanjem po korpusu smo se torej s precejšnjo mero ročnega dela dokopali do bistveno višje in bolj realistične10 številke deležij (387 s kodami Msd, 1350 – kar 3,5-krat več – s priponskimi obrazili).11 Če natančneje pogledamo še pogostnost različnih priponskih obrazil, ugoto- vimo, da je ‘pravih deležij’ (torej tistih, ki so tvorjena s priponami -oč, -eč, -aje in -ši) 518, ostalih pa 802. Med prvimi se najpogosteje pojavlja priponsko obrazilo –oč, s 337 primeri, dokaj pogosto je tudi –eč, ki ga najdemo v 137 primerih, še redkejše pa je priponsko obrazilo –aje, ki se pojavi le v 70 primerih. Čeprav se priponsko obrazilo –ši vedno kategorizira kot arhaično, pa je vseeno prisotno v obravnavanem korpusu (sodobnih besedil!) z nezanemarlji-vimi 4 primeri (dveh različnih sodobnih avtorjev). Med ostalimi priponskimi obrazili, s katerimi se tvori deležja, ki so normalno v stavkih rabljena kot prislovna določila načina, je daleč najpogostejše obrazilo -če ( -oče se pojavi 224-krat, -eče 137-krat, ostalih 40 primerov pa se razporedi med različne možnosti z izpuščenim samoglasnikom), velikokrat se pojavi tudi -de (345 pojavitev), dokaj redek je -te (52 primerov), -eje pa se pojavi samo štirikrat v pojavitvah deležja smeje. Za boljšo predstavo je v spodnjih primerih za vsako vrsto omenjenih priponskih obrazil podan primer (po vrsti, tako kot so na- šteta obrazila v tabeli 3 zgoraj, le pri obrazilu –če so navedeni trije primeri za tri različne možnosti). (2) Čakajoč v vrsti za vozovnice sem v steklu … (3) ob njem sta, držeč ga za roko, stopala … (4) in on ji je dobrikaje poljubljal roko … (5) … povprečna masa sto kil, vštevši otroke in shirane starce … (6) a. Večer je romantičen in ona ga ljubeče gleda … b. Pri tem je mljaskajoče zagrizel v sirovo konico .. c. julija je povesila pogled in molče prikimala … (7) … se je dvignil in obstal napol sede v postelji … (8) je nekaj, kar sem hote skril … (9) … kjer se je politična smetana smeje naslajala nad žepnimi diplomati … 10 Povsem mogoče je, da smo tudi pri ročnem iskanju kak primer izgubili, vendar ne kake večje skupine, ki bi bistveno spreme-nila končni rezultat. Poleg tega je med primeri, ki so bili samodejno označeni kot deležja, le 7 takih pojavitev, ki jih z iskanjem s priponskimi obrazili nismo zajeli, in sicer gre za deležja miže (štiri pojavitve), diše in drve, ostali pa so vsi ‘ujeti’ med različna priponska obrazila. 11 ob tem naj poudarimo, da je seveda nujno izraziti spoštovanje do velikega truda, vloženega v razvijanje orodij za samodejno razdvoumljanje besed morfološko tako zahtevnega jezika, kot je slovenščina; za prihodnost lahko samo izrazimo željo, da bi se ta orodja še naprej razvijala in izpopolnjevala. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 79 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 79 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič 4.2 pogostnost deležja v prevedenih slovenskih leposlovnih besedilih Podobno kot podkorpusa izvirnih slovenskih besedil smo se lotili tudi podkorpu- sa prevedenih slovenskih besedil. iskalni pogoj, postavljen s pomočjo kot Msd, nam je izluščil borih 46 primerov, izmed katerih je prav tako kot pri izvirnih slo- venskih besedilih en primer bil kategoriziran narobe.12 Z iskanjem po priponskih obrazili se nam je pred izločanjem šuma nabralo 8.577 primerov, po prečiščenju rezultatov pa je ostalo 329 primerov, od katerih jih je bilo 230 dejansko rabljenih v funkciji deležja. Ponovno smo torej z ročno metodo izluščili bistveno večje število primerov – tokrat kar 5-krat toliko kot z avtomatsko metodo. Preračunano v z zgornjimi rezultati primerljive številke, je v podkorpusu sloven- skih prevodov iz italijanskega jezika torej pogostnost deležja 240,3 pojavitev na 500.000 besed oziroma 0,05 odstotka vseh pojavnic. V primerjavi s pogostnostjo v izvirnih besedilih (kjer je bila pogostnost 464,1 na 500.000 besed oziroma 0,1 odstotka) opazimo veliko razliko, saj se v prevedenih besedilih deležja pojavljajo pol manjkrat. Zakaj prihaja do tako izrazitega odstopanja, težko z gotovostjo trdi- mo, vendar je taka situacija vsekakor presenetljiva, saj bi, kot smo povedali v uvodnih poglavjih, pričakovali pri prevodih iz italijanščine, ki je bogata z neosebnimi glagolskimi oblikami, ravno obratno. V vsakem primeru ugotovljenega razmerja med izvirno in prevodno slovenščino zaradi omejenosti analiziranega korpusa ne moremo upoštevati kot popolnoma zanesljivo glede pogostnosti deležja, saj smo med drugim v prevodnem delu opazovali le prevode iz italijanskega jezika. Ven- dar bo ravno zaradi te izbire zanimivo opazovati, ali se pojavljajo morebitni vzorci glede situacij, v katerih se deležje pojavlja kot prevod določenih izvirnih struktur, kar bomo skušali osvetliti v naslednjem razdelku. Pred tem si poglejmo pobliže še pogostnost posameznih priponskih obrazil v podkorpusu prevedenih slovenskih besedil, prikazano v tabeli 4. 12 Primer, ki ga omenjamo, je naslednji: Ogorek je izginil v noči kot žareč košček lave. beseda žareč je v tem primeru rabljena kot deležnik, ne deležje. 80 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 80 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi tabela 4: rezultati iskanja deležij v prevedenih slovenskih besedilih po pri- ponskih obrazilih po izločitvi šuma Priponsko Prečiščeni rezultati (deležja + deležniki) Samo deležja obrazilo ­aje 35 35 ­oč 42 34 ­eč 33 14 ­ši 0 0 ­de 87 87 ­če 119 47 ­eje 7 7 ­te 6 6 Skupno 329 230 deležij, tvorjenih s prvimi štirimi priponami, je skupno 83, tistih, ki se jih upo- števa kot deležijske prislove, pa 147. V primerjavi s pojavljanjem v podkorpusu izvirnih slovenskih besedil opazimo razlike v pogostnosti različnih priponskih obrazil: če sta priponski obrazili -aje in -oč v prevedenih slovenskih besedilih skorajda izenačeni in je -aje na prvem mestu, je v izvirnih besedilih daleč najpogostej- še obrazilo – oč: pojavlja se skoraj petkrat pogosteje kot –aje, ki je šele na tretjem mestu, za –eč. Priponsko obrazilo - ši, ki je bilo zelo redko že v izvirnih slovenskih besedilih, je popolnoma odsotno v prevodih. Prav tako se razlikuje pogostnost ostalih obravnavanih priponskih obrazil: v pre- vedenih besedilih je najpogostejše obrazilo -de, na drugem mestu pa je -če (v 24 primerih se pojavi –eče, 13-krat –oče, 11-krat pa z izpuščenim samoglasnikom); v izvirnih besedilih je ravno obratno; podobno se zgodi tudi za ostali dve obrazili, kjer je v prevedenih besedilih -eje pogostejši od –te, v izvirnih besedilih pa je -te veliko pogostejši. Tako kot pri podkorpusu izvirnih slovenskih besedil, tudi za podkorpus (iz itali- janščine) prevedenih slovenskih besedil navajamo primere za vsak tip priponskega obrazila v enakem vrstnem redu, kot so navedena v tabeli 4 (pri čemer za obrazilo -ši seveda ni primera). (10) … in zdaj je tekel čez travnike, skakaje čez grmičevje … (11) stopil je k vratom opirajoč se na palico … (12) Ležeč v babičini postelji bo zdaj zdaj skočil … SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 81 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 81 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič (13) Sede drug ob drugem sta prebila več ur … (14) a. … pa je kleče na tleh privzdignil Friderikovo glavo … b. Medtem ko so se sušili, so lesketajoče spreminjali barvo … c. Molče je pobožala sončnico … (15) rus je smeje se nekaj dejal … (16) andrea je hote preslišal njun prepir … 4.3 primerjava primerov iz prevedenih slovenskih leposlovnih besedil z njihovimi izvirniki Pri primerjavi slovenskih prevodov z njihovimi izvirniki smo se osredotočili na dve vprašanji: po eni strani smo ugotavljali, katere besedne vrste v izvirniku naj- pogosteje nosijo pomen, ki ga v slovenščini izraža deležje; po drugi strani pa nas je zanimalo, v kakšnih sintaktičnih strukturah se te besedne vrste nahajajo, saj se deležja (še zlasti tista, ki jih ne čutimo več kot glagolska) navadno razume kot sredstvo za izražanje načina. 4.3.1 Besedne vrste izvirnikov Poglejmo si najprej besedne vrste izvirnikov, ki so v slovenščini pripeljale do de- ležja. Glede na to, da je deležje ena od neosebnih glagolskih oblik, ki v sloven- ščini na splošno niso tako pogoste kot na primer v italijanščini, in tudi v skladu z ugotovitvami schlamberger brezar (2005b), ki smo jih omenili zgoraj, bi torej pričakovali da bomo v izvirnih italijanskih stavkih, katerih prevodi vsebujejo de- ležje, večinoma prav tako našli neosebne glagolske oblike (gerundij, infinitiv ali particip). dejansko se je izkazalo, da je neosebnih glagolskih oblik res največ, kot vidimo na sliki 3, kjer so prikazani združeni podatki za vse vrste neosebnih glagolskih oblik in za druge besedne vrste, vendar njihova prevlada le ni tako zelo izrazita. slovensko deležje je prevod italijanske neosebne glagolske strukture v 44 odstotkih vseh primerov (natančno gre skupno za 102 primera, ostali absolutni podatki pa so v tabeli 5). 82 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 82 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi Slika 3: deleži izvirnih besednih vrst, prevedenih v slovenščino z deležjem tabela 5: podrobni številčni podatki o neosebnih glagolskih oblikah, preve- denih z deležjem Besedna vrsta Število primerov gerundij 52 pretekli particip 33 nedoločnik 8 sedanji particip 7 gerundij + nedoločnik 2 ob izraziti prisotnosti neosebnih glagolskih oblik v izvirnih primerih pa opazimo tudi precejšnje število drugih besednih vrst: poleg neosebnih glagolskih oblik naj- demo tudi osebne glagole, zatem pa še pridevnike, samostalnike, prislove, redko pa tudi zaimke, medmete in predloge.13 V 9 odstotkih primerov se je celo zgodilo, da pravzaprav v izvirnem stavku ni bilo elementa, katerega neposredni prevod bi bilo obravnavano deležje, temveč je v slovenščini prišlo do (bolj ali manj natančne in potrebne) eksplicitacije pomena, ki je bil v izvirniku kvečjemu impliciran. V nadaljevanju je predstavljen po en primer (italijanski izvirnik in slovenski prevod) za vsako besedno vrsto posebej. 13 Pri zadnjih treh kategorijah gre za mejne klasifikacije, kjer se pravzaprav v izvirnih primerih najdejo širše strukture, katerih del je zaimek, medmet ali predlog. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 83 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 83 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič (17) gerundij ital. Vi si diresse caracollando sulle sue gambette corte … slov. Pozibavajoč se na kratkih nožicah se je napotil … (18) pretekli particip ital. L’ imperatore lo aspettava seduto sul suo trono e beveva un bocca- le di vino slov. Cesar ga je pričakal sedeč na svojem tronu in pil bokal vina (19) nedoločnik ital. … specie, continuava a mormorare il Poeta, fortunatamente in teo- tonico … slov. … in to še posebno, je šepetaje nadaljeval Pesnik, k sreči v tevton- ščini … (20) Sedanji particip ital. … e dal retro dell’ iconostasi apparve una figura brancolante … slov. … in nekdo je tipaje prikrevsal izza ikonostasa … (21) gerundij + nedoločnik ital. … ed entrò in casa riprendendo a cantare in sincronia con di stefano … slov. … in odšel proti hiši, prepevaje svojo ljubo operno arijo … (22) osebna glagolska oblika ital. La scienza si dimostrava incapace di comprendere … slov. Znanost po vsem sodeč ni bila sposobna dognati … (23) pridevnik ital. … poi si fermavano incerti sul da farsi … slov. … nato pa prenehali, ne vedoč, kaj bi … (24) Samostalnik ital. “ascolti, figliola”, disse in un sussurro … slov. “Poslušajte, draga” je rekla šepetaje … (25) nič ital. … sono io che preparo la colazione”, osservò. slov. … jaz pripravim zajtrk,” je navrgla mimogrede. (26) prislov ital. Collodi cominciò a camminare a tentoni, inciampò in qualcosa … slov. Collodi je tipaje hodil naokrog, se spotaknil ob nekaj … (27) zaimek ital. Ma quanto al veleno, come puoi dire … slov. Glede strupa pa, le kako lahko izjaviš … 84 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 84 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi (28) medmet ital. dove loro avevano fallito, ebbero successo, grazie alla forza delle armi, gli americani … slov. kjer je njim spodletelo, je zahvaljujoč orožju uspelo američanom … (29) predlog ital. … che lo aveva rassicurato sulle condizioni generali della madre … slov. Pomirila ga je glede maminega zdravstvenega stanja … iz zgoraj povedanega lahko torej zaključimo, da večja ali manjša pogostnost deležja v slovenščini, prevedeni iz italijanščine, ni izrazito pogojena s priso- tnostjo neosebnih glagolskih oblik v izvirnih besedilih, saj so le malo več kot štiri od desetih deležij v slovenščini odslikava katere od italijanskih neosebnih glagolskih oblik. deležijski prevodi ostalih besednih vrst, ki se pojavljajo po- leg glagola (predvsem pridevniki, samostalniki in prislovi), so pogosto posle- dica sintaktične strukture, v kateri se nahajajo te besede v izvirnih besedilih. V zgornjih primerih tako opazimo, da je pridevnik uporabljen kot določilo vezalnemu glagolu fermarsi (primer 23), kar je v slovenščino prevedeno s pol-nopomenskim glagolom v deležijski obliki ( vedeti); samostalnik v primeru 24 pa je v izvirnem besedilu uporabljen kot del prislovnega določila načina ( in un sussurro), ki je smiselno prevedeno v slovenščino z deležjem ( šepetaje), ki prav tako izraža način. Podobno je prislov v primeru 26 ( tentoni) uporabljen v vlogi prislovnega določila načina in tako tudi preveden ( tipaje). Primeri, v katerih se pojavljajo zaimki, vezniki ali medmeti, so vedno sobesedilno zelo pogojeni in opazovane besede so vedno del širše besedne zveze; tudi po številčnosti gre za marginalne rabe, omejene na posebne okoliščine. Prav zaradi pogoste umestitve posamezne besede, ki v izvirniku nosi pomen, izražen v prevodu z deležjem, smo se odločili, da preverimo, v kakšnih sintaktičnih strukturah se pojavljajo te besede (prim. razdelek 4.3.2.). Med zgoraj navedenimi možnostmi izpostavimo še primere (kar 9 odstotkov jih je), ko v prevodu navadno prihaja do eksplicita- cije pomena, ki je v izvirniki le nakazan (bodisi v neposrednem bodisi v širšem sobesedilu): glede na relativno nizko pogostnost deležja v prevodih literarnih besedil na splošno (kar je bilo omenjeno zgoraj v poglavju 4.2.) se zdi nena- vadno in zanimivo, da prevajalci posegajo po deležjih, ko želijo eksplicirati del izvirnega pomena. iz tega bi lahko sklepali, da uporaba deležja (vsaj v obrav- navanem besedilnem tipu) le ni tako tuja in nenaravna, saj vsaj za te primere lahko z gotovostjo trdimo (za večino ostalih analiziranih primerov pa verjetno pav tako), da rabe deležja ne moremo pripisati pojavu interference z izvirnim jezikom (kot je za sodobne prevode (zlasti iz francoščine) trdil zgoraj omenjeni breznik (1967: 82–94)). SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 85 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 85 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič 4.3.2 Sintaktične funkcije izvirnih struktur kot je bilo omenjeno zgoraj, smo se analize sintaktičnih struktur, ki se v itali- janskih besedilih pojavljajo tam, kjer smo v slovenščini zasledili deležja, lotili z namenom, da bi odkrili morebitne povezave med funkcijo, ki jo določen element opravlja v izvirnem besedilu, in verjetnostjo, da bo tak element preveden z de- ležjem. izkazalo se je, da je paleta možnih italijanskih sintaktičnih struktur, ki so v slovenščino bile prevedene z deležjem, precej obsežna: med najdenimi strukturami, ki so navedene na sliki 4 s pripadajočimi deleži, najdemo odvisne stavke, glavne stavke in priredne stavčne zveze glavnih stavkov, stavčne člene, predložne besedne zveze ter nič (v primerih, ko je slovenski prevod ekspliciral informacijo, ki v izvirniku ni bila ubesedena). Podrobnejša razvrstitev najdenih sintaktičnih struktur je navedena v tabeli 6. Slika 4: deleži izvirnih sintaktičnih struktur, prevedenih v slovenščino z deležji 86 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 86 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi tabela 6: podrobni prikaz vrst sintaktičnih struktur, prevedenih v slovenšči- no z deležjem Vrsta strukture Število Delež (v primerov %) Odvisni stavki načinovni odvisnik 83 36,10 vzročni odvisnik 25 10,87 časovni/načinovni odvisnik 13 5,65 prilastkov (oziralni) odvisnik 7 3,05 časovni odvisnik 4 1,74 pogojni odvisnik 4 1,74 dopustni odvisnik 4 1,74 predmetni odvisnik 3 1,30 krajevni odvisnik 2 0,87 namerni odvisnik 2 0,87 izvzemalni odvisnik 1 0,43 odvisnik ozira 1 0,43 primerjalni odvisnik 1 0,43 Glavni in priredni glavni glavni stavek 13 5,65 stavki ločno priredje 3 1,30 Predložne besedne zveze 25 10,87 Stavčni členi prilastek 13 5,65 povedkovo določilo 10 4,35 prislovna določila 5 2,18 Nič 11 4,78 na sliki 4 vidimo, da med izvirnimi strukturami, ki so bile prevedene v slovenšči- no z deležjem, izrazito prevladujejo odvisni stavki, med temi pa, kot je razvidno iz tabele 6, z veliko prednostjo prevladujejo načinovni odvisniki (primer 30), ki skupaj s primeri, ki jih lahko interpretiramo načinovno ali časovno (primer 31), obsegajo kar 65-odstotni delež vseh odvisnih stavkov (oz. dobrih 40 % vseh struktur). druga najbolj množična skupina so vzročni odvisniki (primer 32), ki pa se pojavljajo bistveno manj pogosto (17 % vseh odvisnikov oz. slabih 11 % vseh struktur). Vsi ostali tipi odvisnikov skupaj (primeri 33–42) obsegajo komaj 12,6 odstotkov vseh najdenih struktur. relativno redki – skupno 7 odstotkov – so tudi primeri, kjer je z deležijskim stavkom bil preveden glavni stavek ali priredni glavni stavek (primeri 43–44), nekoliko večje število pa je takih primerov, kjer prevod z deležjem izvira iz različnih stavčnih členov: prilastka (primer 45), povedkovega določila (46) in raznih prislovnih določil (primer 47). V 11 odstotkih vseh SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 87 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 87 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič najdenih primerov je slovensko deležje nastalo iz predložne besedne zveze (primer 48): v teh primerih gre za ustaljene zveze v italijanščini, ki so tudi v slovenščini izražene z ustaljenimi oblikami (deležje glede ima v primeru 48 prav tako vlogo predloga, ki uvaja predložno zvezo). na zadnjem mestu (čeprav ne po pogostnosti) so v tabeli 6 omenjeni primeri, kjer v originalu de facto ni elementa, ki je v prevodu ekspliciran z deležjem (tak primer je že naveden zgoraj pod številko 25). (30) načinovni odvisnik ital. … ragazzino prese qualcosa da sotto gli stracci e tremando di paura si avvicinò a Hervé … slov. … deček izpod cap nekaj izvlekel, se trepetajoč od strahu približal Hervéju … (31) časovni/načinovni odvisnik ital. … che stringendo il pugno e sventolando la bandierina ruggivano … slov. … ki so s stisnjenimi pestmi in mahajoč z zastavicami vpili … (32) vzročni odvisnik ital. … io che la portai al fiume, credendo che fosse ragazza … slov. … sem jo hotel peljati k reki, misleč, da je še dekle … (33) prilastkov (oziralni) odvisnik ital. … baudolino, inginocchiato presso al corpo di Federico, gli sollevava il capo … slov. … baudolino pa je kleče na tleh privzdignil Friderikovo glavo … (34) časovni odvisnik ital. … chiese, mentre le passava accanto e le sfiorava la guancia con un bacio … slov. .. je vprašal in jo mimogrede rahlo poljubil na lice … (35) pogojni odvisnik ital. … già una bella impresa studiare a Parigi, se si pensava che era nato … slov. … lep dosežek že sam študij v Parizu glede na to, da se je rodil … (36) dopustni odvisnik ital. … sentiva il rumore delle stoviglie e, da qualunque parte del giardi- no fosse … slov. … zmerom zaslišala žvenket jedilnega pribora, ne glede na katerem koncu vrta je bila … (37) namerni odvisnik ital. … sbatteva l’uscio della cucina e si rifugiava nell’ orto a piange- re … slov. … je zaloputnila s kuhinjskimi vrati in se jokajoč skrila na zele- njadni vrt … 88 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 88 11.3.2013 8:54:31 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi (38) krajevni odvisnik ital. … chino sul tavolo, una mano dietro la schiena, l’ altra a stringere la stecca, incredulo … slov. … eno roko za hrbtom in v drugi stiskajoč palico, otrpnil in ni mo- gel verjeti … (39) predmetni odvisnik ital. … aprì gli occhi lui sentì la propria voce dire piano … slov. … oči, je zaslišal svoj glas, mrmrajoč … (40) izvzemalni odvisnik ital. … il male che senza rendermi conto nel 1980 ( intervista a khomei- ni ) feci … slov. … leta 1980 (intervju s Homeinijem) nevede povzročila … (41) odvisnik ozira ital. … tuttavia avesse qualcosa sulla coscienza per quanto riguardava la morte di Federico … slov. … kljub temu pa ni imel mirne vesti glede Friderikove smrti … (42) primerjalni odvisnik ital. … e lo stringeva come se volesse spezzarlo … slov. … ga je, kot da bi ga hote zdrobil … (43) glavni stavek ital. Ho brancolato sino al fondo del corridoio … slov. Tipaje sem se odvlekel do konca hodnika … (44) ločno priredje ital. O Ardzrouni gli aveva confidato qualcosa, o l’aveva … slov. ne glede na to, ali mu je ardzrouni kaj razkril ali pa je sam dojel … (45) prilastek ital. e tuttavia parlava un greco scorrevole … slov. kljub temu pa je tekoče govoril grško … (46) povedkovo določilo ital. Testi Plinio e Isidoro, si decise invece di porre in quella terra … slov. Sklicevaje se na Plinija in Izidorja Seviljskega so se zato raje odločili umestiti … (47) prislovno določilo ital. … Penelope non aveva mai fatto commenti in proposito… slov. … Penelopa ni glede tega nič rekla … (48) predložna besedna zveza ital. Quanto all’ ammirevole capacità di unirsi … slov. Glede občudovanja vredne sposobnosti združevanja moči … SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 89 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 89 11.3.2013 8:54:31 Tamara Mikolič Južnič iz zgoraj navedenih podatkov lahko torej sklepamo, da se deležje v analiziranih leposlovnih prevodih, kadar je sploh uporabljeno (prim. zgoraj opisano razliko v pogostnosti v prevedeni in v izvirni slovenščini, poglavji 4.1. in 4.2.), dejansko daleč najpogosteje uporablja kot prevod odvisnih stavkov, zlasti načinovnih od- visnikov. Čeprav v izvirnih besedilih deli, ki so bili prevedeni z uporabo deležja, lahko vsebujejo zelo različne vrste sintaktičnih struktur (in besednih vrst, kot smo videli v poglavju 4.3.1.), se deležje najmanj štirikrat pogosteje14 najde v vlogi prevodne ustreznice načinovnega odvisnika kot v vlogi prevoda katerekoli druge strukture. To dejstvo gotovo ni presenetljivo, saj je interpretacija deležja na splo- šno v slovenščini zelo pogosto prav tako načinovna (zlasti deležja na –e, prim. Toporišič 1991: 340). s tega vidika je sicer bolj zanimivo, da se lahko deležje pojavlja kot prevod tako zelo raznolikih izhodiščnih struktur in pomenov, kar nakazuje na veliko fleksibilnost jezika kot takega in tudi na ne tako zelo omejeno uporabnost slovenskega deležja. Med ostalimi izvirnimi primeri, v katerih je prisoten odvisni stavek, se relativno pogosto pojavljajo še vzročni in časovni odvisniki (ki so, kot smo že omenili, pogosto neločljivi od načinovnih), kar prav tako ustreza ugotovitvam Toporiši- ča (1991: 514 glede vzročnih odvisnikov, 339 glede izražanja istodobnosti oz. časovnih odvisnikov) o vlogah slovenskega deležja. izmed ostalih struktur se v več kot 10 odstotkih primerov v izvirnikih pojavljajo le še predložne besedne zveze, pri katerih gre v vseh primerih za ustaljene besedne zveze (ali rabe po- sameznih besed) tako v italijanskem jeziku kot v slovenščini (kar nazorno pri- kazuje primer 48) in torej za posebne okoliščine, kjer jezikovni čut slovenskih prevajalcev pri rabi deležja ni igral nobene vloge. druge pojavitve, ki posame- zno ne presegajo 6 odstotkov vseh najdenih primerov (tej številki se približujeta kategoriji glavnih in prirednih stavkov ter prilastkov), večinoma pa se gibljejo okrog odstotka ali dveh, razumemo predvsem kot ad hoc pojavitve, uporabne v danih okoliščinah (kot prikazujejo navedeni primeri), vendar ne tudi širše posplošljive prevodne možnosti. Posebej velja še enkrat omeniti slabih 5 odstotkov primerov, pri katerih je v slo- venskem prevodu prišlo do eksplicitacije pomena, ki v izvirniku ni bil ubeseden. Čeprav bi del takih primerov lahko pripisali prevajalčevemu slabšemu razumeva- nju besedila (primer 49, kjer je po a. objavljeni prevod, pod b. izvirnik in pod c. naš dobesedni prevod), gotovo velja, da gre pri večini primerov dejansko za eks- plicitacijo, kot jo številni avtorji (med prvimi Vinay in darbelnet 1995) razumejo v prevodoslovju, kar pa sicer ni predmet tokratne raziskave. 14 Preko štirikrat pogosteje se pojavlja v primerjavi z drugima najpogostejšima izvirnima italijanskima strukturama, vzročnimi odvisniki in predložnimi besednimi zvezami (vsaka se pojavlja v slabih 11 odstotkih primerov); vse ostale strukture se pojavljajo še bistveno redkeje, kot je razvidno iz tabele 6. 90 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 90 11.3.2013 8:54:32 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi (49) a. Hipatija, ti govoriš o napaki stvaritve in zlu, a le čemu – glede na to, da te vse to ne zadeva in živiš v tem gozdu, kjer je vse tako lepo, kot si ti?15 b. Tu parli dell’errore della creazione, ipazia, e del male, ma come se non ti toccasse, e vivi in questo bosco come se tutto fosse bello come te. c. Ti govoriš o napaki stvaritve, Hipatija, in o zlu, a kot da se te ne bi dotikalo in živiš v tem gozdu, kot da bi bilo vse tako lepo kot ti. 5 Sklep kljub temu, da slovensko deležje materni govorci navadno dojemajo kot fenomen naše jezikovne preteklosti, se ta glagolska oblika še vedno pojavlja tako v opisih jezika (Toporišič 1991) kot v realnih (pisnih)16 besedilih. Vprašanje, ki smo si ga postavili v pričujočem prispevku, je, kako pogosto se dejansko deležje uporablja v slovenskih leposlovnih besedilih in ali se enako pogosto pojavlja v izvirnih slovenskih in prevedenih leposlovnih besedilih. analiza korpusa spook je pokazala, da je pogostnost deležja v izvirnih besedilih približno 464-krat na 500.000 pojavnic, kar ni zanemarljivo malo. Pri tem je nujno opozoriti, da gre v približno 30 % za z vidika sodob- ne slovenščine izrazito predložne ali prislovične oblike ( glede; mimogrede, nehote),17 v ostalih primerih pa za raznoliko rabo številnih avtorjev. Zelo zanimivo je poleg tega dejstvo, da se v iz italijanščine prevedenih leposlovnih besedilih deležje pojavlja znatno redkeje, in sicer približno pol manjkrat kot v izvirnih besedilih. Če ob tem upoštevamo še, da je v tem primeru predložnih oz. prislovičnih deležij kar 59 %, je še bolj jasno, da je živa raba deležja v prevedenih leposlovnih besedilih bistveno bolj siromašna kot v izvirnih besedilih. V obeh primerih gre za isti besedilni tip in pribli- žno enako obdobje nastajanja besedil; prav tako imamo v obeh primerih opravka s številnimi različnimi avtorji besedil (bodisi pisatelji bodisi prevajalci), tako da razlik ne moremo pripisati idiosinkratičnim izbiram posameznikov. Tako skromno uporabo deležja v prevodih lahko razložimo z vplivom hiperkorektnosti, ki so ji prevajal-ci podlegli v strahu, da ne bi pretirano prenašali izvirnih (italijanskih) brezosebnih glagolskih struktur v slovenski jezik. Vsi so se najbrž tekom svojega izobraževanja v materinščini vsaj na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju srečali s preskriptiv-nim pogledom na rabo deležja, ki ga je izrazil že breznik (1967), za njim pa številni drugi avtorji, kot smo omenili v uvodnem delu, in posledično tudi ključni akterji izobraževanja. Prevajalci, ki se ukvarjajo z jezikom, kot je italijanščina, se gotovo (vsaj intuitivno) zavedajo razlike v pogostnosti in splošni uporabnosti neosebnih glagolskih struktur med obema obravnavanima jezikoma, zatorej se bodo še skrbneje 15 V objavljenem prevodu pride do napačnega prenosa pomena, saj v izvirniku ni implicirana namernost, ki izhaja iz (retoričnega) vprašanja ‚le čemu‘ v slovenskem prevodu. ker avtor izvirni stavek interpretira nekoliko po svoje, čuti potrebo po ekspliciranju vzročnosti z zvezo ‚glede na to‘. 16 Študij o pojavljanju deležja v govorjenem jeziku zaenkrat ni, za druge žanre pisnega jezika pa prim. tudi Mikolič južnič (2012). 17 Prim. tudi schlamberger brezar (2011). SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 91 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 91 11.3.2013 8:54:32 Tamara Mikolič Južnič obvarovali pasti interference na tem področju. Posledica takega razmišljanja je relativno konservativna, torej redkejša raba deležja v analiziranih prevedenih besedilih. Poleg splošne pogostnosti deležja nas je zanimalo, ali je morda med struktura- mi, prisotnimi v izvirnih besedilih, ter prisotnostjo deležja v slovenskih prevodih mogoče zaznati kako povezavo. izkazalo se je, da je dejansko deležje najpogosteje uporabljeno, ko imamo v izvirnem stavku neosebne glagolske oblike, uporabljene v načinovnih odvisnih stavkih (kar je v skladu z eno pogostejših pomenskih in- terpretacij deležja), vendar se razmeroma pogosto pojavi tudi kot prevod drugih besednih vrst in sintaktičnih struktur. ob zbiranju primerov deležja v korpusu spook smo imeli možnost preveriti tudi, kako natančno je samodejno oblikoskladenjsko označevanje besednih vrst: izkazalo se je, da se pri deležjih program ni izkazal kot najbolj zanesljiv, saj je bilo s kodami Msd pravilno kategoriziranih le med 29 in 41 odstotki deležij (odvisno od tega, kako opredelimo deležje oz. kaj vključimo v to kategorijo). slovnična kategorija zaradi svoje podobnosti z drugimi oblikami (npr. deležniki) gotovo predstavlja izziv za samodejno označevanje in potrebnega bo še precej dela, preden bodo rezultati samodejnega označevanja dovolj natančni in uporabni za jezikoslovne analize. Prihodnje raziskave bodo osredotočene na preverjanje prisotnosti deležja v slo- venskih prevodih leposlovnih besedil iz drugih jezikov, ki so na voljo v korpusu spook (angleščina, francoščina, nemščina), kajti zanimivo bo opazovati, ali je hiperkorektna težnja prevajalcev iz italijanščine splošen fenomen slovenske pre- vodne literature ali je bolj vezana na specifičen jezikovni par. drugi vidik, ki ga nameravamo v prihodnje raziskati, zadeva druge besedilne tipe: ali je pogostnost deležja, ugotovljena na primeru analiziranega korpusa izvirnih leposlovnih besedil, podobna pogostnosti v splošnih slovenskih besedilih? kaj pa v različnih vrstah strokovnih jezikov? ali pa v prevodih drugih besedilnih ti- pov? na ta in številna druga vprašanja bo treba odgovoriti, preden si bomo lahko ustvarili resnejšo sliko o rabi deležja v modernem slovenskem jeziku. bibliografija breznik, anton, 1967: Življenje besed. Maribor: obzorja. erjavec, Tomaž, 1997: računalniške zbirke besedil. Jezik in slovstvo 42/2–3. 81–96. jesenšek, Marko, 1998: Deležniki in deležja na -č in -ši. Razširjenost oblik v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja. Maribor: slavistično društvo Maribor. kocijančič Pokorn, nike in rastislav Šuštaršič. 1999: slovensko-angleška protistav- na analiza nedoločnika v vlogi premega predmeta. Vestnik 33/1–2. 267–281. 92 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 92 11.3.2013 8:54:32 NeosebNe glagolske oblike v prevodNi iN izvirNi sloveNščiNi kocijančič Pokorn, nike in rastislav Šuštaršič, 2001: slovensko-angleška proti- stavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega določila. Slo- venski jezik/Slovene Linguistic Studies 3. 37–41. Korpus Gigafida (dostop 13. 05. 2012.) Korpus Spook. Slovensko prevodoslovje: viri in raziskave: (dostop 13. 05 2012.) Lenassi, nives. 2004: implicitne glagolske konstrukcije: problem njihovega po- učevanja v okviru poslovnega italijanskega jezika. Vestnik 38/1–2. 173–195. Mezeg, adriana, 2011: Korpusno podprta analiza francoskih polstavkov in njihovih prevedkov v slovenščino. Phd dis ., Univerza v Ljubljani. Mikolič južnič, Tamara, 2007: Nominalne strukture v italijanščini in slovenščini : pogostnost, tipi in prevodne ustreznice. Phd dis., Univerza v Ljubljani. Mikolič južnič, Tamara, 2012: korpusna analiza slovenskega deležja v različnih besedilnih tipih. erjavec, Tomaž in Žganec Gros, jerneja (ur.): Zbornik 8. kon- ference Jezikovne tehnologije, Ljubljana, 8.–9. oktober 2012. Ljubljana: institut jožef stefan. 147–152. Milojević sheppard, Milena, 1992: Polstavki v angleščini in slovenščini. Vestnik 26/1–2. 224–237. schlamberger brezar, Mojca, 2005a: nekatere skladenjske značilnosti prevodov iz francoščine v slovenščino – lekcija iz kontrastivne slovnice. Mikolič, Vesna in karin Marc bratina (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. koper: Založba annales. 261–268. schlamberger brezar, Mojca, 2005b: Politična besedila kot tip besedil in po- stopki prevajanja stalnih formul. kocijančič Pokorn, nike, erich Prunč in alessandra riccardi (ur.): Beyond Equivalence – Jenseits der Äquivalenz – Oltre l’equivalenza – Onkraj ekvivalence. Gradec: institut für Theoretische und an-gewandte Translationswissenschaft. 121–135. schlamberger brezar, Mojca, 2011: Le gérondif et le participe présent et leur évo- lution vers la grammaticalisation: étude contrastive du slovène et du français. Linguistica 51. 333–348. sinclair, john, 1997: Corpus evidence in Language description.Wichmann, anne, steven Fligelstone, Tony Mcenery in Gerry knowles (ur.): Teaching and Language Corpora. London/new York: Longman. 27–39. Šuštaršič, rastislav in nike kocijančič Pokorn, 1998: slovensko-angleška protistav- na analiza angleškega nedoločnika v funkciji osebka. Vestnik 32/1–2. 299–320. Toporišič, jože, 1991: Slovenska slovnica. Maribor: obzorja. Toury, Gideon, 1995: Descriptive translation studies and beyond. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. Vinay, jean-Paul in jean darbelnet, 1995: Comparative Stylistics of French and English: A Methodology for Translation. amsterdam/Philadelphia: john benjamins. Vintar, Špela, 2009: slovenski prevodoslovni korpus. stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 385–91. Žagar, France, 2001: Slovenska slovnica in vadnica. Maribor: obzorja. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 93 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 93 11.3.2013 8:54:32 adriana Mezeg Pridevniški polstavki v francoščini in prevedeni slovenščini Adriana Mezeg oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani adriana.mezeg@gmail.com abstract The article focuses on a contrastive corpus-based analysis of French sentence-ini- tial adjectival detached constructions and their slovenian translations, extracted from a 2.5–million word French-slovenian parallel corpus of contemporary lit- erary and journalistic texts ( FraSloK). syntactically and semantically opaque in the surface structure, detached constructions are commonly used in French written texts instead of semantically equivalent subordinate clauses, thus making the writing more fluid and dynamic. even though such structures exist in slovenian, little is known about their actual use and frequency, particularly in authentic contemporary written texts. When translating them from a foreign language, however, contrastive studies show that detached constructions are predominant- ly subject to morpho-syntactic expansions and are thus seldom retained in trans- lations. This is also the case in the present study which confirms the proposed explicitation hypothesis in that around 80% of slovenian translations of French sentence-initial adjectival detached constructions are syntactically and semanti- cally more explicit than their French counterparts. The analysis also reveals some important differences in the strategies used in the two subcorpora and raises questions which need to be further explored. keywords: explicitation, translation strategies, adjectival detached constructions, automatic extraction of detached constructions, parallel corpus ključne besede: eksplicitacija, prevodne strategije, pridevniški polstavek, računalniško luščenje polstavkov, vzporedni korpus 94 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 94 11.3.2013 8:54:32 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini 1 uvod V francoskih pisnih besedilih so namesto stavkov z osebno glagolsko obliko iz stilističnih razlogov pogosto rabljene polstavčne strukture, s katerimi avtorji do- segajo večjo konciznost oziroma jedrnatost besedil (rossi-Gensane 2009: 188). Polstavki zaradi okrnjenosti na skladenjski (npr. neizraženost osebka in, pri neka- terih tipih, povedka na površinski ravni) in na semantični ravnini (implicitnost logične povezave z glavnim stavkom zaradi neizraženih stavčnih povezovalcev) predstavljajo težave, povezane s kognitivnimi dejavnostmi tvorjenja in recepcije besedil (Combettes 1998: 5–6), še posebno kadar se nahajajo na začetku povedi pred glavnim stavkom (prav tam). omenjene strukture so lahko še toliko težje razumljive za govorce jezikov, v katerih ne obstajajo ali pa so redko rabljene, kakor npr. v slovenščini. Težave pri dekodiranju in prenosu vsebine francoskih polstavčnih struktur v slovenščino med drugim opažamo pri študentih francošči- ne z oddelka za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, zato želimo raziskati načine prevajanja francoskih polstavkov v slovenščino in na osnovi analize določi-ti dejavnike, ki bi olajšali skladenjsko in semantično interpretacijo teh francoskih struktur. V članku se bomo omejili samo na francoske pridevniške polstavke z začetka povedi pred glavnim stavkom (t. i. levi polstavki) in na njihove slovenske prevode, pridobljene z metodo računalniškega luščenja iz francosko-slovenskega korpusa publicističnih in literarnih besedil ( FraSloK). 