Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Avskultantom pri okrož. sodiSču v Mariboru sta imenovana gg. Josip Osvatič in G. Mihelič. Naš rojak deželui Solski nadzornik kranjski gosp. Josip Šuman je stopil v stalni pokoj po skoro 401etnem službovanju. Častni občan. Občinski odbor pri Sv. Primožu nad Muto je enoglasno izvolil v svoji seji 19. oktobra 1899 velečastitega gosp. Andreja Kečeka bivSega provizorja na Muti svojim častnim občanom in te dni po gsp. Janezu Perušu poslal krasno izdelano diplomo za velike zasluge za slovensko šolo na Muti. Iz nčiteljskih krogov se nam piše: Pri zadnji učiteljski konlerenci v Slov. Gradcu, dne 1. septembra 1.1., se je konstatovalo, da manjka v tem okraiu čudovito veliko učiteljev, kar zelo zadržuje napredek ljudske Sole. Kje pa je iskati vzrokov? Gotovo je najbolj kriva slaba plača, akoravno zboljšana, sosebno učiteljev novincev. Vsak, ki dovrši učiteljišče in le nekoliko misli na prihodnost, gotovo si rajSi izvoli drug stan, ker so mu odprta druga boljša pota. Pa tudi že nastavljeni učitelji, ki so že pili kupo učiteljskih bridkostij, radi obračajo temu stanu hrbet, učitelji-očetje pa svoje sinove dado rajši kaj drugega študirat, ker ved6, kako težaven in nehvaležen ie ta stan. Slava Strossmayerju! Dne 8. sept. bo v Diakovem, v prestolnici bosanskosriemskega škofa Josipa Jurija Strossmaverja, velikanska slavnost povodom petdesetletnice njegovega škofovanja. Hrvatski narod bo ta dan slavil svojega očeta, hrvatska duhovščina svojega vzornika, hrvatska umetnost svojega največjega dobrotnika, hrvatska veda svoiega neumornega pospeSitelja. Trumoma bodo prihajali tega dne Hrvati v Djakovo, da se poklonč svojemu najodličnejšemu rojaku. Tudi Slovenci bodo na slavnosti zastopani, ne samo zaradi tega, ker čutimo in mislimo z bratskim hrvatskim narodom, ampak pred vsem zaradi tega, da vrnemo velikemu fikofu vsaj z znakom [hvaležnosti in spoštovanja vse njegove nam namenjene molitve in dobrote, ki mu jih je narekovala čista in plemenita ljubezen do slovenskega naroda. Bog živi velikega Jugoslovana še dolgo let in daj blagoslov vsem njegovim delom, da bodo hrvatskemu narodu donesla srečo, slavo in slobodo! Na Strossmayerjevi slavnosti v Djakovem dne 8. sept. bo zastopan tudi naS list po nadžupniku pri Sv. Križu na Slatini vlč. g. Francu Korošcu. Sreča mladega Nimroda. V Vuhredu ob kor. žel. }e dne 4. t. m. vstrelil realec g. Franjo Pahernik velikega ptiča-taplavca, ki se zove kormoran. Nahaja se navadno na Kitajskem, se pa najde tudi na Turškem in v Bosniji. Prepariral ga bode gsp. Zawesky, preparater v Mariboru, Solska ulica 4 in ga tamkaj razpostavil na ogled. Dobrotnica nbogih. K poročilu o pogrebu obče priljubljene in zelo spostovane gospe Jere Murk, umrle pri Sv. Marjeti niže Ptuja, bilo bi še dodati, da priča o njeni priljubljenosti tudi to, da so bili pri pogrebu 4 gg. duhovniki. Umevno je, da se je vsako oko solzilo, zakaj govori se, da je vse svoje premoženje zapustila ubogim. Blag spomin materi ubozih! Iz Ljntomera nam pišejo: Gosp. Janez Weingerl, bivši nadučitelj v Cirkovicah, je 3. t. m. v Ljutomeru umrl v 89. letu svoje starosti. N. v m. p.! Občinske volitve v Razvanju