PONEDELJEK, 21. OKTOBER 1996 2-3 LETNIK XLVI TRIBUNA časopis za študente številka 2-3, letnik XLVI Izdaja ŠOU v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 061 131 70 10/233 fax.: 061 319 448 Glavni in odgovorni urednik: David Ipavec Uredniki tematik: Božo Benedejčič (ŠTUDENT) Karla Železnik (KULTURA) Peter Svete (OBVEŠČEVALEC) Manica Mirnik (TORIŠČE) Polona Dragaš (DOLGOČASNEŽ) Prelom: Blaž Praper Oblikovanje logotipa: Robert Dolinar Ilustracije: Adriano Janežič Karikatura & strip: Tilen Jošt Tisk: DELO TČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana Naklada: 10.000 izvodov Časopis izhaja v slovenskem jeziku. Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415-1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis Tribuna uvršča med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Vse pravice pridržane. Kopiranje publikacije ali kateregakoli njenega dela, na kakršenkoli način dovoljeno samo s pisnim soglasjem izdajatelja.___________ UREDNIKOVO BESEDOVANJE Študentka, študent! Moje ime je David. Sem novi urednik tega študentskega časopisa. Tribuna dobiva v letošnjem letu kar nekaj sprememb. Iz A4 velikosti se je povečala na velikost A3. Izhajala bo v nakladi 10.000 izvodov. Dobila se bo na fakulteti ali po dogovoru na osebni naslov. Za nekoga že zaradi preprostosti zguljen rek priča globoko resnico: "Vsak začetek je težak... prenekateri pa še toliko bolj." Veseli pa nas, da smo kljub zoprnim težavam (notranjim in zunanjim) dočakali novo številko Tribune. Kot njen urednik želim samo nakazati, da sem moral zaradi prej omenjenega zasnovo časopisa proti svojim in verjetno velikemu številu nevtralnih študentov zasukati. Vendar pristavljam: Kolikor bo v naši (uredniški) moči, bomo gradili Tribuno naprej tako, da bo v njej še več prijetnega in zanimivega. Skupaj s teboj želimo bogatiti tudi Tribunino dozdajšnjo vsebinsko podobo. Tematski sklopi našega študentskega časopisa so: Študent (študentska problematika), Kultura, Obveščevalec (dozdajšnji Informator), Torišče (osebna razmišljanja, družbeni pogledi...) in Dolgočasnež (razvedrilo). Vabimo te k sodelovanju. Pristavi koristen predlog, da bomo te liste še dodatno popestrili. Okvirna usmeritev za pisanje v Tribuno je: namenjenost študentom. Veliko dobrega branja ti želi David Ipavec Vpisi so za nami. Srečno pot v novo akademsko leto ! SPOROČILO BRALCEM Spoštovana bralka, bralec! Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) si uredništvo pridržuje vso pravico do objave ali neobjave člankov, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja v skladu z uredniškim načrtom in prostorskimi možnostmi. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od 30 tipkanih vrstic. Vsi izdelki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi s telefonsko številko pisca. Biti morajo lastoročno podpisani ter poslani v tipkopisu in na računalniški disketi (Word 6.0, po možnosti s CE pisavo). VSEBINA šou Sprehodili stno se po Študentski organizaciji in poprosili študentske ministre, da nam predstavijo delo svojih resorjev. (stran 2-3) IZ ŠTUDENTSKIH LOGOV Seznanjamo te z novicami, ki so krojile študentsko življenje v preteklem mesecu. (stran 4) SPREHOD PO SEJMU Sprehajali smo se po sejmu obštudijskih dejavnosti v Cankarjevem domu. (stran 4) NOVA ŠTUDENTSKA KNJIGARNA Na Kersnikovi 4 (K4) so odprli novo študentsko knjigarno. (stran 5) DAVIDE SI ŽELI ODGOVOR Potrebujem denar, da bi bil umetnik. (stran 5) ŠESTNAJSTI NOVI ROCK Šestnajsti Novi rock se je dokončno izkopal iz nekajletne krize. (starn 5) ZVEZA MED NURNBERŠKIM LIJAKOM IN KNJIGO Naslov spominja na prastare vice v slogu: kaj imata helikopter in "kandelaber" skupnega. (stran 5) DUBROVNIŠKI POLETNI FESTIVAL Dubrovniški poletni festival že 47. po vrsti je po nekaj letih vojne skupaj s turisti ponovno oživil Dubrovnik. (stran 6) MITTELFEST Festival srednjeevropske umetnosti (stran 6) FESTIVALSKI BAZAR Slovenija se poleti sprevrže v deželo festivalov. (stran 6) OBVEŠČEVALEC (stran 7-10) ŠEGAVI POTOPISI Potopis izleta po Poljski (stran 11) TAKO RAZMIŠLJAM Nekatere težave pri posredovanju mišljenja Dobro - slabo (stran 11) MOJA LJUBEZEN Vid Pečjak pripoveduje o svoji ljubezni. (stran 12) MALA ŠOLA SPOLNE LJUBEZNI Beseda o nežnosti in medčloveških odnosih (stran 12) PISMA BRALCEV (stran 12) POT V ŠTUDENTSKI DOM Kako ovinkasta je pot v študentski dom vedo najbolje bruci. (stran 14) V SLOVO Beseda v slovo dr. Antonu Trstenjaku (stran 15) . KO SEM BIL ŠE ŠTUDENT Študentske prigode varuha človekovih pravic (stran 15) RAZVEDRILO (stran 16) sou - sou - sou - sou - sou PREDSTAVITEV MINISTRSTEV Študentske ministre smo zaprosili, naj okvirno predstavijo: - uresničitev svojega programa do sedaj; - poglede za naprej; - komentar o projektu našega študentskgga časopisa Tribuna. PREDSEDNIK VLADE Gregor Macedoni Delo predsednika Štulenfslclfvlade je predvsem usklajevanje dela le-te, stiki z najvišjimi d^pLyninff organi glede vprašanj študentov, usklajevanje z njimi ir|yp^|||iy|pravila na ŠOU. V začetku leta smo pcfffffiffrf%liko časa za pogajanja glede problematike študentsk^JBfdhrane. Dosegli smo podpis sporazuma, ki je obsegal poleg urefntve subvencioniranja Študentske prehrane tudi razreševanje biva^PHNptipendijske problematike. Maja je bila sprejeta uredba vlade RS glede meril in kriterijev subvencioniranja Studentske p^ehrane. Veliko smo se ukvarjali na področju izobra|||||||ygP s problematiko izrednih študentov, kjer je bilo s sklepom Vlade sprejeto izenačteiije pravic izrednih in rednih študentov - kar bi morali uskladiti že iz zakona, sprejetega pta 1994. Z Ministrstvom za delo, družino in socialn^^B^^ smo usklajevali zakonske predloge glede štipendiranja v prihodnje. Sodelovalksmo tudi pri pripravi pravilnika, ki je bil letos objavljen. Dosegli smo, da je Vlada RS imenovala ^tte^PniJ Svet Vlade RS za študentska vprašanja: člani so trije vladni ministri, dva predsfavnika iz drugih ministrstev in predsednika vlade ŠOU v Ljubljani in Mariboru.. Celo leto smo sodelovali na pogajanjih z ŠOU Maribor glede Temeljnega akta in v mesecu septembru dosegli odločilen premik v tem pogledu. V bodoče nameravamo sprejeti najvišji akt Študentske organizacije Slovenije izhajajoč iz zakona o skupnosti študentov - tako imenovani 'Temeljni akt' oziroma Študentska ustava ŠOS. Potrebno pa bo sprejeti tudi kratkoročne in dolgoročne rešitve glede bivanjske problematike študentov. SOCIALA Študentski minister: Franci Strajnar 1) - Ustanovljen je klub invalidnih študentov. Začel je z delom, dobiva čedalje večjo vlogo pri povezovanju z drugimi invalidskimi organizacijami. Imajo tudi dovolj sponzorskih sredstev. - Izvedli smo krvodajalsko akcijo, ena je še v načrtu. - Borimo se proti kajenju na Univerzi, sprejeta je odločitev o prepovedi kajenja po fakultetah. - Končno je ustanovljen odbor za obravnavo študentskih zadev pri vladi Republike Slovenije. - Dosegli smo sprejetje Uredbe o subvencioniranju študentske prehrane, s čimer je ta postala bolj pregledna in splošno priznana. - Skrbimo za študentske družine (organizacija materinskega dne, razni izleti in druga srečanja). V načrtu je ustanovitev kluba študentskih družin. - Izpeljali smo več varovalnih dejavnosti za boj proti AIDS- u, ponovno smo usposobili kondomate. - Zelo dobro delujejo tudi samopomočne skupine z motnjami hranjenja. - Nameravamo zagotoviti ustrezna denarna sredstva invalidnim študentom, ki v tem trenutku niso zadovoljivo upoštevani v zakonodaji. - Zavzemamo se za primerno ureditev načina štipendiranja, ki bo zagotavljala kar najširšemu krogu pridobitev štipendij - zlasti socialno najbolj ogroženim in izredno nadarjenim. - Želimo povečanje obsega ležišc v študentskih domovih. - Še večjo pozornost bo potrebno nameniti državnemu proračunu, preko katerega potekajo vse dejavnosti (glede prehrane, študentskih domov, štipendij...) Tribuno podpiram takšno, kot je bila podprta na vladi: z Informatorjem, s tem kar se je in kar se bo dogajalo na ŠOU. V manjši meri naj bodo tudi razni strokovni, filozofski članki in razprave. ZALOŽNIŠTVO IN JAVNA GLASILA Študentski minister: Lenart Rihar Zaradi izrazito neugodnih monopolnih pogojev največje slovenske založbe smo letos skupaj še z nekaterimi manjšimi založbami pripravili načrt sodobno zasnovane prodaje. Tako smo ŠOU v Ljubljani, Krtina d.o.o., Institutum studiorum humanitatis - Studia humanitatis, Znanstveno in publicistično središče in Društvo za teoretsko psihoanalizo - Knjižna zbirka Analecta sklenili Dogovor o medsebojnem delovanju. Knjigarna že obratuje. V mesecu marcu in aprilu je stekel eden izmed ciklov projekta Recenzije. Naslednji je predviden za jesenski čas. Odprt in izpeljan je bil tudi projekt FERO. S tem je bilo poskrbljeno, da študenti v primerni knjižici lahko dobijo zaokroženo predstavitev nekaj več kot tridesetih računalniških podjetij, njihove storitve in ponudbo. Za projekt KISS (Komunikacijsko informacijski servis ŠOU) je bil imenovan nov sodelavec. V okviru tega je bilo poskrbljeno tudi za računalniško mrežo na Kersnikovi 4 in 6, uredili smo popuste za študente pri nakupih modemov. Poleg tega smo v aprilu uredili, da je prišlo do tiskanih navodil za KISS. V aprilu je bila najeta povezava med Kersnikovo 4 in KISS. Priključili pa jo bomo šele sedaj, ko je dokončno izgrajena lokalna mreža na Kersnikovi. Konec maja je bila na vladi sprejeta tudi naložba za pridobitev dveh ISDN PRI dostopov (dodatnih 60 vodov). Februarjaje bil ustanovljen Svet zavoda Radia Študent. V letošnjem mandatu je bil dokončno sprejet statut zavoda RŠ, zato smo imeli še veliko dela s pripravo in sprejemom mnogih podstatutarnih aktov. Svet je letos imenoval tudi novega v.d. direktorja. Pred sabo pa ima še razpis za novega odgovornega urednika. Sprejete