SLOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
Leto VIII.
BUENOS AIRES, 24. APRILA 1937
Štev. 16.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Podueen primer
Tukajšnje italijansko kulturno društvo "Nuova Dante Alighieri" ("nuova" se imenuje zato, ker so jo na novo ustanovili nefastioni člani stare organizacije "Dante Alighieri", katera je prešla v fašistični tabor) je priredilo preteklo soboto slavnostno otvoritev svojih letošnjih prosvetnih, tečajev. Otvoritveno predavanje je imel društveni predsednik, ki je, seveda v italijanskem jeziku, razpravljal o nekem liternem vprašanju. Politike ni bilo. In vendar se je dogodilo naslednje: sredi govora je vstal v dvorani mož v civi-lu, se izkazal' kot zastopnik yairno-stne oblasti ter zahteval, naj govornik nadaljuje svoja izvajanja v ka-steljanščini, ali pa naj s predavanjem preneha.-Slavnost je bila prekinjena in ljudje so se razšli; nekateri godrnjaj® in bolj počasi, drugi pa hitreje in z željo, da se čimprej oddaljijo od zborovanja, na katerem je interveniral mož postave. Incidenta seveda nikakor ne nameravamo dramatizirati, .vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da od takšnega dogodka organizacija sama nima nobenega dobička, kvečjemu le škodo.
Policija je najbrž menila, da ima opravka s kalkšno ekstremistično organizacijo, ki se skriva pod imenom slavnega italijanskega peslni-ka, pa je poslala tja človeka, kateri je predavanje prekinil, dasi ni vsebovalo nič ekstremističnega, nič državi in družbi nevarinega — saj so predavatelja, italijanskega ko-mendatorja, poslušali ljudje, ki so prej mali buržuji nego prekucuhi.
Res je sicer da ga menda ni pisanega paragrafa, ki bi policijo v glavnem mestu republike pooblaščal, d'ai na tak' način intervenira v zaprtem lokalu prosvetnega društva, vendar pa bi buenosaireška policija ne bila prva na svetu, če bi si takšno pravico samovoljno lastila v slučajih, ko sumi, d!a ima posla z ljudmi, (ki propagirajo idejo, da je treba nasilnim potom spremeniti obstoječi družabni red, katerega čuvanje je poverjeno v prvem redu baš policiji. In če prav premislimo, ne moremo niti zameriti tukajšnjm oblastem, če so v podobnih slučajih — ko kaj "sumijo" — prav posebno previdne in včasih magari nera-hločutne predvsem napram tujcem. Mislijo si pač: če s tukajšnjim redom niste zadovoljni ,pojdite drugam ,saj vas ne silimo, da morate tu ostati, če vam ni prav; o svoji družabni uredlbi bomo pa sami odločali. Tako po priliki bi sodili tudi mi v domači vasi, če bi prišel tujec, ki z našimi prilkami ne bi bil zadovoljen in bi jh hotel po sili spremeniti.
Incident, ki se je odigral v prostorih zgoraj imenovane organizacije, se nam zdi v marsičem podu-čen. Doslej smo vedeli, da obl'asti ne postopajo preveč rahločutno napram posamezinim priseljencem, ki se preveč vmešajo v politiko takšne barve, ki tu prav posebno v oči bode. In ker so morali, žal, preizkusiti to dejstvo tudi nekateri ljudje naše krvi, ki so jih hujskači speljali na nevarno pot, po kateri se slovenskemu izseljencu 'v nobenem ozi-
Novo poglavje v španski državljanski vojni
V PONEDELJEK OPOLNOČI SE JE ZAČELO NADZIRANJE ŠPANSKIH MEJA NA KOPNEM IN NA MORJU — PRVI INCIDENTI — STALIŠČE VALENCIJANSKE VLADE — HUDA NESOGLASJA V TABORU REVOLUCIJONARCEV, KI V ZADNJEM ČASU TUD INA BOJIŠČIH NE BELEŽIJO NOBENIH POSEBNIH USPEHOV
Načrt za nadziranje španskih meja, s katerim naj se prepreči vmešavanje tujih držav v nesrečno državljansko vojno, se je začel izvajati pretekli poinedeljek opolnoči. Načrt si je izmislil londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve in sicer z namenom, da se prepreči razširjenje vojne preko mej španske republike, a šele po dolgotrajnih pogajanjih se je posrečilo dobiti zanj 27 evrposkih drža;v: Albanijo, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Bol'garijo, Geškoslovaijioi, Dansko, Estonsko, Finsko, Francijo, Grčijo, Holandsko, Anglijo, Irsko, Italijo, Jugoslavijo, Lotvinsko, Lukesm-burško, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunsko, Švedsko, Turčijo in ZSSR.
Na morju nadzirajo Španijo angleške, francoske, italijanske in nemške vojne ladje, na portugal-t&o-špansko ter na fraincosko-špan-sko mejo in v pristanišča pa je londonski odbor poslal 820 opazovalcev. Nadzorovanje obstoja v sledečem: Trgovske ladje zgoraj imenovanih držav, ki so namenjene v Špa nijo, morajo v pristanišših kjer ima svoj sedež kakšna kontrolna komisija, vzeti na krov posebnega opazovalca, ki ima pravico pregledati tovor ter nadzorovati izkrca-vanje v španskih lufkah. Ladjam je prepovedano voziti v Španijo vojni inaterijal in prostovoljce. Vojnim ladjam je poverjena naloga, da pazijo na parnike, ki vozijo proti Španiji. Ugotoviti morajo, ali ima parnik na krovu zastopnika londonskega odbora; če ga nima, morajo kapetana opoziriti, da krši dogovor. Nimajo pa pravice ladjo ustaviti ali
DR. STOLADINOVIČ POJDE V RIM
Kakor poročajo brzojavne vesti, je ljubljanski "Slovenec" javil'" preteklo sredo 21. aprila, da bo jugoslovanski ministrski predsednik in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič odpotoval po 30. t. m. v Italijo, da vrne obisk, ki mu ga je italijanski zunanji minister grof Ciano 'naredi! v Beogradu.
Dr. Stojadinovič bo stal v Rimu tri dni ter bo nadaljeval v podrobnostih razgovore glede vprašanj, ki so bila načeloma urejena; z beograjskim dogovorom od 26. marca t. 1.
ru ne izplača hodliti, smo naše rojake svarili, ker jim želimo samo dobro in nič nevšečnegtai. Zgornji primer pa nas uči, da se zinajo policijske oblasti vmešati tudi v nepolitične organizacije ter jim onemogočiti ali pa vsaj otežkočiti delovanje. Zato je prav, če tudi naše 'organizacije, katerih čllani pač žele, da bi lepo prospevale in napredovale, vedo, da ne smejo poslušati raznih prerokov, ki razlagajo, da je samo v gotove barve politiki naša rešitev in naša bodočnost, marveč se morajo zavedati, da utegnejo takšni preroki tudi organizacije spraviti v pegubo, kakor so spravili v nesrečo že nekatere posameznike.
ji preprečiti nadaljevanje vožnje. Na kopnem imajo pa zgoraj omenjeni opazovalci nalogo preprečiti tihotapljenje orožja in municije ter prehodi prostovoljcev v Španijo. O vsalki kršitvi dogovora morajo obvestiti londoinski odbor.
Kakor vidimo iz pravkar povedanega, kontrola ni takšna, da bi res preprečila vsako vmešavanje v špansko državljansko vojsko. Vojnim ladjam ni dana možnost, da takšno vmešavanje preprečijo. Zato mnogi upravičeno dvomijo, da bo kontrola dosegla svoj namen, in ne brez vzroka jo valencijanska vl'ada odločno zavrača, dasi je primorana sprejeti izvršeno dejstvo, ker se ■nadzorovanje ne vrši na njenem o-zemlju ali v ipanskih teritorijalnih
Sestanek med Musso-linijem in Schu sohn-ggom
Avstrijski kancelar Schuschnigg je v spremstvu ministra Schmidta posetil v četrtek Italijo ter se je v Benetkah sestal z Mussloiinijem in zunanjfim ministrom Oianom. Sestanku pripisujejo v političnih krogih veliko važnost, iker je baje od njega odvisen nadaljnji razvoj od-mošajev med Avstrijo in Italijo. Ti odnošaji, ki so bili svoj čas, ko med Berlinom in Rimom ini vladala najboljša sloga, tako prisrčni, da se je Mussolini s svojo znano hojo na Brenner tudi simbolično postavil za zaščitnika avstrijske neodvisnosti, so se v žadnjih časih močno ohladili Na Dunaju očitajo Mussoliniju da ni več navdušen za restavracijo Ilabsburžanov, da ni več tako zelo prepričan o nedotakljivosti Avstrije, kakor je bil včasih, ter da se je sploh preveč zagledal v Nemčijo in da Avstrijo zanemarja. Bili so že tako užaljeni do so s posebno vnemo pred nedavnim naglasili, da ima "prijateljstvo velikih zapadnih demokracij za Avstrijo izredno veliko važnost". V Rimu, kjer za demokracijo ter za Francijo in Anglijo nikakor niso navdušeni, takšnih glasov ne slišijo radi.
Seveda pa nočemo s tem reči, da so se odnošaji med Avstrijo in Italijo defilnitivno poslabšali. Verjetno je, da bo Mussolini skušal potolažiti Schuschnigga ter da avstrijski kancel'ar ne bo preveč hladen, saj ve, da nima mnogo izbire; Avstrija se nahaja med dvema milita-rističnima velesilama in ji tikakor ne kaže zameriti se na obe strani hkrati.
Šest beračev zgorela v Zagrebu
V enem izmed oddelkov poljedelske šol'e pri Zagrebu je v sredo izbruhnil velik požar, !v (katerem je zgubilo življenje šest beračev, ki so se bili ponoči zatekli v seinik ter so spali, ko je začelo goreti. Ker se je ogenj razširil' z veliko naglico, se berači niso mogli več rešiti.
vodah, marveč izven njih. Španska vlada je prepričana, da bo samo ona imela škodo od kontrole, ker bodo Nemčija, Italija in tudi Portugalska po vsej priliki še nadalje popirale, dasi morda nekoliko bolj pod roko, Francove revolucioinarce. Španski mornariški minister Prieto je objavil odločen proglas, v katerem protestiral proti zadržanju evropskih držav, ki postopajo napram od ljudstva izvoljeni in od ljudstva branj eni vladi prav tako, kakor napram upornikom. Naglasil je, da velja nadzorovanje samo za ladje onih' 27 držav, ki so pristale na dogovor, nikakor pa ne velja za 1'adje drugih dežel in za španske ladje. Zato je minister pozval vladno vojno mornarico iin letalstvo, naj ščiti takšne ladje pred nedovoljenim nadlegovanjem.
Kršitve dogovora o nevmešava-nju so se že začele. Prvi, ki se je požvižgal na določbe o nadzorovanju, je bil kapitain angleške ladje "Seven Seas Spray". V San Juan de Luz bi bil moral dati pregledati svoj tovor, pa je rajši brez spremljevalca krenil na pot. In sicer naravnost v Bilbao, o katerem zatrjujejo revolucionare!, da so ga blokirali s svojimi vojnimi ladjami ter z minami. "Sevein Seas Spray" je srečno privozil v bilbaoško pristanišče, kjer so ga sprejeli s tem večjim navdušenjem, ker je radi zadržanja angleške vl'ade, ki je angleški trgovinski mornarici odsvetovala: vož-iaje v Bilbao, začel' v mestu primanjkovati tudi najpotrebnejši živež. Korajžno podjetje angleškega kapitana je navdušilo tudi nekatere angleške opozieionalne posl'ance, ki očitajo londonski vladi preveliko popustljivost oziroma celo podpiranje Francovih načrtov, ki skuša glavno mesto baskiške dežele prisiliti z gl'adovanjem na predajo, ko z orožjem general Mola ni imel uspeha. Ti langleški opozicionalni poslanci, med katerimi je tudli Lloyd George, so zbrali potrebno vsoto denarja, da najmejo ladjo, ki jo bodo natovorili z živežem ter poslali v Bilbao.
JUGOSLAVIJA IN TURČIJA
Ismet Paša 'in Ruiždi Aras, zastopnika Turčje, ki sta prišla v Jugoslavijo vrnit obisk ministrskemu predsedniku Stojadinovfijcu, sta se mudila v naši državi teden dni. Obiskala sta razna letališča, tvornice letal in orožja ter pomorske utrdbe' v Dalmaciji. Odlična gosta sta bila povsod sprejeta z največjim navdušenjem. Beograjsko "Vreme" vidi v tem in pa v sprejemu, ki ga je prebivalstvo priredilo predsedniku Be-nešu petnajst dni prej, dokaz, da narod odobrava zunanjo politiko vlade, ki se protivi opredeljevanju evropskih držav na demokratične in protidemokratične; oba obiska obenem tudi dokazujeta, da sta Mala antanta in balkanski sporazum močnejša, nego eo mislili razni črnogledi.
RAZNE VESTI
Prebivalci Carambije, v Chileju, so
bili prisiljeni zapustiti svoja bivališča ker je bilo mesto v nevarnosti, da se sesuje radi vedno ponavljajočih se potresnih sunkov. Mesto ima 3000 prebivalcev in leži 2900 metrov nad morjem.
A
Italijanski kralj je v soboto sprejel
v a^iienci argentinskega senatorja Sancheza Sorondja, ter se z njim "pre-srčno razgovarjal", kakor pravijo poročila.
Veliki požar je izbruhnil v Mollen-
du, Peru, v poštnem poslopju ter po-polnomma uničil to poslopje in še 15 zasebnih hiš.
<3ener^l Franco je odstavil generala
Orgaza, poveljnika v Tetuanu, ter na njegovo mesto imenoval ¡generala Beig-bedera. General Orgaz je osumljen sodelovanja z zarotniki, ki so se pred kratkim uprli v tem mestu proti gen. Francu.
V Raklavicah na Poljskem je prišlo
v nedeljo do boja med agrarci in policijo, pri čemer sta bila dva kmeta ubita, več pa jih je bilo ranjenih.
