IH. StnilSa. 1 Llrtllul. 1tMrt.ZS.lnH1 Niz. XLV. lelo. I ^^k H H H ^^H ^^_ ^^^H ^^l HV H ^bI H^i ^^^V H H H ^m .SloveosJu Narod" vdja v Lfabifani na dom dotUvijen: v upravni&tvu prejeouur: tek) l«to.......K 24— ćelo leto.......K 22*— pol leta........ 12-— po» leta ....... . u*— Jetrt icU ••»••• . 6-— čem leta ...... . 5-5O sa mesec ...... . 2-— na mesec . . .... 1*90 DtpM w3 se fnnkiralo. Rofcopia se ne vnčijo. Urodalitro: EnaflOT« mllca tt I (y r^ritneju 'evo, *•!•!•■ tt 3«. Inscrati veljačo: peierostoona petu vrsta za enkrat no 14 viru, za dvakrat po 12 vin-, za trik rat ah već k rat po 10 vm. Parte in zahvaU vrstt 16 Vio. Po&lano vrsta 20 vin. Pn več jih Inserti}«h po dogovora. Upravništvu naj se pošiliaio narocnine, reklamacije, insenti itd. to -e administrativne stvan ■■ rosamezaa *t«vtifc« w«tj« to vim-j«*. -------------;— Na pismena naroč'l.i brez istodobne vposiatve na ročni ne se ne azira. ,,!!■■ ><■■ ttmMMrmm" tmimt^m M. SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30-— pol leta .... * . 4 , 13*— . v četrt leta • 6*50 za Amenko in vse druge dezelc: na mesec ...... , 2-30 ćelo leto ... . - - K 35*— Vprašanjem glede iiiseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitv« (spodaj. dvorisče levo), Enaflova ulica: St 5 telefon št. 85 Državni zbor. Zopct lenoba. — JHinister Georfct in brambni zakon. — L govori ju^osSo-vanskih poslancev. — Kje ie kriza? — Prodanov iz stop iz tirv.-slov. kluba, — Detovni program. — Sejno poročilo. Dunaj, 24. junija. Lenoba vladnih strank smrdi do neba. Ako bi se bila hotela đanes opozicija zopct malo poigrati s temi ^rokoustneži natrijotičnega dela, bi izid resnejšu kakor pa v sobo-:o . . . Toda tuđi v opozicijomferiti \TStah prevladuje želja, da bi naj bi-;a debata čim preje končana; na-sprotniki brambne reforme že radi tega ne morejo zavlačevati razr»ra-ve ker bi na ta način rovali proti najvažnejši parlamentarni pravici in doižnosti — pravočasni rešitvi proračuna, ozir. budgetnega provizorija. Ta se bo itak zakasnila in onozi-vijonalne stranke ne moreio pr<»vze-ti odgovornosti, da jo pomagajo se bolj odložiti. Apatija vladnih strank. ki se kaže v brambni debati je danes hudo ažalila domobranskega ministra, ki je govoril praznim klopem. Njegova izvajanja so se os red otoč evala na I *o. da brani predvsem doloćbe § 8. [ ?ramb. pređi, ki vsebufe MMtealtK) i KVo brambne reforme — dveletno I * :/bo. Kakor znano uvaja novi za-I - dveletno službo samo pri pehoti I - ^e tam nalaga triletno breme bas - ~n. ki so vsled dobre kvalifikacije ali podčastniki. Za vojno morna-■ ~ > pa pridržuje zakon še vnaprej 41etno službo, ter ustvarja obenem za Dalmacijo, ki daje mornarici mo-wo. pravcato izjemno stanje. Dalmatinski napredni poslanci so rav-"O vsled tega oštri nasprotniki ~redloge. Mornarička uprava izjav-a. da je štiriletna službena doba z žirom na izvežbanost in priprav-enost mornarice nujno potrebna. p«!to sed non concesso. trxJa zaka] moralo v mornariško službo baš dalmatinsko prebivalstvo in sicer ne e ono, ki je morja vajeno. temveč ":i\ ono iz notranjosti dežele, ki je \; službo na bojnih ladjah ravnota-■:o izvrstno ali pa malo sposobno, -akor nižjeavstrtjsko ali pa štaier--:a Dalmatinski poslanci so zahte-": torej vsaj to. da se mornariŠki kontingent prmicniu razJeli na vse avstrijske dežele. Z jako slabimi argumenti je noskušal zavračevati general Oeorgi to upravičeno zahte-vo. Naravnost komično je bilo slikati, da mora imeti mornarica svoje ljudi kar najbolj blizu, da jih v slučaju mobilizacije takoj vkrca. Kakor da bi bila Dalmacija spojena z našim glavnim vojnim pristaniščem Puljem z brzovoznimi pro^ami! Rezervist iz Cernovic je danes dvakrat prej v Pulju predno priroma tja kmet iz Sinia ali neretvanske okolice. Vočiv:'cJ * • * . v mu uj-stvu je smatrati iieorgijeve izgovore za prazne in morda imajo dalmatinski poslanci prav, če trdijo, da nalaga vlada to težko breme hrva-škemu narodu, ker ve. da bi ga no-beden drugi narod ne prevzel na svoje rame . . . Zanimiva so bila Georgijeva iz-vajania o podčastniškem \T>raŠanju. nadalje o preskrbi dosluženih voja-kov. o pravu do enoletnega prosto-volistva in o napornih komisijah. Glede službenepa jezika bo mi-nister podal primerno izjavo se le r»ri debati o deželnobrambnem zakonu. Izmed ostalih govornikov je danes omeniti posl, dr. Lajjinjo in dr. Tresića. ki sta nagromadila visok kup pritožb proti vojni upravi. Posebno oštro je govoril posl. dr. Tre-sić pr^i brambni predlogi in sicer tako z narodnega kakor z gospodar-skega jugoslovanskega stalisča. V »Slovencu- so pred par dnevi iskali klerikalni poslanci krizo ter sumili. da se je naselila v glavo našega urednika. Klerikalna politika je v zadnjem času tako brez glave, da je že mogoče. da so vrli parlamen-tarci pozabili kako se imenuje pojav. ki pretresa same temelje njthoveea kluba. Od danes naprej pa so morda že nekoliko poučeni kaj se godi v njihovem lastnem kluhu in na kar smo jih opozarjali in pripravliali že ćeli teden. Posl. Prodan, predsednik pravaške stranke v Dalmaciji, je po-slal dr. Susteršiču nismo, da /stopa iz kluba . . . Ston! je to po ; pritiskom razburjene javnosti, ki re moie več gledati, kako se šopiri w.\ Dnna-ju klerikalni Susteršičev k1 h knt reprezentant in privilegirani zaščit-nik avTstri?ske«ra jneoslovanstva na škodo narodne stvari in v posmeh nasprotniku. V velikih in malih stvareh, vsikdar in povsodi. Stališče klerikalnega kluba v vprašanju šti-riletne mornariške službe pa je izbilo sodu dno. Po dolgih pravdah in pre-pirih so si izvojevali pravaši svobo-do glasovanja, to4a trda pest Su-stersičeva jih je prisilila, da se nišo upali poslužiti te svobode. Pri glasovanju o prehodu v specijalno raz-pravo brambnih zakonov so se morali ahsentirati. Ta nemožata taktika je izzvala v sami pravaški stranki najostrejši odpor, dr. Drinko\i^t podpredsednik, je odložil v znak protesta svoje mesto, pravaška elasila so obsojala lastne poslance, pristaši so se pričeli izneverjati. In tišti Prodan, ki se v petek š*e ni upal pokazati moža. je bil prisiljen k naravnost obupnemu koraku — izstopil je iz Šusteršičevega kluba . . . Prodan je načelnik stranke, njemu morajo slediti tuđi ostali pravaški poslanci in glorija Hrvatsko-slovenskega kluba je minula. Za dr. Susteršiča bi bil ta udarec skoraj nepreboljiv. Pomenil bi konec njegove slave, kot »jugoslovanskega voditelja« v avstrij-skem parlamentu in vrgel bi ga zo-pet na skromno mesto slovenskega klerikalnega komandanta. Lahko si je torej predstaviti s kakim naporom delujejo izvestni krogi. da poravna-jo ta usodni soor in ^alepijo razpoke »Hrv.-slovenskega kluba«. Morda se jim se enkrat posreći, ako se bodo upali pravasi eksperimentirati z naivnostjo svojih volilcev . . . * « *» Jutri dopoldne se bo vršilo glasovanje o prvi skupini brambnega zakona, ki bo kakor se pričakuje v četrtek dopoldne z dezelnobrambno predlogo vred tuđi v 111. branju sp-e-iet in predložen jrosposki zbornici, katera se v četrtek popoldne se-stane. V naslednjem podajemo sejno porocilo: Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je ob cnajstih otvoril sejo. Domobranski minister pl. G e -o r % i je odgovarial na interpelacijo glede avstrijskih dreadnouehtov. N( kateri listi so namreč nred časom prinesli vesti, da avstrijski dread-noucrht Viribus unitis^ ne odeovar-ja popofnoma zahtevam. Domobranski minister je zavračal vse te neosnovane eovonce. Nato so prešli na dnevni red: nadaljevanje debate o brambnih predlogah. Najprvo je govoril poslanec Schuhmeier, kije utemeljeval svoje minoritetne predloge. Domobranski minister pl. G e -o r g i je zagotavljal, da se bodo temeljito bavili z raznimi resolucija-mi, v katerih je marsikatera vpošve-vanja vredna ideja. Nato se je bavil z raznimi predlogi in resolucijami ter branil vladno predlogo, končno je prosil zbornico, naj sprejme brambne predloge. Rusinska poslanca W a s s i I k o in L u k a s i e w i c z sta se zavze-mala za predloge. Posl. dr. L a g i -n j a je spominjal na mirovno delo rimskih le^ij. Vsakdo bi z zadovoljstvom pozdravijal, če bi tuđi avstrij-ska vojna uprava podpirala zgradbo vodniakov, katerih Istri tako zelo primantkuje. Ko je govoril še posl. F a i -d u 11 i, se je sprejel predlog za ko-nec debate. Kot generalna govornika sta govorila posl. Goli pro. posl. F i 1 i-p i n s ky kontra. Minoritetni poroče-valec dr. T r e s i ć - P a v i č i ć je utemeljeval svoje dodatne predloge, na kar je bila debata prekmjena in seja končana. Politični procesi na Hnraš-hem. Zagreb, 24. junija. Na Hrvaškem lahko sedaj s pol-no pravico vzdahnemo: nulla dies sine linea — nobeden dan brez politič-nega procesa ali poli-ične aretacije. Danes smo imeli dve srlavni raz-pravi pred zagrebškim sodiščem radi političnih deliktov. Prvi je stal pred sodiščem kmet Matija Matalić iz Čadjavice v Slavoniji, obtožen zaradi razžalienja veličanstva in radi huV gledališču, na Zri-njevcu, v vseh kavarnah.« Državni pravdnik: »Povejte nam eno osebo.ki je obžalovala da se ni posrečil atentat.« Šovari: Ne morem se spominjati. — Državni pravdnik: Vzernimo torej samo eno kavarno. Na primer: Narodno kavarno. Tam sede stalni gostje pri stalnih mizah. Ali se spo-minjate. da ste tam koga čuli, da je odobraval atentat? Šovari: »Ne vem.« Da se razume ta prizor, ie treba vedeti, da se v Narodni kavarni pri znani stalni mizi sestajajo nekateri prvaki hrvaško-srbske koalicije. Od tod tolika radovednost dr-žavnega pravdnika baš glede Narodne kavarne. Vsi svedoki so izpovedali zelo rezervirano. Eden izmed njih je ćelo rekel, da se je o atentatu izražalo ta- LISTEK. Lepi striček. (Bel-Aml.) Prancoski spisal Guy de Mau- passant — Prevel O t o n 2 u - p a n č i Č. Drugi deL (ENOJ«.) Prenehala je. On je iskal odgo-'•ora, odločnih, strastnih besed, a -er ni mogel spojiti svoje govorice s -:retnjami, je bil kakor onemogel. Jel je: »Nicesar ne pričakujem, ^esar ne upam. Ljubim vas. Stori- -. kar vam drago, jaz vam bom po- "avljal to neprestano, tako krepko n tako goreče, da me boste naposled e razumeli. Prošiniti vas hočem s ^vojo Ijubeznij«; vlivati vam jo ho- ^em v dušo, v sleherno besedo, uro ''a uro. dan na dan, da vas nazadnje repoji kakor tekočina ki teče po -apljah, da vas ublaži, omeči, in po- 'neje prisili, da mi odgovorite: »Tu- '-: jaz, tuđi jaz vas ljubim.« Čutil je, kako podrhteva njena ama ob njegovi in kako se ji stresa-. prsa; in zajecljala je, prav naglo: Tuđi jaz, tuđi jaz vas ljubim.« Izpreletelo ga je, kot da mu je radel težak udarec na glavo, in I vzdihnil je; »O, moj bog! .. .« , Nadaljevala je z ihtečnn glasom: »Ali bi vam smela to povedati? Ćutim, kako sem kriva in ničvredna ... jaz . . . ki imam dvoje hčera ... a ne morem ... ne morem drugače . . . Ne bi bila verjela . . . nikdar si ne bi bila mislila . . . Prevzelo me je ... prevzelo me je. Poslušajte . . poslušajte . . . Nikoli nisem ljubila . . . samo vas . . . prisežem vam. In ljubim vas že ćelo leto, na skrivnem. na skrivnem v svojem srcu. O. trpe-la sem, ne veste, kako, borila se, ne morem več, ljubim vas . . .« Plakala je med prste, sklenjene pred obrazom, in vse telo ji je drge-talo, tako silno jo je to pretreslo. Georges je Šepnil: »Dajte mi ro-ko, da se je dotaknem, da jo stisnem . . .* Počasi je vzela roko od obraza. Videl je. da ji je lice čisto mokro; konec trepalnic ji je visela solza, pripravljena da se zdajci utrne. Prije! je to roko in jo je stiskal: »O, kako rad bi pil vaše solze.« S tihim, strtim glasom, ki je bil podoben plaču, je dejala: »Nikarte ne storite ničesar slabega z me-noj . . . izgubila sem se.« Na smeh mu je bilo. Kaj naj bi ji prizadel na tem kraju? Položil je ! njeno roko na svoje srce in je pra- i šal: »Ali čutite, kako bije?« — Za- ' kaj zaloga strastnih fraz mu je bila že pošla. A že nekaj minut so se približe-i vaK enakotnerni koraki šetalčevi. > Obhodu je vse oltarje in sedaj se je vračal, najmanj drupič, po postran-ski ladji na desni. Ko ga je gospa Walterjeva slišala čisto blizu stebra. ki jo je zaslanjal, je izvila svoje prste Oeorgesu iz roke in si je zopet zakrifa obraz. In oba sta klečala mirno, kakor da pošiliata skupaj vroče prošnje v nebo. Debeli gospod je šel mimo njiju. se ozrl malomarno po njiju ter se oddaljil na spodnji kraj cerkve, ves čas s klobukom na hrbtu. Du Rov pa, ki je hotel imeti se-stanek drugje, nego pri Sveti Trojici, je zašepetal: »Kje vas bom videl • jutri?