so bile tudi listine o ustanovitvi knjižnih zbirk Koda (ukvarja se s kibernetično kulturo), Skripta (izdaja študijsko slovstvo), Claritas (skrbi za humanistično slovstvo) in Beletrine (nagovarja z leposlovjem). Najpomembnejše delo na tem resorju je priprava pravilnika o delovanju Študentske založbe in sploh njena celotna ureditev. Njeno stanje je bilo namreč zelo neurejeno. Dve izdaji sta se osamosvojili. Potrebno se je bilo soočiti z nastalimi razmerami brez vodje enote, zato se je minister z neprofesionalnimi sodelavci lotil zadeve. Dosegli so stopnjo, ko je ustroj založbe prilagojen in je primerljiv z ostalimi uveljavljenimi založbami ter ima vse možnosti za izrazito uspešen razvoj. Zaključena bo z dokončnim sprejetjem pravilnika o delovanju študentske založbe. FINANCE Študentski minister: Matej Pirtovšek Najprej glede naloge Resorja za finance: - Sestava finančnega načrta: Do 15. februarja je potrebno študentskemu parlamentu predložiti finančni načrt za tekoče leto. Ta ga mora do konca marca sprejeti. Zbrali smo vse potrebne podatke in sredstva razdelili še pred iztekom rokov. Finančni načrt je razdeljen na službe in proračun organov ŠOU. V proračunu organov ŠOU je bilo v primerjavi z lanskim letom za 28% več sredstev namenjenih študentom za projekte in dotacije. - Naša naloga je tudi spremljanje poslovanja ŠOU. Resor za finance ima nekaj svojih projektov, sodeluje pa tudi z ostalimi resorji. V letošnjem letu so bili med drugim izvedeni naslednji projekti: Študentska borza vrednostnih papirjev - projekt v sodelovanju z Resorjem za izobraževanje, ŠOU "bike out" (projekt humanitarne narave). Organizirani so bili tudi projekti "TOB JOB" (Teden mladih '96, Izobraževalni tabori, strokovne ekskurzije...). Še do konca letošnjega leta nameravamo začeti z novim projektom, s katerim želimo študentom Strojne fakultete omogočiti izobraževanje na področju podjetništva (morda celo kot izbirni predmet v okviru rednega študijskega programa). Naša naslednja naloga je seveda spremljanje tekočih zadev s področja denarnega poslovanja na ŠOU (npr. nakup stavbe na Borštnikovem trgu 2). Pri tem igrata pomembno vlogo tudi dve komisiji Študentskega parlamenta: finančna in nadzorna. Prva spremlja uresničevanje finančnega načrta in s tem porabo proračunskih sredstev kot nekakšno računsko sodišče; druga ukrepa proti tistim, ki se ne držijo finančnega načrta.Za prihodnjo Študentsko vlado bomo sestavili tudi priporočila, kako s čim manj zapleti sestaviti prihodnji finančni načrt in ustrezno razdeliti sredstva med posamezne resorje Študentske vlade, Študentski parlament, Volilno komisijo, Razsodišče in službe ŠOU. Naš dosedanji program je bil uresničen in v določenih pogledih celo presežen. Tako smo z letošnjim letom na našem oddelku povsem zadovoljni. Glede Tribune: Presenečen sem bil gledc preveč optimistično zastavljenjega načrta glede prihodkov denarja - v kar malo dvomim. Pozdravljam, da Tribuno dobi skoraj vsak študent - ta mora postati študentski časopis. Predvsem je pomembno tudi, da se vanj vključi strokovne članke, ki bi zanimali študente. Naj postane časopis vseh fakultet in ne le posameznih, Želim, da bi Tribuna nekoč postala časopis, ki se bo lahko satn vzdrževal - kar je pri takšni ciljni populaciji tudi realno pričakovati. Glavni težavi v preteklosti sta bili velika ustvarjena izguba s časopisom in preslaba branost med študenti. Potrebno je vzpostaviti takšen dolgoročen odnos tudi med sponzorji in časopisom, ki bo vsem prinačal korist. Upam, da Tribuna ne bo političen časopis. Ohraniti mora neodvisnost od struktur na ŠOU in si čimprej zagotoviti lastna sredstva financiranja. V prihodnosti želim Tribuni čimveč uspeha. TURIZEM Študentski minister: Jernej Zajec 1) V začetku leta smo si kot glavno dejavnost zadali izlete: za Novo leto (Amsterdam, Praga...), 1. maj (Škotska, Sicilija, Pariz) in poletje (Skandinavija, Škotski otoki, italijanska tura, Pariz...). Poleg prej naštetih večjih potovanj smo si zadali nalogo - kako študentom čimbolje predstaviti Slovenijo. Tako za vsak mesec pripravljamo po en tak izlet. Izpeljali smo strokovna potovanja, oglede sejmov, koncerte. Program je vseboval tudi oglede svetovno znanih prireditev (karneval v Benetkah, Gardaland, Oktoberfest) ter športnih dogodkov (dirke Formule 1). Vse tovrstne dejavnosti pripravimo sami. Tako je tudi cena seveda ugodnejša. Na splošni ravni smo si zadali, da se povežemo s SPD Erazem. Slednji naj tako postane nekakšen popotniški center za študente. S skupnim sodelovanjem širimo njihovo dejavnost (popotniško slovstvo, sopotniška centrala...). Povezujemo se s Počitniško zvezo Slovenije, Centrom za promocijo slovenskega turizma, Turistično zvezo Slovenije, Društvom turističnih vodnikov Slovenije. Precej poudarka dajemo tudi povezovanju s tujimi turističnimi agencijami oziroma društvi, ki se ukvarjajo z mladinskim turizmom. Ugotavljamo, da je 'projekt turizem' naletel na ugoden odziv med študenti in ga je potrebno nadaljevati in širiti. Z nami je tako potovalo že čez 1300 študentov. Še bolj se želimo povezovati s turističnimi organizacijami, širiti dejavnost (zavarovanje študentov v tujini in doma, delo na ladjah...) in nadaljevati prej omenjene stvari. Naš načrt oziroma želja je tudi združiti celotno turistično ponudbo po Sloveniji v brošuri Mladinski turizem v Sloveniji. Pred koncem leta pa pripravljamo vrhunec - Dan ŠOU turizma. Za Tribuno sem se kot minister zavzemal že v začetku leta. Želim, da bi se razširila priljubljenost tega časopisa med študenti. Všeč mi bo, če se bodo v njem študentje 'našli'. Zelo dobro je, da bo hkrati vsebovala dosedanji Informator. Želim si tudi objavo kakšne slike s kratko razlago, ko se študentje vrnejo s turističnega potovanja. Predvsem naj spoznajo, kaj se na ŠOU dogaja - katere vse možnosti lahko izkoristijo. iyyb ŠPORT Študentski minister: Matjaž Pečovnik Z odprtjem nove izposojevalnice športne opreme v Rožni dolini uresničujemo še zadnjo točko našega programa na Resorju za šport. V tem letu smo uspeli povečati število udeležencev v naših programih nad 10.000, predvsem po zaslugi uspešne zime. Spomnimo naj, da je v tem letu s ŠOU športom smučalo preko 3.000 študentov (bodisi na taborih ali enodnevnih izletih). Tudi v ostalih programih je število udeležencev narastlo; povečali smo tudi Število športnih zvrsti. Prav tako smo odprli mnogo različnih projektov, ki so še popestrili bogato ponudbo (planinski izleti, dekatlon,...). Uspešno nadaljujemo s sodelovanjem z Ministrstvom za šolstvo in šport, mestom Ljubljana, prizadevamo pa si tudi za izboljšanje pogojev za šport na Univerzi. Do konca leta je še v načrtu priprava programa za naslednjo zimo ter dejavno sodelovanje v pripravah za naslednji dve Univerziadi 1997.Tako je še enkrat enota šport pokazala največjo prepoznavnost med vsemi enotami. KULTURA Študentski minister: Gregor Verč Na začetku naj za nepoznavalce povemo, s čim se pri nas ukvarjamo. V okviru resorja za kulturo delujejo Klub K4, Galerija ŠOU Kapelica, plesni studio Intakt ter obilica drugih projektov. Naj namečemo nekaj dejstev: V Klubu K4 smo imeli v začetku leta potopisna predavanja. Izšel je natečaj za Študentsko kratko zgodbo, ki se je zaključil meseca maja s podelitvijo nagrad v Kapelici. Konec aprila smo prvič izvedli Študentske gledališke dneve . V poletnih mesecih smo v tednu okrog dneva državnosti prvič pripravili poletni kino v Rožni dolini. V našem okviru deluje tudi projekt Postaja na C, v okviru katerega je izšla nova številka literarne revije Cimet ter natečaj za najboljšo fotografijo na temo drevesa. Na področju fotografije pripravljamo skupaj s Klubom škofjeloških študentov natečaj za najboljšo študentsko fotografijo. V okviru naše enote je potekal tudi teden mlade svetovne fotografije, kjer smo predstavili dela študentov (iz Prage, Zuericha, Brescie, Arlesa). Pri nas deluje tudi skupina študentov Filozofske fakultete - zbrana okrog gledališča Les Theatreux. Poleg njih se z gledališčem ukvarja tudi projekt Tkanje, žamet in samota. Naj omenim še Literarne dvojce, ki sedaj že več kot leto potekajo v prostorih galerije. Na njih skušamo enkrat mesečno predstaviti dva ustvarjalca: enega že uveJjavljenega literata in drugega - študenta, ki šele vstopa v svet literature. Naj mi bo oproščeno, če sem v množici več kot štiridesetih projektov - ki potekajo v okviru enote kultura - katerega izpustil. Drugi del mojega delovanja na ŠOU je posvečen sistemskim problemom. Študentska organizacija se ne more potegovati za sredstva, ki jih država namenja ljubiteljski kulturi - pri čemer niso upoštevani interesi 50.000 študentov . Podobno je bilo v preteklosti na Ministrstvu za kulturo, kjer so bili študentski projekti v okviru razpisa ministrstva praviloma zavrnjeni. Pereča težava je pomanjkanje prostora za delo projektov. Z denarjem za najemanje dvoran bi ob minimalni pomoči države že lahko zgradili zgradbo, ki bi ustrezala našim potrebam. Pogledi za naprej? V sredini novembra pripravljamo koncert štirih najboljših slovenskih študentskih pevskih zborov. Poleg tega želimo pripraviti projekt, kjer bi se slovenski študentje srečali s kolegi iz zamejstev. Pa še kaj bi se našlo. Moje mnenje glede nove Tribune? Glede ponovne oživitve Tribune sem bil najprej nekoliko v dvomih zaradi slabih izkušenj s starim uredništvom. Sedaj se vtis počasi izboljšuje. Vsekakor želim veliko uspeha v prihodnje. MEDNARODNA PISARNA Študentski minister:Blaž Strojan , 1) Mednarodna pisarna posluje naprej, kot je že pred tem. Korenite spreraembe niso bile potrebne. Pripravlja se širši mednarodni seminar Visoko šolstvo v novi Evropi. Pričakujemo mednarodno udeležbo do 25 držav. V okviru konference Alpe-Adria poskušamo uresničiti zamisel /idejo/, da bi se študentje povezali v eno skupno telo z namenom večstranskega sodelovanja in po drugi strani postati posvetovalni organ tej konferenci. Projekt Slovenci po svetu je trenutno najuspešnejši. Navezani so stiki tako s Slovenci tako v sosednjih kot v ostalih evropskih in izvenevropskih državah z željo, da ohranjamo svoje slovenstvo - tudi pri premagovanju administrativnih ovir. Področje mednarodnega sodelovanja v ožjem smislu: Študentski minister ŠOLJ v Ljubljani predstavlja slovenske študente v ESIB (Združenje evropskih študentskih narodnih organizacij). 