Policija v Beogradu je aretirala odvetnika Bora Brodanoviča ter druge tri advokate in novinarje, ker so propagirali komunizem.
Tatarescu, rumunaki zumanji minister, ki je imel posetiti Angoro, je svoje potovanje odložil za poznejši čas radi napetih notranjih razmer in rova-rjenja fašistične "železne garde".
Mest črez reko Seno v Parizu se je podrl, zgradili so ga bili nalašč za letošnjo svetovno razstavo.
Ogrski vojni minister general Roe-der se je mudil v Berlinu, kjer se je razgovarjal z generalom Blombergom in s Hitlerjem.
Meksika bo še nadalje podpirala
špansko ljudsko vlado, tako je izjavil Izidoro Pahela .mehikanski zastopnik pri Zvezi narodov.
Na bojiščih se položaj razvija sedaj ugodno za Valencijansko vlado. Ljudska 'vojska, ki se je prej dolge mesece umikala oziroma samo branila, je sedaj prešla v napad tudi v takšnih krajih, kjer je bila doslej skoro popolnoma neaktivna. Položaj se je očividino znatno poslabšal za upornike in to močno vpliva tudi na razpoloženje v njihovem taboru. Znano je, da so se na strani u-pornikov borile razne politične skupine, poleg nemških in italijanskih! vojakov. Po Mussolini je vem in Hitlerjevem zgl'edu je Franco sklenil združiti vse te skupine v eno samo stramko. Objavil je naredbo, s katero razpušča vse politične organizacije. Odredba pa je naletelai na odpor in v več krajih je prišlo do krvavih spopadov med falangisti in carlisti, ki hočejo ohraniti svojo samostojnost. Kakor zagotavljajo razne vesti iz Špainije, so Francovi pristaši v nekaterih mestih zatrli upor na najbolj brezobziren način; tako so v Sevilli baje dali ustreliti 70 falangistov. Nervoznost, ki se je pol'astila revolucionarnih krogov radi neuspehov ma bojiščih, se je radi Francovega dlekreta le še povečala in zato v Valenciji narašča vera v končno zmago ljudske vojske.
Hfc'
Potovanje predsednika Justa
Kakor smo že javili, se je pretekli četrtek odpeljal' predsednik Justo iz Buenos Airesa na popotvanje po nekaterih pokrajinah z namenom, da /na samem »kraju prouči razmere ter día si ogleda tudi nekatera velika javna dela, ki so se bila pričela za časa njegovega predsedovanja.
Vli listi, tudi opozicijski, so polni dolgih poročil o tem potovanju ter naglačajo, da je bil gen. Justo povsod navdušeno sprejet. Najprej je krenil v Tucumón, kjer so ga pozdravili zastopniki krajevnih oblasti, zahvaljujoč se mu za vse ono, kar je dobrega storil za pokrajino, potem pa se je odpeljal' v Preso, kjer je prisostvoval ¡poloféitvi temeljnega kamna zai most čez reko Marapa. V nedeljo je spet bil v Tu-cumanu ter je prisostvoval otvoritvi nekaterih večjih javnih del.
Naslednjega dne, t. j. v ponedeljek, je predsednik prispel v Santiago del Estero in krenil potem od tam dalje v San Juan, nato v Men-dozo in San Luis. Na povratku je gen. Justo posetil še pokrajini Ca-tamarco in La Riojo, dasi prvotno nista bili v programu potovanja. Storil pa je to, da¡ ugodi želji prebivalstva, ki ga je prosilo, naj bi obiskal tudi omenjeni dve provinci.
VOLITVE V MENDOZI
Ker so bile volitve, ki so se vršile 4. t.m., radi raznih nerednosti razveljavljene, so se 18. t.m. vršile pooiovne volitve, pri katerih so nacionalni demokrati izvojevali popolno zmago. Dobili so 9625 gla-svo, radikali 4158, feder. radikali 974, socialistična delavska stranka 1975 in socialistična stranka 360 glasov.
Po tem izidu so dobili demokrati 7 mest, radikail 3, feder. radikali 1 in delavski socialisti 3.
OTROŠKA PARALIZA V CAMPANI
V Campani se je pojavila nevarna otroška bolezen, paraliza. Do sedaj je obolel'o že 9 otrok. Oblasti so radi tega zaprle tamošnje šole.
Restavrant - Parilla
In pivo za družine (familiar)
F10RDELLI
Pripravno za bankete — Pose-1 > , ,ben pokrit prostor na dvorišču.' | Odprto čez dan in ponoči
Av. SAN MARTIN 2688 Ü. T. 59-1656

Reklamna c°,ca
.J&&3E.
Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico
$ 225.-
Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504
(Na pol kvadre) Buenos Aires
ANA CHRPOVA
Slov. babica
dipl. v Pragi in Ba. Alresu, z rei-letno prakso v praški porodnlinlci ter v tuk. bolnici "Rawson", ae priporoia vaem Slovenkam. Sprejema penzloniatke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. PostreibS. prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 88 Mayo 8188
AVENIDA 9 DE JULIO
Podiranje hiš, koder bo izpeljana nova avenida, se marljivo nadaljuje in bodo v kratkem podrte še ostale hiše. Avenida 9 de Julio bo ena najširših na svetu. Široka bo 140 metrov in torej za 20 metrov širša kakor avendia Bois de Bolou-gne v Parizu, ki meri v širini 120 metrov.
VELIK POŽAR
V	ulici Herrera št! 180, kjer ima svoje skladišče tvrdka Kreglinger y Van Peborgh, je v pondeljek po neprevidnosti dveh delavcev izbruhnil velik požar, ki je uničil celo poslopje, vse stroje in vse blago, ki se je v poslopju nahajalo. Škoda znaša poi milijonia' pesov.
GENERAL ESTIGARRIBIA V BUENOS AIRESU
Bivši paraguayski general Esti-garribia, slavi jeni poveljnik chaco-vsike vojske, ki je pa pri novi vladi v nemilosti, je po svojih zasebnih opravilih priispel v Buenos Aires, kjer bo ostal nekaj dni, nakar se zopet vrne v Montevideo, kjer predava na visoki vojni šoli.
ARGENTINSKO ŽITO V URUGUAYU
Iz Argentine so bil'e odposlane v Uruguay velike množine žita, posebno pšenice. To žito je določeno izključno za mline. Radi tega pričakujejo tam, da se cena kruha'ne bo zvišala, kakor so napovedovali.
ZRAČNA ZVEZA MED BUENOS AIRESOM IN LA PAZ
V	nedeljo je bila otvorjena zračna zveza dražbe "Panagra" med Buenos Airesom in mestom La Paz. Vožnja bo trajala 13 ur in 45 minut.
POLJSKA NOVINARKA V BUENOS AIRESU
S parnikom "Pulaski" je prispela v Buenos Aires poljska novinarka, glospa Ilalina Borovikova, lso-trudnica največjega poljdkega lista "Kurjer Warszawski". Znana pu-blicistka je prišla v Argentino, da prouči navade argentinskega ljudstva. Tu ostane le neka časa, nakar se zopet vrne v domovino.
KRUH JE ZOPET CENEJŠI
Mestno ravnateljstvo za konsum in prehrano je pozvalo peke, ki so
KROJAČNIGD
LEOPOLD UŠAJ
Sedaj v novih prostorih, zravem prejšnja krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires
neupravičeno zvišali ceno kruhu, naj jo zopet znižajo. Radi tega so imeii peki več zborovanj. Tako zborovanje so imeli tudi v ponedeljek, ko so povabili nanj tudi zastopnike ravnateljstva prehrane. Po dolgih debatah so določili nasledlnje cene kruhu: kruh v kosih od 550 gr. po 15 ctv. kos v kosih po 1 kg po 25 ctv., v kosih od 250 gr po 35 ctv. kg., v malih oblikah ("fl'au-ta" itd.) pa jx) 40 ctv.
Ravantelj 2a prehrano Ripe El-zaurdia je posetil tudi predsednika "Zveze mesa", dr. Bruzonija, radi visoke cene mesu. Dr. Bruzone pa je izjavil, da ni Zveza krvia, če se meso drago prodaja, ampak so krivi mali mesarji. Izjavil je tudi, da je Zveza že razmišljala o tem, da bi ceno znižala, d!a pa je trenutno to nemogoče. Poskušala pa bo to napraviti čimprej.
Tudi glede krompirja ravnateljstvo za prehrano ugiba, kako bi mu znižalo ceno; nekaj uspeha je že imelo v svojih prizadevanjih: na sejmih ("ferias francas") se je krompir prodajal te dni po $ 0.20 kg, dočim mu je bila cena še pred kratkim $ 0.35 in več.
OSTAVKA BOLIVIJSKEGA KONZULA
Prejšnji petek je posetil argentinsko zunanje ministrstvo bolivij-ski odpravnik poslov ter izjavil', da je njegova vlada sprejela ostavko konzula Ugarteja, ki je na banlketu Rotary kluba žalil Argentino in jo dolžil, da je tekom vojske v Clia-cu vohunila "v prid Paraguayu.
NEPOJASNJEN UMOR
Prejšnji ponedeljek je bil v bližini svojega doma, v Villi Balle-ster, ustreljen Nemec Josef Riedel'. Sosedi, katere so streli privabili na kraj umora, so našli Riedla že v nezavesti ter je ranjeni kmalu nato tud'i izdihnil, ine da bi mogel dati kaka; pojasnila. Zadet je bil v želodec. Policija sedaj ugiba kdo so bil'i storilci. Za umor se živo zanimajo Nemci tako tu kakor doma v Evropi, ter pripisujejo umor komunistom. Riedel je bil namreč voditelj tukajšnjih hitlerjevcev. Policija pa je mnenja, da je Riedel postal žrtev roparskega; umora.
Aretiranih je 'bil'o do sedaj 12 oseb.
CAPRIOLI MENDA ZOPET STRAŠI
Tukajšnja pol'icija trdi, da se drzni tolovaj Caprioli zopet nahaja v Buenos Airesu, ker se je v taikem mest.u kakor je glavno mesto republike, lažje skrivati, kakor pa v krajih, kjer je malo ljudi. Radi tega je zopet vsa policija na nogah in pravi, da bo najbrž malu spet slišati o kakem njegovem dranem napadli.
DR. FRESCO ZAHTEVA IZGON
Guverner provincije Buenos Aires se je pismeno obrnil na notranjega ministra s predlogom, da se po zakonu 4.144 izženeta iz dežele Pacher aMuricio in Simon Gayer kot nezaželjena. Dr. Fresco namerava bajé po&isi izgnati iz pokrajine vBe nezaželjene elemente, med katere prišteva ne samo sleparje, trgovce z belim bl'agom in mamili, marveč tudi komuniste. Če bo osrednja vlata ustregla tojegovim željam, bodo tuji priseljenci, Iki jih imajo v pokrajini Buenos Aires zapisane v črni knjigi, morali ne samo iz province, marveč sploh h Argentine.
Denar lahko nakažete v Jugoslavijo ali Italijo
20.
DNEH Potom Pošte> izplačan v hiši naslovnika brez vsakega odbitka in s povratnim potrdilom.

DNEH Potom zrakoplova način.
— izplačan na isti
6.
DNEH brzojavno.
JUGOSLOVENSKI ODDELEK
BANKE DE BOSTON se bo zai to pobrigal. Spora-zumite se z njim. Postregli Vam bodo uradniki Vaše narodnosti vsak dan od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8i/2 do 11 ure. Istočasno lahko kupite pri nas ladijske listke za odhod in prihod in to po najnižjih cenah.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Ar. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosarlo)
POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA!
JOSE MOJICA V BUENOS AIRESU
Znani in priljubljeni mehilkanski pevec José Mojica je v torek s parnikom "Western Prince" dospel' v Buenos Aires. Mojica namerava o-stati delj časa v Argentini, kjer bo nastopal ,v Buenos Airesu in v pro-vincijah.
-
STRASNA RODBINSKA DRAMA
V Villi Ballester, ulici Medrano in Circunvalación, se je dogodila v sredo zjutraj žalostna rodbinska tragedija, katera je pretresla vse tamošnje prebivalce.
Na križišču zgoraj imenovanih ulic j« stanoval Natale Nazarino, po rodu Italijan, star 43 let, s svojo 39 let. ženo Lorenzo i ntremi otroci: 16 letno Riano Terezo, 7 letnim Giovamninom in 6 1'et starim Albertom. Živeli so sicer skromno, toda pomanjkanja miso trpeli, ker cvetličarna, ki jo je imel ob svoji hiši, mu je donašala toliko, da so se lah ko preživljali. Nazzarino je bil skrben mož in dober oče. Vsak dan je rano zjutraj vstlad' ter Inesel cvetlice na trg. Popoldne pa je delal na vrtu. Pri tem mu je zvesto pomagala tudi njegova družina. Tudi v sredo zjutraj je, kakor po-
navadi, zgodaj vstal, pripravil cvetlice ter se odpravil na trg. Družina je tedaj še spala. Okrog 9. ure se je vrnil' domov. Nikogar ni opazil ina vrtu pri delu, kakor običajno. Šel je proti hiši, a vrata so bila zaprta, dasi bil on pustil odprta. Trkal je, a nihče se ni oglasil. Tedaj je s silo vlomil vrata in vstopil v sobo. Groza ga je spre-letela: žena in vsi trije otroci so ležali mrtvi v svojih posteljah. Bili so zastrupljeni. Mati je, kakor domnevajo, pomešal'a strup med mleko in dala otrokom piti, nakar se je še sama zastrupila.
PEREZ QUESADA NA POTI V BUENOS AIRES
Argentinski opolnomočeni minister v Madridu, Perez Quesada, se je v sredo v VilPafranci vkrcal na parnik "Augustus" ter je sedaj na poti proti Buenos Ai^su.