« Ni mu odgovorila. Bila je kakor brez življenja, spremenjena v kip genija molitve. j On pa: * Ali hočete, da se snide- ' va jutri v parku Monceau?« i Odkrila je svoj obraz in ga obr- • nila proti njemu; mrtvaško bled ji je ! bil, strahovita bolečina se ji je zacrtala vanj, in spregovorila je s pretrpanim srlasom: »Pustite me pustite me sedaj . . . pojdite stran .. \ pojdite stran . . . samo za pet minut . . . preveč trpim poleg vas moliti hočem ... ne morem . . . pojdite . . . pustite me. molila bom sama . . . pet minut ... ne morem dajte, da prosim boga, naj mi odpu-sti . . . naj me resi . . . pustite me za pet minut . . .« Na njenem licu je videl toliko Dreoast, na njenem obrazu tako bol, i da ]e \ stal brez vsake besede, potem je nekoliko odlašal, ter prašal: »Am-pak takoj pridem nazaj?« Skimala je z glavo, kot bi hotela reci: »Da, takoj.« In stopil je proti koru. Tedaj je poizkusila moliti. Z nadčloveškim naporom je zvala boga, in s trepetajočim telesom in vzburkano dušo je klicala proti nebu: »Usmili se me!« Nasiloma je zatisnila oči, da ne bi videla več njega, ki je pravkar odšel! Gonila ga je iz svojih misli, borila se je zoper njega, a namestu nebeske prikazni, katere je pričako-valo njeno obupano srce, so ji hodili neprestano zavihani brki mlađega moža pred oči. Ćelo leto se je borila tako, dan na dan, slednji večer, zoper to ved-no mogočnejšo napast, zoper to po-dobo, ki je silila v njene sanje, ji dra-stila telo in vznemirjala njene noči. čutila se je ujeto, kakor žival v mreži, zvezano in predano temu mo-Škemu v roke, ki jo je premagal in podjarmil, s čim? — Samo z brki nad ustnicami in z iskrimi očmi. In sedaj, v ti cerkvi, čisto blizu svojega boga, se je počutila še šib-kejšo, še bolj zapusčeno, bolj izgubljeno nego doma. Nič več ni mogla moliti, na nič drugega ni mogla več misliti, nego na njega. 2e to ji je hudo delo. da se je odstranil. In vendar se je obupno upirala, se branila, klicala pomoči iz vse svoje duše. Hotela je umreti, rajše, nego da bi padla tako, ona, ki ni nikdar nikoli grešila. Zmedeno je mrmrala skesa-ne molitve: a poslušala je George-sov korak, ki je odmeval slabeje in slabeje od daljnih obokov. Uvidela je, da je sklenjeno, da je ves boj zaman. Vkljub temu se ni hotela ukloniti; prijela jo je ena ti-stih nervoznih križ, v katerih ženske trepetajo. tulijo, se zvijajo in se me-Čejo na tla. Po vseh udih jo je zgri-njalo, čutila je, da bo sedaj sedaj padla, in se kriče valjala med stoli. Nekdo se je bližal z urnimi koraki. OkrenUa je glavo. Bil je duhovnik. Vstala je, planila proti njemu, iztezala sklenjene roke in jecljala: »O, resite me, resite me U Osupel se je ustavil: »Cesa želite gospa?« »Resiti me morate. Usmilite se me. Ako mi vi ne pomorete, sem izgubljena.« Gledal jo je in se praša!, ni-li morda blazna. Nato je spregovoril: »Kaj morem storiti za vas?^ Bil je mlad mož, velik, malo zalit. polnih, visečih lic, ki jih je skrbno obrita brada crno senčila, čeden mestni vikar iz imovitega okraja, k* je vajen bogatih spokornic.« »Izpovedati se hočem,« je rekla »in svetujte mi, podprite me, povejte mi, kaj naj storim.« Odgovori! je: »Jaz izpovedujero vsako soboto od treh do stirih.« (Dalje prUtođnJie.) Stran 2._____________ SLOVENSKI NAROD. 143 štev. ko, kakor obtoženec in na tisoče drugih Ifuđi. Nato je sledila senzacijonalna sodba: Obtoženec se oprošča. Državni pravnik je vložil proti sodbi ničnostno pritožbo. Ta oprostilna razsodba se v Zagrebu različno tolmači. Nekatcri pra-vijo, da Sovari za to ni bil obsoj^n, ker ie v stvar zapleten kot posrcdnii ovaditelj Cuvajcv sin in da Je bila želja tega kakor tuđi Cuvaja samega, da se Šovarija oprosti. Drugi pa pra-vijo. da je hotel dr. Košutić, ki je predsedoval senatu, s to sodbo pokazati, da sodi pravično in neodv sno, da bi tem sigumeje lahko pri prihod-njem procesu obsodil obtoženca na vešala. __________ (talijansko - turšta vojna. Mirovna vprašaaja. »Messaggeru« poroča njegov poročevalec iz Plovdiva, da se vrše med italijansko in tursko vlado tajaa pogajanja glede miru. Po njegovih informacijah je dospela že pred enim tednom neka vplivna italijan-ska financijalna kapaciteta, ki ima mnogo upliva tuđi pri consulti ter je imel že z več ministri posvetovanja glede miro\Tie akcije. Nato se je od-peljal baje neki visoki turski dostojanstvenik v Rim. da poda consulti predloge glede sklepa miru. V turski mornarici. V turski mornarici je zavladalo v zadnjem času tako navdušenie za boj. da ie hotela zapustiti rtasproti izrecnemu " " :!iu ParJci:x;c in se kosati z italijanskim brodovjem. Zaradi tega je bilo baje 10 častnikov obsojenih na smrt. ker so v svojem prevelikem patrijotičnem navduše-nju prezirali povelja. Mada pa nima poguma izvršiti smrtno obsodbo, ker je imel ta zločin proti disciplini ven-dar svoj izvor v velikem patrijo-tizmu. Otoki v fgej^kem morju, »Štampa« poroća. da bo Italija na vsak nm&m obdržala otok Stam-palijo v Egeiskem morju kot operacijsko bazo. AH ostane Rodos v po-sesti Italije, se ni gotovo. Drugih ©tokov Tnrčija najbrže ne dobi več nazaj. Ker se Turki boje. da bodo Ita-llijani naskočili Smirno. so potopili ob vhodu v smirensko pris'anišje staro ladjo ter določili uro, kdai mo-rajo pamiki zapustiti pristanišne. Turki imajo pripravljene še 4 druge ladje. da jih potope, čim se približa italijansko brodovie. Pretep. »Corriere della sera* poroča iz Karra: Ko se je vozil parnik »Kairo* v Sirijo. ter pristal v Port Saidu, se je vnel vsied nekega pogovora o vojni med potaiki in italijanskimi mornarji pretep. Neki Sirejec je za-bodel nekega mornarfa. nakar ^o ti napadi i potnike ter ubili dva. enega im vrgli v morje. kjer je utonil. Osem oseb je bilo ranjenih. Končno je posredovala egipčanska policija, ki je zopet napravila mir. V —— —— Štajersko. Iz Ormoža. Naš okrajni šolski svet je ukazat vsem šolam svojega okraja. da morajo sprejemati slovenske in nemške uradne spise. Povod temu ukazu je bil slučaj, da vedja mestne (nemške) ljudske sole v Or-možu. neki Iiriber (pristen German!) ni hotel sprejeti uradnega sloveit«ke-ga dopisa od vodstva slovenske št-le v Ormožu. — Za Šolskega ogledn na (nemški) ljudski soli v Ormoiu je imenoval okraftii bolski svet dr. Ovi-dona Serneca, odvetnika v Ormožu. Iz Maribora. Pri občinsktli vo-Htvah v Tresternici so z lahke to zmagali nemškutarii, pristaši znane-ga U icsthalerja. Slovenski kandi-datje so dobili v tretjem razredu Ie 13, Stajercijanski 44 glasov. Dc s-ej so v vseh okoliških občinnh mar^or-skih zmagali pri občinskih volitvah nemškutarji. Iz Maribora. (Urbanski Župan Veršič o n r o š Č e n.) Pc ro-čali smo svoječasno, da ie izvršil ptujski okrajni zastop reviziju ob-činskega gospodarstva pri Sv. Urbanu nad Ptujem in konstatiral. da manjka v občinski blagajni 400 kron. Naložilo se je županu Versiču kot obč. blagajniku, da ta denar. ki si ga je sam izposodi', vrne. Tega ni sto-ril in porovna skontracija obć. blagajne je dognala, da rc vzel Še \ eČ obč. denarja, tako da Je znašal pri-rnankijaj končno SOO kron. Vlo/i!a se je proti Veršiču tožba. a je bil pred mariborskim okro^nim sodi*£em oproščen. ker je že škodo noravnal in ker je itak imel namen denar vr-niti. Iz Gradca. Za jesensVe obči* ske volitve so sklenili nercski naeiional-ci s krščanskimi socijnlci alias kleri-kalci Pantz-Neunteuflove skur»ine kompromis, po katerem se obe stranki obvežeta za medsebojno po Iporo pri obč- volitvah. klerikalci pa tiobe v 3. razredu od 16 mandatov t, v 1. razredu od 16 mandatov 2 in v dru-gem ničesar. DosleJ so bili v gra-škem občinskem svetu Ie nacijonal-ci in socijalisti, odslei prideta roter na vsak način tuđi 2 klerikaka v 1. razredu, kajti 3. utegnejo socijalisti proti združenim nacijonalcem "ni k!e-rikalcem obdržati. Iz kompromisne pogodbe je tuđi razvidno, da h-rejo nacijonalci in klerikalci »skupno varovati nemški značaj mesta Urad-ca* in se boriti za to, da se upelje v novem občinskem volilnem reOu za rr.esto Gradec v 3. razredu oroperc. Dvomimo. da bi bili nemški nacijonalci svojih crnih zaveznikov sfi*!no veseli. Taki politični konkubinati se po navadi grdo maščujejo. Socijalistom so nacijonalci s to svojo naj-noveišo neumnostfo zelo olnjšuh sta-lišče. Tn še nekaj. V Gradcu je mnogo slovenskih volilcev. zlasti v 3. razredu. Za te v danem s1učd;u ne preostaja drug:ega kot podpiuti in voliti socijaliste. Kaj bo s Spodnjim Dravrrgra-dom? Pišejo nam: Ena v narodi ost-nem in gospodarskem nziru naivaž-nejših točk Dravske doline je Špod-nii Oravograd. V trgu ni Ie mnogo kuDČiie in velikega prometa, na des-nem bre^u Drave se nahaja tuđi velika postaja z važnim železniškim križiščem. precej industrije in o^rti. Vse to na tleh slovenske ob'ine Otišniški vrh. ki ima si cer zaveino narodnega župana g. Tvana Verd-n i k a in naroden občinski odm-r — a je brez slovenske sole. Nara^čaj nam v trških šolah ponemčinej<, V trsru samem so razmere sedai. krr je bila občina deljena. precej slnbše. Nemci se zlasti trudi jo sevemo okolico ponemčiti in s tem jezik^-vno mejo noriniti do Drave. Sedaj ve ni vidnih uspehov — as ponemC manjem mladine v šolah jih boao dosegli. Opozarjamo našo javnost, da se resno zanima za to skrajno ogro-ženo točko in nam pribiti na pomoč. Slovenske sole nam ie nujno *reba. Kodisi na levem ali desnem brefn Drave. Oflciiahto poroćflo Zaveže hine-liarjev ▼ 2atec« t *m » }unUa 1912 o stanki festlM* lajtfci In kupčtit. Ugodno, toplo in vlažno ^#eme zadnjih tednov je kaj blagodejno upliva-lo na hmcljsko rastlino, *e tw\\ Je ta zaradi hladneJŠc temperature zadnjih dni nekoliko v rast; zaostajala. V većini hmeljnikov je tasiUna prirastla do 3'4 in v nekaterih ceio do vrha drogov; rastiina je bujne rasti, zdrava, brez mrčesa in kaže obilo panog. Hmeljniki, o katerih smo v zadnjem poročilu ia^ili, da so jim bolhači precej škodovali, se tuđi popravljajo in imajo že i—? m visoke trte; vendar pa je precei^no §te-vilo teh napadenih hmelinikov v :>o-sameznih legah §e popolnoma golih in se trte še po drogu ali žici ne mo-rejo napelfevati. Nnjbrže se je v teh hmeljnikih pridružil bolhaču ve kak drug skodlnvec na koruiinab. lc-ti nasadi bodo skoro brez pndelka. V minuli poročilni dobi se je > Vaj malepa prodalo in so se cene ^redno zniževale. Cene za slabi hmelj so se notirale od 340 do 350 K, za srcclnie blago od 350 do 360 K, zi c'obro Ma-ZO od 360 do 370 K. za prims v!a?o od 370 do 175 K za 50 k^. Cena za prima hmelj je pa Ie rn>m;rtc!ra. Končno tržno raspoloženje ;^ izreč-no mirno. B^»ier A kad. tehn. društvo »Tahor« v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor, združen s četrtoletni^kim večerom, dne 27. t. m. v gostilni »Zur Univer-Sitat« (Oartengasse 18). Pričetek ob S. Slovanski eostje dobrodošli1 Akad. tehn. društvo »Trisrtav« v Gradcu je daroval mesio vene? po-kojnemu prof. A. Kosiju g. ćr. Tanko Sernec, zdravnik v Celju znesrk 15 kron in g. dr. Josip Komik istotam mesto venca pokojnernu od/etniku dr. BrenČiču v isti namen znesek 10 K. Prisrčna hvala! Rorošho. Izkaz prtspevkov za Sokolski dom v Borovljah. Mesec maj: g. prof. Ferd. Seidl. Gorica 10 K. g. notar Aleksander Hudovernik. Ljubljana 5 K, g. Franc Krohath. tr^ovec, Kranj 2 K. g. F. S. Še?iila. žrpnik, Sv. Rok 3 K, Čisti dobič^k veselice na Trati 22 K. po »Slov. Narodu* T0 kron. gdč. Mara Mrakova ^0 v. skupa! 