Letnik IV. J Qiasnik A sggfl Williams. »Proklet naj bo nevernik,!« —je kričal hodža in se pihal preko rame, da se ga ne prime greh. Kan je stavil še važno vprašanje: »Zakaj si prišel v naš kraj ?« Da, zakaj ? Lahko bi bil ostal doma, pa bi ne bil zdaj oropan in razbit ... Ko je izvedel kan, da hoče gospod Williams v Indijo, je vprašal porogljivo: »Vlada tudi tam ženska?« »Kraljica Anglije je tudi kraljica Indije,« — je ponosno dejal Anglež, toda kan je siknil zaničljivo: »Lažeš!« in učeni Timor je vzkliknil: »Ni mogoče! Dežela, ki jo je premagal Nadin in ki jo je vladal Džingis - kan, ne more biti pokorna hčeri nevernikov! On je praded vseh laži!« «Laže, laže!« — so vpili vsi. Kan je premišljeval. Ker ni prišel do zaključka, je vstal, da odide, ali gospod Williams ga je ustavil govoreč: »Zdaj naj pa jaz vprašujem: Zakaj si me ujel in oropal ? Naša dežela ni v vojni s tvojo. Daj mi moje stvari nazaj in dovoli mi, da odidem.« Vse je okamene-lo. Kan zopet ni vedel, kaj bi. Rekel je: »Bomo videli. Naš gost boš. Pošljem ti sadja in velblodjega mleka in ovco mastno-repo. Imej se dobro!« Omar je mignil dvema možema, ki sta spremila gospoda Williamsa v kolibo, namenjeno takim gostom in se prepustil potem veselju, da pre-motrita s kanom plen. Pred vsem so o-gledali, kar je imel Anglež pri sebi. Ura, britvica, nož, belež-nica in druge malenkosti , ki jih potnik navadno nosi s seboj, so vzbudile veliko zanimanje vseh, ali občo pozornost je vsrkala vase knjiga risb, v kateri je narisal gospod Williams zanimivosti iz svojega potovanja. Zlobno so se smejali Tur-komani slikam sovra-ženih Perzovin vzklikali: »Glejte, glejte! Tu je zopet tak lažniv rdečeglavec! . .". Čudovite stvari! . . . Glejte konja, uzdo s vali so zdaj eno zdaj drugo. Drugi so odprli srečno mali kovčeg in so jemali iz njega stvari, o katerih ni vedel kan, in niso vedeli oni, čemu da so. Obračali so in ogledovali in stikali za užitno stvarjo, ki bi utešila njih lakomnost. jenja še nikoli! Najbolj jih je spravil iz sebe razložljiv posteljnjak, ki je bil z medi in se je svetil v solncu kakor samo zlato. Kan je mislil, da ima same zlate droge. Smešen je bil prizor, ko so raztezavali in postavljali posteljnjak. Ta je vlekel sem, drugi tja, postavljali so vse narobe in niso mogli dognati, čemu bi to bilo. Kan je zatulil: »Kje je Inglis? — Spravite ga hitro sem.« Gospod Williams je postavil posteljnjak, razgrnil žimnico in razširil zagrinjalo. Vse je zijalo. Kan se je polastil slovesno postelje in izjavil, da bo to odslej njegov prestol. Rjuhe mu bodo plašč in prešito odejo bo nosil konjar pred njim. Nato so odpravili gospoda Williamsa. Kan je premišljeval na postelji sede, kaj naj dela novi, gotovo spretni in umni jetnik. Mignil je-učenemu Timurju k sebi: »Za kako rabo je Inglis ? Zna upravljati velblode ali ovce ? Zna tkati preproge ali šotorno platno ? Zna sejati in obdelovati polje? Zna jezditi za plenom, ubiti človeka? Ti si videl svet, povej, kaj naj dela ?« (Dalje.) Tadej Košciuszko, poljski junak, rojen 1. 1746.; udeležil se je vstaje 1. 1791.—92.; 1. 1794. je sam stopil na čelo poljskim vstašem, se slavno bil z Rusi in jih premagal, pa so kesneje (4. junija) Rusom prišli na pomoč Prusi in ga potisnili v Varšavo in oblegali; 10. oktobra so ga Rusi ranjenega ujeli in zaprli; 1, 1796. ga je car Pavel izpusi.il.