pri Mariboru so izpale ugodno za Slovence. Povsod se Slovenci močno vzbujajo. Narodno najbolj nazadajoč okraj je sedaj gornjeradgonski. Erasna nemščina! Nek slovenski občinski urad je izdal ta-le: »Šuldozikait Caignis. Von Seite der gelertigten Gemeinde amt wird bestetiget dass die am 30. April 1900 abgebranten Wohn und wirschaft Gebaide der Eheleite. A. und k. B. kaišler bezizer in S. Gemeinde O.an Brand ungliken nie Schulden zur Lasst nicht gelegt werden kan, da derselbe dacher gegen Auszalung der Entschedung seine keine Anstand vorligt.« Ko bi gospa nemščina vedela za ta caignis, gotovo bi tožila gemeindeamt za zasramovanje in razžaljenje na časti. Štajarski deželni odbor ie Soštanjskemu in slovenjegraškemu okraju vsled škode po povodnji na okrajnih cestah obljubil podporo, istotako ocčinam Velenje, Legen in Sv. Janez v znesku 2300, oziroma 1000 in 200 kron za popravo občinskih potov. Iz Gore Oljke v savinjski dolini se nam naznanja, da se bo letos glavni shod o prazniku povišanja Sv. Križa posebno slovesno obhajal. Pobožnost bodo vodili čč. gg. misijonarii iz družbe Sv. Vincencija. Začetek bo četrtek 13. sept. zjutraj, slovesen sklep v nedeljo 16. sept. Nadejati se je obilnega 8tevila romariev na tej posebno prijazni božji poti. Dal Bog lepo vreme! Hrvatski katoliški shod je pozdravilo naše urednistvo z naslednjimi besedami: »Katoliški shod naj poživi krščansko miSljenje in delovanje na Hrvatskem«. Državna poslanca dr. Gregorec in Žičkar pa sta poslala tak-le brzojav: »Radi Skofijske sinode zadržana prisostvovati katoliškemu shodu kličeva: Bog živi bratski nam narod hrvatski! Želiva najbolišega uspeha!« Kakor se nam pravi, odposlala so tudi politična društva v Kozjem in pri Sv. Križu na Slatini pozdravilne brzojave. Pri Svetinjah se bode obhajal od 8. do 16. kimovca sv. misijon. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa v Celju. Po neprevidnosti zastrupil. 8 mescev staremu otroku krčmarja J. Lasmana v Celji dali so piti mleko, v kterem je bila po pomoti mesto sladkorja — soda. Otrok je vsled tega umrl. Nemškim kolesarjem, ki se bodo 7., 8. in 9. sept. zbirali v Celju, sedaj tudi glavarstvo ni dovolilo vstopa in obhoda po okolici, le v Laško bodo smeli iti, a stražili jih bodo žandarji, da ne bodo delali izgredov. Vkljub vsemu temu smatramo uslugo za izvanredno veUko, da se jim je dovolil izlet v Laško, kajti drugače ne morejo priti v Laško nego po slovenski zemlji. Vsprejem na c. kr. učiteljišče. Vpisavanje gojencev, ki hočejo na novo vstopiti v pripravnico ali v štiri letnike c. kr. učiteljišča v Mariboru za šolsko 1. 1900/1901 se bode vršilo dne 17. septembra t. 1. od 8.—12. ure dopoldne v ravnateljski pisarni. Vsprejemni pogoji se naznanijo na ustno ali pismeno društvo po ravnateljstvu. Ubožnim in vrednim gojencem se lahko obljubijo državne oziroma dcželne ustanove v letnem znesku 80, 160 ali 300 K. Razdivjanost. Dne 14. avgusta Je pri Sv. Emi nekdo ustrelil pri konzumnem društvu skozi okno na posteljo druStvenega voditelja. Ta razdivjanost je posledek vednega hujskanja nemških in nemčurskih listov proti konzumnim društvom in dolžnost oblasti bi bila, da to enkrat za vselej zabrani. Naš list