52 K 50 v. Ponovno trk amo na srca dobrih Slovencev in Slovenk, da nam priskočijo, sicer br moral brat blagajnik za mesec rožnik izka-zati prispevke: 0. Na zdarf Ojbor Nepošten sluga. Celovsi mestni sluga in bivši narednik mestne policije. Marka Jereb je bil v četrtek nenadno suspendiran zaradi nepra-v ilnosti v službi. Zmanjkalo je baje kakih 700 K denarja iz vojaske takse. Od tega časa je Jereb izginil. Govori se, da so opazili nerednosti že dolgo, da pa so hoteli stvar zamol-čati, ker je bil proteže svojih predstojnikov. Sele ko so mestni usluz"-benci zahtevali, da Jereba odstrani-jo zaradi njegovega denuncijanistva in njegove nekolegijalnosti, je prišla usoda nad njega. Požar pri Sv. Mohorju. Snoči okoli 11. je izbruhnil ogenj v gospo-darskem poslopju posestnika Ivana Edra. Ogenj se je hitro siri! in uničil ćelo poslopje. K sreči ni bilo vetra, in se je posrećilo gasilcem ogenj omejiti na to nosestvo, sicer bi bila ogrožena ćela vas. Ogenj je zanetil vsled neprevidnosti neki postopač, ki je skrivaj prenočeval v senu. Primorsko. Gortšlta banka« družba z ometenim )anstvo« v Oorict. Pod pred-sedništvom bivšega dežclnega in dr-žavnega poslanca, g. Mihaela VoŠ-njaka, inženirja in posestnika v Gorici, sestavil se je pripravljahu odbor za ustanovitev novega denarne-ga zavoda v Gorici, z namenom, da se podpre in omogoči nadaljni razvoj slovenske trgovine in obrti v Gorici in na Goriškem sploh. Težave, ki so vsled gospodarskega poloma »Mi-zarske zadruge« v Solkanu nastale pri »Trpovsko-obrtni zadrugi« v Ciorici, so provzročile neprijetne posledice na denarnem trgu v Gorici za vse sloje, kar zhisti še občutijo slovenski trgovci in obrtniki. Da se pa razmere »Trjrovsko-obrtne zadruge« ložje uredijo in obenem postavi kredit slovenske trgovine in obrti na Ooriškem na nov krenak in čvrst temelj, treba je novega denar-nec^a zavoda v ta izrečen namen s popolnoma novo krepko podlago, /lasti lastno glavnico. Pripravljalni odbor, v katerem so se zbrali možje brez razlike strank, in sicer zraven predsednika 7. Mihaela Vošnjaka še p. n. gj?. .losin Fon. c. kr. dezeini sod-ni svetnik. državni in deželni posla-nec. dr. Alojzij Franko, odvetnik in deželni noslanec, Jernej Konac, to-varnar in poses^nik. Anton Koritnik, trjrovec, dr. Karei Podgornik, odvetnik, dr. Dragotin Treo, odvetnik in posestnik, vsi v Gorici, je prepriča-nja, da hi označenemu namenu mo-^rel izvrstno služiti zavod, oreanizi-ran kakor Oru/.ba z omejenim jamstvom na podlaci zakona z dne 6. marca 1906 d. z. št. 53, s pol^o vml*-čano osnovno glavnico vsaj 200.000 kron. Pristop k družbi je mo?oč že s podpisom in vplačilom zneska 500 kron za osnovno glavnico, more se pa vsakdo udeležiti tuđi s poljubnim višiim zneskom. Vsa morebiti zaže-Ijena pojasnila daje pripravlialni odbor ter je nasloviti vprašanja nanj pod naslovom g. dr. Dragotina Treo, odvetnika v Gorici. K nesreči na Učki gori. Pri av- tomobilski nesreči težko poškodo-vanega ritmojstra Watzla so v* ne-deljo prepeljali v sanatorij v Opatijo. Prvi. ki je ponesrečenemu ritmoi-stru nudil zdravniško pomoč, je bil dr. Grover v Matuljah, ki gra je o nesreči telefonično obvestil restav-rater na Učki. Dr. Groyer se je s svojim vehiklom takoj napotil na Učko ter tam izpral poškodovancu rano in ga obvezal. Ritmojstra so prenesli v restavracijo na Učki gori hrvaški delavci. Še istega popoldne je obiskal dr. Grover ponesrečenca Še dvakrat ter storil vse, da mu olaiša bolecine. Za dr. Groverjem so prihiteli zdravniki iz Opatije. V so-boto pa se je pripeljal na Učko goro tuđi profesor dr. Albert z Dunaja. Gostilničar na Učki je dobil nad 50 brzojavk. v katerih se ga sprasuje, kako se počuti ritmojster. Zanimivo je, da se ima ritmojster zahvaliti za življenje neki gospodični, ki biva na letovišču na Učki eori. Ko je nam-reč pridrvil mimo Fischerjev avto-mobil, je vrgla nanj cvetlice. Ritmojster Walzel se je nagnil, da bi cvetke vjel in ta okret je povzročil. da ni z glavo zadel pri padcu v skalo, kakor zakonca Fischer. Ritmojster se je na to opetovano izrazil: »Ona gospodična ie bila moj rešilni angel.« Avstrijska vojna eskadra v Gra-dežu. Predvčerajšnjem je priplula pred Gradež avstrijska vojna eskadra pod poveljstvom admirala grofa T.anjusa. Domačini in letoviščarji so priredili zvečer na čast gostom krasno benečansko iluminacijo in veliko veselico ob celem obrežju. Som v opatijskem kopallšču. V kopališču Angiolina se je pokaza 1 včeraj nenadoma precej velik morski som. Med kopalci Je nastalo veliko razburjenje in preplašeni so letali sem in tja. Ribiči so šli takoj na lov. Bilo je jako zanimivo gledati kako so preganjali in gnali mlađega soma proti obrežju. Končno so ga tako zapletli v mreže, da ni mogel nika- mor več, nakar so ga pobili. Som je letošnji mladič in meri čez 2 metra. I Nova zveza med Trstom in Be- I netkami. Tvrdka Tripković v Trstu I si je preskrbela nov brzovozni par- I nik, ki bo vozil redno med Trstom in I Benetkami. Parnik ima prostora za I 1500 oseb in bo vozil iz Trsta v Be- I netke samo 3 ure. I Prepovedana laska kolesarska I dirka. Klub Veloce v Trstu je name- I raval prirediti 29. in 30. t. m. veliko I kolesarsko dirko. To dirko je na- I mestništvo iz političnih in nacijonal- I nih razlo^ov prepovedalo. Klub je I sklenil, da vloži glede tega pritožbo I na ministrstvo in priredi v kratkem I veliko dirko in sicer na kraljevem I laškem ozemtju. I TržaŠka porota. Včeraj se je vr- I šila obravnava proti 221etnemu For. I Maziju iz Trsta zaradi umora svoje I ljubimke Terezije Rjavčeve. Mazi je I ori obravnavi priznal, da je res dva- I krat ustrelil na svojo liubimko in si- I cer z namenorn, da bi jo usmrtil. I Stvar se je vršila, kakor pripoveduje I Mazi sledeče: Dne 4. januarja sta I imela sestanek v nekem gozdu. Pri I tej priliki je Mazi svoji ljubimki brid- I ko očital, da mu je nezvesta in da I živi zelo razuzdano. Dekle je pri- I znalo svoje dejanje in se začelo ke- I sati Končno prosila Mazija, da naj jo I ustreli in s tem napravi konec njene- I mu bednemu življenju. In res je po- I tegnil Mazi revolver in dvakrat na I njo ustrelil. Rjavčeva je vsled dob- I ljenih ran čez dva dni umrla v bol- I nici. Nato je ustrelil Mazi dvakrat I sebe v glavo. Z eno krogljo si je iz- I bil popolnoma oko, druga kroglja pa I mu je prodrla lobanjo in obtičala v I možganih. kjer je še sedaj, ker mu I io zdravniki ne morejo odstraniti. I Mazi je bil res silno Ijubosumen. ker I je Rjavčevo v resnici ljubil. Riavče- I va je v bolnici, predno je umrla, de- I loma potrdila Mazijevo izjavo, ven- I dar pa je zanikala. da bi bila takrat I še njegova ljubimka. Tuđi je Maziju I vse odpustila. Nato se je pričelo za- I slišanje prič, katerih je 22. Priče de- I loma potrdijo Mazijevo izjavo. 1 Obravnava se danes nadaljuje. i Iz politične službe. Predsed- I nik policijskega oddelka pri okr. I glavarstvu v Pulju, policijski višji I komisar dr. Josip M 1 e k u š nastopi I svoje mesto 1. julija. Takrat prevza- I me tuđi policijski svetnik Herman I Osti vodstvo enega policijskega ko- I misarijata v Trstu. I Amerikansko meso za vojno I mornarico. Iz Pulja poročajo, da pri- I nelje parnik »Gelida«, ki je oprem- I ljen za prevoz zmrznenega mesa v I Pulj 400 ton mesa iz južne Amerike. I To meso bo prevzela trdnjavska in I mornariška uprava za vojastvo. Će I se bo ta poskus obnesel, kar spi^Šno I upajo, bo uprava meso redno naro- I čevala. I Konferenca laškth profesorjev in učiteljev — prepovedana. Laški profesorji in učitelji iz ćele Primorske imajo na praznik 29. t. m. skupno konferenco v Pulju. Na dnevnem redu so predvsem nacijonalna Šolska vprašanja. vprašanje glede Iaškc vseučiliŠke fakultete, ločitev lašk^- Kienzi, zadnji tribunov. ZcodoTinski roman. Spisal E>lward Lytton - Bulwer. Vitez )e planil kvišku in je segel na zgornji konec ležišča, kakor da išče svoj meč. Pogledal ie ljuto okrog sebe, si mel oči. strmel v stra-žarje in se potem sele vzbudil tako, da se je zavedel svojega položaja. »Zgodaj vstajate na Kapitolu,« je rekeL »Kaj mi hoćete?« »Ona vas caka!« »Ona? Kdo?« je vprašal Mon-treal. »Natezalnica,« je rekel vojak s hudobnim pogledom. Veliki vojskovodja ni zinil no-bene besede. Pogledal je za trenotek na teh šest vojakov. kakor bi hotel svojo moČ primerjati z njihovo močjo. Potem se je ozrl po sobi. Najnavadnejši kos železa bi bil imel v tem trenotku zanj več vrednosti. kakor najbolje milansko jeklo. Z vzdihotn je koncal ogledovanje, si ogrnil plaše, pokimal svojima brato-ma in odšel z vojaki. V kapitolski dvorani, kjer so zidovi bili pokriti z zlo naznanjajoco rdečo svilo z belimi progami so se-deli Rienzi in njegovi svetovalci. Kot je bil zakrit s crno zaveso. »tjautier de Montreal,« ie rekel mal mož, ki je sedel na koncu sodne miže, »vitez prečastnesra reda sve-tega Ivana Jeruzalemskega —* »In zapovednik velike kompanije,« je pristavil jetnik s krepkim glasom. »Obtoženi ste različniri hudodel-stev: ropa in umora v Toskani, v Romanji in v Apuliji — »Ropa in umora?« je dejal Montreal in se je ponosno vzravnal. »Hrabri možje in vitezi-bojevniki bi rabili besede: vojske in zmage. Kar se tiče te obdolžitve, priznam, da sem kriv. Nadaljujte!« »Dalje ste obtoženi, da ste vpri-zorili izdajsko zaroto zoper svobodo Rima v namen, da bi spravili na krmilo pregnane barone in obtoženi ste, da sta si s Štefanellom Colon-nom v Palestrini izdajsko dopiso-vala.* »Kdo me tega dolži?« »Stopite semkaj — Angelo ViU lani.« »Torej ti si me izda!?« je ponosno rekel Montreal. »Zasluži! sem to. Prosim, rimski senator, ukažite. naj ta mladi mož odstopi. Priznam, da sva si s Colonno dopisovala in da sem hotel barone zopet spraviti na krmilo.* Rienzi je migni! Villaniju in ta se je z globokim poklonom odstranil. »Ne preostaja vam, Gautier de Montreal* nič drugepa več, kakor da natančno in po pravici izpoveste vse posamičnosti vaše zarote.^ »To je nemogoče,« je malomar-no rekel Montreal. »In zakaj ne?« »Ker jaz lahko s svojim življenjem razpolagam kakor hočem, ne maram pa postati izdajalec življenja drugih.« »Premisli si to — ti si hotel izdati življenje tvojega sodnika.« »Ne izdati — ti mi nisi nikdar ničesar zaupal.« »Gautier de Montreal — postava ima oštra vpraševalna sredstva — poglej tja!« Crna zavesa se je umaknila na stran in Montrealovo oko je zagledalo krvnika in natezalnico? Njegova prsa so se ponosa razširila. »Rimski senator,« je rekel, »ta orodja so za hlapce in lopove. Jaz sem bi! vojak in vojskovodja; življenje in smrt sta bila v mojih ro-kah — svobodno sem ž njima raz-polagal. Toda Ijudem moje vrste in mojim sovražnikom nisem nikdar storil sramoto, da bi jih bil polagal na natezalnico.« »Gospod Gautier dc Montreal,« je odgovoril senator resno, a z neko spoštljivo vljudnostjo, »dali ste odgovor, kakor ga je pričakovatl od hrabrih mož. A naučite se od mene, ki me Je usoda napravila vam za sodnika, da so ta orodja za hlapce in lopove ravno tako malo pomoć- ki postave in dokazi resnice, kakor za viteze in plemiće. Ugodil sem samo želji častitljivih svetovalcev, da preskusim tvoje živce. A če bi bil ti tuđi najzadnji kmet iz kampanje, pred mojim sodnim stolom bi se ti ne bilo treba bati natezalnice. Gautier de Montreal — ali je med italijanskimi knezi, ki si jih spoznal. ali je med rimskimi baroni, ki si jim hotel pomagati, Ie en sam, ki bi smel tako govoriti?« »Nameraval sem samo spraviti barone s teboj,« je počasno rekel »in po življenju ti nisem stregel . . .« »Dovolj,« ga je naglo prekinil Rienzi. »Vitez sv. Ivana — jaz poznam tvoje tajne nacrte. Izgovori in zvijače nišo zate primerne in ti rudi ne bodo nic koristile. Ce se nisi zarotil proti mojemu življenju, si se pa zarotil proti življenju Rima. Eno samo uslugo si moreš na svetu iz-prositi — kako hočeš iti v smrt.« Montrealove ustnice so vidno zatrepetale. »Senator,« je rekel s tihim glasom, »ali te smem prositi za razgovor s teboj na samem — samo za minuto?« Svetovalci so se spogleđali. »Gospod,« je sušljal najstarejši med njimi, »brez dvoma ima skrito orožje pri sebi — ne zaupajte mu.« »Jetnik,« Je dejal Rienzi po kratkem prevdarku, »če hočete prositi za milost, bo to brez uspeha. pred svojimi svetovalci pa nimam nobe-nih tajnosti. Povejte očitno, kar ste hoteli meni reci.« »Poslušaj me vender,« je rekel jetnik in je prekrižal roke. »Ne gre za moje življenje, nego za blagor Rima.« »Ce je tako, naj se zgodi po tvoji prošnji,« je s premenjenim glasom dejal Rienzi. »Ti pač lahko pomnožiš svojo krivdo s tem, da me posku-šiš umoriti, a za Rim bi se jaz izpo-stavil še večji nevarnostl« Rienzi je dal po teh besedah migljaj svojim svetovalcem, ki so odšli skozi tista vrata, kakor poprej Villani; stražarji so se umaknili na skrajni konec dvorane. »Zdaj, Gautier de Montreal, govori kratko, ker so trenotki tvojega življenja šteti.« »Moja smrt, senutor, ti more Ie malo koristiti,« je rekel Motreal. »Ljudje bodo rekli, da si ubil svojega upnika, da bi ti ne bilo treba poplaćati dolga. Določi odkupnino za moje življenje, določi jo tako visoko, kakor za kakega vladarja. Vsak gol-dinar bo plačan in tvoje blagajne bodo napolnjene za pet let. Ce so pravične in dobre razmere v Rimu od-visne od tega, da si ti vladar, potem ti mora tvoja skrb za Rim braniti, da bi odbil mojo ponudbo.« (Dalje prlfcodnjie.) 143 Stev.