— Umrj je 1, 1817.; grob mu je v Krakovski stolnici v Galiciji. Ta je požrl močno poprano gobovo za-kuho, drugi je klical preroka na pomoč, ker si je opekel usta in grlo s popriko, tretji je izlil vase steklenico črnila in ga vrgel skoro iz sebe , , . Takega razbur- aiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm... Razrto. ......UIUIIUHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIG Poljske kmetice v svoji pestri narodni noši. Svarilne sanje. Lincoln, predsednik Združenih držav, je svojo rodbino zelo ljubil, vsak večer je iskal pri ženi in otrocih oddiha po svojem mučnem državniškem poslu. Nekega večera je bil mračen, žena ga ljubeznivo vprašuje, kaj ga teži; nekam nerad jo je vprašal; »Veruješ v sanje?« »Ne,« — se je nasmehnila gospa in on se je razveselil: »To me tolaži, kajti meni se je nekaj neprijetnega sanjalo.« Žena in otroci so silili v Lincolna, naj pove, kaj se mu je sanjalo. Dasi nerad, je vendar pojasnil: »Sinoči sem šel pozno vkraj in sem kmalu zaspal. Takoj se mi pritakne, da je okrog mene čudno tiho, samo od daleč sem slišal pritajen jok. Zdelo se mi je, da sem vstal, ker mi je bila tihota mučna, in da sem šel po stopnicah navzdol.' Pa nisem ušel mučni tihoti, bila je po celi hiši, vendar sem slišal vedno bolj razločno jokanje. Stopim v sobo v pritličju in vidim pare, polne vencev in cvetja. Mrliča nisem videl v obraz. Bile so tam straže in polno žalujočega ljudstva. Vprašam vojaka, kdo je umrl. Reče mi: »Predsednik. — Morilčeva roka ga je pobila,« — je jokalo ljudstvo. Zbudil sem se in občutil tako grozo, da ne morem povedati, zaspal nisem več in ves dan me je spremljal spomin na te sanje. Veseli me, da ne veruješ v sanje, sicer bi mislil kmalu, da kaj pomenijo.« Lincoln je poizkušal, da pozabi in oma-lovaži mučne sanje, toda misel nanje ga je spremljala povsod. 14. aprila 1. 1865. je igralec Booth ustrelil Lincolna. Ko je izvedela gospa Lincolnova, da je njen mož mrtev, je vzkrik-nila: »Njegove sanje!« In legla je tesna tihota na predsedniško palačo, iz sob je prodiral jok žene in otrok, v sobi v pritličju je stal krasen mrtvaški oder in ljudstvo se je gnetlo okoli mrtvega velikega državnika. Kdor zna, zna. Ob času carja Nikolaja I. je bil pri carskem gledišču v Petrogradu komik, Martinov po imenu, ki je znal jako dobro posnemati carja. Nekega dne je hotel Martinov k carjevemu gledališčnemu upravitelju, da si izposluje dopust in pomoč za potovanje. Ko čaka v spre-jemnici, vstopi car Nikolaj in ga praša, kaj tu dela. Martinov pove carju, kje ga čevelj žuli, in car mu reče: r »Pojdite z menoj, bom jaz za vas govoril.« gonijev. In sredi sobe miza za pisanje, okrog Stopila sta v ministrovo poslovalnico in nje z usnjem obiti naslanjači. Samo knjig še car je rekel ministru: »Prosilca sem vam pri- ni bilo. Šel je v knjigarno in rekel ravnodušno: vedel,« nato pravi Martinovu: »Zdaj me mo- »Rad bi si napravil knjižnico.« — V knjigarni rate pa posnemati.« Martinov je bil nekam v zadregi in se je obotavljal: »Ne morem, veličanstvo, ker potrebujem tudi carske obleke.« »Tu moja čelada,« — je rekelccar. Martinov si dene čelado na glavo, se vzpne, postavi desno nogo kakor v tek, vzdigne glavo in reče z glasom, ki je bil čisto podoben carjevemu: »Svetlost, kako ste kaj zadovoljni z Martinovim?