2) Predvsem imamo željo pridobiti večji priliv sredstev s strani države oziroma fundacij. V ta namen bi bilo potrebno prilagoditi delo: minister načrtuje delo že za svojega naslednika. 3) Glede Tribune sem bil pred težavno odločitvijo: ali naj se ohrani ali ne - glede na to, ali se bo sama vzdrževala. Prav je, da pride Tribuna do večine študentov. Naj ima več oglasov in je tako zanje brezplačna. V njej se bo obneslo to, kar bo objavila kot pobudo s strani študentov. IZOBRAŽEVANJE Študentska ministrica: Nataša Juranji Temeljna naloga Resorja za izobraževanje je, da študentom oz. študentkam olajša študij. Na tem področju sodelujemo z Univerzo in Ministrstvom za šolstvo in šport. Z obema inštitucijama imamo dobro sodelovanje, vendar še ne v taki obliki kot si želimo. Veliko znanja si študentje pridobijo izven rednega študijskega programa. Zato je ena pomembnejših dejavnosti Resorja za izobraževanje skrb za pestro ffi kvalifetno obštudijsko izobraževanje na področju tuJKJiilifov, računalništva, podjetništva, retorike, fotografije, humanistike, iJbetnosti in drugo. Na področju obštudijskega izobraževanja sodelujemo z različn^i-J^fcraževalnimi organizacijami. Plod tega sodelovanja je bil konec septembra tudi,^cm obštudijskega izobraževanja v Cankarjevem domu, ki bo postal tradicionalen. f''*« > -/' V sodelovanju s študenti posameznih fakultet pripravljajno tudi bolj speciflčne projekte: plesne delavnice, potopisna predavanja ob diapozitivih, mednarodni teden fotografije, študentski tabori, naravovarstveni prpjekt o gozdu, simulacija trgovanja z . vrednostnimi papirji na borzi ter učni potni list. Študentje si svoje znanje nabirajo tudi na raznih tako doma kot v tujini. Ker so vse te dejavnosti. predrage, jim z dotacijami pripomoremo k lažjei izpopolnjevanjih. Poleg lastnih dejavnosti smo tudi nekakšen štud^ dodiplomskega študija. Prizadevamo si, da bi billjtudij čim cenejši. Navkljub prizadevanju Študentske organizacije Univerze v%jub4jaiii za ureditev razmer na področju plačevanja prispevkov za študij še vedrwi zija velikanska pravna praznina. Nenehno se seznanjamo s tem, da morajo študentjčplačevati vse višje prispevke ne le za izredni študij, temveč tudi za rednega, torefji$tefljjj| znotraj nacionalnega programa visokega šolstva. Na tem področju nas čaka ševemmfa&a. Aktivno sodelujemo z študentskimi organizacijami fakultet, visokih šol in akademij. Pomagamo jim pri njihovem začetnem delovanju in pri reševanju njihovih problemov. V okviru resorja deluje tudi Dijaška sekcija Slovenije, ki združuje vse dijake Slovenije. Polega delovanja v Sloveniji pa Dijaška sekcija aktivno sodeluje tudi na mednarodnem področju. Dijaki vodijo tudi projekt Dijaška izkaznica. Z njo pridobivajo za dijake pri nakupu blaga in storitev določen popust. Pogovarjal se je: David Ipavec ih ekskurzijah in seminarjih študentski žep vedno jjjsivovanju na strokovnih ndikat na področju MALI OGLASI Vse študente vabimo, da na straneh Tribune objavljajo tudi svoje male oglase. Cena besedila dolgega do 10 besed je 250 SIT, od 11 do 20 besed pa 500 SIT. Oglase sprejemamo na uredništvu Tribune - Kersnikova 4, Ljubljana. Naj TRIBUNA postane prostor prijetnega pa tudi koristriega. POŠTNO NAROČANJE TRIBUNE Na uredništvu Tribune - Kersnikova 4, lahko naročite študentski časopis tudi po pošti. Za poštno dostavo štirih številk boste denarnico olajšali za 200 tolarjev. Čakamo vas vsak dan med 12. in 13. uro. IZ STUDENTSKIH LOGOV Božo Benedejčič - Strojna fakulteta OTVORITEV ŠTUDENTSKE KNJIGARNE V času, ko se vse več knjigarn spreminja v prodajalne čevljev se je v K4 odprla študentska knjigarna. Otvoritev se je zgodila 24.9.96. Knjigarno je na pot pospremil umetniški dogodek poimenovan Kam knjigo? Teater Gromiko je izvedel pustolovsko gledališko predstavo. Študentje ste toplo vabljeni v knjigarno! ŠTUDENTSKI POPUSTNIK 6/97 ŠOU Ljubljana nas bo tudi v študijskem obdarila s knjižico popustov in ugodnosti^ kuponov. Letos je bilo izdanih 30000 izv^ 80% stroškov tiska so prispevala podjetjj objavljala v knjižici. Glavna spbnzorja stf Ljubljanska banka ter Zavarovalniška hiša Vrednost projekta je 2-3 milione tolarjev., svoje popuste objavilo 65 podjetij. Letos |ejnj|nj gostinskih bonov, več pa je bonov za obš^ izobraževanje. Veljavnost knjižice je 15 Do Popustnika so upravičeni vsi dodiplomski štjdentje Univerze v Ljubljani s statusom v študijsf 97. Dobite jo na prodajnih mestih bonov novembra, pozneje v informacijski pisarr dokazilu statusa študenta). POZOR. Dobif samo, ko prvič v študijskem letu kupu^et« Delavec za okencem vam jo je DOLŽ^ primeru, da bi to iz kakršnegakoli razloga^ vljudno opomnite. Knjižico na vsak način vzemite, nadzorovanje zavrnjenih knjižic namreč ni predvideno. Po domače, zavrnjeno knjižico si lahko neopazno prisvoji kdo drug. DIJAŠKA SEKCIJA Na Resorju za izobraževanje deiuje tudi dijaška sekcija. Ta je vključena v mednarodno organizacijo OBBESSU. Pripravlja se dijaško glasilo, ki naj bi bil zasnovano kot poročevalec. Namenjen bo vsem razrednim skupnostim srednjih šol v Sloveniji. Poleg informativnega sklopa bo glasilo obravnavalo tudi šolsko politiko, glasbo, literarno delo ter zabavne članke. Glasilo bo predvidoma izšlo v novembru, v začetku bo izhajalo kot dvomesečnik. SESTANEK VODIJ PROJEKTOV Na Resorju za kulturo je 18. septembra potekal sestanek vodij kulturnih projektov. Na sestanku je bilo prisotnih 18 vodij projektov. Pogovor je tekel o možnosti za denarno pomoč kulturnim projektom s strani državnega Ministrstva za kulturo. Pogovarjali so se tudi o delu in težavah pri izvedbi projektov. USTVARJAM, TOREJ SEM Študentje slikarstva, kiparstva in oblikovanja so v Polhovem Gradcu - v tednu od 9. do 14. septembra -sooblikovali teden ustvarjalnosti. Ob koncu tedna (v soboto 14. septembra) je bila v graščini Polhov Gradec odprta razstava del. Večer sta s petjem popestrili solo pevka Barbara Tišler ob spremljavi Katarine Tominc. RAIN ROOM Kdor je v zadnjem času obiskal K4, se je zagotovo ustavil ob spletu vode in bakra v deževni sobi Kapelice. Arhitekt David Bizovičar nam te dneve predstavlja svojo postavitev RAIN ROOM. Prostor Kapelice se je spremenil v bakreno zaščiteno ladjo, ki z otožnim prizvokom deževnih kapelj iz gledalca vleče najrazličnejše občutke. Razstava je že zaradi svoje zelo dodelane postavitve privabila veliko obiskovalcev. Razstava je naletela tudi na dobre odmeve v glasilih (Mladina,...). Več o delovanju Kapelice v naslednji Stevilki. 11. SEJA SENATA UNIVERZE V LJUBLJANI 17. septembra je potekala 11. seja Senata Univerze v Ljubljani. Na seji so med drugim sklenili, da bo med predloge za spremembo Zakona o visokem šolstvu uvrstila tudi predlog - da se lektorji (ti v glavnem delajo na Filozofski fakulteti) iz visokošolskih sodelavcev prerazporedijo med visokošolske učitelje. 20. REDNA SEJA ŠTUDENTSKEGA PARLAMENTA 1. oktobra je bilo vsaj malo pričakovati, da se bo sprejela Studentska ustava Slovenije. A po zaključku 20. redne seje Parlamenta je optimizem upadel. B. Baš je predlagal, naj se z dnevnega reda umakne sprejem Študentske ustave Slovenije. Predsednik Študentske vlade Macedoni je poslance pozval, naj se zavedajo odgovornost sprejemanja Študentske ustave. A. Prepeluh predsednik Študentskega parlamenta je na očitke nekaterih poslancev dodal, da je nujno, da se Študentska ustava sprejme. Ker podakti še niso sprejeti, je v tem še dovolj "maneverskega prostora" za nadaljne določbe. Poslanci so nato glasovali proti predlogu dnevnega reda na katerem je bila ključna 2. točka - sprejem študentske ustave Slovenije. Poslanci so na koncu glasovali poimensko in zavrnili predlog s 26. glasovi PROTI in 23. glasovi ZA, dva pa sta bila vzdržana. Študentska ustava Slovenije tako sploh ni bila uvrščena na dnevni red. V razpravi, ki je sledila so poslanci sprejeli sklep, da Študentski parlament podpira osnutek Temeljnega akta. Hkrati poziva Študentsko vlado, naj vključi v nadaljnja pogajanja vse strani, ki jih to zanima. ROJSTVO ŠTUDENTSKEGA FORUMA Študentska problematika je v naši deželi še kako aktualna. Država se do študentov obnaša skrajno mačehovsko, univerza nas še vedno obravnava kot številke, v študentski politiki pa vlada korupcija...' To so pretresljive ugotovitve iniciativnega odbora, ki so v ponedeljek, 7. 