________________•_____________________________SLOVENSKI NAROD, ___________________________________________Stran 3, :a oddelka ženskcga u&teljišča v Gorici, goriške laske srednje Sole :n rpeljava slovenščine kot obligatni -redmet na laških srednjih šolah. Slovencu«, da je bila v zadnji ^\\ deželrtega zbora soglasno skle-:^a nficifalna odeležba vojvodine kranjske na e>barističneni kongresu, m da ie deželni odbor istotako so-gfasao spreiel utemeljevanie deželne-za glavaria, zakaj ni ugodil prošnji muzeiskega vodstva za vpeliavo pre-Kkave zaradi neke kritike našega li-a zoper muzejsko upravo, — Ka-Vor se nam poroća od merodajne vani, ie ta iz popolnoma prozornih menov debelo tiskana soglasnost .^to navadno jezuvitsko zavijanje resnice. V gotovih slučajih, glede kadrih ie načelno naziranje većine na : in opozicije na drugi strani, jasno «xčitno, pri katerih se pa opoziciji vidi umestno staviti kak proti--eđlog, deželni glavar zgolj konsta-. da ni izrecnega ngovora zoper .iiog, ki se smatra potem brez po-ebnega glasovanfa sprejetim. Vsi I : lani deželnega odbora pa so si v -vestu da o kaki soglasovitosti pri Mkih zadevah ne more biti govora, -tnveč da je zgolj molče obveljalo nenje većine. Pri muzejski zadevi ?a ie bila ceJa debata, katera je iz-recno izkIiučila soglasnost dotičnega •lena. Tako postopanie se ie došlej — 'o v interesu parlamentarne ko- e. Ker se pa po dr. Lampe tu to >ar nelojalno izkorišča, bo seveda ba odslej potapati previdneje ter jhtevati pri vsaki najneznatejši bagateli konstatiranje razmerja glasov. Zopet nov dokaz, da je deželnood-bonnflta većina crtala iz svojega kodeksa todi pojem najprimitivnei§c«a irlamentarnega takta. -f* Klerikalna naivnost. Pred te-cini je prijavil naš fist notico, v kate-n se je nabasalo, da so se izdatki za ceželni muzej v zadnjih letih zvišali r>d 3600 K na okroglo 16.000 kron, vkljub temu pa je v muzeju ostalo se pri starem. Ta notica ie klerikal-e. zlasti pa vodstvo muzeja zadela živo in »Slovenec« je prinesel iz-od peresa ravnatelja Mantuanija iolgo klobaso, v kateri se ie doka-ovalo, da se je jela ureievati knjižnica in da so se jele ureievati tuđi Inrodopisne zbirke. Da bi se bilo kaj »zitivnega storilo v muzeju, tega si Mantuani niti ni upal trditi, ražen ako e smatra za pozitivno, za muzej kot tak, važno delo to. da se je narav-• ost po knežje opravila ravnateljeva : i sama. Značimo je, da se je ravna-I *.elj Mantuani skrbno ogibal vprasa-I ria. koliko je stalo muzejsko osobje I rreje pred par leti, in koliko stane se-I daj in će ie delo sedaniega muzejske- ga osobja ekvivalent, plači, kl k> do- i biva od dežele. In prav umliivo je, zakaj se je tega vprasanja tako skrb-no izognil! Saj bi sicer moral priznati, da dobiva novo osobje pač okroglo 16.000 K plače, ne stori pa niti približno ne toliko, kakor prejšnje, za katero se je izdajalo na leto samo 3600 kron! In v tej zagati si je izmislila modra glava, ki zna prav dobro razločevati med želvinim ogrodjem in človeško lobanjo, da se najložje iz-koplje iz zadrege in opere pred jav-nostjo, ako zahteva proti vodstvu muzeja disciplinarno preiskavo. Zamišljeno, storjeno. Deželni odbor je to disciplinarno preiskavo seveda od-klonil, saj se take preiskave pač uva-jajo proti uradnikom. ki zagreše kak-šne nerednosti. ne pa proti takim, ki samo spe na lavorikah drugih in nič ne delajo. Seveda če pa je s tem tuđi dokazano, da je vodstvo deželnega muzeja na svojem mestu in da so večji izdatki za osobje v znesku okroglih 12.000 K na leto upravičeni, to je velikvO vprašanje, ki je slej kot prej še vedno odprto. -!- Nekoliko preveč zah»evano. Naši klerikalci imajo pač većino in povsod široka usta. Prav tako so se tuđi širokoustili glede kompenzacije kranjski deželi za gališke in Čc**e kanale. V svoji 132. štev. p^e »Slo-venec«, da je kranjska deze'a ori-glasila kot kompenzacijo za cesko-gališke kanale potrebnih vodtrh zgradb v skupnem znesku 110 m'li-joaov kron. Nedeljski V«sti na poro-čajo, da je vlada ponudila štajerski, Koroški, Kranjski, Dalmaciji, O^r. Avstrijski, Solnograški, Tirolski in Bukovini, torej devetim -leželnin skupno vsoto 62 mi!i|onov Kron. \i-stopniki omenjenih dežel na s tem zneskom ni^o zadovoljni in zahteva-io še 30 milijonov kron. 17 te^a ;c pač razvidno, da je bila ona potica v ^Slovencu- samo pesek v oči onim bačkom, ki se zbirajo okoli klerikalne zastave. Kranjsko deželo je zasto-pal dr. L a m p e. In kakor je iz oiici-elnega vladnega poročila razvidno. so vsi zastopniki vseh interesiranih dežel, tore] tuđi dr. Lampe, za vse navedene đeže^e okupaj zahtevali samo 93 milijonov kron. — Delavci pa taki! V nedeljo je imela klerikalna »Jugoslovanska strokovna zveza < svoj občni zbor. ki ga je Joža Oostinčar širokoustno proglasil za »slovenski krsčansko-so-cijalni delavski parlament.« Kaksen je ta >delav*;ki^ parlament, je razvidno iz teh-le imen: predsednik je zdravnik dr. Zajec, podnačelnika čas-nikar Moškerc in dr. Lovro Pogač-nik, zapisnikar kaplan Krhne, blagajnik profesor Remec, odborniki in nadzorniki g. dr. Adlešič, dr. Der-ganc, dr. Levičnik. dr. Malnerič. profesor Marinko. dr.Tomažič, profesor larc. učitelj Dermastija. dr. Pegan in fajmnšter Traven. Ali ni to imeniten delavski- parlament, ki obstoji iz samih doktorjev. profe^orjev, fajmo-štrov in kaplanov?! ^- V zadnji seji trgovske in obrt-niške zbornice ^ > klerikalci, na čelu jim modri Ogrin. podali predU g, ki je vreden, da mu posvetimo nekaj vrstic. Predlog se v vsi svoji steno-grafično zabeleženi preprostostj glasi tako - Ie: »1. Zbornici se naroča. da propagira za tem, da se nasdjevanje Židov na Kraniskem kolikor inogoče omeji. — 2. Prezidiju se na' >ča, da potom cirkulanda. ali tuđi Jrugače opozori obrtnike in trgovce na razne židovske vsiljive agente in kolpor-terje raznih dvomljivih tvrdk. ki pre-plavljaio našo deželo ter izsesavajo nevedno ljudstvo. — 3. Zbornica naj posveča svojo pozornost na gori omenjene ljudi, ker to je prava nesreća za marsikateresra trgovca in obrtnika.« — Očetu Ogrinu — naš kompliment! Kadar bo deželni odbor po-leg premiranja kravic in teličkov vpeljal tuđi premiranje klerikalnih modrijanov. bo oče Ogrin dobil brez dvoma veliko medaljo. Skoda, da ni razodel, kako naj trgovska in obrtni-ška zbornica propagira za tem. da se naseljevanje Židov na Kraniskem kolikor mo^oče omeji. Državni osnovni zakoni jamčijo namreč vsa-kemu kristjanu in vsakemu Zidu, da se lahko naseli koder hoće in zbornica nima prav nobene moči in prav nobene pravice, delati kako propagando proti temu osnovnemu zakonu. Ravnotako nesmiselna je druga točka Ogrinovega predloga. Na ka-tere vsiljene agente in kolporterje pa naj zbornica potom cirkulanda opozori trgovce in obrtnike? In katere so tište dvomliive tvrdke? Zbornica vendar nima pravice, kar vse židovske tvrdke proglasiti za sleparske in bi jo ministrstvo preklicano hitro prijelo za vrat in poslalo nanjo še dr-žavnega pravdnika, ker boj še ne spada v delokrog trgovske in obrtm-ške zbornice. In kaj bi rekla klerikalna stranka, ki si vendar pri najbolj Židovskih bankah izposoja denar in ima sploh z 2idi najrazličnejse kup-čije! Oče Ogrin. verjemite nam, vaša lastna stranka vas bo še grdo pri-jela za ušesa, če boste tako nerodno posegali v njeno Ijubezensko razmer-je z Zidi. Ker pa imamo usmi ljenje z vašo nevednostjo, oče Ogrin, vam i borno povedali, kako se lahko zma-žete. Oglasite se v priliodnji seji trgovske in obrtniške zbornice in recite: Slavna zbornica! Umaknem svoj predlog, ki sem ga podal v zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice. Bil sem namreč slabo podučen. A infor-miral sem se med tem pri trgovcih in obrtnikih in sem spoznal, kje jih če-velj žuli. Naše kraie preplavljajo raz-lični židovski in kristjanski »agentje in kolporterii«. Ti ljudje pridejo dva-krat ali trikrat na leto sem, napravi-jo tu svojo zalogo, plačajo nekaj dav-ka in delajo domačim trgovcem in obrtnikom velikansko škodo. Tuđi hodijo s svojimi vzorci po deželi, obiskujejo stranke, tuđi če nišo po-vabljeni, zapeljujejo ljudi z zvijača-mi, da jih porabijo in prodajajo naj-različnejše blago največkrat na obroke. To je prava nesreća za vso deželo. Predlagam torej: Zbornici se na-roča: 1. naj od trgovcev in obrtni-kov »potom cirkulanda« zahteva de-tajliranih podatkov o teh osebah in njih početju; 2. naj se na podlagi teh podatkov obrne do deželne vlade in naj zahteva, da napravi konec temu početju, v kolikor nasprotuje obstoje-Čemu zakonu, zlasti nepovabljenemu obiskovanju zasebnih strank: 3. naj se obrne do osrednje vlade z nujno prošnjo, naj izponolni zakone in predpise glede krošnjarstva in kup-Cije na obroke tako, da se tem pred-pisom »vsiljivi agentje in kolporterii« ne bodo več mogli izogibati in bo konec njihovemu sedanjemu početju. — Tako storite, oče Ogrin, in če že ne bo nič pomagalo, vsaj vam se ne bo moglo očitati, da v trgovski in ohrtniški zbornici ne veste, kaj gov« rite! — Kranjska na evharističnem kongresu na Dunaju. »Slovenec« javlja, da je deželni odbor sklenil, da se oiicijalno udeleži evharističnega kongresa na Dunaju ter pristavlja ponosno: ^Kolikor nam je znano, je dežela Kranjska prva izmi^d vseh dežel, ki je storila tak sklep.« — Me-nimo. da bo ostala tuđi edina. ker bodo drugodi pač deželni odbori smatrali pod svojo častio, da bi se dali izrabljati za štafažo mednarod-nim klerikalnim prireditvam. Sicer pa pravijo, da gresta dr. Šusteršič in dr. Lampe na evharistični kongres na Dunaj zato. da bi jih sveti duh razsvetlil, da bi se srečno izmazala iz šklamastike, v katero ju je spravil dvorni svetnik pl. Žuklje s svojo preklicano brošuro. — Iz magistratnega gremija ljubljanskega. V zadnji seji magi-stratnega gremija je opozoril občin-ski svetnik ravnatelj Pammer gremij na dejstvo, da so se tovarne za izdelavo kock iz porfirja za tlakova-nje čest kartelirale. in da so se vsled tega te kocke znatno podražile. Za-raditega je stavil govornik predlog. da se določba, da se morajo tlakova-ti ljubljanske ulice s porfirjem, opusti oztroma premeni. Zaraditegn je dobil mestni stavbni višji komisar Prelo v s e k nalog, da poroča natanko o tej zadevi pri prihodnji seji gremija. Dovoljena so bila dalje sledeča stavbna dovolila: Ivani Čamcrnikovi za dvonadstropni prizidek na dvori-šcu njene hiše v Komenskega ulici, trgovcu Andreju ^arabonu za zgrad-bn neke nove šupe, posestniku Adolfu Hauptmanu za prezidavo delavni-co za hlev, primari ju dr. Drgancu za njegovo novo hišo v Kom-nskega ulici in meščanskemu fondu za po-pravo svoje hiše, proračunano na ijnn K. Veselica za Narodni sklad dne 7. julija. One dame, ki so dobile pova-bilo na sodelovanje, a se doslej še nišo odzvale, prosimo nujno, naj se iz-javijo ali bodo sodelovale ali ne. Z božje pod. Spreieli smo to - Ie pismo: »V nedeljo sem šel s svojo ženo, ki je imela sabo dveletnega ntroka, na božio pot na Vclesovo. £la sva v cerkev k službi božji. Začela se je pridiga. Ko je župnik nekoliko časa pridigal, je naenkrat zakri-čal, kazaie s prstom, na mojo ženo: »Vi, ženska, pojdite ven iz cerkve s svojim otrokom, otrok ni za javno božjo službom Nato je župnik ob-molknil. dokler se žena ni prerinila skozi gnječo in zapustila cerkve. — Vprašam, če je tako postopanje duhovnika proti romarjem umestno?« — Piscu tega pisma bi svetovali, naj v bodoče opusti božja pota in naj raje opravi svojo pobožnost doma, pa se bo izognil duhovniškim surovo-stim. — Alpska avtomobilna tek ma. Včeraj se je vršila razdelitev daril zmagovalcem pri alpski avtomobilni tekmi. I>arilo tnesta Ljubljane ie dobil princ EH|a Parmski, brat nadvoj-vodinje Zite, darilo kranjskeea avto-tnobilsketta kluba je dobil grof Schonfeld. — »Viiestl« hrv. društva inžini-ra i arhitekta u Zagrebu in Društva inženirjev v Ljubljani, priobčujejo v svoji 6. številki dva slovenska Članka: »Ogenj v rudniku« in »Iz odseka za tehnično terminologijo.