« Ne da bi pričakoval odgovora, sname čelado, se naredi kakor da je knez upravitelj, in odgovori: »Izborno, veličanstvo I« Nato je Martinov zopet pokril čelado in ukazal: »Ako ste res zadovoljni z Martinovim, moj dragi knez, pa mu nakažite tisoč rubljev in mu dajte tri mesece dopusta.« Kot upravitelj se je priklonil: »Se takoj zgodi, veličanstvo,« Car se je od srca nasmejal in je upravitelju naročil, da izpolni, kar mu je Martinov ukazal. Knjige na metre. Sedanja vojna je obogatila mošnjico mar-sikogar, ki je prav reven v duhu in srcu. Tako je vsta ltudi v Budimpešti nov milijonar, ki se je ustanovil v moderni palači in je imel celo vrsto sob in slug. In vendar je bilo njegovo srce vznemirjeno. Večkrat je bil bral o ne- omikancih, ki so se si. lili med boljšo družbo, a so kazali s svojim govorjenjem, da ne spadajo med njo. Nevednost je pač nekaj, česar denar ne pokrije. Milijonarjeva skrb se je še povečala, ko je prinesel delavski list zbadljivo novico o bogatašu, ki si je zgradil v najlepšem delu mesta vilo, ki pa ni imela knjižnice! Strašno! Naš milijonar se je zgražal nad tako neomikanostjo in sklenil je, da si preskrbi knjižnico, ki bo prekosila marsikatero. Posebno sobo odloči za knjižnico, prav kakor je slišal, da imajo rojeni velikaši in po umu veliki možje. Knjižnica je bila pripravljena. Ob stenah so segale police do stropa, zagrinjala so jih zelena svilena zagrinjala, les je bil maha- veliko razburjenje. »Kake knjige ? Politične, Enaka služba. Naddekana Vaclava Hockeja (f 1808) z Zgornje Police je nekoč njegov škof vprašal, koliko mu župnija nese. Vaclav Hocke je pa odvrnil: »Moja župnija meni prav toliko nese Z italijanskega bojišča: Težavno prevažanje topov po strmih pobočjih v Južnih Tirolah. gospodarske ali leposlovne vsebine ?« Milijonar je bil v zadregi — odgovarjal je: »Ne vem . . . Naredite kakor veste — jaz potrebujem za petdeset metrov knjig.« — Knjigarnar je bil tudi v zadregi; »Ne razumem, kako mislite ? . .« »To je vendar preprosto: Ukazal sem, da mi naredi mizar štiri police, vsaka polica po štiri poličice — po tri metre in pol — torej potrebujem knjig za petdeset metrov.« Dobil jih je vezane v usnje in v platno. Zdaj se je uteSilo omike željno srce. kakor Vaši Milosti vaša škofija.« »Kako to?« je škof vprašal. Hocke je pa pojasnil; »Nese mi namreč ali nebesa ali pa pekel, kakor pač ravnam!« Bo že dognal. Gospod štabni zdravnik je zdravil vojaka, ki ga je vkljub vsem opominom trdovratno nagovarjal samo z besedo »gospod doktor«. Štabni zdravnik je vse mogoče poizkušal, da bi napeljal vojaka, naj bi ga nagovarjal po vojaški šarži. Nekoč pride generalni zdravnik Jutranji opravek naših vojakov v Ukrajini. k vizitaciji in štabni zdravnik mu potoži, kak križ ima s tem vojakom. Dobrovoljni gospod ga posluša in razsodi: »Ljubi gospod štabni zdravniki Le zdravite tega vojaka mirno naprej — bo že sam izprevidel, da niste doktor.