2 značilnoSti FrancoSkih pridevniških polStavkov in hipoteza 2.1 Splošne značilnosti polstavkov v francoščini V francoščini poznamo več vrst polstavkov (fr. constructions détachées), ki se med seboj ločijo glede na jedro (deležje, sedanji in pretekli deležnik, pridevnik, samostalnik). njihove skupne značilnosti so: a) v pisnem jeziku ločenost od preostalega besedila z nekončnim ločilom (vejico, dvopičjem, podpičjem, pomišljajem); b) stavčna mobilnost: nahajajo se lahko na začetku povedi pred glavnim stavkom, med osebkom in povedkom ali za osebkom in povedkom; c) sekundarna predikacija: polstavčna struktura na površinski ravni nima eksplicitno izraženega osebka, temveč samo predikat, tj. povedek ozi- roma del povedka, ki z osebkom (lahko tudi s predmetom oziroma z drugimi udeleženci, odvisnimi od povedja) glavnega stavka vzpostavi povezavo, identično tisti v popolni predikaciji; SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 95 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 95 11.3.2013 8:54:32 Adriana Mezeg d) skriti nanosnik: polstavčna struktura obvezno implicira nanosnik, ki ga v glavnem stavku po navadi predstavlja osebek (lahko tudi predmet) (pri- rejeno po Combettes 1998: 10–13). Posamezne značilnosti lahko ponazorimo z naslednjim primerom pridevniškega polstavka (primer (1)): (1) Fatiguée, Marie s’est endormie tout de suite. [* Utrujena, je Marie takoj zaspala.]1 Podčrtani pridevniški polstavek sestoji iz pridevnika fatiguée ( utrujena), ki stoji na začetku povedi (kriterij b)) in je od glavnega stavka ločen z vejico (kriterij a)). V strukturi s pridevnikom fatiguée osebek ni površinsko izražen, je pa razviden iz pridevniške končnice -ée, ki ustreza ženskemu spolu ednine in ga v glavnem stavku predstavlja lastno ime Marie. Polstavčna pridevniška struktura torej vsebuje skriti nanosnik (Marie était fatiguée/Marie je bila utrujena; kriterij d)) in vzpostavlja koreferenco med tem skritim nanosnikom in osebkom glavnega stavka. ostane nam še kriterij sekundarne predikacije (c)), ki ga je mogoče razložiti s parafrazo Marie était fatiguée, Marie s’est endormie tout de suite. ( Marie je bila utrujena, Marie je takoj zaspala.), pri čemer drugi del (glavni stavek) vsebuje glavno oziroma primarno predikacijo, prvi del v neparafraziranem primeru (1) zgoraj, ki je semantično podrejen drugemu, pa sekundarno predikacijo zaradi neizraženosti povedka na površinski ravni. Po zgornjih kriterijih sodeč izpostavljene francoske strukture v slovenščini ustre- zajo kategoriji polstavek, ki ga Toporišič (2004: 632) definira kot »tak del povedi (ali poved), ki mu je jedro neosebna glagolska oblika ali kak pridevnik ali samostalnik iz povedka«, kar lahko ponazorimo s primerom (2), ki izpolnjuje vse Combettesove kriterije (gre za primer pridevniškega polstavka v treh različnih stavčnih pozicijah): (2) Vsa rdeča v obraz od sramu, je Eva odvihrala iz šole. Eva je, vsa rdeča v obraz od sramu, odvihrala iz šole. Eva je odvihrala iz šole, vsa rdeča v obraz od sramu. 2.2 Francoski pridevniški polstavki jedro pridevniškega polstavka predstavlja pridevnik, ki se z nanosnikom (navadno z osebkom, redkeje s predmetom) glavnega stavka ujema v spolu in številu. Pri- devnik v polstavku lahko uvaja nikalni prislov ( non) ali kakšen drug prislov (npr. plus, enfin, souvent, trop), pa tudi veznik (npr. quoique). Poznavanje elementov, ki lahko tvorijo polstavek, je ključno za uspešno računalniško luščenje primerov. 1 V članku so vsi slovenski prevodi v oglatih oklepajih dobesedni zaradi strukturne primerjave z izhodiščnimi francoskimi primeri in niso vedno slovnično ustrezni. 96 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 96 11.3.2013 8:54:32 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini Predikacija pridevniškega polstavka je drugotna tako s skladenjskega kot s se- mantičnega vidika, zasidra se namreč v primarno predikacijo, ki je informacijsko pomembnejša (noailly 1999: 124). informacija, ki jo nosi levi polstavek, lahko okrepi koherenco z neposrednim predhodnim kontekstom in s tem zagotovi te- matsko kontinuiteto (neveu 1998; noailly 1999: 125; Combettes 1998). sekun- darna predikacija pridevniškega polstavka lahko s primarno predikacijo vzpostavi opisno ali prislovno vrednost: opisna vrednost: skladenjsko gledano pridevniški polstavek izhaja iz oziralnega stavka (dubois et al. 2007: 140), npr.: (3) Le chat, (qui est) satisfait, ronronne. (dubois in Lagane 1973: 182) [ Maček, (ki je) zadovoljen, prede.] oziralni odvisnik samo prinaša dodatno informacijo, neko podrobnost, ki se na- naša na osebek glavnega stavka (dubois in Lagane 1973: 182). o opisni vrednosti torej govorimo, kadar je med obema predikacijama težko vzpostaviti kakršno koli prislovno vrednost (boch, Tutin in Laurent 2009: 103). V tem primeru lahko pove- zava med pridevniškim polstavkom in glavnim stavkom ustreza preprosti sopostavi- tvi (fr. juxtaposition) sestavin izreka (Combettes 1988: 115), npr.: (4) Immobile, il regardait par la fenêtre. ( Il regardait par la fenêtre et il était immobile.) (Combettes 1988: 115) [* Nepremičen, je gledal skozi okno. ( Gledal je skozi okno in bil (pri tem) nepremičen.) → Nepremičen je gledal skozi okno./ Nepremično je gledal skozi okno.]2 kadar pridevniški polstavek lahko parafraziramo z vrinjenim vezalnim ali prislov- nim stavkom, ima torej dopolnjevalno oziroma pojasnjevalno funkcijo (riegel, Pellat in rioul 1999: 150, 179), saj so vse lastnosti vezane na dopolnjevalni značaj informacije, ki jo prenašajo (prav tam: 179). Prislovna vrednost: od prislovnih vrednosti pridevniško jedro polstavka z glavnim stavkom lahko vzpostavlja vzročno, časovno, dopustno/protivno in pogojno razmerje. Logično razmerje vzročnosti se pogosto prekriva s časovno vrednostjo (gl. primer (5)), ki izraža preddobnost ali sočasnost z glavno predikacijo (boch, Tutin in Laurent 2009: 101), lahko pa tudi z več drugimi prislovnimi vrednostmi (npr. pogojnostjo, dopu-stnostjo). V takem primeru je pravilna določitev vrednosti odvisna od konteksta. (5) Jeune, je ne comprenais pas de quoi il s’agissait. (Havu 2002: 5) [* Mlad, nisem razumel, za kaj je šlo. → ? Ker sem bil mlad, nisem razumel, za kaj je šlo./? Ko sem bil mlad, nisem razumel, za kaj je šlo.] 2 V slovenščini vsebino pridevniškega polstavka lahko izrazimo s povedkovim prilastkom ali s prislovnim določilom načina. V francoščini se prislov immobilement ( nepremično) uporablja redko in deluje nerodno. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 97 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 97 11.3.2013 8:54:32 Adriana Mezeg na pravilno interpretacijo semantične vezi lahko vpliva glagolski čas povedka glavnega stavka (če je v pogojniku, je vez med polstavkom in glavnim stavkom pogojna). kadar polstavek uvaja veznik (npr. quoique v primeru (6), ki eksplicira dopustnost (Wagner in Pinchon 1962: 149)), ta poudari semantično vrednost, ki je tako ne moremo zamenjati z drugimi vrednostmi: (6) Quoique riche, il aidait toujours les pauvres. [ Čeprav bogat, je vedno pomagal revnim. → Čeprav je bil bogat, je vedno pomagal revnim.] Francoskemu pridevniškemu polstavku v slovenščini ustreza polstavek s pridev- niškim jedrom, če ima pridevnik ob sebi dopolnilo (gl. primer (2)). V prevodih francoskih del so namreč pridevniške besede, ki stojijo levo od odnosnice in niso skladenjsko razvite, včasih od preostalega besedila ločene z vejico, kar ni ustrezno glede na sprejeto pravopisno normo. breznik (1967: 103) navaja primer (7) iz Flaubertovih Treh povesti, v katerem je francoski besedni red ohranjen v slovenskem prevodu, in ugotavlja, da je v slovenskem prevodu raba vejice napačna in » bi bila opravičena le, če bi povedkovo določilo nadomeščalo samostojen stavek, toda taka raba je romanska« (prav tam). brez rabe vejice bi imela pridevniška zveza vsa bela funkcijo povedkovega prilastka. Pri analizi bomo morebitne takšne prevode, kakršen je ta pri (7), označili kot slovnično neustrezne. (7) Toute blanche, elle éblouissait comme une nappe de neige. * Vsa bela, se je blestela kakor sneženo polje. 2.3 raba polstavkov v slovenščini in hipoteza V slovenščini nimamo na voljo veliko študij, ki bi se ukvarjale z vprašanjem pogo- stnosti rabe polstavčnih struktur. To velja predvsem za rabo v 20. in 21. stoletju, medtem ko je za 19. stoletje pogostnost nekaterih tovrstnih struktur podrobno raziskal Marko jesenšek (1998). Pravopis in slovnice v povezavi s polstavki nava- jajo tipologijo in njihove glavne značilnosti, ne pomagajo pa nam odgovoriti na vprašanje, koliko se danes sploh še uporabljajo, tako da je govorec oziroma pisec glede tega prepuščen lastnemu jezikovnemu občutku. do rabe polstavkov v slo- venščini je bil kritičen anton breznik (1967), saj so po njegovih besedah polstav- ki » romanska posebnost in se jih moramo ogibati« (breznik 1967: 88). namesto njih je treba uporabljati stavke z osebno glagolsko obliko, kajti po brezniku (1967: 94) slovenski stavek mora vsebovati glagol. obstoječe kontrastivne raziskave, ki so proučevale prevode polstavkov (npr. Lujić 2006; Milojević sheppard 1992, 1993), ugotavljajo redko ohranitev pol- stavčnih struktur in težnjo po rabi osebnih glagolskih oblik ter po eksplicita- ciji logičnih povezav med izvirnimi polstavki in glavnimi stavki. Pri analizi 98 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 98 11.3.2013 8:54:32 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini prevodov francoskih pridevniških polstavkov v slovenščino lahko pričakujemo enako strategijo, saj ohranitev francoske skladnje v slovenskih prevodih pogo- sto slovnično ni mogoča ali pa je slogovno neustrezna, kot kažejo dobesedni prevodi francoskih primerov na prejšnjih straneh (tj. primerov (1), (4), (5) in (7)). na osnovi tega postavljamo hipotezo o eksplicitaciji skladenjsko-seman- tičnih prvin pri prevajanju francoskih pridevniških polstavkov v slovenščino. Pričakujemo, da bo hipoteza, ki jo bomo preverili v četrtem poglavju, večinsko potrjena v obeh podkorpusih FraSloK. V pričujoči raziskavi eksplicitacijo razumemo kot prevajalsko tehniko, s katero v ciljnem jeziku eksplicitno izrazimo tisto, kar je bilo v izhodiščnem jeziku implicitno, in sicer na podlagi sobesedila (Vinay in darbelnet 1958, 1995: 342) in/ali (zunaj)jezikovnega znanja. To pripelje do večje eksplicitnosti cilj- nega besedila. Pričakujemo lahko tudi, da bodo prevajalci polstavke ohranili v slovenskih prevodih, kar imamo za znak implicitacije, ki jo definiramo kot neubeseditev informacije (skladenjske, semantične, pragmatične itn.), ki jo naslovnik lahko razbere na podlagi sobesedila in/ali (zunaj)jezikovnega znanja (podobno becher 2010: 2). 3 FrancoSko-SlovenSki korpuS FrASLOK analitični del članka temelji na gradivu iz francosko-slovenskega korpusa Fra- SloK, ki je bil zgrajen v okviru doktorskega dela a. Mezeg (2011) in je prvi sa-mostojni3 vzporedni korpus za ta jezikovni par. njegova gradnja je potekala od novembra 2007 do januarja 2010, cilj pa je bil zgraditi elektronski vzporedni korpus sodobnih pisnih besedil velikosti približno milijon besed na jezik, kar naj bi omogočalo dovoljšnje število podatkov za proučevanje raznovrstnih jezikovnih pojavov, predvsem slovničnih (sinclair 1991: 100; Hunston 2002: 26). na končno podobo korpusa FraSloK sta poleg časovno-finančnih omejitev in zgoraj omenjenih vnaprej določenih kriterijev zasnove ključno vplivala dva de- javnika, in sicer razpoložljivost slovenskih prevodov izvirnih francoskih besedil in pridobivanje avtorskih pravic. iz francoščine se v slovenščino prevajajo raz- lični tipi besedil, npr. umetnostna, humanistična, poljudnoznanstvena, promo- cijska, publicistična, tudi pravna in politična besedila (več o tem v Mezeg 2011: 103–106). Pregled razpoložljivih jezikovnih virov za omenjeni jezikovni par je pokazal, da so za vključitev v korpus najprimernejša prozna besedila in časopi- sni članki iz mesečnika Le Monde diplomatique oziroma Le Monde diplomatique v slovenščini, in sicer zaradi treh ključnih pogojev, ki jih drugi tipi besedil ne 3 Z izjemo francosko-slovenske komponente besedil eU znotraj Evrokorpusa za ta jezikovni par za zdaj ni na voljo drugih javno dostopnih korpusov, ki bi vsebovali druge vrste besedil. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 99 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 99 11.3.2013 8:54:32 Adriana Mezeg izpolnjujejo v celoti: a) zadostno število besedil različnih avtorjev, prevajalcev in založb, da se izognemo prevelikemu vplivu posameznega avtorja ali preva- jalca na rezultate analize, b) natančen podatek o jeziku izvirnika in c) popolna vzporednost, ki je nujna za stavčno poravnavanje besedil (Mezeg 2011: 107). Pridobivanje korpusnega gradiva je bilo v veliki meri odvisno od volje poten- cialnih besedilodajalcev. Uredništvi Le Monde diplomatique in Le Monde diplomatique v slovenščini sta brez zadržkov dovolili vključitev časopisnih člankov v korpus in njihovo uporabo v raziskovalne namene; slovensko uredništvo nam je članke posredovalo v elektronski obliki, francoske pa smo pridobili iz spletnega arhiva Le Monde diplomatique. Zatem smo začeli z zbiranjem besedil za literarni podkorpus, in sicer najprej za slovenski del, kar je povezano z reševanjem avtorskih pravic. Glede na izkušnje drugih graditeljev korpusov, da predvsem nosilci avtorskih pravic literarnih del niso naklonjeni temu, da bi bila njihova dela vklju- čena v (javno dostopne) elektronske korpuse, smo menili, da literarnega podkor- pusa ne bo mogoče oblikovati, če bo že odziv slovenskih založb negativen. Večina slovenskih založb, na katere smo se obrnili, se je pozitivno odzvala naši prošnji in nam želena besedila tudi poslala po elektronski pošti. drugačno izkušnjo smo imeli s francoskimi založbami, ki besedila zelo nerade dajo iz rok, pa čeprav zgolj v raziskovalne namene. Po dolgotrajnih pogajanjih nam je uspelo dobiti dovo-ljenje za vključitev večine želenih francoskih romanov v korpus, medtem ko z nekaterimi nosilci avtorskih pravic pogajanja še potekajo. Popoln seznam besedil, vključenih v FraSloK, je objavljen v Mezeg 2011: 345–370. korpus FraSloK torej sestavljata dva podkorpusa, v katera so vključena celotna besedila, in sicer: a) podkorpus publicističnih besedil v skupnem obsegu 1 164 074 besed oziroma pojavnic, v katerega je vključenih 300 francoskih člankov iz časnika Le Monde diplomatique in njihovih prevodov iz slovenske razli- čice Le Monde diplomatique v slovenščini, objavljenih med leti 2005 in 2009; b) podkorpus literarnih besedil v skupnem obsegu 1 302 911 pojavnic, v katerega je vključenih dvanajst sodobnih francoskih romanov in njiho- vih slovenskih prevodov, objavljenih med leti 1995 in 2008. kot je razvidno iz tabele 1 na naslednji strani, korpus vsebuje nekaj manj kakor 2,5 milijona pojavnic. Literarni podkorpus je le slabih 6 % večji od publicistič- nega podkorpusa, tako da še vedno lahko rečemo, da je korpus FraSloK uravno-težen z vidika zajetih tipov besedil. razlika v velikosti je pogojena z dejstvom, da smo želeli v korpus vključiti celotna besedila, zato bi bilo težko doseči popolno sorazmerje, saj dolžina romanov ni primerljiva z dolžino časopisnih člankov. raz- lika med podkorpusoma je vidna tudi na jezikovni ravni, saj sta slovenska dela v 100 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 100 11.3.2013 8:54:32 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini posameznih podkorpusih nekoliko manjša od vzporednih francoskih delov. Pripi- šemo jo lahko dejstvu, da v nasprotju s francoščino samostalniških besednih zvez v slovenščini ne uvajajo členi in da so osebni zaimki zajeti v glagolskem obrazilu, ne pa eksplicitno izraženi v površinski strukturi,4 seveda pa bi bila za natančnejše vzroke potrebna podrobnejša analiza. tabela 1: velikost korpusa FraSloK. Publicistični Literarni Število pojavnic podkorpus podkorpus glede na jezik Francoski del 637 297 701 715 1 339 012 Slovenski del 526 777 601 196 1 127 973 Število pojavnic v 1 164 074 1 302 911 podkorpusu Število pojavnic v 2 466 985 2 466 985 korpusu FraSloK Po končanem zbiranju besedil sledi tehnični vidik gradnje, katerega cilj je priprava besedil za poznejše raziskovanje in analiziranje korpusa s konkordančnimi orodji. Z izjemo francoskih romanov, ki jih je bilo treba digitalizirati in zaradi mogočih napak pri preslikavanju posledično ročno pregledati ter popraviti, smo vsa druga besedila, kot že rečeno, pridobili v elektronski obliki bodisi od besedilodajalcev bodisi s svetovnega spleta. besedila so bila nato pretvorjena v enoten elektronski zapis, in sicer v navadne besedilne datoteke (.txt) oziroma format ansi, ki je predpogoj za obdelavo besedil z orodjem ParaConc (barlow 2005). Zanj smo se odločili, ker od dostopnih vzporednih komercialnih konkordančnikov omogoča obdelavo besedil v slovenskem jeziku in ima dobre iskalne možnosti. To orodje smo uporabili tudi za stavčno poravnavo izvirnih in prevedenih besedil. Vse bese- dilne datoteke so bile tudi avtomatsko označene, in sicer francoske besednovrstno z označevalnikom TreeTagger (schmid 1994), slovenske pa oblikoskladenjsko z orodjem ToTale (erjavec et al. 2005).5 do korpusa FraSloK je mogoče dostopati prek konkordančnika ParaConc, ki omogoča osnovno iskanje po pojavnicah ali napredno iskanje na osnovi regularnih izrazov in/ali besednovrstnih oznak. pa Zahvaljujoč projektu Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave (Vintar 2009) je korpus dostopen tudi na spletu, in sicer literarni podkorpus prek iskalnika na spletnem naslovu omenjenega projekta (http://lojze.lugos.si/spook/index.html), publicistični podkorpus pa prek korpusne orodjarne Sketch Engine (http://nl.ijs. si/noske/all.cgi/first_form; LeMonde: slovensko in LeMonde: francosko). 4 V slovenščini je slovnični osebek razviden iz glagolskega obrazila (npr. je strgal → on), v francoščini pa mora biti osebni zaimek izražen, ko se prvič pojavi v povedi (npr. il arrachait). 5 označevanje je opravil T. erjavec z instituta jožef stefan. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 101 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 101 11.3.2013 8:54:32 Adriana Mezeg 4 računalniško luščenje FrancoSkih pridevniških polStavkov dosedanje raziskave polstavkov so večinoma temeljile na ročno izpisanih primerih iz tiskanih besedil, kar je po eni strani mogoče pripisati zapletenosti in zamudnosti gradnje primernega korpusa, če nam od že obstoječih nobeden ne ustreza ali nam ni dostopen, po drugi strani pa zapletenosti oblikovanja ukazov za avtomatsko iskanje polstavkov zaradi omejevalnih kriterijev, ki določajo njihovo zgradbo (npr. položaj v povedi, neizraženost osebka in osebne glagolske oblike na površinski ravni, vrsta jedra in upoštevanje vseh besednih vrst, ki se lahko nahajajo okrog jedra). Metodologija avtomatskega luščenja polstavkov iz elektronskega korpusa, ki jo bomo uporabili v raziskavi, tako predstavlja novost na področju proučevanja polstavkov. Luščenja francoskih pridevniških polstavkov iz korpusa FraSloK smo se lotili prek naprednega iskanja orodja ParaConc na osnovi ukazov, sestavljenih iz besednovrstnih oznak in regularnih izrazov, ki omogočajo iskanje kompleksnih slovničnih vzorcev. ob upoštevanju zgradbe pridevniških polstavkov oziroma besednih vrst, ki se lahko pojavljajo okrog pridevniškega jedra, smo za iskanje tovrstnih polstav- kov uporabili naslednja dva ukaza: Ukaz 1: ([a-Z]\w+(\W\w+)?\W\w+|[a-Z]\w+)(\W?\ w+(\W\w+){0,2}\W\w+)? s prvim ukazom smo želeli poiskati vse leve polstavke, ki jih neposredno uvaja pridevnik ( P), poleg tega pa tudi primere, ko polstavke s pridevniškim jedrom uvajajo druge besedne vrste, in sicer v naslednjih kombinacijah: od 0 do 2 prislova ( R) + obvezni pridevnik ( P) / od 0 do 2 prislova ( R) + veznik ( V) + od 0 do 2 prislova ( R) + obvezni pridevnik ( P). Primer (8) kaže kombinacijo dveh prislovov pred pridevniškim polstavčnim jedrom: (8) Bien moins solide qu’il ne le paraissait, le groupe a brusquement cessé ses versements en 2007, contraignant le gouvernement à solliciter des banques locales un prêt de 2 milliards d’euros. (LMd156-Fra)6 [ Družba, ki ni tako stabilna, kot je sprva kazalo, je leta 2007 nenado- ma ustavila svoje transakcije in vlado prisilila v najem posojila v vrednosti 2 milijard € pri domači banki. (LMd156-sLV)] Ta ukaz se je izkazal za najproduktivnejšega, saj smo z njim izluščili 103 oziro- ma 82 % vseh pridevniških polstavkov iz publicističnega podkorpusa (LMd) in 6 oznaka v oklepaju je identifikacijska številka besedila, iz katerega je vzet dani primer. LMd156-Fra se nanaša na besedilo 156 iz francoskega dela publicističnega korpusa (LMd). Za seznam korpusnih besedil gl. Mezeg 2011, Priloga 1. 102 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 102 11.3.2013 8:54:32 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini 169 oziroma 64 % vseh pridevniških polstavkov iz literarnega podkorpusa (LiT). neuporabnih zadetkov je bilo v obeh podkorpusih več kakor 80 % (LMd 87 %, LiT 84 %), predvsem iz dveh razlogov: a) zaradi napačno pripisanih besedno- vrstnih oznak nekaterim besedam (npr. nekatere pretekle deležniške oblike in samostalniki (primer (9)) so v korpusu po pomoti označeni kot pridevniki); b) kadar besednovrstno pravilno označene besede ne nastopajo v polstavčni struk- turi (primer (10)): (9) * Collégienne, je venais de changer de ville d’études, comme souvent. (LiT008-Fra)7 [* Ko sem se vpisala v nižjo gimnazijo, sem se morala, kot se pogosto zgodi, preseliti. (LiT008-sLV)] (10) Nouvelle soirée catastrophique avec Vincent. * Toujours fou de désir pour lui. Il arrive à sept heures et dit qu’il repartira à neuf. (LiT001-Fra) [ Ponovno katastrofalen večer z Vincentom. * Še vedno nor od želje po njem. Pride ob sedmih in reče, da bo odšel ob devetih. (LiT001-sLV)] Ukaz 2: [:;“-,](\W)?(\w+(\W\w+)?\W\w+|\w+)(\W?\ w+(\W\w+){0,2}\W\w+)? drugi ukaz se od prvega razlikuje le v tem, da išče enake kombinacije besednih vrst za nekončnim ločilom ([:;“-,]). Primer (11) kaže kombinacijo prislova in pridevnika v polstavčni strukturi: (11) En l’absence des forces de l’ordre, je le savais, j’aurais constitué une pro-ie facile, quoique peu intéressante ; très conventionnel, mon habille- ment de cadre moyen n’avait rien qui puisse les séduire. (LiT009-Fra) [ Vedel sem, da bi bil v odsotnosti organov reda lahek, čeprav nezanimiv plen; zelo nevpadljiva obleka uradnika srednjega razreda, ki sem jo nosil, jih ni mogla pritegniti. (LiT009-sLV)] s tem ukazom smo izluščili 23 polstavkov (18 % vseh polstavkov) iz publici- stičnega podkorpusa in 94 polstavkov (36 % vseh polstavkov) iz literarnega podkorpusa, kot kaže tabela 2 na naslednji strani. neustreznih zadetkov je bilo v obeh korpusih veliko, deloma tudi zato, ker je ukaz v osnovi namenjen lušče- nju desnih polstavkov. kot je razvidno iz tabela 2, smo z danima ukazoma izluščili 126 levih pridevni- ških polstavkov iz publicističnega podkorpusa in 263 iz literarnega, skupno torej 389 levih pridevniških polstavkov. 7 V (9) je Collégienne jedro samostalniškega polstavka. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 103 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 103 11.3.2013 8:54:32 Adriana Mezeg tabela 2: število ustreznih zadetkov pridevniških polstavkov glede na dane ukaze. Literarni podkorpus (LIT) Publicistični podkorpus (LMD) ukaz uporabni zadetki % uporabni zadetki % ukaz 1 169 64 % 103 82 % ukaz 2 94 36 % 23 18 % skupaj 263 100 % 126 100 % dane številke kažejo, da literarni podkorpus vsebuje 35 % več primerov pri- devniških polstavkov od publicističnega podkorpusa. ob upoštevanju velikosti posameznih podkorpusov (LMd 637 297 besed, LiT 701 715 besed) norma- lizacija (gl. biber, Conrad in reppen 1998: 263) izluščenih polstavkov pokaže, da na 2000 besed v publicističnem podkorpusu najdemo 0,4 polstavke, v lite- rarnem pa 0,7 polstavkov; razlika v distribuciji polstavkov je torej približno 1 proti 1,75. ker se polstavki ne pojavljajo enakomerno v vsakem besedilu, si je smiselno ogledati njihovo distribucijo v posameznih korpusnih besedilih. iz tabele 3 na nslednji strani je razvidno, da tretjino izluščenih polstavkov iz literarnega pod- korpusa najdemo v romanu Impératrice ( Cesarica, shan sa, 32,7 %), slabo četrtino v romanu Le ventre de l’Atlantique ( Trebuh Atlantika, diome Fatou, 23,6 %), približno desetino pa v romanih Le testament français ( Francoski testament, andreï Makine, 11,4 %) in Je m’en vais ( Grem, jean echenoz, 10,3 %); drugi romani vsebujejo manj kakor 10 % vseh polstavkov, pri čemer nekateri ne vsebujejo niti enega pridevniškega polstavka (romana Truismes ( Svinjarije, Marie darrieussecq) in Mammifères ( Sesalci, Pierre Mérot)). Glede na dolžino besedila po številu polstavkov na 2000 besed izstopa roman Le ventre de l’Atlantique z dvema polstavkoma, iz povprečja pa z več kakor enim pridevniškim polstavkom na 2000 besed izstopajo še romani Impératrice (1,6), Un sécret ( Skrivnost, Philippe Grimbert, 1,2) in Je m’en vais (1,1), medtem ko je Makinov Le testament français ravno v povprečju (0,7). 104 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 104 11.3.2013 8:54:32 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini tabela 3: porazdelitev pridevniških polstavkov v posameznih besedilih fran- coskega dela literarnega podkorpusa. Besedilo Število Normalizacija Delež glede polstavkov (na 2000 na skupno št. besed) polstavkov LIT001­FRA­Guibert 1 0,1 0,4 % LIT002­FRA­Grimbert 15 1,2 5,7 % LIT003­FRA­Echenoz 27 1,1 10,3 % LIT004­FRA­Sijie 7 0,3 2,7 % LIT005­FRA­Darrieussecq 0 0 0,0 % LIT006­FRA­Gaude 1 0,04 0,4 % LIT007­FRA­Merot 0 0 0,0 % LIT008­FRA­Diome 62 2,0 23,6 % LIT009­FRA­Houellebecq 13 0,3 4,9 % LIT010­FRA­Makine 30 0,7 11,4 % LIT011­FRA­ShanSa 86 1,6 32,7 % LIT012­FRA­Bruckner 21 0,5 8,0 % skupaj 263 / 100 % Glede na tabelo 4 v publicističnem podkorpusu slabih 70 % časopisnih člankov iz Le Monde diplomatique ne vsebuje nobenega levega pridevniškega polstavka, po en polstavek najdemo v dobri petini (22,7 %) člankov, dva v 24 člankih (8,0 %), štiri oziroma šest pridevniških polstavkov pa vsebuje le po en članek. tabela 4: porazdelitev pridevniških polstavkov v francoskem delu publici- stičnega podkorpusa. Pogostnost Število člankov Delež glede na celoto 0 206 68,7 % 1 68 22,7 % 2 24 8,0 % 3 0 0,0 % 4 1 0,3 % 5 0 0,0 % 6 1 0,3 % skupaj 300 100 % SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 105 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 105 11.3.2013 8:54:32 adriana Mezeg 5 Strategije prevajanja FrancoSkih pridevniških polStavkov v Slovenščino V tem poglavju bodo predstavljeni rezultati skladenjsko-semantične analize sloven- skih prevodov francoskih pridevniških polstavkov, izluščenih iz korpusa FraSloK. 5.1 Skladenjska analiza slovenskih prevodov Prevode francoskih pridevniških polstavkov smo najprej analizirali glede na stavčne vloge in stavčna razmerja, da bi ugotovili, kako so prevajalci francoskih časopisnih člankov in romanov iz posameznih podkorpusov FraSloK prenesli v slovenščino njihovo vsebino. kot je razvidno iz grafa 1 spodaj, se razporeditev prevodnih strategij med podkor- pusoma nekoliko razlikuje, predvsem pri najbolj zastopanih kategorijah. V slo- venskem delu publicističnega podkorpusa je tretjina (33,3 % oziroma 42 prime- rov) pridevniških jeder francoskih polstavkov izražena z osebno glagolsko obliko ali s povedkovim določilom v odvisnem stavku (kategorija ‘Podredje’), medtem ko je v literarnem podkorpusu ta strategija četrta po pogostnosti in zajema pribli- žno desetino (9,5 % oziroma 25 primerov) prevodov. Pridevniška funkcija francoskih polstavčnih jeder, v slovenščini izražena s poved- kovim določilom (pridevniškega izvora) v odvisnem stavku, je v publicističnem podkorpusu ohranjena v 81 % prevodov (34 primerov) (gl. primer (12)–(12a)), v literarnem pa v 44 % prevodov (11 primerov): (12) Habituellement intense et chaotique, le trafi c entre les deux pays n’a pas encore repris son cours. (LMd170-Fra) (12a) Promet med obema državama, ki je ponavadi intenziven in kaotičen, se še ni obnovil. (LMd170-sLV) Slika 1: porazdelitev slovenskih skladenjskih ustreznic francoskih pridevni- ških polstavkov. 106 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 106 11.3.2013 8:54:33 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini Vsebina francoskih pridevniških jeder je torej v okviru podredja z osebno gla- golsko obliko pogosteje izražena v literarnem podkorpusu (14 primerov, LMd 8 primerov), poglagoljenje oziroma verbalizacijo pa je opaziti predvsem v pri- meru naslednjih francoskih pridevnikov: capable/ incapable ( sposoben/ nesposoben → znati, moči/ ne znati, ne moči), conscient/ inconscient ( zavedati se/ ne zavedati se), célèbre ( slaven → sloveti), impatient ( nepotrpežljiv, neučakan → komaj čakati), inquiet ( zaskrbljen → skrbeti), las ( naveličan → naveličati se), soucieux ( zaskrbljen → skrbeti) in vivant ( živ → živeti, preživeti (primer (13)–(13a))): (13) Vivante, je renaîtrais plus forte que jamais ! (LiT011-Fra) (13a) Če preživim, se bom znova rodila, močnejša kot kdajkoli prej! (LiT011-sLV) V obeh danih primerih ((12a) in (13a)) je skladenjska eksplicitacija obvezna, saj francoska pridevniška jedra nimajo desnega dopolnila, zato ohranitev polstavčne strukture v slovenščini ni mogoča (npr. (13) * Živa, se bom znova rodila, močnejša kot kdajkoli prej! ). najpogostejša prevodna strategija v slovenskem delu literarnega podkorpusa je iz- raženost vsebine francoskih pridevnikov iz polstavčne strukture s pridevnikom v funkciji prilastka ali povedkovega prilastka (40,3 %), in sicer znotraj enostavčne povedi ali glavnega stavka zložene povedi (kategorija ‘Prilastek’), medtem ko je v publicističnem podkorpusu ta strategija druga po pogostnosti in zajema 23,0 % prevodov. V publicističnem podkorpusu v tej kategoriji prevladuje raba levega uje- malnega pridevniškega prilastka (75,9 %; primer (14)–(14a)) pred povedkovim prilastkom pred odnosnico (20,7 %). V literarnem podkorpusu ima dobra polo- vica francoskih pridevniških jeder funkcijo povedkovega prilastka (51,9 %; pri- mer (15)–(15a)), medtem ko je rabo levega prilastka opaziti v dobrih dveh petinah prevodov (42,5 %). raba povedkovega prilastka za pomožnim glagolom oziroma povedkom je v obeh korpusih redka (LMd 1 primer, LiT 6 primerov). (14) Illégale - bien que le Conseil de sécurité ait refusé de la condamner -, l’intervention fait émerger de nouvelles questions. (LMd071-Fra) (14a) Ta nezakonita intervencija – čeprav se Varnostni svet ni odločil za njeno obsodbo – je sprožila celo kopico novih vprašanj. (LMd071-sLV) (15) Le sable de la plage respirait la miséricorde. Plat, blanc, fin et poreux, il laissait les vagues venir timidement sucer son âme. (LiT008-Fra) (15a) Pesek na plaži je puhtel od usmiljenja. Ves raven, bel, droben in proso- jen je puščal valovom, da so mu plaho sesali dušo. (LiT008-sLV) V obeh danih primerih je skladenjska eksplicitacija zaradi nerazvitih franco- skih pridevniških jeder (so brez desnega dopolnila) v slovenščini obvezna8 in 8 ohranitev direktne strukture v slovenščini slovnično ni ustrezna, kadar pridevnik v polstavku nima desnega dopolnila (podobno breznik 1967: 103): (14) * Nezakonita – čeprav se Varnostni svet ni odločil za njeno obsodbo –, je ta intervencija sprožila celo kopico novih vprašanj.; (15) * raven, bel, droben in prosojen, je puščal valovom, da so mu plaho sesali dušo. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 107 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 107 11.3.2013 8:54:33 Adriana Mezeg vsebina pridevnikov, ki opisujejo nanosnika glavnega stavka, bolj integrirana v slovensko poved kakor v francoščini. Polstavke iz primera (15) bi v sloven- ščini lahko izrazili tudi s povedkovim določilom znotraj vezalnega priredja ( Bil je ves raven, bel, droben in prosojen in je puščal valovom, da so …), medtem ko raba prilastkovega odvisnika v konkretnem primeru, kakor tudi v večini podobnih primerov iz korpusa, ni mogoča, saj je nanosnik glavnega stavka pozaimljen (v (15) il laissait …), s ponovitvijo samostalniške besedne zveze (npr. Pesek v (15a)) pa bi kršili medpovedno kohezijo ( Pesek na plaži je puhtel od usmiljenja. ? Pesek, ki je bil ves raven, bel, droben in prosojen, je puščal …).9 ohranitev polstavčne strukture je druga najpogostejša prevajalska strategija v li- terarnem podkorpusu (16,3 % oziroma 43 primerov), v publicističnem podkor- pusu pa zajema manj kakor desetino vseh prevodov (8,7 % oziroma 11 primerov) in je četrta po pogostnosti. V publicističnem podkorpusu so vsi polstavki ohranili pridevniško jedro, glede na izvirnik pa se je v slabih treh četrtinah primerov (8 oziroma 73 %) spremenilo njihovo mesto, saj so bili prestavljeni za odnosnico (primer (16a)); v tem položaju ustrezajo reduciranemu prilastkovemu odvisniku (v (16a) …, ki je odgovoren …) in so skladenjsko manj implicitni od izhodiščnih francoskih struktur: (16) responsable d’énormes opérations de blanchiment à travers des ma- isons de change amies, son principal assistant était un ancien cadre de la Banque mexicaine. (LMd260-Fra) (16a) Njegov glavni pomočnik, odgovoren za izjemno obsežne operacije pra- nja denarja preko prijateljskih menjalniških družb, je nekdaj delal v vodstvu Mehiške banke. (LMd260-sLV) V literarnem podkorpusu je pridevniško jedro ohranjeno v 91 % prevodov (39 primerov): od tega je v približno 60 % primerov mesto polstavka ohranjeno pred glavnim stavkom, v drugih primerih pa se polstavki nahajajo za odno- snico. V slovenščini je raba pridevniškega polstavka pred odnosnico mogoča, kadar je pridevniško jedro skladenjsko razvito oziroma ima desno dopolnilo (primer (17)–(17a)): (17) Honteux comme celui que l’on surprend en train de parler avec lui- même, je me voyais tel que j’étais. (LiT010-Fra) (17a) Osramočen kot nekdo, ki ga zalotimo, da se pogovarja sam s sabo, sem se zagledal tak, kakršen sem. (LiT010-sLV) analiza kaže, da so nekateri levi polstavki ohranjeni tudi v primerih, ko francosko pridevniško jedro nima desnega dopolnila, npr.: 9 sama poved ( Pesek, ki je bil ves raven, …) je sicer povsem ustrezna, vendar iz že omenjenega razloga ne v danem kontekstu oziroma v dani navezavi. 108 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 108 11.3.2013 8:54:33 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini (18) Hier soir, légèrement ivre, en voyant ma main droite posée sur la nappe du dîner, éclairée par les guirlandes de Noël dispersées dans le laurier- -rose, il m’a semblé évident que cette main n’avait été créée que pour pouvoir caresser Vincent ; ce matin, cette émotion est devenue abusive. (LiT001-Fra) (18a) Sinoči, rahlo pijan, ko sem gledal svojo desno roko, položeno na namizni prt, osvetljeno z božičnimi kitami, ovitimi po oleandru, mi je bilo očitno, da je bila ta roka ustvarjena samo zato, da lahko boža Vincenta; zjutraj se zdi to čustvo pretirano. (LiT001-sLV) V (18a) je prevajalec direktno prenesel v slovenščino francoske strukture brez spremembe besednega reda. najbolj izstopa prav ohranitev levega pridevniškega pol- stavka, ki deluje popolnoma nepovezan s preostalim besedilom, predvsem zaradi prislovnega določila časa pred njim in časovnega odvisnega stavka, ki mu sledi. Prevod bi bil v slovenščini ustrezen, če bi polstavek prestavili za pomožni glagol časovnega odvisnika ( Sinoči, ko sem, rahlo pijan, gledal svojo desno roko, …) ali ga pretvorili v povedkov prilastek in (skupaj s prislovnim določilom) integrirali v odvisni stavek (npr. Ko sem sinoči rahlo pijan gledal svojo desno roko, …). Predvsem v romanu Impératrice ( Cesarica) v nekaj primerih (npr. (19)) opazimo naštevanje golih pridevnikov v polstavčni strukturi, ki jih je prevajalka najbrž zaradi želje po poustvaritvi slogovnega učinka direktno prenesla v slovenščino (npr. (19a)): (19) rouge, bleue, verte, scintillante, évanescente, chaque étoile était une écriture mystérieuse et le ciel un livre sacré. (LiT011-Fra) (19a) rdeča, modra, zelena, iskriva, minljiva, vsaka zvezda je bila skrivnostna pisava in nebo sveta knjiga. (LiT011-sLV) kljub temu da je takšna »romanska« (breznik 1967: 103) raba v slovenščini ne- navadna, jo prav iz stilističnih razlogov (kopičenje ali asindeton) v literarnem besedilu lahko upravičimo, medtem ko bi jo v drugih vrstah besedil označili kot slovnično neustrezno. Gole pridevnike sicer lahko integriramo v slovensko poved z rabo prilastka, povedkovega prilastka ali povedkovega določila. V danem pri- meru ((19a)) bi bila npr. ustrezna raba povedkovega določila znotraj dopustnega odvisnika z veznikom najsi za odnosnico ( Vsaka zvezda, najsi bo rdeča, modra, zelena, iskriva, minljiva, je bila skrivnostna pisava …), sprejemljiva pa bi bila tudi poved s spremenjenim besednim redom (prestavitev pridevnikov za odnosnico) brez skladenjsko-semantične eksplicitacije ( Vsaka zvezda, rdeča, modra, zelena, iskriva, minljiva, je bila skrivnostna pisava …). Poleg večinske ohranitve pridevniških polstavkov je bila v treh primerih iz literarnega korpusa vsebina francoskih pridevniških jeder verbalizirana z deležjem na -č SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 109 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 109 11.3.2013 8:54:33 Adriana Mezeg (vedno na osnovi pridevnika conscient → dvakrat zavedajoč se za odnosnico, enkrat vedoč pred odnosnico), v enem pa z deležnikom na -č z ohranjenim mestom pred odnosnico (primer (20)–(20a)): (20) Dégoulinante de sueur dans ses longues robes de basin, les talons en-foncés dans le sable, elle jouait de son regard et intercalait quelques mots français. (LiT008-Fra) (20a) Cedeča se od znoja, je v dolgih žametnih oblekah in s petkami, ugreznje-nimi v pesek, uživala v njegovem pogledu in v stavke vpletala posamezne francoske besede. (LiT008-sLV) V (20a) verbalizacija ni presenetljiva, saj je dégoulinante pravzaprav izglagolski pridevnik (iz glagola dégouliner – curljati, kapljati, cediti se), ki ga v slovenščini lahko izrazimo le z deležjem ( cedeč se) ali deležnikom ( cedeča se). Primer bi pravzaprav sodil k francoskim polstavkom s sedanjo deležniško obliko, če bi se avtorica romana odločila za normativno rabo (tj. Dégoulinant de sueur…, elle jouait…). Po pogostnosti tretja strategija, ki je v obeh podkorpusih uporabljena v približno 15 % vseh prevodov (LMd 15,9 %, LiT 14,8 %), je poprislovljenje pridevniških jeder francoskih polstavkov (kategorija ‘Prislovno določilo’). V tej kategoriji je vsebina francoskega pridevniškega jedra iz polstavčne strukture v slovenskih pre- vodih iz korpusa FraSloK najpogosteje izražena s prislovno obliko (primer (21)– (21a)) ali s predložno samostalniško besedno zvezo (primer (22)–(22a)): (21) Immobile, je laisse les bruits et les odeurs m’envahir. (LiT006-Fra) (21a) Negibno sedim in pustim, da me preplavljajo zvoki in vonjave. (LiT006-sLV) (22) Silencieux, deux pêcheurs débarquèrent leur cargaison. (LiT008-Fra) (22a) Dvoje ribičev je v tišini raztovorilo svoj ulov. (LiT008-sLV) V danih primerih zaradi golega pridevniškega jedra direktna ohranitev levega polstavka v slovenščini ni mogoča.10 V obeh primerih je pridevniško obliko sicer mogoče ohraniti v funkciji povedkovega prilastka (npr. Negiben sedim in pustim, …; Molčeča sta ribiča raztovorila …), vendar sta se prevajalca odločila za rabo prislova (v (21a)) oziroma predložne samostalniške zveze (v (22a))11 v funkciji prislovnega določila. Če izvzamemo izpuste prevodov francoskih pridevniških polstavkov (kategorija ‘drugo’; LMd 5,6 %, LiT 1,9 %), nam ostaneta še kategoriji ‘Priredje’ (LMd 10 ne moremo reči: * Negiben, sedim in pustim, da me preplavljajo zvoki in vonjave. (nanosnik glavnega stavka je moškega spola) ali * Molčeča, sta ribiča raztovorila svoj ulov., temveč je treba francoske pridevnike iz polstavčne strukture v slovenščini inte-grirati v poved z glagolom (npr. Negiben/Negibno sedim in pustim, da me preplavljajo …; Molčeča/Molče/V tišini sta ribiča raztovorila svoj ulov.). 