« — Razstavljena sokolska zastava. Prapor Sokola v Trbovljah, ki ga je odlično izvršila ugledna narodna i firma M. Drenik, je razstavljen v izložbi firme Maček na Franca Jožefa cesti. Ta prapor je pravi umotvor. Zastava je iz škrlatno-rdeČe težke svile in na obeh straneh umetniško vezena. Prvo stran krasi v zlatu ve-tan napis: »Sokol — Trbovlje«. V sredi zastave je Sokol z razpetirni krili, ki drži v krempljih ročko in li-povo vejo. Ob robu zastave se pa vije lipovo vejevje. Sokol z razpetimi krili, kakor tuđi lipove veje so vezene v narodnih barvah. Druga stran ima v zlatu vezan krasen izrek: Život krepimo svoj, da z dušo zdravo — povzdignemo — zemlje domaće slavo. Nad izrekom je grb, ki vsebuje let-nice ustanovitve društva in razvitja prapora, ki se vrši 4. avgusta 1912. Delo je v vsakem oziru mojstersko izdelano in dela čast tvrdki M. Drenik v Ljubljani. Kopališče Toplice - Dolenjsko: Prijazno, termalno kopališče Toplice so v četrtek, dne 20. t. m. obiska-li knez Karei Auersperg, s kneginjo in tremi hčerami princezinjami, knez Franc Jožef Auersperg, grof Clam Callas s štirimi hčerami, dalje knez Hugo Windischgratz s kneginjo, sinom in dvema hčerama. Izrekli so se zelo pohvalno o kopališki opravi, ter nišo mogli prehvaliti romantične okolice s prijaznimi griči, posajenimi z divnimi, senčnimi gozdi. Iz Škocijana pri Mokronogu. V glasilu klike profesionalnih obreko-valcev že zopet kar mrgoli ostudnih laži in napadov. Umevno je, da taka aiioiiiiiiuu barabsiva na pametnega človeka ne vplivajo in bi se v tem pogledu z dopisom ne bavili. Toda dopis kaže vso podlost brezvestnih ljudi, ki po časopisju greše na stro-ške kmeta, ki take vrste cunje pod-pira, da potem stresajo gnoj svojih lažnjivih duš na potrpežljiv papir ... Clovek, ki je zagrešil to grdobijo, in to v času, ko nameravajo praznova-ti 251etnico lista, kamor se zlivajo ćele golide smradu in političnega blata, se seveda ni podpisal. Le psujte. vemo vsaj kje vas najizdat-neje čevelj žuli, a poleg tega vedite, da nas taki napadi ne bodo premo-tili, da ne bi stali vedno na braniku naše domovine. Napadi slovenskih Efijaltov nas ne bodo odvrnili od smotrenega dela temveč k intenziv-nejšemu delu še vzpodbujali, ker vidimo v vašem »delu« Ie nestrpnega fanatika, ki bi rad. da bi pri nas Slo-vencih zavladali čaši srednjeveške teme in seženjstva — nasprotno pa vidimo v vzvišeni sokolski ideji reši-tev in spas slovenske domovine. Fantje - Sokoli in prizadeti, vero vaše — upanje v zmago plemenitosti in ljubezni do pravega sokolskega dela za domovino. Na zdar! Strela ubila osem konj, enega oslepila. V četrtek, dne 20. t. m. bilo je menda sploh na Kraniskem proti večeru vreme zelo razburkano. Ne-vihte so divjale vsepovsod. Tuđi v kočevskem okraju ni bilo malo tres-kanja in grmenja. Na Stružni:i, obči-ne Banjaloka, so donašali oglje na konjih do žičnega tiru, od koder se je eksportiralo na Brod. V hipu nastale nevihte so konje privezali pod visoko lipo, v kojo je pa udarila strela. Osem konj je takoj obležalo, enega oslepilo. Konji so last Bošnjakov. Za sada je prijela v nedeljo po-poldne na Sv. Joštu neka ljubljanska izletnica. Hotela je namreč doseći grmiček nad potjo cvetocega šipka; da si kvišku pomaga, se je poprijela za neko korenino, ki je molela iz zemlje, pri tem pa je zagrabila za debelega, v svitek zvitega gada, ki se je mirno tamkaj solnčil. Izletnica je po bliskovo izmaknila roko ter odskočila na pot, še predno ji je iznenađeni gad mogel zasaditi v roko svoje strupene zobe. 2ival se je nato izgubila na skalnem obronku, izletnica pa odpravila domov vesela, da je srečno utekla opasnemu piku. Vilfanovo kočo na Begunjščicl otvori podrunica S. P. D. v Radov-Ijici dne 29. t. m. Podružnica je opremila kočo z vsem potrebnim, pre-skrbljeno je najbolje z dobro kapljico in jedio (izborne kranjske klobase). Ker se je bajnolepa flora pričela rav-iiokar razvijati, in ker je pot do koče dobra ćelo za salonske turiste, kličemo vsem turistom: Dobro došli v Vilfanovi koči! Otvoritev omnibuslinije Bohinj-ska Bistrica-Đohinjsko jezero. Dne 29. junija t. 1. otvori se na progi Bo-hinjska Bistrica-Bohinjsko jezero omnibuslinija, ki bode vozila vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero s sle-dečimi postajami: Bistra-hotel Sv. Janez - hotel Sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bede omnibus tuđi trikrat nazaj v Bistrico. Vozne cene so za eno osebo in vožnjo iz Bistrice do Sv. Janeza 60 v in iz Bistrice do Sv. Duha 70 v ter iz Bistrice do Zlatoroga 1 K. To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila Deželna Zveza za tuiski promet na Kraniskem, ki io bode tu* di subvencionirala. Tu]ski promet v Bohinju, posebno promet izletni* kov, bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika se za lako nizko ceno pripeljati na krasno Bohinjsko jezero. Tuđi posamezni Bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivneiše zvezani med seboj in gotovo je,da se družab-no življenje letoviščarjev oživi. Posebno za ljubljanske izletnike ie ta nova komunikacija zelo prikladna in imajo gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 5 uri 47 minut ob 6 uri 52 minut in ob 9 uri 9 minut čez Je-senice v Bohinj zvezo na to omnibus-linijo. Deželna Zveza je izdala za to linijo poseben reklamni plakat, kl ima tuđi natančen vozni red in vozne cene. Elektroradiograi Ideal. Spored za torek 25, sredo 26 in četrtek 27. junija 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogod-ljaji, šport, moda itd.) 2. Neumrljiva liubezen. (Zanimiva drama.) Samo popoldne. 3. Moric ima dobro izpri-čevalo. (Igra Prince, priljubljeni komik.) 4. Usodi ušel. (Senzacijska drama. Umetniški film v dveh delih.) Samo zvečer. 5. Kar je enemu prav. (Krasna amerikanska veseloigra.) — Pripravlja se »Grofovski sin in artf-stinja.« (Senzacijonelno nadaljevanje -Štirih hudičev«.) Dalje >Smrt za til-nikom.« (Amerikanksa senzacijska drama iz divjega zapada. Vsak petek specijalni večer z izbranim spore-dom. Zadnja včerna predstava ob 9. uri na vrtu s popolnim sporedom. Predstava na vrtu traja skoraj dve uri. Pozor! Drug teden se igra pri vsakem vremenu na vrtu, ker je ve-čina prostora za gledalce prekrita s plahtami. Glas iz občinstva. Naprednjak nam piše: »Z notico, priobčeno v soboto, da v H-jevi ulici neka mati grdo ravna s svojo hčerko, ste bili mistificirani. Na ćeli stvari ni niti tro-hice resnice. Dotična rodbina ie vse-ga spoštovanja vredna in o grđem ravnanju s kakšnim otrokom ne more biti niti govora.« — Priobčujemo radevolje to pismo, ker nočemo ni-komur delati namenoma krivice. Slaboumen. Včeraj se je cei dan potikal okoli deželnega dvorca neki neznan moški. Ko ga je zvečer usta-vil stražnik, mn je rekel, da ie »Kri-stus«. Slaboumnega moža je stražnik pripeljal na stražnico, od koder so ga poglali na opazovalni oddelek v de-želno bolnišnico. Rekel !e, da se piše Alojzij Mramor in da je doma rz Za-tične. Nemirna noČ. Danes ponoći 5e nastal piš ter se jelo bliskati in grme-ti, da je bilo vse svetio. Nato je začelo treskati in vlila se je močna ploha, ki je trajala precej časa. Strela je p°-nekod pokvarila telefonsko in električno omrežje. Tuđi toča je bate po-nekod padala. Pogreša se od sob ote zvečer 38-letni mestni delavec Fran Modic iz Crne vaši št. 3. Domneva se. da se je na kak način ponesrečil. Kdor bi kaj o tem vedel, naj sporoči mestni policiji. 2epna tatvina. Ko je danes ponoći neki izvošček v neki gostilni pri mizi zaspal in se pozneje zbudil, je opazil, da mu je med tem časom nek-do iz žepa izmaknil dve niklasti žep-ni uri in oklopno verižico. Tat je neznan. Voz v ognju. Na kresni večer sta dva hlapca na Opekarski cesti pustila naložen voz mrve in se šla nekoliko okrepčat. Ker so po cesti razni otroci metali bengalične vžigalice, je ena odfrčala v mrvo, ki se je takoj vnela. Takoj je bil na mestu stražnk in drugo občinstvo, ki so konje od-peli in potem ogenj pogasili. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame- Iriko 50 Makedoncev in 35 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 15 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila zlato brožo z briljanti; neka druga pa zlat uhan z briljantom. — Cevljar Fran Kralj je izgubil srebrno žepno uro. — Policijski nad-stražnik Jakob Kržan je našel crno ročno torbico. — Trgovski vajenec Danilo Škerbinc je nasel srebrno ovratno verižico. — Šolska uČenka Marija Klopčičeva je našla crn ženski dežnik. Listnica z večjo vsoto denarja je bila najdena v Narodni kavarni. Last-nik io dobi pri gosp. kavarnariu Fr. Krapešu. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri, pod vodstvom gosp. kapelnika Teplega, na vrtu hotela »Llovd«. Sv. Petra cesta št. 9. Zače-tek ob 8. zvečer. — Vstopnina 40 vin. Dražbe trgovske oprave (regali, pulti, steklene omare, barijere itd.) se bode vršila v sredo, dne 26. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne, v skladišču špedicije »Balkan«, Dunajska cesta 3^. Vsakdo si opravo lahko ogleda ter dobi pri družbi »Balkan« toza-devne natančne informacije. • Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 143 štev. SHOD zupilov BaradBa-Bapre dne straite v nedeljo, 7. julija ob 10. dop. v veliki dvorani „Mestnef m d#wa" Na dnevnem redu so referati o splaš-ncm političnem položaju, deielnt klerikalni politiki in njenih posledicah, o organizaciji stranke po deželi in o n narodu em skladu. r Vstop ie dovoljen Ie vabljenim članom, zato Je piincsti vabilo s seboj! Ako bi kdo iz med zanpnikov ne dobi I vabila, naj piše ponj izvrševalnemu odboru narodno - napredne stranke v Ljubljani ali pa se udelež: shoda :: v spremstvu vabljenega zaapntkm.. :: Razne stvari. * Stavka natakarjev v Pragi. Praški natakarji hočejo izrabiti sokolski zlet, da izsilijo z grožnjo stavke višjo mezdo. V nekaterih lokalih so že začeli stavkati. * Zastrapljenje s pokvarjenimi sardinamL Z Dunaja poroeajo: Po zavžitju pokvarjenih sardin je zbo-lelo deset oseb na znakih zastruplje-nia. Štiri so umrle. * Grozna rodbinska žafoigra. Iz Amsterdama poročajo: Neki krojač je usmrtil svoje tri otroke, ker je žena z njimi grdo ravnala- Nato se je hotel obesiti, vendar so ga se resili. Najbrže je mož nekoliko slaboumen. * S 120.000 markami pobesmfl. Iz Berolma poročajo: 29ietm bia^aj-niski slufra Zebeli je poneveril stoin-dvajset tisoč mark gotovega denar-ja, ki bi ga moral vplačati pri državni banki, ter pobegnil. * Bogata beračica. Pred par dnevi je policija v Dubrovniku pri-Jela neko beračico. kateri je bilo pre-povedano prosjačiti. Pri njej so našli za 19.000 K vrednostnih papirjev in gotovega denarja. Imenuje se Kata Bojanović. Bila je dvakrat poro-čena, drugič z nekim trgovcem v Carigradu. * Zrtev zrakoplovstva. Zrakoplov »Danzig*. ki se je v soboto dvlgnil, je veter \Tgel v neko nišo. Krmar zrakoplova dr. Schucke je padel na tla ter obležal mrtev. Zrakoplov se je nato vzdignif. Dijak Hasselbach ga je dalje vodil. Zrakoplov je začel padati in Hasselbach, kafcor todi profesor Fettinger, ki |e bil rnđt v zrakoplovu, sta skočila v vodo, nad katero je pkrl zrakoplov. Neka dama, ki se je tuđi peljala. se je nekoliko poškodovala. * Tihotapstvo s sa bar inom. Iz Prage poročajo: V petek je došlo na takajsrrfi Franc Jožefov kolodvor već zabojev, ki so bili deklarirani kot pošiljatve papfria. Ko je nekdo stečajno odprl en zaboj. je videl, da |e med papinem saharin. Zaplenili so nato vse zaboje, ki so jfh potem oradno odprfi.^V njih je bilo 600 kilo-gramov saharina. Adresirani so pa bifi na nekega špediterja, ki bi naj postal zaboje na Dunaj. Spediterja so aretiraTi. * Nesreća na cestni železnici. Iz Pariza poročajo: V petek se je zgodila grozna nesreća na cestni želez-nkri. Neki voznik cestne železnice se je kar naenkrat onesvestil. Ko je voz vozil po neki strmi cesti, je padel z voza. Voz ga je vlekel par metrov daleč ter ga popolnoma zmečkal. Voz je vozil z največjo hitrostjo po strmi cesti navzdol. Voz, kateremu je bil priklenjen Še drug voz, se je prevrnil. Vsi, ki so bili v vozu, so bili poškodovani, eden pasažir je bil obit. * Velika avtomobilska nesreća. Iz Prage poročajo: Na Višegradu se je v ponedeljek prigodila velika avtomobilska nesreća. Ob treh popol-dne ie neki avtomobil povozil in usmrtil krojače\o soprogo Mikiš. V avtomobilu so bili poljski gostje, med temi ravnatelj razstave ^poljska žena«, ki se ie iz strahu onesvestil ter tako nesrečno padel na tla, da si je pretresel moždane. Kmalu na to je avtomobil povzrocil drugo ne-srečo. Lastnik avtomobila, Fran Ru-žička. je z največjo hitrostjo peljal po bolniški ulici ter povozil ravnatelja mešCanskc Sole Adolfa Kotta, ki je bil tuđi težko ranjen. Ružićko so aretirali. * Iz Ijubosunosti ustreiil svojega sina. V Cataniji je bogati trgovce Simonei ustreiil iz Ijubosumnosti svojega 171etnega sina ter skril truplo v nekem grmovju. Ko so morilca prijeti, se je ta te težko reSi! pred razjarjeno množico, da j?a ni linčala. * VeHfca vroČtna na španskem. Iz Madrida poročajo: Že nekaj dni vlada na Spanskem velika vročina, ki je zahtevala že več žrtev. V Se-villi je bilo v nedeljo 52 stopinj na solneu. Oczdovi v okolici so začeli goreti. V Bilbao je vsled prevelike vročine umrlo dvajset oseb. V Barceloni se boje. da ne izbruhne kolera. Vsa stanovanja so desinficiralu * Samonor dveh zakonskih. Z Dunaja poročajo: V petek se Je ustrehla soproga slikarja Pontinija, hči znanega dunajskega arhitekta Schachnerja, v ateljeju svojega soproga. Ko je Pontini videl svojo ženo mrtvo, ji je vzel revolver iz rok ter se ustrelil. Kaj je ženo do samo-mora dovedlo, ni znano. — Gospa Avgusta Pontini je bila 20. oktobra 1873. v Celju rojena. Njen soprog je bil skoro enake starosti. Pontini in njegova soproga sta živela v najlep-ši harmoniji. Pontini je napisal na kos papirja par besed, iz katerih je Irazviden vzrok samomora. Tako je napisal med drugim: »O, če bi je ne pustil same! Gusti se je ustrelila, med tem ko sem bil jaz na posetu. Brzojavite takoj v Francove vare mojim staršem. Ne morem živeti brez Gusti!