Velikonočni sejem v Termah Približali običaje, ki zaznamujejo velikonočni čas V soboto pred cvetno nedeljo, 8. aprila, so v Termah Snovik v sodelovanju z Vero Prelovšek organizirali prvi Velikonočni sejem. Povabilu k sodelovanju na prodajno razstavnih stojnicah se je odzvalo kar dvajset razstavljavcev, ki so predstavljali izdelke iz gline, lesa, sena in žaganja, butarice, košare, jerbase, velikonočne prte in aranžmaje, voščilnice, zelišča, pridelke z ekološke kmetije in še mnogo zanimivega. Z vrsto aktivnosti, ki so jih pripravili v Termah Snovik, so želeli predvsem mlajšim približati običaje in navade, ki zaznamujejo veli- konočni čas. Več na 9. strani. Praznične prte za velikonočni čas, s katerimi lahko okrasimo mizo ali košaro z žegnom, je ročno izvezel Alfonz Kern iz Zg. Brnika, ki veze le ljubiteljsko za priložnostna darila sorodnikom in prijateljem, zato jih v Termah Snovik od njegove žene Marije in 10-letnega vnuka Lovra ni bilo moč kupiti. »V tolažbo« nam je Lovro korajžno zaigral na harmoniko. Ob 90-letnici dr. Nika Sadnikarja KAMNIK JE NJEGOVA VELIKA LJUBEZEN Pred dvema dnevoma, 19. aprila, je dopolnil 90 let pomemben kamniški mož dr. Niko Sadnikar, ki je dal svojemu mestu Kamnik neizbrisen pečat. Neprecenljivo je njegovo delo pri ohranjanju kulturne dediščine, še posebej bogate muzejske zbirke Sadnikarjevih in Maistrove zapuščine. Z iskrenimi voščili dr. Niku Sadnikarju ob visokem jubileju na bogati življenjski poti objavljamo najpomembnejše izseke njegovega življenja, ki smo jih strnili iz prijetnega pogovora pred njegovim jubilejem. Več na 7. strani. Na fotografiji: Dr. Niko Sadnikar obiskovalce zasebne muzejske zbirke v veliki rumeni hiši na Šutni z veseljem in izčrpno razlago popelje v svet čudovitih umetnin. Zasebna zbirka Sadnikarjevih je kot najstarejša in največja zasebna muzejska zbirka na Slovenskem poznana po vsej Sloveniji in v tujini. Posnetek je nastal ob našem pogovoru z dr. Nikom Sadnikarjem 11. januarja letos, ko je tudi nam razložil o slehernem predmetu. ‘‘Pri muzejski zbirki je najpomembnejše to, da obiskovalcem razložiš od kod izhajajo predmeti, saj le tako zbirka dobi kulturno zgodovinsko vrednost”, pravi dr. Niko Sadnikar. Na fotografiji je za njim kip sv. Mihaela - baročno delo iz leta 1740, reliefna levi v poznogotskem stilu prikazuje poklonitev treh kraljev, paž iz leta 1810 drži grb mesta Kamnik, spodaj ruske ikone iz 18. stoletjai prinesene iz Ukrajine. VERA MEJAČ Na OŠ Frana Albrehta peli in sejmarili V soboto, 8. aprila, sta OŠ Frana Albrehta Kamnik in upravni odbor šolskega sklada pripravila tretji pomladni sejem, na katerem so učenci in starši vneto prodajali svoje pomladne in velikonočne izdelke. Učenci so s pomočjo šolskih mentorjev izdelali yrsto praktičnih in dekorativnih jzdelkov, prav nič pa niso zaostajali njihovi starši, še zlasti mame so se izkazale z domačo peko. Prodaja je dobro tekla, denar pa so namenili v šolski sklad za pomoč socialno šibkim učencem, nakup električnega klavirja in dreves za ureditev okolice šole. V Športni dvorani pa je potekala tradicionalna revija pevskih zborov matične in podružničnih šol Prana Albrehta. Več na 8. strani. VERA MEJAČ * * « e* : * * Terme Snovlk-Kamnik d.o.o. §§ Molkova pot 5,1241 Kamnik £.arVjvJvV« L X tel: 01/ 83 44100, fax: 01/ 83 08 620 «**r tMMMHiH užrnov www.terme-snovik.si, ne-sndvik.si Bogatvaplavz si je prislužil Združeni komorni pevski zbor staršev in učiteljic OS Frana Albrehta. Skupaj prepevajo šele mesec in pol pod vodstvom učiteljice glasbene vzgoje Petre Zupin in to je bil njihov prvi javni nastop. ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA 01 a Kamnik vam ponovno omogoča 4br:r '■ g m ■aHEtMa dnevi dalmatinske kuhinje Od 27. aprila do 2. maja, vsak dan živa glasba z ansamblom Boduli z Brača. Sprejemamo rezervacije! 01/83 44 100 ZABAVA NA TERASI Sobota, 29.4. ob 20. Uri. SALON POHIŠTVA (dabor) Sedežne garniture in kavči -20% SPOMLADANSKA AKCIJA z ugodno ponudbo pohištva samo še do 20. maja! Brezplačna dostava do 20 km. Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev. Obiščite naš salon na Kranjski 3a v Kamniku, tel.: 051/399-577, 01/831-04-81 »01/839 44 04 1031 329-999 RF 3S ŠPORT TRGOM 10 SERVIS SPORTOE OPRERIE 3S ŠPORT d.o.o, Perovo 25 (na kamniški obvoznici), 1240 Kamnik Zabavala vas bo simpatična Tanja Žagar 2a dobro vzdušje bo skrbela tudi klapa Boduli. l lu‘uul3i iportII,inl VELIKA IZBIRA • KOLES in opreme • KOLESARSKIH OBLAČIL 'J • OBLAČIL ZA POHODNIŠTVO •OBUTVE pM mJzufui. O KAMNIŠKEM GOSPODARSTVU na 2. strani Anton Zorc, direktor podjetja Meso Kamnik: »Za Meso Kamnik se začenja povsem novo obdobje, ki ga bo zaznamoval drugačen, predvsem veliko bolj agresiven nastop na trgu.« Mateja Zore, direktorica podjetja Belinka Kemostik d.o. o.: »Usmeritev našega podjetja je perspektivna tudi na dolgi rok.« NAŠI POGOVORI na 4. strani O kamniškem zdravstvu z dr. Breznikom, direktorjem ZD Kamnik Z Mojco Drčar Murko, poslanko v evropskem parlamentu: »Evropska unija bo postala bolj enotna šele, ko bomo do nje vsi čutili večjo pripadnost.« KOLEDAR PRIREDITEV na 6. strani ŠPORT na 12. in 13. strani Pestra dogajanja - plavanje, odbojka, vaterpolo, gorski teki, karate, hokej in še kaj... Spoštovani Kamničani! Iskrene čestitke ob bližnjih praznovanjih -ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in prazniku dela 1. maju. Župan Tone Smolnikar OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA ČESTITAM IN ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE. MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Cvetoča pomlad v Arboretumu s tropskim pridihom Letošnja pomladanska razstava v Arboretumu Volčji Potok, ki bo vrata obiskovalcem odprla od 27. aprila do 2. maja, je že petnajsta po vrsti. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor Aleš Ocepek, so se kljub težavam z zimo, ki se je potegnila v pomladne dni, v Arboretumu potrudili in dobro pripravili. Program bo poleg razstave pomladanskega cvetja, ki se bo bohotilo na 30 hektarih površin, ter spremljajoče razstave vrtnarjev, drevesničarjev, vrtne opreme in predstavitve turistične ponudbe Podjetne regije (tu je vključena tudi občina Kamnik) ponudil zanimivo novost - razstavo v velikem steklenjaku. Otvoritvena razstava seje začela 16. aprila, poimenovali so jo Cvetoča pomlad pod steklom, saj lahko v steklenjaku, ki nudi zavetje pred neugodnimi vremenskimi razmerami, občudujemo 150.000 tulipanov, narcise, lilije in druge spomladanske cvetoče čebulnice, trajnice, grmovnice in miniaturna drevesa. V prihodnjih dneh se bo tej razstavi pod stekleno streho pridružil še drugi del, poimenovan tropski vrt. Tropsko rastlinje, orhideje in tropski metulji bodo glavne zvezde vrta vse do konca poletja. Raznolikost zanimivih cvetlic se bo spreminjala in dopolnjevala vsak mesec, prav tako kot v Arboretumu skrbijo, da je park za obiskovalce zanimiv skozi vse leto. SAŠA MEJAČ ARBORETUM VOLČJI POTOK RAZNIČNA RAZSTAVA 27.4. - 2.5. tulipani, metulji, orhideje, cvetoča pomlad pod steklom tel. št.: 01 831 23 45 www.arboretum-vp.si Naslednja številka bo spet med vami v petek, 12. maja. Članke oddajte do petka, 5. maja, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 10. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.mejac Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Vodenje podjetja Meso Kamnik je z novim letom prevzel Anton Zorc Za Meso Kamnik se začenja povsem novo obdobje Po upokojitvi Alojza Šuštarja je vodenje Mesa Kamnik po novem letu prevzel Anton Zorc, ki je na to funkcijo prišel iz skupine Farme Ihan in istočasno vodi tudi družbo Farme Ihan -MPR d.o.o. iz Šentjurja. Še pred tem pa je bil zaposlen v Mercatorju. Z vključitvijo v skupino Farme Ihan ter prihodom novega direktorja se v podjetju Meso Kamnik začenja novo obdobje, ki ga bo zaznamoval drugačen, predvsem veliko bolj agresiven nastop na trgu. Po besedah Antona Zorca je to nujno, saj se drugače ogromna investicija v nove proizvodne prostore podjetju ne bo povrnila. Anton Zorc, direktor podjetja Meso Kamnik: »V prihodnjih dveh letih bo Meso Kamnik postal predvsem ponudnik svežega mesa, medtem ko bomo predelavo ohranili v zelo majhnem obsegu, izdelovali pa bomo specialne izdelke, ki na trgu ne bodo imeli konkurence.« V vseh petindvajsetih letih, ko je podjetje vodil Šuštar, podjetje ni nikoli poslovalo z izgubo, lani pa se je to vendarle zgodilo. Zorc pravi, da je bila vzrok za izgubo ravno investicija v nove proizvodne prostore, ki po vrednosti dosega celoletno realizacijo podjetja. »Za nakup Mesa Kamnik smo se odločili, ker želimo ob pomoči njegove blagovne znamke na slovenskem trgu vstopiti v vse trgovske verige, ki so prisotne na našem trgu. Ob tem je treba dodati, da je blagovna znamka Meso Kamnik poznana predvsem v osrednji Sloveniji (v razdalji tridesetih ali štiridesetih kilometrov od Kamnika) in delno še na Obali, v drugih delih Slovenije pa je praktično neznana. S povezavo s Farmami Ihan se je torej podjetju Meso Kamnik trg bistveno povečal in sedaj moramo to priložnost kar najbolje izkoristiti. To nam zaenkrat tudi uspeva, saj letošnja prodaja že presega prodajo v istem obdobju lanskega leta. Pomembna novost je tudi to, da bo- mo odslej večino realizacije ustvarili s svežim mesom in le manjši del s predelanim mesom,« je povedal novi direktor Anton Zorc. Rezultatov, ki jih pričakuje ob koncu letošnjega leta, še ni želel napovedovati, vendar je prepričan, da Meso Kamnik z dosedanjim obsegom proizvodnje in načinom trženja ni imel možnosti za preživetje. »Najeta posojila, višji stroški amortizacije ter večja poraba energije zahtevajo bistveno večjo proizvodnjo,« pravi Zorc in dodaja, da bo podjetje z dobičkom spet poslovalo čez kakšni dve leti. Avstrijci nam prodajajo slovensko meso Kljub veliko večji proizvodnji v družbi Meso Kamnik zaenkrat ne računajo na prodajo na drugih trgih EU, po drugi strani pa se tudi poplave mesnih izdelkov tujega porekla na našem trgu ne bojijo pretirano. Razlike med okusi slovenskih in drugih evropskih po- trošnikov so, po besedah Zorca, dovolj močna zaščita pred tem, da bi evropska mesnopredelovalna industrija s svojimi izdelki dobesedno preplavila naš trg. »Našo prodajo v drugih državah EU pa ovira predvsem to, da smo tam povsem neznani. Edina možnost za naš prodor na tuje trge je tako povezava s trgovci in ker se slednji širijo v države nekdanje Jugoslavije, se bomo tja z njimi širili tudi mi in tam iskali možnost za prodajo. Ti trgi so nam tudi po okusu potrošnikov najbolj znani, vendar nas pri prodaji na te trge ovirajo razne oblike zaščite njihove domače proizvod- nje.« Tako kot na domačem trgu bo tudi pri prodoru na nove trge Meso Kamnik sodeloval z vsemi zainteresiranimi trgovci. Razmere na slovenskem trgu svežega mesa pa v zadnjem času vse bolj aktivno oblikujejo tudi avstrijski rejci, ki na slovenski trg pošiljajo svoje svinjsko meso ter meso goveda, ki ga odkupujejo tudi od slovenskih rejcev. Domači ponudniki so se na to odzvali s cenovno prilagoditvijo in kakovostnejšimi prodajnimi storitvami. Meso Kamnik bo v prihodnje predvsem ponudnik svežega mesa Blagovna znamka Meso Kamnik je bila doslej znana tudi po številnih mesnih izdelkih, ki jih je odlikovala zelo kakovostna surovina in tradicionalen način proizvodnje, toda podjetje je za vstop na trgovske police, po besedah Zorca, plačevalo (pre)vi-soke cene, zato je bila ta dejavnost precej nerentabilna. »Zato se zelo trudimo, da bi z nižjimi cenami vhodnih surovin izdelava teh izdelkov postala rentabilna. Ker pa je cenovni boj tudi tu zelo oster, si prizadevamo, da bi na trg poslali nekaj novih izdelkov, ki ne bodo imeli neposredne konkurence,« je povedal direktor Mesa Kamnik, vendar še ni želel razkriti, kakšne izdelke pripravljajo. Po njegovih besedah je slovenska mesnopredelovalna industrija v zadnjih letih naredila veliko napako, ker se posamezni obrati niso specializirali, ampak so vsi želeli delati vse in zato je slovenska mesnopredelovalna industrija danes tako nekonkurenčna. »Ravno zaradi tega smo se mi odločili, da se v prihodnjih dveh letih povsem preusmerimo v ponudbo svežega mesa, predelavo pa bomo ohranili le v zelo majhnem obsegu.« V tujini se na področju porabe mesa in mesnih izdelkov pojavljata predvsem dva trenda in sicer krepitev trgovskih blagovnih znamk na eni ter velika vlaganja v prepoznavnost blagovnih znamk posameznih pridelovalcev in predelovalcev mesa na drugi strani. »Pri nas pa kupci meso in mesne izdelke še vedno kupujejo predvsem skozi denarnico in ne skozi želodec. To je sicer žalostno, a tako je. Res je, da en del potrošnikov finančno težko poveže začetek meseca s koncem, toda nizke cene privabljajo praktično vse, tudi premožnejše potrošnike. Zato se prodaja samo tisto, kar je poceni in ne tisto, kar je bolj kakovostno.« Znižati so morali tudi stroške dela Novi direktor Mesa Kamnik pravi, da so bile pred njegovim prihodom plače nekaterih zaposlenih glede na učinkovitost njihovega dela previsoke, zato so jih v začetku letošnjega leta znižali na raven drugih podjetij v panogi. »Vendar pa smo zaposlenim povedali, da je bilo znižanje plač enkratno dejanje zato nadaljnjega zniževanja plač ne načrtujemo,« je še povedal Anton Zorc. ZORANJEREB vabimo vas na proslavo um mu »on w«** sreda, 26. april ob 19. uri DOM KULTURE KAMNIK slavnostni govornik: dr. Rudi Rizman Pogovor z Matejo Zore, direktorico podjetja Belinka Kemostik d.o. o. Usmeritev našega podjetja perspektivna tudi na aolgi rok O tem, kaj se v zadnjih letih dogaja v podjetju Belinka Ke-mostik, kamniška javnost ne ve prav dosti, zato smo se odločili, da s Skofjeločanko Matejo Zore, ki podjetje vodi že poldrugo leto, opravimo pogovor in podjetje malce podrobneje predstavimo okolju, v katerem deluje. Po tistem, ko je Kemostik v devetdesetih postal sestavni del skupine Belinka (odtod tudi sedanje ime Belinka Kemostik d.o.o.), je pred petimi leti podjetje podpisalo še pogodbo o dolgoročnem sodelovanju s Savo Kranj in na podlagi te pogodbe je bila v Belinko Kemostik prenesena proizvodnja lepil iz Save in Teola. »Dve leti pozneje, v letu 2003, pa smo njuno celotno dejavnost razvoja, proizvodnje in trženja lepil tudi odkupili in s tem našo prodajo povečali za približno 60 odstotkov. Nato smo predlani kupili hrvaško podjetje Meta-kem ter tja prenesli zlasti delproizvodnje lepil na osnovi topil, doma pa smo obdržali preostalo proizvodnjo izdelkov s topili ter izdelkov brez topil. Medtem smo pridobili tudi certifikata ISO 9001 in ISO 14001, ki potrjujeta, da ne izpolnjujemo samo zahtev kupcev ampak se odgovorno vedemo tudi do okolja«, je o razvoju podjetja v zadnjih letih povedala direktorica Mateja Zore. Po njenih besedah je bilo argumentov, ki so govorili v prid vstopa Kemostika v skupino Belinka več, med najpomembnejšimi pa je izpostavila koncentracijo lastništva, stabilizacijo pogojev za poslovanje in izkoriščanje siner-gijskih učinkov. »Z vstopom Kemostika v skupino Belinka smo združili trženje, zaradi česar se je število zaposlenih v Kemostiku sicer zmanjšalo za tretjino, vendar je postavilo poslovanje podjetja na bolj zdrave temelje. Vedeti je namreč treba, da se je podjetje zaradi velike navezanosti na jugoslovanski trg po razpadu Jugoslavije znašlo v precej nezavidljivem položaju. Ker smo trženje združili z Belinko, se je individualna obravnava naših kupcev seveda nekoliko zmanjšala, kar se je sprva odražalo tudi v padcu prodaje, vendar smo ta primanjkljaj kmalu nadomestili z nekaterimi novimi promocijskimi prijemi in aktivnostmi.