11 Mogoča je tudi raba prislova: Molče sta ribiča raztovorila svoj ulov. 110 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 110 11.3.2013 8:54:33 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini 6,3 %, LiT 9,1 %) in ‘druga stavčna razmerja’ (LMd 7,1 %, LiT 8,0 %), ki sta v obeh podkorpusih zastopani v manj kakor desetini prevodov. V okviru priredja je vsebina večine izluščenih francoskih pridevniških jeder iz obeh podkorpusov FraSloK v slovenskih prevodih izražena s pridevnikom v funkciji povedkovega določila (LMd 6 primerov od 8 (75 %), LiT 16 primerov od 24 oziroma 67 %) (primer (23)–(23a)), medtem ko je verbalizacijo francoskih pri- devnikov opaziti v tretjini prevodov iz literarnega podkorpusa (8 primerov) in v četrtini prevodov (2 primera) iz publicističnega podkorpusa (primer (24)–(24a)): (23) Plus jeune que Maxime, Robert a été mobilisé sur le front de l’Est. (LiT002-Fra) (23a) Robert je mlajši od Maxima in vpokličejo ga v vojsko na vzhodno fronto. (LiT002-sLV) (24) Originaires de l’Etat de Sinaloa, le creuset du narcotrafic au Mexique, ils travaillaient dans le passé comme seconds couteaux des grandes organisations. (LMd260-Fra) (24a) Slednji izvirajo iz zvezne države Sinaloa, »talilnega lonca« mehiške trgovine z mamili, in so v preteklosti delovali kot podaljšane roke velikih organizacij. (LMd260-sLV) od drugih stavčnih razmerij v obeh podkorpusih izstopa protistava (LMd 6 pri- merov od 9 oziroma 67 %, LiT 15 primerov od 21 oziroma 71 %), primeri zapleteno zloženih povedi so redki. Pri obeh tipih razmerij je sicer z izjemo enega primera pridevniška oblika v slovenskih prevodih ohranjena in ima funkcijo povedkovega določila: (25) Tranquille, vertueuse, soumise et désintéressée, elle doit attirer l’admiration des quatre mers et satisfaire la volonté des dieux. (LiT011-Fra) (25a) Biti mora mirna, krepostna, pokorna in nesebična; vzbujati mora spoštovanje štirih mórij in izpolnjevati voljo bogov. (LiT011-sLV) V (25a) je skladenjska eksplicitacija obvezna, pomensko razmerje med polstavč- nima deloma in glavnim stavkom pa ni eksplicitno izraženo. ker se označena pridevnika iz (25) nanašata na pozaimljenega nanosnika ( elle/ona = cesarica, omenjena v predhodnem kontekstu), izhodiščne opisne vrednosti zaradi ohranitve zaimenskega navezovanja ni mogoče eksplicitirati z rabo prilastkovega odvisnika ali prilastka (gl. razpravo pri primeru (15)–(15a)), vprašljiva pa bi bila tudi raba vezalnega priredja (npr. Biti mora mirna, krepostna, pokorna in nesebična ter vzbujati spoštovanje štirih in izpolnjevati voljo bogov.) zaradi kopičenja veznikov in enakovrednosti vsebine polstavčne strukture drugemu delu priredne povedi – polstavek ima namreč v francoščini pojasnjevalno oziroma dopolnjevalno funk- cijo in prinaša informacije, ki so drugotnega pomena. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 111 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 111 11.3.2013 8:54:33 Adriana Mezeg V nekaterih primerih protistave ugotavljamo, da bi bilo pomensko razmerje med deli povedi mogoče eksplicitirati na več načinov. V (26) je npr. med francoskim polstavkom in glavnim stavkom očitna vzročno-posledična po- vezava, ki se v slovenskem prevodu (primer (26a)) izgubi, čeprav bi jo lahko ohranili z rabo vzročnega odvisnega ( Ker je zelo nevarna, jo navadno zaupajo …) ali prirednega stavka ( Zelo je nevarna, zato jo navadno zaupajo …). Takšni primeri zmanjšujejo stopnjo semantične eksplicitacije12 v slovenskem delu korpusa FraSloK. (26) Ce n’est plus du tout la même tâche ! Très dangereuse, elle est normale-ment confiée à un chalumiste-monteur, c’est-à-dire un ouvrier qualifié et expérimenté, capable d’assurer sa propre sécurité. (LMd038-Fra) (26a) To sploh ni več ista naloga! Zelo je nevarna, navadno jo zaupajo varil-cu- plezalcu, torej kvalificiranemu in izkušenemu delavcu, ki se je sposoben zavarovati. (LMd038-sLV) Če povzamemo, je analiza slovenskih skladenjskih ustreznic francoskih pridevniških polstavkov pokazala skladenjsko eksplicitacijo v 86 % prevodov iz publicističnega podkorpusa in v 82 % prevodov iz literarnega podkorpusa. ob tem lahko zaklju- čimo, da je bila pridevniška oblika francoskih pridevniških polstavčnih jeder ohra- njena v dobrih 70 % prevodov iz obeh podkorpusov (LMd 71 %, LiT 73 %), v publicističnem podkorpusu najpogosteje v okviru povedkovega določila in prilastka (redkeje pridevniškega polstavka in povedkovega prilastka), v literarnem podkor- pusu pa v okviru povedkovega prilastka, ki mu sicer tesno sledijo tudi povedkovo določilo, prilastek in pridevniški polstavek. Verbalizacijo francoskega pridevniškega jedra iz polstavčne strukture smo ugotovili v približno 8 % prevodov iz obeh podkorpusov, adverbalizacijo pa v 16 % (LMd) oziroma v 15 % (LiT) vseh prevodov iz korpusa FraSloK. 5.2 eksplicitacija pomenskih vrednosti v prevodih francoskih pridevniških polstavkov Glede na rezultate skladenjske analize je eksplicitacijo pomenskih razmerij med francoskimi pridevniškimi polstavki in glavnimi stavki mogoče opazovati znotraj kategorij ‘Prilastek’, ‘Prislovno določilo’, ‘Podredje’ in ‘Priredje’, v primerih iz drugih kategorij pa je razmerje tako kot v izvirniku implicitno (‘Polstavek’ in ‘druga stavčna razmerja’) ali ni izraženo (izpusti prevodov pridevniških jeder iz francoskih polstavčnih struktur znotraj kategorije ‘drugo’). semantična eksplici- tacija je tako potrjena v 79 % primerov iz publicističnega podkorpusa in v 74 % primerov iz literarnega podkorpusa. 12 Po teoriji relevance (sperber in Wilson 1986) je taka eksplicitacija sicer nepotrebna, če jo naslovnik lahko sam izpelje iz konteksta. 112 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 112 11.3.2013 8:54:33 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini Z vidika pomenskih razmerij je analiza prevodov francoskih pridevniških pol- stavkov, ki jo povzema graf 2 na strani 115, pokazala, da približno polovica francoskih pridevniških jeder iz obeh podkorpusov nosi opisno vrednost (LMd 54,8 %, LiT 47,9 %), ki je v slovenščini izražena s povedkovim določilom zno- traj prilastkovega odvisnika ali vezalnega priredja, s prilastkom ali povedkovim prilastkom. Ta vrednost je najpogostejša, kadar med polstavkom in glavnim stavkom ni mogoče vzpostaviti nobene posebne semantične povezave (Com- bettes 2005: 34); pridevniki s takšno vrednostjo po navadi prinašajo dodatno informacijo o nanosniku glavnega stavka (npr. njegovo lastnost, značilnost) ali izražajo spremno okoliščino (npr. duševno stanje v (27)–(27a)) dejanja glavne- ga stavka, kar je razvidno iz konteksta: (27) Curieux, j’observais ses allées et venues de par les rues de Moscou. (LiT010-Fra) (27a) Začuden sem opazoval njegovo kroženje po moskovskih ulicah. (LiT010-sLV) Prislovna vrednost je v publicističnem podkorpusu (24,6 %) za štiri odstotke višja od deleža neizraženih pomenskih razmerij (20,6 %), medtem ko v literarnem pod- korpusu razlika med njima znaša le 0,3 % (prislovna vrednost: 26,2 %, razmerje ni izraženo: 25,9 %). od prislovnih vrednosti v obeh podkorpusih izstopa vrednost načina (LMd 29,0 % oziroma 9 primerov, LiT 39,1 % oziroma 27 primerov), v literarnem tudi vzročnost (29,0 % oziroma 20 primerov; LMd 16,1 % oziroma 5 primerov). Vrednost načina v slovenščini najpogosteje nosijo prislovi, redkeje pre- dložne samostalniške zveze, s katerimi je izražena vsebina po navadi golih franco- skih pridevniških jeder, ki pojasnjujejo spremno okoliščino osrednjega glagolskega dogodka (kako je nekdo nekaj naredil/počel), npr.: (28) Muette, j’admirais la patience de l’instituteur. (LiT008-Fra) (28a) Nemo sem občudovala učiteljevo potrpežljivost. (LiT008-sLV) na interpretacijo vzročno-posledične povezave med vsebino polstavka in glavne- ga stavka v večini primerov vplivata besedišče polstavka in glavnega stavka ter širši kontekst. V literarnem podkorpusu v polovici prevodov znotraj podredja vzročno vrednost nosi pridevnik incapable ( nesposoben), ki je v slovenščini v vseh primerih verbaliziran: (29) Incapable de se libérer des démons lovés dans son cœur, il préféra se recroqueviller dans les ténèbres de la Cité interdite. (LiT011-Fra) (29a) Ker se ni mogel otresti zlih duhov v svojem srcu, se je raje zvil v klobčič v mraku Prepovedanega mesta. (LiT011-sLV) od drugih prislovnih vrednosti smo v publicističnem podkorpusu našli po šti- ri primere vrednosti namena, dopustnosti in protivnosti (12,9 % prislovnih vrednosti), v literarnem pa po šest primerov vrednosti časa in namena (8,7 % SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 113 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 113 11.3.2013 8:54:33 Adriana Mezeg prislovnih vrednosti) ter pet primerov protivnosti (7,2 %). analiza je pokazala, da poleg konteksta določitev nekaterih omenjenih vrednosti, in sicer namena in časa, omogočajo naslednji dejavniki: Vrednost namena: nosijo jo nekateri francoski pridevniki (npr. désireux – v želji (primer (30)–(30a)), soucieux – v prizadevanju ali da bi, curieux – iz radovednosti), ki pojasnjujejo, čemu oziroma s kakšnim namenom se je zgodilo ali se dogaja to, kar izraža osrednji glagolski dogodek; v prevodih iz korpusa FraSloK so ti najpogosteje izraženi s predložno samostalniško zvezo v vlogi prislovnega določila namena (npr. (30a)), redko z veznikom da bi znotraj namernega odvisnika: (30) Désireux de rassurer les industriels, M. Prodi a évoqué une « méprise » et assuré que le TGV sera construit. (LMd281-Fra) (30a) Prodi je v želji, da bi pomiril podjetnike, govoril o »napaki« in zagotovil, da bo hitra železnica zgrajena. (LMd281-sLV) Vrednost časa: imajo jo nekateri francoski pridevniki (npr. petit – majhen, jeune – mlad, consécutif – tak, ki sledi, vivante – živa (gl. primer (31)–(31a))), ki jih je treba v slovenščini skladenjsko razviti; slovenski prevajalci so njihovo vsebino najpogosteje izrazili s predlogom ali s predložno samostalniško zvezo v funkciji prislovnega določila časa, redko s povedkovim določilom znotraj časovnega od- visnika (primer (31a)); v enem primeru je pridevniško polstavčno jedro v fran- coščini uvajal časovni veznik, ki je bil ohranjen v slovenskem prevodu (primer (32)–(32a)): (31) Vivante, elle ne m’avait jamais totalement comprise. (LiT011-Fra) (31a) Ko je bila še živa, me ni nikoli popolnoma razumela. (LiT011-sLV) (32) Lorsque, lasses d’être plongées dans l’opaque repos nocturne, les pupilles désirent enfin les nuances du jour, le soleil se lève, inlassablement, sur des couleurs volées à la douceur de l’art pour borner le monde. (LiT008-Fra) (32a) Ko se zenice naveličajo motnega nočnega počitka in si znova zaželijo odtenkov dneva, takrat vzide neutrudno sonce in razkrije barve, ukradene nič hudega sluteči umetnosti, da bi zamejile svet. (LiT008-sLV) druge vrednosti, navedene v legendi grafa 2, se v obeh podkorpusih pojavijo le v primeru ali dveh ali pa sploh ne. razen pri primerih pogojne vrednosti, ki jo v francoščini določa povedek glavnega stavka v pogojniku (primer (33)), drugod zaradi (pre)majhnega vzorca ni bilo mogoče razbrati dejavnikov, ki bi poleg kon- teksta olajšali določitev posameznih pomenskih razmerij. (33) Vivante, Mère aurait été terrifiée d’avoir accouché d’un empereur, d’un dieu. A présent, tous deux se taisaient de fierté. (LiT011-Fra) (33a) Če bi mati še živela, bi jo obšla groza ob spoznanju, da je rodila cesarja in božanstvo. (LiT011-sLV) 114 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 114 11.3.2013 8:54:33 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini 100% 90% protivnost 80% pogojnost 70% Prislovna sredstvenost 60% vrednost krajevnost 50% dopustnost 40% primerjava 30% 20% 10% namen 0% Literarni korpus (LIT) opisna vrednost Slika 2: povzetek semantičnih vrednosti prevodov francoskih pridevniških polstavkov. 6 zaključne ugotovitve V članku smo predstavili strategije prevajanja francoskih pridevniških polstavkov, ki zaradi skladenjske reduciranosti in pomenske nedoločnosti na površinski ravni nematernim govorcem francoščine povzročajo težave pri njihovem razumevanju in/ ali dekodiranju, predvsem kadar imajo v povedi začetni položaj oziroma se nahajajo pred odnosnico. empirično gradivo smo pridobili iz francosko-slovenskega korpu- sa publicističnih in literarnih besedil z metodo računalniškega luščenja na osnovi ukazov, sestavljenih iz besednovrstnih oznak in regularnih izrazov. Ta metoda se je izkazala manj primerna za pridobivanje kompleksnih struktur, kot so polstavki, saj so bili rezultati zaradi nezmožnosti vključitve kriterijev polstavčnosti v ukaze slabi, ročno analiziranje in razvrščanje zadetkov pa precej zamudno. rezultati so bili slabši tudi zaradi napačno pripisanih besednovrstnih oznak nekaterim pojavnicam, tako da so izboljšave potrebne tudi na področju avtomatskega označevanja naravnega jezika, saj je uspešnost slovnične raziskave, katere računalniško luščenje primerov temelji na besednovrstnih oznakah, odvisna od kakovostne označenosti korpusa. V prihodnosti bi bilo sicer zanimivo opraviti tudi ročno analizo pogostnosti rabe polstavkov v korpusnih datotekah in jo primerjati z rezultati avtomatskega luščenja, s čimer bi preverili uspešnost oziroma natančnost metode, uporabljene v tej raziskavi. Število izluščenih francoskih pridevniških polstavkov kaže, da so ti nekoliko pogo- stejši v romanih kakor v časopisnih člankih, pogostnost njihove rabe v francoščini SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 115 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 115 11.3.2013 8:54:33 Adriana Mezeg pa ni odvisna le od tipa besedila, temveč tudi od pisca oziroma od njegovega sloga pisanja, saj so polstavki v manjšini francoskih besedil iz obeh podkorpusov FraSloK rabljeni pogosto, v večjem delu pa redko ali sploh ne. analiza prevodov francoskih pridevniških polstavkov je potrdila pričakovano skladenjsko eksplicitacijo v 82 % (LiT) oziroma 86 % (LMd) vseh primerov, medtem ko je bila eksplicitacija pomenskih razmerij nekoliko nižja (LiT 74 %, LMd 79 %), predvsem zaradi števila ohranjenih polstavkov. Primerjava rezulta- tov luščenja in kontrastivne analize torej kaže, da je raba polstavkov pogostejša v izvirni pisni francoščini kakor v prevedeni pisni slovenščini, kjer izstopa razvezo-vanje francoskih polstavčnih jeder v stavke z osebno glagolsko obliko in dodajanje logičnih povezovalcev med stavčne dele. ohranitev polstavkov v slovenščini je glede na rezultate analize sicer višja v pre- vodih iz literarnega podkorpusa in je torej žanrsko pogojena, pogojena pa je tudi z njihovo pogostnostjo v izvirniku: večje je njihovo število, večja je verjetnost, da bo kakšen ohranjen v prevodu. Poleg tega njihova raba lahko izhaja iz prevajalčevega sloga ali vpliva jezika izvirnika na jezik prevoda. raba polstavkov v sodobni pisni slovenščini sicer ni natančno raziskana, je pa slogovno zaznamovana (gl. npr. Milojević sheppard 1992: 235). opisi v slovenskih slovnicah so skromni in pomanjkljivi (raba ločil za levimi polstavki npr. ni natančno določena) in po na- vadi ne vsebujejo podatka o normi, zato se mora prevajalec ali pisec glede njihove (ne)rabe zanašati na svoj občutek za jezik. V prihodnosti bi veljalo dopolniti opise polstavkov v slovnici in natančneje raziskati njihovo rabo v izvirni slovenščini, kar bi omogočilo zaključke, ali njihova ohranitev v prevedeni slovenščini, predvsem v literarnem diskurzu, kjer ni nezanemarljiva, odstopa od norme in torej izhaja iz vpliva jezika izvirnika, ali pa je samo slogovno pogojena. bibliografija barlow, Michael, 2005: ParaConc. Houston: athelstan. becher, Viktor, 2010: abandoning the notion of “translation-inherent” explicitation: against a dogma of translation studies. Across Languages and Cultures 11/1. 1–28. biber, douglas, susan Conrad in randi reppen, 1998: Corpus linguistics. Inve- stigating language structure and use. Cambridge: Cambridge University Press. boch, Françoise, agnès Tutin in damien Laurent, 2009: Construction détachée et adjectifs d’affects. apothéloz, denis, bernard Combettes in Franck neveu (ur.): Les linguistiques du détachement. Actes du colloque international de Nancy (7.–9. junij 2006). bern: Peter Lang. 99–115. breznik, anton, 1967: Življenje besed (priredil jakob Šolar). Maribor: Založba obzorja. 116 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 116 11.3.2013 8:54:33 Pridevniški Polstavki v francoščini in Prevedeni slovenščini Combettes, bernard, 1988: Fonctionnement des nominalisations et des appositi- ons dans le texte explicatif. Pratiques 58. 107–119. Combettes, bernard, 1998: Les constructions détachées en français. Pariz: ophrys. Combettes, bernard, 2005: Les constructions détachées comme cadres de disco- urs. Langue française 148 (Tematska številka Les adverbiaux cadratifs). 31–44. dubois, jean, in rené Lagane, 1973: La nouvelle grammaire du français. Pariz: Larousse. dubois, jean, Mathée Giacomo, Louis Guespin, Christiane Marcellesi, jean-bap- tiste Marcellesi in jean-Pierre Mével, 2007: Grand dictionnaire : Linguistique & Sciences du langage. Pariz: Larousse. erjavec, Tomaž, Camelia ignat, bruno Pouliquen in ralf steinberger, 2005: Mas- sive multi-lingual corpus compilation: acquis Communautaire and totale. Vetulani, Zygmunt (ur.): Proceedings of the 2nd Language and Technology Con- ference, Poznan, 21.–23. april. Poznan: Wydawnictwo Poznanskie sp. z.o.o. 32–36. Havu, eva, 2002: L’interprétation des constructions détachées. Cercles de lin- guistique appliquée à la communication 10, http://www.ucm.es/info/circulo/ no10/havu.htm. (dostop: 14. 5. 2012) Hunston, susan, 2002: Corpora in Applied Linguistics. Cambridge: Cambridge University Press. jesenšek, Marko, 1998: Deležniki in deležja na -č in -ši. Razširjenost oblik v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja. Maribor: slavistično društvo Maribor. Lujić, andra, 2006: Slovenske prevodne ustreznice gerundija (gérondif ) in se- danjega deležnika (participe présent) v frankofonskem afriškem romanu. diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za prevajalstvo. Mezeg, adriana, 2011: Korpusno podprta analiza francoskih polstavkov in njihovih prevedkov v slovenščini. doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za romanske jezike in književnosti. Milojević sheppard, Milena, 1992: Polstavki v angleščini in slovenščini. Vestnik 26/1–2. 224–237. Milojević sheppard, Milena, 1993: Morpho-syntactic expansions in translation from English into Slovenian as a prototypical response to the complexity of the original. München: Verlag otto sagner. neveu, Franck, 1998: Études sur l’apposition. Aspects du détachement nominal et adjectival en français contemporain, dans un corpus de textes de J.-P. Sartre. Pariz: Honoré Champion Éditeur. noailly, Michèle, 1999: L’adjectif en français (Collection L’essentiel français). Pariz: ophrys. riegel, Martin, jean-Christophe Pellat in rené rioul, 1999: Grammaire métho- dique du français. Pariz: Presses Universitaires de France. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 117 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 117 11.3.2013 8:54:34 Adriana Mezeg rossi-Gensane, nathalie, 2009: register variation in the non-standard use of non-finite forms. beeching, kate, nigel armstrong in Françoise Gadet (ur.): Sociolinguistic variation in contemporary French. amsterdam, Filadelfija: john benjamins Publishing Company. 177–191. schmid, Helmut, 1994: TreeTagger. Univerza v stuttgartu, http://www.ims.uni- -stuttgart.de/projekte/corplex/TreeTagger. (dostop: 14. 5. 2012) sinclair, john, 1991: Corpus, Concordance, Collocation. oxford: oxford University Press. sperber, dan, in deirdre Wilson, 1986: Relevance – Communication and cogniti- on. oxford: basil blackwell. Toporišič, jože, 2004: Slovenska slovnica (Četrta, prenovljena in razširjena izdaja). Maribor: obzorja. Vinay, jean-Paul, in jean darbelnet, 1958: Stylistique comparée du français et de l’anglais. Pariz: Les éditions didier. Vinay, jean-Paul, in jean darbelnet, 1995 [1958]: Comparative stylistics of French and English. A methodology for translation. Prevedla juan C. sager in M.-j. Hamel. amsterdam, Filadelfija: john benjamins Publishing Company. Vintar, Špela, 2009: slovenski prevodoslovni korpus. stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike (Simpozij Obdobja). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 385–391. Wagner, robert-Léon, in jacqueline Pinchon, 1962: Grammaire du français clas- sique et moderne. Pariz: Hachette. 118 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 118 11.3.2013 8:54:34 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 119 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 119 11.3.2013 8:54:34 Mojca schlamberger brezar Primerjava slovenskih prevodnih variant povezovalca mais v francosko-slovenskem vzporednem korpusu Mojca Schlamberger Brezar oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mojca.brezar1@guest.arnes.si abstract The paper analyses the translation possibilities of French connective mais in slovene on the basis of the French-slovene parallel corpus Fraslok, a part of the larger translation corpus sPook, available on the website http://nl.ijs.si/spook/, which includes literary texts and newspaper articles as well as their slovene translations. based both on qualitative and quantitative methodology, the paper gives an overall view of a sample of 2500 phrases containing a connective mais in different contexts and its slovene translations. First, different values of the connective mais are point-ed out that can give different results in slovene translations. Then, the slovene equivalents are counted and discussed. in the second part, translation choices from the Fraslok and their stylistic values are analysed and evaluated from the stylistic point of view. it becomes obvious that the choice of the connective in the translation depends more on the translator than on the value of the context: some of the translators have a clear predilection for a certain connective whereas others try to base their choice of the connective on the context and type of text - in narration other connectives would be used than in dialogues. The most natural translations are those that make no preference for one single connective. The influence of the norm, confining certain connectives to oral use, is visible in different translations of connectives in dialogue or narration. keywords: French connective mais, translation equivalents of connective in slovene, parallel corpus analysis, translation equivalents in different contexts ključne besede: francoski povezovalec mais, prevodne ustreznice povezovalcev, analiza vzporednega korpusa, prevodne ustreznice v različnih kontekstih 120 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 120 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . 1 teoretična izhodišča V članku se ukvarjamo z raziskavo prevodnih ustreznic francoskega veznika in po- vezovalca mais v vzporednem prevodoslovnem korpusu sPook, natančneje v njegovem literarnem slovensko-francoskem delu, poimenovanem tudi Fraslok, ki je dostopen na spletnem naslovu http://nl.ijs.si/spook/. Povezovalec mais v francoščini nastopa v različnih kontekstih, ki zajemajo govorjeni jezik z različnimi izrekanjski-mi položaji od pogovornih do zbornih, kakor tudi pisni jezik, predvsem v pripove- di. na podlagi korpusnega materiala smo preverjali, kakšne prevodne variante se za ta povezovalec v različnih kontekstih uporabljajo v slovenščini. Večjezični prevodoslovni korpus sPook je nastal v okviru projekta Špele Vintar J6-2009, Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave, njegov francoski del Fraslok pa je izdelala adriana Mezeg za potrebe svoje doktorske disertacije Korpusno podprta analiza francoskih polstavkov in njihovih prevedkov v slovenščini (Mezeg 2011). Vsebuje literarna dela in publicistična besedila v obsegu skoraj 2,5 milijona besed (2.466.985) (Mezeg 2010); publicistična besedila izhajajo iz 300 besedil in njihovih prevodov iz Le Monde diplomatique med leti 2006 in 2009 (1.164.074 pojavnic), literarna besedila pa predstavlja 12 modernih francoskih in frankofonih romanov, ki so v zadnjih 15 letih izšli v Franciji in v slovenskem prevodu (Mezeg prav tam). količinsko literarni korpus predstavlja malo več kot polovico pojavnic (1.302.911). natančnejši pregled naslovov zajetih literarnih del ter njihovih av- torjev in prevajalcev je podan ob analizi v nadaljevanju. naša raziskava je potekala na podkorpusu literarnih besedil, in sicer v omejenem obsegu 2500 pojavnic, ki smo jih poiskali z vmesnikom na spletni strani korpusa sPook (glej zgoraj). na podlagi analize pojavnic iz korpusa Fraslok smo pregledali slovenske veznike oziroma povezovalce,1 za katere se prevajalci največkrat odločajo pri prevajanju francoskega veznika in povezovalca mais, ter skušali definirati kontekste, ki so v prevodu bolj naklonjeni rabi določenih veznikov. Teoretični okviri za korpusne raziskave v opisnem prevodoslovju so bili dani kma- lu po razcvetu korpusnega jezikoslovja. korpusne raziskave v translatologiji so se razmahnile z Mono baker v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (cf. baker 1993, 1995), ko je začela graditi prvi angleško-francoski vzporedni korpus besedil iz kanadskega parlamenta Canadian Hansard (www.tsrali.com) in so od takrat po- stale tako rekoč zakonitost v raziskovanju prevodov (Malmkjaer 2004: 91). V prevodoslovju veliko primerjalnih študij predvsem zadnjega desetletja izhaja iz predpostavke, da se jezik prevoda prav zaradi postopka prevajanja razlikuje od jezika primerljivega izvirnika (Pisanski Peterlin 2009: 105). Preverjali bomo, ali to velja tudi v primeru naših prevodov. 1 o pojmih veznik in povezovalec na tem nestu ne bi odpirali širše razprave; veznik nam pomeni enoto skladenjske, povezovalec pa diskurzivne analize. Za podrobnejšo razmejitev pojmov glej schlamberger brezar 2009. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 121 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 121 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar raziskave konektorjev-povezovalcev kot diskurzivnih dejavnikov za slovensko- -francosko kombinacijo v slovenskem prostoru segajo v 90 leta dvajsetega stoletja in so bile večinoma opravljene na transkripcijah govorjenih besedil s poudarkom na njihovem pomenu (schlamberger brezar 1998, 2000, 2009). V prevodoslov- ne namene za kombinacijo teh dveh jezikov širša raziskava še ni bila izvedena z izjemo kratkega pregleda slovenskih ustreznih pojavnic v pretolmačenih besedilih (schlamberger brezar 2011), se pa v okviru računalniških raziskav pripravljajo poskusi avtomatičnega označevanja pomena in razdvoumljanja prevodov konek- torjev (npr. balažic bulc, Gorjanc 2009). Po opredelitvah vrednosti povezovalca mais v francoščini in opisu njegovih prevodnih variant v slovenščini bomo v luči kontrastivne metode predstavili še kvan- titativni in kvalitativni pristop k analizi izbranih povezovalcev, ki jih v našem prostoru občasno nazivajo tudi konektorji.2 Po eni strani nas zanima kvantiteta povezovalcev v posameznem delu in številčnost posameznih prevodnih variant, po drugi strani pa je pomembna kvalitativna raziskava vrednosti povezovalcev glede na kontekst in ustreznost prevoda in seveda dejstvo, ali v prevodu zasledimo kake posebnosti, po katerih se razlikuje od izvirnih slovenskih besedil. 2 vrednoSti povezovalca in veznika MAIS v Francoščini in njegove možne prevodne variante v Slovenščini 2.1 Mais v različnih besedilnih položajih Mais v francoščini je povezovalec, ki uteleša protivno-dopustno logično razmerje tako v govoru kot v pisnem izražanju (prim. schlamberger brezar 2009). oblikoslovno je protivni priredni veznik, katerega pomen bi lahko pojasnili kot »in + nasprotno od pričakovanj«. slovarji (Petit robert in TLF (www.atilf.atilf)) najprej ločijo med prislovno rabo mais iz lat. magis (v pomenu več) kot prislova, in mais, prirednega veznika oziroma povezovalca. Poleg mais v francoščini nastopa še več povezovalcev vezniškega ali prislovnega izvora, kot na primer or, pourtant, cependant, néanmoins, toutefois, ipd., ki jih v tem prispevku ne obravnavamo. Vrednosti mais se do določene mere prekrivajo z njimi, ima pa tudi posamezne posebne vloge, ki pridejo do izraza predvsem v okoliščinah izražanja v govorjenem jeziku. skupno slovarja navajata vsaj devet različnih vlog. Že sam pregled slovarskega članka nam torej pokaže, da delovanje mais še zdaleč ni enotno. ducrot (ducrot et al.,1980: 93–131) poskuša 2 Pojem povezovalci ali konektorji zaznamuje vsa sredstva, ki v besedilih zagotavljajo vezavo na ravni izrekov, v slovenščini v tej funkciji lahko nastopajo besede, ki pripadajo različnim besednim vrstam, poleg veznikov še prislovi in členki. 122 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 122 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . strniti njegove vrednosti z upoštevanjem izvenjezikovnih3 dejavnikov, kot so kon- tekst in nameni govorcev, kakor tudi njihove sodbe o situaciji in njihovi medse- bojni odnosi. V tem kontekstu mais kot protivni veznik uvaja nasprotovanje, ki je lahko treh vrst glede na to, ali se nanaša na govorno dejanje govorca G, ko izreka propozicijo P, sklepe, ki jih G potegne iz P (kljub temu da X dopušča resničnost P) ali samo resničnost P. Po tej poti je raziskoval tudi j. M. adam (1990) in podal opise, po katerih v diskurzu povezovalec mais prevzema mnoge funkcije, od katerih jih je najbolj izpostavljenih pet: argumentacijski mais, dopustni mais, mais spodbijanja, stopnjevalni mais in fatični mais. argumentacijski mais vsebuje dva eksplicitna argumenta in dva na splošno implicitna in vedno nasprotujoča si sklepa (adam 1990: 206, schlamberger brezar 2009: 203–207). izraz P mais Q predpostavlja, da lahko propozicija P služi za argument sklepu r in da je propozicija Q argument, ki ta sklep r izniči. argumentacijsko gibanje, ki ga implicira izrek P mais Q, bi lahko prikazali takole: P je resničen in na podlagi P bi lahko sklepali r, pa ne bomo, ker velja Q. Q je moč- nejši argument za sklep ne-r kot P za sklep r. Princip lahko razložimo na izreku Cet étudiant est intelligent, mais paresseux (Ta študent je inteligenten, ampak len), kjer na osnovi prvega dela lahko izpeljemo sklep »naredil bo izpit«, iz drugega dela pa lahko sklepamo le nasprotno. Gre za argumentacijski mais, ki temelji tudi na predpostavkah govorcev o stanju stvari in njihovem odnosu do konteksta in širše predmetnosti, kar ducrot in anscombre (1983) poimenujeta topos. V tem primeru lastnost P ( biti inteligenten) ne more implicirati ne-Q ( ne biti len): ta implikacija ne temelji na splošnih normah, pač pa na govorčevih predstavah in presupozicijah, ki jih ima o svetu, ki ga obdaja. argumentacijski mais je odvisen od diskurzivnega prostora govorca, kjer je P argument za sklep C in Q argument za sklep ne-C, in kjer mais kaže, da je sklep argumentacijsko usmerjen k ne-C. dopustni mais se pojavlja vedno v zvezi z nikalnico, ki je lahko tudi implicitna, npr. Cet étudiant est intelligent, mais il échoue à tous les examens (Ta študent je inteligenten, ampak ne naredi nobenega izpita). dopustni mais torej vodi k direktne-mu sklepu. Mais spodbijanja se tvori z zanikano prvo propozicijo, ki se kombinira z non pas ( plus, point), po shemi non pas P, mais Q (adam, 1990: 194), kot na primer v Il n‘était pas malade, mais paresseux (Ni bil bolan, ampak len). Tu je navezava na nasprotovanje prvemu delu povedi direktna in do nje ni treba dostopati prek implicitnih ali eksplicitnih sklepov. razlike med temi tremi mais so malenkostne in vključujejo večinoma iste slovenske prevodne ustreznice, najbliže je vsekakor ampak, več podatkov o vrednostih bomo podali v nadaljevanju. 3 ducrot uporablja termin “extra-linguistiques” v narekovajih; gre namreč za eno prvih študij, ki preučuje povezovalce s pragmatičnega vidika. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 123 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 123 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar nekoliko drugačen je stopnjevalni mais – non seulement mais aussi – morda naj-prepoznavnejši, ki kot tak obstaja tudi v slovenščini v različicah ne le, ne samo, ampak, marveč, temveč tudi. Še bolj tipičen, predvsem za govorjeni diskurz, pa je t. i. fatični mais (adam, 1990, schlamberger brezar 2009: 205–207). Tega lahko razložimo kot mais govorjenega diskurza, ki še ohranja svojo argumentacijsko vrednost, vendar nastopa lahko tudi v povsem okrnjenih kontekstih in se kombinira z drugimi zaznamoval- ci diskurza. Ta kategorija nam omogoča »enotno obravnavo« vseh mais, ki odstopajo od običajne, predpisane, zborne, normativne rabe. Vrednosti fatičnega mais se razlikujejo, če uvaja pripovedne, vprašalne ali vzklične izreke, lahko pa ima tudi metajezikovno vrednost (schlamberger brezar 2009: 206). Fatični mais je kot zaznamovalec besedilnih segmentov najznačilnejši za govorjeni jezik – najobičajneje je postavljen na začetek izreka oziroma odstavka, ki po M. a. Morel tvori enoto analize govorjenega jezika (Morel in danon-boileau1998, schlamberger brezar 2009). V korpusu bi ga pričakovali v dialogih. od vseh vrednosti mais edino ta vstopa v kombinacijo z drugimi diskurzivnimi zaznamovalci, kot na primer mais oui, mais bien sur, kjer ima tako rekoč nasprotno vrednost od pričakovane (schlamberger brezar 2005), ali mais quand même in podobno. Po funkciji je najbolj podoben slovenskemu ampak, pri primerih, ko gre v argumentaciji v nasprotno smer od običajnega mais, pa med prevodne možnosti vključujemo tudi seveda, jasno in druge prislove oziroma členke zatrjevanja. Vidimo torej, da je mais povezovalec z različnimi slogovnimi vrednostmi, ki pa se jih da opredeliti tudi glede na tip besedila. Če vzamemo adamovo tipološko besedilno razdelitev (adam 1994), bo povezovalec mais vključeval drugačna navodila za interpretacijo, če bo nastopal v argumentacijskem ali pripovednem besedilnem tipu oziroma v dialogu. slogovnim vrednostim slovenskih povezovalcev, ki se lah- ko pojavljajo v podobnih kontekstih in ki bodo posledično najbrž vplivale na prevajalske odločitve, se bomo posvetili v nadaljevanju. 2.2 raznolikost slovenskih protivnih veznikov in njihova slogovna vrednost kot je bilo rečeno, mais pretežno interpretiramo kot veznik oziroma povezovalec, ki izraža dopuščanje ali nasprotovanje. V slovenščini ga bomo torej iskali predvsem v okviru protivnih razmerij. Po Toporišiču (1976: 523–23, 2000: 650–652) protivno priredje lahko zazna- muje kontrast ali razliko, nasprotje, zamenjavo ali izvzemanje. V Slovenski slovnici (Toporišič, 2000, 1976) so navedeni naslednji protivni vezniki: toda, ampak, a, 124 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 124 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . vendar, drugače, namreč, samo, le. Pojem povezovalca oziroma konektorja v Toporišičevi slovnici namreč še ni opredeljen. ne govori o specializaciji veznikov za katero koli od funkcij, podaja samo primere, tako na primer pa, a, toda, ali, vendar, ampak »izražajo nekako zanikano nasprotje prvemu delu vezniške zveze« (Toporišič, 1976: 378, 2000: 439–440), vendar, ali, ampak čustveno poudarjajo nasprotje, a, toda sta njihovi predvsem zborni varianti – a je bliže vendar, toda je bliže pa. Samo, le vključujeta izvzemanje. Če sklenemo, same stilistične oznake prevajalcu razen informacij zborno/pogovorno ne dajo veliko priporočil za prevajanje, sodbe o tem, kaj je čemu bliže, pa se v Slovenski slovnici žal ne opirajo na kakšne s primeri podprte razlage. Claude Vincenot v svoji slovenski slovnici Essai de grammaire slovene (1975: 297), namenjeni francoskim govorcem, obravnava »jonctifs adversatifs simples« (enostavne protivne veznike) in pa/toda/ampak/marveč/temveč = mais, a/ali (littéraire) = mais, vendar = pourtant, cependant, samo/le = seulement, »jonctifs adversatifs doubles« (dvojne protivne veznike – v smislu dopuščanja): sicer, vendar – certes, pourtant ali pa te, ki zaznamujejo »renchérissement positif« (stopnjevanje): ne samo/le … ampak, marveč, temveč tudi (non seulement, mais encore). Glede na Vin-cenotove opise so kot prevodne ustreznice mais najprimernejši pa, toda, ampak, marveč, temveč, manj ustrezna pa vendar in samo. Tudi te sodbe niso z ničemer utemeljene. V Francosko-slovenskem slovarju (Grad 1984) so dani naslednji pomeni, kar za prevajanje ni nepomembno: veznik toda, ampak; temveč; starinsko več; non seulement mais encore = ne le, temveč tudi; mais non! = toda ne! vendar ne!, mais oui = seveda, gotovo; mais si = pač; je n‘en puis mais = ne morem za to. slovarska opredelitev do določene mere prevajalca usmerja v večpomenskost in upoštevanje konteksta. Torej že površen pregled tematike obeta raznolike prevodne možnosti. Vidimo, da Gradov slovar in Vincenotova slovnica ponujata določeno kategori- zacijo protivnih veznikov, kjer pa so kriteriji bolj implicitni kot eksplicitni, pa vendar v očeh prevajalca oprijemljivejši kot v Slovenski slovnici. Tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ (bajec et al. 1994)) so protivni vezniki medsebojno zamenljivi, vendar ima vsak od njih sebi lastno slogovno vrednost. Ta je do neke mere označena v SSKJ, še bolj pa zakore-ninjena v stilistiki prenosnika, ki je bodisi pisni, bodisi govorni, ter posameznika in njegovega odnosa do jezika. Vsi – a, ampak, toda, vendar – imajo med opre-delitvami na prvem mestu po oznaki besedne vrste veznik razlago »nasprotje s prej povedanim«, v nadaljevanju pa smo se osredotočili še na dodatne slogovne oznake, ki jih srečamo v SSKJ in bi za prevajalce utegnile biti vodilo za slogovno oziroma pomensko razlikovanje. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 125 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 125 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar Veznik in povezovalec a v SSKJ ima že pri prvi vrednosti oznako knjižno, slovar opozarja tudi na možno rabo v vezalnem priredju. Veznik in povezovalec ampak je v SSKJ posebej izpostavljen v medmetni rabi, kjer povsem ustreza francoskemu fatičnemu mais, kot veznik pa se uporablja: 1) v protivnem priredju, 2) ekspresivno v ne samo … ampak tudi, torej v stopnje-valnem priredju, 3) ekspresivno za izražanje nasprotja in 4) z oznako pogovorno ekspresivno na začetku stavka. Tudi ta zadnja raba ga uvršča med najboljše možne različice fatičnega mais. Zanimivo je, da je med slovenisti in lektorji okvalifici-ran kot pogovorni (prim. M. križaj ortar, slovenski knjižni jezik 2 1998/1999, http://kozjestezice.tripod.com). Veznik in povezovalec pa je opisan kot prislov ali veznik, med drugim tudi: 1) veznik v protivnem priredju, 2) za izražanje rahlega nasprotja, 3) vzročno-posledično, vzročno-sklepalno razmerje. Veznik in povezovalec toda se navaja z naslednjimi atributi: v protivnem priredju, izražanje nasprotja s prej povedanim, pa tudi izražanje nepričakovanega (»mlad, toda že izkušen«); na začetku (od)stavka za prehod k drugi misli; ekspresivno » toda čast komur čast, govoriti pa zna« – gre za dopustno gibanje. Ta druga vrednost je konektorska oziroma povezovalna. Veznik in povezovalec vendar po SSKJ nastopa v protivnem priredju: 1) izražanje nasprotja s prej povedanim, 2) oslabljen pomen, izraža nejevoljnost, nestrpnost, 3) oslabljen pomen, poudarja samoumevnost – v vezniški rabi v protivnem pri- redju in za omejevanje prej povedanega. Tudi členka samo in le sta opisana kot kazalca protivnega priredja. Po SSKJ sta le in samo tako rekoč enakovredna, spremljajo ju naslednje navedbe: le – prisl. izraža omejenost na navedeno in le (vezn.) kot posebno geslo – metaoznaka v protivnem priredju, za omejevanje »Govori lepo, le malo pretiho.