Dr. ENRIQUE DANIEL DAUGA Zobozdravnik
Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure
PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires
PATERNALSKA ŠOLA LEPO NAPREDUJE
število otrok, ki zahajajo v našo šolo na Paternalu, še vedno lepo narašča. Otroci so s svojimi učiteljicami prav zadovoljni in nič manj zadovoljni niso starši, ko vidijo, kako lepo se njihovi otroci uče in tudi zabavajo v slovenski šoli. Kakor je že znano, monaijo oni šolarji, ki obiskujejo argentinsko šolo, izvršiti v slovenskih tečajih najprej šolske naloge; to je prva skrb, ki ji učiteljica posveča največjo pažnjo. Zato ni nobenega dvoma, da bodo oni slovetiski otroci, ki zahajajo v slovensko šolo, kar najlepše napredovali tudi v argentinskih razredih.
Za pritlikavoke, ki hodijo v otroški vrtec, je pa postala šola pravcati raj, od katerega se težko ločijo, ko jih pridejo zvečer starši iskat. In še celo so* navdušeni, odkar jih je prejšnji teden posetila ga. Niča Cankarjeva, soproga našega poslanika, ter jih preskrbela z — orodjem: z igračami, s katerimi imajo malčki toliko posla^ da jim je dan še prekratek.
Tisti starši, ki pri vsaki stvari od zadaj capljajo in se tudi glede šole ne morejo še odločiti, ali bi svoje otroke dali vanjo ali ne, naj se kar obrnejo na one šolarje, ki že obiskujejo paternalsko šolo, ali pa na njihove starše za informacije, pa ne bodo več oklevali. Seveda ne velja ta poziv onim zanikarnim staršem, ki raje vidijo, da se jim. otroci po cesti potepajo in žogo brcajo ter se vsega nelepeg» navadij|o, nego da bi jih v slovensko šolo dali.
OBJAVE KR. POSLANIŠTVA
Chatrcas 1705 — Bs. Aires
Kr. poslaništvo išče in poziva naslednje naše izseljence, da se zgla-se pri zgoraj navedenem poslaništvu:
Jure Jelac, iz Ličkog Novog, srez Gospic,
Ivo Skokandlic, iz Žimova, srez Korčula,
Filip Rak, pok Josipa, iz Raba, Ivani Vidals, pok. Bara, iz Raba, Oto Madjun, iz Travnika, Jožef Plantan, roj. 1895 leta v Brezovici — Novo mesto, Faniika Radišic,
Ilija Kokotovic, sin ltistin, iz Ne-vesinja, Ivan Holbik, iz Senta, Jakbo Lisica, pok. Mankial, iz Bi-bin|ja,
Če bi pa kdo od rojakov vedel za nasl'ov katerega zgoraj: imenovanih, je vljudno ijaprošen, da ga sporoči našemu poslaništvu.
Trajan inGjorgje Diminjac, iz Banatskega Novoga Sela.
Vincenc Kunaver, iz Stranske vasi (Utik), občina Dobra Vai pri Ljubljani.
Krojačnica
MOZETIČ
Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh dragih moških potrebščin. Prepričajte sel
Sebastjan Mozetič
BUENOS AIRES 8019 ■ OSORIO ■ 5025
(PATERNAL)
POROČILO JUGOSLOVANSKE IZSELJENSKE ZAŠČITE
Tekom meseca februarja t.l. je'
posetilo jugoslovanski patronat 111 oseb v 212 različnih slučajih in sicer: 98 oseb je iskalo dela, 58 pri poročila in 10 jih je prišlo za raz ne intervencije. Nadalje 1 za lekar sko pomoč, 33 za podporo in prenočišče ter 12 delodajalcev.
Ponujeno je bilo zaščiti .za ti mesec delo za 87 oseb in sicer: z. 36 težakov, 1 poročni par( 1 trgovskega pomočnika! in za 48 žensk.
Meseca marca je obiskalo to u druženje 129 oseb v 227 slučajil in sicer: 104 delavci so iskali de la, 62 priporočil, informacije 11, le-karsko pomoč 2, za prenočišča ; prehrano 38, 10 pa je bilo pošlo;5 maJcev-
Ponujeno je bilo tega meseca delo za 91 oseb: za 37 žensk, 49 težakov, 1 slikarjlai, 3 sluge in kuhinjske pomočnike.
Podpor je b:ilo izdanih v februarja v gotovini 21.70 pesov, za prehrano 71 bonov in 3 prenočišči. Marca pa 68.70 pesov v gotovini, 82 bonov za prehrano in 3 za prenočišča.
NOVI PRISELJENICI
Banco Germánico de la América del Sud naznanja vsem čitateljem "SLOVENSKEGA LISTA" ki jih ta vest zanima, d!a so se vkrcali na motornik "NEPTUNIA", ki je od-plul iz Trsta dne 8. aprila ter prispe v Buenos Aires 26. t. m. ob pol osmih zjutraj, sledeče maše rojakinje in rojaki, za katere so bile pre-vozmce izstavljene od zgoraj navedenega zavoda:
Lenščak Cirila iz Šempasa; Sa-mokec Mirka iz Vitovelj; Štrancar Jožica iz Šmarij pri Ajdovščini; Poles Josip iz Materije; Mageri'e Marija, Vidič Terezija, Vidič Rafael, Vidič Ililarija, Vidič Marija, Vidič Anton, Vidič Bogomir, vsi iz Nakovega pri Kainlalu; Pakijalat Marija iz Novakov v Istri; Búbalo Ante iz Novog sela v Dalmaciji.
ŠOLSKO DRUŠTVO
priredi v nedeljo 25. t. m. ob 4 uri popoL v ulici Paz Soldam4924
svojo prvo
Otroško prireditev
kajtero bodo izvajali otroci slovenske šole s Paternala s sodelovanjem P. D. T. in "Tabora".
Vstopnina: Prostoviljni prispevki.
Očetje in matere! Pridite na to lepo prireditev in pripeljite s seboj tudi svoje otroke, katerim je ta prireditev namenjena.
ODBOR.
KNJIGE CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1937
Prosim vse tiste, kateri se intere-sirajo za knjige da jih čimprej na-roče, oz d'a se vpišejo v Družbo. Letos izide šest knjig in jih naročniki prejmejo v Decembru. Obenem opozarjam ponovno, da je potrebno z vpisom tudi takoj plačati $ 4.—, to je udnina, ki je določena za Ameriko. Naročniki iz notranjosti in U-ruguaya pa plačajo še posebej $ —.50 za poštnino.
Kakor vsako 1'eto bodo tudi letos imena udov natisnjena v Koledarju. Zadnji rok poteče 15. Maja.
Naročnino in vplačila sprejema: Franc Lakner, Av. Warnes 2215-11. Buenos Aires, ali pa y Banco Ger-mčnico, Jugoslovanski oddelek, Av. L. N. Alem 150.
Franc Lakner
LISTNICA
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNI-ŠTVA
J. S. Plaza Huiincul. — Naročnino prejeli v redu. Pozdravi
L. P. Cordoba. — Naročnino prejeli v redu, (kakor tudi za tiskovini sklad Pišete, da je tam sedaj, ko je čas žetve, velik® suša; in da Vam je dolgčas, ker mi nobenega Sl'ove-naca, da bi se kaj pomenila in pošiljate pozdrave vsem naročnikam in naroSnicam S. L. Hvaia! Enako .sprejmite tudi Vi naše?
K. P., Cordoba — Naročnino prejeli v redu. Drugo bomo uredili. Pozdrav!
J. H., V. Regina — V?asik se tudi nam vrine kaka pomota v upravi. V tem slučaju je treba takoj reklamirati. Mislimo, da bo sedaj ,v redu. Pozdrav!
F. S., Uruguay — Naročnino prejeli v redu. Nič Zato, če ste malo zapozneli. Da stexnam zdravili
J. M. Cordoba — Pod vaše dru-štveino poročilo se je res vrinila neljuba tiskova pomota, Vi pa se zato
po nepotrelbnem nekoliko preveč hudujete.
A. T., Rio Negro — Mi nismo dobili dotičnega pisma in zato tudi nismo mogli naslova- izpremeniti. Mislimo, da bo sedaj prav. Pozdrav !
A. M. Bs. Aires — Mislimo, da bi nikakor ne bilo koristilo, če bi stare "grehe" cordobskih Sloven-cov pričeli sedaj pogrevati in jih vlačiti na dan. V kolikor smo poučeni, izhaja vsa nesloga cordobskih Slovencev iz osebnosti. Resen list pa se v take stvari aie more spuščati. Od te strani bi ne bila zgodovina cordobskih Slovencev prav nič razveseljiva in tudi ne zanimiva za širšo javnost. Zato take članke, kot jih imate namen napisati, že vnaprej odklanjamo. Na mesto teh napišite raje, kako bi se moral človek obnašati v zasebnem življenju, da bi bil lahlko vzor tudi drugim in bi imel njegov zgled blagodejne posledice za domačim ognjiščem in v javmosti. Vsak odrasel prav dobro pozna človeške slabosti, ki se mnogokrat bridko maščujejo nad človekom. Ampak malo jih je, ki bi človeku pokazali pravo pot. Najraje se škodoželjno smejejo in čakajo prilike, kdaj bi ga še'bolj poteptali v blato. Tudi Vi svetujete, din
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD'
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena znatno znižala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostalo déle sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi.
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 lj2.
naj vá\}k pred svojim pragom pometa. Tako bo res najbolje. Če pa je sedaj res kaj več sloge med cor-dobskimi Slovenci, odkar ni tam "očeta", se morete tega samo veseliti ne pa gledati, kako bi z nova zanetili mržnjo. To je naš prijateljski nasvet z ozirom na to, da se sklicujete na sourednika S. L. J. Kacina, ki da pozna razmere med cordobskimi Slovenci in zato ve, na kateri stitaini je prav. Bodite nam pozdravljeni!'
Ker smo nekaterim že ustavili list vsled nerednosti z naročnino, so se pričeli hudlovati, da bi tega ne bilo treba, ker da imajo najboljše namene vse pošteno plačati, samo da ni priložnosti.
V poštenosti naših ljudi, morda z nekaterimi izjemami, ne dvomimo. Priložnosti je več kot dovolj. Z d»-žele lahko pošljete naročnino potom pošte ah pa v dobro zapečatenem pismu. Za mesto pa imamo in-kasante. Inj če koga zgreši, pa ga tudi na bo konec, če se sam potrudi na uredništvo. Poleg tega pa imamo po vseh večjih slovenskih naselbinah tudi svoje zastopnike, pri katerih lahko poravnate naročnino.
Vsi imate točno zapisano poleg naslova, do kdaj imate poravnano naročnino. Prva številka pomeni dan, druga mesec in tretja leto. Tistim, ki so medtem izvršili svojo dolšnost napram listu in tega še ne izkazuje datum poleg naslova, se ni treba zato nič vznemirjati. Kadar bomo znova pisali naslove, bo vse v refdu.
Vsi, ki ste zaostali z naročnino, ali vam je zapadla, nikar ne zabavljajte čez upravo lista, ker pač ni kriva, če ni tako bogata, da bi lahko list zastonj pošiljala. Vsi se pehamo v življenju, vsak na svoj način. Biti moramo ponosni, da imamo Slovenci v Argentini in sploh Južni Ameriki lasten list, ki ba bil lahko še mnogo večj in leipši, če bi ga vsi slovenski izseljenci podpirali z malenkostno naročnino. Zato, naročniki in naročinice, ni dovolj, da ste samo zvesti naročniki in plačniki, marveč da nam pridobite tudi čimveč novih naročnikov.
STARŠI!
Nasvidanje na otroški prireditvi ulica Paz Soldán 4924 na Patenia-lu.
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CERNIČ
DORREGO 1583, — Bs. Aires
KROJAČNICA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
Slovenci doma in po svetu
LADIJSKE VOZNE LISTKE
za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah
C A. CENT RAL EUROPEA
469 S AN MARTIN 469
ne informacije o razvoju pol'ožaj«| na Hrvatskem ter o splošnih političnih prilikah 'v Jugoslaviji. Obenem naglašajo v istih krogih, da bo dr. Krnjevič še nadalje ostal v inozemstvu, ker mu je od dr. Mačka poverjena naloga, da nastopa kar najodločneje proti akciji dr. Naveliča in njegovh ustašev, s katerimi nimata HSS in njeno vodstvo ničesar skupnega.
MILAN PRIBIČEVIČ UMRL
V sanatoriju "Col'longe" v Mont-reauxu ob Ženevskem jezeru je preminul 9. maroat Milan Pribičevii" narodni poslanec in vpokojeni polkovnik, brat lani v Pragi umrlega politika Svetozarja Pribičevica. Prišel je bil v Švico teden dni prej v spremstvu svoje žene, da bi v zdravilišču našel' zdravja, našel pa je smrt. Pokojni je imel 60 let, uživali je kot vojščak velilk ugled ne sa{mo v voj|a§kih kijogihj,- marveč tudi pri preprostem narodu ter bil sploh zelo priljubljeni radi svojega blagega značaja. To je pokazal tudi veličasten pogreb, ki mu ga je priredil Beograd, kamor so iz Švice prepeljali njegove zemslke ostatake.
STAVKA NA SUŠAKU KONČANA Z ZMAGO DELAVSTVA
Dne 13. marca zjutraj se je zaključila starka sušaakih prfistanš-kih delavcev, o kateri smo poročali pretekli teden.
Ponoči je bila podpisana nova ko lektivna pogodba, po kateri se delavstvu povišajo mezde povpreonto za 25 odstotkov. Kolektivna pogodba določa 8 ur dela na dan. Pre-kourno delo bo plačano za 50, nedeljsko delo pa za 100 odstotkov bolje.
Stavka je potekla povsem v miru, pač pa zrnaiša materialna škoda, nastala v .skladiščih, več milijonov dinarjev.