« Na steno atelijeja je Pontini napisal s kredo besede: »O Gusti. Gusti, kaj si mi storila!« * Žaba — ženio. Pred nedavnim se je morala pred sodiščem v černo-vicah zagovarjati neka ciganka, ob-tožena goljufije. Ciganka Moldamann je obljubila neki služkinji. da ji dobi ženina, če ji da 5 K. Sjužkinja ie šla na te limanice in ie prišla k eiganki, ; ki naj bi ji s pomočjo 27 hudičev dobila ženina. Onih 5 K pa seveda ni zadoščalo, kajti onih 27 hudičev ni bilo zadovoljno s to majhno vsoto. Ko je ciganka izvabil^ dekletu 500 K, je prišel vendarle oni veliki dan, ko naj bi se pokazat ženin. Pekle je moralo vreči v steklenico svoje zlate prstane in uhane. Steklenica je bila pokrita z ruto. In ko je ciganka vzela s steklenice ruto, ni bilo več v njej r.- ; ^:.iiio\. ne uhanov, nainesto i njih je pa sedela v steklenici živa — zelena žaba, ki naj bi predstavljala služkinji ženina. 27 hudičev ga je začaralo v žabo, toda čez 14 dni se bo žaba izpremenila zopet vr člove-ka. Hudiči so btli namreč zadovoljni s prejetimi darovi. 2aba postane grof, kakor je bil prej. Služkinja je vsa vesela vzela žabo domov ter ča-kala 14 dni, da se žaba izpremeni v mlađega grofica. Ćakala ie 14 dni, tri tedne, en mesec . . . Nato ie pa izgubila potrpežljivost ter naznanila vso stvar policiji. Tu je vzbudilo njeno pripovedovanje mnogo smeha. In tuđi pri sodišču so se mnogo nasmeja-li, ko se žaba — ki je bila tam kot »corpus delikti« — ni hotela izpre-meniti v grofica. Ciganka je bila ob-sojena na dve leti težke ječe. 2abo je sodišče konfisciralo. * Tragedija učiteljeve rodbine. Dunajski Interessantes Blatt je pri-nesel dne 20. junija v besedi in sliki to pretresuioče poročilo. ki ga tu po-daiemo v prevodu: Življenje, ki ga je poteklo polovica v zvestem izpolnje-vanju stanovskih dolžnosti, ie bilo uničeno po železni roki — obu pa! Vzgojitelj mladine, ki je v toliko j>rc položil prvo kal življenjskega spoznavanja, je prostovoljno dal življenju slovo. Vzel je s sabo soprogo in štiri otroke, ker jim je hotel prihraniti mučni boj za eksistenco, kakršen boj je njemu samemu izčrpil dušne in telesne moči. Beda, rteusmliiena be-da, je brdkega, poštenesa moža, ti-rala k umoru in sa mom oru! LjucKki učitelj Frančišek R a s c h e n d < r -f e r je postal žrtev učiteljske bede, ki je prišla že v pregovor! >Hum ni-teta-, ki se ogreva za najoddaljenej-še dogodke, je brezsrčno šla m mo hrezupnega boja za vsakdanji knih, ki je uničil eksistenco ćele rodb, ie! Pretresujoč vzklik izmučene dusc so besede oh slovesu uhogeea nesrečni-ka: »Bos mi odpusti grehe! Ne morem drugače! Prodajte naše imetje ter poplaćajte naše — dolgove!« Hladno registrujc dnevna kronika: 4f>letni učitelj Frančišek Raschen-dorier je v sporazumu s svojo ženo zastmpi! s ciankalijem svoje štiri otroke, svojo ženo in samega sebe, da bi tako ušel gmotni stiski! O po-drobnostih te strahovite tragedije doznajemo sledeče: Na deški ljudski soli v Rodaunu (pri Dunaju) službu-joči učitelj Frančišek Raschen-d o r f e r ni v petek. dne 14. junija ob pričetku pouka prišel v solo. To je bilo Čudno, ker ni naznanil. da je bolan in ker je ta učitelj sploh bil vzor točnosti. Naučitelj Schretter je poslal sla v učiteljevo stanovanje. Sel je našel stanovanje zaprto, iz stanovanja pa ni bilo čuti glasu. Ko je o tem izvede! župan Striegel, je dal stanovanje odpreti in tedaj so našli Ra-sehendorferja, njegovo ženo in štiri otroke mrtve. Na mizi Ie ležalo pismo, ki je v njem učitelj vzel slovo; podpisala sta ga on in njegova žena. V pismu je stalo, da Kredo z otroci vred prostovoljno v smrt. Poleg pisma je stala steklenica z malinov-cem, ki je v njem bil ciankalij. Ra-sehendorfer je izvedel ta strašni Čin, ker se je nahajal v slabem gmotnem položaju, vsled česar nt mogel svojih otrok odgojiti tako. kakor je želei. Prizadeval si je že dlie časa, da bi bil prišel nekam kot nadučiteli; toda njegov trud ie bil zaman. Ker ni imel nade. da bi se rešil bede, je ob-upal. Stirje otroci so skoro gotovo pili malinovec, ne da bi vedeli, da je v njem strup. Tuđi najbrže nišo ve-deli, kaj narneravata roditelja. Naj-starejši sin, 18!etni Frančešek, je bil kuhar v dunajski rotovški kleti. Njega je oče dan preje v pismu pozval, naj priđe domov.« — Tako torej >lnter. Blatt«. Ta žaloigra se je vršila na Nižje Avstrljskein, kjer so učitelji veliko bolje situirani, kakor pri nas na Kranjskeni! Na Kranjskem trpe vzgojiteljl naše mladine še mnogo bolj; zakaj tu ječe pod pritiskom brezsrčnih klerikalnih gospodarjev, ki najdejo za vse drugo denar, Ie ?a učiteljsko bedo — ne! Tuđi na Kranjskem imamo vrle učitelje, deleče Ra-sehendorferjevo usodo in Ie pravo božje čudo je, da doslej ni še nihče posnemal njegovega zgleda! . . . Telefonska in brzojavna poročila. Glasovanje o brambni predloži. — Zgodo vinska seja zbornice. Dunaj, 25. junija. V zbornici se vrši danes glasovanje o prvi skupini branibnega zakona, to je o §§ 1—-40, h kateremu je bilo podanih nic mani kakor 74 spreminjevalnih in dodatnih predlogov. Zbornica je zasedena, kakor že dolgo ne, Ie tu in tam je videti nekaj praznih klopi. Čeških agrarcev in Kusinov ni v zbornici, ravnotako so odsotni tuđi hrvaški pravaški po-slanci iz Istre: dr. Laginja, Mandić* in Spinčić, Ie poslanec Prodan je na svojem mestu, ter se mu vidi, da je pripravljen, glasovati proti predlo-gom. Po izvajanjih poslanca l:xnerja in generalnega govornika poslanca Sommerja, se prične med splošao na-petostjo glasovanje. Socijalno - demokratčni manj-sinski predlog, da naj se odstavi brambni zakon z dnevnega reda in socijalno - demokratični poziv, da naj vlada izdela nov brambni zakon, se odklonita proti glasovom socijalnih demokratov, čeških radika-cev. Masarvkove skupine in dalmatinskih poslancev, katerim se pridruži tuđi poslanec Prodan. Nato se vrši glasovanje o § 1. predloge, ki govori o splošnosti brambne dolžnosti. Habermanov dodatni predlog. da naj se sprejme v ta paragraf določba. da je dolžnost države, nagraditi vojakom in njih zaostalim vsako škodo na zdravju in življenju, ki jo trpe vo-iaki vsled svoje službe, je bil v po-imenskem glasovaniu s 302 proti 130 glasovom odklonjen. Sprcjeti so bili nato § 2 do 7 v cbičajnem glasovanju. Poslanca Prodana so bili med tem slovenski kle-rikalci pregovorili, da je odšel iz dvorane. Zelo komplicirano glasovanje se je vršilo pri § 8. Prvi odstavek tega paragrafa, ki govori o dveletni službi za pe&polke, je bil sprejet, k dru-Kemu odstavku, ki govori o triletni službi za konjenico in topničarstvo ter za podcastnike pešpolkov, pa je stavil poslanec Seitz predlog, da nai se vrsi poimensko irlasovanje. Pred-sednik se dela, kakor bi njegovi ga predloga ne slišal ter hoče odrediti navadno glasovanje. Tedaj se pa dvigne na socijalno - demokratičnih klopeh prava burja. Poslanci tolčejo in bobnajo po klopeh s pestmi. Socijalni demokratje kličejo: Mi takega nasilstva ne dopuščamo. Zahtevamo poimensko glasovanje. Pri tem priđe do konflikta med socijalnimi demokrati in nemškimi nacijonalci. ter med nemškimi radikalci in vsenemci. Za trenutek je situacija v zbornici velekritična. Predsednik se je bil med tem spomnil svoje dolžnosti in odredil poimensko glasovanje. Poslanec Schuhmaver kliče v zbornici: Erste Kompagnie antret-ten zur Abstimmung! Marsch! Predlog se spreime po vladni predlogi s 300 proti 134 glasovom. Do tretjega poimenskega glasovanja priđe pri Tresićevem manjšin-skem predlogu k tretjemu odstavku S-a 8, ki zahteva olajšanje štiriletne službene dobe vojne mornarice na triletno Muzbeno dobo. Pritisk Krozečega izstopa prava-$ev je vpflval na slovenske klerfkalce tako, da so se odloćili, glasovati za Tresićev predio«. I>r. Susteržič je 5poroč?! to domobranskemu ministru Georgiju ter *e opravlčil, da mora klub Iz politično - strankarskih ozl-rov glasovati za Tresićev predio«. Dobit je za to ekstra turo dovoljen}e niejja ekscelence. klerikalci so nato razvili vso svoio prirođeno predrznost. Vedeli «^r>. da namerava Tresić zahtevati poimensko glasovanje, zato je dr. Kerošec Tresića prehitel in sam stavil ta predlog. Vsled tega nelojalne«« postopa-tia slovenskih klerlkalcev ie prIMo med napredfthni Jusoslovani In slo-venskimi klerikalci do l/redno burnih prizorov. Poslanec Treslć ie obkladal dr. Korošca in pravaše z Mio*tr1)&iiiii besedami. KlicaJ ie: Gadovi, lopovi, šarlatani! Pri tretjem branju se borno videli! Tam m bo pokazala vaša komedija. Dr. Korošec replicira proti Tre-siću, komediant. Med tem se je nada-Ijevalo glasovanje. Za Tresićev predlog glasujejo socijalni demokratje, vsi Jugoslova-ni in Češki radikalci. Tresićev predlog je bil s 303 proti 136 glasovi odklonjen. Nato je bil ves § 8. v smislu vladne predloge sprejet. j Dunaj, 25. junija. V ohičajnem glasovanju je zbornica ob 3/43. spre-jela še §§ 9. do 12. Pri § 13., ki se tiče rekrutnega kontingenta, je prišlo pri 5. odstavku do Četrtega poimen-skega glasovanja. Peti odstavek namreč zahteva, j da se razširi veliavnost kontingenta od 10 na 12 let. Za ta predlog je treba dvetretjinske većine. Poslanec Fressl je zahteval poimensko glasovanje, ki se je tuđi vršilo, ter ie bil predlog s 322 proti 12f3 glasovom sprejet. Nato so bili sprejeti še vsi ostali odstavki § 13. ter §-a 14 in 15. Ob 3. popoldne zbornica še nadaljuje glasovanje, ki traja sedaj že 3 in pol ure. Interpelacija dr. Ravnibarja. — Gradca ni več. Dunai, 25. junija. V današnji seji državnega zbora je vložil poslanec dr. Ravnihar interpelacijo glede zapostavi ianja slovenskega jezika pri poštni branilnici. Poštna hranilnica ie namreč za-vrnila ček, ki je bil slovensko naslov-'• - <> • :- . . ">■<. 'u Oradec v r.fi-cijoznem zapisniku krajev ne eksi-stira. Klerikalna komedija. Dunaj, 25. junija. Današnja ju-tranja vZeitPester Llovd« pravi, da bo ogrska zbornica do 17. septembra odgođena. Ko se zopet sestane, izvoli nove delegate za delegacijo, ki se sestane okrog 20. septembra na Punaiu. Hervoics. Zagreb, 25. junia. Zdravstveno stanje banskega svetnika pl. Her-vGicsa je neizpremenjeno ter je Hervoics popolnoma apatičen in zauživa skrajno malo. Zdravniki nimalo niti najmanjšega upanja. da okreva. Pokajanja v Bosni. Sarajevo, 25. iunija. Pogajanja \ lađe z bosanskimi strankami se bo- do v kratkem zopet pričela, \n sicer na popolnoma novi podlagi. Finančni minister Bilinski je obljubil železni- čarjem zvišanje plače, s čemer bi bil budget obremenien nanovo z zne- skom 480.000 K. Proganjanje dijakov v Sarajevu. Sarajevo, 25. junija. Včeraj so izpustili iz preiskovalnega zapora gimnazijca Deljevića. ki ie doma v Zagrebu. Kljub temu pa se preiskava proti dijakom nadaljuje. Iz Makedonije. Carigrad, 25. junija. Notranji minister izjavlja v intervivu v »Taninu«, da je dobil na svojem potovanju po Makedoniji vtisk, da uprava ne more redno poslovati brez nadzor-stva in kontrole. Zato je minister sklenil. ustanoviti nadzorstveni svet in poklicati angleskega strokovnjaka, ki pozna razmere v deželi. Vsak vilajet bo dobil svojega nadzornika. Minister namerava predložiti ta svoj predlog zbornici v prihodnjih dneh povodom proračunske debate. Carigrad, 25. junija. Vojaki in častniki albanskih polkov so začeli dezertirati. Iz Bitolja je dezertiralo 100 mož in 8 častnikov. Gibanje je naperjeno proti Mladoturkom. Dve stotniji sta nato zasledovali dezer-terje, ter baje vjeii 2 častnika in 8 mož. Vlada je v hudih skrbeh. Snoči se je vršil ministrski svet, ki se je pečal s to zadevo. Poset romunske kraljevske dvojice. Bukare&ta, 25. junija. Romunska Kraljevska dvojica obišče meseca avgusta cesarja Frana Josipa v ISlu. Čedna rodbina. Varšava, 25. junija. Policija je prišla na sled ćeli zločinski zaroti v vaši Kurdio. Kmetica Tamarin in njena hčerka Olga sta vabile moške k sebi, ter jih med občevanjem umorile in oropale. Policija je prišla na sled 40 takim žrtvam. 