« Samo – prislov – izraža omejenost na navedeno. Samo v vezniški rabi za izražanje nasprotja s prej povedanim »Govori lepo, samo malo pretiho. Vlaki prihajajo, samo z zamudo.« Pa še primer – ekspr. nav. v zvezi ne samo, ampak tudi. opis v SSKJ ne vsebuje oznake, da bi bil le zbornejši od samo, vendar je taka tendenca prisotna v govoru in pisavi, posledično pa tudi v prevodih, kot bomo videli v nadaljevanju. Poseben primer sta marveč in temveč, ki z besedico več v korenu nakazujeta na posebno jakost dogajanja. V SSKJ sta oba pospremljena z oznako »v protivnem priredju«, pri tem da je kot sinonim marveč podan ampak, pri vezniku temveč pa je poudarjeno, da gre za utemeljevanje nove trditve namesto prej zanikane, kar predstavlja poseben pogoj glede na druge veznike. 126 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 126 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . Glede na pomensko analizo (schlamberger brezar 2009; Žagar, schlamberger brezar 2009) je ampak v slovenščini glede na funkcijsko raznolikost najpopolnejši približek francoskega mais in edini, ki ga lahko nadomesti v praktično vseh njegovih položajih. skupaj s pa sta glede na SSKJ najbolj stilno zaznamovana, predvsem kot rabljena v govorjenem diskurzu. Ampak je kot zaznamovalec pri-povednega registra po »ustnem izročilu« tudi manj zaželen med lektorji (glej tudi M. križaj ortar), ki zato najraje predlagajo nadomeščanje s katerim drugim, ki naj bi imel enako vrednost. V korpusu, ki nam je služil za analizo, ni podatka, v kolikšni meri so uporabljeni vezniki oziroma povezovalci rezultat izbora lektorja oziroma prevajalca. kakšen je status veznika ampak v prevodih, bomo pa videli v nadaljevanju v empirični raziskavi. Glede na opredelitev SSKJ se v glavnih vrednostih slovenski protivni vezniki med seboj le malo razlikujejo. raba enega ali drugega veznika za izražanje protivnih razmerij je torej stvar sloga in izbire pisca oziroma prevajalca. Za govorjeni dis- kurz so glede na slogovne oznake primernejši ampak, pa, samo, le, medtem ko so marveč, temveč, toda, a bolj knjižni, vendar pa je do neke mere zaznamovan tudi s svojimi členkovnimi vrednostmi samoumevnosti, nestrpnosti. kako se s posameznimi vrednosti veznika mais v francoščini in njegovimi prevedki v slovenščino spopadajo slovenski prevajalci, bomo pogledali v nadaljevanju. 3 rezultati analize Po korpusu Fraslok (gl. a. Mezeg 2010, 2011) na povezavi http://nl.ijs.si/spook/ konkor/ smo z ukazom za enostavno iskanje dobili 2500 zadetkov po vzpore- dnem francosko-slovenskem podkorpusu oziroma 1250 pojavnic mais v franco- ščini in 1250 različic prevoda v slovenščini. kvantitativna analiza je potekala av- tomatsko prek vmesnika, dostopnega na spletni strani, kvalitativna pa ročno, ob upoštevanju konteksta pojavljanja posameznih veznikov in njihovih prevodnih ustreznic. V naboru smo zajeli 7 romanov, rezultati glede na vsakega od njih pa so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. ker se že na prvi pogled opazi, da se za prevod enakovrednih vrednosti mais v primerljivih kontekstih pojavljajo različni slovenski prevedki, ki so bili bolj odvisni od prevajalčeve izbire kot od (ne)enakovrednosti konteksta, smo lah- ko postavili hipotezo, da se prevajalci pri izbiri veznikov, prevodnih ustreznic mais, ravnajo predvsem po svojem lastnem slogu pisanja oziroma prevajanja, ki pa je odvisen tudi od besedilnega tipa, ki na tem mestu nastopa v roma- nu. Pri opredelitvah besedilnega tipa se sklicujemo na adama (1994) in v danih besedilih lahko ločujemo predvsem med naracijo, opisom in dialogom. Za vse prevajalce je bilo namreč značilno, da so se v dialogih kot posnetkih SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 127 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 127 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar govorjenega diskurza večkrat odločali za uporabo ustreznic ampak ali pa, medtem ko so v delih, kjer gre za pripoved oziroma opis, uporabljali glede na SSKJ »zbornejše« povezovalce. V delu Fou de Vincent, Nor na Vincenta, katerega avtor je Hervé Guibert, prevod pa je prispeval brane Mozetič, smo s korpusnim pregledom na 15 straneh analize dobili 49 primerov mais z vzporednimi prevodi. Prevladoval je veznik-povezovalec toda, ki je bil uporabljen 25-krat. 10-krat je bil mais preveden kot a, petkrat kot pa, trikrat z ampak, po dvakrat pa s samo ali temveč oziroma je bil izpuščen. Glede na naravo besedila, gre za prvoosebno pripoved, v kateri prevladuje nara- cija, ki jo sem in tja prekinjajo dialogi, so se nam za osvetlitev načinov prevajanja zdeli zanimivi naslednji primeri. Primer 14 spodaj je tipičen primer prevajanja mais v govoru, in sicer v vprašalnih povedih: 1) Hector me prend à part et me demande : « Mais c’ est qui ? » Hector me povleče na stran in me vpraša: » Pa kdo je to?« Gre torej za tipičen primer dialoga, kjer predvidevamo, da bo prevajalec posegal po povezovalcih, ki so značilnejši za govorjeni jezik. V delu Nor na Vincenta je večina mais, ki nastopajo v dialogih, prevedena na ta način (gl. tudi primer 2 spodaj), 2) c’est du brown sugar, c’est de moins bonne qualité que la blanche, mais c’est moins cher. To je zate, brown sugar, ni tako dober kakor beli, je pa cenejši. Primeri s toda in a so uporabljeni, kadar gre za pripoved (primera 3 in 4 spodaj): 3) il faudrait pouvoir témoigner de ce moment, car il fut immense, mais il faudrait que son récit soit aussi cristallin qu’ un poème de Cavafy... Moral bi imeti moč, da bi pričal o tem trenutku, kajti bil je neizmeren, toda njegov opis bi moral biti tako kristalno čist kot kavafisova pesem … 4) a cette époque j’avais peu d’argent, mais toujours un flacon de parfum précieux. V tistem času sem imel malo denarja, a vedno stekleničko dragocenega parfuma. Veznik in povezovalec toda se pojavlja tudi na začetku izreka, kar je v skladu z opredelitvijo v SSKJ: 4 Vsi primeri so vzeti iz korpusa spook, podkorpus Fraslok. Zadržali smo izvorno obliko, čeprav zapis ločil ni v skladu s pravili slovenskega pravopisa. 128 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 128 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . 5) Mais mon humeur guillerette me fait croire que je peux aller au-devant d’une ... Toda v svoji živahnosti verjamem, da grem lahko naproti pričakovanemu razočaranju ... Prevodi kombinacij fatičnega mais v pripovednih oziroma vprašalnih povedih niso enakovredno obravnavani, kar je razvidno iz primerov 6 in 7 spodaj, kjer prvič nastopa toda, ki v tem primeru ni najbolj ustrezen, drugič pa pa: 6) si, mais de temps en temps. kako da ne, toda kdaj pa kdaj. 7) Mais c’est qui ? Pa kdo je to? Prevajalec brane Mozetič se sicer za izbiro povezovalca večinoma odloča na osnovi besedilnega tipa v skladu s slovarsko oznako o literarnem/zbornem in nevtralnem/ pogovornem. Za literarno/zborno varianto prevoda mais prevladuje toda, sicer je nabor veznikov precej razgiban. raznoliko v skladu z registrom izkorišča možnosti, ki jih daje slovenščina, pa tudi upošteva normo in običajni kontekst pojavljanja. V romanu Philippa Grimberta Un secret, Skrivnost, ki ga je prevedla jožica Grum, je shema uporabljenih veznikov oziroma povezovalcev za francoski mais naslednja: od 71 pojavitev mais v izvirniku jih je 47 prevedenih s toda, 9 z ampak, 6 s pa, 4 z vendar, po enkrat nastopijo pa, temveč, a, ali izpusti, en mais ostane brez poravnave, tako da ne dobi prevodne ustreznice. del romana predstavlja prvoosebna pripoved. Prvoosebni mais spominja na go- vorjeni kontekst in je preveden tudi z ampak, kot se to zgodi v primeru 8. 8) j’en étais le fruit, mais avec une jouissance morbide je me plantais devant le miroir pour inventorier. bil sem njun plod, ampak pred ogledalo sem se postavljal z bolestnim veseljem, da bi naredil spisek svojih pomanjkljivosti. Vendar mais v prvoosebni pripovedi ni vedno preveden z ampak, pač pa tudi s toda, pa, vendar (primeri 9, 10 in 11), ne da bi bile za to dane razlike v strukturi izvirne povedi ali v odnosu do konteksta: 9) je tentais de le faire fléchir mais je sortais rarement vainqueur de nos empoignades. Poskušal sem upogniti njegovo moč, toda redkokdaj sem bil zmagovalec v najinih rokoborbah. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 129 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 129 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar 10) La tache jaune les désignait au regard des autres mais leur permettait aussi de se reconnaître, soudant une communauté qui, à... rumena lisa jih je zaznamovala v pogledih drugih, hkrati pa nenadoma tudi njim samim omogočila, da so se prepoznali med seboj, 11) Maxime aurait aimé se dispenser de ces manifestations traditionnelles, mais il s’ y prête de bonne grâce. Maxime bi se sicer raje izognil takšnim običajem, vendar se jim rade volje prepusti. Tudi fatični mais na začetku vprašalne povedi je preveden ne z ampak, pač pa s toda, kar je morda malo preveč »privzdignjeno«, papirnato, ko se nam ponuja možnost prevoda s pa »kaj pa, če«: 12) Mais que se passera -t-il si Hannah et simon reviennent de leur exil ? Toda kaj, če se bosta Hannah in simon vrnila iz pregnanstva? V neki drugi poziciji pa se ta ampak pojavi v prvoosebnem govoru – tudi tu se pa ponuja kot naravnejši. 13) Mais avait-il des soucis ? Ampak, ali je sploh imel skrbi? V omenjenem prevodu med slovenskimi ustreznicami mais prevladuje toda kot zborni veznik, raba veznika in povezovalca ampak ni vezana na dialoge, saj z izjemo prvoosebnih pasusov v začetku večinoma pripoveduje tretjeosebni vsevedni pripovedovalec. Za izjemo bi lahko označili primere, kot je 12, kjer gre za polpre- mi govor, kar bi lahko približali oznaki pogovorno. V prevodu romana Je m‘en vais, Grem, jeana echnoza, ki je delo suzane koncut, je od 130 prevodov mais 59-krat uporabljen veznik a, 36-krat ampak, 13-krat pa, devetkrat vendar (od tega trikrat vendar pa), dvakrat toda, ki jim sledijo prevodi predvsem v dialogih prisotnih kombinacij povezovalca mais fatične narave z drugimi zaznamovalci diskurza: mais aussi – pa tudi se pojavi enkrat, mais quand même dvakrat kot a vseeno, po enkrat tudi mais sans v prevodu ne da bi, mais nom de dieu kot zaboga no, mais pourtant – a vendarle, mais enfin kot kaj pravzaprav, mais oui je seveda, 2 mais v dialogih sta podana kot no. enkrat srečamo v naboru tudi maïs, koruza, kar je napaka, ker vmesnik ne loči besed glede na naglasna znamenja. ob seštevku vseh variant v slovenskem prevodu prevladuje veznik in povezovalec a, vendar bi strategijo prevajalke lahko poimenovali tudi kot mnogovrstnost. o tem pričajo naslednji primeri, kjer mais nastopa kot ampak predvsem v dialogih. Primer 14 podaja začetni stavek v knjigi: 130 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 130 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . 14) je te laisse tout mais je pars. Vse lahko obdržiš, ampak jaz odhajam. Pripoved v knjigi je tretjeosebna, od časa do časa jo prekinjajo dialogi. najbolj tipičen prevod za mais v pripovedi je a (primer 15): 15) Ce soir il n’y pensait même pas, distrait mais moins préoccupé que prévu par la scène qui venait de se jouer avec suzanne. nocoj na to ni niti pomislil, saj mu je misli odvračal, a ga vendar le manj vznemirjal, kot bi lahko pričakoval, prizor, ki se je pravkar odigral s suzanne. Povezovalec a se pojavlja tudi na začetku povedi oziroma izreka (kot povezovalec, prim. 16): 16) Mais une fois remonté sur la passerelle, il ne percevrait plus qu’un léger... A ko se je spet vzpel na najvišjo palubo, je zaznaval samo še rahlo, nepre-kinjeno pokanje, Pri tipičnem mais spodbijanja se izmenjujejo prevodi z ampak ali s toda (primera 17, kjer glavni junak našteva, kaj ima v svoji galeriji, in 18) 17) Pas de sculpteurs vu ses antécédents mais des peintres, bien sûr, comme beucler, spontini, Gourdel et surtout... Glede na svojo preteklost seveda ne kiparjev, ampak slikarjev, na primer beuclerja, spontinija, Gourdela in predvsem ... 18) etiques, atones, discrets mais tenaces, ils ont, ils savent qu’ils n’ont qu’un petit rôle dans la vie. jetične, nemočne, skromne, toda žilave se zavedajo, da jim v življenju pripada le neznatna vloga. V naraciji nastopa kot možna ustreznica mais tudi vendar, ki mu njegova členkov-na narava s pomenom vztrajanja oziroma občutka, da je skrajni čas, da se bo nekaj zgodilo, dajeta večjo težo (primer 19): 19) Ferrer se lève, le monde le regarde, Ferrer est bien embarrassé mais il s’ avance. Ferrer vstane, ljudje ga opazujejo, Ferrer je v precejšnji zadregi, vendar stopi naprej. naslednji primeri so predvsem značilni za prevajanje mais v dialogih. Fatični mais dobi, kadar nastopa v povezavi z drugimi vezniki, kot na primer mais enfin, mais SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 131 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 131 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar quand même ipd., različne prevodne variante v slovenščini, seveda vedno kontekstu ustrezne (primera 20 in 21): 20) je sais, je vois bien, dit Ferrer. Mais enfin ce n‘est pas très bon, franche-ment, c‘est loin d‘être le meilleur. Ampak pravzaprav ni tako zelo dober, še zdaleč ni najboljši iz serije. 21) Mais c’est quand même un peu coûteux pour ce que c’est. A vseeno je nekam drago za to, kar je. V nadaljevanju podajamo še primera, kjer mais zaradi kombinacije z oui in si dobi nasprotno vrednost: mais oui v primeru 22 in mais si v primeru 23: 22) il avait dit mais oui, laissez donc votre sac. rekel je, seveda, pustite torbico tukaj. 23) allez, on va faire une exposition. non ? fit l‘autre. Mais si, dit Ferrer, bien sûr, bien sûr. Ja, ja, je rekel Ferrer, seveda, seveda. kadar se pojavita dva mais eden za drugim, sta prevedena različno v skladu z zapovedmi slovenske stilistike, ki je proti ponavljanju – v primer 24 spodaj prvič kot a, drugič pa: 24) Mais d‘abord on lui fit visiter la maison : bien isolée, téléphone et cuisi-ne moderne, mobilier de bois blanc bon marché de genre nordique mais qu‘on trouve jusqu‘en banlieue parisienne. A najprej so mu razkazali hišo: dobro izolirana, telefon in televizija, velika peč in moderna kuhinja, ceneno pohištvo iz belega lesa v nordijskem slogu, ki pa ga je mogoče najti vse do pariških predmestij. Prisoten je tudi en izpust veznika mais oziroma gre za zamenjavo z medmetom (primer 25): 25) Mais nom de dieu, se demandait-il cependant, mais enfin qu‘est-ce qui me prend. Zaboga, no, se je medtem spraševal, kaj me je pravzaprav nocoj prijelo, da takole preklinjam. suzana koncut predstavlja živ prevod z raznolikim naborom veznikov, vedno ustre- zen glede na kontekst. Tvegamo lahko stilistično oznako: glede na Mozetiča se kaže, da prevajalka raje uporablja a kot toda. Torej gre za osebni izbor, ki deloma spominja na avtomatsko prevajanje: a za pripovedni del, ampak in pa za dialoge. 132 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 132 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . V delu Balzac et la petite tailleuse chinoise, Balzac in kitajska šiviljica, avtorja daia sijeja, kitajskega avtorja, ki piše v francoščini, prevajalka alenka Moder saje za 235 primerov povezovalca in veznika mais 78-krat uporabi pa, 57-krat vendar, 42-krat ampak, 34-krat se odloči za izpust veznika, ki ga označi z ločilom oziroma ga zamenja z in, desetkrat ga prevede z a, osemkrat s samo, petkrat s toda, enkrat kakor koli že, enkrat čeprav. ker vmesnik ne loči med i in ï (i + trema), je bilo v tem naboru tudi 9 neustreznih pojavnic maïs (koruza). Prevod s pa srečamo med drugim v primeru 26: 26) rarement des orages ou des averses, mais des pluies fines, constantes et sournoises, des pluies dont on eût dit... redkokdaj nevihte ali nalivi, pač pa droben dežek, stalen in potuhnjen, kakor da ne bo nikoli nehal ... izpust veznika je lahko popoln, kot je to v primeru 27, lahko pa je mais nadome- ščen z in, kar je pogost primer prevajanja predvsem pri mais »spodbijanja«, tudi v primeru 28: 27) son poids etait un peu etonnant par rapport a sa taille mais il me fut im-possible de savoir... Glede na velikost je bil presenetljivo težek, bogve, kaj je notri ... 28) il était à peine gros comme la paume d‘une main, mais avec une jolie son-nerie, pleine de douceur. Velika je bila komaj kot pest in je zelo prijetno, zelo milo zvonila. Po tem vzoru so prevedene tudi sintagme kot belle mais inculte, sale mais solide, protivno razmerje prevajalka izrazi z veznikom in, ki pa ne daje istega učinka kot je v izvirniku. Formula pa in izpust se izkaže za najpogostejšo (primer 29): 29) Mais Luo se montra un conteur de génie: il racontait peu, mais jouait tour à chaque personnage, en changeant sa voix et ses gestes. Luo pa se je izkazal kot genialen pripovedovalec : bolj malo je opisoval, raje je igral različne osebe in pri tem spreminjal glas in vedenje. Precej primerov je prevedenih z vendar (prim. 30 spodaj): 30) une page de livre depuis une éternité. je m’en approchai tout de suite, mais le résultat fut plutôt décevant : c’ était un catalogue de couleurs. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 133 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 133 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar Takoj sem stopil zraven, vendar sem bil kar malo razočaran: bil je tovarni- ški katalog barv blaga. Veznik in povezovalec samo je bistveno redkejši, pa vendar ga zasledimo v primeru 31: 31) Mais comment une valise de livres aurait-elle pu échapper aux Gardes rouges ? Samo kako se je lahko kovček s knjigami izmuznil rdeči gardi? Glede na primere ne moremo trditi, da prevajalka striktno razlikuje med pisnim in ustnim prenosnikom, saj a in pa nastopata tako v dialogih kot v pripovedi (primer 32): 32) Écoute, on est de bons amis, on s’amuse bien ensemble, mais si tu com-mences à raconter des conneries sur les livres interdits, merde. Poslušaj, prijatelji smo, dobro se razumemo, a če boš govoril traparije o prepovedanih knjigah, presneto. Tudi v primeru fatičnega mais prihaja do izpustov (primer 33): 33) - si, c’est moi qui l’ai fait ce soir. - Mais regarde ! Poglej! na splošno pri a. Moder saje lahko opazujemo celo paleto različnih rešitev, večino- ma ustreznih glede na izrekanjsko situacijo v romanu, poleg tega pa je veliko izpu- stov protivnega veznika (34 od 235), kar kaže na večjo implicitacijo medpovednih razmerij, kar je dejansko obraten proces, kot bi ga pri prevajanju pričakovali. Precej je primerov mais »spodbijanja«, ki so prevedeni z ampak, vendar ali pa, sledi izpust (na primer zgoraj navedeni pod številko 28, 29, a takih je vsaj še 20): gre torej za pisateljevo slogovno naravnanost po predstavljanju predmetnosti s pomo- čjo veznika mais, ki se v slovenščini razveže na različne načine. V delu Les Truismes, Svinjarije, avtorice Marie darrieussecque v prevodu Marka Crnkoviča se srečamo s prvoosebno pripovedjo, ki se pred nami odvija kot monolog glavne osebe, pripovedovalke. Med 235 prevodi povezovalca mais prevladuje ampak s 163 pojavnicami, pa mu sledi 36-krat, naslednja strategija je izpust (19-krat), potem pa si po frekvenci še sledijo čeprav šestkrat, toda štirikrat, samo dvakrat in po enkrat pravzaprav, kljub temu, drugače (pa) ter 2-krat seveda kot varianta mais en fait, mais oui. Prevajalčeva strategija je mnogovrstnost, ki je vezana na govorjeni diskurz – monolog. Tipični primeri prevajalčevega pristopa k vezniku mais s pa ali ampak so razvidni v primerih 34 in 35 spodaj: 134 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 134 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . 34) il pleuvait dehors mais à l’aqualand il fait toujours beau et chaud. Zunaj je deževalo, v aqualandu pa je vedno lepo in toplo vreme. 35) on peut bien gagner sa vie à l‘aqualand, mais je m‘y suis toujours refusée, même dans les moments où ma mère menaçait... V aqualandu ni težko kaj zaslužiti, ampak jaz nisem nikoli tega počela, niti takrat ne, ko mi je mama grozila, da me bo vrgla iz stanovanja. Pogosto se kot prevodna varianta mais pojavlja samo (prim. 36): 36) comme dans les magazines mais en plus appétissante. kot iz revije, samo še veliko bolj privlačna. Toda kot zborni veznik oziroma povezovalec nastopa tudi v začetku (prim. 37), kar predvideva tudi SSKJ, v primeru 38 pa navajamo izpust: 37) Mais ce n‘était pas ça non plus qui me donnait ce moral terrible, cette... Toda te grozne morale mi ni dvigoval vznemirljivi občutek, da začenjam življenje znova ... 38) se rendaient compte de rien, trop occupés d’ eux-mêmes et de leur plaisir, mais le lit de massage devenait, sous leurs nouvelles envies, une sorte de meule nič niso razumeli, preveč so bili zaposleni sami s sabo in s svojimi užitki. Masažna postelja je glede na njihove nove želje postajala kot kopica sena na polju. V primeru izpusta povezovalca v primeru 38 zgoraj se protivno razmerje izgubi. V delu se pojavlja tudi mais v tipičnih primerih govorjenega konteksta (prim. 39, 40 in 41), kjer je fatični mais bodisi izpuščen (prim. 39), bodisi preveden v skladu s spremljevalnim kontekstom: 39) Le gendarme qui était avec eux a dit : « Mais c’est la sPa qu’ il faut appeler ! » Z njimi je bil žandar, rekel je: »ne, veterinarje je treba poklicati!« 40) supérieur s‘est illuminé, il m‘ a regardée dans les yeux et il a dit que mais oui, qu‘il me reconnaissait très bien même si je ne m‘étais pas... Takrat se je višjemu posvetilo, pogledal me je v oči in rekel, saj res, seveda, dobro se me še spominja, čeprav od takrat nisem najbolje skrbela zase ... 41) La dame a dit en bégayant : « Mais elle pleure ! mais elle pleure ! » Gospa je zajecljala: » Ampak saj vendar joče! ona joče!« SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 135 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 135 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar Predvsem v teh zadnjih primerih do izraza pridejo besedilne značilnosti romana. Gre za prvoosebno pripoved, ki je napisana knjižno, vendar ne v zelo visokem registru, kar tudi vpliva na izbor veznikov oziroma povezovalcev, ki jih je uporabil prevajalec. Prevladovanje ampak in pa v prevodu je vsekakor ustrezno. sledi delo Eldorado Laurenta Gaudéja v prevodu Tjaše Mohar. Tu bi strategijo lahko poimenovali z » mais je enako vendar ali izpust«. Glede na druge prevode to besedilo izstopa, slika postane precej drugačna kot pri prejšnjih analizah, ker močno prevladuje veznik in povezovalec vendar, sicer ne kot edina, a prevladujoča prevodna varianta za mais. Prehod med prevajalcema Crnkovičem in Moharjevo je razviden že po prevajanju veznikov. od 255 mais jih Tjaša Mohar 190 prevede z vendar, na drugem mestu je izpust (19-krat), sledi pa s 15 pojavitvami, ampak z 12 pojavitvami, devetkrat je uporabljen a, dosledno vedno v primerih, ko gre za zloženi veznik: a ko, a če, a še preden. Marveč je zapisan 3, po 2-krat samo in temveč ter enkrat kombinacija veznikov pa vendar, le in zaznamovalec dopuščanja že … ko. delo je tretjeosebna pripoved, dialogov praktično ni. strategija mais je enako vendar na trenutke ni najbolj posrečena. Glede na razpoložljivost in slogovne vrednosti vendar se bojimo, da je raba nekoliko pretirana. dva primera rabe vendar v vezniški vlogi sta prikazana spodaj (42 in 43), v primeru 44 vendar nastopa kot povezovalec na začetku povedi: 42) il se retourna d‘un coup mais ne vit rien d‘autre, dans la foule, que les badauds qui avançaient à... nenadoma se je obrnil, vendar je v množici videl samo radovedneže, ki so se s počasnimi koraki pomikali naprej ... 43) il essaya de sourire mais n’y parvint pas tout à fait. skušal se je nasmehniti, vendar mu ni povsem uspelo. 44) Mais il se dit que si elle l‘avait reconnu, c‘est qu‘en deux ans, au moins, Vendar si je rekel, da ga vsaj v dveh letih čas ni preveč popačil, glede na to, da ga je prepoznala. V primerih 45 in 46 imamo opravka z izpustom veznika mais, v primeru 45 je zamenjan z in, kjer se v prevodu v odnosu do izvirnika izgubi informacija, saj je protivno priredje nadomeščeno z vezalnim, v primeru 46 pa gre za mais spodbijanja, ki vnaša nasprotje v razmerje, in je tudi izpuščen. implicitno v francoskem izreku je, da biti majhen in mršav ne pomeni nič dobrega, ta informacija pa se v slovenskem prevodu izgubi. Takih primerov je v celotnem korpusu prevoda Eldorado še več. 136 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 136 11.3.2013 8:54:34 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . 45) nous restons dans la pénombre du café mais nous jouissons de la vue sur la place. sediva v polmraku kavarne in opazujeva dogajanje na trgu. 46) C’était un homme petit, au corps maigre mais au visage racé. bil je majhne rasti, mršavega telesa in plemenitega obraza. Veznik a se vedno pojavlja v kombinaciji s časovnim veznikom v primerih kot so mais lorsque – a ko, mais avant que – a še preden (drugega srečamo v primeru 47 spodaj), podobno je tudi s pa (primer 48 spodaj): 47) Mais avant qu’il n’ait pu le faire, elle reprit la parole et sa voix le gifla. a še preden je lahko spregovoril, je spet povzela besedo in njen glas je zvenel kot klofuta. 48) Mais lorsqu‘il croisa son regard, il fut frappé par cette tristesse noire qui... Ko pa je ujel njen pogled, ga je presunila črna žalost, zaradi katere se je z vso močjo oklepala zaščitne ograje. Veznik in povezovalec pa nastopa tudi sam (prim. 49): 49) Plus riche que moi, bien sûr, mais qui ne l‘est pas ? seveda je bogatejši od mene, kdo pa ni? Precej je primerov stopnjevanja, kjer se kot ustreznica mais pojavlja marveč (prim. 50) oziroma temveč (primer 51), kar deluje privzdignjeno: 50) et ce ne fut pas pour demander quoi que ce soit, mais pour raconter. ne zato, da bi kaj vprašala, marveč zato, da bi mu povedala svojo zgodbo. 51) non pas pour se noyer mais pour être encore davantage au cœur de la tourmente. ne zato, da bi utonil, temveč da bi se potopil še globlje v osrčje neurja. Veznik in povezovalec ampak je rezerviran za tipične govorne položaje, kjer sam zase predstavlja argumentacijo (primer 52 spodaj): 52) ... – Mais ... – je ne sais pas et, au fond, cela n‘a aucune importance. » Ampak … ob primerih, ki prikazujejo na splošno ustrezno in raznoliko rabo različic mais v prevodu dela eldorado moramo vseeno še enkrat omeniti klasifikacijo veznika SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 137 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 137 11.3.2013 8:54:34 Mojca Schlamberger Brezar in povezovalca vendar. V pomenu vključuje tudi zadržana čustva oziroma možno izražanje nestrpnosti; morda se s tem vpisuje v poetiko dela eldorado, a vseeno se raba zdi na trenutke pretirana. Zadnje delo je Les Mamifères, Sesalci, Pierra Mérota v prevodu jana jone javorška. Mais se pojavi 107-krat, v prevodu pa prevladuje ampak z 71 pojavitvami, sledijo pa (devetkrat), vendar (osemkrat), samo (petkrat), toda (trikrat), čeprav in a (vsak po dvakrat) in izpust protivnega veznika oziroma njegova zamenjava (petkrat), ter pa vendarle (enkrat) za sestavljeni mais malgré tout. Tudi tu gre za tretjeosebno pripoved, vendar je jezik gibek in blizu pogovornim frazam, naracijo pa pogosto prekinjajo dialogi. Povezovalec mais na začetku je preveden kot toda ali ampak, prevladuje pa slednji (prim. 53 in 54): 53) Mais l‘oncle n‘a aucun honneur, ses résolutions du matin s‘effondrent au coucher du soleil. Toda kaj ko stric nima nobene časti, njegovi jutranji sklepi se s sončnim zahodom razblinijo. 54) Mais le grand-père se mit à rugir : « il ne faut plus toucher à l’alcool ! » Ampak dedek je ves zaripnil: »alkohola se ne smeš niti dotakniti!« Pogosta je tudi pogovorna raba v dialogih, kjer prevladuje fatični mais, tudi v kombinaciji z drugimi vezniki in prislovi (primeri 55, 56 in 57 spodaj): 55) – ah mais ..., fit l’oncle, et mes symptômes ? et leur cause ? – ne touchez plus. – ja, ampak …, se je oglasil stric, kaj pa moji simptomi? 56) Mais soit ... admettons que votre école soit dans cette fameuse rue. Pa naj bo … 57) Mais , en définitive, quelle que soit cette quantité, vous êtes alcoolique. Ampak dejansko ste ne glede na količino alkoholik takrat, ko drugim rečete, da je alkohol vaš glavni problem. Med tipične veznike, ki se kot prevodna ustreznica mais pojavljajo v dialogu, spada tudi pa (primer (58) spodaj): 58) il est composé d’une grande variété d’écorchés vifs, mais surtout de profes-sionnels de la nuit : serveuses, barmen, portiers, patrons. noč sestavlja velik izbor živih okostnjakov, predvsem pa njeni profesionalni prebivalci: natakarice, strežaji, vratarji, lastniki barov in diskotek. 138 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 138 11.3.2013 8:54:35 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . Tudi pri javoršku bi lahko prevodno strategijo poimenovali od konteksta odvisna mnogovrstnost, kot prevodna ustreznica mais prevladuje ampak. nabor veznikov in povezovalcev za mais je povsem ustrezen. 4 Sklep Glede na opravljeno analizo lahko potegnemo nekaj zaključkov: na analizi vzor- ca 2500 pojavnic mais in njegovih prevodov se je hipoteza potrdila. V primerljivih kontekstih se za veznik in povezovalec mais pojavljajo različni slovenski prevedki, ki so bolj odvisni od prevajalčeve izbire kot od (ne)enakovrednosti konteksta, torej se prevajalci ravnajo predvsem po svojem lastnem slogu pisanja oziroma prevajanja, ki pa je odvisen tudi od besedilnega tipa, ki na tem mestu nastopa v romanu. ne bi mogli trditi, da je kateri koli prevod neustrezen, lahko pa kvantitativno dokažemo preference posameznih prevajalcev za določen veznik: pri Mozetiču je to toda, pri koncutovi a, pri Moharjevi vendar, pri Moder-sajetovi pa, pri Crnkoviču in javoršku ampak. boljši prevodi variirajo povezovalce, manj posrečeni so tisti, kjer najdemo več avtomatizma in morda več izpustov, ki posredno vplivajo na interpretacijo. Ugotavljanje, ali so prevodi eksplicitnejši od izvirnika, že zaradi načina raziskave ni moglo priti v poštev, saj smo iskali primere protivnega razmerja, ki jih uvaja veznik in povezovalec mais, bilo pa je precej primerov implicitacije v prevodih, ki so bili odvisni predvsem od odločitve prevajalca. Glede na prevajanje različnih vrednosti mais prevod argumentacijskega mais in dopustnega mais ne kaže pri prevajalcih nobenih posebnosti ali možnih težav, prav tako ne stopnjevalni mais. Pri mais spodbijanja so se prevajalci pogosto od-ločali za izpust, pri čemer so se določene informacije izgubile. Pokazalo se je tudi, da je prevajanje povezovalca mais kontekstualno vezano in se pri posameznih prevajalcih večinoma razlikuje tudi glede na tip besedila. besedilne značilnosti, ki vplivajo na jezikovne registre in posledično na izbiro povezoval-ca, so dialog ali prvoosebna pripoved na eni strani, kjer je bil nabor povezovalcev in veznikov, ki so jih prevajalci smatrali za ustrezne, drugačen kot v tretjeosebni pripovedi, kjer sta prevladovala opis in naracija. dialog in prvoosebna pripoved sta bila bolj naklonjena prevodu mais z ampak ali pa kot tretjeosebna pripoved in naracija. V dialogih, torej okoljih, ki oponašajo govorjeni jezik, prevladuje fatični mais. To je še bolj očitno v primerih, kjer je mais dopolnjen še s kakšnim drugim pragmatičnim zaznamovalcem. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 139 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 139 11.3.2013 8:54:35 Mojca Schlamberger Brezar Po naših predhodnih kontrastivnih raziskavah (schlamberger brezar 2009) je v resnici najbolj prekriven z mais slovenski ampak, pa tudi pa, kar je za rešitev iz-brala tudi večina prevajalcev. ob že zgoraj omenjeni normativnosti, ki naj bi omejevala rabo ampak na govorjeni diskurz, se vseeno pokaže, da se prevajalci na eni strani izogibajo rabi ampak v naraciji, kjer raje izberejo a ali toda, rabe ampak pa nikakor ne omejujejo v dialogih. kaj nam je pri pregledu nabora prevodnih ustreznic veznika in povezovalca mais omogočila korpusna analiza? Predvsem nam je omogočila kvantitativno analizo z dostopom do velike količine besedila naenkrat. kvalitativna obdelava pa se ne glede na korpusni pristop ne razlikuje veliko od »predkorpusnih« metodologij, saj je bilo za natančnejšo opredelitev pojavljanja veznika oziroma povezovalca in njegovih specifičnih prevodnih ustreznic treba analizirati širši kontekst in tip besedila, v katerem se ta pojavlja. Pokaže se, da je prevajanje povezovalcev pri nekaterih prevajalcih povsem avto- matizirano, kar lahko dokažemo s ponavljanjem enega in istega veznika oz. pove- zovalca, ki se mestoma izpriča tudi kot manj ustrezen glede na jezikovni opis. Ta način pa po drugi strani predstavlja nevarnost zaradi polifonije veznika mais, ki je bila predstavljena v začetku. Vendar kljub temu, da prevajalci najbrž ne delajo poglobljene slovnične analize veznikov glede na vzorce, ki so bili predstavljeni v začetku, večinoma le-te ustrezno prevedejo glede na kontekst in besedilni tip. bibliografija adam, jean-Michel, 1990: Eléments de linguistique textuelle. bruselj: Mardaga. adam, jean-Michel, 1994: Les textes: types et prototypes. Paris: nathan. anscombre, jean-Claude in oswald ducrot, 1983: L’Argumentation dans la lan- gue. bruselj: Mardaga. bajec, anton et al., 1994: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: dZs. baker, Mona, 1993: Corpus linguistics and translation studies. implications and applications. baker, M., Francis, G. in Tognini-bonelli, e. (ur.): Text and Technology: In honour of John Sinclair. amsterdam, john benjamins. 17–45. baker, Mona, 1995: Corpora in translation studies. an overview and some sugge- stions for future research. Target 7, 1995. 223–243. balažic bulc, Tatjana, Gorjanc, Vojko, 2009: Corpus tagging of connectors: the case of slovenian and Croation academic discourse. Corpus linguistics 2009: [abstracts]. Liverpool: University of Liverpool, str. 57. ducrot, oswald et al., 1980: Les mots du discours. Pariz: Minuit. 140 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 140 11.3.2013 8:54:35 Primerjava slovenskih Prevodnih variant . . Grad, anton, 1984: Francosko-slovenski slovar. Ljubljana: dZs. Malmkjaer, kirsten (ur.), 2004: The Linguistic Encyclopedia. London-new York: routledge. Mezeg, adriana, 2010: Compiling and using a French-slovenian parallel cor- pus. V: Xiao, richard (ur.). Proceedings of The International Symposium on Using Corpora in Contrastive and Translation Studies : 2010 conference (UCC- TS2010). ormskirk: edge Hill University, http://www.lancs.ac.uk/fass/pro- jects/corpus/UCCTs2010Proceedings/papers/Mezeg.pdf., dostop marec-maj 2012. Mezeg, adriana, 2011: Korpusno podprta analiza francoskih polstavkov in njihovih prevedkov v slovenščini: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Morel, Mary-annick, danon-boileau, Laurent, 1998: Grammaire de l’intonation. Pariz, Gap: ophrys. olohan, Maeve, 2004: The use of corpora in translation studies. London-new York: routledge. Pisanski Peterlin, agnes, 2009: kontrastivna retorika. kocijančič-Pokorn, nike (ur.). Sodobne metode v prevodoslovnem raziskovanju (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 146–162. schlamberger brezar, Mojca, 1998: Vloga povezovalcev v diskurzu. Štrukelj, inka (ur.). Jezik za danes in jutri: zbornik referatov na II. Kongresu Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije. Ljubljana: društvo za uporabno jezikoslovje slovenije, inštitut za narodnostna vprašanja 194–202. schlamberger brezar, Mojca, 2000: Les connecteurs en combinaison avec les marqueurs modaux : l'exemple du français et du slovène. Linguistica 40, 2, 273–282. schlamberger brezar, Mojca, 2002: Le rôle syntaxique et pragmatique des con- necteurs dans le discours argumentatif français. Linguistica 42 89–110. schlamberger brezar, Mojca, 2005: Mais - inverseur d'orientation argumen- tative. Mais justement? Vilkou-Poustovaia, irina (ur.): L'exception entre les théories linguistiques et l'expérience, Faits de langues. 25, Gap, Pariz: ophrys 146–150. schlamberger brezar, Mojca 2009: Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do vloge v diskurzu (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. schlamberger brezar, Mojca, 2010: La préparation des corpus parallèles et com- parables et leur utilité pour le traducteur. Cahiers du GEPE Traduction et do- maines de spécialités (actes des journées d’études de strasbourg « outils de traduction, outils du traducteur ? ». Université Marc-bloch- strasbourg 2, 18-19 septembre 2008. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 141 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 141 11.3.2013 8:54:35 Mojca Schlamberger Brezar schlamberger brezar, Mojca, 2011: Les marqueurs de l‘oral en français et en slovène et la justification de leur utilisation en interprétation. Pavelin Lešić, bogdanka (ur.). Francontraste. 