na potovanju. Sedaj so počitnice in vse, kar ima čas in denar, gre na potovanja. Tudi nekatere številke naSega lista nam uhajajo na potovanja. Tako sta n. pr. sedaj že dve številki, namenjeni na Moravsko v Bojkovice, brez dovoljenja odšli ter hodili po Bosni, Hercegovini, Galiciji in na vse zadnje sta prišli y Bojkovice. Našim poštam čestitamo, ker iščejo Bojkovice povsod, kjer jih ni. Slomšekova zveza se bo imenovalo društvo, ki se bo ustanovilo v Ljubljani za katoliško misleče učiteljice in učitelje, katehete, vzgojitelje po poklicu itd. po vsem Slovenskem. S tem je ustanovljeno društvo za vse one vrle učitelje in učiteljice, katerim je branila vest in možka čast hoditi ob strani iungovcev in liberalcev. Na slovenskem Ogerskem pri Kominu je bil na angeljsko nedeljo ples. Nek mož, 55 let star in oženjen, je isto večer sirastno plesal. Po plesu se vsede za mizo, položi glavo na mlzo in izdahne svojo dušo. Vsprejemanje na c. kr. gimnazijo v Mariboru v slovenske paralelke se vrši 16. septembra od 9.—12. ure v učilnici I. b. Isti dan ob 2. pop. bodo vsprejemne skušnje. Sv. misijon je bil pretekli teden na Polenšaku. Vodili so ga čč. gg. lazaristi iz Celja in Maribora. Blizu 2000 ljudi je sprejelo svete zakramente. Rndnike za premog je južna železnica kupila minulo nedeljo v RadniSki vasi poleg Konjic, kjer so letos začeli kopati premog. Iz gornje-radgonskega okraja. IvanjSevski župan noče sprejeti nemških dopisov od deželnega odbora, ker v to ni zavezan. Vkljub temu mu preti odbor s kazznijo. Toda odbor bo brezdvomno moral odstopiti, ker predstojnik ni dolžen znati nemSki. Župani uradujte slovenski, izključno slovenski. Po katoliškem shodn, dne 13. sept. bode v Ljubljani evharistični shod s sledečim vsporedom: Začeteh v četrtek zjutraj ob pol 8. uri s pridigo v UrSulinski cerkvi; po pridigi pontifikalna maša. Ob pol 10. uri konferenca v knezo-škofijski veliki dvorani. Ob 12. uri skupni obed na starem strelišču. Ob pol. 3. uri se nadaljuje konferenca. Ob 4. uri bo pri UrSulinkah Adoratio coram Exposito, potem litanije. Kdor se želi vdeležiti skupnega obeda, naj blagovoli naznaniti vsaj do 8. septerabra kornemu vikarju Fr. Birku. Priložiti je gld. 120. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem priredi svoj občni zbor v nedeljo 9. sept. ob 5. popoludne v novem salonu g. J. Brinovca po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor naCelnika, 2. poročilo blagajnika, 3. volitev novega odbora, 4. vplačevanje letnine, 5. nasveti. K obilni udeležbi prav uljudno vabi odbor. Glasbe. »Missa solemnis< se nazivlje no 38. delo Ign. Hladnika. Zložena za meSan zbor in orglje je ta tnaSa njegova najboljše in najdovrSenejše delo. Za pevce ni nobenih težkoč, ker je pisana skoz in skozi homoionno (jednostavno), orglie so samostojne, pa krasijo delo in mu dajo veliko lepoto in moč pri unisono-stavkih. Vsak zbor jo lahko prevladuje, in utis je najugodnejši, ker ta maša plava bi rekli v najbujnejši melodiji, v čemur je Hladnik pripoznan narodni mojster. 