« Pomemben pečat je dal podjetju v zadnjih letih tudi finančno zelo zahteven investicijski cikel, v okviru katerega so proizvodnjo posodobili in uskladili z zakonskimi zahtevami, povečali požarno varnost v proizvodnih in skladiščnih prostorih, posodobili pa so tudi informacijski sistem. »S temi vlaganji smo našo obstoječo lokacijo pripravili za nadaljevanje proizvodnje, saj je zaenkrat ne nameravamo zapustiti. Resda nam tu primanjkuje prostora za širitev, ampak ta problem rešujemo v sodelovanju s hčerinskim podjetjem na Hrvaškem, kjer imajo prostora še dovolj,« pravi Zoretova. Začetek sodelovanja z avtomobilsko industrijo Lansko leto je dogajanja v podjetju najbolj zaznamoval izredno Mateja Zore, direktorica podjetja Belinka Kemostik: »Naše podjetje se po številu zaposlenih resda uvršča med manjša, vendar je zaradi tega, ker se vse bolj usmerja v zadovoljevanje potreb vsakega kupca posebej, perspektivno tudi na dolgi rok. Zato si želim, da bi nas lokalno okolje bolj aktivno podpiralo pri naših naporih za ohranitev konkurenčnosti na vedno bolj zahtevnem trgu. V tem primeru bomo lahko več prispevali tudi v občinski proračun in odprli kakšno novo delovno mesto.« velik skok cen naftnih derivatov, ki so osnova skoraj vseh njihovih surovin, višjih proizvodnih stroškov pa niso mogli v celoti prenesti na končne uporabnike. »Drug, prav tako zelo pomemben dogodek, je bil v lanskem letu podpis pogodbe in začetek proizvodnje plastisolov za avtomobilsko industrijo. Plastisoli so izdelki, ki ne vsebujejo organskih topil, in se uporabljajo za zaščito podvozij in drugih avtomobilskih delov. Doslej tovrstnih izdelkov v našem podjetju še nismo izdelovali, zato je to za nas povsem nov izziv. Sodelovanja z avtomobilsko industrijo se nismo lotili sami, ampak skupaj s slovenskim partnerjem, ki je za izdelavo teh izdelkov pridobil »know-how« in licenco znanega tujega proizvajalca. Čeprav smo mi v tem poslu samo proizvajalec, že čutimo izredno hude kakovostne, terminske in količinske zahteve, ki so značilne za avto- Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 21. 4. 2006. mobilsko industrijo. Kljub vsemu pa v sodelovanju z avtomobilsko industrijo vidimo našo priložnost tudi v prihodnje,« napoveduje Zoretova in dodaja, da se na to v zadnjih letih že intenzivno pripravljajo, saj so pripravljeni vlagati v razvoj novih izdelkov tudi za potrebe avtomobilske industrije. Pogovori s predstavniki evropskih avtomobilskih izdelovalcev so, po bese- S sosedi so v dobrih odnosih Konflikte, ki bi se lahko pojavili med podjetjem in lokalnim prebivalstvom, rešujejo še preden se pojavijo. Sosedje podjetja imajo namreč možnost, da v poseben nabiralnik oddajo vse svoje pripombe in predloge, ki se nanašajo na podjetje, vendar se - po besedah direktorice - v nabiralniku že lep čas ni pojavila nobena pripomba. Pa tudi pred kamniškim odborom Zelenih Slovenije rezultatov merjenja njihovih vplivov na okolje ne skrivajo in se z njimi redno sestajajo. dah direktorice, že stekli, vendar imen zaenkrat še ni želela razkriti. Drugače pa se velik del njihove proizvodnje proda izven EU, še zlasti v države na območju nekdanje Jugoslavije. »Z našim vstopom v EU so prenehali veljati bilateralni trgovinski sporazumi naše države z državami nekdanje Jugoslavije, zato so bile v teh državah za slovenske izdelke ponovno uvedene carine. Zaradi tega smo del naše proizvodnje - kot že rečeno - preselili v hčerinsko podjetje na Hrvaško. Seveda smo prisotni tudi na trgih EU, še zlasti na avstrijskem, nizozemskem, madžarskem, poljskem in slovaškem, vendar je na vseh izredno huda konkurenca, prodaja pa odvisna predvsem od prepoznavnosti blagovne znamke,« pravi Mateja Zore. »Naša blagovna znamka Neostik je daleč najbolj prepoznavna na trgih nekdanje Jugoslavije in nam tu predstavlja tudi določeno prednost pred konkurenco, medtem ko je na evropskih trgih veliko manj znana, zato bomo morali v pri- hodnjih letih v našo prepoznavnost še ogromno vložiti, čeprav so promocijske akcije izjemno drage.« Prihodnost vidijo v tržnih nišah Tržne niše, kakršna je že omenjena proizvodnja plastisolov, bodo v prihodnjih letih za Belinko Kemostik in njen nadaljnji razvoj velikega pomena. »Ena izmed tistih, na katere največ stavimo, je razvoj in proizvodnja lepil po meri posameznega kupca. To prednost pred konkurenti nam daje dejstvo, da smo manjši kot večina naših konkurentov, vendar zaradi tega tudi bolj fleksibilni in se lahko hitreje odzivamo na želje posameznega kupca,« pravi Zoretova in dodaja, da azijska konkurenca pritiska tudi nanje. »Ta pritisk sicer ni neposreden, saj se neposredno na trgu še ne srečujemo, pač pa se zaradi cenejšega dela v Aziji tja selijo naši kupci in potem tam kupujejo tudi lepila. Tovrstni izdelki namreč cenovno ne prenesejo prevoza na daljše razdalje.« Glede cene našega dela je Mateja Zore povedala, da tudi v strukturi njihovih proizvodnih stroškov cena slovenskega dela zavzema vedno večji del, to pa zato, ker izdelujejo veliko število izdelkov in jih polnijo v zelo raznoliko embalažo, kar onemogoča serijsko proizvodnjo in zahteva pretežno ročno delo. »Stroški dela nam predstavljajo veliko oviro tudi zaradi tega, ker nam ne dopuščajo, da bi število tovrstnih izdelkov še povečali. Predlani smo namreč našo ponudbo dopolnili s kar petnajstimi novimi izdelki za široko potrošnjo in jo nameravamo v skladu z možnostmi dopolnjevati tudi v prihodnje. Z nakupom Metakema smo si pri nekaterih izdelkih stroške dela že nekoliko zmanjšali in izboljšali cenovno konkurenčnost.« Do okolja se vedejo odgovorno Po mnenju naše sogovornice, ki razmere v kemični industriji zelo dobro pozna, saj je bila pred prevzemom vodenja Belinke Kemostika zaposlena v Savi, bodo v Evropi na dolgi rok preživela samo tista podjetja iz kemične industrije, ki bodo imela odlično urejeno področje ekologije. »V zadnjih letih smo dolžni izvajati bistveno več meritev in monito-ringov kot nekoč, zato je bila večina naših zadnjih investicij namenjena zmanjševanju obremenitev okolja. Poleg povečanja požarne varnosti smo namreč vgradili tudi sodobne prezračevalne sisteme in filtre z aktivnim ogljem, s tem pa naše emisije v okolje zmanjšali na minimum, saj so po ocenah strokovnjakov emisije hlapov iz naše proizvodnje manjše od tistih na povprečno veliki bencinski črpalki. Te investicije so sicer našo proizvodnjo nekoliko podražile, vendar se pomena ekologije dobro zavedamo, zato nanje ne gledamo kot na strošek ampak kot naložbo v okolje. Da se do okolja res vedemo odgovorno, pa nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da smo okoljski certifikat ISO 14001 pridobili že pred tremi leti,« je še povedala Mateja Zore, direktorica Belinke Kemostik. ZORAN JEREB Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/03 in 34/04) objavlja SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2006 1. Namen razpisa: Občina Kamnik v letu 2006 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, B) vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, C) vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, D) zamenjavo oken. 2. Višina razpisanih sredstev: 2.957.080,00 SIT (12.339,68 €) 3. Upravičenci: Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in: - so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih objektov, - so najemniki stanovanjskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije. 4. Pogoji za pridobitev sredstev: - Objekti, na katerih se izvajajo posegi iz 1. točke, morajo biti locirani na območju občine Kamnik in namenjeni stanovanjski rabi. - Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnim dovoljenjem za gradnjo. - Investicija mora biti končana po 17. oktobru 2005 (dokazilo je datum izdanega računa). - Sredstva se ne bodo dodeljevala za obnovo obstoječih naprav in oken. Prosilci, ki so jim bile v letu 2005 zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev neodprte vloge zavrnjene, lahko ponovno zaprosijo za dodelitev sredstev. Vloge morajo oddati na predpisanem obrazcu, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije razpisa za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2005. 5. Vloga za dodelitev sredstev: Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji, priložena ji morajo biti vsa zahtevana dokazila. Vloge morajo prosilci v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informa-cijski pisarni Občine Kamnik ali poslati po pošti. Na desni strani ovojnice mora biti napisan naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca. Neustrezno dostavljene ali nepopolno oz. nepravilno označene vloge ne bodo uvrščene v vrstni red prispetja, ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, v skladu s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT-UPB1) (Ur. 1. RS, št. 40/2004), kar znaša 850,00 SU oz 3.55 €. Rok za predložitev vlog je 15.9.2006. Obravnavane bodo vloge, ki bodo na Občino Kamnik prispele do datuma za predložitev do 10. ure. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog. 6. Merila in postopek za dodelitev sredstev: Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja: A) vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode: največ 17.000,00 SIT/ m2 (70,94 €/m2) vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 100.000,00 SIT (417,29 €) za celoten sistem, B) vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode: do 20% cene toplotne črpalke s hranilnikom tople vode, vendar največ 50.000. 00 SIT (208,65 €). C) vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso: do 10% cene kurilne naprave, vendar največ 150.000. 00 SIT (625,94 €). Kurilne naprave morajo imeti naslednje toplotno-tehnične karakteristike: - nominalni izkoristek mora biti večji ali enak 88%, - vrednost emisij ogljikovega monoksida pri nominalni moči mora biti manjša od 750 mg/m3, - vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m2, - kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave. D) zamenjava oken: največ 4.000,00 SIT/m2 (16,69 €/m2) vgrajenih oken oziroma 150.000,00 SIT (625,94 €) za celotno investicijo. Za pridobitev sredstev iz te točke morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: Toplotna prehodnost zasteklitve mora biti manjša ali enaka U W/m2K, toplotna prehodnost celotnega okna mora biti manjša ali enaka 1,4 W/m2K, okno mora biti izdelano pri certificiranem proizvajalcu oken. Odobrena sredstva bodo nakazana na račun prosilca. Po odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev. Sklep o dodelitvi sredstev bo izdala občinska uprava in ga posredovala prosilcem najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. Dopolnitev vloge bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena. Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala. 7; V razpisni dokumentaciji so navedena podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge. Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemno-informa-cijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Objavljena bo tudi na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si v rubriki »javni razpisi«. Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (tel. št. 8318-248, Mihela Veternik). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK Promocij sko-študijski obisk Kamnika in Term Snovik Pred dnevi je blizu trideset predstavnikov slovenskih turističnih agencij in novinarjev, ki spremljajo področje turizma, na povabilo Term Snovik obiskalo kamniško občino. V sodelovanju s Turistično informacijskim centrom so pripravili zaokrožen delovni program, v katerem so gostje spoznali zgodovinske in naravne danosti Kamnika z okolico, možnosti za odkrivanje neprecenljive dediščine, rekreacije in sprostitve v naravi. V novem, sodobnem TIC-u v centru mesta sta jim dobrodošlico izrekla župan Tone Smolnikar in Igor Kralj, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva, gostje pa so dobili kar precej zanimivih informacij in promocijskega gradiva o turistični ponudbi občine. Seveda so jih gostitelji popeljali na Mali grad - prepoznaven simbol našega mesta in k izviru Kamniške Bistrice, kjer so v domu okusili tudi domačo gostoljubnost, ki se je nadaljevala v Termah Snovik ob predstavitvi razvoja in ponudbe najmlajših slovenskih term. Z novimi zmogljivostmi apartmajskega naselja v maju še širše odpirajo vrata slovenski turistični prodajni mreži. Kot pravijo v Termah Snovik, pričakujejo konkretne odzive na pestre programe, ki so jih skrbno pripravili, saj se morajo uspešno kosati v hudi konkurenci slovenskega trga turistične ponudbe. Ob tem si želijo bolj aktivnega vključevanja raznolikih turističnih ponudnikov naše občine, ki bi v turizmu prepoznali svoje poslovne priložnosti. SAŠA MEJAČ Rezultati prikritega štetja uporabe varnostnega pasu Voznik in sopotnik na sprednjem sedežu pogosteje privezana Policisti PP Kamnik vsako leto opravljalo »prikrita« štetja uporabe varnostnega pasu, ko policisti v civilnih vozilih opazujejo promet in tako lažje ugotavljajo dejansko uporabo varnostnega pasu. Rezultati tovrstnih opazovanj so pomembni za analize dejanskega stanja prometne varnosti in s tem učinkovito načrtovanje izboljšav na področju prometne varnosti. Analiza štetja prometa v marcu je v primerjavi z decembrskim štetjem pokazala za približno dva odstotka več privezanih voznikov in sopotnikov spredaj, po drugi strani pa kar za deset odstotkov manj privezanih sopotnikov na zadnjih sedežih. To kaže tudi na pomanjkanje osveščenosti o tem, da potniki na zadnjih sedežih poskrbijo za svojo varnost z uporabo varnostnega pasu. Povprečno je na sprednjih sedežih privezanih voznikov 85,4 %, povprečje privezanih voznikov in sopotnikov na sprednjih sedežih skupaj 89,46 %, povprečje privezanih potnikov na zadnjih sedežih pa 75,55 %• V aprilu poostreni nadzori hitrosti in alkoholiziranosti V tem mesecu nas pričakuje še nekaj napovedanih policijskih akcij. Policisti PP Kamnik bodo namreč izvajali poostrene nadzore na območju Občine Kamnik in Občine Komenda glede alkoholiziranosti voznikov še 22., 29- in 30. aprila v večernem in nočnem času (zato ne bo odveč opozorilo, ko se odpravljate na kresovanje ali kakšno drugo zabavo). Ker hitrost vse preveč pogosto ubija, bodo na regionalnih cestah, v naseljih in v bližini šol preverjali tudi hitrost voznikov. Napovedujejo minimalno dva nadzora tedensko, še posebej naj bomo pozorni 28. aprila, nasploh pa vselej, ko smo za volanom. Policisti bodo nadzirali in seveda kaznovali tudi prehitro vožnjo motoristov, predvsem na relacijah, ki jih motoristi izrabljajo za adrenalinske užitke (Moste-Brnik, Kamnik-Ločica, Kamnik-Črnivec, Stahovica-Kam. Bistrica). Poleg teh poostrenih nadzorov bodo policisti izvajali tudi nadzore nad uporabo varnostnih čelad in varnostnega pasu, nad prevozi otrok in tudi nad ravnanjem pešcev v prometu. Torej, na cesti res nismo sami! SAŠA MEJAČ Občina Kamnik in Mestna godba Kamnik vabita ob praznovanju 1. maja na tradicionalno prvomajsko budnico po naslednji časovnici: 4.00 - Kamnik (Glavni trg) 4.10 - Kamnik (Zaprice) 4.20 - KS Duplica (Bakovnik-Tuš) 4.35 - KS Duplica (vila) 4.45 - KS Šmarca (Spodnji log) 5.15 - KS Volčji Potok (brunarica) 5.45 - KS Novi trg 6.05 - KS Tunjice 7.15-KS Motnik 7.45 - KS Špitalič 8.25-Zg. Tuhinj 8.35 - Šmartno v Tuhinju 8.45 - Srednja vas 9.10-Vrhpolje 9.40 - KS Mekinje 10.00-Godič 11.00 - Kamniška Bistrica Informacije o točnih lokacijah dobite tudi prek telefona: 041-202-912. Vi sprašujete, župan odgovarja J.M. iz Kamnika sprašuje, ali bo med prvomajskimi prazniki možen dostop z gondolo na Veliko planino? Že večkrat sem dejal, da kamniška Veronika najbrž ne domuje na Malem gradu, ampak na Veliki planini, saj vseh dvanajst let mojega županovanja iščemo možnosti, kako to planino, ki jo je tovarna Stol vrnila Občini Kamnik, oživiti in jo obrnem ohraniti v njenih naravnih danostih. Stoodstotno lastništvo Občine Kamnik, dolgovi iz preteklosti in nove investicije (dvosedežnica, napeljava cevi za vodo od Šimnovca do Gradišča) ter tekoči stroški za delovanje povsem bremenijo občinski proračun, sajje znano, da žičniški prevozi