2, La francophonie comme vecteur du transcultu- rel. Mons: CiPa, 255–262. Toporišič, jože, 1976, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: obzorja. Vincenot, Claude, 1975: Essai de grammaire slovène. Ljubljana: Mladinska knjiga. Žagar, igor Ž., schlamberger brezar, Mojca, 2009: Argumentacija v jeziku, (digi-talna knjižnica, dissertationes, 4). Ljubljana: Pedagoški inštitut. internetne strani korpus Canadian Hansard (dostop maj 2012) korpus spook (dostop julij-september 2012) korpus spook – Fraslok (dostop februar-julij 2012) križaj ortar, Martina: slovenski knjižni jezik 2, 1998–1999, (dostop maj, september 2012) Trésor de la langue française TLF (dostop februar-julij 2012) 142 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 142 11.3.2013 8:54:35 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 143 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 143 11.3.2013 8:54:35 darja Fišer, kristina bizjak Pogled na pojme med jeziki in jezikovnimi viri Darja Fišer, Kristina Bizjak darja Fišer, kristina bizjak oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani darja.fiser@ff.uni-lj.si, kristabizjak@gmail.com abstract in this paper we compare the lexico-semantic inventory of two different types of language resources, namely the semantic lexicons Princeton Wordnet and sloWnet with the english-slovene parallel corpus of literary texts that is part of the sPook multilingual translation corpus. a lexical analysis was per- formed in order to establish the degree of lexical overlap between the wordnets and the corpus. a further analysis of the corpus that was manually annotated with wordnet senses shows the coverage of the conceptualizations in the slo- vene semantic lexicon, constructed from a foreign-language resource, that are represented in the corpus and therefore relevant for slovene. The results of both analyses show the greatest advantages and limitations of the developed resource. key words: lexical semantics, semantic annotation, wordnet, polysemy, word-sense disambiguation ključne besede: leksikalna semantika, semantično označevanje, wordnet, več- pomenskost, razdvoumljanje 144 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 144 11.3.2013 8:54:35 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri 1 ozadje in Sorodne raziSkave besedni pomen je zelo izmuzljiva kategorija, ki kljub poskusom številnih avtorjev, da ga ukrotijo, ostaja ohlapna. V praksi ga zato obravnavamo zelo pragmatično, odvisno pač od namena oz. konkretne aplikacije, v kateri ga uporabljamo. na pogosto zabrisanost meja med posameznimi pomeni in subjektivno razlikovanje med njimi je pokazal že Lakoff (1987), s katerim se strinjajo številni leksikografi, ki opozarjajo, da so pomeni besed izpeljani, prilagojeni ali celo ustvarjeni s konkretnim kontekstom, v katerem je beseda uporabljena. Trdijo, da jih zaradi tega tudi ni mogoče dokončno in vnaprej našteti (kilgarriff 1997, Hanks 2000). Če privzamemo, da je pomene vsaj do neke mere mogoče popisati, je v leksikografiji in leksikalni semantiki še vedno ena osrednjih tem, kako določiti njihovo število in jih klasificirati (atkins 1991). Z besednim pomenom se ukvarjamo tudi v tej raziskavi. Z njo želimo ovrednotiti enega najpopularnejših načinov gradnje leksikalno-semantičnih virov, ki iz prak- tičnih razlogov pogosto temeljijo na tujejezičnih podatkovnih zbirkah (Vossen 1998, Tufiş, Cristea in stamou 2004). na podlagi angleškega predhodnika je bil izdelan tudi sloWnet (glej razdelek 2.2), prvi semantični leksikon za slovenščino (Fišer 2009). Cilj pričujoče raziskave je preveriti posledice, ki jih imajo tovrstni pristopi na uporabno vrednost dobljenih virov v praksi. ker bi za celovit in rigorozen preizkus prevodnega pristopa potrebovali tudi se- mantični leksikon, ki je bil izdelan posebej za ta jezik, kar pa je seveda povsem nerealistično, tovrstnih primerjav, vsaj v večjem obsegu, v literaturi nismo našli. Zato se pri testiranju avtomatsko zgrajenega sloWneta naslanjamo na vir, ki rea- listične leksikalno-semantične informacije ponuja v izobilju, in sicer korpus. Pri- merjava leksikalne zbirke s korpusom ima dodatno pomembno prednost, da daje jasno sliko o (ne)ustreznosti vsebovanega leksikalnega inventarja glede na izpriča- no jezikovno rabo, kar je ključno, če želimo, da je izdelana zbirka tudi uporabna. raziskava je sestavljena iz dveh delov. V prvem s preprostimi metodami korpu- sne analize preverimo prekrivanje besedišča v leksikonu in v korpusu, s katerim želimo razkriti največje pomanjkljivosti v sloWnetu, v drugem delu pa si z opa- zovanjem pojmov na stičišču med dvema jezikoma prizadevamo ovrednotiti vpliv prenosa tujejezične kategorizacije pomenov v drug jezik in identificirati posledi- ce, ki jih ta pristop prinaša. opazovanje pojmov v korpusu opravimo na podlagi semantičnih oznak v korpu- su. Čeprav za slovenščino semantično označen korpus že obstaja (Fišer 2010), je označen korpus enojezičen, mi pa v tej raziskavi potrebujemo oznake za jezikov- ni par angleščina-slovenščina, zato smo se označevanja lotili sami, pri čemer se SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 145 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 145 11.3.2013 8:54:35 darja Fišer, kristina bizjak naslanjamo na izkušnje, pridobljene v sorodnih projektih. Prvi vzporedni korpus, označen s pomeni iz wordneta, je MultisemCor (bentivogli, Forner in Pianta 2004), ki temelji na predpostavki, da se med prevajanjem izvirnika semantič- ne informacije v veliki meri ohranijo. avtorji raziskave zato uporabijo angleški korpus semCor (Miller idr. 1994), ki že vsebuje semantične oznake iz Princeton Wordneta (Fellbaum 1998), ga prevedejo v italijanščino, avtomatsko poravnajo na besedni ravni in tako dobljene semantične oznake uporabijo tudi na italijanski strani. recikliranje semantičnih oznak je mogoče, ker italijanski wordnet (artale, Magnini in strapparava 1997) vsebuje identične pojmovne kode. Čeprav smo v naši raziskavi v grobem uporabili zelo podoben pristop, je projekt, kot so ga izvedli italijanski kolegi, problematičen iz različnih razlogov: (1) Pri delu so uporabili angleški korpus, ki so ga prevedli v italijanščino, vendar so za čim lažje avtomatsko vzporejanje korpusov na besedni ravni v naslednjem koraku prevajalcem naročili, naj angleške izvirne stavke prevajajo čim bolj dobesedno. s tem so bistveno vplivali na podobo ita- lijanščine v prevodu, kar ima brez dvoma posledice tudi za vsebovan leksikalno-semantični inventar. naš pristop je v primerjavi s tem boljši, ker uporabljamo vzporedni korpus, ki vsebuje prevode profesionalnih prevajalcev, namenjene objavi, zaradi česar ne podlegajo pragmatičnim potrebam konkretne raziskave in bolj verodostojno odražajo leksikalne in konceptualne fenomene, tako izvirnika kot prevoda. (2) Po prevajanju so nato oba dela korpusa avtomatsko poravnali na be- sedni ravni, s čimer so originalne semantične oznake prenesli v ita- lijanščino. kljub temu, da ta način pridobivanja semantičnih oznak deluje zelo privlačno, lahko glede na izkušnje iz predhodnih raziskav, v katerem smo tudi sami uporabili orodja za besedno poravnavo vzpore- dnih besedil, zatrdimo, da zaenkrat takšne poravnave vsebujejo toliko napak, da pristop brez natančnega ročnega popravljanja rezultatov, ni uporaben. besedna poravnava je pogosto problematična pri literarnih besedilih in drugih podobnih zvrsteh, kjer so prevodi nekoliko svobo- dnejši. Še slabše pa se avtomatska poravnava na besedni ravni odreže pri večjih strukturnih razlikah med jezikoma, npr. ko ima večbesedna zveza v izvirniku enobesedni prevod in obratno, kar je za angleško-slo- vensko kombinacijo zelo pogost pojav. (3) V želji po avtomatizaciji označevanja korpusa, ki je zelo zamudno in drago, različni avtorji pogosto posegajo tudi po semantičnih označeval- nikih, kot sta na primer Ukb (agirre in soroa 2009) in senserelate (Pedersen in kolhatkar 2009), ki večpomenskim besedam glede na so- besedilo pripišeta najverjetnejši pomen iz wordneta. Vendar so tudi to- vrstna orodja zaenkrat še premalo natančna za raziskave, kot je naša, za 146 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 146 11.3.2013 8:54:35 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri katero je visoka zanesljivost oznak ključna, zato smo se v našem primeru označevanja lotili ročno. V naslednjem razdelku predstavimo vire, ki smo jih v raziskavi uporabili, nato opišemo, kako je raziskava potekala. Temu sledi predstavitev rezultatov in disku- sija, prispevek pa sklenemo s ključnimi ugotovitvami in načrti za prihodnje delo. 2 uporabljeni viri V pričujoči raziskavi uporabljamo tri jezikovne vire: semantična leksikona za an- gleščino in slovenščino Princeton Wordnet in sloWnet ter angleško-slovenski del vzporednega korpusa sPook. Tako leksikona kot korpus vsebujeta bogate leksi- kalno-semantične informacije, ki pa so v semantičnem leksikonu strukturirane in eksplicitno izražene, medtem ko jih je iz korpusa potrebno šele izluščiti. korpus je poravnan na stavčni ravni, leksikona pa temeljita na skupnem inventarju pomenov, tako da je slovensko-angleške prevodne ustreznice za nek pojem zelo preprosto identificirati na podlagi njegove identifikacijske kode. V nadaljevanju razdelka na kratko predstavljamo glavne značilnosti virov, uporabljenih v raziskavi. 2.1 princeton Wordnet Princeton Wordnet (PWn) je obsežna leksikalna zbirka za angleški jezik, ki je začela nastajati v 80. letih prejšnjega stoletja na oddelku za psihologijo na Univerzi v Princetonu in je kmalu postala zelo priljubljen pripomoček pri najrazličnejših nalogah računalniške obdelave naravnega jezika. V njej so samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi razvrščeni v t.i. sinsete, nize kognitivnih sinonimov oz. literalov, ki se uporabljajo za izražanje istega pojma (npr. sick, ill, slo. bolan). sinsetom je dodana razlaga, pogosto tudi primer rabe in domenska oznaka, posamezni sinseti pa s semantičnimi in leksikalnimi relacijami (npr. antonym, slo. protipomenka) povezani v pojmovno mrežo. Wordnet vsebuje tako enobesedne kot večbesedne nize, pri čemer je upoštevana tudi metaforična in idiomatska raba (Fellbaum 1998: 3–17). Čeprav je bila pred kratkim objavljena različica Wordnet 3.1, je zanjo omo- gočeno samo iskanje v spletnem vmesniku, ne pa tudi datotečni prenos, zato v tej raziskavi uporabljamo različico 3.0, ki vsebuje 155.327 različnih besed. Te so razvrščene v 117.597 sinsetov, od katerih je slabih 70 odstotkov samostalni- ških. enopomenskih besed v Wordnetu je 128.321, večpomenskih pa 27.006, povprečna večpomenskost je tako 1,23 za samostalnike, 2,16 za glagole, 1,41 za pridevnike in 1,24 za prislove1. sinsete, v katerih se v spletnem pregledovalniku 1 http://wordnet.princeton.edu/man/wnstats.7Wn [15. 5. 2012] SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 147 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 147 11.3.2013 8:54:35 Darja Fišer, Kristina Bizjak Princeton Wordneta pojavlja večpomenska beseda icon (slo. ikona), prikazuje slika 1. Slika 1: prikaz pomenov besede icon v princeton Wordnetu. 2.2 sloWnet Po vzoru Princeton Wordneta je bil izdelan tudi wordnet za slovenščino (sloWnet), ki je ohranil strukturo PWn, slovenskim literalom pa so ponekod v manjšem številu dodane tudi že razlage pojmov in primeri rabe v slovenskem jeziku. Gradnja sloWneta, ki je sicer še vedno v razvoju, je doslej potekala v treh fazah: (1) avtomatska indukcija slovenskih sinsetov na podlagi različnih že ob- stoječih dvo- in večjezičnih jezikovnih virov (Fišer in Sagot, 2008) V tej fazi smo uporabili različne tipe že obstoječih leksikalnih virov, kot so dvojezični slovarji, večjezični vzporedni korpusi in Wikipedija, iz ka- terih smo izluščili večjezične leksikone, ki so vsebovali vse variante slo- venskih prevodnih ustreznic za angleške iztočnice. Ustrezen pomen smo jim pripisali z iskanjem preseka med leksikonom in wordneti v petih jezikih. Vse prevodne ustreznice, ki jim je bil pripisan isti pomen, smo združili v isti sinset (npr. vojska, armada za ang. army), prevodne ustreznice večpomenskih iztočnic, ki so jim bili pripisani različni pomeni, pa smo zakodirali v ločene sinsete (npr. stranka in zabava za ang. party). (2) širjenje sloWneta s pomočjo metod strojnega učenja (Sagot in Fišer, 2011) ker smo v prvi fazi izdelave sloWneta želeli zagotoviti osnovni nabor vi- soko zanesljivih sinsetov, je precejšnji delež gesel iz večjezičnega leksiko- na, ki smo ga izluščili iz različnih tipov jezikovnih virov, ostal neizkori- ščen. Zaradi želje po čim večji natančnosti tako recimo nismo upoštevali 148 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 148 11.3.2013 8:54:35 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri številnih večpomenskih iztočnic iz Wikipedije, ki pa bi bile za slovenski wordnet zelo dragocene. Zato smo osnovni wordnet uporabili kot mo- del, s pomočjo katerega smo probabilistični klasifikator naučili razvrščati v najustreznejši sinset tudi preostala, težja gesla, s čimer smo sloWnet za dvakrat povečali. (3) identifikacija nezanesljivih literalov z uporabo referenčnega korpusa in distribucijske semantike (Sagot in Fišer 2012). razširjanje wordneta z metodami strojnega učenja je zahtevna naloga, ki ne prinaša popolnih rezultatov, zato je bilo v novo generiranih sinsetih precej šuma, ki bistveno zmanjšuje uporabno vrednost na ta način izde- lanega semantičnega leksikona. ker bi bilo ročno popravljanje razširje- nega wordneta preveč zamudno in predrago, smo si v zadnji fazi projekta prizadevali identifikacijo napak v sloWnetu avtomatizirati. Pri tem smo uporabili referenčni korpus FidaPLUs2, iz katerega smo izluščili kon- tekstualne informacije za literale iz sloWneta. V skladu z načeli distri- bucijske semantike smo nato kontekstualne informacije, pridobljene iz korpusa, primerjali z neposredno okolico literala v sloWnetovi seman- tični mreži. kandidate z najslabšim rezultatom smo označili kot potenci- alne napake, ki jih bomo po ročnem pregledu po potrebi izbrisali. Zadnja različica sloWneta vsebuje 82.721 literalov, ki so razvrščeni v 42.919 sinsetov, kar predstavlja 36 % vseh sinsetov v Princeton Wordnetu. Poleg eno- besednih sloWnet vsebuje tudi številne večbesedne literale in lastna imena. samostalniki so daleč najbolje zastopani, saj predstavljajo več kot 70 % vseh sinsetov. 66 % literalov v sloWnet je enopomenskih, povprečna stopnja več- pomenskosti pa je 2,07, kar je nekoliko več kot v Princeton Wordnetu. Glede na to, da je bil sloWnet izdelan avtomatsko, višja stopnja večpomenskosti ne pomeni, da je slovensko besedišče bolj večpomensko, temveč nakazuje na na- pake v generiranih sinsetih. Z izdelavo sloWneta se je kmalu pojavila potreba po orodju, ki bi omogočalo brskanje, vizualizacijo in popravljanje sinsetov. ker nobeno obstoječe orodje iz različnih razlogov ni ustrezalo našim potrebam, smo razvili sloWTool3 (Fišer in novak 2011), ki omogoča primerjavo sinsetov v različnih jezikih, osnovno in napredno iskanje po wordnetu, vizualizacijo semantične mreže v obliki hi- perboličnih grafov in popravljanje sinsetov v najrazličnejših brskalnikih, s pre- prostim postopkom registracije in brez kakršnega koli predhodnega nameščanja programskih komponent. slika 2 prikazuje primer osnovnega iskanja slovenske večpomenske besede prst v sloWToolu, slika 3 pa vizualizacijo rezultatov za isti iskalni pogoj. 2 http://fidaplus.net/ [15. 5. 2012] 3 http://nl.ijs.si/slowtool/ [15. 5. 2012] SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 149 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 149 11.3.2013 8:54:35 Darja Fišer, Kristina Bizjak Slika 2: prikaz enega od sinsetov, ki vsebuje večpomensko besedo prst z angle- ško ustreznico, razlago, primerom rabe in semantičnimi relacijami. pokrivalo, pokrov rokavica zemlja prst dolžinska enota prst, zemlja prst prst prst vretenčar prst, zemlja prst predmet, stvar digitalen prst ud, okončina, ekstermiteta ud, okončina, končina ... otipati dlan, roka Slika 3: vizualizacija vseh pomenov besede prst v sloWnetu s semantičnimi relacijami, ki so ob njih zabeležene. 2.3 korpus Spook Za semantično označevanje besed in primerjavo ujemanja pojmov med jezi- koma smo izbrali del korpusa sPook (Vintar 2009), ki je bil razvit v okviru projekta slovensko prevodoslovje – viri in raziskave (2009–2012). korpus v 150 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 150 11.3.2013 8:54:35 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri vzporednem delu vsebuje izvirna besedila v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini ter njihove prevode v slovenščino, v primerljivem pa podobna besedila, ki so bila izvirno napisana v slovenščini in tako omogočajo primer- javo izvirne in prevedene slovenščine. korpus, ki vsebuje 8 milijonov besed, je sestavljen iz pretežno literarnih besedil in je bil tokeniziran, oblikoskla- denjsko označen, lematiziran in zapisan v XML v skladu z načeli Tei P5 (glej erjavec 2012). V pričujoči raziskavi smo uporabili del angleško-slovenskega vzporednega pod- korpusa, iz katerega smo izbrali 5 knjižnih del čim bolj različnih avtorjev in žanrov, s čimer upamo, da smo zagotovili čim bogatejše besedišče in čim ve- čjo raznolikost zastopanih pomenov. izdelan podkorpus šteje nekaj več kot pol milijona besed na jezik, pri čemer je najkrajše besedilo znanstveno-fantastični roman The Supernaturalist avtorja eoina Colferja, ki vsebuje veliko tehničnih opisov izmišljenega sveta v bližnji prihodnosti, najdaljši pa prvenec britanske pisateljice Zadie smith White Teeth, ki je bogat s pogovornim jezikom. The Way through the Woods Colina dexterja je kriminalka, Harry Potter and the Deathly Hallows izpod peresa j. k. rowling je zadnji od njenih sedmih fantazijskih romanov, Tolkienov The Two Towers pa drugi del epske fantazijske pripovedi Lord of the Rings. Celoten seznam del, ki smo jih pri raziskavi uporabili, in njihovo velikost prikazuje Tabela 1. tabela 1: Seznam in velikost del, zajetih v raziskavo Naslov in avtor dela Št. besed Št. besed ­ izvirnik ­ prevod The Supernaturalist (Eoin Colfer) 62.235 58.775 The Way through the Woods (Colin Dexter) 87.024 76.270 Harry Potter and the Deathly Hallows (J. K. Rowling) 56.078 58.778 Lord of the Rings: The Two Towers (J. R. R. Tolkien) 146.771 150.367 White Teeth (Zadie Smith) 169.099 171.548 Skupaj 521.207 515.738 3 predStavitev priStopa raziskava je sestavljena iz dveh delov. V prvem opravimo celovito primerjavo leksikalnega inventarja, ki ga vsebujejo angleški in slovenski wordnet ter vzpo- redni korpus. Cilj leksikalne analize je preveriti, v kolikšni meri leksikalni zbirki pokrivata besedišče, ki se pojavlja v korpusu, oceniti njuno uporabno vrednost SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 151 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 151 11.3.2013 8:54:35 Darja Fišer, Kristina Bizjak pri delu s tematsko in slogovno raznolikimi besedili, kot je literatura, ter identificirati morebitne vrzeli v wordnetih, ki bi jih za zagotavljanje čim boljše pokritosti ključnega besedišča kazalo čim prej zapolniti. V drugem delu raziskave pa za izbrane večpomenske besede v obeh jezikih roč- no označimo naključni vzorec stavkov, v katerih se le-te pojavljajo. Z analizo pomenov, ki so za isti stavek uporabljeni v enem in drugem jeziku, prav tako preverimo, v kolikšni meri se pojmi v njih prekrivajo. Cilj semantične analize je ugotoviti jezikovno (ne)odvisnost pojmov, uporabljenih v korpusu, in na podlagi rezultatov semantičnega označevanja utemeljiti (ne)primernost pristopov gradnje leksikalno-semantičnih virov, ki izhajajo iz tujejezične semantične mreže. nadalje si s semantično analizo korpusnih podatkov prizadevamo preveriti, v kolikšni meri je sloWnet, ki je še v razvoju, že zrel za uporabo v praksi, ter pridobiti vpogled v njegove trenutne največje pomanjkljivosti. 3.1 leksikalna analiza Pri leksikalni analizi smo se omejili na občne samostalnike, saj so le-ti po eni strani osnovni nosilci leksikalnega pomena in kot taki najbolj zanimivi za medje- zikovno primerjavo, po drugi pa trenutno najbolje zastopani v slovenskem wor- dnetu, glede na to, da je bil njegov dosedanji razvoj usmerjen prav nanje. 3.1.1 Primerjava angleškega wordneta in korpusa angleški del korpusa, ki šteje 521.207 besed, vsebuje 9.715 različnih lem, ki so označene kot občni samostalniki. najpogostejši je time, ki se pojavlja 1.766-krat. Z več kot tisoč pojavitvami se ponašajo še: man (1.670), eye (1.409), hand (1.310), thing (1.209), way (1.177) in people (1.019). dobra tretjina oz. 3.281 samostalnikov s tega seznama je enopojavnic, ki so z ozko specializiranega bese- dišča (npr. lynx), kratice (npr. OAP), izražajo avtorjevo kreativnost (npr. toughie), napake avtomatskega oblikoskladenjskega označevanja (npr. Audi), ali pa sicer splošne besede, ki se zaradi razmeroma majhnega obsega korpusa v njem slučajno ne pojavljajo pogosteje (npr. burglar). angleški wordnet vsebuje skoraj vse občne samostalnike iz korpusa, natančneje 8.909 oz. 91,7 %, kar je zelo visoka stopnja prekrivanja, še posebej če izvzamemo enopojavnice, s čimer stopnja prekrivanja med obema viroma naraste na 95,8 %. stopnjo prekrivanja med viroma glede na pogostost, s katero se angleški samostal- niki pojavljajo v korpusu, ponazarja slika 4. 152 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 152 11.3.2013 8:54:35 PoGLed na PojMe Med jeZiki in jeZikoVniMi Viri Slika 4: rezultati prekrivanja občnih samostalnikov v angleškem wordnetu in korpusu glede na njihovo pogostost v korpusu 39,5 % samostalnikov, ki se pojavljajo tako v korpusu kot v wordnetu, ima v wor- dnetu samo en pomen, ostali so večpomenski. Približno enak delež jih ima dva ali tri pomene (39,2 %), 4–10 pomenov ima 20,14 % samostalnikov, več kot deset pomenov pa je zelo redkih (1,19 %). od vseh občnih samostalnikov v korpusu ima v wordnetu največ pomenov samostalnik head, in sicer 33. od besed, ki imajo v angleškem delu korpusa več kot 100 pojavitev, jih v angle- škem wordnetu manjka le sedem: something, anything, Cosmo, everything, other, anyone in everyone, ki so vse, razen lastnega samostalnika Cosmo, ki je napačno označen kot občni, v wordnetu obravnavane kot zaimki in jih zaradi tega med samostalniškimi sinseti ni. ob tej ugotovitvi, ki kaže, da pri neprekrivanju ne gre za pomanjkljivost wordneta, temveč za različno obravnavo besednih vrst med viroma, smo se odločili analizirati vseh 66 samostalnikov, ki se v korpusu pojavijo 10-krat ali pogosteje, v Wordnetu pa jih nismo našli. izkaže se, da gre pri večini za diskrepance pri pripisovanju besedne vrste, napake v tokenizaciji oz. lematizaciji (npr. ty namesto tie), navajanju kanonične oblike v ednini oz. množini (npr. goggle v korpusu in goggles v wordnetu) ter zapisu z veliko oz. malo začetnico (npr. mister v korpusu in Mister v wordnetu). resnično manjkajočih samostalnikov, ki so v korpusu pravilno označeni in lematizirani, pa jih v wordnetu vseeno ni, je samo šest, zato smo njihovo pogostost preverili še v obsežnih referenčnih korpusih bnC (burnard in aston 1998) in ukWaC (Ferraresi idr. 2008). kot je razvidno iz Tabele 2, so tudi v teh virih z izjemo samostalnikov orc in jus zelo redki, zaradi česar jih upravičeno ni v wordnetu. Poleg tega je razmeroma visoko število zadetkov za lemo jus zgolj navidezno, saj se poleg latinskega izraza za pravo med zadetki pogosto pojavlja tudi napačno označena in lematizirana pogovorna različica besede just. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 153 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 153 11.3.2013 8:54:36 Darja Fišer, Kristina Bizjak tabela 2: primerjava pogostosti pojavljanja samostalnikov, ki manjkajo v an- gleškem wordnetu in korpusih Spook, bnc ter ukWac Samostalnik SPOOK BNC ukWaC supernaturalist 58 (111,3) 0 (0 na mio) 69 (0 na mio) orc 56 (107,4) 173 (1,5 na mio 782 (0,5 na mio) jus 24 (46,1) 106 (0,9 na mio) 1519 (1 na mio) bezoar 15 (28,8) 0 (0 na mio) 11 (0 na mio) cilice 14 (26,9) 0 (0 na mio) 25 (0 na mio) symbologist 13 (24,9) 0 (0 na mio) 26 (0 na mio) 3.1.2 Primerjava slovenskega wordneta in korpusa V slovenskem delu korpusa je 515.738 besed in 12.119 različnih lem, ki so označene kot občni samostalniki. razlog za precej večje število samostalniških lem, kot jih najdemo v angleškem delu korpusa, je najverjetneje težja in zato tudi nekoliko slabša lematizacija slovenskega dela korpusa (npr. kuclj namesto kucelj), kar je razvidno že iz precej večjega števila enopojavnic v tem delu korpusa, in sicer 4.925 oz. 40,6 %. Preostala distribucija besed po pogostosti je zelo podobna angleški. Tudi v slovenskem delu korpusa se najpogosteje po- javlja samostalnik čas, in sicer 1.490-krat. Več kot tisoč pojavitev imajo še roka (1.474), človek (1.429), oči (1.231), enako kot v angleščini, poleg njih pa še dan (1.152), leto (1133), vrata (1066) in glava (1.002). Poleg napak v tokenizaciji, oblikoskladenjskem označevanju in lematizaciji je med enopojavnicami tudi v slovenskem delu korpusa precej ozko specializiranih, pogovornih in kreativnih izrazov (npr. relikviarij, bejbika, primitivščina) ter kar nekaj takih, ki so jih prevajalci pustili v angleščini. Za razliko od angleškega wordneta, ki se ponaša z odličnim pokrivanjem bese- dišča iz korpusa, je ujemanje med slovenskim delom korpusa in sloWnetom bistveno slabše, saj je v njem mogoče najti le 54,78 % lem občnih samostalnikov, izluščenih iz korpusa. Pokritost je najboljša in primerljiva z angleško zgolj za najpogostejše besedišče, in sicer 95,14 % za vse besede, ki se v korpusu pojavijo več kot 100-krat in 92,11 % za tiste s frekvenco 50–100, kar glede na način gradnje slovenskega wordneta, s katero smo si prizadevali zajeti predvsem osnovno bese- dišče, niti ni presenetljivo. stopnjo prekrivanja med sloWnetom in slovenskim delom korpusa ponazarja slika 5, iz katere je razvidno, da je ujemanje najslabše za besede s frekvenco 1–5. 154 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 154 11.3.2013 8:54:36 PoGLed na PojMe Med jeZiki in jeZikoVniMi Viri Slika 5: rezultati prekrivanja občnih samostalnikov v slovenskem wordnetu in korpusu glede na njihovo pogostost v korpusu Med samostalniki, ki se pojavljajo v obeh virih, je glede na sloWnet enopo- menskih 32,5 %, kar je v primerjavi z angleščino malenkost manj. dvo- in tripomenskih je približno še enkrat toliko (32,99 %), podobno kot v angle- ščini. 4–10 pomenov ima 27,46 % samostalnikov, več kot deset pa jih naj- demo za 7,05%, kar je veliko več kot v angleščini in nakazuje na napake, do katerih je prišlo pri avtomatski izdelavi sloWneta. da v teh primerih pogosto ne gre za pravo večpomenskot, temveč šum v sinsetih, jasno kaže samostalnik oseba, ki se v sloWnetu pojavlja v rekordnih 68 pomenih. Te napake je po- trebno čim prej odpraviti. od besed, ki se v slovenskem delu korpusa pojavljajo več kot 100-krat, jih v sloWnetu manjka le 14. Če izločimo napačno označena lastna imena, jih osta- ne samo še pet, večinoma ozko specializiranih oz. pogovornih izrazov: priorstvo, pizda, gral, ent in drevje. Med samostalniki, ki se v korpusu pojavljajo več kot desetkrat, je takšnih, ki jih v sloWnetu ni, 195. Med njimi jih je 17 napačno lematiziranih oz. oblikoskladenjsko označenih (npr. napačno označen glagol mislita) ali se razlikujejo v številu (npr. špaget v korpusu, špageti v sloWnetu). Za preostale besede pa iskanje po največjem slovenskem referenčnem korpu- su GigaFida pokaže, da jih ima le 122 frekvenco, normalizirano na milijonski korpus, 1 ali več. Med njimi je 35 takšnih, ki so manjšalnice (npr. skrinjica), ženske oblike (npr. prijateljica) ali glagolniki (npr. spreminjanje) besed, ki jih sloWnet že vsebuje. Za preostalih 87 manjkajočih samostalnikov smo preverili, ali v sloWnetu manjkajo zgolj zato, ker še ni dosegel zadostne velikosti in bi bila odstopa- nja odpravljena s preprosto razširitvijo leksikona, ali pa gre za jezikovno- in SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 155 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 155 11.3.2013 8:54:36 Darja Fišer, Kristina Bizjak kulturno-specifična odstopanja. V prvem primeru je mogoče identificirati sin- set, ki v sloWnetu že obstaja, vendar je zaradi pomanjkljivih virov, iz katerih je bil zgrajen, zaenkrat še prazen oz. ne vsebuje tega literala, v nasprotnem primeru pa ustreznega sinseta v sedanji pojmovni mreži ni mogoče najti in bi jo bilo potrebno razširiti s sinseti, specifičnimi za slovenščino. analiza je poka- zala, da za večino manjkajočih samostalnikov obstaja vsaj en primeren sinset, petina (18) pa je takšnih, za katere povsem ustreznega sinseta ni. Večinoma gre za manjšalne oblike samostalnikov (7), ki jih v angleščini ne uporabljajo (npr. omarica, obstajata sicer sinseta omara in nočna omarica, vendar nobeden od njiju ni povsem ustrezen, saj je prvi presplošen, drugi pa preveč specifičen). V 5 primerih težave povzročajo ženske oblike samostalnikov, za katere ni povsem jasno, ali bi jih bilo bolje uvrstiti v isti sinset, ki vsebuje nevtralno moško obli-ko, ali jih obravnavati kot podpomene (npr. prijateljica, obstaja sicer nevtralen sinset prijatelj). Preostali problemi pa so jezikovne narave, npr. neštevni samostalniki, kot sta drevje in kamenje, za katera sta najbližja sinseta, ki v wordnetu obstajata, drevo in kamen. Za to besedišče bo v nadaljnjih fazah razvoja slovenskega wordneta potrebno zagotoviti jezikovno specifične koncepte in jih dodati k obstoječi semantični mreži, kot so to že storili pri wordnetih za nekatere dru- ge slovanske jezike, npr. poljščino, češčino in hrvaščino. Med problematičnimi besedami najdemo tudi stežaj, ki se v korpusu vselej pojavlja v zvezi na stežaj in se v angleščino prevaja z drugo besedno vrsto, kar je v trenutni različici wordneta nemogoče zakodirati. V wordnetu prav tako manjka eden od pomenov samostalnika dir, za katerega osnovni pomen, ki označuje način teka pri konjih, obstaja, manjka pa njegov preneseni pomen, ki označuje podobno hitenje pri ljudeh. Tudi sinseta za kupe v wordnetu zaenkrat še ni mogoče najti. V angle- škem wordnetu sicer obstaja izraz compartment (a partitioned section, chamber, or separate room within a larger enclosed area), ki pa je nekoliko splošnejši, zato bi mogoče v kateri od prihodnjih različic sloWneta lahko dodali še podpomen-ko kupe, s specifično definicijo ( zaprt prostor v potniškem vagonu) . Prav tako bo tudi za vse ostale tovrstne pojme v nadaljevanju razvoja slovenskega wordneta potrebno dodati sinsete, specifične za slovenščino. 3.2 Semantična analiza V drugem delu raziskave analiziramo pomene, ki so zastopani v obeh delih korpusa, preverimo, koliko se prekrivajo, in ugotovimo, v kolikšni meri so usklajeni z wordnetoma v obeh jezikih. s tem želimo po eni strani dobiti vpo- gled v reprezentativnost pomenov, vsebovanih v wordnetu, glede na dejansko jezikovno rabo, ki je izpričana v korpusu, po drugi strani pa proučiti, kakšne posledice ima na rabo slovenskega wordneta v praksi odločitev za njegovo prevajanje iz angleščine. 156 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 156 11.3.2013 8:54:36 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri 3.2.1 Izbor in označevanje besed v korpusu Pri analizi smo se omejili na vse večpomenske občne samostalnike, ki obstajajo v obeh wordnetih in se vsaj desetkrat pojavljajo v vseh petih knjigah, vključenih v korpus. na našo odločitev, da v raziskavo zajamemo zgolj besede z razmeroma visoko pogostnostjo, je pomembno vplivalo dejstvo, da je redkejše besedišče v sloWnetu zaenkrat še slabo pokrito. Pogosto besedišče je prav tako tipično bolj zanimivo za opazovanje večpomenskosti. Poleg tega pa je naš osnovni namen raziskave vključeval predvsem medjezikovno proučevanje pomenskega inventarja osnovnega besedišča z dolgoročnejšim ciljem razvoja avtomatskega pomenskega označevalnika in ne identifikacije izjem in redkih pojavov, zato smo s pogoji želeli zajeti le pogosto in splošno besedišče. V angleščini tem pogojem ustreza 39 besed, v slovenščini pa 35. Med 39 angle- škimi besedami se je glede na wordnet kot najbolj večpomenska beseda izkazala angleška beseda head, ki ima 33 enobesednih pomenov, najmanj, po štiri, pa jih imajo besede child, hour, people in year. Glede na to, da je bil slovenski wordnet zgrajen avtomatsko in vsebuje precej šuma, smo vse pomene izbranih 35 besed pred začetkom označevanja ročno pregledali in po potrebi popravili. Po pregledu ima s 35 enobesednimi pomeni najvišjo stopnjo večpomenskosti beseda vrsta, najmanj, po štiri pomene, pa imajo samostalniki misel, oči, postelja in roka. Za semantično označevanje smo za vsako izbrano besedo iz vsake knjige izluščili po pet naključnih stavkov dolžine 5–50 besed, v katerih se pojavlja, se pravi, da bomo za vsako besedo zbrali 25 oznak, kar skupaj pomeni 975 semantično ozna- čenih angleških in 875 slovenskih stavkov, ki se med seboj niso prekrivali. Pri tem je potrebno poudariti, da bi v idealnem primeru pri označevanju slovensko- -angleškega dela potrebovali vzporedni korpus, v katerem so slovenska besedila izvirniki, angleška pa prevodi. ker je slovensko-angleški del sPook-a zaenkrat šele v razvoju, je precej manjši in trenutno vsebuje zgolj znanstvene prispevke s področja jezikoslovja, menimo, da za našo raziskavo ni primeren, zato smo se namesto njega odločili označiti kar del angleško-slovenskega korpusa, vendar v obrnjeni smeri. Čeprav se pri tem se zavedamo, da bomo izgubili nekaj kulturno- -specifičnih pomenov, ki se pojavljajo v slovenskem leposlovju, menimo, da izbra- ni korpus vseeno omogoča zanimiv vpogled v zastopanost, distribucijo in prekriv- nost pomenov med jezikoma, ki jo nameravamo v prihodnosti nadgraditi tudi z avtentičnimi slovenskimi literarnimi besedili in njihovimi prevodi v angleščino. ker je za to raziskavo ključno, da so oznake zelo zanesljive, smo se označeva- nja lotili ročno. delo je potekalo tako, da smo glede na sobesedilo v korpusu in razlago ter semantične relacije v wordnetu najprej pripisali pomen (sinset id) vsaki izbrani besedi v angleških izluščenih stavkih ter nato v slovenskem SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 157 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 157 11.3.2013 8:54:36 Darja Fišer, Kristina Bizjak prevodu tega stavka preverili, ali prevodna ustreznica, ki jo je izbral prevajalec, sodi v isti koncept ali ne ter še njej pripisali ustrezen sinset id. Primer: The next thing he knew, he was lying on his back on what felt like cushions, with a burning sensation in his ribs and right arm (eng-30-05563770-n). // Ko se je spet zavedel, je ležal na hrbtu na nečem mehkem, morda na blazinah, v prsih in desni roki (eng-30-05563770-n) pa ga je žgalo. V nasprotnem primeru smo zanjo poiskali najustreznejši pojem in ji pripisali njegov id. Primer: »Remus!« Tonks cried as she staggered off the broom into Lupin's arms (eng-30-05563770-n). // »Remus!« je vzkliknila, ko se je opotekla z metle v Wulfov objem (eng-30-00417397-n). Po zaključenem označevanju angleško-slovenskih stavkov smo postopek ponovili tudi v obratni smeri. ko je bilo označevanje zaključeno, smo za izbrane besede in njihove prevodne ustreznice v obeh jezikovnih smereh skupaj imeli pripisa- nih 3.700 pomenov iz wordneta, kar je reprezentativno za izbrane besede in primerno za zanesljivo sklepanje o (ne)prekrivanju pojmov med jezikoma in (ne)utemeljenosti izdelave wordneta s prevajanjem. 3.2.2 rezultati označevanja angleško-slovenskega korpusa Vse izluščene pojavitve izbranih besed je bilo mogoče označiti z enim od po- menov v angleškem wordnetu, prav tako pa je bilo glede na slovenski wordnet sinset id mogoče pripisati tudi vsem njihovim prevodnim ustreznicam. Število različnih uporabljenih pomenov iz stavkov, izluščenih iz posamezne knjige, je za vsa dela praktično isto (105–112). od 372 možnih enobesednih pomenov izbranih besed v wordnetu jih je bilo med označevanjem uporabljenih zgolj 205 oz. 55 %, vendar so med posameznimi besedami velika odstopanja, saj so recimo za besedi child in people uporabljeni vsi enobesedni pomeni, ki so bili na voljo (4), najmanjši odstotek pomenov pa je bil uporabljen za besedo head (7 od 33). najmanj večpomenska beseda v označenem korpusu je tako door (2), najbolj pa place in side (10). najpogosteje izbran pomen je bil pri vseh besedah tisti, ki je bil kot najpogostejši označen tudi v wordnetu. naj od njih izpostavimo dva, ki sta s kontrastivnega stališča problematična, in sicer samostalnik hair v pomenu » nitast izrastek na koži sesalcev«, ki ga v slovenščini delimo na las in dlaka, medtem ko v wordnetu te členitve ni. drugi pa je prislov home, definiran z » v ali na poti proti prebivališču«, ki bi ga v slovenščini glede na izbran prislov sklanjali različno, domov oz. doma in zato najverjetneje tudi ne bi sodila v isti sinset. Poleg enobesednih smo v korpusu pri 14 besedah od skupno 39 izbrali sinset, kjer označena beseda tvori del večbesedne zveze, in tako uporabili 22 različnih večbesednih literalov, ki so bili uporabljeni v 50 stavkih (npr. arm rest). nadaljnjih 11 besed oz. 40 stavkov je bilo označenih z nesamostalniškim literalom (npr. by heart). 158 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 158 11.3.2013 8:54:36 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri ko smo za označene besede v vzporednih stavkih iskali prevodne ustreznice, smo našteli 163 različnih. največ, 8 različic, je bilo uporabljenih za besedo home, po ena sama pa za child, foot in voice. najpogostejši prevod se za vse označevane besede ujema z najpogostejšim pomenom na angleški strani. najpomembnejši del analize je pregled ujemanja izbranega sinset id-ja za angleške besede in sinset-id-ja, ki je bil pripisan njeni prevodni ustreznici v slovenščini. Le-to v povprečju znaša 75 %, odvisno od besede do besede pa niha med 36 % za thing in 96 % za child, friend, hair in wall. ker pri raziskavi uporabljamo korpus literarnih besedil, prevodi, ki so pogosto svobodnejši, neujemanje ne po- meni nujno, da pojmi med jezikoma niso prekrivni, saj so že številni avtorji pri proučevanju prevodoslovnih pojavov (glej baker 1993) ugotovili, da prevajalci tovrstnih besedil radi posegajo po parafrazah in izpustih oz. izvirnik prevajajo s splošnejšim ali bolj specifičnim izrazjem. Zato smo primere, pri katerih ni ujemanja med pripisanim sinset id-jem v obeh jezikih, razvrstili v pet kategorij (glej Tabelo 3, med katerimi po pogostosti moč- no izstopa parafraziranje, ki vključuje 161 primerov, ko je prevajalec iz slogovnih ali individualnih razlogov izvirno besedo nadomestil z drugačnimi jezikovnimi sredstvi, čeprav bi bil neposredni prevod, v katerem bi bil uporabljen literal iz istega sinseta kot v izvirniku, jezikovno povsem ustrezen. Primer: I'd rather go to bed than get into this. // Rajši bi šla malo spat kot pa tole. (čeprav bi bilo ustrezno tudi šla v posteljo). tabela 3: pregled razlogov za neujemanje sinset id-jev med angleščino in slovenščino. Razlog za neujemanje Št. primerov parafraza 162 spec./generalizacija 44 idiomatska raba 21 večbesedna zveza 7 konceptualna razlika 5 skupaj 239 44-krat smo naleteli na prevode, ki so pod- ali nadpomenke oz. mero- ali holonimi izvirnikov, na primer: The sniper in the rafters transferred the laser dot to Stefan's head. // Ostrostrelec je laserski žarek nameril v Štefanovo čelo. (čeprav bi bilo ustrezno tudi v Štefanovo glavo). Pri 21 primerih je bila razlog za neujemanje idiomatska raba nekega izraza v izvirniku, ki je bila prevedena razlagalno oz. nadomeščena s slovenskim idiomom s podobno funkcijo oz. obratno, na primer: I had some part in that: SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 159 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 159 11.3.2013 8:54:36 Darja Fišer, Kristina Bizjak for I sat in a high place, and I strove with the Dark Tower; and the Shadow passed. // Nekaj prstov sem imel pri tem zraven jaz: kajti sedel sem na visokem kraju in se kosal s Temnim stolpom; in Senca je prešla. sedemkrat je do neujemanja prišlo zaradi konceptov, ki so v enem jeziku izraženi z enobesednim leksemom, v drugem pa z večbesedno zvezo, kar je botrovalo izbiri različnih sinset id-jev v enem in drugem jeziku, bodisi ker večbesedna zveza v enem od jezikov v wordnetu ne obstaja, ali pa se ji v primerjavi z enobesednim literalom spremeni besedna vrsta. na primer: Things have changed over the past year, explained Ditto, opening a bottle of beer. // Lani se je marsikaj spremenilo, je v pogovor skočil Čvek in si odprl steklenico piva. V tej raziskavi so najpomembnejše konceptualne razlike med jezikoma, saj te kažejo na kompleksne težave, do katerih prihaja zaradi prevajanja tujejezičnega leksikalnega vira in ohranjanja tujejezične pojmovne mreže. Zanimivo je, da je tovrstnega razhajanja v označenem korpusu zelo malo, vsa pa izhajajo iz kulturnih razlik, kot so sistemi merskih enot, šolski sistem, politična ureditev in podobno. Primer: You know it only rises about two feet off the ground but he nearly killed the cat and he smashed a horrible vase Petunia sent me for Christmas (no complaints there). // Kot veš, se metla dvigne največ pol metra visoko, a skoraj bi ubil mačka in razbil je grozljivo vazo, ki mi jo je Petunija poslala za božič. 