'Mašo je tiskala kat. tiskarna v Ljubljani ne lepo, ampak krasno in razvidno, partitura in 4 glasovi staneio 4 krone, kar }e jako malo za krasni tisek in vrednost maše; posamezni glas po 30 vin. Maša se tudi inštrumentalno lahko upelje in se dobi inStrumentalna partitura autografirana za 2 kroni. Vsem cerkvenim predstojništvom to novo delo naSega priljubljenega skladatelja prav toplo pripororočamo, naj ga podpirajo v njegovem trudu za dobro stvar. Marija Zagorje. »Štajerc« se v 5. stevilki jezi na duhovnike, češ oni posebno «naganjajo »Štajarca« zato, ker je kmetu namenjen, da mu pomaga »k zboljšanju stana.« Srečni, presrečni kmeti, zdaj bodo ysi obogateU! Česar niso mogli imenitni državniki in zvedeni politiki doseči, to bode >Štajerc» izvršil. Čudno! On pravi v neki Stevilki, da ni sovražnik duhovSčine, pa je že dozdaj v vsaki številki enega ali drugega oklestil. Med «razganjanče Štajarca« je pristel tudi č. g. pilštaniskega, prevorskega župnika in mojo malenkost. Znano natn je, odkod to izvira. To nas ravno še bolj opominia, da se ogibljemo takih kramarjev, obrtnikov in krčmarjev, ki so vrli prijatelji »Štajarca. Za svoj denar si človek lahko kupi pri prijatelju, a ne pri nasprotniku. — Čudno je njegovo vprašanje, »kakšno vero imamo in ali drugemu Bogu služimo?« Lahko bi se vprašalo, kakšno vero ima »Štajerc« ali pa njegov dopisnik in kateremu Bogu služi, ker gotovo ne pride nič ali malokdaj v cerkev, drugače ne bi mogel govoriti o »najmanje« trikratni pridigi na teden. Dokler mi »Štajerc« ali pa njegov dopisnik ne dokaže, kedaj sem jaz »najmanj trikrat v tednu« o ljubezni do bljižnega pridigal, ga imenujem >figa-mož«, kakor je on nas imenoval. Andrej Fišer, zagorski župnik. Iz breškega okraja. Uradni list okr. glavarstva v Brežicah z dne 1. avgusta t. 1. št. 15 ima sledeči ukaz: »Vsem preč. župnijskiui uradom. št. 18.621. Zaradi priredbe črnovojniških imenikov za leto 1901 je nujno potrebno, da se posnetki iz matrik vseh leta 1882 rojenih mladeničev do 29. vel. srpana t. 1. tusem pošljejo.« S tem ukazom si je Vistarini kar na en mah podredil vse kn. šk. župnijske urade, ki so bili do sedaj c. kr. okr. glavarstvu vsporedni. Zato vsi kn. Sk. župnijski uradi odločno protestujejo proti ukazom potom »Uradnega lista.« Vsporedje med ces. kr. okr. glavarstvi in kn. šk. župnijskimi uradi je že pravno določeno, odkar so glavarstva zagledala beli dan. Uradni voditelj Vistarini nima pravice krSiti ga jim. Ukazi v >Uradnem listu« so mogoči do županov, okr. zastopov, šolskih krajnih in okrajnih svetov, nikakor pa ne do kn. šk. župnijskih uradov, ki sploh nimajo dolžnosti naročevati si »Uradnega lista.« Kaj bi c. kr. okr. glavarstvo reklo, ko bi se mu začeli dajati ukazi po škofijskem ukazniku?! Zato se pričakuje, da se za naprej medsebojno uradovanje med c. kr. okrajnim glavarstvom in kn. šk. župnijskim uradom vrSeva v prejšnji določeni obliki. V Matheisovi prodajalnici v Brežicah se neprenehoma kupovalcem vsiljuje »Štajerc«. To je postalo nekaterim Slovencem že presitno in se ogibajo njegove prodajalnice. Pametno! Premembe v frančiškanski provin*5iji Sv. Križa. Ljubljana: P. Benjamin Fabijan, vikarij; P. Odorik Kreiner, katehet; P. Kornelij Petrič, katehet. Sv. Gora pri Gorici: P. Kalist Medič, gvardijan; P. Allonz Furlan, P. Fel. Podbregar, P. Konrad Mesar, P. Salvator Zobec, P. Kapistran