30 kmetov, ki so bili s kmeticami v zvezi je bilo iz-ročenih sodiščem. Podnore za iz Turčlje pregnane Ita- lljane. Rim, 25. Junija. Laški listi poročajo iz Rima, da je do 22. t. m. preje-la Banca d* Italia 1 milijon lir za pod-poro za iz Turčije pregnane Itali-jane. Potovanje franeoskeza mornariške. ga ministra. Pariz, 25. junija. Oklopna križar-ka »Mars« odpluje prihodnji rnesec s franeoskim mornariškim ministrom Delcassejem na Rusko. Stavke. Pariz, 25. junija. »Agenze Ha-vas« poroča, da je trgovinski minister izročil včeraj odgovor vpisanih mornarjev zastopnikom večjih tvrdk. Izprti delavci so si izgovorili pravico, da prinoznajo, ali zavržejo razso-dišce. In v resnici so mornarji raz-sodišče odklonili in vztrajajo dosled-no pri svojih zahtevah. Lisabona, 25. junija. Stavka usjužbencev mestne železnice bo v kratkem brez uspeha prenehala. Včeraj je bilo v prometu že 80 voz. Na neki cesti so podložili stavkuioči zopet dve bombi, katere pa so pravo-časno odstranili. Predvčerajšnji bom-bni atentat je zahteval tretjo žrtev. Snoči je umri v bolnišnici vsled po-skodb neki podčastnik. Stavkuioči so napadli nekatere vozove, vendar pa nišo napravili nobene škode, ker sta iih policija in vojaštvo pravočasno razgrtala. Pri tem je padlo več stre-lov, in je bilo lahko ranjenih več oseb. Več napadalcev so aretirali. V odgovor nato ie sklenilo več delav-skih zvez raznih strok, da prično v kratkem s stavko. Maroko. Madrid, 25. junija. V predvčerajšnji seji španske zbornice je pri-znal ministrski predsednik Garda Prieto na tozadevno vprašanje, da so obstojale meseca aprila resne težkru če v franeosko - španskih pogaja-njih ter da je morala neka prijateljska država posredovati. Minister ie nadalje izjavil, da mora biti Tanger mednaroden pristan. Na Kitajskem. Mukden, 25. iunija. Uporni vojaki so razdejali sevemi del predmest-ja. Tam se nahaja več bank, zastav-nic in velikih t\Tdk, ki so jih uporni-ki oropali. Nad 300 hiš je zgorelo. Zveza med predmestiem in mestom je prekinjena. Mukden, 25. junija. Začetkom upora so ponudili Japonci svojo po-moč, kitajske oblasti pa so pomoč odklonile. Govori se, da nameravajo kolovodje teh nemirov tuđi v drugih nicstih provzročiti podobne vstaje. Vcčina vojakov že od marca ni dobila plače. Vol'lni boj v Severni Ameriki. Chicago, 25. junija. Glasovanje t nominaciji je bilo zelo burno. Prišlo je ćelo do pretepa. Nekateri sprevodi so bili s silo preprečeni. Več delega-cijam nišo pustili razviti njih zastav. Policija je morala opetovano posredovati. Shod Rooseveltovcev je bil zelo številno obiskan. Kakor smo že poro-čali, je bil Roosevelt nominiran za samostojnega kandidata za predsed-stvo. Pozval je delegate, da naj se vrnejo v domovino ter skušajo izve-deti za razpoloženje svojih domačinov, nato pa naj se sestanejo h konventu. Geslo novega gibanja bodi: „Ne kradi!" Samostojna norninarija Roosevelta je ustvarila položaj, kakršnega še ni bilo. Verjetno je namreč, da ne dobi v volilnem kolegiju nobeden izmed treh kandidatov absolutne većine in potem preide volilna pravica avtoma-tično na reprezentacijsko hišo, ki bi glasovala po državah. Sedaj je v re-prezentacijski niši 23 demokratičnih in 22 republikanskih zastopnikov. Trije zastopniki srednje stranke ostanejo je-ziček na tehtnici. Ce tuđi v reprezen-tacijski hiši ne priđe do izvolitve, bi postal 4. marca 1913 sedanji podpred-sednik avtomatično predsednik na enak način, kakor se to zgodi v slučaju smrti predsednika. ITALUANSKO-TURŠKA VOJNA. Memorandum otokov. Carigrad, 25. junija. Turska vlada je storila pri velesilah korake, da bi se te ne ozirale na znani memorandum prebivalcev otokov. Turska vlada se je obrnila tuđi do grske vlade, ker je bil memorandum pripravljen od nekaterih helenskih podanikov. Grška vlada je zagotovila, da se ne bo ude-leževala takih izjav. Turski konzularni uradniki v Rimu. Carigrad, 25. junija. Turska vlada je odpoklicala svoje v Rimu zaostale konzularne uradnike, ki so bili dode-ljeni nemškemu poslaništvu, Dardanele. Carigrad, 25. junija. Listi poro-čajo, da je imel včeraj sem dospeli poveljnik turškega brodovja v Darda-nelah posvetovanja z mornariškim podtajnikom Rustem pašo in angleškim reformatorjem mornarice admiralom Lympusom glede obrambe Dardanel. Demonstracije proti vojni. MUan, 25. junija. Snoči se je vršilo tu veliko demonstracijsko zboro-vanje socijalnih demokratov, v kate-rem ie bila sprejeta oštra resolucija proti vojni. Risolucija izjavlja, da so italijanski delavci pripravljeni, priče-ti zgeneralno stavko, če ne bo vojna v kratkem končana. 143. štcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Narodna obramba. I lm Gomjo Š»ko> St Vid in oko-I !ico se ic ustanovila Ciril-Metodova I podružnica, ki bo imela dne 29, t. m. I ob 10. dopoldnc pri SvcdraCu v I Kosezah ustanovni občni zbor. Pri-I iakujemo vse narodno čuteče Slo-I venske in Slovence teh krajev. I Cirtt - Metodova podružnica v I Hatenjl vaši priredi 30. t. m. veseli-I v-0 na prostem v Orehku na lepem I vrtu grajščaka gospoda Dolenca. Ta I veselica pa ni všeč neki dami, ki I hujska zoper veselico in je še ćelo I pripravila neki izlet ravno za ta dan, I ;er sili ljudi, da naj se rajši tega iz-I eta udeležijo, nego pa veselice. Za I danes samo rečemo: »Gospa, pa-I met«. Tuđi svetujemo,da opusti de-I nunciranie naših deklet v farovžu. I Družba sv. Cirila in Metoda v I Ljubljani razpisuje sledeča službena I mesta s pričetkom šolskega leta I 1912/13: a) Službo provizoričnega ečitelia na dvorazrednici na Blanči v Oorici; b) tri službena mesta definitivnih učiteljic in več službenih mest provizoričnih učiteljic na svojih de-kliških šolah v Trstu. S temi služ-^enimi mesti so spojeni prejemki, lovenk. Zastopnik pripravljalnega Ubora, g. Ljudevit Valjavec, ie v kratkih potezah podal genezo usta- lovitve podružnice in nje smoter in cilje. Soglasno so bili voljeni v odbor sledeči gg.: raČ. ofic. Valjavec načelnikom, fin. koncip. Bo^rumil Koser namestnikom, rač. svetnik Janko Mladić blagajnikom, višii ofic. Josip Suchv tajnikom, nadrevident iuž. žel. Ivan Luzar odbornikom in Merlak in Golobic računskim preglednikom. — Vsi navzoči so z veseljem in zanimanjem pozdravili ustanovitev podružnice. Radi pnstopa in pojasnil se je obrniti na g. Ljudevita Valjavca na Dunaju, IV., Johann Straussg. 43. Prosieta. L produkciia ućencev »Glasbene Matice« se je vršila vČerai 24. t. m. v veliki dvorani hotela »Uniona«. Nabralo se je mnogo občinstva, ki je prav radovedno in z zanimanjem sledilo izvajanjem mladih igralk in igralcev. Glasno priznanje in aplav-diranje je prijazne interprete se bolj podžigalo in tako so sli pogumni in navdušeni na svoje delo. Prvi je na-stopil g. Ivan 2argi, ki je učenec gdč. J. Chlumecke in sicer v 6. razredu. Zaigrat je na klavir Griega Poetično sliko* in Hellerja »V gozdu«. V obeh komadih je pokazal lepo spretnost in Ijubezen do svojega instrumenta. V drugi točki sta nastopili gospodični Cirila Bole in Nada Ko-matar. Obe sta istotako učenki gdč. J. Chlumecke in ji delata vso čast. Prva poseča 5. klavirski razred, druga šesti. Zaigiali sta prav izurjeno iz Griegove suite »Peer Gynt<, »Jutra-nje raz položen je < in »V palači got-skega kralja«. LTve!javili sta se zlasti v drugi točki. Za njima je zaigrala na gosli gdč. Vincencija Ravnikar znano Schumannovo »Sanjarijo^ z J.-brir*i *:' \: ::I.-*:ko *nV hvalnim občutkom. Ode. Kavnikar obiskuje 4. razred v soli g. Vedrala. Četrta točka snoreda je obsegala ^Nokturno« Grečaninova in liellerjev ^>lz-prehod osamijenega«. Obe piesi sta zloženi za klavir, kjer jih je zaigrala gdč. Mar. Toreili, učenka 6. razreda g. J. Chlumecke s prav dobrim ume-vanjem in dosti veliko spretnostjo. Nadaljnji dve klavirski točki sta zaigrali gdč. Ana in Elza Sturm, ki po-sečata s pridom solo g. Pavčiča in sicer 6. klavirski razred. Prvi je prisel na vrsto Dvorakov ^Slovanski ples št. 8« in drugi Abesserjeva stvarca ^Cigani v gozduBarkarolo«, »Jasnimt nočmi« in >Karnevalom-. Za vse tri je žela zasluženo priznanje. Književnost. — »Napredne Misli« drugo šte-vilko smo poslali vsem, ki so obdr-žali 1. štev. Prosimo pa cenjene gg. naročnike, da poravnajo čim preje naročnino ter s tem omogočijo trajno in redno izhajanje edine napredne kulturne revije na Slovenskera. — Lpravništvo »Napredne Misli«. Darila. Darila »Mladiki«. V zadnjem času so podarili vzgojevalnemu in na-obraževalnemu društvu »Mladiki«: Gospa dr. Rozinova v Mariboru, zbirka štajerskih Slovenk, v znesku 160 K. Gorupovi dediči v spotnin na pokojnega šolskega mecena J. Goru-pa pL Slavinskega 2000 K. Neimeno- vani pisarniški račun v znesku 8 K 66 v. Lepa hvala! tuam Hst >>«gi 6 strmi ladajaielj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemček. Laatnina in tisk »Narodne tiskamo«. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. junija: Pavla Koschier, vdova c. kr. okrajnega predstojnika, 80 let, Tabor 5. Dne 25. junija: Alojzija Vidic, vdova magistratnega tajnika, 89 let, Turjaški trg 8. V deželni bolnici: Dne 20. junija: Anton BokavŠek, kočarjev sin, 3 leta. Dne 21. junija: Anton Levar, dežnikarski pomoćnik, 17 let. Dne 22. junija: Avgust Klis, kotlar, 66 le^________________________ 5S^^^B K ^^^^—^^^^^^^^ - ~ ^^^^h »^^ . Najboljša Mstna voda sveta. Serravallo0 ieleznato Kina-vino Hi^ijcnićna razstava na Duaaju 1906: Državno odlikoTaije in častoi diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča M tiTCC. poboljša kfi ia je A rekonvalescentom JK tu malokrvnini AvS^^k zel° pnporočeno od zdrav-K|^^S3 niSkiti avtoritet. B^^S s: Izborni okus. :i P^^^jf Večkrat odlikovano. sjfađ 7000 idravniških sprićeval. n J. SSRRAVAUO, c. in kr. mm dobavitelj r TRST-Barkovl^e. 4484 | Borzna porodila. Lfablfaiisk« ^Kreditna banka v Ljubljani*. Uraiaf kirtl diiafske bone 25. jnnija I§12 4° B maievfl renta .... i 8780 88 — 4-2# ,. STcbrnit rentu . . . . j 90-50 90*70 4*, avstr. kronskn renta . . 87 80 88'— 4» B opr ..... 87'65 ( 87 85 i9. kranitko dcžclnc posoJUo 92 25 0325 4° „ k.o. fc^Ue rte?, bnrtkc .1 90 85 91-8 > Srcčke li I. 1«50 V, . . 43^ — 444 — ; «.ke...... 284-1 296 „ lemeljske l.lidnie . 287 — t 299— " „ II. „ . 2SV50 2b5 50 H o^Tfke hfpotcfne . . 235 — 247 — n dan. komnnnlne . 48Q — 501 — „ fivstr VrcdUn«? . . . 484— 4%— ,. IlubMunske .... 67*35 7335 „ ivstr. rde?. krll« . . 4*75 ss 75 Z bSunai" ..".*. *. 25-80 29 80 " t«ike......237-35 240 35 I iublfunskf kreditne btnke . I H6 — ! 448 — Avstr kreditnesfi zavod« . . 639 90 640 90 Dunii)»kp Vanfne družbe . . 529— 530 — Južn? ieleznlce..... 98 — 99* — Dr*«vne železnlce .... 727-n 72815 Alpine-Montan..... 990-7^ j 991-75 Cdlke slarfkorne družbe . . 370-50 '* 371 -- Zivnostenuke bunke. . . . 281*50 28225 Cekini........ 1136 1140 Marke........ H79S II8I0 Frtnkf........ 9585 , 605 Lire......... 94 5S 94 75 RttblM......... 253-50 254-50 Zitn« e#ne v Budimpešti. Une 25 iunfja 1912. T 1 r m i n. Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg 11 <>3 Rž za oktobet 1912 . za 50 kg 9 75 Ove«: 2a oktober 1^12 za 50 kg 9 62 Koruza za iuli) 1912 . za 50 kg 8 93 ! Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 9 — Koruza za ma) 1913 za 60 kg 7 60 Cff »k ti« Vzdrino. Vtkmm ili mtrjtm Mt-2 Sre4iji mt*\ tlak St<7« «■ ~ u* s;^€ i« '"" ~^ E °P"° metra š« Vctrovi "ebo 5. vawj> v mm £5__________________ 24. 2.pop. 7330 28*1 sr ivzh del obtač „ 9 zv. 7320 21 3 i ti. jvzh. i oblacn 25. 