« nimuniiiiii Raztreseni učenjaki in umetniki. Dunajski dramatik Ferdinand Ray-mund je šel, zamišljen v svoje načrte, pogosto v najhujšem dežju z dežnikom pod pazduho, ne da bi ga razprostrl. — Francoski učenjak X. je razpoložil med obedom časnike, ki jih je hotel čitati, kot servijeto in si jih položil na kolena, servijeto pa je zičkom, ki je vanj zapregal psa. Enkrat je pa psa na voziček posadil, sam je pa voziček vlekel. Svojo zmoto je opazil, ko ga je njegov gospodar z bičem ošvrknil. — Profesor Ks., znamenit matematik, je videl pred univerzo v Berlinu kočijo. Njeno zadnjo steno je imel za tablo. Stopil je prednjo, vzel kredo iz žepa in začel pisati. Zelo velika gruča ljudi se je hipoma zbrala krog njega. Tedaj pa je kočija odšla, profesor je pa ostal na svojem mestu in zmeden gledal za njo. Gledalci so se krohotali in profesor ž njimi. — Učenjaki so dognali, da je raztresenost povsem moška lastnost in nikdar ženska; ženske zato niso nikoli raztresene. -•5* 3 O •oa <3 > S - S S frs o >CJ ID N g 3 § -S 0 s 1 £ S >o .ta iS t 2 ca tO oo S 1 2 držal pred seboj kot časnik in vanjo gledal. — Lord Derby je bil imenovan ministrom, pa je pozabil iti k seji ter je šel v svoj klub. — Lord Balfour je ravno sedel k zajtrku, pa so mu naznanili, da je pozabil it« k seji. Takoj je poskočil, obdržal vilice v roki in brez klobuka tekel po ulicah na veliko veselje vsega ljudstva proti ministrstvu. — Mejni grof H e 11 as je šel z lova in se je ustavil v gostilni. Svojega konja je privezal za vrata. Ko se je okrepčal, je imel svojega konja za tujega in jo je peš domov tolkel. — Grof K, je šel po poroki kmalu na izprehod in je srečal nekaj prijateljev, ki so ga izpraševali, kako se njegovi ženi kaj godi. Ves začuden je grof odvrnil: »Saj še nisem oženjen!« — Tedaj pa se je spomnil, da se je oženil, in da bi svojo zamudo popravil, je brž hitel, da svojo ženo pozdravi, in šel proti svojemu stanovanju. Toda šel je na stanovanje, ki je je imel najeto, ko je bil še samec, pa se je po poroki iz njega izselil. V stanovanje se je bil že naselil novi najemnik in grof je šele sedaj spoznal svojo zmoto. — Kralj vseh raztresencev je bil vojvoda Proto di Maddolini, ki je šel v Rimu na izprehod, pa si je mesto cilindra del na glavo — nočno čepico. Vdrugo zopet je imel na glavi pač cilinder, na sebi pa — nočno haljo. — Neki Amerikanec je vozil na trg z vo- .. J „ 1 je sr< dstvo, ki po-Jrramuaoi mlaja rast las, tako da rdeči, svetli in osiveli lasje in brada dobijo trajno temno barvo. Ena steklenica s poštnino vred K 3*25, po povzetju stane 45 viti. več. RudllOl voda? ki"bleda lica Zt naredi nežno rdeča. naredi nežno rdeča. Učinkuje čudovito I - Ena steklenica s poštnino K 2-45, povzetje 55 vin. več. iiniiiininii Domače stvari. MimJ alllllllllllll.........——..................m..........................„„,imiltllllHa Jedila brez masti. Porova juha. Operi tri lepe pore, odreži nitje pri glavi in vrhe in razreži na prst debele kose. Krompirja deni še epkrat toliko, podmeti in popopraj ali zabeli s prežgano moko. Porova solata. Debeli por razreži na pa- lec velike kose, kuhaj 10 minut v kropu, ocedi in ohladi. Zmešaj kapljo olja z žlico gorčice, žlico sladkorja in žlico kisa in zabeli. Daj poleg nezabeljenega krompirja. Porova omaka. Nekaj lepih porov razreži in operi na drobno in pari na masti, dokler ne zarumeni, potem opraši s krompirjevo moko, praži še malo in zalij z juho. Okisaj ali deni kisle smetane. — Pripomba: TEŽKO, DA BI SE TAKO ZMOTIL. Naroča se pri: JAN GBOLICH, drogerija .Engel", BRNO it. 365, Moravsko. ______ „Za psa vendar! — kako me oni-le sestradani siromak neumno ogleduje; gotovo misli, da sem lačna, ko vidi mojega mršavega hrta." Por je