Ferlin. N ovomesto: P. Pacifik Fister. Kamnik: P. Deodat ŠuStarSič, P. Adolf Cadež, katehet; Pazin : P. Zigismund Zega, gvardijan; P. Kajetan Kogej, vikarij. Nazaret: P. Bernard Jamar, katehet; P. Bonaventura Resman, učitelj. Brežice: P. Salezij Vodošek, gvardijan; P. Fulgencij Trafela. Gorica: P. Edvard Ravstehar, gvardijan; P. Aleksander Vavpotič. Brezje: P. Avguštin Čampa in P. Regalat Cebulj. V Mariboru in pri Sv. Trojici v Slov. goricah se ni nič spremenilo. Slavno Marijino svetišče s frančiškanskim samostanom na Sv. gori \e sedaj po preteku 100 let znova oživljeno. Škofljskega zborovanja v Mariboru se udeležuje nad 200 duhovnikov naše lavantinske škofije. Posvetovanja trpijo vsak dan zjutraj od 7—11, popoldne od 4—7 ure v popoldanskem odmoru pa so še posvetovanja različnih odsekov. Društvene zadeve. Vabilo na Slonišekovo slavnost, katera se vrši dne 8. septembra t. 1. v Ljulomeru. Na vsporedu je: petje, slavnostni govor, deklamacija, godba in telovadba celjskega Sokola. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Slavnost se vrSi pri lepem vremenu v SrSenovem logu, pri slabem pa v telovadnici Franc-Jožefove šole. Vstop prost. Kdor želi stanovanja za prenočiti, obrne se naj prej na čitalniški odbor. Sv. Bolfenk v Sl. gor. (Mlekarska zadruga.) Pri nas se je osnovala dne 26. avgusta mlekarska zadruga. Povabilu zavednih tukajšnjih mož odzval se je prijazno gospod Posinger od Sv. Trojice, da nadaljuje pouk gosp. Kač-a ter ustanovi zadrugo. Pristopilo je koj 28 udov. Iz teh volil se je odbor. V načelništvo je bil volien vrli narodnjak, župan J. Ljubec. Tajništvo je prevzel v blagor svojih rojakov neutrudljivi nadučitelj, gsp. J. Reich. Nadalje so se izvolili gg.: M. Ivanjčič, načel. namestnik, M. Gomilšak, blagajnik, J. Švarc, Jakob Čuček, A. Murko odborniki; M. Muršec, F. Roškar, J. Brunčič, V. Simonič, J. Bračič, nadzorniki. Imena in ugodne okolščine jamčijo za krepko rast omenjene mlekarne. — Mladi zadrugi mnogo sreče! Bralno društvo pri Svetem Juriju ob Ščavnici priredi svojo veselico dne 16. sept. ne pa, kakor se nam je napačno poročalo dne 9. septembra. Začetek po večernicah. — Vstop prost. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu priredi 9. t. m. po večernicah Slomšekovo slavnost s slavnostnim govorom in deklamacijami. Občni zbor. Poročilo starega odbora in volitev novega. Vmes petje in nazadnje veseloigra »Mutec«. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v Kostrivnici priredi v nedeljo 9. avgusta Slomšekovo slavnost s Saloigro »Zamujeni vlak« in petjem. Začetek ob 4. popoldne. Odbor. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. preloži bralno društvo »Slomšekovo slavnost« na 16. septembra, ker se prihodnjo nedeljo v sosedni župniji pri Sv. Ani obhaia tudi »SlomSekova slavnost«. Odbor. Bralno društvo na Gomilskem priredi v zvezi z braslovškim pevskim zborom dne 9. sept. ob polu 4 popoludne SlomSekovo veselico na vrtu gosp. Antona Hočevarja s primernim vsporedom. Po veselici prosta zabava z domačo godbo in petjem — in razgovor o razprodaji hmelja! Posebna vabila se ne bodo razpoSiljala; zatoraj tem potom vabi vse p. n. goste k najobilnejši udeležbi prav uljudno odbor.