7. zi. 7S2-9 16-0 j ti. svzh I dei Srednia včeraišnja femoerafura 21 9 norm 187' Padavina v 24 urah 6 6 mm. * • ' Po noCi močna nevihtau Q|^ROTI UISKIMaSTTmHH ^^■■iZPADAMJU LASH^HI aaaaaVaS^aHia^&li^BJHHaHBB^B ^BfcLERHOMT ft T^OUCT^^lVEfl^H ■Orooenja ;ADRIJA', Ljubl^iH ^jMMB Stlenburjtva 5^MaaaWaW Prodajatniški \t\j\ s stanovaniem 2m me odda s 1. avgustom na Dolenjski cesti štev. 8 v Ljubljani. Šivilja ki hodi samo v hišo šivati, se priporoča cenjenim damam za šivanje novega perila in tuđi popravila po izredno nizkih cenah. Naslov se izve v uprav. »Slov. Naroda«. iinglešlmpsei proda ^ Gregor Prosen, Lesce 54, Gorenjsko. kiw preskrbi im u stavio parcelo v Ljubljani. — Pojasnila daje: Anton Balant, Trst, poste restante. Iščeta se ilva kroiaška oomotnika eden za res fino veliko delo, drugi istotako za fino veliko delo, ki mora popolnoma sigurno preobvladati tuđi fino angteško damsko delo Pnnudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „A, in Bifi. 2234 Kupi se tahoj več 130 kg svesh rdečib iaoođ Ponudbe z navedbo cene in dogovor glede načina odpreme na : 2286 S. Potnik, destilacija rastL in sadnih cvetov itdM Linbljana, Slomškova uL 27. glas. la ala trapistovsli! sir. M po 1 kg Ia sumsKi \wiMzi M n 3 - 5 kg ■tane kg K 1*60. Ia čajno maslo kg K 2 90 go pofietjo. Mlekarna Sunja, Hrvaško. i Ogrsld piščand za pečenje 1.1912 veliki in debeli, prid«jo ssjamčeno irri, oa ▼»« strani franko pm povae^n «—8 kom. K 8-—. Naravno prmo Wrii> W ktBTJefa ml«ka, zabojćek s 5 kg K 11 •—, poiskaad zaboj s 3 kg K 680, il*hmi raki, svele ujeti, pridejo tajamfeno ti vi: 80 namimih rakov K 6 60, 60 velikaoskih rakov K 9-60, 40 pm »branih rakov K 11*—. 3169 I m M. 1. Schwarx, Buczacii it Ma« dobre ixv«tban 2%i oekovski pomoćnik iiče službe. Naslov: Zvezdodrag Sorii, Žiri Stev, 67. Proda se brek za 6 flseU prav dobro ohraojen za nizko ceno. Pogleda se lahko pri 2270 Josip Mi GrađalHa nlita 20, Ljnliliana. Meblouann soba i pasebaim vbodom In luaso se odda lakoj. Natančneje se poizve v ProAlni ulici 10. BI. desno. 2246 2a Hovo mesti) se iste Met in veli sedlar ki zna dobro vsake vrste vozove izdelo-vati. — Več pove upravništvo »Slo-venskega Naroda.« 2273 i LuUU ' JlUilU 1 UIIIu P m obstoječe iz 3 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin. Več se poizve v pisarni 2263 u Deghenghi, hotel pri Maličo« s Za m troovino y lintliani se M dobro iznrien 2254 trpki Mili Ponudbe je nasloviti: „Trajna siv« tba11, Linblfana, Poste restante". Sprejmem koncipiienta in 2277 solicitatorfa -strojepisca. Dr. Horvat, odvetnik v Ptuju. St. 492 pr. 2280 jPodpisani deželni odbor razplsnje ttiUh zdravnikov 1) v Cerkljah pri Kranju, 5) v Logatcu, s sedežem v Planini, 2) v Faii v Kočevskem okraju, s se- 6) v Lotu v Logaškem okraju, dežem na Petrinji, 7) na Raki v Krškem okraju, 3) na drosupljem v Ljubljanskem okr. 8) v Žniemberkn v NovomeŠkem 4) V Idlilif okraju. S temi službami je združena za kraje pod 1, 4, 5, 7 in 8 letna plača 1400 K, za kraje pod 2, 3 in 6 pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivi-tetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K. Zdravnik v Fari dobiva rudi 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banjo Loko, zrravnik v Idriji 600 K priboljška, 400 K za opravila v tam- kajšaji rkrožni bolnici in 480 K za uradna pota v Zire, zdravnik v LOfjatOtt I (Planini) 500 K prispevka k plači od občine Planine, zdravnik v ^niemberkn 400 K stanarine in eventualno 800 K za uradne dni v Ambrusu, Ajdovcu in I na Smuki. Zdravnik na Baki ima naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom ] za brezplačno zdravljenje uboicev v občini Raki. Prosilci za razpisane službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. julija t. I. Z dokazili o starosti, upravičenju do izvrsevania zdravniŠke prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o*znanju slovenskega in nemškega jezika. Deželni odber kranjski ¥ Ljubljani. i **-"""■" dne 22. junija 1912. Stt*a *• SLOVENSKI NABOD. 143 štev. V sredo, dne 26. junija 1912, ob 9. uri dopoldne mm pri£ne nm Franca Joi«fa caeti M. 7 2272 prostovofina draz&a zaiišone umrle gospe Amalije Kreipner. Nfttanćaejša pojasnila daje špedicijska tvrdka R. RANZIHGElt. iDezelDi zbor kranjski iD deželne finaace < S555 Spisal bivši deželni glavar Fr. pl. Suklje. ! aaflBMaai Dobi «e v ) 55E „J^aroSni knjigami" v Ijubljani. ^■^■■■■J Cena: 1 K 8O viti., s pošto 2O vinai*jev ve£. Naznanilo. Na c kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani, Tomanova ulica, štev. 10, zraven „Narodnega doma bode :-: vpisovanje za I. razred v nedeljo, dne 30. 'unija :-: japtli«e od pol 9. 4m 12. wr+ v raraateljtvi pisarai. S seboi je pn nesti krstni ali rojstni list in zadn-e >olsko oziroma obi>kovalno izpričevalo Sprtleaud Izpttl bodo v soboto, 6. Juli]« od 9. nrt dalje. ZlUaJlji n&eaci =e lahko tuđi pismeno zg'.ase, ako dopošhejo imenu ▼aoe listine pravocasno ravnatelj stru; morajo se pa potem pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljeTi pisarni. Po odloku c. kr. deželnega Šolskega sveta z dne 28 avgusta 1894 šter. 2354, se smeio učenci, k-i pripadajo po svoiem roistvu alt po rodbinsk h razmerah c kr. okr. glavarstvoni v ^rnomljn. Kranjn, Novcm tnestv in Radovljici ali okrajnim sodišćem v Kam ni kn. Kos tanje vi ci. Mokronogu in Višnji gori, sorejeman v liubljanske gimnazije samo po dovoljen|u c kr. *•&. šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej prav^ča^no izposlujejo to dovol.ee.e Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. V Ljubljani, dne 15. junija 1912. 2162 Slovenska trgovska šola v £jubljani, Kongresni trg št. 2, S pnTtco javnosti TSled razpisa c kr. ministerstva za bogocastje in nk z đne 26. arg. 1911, štev. 14.649. Sprejemno naznanilo. V dvorairedno Slovensko trgovsko solo t Ljubljani se bodo spiejemali učenci dne 6. in 7. julija ter 16. septembra t. 1. od 10.—12. dop. V pripravljalni razred se sprejtmajo učenci, ki so stan vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske sole V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravi]o posebno sprejemno skusnjo Brez sprejemne skušnie se sprejmejo v L letnik te učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred ka^e srednje aii meščanske Sole. Pri sprejemn i majo prednost sinovi trgovce* in obrtni kov. K Tpisu naj pridejo učenci ▼ spremstvu starčev ali njih nam^stnikov ter naj prinesejo krstni list« zadafe šolako lzpritevalo ia E 15'— vpis ntne in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tuđi pismenim potom — V Ljubljani. 20. junija 1912. F&lFliatClfStVO« Slovenski Ilustrovani Tednik začne z julijem 1912 : priobčevati nov roman : J „V službi Kalifa" U m ■ „V službi Kalifa" je naj znam enitej$i roman izza rlade Arabcev v Španiji. nTa roman je od konca do kraja zelo zanintiv, tako da braJec nestrpno ■ pričakuje nadatjevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivcjsiai doživljaji j| glavnih oseb. V romann se opisuje nsoda jugoslovanskega kristjaaskega I I kraljevića Strezinja, ki je bi I prijatelj poveljnika telesne straie arab- I skib kalifov (cesarjev) Wadha el Ameri in »oda kristjanske deklice I FATI1HE. Kot kraljevi od poslan ec je Strezinja v suznji Fatini spozna! I svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mi je po b«r»ln I dogodkib na dvori kalifa resila življenje, a on pa njej zlato prost ost. I ta roman je pola zanimivih zapletljajer in pretresljivih prizorov. I URhui .V slmžU kalifa" ni nikak snntroman. temvec fa Je »piial I ===== odlkei pisatelj dr. Vel. DeleUe. - M RntazatrHiiH se sprejme takoj. ™* Naslov pove upravnistvo »SI- Naroda« Zobovje borit UKialist h ii»kH crul U 1K zol. pri MaUe«, sok« *tev. 4. L nadairop!«. DrtiNo iuemrjev v £ ubijani iftie sa 1. av§mst ali takol stBnovanie zZ att 3 sobami v pntltč)u ah najvisje v I nadstropiu kohkor mogoce v sredini mesta 2171 lsče se za takojšnji nastop ve>ća sioven^ćme m nem^čme v govoru in p'savi, ki bi imela z^ r»^W^o-iko nraksp. — Ponudbe pod v,KootO-ristlllJaM upravni^tvu »Slov. Naroda« 2231 Lokal na vegalo Koag^nep trna m Vegove uiice (seda1 uradniško k<»nsumno društvo) »ojda v Dajem: 1. Dovsmbram 1.1. NatanćDe ^ se uve -' !59 v pisarnl atavbenika g- Rofcerta SniieUvrakafa, Rimska ceata 2. :: Prva domaća tovarna :: omar za led Simona Praprotnika v tjubljaap, 3cnkova n'ica 7- rffer-, h^£ Prevzeraajo se vsa v I'BiYJ"H 1 stavbno in pohištveno Ul|4jj T^GHj mizarstvo spadajoča *[[t^ -—-3 dela, katera se točno ijifffc Jj ]3 »n po najnižjih cenah ^"[yl'fejy :: izvršnjeio. ^ Veiila zaloga qestiiniškili okruglih miz. Mm Wm»Krštea ▼ torek, dne 9 i uli ja t L ob 4 uri popoldiev Sokolski dvorani avo] občni zbor. DNEVNI RED: 1 Račun za leto 1911 2. Sklep o razdružitvi zadruge in voli te v likvidacijsk* ga odbora. Eventualno: 3. Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbora. Mačolstvo. lijiTlii) I brojač prve vrste ^R I mm.■ttnnftL ^81 I se priporoć«. ▼ ■ I Zaloga 20^21 I Pmi ii Kpim Hflbnea. U: Spatov praporscak.: I Povest — Spisal Blaž Po hl i n. | | Zgodovinskapovest Spisal Iv. Remet. I Ceoa broš. 1 K 6O vio , ves. 2 K ^^1 Cena broš. 1 K 80 vin^ vez. 2 K I 50 vio., s pošto 20 vinarjev več I I 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. I I Ti najnovejŠi zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje I "Harodna knjigama v £ittblianl| J Jlngleš~ksO sJzZađzšče obleTz fe m O. o^erncLtovzč ^ % ^ r^jzzhl]a,nxL, ftlestni trg šterp*. 3 g| i ^£»i± ohasijsko prodajo | *% poletnih oblek 212 slamnikov za gospode in dečke. y& 'ju tor poletno damske konžekciie z globoko redu- ' J5 i&j ======= cirammi cenazni. ■ |p ^^ V tem, ko se p. t. občinstvu najtopleje zahvaljujem za dosedaj ■* ^M izkazano zaupanje, vljudno naznaniam, da bom tuđi vnaprej vodila H I trgovino z ddikatesami I ■ in izdelovalnico salam | H ier se potrudila p. t obćinstvu kar na]boljke in najceneje postreĆi. B S Priporočam posebno gg. trgovcem restavraterjem in gostilničarjem S H izvrstne domaće in ogrske salame, prasko, graško in domačo H ■ šunko, različne vrste sira, najboljše kranjske klobase in drugo. ■ H Z odličnim spoštovanjetn 2208 H I F*\ BUZZOI^INI I * lastnica tvrdke I. Buzzolini v Ljubljani. 5 Ne I 574/12-2. 223a Prostovolina rta dražba nepremičnln. Pri c kr. okrajnom sodiščn v Radovliici so po prošnji lastnice hotelske druifeo „Triflav" ▼ LfiiUiani na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, zlasti skoro pri kolodvoru ležeći hotel „TRIGLAV" 1 dependancami, vaopil dmgimi poalop]i in vrti in pa već ob Bohintskem fosom lotečih, osobito sa stavbe wU pripravnih parcel. Za te nepremičnine so se ustanovile pristavljene izklicne cene in si cer: i _ '( Uja-1 c s Katasterska Parcela Kulturna Površje j *g*» ^ s llkfitM ^ > fia a m^ii K h T * i hiša. št 144. i dvorišče, lede- hotel ,rt. Bohinjska 279 nica, perilnica, — 17 05---------., ., 307 m«Jir* pekarija, drvar- »Tnglav« DISIrica nica in vrt. j 278 1 281 2 vrta — 17.' 88 [j 5 28 145000 1 278 2 hiša štev. 145 — 3 £0 — ! — 281 1 hiša štev. 146 — 1 : 83 — i — Bohinjska 287 hlcv in dvorišče — | 9 | 07 i — 1 — , ^0 Bistrica 277/1,282/1 vrta — < 25 • 06 7 i 40 280 2 park — j 45:38 13,40 ' # 286 paSnik — i 4 186 — S 12 hotelska oprema in ostali inventar.....— i — i — j — — | ;------------------------------------------------------------------------------------------------j—!——:— skupaj ... 1 124 63 ! 26 20 , H 1754/2 travnik — 32 32 1 j 06 .V Ukanci* 3000 947, 944/1, | KS ^™" 2 56 57 17 68 ; 378 Studor 1065/2 --------------------------------------------------------Na jeiem 22000 948, 949, III 945, 9513, njive — 52 j 73 1 ' 96 941 2, 951 2 ! i i i «5 Studor 107271066,2^, po k^stru _ 1 _ | 1065 3 pa travniki \ , i skupaj ... 3 19' 45 II 20 i 56 = Skupini pod II in III se na željo izkličeta tuđi skupaj za 25000*— K. Dražba se bo vršila dne 8. julija 1912 ob polu 11 uri dopoldne v v fcoteiu „Triglav" nm Bohinjski Bistrici. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavaravanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Zdražitelj vseh tren skupin sme prevzeti vknjiženi terjatvi rnestne hra-nilnice ljubljanske v skupnem znesku 100000 K; prebitek dražbenega izkupila pa je po odbitku deset od stotnega vadi ja, ki ga je založiti v sodno shrambo pred začetkom dražbe, plaćati s petodstotnimi obrestmi od dneva dražbe dalje v treh mesecih po odobrenju iste v prodajalkine roke. Dražbene pogoj« je mogoće vpogledati pri tem sodišču in pri g. no-tarju Ivanu Plantanu v Ljubljani med opravilnimi urami. C kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L, i dne 17. junija 1912. — 9