10. pripeljale do ustanovitve Študentskega foruma 'Vrtnica'. V nabito polni dvorani na Komenskega 11 so zbranim študentom prebrali pozdrav Janeza Janše, osebno pa sta jih pozdravila tudi prof. dr. Anton Jeglič in dr. Sergij Gomišček, sicer oba člana strokovnega sveta Socialdemokratske stranke. Na tajnem glasovanju je bil za predsednika Študentskega foruma 'Vrtnica' izvoljen Peter Golob, ki bo funkcijo opravljal 2 leti. Študentski forum po vsemu sodeč niti ne skriva svoje socialdemokratske usmeritve. Glede na dosedanjo prakso v Študentski organizaciji, ko so se 'dajali' rdeči in črni, je to vsekakor več kot zaniraiva novost. Vprašanje pa je, kakšna je realna moč nove 'socialdemokratske alternative'. Vsekakor bo potrebno počakati na izzid volitev v Študentski parlament Potem bodo stvari jasne. (Dejan Steinbuch) 21. SEJA ŠTUDENTSKEGA PARLAMENTA Na seji študentskega parlamenta je bil sprejet pravilnik o delovanju študentske založbe. Pravilnik sta pripravila Aleš Šteger in Mitja Čander. Predsednik Macedoni je predstavil predlog rebalansa finančnega načrta. Povdaril je, da bo potrebno zagotoviti stabilnejši finančni vir (študentski servisi). To naj bi zagotovil sprejem temeljnega akta. Omenil je tudi, da se bo pri delitvi dotacij za študentske projekte opredeljevala vlada. V načrtu je tudi računalniška povezava INFO točk. UGODNOSTI TUDI V CANKARJEVEM DOMU Sejna soba ŠOU, torek 15.10.96. Predsednik vlade G. Macedoni, direktor ŠOU V. Granda in direktor Cankarjevega doma so podpisali pogodbo o popustih za študente na predstavah v Cankarjevem domu. CD uvaja abonma za študente in dijake. Prav tako bo CD uvedel študentski popust na nekatere druge predstave, za katere se bo odločil v sodelovanju s ŠOU - kultura. Študentje in dijaki bodo lahko dobili vstopnice na blagajni Cankarjevega doma. Vročene pa jim bodo ob predložitvi študentske oz. dijaške izkaznice. CD bo izvajal tudi kontrolo nad študentskimi kartami. Direktor Cankarjevega doma je dejal, da bo podpis pogodbe ugoden za obe udeleženi strani. Minister za kulturo Gregor Verč je izrazil zadovoljstvo nad zaključkom pogajanj med vlado in vodstvom CD. Predsednik vlade Macedoni je še pripomnil, da se je ob podpisu pogodbe pokazalo, da študentom ni omogočen samo dostop do hrane in strehe nad glavo ampak tudi do kulture. Božo Benedejčič - Strojna fakulteta SPREHAJALI SMO SE PO SEJMU OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTI Mnogo študentov se med študijem odloči tudi za obiskovanje raznih tečajev. Obštudijske dejavnosti so se v zadnjih letih zelo razširile. Na izbiro imamo že pisano paleto raznih tečajev. Od 25. do 27. septembra se je v Cankarjevem dotnu v Ljubljani odvijal sejem obštudijskih dejavnosti, ki ga je pripravljal Resor za izobraževanje pri Študentski organizaciji. Obiskali smo sejem in se pogovorili z nosilcem projekta Galotn Kušarjem. Kako bi predstavili sejem obštudijskih dejavnosti? Sejem organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Osnovna ideja sejma je bila, da bi čimveč naših partnerjev pri obštudijskih dejavnostih predstavili študentom. Torej da bi študentje ob začetku akademskega leta dobili pregled nad obštudijsko ponudbo. Glede na to bi se lažje odločili za razne tečaje, Ste mogoče iz prejšnjih izkušenj vedeli za katera področja se študentje bolj zanimajo? Pri študentih je največje zanimanje za učenje tujih jezikov, nato pa za računalništvo in retoriko. Retorika je namreč tudi modna muha. To določena podjetja celo malo izkoristijo, saj so cene tečajev retorike zelo visoke. So pa ti tečaji zelo dobri. Kakšen se vam zdi odziv podjetij na sejem? Februarja je Študentska organizacija izdala javni razpis subvencioniranja obštudijskega izobraževanja. Na ta razpis je 30 podjetij poslalo svoje ponudbe in komisija je nekatere od teh izbrala. Za ta sejem pa smo sredi počitnic poslali 40 podjetjem obvestila o sejmu. 12 se jih danes tukaj predstavlja, poleg tega se tu predstavlja tudi Študentska organizacija z vsemi svojimi dejavnostmi. Če sem prav razumel na Študentski organizaciji deluje posebna sekcija za obštudijsko izobraževanje študentov? Da, na Resorju za izobraževanje deluje posebna sekcija za subvencioniranje obštudijskega izobraževanja študentov. Glavna naloga te sekcije je v tem, da skuša s podjetji skleniti pogodbe s čim večjim popustom za študente. To zgleda tako: Podjetje da 10% popusta študentom, še 10% popusta da podjetje po pogodbi z nami, 10% pa krijemo mi. Ali ste za sejem izbrali pravi čas? Drugo leto bomo najbrž sejem naredili ob začetku predavanj. Tedaj bo več študentov v Ljubljani. Po letošnjem odzivu je pričakovati, da bo sejem postal tradicionalen? Da. Študent si mora ob začetku leta izbrati obštudijsko dejavnost, ki ga veseli in je dovolj kvalitetna. Lahko rečemo: Sejem bil je živ. Mi vam čestitamo za zelo dobro izpeljan sejem in vam želimo še veliko delovnih uspehov. TRIBUNA, PONEDELJEK 21. OKTOBER 1996 NOVA STUDENTSKA KNJIGARNA Novost, za katero je poskrbela Študentska založba pri ŠOU v Ljubljani, je otvoritev prve Študentske knjigarne. Ta se je zgodila septembra, najdete pa jo v stavbi Kersnikove 4. Vsekakor dobrodošla poteza, ki prijazno upošteva plitkost študentskega žepa in nezanimanje večine knjigarn za izdaje z nizko naklado in specifično vsebino. Ker Študentska organizacija založbam ne zaračunava niti najemnine niti rabata, so knjige v Študentski knjigarni cenejše od 30 do 50 odstotkov. Literatura. ki je na voljo, je predvsem družboslovna in humanistična Zaenkrat je na razpolago okoli 240 naslovov. Do podatkov o ponujenih knjigah lahko pridete tudi preko interneta: URL http:// www. kiss. uni- lj. si/ knjigarna. Nekaj več o stvari je povedal Lenart Rihar, študentski minister za založništvo in medije. TRIBUNA: Ali lahko na kratko opišeš pot od zamisli do odprtja knjigarne? RIHAR: Zametki ideje segajo v mandat prejšnjega ministrstva. Takrat so v avli K4 nekajkrat organizirali enotedenske prodaje študentske literature, kar je bilo osnova za razmišljanje o knjigarni. Vzpodbuda je prišla tudi s strani velikih založb, ki so postavljale nemogoče pogoje prodaje. Zavedali smo se, da poleg velikih obstajajo tudi male založbe, tako da smo najprej vzpostavili telefonski stik in kmalu so se pokazali skupni interesi. Dogovor se je precej hitro udejanil. Uredili smo razmerja med založbami, da smo investicijo prevzeli mi in prav tako materialne stroške. Tako imajo gostujoče založbe na skrbi samo prodajalca. Zadeva je skratka mlada - od spočetja do rojstva nam je vzela pol leta. TRIBUNA. Zaenkrat sodelujete s Studio Humanitatis, Krtino, Analecto ter Znanstvenim in publicističnim središčem. Boste k sodelovanju povabili še kakšno založbo? RIHAR: V načrtu imamo širjenje na podlagi analiz stanja in poteka poslovanja. Določene edicije so že pokazale zanimanje za prodajo posameznih izdaj, npr. samozaložniških. Z ostalimi založbami bomo stike navezali kasneje. TRIBUNA: Pred otvoritvijo si nas zelo samozavestno povabil k proslavljanju prve petletke 24. 9. 2001 (ponedeljek). Kaj lahko poveš o obisku in prodaji po dveh tednih? RIHAR: Opažamo izjemno zanimanje med študenti. Postavitev knjigarne v prostore K4 se je izkazala za modro potezo, saj K4 tako postaja eno izmed študentskih središč. TRIBUNA: Načrti za prihodnost? RIHAR: Kapacitet za prostor je zaenkrat dovolj. V dnevni zalogi imamo okvirno po tri izdaje, ki jih sproti dopolnjujemo. S tem- da je študijska literatura na enem mestu- smo veliko pridobili, še posebno v luči revitalizacije celotne Študentske založbe. Napovedujemo štiri nove edicije, naša ambicija pa je sodelovanje z Univer-sity Press po svetu. Če bodo naši nasledniki zadevo vodili v tej smeri, lahko pričakujemo tudi do 30 novih naslovov letno. BRIGITA STROJIN - FF DAVIDE SI ŽELI ODGOVOR POTREBUJEM DENAR, DA BI BIL UMETNIK. To je stavek, ki ga najdemo na belih poštnih nabiralnikih po ljubljanskih ulicah. Marsikdo med nami se sprašuje, kaj to sploh je in v čem je skrivnost. Ko sem sama prvič zagledala nabiralnik pred glavno pošto, sem ga najprej desetkrat obšla, dvakrat prebrala in se zamislila. Nisem vedela, kaj nabiralnik pričakuje od mene. Bi bila morala kaj odposlati?...Mogoče je nagradna igra?.....Skrita kamera?.....Konec koncev ima poštni nabiralnik le eno znano opravilo in sicer zbiranje pošiljk!!! Sprijaznila setn se s to ugotovitvijo - dokler mi ni prišlo na ušesa, da gre za projekt italijanskega umetnika Davida Grassija. Davide nevsiljivo prodira v javnost s svojo idejo, dejanjem in mnenjem. Takšno vdiranje v okolje predstavlja drugačno obliko uveljavljenega "razstavljanja" umetnikovih stvaritev in ustvarja neposreden dialog med umetnikom in okoljem. Na ulico pošlje provokativno mnenje, ki zadeva denar. Denar je sveta vladar. Denar je središče pozornosti, okrog katerega se vse dogaja. Denar usmerja naše življenje, četudi naj ne bi bili odvisni od njega. Vendar smo in tudi umetniki so. Umetnikovo ustvarjanje je pogojeno z denarjem. Kljub temu je umetnik še vedno umetnik! Prav tako kot na odnos med umetnikom in okoljem njegov družbeno-ekonomski položaj Davide opozarja na sam način vzpostavljanja stika med umetnikom in javnostjo, tj. okoljem v katerem živi. Ko se boste srečali z nabiralnikom, ga vzemite kot nekaj, ka/ vas za trenutek zdrami. Mogočjygiijudi kakšno misel ali dejanje v vas. šlPI&leč pa vas ne prosi za denar. Nabiralnikinio nameščeni na šestii^^^^^h mestih v Ljubljani, ki se družb^^^^onomsko in kulturno razlilJflPrjlnlled seboj. Njihova vsebina bo ravnrf odsev teh razlik. Če vas zanima, kaj vse se bp na&ajalo v nabiralnikih po enomB^šttttm izpostavljanju na ljubljlhskih ulicah - vas 29. oktobra 1996 Gale|pSW Kapelica vabi na odprtje le-teh. .. 