KRATKI POGODBI
Ob sklepu prijateljske pogodbe' Jugoslavije z Bolgarijo je vzbujalo mnogo pozorniosti dejstvo, da vsebuje pogodba prav za prav en sam či'en z niti ne 20 besedami. Zgodovinarji so brskali po starih dokumentih da bi našli kak s ličen mednarodni paikt. Zanimivo je, da so našli pogodbo, ki je še krajša, in še bolj zanimiva, da je bila tudi ta pogodba sklenjena med Bolgarijo in Srbijo. Mirovna pogodba1, ki je v marcu 1886 končala bratomorno srbsko-bolgarsko vojno, vsebuje namreč tudi en sam člen in šteje le 7 besed: Glasi se: "Obnavlja se mir med Srbijo in Bolgarijo."
Slovenska vigred na Koroškem
^'Koroški Slovenec" glasilo naše ■narodne manjšine v Avstriji, objavlja v svoji zadnji številki uvodnik z naslovom "Sila mladega naroda". Uvodnik odločno pobija ma-lodušje, ki še vedno obvladuje zlasti starejše ljudi med koroškimi •Slovenci, in opozarja, da je moč mladega slovenskega naroda tudi v Avstriji nezlomljiva imi celo vedno večja. Črnoglede poziva, naj "gredo Ujakoder se zbira doraščajoča mladina naših društev in z brezpri-merno ljubeznijo goji slovenskega duha, v besedi in melodiji, koder se zbirajo najmanjši in najmlajši iz naših vrst in z neutešnim hrepenenjem vsrkavajo v švoja mlada srca lepoto svoje in materne govorice. Kdor posluhne utripom! slovenskega življenja na koroški zemlji, mora vedeti, da vstaja med nami slovenska mladost, vstaja slovenska vigred. Ob tej vigredi se morajo izjaloviti vsi temni poskusi raznarodovanja in škodovanja po ljudeh starikavih nazorov in nemoralnih nátílepov. Naroda ob Zilíi', Dravi, ob jezerih in pod Peco ne bodo ugonobili noben Heimatibund in nobenai Sudmarka, nobena nacionalna reakcionamost in nobena šoViistnčna zloba. To jamčijo njegova mladost, njegova vera, njegova vedno bol'j se prebujajoča slovenska narodna zvestoba/'/'
IZUM SLEPEGA INVALIDA
Zagrebške "Novosti" poročajo, da se slepi invalid Ljudevit Lovri-čevič, ki je v oskrbi nekega dobrodelnega društ. in nabirajo zanj mi-lodare v Zagrebu pred cerkvijo Kamnitih vrat, že dolga, leta ukvarja z važnim izumom in da je zdaj že pred ciljem svojih ¡naporov. Lo-vričevič je služil' kot mornar pri avstrijski vojni mornarici in je med vojno izgubil vid. Skonstruiral je poseben tip podmornice, ld prekaša dosedanje tipe po brzini in po u-porabljivosti. Lovričevič je doma s Korj¿ule, v Dubrovniku je dovršil in cikaj razredov gimnazije, potem p:i: je študiral sredlnjo tehnšiko šolo v Švici. Star je blizu 50 let.
DOBRI ŽELODCI
V Orašju v Bosanski Posavini je sklenilo 6 mladih ljudi, da se enkrat pošteno najedo. Dali so si iz-peči celo tele, ki je tehtal'o okrog 50 kg. Junaki so se lotil'i dela in v kratkem času so od teleta ostale samo kostii. Večerjail so v me.ki gostilni in iz vse vasi so prihajali ljudje občudovat dober tek šestorice. Samo ob sebi je umevno, da so o-bilno večerjo tudi izdatno zialllil'i.
NEURJE NA MORJU
Drugo jned!elj|o v¡ marcu ¿le ob dalmatinski obali besnelo na morju silno neurje. Pri Senju je zašel par-nik "Zagreb" med orjaške valove, ki so se dvigali preko broda ter s palube odnesli vse, kar ni bil'o močno pritrjeno. Stari poveljnik te laf-dje Miličevic pravi, da v svojem življenju še ne pomni tako strašne jugovine. Parnik "Zagreb" je ventilarle prispel v Šibenik. Velike zamude je imel zaradi neurja parnik "Hrvatska", ki vozi na turisifcični progi Sušak—Kotor. Tud'.i poveljnik tega parnika, ki se je moral med ■ neurjem zateči v neko mrtvo luko, pripoveduje, da ne pomWi1 tako močnega neurja.
TEŽKA NESREČA V RUDNIKU
V rudniku pirita blizu Foče se je, pripetila huda nesreča. Življenje sta izgubila dva. rudarja. V rovu je prezgodiaj eksplodirala mlina. Podrobnosti kataistrofe niso znane, ker je bila z rudnikom prekinjena telefonska zveza.
JAKČEVA MATI UMRLA
Obče priznanemu in zelo priljubljenemu slovenskemu umetniku, a-kademskemu slikanju! Božidarju Jakcu je v Novem mestu umrla mati Joslipina. Učakala je 74 let.
PRVI SLOVENSKI PRAVOSLAVNI SVEČENIK
Na beograjski pravoslavni fakulteti je bil diplomiran Slovenlec Gorami Dekl'eva, o katerem pišejo, da je prvi Slovenec, ki je postal pravoslavni svečenik.
NENAVADNA KUPČIJA
Dninar eVličko Vušic je v neki piratski kavarni napravil čudno kupičjo. Nekemu kmetu je prodal svojo ženo za 100 Din. Pri sklepanju kupčije je bila ženai prisotna iti zadovoljna je bila s svojo prodajo. Kupčijo sta sklenila možakarja tudi pismeno in je kupec dobil z ženo vred tudi pobotnico plaSiTa.
NAJSTAREJŠI ISTRAN UMRL
V	okolici Pazina je umrl kmet Josip Tumpic, ki je dočakal starost 102 let. Bil je gotovo najstalrejši Mrain. Zapulstil je 64 vnukov in pravnukov.
SMRTNA KOSA
V	Gorici je te dni po daljšem trpljenju preminula ga. Roža Bajt, rojena Sfcok, bi viša učiteljica na Tržaškem in soproga pokojnega Franca Bajta, dblgoTetnega nad-učitelja iz Solkana pri Gorici. Zapustila je dve hčerki, izmed katerih je bila ena kot učiteljica premeščena v južno Italijo. Pokojnici blag spomini, ostalim naše sožalje!
Sestanek med dr. Mačkom in dr. Krnjevicem
V	prvi polovici mareai se je dr. Maček, vodja hrvatske opozicije, odpeljal iz Zagreba v Avstrijo v spremstvu nekaterih svojih somišljenikov. O tem njegovem potovanju so že prej mnogo pisali domovinski listi, ki so sicer navajali, da poj de dr. Maček v tujino obiskat nekega zdravnika - specialista, ki naj bi pomaga! do boljšega zdravja, obenem pa so namigovali, da ima to potovanje tudi svoje politične cilje.
Dr. Maček ni šel do Dunaja, kakor je bilo prvotno rečeno, ma|r-več le do Gradca. Tam se je sestal v Parkhotelu z bivšim glavnim tajnikom Hrvatske Seljačke Stranke, ki živi že več 1'et v tujini, naslednjega dne je Krnjevič odpotoval proti Dunaju, dr. Maček pa je obiskal specialista' prof. Hoferja, popoldne pa se je z avtom odpeljal spet proti Jugoslaviji. V Zagreb je prispel okrog 5. popoldne, nakar so se takoj zbrali v njegovi pisarni vsi vplivnejši voditelji bivše HSS. Posvetovanja so trajala pozno v noč.
V	hrvailkih opozicijskih |krog:|i izjavljajo, da graškemu sestanku ni pripisovati nobene posebne važnosti. Sestanek je bil le informativnega značaja. Dr. Krnjevič je bil že prej večkrat izrazil željo, da bi od dr. Mačka, s katerim se že sedem let ni videl, dobil avtentič-
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletnl žarld.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraster.ja, izguba spomina in Šibkost.
EEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJVJCA: Kašelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane.
6EEVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin.
Popolno ozdravljenje j¡> 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
fcTaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
NOV BOLGARSKI POSLANIK V BEOGRADU
Bolgarija je posilala v Beograd novega poslalnika v osebi g. Ivana Popova, ki je 11. marca obiskal zunanjega ministra dr. Milana Sto-jadinoviča ter mu predloži! svoja akreditivna pisma.
PRIMORCI OBSOJENI ZARADI
ŠPIJONAŽE V JUGOSLAVIJI
Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države z dne 13. marca t.l. so obsojen spodaj navedene osebe zaradi vohunstva v korist neke države :
1)	Goidenkreutz Egidija iz Gorice, jugoslovamskal državljanka, na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic.
2)	Goldnekreute Herman iz Gorice, bivši trgovec na Bledu, jugoslovanski državljan, na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic.
3)	Gulin Franc, policijski pristav v pokoju, na 20 1'et robije in trajno izgubo častnih pravic.
4)	Drufovka Ivan, zasebni uradnik na Bledu, italijanski državljan, na 20 let robije in tiraj'no izgubo častnih pravic.
Drufovka Rudolf iz Gorice, trgovec v Ljubljani, je po čl. 280. k. z. oproščen obtožbe.
JONKE & FERJANČIČ
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev ™žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke.
RIO CEBALLOS,
S. de Córdoba
Slovenska gostilna
"GRUTA DE POSTUMIA"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cene. — Rojakom se priporoča
IVAN GAŠPERŠIČ
Avenida Forest 621
Buenos Aires — Chacarita
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Bueno» Alresu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi
nosečo v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 338» Bueno» Aires
Vsevrstne bolezni
notranje in zunanje
VENERIČNE BOLEZNI
se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačen — Govo-.. ..ri se jugoslovanski.. .. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer
Dr Antonio Pereda
Medrano 151 — Buenos Aires
INSTSTUTO - DENTAL POPULAR
2261 - Av. SAN MARTIN - 2261
Pregled brezplačno
Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop.
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
. Nov način in različne vrste stavljanja zob.
VKLENJEN POBEGNIL IZ JEČE
V	Capragu so zalotili nevarnega vlomilca Rabljemovica, (ki je pred tedni vl'omil v okrožno sodišče v P etri nji ter odnesel precej deraa-rja ter nekaj revolverjev in pušk. Vlomilca so pripeljali v Petttinje ter ga zaprli v policijski zapor. Ker ■so policisti védel'i, da je zeli» neval-ren, mu z rok niso sneld okovov. Uklenjen pa je ponoči Rabljefn)ovič odprl vrata svoje celice, potem pa se je mimo sobe, v kateri so spali trije^ redarji, podal na stranlišče, od tam pa je skozi malo okence, katero je prej razširil', prišel na dvorišče in zbežal. Policisti si belijo glave, kako je mogel uklenjen vlomiti vrata in potem razširiti ozko lino. Nevarunega zločinca še niso našli.
POLOŽAJ V JULIJSKI KRAJINI PRED BEOGRAJSKIM SPORAZUMOM
Doslej še nismo dobili nobenih vesti o položaju v Julijski krajini po sklenitvi beograjskega dogovora o dobrem sosedstvu med Jugoslavijo in Italijo. Razumljivo je, da jih ne samo čitatelji, marveč tudi mi sami z napetostjo pričakujemo, da bi videli, v koliko so italijanske oblast na' Primorskem izvršile obljube, ki sta jih dalaj minister Oiano v Beogradu im Mussolini v svoji znani brzojavki. Pač pa v tej številki lahko postrežemo bral'cem s poročilom o položaju kakršen je bil pred sklenitvijo beograjskega (sporazuma. Poročilo se glasi:
Od božiča dalje se je položaj v deželi spet v marsičem spremenil. V gospodarskem pogledu je postala poleg petodstotnega prisilnega posojila od vseh nepremičnin še posebno velikega pomena naredba, ki jo je te dni objavila: "Gezzetta Uf-ficiale", po kateri ima denarni zavod treh beneških pokrajin pravico razlastiti vse kmečke posestnike v vsej Julijski krajini, če to zahtevajo vobče državni interesi.
V	ostaiem pa označujejo položaj nekateri novi momeniti. Poročali smo že o tragični smrti učitelja petja Lojzeta Bratuža. V tem času so
se pripetili še nekateri drugi dogodki, izmed katerih naj navedemo predvsem naslednje: Iz dioslej ne-pojasnjeñiih razlogov je bil v Dolini pri Trstu ustreljen kmet Avgust Smodlaka. Razen župnega u-pravitelja Ivana Bidovca so bili konfkiirani Klement Purger, Gabrijel Peternelj in Janez Kumar, slednja dva iz Cerknega. Ivovač Ivan Vadnjal, doma iz Ilirske Bistrice, je bil aretiran. Sedaj ima zlmolje-in dve rebri. Ivan Buljevac z Vrha pri Buzetu je bil' 24 dni v zaporu, ker si je nabavil neki tolerirani za1-grebški list v bližnjem mestu. Martin in Ariitun Poropat iz Lanišča v Istri sta bila aretirana, ker sta prestopila v pravoslavje. V Kalu na Goriškem sta Tomaž Kreč in Jože Kemperle drago .plaeafla prepevanje domačih pesmi. "Gazzetta Uffi-ciale" je v januarju objavila 614 dekretov, na podlagi katerih je bilo 1791 slovenskih in hrvatslkih priimkov po itali janeen ih. V Bregih, Linlski Dragi. Kavarnu v Istri je bilo pognanih na boben več domačih kmetskih posestnikov zaradi davčnih zaostankov, ki so znašali skupno nekaj sto ffir. Na podlagi poslednje amnestije ni bil odpuščen iz konfinacije nobeden izmed 110
en rus
internirancev iz Istre, Krasa, odno-sno Goriške. Tudi od 40 kaznjencev, ki jih je obsodilo posebno sodišče države na daljše in krajše zaporne kazni, ni bil noben izpuščen iz zaporov. Pač pa so oblasti dovolile, da se smejo časopisi iz Jugoslavije prodajati v dveh kioskih (v Goniči in Trstu) po dve uri >na dan.