nikjer v svetu ne prinašajo pozitivnih rezultatov. Z uspešno izpeljano prisilno izterjavo pred dvema letoma smo nekoliko razbremenilipretekle obveznosti, a je vsako leto vproračunu potrebno zagotoviti za delovanje blizu 30 milijonov tolarjev. Zgodbe pa se začnejo zapletati, ko pride do okvar in nepredvidenih vlaganj. Veliko je bilo napletanj in zgodb, zakaj seje lanijeseni ustavila dvosedežnica. Po besedah direktorja družbe so ob koncu lanske poletne sezone ugotovili izredno hitro napredovanje obrabe pogonskega zobatega venca, zato so se zaradi varnosti odločili za ustavitev obratovanja. Zaradi dolgih rokov izdelave novega zobatega kolesa in ker ni bilo zagotovljenih sredstev, bo nov zobnik nameščen do konca tega meseca. Casza izdelavo je namreč skoraj pet mesecev, zato naprava v letošnji smučarski sezoni ni mogla delovati. Montaža je odvisna od snežnih razmer, saj zobatega kolesa (premer tri metre in teža 1250 kg) ni enostavno pripeljati na Gradišče in ga montirati. Vseje pripravljeno za montažo, v tem trenutku vodstvo družbe išče možnosti, kako novo kolo pripeljati na svoje mesto. Nova zgodba pa seje začela konec marca na nihalki. Izven rednega obratovanja, ob prevozu sprevodnika v dolino, je prišlo do tehnične okvare, kije povzročila prehiter uvoz nihalke na postajo. Pooblaščena institucija je ugotovila, da je prišlo do izrednega dogodka zaradi napake v delovanju stikala in izključila človeški faktor. Pri tem so strokovnjaki ŽAG opredelili in predpisali obseg potrebnih del in pregledov na elektronskih napravah. Uprav-Ijalec, torej družba Velika planina, d. o. o., je začela s sanacijo, vmesni čas pa so izkoristili tudi za redni letni remont naprave, ki ga običajno opravijo v mesecu maju. V tem časujepotrebno opraviti tudi redni dvoletni tehnični pregled, kije pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja gondole. Po zagotovilih direktorja družbe g. Ribnikarja, naj bi dvosedežnica in nihalka (če se bo vse srečno izteklo) ponovno peljali potnike že pred prvomajskimi prazniki. Žal pa so se nepredvideni dogodki zgodili v času smučarske sezone, ko smo v letošnji zimi tudi na Veliki planini ponovno »dobili« ogromne količine snega. Kljub temu sije vodstvo družbe prizadevalo, da planina ni samevala. Žalpa je prišlo do precejšnjega izpada prihodkov. Tudi ob razpravi o letošnjem proračunu sem svetnikom predlagal, naj se nedvoumno odločijo, ali še naprej zagotavljati denar za delovanje družbe in žičniških naprav. Nihče ni dalpobude, ki izhaja iz tega vprašanja, da bi ustavili financiranje, zato ponovno namenjamo 30 mio sit za delovanje in dodabiih 7 mio sit za plačilo pogonskega kolesa dvosedežnice. Treba je reči, da imamo že dve leti sklep občinskega sveta za prodajo 75 % deleža družbe, a ni kupca, ki bi se odločil za nakup. Nerešen denacionalizacijski postopek smučišč je največja ovira, da bi se v družbi spremenilo lastništvo in tako zagotovilo dolgoročnejšo vizijo razvoja. Večkratpa sem že poudaril, daje tudi gondola, ki pometli ekološko najbolj »čisti prevoz«, v veliki meri preprečila, da na vsakem velikoplaninskem travniku ne stojijo parkirani avtomobili in da tudi v prihodnje enkratno območje Velike planine ohranimo v vseh njenih lepotah in preprečimo vse večje onesnaževanje. Župan TONE SMOLNIKAR OBČINA KAMNIK organizira CVETLIČNO AKCIJO, v kateri sofinancira nakup okenskega cvetja za občane občine Kamnik. Cvetlična akcija bo potekala v torek, 25. aprila (oziroma do razprodaje razpoložljivih količin). V prodaji bodo bršlinke, dvojne bršlinke in pelargonije. Cene z upoštevanim sofinanciranjem Občine Kamnik: cena premer lončka Bršlinke 110,00 SIT 10 cm Dvojne bršlinke 135,00 SIT 10 cm Pelargonije 170,00 SIT 12 cm Kraj in čas nakupa: Vrtni center Arboretum, Volčji Potok 3,1235 Radomlje od 12. do 18. ure Ker želimo, da bi bilo v akcijo vključenih čim več gospodinjstev, je število rastlin na gospodinjstvo v akciji omejeno (10 rastlin). V skladu z Zakonom o dohodnini (Ur. list RS št. 54/04) je potrebno pri nakupu rastlin, ki so sofinancirane s strani Občine Kamnik, predložiti tudi davčno številko (zaželena je fotokopija). Občane Občine Kamnik opozarjamo, da se tovrstne subvencije (npr. cvetlična akcija, sofinanciranje letnih kart za Arboretum Volčji Potok in Terme Snovik ter subvencije na področju kmetijstva) vštevajo v davčno osnovo pri obračunu dohodnine, in sicer: če višina posamezne subvencije presega 5.000 SIT oziroma skupna višina vseh prejetih subvencij iz proračuna Občine Kamnik v letu presega 10.000 SIT. V času cvetlične akcije bodo veljale grosistične cene. Občina Kamnik INTERVJU Z DR. BREZNIKOM, DIREKTORJEM ZD KAMNIK O KAMNIŠKEM ZDRAVS Z dr. Breznikom, direktorjem Zdravstvenega doma Kamnik, ki to najpomembnejšo ustanovo zdravstva v kamniški občini vodi od leta 1991, smo že v prejšnji številki Kamniškega občana načeli pogovor o razmerah v kamniškem in slovenskem zdravstvu nasploh, o financiranju in dejavnostih ZD Kamnik. Tokrat pa več o spremembah, ki se pripravljajo na področju zdravstva, podrobneje o posameznih oddelkih ZD Kamnik, o boleznih, za katerimi najpogosteje obolevajo naši občani, o koristnosti preventivnega cepljenja proti gripi in še marsičem. Pacienti pogosto nergamo nad čakalnimi vrstami v Zdravstvenem domu. Ali je mogoče storiti kaj, da bi manj časa čakali na pregled pri zdravniku? Po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev smo na repu Evrope. Povprečno pa vsak Slovenec obišče zdravnika 7x letno ( Kamničani smo še nekoliko nad tem povprečjem) - kar je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami izredno visoko. Zaradi teh dveh podatkov je preprosto neizvedljivo, da v čakalnicah ne bi bilo vrst. Pri nas je zdravstvo pogosto tudi socialno-ekonomsko zatočišče, kar bi morda lahko pojasnilo večje število obiskov pri zdravniku. Vendar največji problem ni čakanje, kjer so pacienti na vrsti še isti dan. Problem v Kamniku so čakalne dobe v zobozdravstvu odraslih ali za ultrazvok. To pa je povezano s financiranjem - pri teh pregledih nastajajo veliki materialni stroški, presežne količine porabljenega materiala nam ZZZS ne plača, zato si velikih prekoračitev ne moremo privoščiti. Kakšne spremembe se pripravljajo v zdravstvu? Pravzaprav je to nemogoče vedeti. Zaradi prehoda v drugačen sistem smo morah postavljati sistem zdravstva znova. V petnajstih letih naša država ni izdelala razvojne politike, ki bi vzdržala menjave oblasti. Z menjavo vlad se menjajo modeli, po katerih naj bi gradili naš zdravstveni sistem: zdaj pobiramo kanadske, potem avstralske, angleške, nizozemske, avstrijske. Poleg tega pa pozabljamo tudi na dejstvo, da gradijo zahodne države, po katerih se zgledujemo, svoj sistem na trdni, stoletni tradiciji in je njihova zdravstvena politika konsistentna. Tudi oni se seveda otepajo s finančnimi težavami in iščejo novih poti, vendar vse to v okviru svoje tradicionalne organiziranosti. Nemogoče je prenašati modele z vseh vetrov na našo malo populacijo. Prav gotovo pa se bodo pravice zavarovancev v prihodnosti še zmanjševale, saj takšnega finančnega bremena sicer ne bomo vzdržali. Kako poteka preventiva in zdravstvena vzgoja v ZD? V ZD Kamnik imamo posebej zaposleno diplomirano medicinsko sestro, ki deluje na področju preventive na področju zdravstva odraslih. Ta poteka ha dva načina: s preventivnimi pregledi ter z zdravstveno vzgojnimi delavnicami. Moški so bili, kar se preventivnih pregledov tiče, zapostavljeni, saj so bili zadnjič pregledani pred vpoklicem v vojsko, kar je seveda predolgo. Pogosto so se moški po vpoklicu na služenje vojaškega roka k zdravniku vračali šele med svojim 40- in 50-im letom - takrat že zaradi različnih obolenj! Ženske pa so večinoma redno hodile h ginekologu in so vsaj na ta način preventivno poskrbele za svoje zdravje. Paciente vabimo na preventivne preglede. Trenutno je za nami prvo petletno obdobje teh pregledov. Poleg tega teče na področju ginekologije preventivni program ZORA. V letu 2005 je v okviru zdravstvene prosvete potekalo 52 zdravstveno vzgojnih delavnic: 5 delavnic zdravega hujšanja, 6 delavnic za zdravo prehrano, 5 delavnic telesne dejavnosti in giba- Dr. Breznik, direktor Zdravstvenega doma Kamnik: »Skozi naš zdravstveni dom se letno sprehodi 100.000 ljudi, zato so obnove nujne. Obnovili smo celotno urgentno in zobozdravstveno službo, oddelek otroškega in mladinskega dispanzerja, splošne ambulante ter medicino dela. Letos načrtujemo obnovo ginekologije in pulmologije.« nja, delavnica opuščanja kajenja, 13 delavnic življenjskega sloga, 9 delavnic testa hoje (merjenje vzdržljivosti kardio - vaskulamega sistema) ter 13 krajših delavnic dejavnosti tveganja. Na delavnice pošiljajo paciente zdravniki, ki pa jih morajo za udeležbo pogosto motivirati. Zaposlenim je na voljo diplomirana medicinska sestra, ki se ukvarja posebej z zdravstveno vzgojo šoloobveznih otrok in medicinska sestra za zobozdravstveno vzgojo šoloobveznih otrok. Pri svojem delu lahko uporabljajo ustrezno sodobno avdio-vizualno opremo. Kako poteka vzdrževanje ZD Kamnik? V pogovoru smo pogosto vajeni reči »novi« zdravstveni dom, kljub temu pa ta dom ni več nov. Skozenj se letno sprehodi več kot 100.000 ljudi! Obnove so zato nujne. Pred dvema letoma in pol smo v celoti obnovili urgentno službo (instalacije, tla, opremo), do danes pa tudi celotno zobozdravstvo službo, vključno s stoli (cena takega stola znaša okrog 5 mio SIT), celotni oddelek otroškega in mladinskega dispanzerja, splošne ambulante ter medicino dela. Za letos pa imamo v načrtu še obnovo ginekologije ter pulmologije. Zakaj Kamničani nimamo okulista? Okulistična dejavnost poteka na sekundarni ravni zdravstvenega varstva, Zdravstveni dom pa pomeni primarno raven. Odkar obstajajo koncesije, lahko okulisti delajo tudi izven polikliničnega nivoja. V Domžalah ga imajo zato, ker se je tja preselil okulist s koncesijo iz Ljubljane. To pa obenem pomeni, da imajo v Ljubljani enega okulista manj. Sicer pa okulisti najraje delajo pri optikih. Zanimiva se zdi zgodovina dispanzerja za pulmologijo. Jo lahko orišete? Na ravni zdravstvenih domov je pulmologija ostanek protitu-berkoloznih dispanzerjev, ki so se razširili po 2. svetovni vojni. Posebej velja tu omeniti pokojnega dr. Puclja, ki je delal v Kamniku in je bil avtoriteta na področju pulmologije med in po 2. svetovni vojni. Tuberkoloza je danes skoraj izkoreninjena, sama dejavnost pulmologije pa je ostala in se kot dejavnost razširila tudi na internis-tiko. Tako pokriva področje pulmologije in kardiologije specialist internist na pulmološkem oddelku. Naša internistka pulmologinja je dodatno usposobljena, tako da lahko na ravni zdravstvenega doma opravljamo tudi ultrazvok srca. Kako kot direktor vidite naš zdravstveni dom v primeijavi z ostalimi zdravstvenimi domovi? V Sloveniji je okrog 60 zdravstvenih domov, naš se mi zdi po organiziranosti, obsegu dela in po opremljenosti v vrhu. Za katerimi boleznimi obolevamo Kamničani? Po raziskavi, ki sem jo opravil na pobudo Občinskega sveta, obolevajo tako otroci kot odrasli največ na dihalih (30% vseh obolenj). Otroci obolevajo še za infekcijskimi in parazitskimi boleznimi, glede na ostale občine je nenavadno visok delež poškodb in zastrupitev. Sledijo bolezni ušes ter bolezni kože in podkožja. Vzroki za smrt so najpogosteje bolezni obtočil, neoplazme (rak) ter poškodbe (7%). Pri odraslih pa sledijo boleznim dihal bolezni mišično kostnega in veznega tkiva, poškodbe in zastrupitve, bolezni obtočil ter bolezni kože in podkožja. Vsak povprečni občan je že slišal, da ste zdravniki vsak dan »na raportu«. Kaj je to in kaj se tam dogaja? Raport imamo zdravniki vsako jutro iz dveh razlogov: dežurni zdravnik prenaša informacije o pacientih, ki jih je oskrbel med svojim dežurstvom, njihovim osebnim zdravnikom. Drugi razlog je obveščanje zdravnikov o vseh novostih ali spremembah, ki utegnejo zadevati njihovo delo. Priporočate cepljenje proti gripi ter kakšne so vaše smernice glede ptičje gripe? Ljudje se ne zavedajo, da tudi epidemija navadne gripe ni mačji kašelj. Ljudje tudi pri nas umirajo za navadno gripo - in to ne le starejši! Slovenci in tudi Kamničani se, kar se preventivnega cepljenja proti gripi tiče, obnašajo velikokrat popolnoma neodgovorno. Kot vemo, je svet posejan- s postajami, ki spremljajo mutacije virusa človeške gripe. Na podlagi izsledkov izdelajo za ves svet isto cepivo, ki ga morajo zdravstveni domovi naročiti do meseca aprila. Letos je bil strah zaradi pojava ptičje gripe velik (v ZD Ljubljana je prišlo med pacienti, ki so čakali na cepljenje, celo do pretepov). V ZD Kamnik smo zato naročili in plačali dodatne količine cepiva. Ljudje pa se niso pri- šli cepit, v več primerih niso prišli niti tisti, ki so cepivo naročili! Slovenija kot celota ima izdelan načrt organizacije v primeru izbruha človeške in tudi ptičje gripe. V okviru tega načrta imamo tak načrt izdelan tudi v Kamniku. V primeru ptičje gripe po mutaciji virusa vsaj 6 mesecev ne bo izdelanega cepiva. V tem času bodo veljali posebni ukrepi za zajezitev. Spomnimo se samo na SARS, za katerim je na Kitajskem umrl vsak drugi oboleli. Kitajci so se dah podučiti ter so se priporočil strogo držali. S tem so bolezen uspešno zajezili, da se ni razširila izven njihovih meja, kljub temu, da cepiva za to bolezen še danes ni. Proti gripi pa se lahko s polno dozo cepijo vsi ljudje od tretjega leta starosti naprej. Kaj storite v primeru, če starši zaradi »zdravega načina življenja« otrok ne dajo cepiti? Tudi sam sem se kot otroški zdravnik srečal s tem problemom. V Sloveniji se po zakonu cepijo vsi otroci, razen nekaterih izjem (kontraindikacije). V primeru, ko starši zavrnejo cepljenje, obstaja posebna komisija v okviru Ministrstva za zdravje, kamor oddamo zdravstveno dokumentacijo, ki odloči, ali se bo otrok cepil ah ne. Mnogi starši se namreč ne zavedajo, da je v zgodovini največ ljudi umrlo za nalezljivimi boleznimi. Spomnimo se samo primera izbruha davice na področju nekdanje Sovjetske zveze, kjer je razpadel zdravstveni sistem, z njim pa tudi sistem cepljenja. Zanima me, če bi omenjeni starši v času izbruha te bolezni odpotovali na ta ozemlja, ne da bi se cepili? Vsak, ki se cepi, s tem ne zaščiti samo sebe, temveč tudi druge. To pa je že malo dlje od egoizma. Uspešnost cepljenja je zagotovljena, če se cepi 85 - 90 % ljudi. VESNA LAKNER Pogovor z Mojco Drčar Murko, poslanko v evropskem parlamentu Evropska unija bo postala bolj enotna šele, ko bomo do nje vsi čutili večjo pripadnost Mojca Drčar Murko, naša poslanka v evropskem parlamentu, se je v okviru prireditev, s katerimi smo letos počastili občinski praznik, pred dnevi srečala z osnovnošolci OŠ Marije Vere na Duplici. To je bilo že njeno drugo srečanje s kamniškimi osnov-nošolcitsaj so jo pred časom na obisk in pogovor povabili že tudi na OS Toma Brejca. Pomen tovrstnih srečanj je v tem, da se mladi čim prej začnejo seznanjati z Evropsko unijo, njenimi organi in delovanjem ter z vlogo, ki jo ima EU v našem vsakodnevnem življenju, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. Ker je OŠ Marije Vere tako imenovana »ekošola« (to so šole, na katerih se učenci še bolj podrobno seznanjajo s pomenom odgovornega vedenja do okolja) in ker se tudi Mojca Drčar Murko v Bruslju veliko ukvarja z ekološkimi temami, je bila osrednja tema pogovora učencev z evropsko poslanko seveda ekologija, poleg tega pa je učence zanimalo tudi delovanje EU nasploh, katere vrste znanja bodo čez nekaj let najbolj iskane in kako poteka osnovno izobraževanje v drugih državah članicah. V zvezi s tem je Mojca Drčar Murko poudarila predvsem pomen tako imenovanega vseživljenjskega izobraževanja in znanja tujih jezikov, čeprav je tudi slovenščina eden izmed uradnih jezikov EU. »Za sedanje osnovnošolce pa je pomembno tudi to, da