1 ZUHRAHANDANOVIČ - PA SESTNAJSTI NOVI ROCK Tudi letošnji Novi rock ni pravzaprav prinesel nobene pretirano nove skupine. Je pa vsaj približno opravičil svoje ime in obstoj ter se dokončno izkopal iz nekajletne krize v začetku devetdesetih, ko so k preplahu klicali že prav vsi slovenski mediji. Vtis o pristojnosti in nepristrankosti dela žirije se vsaj med prikrajšanimi skupinami in obiskovalci tudi ni pretirano izboljšal. Vendar letos zares slabih skupin sploh nismo videli. Novi rock je bil razdeljen na petkov (očitno manj pomemben) in na sobotni (zvezdniški) del. V petek so v Prešernovem Kudu pred komornim občinstvom zaigrali epski rockerji NIOWT, improvizatorski DAD CLARK & ALABANDA in popevkarska MISS EVENING. Sobotni del predstave se je začel z METROPOLIS (zvesto in kar nekoliko preveč odkrito kopijo MOTORHEAD); nadaljcval pa s pomursko crossover fuzijo ODPISANI, ki je nastala na pogorišču številnih sorodnih skupin. Preko domiselnih MAZE iz Krškega ter resničnih in energičnih novopunkovcev RACIJA (ki so še enkrat dokazali svojo neverjetno popularnost) se je Nova rockarija močno približala nastopom zanimivejših in privlačnejših tujih gostov. To je pomenilo predvsem daljše odmore med nastopajočimi. Zadnji slovenski bend je bil SPIRITUAL PYROTEHNICS, ki izhaja iz legendarnega slovenskega hardcore mejnika POLSKE MALCE. Vendar se bolj kot na njih naslanja na jugoslovansko new wave in rock tradicijo osemdesetih let. Stalnica Novega rocka so tudi hrvaški gostje, tokrat so to bili oživljeni TERMITI iz Reke, ki niso igrali že od leta 1981. Novi rock so zaključili obvezni tuji gostje, brez katerih eminentna slovenska prireditev očitno ne more preživeti. ROCKET FROM THE CRYPT so sicer odlični showmakerji, ki vehementno preigravajo vse možne različice r'n'r ritma (od kralja Elvisa in Ramonesov do .imm modernejših MTV stilizmov); na odru pa se sproščeno in neprisiljeno spogledujejo z glamourjem poznih petdestih. Zares zabavno. Ampak letošnjemu - v povprečju zelo mlademu občinstvu zadnji gostje niti niso bili preveč potrebni, kar je tudi dokazala s slabšo udeležbo pred odrom. ¦ ¦¦¦&&/>%% NIKOLA KLAŠNJA nekoč P.S.: Navkljub naši prizadevnosti fotografije niso uspele. KLUB K4 V petek, 20. 9. 1996 je prenovljeni Klub K4 znova odprl vrata in tako naznanil začetek nove sezone 1996/1997. ^it ED NURNBERSKIM IN KNJIGO Naslov spominja na prastare vice v stilu: kaj imata helikopter in "kandelaber" skupnega. Kaj ne veste? Z nobenim se ne moreš počesati. Knjiga in lijak pa vodita z uporabo do znanja. Samo poti do ..., sta različni. Dragi študentje, po znanje vam ni potrebno hoditi v oddaljeni Nurnberg, dobite ga že na Kersnikovi 4 v Ljubljani po zelo ugodnih in dostopnih cenah. V torek, 24.septembra je odprla Študentska založba pri ŠOU prvo pravo Študentsko knjigarno. Z besedami Lenarta Riharja študentskega ministra za založništvo in javna glasila: "V Študentski organizaciji smo se torej odločili, da postavimo svojo knjigarno. Prodajni prostor smo ponudili tudi drugim malim založbam z družboslovno in humanistično literaturo: Studia Humanitatis, Krtina, Analecta ter Znanstveno in publicistično središče. V Študentski knjigarni je tako na voljo več kot 240 naslovov. Študentom smo tako omogočili boljši pregled in hitrejši dostop do tovrstne obštudijske in študijske literature s študentskim popustom. Študentska organizacija založbam ne zaračunava niti najemnine nita rabata. Gostujoče založbe plačajo le prodajalca -študenta. In rabat? Ta se ustavi v študentskem žepu. Tako so vse knjige za študente v naši knjigarni cenejše za 30 do 50 odstotkov. Zadovoljni so študenti, ker nabavljajo literaturo ceneje. Zadovoljne pa so tudi gostujoče založbe, ki prejmejo izkupiček od prodanih knjig takoj." Če je bil kdo pred otvoritvijo slučajno v dvomih, kaj se v knjigarnah prodaja - mu je točno ob 19.29 Teater Gromiko odprl oči in predstavil prodajno blago - knjigo. Še iz dobrih starih časov smo navajeni, da je vse pomembne dogodke pospremil kulturno-umetniški program. Tokrat s predstavo "Kam knjigo?" v izvedbi že omenjenega gledališča in s predstavo Boljšjega teatra Labodje jezero. Ni kaj, fantje in dekle so navdušili polno pritličje na Kersnikovi 4 in uradno otvorili študijsko sezono 1996/97. Pa na branje! KARLA ŽELEZNIK - FF DUBROVNIŠKI FESTIVAL MITTELFEST Dubrovniški poletni festival, že 47. po vrsti, je po nekaj letih vojne skupaj s turisti Dubrovnik ponovno oživil. Staro ponosno mesto, ki ga je poznal cel svet je preživel vojno. Z veliko žrtvami, ajo je in danes ponosno stoji in že stoletja kljubuje. Pravijo, da Amerikanci niso vedeli za Jugoslavijo, poznali pa so Dubrovnik. Kdor ga še ni videl, naj si ga le gre ogledat. K njegovi zgodovini so dodani spomini in dokazi srbske in črnogorske agresije. Na to vas spominja posebne table ob vhodih v staro mesto, ki z večimi legendami razlagajo, kje in kako je bilo kaj poškodovano. Višek letošnjega festivaliSl je bilo gostovanje slavnega gledališča-\& MaMa iz New Yorka z njeno še bolj slavno ustanoviteljico Ellen Stevvart. Gledališčeka ]SdaMa je center obrobnega gledalilča, Itfer so dobili možnost za umetnllfciklii&žanje tudi evropski režiserji.|Uattej§ye sinonim za avantgardno gledališče šeltdesetih let. Gledališče je bilo Zaradi tega je mo obiskovati policij govorila o teh obi desno in levo lice neštetokrat storiti kartoteki. V Dubn gostovalo že pred se je rada vrnila. ohranila izvrstna v menzi cela ogle ki so jo tako navdu: Seveda je bilo vsej Ijeno ilegalno. Ellen Stewart redno e. S humorjem je am nastavila morala v policijski njeno gledališče ijsetimi leti, zato ji je v spominu 'bvedala je, da si je o se pražijo jetra, •j piker komentar. >ro, če pa ni bilo umetno kot v Ameriki. Predstava s katero se je predstavilo njeno gledališče je bil Ojdip. Stevvartovi je pred enajstimi leti grška vlada omogočila, da je raziskovala mit o Ojdipu. S svojo interpretacijo se je naslonila na mit, ki je približno 1000 let starejši od Sofoklejevega. V svoji verziji je jasno odkrila homoseksualni odnos ter poudarila osebno tragedijo posameznika. Med Grki je naletela na deljena mnenja. Kljub temu je bila plesna opera Ojdip premierno prikazana leta 1985 v Delfih. V plesni operi skuša večino stvari prikazati skozi ples, ki ga razume kot univerzalni jezik gledališča. Naslanja se na na buto tehniko pri čemer ji pomaga več koreografov. Prva koreografija je predstavljala ples konjev, ki se je razvila v orgijo. Podkrepila jo je s kostumografijo in ritmično glasbo. Delovala je zelo naravno, elementarno, skoraj brutalno, vendar je znala zadržati subtilnost in eleganco. Razvoj mita je spremljala glasba, vse do končne slike, ko Ojdipa vstopi v svet bogov. Nekaj posebnega je bila njena izbira prostora, kjer se je plesna opera predstavila v Dubrovniku. Izbrala je naravni ambient, majhen zaliv pod trdnjavo Lovrenac, kot scena pa so ji služile tudi pečine, čeri v morju in morje samo. KARLA ŽELEZNIK - FF Letošnji MittelFest, festival srednjeevropske umetnosti, se je odvijal od 20. do 28. julija, kot vedno v italijanskem mestu Čedad. Z bogato srednjeveško arhitekturo je Čedad že sam po sebi nekaj posebnega in vsem navdušencem ponuja naravne kulise: hiše iz prejšnjih stoletij s starinskimi detajli in elementi zidave, Hudičev most ter kamniti mestni tlak. Posebno poglavje bi si zaslužila tudi izvrstna italijanska kuhinja in njene nikoli pozabljene jedi. Letošnji festival je potekal pod geslom identitete, ki naj bi združevala različne poglede, tradicije, kulture in zgodovine različnih pokrajin in ljudi znotraj področja srednje Evrope. Na festival me je povabila skupina EN-KNAP, ki je gostovala s predstavo STRUNA in ŽELO - prvi dotik. S svojim nastopom so še enkrat navdušili in kasneje se je izkazalo, da so bili v gledališko-plesnem delu festivala daleč najboljši. Naslednji dan je bila na sporedu tiskovna konferenca z Iztokom Kovačem koreografom in plesalcem EN-KNAPA. Moram priznati, da je bila izbira njegove sogovornice precej neposrečena. Starejša plesna kritičarka ni znala najti bistva predstave in je z vprašanji na slepo poskušala teoretizirati. Sicer je italijanska kritika prepričana, da sodobno slovensko gledališče opušča besedno izražanje in se raje izraža s plesom, podobo, gesto in glasbo. S tem se je strinjal režiser Dušan Jovanovič, ki je v Čedadu predstavljal Evropski mesec kulture v Ljubljani in dodal, da gre po njegovem za stagnacijo. Razmišljanje je končal z optimizmom, ker upa. da se bo vse obrnilo nazaj k besedi. Festival je gostil tudi ljubljansko Koreodramo, ki se je predstavila s Shizophrenio v režiji Damirja Zlatarja Freya in v izvedbi Josipe Lisac, Pavleta Ravnohriba in Stanislave Bonisegna. Kot gostja festivala sem si ogledala še nekaj predstav, ki so se izgubljale v raznih filozofskih razmišljanjih in dokazovale skorajšnji konec stoletja in to na dolgočasen, neinovativen način. Kje si "ta prava" dekadenca? Kar se tiče gledališkega dela festivala bi omenila edino še predstavo plesnega teatra Ikarus iz avstrijske Koroške, z naslovom Marija Teresija. Predstava se je poigravala z biografijo slavne vladarice, katere reforme poznamo tudi na Slovenskem. Njeno ime je sinonim za dobre stare čase in blagostanje. Z odlično glasbo Borisa Kovača je predstava, kljub neizpiljenim koreografskim delom, ter s funkcionalno sceno in veliko humorja, dobro zaživela. Poseben gost festivala je bil gospod Balanescu s svojim kvartetom. Prepolno čedadsko cerkev so navdušili z ognjevitim muziciranjem, da je ta od njih znova in znova zahtevala dodatke. In ker je vsega lepega konec, je to pravilo veljalo tako na koncertu kot na festivalu. KARLA ŽELEZNIK - FF FESTIVALSKI BAZAR Slovenija se poleti sprevrže v deželo festivalov. Kot bi hoteli tuje razvpiteže (Avignon ali Edinburgh) na vsak način preseči vsaj s tem. Ker spadamo Slovenci (številčno) med narode na samem robu izumrtja, naj bi vsakršen elitizem od festivalskih dogajanj odpadel. Že po pravilu. Kot krepka izjema se temu s svojimi zasoljenimi cenami upira le ljubljanski Festival, ki se zdi ustvarjen posebej za petičneže in zato skorajda obvezan do vaj v zapiranju vrat pred nosovi običajnih smrtnikov. K sreči pa je ponudba ostalih festivalov pisana na žepe skromnejših globin. Mariborski Lent v skladu z mestno proletarsko tradicijo velikodušno odpre vrata po načelu "za vsakogar nekaj". V Metliki te brez ovinkarjenja enostavno "povabijo na grad", gledališke obsedence pa zgledno vzburja in predvsem finančno dosega že koprski Primorski poletni festival. Sploh tiste, ki namesto romarske poti na Kanarske otoke raje izberejo taborjenje nekje v našem ljubem, domačem Piranskem zalivu. VSAKO TELE ŠE NI ZLATO In Primorci se tudi resnično (po)trudijo. Pod okriljem