O POKOJNEM DEVINSKEM GROFU
Na Devinskem gradu blizu Trsta, kjer je še pred tridesetimi 1'eti nabiral pesnik Anton Aškerc snovi za svoje "Jadranske bisere", je zdaj umrl gospodar graščine knez Ales-sandro della Torre e Tasso ,v 56. letu svoje življenjske dobe. Oče po-kojmiifea! je bil češkoslovaški veleposestnik grof Turn-Taxis, njegova mati pa je bil'a iz rodbine Ho-henlohe ter jo je vezalo velilko prijateljstvo z nemškim pesnikom Ril-kejem, ki ji je posvetil svoje toplo občutene "Devinske elegije".
Pokojni gospodar Devinskega gradu je bil dvalkrat oženj én¡. V prvem zakonu je ime.1 za ženo princeso d'e Ligné, za drugi zakon pa si je poiskal' neenakorodno družico v osebi ločene grofice Matuške, Američanke, ki ise je pisala z dek-
C E R VEZA FRESCA
O U I LME S
EN BOTELLAS DE LITRO
liškim imenom Holbroek-Valker iti je bila dmoa :iz Detroita, Ko so začeli Italijani potujčevati imena v novih pokrajinah, je moral tudi Turn-Taxis zamenjati svoj stari pri imek za novega. Naredili so ga za Torre-Tassa. To je bilo 1. 1923, deset let pozneje pa je dobil naslov Devinskega vojvode.
Devinski gospod je imel iz prvega zakona tri otroke in najmlajša hči iz te zveze, princesa Margareta, je omožena s princem Gaetanom Parmskim, bratom bivše avstrijske cesarice Zite. Rodbina Turnov-Ta-xistov je ptfa;v za prav longobard-skega porekla in šteje med svoje prednike tudi pesnika Torquata Tassa. Devinski grad leži narodlno-stno na slovenskih tleh in naši1 ljudje so njegovega gospodarja dobro poznali. Bil je velik prijatelj narave in je zapustil zbirko žuželk, ki šteje kakšne štiri mil'ijone primerkov.
ZA TAKŠNE, KI POTUJEJO V ITALIJO
Trgovski ataše tukajšnjega italijanskega poslaništva je potom tiska opozoril vse one, ki potujejo v Italijo, naj nikar ne jemljejo s seboj bankovcev po 500 in po 1.000 lir, ker so te bankovce vzeli v Italiji iz prometa že novembra lanskega leta ter je njihovo uvažanje prepovedano. Potniki smejo imeti pri sebi, kar se italijanske valute tiče, kvečjemu 300 lir v bankovcih po 50 in po 100 lir; glede tujih valut
za kratek cas
ŠKOTSKA
Prav mlada žena nekega Škota, ki se je komaj poročil, si je morala dati operitfaiti slepič. Nekaj dni po operaciji sta sedela njen mož in zdravnik v kavarni, in zdravnik je mimo grede omenil, da bi bilo treba ženo operirati že pred leti.
Škot ni rekel niti besedice.
Pač pa je račun, ki ga je dobil drugi dan,, — poslal svojemu tastu.
PO BITKI
Tonček pride domov ves tfalztr-gán in umazan.
"Kaj pa si spet delal?" ga je vprašala mama.
"S sosedovim' Petrčkom sem1 se pretepal."
"S~Petrčkom? Nikoli ne bi mislili, da se tudi on pretepa. Saj ima tako nedolžen, svetniški obraz..."
"Pa zdaj nič več, mama."
ne olbstojajo nikake omejitve ter sme vsak nesti v Italijo toliko ne-italijanskega denarja, kolikor hoče, oziroma kolikor more. Ker se v Buenos Airesu po raznih menjalnicah še vedno prodajajo italijanski bankovci po 500 in 1.000 lir, je prav da so čitatelji obveščeni, kako je s tem denarjem.
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak
dr. K. VKUANOVTČ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
In sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . . * Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure
FAVSTA
"Kdo govori o poginu!" je zagodr-njal Pardatllan. "Videli boste, da po. ■ginlti ni tako lahko, kakor bi človek imlslil. Jaz sem poizkusil že Bog zna kolikokrat in mi je vendar vselej iz-podletelo..."
Nesrečinica je pustila na mizi dve pismii: eno za policijo in eno za moža, v katerem mu piše, da naj se potolaži.
Kaj je gnalo nesrečno ženo do tega žalostnega koraka, ni znamo. Domnevajo, pa da je strašno dejanje izvršila v blaznosti.
Brez naglice je napravil v slabo zbile deske mlinske zgradbe nekaj strelnih lin. Vanje je namestil vse arke-buze, kolikor so jih imeli; trebalo jih je le Se zapaliti. Mimo teh so jim ostali ie samokresi. Ko je videl svojo arti-ljerijo razpostavljeno, se je tiho in zadovoljno namuznil.
Baš tisti mah, ko se Jo solnce dvignilo izza obzorja, je dal Guise znamenje za naskok. Ogromen krik mu je odgovoril in vojska se je z vseh strani zagnala proti višini. Toda že v na Blednjem trenutku se je ustavila in ohromela od začudenja.. .
Iz mlina je bija stopila trojida mqž, ki so nesli četrtega, od «lave do $og povitega r. vrvmi. Kakor bi trenil/Je bil privezan na eno izmed vetrnic...
"Maineville!'' je kriknll Guise ves prepaden.
A že so obleganci potegnili nasprotno krilo k tlom in so privezali nanj drugega nesrečneža!
"Dufl^l-l>eclerc!" je vzkliknil Mau-revert.
"Palit'' Je zatulil Guise. "Postrelite jih, satane!..."
Sto arkebuz je zagrmelo na mah. Nekaj minut je vse streljalo, ne meneč se za to, da lahko zadenejo nesrečneža, ki sta visela na vetrnicah. Ko se je razgubil dim, so uzrli Pardaillana, ki je stal na vrhu lestvice, mahaje s klobukom v pozdrav. Nato je sunil lestvico z nogo, da se je prevrnila, ter je izginil v málin... In vetrnice so se jele vrteti!. . .
"Na pomoč!" je z grozo kričal Maineville, ko ga je odnašalo.
"Pomagajte!'' je rjovel Bussi-Le-
*
clerc.
"Naprej! Naprej!" je tulil Guise od gneva.
Iz mlina sta se grmé usula blisk in svinec: Pardaillanova dvanajstorica arkebuz je opravljala svoje delo. Toda napadalcev ni bilo več moči ustaviti; še dve mLnutl in besni človeški val je s strašnim krikom vdrl v mlinarijo... Pardaillan, Karel in Picouic so sprožili samokrese... Vsa ogromna množica je razsajala okoli mlina.
"Na pomoč! Na pomoč!" sta hrope-la Maineville in Bussi, ki Ju je še vedno vihtelo v zraku.
"Udri! Kolji!" so tulili arkebuzirji, meščani in lokostrelci, pritiskaje v mlinarijo.
In njihovo strnvenje »e je izpremi-njalo v omotično grozo. V hiši ni bilo nikogar! Tedaj je nekdo opazil stopnice, ki so vodile v málin. fte tisti mah je udrlo dvajset, petdeset, sto oboro-žencev v zgornji del mlina.
"Nikjer nikogar!,.."
Oblegana trojica se je bila spustila v spodnji del, Picouic s poslednjima dvemp samoikvesamia, • PardaMllaki in Karel vsak s svojim me?em v rokah. Okoli njih in nad njihovimi glavami Je rjovelo in besnelo kakor v peklu. • •
Spodaj je Pardaillan privzdignil dve deski in je pokazal tovarišema pot v notranjost podgradka. . .
Spustili so se doli, v poslednje pribežališče. Tu jim je bilo umreti, prodati življenje po kar najdražji ceni. Pardaillan je skočil zadnji ter je popravil deske nad seboj, kakor je vedel in znal.
Zdaj so stali na zemlji. Napadalci se še niso upali v pritlični prostor. Trojica je slišala njihovo vpitje:
"Pozor! Nemara imajo spodaj smodnik in ga mislijo zapaliti!...''
Naposled se je eden osmelil in je pogledal. Ko ni opazil nikogar je prihrumela vsa tolpa; že je teptala po deskah) ki so jih obleganci pravkar ostavili... To je bil konec! Se trenutek in odprtina, skozi katero so se rešili, bo odkrita. Postrelé jih z arlte-buzami ali Pa jih zajamejo kakor tigre v brlogu. . ■
V tem strašnem trenutku se je Pi-couicu zazdelo, da se mu zibljejo tla pod nogami... Pripognil se je in jel tipati po temi. Utipal je kámeno ploščo, ki se je majala, kakor bi se nekdo izpod zemlje upiral vanjo! ... Picouic je vzkriknil... Pardaillan in Karel sta mahoma uganila, kaj se godi, in vsi trije so se z vsemi silami uprli v ploščo, meneč, da jo vzdiguje-jo napadalci, ki jih hočejo po tej skrivni poti zagrabiti v hrbet!. . .
Tedajci pa je zastokal pod ploščo turoben glas:
"Oh, lopovi! Zadelali so mi izhod! Le čakajte, pokoljem vas -vse do zad njega!..."
"Croassa!'' je za vpil Picouic. "To je Croassé!..."
Odvalili so ploščo, da sami niso ve deli kdaj. Zagledali so rov, v rovu
vlažne kámene stopnice... in na stopnicah Croassa, ki jim je prepadeno buljil naproti...
še preden se je utegnil osvestiti, je planila trojica v rov in je stekla v črno temo. Picouic je vlekel za seboj Cr.oassa, ki se je jedva upal vprašati, kaj se godi. čez deset minut so prispeli na drugi konec rova, pod kapelico Sv. Roka. To je bilo v trenutku, ko so oblegovalci našli odvaljeno ploščo in so se jeli z vsakatero opreznostjo spuščati po stopnicah.,...,
Ni dvoma, da je bil podzemeljski rov prebivalcem mlina neznan. Bržkone so ga uporabljali za časa verskih bojev, zakaj mlin je bil še nekaj let pred našo zgodbo del cerkvenega posestva pri Sv. Roku. Vsakako Je zdaj rešil vitezu in njegovim spremljevalcem življenje. Dospeli so v kapelico, odprli vrata in mirno stopili med množico, ki se je gnetla ob znožju griča ter buljila v málin. Nihče jih ni spoznal, nihče jim ni sledil, ko so se brzo vrnili v Pariz, naravnost v Progarsko ulico.
šele doma so jeli izpraševati Croassa o njegovih doživljajih.
"V kapelici tem se moral boriti s celo trumo teh razbojnikov, ki sem jih vse zapodil, v beg." je začel svojo isto-rijo; "tedajci pa jih je prihrumelo šest ali »edem od zadaj in so me vrgli v nekakšno črno jamo, kjer sem izgubil zavest. Ko sem se vzdramil In sem za-čul bojni trušč, sem hotel priti za vami. In tako. . .'*
In tako je Croasse še dolgo pripovedoval. Ko je končal, mu je Karel čestital, a Pardaillan »e je nekam čudno nasmehnil, rekoč:
"Junačina si, Croasse!. Taka, da ti ni primere pod solncem!..."
"A sem mar res junak, ne da bi se zavedal?" je pomislil Croasse sam pri sebi. "Joj, joj, drugič si bom moral bolj prizanašati!..."
XXI.
Pri montmartrskili boiiediktinkali,
Nosilnica, ki je bila zunaj zavešena s preprostimi usnjatimi zastori, znotraj pa prevlečena s svilo in obložena z razkošnimi blazinami, se je pomikala po mostu Naše Gospe. Spremljala jo je desetorica dobro oboroženih jezdecev v temnih oblekah, eden spredaj, drugi deset korakov za njo. Neprestano opazujoč nosilnlco, je sledil dalje zadaj visok in plečat mož, do oči zaho-motan v svoj plašč.
Ta mož je bil mojster Claude, bivši krvnik pariški. V nosilnicl, ki so jo nesli pred njim, je slonela princesa Favsta.
Ostavila je mesto skozi montmartr-ska vrata in krenila po cesti, ki se je v senci bukev strmo vila navkreber. Pred opatijo sester benediktink je obstala. Princesa Favsta se Je spustila iz nosilnice in je stopila skozi vrata, ki šo se neutegoma odprla, prav kakor da so jo čakali.
Mojster Ofeude se je bil skril za drevo. Nestrpno se je oziral po bregu nizdoli. Ko je naposled zagledal pešca, ki se je počasi vzpenjal za njim, mu je mignil, naj se podviza. Pešec je došel mojstra Clauda In je stopil k njemu; izpod širokih krajev njegovega klobuka se je pokazalo bledo obličje kardinala Farneškega.
"Tu notri je!'' S temi besedami je Claude iztegnil roko proti samostanu.
Farnese se je ozrl na Favstino spremstvo, ki je med tem razjahalo, da 'bi počakalo pred vrati. Nato je
Ženske na poti v Abesinijo
Nedavno je odplul proti Džibu-tiju italijanski parnik "Colom-bo". Ta lepi parnik ima 7500 ton in njegov kapitan dobro pozna pot iz Napolija v Vzhodno Afriko, saj je y zadnjih osemlnajstfih mesecih preplul to progo že 28-krat, tja z vojaki, nazaj z ranjenci in bolniki. Tod® nikoli prej niso ladji v Na-pol'iju priredili takšne poslovlne slo vesinosti, kakor one čase, ko se je zbrala na obrežju 15.000-glava množica. Tokrat jle odhajal namreč s tovorom — žensk, ki so hotele v Abesinijo k svojim možem.
Kakor znano, je italijanska vlada po zasedbi Abesinije mešane zakone z domačinkami prepovedala. Povzročitelji abesinske vojne so hoteli na vsak način preprečiti nastanek mešanega plemena. Italijainski kolonialni strokovnjaki pravijo, da so mešanci vsekdar element politične in socialne desorganizacije, za bodočinost bi lahko pomenili resno nevarnost za kolonialne interese.
"Col'ombo" je torej odplul s prvo trume belih žen za italijanske vojake in uradnike v Abesiniji. Teh 1300 žensk naj bi postale prve "u-stvariteljice družin" ,v novem italijanskem kolonialnem ozemlju.