3.2.3 rezultati označevanja slovensko-angleškega korpusa Čeprav nam je tudi v slovensko-angleški smeri uspelo označiti vse izluščene besede, je bila kljub predhodnemu pregledu sloWneta izbira najustreznejšega pomena za slovenske večpomenske iztočnice težja, ker so se ponavadi pojavljali pomeni, ki jih na prvi pogled ni bilo lahko ločiti. To nakazuje na slabšo razmejitev pomenov v wordnetu, ki jo bo v prihodnje potrebno podrobno proučiti in odpraviti. Tudi v tej smeri je število uporabljenih pomenov po posameznih knjigah podobno (88–101). Število možnih enobesednih pomenov v wordnetu je nekoliko nižje kot za angleški del korpusa (262), vendar je delež uporabljenih za označevanje nekoliko večji (58 %.) Večje je tudi nihanje v deležu uporabljenih pomenov po posameznih besedah, saj se je samostalnik glava pojavil v samo 2 od 13 pomenov iz sloWneta, miza pa v vseh svojih 4 pomenih. Po popravljanju napak v sloWnetu smo ohranili samo en pomen za samostalnik postelja, zato je monosemna tudi v označenem korpusu, s 24 pomeni pa je najbolj večpomenska beseda vrsta. Čeprav v sloWnetu pomeni zaenkrat še niso razvrščeni po pogostosti, so pome- ni, ki smo jih najpogosteje uporabili za označevanje korpusa, pričakovani. Pri 12 od 35 besed smo poleg enobesednih uporabili 25 večbesednih literalov (npr. rojstni dan), pri petih pa še sedem nesamostalniških (npr. v redu), kar je primerljivo z angleškim delom korpusa. označene besede imajo v korpusu 125 različnih 160 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 160 11.3.2013 8:54:36 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri angleških ustreznic, ena sama je uporabljena za življenje, kar devet pa za vrsto. Tudi v tej jezikovni kombinaciji se najpogostejše angleške ustreznice vselej ujema- jo z vsebino najpogosteje izbranega sinseta na slovenski strani, pomenov besed, ki v označenem korpusu niso izpričani, pa iz sloWneta nismo izbrisali, saj ocenjuje- mo, da je za sprejemanje takšne odločitve korpus premalo obsežen. Primerjava pomenov, izbranih za iztočnico in njeno prevodno ustreznico, pokaže 78-odstotno povprečno ujemanje, kar je kljub večjim težavam pri označevanju več kot v angleško-slovenski smeri, nihanje med najslabšim in najboljšim ujema- njem pa je enako, od 36 % za besedo roka do 96 % za samostalnike noga, obraz in vrata. analiza primerov, kjer med iztočnico in prevodom prihaja do razhajanja v pripisanem pomenu, v tej smeri pokaže manj parafraz (84, npr. življenje ali smrt ~ live or die) in več primerov specializacije oz. generalizacije (84, npr. prst ~ toe) kot v obratni smeri, rešitev z večbesednimi zvezami je več (21, npr. parkirni prostor), idiomatskih izrazov pa manj (5, npr. čez glavo). Zelo smo bili presenečeni nad ugotovitvijo, da v tej smeri med skoraj 900 označenimi stavki nismo naleteli na noben problem, ki bi ga povzročale konceptualne razlike med jezikoma (glej Tabelo 4). Poleg drugih razlogov je to nedvomno tudi posledica dejstva, da je bil označen korpus slovenskih prevodov angleških besedil, kjer dejansko ne koncep- tualiziramo 'slovenskega' sveta, temveč opazujemo prevod konceptualizacije 'an- gleškega' sveta in se torej težave pričakovano – kot je bilo tudi opaženo zgoraj – pojavljajo v obratni smeri. Zato se v prihodnje nameravamo podrobneje posvetiti tudi proučevanju težav s semantičnim označevanjem slovenskih izvirnih besedil. tabela 4: pregled razlogov za neujemanje sinsetov med slovenščino in angleščino. Razlog za neujemanje Št. primerov parafraza 84 spec./generalizacija 84 večbesedna zveza 21 idiomatska raba 5 konceptualna razlika 0 skupaj 194 4 zaključek V prispevku smo predstavili uporabo paralelnih wordnetov za semantično označe- vanje vzporednega korpusa literarnih besedil, ki je bil izluščen iz prevodoslovnega korpusa sPook. Primerjava leksikalnega inventarja angleškega in slovenskega SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 161 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 161 11.3.2013 8:54:36 Darja Fišer, Kristina Bizjak wordneta s korpusom je pokazala, da angleški wordnet dosega odlično pokritost. To niti ni tako zelo presenetljivo, saj ga razvijajo že trideset let in je trenutno najobsežnejši semantični leksikon na svetu. stanje je bistveno slabše v sloWnetu, ki se je v prvih fazah izgradnje posvečal predvsem najpogostejšemu besedišču, zato je razumljivo, da je manj pogosto besedišče slabše zastopano. Zapolnjevanje identificiranih vrzeli je nujno, saj ima vir, ki slabo pokriva besedišče v korpusu, močno omejeno uporabno vrednost za praktično rabo. bolj zanimive izsledke daje semantično označevanje korpusa in primerjava uje- manja pomenov, ki so bili uporabljeni v obeh jezikih. ob zasnovi eksperimenta smo pričakovali, da bo neujemanja zaradi konceptualnih, jezikovnih in kulturnih razlik med jezikoma bistveno več, kot se je z analizo rezultatov pokazalo, saj je bilo v angleško-slovenski smeri takšnih primerov zgolj pet, pri čemer je skupno število vseh primerov, kjer je prihajalo do razhajanj, 239, število vseh označenih stavkov pa 975. V slovensko-angleški pa nanje, kljub nasprotnim pričakovanjem, nismo naleteli niti v enem od 875 označenih primerov. stopnjo ujemanja bi bilo v prihodnosti nujno potrebno preveriti tudi na korpusu avtentičnih slovenskih besedil z angleškimi prevodi, kjer pričakujemo večja odstopanja, vendar izku- šnje, pridobljene v pričujoči raziskavi, ne kažejo bistvenih konceptualnih razlik, ki bi izdelavo slovenskega wordneta s prevzemanjem semantičnega inventarja iz Princeton Wordneta postavljala pod vprašaj, kar je za nadaljnji razvoj vira zelo spodbudno. Poleg vpogleda v leksiko-semantični inventar v angleškem in slovenskem wordne- tu iz ptičje perspektive in teoretičnih implikacij, ki izhajajo iz analize semantično označenega korpusa, ima opravljena raziskava tudi povsem oprijemljiv rezultat, ki se kaže v obliki prvega vzporednega korpusa za slovenščino, označenega na semantični ravni, ki bo omogočal najrazličnejše leksikološke in komparativne štu- dije, uporaben pa bo tudi za večjezične jezikovnotehnološke aplikacije. označeni del korpusa je za raziskovalne namene dostopen na http://nl.ijs.si/slownet/. Čeprav se opravljena raziskava ukvarja z eno najpomembnejših posledic pre- vzemanja tujejezičnega vira, t.j. testiranjem nabora in distribucije pomenov slovenskih besed glede na jezikovno realnost, izpričano v korpusu, v njej nismo preverjali, v kolikšni meri zasnova semantičnega leksikona na obstoječem viru vpliva tudi na strukturo dobljene semantične mreže in na katerih mestih bi bilo zaradi konceptualizacijskih razlik ter jezikovnih posebnosti med angleščino in slovenščino potrebno omogočiti odstopanja od nje. diagnostični testi, ki jih v sorodnih raziskavah uporabljajo za potrjevanje semantičnih relacij med dvema pojmoma, so namreč zanesljivi le na velikih količinah podatkov, bistveno večjih od označenega korpusa, čemur se nameravamo posvetiti v nadaljnjem razisko- valnem delu. 162 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 162 11.3.2013 8:54:36 Pogled na Pojme med jeziki in jezikovnimi viri bibliografija agirre, eneko in aitor soroa, 2009: Personalizing Pagerank for Word sense di- sambiguation. Zbornik 12. mednarodne konference European Chapter of the As- sociation for Computational Linguistics. artale, alessandro, bernardo Magnini in Carlo strapparava, 1997: Wordnet for italian and its use for Lexical discrimination. Zbornik 5. konference Italian Association for Artificial Intelligence, rome, italy. atkins, sue, 1991: building a lexicon: The contribution of lexicography. International Journal of Lexicography, 14 (3). 167–191. baker, Mona, 1993: Corpus Linguistics and Translation studies: implications and applications. Mona baker idr. (ur.): Text and Technology: In Honour of John Sinclair, amsterdam, Philadelphia, john benjamins. 233–250. bentivogli, Luisa, Pamela Forner in emanuele Pianta, 2004: evaluating cross- -language annotation transfer in the MultisemCor corpus. Zbornik 20. med- narodne konference Computational Linguistics. burnard, Lou in Guy aston, 1998: The BNC Handbook: Exploring the British National Corpus with SARA. edinburgh: edinburgh University Press. erjavec, Tomaž, 2012: Vzporedni korpus sPook: označevanje, zapis in iskanje. Vintar, Špela (ur.): Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Fellbaum, Christine, 1998: WordNet: An Electronic Lexical Database. Cambridge: MiT Press. Ferraresi, adriano, eros Zanchetta, Marco baroni in silvia bernardini, 2008: introducing and evaluating ukWaC, a very large Web-derived corpus of en- glish. Zbornik 4. delavnice Web as Corpus - Can we beat Google? Marrakech, Morocco. 47–54. Fišer, darja in benoît sagot, 2008: Combining Multiple resources to build re- liable Wordnets. Zbornik 11. mednarodne konference Text, Speech and Dialogue Conference, brno, republika Češka. Fišer, darja in jernej novak, 2011: Visualizing sloWnet. Zbornik 2. mednarodne konference Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new user. bled, slovenija. Fišer, darja, 2010: semantično označevanje korpusov. Vintar, Špela (ur.): Slo- venske korpusne raziskave. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 110–130. Fišer, darja, 2010: Pristopi za avtomatizirano gradnjo semantičnih zbirk. Ledi- nek, n., Žagar karer M. in Marjeta Humar (ur.): Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZrC, ZrC saZU. 357–370. Hanks, Patrick, 2000: do word meanings exist? Computers and the Humanities, 34 (1–2). SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 163 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 163 11.3.2013 8:54:36 Darja Fišer, Kristina Bizjak kilgarrif, adam, 1997: i don’t believe in word senses. Computers and the Huma- nities, 31 (2), 91–113. Lakoff, George, 1987: Women, fire, and dangerous things: what categories reveal about the mind. Chicago: University of Chicago Press. Miller, George a., Martin Chodorow, shari Landes, Claudia Leacock in robert G. Thomas, 1994: Using a semantic concordance for sense identification. Zbornik delavnice Human Language Technology. Pedersen, Ted in Varada kolhatkar, 2009: Wordnet::senserelate::allWords - a broad coverage word sense tagger that maximimizes semantic relatedness. Zbornik mednarodne konference North American Chapter of the Association for Computational Linguistics - Human Language Technologies. 17–20. sagot, benoît in darja Fišer, 2011: extending wordnets by learning from multi- ple resources. Zbornik 5. mednarodne konference Language Technology Confe- rence 2011, Poznan, Poland. sagot, benoît in darja Fišer, 2012: Cleaning noisy wordnets. Zbornik 8. medna- rodne konference Language Resources and Evaluation, istanbul, Turkey. Tufiş, d., Cristea, d. in sofia stamou, 2004: balkanet: aims, Methods, results and Perspectives. a General overview. Romanian Journal of Information Sci- ence and Technology Special Issue, 7 (1–2), 9–43. Vintar, Špela, 2009: slovenski prevodoslovni korpus. stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: 385–391 Vossen, Piek, 1998: EuroWordNet: A multilingual database with lexical semantic networks. dordrecht: kluwer academic Press. 164 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 164 11.3.2013 8:54:36 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 165 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 165 11.3.2013 8:54:36 Špela Vintar Ptičji pogled na leksikalno ustvarjalnost v slovenskih prevodih Špela Vintar oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani spela.vintar@ff.uni-lj.si abstract The paper addresses the topic of lexical creativity and attempts to implement cor- pus-based methods to, firstly, identify potentially creative lexemes, and secondly compare translations into slovene from different source languages with texts origi- nally written in slovene. The primary resource for our work is the spook corpus of translated and original contemporary literary texts in slovene. We attempt to capture lexical innovations via three methods: by looking into the hapax legomena, especially those that do not occur in the large general language corpus Gigafida, by extracting words that occur in only one of the books, and finally by analysing selected productive derivational morphemes in slovene, specifically -ovje, -anje, -išče, raz-, pre- and iz-. our quantitative results imply that translators are at least as creative as authors in coining new words or using unexpected word forms, whereby it seems that the english-slovene language pair contains the largest number of novel lexical items. The analysis of text-specific wordlists reveals the special lexical properties of each single book, including specialized terminology, slang and dialect vocabulary as well as author- or translator-specific neologisms, borrowings and coinings. While these findings cannot be generalized in terms of a prevailing translation strategy, results are encouraging because they show that - at least in our corpus - translators know how to be bold in their lexical choices and do not appear to be inferior to authors in their ability of creating new words. Keywords: lexical creativity, corpus-based translation studies, hapax legomena, translation corpus Ključne besede: leksikalna ustvarjalnost, korpusno prevodoslovje, enopojavni-ce, prevodoslovni korpus 166 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 166 11.3.2013 8:54:36 Ptičji Pogled na leksikalno ustvarjalnost . . 1 uvod Ustvarjalnost je inherentna lastnost jezika, saj je vsak govorec jezika sposoben dan za dnem proizvajati še nikoli prej slišane izjave, sprejemniki sporočila pa so jih sposobni razumeti. kljub temu pod pravo jezikovno ustvarjalnostjo navadno ra- zumemo več kot to; za ustvarjalne označimo pisce ali govorce, ki jezik uporabljajo na izviren, nepričakovan, neustaljen način. izvirnost se lahko kaže na vseh ravneh, od besedilne prek skladenjske, semantične, leksikalne vse to fonološke ravni, saj je prav vsak element jezika mogoče uporabiti na nekonvencionalen način. izvirna raba jezika je osnovni gradnik sloga, skozenj pa pisci in govorci svojim sporočilom dodajajo osebno noto. najvišjo stopnjo ustvarjalnosti pričakujemo v leposlovnih besedilih, kjer se ne le s samo propozicijo, temveč s prepletanjem spoštovanja in nespoštovanja jezikovnih konvencij, tke umetniška dimenzija. Motivacija za pričujočo raziskavo na eni strani izhaja iz samega vira – korpus spook1 je bil namreč pred kratkim dokončan in je prvi korpusni vir, ki je zgrajen z namenom opazovanja lastnosti prevodov v primerjavi z izvirniki v slovenskem jeziku, poleg tega korpus vsebuje sodobna leposlovna besedila, ki so za opisovanje prevodnih pojavov še posebej zanimiva. V ozadju želje, da bi s korpusno meto- dologijo analizirali ustvarjalnost, je cela vrsta tujih prevodoslovnih raziskav, ki so predvsem s preučevanjem tim. prevodnih univerzalij ugotavljale, da se prevajalci pogosto nagibajo k normalizaciji, standardizaciji in eksplicitaciji, kar posredno nakazuje manjšo drznost in ustvarjalnost. Tako smo v naši raziskavi vzeli pod drobnogled besedišče in skušali preveriti, ali se pri izvirnih, svežih ali neustaljenih besedah prevedena besedila bisveno razlikujejo od izvirnih. Prispevek v drugem razdelku opiše nekaj sorodnih raziskav s tega področja, v tretjem opiše uporabljene vire in metodološki pristop, v četrtem razdelku pred- stavimo rezultate in o njih razpravljamo, nato pa razpravo sklenemo s končnimi ugotovitvami in zamislimi o nadaljnjih študijah. 2 pogledi na uStvarjalnoSt Z definicijo in analizo jezikovne ustvarjalnosti se je ukvarjala množica avtorjev z najrazličnejših vidikov. ena vplivnejših študij, ki se ukvarja z ustvarjalnostjo pri literarni produkciji in recepciji, je knjiga Singularity of Literature dereka attridgea (2004). V njej avtor najprej razpravlja o mejah med ustvarjalnostjo, izvirnostjo in inovativnostjo ( creativity, originality, inovation), nato pa literarno ustvarjalnost umesti v prostor kulturnih norm, kjer je element presenečenja in 1 korpus je nastal v okviru projekta slovensko prevodoslovje – viri in raziskave, ki je potekal med leti 2009 in 2012; http:// lojze.lugos.si/spook. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 167 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 167 11.3.2013 8:54:36 Špela Vintar neskladja z ustaljenim – in sicer na strani avtorja in bralca – ključni sestavni del ustvarjalnosti. Pri nas se ob obsežni komparativistični literaturi o stilističnih značilnostih posameznih avtorjev več jezikoslovcev ukvarja z jezikovno ustvarjalnostjo na leksikalni ravni. Tako bokal (2003) opisuje jezikovne spremembe z vidika novih besed, Vor- šič (2009) analizira novotvorjenke v oglasnih sporočilih, Logar berginc (2006) se podrobneje posveti stilno zaznamovanim novotvorjenkam, cela vrsta študij pa se posveča tvorjenju izrazja na različnih strokovnih področjih, vendar teh tu ne navajamo, saj na strokovnih področjih nove besede tipično nastajajo s poimeno- valno motivacijo. Manj, čeprav še vedno veliko literature najdemo o vprašanju jezikovne ustvar- jalnosti pri prevajanju, kjer se razprave v glavnem odvijajo o načinih prenosa avtorjeve, v njegov osebni slog in kulturno ozadje vpete, ustvarjalnosti v ciljno besedilo, pa tudi o vlogi prevajalca, ki lahko zavzame celoten spekter (ne)vidnosti od povsem pritajenega in podrejenega avtorskemu besedilu (Venuti 1995) do vsemogočnega ustvarjalca nove umetnine (Pattison 2006). Če je že sama definicija ustvarjalnosti izrazito subjektivna, ni presenetljivo, da je vsakršni poskus formalizacije ustvarjalnosti z namenom uporabe korpusnojezikoslovnih pristopov že vnaprej obsojen na očitek neadekvatnosti, v veliki meri upravičeno. a čeprav se pri mnogih jezikovnotehnoloških metodah izkaže, da zmorejo zaobjeti le delček kompleksnosti jezikovne komunikacije, to še ne pome- ni, da je zato njihova uporaba nesmiselna. sledeč temu prepričanju se tukajšnja raziskava posveča jezikovni ustvarjalnosti na leksikalni ravni, ki je seveda le ena od številnih ravni, na katerih lahko avtorji in prevajalci odstopajo od ustaljenega. Z uporabo korpusnojezikoslovnih metod želimo samodejno izluščiti tiste leksikalne elemente, ki potencialno odražajo ustvarjalnost, z njihovim kvantitativnim ovre- dnotenjem ter ročno analizo pa želimo odgovoriti na vprašanje, kaj se z leksikalno ustvarjalnimi enotami zgodi pri prevodu in ali so pri uporabi neustaljenih in nepričakovanih leksemov bolj pogumni avtorji ali prevajalci. 2.1 ustvarjalnost in prevajanje V enem od korpusnomotiviranih poskusov, da bi pojem ustvarjalnosti prijeli za roge, je raziskovalka (jordanous 2010) zbrala obsežno bibliografijo več kot šest- desetih znanstvenih člankov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s pojmom ustvarjalnosti v različnih strokah, nato pa iz njih izluščila ključne besede. izkaže se, da je daleč najpogostejša beseda, kadar razpravljamo o ustvarjalnosti, » novo«. in res, že orwell v svojem eseju Politics and the English Languages leta 1946 (po 168 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 168 11.3.2013 8:54:36 Ptičji Pogled na leksikalno ustvarjalnost . . Veale in Hao 2009) opozarja na nevarnost jezikovne lenobe, saj ta neizbežno vodi tudi k miselni lenobi. Tako se je po orwellovem prepričanju pri pisanju treba izogibati predvidljivim frazam in kolokacijam ter si izmišljevati nove. Carter in McCarthy (2004), ki sta v številnih člankih opisala svoje ugotovitve o jezikovni ustvarjalnosti v govorjenem jeziku, se pri definiciji ustvarjalnosti nasla-njata po eni strani na ustaljeni nabor stilističnih figur, kot so metafora, primera, metonimija itd., po drugi pa ugotavljata, da je » ustvarjalnost v svoji učinkovitosti vselej odvisna od namenov in interpretacij udeležencev [komunikacije]«.2 nekoliko kasneje ugotavljata še, da večina definicij jezikovne ustvarjalnosti implicitno predvideva spremembo, kar lahko razumemo kot premik od obstoječega, znane- ga, predvidljivega k novemu, inovativnemu. kako je mogoče formalno izraziti ustvarjalnost in jo modelirati z računalniškimi pristopi? kot v svojih mnogih publikacijah dokazuje Veale s soavtorji (2006, 2008), je nekatere stilistične figure mogoče zaobjeti že z regularnimi izrazi, denimo primero z (angleškim) vzorcem as ADJ as NP, s čimer je že s pomočjo Googla moč najti ustaljene ( as strong as a bull) in manj ustaljene primere ( as lost as Paris Hilton in a library). analiza ustvarjalnosti postane še kompleksnejša, če jo opazujemo v prevodni relaci- ji. kot že v uvodnem poglavju ugotavlja Venuti (1995), je v anglosaksonski tradiciji prevajanja močno zakoreninjeno prepričanje, da mora biti prevod čim manj opazen oziroma čim bolj prosojen. To med drugim pomeni, da prevajalčev jezik na nobeni ravni ne odstopa od splošne jezikovne norme, še bolj konkretno na ravni besedišča ne vsebuje slengovskih, pidžin ali narečnih izrazov ter je v vseh pogledih tekoč; z drugimi besedami se od prevajalca pričakuje, da besedilo normalizira. A fluent translation is immediately recognizable and intelligible, “famili- arised,” domesticated, not “disconcerting[ly]” foreign, capable of giving the reader unobstructed “access to great thoughts,” to what is “present in the original.” Under the regime of fluent translating, the translator works to make his or her work “invisible,” producing the illusory effect of transparency that simultaneously masks its status as an illusion: the translated text seems “natural,” i.e., not translated. (Venuti 1995: 5). Prevodoslovne teorije so doslej ponudile številne modele klasifikacij prevajalskih strategij (ivir 1987: 37, newmark 1988, schjoldager 2008: 92), s katerimi lahko pojasnjujemo ravnanje prevajalcev ob srečanju z ustvarjalnostjo. Mednje sodijo dobesedni prevod, opisni prevod, nadomeščanje (s kulturno ustreznico), izpust, dodajanje (eksplicitacija) in prevzemanje; nekateri avtorji ponujajo podrobnejše taksonomije prevodnih mikrostrategij. izbor klasifikacije pri našem ukvarjanju z 2 Prevedla avtorica prispevka. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 169 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 169 11.3.2013 8:54:36 Špela Vintar ustvarjalnostjo niti ni tako pomemben, saj sama identifikacija mikrostrategije še ne pove prav dosti o prevajalčevi ustvarjalnosti. kljub temu skuša denimo Holst (2010) v svoji raziskavi prevajalske mikrostrategije, kot jih definira anna schjol- dager (2008), razdeliti na bolj in manj ustvarjalne. Povsem nobene ustvarjalnosti po njenem ne kažejo dobesedni prevodi, kalki in prevzeti prevodi, medtem ko se pri nadomeščanju, permutaciji, priredbi, parafrazi, eksplicitaciji itd. lahko kaže prevajalčeva ustvarjalnost. s tako postavljenim modelom avtorica kvantitativno analizira izbrana besedila in »meri« stopnjo ustvarjalnosti. Verjetno najbolj znana na korpusu temelječa raziskava ustvarjalnosti je delo dorothy kenny (2001), ki je pogled usmerila predvsem v leksikalne značilnosti besedil in z mnogimi svojimi metodami neposredno navdihnila tudi pričujoči prispevek. kenny uporablja nemško-angleški korpus literarnih besedil in opazuje predvsem enopojav- nice ter redke kolokacije, med katerimi pogosto najdemo ustvarjalnost na ravni zapi-sa, besedotvorja, nepričakovanih pomenskih asociacij, slikovitih primer in podobno. Vse ustvarjalne leksikalne enote, ki jih identificira v izvirniku, avtorica nato v analizi prevodne rešitve razdeli na dve osnovni kategoriji: tiste, ki jih prevajalec normalizira ali grobo rečeno »povozi« z uporabo ustaljene, ne-nove leksikalne enote, in tiste, ki jih prevajalec v prevodu kompenzira; pri tem kenny izhaja iz predpostavke, da je za ohranitev ustvarjalnega leksema v prevodu vselej potrebna kompenzacijska strategija, saj neposreden prevod ni možen. njene kvantitativne ugotovitve večinoma kažejo na močno prevlado normalizacijskih prevodnih rešitev, ki leksikalno bogastvo izvirnika precej oklestijo, čeprav po drugi strani kenny priznava tudi, da vseh primerov kom-penzacije ni enostavno odkriti, saj prevajalci »povoženo« ustvarjalnost morda nado- mestijo v drugi povedi ali sploh na drugi besedilni ravni. 3 opiS virov in priStopa Tako kot druge raziskave v tej monografiji tudi ta kot glavni vir uporablja kor- pus spook, in sicer vse njegove dele. ker je korpus s tehničnega vidika podrobneje opisan v prispevku Tomaža erjavca v tej monografiji, tu splošnih številk ne bomo navajali, o njegovi vsebinski sestavi, ki še kako vpliva na rezultate naše raiziskave, pa bomo spregovorili v okviru sklepne razprave. Zaenkrat poudarimo le, da vsak od štirih vzporednih delov korpusa vsebuje sodobna leposlovna dela v izvirniku in prevodu v slovenščino, primerljivi slovenski korpus pa zajema sodobna leposlovna dela, izvirno pisana v slovenščini. jezikovne ustvarjalnosti torej lahko na vseh ravneh pričakujemo veliko, naša raziskava pa je usmerjena v leksikalni inventar besedil. izhodiščno vprašanje raziskave je, ali so prevajalci pri izboru besedišča bolj ali manj ustvarjalni kot avtorji besedil, pri čemer ustvarjalnost na besedni ravni ra- zumemo predvsem kot rabo redkih besed ter inovativno kovanje novotvorjenk iz 170 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 170 11.3.2013 8:54:37 Ptičji Pogled na leksikalno ustvarjalnost . . domačega ali sposojenega morfološkega gradiva. Metodološko je raziskava pre- prosta, saj v kvantitativnem delu analize opazujemo dve vrsti besed: a) enopojavnice ( hapax legomena). iz vsakega dela korpusa izločimo besede, ki se pojavijo le enkrat, ta seznam pa primerjamo še z besednim seznamom splošnega korpusa Gigafida3 in ugotavljamo razmerje med številom neza- beleženih enopojavnic ter celotnim besednim inventarjem korpusa. b) besede, ki se pojavljajo v le enem knjižnem delu. besedni seznam posame- zne knjige primerjamo z besednim seznamom celotnega korpusa in ohra- nimo le besede, ki se pojavljajo zgolj v enem delu. Število teh besed nor- maliziramo glede na velikost korpusa in primerjamo razmerja med seboj. oba opisana pristopa lahko razumemo tudi kot načina za ožanje preiskovanega prostora, saj tako pridobljeni seznami sicer vsebujejo veliko zanimivega besedne- ga gradiva, vendar lahko šele ročni pregled in analiza sobesedila pokažeta, ali gre res za ustvarjalno rabo, ali je besedo zakrivil tiskarski škrat ali morda napaka med digitalizacijo in oblikoskladenjsko obdelavo. Zato se v drugem delu analize po-svetimo pregledu besednih seznamov in raziskavi izbranih produktivnih pripon. Medtem ko smo za kvantitativni del izdelave in sejanja besednih seznamov upo- rabili lastne programske skripte v perlu, smo se pri ročnem pregledu izbranih po- javov in sobesedila naslonili na korpusni iskalnik Cuwi4, ki s svojimi številnimi možnostmi tudi laičnim uporabnikom omogoča podroben vpogled v drobovje korpusa spook. ker je pogostost posamezne besede v središču naše pozornosti, smo celotno razi- skavo izvedli na lemah. To sicer pomeni, da so frekvenčni podatki bolj zanesljivi, vendar se moramo obenem zavedati, da so napake pri lematiziranih oblikah ne- znanih, redkih ali prevzetih besed zelo pogoste. Pri ročni analizi smo zato najprej rekonstruirali besedno obliko, ki je dejansko izpričana v korpusu. 4 rezultati kvantitativne in kvalitativne analize lekSikalne uStvarjalnoSti 4.1 enopojavnice in besede, ki se pojavljajo le v eni knjigi enopojavnice ali hapax legomena so besede, ki se v posameznem podkorpusu pojavijo le enkrat in so zaradi te svoje edinstvenosti že same po sebi zanimive. V našem primeru enopojavnice opazujemo na ravni lem. Med primeri enopojavnic najdemo tako zatipkane besede ( žužeika, utesnjujočc), povsem pravilne slovenske 3 http://www.gigafida.net 4 http://nl.ijs.si/cuwi/spook SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 171 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 171 11.3.2013 8:54:37 Špela Vintar besede, ki so se po naključju pojavile le enkrat ( utopljenka, stožec, pridrveti), lastna imena in izpeljanke iz njih ( Pittsburgh, potterjevsko, Malfoyevi), in inovativne tvorjenke, ki so plod avtorjeve ali prevajalčeve ustvarjalnosti ( lakotnost, velekača, kvautepazdaj, ksenogamija). V skladu z Zipfovim zakonom razmerje med velikostjo korpusa in številom eno- pojavnic v njem ni linearno, zato smo vrednosti v Tabeli 1 normalizirali na 10.000 besed, vseeno pa rezultati v Tabeli nakazujejo višji delež enopojavnic v prevodih v primerjavi z izvirnimi besedili. Zadnja dva stolpca tabele navajata še število enopojavnic, ki niso izpričane v korpusu Gigafida, ter njihov normalizirani delež v primerjavi s skupnim številom različnic v podkorpusu. tabela 1: število in delež enopojavnic v posameznih delih korpusa Št. različnic Št. Norm. delež Št. Norm. delež enopojavnic enopojavnic, enopojavnic, ki niso v ki niso v Gigafidi Gigafidi angleško32.299 13.256 0,4104 4.050 0,125 slovenski francosko­ 28.009 10.804 0,3857 2.347 0,083 slovenski nemško19.160 8.480 0,4425 1.607 0,084 slovenski italijansko­ 19.621 7889 0,4020 1.742 0,088 slovenski slovenski 41.009 16.444 0,4009 3.657 0,089 izvirni Če skušamo te številke interpretirati, lahko najprej ugotovimo, da je delež enopo- javnic nekoliko višji v prevodnem delu korpusa, saj znaša povprečje vseh štirih de- lov 0,41. delež enopojavnic, ki se ne pojavljajo v korpusu Gigafida, je znatno višji v angleško-slovenskem delu korpusa, kar nakazuje na višjo stopnjo ustvarjalnosti. To vsaj na prvi pogled potrjuje tudi pregled seznama teh besed, saj v njem naj- demo cele besedne družine novotvorjenk ( bunkljomrzec, bunkljevski, bunkljoliza, bunkljefob, bunkljati, bunkeljstvo; zvarkoslovec, zvarkarstvo, zvarkarjev), poleg teh pa še številne grozde tvorjenk s produktivnimi predponami ( veleveriga, velevreden, veletrebuh, veleponosen, velekača, veleganten). V nemško-slovenskem spisku je novotvorjenk manj, zato pa precej besed, ki so se na seznamu znašle zaradi napačne lematizacije in napak pri skeniranju ( zaprisezi 172 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 172 11.3.2013 8:54:37 Ptičji Pogled na leksikalno ustvarjalnost . . -> *zapriseziti, zaljubIjeno -> *zaljubijen, zaktičati -> *zaktičati, zadrževanjern -> *zadrževanjerna), v francosko-slovenskem pa poleg novotvorjenk izstopajo imena in citatne besede v francoščini. Primerjava povprečnega deleža novih besed v prevodnih podkorpusih (ta znaša 0,095) in v izvirnem delu korpusa se nagiba v korist prevodov; tega podatka vseeno morda ne kaže razumeti kot dokaz, da so izvirniki manj ustvarjalni. bolj verjetno tiči razlog v večjem številu (tujih) lastnih imen, ki se v prevodih ohra- njajo ali le delno slovenijo in s tem povečajo obseg tistih besed, ki jih v korpusu Gigafida ne zasledimo, svoje pa doprinesejo tudi napake, ki so še posebej pogoste v nemško-slovenskem podkorpusu. 4.2 besede, ki se pojavljajo le v enem delu nadalje smo želeli iz korpusa izluščiti besede, ki se pojavljajo zgolj v posamezni knjigi, saj smo predvidevali, da je v teh leksemih skrite največ besedne ustvarjal- nosti. besedni seznam vsake posamezne knjige smo primerjali s seznamom celo- tnega korpusa in obdržali le tiste, ki se pojavljajo le v posamezni knjigi, pri tem pa pogostost ni bila pomembna. Tabela 2 kaže povprečno število takih besed za vsak podkorpus, čeprav je v resnici bolj relevanten podatek za vsako knjigo posebej. ker so bila odstopanja med po- sameznimi deli precejšnja, podajamo še standardno deviacijo. tabela 2: besede, ki se pojavljajo le v eni knjigi Skupni seštevek Povprečni delež Standardni odklon besed, ki se glede na število pojavljajo v samo različnic enem delu angleško­slovenski 18.028 0,21 0,074 nemško­slovenski 13.644 0,24 0,134 francosko13.832 0,15 0,056 slovenski italijansko­slovenski 11.398 0,24 0,097 slovenski izvirni 20.473 0,12 0,048 Pregled teh spiskov ogromno pove o žanru in tematiki dela. Pri fantazijskih ro- manih so novoizumljene besede vezno tkivo, okrog katerega se plete zgodba, tako SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 173 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 173 11.3.2013 8:54:37 Špela Vintar najdemo denimo pri Gospodarju prstanov visoko na seznamu besede vilin, kačje- ust, orthanec, entinja, polovnjak, mrkolesje, pri Harryju Potterju pa hestija, biritch, Dobrodella, frčamrežje, bunkljelogija, zvarkoslovec. Pri bolj realističnih žanrih na vrhu spiskov najdemo predvsem osebna in zemljepisna imena ter poimenovanja drugih kulturno specifičnih reči, tako na primer pri inšpektorju Morseju Eriks- son, morsov, wythamski, seckhamski, blenheimski, Kidlington, Glenfiddich; pri Leyli bajram, fatma, derviš, kuruš, efendi; manj pa pravih inovativnih tvorjenk, kot so plezalček, grivar, kvazivseznati. dela, bogata z dialogi, vsebujejo veliko nižjepogo-vornih, slengovskih ali narečnih besed, tako denimo pri belih zobeh štacuna, paki, kelnar, prefukati, sapralot, keš, lezba; pri ni me strah pička, pofočkati, jebemomast, navaliti, štekati. seznami se močno razlikujejo tudi po besednovrstni sestavi, tako denimo v austerlitzu po pogostosti močno izstopajo nekoliko starinski prislovi, npr. docela, malodane, spričo, navzlic, zlagoma, prejkone, čeravno. da bo slika popolnejša, navedimo še primere besed, ki so značilne za posame- zna izvirna slovenska dela. kot pri prevodih se tudi v izvirnikih skozi specifično besedišče zrcalita tematika in žanr, oboje pa se neločljivo prepleta z avtorskim slogom. Tako se v besednem seznamu dela Umri kaže vojaški besednjak ( desetar, intendantski, rezervist, postolje, gušterski, piketaš) s številnimi inovativnimi tvor-jenkami ( klobasariti, razpljuznen, bambusar), v Potapljanju na dah potapljaško- -navtični ( vrša, potapljačica, neopren, valobran, kašeta, sidrni, jeklenka, podhlajen). nezmotljiv avtorski pečat v divje slikovitih pridevnikih najdemo v Pogledu na Tycho brahe ( pikljajoč, grbinast, srkljiv, razcufan, skrepenel, steklinast, prilizljiv), svežo mešanico pogovornih in dialektalnih sestavin v koledarju evinih razpolo- ženj ( mesič, horsburger, holivudar, rugzak, fkuhati), Patosih ( fakinšit, brader, tehace, psihič, bajdevej, šluk), seksu, ljubezni in tem ( eht, navlečen, skvot, fukiš, hardkor) in omejenem roku trajanja ( košta, pronk, mrtvica, zakraspa, kuzlica, špringel). sodeč po številkah v Tabelah 1 in 2 je delež potencialno ustvarjalnih besed v prevodih nekoliko višji kot v izvirnikih, in to velja tako za enopojavnice kot za besede, ki se pojavljajo v le enem delu. Vendar je številke, kot vedno, treba jemati z določeno mero previdnosti. ko namreč sezname pogledamo z budnim očesom, so med avtorsko specifičnimi izrazi v precejšnjem deležu lastnoimenske sestavine, te pa bi zagotovo označili za manj ustvarjalne od pravih novotvorjenk in slikovitih skovank. Za pravi vtis o slogu izbranega avtorja ali prevajalca je torej neizbežno treba pogledati posamezne primere s sobesedilom vred. 4.3 analiza izbranih produktivnih pon Če nekako intuitivno privzamemo, da je na leksikalni ravni pravo ustvarjalnost mogoče izživeti predvsem z besedotvorjem, si velja ogledati, ali prevajalci in 174 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 174 11.3.2013 8:54:37 Ptičji Pogled na leksikalno ustvarjalnost . . avtorji pri kovanju svežih besed uporabljajo enake pristope in v podobni meri. V ta namen smo analizirali pet produktivnih pon, in sicer smo iz spiskov za posa- mezno delo specifičnih besed izluščili vse tvorjenke z določeno pred- ali pripono in obdržali le tiste, ki jih ne najdemo v sskj. 4.3.1 -ovje, -išče, -anje Pripona -ovje je srednje produktivna, v vseh spiskih za posamezno delo značilnih besed najdemo skupaj 63 različnic na -ovje, od tega 9 v izvirnih besedilih in 54 v prevodih. semantika te pripone nakazuje določeno količino nečesa, predvsem v prostorskem ali površinskem smislu ( tramovje, mesovje, zidovje). Med prevodi so le tri tvorjenke take, da jih ne najdemo v sskj ( dlakovje, hobitovje, popkovje), prav tako so tri takšne v izvirnikih ( smetovje, smrklovje, hribčkovje), kljub temu pa so še številne druge med njimi slikovite in domiselne, čeprav so zabeležene tudi v sskj ( meglovje, ritovje, steblovje). Pomensko od pričakovane semantike nekoliko odstopa hobitovje, ki se nanaša na skupnost hobitov, in smrklovje, ki je rabljeno v pomenu najstniki. Pripona -išče je nekoliko produktivnejša s 161 različnicami, od tega 34 v izvirnikih. Pomensko označuje kraj, kjer se nekaj nahaja ali dogaja; prav iz tega razloga se veže tako z glagoli kot s samostalniki ( izstrelišče, dirkališče, perišče; grobišče, šo-tišče, praprotišče). V naših prevodnih besedilih najdemo pet tvorjenk, ki jih sskj ne pozna ( prekrcavališče, pretovarjališče, entišče, puščišče, divjišče), v izvirnikih pa le eno ( alojzijevišče). Morda je zanimivo divjišče, predvsem ker je podstava pridevniška, vendar gre tu za tvorjenko pri prevajanju krajinskega imena Wilderland. od opazovanih pripon je najproduktivnejša -anje, saj najdemo kar 2.362 raz- ličnic, od tega 634 v izvirnikih. Pripona je namenjena tvorjenju glagolnikov in se veže izključno na nedovršne glagole, ki pa so v našem primeru pogosto novotvorjenke, pogovorne in narečne besede. Pri prevodih jih 27 ne najdemo v sskj: piknikovanje, vagoniranje, sobrenčanje, poročevanje, pogovarjalopoljubljanje, njevanje, parliranje, postrganje, biljardiranje, izdejanjanje, metamorfanje, posmrčavanje, prdnikolanje, zagrebanje, dozivanje, čvrkotanje, cmerikanje, bo-botanje, pogrmevanje, mikroinjiciranje, neravnanje, driblanje, fafanje, čekiranje, samopohabljanje, napikovanje, zoprvanje; pri izvirnikih pa je takih 38: kravlanje, prcanje, rvanje, švindlanje, postojevanje, mežikljanje, skimavanje, fafljanje, odpo-tovanje, samoreklamiranje, korigiranje, jajcanje, fajfanje, ricmanje, čmokotanje, mikroskopiranje, dilanje, skvotanje, avtofajfanje, flancanje, parazitiranje, škljoca-nje, spregledovanje, granatiranje, preoblačevanje, zdehanje, rentiranje, votkanje, tituliranje, bipanje, bavkanje, aplaudiranje, cigumiganje, direktorovanje, droben-tljanje, klopatanje, šklemfanje, zafrčkavanje. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 175 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 175 11.3.2013 8:54:37 Špela Vintar 4.3.2 raz-, pre-, iz- Glagolske predpone raz-, pre- in iz- so vse precej produktivne, za prvo najdemo 438 različnic, od tega 96 v izvirnikih, za drugo 603 različnic, od tega 153 v izvirnikih, in za tretjo 425 različnic, od tega 78 v izvirnikih. Med bolj izvirnimi v prevodih so razklobasati, razkokodajsati, razginiti, razznavati, razturati, razpredalčkati, razkrstiti; pretleti, prelicitirati, prežarjati, prepetnajstiti, presukati, preže-nivati, prežuravati; izsanjati, izstokati, iz-mene-dati, izklokotati, v izvirnikih pa razprhnevati in razprsniti; premodriti, presrati, prešlatati, prepacati, preštrihati, pre- švercati, preseravati, prekvasiti, premalati, prefarbati, prešaltati; izbehariti, izdurati. Tu je morda edinkrat opazna razlika med prevodi in izvirniki glede pogovornih besed, saj jih je v izvirnikih pri glagolih s predpono pre- precej. seveda bi bilo zanimivo analizirati še druge pone, prav tako pregled spiskov brez sobesedila ne daje prave slike o ustvarjalni rabi. kljub temu pa lahko rečemo, da je med zabeleženimi leksemi tako v izvirnikih kot v prevodih veliko resnično izvirnih novotvorjenk. 5 razprava in Sklep Med pregledovanjem spiskov enopojavnic, besed, ki se ne pojavijo v Gigafidi in besed, ki se pojavijo le v eni knjigi, se najprej z vso močjo zavemo, kako bogate so besedotvorne zmožnosti slovenščine in kako malo jih uporabljamo v vsakdanji jezikovni rabi. Pisana zmešnjava tujk in lastnih imen, slengizmov, zastarelih in ljudskih izrazov, strokovnih terminov ter pristnih svežih skovank nas naglo pre- priča, da je v leposlovju jezik tako v izvirnikih kot v prevodih še kako živ in sočen, prevajalci pa si upajo prav tako drzno zaorati leksikalno ledino. Pomembnih kvantitativnih razlik med izvirniki in prevodi tudi številke ne kažejo; glede deleža enopojavnic so v rahlem vodstvu prevodi, prav tako glede deleža besed, ki niso v Gigafidi, vendar to zlahka pojasnimo z večjim številom nesloven- skih sestavin, predvsem imen in citatno prevzetih besed. ker prevodna literatura predstavlja okno v tuje kulture, je ta rezultat pričakovan. V obeh tabelah pa je bilo opaziti pomembno odstopanje angleško-slovenske- ga dela korpusa, tako glede deleža nenajdenih enopojavnic kot glede deleža za knjigo specifičnih besed. To nakazuje nekoliko večjo besedno ustvarjalnost pri prevajalcih iz angleškega jezika, kar je drzna hipoteza. dejstvo je, da je med pre- vajalci iz angleščine tudi branko Gradišnik, ki slovi po svoji ljubezni do kovanja besed, po drugi strani pa je morda korpus žanrsko nekoliko neuravnotežen in 176 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 176 11.3.2013 8:54:37 Ptičji Pogled na leksikalno ustvarjalnost . . zato neupravičeno izpostavlja prav ta jezikovni par. Fantazijski roman je namreč gotovo žanr, ki neobhodno zahteva izumljanje besed, in v angleško-slovenskem podkorpusu so kar trije fantazijski romani ter še en znanstvenofantastični roman. V drugih podkorpusih ta dva žanra skoraj nista zastopana. druga opazna razlika, ki ne izhaja iz številk, zato pa postane toliko bolj očitna pri ročnem pregledu spiskov, je prisotnost slovenskih slengizmov, pogovornih iz- razov in narečnih besed v izvirnikih, medtem ko so prevodi v tem delu besedišča skromnejši. Tudi tu je razlog očiten – izvirniki so kulturno umeščeni v različne socialne in geografske miljeje v sloveniji, zato tudi protagonisti uporabljajo lo- kalno besedišče, medtem ko prevodi predstavljajo bodisi tuja bodisi fantazijska kulturna okolja. Pomemben segment, ki pričujoči raziskavi manjka, je kvantitativno podprta ana- liza ustvarjalnosti v tujih izvirnikih ter strategij transferja ustvarjalnih leksemov v ciljni jezik. Za to bi morali za vse štiri izvirne jezike pridobiti rojene govorce kot informante, ki bi presojali o ustvarjalni rabi, saj je za razumevanje pomenskih nians in jezikovnih inovacij nujno potrebna najvišja raven jezikovne kompetence. Čeprav smo za ptičji pogled na ustvarjalnost v prevodih in izvirnikih uporabili razmeroma enostavne korpusne metode, so rezultati – sicer le za ozek segment avtorjev, prevajalcev in žanrov, ki jih zajema spook – relevantni in spodbudni. Za razliko od sorodnih študij v tujini (prim. kenny 2001) zaenkrat ni dokazov o poudarjeno normalizacijskih prevodnih strategijah, nasprotno – v prevodih je novega besedišča celo več kot v izvirnikih. a podobno kot pri vsaki korpusni raziskavi je za celovitejši vpogled v jezikovne pojave in prevodne strategije nujno zapustiti spiske in številke in se ukvarjati z besedili, saj je ustvarjalnost preširok in presubtilen pojem, da bi ga lahko opisovali na ravni posameznih leksemov. viri attridge, derek, 2004: The Singularity of Literature. London/new York: routledge. bokal, Ljudmila, 2003: jezikovne spremembe s stališča novih besed, Slovenski jezik – Slovene language studies 4, 13–24. Carter, r. a. in McCarthy, M.j., 2004: Talking, creating: interactional language, creativity and context. Applied Linguistics, 25 (1): 62–88 Holst, june L. F., 2010: Creativity in translation. ba Thesis, department of Language and business Communication, aarhus University. ivir, Vladimir, 1987: Procedures and strategies for the translation of culture. To- ury, Gideon (ur.) Translation Across Cultures. new delhi: bahri Publications. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 177 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 177 11.3.2013 8:54:37 Špela Vintar jordanous, anna, 2010: Defining Creativity: Finding Keywords for Creativity Using Corpus Linguistics Techniques. Proceedings of the First International Conference on Computational Creativity (ICCCX), Lizbona, Portugalska. kenny, dorothy: 2001. Lexis and Creativity in Translation. Manchester: st. jerome. Logar berginc, nataša, 2004: stilno zaznamovane novotvorjenke. Vidovič Muha, ada (ur.): Slovensko jezikoslovje danes. Ljubljana : slavistično društvo slovenije, 2006. newmark, P, 1988: A Textbook of Translation. Hemel Hempstead: Prentice Hall. Pattison, ann, 2006: Painting with words. Loffredo, e. in Perteghella, M. (ur.) Translation and Creativity: Perspectives on Creative Writing and Translation Studies. London/new York: Continuum international Publishing Group. schjoldager, anne, 2008: Understanding Translation. aarhus: academica. Veale, Tony in butnariu, Cristina, 2006: exploring Linguistic Creativity via Pre- dictive Lexicology. Zbornik konference ECAI'06: Third Joint Workshop on Com- putational Creativity. < http://afflatus.ucd.ie/Papers/predictiveLex.pdf> Veale, Tony in Hao, Yanfen, 2008: Generating and Understanding Creative Comparisons. AAAI Spring Symposium: Creative Intelligent Systems 2008: 123–127 Venuti, Lawrence, 1995: The Translator’s Invisibility: A History of Translation. London/new York: routledge. Voršič, ines, 2010: Novotvorjenke v tiskanih in spletnih oglasih. diplomsko delo. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta. 178 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 178 11.3.2013 8:54:37 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 179 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 179 11.3.2013 8:54:37 Mojca Šorli Pragmatični pomen in semantična prozodija v medjezični perspektivi: primer slovenščine in angleščine Mojca Šorli Trojina, zavod za uporabno slovenistiko mojca.sorli@trojina.si abstract The present paper is focused on ways in which the pragmatic (functional) mean- ing that arises from the elements of the ‘extended unit of meaning’ and various contextual features comes into play in identifying appropriate translations. The possibility to analyse vast amounts of linguistic data has brought about changes both in methodology as well as in the ways we perceive certain language phe- nomena. Corpus analysis and new methods in the analysis of pragmatic com- ponents of meaning have yielded significant results in areas such as the treat- ment of semantic prosody. in the introductory part, we present the theoretical background on semantic prosody and the extended unit of meaning as defined by j. sinclair. in the analysis part, we first examine from a monolingual point the slovene paradigm for postati rdeč and the corresponding english paradigm to become red, and conclude by comparing the two and matching up lexical items according to their collocational, colligational and contextual patternings. Keywords: corpus analysis; translation; unit of meaning; pragmatics; semantic prosody 180 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 180 11.3.2013 8:54:37 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . 1 uvod – empirični podatki in pragmatični pomen Tudi za pragmatične vidike pomena je pomembno, da so primerno opisani na podlagi empiričnih podatkov o njihovem pojavljanju v realnih besedilih. ključno za razumevanje pomenotvornega procesa v vsej njegovi celovitosti je opazovanje t. i. semantične prozodije, ki je integralni del razširjene enote pomena ( extended unit of meaning). Pojem izhaja iz t. i. neofirthovske1 jezikoslovno-leksikografske tradicije j. sinclairja (sinclair 1993, 1996, 2004; Louw 1993; stubbs 1995; bublitz 1996; Hunston in Francis 1999; Tognini-bonelli 2001; Channell 2003; Hunston 2007; Partington 1998, 2004; Philip 2009), temelječe na analizi elektronskih korpusnih besedil, ki frazeološkosti v jeziku ne vidi kot posebnost, temveč kot osnovno načelo njegove organiziranosti, medtem ko je načelo t. i. proste izbire ( open choice) sicer prisotno, toda ne tipično. nekateri avtorji opisujejo pojav tudi kot kolokacijska, diskurzna ali pragmatična prozodija (npr. stubbs 2001). Frazeološkost prinaša s seboj tudi deleksikaliziranost, kar pomeni, da je pomen besed močno odvisen od kon- teksta. spoznanje, da je večina konvencionalnega jezika pravzaprav deleksi- kaliziranega (sinclair 1991: 113),2 spodbuja prevajalca, da dela predvsem s pragmatičnim, funkcijskim pomenom, kar pomeni, da postavlja pomen nad obliko besed in s tem pripomore k natančnejšemu prenosu vsebin (Philip 2003: vii). 1.1 korpus V predkorpusnem obdobju so bile možnosti, da bi sistematično raziskovali komponente pomena, ki presegajo raven besed, zelo omejene, saj so te vezane ne le na regularnosti v skladnji oz. skladenjskih vzorcih, tipično na ravni kolo- kacije, temveč tudi na regularnosti v širšem besedilnem okolju in situacijskem kontekstu, ki jim pravzaprav ni mogoče pripisati enotne kategorije. Poleg splo- šnih enojezičnih korpusov so za prevodno in leksikografsko prakso, pa tudi prevodoslovno teorijo, nepogrešljivi vzporedni ali primerljivi dvo- ali večjezični korpusi besedil (v slovenskem okolju je tak npr. večjezični korpus sPook).3 V korpusih je mogoče v trenutku dobiti vpogled v rabo tako tujega kot mater- nega jezika, kar prevajalcu omogoča, da preveri svojo intuicijo v primerjavi z dejansko rabo. 1 j. r. Firth je bil med prvimi, ki je poudarjal pomen leksike v opisnem jezikoslovju, po njem pa je prevzeto tudi poimenovanje prozodija, ki ga je sam uporabljal za raziskovanje analognih pojavov v fonologiji. 2 kot meni sinclair : “[...] normal text is largely delexicalized, and appears to be formed by the exercise of the idiom principle, with occasional switching to the open-choice principle”. 3 sPook: http://lojze.lugos.si/spook/index.html (dostop 30. 9. 2012) SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 181 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 181 11.3.2013 8:54:37 Mojca Šorli 2 Semantična prozodija: vrednotenje in (pragmatična) Funkcija Pomen, ki se udejanja v semantični prozodiji, je pragmatične narave, pomeni pa, nekoliko poenostavljeno, način, na katerega je mogoče navidez nevtralne bese- de razumeti tudi s pozitivnimi in negativnimi asociacijami, kot jih razvijejo ob pogostem sopojavljanju z drugimi besedami. namen prispevka je med drugim pokazati, da gre še za mnogo več kot le za preprosto polarizacijo. izraz semantična prozodija (dalje: sP) je doživel precejšen razvoj od časa, ko se je prvič pojavil, kar je povzročilo nekaj nejasnosti glede tega, kaj kateri avtor z njo pravzaprav misli. kritični pogled na obravnavo oz. rabo pojma v okviru leksikalnega pomena je podal Whitsitt (2005). Medtem ko sP pogosto (vsebinsko) enačimo s semantič- no preferenco, nekatere novejše študije (npr. Philip 2009) kažejo, da če pojem obravnavamo v širšem kontekstu, ob podrobni razčlenitvi sestavin razširjene eno- te pomena, ta vključuje pravzaprav dve ravni pomenske analize, pri čemer je ena besedno, druga pa funkcijsko, frazeološko ali kontekstualno pogojena. Prozodija je rezultat subtilnih pomenotvornih procesov in čeprav gre v osnovi za kolokacij- ski pojav, jo lahko ugotavljamo šele ob pregledu širšega sobesedja in razbiranju različnih kontekstualnih ključev, predvsem pa z analizo velikega števila zgledov dejanske rabe, saj do nje ne moremo dostopati introspektivno. sP je prisotna v naravnem jeziku tako, da jo dejanska jezikovna raba implicira, vendar le redko neposredno izrazi (sinclair 1994). Pomensko zakritost sP izpostavlja tudi Hun- ston (2002: 61, 119, 141–142). Predpostavljamo lahko, da gre pri pojavu sP za težavnost zlasti pri enkodiranju, saj najbrž drži, da načeloma kot rojeni govorci pragmatični pomen obvladujemo nezavedno, vendar je na tem mestu poudarek na ozaveščanju procesov in razumevanju izbir, zlasti pri prevajanju. kot ugotavlja jurko (2012: 88), je tudi sP idiosinkratična in ne funkcionira vedno enako v primerjanih oz. kontrastiranih jezikih. Vendar pa kaže, da predstavlja največjo težavo prav možnost, da bomo podcenili njen pomen pri prevajanju. Tudi Gabro- všek (2012: 88) je mnenja, da sodobne izdaje pedagoških enojezičnih slovarjev praviloma kažejo večje zavedanje o tem pojavu – posebej v smislu nakazovanja »pozitivnih« ali »negativnih« vidikov leksikalnega pomena –, vendar je mogoče to področje leksikografskih opisov še nadgraditi, zlasti pa se ob tem zavedati pomena velikih, reprezentativnih korpusov besedil. 2.1 udeležba Sp glede na vrsto pomena Philip (2009) ugotavlja, da igra sP vlogo predvsem pri tvorbi t. i. perifernih ali kontekstualno pogojenih pomenov ( non-salient meanings). T. i. osrednji pomeni ( salient meanings) so »kodirani pomeni, hitro dostopni zaradi svoje 182 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 182 11.3.2013 8:54:37 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . konvencionalnosti, pogostosti, prepoznavnosti ali prototipičnosti« (Giora 2003: 10, prev. avt.), povezani pa so z besedami kot ortografskimi enotami. Gre torej za pomene, ki so uporabnikom jezika skupni in ki jih včasih imenujemo tudi »slo- varski« pomeni. Tudi t. i. sekundarni pomeni, ki niso nujno v enaki meri skupni vsem uporabnikom v jezikovni skupnosti, so vezani na besedo ali izraz, tipično npr. konotacija ali vrednotenjski pomen (na razlike med sP in konotacijo sta na primer skušala opozoriti že Louw (2000) in Partington (1998)). V nasprotju s temi so omenjeni »podoznačeni« ( underspecified) periferni pomeni, ki so intuiciji tipično nedostopni, določata pa jih kontekst in raba. 2.2 razširjena enota pomena V nadaljevanju predstavimo shematsko razgradnjo razširjene enote pomena, kot jo koncipira že sinclair (1996), njeno sodobno in poglobljeno različico pa izri- še Philip (2009) (za prevodoslovni pogled na enoto pomena oz. prevoda gl. npr. tudi dam-jensen in Zethsen (2008) in Tognini-bonelli (2001: 135)). izvorno štiripartitna razširjena enota pomena dobi v tej še peti element (asociacijo) in vsebuje skupaj: kolokacijo, koligacijo, semantično preferenco, asociacijo, in prozodijo. da bi laže razumeli razsežnosti kontekstualnega pomena, je znotraj tako zasnovane sheme pomembno ločiti med dekontekstualiziranim in kontekstualnim pomenom, čeprav gre za shematski prikaz, v katerem lahko potegnemo seveda zgolj shemat- sko ločnico med kolokacijo, koligacijo in semantično preferenco na eni ter tistimi komponentami, ki opredeljujejo funkcijo pomena, torej sP (po izvorni shemi tudi zunajjezikovno funkcijo), na drugi strani, in za katere menimo, da so prav tako po- membne pri iskanju ustreznega prevoda. Pri realizaciji sP je koligacija pomembna vsaj toliko kot kolokacija – prepoznava prozodije v besedilu se pogosto začne prav z identifikacijo koligacijskih preferenc. ker sta kolokacija in koligacija tako vsebinsko kot terminološko ustaljeni oz. splošno sprejeti, si bomo v nadaljevanju poleg sP od naštetih komponent podrobneje ogledali še semantično preferenco in asociacijo. 2.2.1 Semantična preferenca semantična preferenca je abstrahirana pomenska pripadnost kolokatorjev, s ka- terimi se beseda oz. leksikalna enota v besedilih najraje druži in ki jim lahko zato pripišemo določen semantični tip. Takšni kolokatorji lahko evocirajo tudi sekundarne pomene, na primer vrednotenjske in asociativne. semantično preferenco je mogoče še vedno prepoznavati v okviru besednega, dekontekstualiziranega po- mena, zato Hoey (2005: 23) poudari potrebo po jasni razmejitvi med semantično preferenco in prozodijo, kot jo je predvidel že sinclair. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 183 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 183 11.3.2013 8:54:37 Mojca Šorli 2.2.2 Asociacija izraz »asociacija« je uvedel Hoey (2005: 16ff, 22) in sicer kot nekakšen nadome- stni izraz za semantično preferenco. Po Philip (2009), ki namesto združevanja kategorij predlaga asociacijo kot dodatno, vmesno kategorijo (med preferenco in prozodijo),4 pa se asociacija od semantične preference razlikuje v tem, da je povezana s sekundarnim pomenom, zlasti vrednotenjem in konotacijo, od sP pa v tem, da ne opisuje funkcije pomena. 2.2.3 Semantična prozodija Medtem ko se semantična preferenca ključno veže na kolokacijo, je sP v skoraj enaki meri odvisna od kolokacije in koligacije ter drugih oprimkov pragmatičnega pomena, ki se nahajajo v širšem situacijskem kontekstu – teh pogosto ni mogoče umestiti v katero od uveljavljenih slovničnih kategorij, saj v besedilu niso eksplicitno izraženi s konvencionalnimi izraznimi sredstvi. V pričujočem prispevku bomo analizirali pomenske enote v njihovi celovitosti, torej z vsemi navedenimi sestavnimi elementi, od katerih vsak na svoji ravni prispeva k izgradnji pragmatičnega pomena. Po teoriji sinclairja (1996) se vsaka pomenska izbira začne prav na najbolj skrajnem robu razširjene enote pomena, kar vpliva na končno izbiro na ravni kolokacije oz. skladenjskega vzorca, ki naj bi bila tako pogojena z začetno izbiro sP oz. pragmatične funkcije. obširnejši pregled obravnave in razvoja pojma sP v leksikalnem pomeno-slovju je podal stewart (2010), v slovenskem prostoru pa Gabrovšek (2007), ki pre- dlaga obravnavo pojava v sklopu treh pomenskih ravni, tj. posamičnih enobesednih leksemov (konotacija), večbesednih enot (sP) in širšega sobesedila (sintagmatski pomen). Vse tri vrste pomena zajame s krovnim izrazom ‘asociativni pomen’. Za opis (enojezičnega) pristopa k pojavu v Leksikalni bazi za slovenščino5 gl. Šorli (2011). sintezo različnih interpretacij sP je opravila Philip (2009), ki je dogradila koncept na teoretskih izhodiščih zlasti sinclairja, Louwa, stubbsa in Tognini-bonellijeve. V teh okvirih smo opravili tudi podano dvojezično analizo in sicer z neposredno primerjavo podatkov v korpusu FidaPLUs6 s podatki na angleški strani. 2.3 medjezikovne študije semantične prozodije raziskovanje sP na dvo- ali večjezični ravni je še v razmeroma zgodnji fazi. eno prvih medjezikovnih študij je opravila Lewandowska-Tomaszczyk (1996). 4 V izvorni obravnavi leksikalnega niza ‘become red’ se kategorija asociacije ne pojavlja, vendar jo avtorica uvaja v svojem kasnejšem delu (Philip 2009), namesto tega pa opušča kategorijo t. i. zunajjezikovne funkcije, ki jo na tem mestu za slovenščino obravnavamo v kombinaciji s semantično prozodijo kot tistim vidikom razširjenega pomena, ki – funkcijsko opredeljen – stavi predvsem na širši situacijski kontekst. 5 Leksikalna baza (Lbs) (2008–2012) je del projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku . 6 184 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 184 11.3.2013 8:54:37 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . Med pomembnejšimi prispevki zadnjih desetih let, ki proučujejo druge jezike v kombinaciji z angleščino, naj navedemo Xiao in Mcenery (2006) za kitajščino, berber-sardinha (2000) za portugalščino, Partington (1998), Tognini-bonelli (2001), Philip (2003) in stewart (2009) za italijanščino, dam-jensen in Zethsen (2007) za danščino ter Munday (2011) za španščino; za primerjavo analognih pomenskih enot v paru slovenščina-angleščina gl. tudi Šorli (2012, v pripravi). 2.4 paradigmatski pristop spodnja shema, ki je povzeta po Philip (2003), ponazarja pristop k iskanju prevo- dno primerljivih enot pomena, pri čemer sta oba raziskovana jezika (tu označena kot L in L ) obravnavana kot izhodiščna, saj lahko le tako zagotovimo nepri- 1 2 stransko analizo, ki ne prihaja do zaključkov o pomenu in rabi enega jezika glede na drugega, običajno tistega bolj razširjenega. Stage 1 Stage 2 Stage 3 Stage 2 Stage 1 L1 L1 L1 L2 L2 L2 sense division sense division L2 prima facie L1 term equivalent term sense division sense division sense division sense division near-synonym i near-synonym i sense division sense division sense division sense division near-synonym ii near-synonym ii sense division sense division sense division ? sense division near-synonym iii near-synonym iii sense division sense division Slika 1: Shematski prikaz paradigmatskega pristopa k prevodni ustreznosti (po philip 2003) V prvi fazi je treba torej identificirati potencialno prevodno ustreznico in para- digmo delnih sopomenk ( near-synonyms), ki ji pripada izvorna beseda (L ), pa 1 tudi tisto, iz katere je mogoče izbrati prevodno ustreznico (L ). ko so znani člani 2 obeh paradigem, se identificirajo še njihovi ustrezni pomeni, s čimer dobimo pomenske enote. Pomene ugotavljamo s podrobno analizo vzorcev, tj. kolokacij, koligacij, frazeološke zgradbe, semantične preference, kontekstualnih značilnosti ter sP. Šele po takšni poglobljeni analizi je mogoče iskati primerljive prevode, tako na ravni splošnega kot partikularnega (ibid.). Tovrstni prevajalski postopek temelji predvsem na iskanju ustreznih primerljivih vzorcev v obeh jezikih, že ba- ker (1992: 57) je bila namreč mnenja, da je » nekoliko izgube, dodajanja ali izkri-vljanja pomena pogosto neizogiben del prevajanja« (prev. avt.). SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 185 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 185 11.3.2013 8:54:37 Mojca Šorli 3 analiza primera – metodologija raziSkave V neposredni analizi smo primerjali rabo izbranih leksikalnih enot za postati rdeč v enojezičnem korpusu FidaPLUs v modulu besedne skice. 7 Pri tem smo ugotavljali, v kolikšni meri se na videz ustrezni posamezni člani paradigem v svojih strukturnih in besedilnih značilnostih tako formalno kot funkcijsko ujemajo s člani paradigem v angleškem jeziku. Za angleško stran smo uporabili obstoječo analizo leksikalnega niza become red in sopomenk (Philip 2003),8 ki smo jo primerjali s podatki na slovenski strani.9 korpus FidaPLUs je s 621 milijoni besed nekoliko večji od korpusa bank of english, vendar so rezultati kljub vsemu pri- merljivi (nabor analiziranih konkordanc na slovenski strani smo omejili na 200). da je funkcijski pristop k prevajanju in dvojezični leksikografiji nujen, meni To- gnini-bonelli, ki je že pred leti pozvala k izgradnji podatkovnih baz s prevodnimi omrežji ( translation webs) (2001: 150–154), saj bi te občutno olajšale vrsto nalog v dvojezični praksi. Paradigma PosTaTi rdeČ vs. beCoMe red Študija paradigem v paru postati rdeč/ become red ilustrira Hallidayevo (1992: 15) trditev, da mora vsaka jezikovna teorija temeljiti na teoriji pomena kot izbire, če naj bo relevantna za prevod(oslovje). iz navedenega bo razvidno, da avtor izbere pomen iz vrste različnih možnosti, zato mora prevajalec skušati izbrati ustrezni pomen iz ekvivalentnega niza možnosti. Če skušamo za vsakega člana določiti najustreznejši prevod, moramo identificirati vse tiste njegove značilnosti, ki ga ločijo od drugih, nato pa mu najti najboljšo ustreznico v primerljivi paradigmi ciljnega jezika (Philip 2003: 258). 3.1 primer: postati/postajati rdeč (425/88) Glagola pripadata paradigmi, ki je vsaj na prvi pogled prevodno neproblematič- na, vendar podrobnejši pregled sobesedja in situacijskih kontekstov pokaže zani- mive razlike. Za izraz postati rdeč so značilni kolokatorji, ki označujejo dele telesa, npr. obraz, koža, oko/oči, bodisi kot bolezenski simptomi, npr. 7 Besedne skice (Word sketches) so povzetki kolokacijskega vedenja besed v programskem okolju sketch engine (ske) . Za sekundarno preverjanje relevantnosti podatkov smo uporabili slovenski milijardni korpus Gigafida . 8 Za svojo izhodiščno analizo angleške paradigme, izbrane na osnovi ponujenih prevodov v slovarju ragazzini (1995), je G. Philip uporabila takrat 450-milijonski korpus Bank of English. Veljavnost podatkov v leta 2003 opravljeni angleško-italijanski analizi angleškega niza glagolov ‘become red’ smo preverjali v sodobni angleški leksikalni bazi danTe (45.000 gesel, 2010, ). 9 V analizi smo uporabili le najbolj tipične, izstopajoče člene v paradigmatskem nizu, tako npr. v slovensko paradigmo nismo vključili sicer obstoječih, a manj pogostih zagoreti; pordečeti; rdečiti se. 186 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 186 11.3.2013 8:54:37 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . 1. Oko že v nekaj urah po okužbi postane rdeče, ščemi in srbi ter kmalu začne izločati rumenkast izcedek oziroma gnoj. 2. Koža in meso okoli rane postaneta rdeča, vroča in nabrekla. ali kot znak odziva telesa na čustveni pretres, tipično jezo ali sram, ali telesni napor, npr. 3. Čutila sem, kako postajam rdeča od sramu, in stopila sem z avtobusa. 4. Začutil sem, kako sem postajal rdeč, iz nosnic mi je puhala sapa, vroča kot zmajev ogenj. koligacijsko prevladujejo raba v 3. osebi ednine v medicinskih kontekstih ter raba s prislovi stopnje in načina. Med frazeološkimi zvezami, ki opredeljujejo način, najbolj izstopa postati rdeč kot kuhan rak. dopolnila pogosto določajo natanč- nejši odtenek rdeče barve (škrlatno, temno itd.), tudi ko gre za druge pomene. Preostale konkordance pripadajo predvsem dvema izstopajočima semantičnima skupinama: spreminjanje barve pri morskih živalih, npr. 5. Brat škarpene je škarpun ali škarpoč, ki je enake oblike, le manjši je in ne postane rdeč, ko ga prinesemo na suho, ampak ostane rjav. ter rastline in njihovi deli (zlasti listi in plodovi): 6. Iz belih cvetov nastanejo plodovi, ki postanejo temno rdeči, ko dozorijo. 7. Japonski javor ima zelo lepe liste, ki jeseni postanejo ognjeno rdeči. tabela 1: Postati/postajati rdeč: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (FidapluS, 2000) izraz postati(452)/postajati(88) rdeč kolokacijski vzorci ‘kdo postane rdeč kot kuhan rak’ (18) in kolokacije obraz (67), koža (46), oko/oči (2), rana (2), beločnica (2), noga, dlesen, lasišče; listi (17), plodovi (3), cvet(ovi) (4), paradižniki (3); številke (4); piki; korale; človek; jeseni (11); čisto (14), še bolj (11), intenzivno, kardinalsko, karminsko, krepko, krvavo, lepo (2), ognjeno (4), opečnato (4), popolnoma (2); od jeze (3), od sramu, od besa koligacije prislov stopnje in načina, 3. oseba ednine za medicinske kontekste; končna pozicija oz. pred ločilom semantična deli telesa (opisovanje simptomov, čustvena reakcija); morske živali; preferenca/ rastline in njihovi deli; asociacija zunajjezikovne strokovnost, medicinska poročila okoliščine semantična objektivna-nevtralna prozodija SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 187 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 187 11.3.2013 8:54:37 Mojca Šorli 3.2 primer: zardeti (2047) na ravni koligacij zardeti ne kaže praktično nobene podobnosti s postati rdeč. Uporablja se tako v 1. kot 2. in 3. osebi, najpogosteje v tretji, v povednem na- klonu in trdilni obliki (nekaj je vprašalnih oblik). V skoraj 100 % se pojavlja v končni poziciji stavka ali pred ločilom, ki uvaja odvisnik. Pojavlja se v nekaterih stalnih, frazeoloških zvezah, zlasti v zardeti kot kuhan rak. Primeri, kjer je potrebno dopolnilo, na primer natančnejši odtenek rdeče barve ( škrlatno, temno), so zelo redki, pogost pa je prislov, ki podrobneje določa način zardevanja ( rahlo, živo, malce, močno, sramežljivo, do ušes itd.), npr. 8. Lužin je zardel do ušes in začel iskati figure, ki so padle na preprogo. 9. Zagledala je vaščane, ki so navdušeno ploskali, in zardela do lasnih korenin. dokaj pogosto je eksplicitno izražen tudi vzrok (od sramu, zadrege, jeze): 10. Ko sem vstopila v trgovino, sem takoj opazila, da prodajalka sočutno gleda moj obraz, zato sem v trenutku zardela od sramu. iz širšega sobesedila je mogoče razbrati, da gre praviloma za nehotena stanja zu- naj posameznikovega nadzora. To nakazujejo tudi posamični primeri v zanikani obliki, npr. 11. Lencii je uspelo, da se je nasmehnila, ne da bi zardela. Vzrok za zardevanje je pogosto nekaj, kar nekdo izreče, zato je velik del zgledov v obliki spremnih stavkov premega govora (570 od 2047 zadetkov), npr.: 12. »/.../ Kmalu se bom poročila z Bruceom.« Želel sem ji voščiti srečo, toda nekaj me je stisnilo v grlu. »Zaljubljena si vanj?« Sandy me je pogledala in zardela. redki so primeri, kjer gre za vzporednico tipični rabi v angleščini, ko do zardeva- nja v resnici ne pride, čeprav je to pričakovano in celo zaželeno: 13. Leta 2003 je bil vržen v brutalni svet politike. Politični razred bi moral zardeti in popraviti 18.305 krivic. Namesto sramežljive rdečice vidimo za-riple obraze, ki danes na problemu /.../ 188 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 188 11.3.2013 8:54:37 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . tabela 2: Zardeti: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (FidapluS, 2000) izraz zardeti (2047) kolokacijski vzorci ‘kdo zardi kot kuhan rak (21)’, ‘kdo zardi do ušes (31)’ in kolokacije od sramu (20), od zadrege (9), od jeze (7); do lasnih korenin (7); rahlo (79), živo (22), malce (33), temno (18), škrlatno (9), močno (24), sramežljivo (8), spet (26), opazno (8), nekoliko (19), malo (20), nenadoma (7); obraz (19), lice (8), učiteljica (9), fant (8), dekle (7); v zadregi (14); v obraz (33), v lice (9); koligacije 1., 2. in 3. oseba prislovi načina (barva) in stopnje končna pozicija ali pozicija za ločilom, ki uvaja odvisnik premi govor (spremni stavki) semantična obraz, človek; preferenca/ okoliščine sramu, zadrege ali (manj pogosto) osuplosti, telesnega asociacija napora semantična neželenost, nezmožnost nadzora oz. nebogljenost pred drugim prozodija 3.3 primer: pordeti (588) najpogosteje pordi koža, očesna veznica in deli glave, predvsem lica, pa tudi obraz, oči in ušesa; v primeru lic in obraza gre v večji meri za leposlovje, če pordi koža ali drugi deli telesa, pa za besedila z medicinsko oz. poljudno zdravstveno vsebino (npr. ko pordi mesto ugriza ali vboda itd.). Pretekli deležnik se dokaj pogosto uporablja v pridevniški rabi: 14. Dannyjevo in Brianovo petje se povzdiguje v falzet, Brian se drži za pult in nagiba naprej, obraz ima pordel in vlažen. neposredni vzrok je redko izražen, ko gre za rastline, npr. 15. Najobsežnejša polja te enoletne slanuše so pri nas v Strunjanskih solinah. Jeseni peščene plitvine ob morju zaradi njega popolnoma pordijo. Za razliko od zardeti zahteva pordeti v večini rab vsebinsko dopolnilo, najpogosteje načina in vzroka. kot vzrok prevladujejo zunanji dejavniki, na primer mraz, poseg v telo, bolezen itd. Primeri, kjer pordi obraz ali del telesa zaradi čustvenih pretresov, so redkejši: 16. Zardevanje je nerodna zadeva, čim bolj se boš zaradi tega vznemirjala, hitreje ti bodo lička pordela in zadrega bo še večja. Torej, za zardevanje se ne zmeni. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 189 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 189 11.3.2013 8:54:37 Mojca Šorli 17. Ni gršega, pravijo, kot besna ženska: njen obraz pordi, vratne žile se napne-jo, oči izbočijo, usta skremžijo, čelo naguba in telo se trese. Ponekod je vzrok izražen s predložno zvezo: 18. Da je med kožo in psiho intimna vez, ve vsakdo iz lastne izkušnje: pordimo od sramu ali jeze, pobledimo in potimo se od strahu, zaradi zgroženosti dobimo kurjo polt, tudi rdečica iz zadrege odseva našo dušo. Tipični so primeri, kjer se pordelost v običajno priredno postavljeni zvezi povezu- je neposredno z oteklino ali drugimi neprijetnimi reakcijami telesa, npr. 19. Po tednu dni je noga pordela in otekla. 20. Lasišče običajno navadno tudi srbi in je pordelo. nekateri konteksti morda kažejo, da bi šlo lahko za funkcijo poudarjanja čustve- nega naboja, vendar zgledov ni dovolj, da bi to lahko z gotovostjo potrdili: 21. Linda je bila iz sebe. Njen obraz je pordel in skoraj se je razpočila od jeze. 22. Hitro je dvignil pogled in se nehote zastrmel naravnost v Irisine oči. Ni mu bilo treba dolgo čakati na reakcijo – lica so mu v trenutku pordela. tabela 3: Pordeti: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (FidapluS, 2000) izraz pordeti (588) kolokacije koža (72), veznica (10), obraz (23), oči (21), oko (7), lica (3); sklep (6); list (1); oteči (19)/vneti (9) in pordeti; v obraz (3)/ lica (2); rahlo (14), nekoliko (14), močno (11); od mraza (4)/sramu (4)/jeze (3) koligacije predložne zveze (vzrok) semantična obraz, deli telesa; preferenca/ simptomi bolezni, zdravstvene težave asociacija zunajjezikovna dokaj objektivno navajanje različnih vzrokov; humorni učinki? funkcija poudarjanje čustvenega naboja? semantična nevtralna-objektivna prozodija 3.4 primer: pordečiti (83) V neprehodni rabi največkrat pordečijo deli telesa ali rastlin: 23. Tudi pri slednjem ugrizu se je vse srečno končalo, prst je sicer pordečil, bil boleč na dotik kakšen teden, hujšega pa ni bilo. 190 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 190 11.3.2013 8:54:37 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . Pojavi se nekaj zadetkov priredno zložene zveze pordečiti in oteči, ki umešča kolokacijo v kontekst bolezenskih oz. poškodbenih simptomov, npr. 24. »Staknil sem nerodno infekcijo kolena, ki mi je naenkrat pordečilo in moč- no oteklo. A se bom zagotovo pozdravil.« V konkordancah identificiramo – sicer v prehodni obliki – tudi pomen našminkati oz. nanesti rdeče ličilo, ki se pojavlja večinoma s povratnim zaimkom, zlasti z ustnice, usta, lica, in ki ga ne najdemo pri nobenem drugem glagolu v paradigmi. V tem pomenu se uporablja tudi v 1. osebi, drugod skoraj izključno v 3. osebi. oblike preteklega deležnika pordečen ni zaslediti tako rekoč v nobenem od pomenov. tabela 4: Pordečiti: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (FidapluS, 2000) izraz pordečiti (83) kolokacije mraz (1), kri (6); lica (9), obraz (3), steza (2), oblak (1); ustnice (7), usta (1); prst (1), koža (4); voda (2); s šminko (3); s krvjo (2) koligacije ne izstopajo semantična deli telesa, narava in rastline; ličenje preferenca/ asociacija zunajjezikovni literarna besedila kontekst semantična nevtralna-objektivna prozodija 3.5 primer: obarvati+(se)+rdeč (210) Obarvati se rdeče je relativno pogost vzorec, čeprav je rdeče večinoma modificirano z natančnejšimi odtenki ali načinom, npr. svetlo, temno, škrlatno. Prevladujejo konteksti v medicini, kemiji, botaniki in na splošno o pojavih v naravi. nekaj je primerov, ko gre za barvne približke, npr. z obarvati se rožnato (11) (lica, ušesa; ribje meso)/ rdečkasto (7) (botanika). rdeče se obarvajo zlasti rastline in njihovi deli, npr. listi ali drevo, plodovi itd., nekaj pa je tudi primerov iz živalskega sveta, npr. meso; mladice; plavuti. rdeče se obarvajo lica, obraz, koža ali oči, slednja dva iz bolezenskih razlogov, prav tako urin in seč, za obarvanost pri pojavih v naravi pa gre na primer pri kolokatorjih nebo, oblaki, vrhovi in voda; lakmus, papir, robček; ogenj, olje, raztopina, vlakno; semafor. 25. Preden listi odpadejo, se obarvajo lepo rdeče. 26. Zaljubljencu začne srce hitreje biti, lica se mu obarvajo rdeče in rdečice ne more prekriti. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 191 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 191 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli 27. Voda se je obarvala rdeče, ker so se na površje dvignile plasti na dnu nako-pičenega železovega oksida. Med kolokatorje so vključeni tudi primeri, kjer je rdeča podrobneje opredeljena z odtenkom, npr. kaj se obarva rahlo (1)/ svetlo (3)/ temno (2)/ temnordeče (2)/ škrlatno (2)/ škrlatno rdeče (4)/ rdečkasto/ malinasto rdeče (1): 28. Oktobra se listi obarvajo škrlatno rdeče, kar daje aroniji okrasno vrednost, v nekaj tednih pa odpadejo. 29. /.../ grlo močno boli, težave pri požiranju, obložen jezik, ki se obarva ma- linasto rdeče. (malinast jezik) s predložno zvezo, pogosto v deležniški obliki, je barva lahko izražena kot sred- stvo ali način, zlasti za pojave v naravi: kaj se obarva z/v rdečo barvo (in različnimi odtenki), npr. 30. Pa vendar, bilo je lepo in mrzlo jutro, oblaki so se že obarvali s škrlatno jutranjo barvo in vse je bilo tako spokojno. A vseeno je bilo v ozračju med nama čutiti napetost. 31. Najlepši filosilikat iz skupine sljud je ponavadi značilno rožnato obarvan in se pojavlja v obliki ploščic ali prizem psevdoheksagonalnih oblik. tabela 5: Obarvati+(se)+rdeč: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (FidapluS, 2000) izraz obarvati+(se)+rdeč (210) kolokacije listi (6), drevo (1), plod (6), lubje, korenine, cvet, grm, poganjki, roža, paprika, trta, brogovita; meso (6); mladice; konice lovk, plavuti; lice (3), obraz, koža, oči; seč (3), urin; nebo (4), oblaki, vrh, vrhovi (2); voda (5); lakmus, papir, robček, ogenj, olje, raztopina, vlakno; semafor (1) koligacije pretekli deležnik 3. oseba trpnik* povedni naklon semantična rastline in njihovi deli; živalski svet (majhne živali) preferenca/ deli telesa asociacija narava; kemijske reakcije zunajjezikovne botanični in zoološki strokovni in poljudni teksti; navajanje dejstev okoliščine pri pojavih v naravi, literarnost semantična objektivna-nevtralna (strokovni teksti); prozodija v primeru, ko se (škrlatno) rdeče obarva obraz, je mogoče prepoznavati silovitost čustev, včasih posmeh; kontrast barv in hitrost spremembe 192 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 192 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . 4 identiFikacija najboljših prevodnih možnoSti Treba je poudariti, da v paradigmi ne gre za izčrpen seznam možnosti, temveč za delno naključni nabor slovarsko izstopajočih ustreznic, izmed katerih na prvi pogled vsi glagoli pomenijo bolj ali manj isto. Prepoznani vzorci kolokacijskega, koligacijskega vedênja ter kontekstualnih značilnosti so do neke mere prekrivni, toda za vsakega člana paradigme smo ugotovili tudi njegove izstopajoče lastnosti, torej tiste, ki ga na katerikoli od pomenskih ravni ločijo od drugih. Znano je pre- pričanje, da popolnih sinonimov ni, saj je treba upoštevati različne ravni enakosti oz. ustreznosti – tako semantične kot slogovne in pragmatične. tabela 6: izbrani paradigmatski niz za postati rdeč v slovenščini (621 mil. besed) in angleščini (450 mil. besed) postati rdeč (494) to become red (50) zardeti (2047) to blush (297) pordeti (588) to flush (337) pordečiti (83) to go red (108) obarvati+(se)+rdeč (210) to redden (239) to turn red (225) najustreznejša izbira prevoda izhaja iz opazovanja in primerjave izdelanih profi- lov, in sicer vsake izmed sestavin enote pomena – kolokacije, koligacije, seman- tične preference in pragmatične funkcije/sP. kot prvi prevod so spodaj navedeni tisti, ki so neposredno in v celoti gledano najbolj tipični za izhodiščnega člana paradigme, kar seveda ne pomeni, da druge rešitve niso možne. alternativne ube- seditve za konkretna sobesedila in situacijske kontekste smo navedli tudi na kon- cu, v povzemalni tabeli (3.6). 4.1 prevod: postati rdeč à to become red nobeden od glagolov se ne pojavlja v izrazito frazeoloških zvezah, pri obeh gre najpogosteje za bolezenske simptome v povezavi s še drugimi težavami, zlasti zaradi vnetja kože in oči, tudi dlesni, ran, lasišča itd. Vendar pa je postati rdeč med člani paradigme povprečno pogost, medtem ko je become red najmanj pogost med glagoli svoje paradigme, kar nakazuje manjšo splošno uporabnost. razvidno je, da se uporablja tako kot postati rdeč pretežno za skin, eye(s) in face v medicinskih kontekstih. sP nismo ugotovili ne pri enem ne pri drugem, je pa pri become red prepoznavna SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 193 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 193 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli zunajjezikovna funkcija, kot jo opredeljuje Philip (2003: 259), namreč nekakšna tehnika distanciranja s predstavljanjem dejstev kot hipotetične možnosti, kar se koligacijsko navezuje na rabo pogojnika. Za rastline in dele rastlin, npr. listi in plodovi, je uporabnejši turn red, prav tako v živalskem svetu. Zlasti tam, kjer kaj postane še bolj/ intenzivno/ krvavo rdeče, torej s prislovi stopnje ali načina, sta primernejša flush ali redden, kadar pa gre za predložno dopolnilo od besa ali od jeze, je najprimernejši flush. opaziti je kontrastivno zanimivo razliko, namreč medtem ko je v angleščini bar- va natančneje opredeljena v obliki povedkovega prilastka pri flush, npr. flush bright red/ crimson/ puce/ mottled maroon, so realizacije v slovenščini pri postati/postajati rdeč z vrinjenim prislovom, ki modificira pridevnik, npr. postati kardinalsko/karminsko/ krepko/ krvavo/ lepo/ ognjeno rdeč. tabela 7: Become red: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (po philip 2003: 260) izraz become red (50) kolokacije skin (12), eye(s) (9), face (3), scalp (2), ears, feet, fingers, knee red and sore (6), inflamed (5), swollen (4), blotchy (2), hot (2), angry, flaky, irritated, itchy, oversensitive, raw; anger, shame koligacije pogojni stavki (13) semantična deli telesa, medicinska poročila ali zdravstveni nasveti preferenca zunajjezikovna zdravniški nasvet kot hipoteza; tehnika distanciranja funkcija semantična objektivna-nevtralna prozodija 4.2 prevod: zardeti à to flush na prvi pogled najustreznejši prevod blush se zaradi posebnosti v prozodiji na angleški strani v naši analizi ne uvršča na prvo mesto. Ugotovljeno je namreč, da blush sicer podobno kot zardeti izstopa po tem, da ga tipično izzove zadrega ali sram, praktično nikoli pa jeza ali druga negativna čustva, prav tako se oba uporabljata v ožje frazeolo- ških enotah. Vendar gre večinoma za situacije, ko se zardevanje, čeprav pričakovano, v resnici ne zgodi (Philip 2003: 262). Frazeološke enote have the grace to blush, blush at the thought/idea ali something would make (even) somebody blush kažejo na ustaljene konvencionalizirane rabe, ki bodisi izražajo priznavanje govorčeve zadrege ali ogor- čenje nad tem, da nekdo v očitno sporni situaciji zadrege ne občuti. Tipično zardeva človek ali del telesa, pri blush pa gre skoraj izključno za človeka. V celoti gledano se 194 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 194 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . pridobljeni leksikalni profil za zardeti najbolj ujema z identificiranimi vzorci pri glagolu flush. sorodni so kolokatorji, ki kažejo, kaj najpogosteje zardi: obraz, lice in človek. Podobno izstopajo prislovi načina, pogostosti in stopnje, predvsem pa se pri obeh izkazujejo tudi okoliščine sramu, zadrege ali (manj pogosto) osuplosti oz. telesnega napora. Flush je pogosteje kot v osnovni obliki glagola uporabljen kot deležnik, podobno tudi oblika zardel. Gre za glagol, ki včasih potrebuje vsebinsko dopolnilo, zlasti natančnejšo opredelitev barve ali načina. Pri obeh je mogoče ugotoviti neželenost reakcije, nezmožnost nadzora in nebogljenost pred drugim, torej podobno sP. Blush bo uporaben kot prevod predvsem v kontekstih, kjer ni potrebnih vsebinskih dopolnil oz. tam, kjer stoji zardeti v končni poziciji, tj. na koncu stavka ali pred ločilom, pogosto v premem govoru. V nekaterih situacijah se kaže kot najustreznejši prevod turn red, zlasti v frazeoloških zvezah in tam, kjer je potrebno izraziti vzrok. odločitev za bodisi flush ali turn red je odvisna tudi od tega, ali je izhodiščni glagol pospremljen s prislovom pogostosti ali načina ( rahlo, živo, malce, močno itd.) – to je izkazani vzorec pri flush –, pa tudi od tega, kdo zardi. Če zardi človek, bo verjetnejši prevod flush (ali v nekaterih primerih blush), saj se turn red razen v frazeologiji uporablja predvsem za rastline oz. dele telesa. tabela 8: Flush: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (po philip 2003: 265) izraz flush (337) kolokacije face (49), cheeks (27) red (18); bright red (3), deep red, dark red, angry red, scarlet, crimson; pink (2), deep pink, complementing pink, painful pink, blotchy albino pink, gravadlax pink; purple (2), violet, puce, mottled maroon he/she (120); I (14) slightly (8), heavily (2), hotly (2), deeply, brightly, noticeably, visibly, again (6), once more, instantly, quickly, suddenly angrily (5), excitedly, embarrassment (7), anger (6), pleasure (5), rage (3), excitement (2), fury (2), apprehension, delight, envy, mortification, pride, rage koligacije premi govor prislovi stopnje, pogostosti feel yourself flush (15) semantična obraz preferenca barve čustva zunajjezikovna primeri, ko se zardevanje dejansko zgodi (zlasti literarno) funkcija semantična neželenost, nezmožnost nadzora oz. nebogljenost pred drugim prozodija SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 195 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 195 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli tabela 9: Blush: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (po philip 2003: 263) izraz blush (297) kolokacije ‘have the grace to blush’ (9) ‘blush to admit/recount/tell’ (7); ‘blush to recall/remember’ (4) ‘blush at the thought/idea’ (4) ‘something would make [even] somebody blush’ koligacije prvoosebni zaimki (51) modalni glagoli (59) kavzativi (81) nikalnost (26) semantična zadrega ali neprijetne situacije preferenca zunajjezikovna priznanje zadrege/sramu funkcija jeza nad tistimi, ki ob pričakovanih vzorcih vedenja nimajo dovolj sramu semantična pričakovano, toda ne realizirano; težavnost prozodija 4.3 prevod: pordeti à redden najbližji se zdijo kolokacijski vzorci pri redden in become red. oba kot ključne su-bjekte pordevanja navajata kožo, oči in obraz, prav tako se zdijo pogoste okoliščine otekanje in spremljevalne bolečine, kot vzrok prevladujejo zunanji dejavniki, na primer mraz, poseg v telo, bolezen itd. Pordeti zahteva torej v večini rab vsebinsko dopolnilo, najpogosteje načina in vzroka, kar je bolj tipično za redden, ki se pojavlja pretežno v trpniku, z izraženim agentom, poleg tega so zanj bolj tipični tudi prislovi stopnje, zato je ‘redden’ boljša splošna ustreznica. Pri pordeti in še zlasti pri redden je mogoče ugotoviti literarno rabo, v kateri nastopajo kazalci pragmatičnega pomena že v obliki kolokabilnih prislovov, npr. rahlo, nekoliko, močno, angrily, horribly itd. koligacije so v obeh primerih zlasti predložne zveze, sP je podobno objektivna-nevtralna, čeprav je na slovenski strani zaznati nekoliko več čustvenega naboja ali humornih učinkov pri rabi glagola. Še zlasti to velja takrat, ko gre za pretekli deležnik, torej pordela lica ali pordel obraz (za ta primer smo naknadno identificirali potencialni prevod ruddy cheeks/complexion, ki bi zahteval nadaljnjo analizo, vendar kaže, da se uporablja tipično v pogovornih kontekstih, ko se rdečica povezuje z zdravjem – ta kontekst je v slovenščini pogosto humo- ren). kjer ne gre za simptome zdravstvenih težav, temveč za pordevanje zaradi mraza ali sramu, je mogoče uporabiti tudi prevod flush. 196 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 196 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . 4.4 prevod: pordečiti à redden V neprehodni rabi največkrat pordečijo deli telesa ali rastlin, nekaj je zadetkov priredno zložene zveze pordečiti in oteči, ki umešča kolokacijo v kontekst bolezenskih oz. poškodbenih simptomov. Glede na to bi bila najustreznejša nevtralna prevoda redden in become red, se pa nakazuje tudi možnost prevoda z blush, na primer, ko se pordeči oblak ali nebo. Tako kot flush je tudi redden mogoče pogosto najti v pridevniški rabi. V glagolski rabi ima sicer pordečiti zelo podobne kolokatorje in vzorce kot become red, na primer izražen vzrok: če gre za zunanjega, s predložnim dopolnilom by ... , če gre za notranjega pa with ... . tabela 10: redden: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (po philip 2003: 269) izraz redden (239) kolokacije ‘feel --self redden’ (6) face (67), eyes (43), skin (37), cheeks (18), hands (9), nose (7), swelling/swollen (10) cold (6), the sun (2), lack of sleep, drink anger (2), embarrassment (2), annoyance, rage, humiliation, effort, strain slightly (5), further(4), again (3), angrily (2), noticeably (2), visibly (2), horribly, instantly, startlingly koligacije trpne oblike + agent prislovi stopnje semantična deli obraza preferenca zunajjezikovna zadrega, jeza ali napor in njihovi vzroki funkcija simptomi bolezni ali njihovi vzroki semantična objektivna-nevtralna prozodija 4.5 prevod: obarvati+(se)+rdeč(/rožnat/škrlaten) à to turn red(/pink/scarlet) najbolj tipično se rdeče (tudi npr. rožnato, škrlatno itd.) obarvajo listi in plodovi, ter cela vrsta drugih rastlin in njihovih delov, tem zato na ravni kolokacij najbolj ustreza turn red. Podobno semantično preferenco izkazuje obarvati se tudi za živali, zlasti morske, npr. rak, jastog, mladica, plavuti itd., ter mnoge pojave v naravi. Za kolokatorje nebo, oblaki, vrh, vrhovi se kot potencialna ustreznica ponuja glagol blush (pomen: become pinkish). Visoko stopnjo primerljivosti s turn red potrjuje SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 197 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 197 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli ujemanje na koligacijski ravni: nagnjenost k trpnim oblikam (kaj se obarva) oz. pogostejša raba preteklega deležnika ( obarvan rdeče itd.). Prav tako je mogoče podobnosti identificirati na ravni sP, namreč kontrast oz. poudarjena hitrost pri spre-membi barve, tako v naravi kot pri obrazu in licih. opazna je povezava med hitro spremembo v barvi obraza in silovitostjo čustvene reakcije, še zlasti ko se obraz koga obarva škrlatno rdeče, ponekod je zaznati tudi dodani element posmeha. V strokovnih besedilih je sP na obeh straneh pričakovano objektivna-nevtralna. Pri turn red izstopa kolokator traffic lights in light, torej semantična preferenca sve-tlobe, česar pri obarvati+(se)+rdeč ni opaziti, zabeležen pa je vendarle en primer kolokatorja semafor. ker ga ni zaslediti pri nobenem drugem glagolu v slovenski paradigmi, lahko to interpretiramo kot potencialno podobnost. Turn red se v pomenu obarvanja obraza zaradi jeze ali zadrege dokaj pogosto pojavlja v literarnih besedilih, vendar se – z izjemo primerov s predložnim dopolnilom from ali with – pretežno ne uporablja za človeka. V smislu prepoznavnosti vzorcev se dokaj dobro ujema z vzorci pri postati rdeč. ko izraža spremembo barve, zlasti v rastlinskem svetu, je bolj kot postopno prehajanje poudarjena nenadnost spremembe. Ta posebnost pojasnjuje tudi kolokabilnost s traffic lights, ki je drugod v paradigmi ni najti. relativna, a povezana posebnost je tudi sopojavljanje z barvami, ki so v močnem kontrastu z rdečimi odtenki, npr. green, blue, black itd. tabela 11: Turn red: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (po philip 2003: 271) izraz turn red (225) kolokacije face (22) light (14), traffic lights (7); green (17), blue (14), black (13), orange (5), pink (4), purple (4) rage (7), embarrassment (3), shame (3), anger (2) annoyance, fury leaves (3), rowan, mulberry, cherry, tomatoes, peppercorns, chilli, peppers lobster (2), prawn, crayfish ink koligacije predložna zveza: ‘from’(3), ‘with’ (21) + čustva končna pozicija; ločila semantična osnovni izrazi za barve preferenca rastlinstvo zunajjezikovna jasni prehodi od ene barve k drugi, kontrast funkcija semantična objektivna-nevtralna prozodija 198 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 198 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . Go red opisuje rdečino, ki nastane bodisi zaradi čustev (najpogosteje), bolezenskih simptomov ali namerne spremembe barve las, npr. to go blonde, auburn itd., vendar v nobenem od teh pomenov ne izkazuje pragmatičnih kazalcev, ki bi ozna- čevali oseben odnos govorca do vsebine. Ta glagol je od vseh v paradigmi seman- tično najbolj izpraznjen, zato lahko pomeni za avtorja in/ali prevajalca najbolj ‘nevtralno’ izbiro (Philip 2003: 267). tabela 12: Go red: kolokacije, vzorci in situacijski kontekst (po philip 2003: 267) izraz go red (108) kolokacije ‘go red in the face’ (19) ‘feel* her face/-self go red (6) face (15), skin (4), ears (3), neck (2), nose, eyes salon, blonde, brown, auburn, hair koligacije -- semantična deli obraza preferenca zunajjezikovna opis zardevanja zaradi različnih razlogov, vključno z jezo (‘go red funkcija in the face’), na razmeroma objektiven način semantična objektivna-nevtralna prozodija 4.6 povzetek Pričakovano imajo vsi posamezni člani paradigem več prevodnih možnosti, pri čemer se ena med njimi običajno kaže kot splošno najuporabnejša. ana- liza kaže, da je mogoč bolj ali manj uspešen prenos celotnih (razširjenih) pomenskih enot v ciljni jezik, ki je odvisen od uspešnosti razbiranja implici- tnega oz. pragmatičnega pomena v izvornem jeziku. na ravni enojezične ana- lize lahko skladno z ravnmi razširjene enote pomena določimo štiri korake: identifikacija kolokacijskega profila (leksikalne realizacije), koligacijskih pre- ferenc (leksikogramatikalne realizacije), semantične preference (semantično polje) ter pragmatične funkcije (sP). na dvojezični ravni naj bi prišlo najprej do primerjave pragmatične funkcije na skrajnih mejah razširjene enote po- mena. na primer, najustreznejši identificirani prevod za zardeti v skladu s prepoznano sP ni to blush, temveč to flush, prvi se namreč uporablja tipično v kontekstih, kjer do zardevanja – kljub pričakovanjem – ne pride. Blush se tako tipično uporablja v nikalnih ali pogojnih stavkih. najbolj idiomatske frazeološke enote, npr. kdo zardi kot kuhan rak/puran, imajo pogosto visoko SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 199 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 199 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli konvencionalizirane idiomatske ustreznice, v tem primeru sb turns as red as a beet(root), pri čemer gre v prvi vrsti za iskanje ustreznosti na ravni pragmatič- ne funkcije. seveda tu nakazane prevodne rešitve niso absolutne in izključne. obstajajo tudi druge možnosti, zlasti opisne oblike prevodov ali takšne, ki so vezane specifično na en sam kolokator ali skladenjsko obliko, npr. z rdečimi/ pordelimi očmi à red-eyed; močno pordeti à to turn a deep shade of red itd. do takšnih rešitev na prvi fazi pridemo teže preko neposrednih dvojezičnih virov, lahko pa s poglobljeno analizo korpusa in obrnjenih virov.10 sLoVenŠČina à anGLeŠČina postati/postajati rdeč à to become red čigava koža/obraz postane rdeč/-a à sb's skin/face becomes red čigave oči postanejo rdeče à sb's eyes become red à to flush postati karminsko/krvavo rdeč à to flush crimson à to redden kdo postaja rdeč à sb can feel oneself redden? čutila sem, kako postajam rdeča à I could feel myself redden à to go red kdo postane rdeč v obraz à sb goes red in the face čutila sem, kako postajam rdeča à I could feel myself go red kdo postaja rdeč à sb can feel oneself go red? à to turn red kdo postane rdeč kot kuhan rak à sb turns as red as a beet(root) paradižniki/list/rak/korale postanejo rdeči à tomatoes/leaves/lobster/chorals turn red žival postane živo rdeča à the animal turns bright red semafor postane rdeč à traffic lights turn red zardeti à to flush škrlatno/temno zardeti à to flush scarlet/dark red kdo zardi do ušes à sb flushes up to their ears kdo zardi od sramu/zadrege à sb flushes with shame/embarrasment kdo zardi od jeze à sb flushes with anger/rage à to blush nasmehnila se je, ne da bi zardela à she smiled without blushing ob tem bi morali zardeti à this should make them blush 10 npr. obrnjena baza Velikega angleško-slovenskega slovarja oxford-dZs (krek et al., dZs/amebis 2006). 200 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 200 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . à to turn red kdo zardi kot kuhan rak/puran à sb turns as red as a beet(root) kdo zardi od jeze à sb turns red with anger/rage à to go red svetlo/živo zardeti à to go bright red pordeti à to redden od vetra in mraza pordela lica à cheeks reddened by the cold kdo pordi v obraz (od vročine) à sb's face/cheeks is/are reddened (by the heat) pordel obraz à a ruddy face? (He had a ruddy face and purple nose from too much alcohol.) à to become red noga je pordela in otekla à the foot became red and swollen lasišče srbi in je pordelo à the scalp becomes red and itchy pordečiti à redden mraz/kri pordeči lica komu à cold/blood reddens sb's cheeks? à become red koža/prst/koleno pordeči à the skin/finger/knee becomes red à flush kaj pordeči komu lica à sb's cheeks flush with sth obarvati (se) rdeče/rožnato* à to turn red/pink* listi se obarvajo rdeče à leaves turn red Slika 2: povzetek prevodnih možnosti v smeri slovenščina à angleščina, kot jih narekuje semantično-pragmatična analiza 5 Sklep Uspešna prevodna praksa predpostavlja ustrezen prenos vseh vidikov pomena, tudi ali še posebej pragmatičnega, zato je poznavanje jezika v tej njegovi nespor- ni, pa čeprav morda najbolj izmuzljivi razsežnosti za prevajalca ključnega po- mena. Predstavljena analiza celotnih parov paradigem se zdi morda nerealna ali celo nepotrebna v običajnih okoliščinah prevajalskega procesa, in čeprav drži, da je kot metoda pri vsakokratnih prevajalskih nalogah neizvedljiva, je gotovo smiselna, če načrtujemo na primer izdelavo prevajalske podatkovne baze. ker je izgradnja različnih eno- in večjezičnih baz – tako za namene leksikalnih opisov SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 201 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 201 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli kot luščenja terminologije in čim večje avtomatizacije prevajalskih procesov – že uveljavljena jezikovnotehnološka praksa, in ker imamo obenem na voljo že zelo kompleksna statistična orodja za analizo korpusnih podatkov, je treba razmisliti tudi o vsebinski nadgradnji standardnih leksikalnih opisov. nekateri subtilnejši vidiki pomena, zlasti razširjene enote pomena, kot predstavljeno v prispevku, ostajajo prezrti tudi v nekaterih sodobnih, korpusno zasnovanih leksikografskih virih oz. leksikalnih bazah. Predvidevamo, da je to rezultat časovnega pritiska, saj gre pri ugotavljanju sP za zamudno analizo, pri kateri pravzaprav nikoli ne vemo vnaprej, kaj točno iščemo, poleg tega pa vsaj zaenkrat ni učinkovitih orodij za njeno avtomatsko prepoznavo. Pričujoči prispevek opisuje večplastni semantični in funkcijski oz. pragmatični pristop, najprej k znotrajjezikovnim, nato pa tudi medjezikovnim razmerjem. Gre za proces iskanja prevodne ustreznosti (primerljivosti) tako, da vidimo jezika L in L kot izvorna jezika, pri čemer razlikovanje med enkodiranjem in dekodira- 1 2 njem, ali izvornim in ciljnim jezikom, ne igra več pomembne vloge. raziskovanje širšega besedilnega okolja, ne le kolokacij, temveč tudi koligacij, semantične pre- ference, asociacij in zlasti funkcijskega pragmatičnega pomena oz. sP je koristno v procesu prevajanja tudi zato, ker ponuja vpogled v širši kontekst jezikovnih izbir avtorja izvornega besedila, kar posledično vodi v natančnejše in v zavestni izbiri utemeljene prevodne rešitve, ki skušajo reproducirati sporazumevalne učin- ke v izvornem jeziku. bibliografija Spletni viri Longman dictionary of Contemporary english, Longman: (LdoCe) Macmillan dictionary and Thesaurus: Free english dictionary online. (MedaL) danTe: FidaPLUs: Gigafida: sketch engine: Literatura atkins, sue in Michael rundell, 2008: The Oxford Guide to Practical Lexicography. oxford: oxford University Press. 202 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 202 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . atkins, sue, Charles Fillmore in C. r. johnson, 2003: Lexicographic relevance. selecting information from corpus evidence. International Journal of Lexico- graphy 16/3. 251–280. baker, Mona, 1992: In Other Words: A Coursebook on Translation. London in new York: routledge. berber sardinha, Tony, 2000: semantic prosodies in english and Portuguese: a contrastive study. Cuadernos de Filología Inglesa 9(1). 93–110. dostopno na: http://www2.lael.pucsp.br/~tony/temp/publications/2000murcia_prosodies. pdf (27. 9. 2012) bublitz, Wolfram, 1996: semantic prosody and cohesive company: somewhat pre- dictable. Leuvense Bijdragen: Tijdschrift voor Germanse Filologie, 85/1-2. 1–32. Channell, joanna, 1999: Corpus-based analysis of evaluative Texts. s. Hunston in G. Thompson (ur.): Evaluation in Text. Authorial Stance and the Constructi- on of Discourse (2003). oxford: oUP. 39–55. dam-jensen, Helle in karen k. Zethsen, 2007: Pragmatic patterns and the lexical system – a reassessment of evaluation in language. Journal of Pragmatics 39(9). 1608–1623. dam-jensen, Helle in karen k. Zethsen, 2008: Translator awareness of semantic prosodies. Target 20/2. 203–221. Firth, john r., 1957: Papers in linguistics, 1934-1951. London: oxford University Press. Gabrovšek, dušan, 2007: konotacija, semantična prozodija in sintagmatski po- men: Tri ravni asociativnega pomena? s. komar in U. Mozetič (ur.): English Language Overseas Perspectives and Enquiries. Slovenščina v kontekstu: novi izzi-vi, novi obeti. iV/1-2 U. Ljubljana: društvo za angleške študije. Gabrovšek, dušan, 2012: The Lexicographer, the bilingual dictionary and its User, and the Corpus: Facing Colligational dilemmas. M. Šorli (ur.): Dvojezič- na korpusna leksikografija. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Gantar, Polona, katja Grabnar, Polonca kocjančič, simon krek, olga Pobirk, rok rejc, Mojca Šorli, simon Šuster in Petra Zaranšek, 2009: Specifikacije za izdelavo leksikalne baze za slovenščino (Kazalnik 6): Projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku: kamnik. slovenija. http://www.slovenscina.eu/Media/ kazalniki/kazalnik6/ssj_kazalnik_6_specifikacije-leksikalna-baza_v1.pdf. (dostop 27. 9. 2012) Giora, rachel, 2003: Literal vs. figurative language: different or equal? Journal of Pragmatics 34. 487–506. Halliday, Michael a. k., 1992: Language Theory and Translation Practice. Rivista internazionale di tecnica della traduzione 0 (pilotska izdaja). 15–25. Hoey, Michael, 2005: Lexical Priming. London in new York: routledge. Hunston, susan in Gill Francis, 1999: Pattern Grammar: A Corpus-Driven Approach to the Lexical Grammar of English. amsterdam: benjamins. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 203 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 203 11.3.2013 8:54:38 Mojca Šorli Hunston, susan, 2002: Corpora in Applied Linguistics. Cambridge: Cambridge University Press. Hunston, susan, 2007: semantic prosody revisited. International Journal of Corpus Linguistics 12. 247–268. jurko, Primož, 2012: Collocation errors in encoding and Possible Cures: dicti- onaries Vs. Corpora . M. Šorli (ur.): Dvojezična korpusna leksikografija. loven- ščina v kontekstu: novi izzivi, novi obeti Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Lewandowska-Tomaszczyk, barbara, 1996: Cross-linguistic and language-speci- fic aspects of semantic prosody. Language Sciences, 18. 153–178. Louw, W.e., 1993: irony in the Text or insincerity in the Writer?: The diagnostic Potential of semantic Prosodies. M. baker., G. Francis in e. Tognini-bonelli (ur.): Text and technology: in honour of John Sinclair. amsterdam: benjamins. 157–176. Louw, W.e., 2000: Contextual Prosodic Theory: bringing semantic prosodies to life. C. Heffer in H. sauntson (ur.): Words in Context: A tribute to John Sinclair on his retirement. birmingham: University of birmingham. 48–94. dostopno na: http:// www.revue-texto.net/docannexe/file/124/louw_prosodie.pdf (2. 10. 2012) Munday, jeremy, 2011 (ur.): Looming large: a cross-linguistic analysis of seman- tic prosodies in comparable reference corpora. a. kruger in k. Wallmach (ur.): Corpus-Based Translation Studies: Research and Applications. London in new York: Continuum. 169–86. Partington, alan, 1998: Patterns and Meanings: Using Corpora for English Langua-ge Research and Teaching. amsterdam in Philadelphia: john benjamins. Partington, alan, 2004: Utterly content in each other’s company’: semantic pro- sody and semantic preference. International Journal of Corpus Linguistics 9. 131–156. Philip, Gill, 2003: Collocation and Connotation: A Corpus-Based Investigation Of Colour Words In English And Italian. doktorska disertacija. Velika britanija: Univerza v brightonu. Philip, Gill, 2009: Why prosodies aren’t always there: insights into the idiom principle. Corpus Linguistics Conference. Liverpool. Great Britain. dostopno na: http://ucrel.lancs.ac.uk/publications/cl2009/ (17. 10. 2011). sinclair, john M., 1991: Corpus, Concordance, Collocation. oxford: oxford University Press. sinclair, john M., 1996: The search for Units of Meaning. TEXTUS 9. 75–106. sinclair, john M., 2004: Trust the Text. London in new York: routledge. stewart, dominic, 2010: Semantic prosody: a critical evaluation. London in new York: routledge. stubbs, Michael, 1995: Corpus evidence for norms of lexical collocation. G. Cook in b. seidlhofer (ur.): Principle and Practice in Applied Linguistics. oxford: oxford University Press. 245–56. 204 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 204 11.3.2013 8:54:38 Pragmatični Pomen in semantična Prozodija . . stubbs, Michael, 2001: Words and Phrases: Corpus Studies of Lexical Semantics. oxford: blackwell. Šorli, Mojca, 2011: Pragmatic Components in the slovene Lexical database Me- aning descriptions. i. kosem in k. kosem (ur.): Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users: proceedings of eLex 2011, 10.-12. november 2011, bled, slovenija. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slo- venistiko. 251–259. dostopno na: http://www.trojina.si/elex2011/Vsebine/ proceedings/eLex2011-34.pdf (2. 10. 2012) Šorli, Mojca, 2012 (v pripravi): Corpus-based Lexicographical descriptions with a special Focus on Pragmatics: The Case of the slovene Lexical database. s. komar in U. Mozetič (ur.): English Language Overseas Perspectives and Enqui- ries. Ljubljana: društvo za angleške študije. Tognini-bonelli, elena, 2001: Corpus Linguistics at Work. amsterdam in Philadelphia: john benjamins. Tognini-bonelli, elena, 2000: Functionally complete units of meaning across english and italian: Towards a corpus-driven approach. altenberg in Granger (ur.): Lexis in Contrast. studies in Corpus Linguistics. benjamins: amsterdam and Philadelphia. 73–95. Vintar, Špela, 2009: slovenski prevodoslovni korpus. M. stabej (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike (Simpozij Obdobja). Ljubljana: Znanstvena za-ložba Filozofske fakultete. 385–391. Whitsitt, sam, 2005: a critique of the concept of semantic prosody. International Journal of Corpus Linguistics, 10/3. 283–305 Xiao, richard in Tony Mcenergy, 2006: near synonymy, collocation and seman- tic prosody: a cross-linguistic perspective. Applied Linguistics, 27/1. 103–129. Zethsen, karen k., 2006: semantic Prosody: Creating awareness about a Versa- tile Tool. Tidsskrift for Sprogforskning, 4(1). 275–294. SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 205 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 205 11.3.2013 8:54:38 iMensko kaZaLo imensko kazalo 206 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 206 11.3.2013 8:54:38 IMENSKO KAZALO a burnard, Lou 153, 163 adam, jean-Michel 123–124, 127, 140 butnariu, Cristina 178 agirre, eneko 146, 163 aijmer, karin 52 c altenberg, bengt 57, 62, 68, 205 Cankar, ivan 72 alvstad, Cecilia 52 Carter, r. a 169, 177 anderman, Gunilla 69 Cerar, Vasja 9 anscombre, jean-Claude 123, 140 Černelič kozlevčar, ivanka 39, 50 apothéloz, denis 116 Cestnik, Tatjana 8 arhar, Špela 16, 30 Channell, joanna 181, 203 armstrong, nigel 118 Chesterman, andrew 41, 50, 52 artale, alessandro 146, 163 Chodorow, Martin 164 aston, Guy 153, 163 Christ, oliver 26, 30 atkins, sue 145, 163, 202–203 Claudiu, Mihăilă 36, 50 attridge, derek 167, 177 Colfer, eoin 151 Combettes, bernard 95– 97, 113, b 116–117 bajec, anton 49, 125, 140 Conrad, susan 104, 116 baker, Mona 35–36, 40, 49, 51–52, Cook, G. 204 55, 69, 121, 140, 159, 163, Cristea, d 145, 164 185, 203–204 Crnkovič, Marko 134, 136, 139 balažic bulc, Tatjana 122, 140 barlow, Michael 101, 116 d baroni, Marco 163 dam-jensen, Helle 185, 203 baumgarten, nicole 36, 49 danon-boileau, Laurent 141 baumgartner naylor, sandra 9 darbelnet, jean 35, 53, 90, 93, 99, 118 becher, Viktor 35–37, 48–49, 99, 116 darrieussecq, Marie 104, 134 beeching, kate 118 dexter, Colin 151 bentivogli, Luisa 146, 163 dubois, jean 97, 117 berber sardinha, Tony 203 ducrot, oswald 122–123, 140 bernardini, silvia 163 biber, douglas 104, 116 e bizjak, kristina 144, 146 echenoz, jean 104, 130 blum-kulka, shoshana 49 englund dimitrova, brigitta 50 boch, Françoise 97, 116 erjavec, Tomaž 7, 9, 14–17, 20, 23, bokal, Ljudmila 168, 177 30, 32, 71, 92–93, 101, 117, bond, Francis 57, 68 151, 163, 170 breznik, anton 71–72, 85, 91–92, F 98, 107, 109, 116 Fabricius-Hansen, Cathrine 36, 50 brown, dan 65 Fellbaum, Christine 146–147, 163 bublitz, Wolfram 181, 203 Ferraresi, adriano 153, 163 burbeck, steve 27, 30 Fillmore, Charles 203 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 207 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 207 11.3.2013 8:54:38 IMENSKO KAZALO Firth, john r. 181, 203 Hansen, Gyde 50, 52 Fišer, darja 30, 33, 53, 144–146, Hansen-schirra, silvia 37, 50 148–149, 163–164 Hao, Yanfen 169, 178 Fligelstone, steven 93 Havu. eva 97, 117 Forner, Pamela 146, 163 Heffer, C. 204 Francis, Gill 49, 68, 140, 181, Hirci, nataša 32–33, 50–51 203–204 Hoey, Michael 183–184, 203 Frankenberg-Garcia, ana 50 Holst, june L. F 170, 177 Fuertes-olivera, Pedro a. 63, 66, 68 House, juliane 36, 49, 51 Humar, Marjeta 163 g Hunston, susan 99, 117, 181–182, Gabrovšek, dušan 182, 184, 203 203–204 Gadet, Françoise 118 Gantar, Polona 203 i Gašparič, Špela 9 ide, nancy 17, 31 Gaudé, Laurent 136 ignat, Camelia 30, 117 Gerzymisch-arbogast, Heidrun 52 ivir, Vladimir 169, 177 Giacalone ramat, anna 55–57, 61, 68 j Giacomo, Mathée 117 jakop, nataša 39, 51 Gile, daniel 50 javoršek, jan jona 30, 138–139 Giora, rachel 183, 203 jesenšek, Marko 72–73, 92, 98, 117 Gorjanc, Vojko 16, 30, 33, 39, 47, johansson, stig 50, 63, 68 50, 122, 140 johnson, C. r. 203 Grabnar, katja 203 jordanous, anna 168, 178 Grad, anton 42, 50, 125, 141 jurko, Primož 34, 43, 51, 182, 204 Gradišnik, branko 9, 45, 176 Grad, Martin 9, 33, 50 k Grafström, Åke 57, 68 kawaoka, Tsukasa 68 Grahek križnar, nina 9 kenda, jakob j. 9 Greenbaum, sidney 69 kenny, dorothy 170, 177–178 Greer, derek 27, 31 kilgarrif, adam 164 Grimbert, Philippe 104, 129 klaudy, kinga 36, 48–49, 51–52 Grum, jožica 129 klinar, stanko 34, 51 Guespin, Louis 117 knowles, Gerry 93 Guibert, Hervé 128 kocjančič, Polonca 203 Gumul, eva 50 kolhatkar, Varada 146, 164 komar, smiljana 51, 203, 205 h koncut, suzana 130, 132, 139 Halliday, Michael a. k. 186, 203 konšalová, Petra 36, 51 Hamel, Marie-josée 53, 118 kosem, i. 205 Hanks, Patrick 145, 163 kosem, k. 205 208 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 208 11.3.2013 8:54:38 IMENSKO KAZALO kovač, Miha 8 Mével, jean-Pierre 117 kranjc, simona 51–53 Meyer, bernd 36, 49 krek, simon 15–17, 30, 200, 203 Mezeg, adriana 8, 9, 72–73, 93–94, krisztina karoly 48–49, 51–52 99, 100, 102, 117, 121, 127, križaj ortar, Martina 126–127, 142 141 kruger, a. 204 Mikolič južnič, Tamara 8, 9, 33, 49, kujamäki, Pekka 52, 69 51, 70, 74, 91, 93 Mikolič, Vesna 51, 52, 93 l Miller, George a 146, 164 Lagane, rené 97, 117 Milojević sheppard, Milena 72, 93, Lakoff, George 145, 164 98, 116–117 Lambert, josé 51 Moder saje, alenka 133–134, 139 Landes, shari 164 Mohar, Tjaša 136, 139 Laurent, damien 97, 116 Morel, Mary-annick 124, 141 Laviosa, sara 63, 69 Mozetič, brane 128–129, 132, 139 Leacock, Claudia 164 Mozetič, Uroš 51, 205 Ledinek, n 163 Munday, jeremy 185, 204 Leech, Geoffrey 69 Leeming, Henry 42, 50 n Lehmann, Christian 55, 69 neumann, stella 50 Lenassi, nives 74, 93 neveu, Franck 97, 116–117 Lewandowska-Tomaszczyk, barbara newmark, P 169, 178 184, 204 noailly, Michèle 97, 117 Loffredo, e. 178 novak, jernej 149, 163 Logar berginc, nataša 168, 178 Louw, W.e 181, 183–184, 204 o Lujić, andra 98, 117 ogura, kentara 68 oksefjell, signe 50 m olohan, Maeve 51–52, 69, 141 Magnini, bernardo 146, 163 Øverås, Linn 36, 52 Mahkota, Tina 9 Özçetin, demet 36, 49 Makine, andreï 104 Malmkjær, kirsten 50, 121, 141 p Marc bratina, karin 93 Pápai, Vilma 36, 52 Marcellesi, Christiane 117 Partington, alan 181, 183, 185, 204 Marcelles, jean-baptiste 117 Pattison, ann 168, 178 Mauranen, anna 51–52, 55, 69 Pavelin Lešić, bogdanka 142 McCarthy, M.j. 169, 177 Pedersen, Ted 146, 164 Mcdaniel, adam 27, 31 Pellat, jean-Christophe 97, 117 Mcenery, Tony 93 Perteghella, M. 178 Mele, Miha 9 Petit, robert 122 Mérot, Pierre 104, 138 Philip, Gill 181–186, 194–199, 204 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 209 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 209 11.3.2013 8:54:38 IMENSKO KAZALO Pianta, emanuele 146, 163 schmid, Helmut 16, 31, 101, 118 Pinchon, jacqueline 98, 118 schmidt, douglas C. 27, 31 Pisanski Peterlin, agnes 33, 52, 54, schubert, klaus 51 62, 69, 121, 141 seidlhofer, b. 204 Pobirk, olga 203 shlesinger, Miriam 69 Pokorn, k. nike 33, 52–53, 62, 68, siemund, Peter 53 72, 92–93, 141 sijie, dai 133 Pollak, senja 9 simeoni, daniel 69 Pouliquen, bruno 30, 117 sinclair, john M. 7, 49, 71, 93, 99, Prunč, erich 93 118, 140, 163, 180–184, 204 Puurtinen, Tinna 37, 52 Škerlj, ružena 50 Pym, anthony 36–37, 48, 52, 55, skubic, andrej 39, 53 69 sladanha, Gabriela 51 smith, Zadie 151 Q smolej, Mojca 38–39, 53 Quirk, randolph 57, 69 sohár, anikó 51 Šolar, jakob 116 r somers, Harold 49 ragnarsdóttir, Hrafnhildur 56, 69 Šorli, Mojca 180, 203–205 ramat, Paolo 68 soroa, aitor 146, 163 rejc, rok 203 sperber, dan 112, 118 reppen, randi 104, 116 stabej, Marko 30, 53, 93, 118, 164, riccardi, alessandra 93 205 riegel, Martin 97, 117 stamou, sofia 145, 164 rioul, rené 97, 117 steinberger, ralf 30, 117 rogers, Margaret 69 steiner, erich 37, 50, 53 roma, elisa 68 stewart, dominic 184–185, 204 rossi-Gensane, nathalie 95, 118 strapparava, Carlo 146, 163 rowling, j. k. 65, 151 strömqvist, sven 56, 69 rundell, Michael 202 Štrukelj, inka 141 stubbs, Michael 181, 184, 204 S Šuštaršič, rastislav 72, 92–93 sager, juan C. 49, 53, 118 Šuster, simon 203 sagot, benoît 148–149, 163–164 svartvik, jan 69 saldanha, Gabriela 36, 52 sansò, andrea 55–57, 61, 68 t sa, shan 104 Thomas, robert G. 164 sauntson, H. 204 Tirkkonen-Condit, sonja 55, 63, 69 schjoldager, anna 169–170, 178 Tognini-bonelli, elena 49, 140, 181, schlamberger brezar, Mojca 33, 52, 183–186, 204–205 72–74, 82, 91, 93, 120–124, Tolkien, j. r. r. 45, 65, 151 127, 140–142 Tony Mcenergy 185, 205 210 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 210 11.3.2013 8:54:39 IMENSKO KAZALO Toporišič, jože 37–40, 53, 63, 69, 72, W 90–91, 93, 96, 118, 124–125, Wagner, robert-Léon 98, 118 142 Wallmach, k. 204 Toury, Gideon 53, 55, 69, 72, 93, Werner, koller 51 177 Whitsitt, sam 182, 205 Trubar, Primož 33 Wichmann, anne 93 Tufiş, dan 145, 164 Wilson, deirdre 112, 118 Tutin, agnès 97, 116 X v Xiao, richard 141, 205 van der auwera, johan 62, 69 Vanderauwera, ria 35, 53 z Veale, Tony 169, 178 Žagar, France 72, 93 Venuti, Lawrence 168–169, 178 Žagar, igor Ž. 127, 142 Veronis, jean 17, 31 Zanchetta, eros 163 Vevar, Štefan 9 Zaranšek, Petra 203 Viberg, Åke 56, 69 Zethsen, karen k. 183, 185, 203, Vidovič Muha, ada 178 205 Vilkou-Poustovaia, irina 141 Žganec Gros, jerneja 30, 93 Vinay, jean-Paul 35, 53, 90, 93, 99, 118 Vincenot, Caude 125, 142 Vincenot, Claude 125 Vintar, Špela 33–35, 50–53, 71, 74, 93, 101, 118, 121, 150, 163–164, 166, 205 Vogrinc javoršek, Urša 9 Voršič, ines 168, 178 Vossen, Piek 145, 164 SlovenSki prevodi Skozi korpuSno prizmo 211 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 211 11.3.2013 8:54:39 Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo_FINAL.indd 212 11.3.2013 8:54:39