Festivala so pripravili celo tri lastne produkcije. A kaj pomagajo trud, dobri natneni in kvantiteta, če ni dodelane kvalitete? Cestno-gledališki "performans" Vlada Šava Dioniz se ni premaknil dlje od izpraznjenega razkazovanja. Večina smisla se je porazgubila neznano kam in ostal je le duh lovorjevih vejic, ki jih je prejel vsak gledalec ob poetično odišavljenem vhodu v ulice koprskega starega mesta. Tistim, ki so na letošnjem Exodosu uspeli uloviti Preročišča kolumbijskega režiserja Enriqua Vargasa, je jemalo dih ob predstavljenem amaterizmu "na horuk", ob katerem pogori še tako opevana dobronamernost. Koprsko dogajanje je bilo preočitno zgrajeno na ceneno posneti matrici Vargasovega potovanja skozi labirint in užitkov ob pokušanju hranljive jedače iz njegovega kotla. Zgodba je klicala v spomin starogrški kult. Dionizovega božanstva - sprožilca bakhantskih rituaiov - in nas skušala na ta način približati izvorom gledališča. Vendar je praksa teorijo (tudi tu) postavila na hladno. Od uvodnega prizorišča se sprehodiš do naslednje postaje in si vmes ogledaš nek^ij človeških mojstrovin, ki so si čas odtfgale posebej zate (npr. yuppie, ki se naslaja nad Playboyem; zvezana človeška klada nedoločljivega spola, ki upira svoj pogled v tla; fantalini, ki ob nenadzorovanem smehu "trpinsko" stegujejo roke izza rešetk...). Posvečenost "postajnega" teatra ostane otipljiva, razumljiva šele na peto žogo. Nato odtavaš malo nazaj pa levo, pogledaš na uro, potem spet malo desno do znamenitega vodnjaka, kjer opravijo nastopajoči s stegovanjem rok v prazno in masiranjem lastnih prsi nekakšno daritev... Malo zazehaš in pogledaš v julijske zvezde ter se slednjič vrneš na izhodišče. Morda pa se bistvo skriva v tem, da so na koncu ljubljanske poti delili nesladkani čaj, tokrat pa rdeče vino. Preveč uživaštva? Preveč slovenske zavezanosti zdravilni, rujni kapljici? AVANTGARDA Z ROKO V ROKI Z ENERGETSKO BOMBO LET 3 V znamenju črke F nas je s svojo različico Fedre dodobra "nafedril" zagrebški Teatar ITD. Bilo je nekaj zmrdovanja, navdušenja in celo spogledovanja. Režiser Ivica Buljan je uporabil mit o Fedri in njeni brezumni strasti do pastorka Hipolita in zgradil delo, v katerem je "združil antične duhove z občutljivostjo devetdesetih". Tragediji Jeana Racina in Marine Cvetajeve na isto temo je postavil ob stran oz. ju zlorabil, kolikor se mu je zdelo to potrebno. Fedra (fatalna Senka Bulič) lahko hlepi po lepo grajenem Hipolitu deškega obraza (slovenski azilant Robert Waltl) po mili volji. Vse je zaman. Hipolit se v slogu razvajenih vladarskih sinov raje zabava s svojimi mačističnimi služabniki, se jim pusti božati in objemati. Fedrino hrepenenje je le še zadnji krik patetike, ki ob Hipolitu nove dobe nima več kaj iskati. Bolj kot osrednji par kliče našo pozornost k sebi reška skupina Let 3, ki jo je doletela vloga antičnega zbora, izvirnih glasbenikov in scenografskega ozadja, v tem primeru zlitega z naravnim ozadjem vrta koprskega Pokrajinskega muzeja. Pevec Zoran Prodanovič - Prlja bi lahko med svojim uvodnim "bruhanjem" teksta, podloženim z značilno glasbo Let 3 (na najnižjih mejah slišnosti), dejansko prodajal energijo. Vendarle pa se nekdo s Prljevo pljučno kapaciteto ne more mimogrede razpočiti kot milni mehurček in posvečeni ambient obliti s hektolitrom žlahtne krvi. Zato je strah pred tem, ki napolni ozračje, kmalu odgnan. Če živimo v skladu s časom, ki avtorstvo gledališke predstave pripenja režiserju (pred dramatikom), nas inovativni pristop k znani temi navduši. Pristaši tradicije in sprenevedave morale pa Buljanu njegovega "posilstva" angelskega Hipolita in sprevračanja svetega mita ne bodo nikoli odpustili. Odločitev se torej ponuja sama. Ker bo ista predstava v sklopu gledaliških gostovanj v prihodnjem letu pustošila tudi po Cankarjevem domu, je torej množična odprava v CD le še vprašanje časa. "SILENCE IS GOLDEN" Avtorski gledališki projekt Tkanje, žametin samota Aleksandre Schuller in Romane Ercegovič pod pokro^el^Eo^fejHlj^ljar^^^M^-ale^^Fa^ovs^ drugačnega, izjemnega za vse vrs^^^usowAvt|riSvesta. Wudj&tke§Ti(nL|^^lj w3h| medsebojne vezi v tišini. Pogled,Hi^||iiiA.a ||bv^o v|e. Brez Ifciljl ^B^^|)r^S^^šneSako'i nasilja sploh. V pražnini^^^da^frzakon^aziT^lišine, v kafel^em riifee ne moti nikogar. Dve ženski v zamejenem prostoru iščeta pot druga k drugi. Pojavi se napadalnost, pojavi se krhkost, ranljivost, pojavi se želja po tem, da bi stkali skupne niti v odnos. Beseda bo lahko nastopila šele tedaj, ko bosta družno pobrali vse bisere z ogrlice, ki so popadali po tleh. Prej je nihče ne potrebuje. Ustanovita državo tišine, kjer se sporazumevata le s pomočjo tišine. Zvedavi pogledi občinstva govorijo o nabiranju nevoščljivosti do gluhih. Satnota ne more med nemimi ljudmi niti obstati. Mi, ki imamo govor za alfo in omego vsega človeškega sporazumevanja, si naposled zaželimo postati gluhi. Zgodilo se je nekaj, kar je v nas prebudilo celo to željo. Režiserka in dramaturginja oz. izvajalki v njunih osebah se pridružujeta Vitu Tauferju in Petru Handkeju - dvema častilcema tišine, o katerih je bilo govora že v prejšnjih številkah Tribune. Morda zaslišimo le še gromki aplavz. PRIMOŽ JESENKO - AGRFT INFORMATOR oktober 1996 L%fc"if Študentska organizacija Univerze v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel: 131 70 10, fax.: 319 448 http://www.sou. uni-lj.si DRAGA ŠTUDENTKA, DRAGI ŠTUDENT, ČETEZANIMA: KJE lahko najkoristneje zapravljaš čas, KAJ početi, ko se ti nič ne da, KAKO preživeti prvi študijski mesec, ZAKAJ ti v ŠOU Informatorju ponujarao čudeže. Ne verjemi v čudeže. Zanesi se nanje. ŠTUDENTSKI SERVIS Borštnikov trg 2, Ljubljana Uradne ure: pon. - pet, od 7,00 do 14.ure pon. in sreda od 14.30 do 17.ure dežurstvo: tor. in čet. od 14.30 do 17.ure V času dežurstva ne vpisujemo novih članov in ne podaljšujemo članskih izkaznic! TEL: 125-55-00, fax.: 221-244 V bližino Študentskega servisa te pripeljejo avtobusi št. 6, 1, 9 in 3. Najbližji postaji sta pred Filozofsko fakuiteto in pred Dramo SNG. HOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO OKTOBRA ODPIRA ŠUDENTSKl SERVIS DVE NOVI POSLOVALNICI V LJUBLJANI IN SICER V ŠTUDENTSKEM NASELJU ZA BEŽIGRADOM [Kardeljaeva pl.) IN V ROŽNI DGLINI (Cesta 27. aprila ) ! NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO Zaposlitve Povprečne cene študentskega dela so med 360 in 1000 SIT/h, odvisno od vrste, zahtevnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je najnižja urna postavka od 900 SlT/h navzgor. Počitniškega vzdušja na ŠS ni več, kar pomeni, da je na voljo precej več zaposlitev in večina iskalcev kljub precejšnjemu povpraševanju delo tudi dobi. Najpogosteje so na voljo naslednja dela: - Za fante: trženje, bolj ali manj zahtevna strokovna dela, delo v skladišču, selitve, razkladanje, kurirska dela, različna anketiranja, akviziterstvo, prodaja mesečnih nalepk ... Za fante so bolje plačana dela oddana sproti, ostaja pa delo izven Ljubljane, strokovno delo in zastopniška dela - terenska prodaja. - Za dekleta: poučevanje, delo v administraciji, lažja ročna opravila (zlaganje v kuverte, lepljenje etiket), prodaja, čiščenje , strežba, anketiranje, inštruiranje... Za dekleta so ves čas na voljo predvsem dela v zahtevnejši administraciji, prodaji, strežbi, čiščenju in akviziterstvu. Dela, ki prihajajo na ŠS beremo in oddajamo večinoma sproti, zato je potrebno na primerno zaposlitev čakati v prostorih ŠS (največ možnosti za pridobitev zaposlitve je med 7. in 13. uro). Med 10. in 11. uro si lahko privoščite malico, saj v tem času ne oddajamo del, razen v primeru, ko želi naročnik dobiti študente takoj. V vrsto čakajočih za delo je sicer vpisanih precej kandidatov, toda večina jih vendarle ne čaka ves čas na delo. Poleg tega imajo prednost pri oddaji zaposlitev tisti, ki gredo iz vrste, kar pomeni, da imaš precej možnosti, čeprav si vpisan v vrsto med zadnjimi. Kdor v dveh mesecih ne vzame dela prek okenca zaposlitve, avtomatično izpade iz vrste, zato naj se vanjo vpisujejo le tisti, ki trenutno res iščejo delo ! Dela, katerih ne uspemo oddati sproti, objavljamo tudi na informacijskem ekranu (touch screen). Na njem so v času uradnih ur Študentskega servisa ves čas na voljo tudi številne informacije o delovanju ŠOU. Tako lahko s pritiskom na ekran dobiš informacije o trenutnih cenah prehrambenih bonov, prostih stanovanjih, dogajanjih na športnem in kulturnem področju, delovanju Mednarodne študentske pisarne, Študentskega servisa in še marsičem. Banka podatkov Za dela, ki zahtevajo posebna znanja (računalništvo, znanje tujih jezikov...) kličemo študente tudi na dom, saj jih iščemo iz naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu izpolniš vprašalnik na osnovi katerega dobitno potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boš vpisal, več možnosti imaš, da dobiš zanimivo delo !!! Denarna pomoč Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoČ v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša 30 % od zajamčene plače v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Študentskega servisa. Trenutno višina posojila je 10.140,00 SIT. Posredovalnica sob V prostorih Študentskega servisa deluje tudi' posredovalnica sob. Ponudba stanovanj oz. sob je trenutno kar solidna, kar je predvsem posledica večjega povpraševanja v začetku novega šolskega leta. Stanovanjske enote med katerimi prevladujejo eno oz. dvoposteljne sobe, so na voljo v vseh ljubljanskih občinah, nekaj pa tudi izven Ljubljane. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 200 DEM + tekoči stroški, garsonjer in stanovanj pa od 400 DEM mesečno navzgor. Posredovalnica sob deluje od pon. do pet. od 8. do 14. ure. Informacije o razpoložljivih stanovanjih oz. sobah dobite na informacijskem ekranu v času uradnih ur Študentskega servisa! ¦ ŠS-POSLOVALNICA KERSNIKOVA 4 Kadarkoli se želiš izogniti gneči ne spreglej... poslovalnice, ki se nahaja na Kersnikovi 4, v pritličju levo! V poslovalnici lahko hitro dvigneš ali oddaš napotnico, podaljšaš člansko izkaznico in dobiš številne informacije (o nakazilih, napotnicah...) v zvezi s poslovanjem Študentskega servisa. Telefonske informacije: 131-70-10 URADNE URE: PON. , SRE. TOR., ČET. PETEK 8.30-14. in 14.30-17. ure 8.30-14. in 14.30-16. ure 8.30 do 14. ure ¦ OSTALE POSLOVALNICE 1. &S - POSIOVALNICA VRHNIKA Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, tel:754-565, fax: 754-575 URADNE URE: PON.,TOR.,ČET. 9. - 13. SREDA 12. - 17. PETEK 9. - 12. 2. ŠS - POSIOVA1.NICA RIBNICA Gorenjska cesta 7,1310 Ribnica, tel., fax.: 860-710 URADNE URE: PON., SRE., PET. 8. - 12. TOR., ČET. 14.-18. 3. ŠS - POSrOVALNFCA GROSUPL.IE Taborska 2 ,1290 Grosuplje, tel., fax.: 761-019 URADNE URE: PON., TOR.,SRE., ČET. 13. - 17. PETEK 9.-13. 4. ŠS - POSI.OVALNICA KOČEV.IE Trg zbora odposlancev 41, 1-330 Kočevje, tel. 855-939, fax: 855-634 URADNE URE: PON., SRE., PET. 14. - 18. TOR., ČET. 8. - 12. Na podlagi 19. in 21. člena Volilnega pravilnika Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so razpisane VOLITVE ZA MESTA POSLANCEV V ŠTUDENTSKEM PARLAMENTU ŠOU, ki bodo v sredo, 23. oktobra 1996, v volilnih enotah, kjer se voli 3 ali več poslancev, in v četrtek, 24. oktobra 1996 v vseh volilnih enotah. Postopek kandidiranjapža m^ta poslancev v Študentskem parlameitu se (|"ične v ponedeljek, 9. 9. 1996 in konča v četrtero^^fPlO. 1996. Kandidirajo lahko študentje Univerze v Ljublj««ii, ki imajo po Študentski ustavi volilno praviccf ^^^djdatura tnora vsebovati potrdilo o vpisu za te^^^^idijsko leto 1996/97 ter pravilno izpolnjen obrazec^ kandidaturo. Kandidaturo mora kandidat osebna od^atjjna Volilno komisijo ŠOU ob predložitvi indeksPraPlillbne izkaznice, najkasneje do četrtka, 17. 10. 1996. R|ilrobnejše informacije in obrazce za kandidatuw^||IWnfe pri Volilni komisiji ŠOU, Kersnikova 4, LjubljanaT^febJa 101, od ponedeljka do petka od 11.00 do 13.b^4|el.': 061/131-70-10, interna 280). ' • --*&*• VOLILNE ENOTE 01. UL AKADEMIJA^fGLAJ^O (UL AG) - 1 LIŠČE, RADIO, FILM IN 02. UL AKADEMIJA*Z TELEVIZIJO (U, 03. UL AKADEMIJ (UL ALU) - 1 04. UL BIOTEHNIČNA 05. UL EKONOMSKA 06. UL FAKULTETA Z 07. UL FAKULTETA Z (UL FDV) - 4 08. UL FAKULTETA Z (UL FE) - 3 09. UL FAKULTETA ZM NO UMETNOST ETA (UL BF) -4 ULTETA (UL EF) - 4 EKTURO (UL FA) -2 BENE VEDE ROTEHNIKO ALNIŠTVO IN INFORMATIKO (UL FRI) - 2 10. UL FAKULTETA ZA FARMACIJO (UL FFA) - 2 11. UL FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO (UL FGG) - 3 12. UL FAKULTETA ZA KEMIJO 1N KEMIJSKO TEHNOLOGIJO (UL FKKT)-3 13. UL FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO (UL FMF) - 2 14. UL FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO (UL FS) - 3 15. UL FAKULTETA ZA ŠPORT (UL FŠ) - 2 16. UL FILOZOFSKA FAKULTETA (UL FF) - 4 17. UL MEDICINSKA FAKULTETA (UL MF) - 3 18. UL NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA (UL NTF) - 2 19. UL PEDAGOŠKA FAKULTETA (UL PEF) - 4 20. UL PRAVNA FAKULTETA (UL PF) - 3 21. UL TEOLOŠKA FAKULTETA (UL TEOF) - 2 22. UL VETERINARSKA FAKULTETA (UL VF) - 1 23. UL FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET (UL FPP) - 3 24. UL VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO (UL VŠSD) -2 25. UL VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO (UL VŠZ) - 3 26. UL VISOKA UPRAVNA ŠOLA (UL VUŠ) - 4 27. VISOKA POLICIJSKO VARNOSTNA ŠOLA (VPVŠ) -1 28. ŠOLA ZA RISANJE IN SLIKANJE - 1 DOTACIJE: Študentska vlada ŠOU objavlja razpis za dotacije. Vprašalnike oz. vloge dobite na vseh INFO točkah ŠOU. ŠTUDENTSKA VLADA Študentsko vlado sestavljajo: 1. resor za kulturo, ki ga vodi Gregor Verč; (tor. in čet. 11.-12. ure), 2. resor za izobraževanje, ki ga vodi Nataša Juranji; (tor. 8.-10. ure), 3. resor za socialo in zdravstvo, ki ga vodi Franci Strajnar; (sre. 11.30-13.30 ure), 4. resor za založništvo in medije, ki ga vodi Lenart Rihar; (tor. 10.-12., čet. 8.-9. ure), 5. resor za šport, ki ga vodi Matjaž Pečovnik; (pon. ll.-13.ure), 6. resor za mednarodno sodelovanje, Blaž Strojan; (tor. 9.-11. ure), 7. resor za turizem, ki ga vodi Jernej Zajec; (pon. in čet. 12.-14. ure, )\ 8. resor za finance, ki ga vodi Matej Pirtovšek; (čet. 10.-12. ure), 9. predsednik ŠV pa je Gregor Macedoni (uradne ure po dogovž:tjlfrnio njegove notranje odzive pri sprejemanju sporočila. ,v ,fž c) Navadno nas spoznanje samo prešine. Pravimo, da pride in gr^HCe jo v tistem trenutku izpovemo, smo jo uspeli posredovati. V kolikor pa za^lftte&s pisanjem, nam v času pripravljanja pisala in papirja misel rada zbledi. ¦?$&*?¦ 2. Vsak ima svoj način izražanja. Ta nekomu ustreza, drugi je-uo njegp ravnodušen, tretji odklonilen, četrti to vzame kot žaljitev. 3. Različna čustvena doživetja oziroma že sami medsebojni o| vplivajo na pravilno razumevanje določene izjave. 4. Velikokrat je težava tudi zaradi našega ne dovolj bogategaj 5. Splošna ovira je lahko poslušalčeva omejena sposobnost rz pomembno ga zaklada. mevanja: Vzrokov zanj je zopet kar nekaj, največkrat je dovolj le eden ali celo samo nepopolnost le-tega. Naj ta razmišljujoči prispevek pomaga pri posredovanju dejanskib zamisli. SLABO-DOBRO Najprej o dvigu in padcu: Za vzpon je potrebno veliko naprezanja, truda, (po)trpljenja, časa, darovanja sebe; padec pa je "preprost" in hitro (s pospeškom) vse poruši. Ljudje smo zelo vpeti v dviganje in padanje; takšen odnos imamo velikokrat tako do stvari kot tudi do človeka. Strma je pot prijateljstva, napake pa seveda lahko hitro pridejo. Kdor je bolj dejaven - več dela, pri svojem početju naredi tudi več napak. Padec pa sledi. Njegov vzrok je največkrat število napak, ne pa odnos teh v primerjavi z dobrim. Primer: Naredimo pet dobrih stvari in eno slabo (5:1). Nato povečamo storilnost in pozorneje spremljamo svojo dejavnost: 50 dobrih stvari in 5 slabih. Odnos med dobrim in slabim je večji (10:1), vendar ljudje bodo (v večini) rekli: "Kar 5 napak je naredil, pojdimo stran od njega." Ne pomislijo pa na 50 dobrih stvari (nedejavna odklonilnost). Ali z drugimi besedami: Zakaj ne gledamo, koliko je dobrega (nedejavna pritrdilnost)? Zakaj nič ne storimo, da bo manj slabega (dejavna odklonilnost)? Zakaj ne pomagamo, da bo več dobrega (dejavna pritrdilnost)? Podjetniki: Tekmovalnost je smiselna zaradi preseganja, ne pa metanja polen pod noge. Ali nismo vsi mi podjetniki načega življenja in sveta, v katerem živimo?! Storimo že nekaj v smislu dejavne pritrdilnosti. Lovrič Anton- Teološka fakulteta BESEDA O DR. TRSTENJAKU Kdor rad zahaja na razna študentska srečanja in seminarje, ki obravnavajo problematiko in spoznavanje človeka v vseh njegovih razsežnostih, bo prav kmalu ugotovil, da med skorajda rednimi obiskovalci nekdo manjka. Nekdo, ki je pogosto sedel "nasproti" in je bil vedno pripravljen na odgovor, na izzive, ki so prihajali s strani poslušalcev in sogovornikov. Nekdo, ki je v ostrih dialogih, ki so tako značilni za energičnega in entuziastičnega duha študentov, našel pravo besedo s katero je pomirjal pogovorno nerodovitnost in na svojstven način razvnemal človekovo iskreno željo po znanju in napredku. 29. septembra nas je zapustiljjdcademik-dr. Anton Trstenjak ali kar preprosto Anton Trstenjak, saj nam je bil navkljub svoji veličini tako blizu, ker se je neprenehoma trudil, da bi bil človeku res človek. V svojih delih in svoji veličini bo ostal vedno med nami, vendar pa bo ostala praznina, ki jo bo zarezalo pomanjkanje neposrednih stikov preko katerih je tako močno izžareval dobrohotnost in vedrino uma, še najbolj pa je v teh srečanjih brstelo veselje do življenja in človeka, dasi je tako mnogokrat rad poudaril, da človek, čeprav razumna, žal ni razumna žival. Poleg štipendijskega sklada Antona Trstenjaka regionalnega značaja, bomo študentje vseh strok v njegovi dediščini lahko iskali navdihov in poti do zdravega razuma, človeka in zdravega patriotizma, ki zna pravilno ovrednotiti položaj in dušo svojega naroda. K njegovim nasvetom se bomo zatekali pri mnogih vprašanjih, še najbolj pa takrat, ko bomo želeli približati človeka človeku Zato bo njegov duh med nami še dolgo močno prisoten, zbledel pa pravgotovo ne bo nikoli. MOJA LJUBEZEN VID PEČJAK Svojo ženo sem spoznal že zelo daleč nazaj, leta 1948. Stara je bila 17, jaz pa 19 let. Živela sva v mladinskem domu v Bohinju. Vendar kakšnih stikov nisva imela. Pravo spoznavanje je bilo na jezeru, ko sta z nekim fantom plula z jadrnico. Prišlo je do nevihte. Plovilo se je prevrnilo in padla sta v vodo. Bilo je zelo mrzlo. V takem primeru se lahko reši le zelo dober plavalec. Ko sem to videl, sem sepiahajli na obali. Imel sem tudi čoln, s katerim sem odveslal do njiju in ju rešil. Tako sem jo spoznal, rešil življenje. Zanimivo je pravzaprav to, da sem ženi večkrat rešil življenje. Bi Bledu? ledu, je po je pot sem j MALA SOI.A SPOLNl: LJUBE/.Nl IGRA PRSTOV Pripravlja: PeterKock krat - ko l, na dila po o vratu se do,jaz pa zjf lase in obleko in jo potčgnil ven. Še enkrat sfetn ^eni rešil življenje, ko se je dušila. Hrana ji je zaostala v požiralniku. V tem primeru je potrebna |lo.yeka postaviti^ia glavo in ga stresti. O%auye^jla za kaj takšnega pjnefcžka. (Sem pa to enkrat^arediLpri svojem sinu.) Sp^faMfiStm se drugega navodila: Z roko moraš seči v usta in povleči hrano ven. Moja roka je bolj šapa, taka (jo pokaže) -kmečko velika. Vendar sem roko spravil do požiralnika; zgrabil sem fižol, ga premaknil in tako je zadihala. Po Bohinjski dogodivščini sva hodila skupaj nekako pol leta. Potem sva prenehala in se čez tri leta ponovno srečala... V zakon padeš, ne 'greš'. Počasi