Ta čas živi v Abesiniji okrog
160.000 Italijanov, večinoma cestnih delavcev, poklicnih vojakov in državnih uradnikov. 90 odstotkov teh mož ni poročetaih. Nastalo je vprašanje, kako naj bi si ti možje, ki bodo ostali bržkone za vse svoje življenje v Abesiniji, ustvarili domače ognjišče. Sličen problemi so rešili svoječasno na velikopotezen način, ko se je začela Avstralija iz kazenske kolonije razvijati v gospodarsko pomemben dtominionL Takrat so iz Anglije in drugih drŽav spravljali na tisoče in tisoče žensk v Avstrijo, žreb jim je pred njihovim odpotovainjem določal moža, ki naj bi ga našle v Avstraliji. Zdi se, da namerava tudi fašistična vlada nekaj podobnega.
"ŽENA S 7000 ZRCALI"
Angleški listi pišejo o tragični smrti Ka'tie Horvathove, ^ladlžar-ke, ki je bila pod imenom "žena s 7000 zrcali" nekaj čaisa svetovna znamenitost.
Horvathova, izredno lepa ženska, je bila Budimpeštantoa; in je mnogo let delovala na odru. V dobi sijaja nekdanje aystrio-ogrteke mkmarhije je imela v budimpeštainski in dunajski družbi veiiiko ,vlogo, Tiste čase je bil'o število njenih oboževalcev ogromno, ni primanjkovalo
Agencija
PUTNIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759



/

Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, |	obrnite se na
AGENCIJO "PUTNIK"
Lastnik: Anton Kolungja
bogatino-v, ki so bili pripravljeni, da položijo svoje ime in svoje bogastvo (k njenim nogam. V tisti dobi se je vdajala tudi strasti zbiranja vseh vrst zrcal, v katerih je vsak dan kritično opazovala svojo lepoto. To strast je gojila) tudi potem, ko se je poročila z nekim bogatinom madžarskim veeNposeátni-kom. Njegovo imetje ji je dovoljevalo, da je zbirivo svojih zrcal še povečavala.
Nekega dne je brala v ameriškem listu, da namerava1, neki multimili-jonar kupiti največjo zbirko zrcal na svetu. Bivša igralka je stopila z njim v zvezo in napravila sta čudno pogoidbo. Horvathova naj bi še določeno vrsto let zbirala zrcala, dokler jih ne bi zbrala 7000. Za to zbirlko bi ji bogataš plačal fantastično vsoto. Prišla pa je svetovna vojna. Mož ji je padel' an bojišču. Šele sedaj se je izkazalo, d& je bilo njegvoo imetje hudo obremenjeno z dolgovi in da ji je ostalo le malo za življenje. Tedaj se je spomnila svoje pogodbe z Američanom.
Ko se je vojna končala, mu je pisal'a, prejela pa je vest, da je mož med tem umrl. Pričeli so se zanjo težki časi, prodajati je morala svoje imetje kos za kosom. Kakor ji je bilo težko, vendar se je morala
♦ ZOBOZDRAVNIKA
t Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 5a - 172.3
odločiti za počasno prodajo svojih zrcal. Ohranila si je končno samo emo. največje in njej najljubše. Od pomanjkanja je izgubila vse svoje moči. Te dni je nesreča hotela, da se je zadela ob zadnje zrcalo, ki se je razbilo in jo s svojimi drobci hudo porezalo. Še preden je dospel zdravnik, je izkrvavela.
POLJUBI ŠKODUJEJO SRCU
Dr. Louis La.plia.ce iz Piladelfije je imel predavanje, v katerem je med drugim napodl'agi večletnega opazovanja trdil, da poljubi zvišujejo krvni pritisk in d'a s tem stalno ogražajo srce. Napenjanje srca in n]iegovo! zvečano delovasije oib današnji modi poljubovanja ne moreta biti brez posledic in got-ovo škodujeta splošnemu zdravstvenemu stanju ljudi. Njegove trditve so imele, če drugega ne, vsaj to posledico, da je ml'adi zdravnik postal ena najbolj znanih osebnosti v Ze-dinjenih državah — vsaj za kratek čas.
DESET LET POKORE ZA ZAKONOLOM
Kakor poročajo nemški listi, bodo v novem memškem kazenskem zakoniku zvišali kazen za zakono-lom, ki je znašala; d!oslej| največ/ šest mesecev, na deset let. Ta zakon se ne bo dal več spremeniti ,v denarno globo. Novo bo tudi to, da
se zakomolom ne bo zasledoval samo na ovadbo prizadete osebe, temveč da ga bodo smatrali kot napad.' na državno ustanovo, torej kot ofi-cialen zločin. Prizadeto osebo bodo siamo še zaslišali.
ZA ZOBE!
Zobe je treba vsaj po dvakrat na dan umiti; če tega ne storimo, se moramo kmalu pokoriti. A zobne krtačice morajo biti dobre in snažne, predvsem pa morajo biti po polnoma osušene. Vlažna zobna kr-taičica je raj za bakterije. Krtačieo najbolje osušiš, če jo obesiš ,v okno ali blizu njega, ka|mor dojspe zrak in solmce. Zdaj pa zdaj si umij zobe s kuhinjsko soljo!
KROJAČNICA
"GORICA"
Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po najnižjih cenah Delo prvcstno.
Se priporoča roj'akom
FRANC LEBAN
Warnee 2191
Buenos Aires
EXPRESO "GORIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK
Calle VTLLAROEIi 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
JMS
Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje —
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- l.irti za pljučne, srčne, šiv
reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
vprašal brez kakega zdržljaja ali obotavljanja:
"Ali si pripravljen?..." "Prodal sem se vam za leto dni,'' je mračno odvrnil Claude. "Vaš sem, ako ne z dušo, pa vsaj s telesom. Ukazujte In vas bom slušal. . . Toda pomnite najin dogovor: tisto minuto, ko tigra pade, postanete vi moja last in vrsta pride na vas! ..."
Kardinal je skomignil z rameni. "Ne boj se, da bi zatajil pogodbo'', je rekel z ledenim glasom. "Stori, kar je sklenjeno... s tem pogojem sem tvoj!. . .*'
iSkrivaje se v senci starih dreves sta zavila okoli opatije, ne da bi ju kdo opazil.
Povedali smo že, da je bil samostan v kaj žalostnem stanju. Razpokani zidovi so se marsikod že rušili; vrtovi, ki so nekdaj sloveli zaradi svoje lepote, so bili samo še trnjeva goščava. Edini zelenjavnik za samostanom je bil dokaj urejen; prebivalke tega čudnega kraja so se namreč preživljale s so-čivjem, ki ao ga same pridelovale. Na prazni ravnici, za katero se je dvigala smrekova seč, si videl razvalino stare kapelice. Stalo je le še nekaj stebrov; zraven enega teh ostankov je bila marmorna klopica, ki je potrpežljivo čakala, da jo prevrne fas.
Ta zelenjavnik je bil obzidan kakor vae ostalo; toda v zidu so zevale ponekod široke vrzeli, ki so Jih škornji skrivnostnih gostov sčasoma izpreme-nlll v prave slavnostne vhode. Skozi tako vrzel sta tudi mojster Claude in knez Farneškl «topila na vrt.
Nedaleč od vrzeli je razpadal glzdav paviljon, ki ga je najbrže kaka razvajena opatica zgradila za svoj oddih; zdaj sta ga davno prerasla mah ln
bršljan in Claude je z lahkoto vtrl čr-viva vrata. Stopila sta vanj.
"Počakaj me tu", je rekel mojster Claude.
Farnese je pokimal in nepremično obstal, kjer je bil, med tem ko se je krvnik odstranil.
Princesa Favsta je stopila v glavno krilo samostana, ki je bilo edino še porabno za bivališče ljudem. Čeprav se je umela obvladovati kakor malokdaj človeško bitje, je njen obraz vendar razodeval čudno notranjo zmedo. Zdela se je mrka — če pristoji ta pridevek obličju, ki ga večno ozarja sijaj lepote.
Za dvema mladima redovnicama, ki »ta njiju podoba in vedenje bolj kazali na drzno razuzdanost kakor na pobožnost in svetost, Je Favsta prispela, po širokih kámenih stopnicah v prvo nadstropje in je tam, na ogromnem mostovžu, srečala opatico Klav-dino de Beauviliers, ki Je bila že obveščena o njenem prihodu in Je hitela vzvišeni goatinji naproti.
Opatica Je prikleknila in Favsta Je dvignila roko ter Jo Je blagoslovila s tremi razprostrtimi prsti, kakor je nedavno tega Sikst V. blagoslovil Katarino de Medicis... Storila je to tako naglo, da redovnici nista opazili njene kretnje.
Klavdina je odvela Favsto v posebno sobo, ki je bolj nalikovala razkošnemu buduarju kakor samostanski govorilnici. Nad marmorno mizo, obloženo z vsem, česar potrebujejo dvorne dame ln imenitne blodnlce za negovanje svoje lepote, je visel zlat Krlst na srebrnem razpelu...
Havsta se Je spustila v Širok nasla-
njač in je postavila noge na baršuna-sto blazino.
"Ali je ciganka še tu?" je vprašala opatico, ki je spoštljivo stala pred njo.
"Da, gospa. Po vašem nalogu jo vestno opazujemo. Ubožica je blazna, hujšega ni reči o njej. Ali jo vaša Svetlost želi videti?...''
Favsta si je zamišljeno podprla glavo.
"Klavdina", je dejala nato, "potr pite še s tem nazivom: prezgodaj je! Moje vrhovno svečeništvo je še obsojeno v temo, čeprav mi duša tako stra-»tno koprni po belem dnevu!. ... Oh Klavdina, srce mi je polno grenkobe. Vi, draga, me nazivate Svetost... jaz pa vidim v sebi samo devojko, ki se z grozo vprašuje, zakaj ji je dala prl-roda ženski spol, in ki s tem večjo grozo čuti pod mogočnostjo svojih misli in pod smelostjo svojih načrtov vso slabost Evine hčere."
Klavdina je z vročo vdanostjo pogledala Favsto. Videla jo je bledo kakor še nikoli ne... V iskreni skrbi se jé vrgla pred njo na kolena ter Ji poljubila marmorne roke.
"Vladarica", je zamrmrala, "nekaj neznanega vam teži duha.. . Oh, rada bi umrla za vas, če bi mogla s tem, odkupiti vaše trpljenje!...''
FavBta jo je dostojanstveno vzdignila.
"Klavdina", je rekla, "vaše meso Je nemara šibko, toda vaš duh je močan. VI ste edina moja apostólica, edina, ki me razume.... Poslušajte me torej... zakaj trudna sem, naveličana plavanja v višavah!...."
Mignila Je, naj sede. In opatica Klavdina., prednica montmartrsklh bene-diktink, se je spustila k nogam pape-žinje Favste ln se Je pripravila, da bi
jo posluala, kakor so nekdaj apostoli v Judeji poslušali Odrešenika.. .
XXII.
Favstino srce.
"Kateri zakon prepoveduje ženski, da bi sedela na Petrovem prestolu?" je povzela Favsta, kakor bi govorila sama s seboj. "Ali nimamo svetnic, kakor imamo svetnike? . . . Meniški rokopisi pričajo, da je nekdaj papeževa-la Giovanna. Po tem takem smem vladati tudi jaz!. . . ženski spol ni ovira velikim zamislom, to dokazuje Giovanna, ki je deloma preosnovala bogo-častje. Naš spol tudi ne izključuje velikih dejanj; dokaz je Devica Orleanska, ki je rešila francosko kraljestvo. Ali naj nobena več ne krene po poti, ki sta jo prehodili ti dve?...''
Klavdina Je željno poslušala te neobičajne besede, čuteč, da Ji ne pristoji ne grajati ne pritrjevati. Favsta pa je nadaljevala:
"Tri in dvajset jih je, ki so se naveličali Sikstovega jarma in so sklenili, da zgradé Cerkev proti njegovi Cerkvi, prestol proti njegovemu prestolu . . . Tri leta so minila od tistih dob... V katakombah so se mi poklonili; prvi je poklekil pred menoj Farnese, ki me zdaj prvi zapuščal..."
"Kaj, gospa?... Kardinal Farneškl!..."
'ILiOtlla sem se dela", Je rekla 'Favsta, ne da bi odgovorila. "V tej kratki dobi sem preobrnila Italijo, kjer so malone vsi škofje pripravljeni, da me priznajo. Pobunila, sem Francijo; kralj, ki je na prva odkritja kardinala Farneškega skomignil z rameni, je moral pobegniti. Spodila sem ga in sem mu izbrala drugega za naslednika. ..»'
Favsta je mrko premolknila.
"Dogodki se razvijajo čisto po vaših načrtih'', je plašno rekla Klavdina.
"Tako točno, da bi trepetala pred zavistjo usode, če 'bi se umela bati! So pa druge stvari, ki me zaustavljajo, ovire, ki me uklepajo v onemoglost. . . Moji kardinali se plašijo odločilnega dejanja. Farnese, moja glavna opora, me je zatajil*.."
"Toda Quise! Guise!..."
"Guise se je spravil z vojvodinjo, svojo ženo!... Imela sem jo v rokah in sem jo izpustila, raj-unaje, da se bo drznila še enkrat stopiti pred njegove oči in da bo tedaj... in res se je vrnila v Guiški dvorec. Stopila je pred soproga in ji Je odpustili...''
Opatica Je komaj utajila nasmešek.
"Guise", Je povzela Favsta, "Guise, ki ga imajo za tak zgled odločnosti. Je samo v bitki resnično velik. Na dvoru je najelegantnejši plemič; satenasta pentlja na ročniku njegovega meča in način, kako ume nositi svoj rdeči bar-šunasti plašč, sta brezprimerna; veli-čanstvenost mu je prirojena... Da, na cerimonijah bo imeniten kralj in v boju neustraen poveljnik..."
Te besede Je govorila s priprtimi očmi, kakor bi v duhu primerjala vojvodo z nekim drugim... čez časek je nadaljevala:
(Nadaljevale)
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah.
Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK BUD
Spomini iz marca 1917
Kako je izbruhnila ruska ¡revoluci ja — Največja monarhija na svetu je propadla v pičlih desetih dneh
V miaireu 1917...
Tretja zima svetovne vojne je bila trda in težka preizkušnja za Evropo. Na vseh bojiščih je vladala velika živahnost. Naenkrat pa je prišla novica, ki je pretresla' ves svet. Razširila jo je brzojavna agen tura v Petrogradu in se je glasila:
"Petrograd, 14. marca. V Petrogradu je izbruhnila revolucija. Oblast je prevzel odbor dume, sestavljen iz 12 mož. Vsi ministri so v ječi. Garnizija prestolnice, ki šteje 30 tisoč mož, se je priključila revolucionarjem. Tretji dan po izbruhu revolucije vlada v državi popolen red. Poslanec Engelhardt je imenovan za poveljnika Petrograda".
Novica se je razširila; kakor blisk. Izvala je veliko potrtost pri zaveznkiih, kajti kolo svetovne zgo dovine se je nenadoma obrnilo v njim nasprotno smer.
Začelo se je z gladovnimi protesti v Petrogradhi in drugih ruskih mestih. Raeioniranje živil, krušne ¿izkaznice, karte za meso, masl'o, krompir in druge potrebščine je globoko vznemirilo rusko prebivalstvo. Srd mase je bil ,v prvi vrsti naperjen proti pekom, katerih tr-
govine so napadali in plenili. Umori in uboji so se vrstili in množili. Že v prvih dneh marca so kazali nemiri sl'aba znamenja. Postali so še resnejši v trenutku, ko so dobili političen prizvok. Neka v začetku majhna; skupina socialistov je proglasila splošno stavko. Pozivu pa so sledili samo petrograjski tram-vajki nameščenci in del'avci večjih tvornic. Polagoma je stavka dobil'a splošen značaj. Cestni promet se je ustavil, listi niso več izhajali, v vojašnicah so se zbirali vojaki k zborovanjem in posvetovanjem.
Dne 10. marca je car sklenil razpustiti dumo, ki pa se ni hotela pokoriti izdanemu povelju. Petrograj-ske ulice so napolnile mase ljudstva. Tedajci se je vlada odločila k obupnemu koraku. Poslala je na ulico orožnike in vojake, da bi zatrla delavske proteste.
Toda 11. marca je prišlo do prvih bojev na barikadah. N'a obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. A kjer se je le pokazal orožnik, so z vseh strani streljali nanj. Na kozake, ki so imeli konje, so streljali kar s streh. Položaj je postajal kritične jši od ure do ure.
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOV0P0E06ENI* Najboljši In najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na številno slovensko kUjentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
12. marca se je pridružila petro-grajska garnizija revolucionarjem. Duma je tedaj sklenil'a obraizovati novo vlado, kateri je začasno na-čeloval Rodzijianko. Poleg njega je bil v kabinetu vodja kadetov Mi-Ijukov in vodja olktobristov Guč-lcov. Toda ta vlada je delala tako počasi, da je vzniki'a poleg nje še ena vlada, ki je postala prvi zelo nevarna. To je bila vlada vojakov in delavcev. V tej vladi sta bila glavna činitelja vodja menjševikov Čeidze in vodja zmernih revolucionarjev Kerens'ki.
Dogodki so se prehitevali...
Med vožnjo v glavni s tam ruske vojske v Pskov so ustavili vlak carja Nikolaja II. ter ga prisilili k odstopu. To je bilo 15. marca. Nato sta se zedinila oba izvršilna odbora v Petrograldu gl'ede sklicanja ustavodajne skupščine, ki bo prinesla Rusiji demokratične reforme. Sklenjeno je bilo, da se sestavi vlada, ki pa bo pod kontrolo petrograj skega sovjeta. V tem ministrstvu je imel predsedniško funkcijo knez Lvov. Kabinetu so pripadali še: Mi-
ljukov kot zunanji minister, Guč-kov kot vojni minister in Kerenski kot pravosodni minister. Angliji: in Fcancrja fita takoj; priznal} inovo' vl'ado, :ker sta pričakovali od nje večje odločnosti kakor od earizma. Car Nikolaj je v noči od 15. na 16. marec podpisal aibdikaeijsko listino v prid svojemu bratu Mihajlu, ki pa se je 16. marea takisto odpovedal prestolu. Dne 20. marca so odpeljali carja in njegovo družino v Carsiko selo. Bili so ¿e jetniki. Ruskega carstva je bilo s tem konec.
KAJ JE BOLJE
"Kaj misliš, Marica, ali naj prosim za. tvojo roko pri očetu zdalje, ko dela na vrtu?"
"Ne, Peter, počakaj rajši, da pride. v knjižnico"
"Zakaj pa?"
"Ker je bolje, če zažene za teboj kakšno knjigo kakor pa lopato."
Največja monarhija na svetu je propadla v pičlih desetih dneh...
Ruska klinika 23 vse bolezni
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGTJIKRE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in postrežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos Ai-retsu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij. Električno zdravljenje.
Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
Prvi ste vi!
V zadnjih mesecih se je krog našit, klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni.
TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE
ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite
NOBEDEN BOLJŠI kot
SLOVENSKI ODDELEK
na
BANCO HOLANDÉS UNIDO
SOCURSAL BUENOS AIRES
Centrala: CANGALLO 360
Podružnica : CORRIENTES 1900
DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestar
CARIČIN LJUBLJENEC
Zgodovinski roman
Nadaljevanje 30
"Ne, Olga ,ločiva, se! Še poljub — zadnji poljub- potem bom šel pogumno na morišče, kot človek, ki prezira ljudi in nesmiselno lopov-sko življenje!"
Lepa sužnja se vrže na njegova prša. Mehke njene roke objamejo Miroviča, in ustne pritisne na njegove.
V tem vstopi Potemkin z nekoliko vojaki, ki ju ločijo. Stari knez Daškov, ki je tudi vstopil surovo potegne Olgo od Miroviča.
Z groznim režanjem ji zakriči na uho:
"In zdaj, golobica, boš videla nekaj zanimivega! Zavidale te bodo vse Rusinje. Videla boš, kako bo padla glava tega zarotnika. Od vseh petrograjskih gospa si' ti edina, ki je dobila dovoljenje, prisostvovati obglavljen ju."
"Milost, usmiljenje !i" vzklikne Olga v groznem strahu. "Nikar mé tako ne mučite! Bodite usmiljeni, če niste vragi in barbari. Dajte, da umrem prej, kakor on. Usmrtite me!) Na kolenih vas prosim, dajte mi umreti 1"
"Umreti hočeš?" zaikTiče Daškov porogljivo. "Ne, zala moja sužnja, preveč bi s tem zgubil. Potrebno je, da živiš, da bom jaz užival. Trpinčil te bom z ljubeznijo in s sovra-fitvom. Delala boš kot najslabša dekla $
Mirovič je zaman poskušal' o-prostiti se verig, dat bi se vrgel na surovega kneza.
Toda vezi niso popustile. S tež-
kim vzdihom se je zgrudil na tla. Moral je gledati, kako so mu najljubšo ženo izgnali z udarci iz ječe. Slišal je njen obupni krik, toda ničesar ni mogel' za njo storiti. Moral je mirno -gledati, kako surovo postopajo z njo.
Potemkin je dal znamenje, vojaki snamejo jetniku verige. Pri tem so postopali tako surovo, da ;so mestoma s težkimi verigami posneli na nogah tudi kožo. Mirovič je zrl na Potemkina, ki je stal ob strani in so izogibal njegovemu pogledu.
Vrata se odpro. V ječo stopi krvnik s svojimi pomočniki.
Krvnik je bil ogromnai pošast nenavadno grdega obraza, rdečih las in divje brade. Počasi se je približal na smrt obsojenemu, da bi ga zgrabil. Potemkin pa zakliče Miro-vieu:
"še ni prepozno, Mirovič. — Priznaj !"
"Priznavam", reče Mirovič, ter se vzraivna s takim ponosom da so celo krvniki in njegovi pomočniki odstopili korak nazaj, "priznavam, da si ti Aleksander Potemkin, najslabši in najpodlejši človek na svetu!."
Potemkin se po teh besedah obr ne proč. Obraz mu zalije temna rdečica. V trenutku se je menda sramovail' samega sebe.
Krvnik surovo zgrabi Miroviča za njegove bujne lase in s škarjami, ki mu jih je podal eden njegovih pomočnikov, mu odreže goste ko dre.
"Tako, to je toaleta za morišče!" se zarezi ogabno krvnik. Odstriže-ne kodre Mirovič e ve vrže na uma zana tlal ječe.
Miroviča so odvedli. — Po dolgem hodniku so ga peljali na jet-niško dvorišče, kjer so bile priprave za obglavljenje že končane.
Sredi dvorišča je stalo ogromno tnalo, a na njem pravkar ostro nafa rušena, sekira. Vse to pa je stalo na. priprostem odru, zgrajenem iz surovih desk.
Ob robu dvoršiča je stal oddelek kozakov, ki so ravnodušno gledali Miroviča, ki je pravkar prihajal y spremstvu krvnika.
"Hvala Bogu !l" je pomislil Mirovič. "Me^da so se premislili. Olge ni tu! Ne bodo jo silili, da gleda moje obglavljen je L"
Toda v istem trenutku se že odpro majhna stranska vrata, iim na dvorišče vstopi stari knez Daškov, vodeč za roko svojo nekdanjo ženo Olgo.
Zaprta je oči, da ne vidi strahote, ki se bo morala zdtfj zgoditi Miroviča so privedli do podnožja, na katero je vodilo nekoli stopnic. Tam mu ukažejo poklekniti.
Mirovič uboga. Namenil se je, da izpolni vsak ukaz, samo da stvari ne zavleče. Poslušno poklekne, ne radi 1'judi, temveč radi molitve.
Niti duhovnika mu niso poslali. Odločili so se, poslati ga v smrt brez spovedi in drugih obredov.
Potemkin je stal v kotu dvorišča. Ni hotel bližje.
V trenutku, ko je odločil o usodi svojega nekdanjega prijatelja, je spoznal, da mu niti bogastvo, niti oblast, ne moreta nadomestiti čistega srca in častnega obraza. In nekoč je bil tudi on dober in pošten! Da bi mu bilo samo ta trenutek mogoče rešiti Miroviča — on bi to sto-
ril! Trpki odpor proti Katarini mu napolni dušo ob misli, da mu je ona ukazala, kaj naj stori.
Prvič, odkar je postal iz malega častnika močna osebnost, je pomislil na sramotni svoj položaj, njegova duša ni bila slaba. Bila je skvarjena slabim upliVptm demonske ženske!
Ko je Mirovič končal svojo molitev, se vzravna in junaško stopi po stopnicah na morišče.
Krvnik gas je že pričakoval z ostro sekiro v svoji trdni roki.
Molče mu ukaže, naj položi gl'a-vo na tnalo. Mirovič se zdrzne. Kljub temu ostane miren in hraber, ko vidi, da mora umreti'.l In vendar mu polni srce le želja za življenjem, ljubezen do Olge! In vse to bo v par trenutkih objel'a tema, večna tema 5
Mirovič se še enkrat ozre v ono stran, kjer je stala ona. V istem hipu tudi ona odpre o<<i. V brezkončni bolesti zakrili z rokami in se poskusi oprostiti kneza Daškova.
Toda on jo surovo sune na tla.
Mirovič stisne pesti. Dvigne roko in zakliče z močnim glasom:
"Proklelti, neusmiljeni barbari!! Uboga moja domovina Rusija, umiram na morišču !> Daj Bog, da pride kmailu čas, ko zgine nasilna Katarina s prestola, in z njo vsa njeni služabniki. .Naj bo prokleta!
— Tebi pa, oholi ljubček svoje carice, želim, da te zademie usoda, ki si jo namenil grofu Orlovu!"
Učinek teh besed je bil velik. Niti krvnik se ni zganil, da ga prisili k molčanju.
Kakor okamenel je stal Potemkin. Niti znamenja za obglavljenje
«i mogel dati.
Mirovič stopi k sekiri. Dvigne roko in pokaže na bledega Potemkina.
"Poznam tvoje skrivnosti!" zakliče. "Vem dobro, da si ljubil' nekoč dobro, čisto dekle. Ime ji je bilo Elizabeta! Voroncova. Pa ái jo zapustil, izneveril si se ji, pogubil ši-jo! Mogoče si žrtvoval celo njeno živijentje, samo da si mogel postati earičin ljubček!"
"Pok'let bodi, Potemkin! Bleda njena senca naj t.e preganja, kadar počivaš s svojo carico na mehkih blazinah! Bleda senca nedolžne deklice naj te preganja do tvojega zadnjega trenutka!;"
"Proklet bodi, ljubček! Nezvest si bi'1 svojemu dekletu, nezvest si bil svojemu prijatelju — naj se zdaj tebi izneverijo vsi ljudje t"
Šele zdaj dvigne PotemkJra roko. Bobni zagrme, krvniki se vržejo na Miroviča in mu pritisnejo glavo na tnalo.
Že vzdigne krvnik sekiro, dai bi z enim udarcem odsekal glavo 'nesrečniku, ko se v istem hipu odpro glavna vrata dvorišča in na dvorišče pridrvi človek v sijajni uniformi, držeč v roki zapečateno pismo.
"Nehajte!" zakiiče častnik, ki je bil caričin sel.
"Počakajte! Pošilja me Njeno Veličanstvo carica! Pismo general-majorju Potemkin u! ObglaVljenjef se mora ustaviti!"
Vsi navzoči, ki so gledali Miroviča, šo je položil glavo pod sekiro, so obstali, kakor okameneli.
Na obraizu napol onesveščene Olge je zasijalo upanje. Gledala je pismo, ki ga je držal sel v roki.