treba vselej opariti preden se kuha, ali pa odliti prvo vodo, sicer lahko škoduje občutljivemu želodcu. Porove jedi so najboljše zalite s suho juho. Korenjeva juha. Pol kg rumenega korenja skuhaj na poldrugem litru vode, pretlači korenje, deni nazaj v lonec, osladi in posoli, podmeti in okisaj. Zelenina juha. Dva zelenina gomolja razreži in kuhaj na litru vode, nareži v juho še par krompirja, malo zeleninega listja, posoli, podmeti in okisaj. Malo popra, para-dižka in česna naredi to juho prav okusno. Paradižnikova juha. Paradižnik operi v mlačni vodi, razpolovi in pari brez vsake druge vode, dokler ne nastane gost močnik; potem pretlači zalij in osladi nekoliko, okisaj z limono ali kisom in zabeli s kockami. Ko je vrelo dobrih pet minut, zakuhaj kruh, rezanec ali karsibodi. Podmeteš tudi lahko. pilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH imunim...................................iiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil Skrben. Učitelj (pravi Petrčku, ki ne zna): »Do jutri se moraš to naučiti; sicer naj bom pa osel, če se do jutri res naučiš!« Prihodnji dan Petrček zopet.ne zna, in učitelj ga kara: »Zakaj se nisi za danes naučil?« Petrček: »Se nisem hotel, zato, da bi vi ne postali osel.« Dvoumno. Svinjski trgovec: »No Janez, ali imaš še kaj veliko dela s svinjami?« Janez: »Prav nič več, gospod, odkar ste vi odšli, nimam s svinjami prav nič več posla.« Izgubljena stava. Mozes in Aron sedita v kavarni, pa pravi Mozes: »Moj preljubi prijatelj Aron. Nekdo mi je pokazal umetelnost, ki je najboljša, kar sem jih doslej videl. Lahko cel škaf vode nate zlijem, pa ne boš moker.« »To je bedarija,« pravi Aron, »da bi tako reč naredil!« — »Nikar se tako ne usajaj,« ga zavrača Mozes, »takoj ti dokažem, deset vinarjev stavim!« Pa zastavita vsak deset vinarjev pri natakarju. Mozes vzame škaf vode, pa Arona od vrha do tal ž njo polije. »Za božjo voljo,« kriči Aron ves zasopel, »ali si znorel, ali si živina, divjak, jaz sem vendar ves moker.« »Tako?« se Mozes začudi, »potemtakem pa ne bo drugače, da sem stavo izgubil,« ŠPANSKE POVESTICE, Neki gospod je šel k neki gospej na obisk. Dasi mu je služkinja rekla, da je ni doma, se mu je posrečilo, da je videl njeno glavo v nekem ogledalu nasproti vhodu v salon. Uro pozneje je ta gospod našel gospo v hiši svojega prijatelja, pa ji je rekel: »Pravkar sem prišel iz vaše hiše in mi je •bilo zelo težko, da nisem imel sreče, da bi vas videl.« »Verjamem, dragi prijatelj, toda morala sem kar neutegoma z doma.« »Zelo neutegoma, da, zakaj niti svoje glave niste utegnili seboj vzeti, ki sem jo videl v ogledalu obednice.« »Lahko mogoče, sem tako raztresena.« * * Več mladeničev je skupaj obedovalo v neki gostilni. Eden med njimi je veliko pripovedoval o čudih, ki jih zna delati, dokler ga ni eden tovarišev ves naveličan takega poslušanja zavrnil: »Povej nam zdaj še eno reč, ki je ne moreš narediti!« »O, to je pa kaj lahko: plačati ne morem tega, kar sem pojedel.« * * Nekemu nadarjenemu možu, ki se je oženil z neko zelo lepo, toda malo neumno ženo, so znanci ponagajali. »Jaz je nikoli ne poslušam,« je odvrnil, »zadovoljen sem, ko jo gledam, kadar govori.« NIKAR. Nikar ne bodi jež, da človek ne ve, od katere strani naj te prime, da se ne nabode. Tiska in izdaja Katoliška tiskarna, Ljubljana.