stopaš noter. Ko se zaveš, vidiš da si že na dnu. Ljubezen - to je brez dvoma nekaj velikega v življenju. Dejansko je človek osamljen jezdec, čeprav ga obdaja družba. Žena mu preko ljubezni pomaga premagovati to osamljenost. Gre pa tudi za zadovoljevanje spolnega nagona, kar je prirojeno. Preko čustvene ljubezni se lahko tudi mož in žena dopolnjujeta, velikokrat zaradi koristi . Vendar je to bolj redko v današnjem, sodobnem svetu. Možno pa je. PISMA BRALCEV Napet duh v napetem telesu ali ... umirjen duh v sproščenem telesu. Enostavno rešitev predstavlja nežna masaža. Vsakomur je všeč, če ga masiramo; najlepše pa je, če to storimo z ljubljeno osebo. Najprej je potrebno, da imamo dovolj časa in mir (izključimo telefon, zvonec...). V stanovanju poiščemo najugodnejše mesto. To je lahko postelja, divan ali preproga, ki ga prekrijemo z rjuho. Pred samo masažo priporočamo kopanje ali vsaj tuširanje. Topla voda sprosti telo, prekrvavi in pripravi za nežne ljubeče dotike. Potrebujemo še temu primerno olje - pri tem upoštevamo, kateri vonj ustreza partnerju. Masaža poteka po celotnem telesu. Strogih pravil - kje z njo začnemo - ni. Velikokrat najbolj boli hrbet. Nasploh pa priporočamo začetek pri stopalih. Masiramo z nežnimi krožnimi gibi; lahko samo s prstom ali s celo roko. Pomembno si je tudi oblikovati občutek, kako močno pritiskatno. Ena roka naj bo neprenehoma v stiku s partnerjevim telesom. Za bolj dlakave dele telesa uporabimo več olja. Za celotno masažo naj velja: Ne smemo dajati občutka, da se ves čas držimo nekih togih pravil za to početje. Vsaka masaža naj bo dogodek zase, partner naj se vedno znova prepusti razpoloženju. Splošno načelo pravi: Močnejši pritiski ustrezajo masiranju zadnjice, nog, rok; previdnejši pa moramo biti pri obrazu, vratu, prsih, trebuhu... O masaži je bilo v raznih priročnih knjigah že kar nekaj napisanega. Ti nam posredujejo podrobna navodila, tehnike. Vendar naj na koncu poudarim: Pri vsej telesnosti je bistven pretok ljubezni. PAMFLET O UREDNIKOVI OSEBNI LEGENDI Nekoč, ko so bili časi svinčeni in je bila edina barva rdeča, je nastala Tribuna, časopis zavednih študentov. Čudni časi so bili tedaj, časi nezaupanja in tesnobe. Ljudje so govorili tišje, saj so vedeli, da vsakomur prisluškujejo. Nihče ni zaupal nikomur, še najmanj pa novinarjem, kajti le-ti neustrašni bojevniki resnice so bili tedaj še nebogljeni in prestrašeni. Toda moti se, kdor misli, da je bilo vse pod popolnim nadzorom. Ne, še malo ni bilo tako, zakaj obstajala je skupina neodvisnih študentov, ki je pod vodstvom drznega Urednika herojsko zavzela študentsko Tribuno in ji v kratkem času priskrbela slavo neslutenih razsežnosti. Tribuna, neodvisni časopis! Tribuna, režimu nevaren časopis! Tribuna, zaplenjeni časopis! so vpili poulični prodajalci in vznemirjali javnost. A oblast se ni kaj prida vznemirjala... Kmalu so se pojavile zlonamerne, neresnične govorice, da gre za skriven državni projekt "BOTER-I". Seveda so lažnivce takoj utišali, kar pa javnosti ni pomirilo. Nasprotno! Zaradi vedno bolj samostojne uredniške politike, katere glavni krivec je bil ravno naš neodvisni Urednik, je del javnosti začel izgubljati potrpljenje in zahteval odločno kaznovanje krivih. Oblastniki so bili v precepu. Razjarjeno delavno ljudstvo je zahtevalo prepoved Tribune, s čemer bi bil projekt onemogočen (kajti kot vedno so bile govorice tudi tedaj točne - projekt je obstajal). Oblastniki so torej staknili svoje sive glave ter se modro odločili za začasno zamrznitev. Tribune namreč! Neuklonljivega Urednika so postavili za urednika neke manj znane revije. A glej, tudi Mlada revija je pod njegovim vodstvom dosegla velikanski uspeh! Objavljali so celo vojaške skrivnosti, zaradi česar je del javnosti doživel živčni zlom. Oblastniki so ugotovili, da so jim stvari ušle z vajeti. Strasti so bile že tako razgrete, da je bila tajna policija prisiljena v aretacijo četverice preveč zagretih Mladcev, ki pač niso bili seznanjeni s projektom "BOTER-I". Tedaj je mnogo ženskih src trepetalo tudi nad usodo Urednika, a očitno je bil ta tako novinarsko neodvisen, da mu niti možje v usnjenih plaščih niso (pri)šli do živega. Vodil je študentsko Tribuno, jo zaradi pritiska javnosti zapusil in zdaj je kazalo, da ga čaka ista usoda.. Zgodovina pa je šla svojo pot; nič več ni bilo tako, kot je bilo. Ljudem so bile dovoljene sanje, zgodila se je demokracija in tudi novinarji so spoznali, da so svobodni. A s prihodom svobode so ljudje pozabili na težke stare čase, pozabili so na junaškega Urednika. Le-ta se je zaprl vase, bil je zelo nesrečen. Še posebej ga je potrla trajna zamrznitev projekta "BOTER-I". Pa je včasih tako brezhibno deloval! In ko je zagrenjeni Urednik nekega poletnega dne videl razpis za glavnega in odgovornega urednika Tribune, mu je srce začelo hitreje biti. Pred očmi so mu vstajali znani prizori: skrivne seje, zaupniki, zaplembe, diskreditacije, likvidacije - po potrebi tudi fizične... Nenadoma se je zavedel poslednje priložnosti (?) vzpostavitve razmer, kakršne so zanj nastale daljnega jesenskega jutra, ko je k njemu prišel sam vodja projekta in modro(oko) zaukazal: "Roberttino, ti boš urednik.." DEJAN STEINBUCH, Ljubljana KLEMEN PETROVČIČ, Ljubljana NUJEN POZIV VSEM OBUPANIM SLOVENCEM Vse Slovence - ki obupujete in ste se znašli na nevarnem robu obstanka - nujno pozivam: Potrpite! Osamosvojitev je bila vesel dogodek; nato pa so se stvari razvijale tako, da smo vsi bolj ali manj razočarani. Vendar se moramo ob tem zavedati dvojega: - zunanja sprememba repubiike v samostojno državo še ni dejanska sprememba bistva in vsebine; - stvari je potrebno vzeti v roke in jih voditi naprej, čeprav... Vendar: Pred nami je nova Nova doba. Bliža se z naglimi koraki. Narod bo postavil svojo usodo sam. In tudi vi - ki obupujete - ste del komaj dvomilijonskega naroda. Skušajte se tega zavedati! Če storite tisti usodni korak, izgubite vi, vaši bližnji in tudi celotna narodna skupnost. In ravno vi - ki obupujete - ste naš posebno dragocen sestavni del. Kajti na robu brezna ste se znašli, ker ste občutljivi. Ravno takšni ste zmožni največje ustvarjalnosti. Pomembni ste s svojim hotenjem po popolnosti. In še to; ti ljudje postanejo duševno in moralno močnejši od drugih. Zavedajo se lepote in smisla bivanja. Hvaležni - ker so se rešili - razvijejo izredno pripravljenost za delovanje. Potrpite torej, zamotite se s čimerkoli, začnite delati karkoli smiselnega ... in počakajte, za božjo voljo - počakajte! Med nami je še vedno nekaj možnih osebnosti, ki so ohranile upanje. So tudi dovolj daljnovidne, da vidijo luč na koncu predora. Poiščite jih, oprite se nanje -zagotovo vam bodo radi pomagali. Ta poziv izročam v objavo vsem slovenskim časopisom in revijam, radiu in televiziji. Nič ne dvomimo, da ga bodo vsi objavili. (op. ur.: Objavljamo v skrčeni obliki.) VITAL KLABUS, Ljubljana in Slovenci, ki jim gre zares >izšla je prv-a knjig-a zbirke KOBA PiuKVIRILIO i %> y pro^du Stojarra Polk-s in I s sppamnf:'^bxk-Lado Jan^a S t.p4l|ovca i > ^bsag 174 •¦rtrinin cana e-TMD-.DD SHS ., -| z* 5tu4A > i ŠPU - Štu-d-antska zaLožt* > 1 t * Paathovnovd 1/1 > f 1DDD Ljublj^n^ > t*l- Dbl EID 33E > Tfilatsks Dk.1 cčt blA - Mohorjeva družba Celovec Poljanska 97, Ljubljana, telefon: 061/301-097 Predstavlja knjižne novosti Velika stvarna knjiga o Koroški Sto barvnih fotografij, 240 strani, 6.615,00 SIT Vse knjige Mohorjeve družbe iz Celovca dobite v vseh knjigarnah po Sloveniji ali na našem sedežu na Poljanski 97 v Ljubljani. (t.mm ,. ¦^tvp- V5E NW0& "TTttKOVl NEfREGLEDNIH RAVNlU, -?** ^*iter- Kl, TAKO Se %DI, SK16PAJO PD6LED, ________________KlEKDe V KlEStCOMŽMOSTI. ^s^^ EKMOMERMO TOK&AVAHJE OfičSEMGEV MED S76TU0BMIMI PERUTM!. Vremenske razmere ostajajo nespremenjene. V območju visokega zračnega pritiska priteka k nam s šibkimi severovzhodnimi vetrovi topel in suh zrak. Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje bo še vedno ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden. ZMENEK: Dne 14. 8. 1986 sem spoznal srečo svojega življenja. Sončil sem se na plaži; prišla si k meni in me vprašala^ če lahko... Jaz sem rekel: "Seveda," in že si začela. Imaš dolge vitke lase (v kolikor si jih nisi postrigla), povezane v rep. Oči so ti zastirala sončna očala, ki si jih kupila v Lanterni. Edino - kar je ostald po slovesu -" je bil pozdrav. Ker pa sem se ponovno spomnil nate -in ne bi želel, da ostane samo pri tem - me prosim zopet poišči. "ŠE VEDNO ZALJUBLJEN" David Ipaveč" STVARJENJE FAKULTETE 1. DAN: V začetku je Bog ustvaril fakulteto. Fakulteta pa je bila pusta in prazna. Zato je Bog ustvaril še oddelke. In videl je, da je dobro. 2. DAN: Bog je rekel: "Bodi predavanje!" In bila so predavanja, drugi dan. 3. DAN: Na predavanjih je vladal dolgčas, vse je bilo tiho in mirno. Bog je rekel: "Naj bodo počitnice. In izpiti naj ločijo čas med počitnicami in predavanjem." Bog je videl, da so počitnice prav dobre. 4. DAN: Bog je rekel: "Naj bodo profesorji in naj prižigajo znanja v glavah študentov. In zgodilo se je tako. 5. DAN: Bog je rekel: "Naj mrgole v indeksih študefltov ocene od šest do deset. Tako je Bog ustvaril' ocene. Bog je blagoslovil desetke in rekel: "Množite s ter napolnite indekse študentov." Bog je videl, da je to dobro. 6. DAN: Bog je rekel: "Naredim dekana po svoji podobi in sličnosti; naj gospodari študentom in profesorjem!" Tako je nastal dekan. Bog je rekel: "Ni dobro dekanu samemu biti. Ustvaril mu bom tajnico." In Bog je ustvaril tajnico. 7. DAN: Vse je bilo dovršeno in Bog je sedmi dan počival. Rekel je: "Študent naj šest dni študira, sedmi dan pa naj urira." In blagoslovil je fakulteto, študente, profesorje ter dekana, ki jim je gospodaril s svojo tajnico. (Prim. lMz 1 - 2, 4)