si bo EU v prihodnjih letih prizadevala tudi za to, da bi se delež tistih dijakov in študentov, ki bodo vsaj eno leto preživeli na izobraževanju v tujini, povečal na vsaj deset odstotkov, čeprav se zavedamo, da bo ta cilj izjemno težko doseči,« je o razvoju evropskega izobraževanja še povedala naša poslanka v evropskem parlamentu. To priložnost pa smo izkoristili tudi za to, da smo Mojci Drčar Murko zastavili nekaj vprašanj o tem, kako bi šole čim bolje pripravile mlade na izzive, ki jih čakajo v Evropi jutrišnjega dne. Kako to, da Evropsko unijo predstavljate samo kamniškim osnovnošolcem, ne pa tudi srednješolcem, ki bi jih ta tema morda še bolj zanimala? Kamniške šole obiskujem na osnovi njihovih povabil. Tako so me najprej na obisk povabili na OŠ Toma Brejca in sedaj še na OŠ Marije Vere, Srednješolski center Rudolfa Maistra pa me zaenkrat na obisk še ni povabil. Ob tem moram povedati, da se zaradi pomanjkanja časa trenutno ne bi mogla posvetiti obiskovanju šol v še večjem obsegu. Vseeno pa mislim, da so tovrstni obiski za učence zelo koristni, saj se tudi ekološko osveščanje, o katerem smo danes največ govorili, začne ravno v šoli. Če nam uspe najnovejše znanje od tam, kjer se stvari dogajajo in sprejemajo odločitve, prenesti tudi v prakso oziroma v šole in vsakdanje življenje, menim, da smo naredili veliko koristnega. Prepričana sem namreč, da bo generacija, s katero sem se pogovarjala danes, ekološko veliko bolj osveščena kot so bile dosedanje. Kako pa bi, po vašem mnenju, naše šole, pa ne samo osnovne, ampak tudi srednje, nove generacije lahko pripravile na bolj aktivno vključevanje v delovanje EU, da se jim EU ne bo več zdela tako zelo daleč kot se pogosto zdi nam? Kako bi se torej lahko začela tako imenovana »evropska vzgoja«? Menim, da bi v tej smeri lahko največ naredili, če bi obnovili razpravo o evropski ustavi. Kot vam je znano, se je zadeva pred časom ustavila zaradi francoske in nizozemske zavrnitve ustavne pogodbe, vendar to vprašanje ostaja še kako aktualno, saj se mora Evropska unija pripraviti na to, da bo sposobna sprejeti še ostale države, ki sodijo k njej. Tu mislim predvsem na balkanske države. Šole bi morale poudarjati tisto, čemur pravimo »evropska dodana vrednost« oziroma zakaj je nekaj bolje urediti na evropski ravni kot na ravni posamezne države. Odgovor je zelo preprost: zato, ker posamezne države na mnogih področjih ne morejo več učinkovito ukrepati. Še zlasti to velja za področje trga, saj se povsod po svetu trgi povezujejo na številnih področjih. Zaradi tega vprašanje, ali smo z vstopom v EU izgubili kakšen del suverenosti, ni več tako pomembno. Jasno je, da smo en del suverenosti s tem izgubili, toda sedaj je pomembno, ali bomo ta del suverenosti dobili nazaj z aktivnim sodelovanjem pri usmerjanju razvoja EU. Ker so grožnje in nevarnosti, pa tudi izzivi, skupni in enaki za vse evropske države, je smiselno, da se z njimi spopadamo s skupnimi močmi in ne več vsaka država zase. Kaj pa pri tem lahko naredijo naše šole, ki se zaenkrat še bolj posvečajo svoji izobraževalni vlogi, manj pa vzgojni, čeprav bi ravno z ustrezno šolsko vzgojo EU lahko postala bolj »kolektivistična« kot je sedaj, ko veliko držav svoje nacionalne interese še vedno postavlja pred skupne, evropske? Idealno bi bilo, če bi vsi državljani EU poleg svoje nacionalne pripadnosti čutili tudi pripadnost EU. Kamničanka Mojca Drčar Murko, poslanka v evropskem parlamentu. To pa se ne bo zgodilo vse dotlej, dokler ne bodo vsi predsedniki vlad v svoje novoletne poslanice vključili tudi stavka ali dveh, ki bosta namenjena EU. Konec lanskega leta sta se od petindvajsetih na to spomnila samo dva predsednika vlad - nizozemski in danski. In to o trenutni pripadnosti Evropski uniji pove veliko. ZORAN JEREB Odgovori na najpogostejša vprašanja so zbrani v knjigi »Avtoportret« Mojca Drčar Murko je konec februarja javnosti predstavila svojo knjigo z naslovom »Avtoportret«, ki jo je izdala ob pomoči Liberalne akademije in njene politične skupine v evropskem parlamentu (Zavezništva Liberalcev in demokratov za Evropo - AL-DE). Knjiga je nastala ob pomembni prelomnici v njeni karieri, saj je dolgoletno novinarsko delo zamenjala za delo v evropskem parlamentu. »Povod za nastanek te knjige so bili moji pogovori z državljani, ko sem se jim predstavljala kot kandidatka za poslanko v evropskem parlamentu. V njej sem tako zbrala odgovore na najpogostejša vprašanja, ki so mi jih zastavljali. Prvotno sem sicer načrtovala, da bi pripravila samo nekakšno informacijsko brošuro, nato pa sem ugotovila, da bi bilo smiselno, če bi svojim člankom, ki sem jih napisala od sedemdesetih let dalje, nekako podaljšala življenje. V knjigo sem vključila le tiste članke, ki obravnavajo teme, ki so aktualne tudi danes, in ko so bili članki zbrani, so potrebovali še en uvod in to so moji pogledi na aktualno dogajanje,« pravi avtorica, ki je ob pripravi te knjige ugotovila tudi to, da se njena stališča in pogledi na vprašanja, ki jih obravnava v knjigi, v zadnjih tridesetih letih niso bistveno spremenili. »Knjiga je namenjena vsem tistim, ki bi moja stališča in preko njih tudi mene radi bolje spoznali,« še pravi Mojca Drčar Murko. V pozdrav mamam in pomladi Ravnateljica OŠ 27. julij Kamnik Milenka Brajer je v pozdravnem nagovoru med drugim dejala: »Prav je, da svoje mame večkrat objamete in poljubite!« Šolski pevski zbor je prepeval v pozdrav mamam in pomladi. Učenci in učitelji OŠ 27. julij Kamnik so 4. aprila pripravili prisrčno prireditev, posvečeno predvsem mamam, pa tudi pomladi. Pesmice in igrice, ki so jih poklonili za darilo, so ogrele srca številnih obiskovalcev. »Nič zato, če se je to zgodilo šele v aprilu, saj je treba mame razvajati celo leto in ne samo za praznik,« je v nagovoru poudarila ravnateljica šole Milenka Brajer. Spomnila je, da je 25. marec poseben dan, da je takrat praznik vseh mam in prav je, da imajo mame čisto svoj praznik, saj so najboljše na tem svetu, so naše dobre vile, naše po- močnice in skrbnice, so naše prve zdravnice in brez njih si ne znamo predstavljati življenja. Ob zaključku prijetnega srečanja so učenci in učitelji obiskovalce prijazno pogostili s pecivom, ki so ga spekli sami in Gregorjeva mami. VERA MEJAČ V MAMINEM NAROČJU V nedeljo, 26. marca, je bila dvorana kulturnega doma na Lazah spet polna do zadnjega kotička. Mladina s T'hinskega konca in Kulturno društvo Tuhinj sta namreč pripravila prireditev ob materinskem dnevu z naslovom V MAMINEM NAROČJU. Marsikatero mamino oko se je orosilo že ob prebiranju pesmi o materi avtorice Monike Jeglič, ki je bila natisnjena na programskem listu, marsikatero mamino srce je zadrhtelo ob skrbno izbranem programu prireditve... Nastopajoči - od osnovnošolcev do upokojencev - so vsak na svoj način počastili matere. Ljudske pevke Predice so nas s pesmijo in besedo popeljale v čas pred nekaj desetletji. Njihovo pripoved je spremljal Leon Golob s citrami. Klemen Klemen in Teja Krt sta ubrano zapela v duetu, Gregor Berlec je zbrane nasmejal do solz, ko je v »thinščini« predstavil svojo kravo Dimko in kot pastir raz- Mladi harmonikarji so ogreli dlani. Zagnani člani Gasilskega, Turističnega in Športnega društva Špitalič in krajani so ob zaključku čistilne akcije za čisto Tuhinjsko dolino v so- Največ) i kmetijski sejem doslej Od petka do nedelje, od 7. do 9. aprila, je na hipodromu v Komendi v lepem sončnem vremenu potekal 11. spomladanski kmetijski sejem, ki je skupaj z jesenskim že 21. Odprla sta ga žu-Pan občine Komenda Tomaž Drolec in generalna direktorica direktorata za varno hrano na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije mag. Beti Brežnik. Tudi tokrat so dogodek popestrili plesalci Folklorne skupine DU Komenda. Na sejmu so se predstavili: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Društvi podeželskih žena Kamnik - Komenda in Domžale, dobrodelna Ustanova Petra Pavla Glavarja iz Komende, Društvo stari traktor Moste in Turistično ae še stroje s kar nekaj izboljšavami. Predsednik Konjeniškega kluba Komenda ( organizator sejma) Lojze Lah je zadovoljen ugotavljal: »Takega obiska ne pomnim, morali bomo poiskati še večji prostor izven središča mesta. To je doslej največji kmetijski sejem.« Med mnogimi stojnicami so obiskovalci lahko poskusili in kupili med in druge čebelarske izdelke priznanega kamniškega čebelarja Franca Prezlja, ki čebelari že več kot 25 let. Čebele pase na Črnivcu, v Tunjicah in Tuhinjski dolini. Osemindvajset čebeljih družin mu za vložen trud daje več vrst kvalitetnega gozdnega in cvetličnega medu kontrolirane kakovosti. Svoj upokojenski čas Franc v glavnem preživi med če- Clanice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda so se tudi tokrat predstavljale s svojimi domačimi dobrota-?.*• Na sliki z leve: Marija Lagoja, Majda Zamljen, Maha Hribar in njena hčerka Zdenka Tisovnik ter sveto-?.ka za domin družino pri Kmetijskem zavodu Slovenje Marta Kos ... društvo Komenda z novim predsednikom Vidom Koritnikom. sak dan je potekal prikaz dela z ttovim rezalno cepilnim strojem 320. Zavod za gozdove Slo-enije je prikazoval tehniko var-ega dela pri sečnji s poudarkom _a izdelavi zaseka, pomen osebne ascitne opreme in načina vzdrževanja ročnega orodja. Na dvajset tisoč kvadratnih t etr*n velikem sejemskem pros-|U.S^ je med več kot sto izdelo-st . in prodajalci kmetijskih ■ ojev, orodja in opreme gnetla irwi°Z*Ca zainteresiranih kupcev drugih obiskovalcev. Lahko so 08ledali še večje in zmogljivej- belami in čebelarji. Leta 1999, ko je bila prva možnost tovrstnega izobraževanja, je opravil čebelarski mojstrski izpit. Takrat je bilo praktično delo v Avstriji, šolanje v Ljubljani, zdaj poteka takšno šolanje za drugo generacijo v Mariboru. Čebelarska zveza Slovenije ima 6 let blagovno znamko za slovenski med kontrolirane kakovosti, katerega vseskozi strokovno pregleduje tudi Franc Prezelj. Ljubitelji konj so uživali ob ogradi z mini shetland poniji vzre- Tudi 3-letni Denis Mohorič iz Ljubljane je užival v sedlu shetland ponj' konjička vzreditelja Saša Jereba iz Vodic. ditelja Saša Jereba iz Vodic. Z vzrejo čistokrvnih rodovniških konjičkov se ljubiteljsko ukvarja 3 leta. Trenutno jih ima 14. Otrokom je prijazno omogočil ježo na tej priljubljeni živali in že je stekel pogovor o nakupu, saj bi jih sedaj vzrejajo širom Evrope -Nizozemska, Belgija, Nemčija, V. Britanija, Skandinavija... VERA MEJAČ mišljal, kako se časi spreminjajo. Zanimiv tekst v domačem narečju je napisala Marta Vrankar. Dve čudoviti pesmi je zapela novoustanovljena vokalna skupina NASMEH, sestavljena iz odličnih mladih pevcev in pevk. Zaplesala je plesna skupina Eve Drolc, igralci KD Tuhinj pa so na poseben način predstavili komedijo VAJA ZBORA D po vseh gostovanjih so dokazali, da so se res naučili peti! »Ubran« zbor je zapel in še enkrat nasmejal občinstvo! Navdušili so tudi igralci Mladine s T'hinskega konca, ki so na šaljiv način prikazali, kako se na sodoben način hrani dojenčka. Na miniaturnih zvonovih so se predstavili domači pritrkovalci, najprej štirje, pa trije in dva... Veliko gledalcev je prvič videlo, kako izgleda pritrko-vanje, ki ponavadi lepša cerkvene praznike in slovesnosti. Seveda na prireditvi ni manjkala harmonika! Predstavilo se je pet mladih harmonikarjev, pridružila sta se jim še dva iz Folklorne skupine Društva upokojencev iz Kamnika. Člani folklorne skupine so tudi zaplesali in z vriskom se je prireditev, ki jo je vodil Matej Tonin, zaključila. Zunaj je matere čakalo presenečenje v obliki cvetoče rožice, povezane s pozornostjo in mislijo: »Matere so prepletajoča se veriga, ki drži svet skupaj« (Ram Brovvn). Mladi iz Tuhinjske doline so znova dokazali, da imajo radi svoje matere, domačo dolino, da jim idej in energije ne manjka in njihovo največje plačilo je polna dvorana obiskovalcev. Tekst: MARINKA MOŠNIK, foto: VOJKO TONIN Za čisto Tuhinjsko dolino ...jagenjček, velikonočna dekoracija, je delo slaščičarke Bernarde Hribar s Kališ nad Črno. ga vsak imel rad doma. Mini shetland poniji prihajajo z istoimenskih Shetlandskih otokov na severu Evrope. Sprva so to pasmo konj oziroma njihove prednike zaradi majhnosti uporabljali v rudnikih za vleko vozičkov, sčasoma pa so zaradi njihove navezanosti na človeka postali nepogrešljive domače živali, tako da Prizadevni krajani celotne Tuhinjske doline so tudi v pomladanski čistilni akciji dokazali, da jim čisto in lepo okolje veliko pomeni. V soboto, 8. aprila, so se na povabilo Turističnega društva Tuhinjske doline in predstavnikov KS Sela odzvali tudi člani Ribiške družine Bistrica Domžale - pododbor Kamnik. Sodelovalo je 15 ribičev in 80 krajanov KS Sela. Čistili so notranjost dovoznih in vaških poti ter gozdov v celotni KS. Podpredsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Dušan Božičnik je povedal, da so izvlekli štiri avtomobile - enega iz potoka, tri pa iz gozdnih vrtač. Pohvalil je vse krajane in društva celotne Tuhinjske doline. Dan prej je s pomočjo gasilcev in lovcev čistila OŠ Šmartno. Zbrali so za tri traktorske priko-Ijce smeti. »Danes čistijo tudi v Špitaliču, Motniku, v Tuhinju OŠ skupaj z lovci, gasilci in krajani. Srednja vas bo čistila 23. aprila,« je z upravičenim ponosom povedal Dušan Božičnik. Zadovoljen je z delom decembra ustanovljenega Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki v glavah že snuje projekt 8 km dolge pešpoti od Kamnika do Snovika. Pohvalno, mar ne! V Špitaliču zasadili 16 lip Isti dan, v soboto, 8. aprila, so v okviru akcije za čisto Tuhinjsko dolino to koristno delo z veseljem opravili tudi v KS Špitalič. Sodelovalo je 28 krajanov, med njimi 9 žensk, gasilci, člani pred 14 dnevi ustanovljenega Turističnega društva Špitalič in Športnega društva Špitalič pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Špitalič. Čistili so od vrha Kozjaka do meje s KS Motnik. S svojo mehanizacijo so sanirali dve divji odlagališči na območju Kozjaka. Pravijo, daje najbolj kritično tam, kjer ni hiš. Zbrali so kar sedem traktorskih prikolic smeti.» Z zbirališča bo smeti odpeljal Publicus na stroške občine. To pa še ni vse. Naš pomemben projekt je ureditev spominske sobe rojakinje Tončke Marolt in njenega moža Franca ter markiranje pohodnihi poti na Menino planino in na Šipek, »je poudaril predsednik desetčlanskega Turističnega društva Špitalič Igor Železnik. Poveljnik Ga- silskega društva Špitalič Valentin Hribarje ponosno razlagal o delovni akciji in o zasaditvi lip: »Skupaj s KS in društvi Špitaliča smo se odločili, da ob zaključku čistilne akcije Tuhinjske doline posadimo 16 lip. Za počitek turistov in pohodnikov bomo med lipe postavili mize s klopmi. Tu so krasne poti na Menino, smo tik pod njo.