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"____
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
tarifa reducida
RAZNO
•SLOVENCI V "SEDEČI STAVKI"
Pueblo, Colo. — To mesto je zadnje ztedne dobilo prvo sedečo stavko. Nastala je pri National Broom Manufacturing kompaniji, ki je po obsegu produkcije dtruga največja tovarna te vrste ma svetu, dasi upo-sluje le 125 delavcev in delavk — okrog 85 moških in 40 žensk. Stavka je nastala, ker je komp'anija odklonila zahtevo za zvišanje skrajno mizernih plač.
V tej stavki so prizadeti večinoma Slovenci, največ hčere in sinovi naših rojakov. Družba je imela navada, da je uposlila otroke» po 14 in 15 let starosti, ki so potem zrasli v službi pri metlah in postali nekakšni nemi sužnji. Ker je bil'o izkoriščanje pa le preveliko, so se uprli.
Odbor petih delavk in delavcev —. Neže Zupanžič, Marije Babnik, Antona Prelesnik, Franca Dolak in JackPederspiel — se je tedaj podal do predsedtnika družbe Delberta Arbaugha. Predložili so mu zahteve in mu povedali, ako jim ne u-godi, da se bo sedeča stavka; pričela ob eni uri popoldne. Ker je kom-panist zahteve enostavno odbil, se je ob napovedani uri res stavka
pričela. Stavkari zahtevajo zvišanje plač od 25 do 35 centov na uro in proporčno tudi zvišanje za a-kordno delo.
SMRT ROJAKINJE V CHICAGU
Chicago. — V nedeljo, dne 29. marca, je umrla Terezija Kravanja, stara 66 let in rojena v Soči pri Tolininu na Goriškem.
Svoječasno je njena družina bivala v Nokomisu, III. Zapušča moža in več sinov ter hčera;.
žalostna vest iz domovine
Peter Samokec je dobil žalostno vest iz domovine, día mu je dne 22 marca preminul' brat Anton, doma z Vitovlj št. 67, pri Oseku na Goriškem. V Argentini zapušča tri braite in eno sestro, doma pa eno sestro, polubrata in mater.
Naše najiskrenejše sožalje!
/
i?leme, ki ne pozan jezika
V močvirni divjini ob Amaconki so odkrili doslej neznaiao indijansko pleme, ki ne pozna nobenega jezika. Člani tega rodu se sporazumevajo med seboj z majhnim številom. glasvo in |kretenj. Solsednü rodovi imenujejo te Indijance Kvu-rungujce, in sicer so, jim dal'i to ime po nekaterih glasovih njihove "go-
»
PRESELITEV
Našim rojakom sporočamo ,da se je, dobro znana krojačnica "Gorica" preselila v nove prostore v ulici Wairnes 2191. Priporoče se še v nedelje našim rojakom .
RESTAURANT
"VIENES"
337 - Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES
Največji slovenski restaurant v centra. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cts. — Vsaki večer svira prvovrstna godba.
Se priporočata lastnika:
TEMLIN & GOMBOC.
vonce
Ameriški učenjaki, ki so so mudili med Kvurungujei, pripovedujejo, da so napram; tujcem izredno nezaupljivi. Koče ali viseče mrežnice, kakršne uporabljajo vsi drugi južnoameriški indijanski rodovi so temu rodu popolnoma neznane. Veliki listi jim zadostujejo kot zaščita pred vremenskimi neprilikami in kot ležišče. Jezika, s katerim bi se mogl'i sporazumeti kakor drugi ljudje, nimajo.
Njih glasovi izražajo samo občutke in afekte kakor pri živalih. Svojo nevoljo izražajo n. pr. s tem, da sikajo skozi zobe nekakšen "hititi", pri čemer udarjajo z levo nogo po tleh. Po postavah in obraznih ni-¡kakoif niso nesimpajtfučni, duševno pa so topi do takšne mere, da so mnoga žiiv'ali intei|igelriltaiejše "-1 njih. Značilno je n. pr. da ne jo plavati in da bredejo samo skozi takšne reke, ki jim ne segajo čez kol'ena. Če se zgodi, da zaide kakšen izmed njih v globljo vodo in ga ta; izpodnese, potem se bo potopil kakor kamen in niti ne bo poskušal, da bi se rešil. A tudi nobeden izmed njegovih tovarišev mu ne bo priskočil na pomoč temveč bo bredel naprej, ne da bi se zaini-mal za potapljajočega se "druga". Marsikatere živali bi ravnal'e v sli-čnih položajih drugače. Pač pa prirejajo Kvurungujei pogostoma plesne svečanosti, pri katerih pa nastopajo le moški.
Cerkveni vestnik
25. aprila maša na Paternalu za Maksa Kodriča, večernice na Ave-lianedi.
2. maja maša na Avell-anedi, ker na Saavedri cerkev ni prosta. Večernice na Paternalu. 9. maja maša na Saavedri.
Marijin mesec najnik bo tudi za •nas mesec šmarnic. Naj bo zato temu posvečena naša služba božja ta mesec in pridite vsi, kateri morete. Naj bo lepa našai pesem in iskrena naša molitev.
Poročili so se Angela Pifolt in Jože Zupančič od Žužemberka v Jugoslaviji in Anica Frumen~iz Prek-murja z Ivanom Družina iz Divače na Primorskem.
Hladnik Janez.
Prekomorska pošta
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
Iz Evrope dospejo:
26. Gral. Osorio in Neptunia 30. Hig. Monareh
V Evropo odplujo:
25. Cap Arcona
28. Arl'anza in Hig. Patriot
30. M. Sarmiento in Neptunia
POZOR
POZOR
Naznanjam, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih
ČREVJARNICO «EMILIO"
kjer imam v zalogi veliko izbero črevljev za dečke in deklice. Izdelujem nove ter sprejemam tudi v popravilo.
Tobakarno — Prodajo igrač — Šolskih potrebščin
Lastnik EMIL ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL, Bs. Aires
Potemkin se je čudil, toda ni mu bil'o žal. S težkim srcem je pristal na obglavljenje svojega nekdanjega prijatelja. Preden je odšel iz zimske palače, je zaprosil carico, naj Miroviču prizanese. Katarina pa je odgovorila: "Priznanje ali smrti"
Razočaran pa je bil stari Daškov, ko je ugledal caričinega sla. Prikoval in upal je do zadnjega, da bo padla glava osovraženega) tekmeca. In zdaj je bilo namah obglavljenje preloženo, če ne sploh ustavujeno!
Potemkin spoštljivo sprejme ca-ričino pismo, poljubi ga in potem zlomi pečat.
Globoka tišina) je vladala na dvorišču. Tudi krvniki so napeto zrli v Potemkina. Bodoči trenotek bo odločil o smrti ali o življenju.
Toda Miroviču ta odložitev — kakor je bilo videti — ni bogve kako prijala. Ni pričakoval milosti in je ni niti zahteval.
Potemkin prečita pismo, stopi k stopnicam in zakliče glasno, tako. da ga je moral vsak po prostornem dvorišču slišati.
"Njeno veličanstvo carica je neštetokrat dokazala, kako je milost-ljiva. Njeno Veličanstvo ne želi, da se prelije kri onega, ki je hotel o-svojbodSti zaprtega Ivana Antonovima. — Kljub temu, da so stregli zarotniki Njenemu Veličanstvu po življenju, je vendarle odločila, dt pomilosti oba še živeča zarotnika.
"Mesto smrtne kazni bosta poslana Mirovič in Peter Voroncov, ki zdaj leži še bolan v bolnici v Sibirijo, kjer bosta do smrti delala v rudokopih."
Po dvorišču plane Mirovičev
smeh.
Zgane se. To je torej caričina milost! — Mesto brze smrti mu je naklonila Sibirijo, da tam še dalje vleče s seboj težko življenje :in umre le polagoma. — Da, to je bil'o mnogo hujše od silnega krvnikove-ga udarca s sekiro.
Le Olga n itako mislila. Na njo je učinkovalo pomiloščenje z veliko silo. Oči so se ji orosil'e, toda njen pogled, katerega je upirala v Miro-viča, je jasno govoril o njenih mislih.
"Živel boš, dragi moj! — In kdor živi, ne more zgubiti vse nade!"
Njeno veličanstvo ukazuje nadalje", nadaljuje Potemkin, "da morata oba jetnika še danes odpotovati v Sibirijo. Najstrošje jima je prepovedano sprejeti kako pismo ali se s kom sniti."
"Njeno Veličanstvo ne želi, da zve narod za ta čin usmiljenosti ker bi ljudstvo mogoče ne razumelo pravilno pomilostitve. Narod naj misli, da sta Mirovič im Voroncov mrtva:; zato je treba, da se njihov odgon v Sibirijo izvrši tajno!"
Potemkin preneha. Krvnik in njegoVi tovariši se oddaljijo. Je-čar pristopi k Miroviču, da ga zopet povede v ječo.
Prav, ko so hoteli odpeljati Mi-roviča, prihiti k njemu Olga. Objame ga, ter mu prične pol'jubovati usta, oči in vrat.
"Vzemi s seboj spomin (na moje poljuibe! Če te ne objame obup, tedaj se spominjaj teh poljubov! Zbogom. Ne ločiva se za vedno. Slutnja mi pravi, da se spet snideva! Naj ti bog pomaga in stoji ob strani l"
Udarec s pestjo podere nesrečno ženo. Poleg nje je stal 'kinez Daškov. Besno zakriči:
"Nikdar več ga ne boš videla! — Znal bom to preprečiti. Moja: sužnja si, in zapreti te smem, kjer hočem. Ta pa —" Daškov pokaže na Miroviča, 'bo v sibirski noči in pustinji zginil.
"Motiš se, knez Daškov t" zakliče Mirovič, in njegov gl'as mu je zvenel preroški. "Samo človek si! Siv si in življenje tvoje se bliža koncu Midva pa, jaz in Olga sva mlada in najina je bodočnost!) Še se bova sešla!"
Vojaki ga zgrabijo in kmalu je izginil z» železnimi vrati.
Potemkin je hitel v zimsko palačo sporočiti carici o dogodkih.
Ob tej priliki hoče tudi poročati, kako drzno ga je napadel knez Da-kov.--
Dve uri kasneje je prišel v knezovo palačo caričin odposlanec, katerega so sprejeli z velikim spoštovanjem.
"Vaši visokosti moram predati pismo", reče častnik in se prikloni.
Daškov odlpre pismo in prebledi. Ni se mogel brzdati, ko je dejal:
"Recite svoji carici, da bom še nocoj odpotoval. Zahvaljujem se Njenemu Veličanstvu za imenovanje, s katerim me je nagradila za dolgoletno služibo in usluge, ki sem jih storil njej in njenim prednikom J"
Besede so mu zvenele rezko in porogljivo.
častnik se obrne in se hitro oddalji.
Knez Daškov pa se sesede v naslanjač. Še vedno je strmel v cari-
čino pismo, ki ga je držal v roki.
"To je Potomk,inovo maščevanje." je mrmral'. "In ta carica, ki je z goljufijo zasedla prestol, se drzne kaznovati mene, kakor šolar-čka? Mene, mene, ki sem član najstarejšega in najslavnejšega ruskega roda? — Katarina ima novegla: sovražnika. — In pokazati ji hočem, kaj pomeni sovraštvo kneza Daškova."
Ponovno pogleda na pismo in reče :
"Imenovan zla: guvernerja Sibirije. Saj to je prognanstvo v najfinejši obliki. Nocoj moram odpotovati? Ali se ti mudi, da se me rešiš? Le čakaj, prišel bo dan, ko se bo vrnil' stari Daškov. Tn tedaj bodo drugi hodili v Sibirijo!"
Daškov vstane in pozvoni. V sobo vstopivšemu slugi reče:
"Nocoj odidem iz Petrograda. Odhajam kot guverenr v Sibirijo. Odredi, da bodo sani pripravljene. Ti me boš spremljal in boš vodil sluge in služkinje, ki so brezpogojno potrebni. Vsi ostali so odpuščeni. Vse petrograjsko gospodarstvo razpuščam I"
"Zvečer ob sedmih bo vse v redu" reče glavni sllugaj in s po|klonom odide. Toda Daškov ga pokliče nazaj :
"Še nekaj! Sužnja! Olga gre z menoj 1 Privežite jo z močnimi vrvmi na sedež. Ne pozabite!"
Ko je ostal Daškov sam je utrujen sedel v svoj naslanjač. — Mnogo premnogo je izguibil v zadnjem času: ženo, službeni položaj in ca-ričino milosti — Zadostovalo je vse to, da se je spremenil čez doč res v pravega starca.
33. POGLAVJE Posredovalnica za službe
V	Orosovski ulici je stala v onem času majhna hiša, zunaj zelo lepa in čista, ki pa je bila mnogokrat vzrok in povod zanimivim razgovorom stanovalcev in sosedov.
V	to hišo je prihajala namreč minožica mladih deklet, ki so se običajno prav dolgo mudile v zagonetni hiši. Dekleta so bila skoro vedno lepa in mlada, jn ni čuda, da se je kmalu začelo vse mogoče govoriti. Mnogi stanovalci Orosovske ulice pa so se obrnili že na policijo.
Policijski častnik je ¡navadno mirno poslušal te ljudi, spraševal jih, kaj mislijo, da se godi ziai stenami te hiše, potem pa je dejal smeje.
"Pojdite d)omov, gospoda, in se v bodoče ne. mešajte v stvari, ki vas nič ne brigajo. Če je v vseh hišah tako mirno in 1'epo, kakor je tam, potem je vse v najlepšem redu. Toda, da boste mirni, vam prečitam policijsko poročilo, ki je včeraj prišlo :
"Hišo št. 236 v Orosovski ulici je najela pred tremi meseci vdova lca-petaina Nelidova. Prišla je iz Moskve. Po smrti svojega moža, je bila prisiljena, d|a si pretskrbi kak zaslužek- Ker pa to v Moskvi, kjer je živela doslej in kjer ima tudi svoje znance, ni hotela, se je preselila v 1'etrograd."
"Gospa Nelidova je osnovala zavod za posredovanje služb. Dekletom, ki žele postati guvernante, vzgojiteljice, učiteljice, sobarico i. t. d. preskrbi gospa Nelidova službo."
i	(Nadaljevanja)