« Tudi ob glavni cesti nameravajo na štirih počivališčih za turiste postaviti mize in klopi. Tri metre visoke lipe so po 8.500 SIT kupili v Semesadike Mengeš, denar so prispevala domača društva in Krajevna skupnost Špitalič. VERA MEJAČ boto, 8. aprila, ponosno zasadili 16 lip. 6 21. aprila 2006 Iz Matične knjižnice Kamnik Knjiga je praznik OB SVETOVNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIG Branje je pomembna dejavnost. To vemo vsi, ki radi in veliko beremo. Tega ne vedo tisti, ki niso nikoli uspeli ponotranjiti potrebe po branju - razen morda v smislu sprostitve, bega pred resničnostjo ali sanjarjenja. Z branjem si pridobivamo ne samo jezikovno znanje, pač pa tudi zmožnost empatije, ker se vživ-Ijamo v različne literarne like, spoznavamo sebe, zgodovino, svet, kulturo, umetnost... Leta 1996 je UNESCO razglasil 23. april za svetovni dan knjige. Istega leta je Društvo slovenskih pisateljev povzelo ta dan kot praznik slovenske knjige. Tudi v naši knjižnici pripravljamo dogodke, s katerimi bi radi spodbudili zanimanje za branje in knjige. V sredo, 19.4.2006, bo ob 19. uri zvečer monodrama Lovro Toman. Izvedel jo bo dolgoletni direktor kranjske knjižnice v pokoju Anatol Štern, besedilo pa je napisal Matjaž Kmecl. A naj bo naša pozornost usmerjena v branje, saj je knjiga praznik. Vabimo vas, da se včlanite v našo knjižnico! Kako radi beremo? Ker imajo knjige družbeno podporo, subvencije in kulturno ter izobraževalno vlogo, so deležne posebne pozornosti. Hkrati pa je knjiga tudi tržno blago, zato moramo imeti hkrati kulturen in skeptično potrošniški odnos. Raziskava o bralnih kulturah je pokazala, da so najbolj brani t.i. ameriški bestsellerji, torej lahko branje (Rendell, Dexter, Clark, Grisham, Qiuck, Steel, Harris...), kar mi v knjižnici že nekaj časa vemo. Sodobno leposlovje se izposoja devetkrat manj (Maja Breznik, Slovensko založništvo med taylorizmom in onkraj njega. V: Zgubljeno v prodaji. Ljubljana, 2005). Avtorica je prepričana, da do tega stanja ni pripeljalo le veliko povpraševanje bralcev in bralk po nezahtevnem berilu, temveč tudi ponudba knjižnic, ki na splošno streže okusu svojih bralcev in bralk. Tu nastopi naša dilema: ali imamo pravico izoblikovan literarni okus, bralne navade in ne navsezadnje osebno in kulturno usmerjenost bralcev spreminjati? Vzgojno in motivacijsko vlogo pri branju imamo pri mladih tja do 18. leta. Pri odraslih je to težko. Ljudje imajo svoje pravice. Tudi do nekulturnosti. Bistveno pa je to, da ima vsakdo v knjižnici predvsem dostop do vsega gradiva, še posebej do dobrih knjig. Te čakajo na tiste, ki hočejo več. In to želimo vsi. Vsaj kdaj pa kdaj. Kdor nas prosi, naj mu pomagamo pri izbiri res DOBRE literature, mu z največjim veseljem ustrežemo. In kaj predlagam za praznično in sploh vsakršno branje? Otrok v izjemni življenjski situaciji (vojna, levkemija, starševsko zanemarjanje) in odrasli, ki pomaga, čeprav je drugega verskega prepričanja, je osrednja tema lepih romanov Erica-Em-manuela Scmitta: Oskar in gospa v rožnatem, Noetov otrok, Gospod Ibrahim in cvetovi iz korana. Vse tri knjige najdemo na pionirskem oddelku, a so berljive tudi za odrasle ljudi. Kako je svoje izkušnje preživel in pretvoril v posebno življenjsko držo, lahko preberete v zelo osebno obarvani knjigi Preizkušnje, ki jo je napisal novinar in alpinist Miro Štebe. O refleksijah, ki jih porodijo jutranji sprehodi razmišljujočega sprehajalca, berete lahko v knjigi Kajetana Koviča Jutranji sprehajalec - naj bo to navdih za večjo odzivnost na svet, dogodke, prebrano, slišano, doživeto. Za ščepec eksotike in predvsem za spoznanje, da smo vsi le ljudje s podobnimi težavami (ne glede na barvo kože ali našo domovino) in čustvi pa še dve knjigi: Anita Nair, Ženski kupe in Da/ene Matthee, Fielin otrok. Prva zgodba se spleta v Indiji v kupeju med sopotnicami, ki pripovedujejo o sebi. Druga se dogaja v Afriki, kjer za izgubljenega belega otroka skrbi črna mati, ki ga je našla in ga zelo vzljubila. To, kar sem napaberkovala, je le drobec od vsega dobrega branja, ki nam je na razpolago. BREDA PODBREŽNIK DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik 01/839 76 06 ali 041/360 309 PIKIC IEZEK IH GASILKO JEZ za abonma Kanfnček In izven četrtek, 4. maja ob 17.00 uri ■ ■. ■ ■ SiiiiiSsiiKiSiiiii: MED NAMI NAŠ NOVI DEKAN Vinko Podbevšek, župnik iz Nevelj, je bil lani imenovan za dekana dekanije Kamnik. Da bi bolje spoznali njega in njegovo delo v dekaniji, sem se z njim pogovarjala pred praznikom Velike noči. Dekan Vinko Podbevšek med svojimi farani. Na sliki: na dobrodelni prireditvi Župnijske Karitas Nevlje. Ste župnik v župniji Nevlje, kamniški »prafari«, od lani pa tudi dekan dekanije Kamnik. Lahko na kratko poveste, kakšne so naloge in dolžnosti dekana? »Prva naloga je pospeševati in usklajevati pastoralno dejavnost v dekaniji. Zato redno mesečno sklicujem konference, na katerih se načrtuje pastoralno delo v dekaniji. Vsaka konferenca se začne s somaševanjem dekanijskih duhovnikov v eni izmed župnij, v župnišču pa nadaljujemo z molitvijo, premišljevanjem in nato s pogovorom. Dolžan sem duhovnike povezovati, jim stati ob strani v bolezni in stiskah. Vsako leto pa je potrebno opraviti vizitaci-jo župnije.« Dekanije se ne omejujejo na občinske meje. Koliko in katere župnije obsega dekanija Kamnik? »Dekanija Kamnik ima 15 župnij. Naštel jih bom po abecednem redu: Gozd, Homec, Kamnik, Komenda, Mekinje, Motnik, Nevlje, Sela, Stranje, Šmarca-Duplica, Šmartno, Špitalič, Tunjice, Vranja peč in Zgornji Tuhinj. Večina župnij je v mejah občine Kamnik, razen Komende in Homca.« Cerkev na Slovenskem teži za tem, da bi v vseh župnijah delovali župnijski pastoralni sveti (ŽPS), poleg njih pa deluje tudi dekanijski pastoralni svet (DPS). Člani se srečujejo nekajkrat na leto. Kakšne so njihove naloge? »V vsaki župniji naj bi deloval ŽPS. Vsakih pet let so volitve članov. Njihova glavna naloga je soodgovornost in pomoč pri pastoralnem delu v župniji. Za gospodarske zadeve so odgovorni ključarji in župnijski gospodarski svet. V župniji je toliko dejavnosti v teku cerkvenega leta in toliko nalog, da članom ne bo nikoli zmanjkalo dela. Vsak ŽPS je izbral izmed sebe enega člana za v dekanijski pastoralni svet, na katerem se načrtujejo skupne dejavnosti, zbirajo predlogi itd.« V okviru dekanije so organizirana srečanja duhovnikov, pa tudi članov ŽPS. Lani je bilo srečanje članov ŽPS na Selih, za letos jeseni so v pripravi duhovne vaje za člane ŽPS in DPS v Celju. Kakšnim temam so posvečene te delavnice in kaj naj bi prinesle udeležencem in župnijam? »Enkrat letno se srečujemo člani župnijskih pastoralnih svetov. Večkrat zapored že v župniji Sela, ker je domači župnik odgovoren za delo s pastoralnimi sveti. Na srečanju novembra lani je bil potrjen predlog, da se bomo člani udeležili tridnevne duhovne obnove v Celju, ki jo bo vodil kapucin brat Štefan Kožuh. V primerjavi z mesečnimi sejami, v Celju ne bo načrtovanja in usklajevanja pastoralnih dejavnosti, ampak poglabljanje vere vsakega posameznika in njegovo duhovno oblikovanje. Zato potrebujemo tudi trenutke tišine v povezanosti z Jezusom. Jezus se je redno pogovarjal s svojim nebeškim Očetom v molitvi na samotnih krajih.« Dekanije so v okviru nadškofije združene v arhidiakonate. Kaj to pomeni in kam spada dekanija Kamnik? Bi rekli kakšno besedo o bližnjem srečanju v Kisovcu? »Ljubljanska nadškofija je razdeljena na 6 arhidiakonatov. Tretji ar-hidiakonat sestavljajo dekanije Kamnik, Domžale, Litija in Zagorje, ki ga vodi stolni župnik dr. Franci Šuštar, naš rojak iz župnije Homec. Srečanje članov ŽPS iz arhidi-akonata bo v nedeljo, 30. aprila, ob 14.30 v Kisovcu pri Za- gorju, v svetišču Fatimske Matere Božje. Vsaka dekanija se bo predstavila, sledili bodo bogoslužje božje besede in pete litanije Matere Božje z blagoslovom. Nato družabni pogovor. Vabljeni so tudi drugi, ne samo člani ŽPS.« Bi lahko izpostavili kakšen pereč problem v župnijah kamniške dekanije? Mogoče kaj v zvezi z oddaljenimi in obrobnimi kristjani? »Letos so v okviru škofijskega in slovenskega programa v ospredju oddaljeni in obrobni kristjani. Mladim nudimo: srečanja v župniji, v raznih pevskih zborih in na drugih področjih. Redno so organizirane duhovne obnove za mlade v uršu-linskem samostanu v Mekinjah. Problemi so povsod enaki. V vseh dekanijah je prisotno oddaljevanje od verske prakse. Mnogi nosijo ime kristjan, živijo pa, kakor da bi Kristusa in njegovega evangelija ne poznali. Cerkev je zakrament odrešenja in je odprta za vse.« Delo na župniji zahteva celega človeka, s prevzemom dolžnosti dekana so se Vaše obveznosti podvojile. Zmorete? »V dekaniji imam duhovnike, ki so garači, dobri sodelavci in sogovorniki. Sam ne bi zmogel nositi tega bremena.« Pred prihodom v župnijo Nevlje ste bili župnik in dekan na Vrhniki. Lani ste obhajali kar dva jubileja - srebrni maš-niški jubilej in življenjski - dopolnili ste 50 let Bi nam povedali, od kod prihajate? Ste iz številne družine? Kdaj ste bili posvečeni in kje ste darovali novo mašo? »Moja duhovniška pot se je začela s triletnim kaplanovanjem v Ži-reh, triletnem v Črnomlju, nato sem bil 11 let župnik v Črnomlju, zatem 4 leta na Vrhniki in Zaplani, že peto leto sem v Nevljah. Sedaj mi je zaupan četrti mandat dekana. Za eno leto ste me pomladili! Lani sem obhajal srebrni mašni jubilej, 50 let pa sem dopolnil junija 2004. Prihajam iz župnije Moravče. Imam brata in dve sestri ter mamo. Oče je umrl leta 1975. V duhovnika sem bil posvečen 29- junija 1980, novo mašo pa sem daroval 6. julija istega leta v rojstni župniji.« Vsak človek v svoji notranjosti skriva talente, M jih udejanja kot hobije kot sprostitev. Kako se po napornem delovniki sprostite Vi? Radi pojete? Igrate kakšen inštrument? Se ukvarjate s športom? Pišete knjige, pesmi? Vrtnarite? Hodite v naravo? Letite z zmajem? Smučate? »Tisti, ki me poznajo, vedo povedati, da rad pojem. Ce so vremenske razmere naklonjene, grem rad na kolo. Priljubljen cilj je Kamniška Bistrica. Rad grem v naravo. V pisarni se rad zadržujem ob knjigah in raznih revijah s cerkvenega področja. Mnogi me vidijo zunaj v sadovnjaku. Sem iz obrtniško-kmeč-ke družine, zato rad kaj postorim sam. Smučal sem kot kaplan. Ko sem postal župnik, sem smuči odložil zaradi pomanjkanja časa.« MARINKA MOŠNIK Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center x M. Il|ky - Tnmširpvfl 93 1941 Kamnik _ tel: +386 1 839 14 70 k A MMI fc fax: +386 1 831 81 92 liu!TuLTIl llJUL e-mail: infocenter.kamnik@isiol.net httn: //turizem, kamniksi • KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net Galerija Miha Maleš Torek. 25. aoril 2006 ob 19.00 Odprtje razstave z naslovom »Odkrivanje podob« Pridite in jih skupaj z nami poiščite! Salon gradu Zaprice Sobota. 6. mai 2006 ob 20.00 Koncertni cikel Študent& Muzika v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik: Vokalna skupina AD LIBITUM (umetniški vodja Sebastjan Vrhovnik) Vstop prost! 3 številne prireditve ob nedavnem občinskem prazniku poleg sajenja stare vinske Me ni vključil tudi svečanega žaganja stare verige, kije pred leti zaprla Šutno in tako od pošte proti Korobaču spustil kakšnega fičota ali bolho, za kar ima uradno potrdilo v najnovejši, pošteno plačani strokovni prometni študiji. Gotovo biga tisti, ki jim greni življenje (in zaslužek) sedanja zaprta Sutna, ohranili v najlepšem spominu... Krištofov Pepe II. Socialni demokrati ob dnevu upora proti okupatorju VLADA USPESNO ODPRAVLJA ADMINISTRATIVNE OVIRE ZA POSAMEZNIKE IN PODJETJA Z vidika zagotavljanja kakovostnega servisa za posameznike in podjetja ter z vidika odprave administrativnih ovir je vlada v prvem letu delovanja na področju registracije in prodaje motornega vozila že izvedla bistvene poenostavitve, ki prinašajo prihranke časa in denarja: ODPRAVA KRAJEVNE PRISTOJNOSTI Januarja 2005 je bila z novelo uredbe o upravnem poslovanju ukinjena krajevna pristojnost pri registraciji vozil, kar pomeni, da stranka lahko vozilo registrira kjerkoli, ne le tam, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Registracijo motornih in priklopnih vozil sedaj opravljajo registracijske organizacije: upravne enote, pooblaščene organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil, pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje vozil. ODPRAVA AVTOMOBILSKE NALEPKE Aprila 2005 je bila s spremembami in dopolnitvami zakona o varnosti cestnega prometa odpravljena nalepka za registracijo motornih vozil, ki je povzročala zgolj dodatne stroške, saj je že v prometnem dovoljenju izkazano lastništvo vozila in rok registracije. PRI PRODAJI AVTOMOBILA NI VEČ POTREBNA NOTARSKA OVERITEV PODPISA PRODAJALCA Uradna oseba upravne enote je na zahtevo stranke dolžna opraviti upravno overitev lastnoročnega podpisa, ki je enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa in približno petkrat cenejša kot notarska overitev. Upravna taksa za overitev podpisa znaša zgolj 255,00 SIT. PISNO OBVEŠČANJE STRANK O POTEKU VELJAVNOSTI REGISTRACIJE AVTOMOBILA in VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Vse upravne enote od začetka leta 2005 z dopisom obveščajo stranke o preteku veljavnosti registracije vozila, v času, ko se le-ta lahko še podaljša. Vsaj mesec dni pred potekom pa imetnike vozniških dovoljenj obveščajo tudi o bližajočem se poteku tega dokumenta. MOŽNOST PLAČILA VSEH TEHNIČNIH STORITEV IN CESTNIN S »PLASTIČNIM DENARJEM«, BANČNIMI KARTICAMI NA UPRAVNIH ENOTAH Tehnične storitve in cestnine je mogoče plačevati tudi s tako imenovanim »plastičnim denarjem«, kar je gotovo korak v pravo smer, saj se ravno na cesti največkrat lahko zgodi, da smo povsem nepripravljeni. Takse in druge stroške se na upravnih enotah lahko plačuje ne le z gotovino ali v taksnih vrednotnicah (upravnih kolkih), temveč tudi s plačilnimi karticami. ODPRAVLJENA KRAJEVNA PRISTOJNOST V POSTOPKIH ODMERE DAVKA NA PROMET RABLJENIH MOTORNIH VOZIL Z novelo uredbe o upravnem poslovanju je od konca lanskega leta mogoče davek od prodaje rabljenega motornega vozila plačati na območju celotne države. Dotlej je stranka lahko davek poravnala zgolj pri davčnem organu, pristojnem po kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča. Do konca leta se bomo srečevali z bistvenimi posegi na področju davčne zakonodaje z namenom poenostavitve in preglednosti, po sprejetju pa bom skušal narediti podoben presek z namenom, da bomo vsi čim bolje informirani. Rudi Veršnik, poslanec v DZ Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero se je pozneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešen Na-rodno-osvobodilni boj (NOB). Še v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk; program je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. april, torej dan po ustanovitvi OF, kot državni praznik - dan upora proti okupatorju. Narodnoosvobodilna borba pod vodstvom komunistične partije in vrhovnega poveljnika Josipa Broza Tita je imela podporo in zaupanje večine prebivalcev Jugoslavije. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 je bilo svetu jasno, da je naci-faši-zem obsojen na poraz, slovenski domobranci pa so kljub temu sodelovali z okupatorjem do konca, čeprav je bila takrat idealna priložnost za prestop na drugo stran. Socialni demokrati spoštujemo NOB. Kolaboracija je za nas zavrženo dejanje in v tem duhu so se naši kolegi v poslanski skupini tudi vedli pri obravnavi ti. vojnih zakonov. Sprva vsebinsko nesprejemljivi predlogi so po enoletnem delu in usklajevanjih zakona o žrtvah vojnega nasilja končno dobili za nas primerno obliko, ki je bila zrela za skupno vložitev v parlamentarno proceduro. Usklajevanje je bilo koristno, saj je prvotno besedilo zakona, na katerega Socialni demokrati nismo pristali, res spreminjalo vrednotenje medvojne kolaboracije. Tik pred tem pa je LDS na novinarski konferenci odprla vprašanje, ali ni mogoče usklajeno besedilo zakona razumeti tudi tako, da daje pravice sodelavcem okupatorja. To je seveda v javnosti sprožilo močan odmev in ustvarilo občutek, da se položaj kolaboracije izenačuje s partizanskim odporom ter kolaboranti s partizani, da zakon deklariranim sodelavcem okupatorja priznava odškodnine. Prepričani smo, da je to sicer legitimno vprašanje, vendar da bese- dilo zakona skupaj z obrazložitvijo jasno ureja dodatne pravice, med katerimi ni pravic za sodelavce okupatorja. Usklajen predlog zakona določa, da bodo dodatne pravice kot žrtve pridobili; - otroci, tudi če njihove starše ni ubil okupator ali njegovi sodelavci, - civilne osebe, ki so morale zapustiti svojo hišo, ker je bila požgana ali porušena, ne glede na to, katera oborožena sila je to povzročila, - prisilni mobiliziranci v nemško vojsko. In to so vse in edine nove pravice. Nobene pravice niso torej dane sodelavcem okupatorja. Vendar pa so vprašanja, ki so se sprožila po koncu usklajevanja, legitimna in je nanje treba dati odgovor. Tudi če so ta vprašanje sprožena zato, da vznemirijo javnost in umetno povzročijo razlike, moramo nanje odgovoriti. Čeprav smo tudi danes prepričani, da je usklajen predlog zakona dober in pravičen, da ne daje pravic sodelavcem okupatorja, pač pa tistim, ki so do njih upravičeni, je treba dvome odpraviti. V tem smislu smo Socialni demokrati predlagali predah pred novimi odločitvami na tem področju. Predah želimo izkoristiti tudi za to, da od neodvisne pravne stroke dobimo jasna zagotovila glede naših stališč. In še nekaj je pomembno. Kljub opozorilom naše poslanske skupine, da tako ravnanje ne bo prispevalo k spravi, je koalicija izglasovala zakon o vojnih veteranih, s katerim se zmanjšujejo sredstva za ZZB NOV. Poslanska skupina SD je predlagala, da tega ne storijo in opozorila na škodljive posledice. Ker je koalicija kljub temu sprejela predlagani zakon, se je upravičeno povečalo nezaupanje do nje in tudi zato se je zahtevalo, da koalicija zagotovi nemoteno financiranje programov antifašizma in negovanja tradicij NOB v borčevski organizaciji in s tem prispeva k ustvarjanju pozitivnega vzdušja za sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja. Socialni demokrati smo zelo veliko prispevali k temu, da se je vsaj do sedaj o občutljivih vprašanjih polpretekle zgodovine razpravljalo mirno in preudarno. Iskreno si želimo, da bi s soglasjem ali vsaj z veliko večino in v spravnem ozračju te zakone tudi sprejeli. Popolnoma jasno je, da bomo tudi v tem primeru ljudje še vedno različno razumevali zgodovino. Še naprej bodo verjetno ostale tudi politične razlike glede tega vprašanja. Vendar v teh zakonih ne govorimo o zgodovini, ne vrednotimo niti NOB niti kolaboracije. Z zakonom govorimo o pravicah žrtev in samo to. Zato bi spravno sprejemanje teh zakonov pokazalo, da je navkljub temu slovenska politika dozorela do te mere, da lahko rešuje vprašanja iz polpretekle zgodovine na način, ki ne bo služil dnevno političnim interesom, ampak potrebi države. predsednik Socialnih demokratov Kamnik BORUTŽAGAR NOVA SLOVENIJA ZA DRUŽBENO ODGOVOREN URBANIZEM Stanovanja ob Ljubljanski cesti rastejo kot gobe po dežju, kmalu se bodo vanje naselili prvi stanovalci, to bi bilo sicer dobrodošlo in koristno, če ne bi gradbeniški lobi in nepremičninski trgovci mislili samo na svoje profite. Novi priseljenci so v Kamniku seveda dobrodošli, vendar jim Kamnik ne bo mogel ponuditi ničesar. Mlade družine ne bodo mogle dati svojih otrok v vrtce, ker je v čakalni vrsti stalno več kot 300 malčkov. Otroci bodo praktično prepuščeni ulici, saj so SKUPŠČINA MKK PRESTAVLJENA Skupščina agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik, ki bi morala biti v marcu, je prestavljena za kakšna dva meseca. V novembru in decembru 2005 je namreč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovi sodbe Vrhovnega sodišča izdalo odločbe, s katerimi se postopek vračanja podržavljenega premoženja MKK vrača v ponovno odločanje na prvi stopnji. Vrhovno sodišče je namreč razsodilo, da MKK, kakor je bila ponovno vzpostavljena, ni enaka tisti, ki ji je bilo odvzeto premoženje. V sporazumu o ponovni vzpostavitvi je bila namreč po nasvetu pravnih strokov- njakov zapisana solastnina namesto skupne lastnine, ki pa je zapisana v statutu. Na to neskladnost bi morala biti MKK opozorjena še pred registracijo. Ker pa ni bila in je bila MKK registrirana, lahko začne postopek znova. Glede na to, da je praktično vsa dokumentacija že zbrana, naj bi bil ta postopek relativno zelo kratek. Postopek bo na UE vodil nov pravnik, ki pri tem do sedaj še ni sodeloval. Ker pa je celotni spis o MKK zelo obširen in zapleten, je potrebno kar nekaj časa, da se ga prouči, da se ne bi ponovile napake. POLLAK v Kamniku zazidane že vse parcele, ki bi jih lahko uporabili za gradnjo družbeno koristnih objektov (park, igrišče, ...). V poznejših letih se bodo zaradi povečane generacije pojavile težave z vpisom v osnovne šole. Ko bodo nove priseljenske družine hotele zagotoviti svojim starim staršem varno zavetje v domu starejših občanov, tudi to ne bo mogoče, ker bo ta poln. Pokopališče se širi proti vrhu Kalvarije. Promet je že brez novih avtomobilov nevzdržen. Skratka, veliko problemov se nam obeta. Obljubljeno je bilo, da se bo v južnem delu Kamnika začel graditi nov vrtec, pa se še ni. Stanovanja pa rastejo in rastejo. Zazidali smo zadnje velike zelene površine. Treba pa je opozoriti še na drugo stran; vrtec, tudi kamniški, je drag za starše in občino. Bo občina z dohodnino in davki novih doseljencev pridobila toliko denarja, da bo zmogla stroške za vrtce in šole, da o drugih stvareh ne govorimo? Treba bi bilo gledati tudi na to, da bi imeli nekaj večjih vrtcev, manjše pa bi opustili, saj so sicer prijazni za otroke in starše, vendar predragi. Nova Slovenija opozarja, da trenutna urbanistična politika služi zgolj velekapitalu, nikakor ne pa navadnim ljudem. Stanovanjske soseske so se v Kamniku začele graditi, preden se je sploh razmislilo o njihovem vplivu na okolico. Kamnik postaja neurejena betonska džungla. Prometni zastoji, pomanjkanje prostora v vrtcih, pomanjkanje parkov, ... bodo v Kamniku postali nočna mora prihodnjih let. Z namerno ali nenamerno kratkovidnostjo trenutnega župana, ko investitorje pri gradnjah ni zavezal tudi h kakšnemu družbeno koristnemu projektu, se bo moral soočiti njegov naslednik. Več si preberite na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Zaradi širitve dejavnosti oz. novih programov razpisujemo prosti delovni mesti - MIZARJA - TAPETNIKA Razpisni pogoji: - 3-letna poklicna šola - 2 leti delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije - nekaznovanost Nudimo: - redno zaposlitev - dopoldanski delovni čas - redno plačilo Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od datuma objave na naslov: DOLLAR d.o.o., Ljubljanska 45, 1241 Kamnik. A pril sobota, 22. april ob 10:00 Jana Stržinar: PRAVLJICA O BREZI lutkovna predstava, Mavrično gledališče sreda, 26. april ob 20:00 Milan Grgič; LJUBO DOMA, KDOR GA IMA komedija, Moj Teater torek, 9. maj ob 20:00 CAMERATA SLOVENICA Primož Novšak violina, Mojca Gal violina, Maja Savnik violina, Mile Kosi viola, Maja Rome viola, Ciril Škerjanec violončelo koncert, posvečen 250-letnici rojstva WA. Mozarta ponedeljek, 15. maj, sreda, 17. maj četrtek, 18. maj in ponedeljek, 22. maj ob 20:00 Miro Gavran; VSE O ŽENSKAH komedija, Mestno gledališče ljubljansko četrtek, 18. maj ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE EVA BARBARA ZAVODNIK odprtje razstave grafik - odprto do 2. junija 2006 INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Prisotni člani »zelene bratovščine« so z navdušenjem pozdravili novo vodstvo. Kamniški lovci na občnem zboru V dobro narave in divjadi Tokratni redni letni občni zbor LD Kamnik, ki je potekal v nedeljo, 19. marca, v prenovljenih prostorih lovske koče v Zgornjih Palovčah, je imel poleg letnega obračuna na dnevnem redu tudi volitve novih organov za naslednje 4-letno mandatno obdobje. Na začetku uradnega dela so se zbrani z eno minutnim molkom poklonili spominu pred kratkim umrlima lovskima tovarišema Stanetu Uršiču in Alfonzu Boltar-ju, dolgoletnima članoma LD Kamnik. Poleg rednih letnih poročil, teh je mimogrede rečeno kar 17- od poročila starešine, tajnika, blagajnika, gospodarja do poročila nadzornega odbora-je bilo težko pričakovano poročilo kandidacijske oziroma volilne komisije. Njen predsednik Silvo Hribarje uvodoma povedal, da z novim Zakonom o divjadi in lovstvu, ki je začel veljati maja 2004, prevzemajo člani v lovskih družinah še večjo odgovornost do narave in divjadi, kot tudi do drugih uporabnikov prostora, v katerem živimo, ustvarjamo in gospodarimo. Skupaj s predsednikom nadzornega odbora Aleksandrom Dopliharjem sta pohvalila dosedanje delo članov LD Kamnik in predvsem vodstvo, ki je s skupnimi močmi celotne družine, veliko mero entuzijazma ter ogromnim številom prostovoljnih delovnih ur izpeljalo nekaj vidnejših projektov. Sem sodi vsakoletna skrb za izpolnitev plana odstrela divjadi, ki nam ga predpisuje Zavod za gozdove oziroma Območno združenje upravljavcev lovišč Kamniško-Savinjskega območja, adaptacija in posodobitev lovske koče v Palovčah in izgradnja nadstreška, svečano obeležena 50-letnica Lovske družine Kamnik in ob tej priložnosti izdan zanimiv lovski Zbornik, lovska razstava in strelska tekmovanja, čistilne akcije ter skrb za čisto naravo, pa še bi lahko naštevali. Vse te dejavnosti in aktivnosti utrjujejo lovsko kulturo v okolju, kjer delujejo kamniški lovci in s tem neposredno skrbijo v dobro narave in divjadi. Lovci smo na svoje dosedanje delo lahko ponosni. V preteklem 4-letnem mandatnem obdobju je bilo kar nekaj kadrovskih zamenjav celo v samem vrhu, saj je zadnje dve leti družino vodil Marjan Osolnik, zamenjal pa se je tudi referent za strelstvo, potem član upravnega odbora LD Kamnik in nato še revirni vodja v revirju Podgorje. Iz lovskih vrst je, žal, odšlo tudi nekaj članov, več pripravnikov in občanov-opazovalčev pa smo na novo sprejeli. Za prihodnje vodstvo v 4-letnem mandatnem obdobju je kandidacijska komisija predlagala občnemu zboru 15 članov, izmed katerih se neposredno izvoli starešina LD Kamnik, upravni in nadzorni odbor ter disciplinska komisija. Kamniški lovci so na javnih volitvah ponovno zaupali vodenje družine Marjanu Osolniku, za člane upravnega odbora so izvolili Toneta Dermastjo, Miho Brleča, Janeza Dolinška, Marjana Tuška, Bojana Burjo, Jožeta in Franca Hočevarja ter Marjana Schnabla, za nadzorni odbor Aleksandra Dopliharja, Janeza Tičarja in Marjana Raka ter za disciplinsko komisijo Jožeta Hudoklina, Ireno Podgoršek in Rudija Biča. Izbranemu vodstvu želimo v prihodnjem mandatnem obdobju uspešno delo, dosledno vztrajanje pri naravovarstvenih usmeritvah, ohranjanju etičnih načel, krepitvi lovske kulture in sprotno skrb za strokovno usposabljanje članstva. MARJAN SCHNABL Kamničani čestitajo Lojzetu Peterletu Kožlakar, Slapar in Tonin s Peterletom. Konec marca je v Rimu potekal 17. kongres Evropske ljudske stranke (EPP) pod geslom »Naš cilj, vaša Evropa«. Evropski poslanec Lojze Peterle je bil izvoljen za enega od podpredsednikov EPP. Izvolitev je veliko priznanje Peterletu in Novi Sloveniji, hkrati pa pomemben dosežek tudi za Slovenijo. Po vrnitvi Lojzeta Peterleta v domovino mu je Nova Slovenija pripravila prijeten sprejem, ki se ga je udeležilo vodstvo stranke, predstavniki občinskih in regijskih odborov, predstavniki drugih političnih strank ter osebe iz slovenskega kulturnega, verskega in družbenega življenja. Matej Tonin, Matej Slapar in Primož Kožlakar so se udeležili sprejema in novemu podpredsedniku EPP v imenu članov Nove Slovenije iz občine Kamnik prenesli čestitke in pozdrave. V krajšem razgovoru so s Peterletom spregovorili o trenutnih razmerah v Kamniku. Več si preberite na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Občni zbor Filatelističnega društva »Ivan Vavpotič« Kamnik Bo motiv Kamnika upodobljen na poštni znamki? V četrtek, 9. marca, smo se kamniški filatelisti zbrali v prostorih Društva upokojencev Kamnik, kjer imamo vsak četrtek srečanja, na katerih si izmenjujemo znamke in mnenja ter spremljamo novice s področja filatelije. Soba je bila polno zasedena. To je bil že 57. zbor našega društva, na katerem so nam predsednik, tajnik, nadzorni odbor in blagajnik celovito predstavili delo društva v letu 2005. V vseh letih delovanja je bilo društvo zelo aktivno. Vrstile so se številne razstave znamk, med katerimi so najbolj ostale v spominu razstave ob 30- in 50-letni-ci delovanja društva. Še posebno svečano je bilo ob 30-letnici, leta 1979, ko smo slikarju Ivanu Vavpotiču, avtorju prvih slovenskih znamk »Verigarji«, na rojstni hiši na Šutni odkrili spominsko ploščo in tako proslavili stoletnico njegovega rojstva. Slovesnosti se je udeležilo veliko filatelistov iz Ljubljane in drugih krajev, med njimi tudi akademski slikar Božidar Jakac, Vavpotičev sin Bruno z ženo in takrat znani odlični strokovnjaki in zbiralci znamk. Izjemno lepa in zanimiva je bila ob tej priložnosti tudi filatelistična razstava v razstavišču Veronika, kjer so bili prikazani »Verigarji«, prve slovenske znamke, ki jih filatelisti še danes cenijo in spoštujejo. Razstavo smo pripravili tudi ob 50-letnici društva, leta 1999, ko jo je obiskalo veliko število ljubiteljev znamk Društvo je imelo in ima še danes med svojimi člani znane osebe iz kamniške javnosti. Med njimi lahko omenimo akademika dr. Janeza Matjašiča, advokata dr. Svetozarja Frantarja, častnega občana dr. Nika Sadnikarja, nekdanjega direktorja tovarne Stol Fredija Vogrinca in KIK-a Kazimirja Keržiča, direktorja Petra Kureta, sinova akademskega slikarja M. Koželja - Vida in Aleša ter niz drugih znanih Kamničanov. V poročilu predsednika društva Borisa Bratuža je bila poudarjena že 2. uspešna tematska razstava znamk na temo »Narodne noše Evrope na znamkah« v času prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku. Predsednik je bil tudi avtor posebne kuverte s prizorom iz naše kulturne dediščine, ki jo je društvo ob tej priložnosti izdalo skupaj s poštnim žigom. Med filatelisti je bilo precejšnje zanimanje, saj smo izvedeli, da so bile skoraj vse prodane. V poročilu tajnika Vilibalda Novaka smo slišali, da ima društvo trenutno 56 članov oziroma da članstvo rahlo upada. Zelo aktiven je mladinski filatelistični klub na OŠ Frana Albrehta, to pa daje upanje, da bodo mladi zbiralci postali dobri filatelisti. Izvoljen je bil odbor društva, ki v glavnem ostaja isti: predsednik Boris Bratuž, tajnik Vilibald Novak, nova blagajničarka je Marija Virjent, dosedanjega predsednika nadzornega odbora dr. Nika Sadnikarja pa je na njegovo željo zamenjal Miran Jereb. Na zboru smo se dogovorili, da bi Filatelistična zveza Slovenije posredovala Pošti Slovenije našo željo po izdaji poštne znamke z motivom Kamnika. Predlagan je bil motiv mesta akademskega slikarja Alojza Berleca. Letos praznujeta dva člana našega društva 90-letnico. Prvi je g. Ferdo Cvetko, filatelist, ki zbira tematiko »Koncentracijska taborišča v 2. svetovni vojni« in je eden redkih na tem področju. Drugi devetdesetletnik je dr. Niko Sadnikar, ki je filatelist že od leta 1926, ko je obiskoval 4. razred osnovne šole. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi dveh prizadevnih tajnikov našega društva g. Franca Mrharja in prof. Toneta Palčiča, ki pa sta, žal, že pokojna. Kamniškemu filatelističnemu društvu želimo uspešno delo tudi v prihodnosti, zlasti pa upamo, da bomo pridobili čim več novih članov. dr. NIKO SADNIKAR Upokojenci Kamnika aktivni Pestre aktivnosti, ki jih društvo organizira, privabljajo številne članice in člane društva, da se jih udeležujejo. Na različnih pohodih je bilo več kot 630 članov, na kolesarjenju več kot 450, na različnih izletih več kot 1800 članov, tu pa so še balinanje, kegljanje, streljanje z zračno puško in druge aktivnosti. Letovanja se je udeležilo več kot 200 članov. Med letom se je na novo včlanilo 151 upokojencev, umrlo jih je 121. Društvo šteje kar 3300 članic in članov. Zelo prizadevni so v pevskem zboru, folklorni skupini, ki s številnimi nastopi v društvu in širše že 10 let razveseljuje ljudi, uveljavile so se ljudske pevke Predice, ženska sekcija živi polno kot pred dvajsetimi leti. Na skupščini so bili delegati soglasni, da je bila akcija, začeta v letu 2004, z naslovom Za višjo kakovost življenja doma nadvse uspešna in že daje konkretne rezultate. Sodelovanje med odgovornimi organi, ki jim je zaupana skrb za starejšo populacijo se že kaže v konkretnih akcijah. Dober odmev beleži akcija meritev, zdravstveni in pravni nasveti so dobrodošli, v teku so še nekatere druge zanimivosti. Skupščina je sprejela vse predlagane sklepe, poročila in program dela za leto 2006. Vinko Gobec je podelil priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije. Prejeli so jih: Marjana BERLEC je prejela plaketo ZDUS-a za dosežene uspehe in odlično organizacijo na socialno-hu-manitarnem področju, proglašena je za najuspešnejšo koordinatorko, Matevž KOŠIR, podpredsed-niik društva in predsednik gospodarskega odbora je prejel plaketo ZDUS-a za prizadevno dolgoletno delo v društvu, Nežika DROVENIK je prejela priznanje-zahvalo za večletno uspešno vodenje ženske sekcije, Francka PETEK pa priznanje-zahvalo ZDUS-a za dolgoletno sodelovanje z društvom kot članica Upravnega odbora in poverjeni-ca za krajevno skupnost Šmartno. STANE SIMŠIČ Ivan Resnik ponovno izvoljen za predsednika Planinskega društva Kamnik Prizadevno delo kamniških planincev Letošnji občni zbor PD Kamnik, ki se ga je udeležilo več kot 90 članic in članov ter številni povabljeni gostje, je bil zelo pomemben ne le zaradi ocenjevanja opravljenega dela v letu 2005, ampak tudi zaradi volitev društvenih organov. Za uvod je Planinska skupina iz Osnovne šole Duplice pod vodstvom mentoric pripravila kulturni program. Lepo je bilo slišati planinske besede in pesmi iz mladih grl. Povedati velja, dajeta skupina tudi sicer zelo prizadevna, udeležuje se pohodov in odlično sodeluje z mladimi v Domu invalidne mladine Kamnik. Razveselili so nas tudi zvesti planinski prijatelji, Kamniški koledniki: Janez Majcenovič in Rok Lap ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča. Predsednik društva Ivan Resnik je poročal o delu društva v lanskem letu. Kljub mnogim težavam je društvo po zaslugi marljivih planinskih delavcev doseglo dobre rezultate. Vrsta planinskih poti je bila obnovljenih, delovanje planinskih postojank na Kamniškem in Ko- krskem sedlu je bilo zelo dobro, čeprav so med sezono nastopile težave z žičnicami, pa tudi vremenske razmere niso bde ugodne. Zelo uspešna je bila akcija izgradnje Plezalne stene. Opravljenih je bilo veliko odmevnih akcij, kot je vsakoletno srečanje ob DNEVU KAMNIŠKIH PLANIN z mednarodno udeležbo. Kamniški alpinisti so nadaljevali s serijo uspešnih vzponov doma in v tujih gorstvih, prizadevne so bile planinske skupine v šolah in vrtcih. Obiskovalcev gora v organizaciji Vodniškega odseka je bilo mnogo, čeprav so nekateri pohodi odpadli zaradi slabega vremena. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Ivan Resnik. Prav tako so bili soglasni sprejeti predlogi za člane upravnega odbora, ožjega upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča z namestniki. Med izvoljenimi je več novih imen. Predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar je društvu čestital za uspešno delo, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik je poudaril plodno prizadevanje planincev pri ohranjanju naravnih danosti, drugi razpravljale! iz prijateljskih planinskih društev pa so z zadovoljstvom ugotavljali, da je napre- dek kamniškega društva zelo velik. Občni zbor je potrdil vsa poročila, seznanil se je z dejavnostjo Gorske reševalne službe Kamnik in sprejel predlog delovnega in finančnega programa za leto 2006. Soglasno je potrdil kandidaturo Francija Ekarja za predsednika Planinske zveze Slovenije. Podeljena so bila priznanja Planinske zveze in priznanja Planinskega društva Kamnik. Jože KLENC je prejel spominsko plaketo P2S ob okrogli obletni- ci in za uspešno delo v društvenih organih, Aljoša MARKAČ in Matjaž ŠERKEZI sta prejela bronasto odličje PZS za prizadevno delo v alpinističnem odseku. Društvena priznanja so prejeli: Zlato značko s priznanjem Aleksander SARNAVSKV za dolgoletno aktivno delo v društvu in dr. Niko Sadnikar za 50-letno članstvo v planinski organizaciji in zgledno sodelovanje z društvom. Srebrno značko s priznanjem so prejeli Ivan RESNIK ter Aleš HOLC, Robert POLIČNIK in Aleš KOŽELJ za aktivno delo na področju alpinizma. Bronasto značko s priznanjem pa Matjaž ŽAVBI za delo v alpinističnem odseku. Planinske pesmi so iz otroških grl še posebej lepo zvenele STANE SIMŠIČ Planinsko društvo Kamnik RAZPISUJE prosta dela in naloge oskrbnikov planinskih postojank za določen čas od junija do oktobra 2006: a) na Kamniškem sedlu b) na Kokrškem sedlu Kandidati (kandidatke) morajo izpolnjevati splošne in zdravstvene pogoje, ki so pogoj za sprejem takih nalog. Poznati morajo življenjske razmere v visokogorju in biti sposobni vodenja in gospodarjenja ter poznati nudenje prve medicinske pomoči. Prijave sprejema Planinsko društvo Kamnik, Šutna 42, 1240 Kamnik, do vključno 10. maja 2006. Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 15. maja. Z izbranimi kandidati bo sklenjen pismen dogovor. KARATEISTI VIRTUSA Z NOVIMI USPEHI NA 1. TURNIRJU ZA POKAL SLOVENIJE 2006 V KATEGORIJI MALČKOV IN DEČKOV V marcu je v športni hali v Šenčurju pri Kranju potekala 1. tekma za Pokal Slovenije 2006 za mlajše kadete in kadetinje, kadete in kadetinje ter člane in članice v katah po- Matej Jeglič izvaja mawashi geri samično in ekipno ter v športnih borbah. Na tekmovanju je sodelovalo 240 tekmovalcev iz 41 klubov. Karate klub Virtus Duplica so zastopali: Miha Klančnik, Tim Semprimožnik, Rok Kladnik in De-mir Ličina. Vsi so prvič tekmovali v članski kategoriji. Kljub temu, da so bili med mlajšimi se niso ustrašili starejših in bolj izkušenih tekmovalcev, temveč so se enakopravno po-merili na boriščih in bili na koncu z uvrstitvami zadovoljni. Tim se je uvrstil na 5-6. mesto v kategoriji +80kg borbe, ravno tako tudi Rok v kategoriji -73kg, borbe. Miha, žal, ni dosegel vidne uvrstitve, saj je zaradi kazenskih točk izgubil borbo v prvem kolu. Demir pa se je pomeril tako v borbah kot katah. V borbah mu ni šlo, se je pa izkazal v katah, saj je zasedel 3- mesto. Demir uspešen v katah Karate zveza Slovenije in karate kluba Polzela ter Petrovče so v soboto, 1. aprila, organizirali 1. turnir za Pokal Slovenije 2006 za malčke/malčice ter dečke in deklice. Tekmovanje je potekalo v Žalcu, na njem pa so sodelovali tudi tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica: Dejan Kyrinov, Primož Kyrinov in Matej Jeglič. Na tekmovanje so se odpravili polni pričakovanj. Ker pa je bil ravno prvi april, si jih je njihov trener Vladimir Stanič malo privoščil in jim je v Žalcu povedal, da je doma pozabil prijavnico za mrnir. Zaskrbljeni so iskali rešitev, kaj naj naredijo, da bi lahko tekmovali. Negotovost pa ni dolgo trajala, saj jim je trener povedal, da je to le šala. Sledil je smeh in dobre volje so se odpravili v telovadnico, kjer so se začeli pripravljati za tekmovanje, ki je sledilo. Prvi je tekmoval Primož, ki se je na koncu uspel uvrstiti na 2. mesto v kategoriji malčki - 33kg, borbe. Dejan je tekmoval v kategoriji starejših dečkov - 50kg, borbe in dosegel 5. mesto. V kategoriji starejših dečkov -43 kg, borbe, pa je na zma- Demir med izvajanjem kate Bassai dai govalne stopničke stopil še Matej, saj se je uvrstil na 3- mesto. Tudi to tekmovanje je dokaz, da se niz dobrih uvrstitev nadaljuje, saj se letos fantje še niso vrnili s tekmovanja brez kakšne medalje. Upamo, da jim bo to uspevalo tudi v nadaljevanju tekmovalne sezone. B.S. Vsako leto znova tečemo k cerkvici Sv. Primoža 25. marca se je uspešno odvil že 11. gorski tek k cerkvici Sv. Primoža pod okriljem KGT Papež ter bratov Ivana in Lada Urha. Ob 10. uri je štartalo 88 teka- men Zupan (AK Domžale) in čev na daljši progi, ob 10.20 pa Sindis Cufer (TD Vipava) med še 49 najmlajših tekačev za Po- deklicami. Tudi med veterani kal Calcita. Proga je bila nekoliko so se odlično odrezali Kamni-spolzka, a ustrezna. Kljub letoš- čani: 3. mesto je zasedel Tone Klemenc, 7. mesto Jože Bernik (oba KGT Papež) in 8. mesto Kamniški vrhač Tone Petek. Med mlajšimi veterani so bili v prvi deseterici kar štirje Kamniča- KGT Papež), 3- Planinc Anže (Tris-port), 4. Potočnik Anže (Županje Njive). Deklice letnik 1996: 1. in 3-mesto je pripadalo Jeras Maruši in Kregar Sari, pri dečkih pa sta bila na 1. in 2. mestu Aljaž Jaka in Humar Lovro (vsi KGT Papež). Deklice letnik 1994/95: 3- mesto Petra Rebernik (KGT Papež), 5. Al-pner Vesna (Zarja Elektronika), pri dečkih pa je tretje mesto dosegel Kotnik Mitja (KGT Papež). Pri dečkih 1.1988 in mlajših so prva tri mesta dosegli dečki iz Trispor-ta: Kregar Drejc, Planko Matevž in Golob Zan, 5. pa je biljašovec Blaž (KGT Papež). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, praktične nagrade, prvaki pokale, prvih pet pa še lično izdelana priznanja, ki jih je Zmagovalec med mlajšimi dečki 1.97 - zadovoljni Matevž Škrtič. njim obilnim snežnim padavinam in zmrzali so bili tekači dobro kondicijsko pripravljeni. Tudi letos je slavil Sebastjan Zarnik (KGT Papež, 16:17), ki pa ni podrl svojega rekorda. V absolutni razvrstitvi mu je sledil Igor Šalamun, na 6. mestu Lado Urh, na 8. in 9. mestu pa Tomo Petek in Metod Močnik - vsi KGT Papež. V članski konkurenci je torej zmagal Zarnik Sebastjan, drugi je bil Tomo Petek, šesti Metod Močnik. Med 7 ženskami je prva pritekla članica Mateja Šuštaršič (19:19, AK Portovald), uspešno ji je sledila Ema Gradišek (KGT Papež ). Med mlajšimi veterankami sta zmagali Kamničanki Barbara Šket Motnikar in Jelka Ravnikar. Med mladinkami ni bilo udeleženk, pri mladincih pa sta stala na stopničkah Klemen in Rok Markuš ter na 4. mestu Gregor Mlakar (vsi KGT Papež). Med dečki je zmagal Do- ni: na 1. mesto Igor Šalamun, na 2. Lado Urh (oba KGT Papež), na 5. Lado Kveder, na 7. Bojan Kemperl (KGT Papež) in na 9. mesto Matic Romšak. Na slovesni podelitvi so prvi trije v vsaki kategoriji prejeli praktične nagrade, prvih 15 pa še denarne nagrade. Najmlajši pa so tekli na progi (600m) za Pokal Calcita. Razveseljivo je, da je vsako leto večja udeležba (49 tekačev). Pri deklicah (letnik 1988 in „ , , .. , „. ., , mlajše) je zmagala Kristina Z^alna trojica med elan, (magovalec Uršič (Trisport), sledile so SebastJan Zarmk)- Katarina Humar, Maruša Balantič podelil predstavnik Calcita gos- in Patricija Hribar (vse Trisport). pod Bernot. Pri deklicah, letnik 1997, so pr- . Organizatorji so bili zadovoljni va mesta prevzele Diana Kotnik, z izvedbo tekmovanja, tekmovalci Klara Kregar, Anita Košutnik (vse Pa s svojimi dosežki in lepimi na-KGT Papež) in četrto Maruša Urh gradami, zato vsako leto znova te-(Duplica). Dečki letnik 1997:1. če)° k cerkvici Sv. Primoža. Škrtič Matevž, 2. Perne Anže (oba Mira Papež HOKEJISTI IZ VRHPOLJ PRESENETILI Hokejisti Vrhpolja v ligi hokeja na rolerjih (od leve proti desni); stojijo: Marko Baloh, Matej Novak,Tine Kropivšek, Jure Končan, Tomaž Hribar, Uroš Erdani, Miha Volkar, čepita Anže Grad in Andrej Brecel. Hokejski klub Vrhpolje je letos odvijala ob sobotah v Lukovici. V drugič nastopal v zimski hokejski tej ligi, ki se odvija že štiri leta, na-ligi v hokeju na rolerjih. Liga se je stopa 11 ekip iz vse Slovenije. Lan- sko leto smo se za nastopanje v tej ligi odločili tud hokejisti iz Vrhpolj. Uvrstili smo se na 5. mesto, kar je bil za prvo leto velik uspeh. V letošnji sezoni smo nam na pomoč priskočilo tudi sponzorji. Zadali smo si cilj uvrstitve med pet najboljših ekip, ki se potegujejo za najvišja mesta. Ob pomoči sponzorjev nam je to tudi uspelo. V zaključne boje so se uvrstile ekipe CI-TY PARK STRELE, FITNES C. LOŽAR, PIŠČANCI POSTOJNA RCU PREVOJE, VRHPOLJE. Zaključni boji so bili zelo napeti, hokejisti iz Vrhpolj smo edini premagali poznejše zmagovalce lige RCU Prevoje, kar nam je pomagalo za izvrstno končno uvrstitev na tretje mesto. S tem smo pokazali, da se na Vrhpolju igra dober hokej. Za naslednjo sezono pa želimo pridobiti v naše vrste nove mlade igralce in še izboljšati odlično tretje mesto. TINE KROPIVŠEK DIJAKINJE IN DIJAKI ŠCRM KAMNIK USPEŠNI TUDI NA ŠPORTNEM PODROČJU Poleg pestrih rednih ur športne vzgoje (z glasbeno spremljavo), športnih dni z zanimivimi vsebinami ter interesnih dejavnosti, ki so vse brezplačne, se naši dijaki udeležujejo tudi raznih športnih tekmovanj. Našo ustanovo predstavljajo na izredno lep način, saj so na tekmovanjih vedno precej uspešni in po- Matic Grojzdek in Mohor Vrhovnik pri uri gosto tudi pohvaljeni športne vzgoje: sošolca in oba državna prvaka za fair play. - vsak v svoji športni panogi. Ena večjih sprememb je ta, da v letošnjem šolskem letu tekmujemo v gorenjskem področnem centru, kjer so nas lepo sprejeli in se dobro počutimo. Seveda smo vsaj tako uspešni kot prejšnja leta, ko smo tekmovali v ljubljanski regiji. Dobra uvrstitev na regijskem prvenstvu je, kot najbrž veste, pogoj za udeležbo na državnem tekmovanju. Vseh rezultatov ne bom omenjal, ker jih je preveč, omejil se bom le na najvidnejše uspehe na državnih srednješolskih prvenstvih, in to so: • MOHOR VRHOVNIK je državni prvak v gorskem kolesarstvu: • EKIPA DI1AKOV (PREMLČ, REISNER, KVAS, TOMEU) je na državnem prvenstvu v odbojki na mivki zasedla 5. - 6. mesto; • Na državnem prvenstvu v športnem plezanju so bili najuspešnejši: MATIC GROJZDEK - 1. mesto, GREGA STAMENOVIČ - 3. mesto, ŽIVA LAVRINC-3. mesto; • ANJA HUDOKLIN je bila na državnem prvenstvu v deskanju na sne-gu peta; • UROŠ TOMEC je na državnem prvenstvo v gorskem teku osvojil 1. mesto, zelo uspešna pa so bila tudi dekleta: KATJA TOMEC - 5. mesto, URŠA REBERNIK - 6. mesto in JANJA REBERNIK - 7. mesto; • ATLETIKA - LJUBLJANSKI MARATON: URŠA REBERNIK je bila 13-ta. • EKIPA DIJAKOV (PREMLČ, REISNER, REJC, LEBAN, POGAČAR, TO-MELJ, REMS, KVAS, KOROŠEC) je v državnem prvenstvu v odbojki zasedla končno 5. - 6. mesto; • Ekipa dijakov (NOVAK, MATIČIČ, VRHOVNIK, ŠERCER, GRZINČIČ, HREN, VOZEL, JANEŽIČ, ŽELEZNIK, KLOBČAR) je zasedla končno 5,-6. mesto na državnem prvenstvu v košarki. Pričakujemo pa še nekaj lepih rezultatov do konca šolskega leta, saj bodo naše dijakinje in dijaki aprila tekmovali v plavanju ter maja v posamični atletiki. Vse naše dijake in dijakinje bi rad pohvalil za prizadevnost in vložen trud ter jim iskreno čestital za dosežene rezultate! Le tako naprej! ŠEMSO MUJANOVIČ, prof. šp. vzgoje Območno združenje Rdečega križa Kamnik RAZPISUJE LETOVANJA2006 ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE 05ČINE KAMNIK IN KOMENPA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji termini: 1. izmena Savudrija 22.7. do 1.0.2006 - 50 mest 2. izmena Debeli rtič 22.7. do 1.0.2006 - 50 mest 3. izmena Debeli rtič 1.0. do 11.0.2005 - 50 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo od 3. maja 2006 dalje na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. In 12. ter 14. In 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 31.5.2006 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 0311-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. H20 novice V prvi četrtini leta smo bili vaterpolisti aktivni v vseh kategorijah . Po dolgih letih smo zopet tekmovali v članski kategoriji. Kljub temu, da smo izgubili dve tekmi smo videli, da se na slovenski sceni da igrati. V kolikor bo organizirano primerno tekmovanje s strani VZS, se Kamničani zopet vidimo v družbi članskih ekip. Pri mlajših kategorijah smo tako ali tako zraven, saj naši najmlajši redno osvajajo prva mesta v državi. Trenutno so vse tri ekipe ( U10, U12, U14) na drugem mestu, seveda pa pričakujemo skok na vrh. Naj omenim, da so na podelitvi za najboljšega športnika občine Kamnik dobili priznanje dečki do 12 let, pri mladincih je priznanje dobil Luka Komatar. Od 24. do 26. marca je v Kranju potekalo državno mladinsko prvenstvo. Kamničani smo osvojili 5. mesto in bili s tem zadovoljni, saj je ekipa pokazala pravi temperament in si nabrala izkušnje za naprej. Naj bolj žal nam je bilo poraza s Koprom, saj nas je ta oddaljil od medalje, neodločen rezultat z Branikom bi bil lahko z malo športne sreče tudi drugačen. Kokro smo premagali, izgubili smo še s prvim na turnirju Triglavom in drugouvrščeno Olimpijo. V ekipi Kamnika imamo tudi dva kandidata za mladinsko reprezentanco - Luka Komatar-ja na mestu centra in Gašperja Jerana v golu . 23. marca smo organizirali prvenstvo OŠ Kamnika. Povabili smo še OŠ Radomlje. V društvu smo bili izredno zadovoljni z odzivom, saj se je prijavilo pet šol in se z vaterpolom seznanilo kar nekaj otrok, ki niso člani našega društva. Zanimivo pa je bilo tudi to, da je pri OŠ Stranje igralo tudi dekle, ki ji moramo čestitati za njeno igro. Na tekmovanju je bil vrstni red naslednji: 1 .OŠ Toma Brejca, 2. OŠ Frana Albrehta, 3. OŠ Marija Vere, 4 .OŠ Radomlje, 5. OŠ Stranje. Prve tri ekipe so dobile pokale, plakete pa so prejeli tudi Gašper Žurbi - naj vratar, Kristijan Novak - naj igralec, Domen Dobravec - naj strelec. V prejšnjem tednu, od 12. do 16. aprila, je mladinska reprezentanca Slovenije sodelovala na turnirju v Istanbulu . V konkurenci šestih ekip je bila od Slovenije močnejša samo Rusija, za nami so zaostali: Turčija, Izrael, Ukrajina in Romunija. Za našo reprezentanco je igral tudi Kamničan Luka Komatar. Poleg treh zadetkov, ki jih je Luka dosegel, se je izkazal z dobro igro na centru., tako da so nasprotniki morali delati prekrške za izključitev. Kot vsako leto, smo tudi letos začeli s pripravami na dan vaterpolistov, ki ga bomo pripravili že trinajstič. Pričakujemo ekipe iz vseh slovenskih vaterpolskih centrov. Upamo, da bo 17. junija vsem lepo ob akcijah najmlajših ter tudi starejših in bolj izkušenih tekmovalcih. Dare V okviru krožka Zabavna elektronika so učenci z mentorjem Andrejem Kočarjem izdelali z zlatim priznanjem nagrajeno raziskovalno nalogo z naslovom Mobilni sesalec. OŠ MARIJE VERE ZLATO PRIZNANJE \L KUdUi IKfc v petek, 7. aprila, je potekalo že 40. Srečanje mladih raziskovalcev s tehničnih področij na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Skupno prijavljenih je bilo 82 raziskovalnih nalog, delo 102 mladih raziskovalcev. Učenci Dejan Virijant, Aljaž Lukan in Jaka Komočar so pod mentorstvom Andreja Kočarja, dipl. ing. rač. in inf., v okviru krožka Zabavna elektronika izdelali raziskovalno nalogo Mobilni sesalec (robot, ki se samodejno vozi po prostoru in sesa prah) in za njo prejeli zlato priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo ter posebno pohvalo za nadpovprečno izstopajočo raziskovalno nalogo. Sicer pa se lahko OŠ Marije Vere pohvali z izbirnim predmetom Robotika v tehniki, ki se izvaja le na zelo redkih osnovnih šolah po Sloveniji. A. K. Kamniški skavti v Izoli Kot vsako leto smo se kla-novci (skavti, stari od 15 do 19 let) odpravili na zimovanje, letos kar na morje v Izolo. Na slovenski obali smo preživeli prijeten in zabaven skavtski vikend. Da je bilo še bolj zanimivo, smo se do morja popeljali kar z vlakom (toplo priporočamo, saj zna biti potovanje po slovenskih železnicah nadvse zanimivo). Na obali smo se nastanili v centru mesta Izole. In kaj smo počeli? Marsikaj! Že takoj v petek smo proti večeru iskali skrivna sporočila, ki so nam jih pripravili naši voditelji. Tako smo skozi igro spoznavali Izolo in njeno okolico. V soboto zjutraj smo se odpravili na sprehod in ob obali nabirali material (kamenčke, školjke...) za darilo, ki smo ga pozneje podarili skrivnemu prijatelju. S tem smo urili n Ob svetovnem in slovenskem dnevu knjig vam želimo, da ne bi nikdar izgubili stika z dobro knjigo. Če ga niste imeli ali če ste ga izgubili - nikoli ni prepozno, da postanete bralec dobrih knjig. Postanite član naše knjižnice, postanite bralec/bralka! Vaša F F Matična knjižnica Kamnik TRIJE KAMNIŠKI PLAVALCI V DRŽAVNI REPREZENTANCI Plavalnemu klubu Kamnik je v ponos, da ima kar tri predstavnike v državni reprezentanci: Tejo Koželj, Špelo Čolnar in Tima Pirca Podobnika. Plavalni klub Kamnik sodi po številu članov prej med manjše kot pa med srednje velike slovenske plavalne klube; kar pa ne pomeni, da je v plavalni srenji nepoznan. Nasprotno. Lahko se pohvali s številnimi odličnimi rezultati in uvrstitvami svojih članic in članov. Že več let zapored osvajajo naslove državnih prvakov in prvakinj ter se uvrščajo med dobitnike medalj doma in v tujini. Plavalnemu klubu Kamnik je v ponos, da ima kar tri predstavnike v državni reprezentanci: Tejo Koželj, Špelo Čolnar in Tima Pirca Podobnika. Vsi trije so najuspešnejši v disciplinah prsnega plavanja. Teja je članica mladinske državne reprezentance in ima po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije status vrhunske športnice državnega razreda. Obiskuje 2. letnik naravoslovne gimnazije v ŠCRM v Kamniku. Tedensko opravi devet treningov v bazenu (4 jutranje in 5 popoldanskih) in 4 treninge na fitnes napravi. V svoji zbirki ima okoli 100 medalj, dobljenih na tekmah doma in v tujini. Osvojila je naslov kadetske in mladinske državne prvakinje. Uvršča pa se tudi že med prve tri v članski konkurenci. V Občini Komenda, kjer živi, je bila trikrat proglašena za najperspektivnejšo športnico do 15. leta, v Občini Kamnik pa je večkrat prejela priznanje za dosežene rezultate v plavanju. Špela živi v Mengšu, kjer obiskuje osmi razred devetletke. S plavanjem je pričela pred štirimi leti v kategoriji deklic, prej pa se je našo kreativnost in nastali so pohvale vredni izdelki. Popoldne smo se odpravili v muzej vlakov, kjer smo izvedeli vse, kar mora vedeti popotnik, ki potuje z vlakom. Proti večeru smo imeli tudi tekmovanje v izdelovanju ladjic iz papirja. Ladjice smo nato krstili in jih spustili v morje. Glavna nočna zabava je bila igra monopoli, katere igranje se je zavleklo vse do jutranjih ur. Naše zimovanje se je zaključilo s sveto mašo v Izolski cerkvi. To je le nekaj utrinkov iz našega zimovanja, o samem vzdušju pa priča tudi slika. SARA OGRINEC ukvarjala z atletiko in gimnastiko. Z vztrajnim delom se je hitro približala najboljšim plavalkam njene starosti in jih letos na zimskem državnem prvenstvu v disciplini 200 m prsno tudi prehitela. Osvojila je namreč naslov državne kadetske prvakinje. Uspeh je dopolnila še s 3- mestom na 50 m prsno. Kar nekaj medalj si je priplavala tudi na različnih plavalnih mitingih. V plavalnem klubu Kamnik pa imamo še enega zelo nadarjenega športnika. To je 14-letni Tim, ki je že kot šestletni deček začutil, da je voda njegova velika prijateljica. Zelo hitro je osvojil vse sloge plavanja in kmalu pričel z njimi tudi osvajati medalje. V svoji zbirki jih ima že okoli 150. Največ pa zagotovo šteje državni rekord mlajših dečkov v disciplini 50 m prsno, ki ga je odplaval lansko leto in na katerega smo vsi zelo ponosni. Tudi on je bil večkrat med nagrajenci Občine Kamnik za dosežke v plavanju. Trenira že 8 let, zadnja tri leta vsak dan po dve uri. Športno vzdržljivost in moč pa rad pokaže tudi v drugih športnih panogah. Poudariti je potrebno, da so vsi veliki dosežki naših plavalcev, pa tudi tisti manj odmevni, plod njihovega trdega dela in zelo dobrega vodenja njihovih trenerjev. Naši plavalci imajo res slabe pogoje za delo. Vsak dan se morajo večino leta voziti na treninge v Kranj ali v Ljubljano, kar jim vzame veliko dragocenega časa. Zavedati se je potrebno, da v drugih klubih že dečki in deklice trenirajo dvakrat na dan. Naši plavalci te možnosti nimajo. V Kamniku za razvoj plavanja in rekreacije nujno potrebujemo pokriti bazen. Zavedati se mora- mo, da mladi za svoj osebnostni razvoj potrebujejo rekreacijo, druženje in zabavo. Verjamemo, da bi bazen lahko postal prijetno zbirališče mladih, kjer bi aktivno čez vse leto preživljali svoj prosti čas - bodisi za zabavo ali pa za treniranje in doseganje vrhunskih rezultatov, ki bi ponesli ime naše občine v različne kraje doma in v tujino. PKK MOTITE SE, če mislite, da si ga ne morete privoščiti. * Partner Style 1.6 HDi (75KM) za 3.046.000 SIT (12.710,73 EUR)* www.peugeot.si Pohitite! Partnerja STYLE z bogato serijsko opremo (2x zračna blazina, ročna klimatska naprava, električni pomik prednjih stekel, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, dvojna stranska drsna vrata, električno nastavljivi in ogrevani ^ zunanji ogledali...) lahko odpeljete le v aprilu 2006. PEUGEOT Muroroč. TOTAV UŽITEK V DOVRŠENOSTI. Parm«-1 Poraba - kombiniran način voinje. 5.41 - 7.5 V100 km. Emilija COj. 143 - I77g/km. *C«na v EUR je preračunana po centralnem paritetnem tečaju (I EUR= 239,64 STT). RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Vsak ponedeljek Akcija velja do vključno 22. 5. 2006. V akcijo niso vključeni izdelki v redni in Tuš klub akciji, tobačni izdelki ter povratna embalaža. Akcija ni predvidena za nakupe s strani pravnih oseh in za potrebe pravnih oseb, temveč predvsem za kupce, ki nabavljajo blago za potrebe lastnega gospodinjstva. Akcija prav tako ni predvidena za nakup na odloženo plačilo. popust na vse nakupe v TUŠ supermarketu PEROVO Kamnik. s tUS Kjer dobre stvari stanejo manj ŠOLA ZA STARŠE Šolsko leto je v polnem teku in naši otroci dan za dnem odhajajo od doma s polnimi torbami knjig in zvezkov. Starši njihovo delo spremljamo od doma in se trudimo pomagati po svojih najboljših močeh. V tem prizadevanju nam je v letošnjem šolskem letu OŠ Toma Brejca ponudila pomoč z organizacijo Šole za starše. Z veseljem smo se starši odzvali povabilu. Nismo bili tako pridni, kot naši otroci, ki so v šoli vsak dan. Naše učenje v obliki delavnic in pogovorov je obsegalo 9 srečanj. S pomočjo Tatjane Verbnik Dobnikar, uni. dipl. soc. ped., in Julije Pelc, dipl. psih., smo poskušali najti pot, kako pomagati in spremljati otroke v različnih situacijah. Naši pogovori so se vrteli okoli učenja in naše pomoči pri tem, pogovarjali smo se o nasilju, komunikaciji z otroci, razvajenosti, odgovornosti in reševanju konfliktov.Voditeljici sta vnaprej dogovorjeno temo nekoliko predstavili, nato pa smo bili na vrsti mi. Delali smo po skupinah, reševali različne naloge (skoraj podobne šolskim testom), odgovarjali na vprašanja. Včasih smo se počutili skoraj tako nemočni kot otroci, saj so bile naloge na prvi pogled zapletene in težko rešljive. Zavest, da za napačen ali manjkajoč odgovor ne bo padel cvek, je dvigala našo moralo. Kljub temu je bilo vzdušje v skupini prijetno. Bogatili smo se ob medsebojnih izkušnjah, saj je znano, da imajo praktične izkušnje največjo vrednost. Na naše zadnje srečanje smo povabili tudi otroke, saj smo želeli zvedeti odgovor na vprašanje kdo komu teži. Dveurno druženje je hitro minilo (tako kot vedno), saj sta voditeljici poskrbeli za resnično pester in zanimiv potek. Tudi otroci so bili navdušeni in so vneto sodelovali. Naj se na koncu v imenu udeležencev še enkrat zahvalim voditeljicama Juliji in Tanji in tudi šoli, posebno Mojci Rode Škrjanc, pom.ravnat., ki je prvič izpeljala takšen projekt. Starše pa vabim, da se nam drugo leto zagotovo pridružite v še večjem številu. Boste videli, ne bo vam žal. IVANKA PREGL 27. aprila na Mekinjski kros Tildi letos bo praznik 27. aprila obeležil športni dogodek v Mekinjah. Športno kulturno društvo Mekinje namreč pripravlja za ta dan že 18. Mekinjski kros za vse ljubitelje teka - od najmlajših kategorij deklic in dečkov, ki se bodo na traso podali ob 10. uri, fantov in deklet, žensk in moških, do veteranov, ki bodo štartali ob 10.20 uri. Najkrajša, 500-metrska bo proga za deklice in dečke do 7 let ter fante in dekleta od 7 do 9 let. Fantje in dekleta od 9 do 13 let se bodo pomerili v teku na 1 kilometer, tisti, od 13 do 15 let na 2 km dolgi progi, moški do 21 let in vse kategorije žensk na 5 km dolgi progi, vse ostale kategorije moških pa se bodo pomerile na progi, dolgi 10 kilometrov. Najhitrejši bodo poleg medalj in pokalov prejeli tudi denarne nagrade na razglasitvi, ki je predvidena ob 12. uri. Vsi, ki želite sodelovati na tradicionalni tekaški prireditvi, se lahko prijavite dve uri pred pričetkom tekmovanja v društvenem domu. mm Q a__m 4 DOM V KAMNIŠKI BISTRICI VABI NA TRADICIONALNA PRVOMAJSKA SREČANJA 1. in 2. maja ob živi glasbi abljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. Informacije: tr 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu. DOSTAVA KURILNEGA OLJA ČIŠČENJE CISTERN ZA KURILNO OLJE Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK pokličite 041/691-325. Lepe prvomajske praznike! ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15,Domžale tel~ 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h ŠD Soteska je že prvak občinske lige! ŠD Soteska si je že v končanem 20. kolu občinske lige zagotovilo prvo mesto. Najbolj se je izkazal Janez Hančič s 565 podrtimi keglji. V derbiju za drugo mesto sta se pomerila Eta in OOZ. Zmagala je ekipa OOZ s 7:1 in se povzpela na drugo mesto. V nedeljo, 9. aprila, je bilo na novem kamniškem kegljišču Med-regijsko prvenstvo sprint. Med 33 tekmovalci sta se v finalu pomerila domača igralca Brane Mihajlov in Marjan Dolinšek. Neodločeno je bilo do zadnjega meta, ko je imel Brane Mihajlov več sreče in je za tri keglje zmagal v finalu. To nedeljo, 23- aprila, pa bo ob 13. uri v Kamniku finale državnega prvensta v kombinaciji za članice, kjer bo verjetno med prvimi dvanajstimi tudi naša Damjana Pirman. V 20. kolu občinske lige so bili doseženi rezultati: Alu Alprem: Bi-pol 5 : 3, Zarja: ŠD Soteska 1 : 7, Mladinci KK : Zarja elek. 6 : 2, Eta : OOZ 1 : 7, DU Kamnik: Kam bus 7:1. LEON PIRMAN Lestvica 1. ŠD Soteska 18 16 2. OOZ 18 14 3. Eta 18 13 4. DU 19 13 5. Mladinci 18 12 6. Calcit 19 8 7. Bi-Pol 18 7 8. Zarja 18 6 9. Alu Alprem 18 4 10. Zarja Elek. 17 2 11. Kam Bus 17 1 1 1 99:36 33 0 4 101:43 28 1 3 89:47 27 0 6 85,5:59,5 26 1 5 75,5:60,5 25 0 11 70:74 16 0 11 56,5:74,5 14 0 12 52,5:88,5 12 1 13 56,5:79,5 9 1 14 42:88 5 1 15 30,5:105,5 3 Socializacija Sredi aprila se je v Domu kulture Kamnik zgodila ena najbolj simpatičnih prireditev letos. Učenci OŠ Frana Albrehta so ob izdatni pomoči in neizmerni energiji dveh mentoric pripravili pravo malo gledališko predstavo. Pepelka malo drugače so jo poimenovali in se brez zadržkov pogumno oddaljili od klasične dramaturgije. Obvezna učna ura za nekatere zaprašene mentorice osnovnošolskih gledaliških krožkov. In niso je igrali prvič. Še preden so jo odigrali pred domačim občinstvom, so gostovali v Ljubljani. Pravi mali profesionalci, po katerih bi se lahko zgledovalo marsikatero kamniško kulturno društvo. Svežina in radost do nastopanja sta v valovih prihajala med gledalce, nekako tako kot nekaj dni prej, ko je po dolgem času na odru stal Cantemus z gosti iz Postojne. Ob tej priložnosti smo preizkusili tudi pevsko »školjko«, ki bi lahko nekega dne postala del opreme DKK. Zanimiv je bil obisk. Kljub temu, da je šlo za kvaliteten umetniški dogodek, je bila dvorana zasedena le do polovice. V letu, ko prihaja v Kamnik razvpiti Festival Brežice in se govori o oživitvi Musiče Eterne, se lahko že sedaj vprašamo, kako kulturno zrelo je naše malo mesto za zahtevnejše umetniške programe. Kdaj bodo prišle na plan množice ljubiteljev kulture, ki jih je menda na tisoče? Kaj oziroma koga čakajo? Vrhunske gledališke predstave? Jih imamo na pretek v naših abonmajih. Kvalitetne glasbene dogodke? Se dogajajo skozi vse leto na Zapricah in še kje. Kvalitetne razstave? Tudi so. Torej, spoštovani ljubitelji dobre kulturne kapljice: časopise in tipkovnice pod roke, pot pod noge in začnite že vendar polniti naše kulturne kapacitete. Tudi letos se počasi bliža poletje, ko se bodo kamniške ulice napolnile s srednjeveškimi kostumi, pouličnimi umetniki, narodnimi nošami in množično kamfestov-sko publiko. Kamniško kulturno poletje bo letos bogato kot še nikoli. Od maja do septembra bo za vedno številčnejše meščane in okoličane kup raznovrstnih kulturnih in zabavnih prireditev, večina seveda v mestnem jedru, kamor tudi spadajo. Tudi če bo dež, bo lepo! GORAN ZAVRŠNIK FLOK d.o.o., Sadarjeva 3, Komenda tel.: 01 834 10 72, fax: 834 30 72; www.flok.si, e-mail: info@flok.si Izdelava, prodaja in montaža: - varnostnih zapahov - cilindričnih vložkov - ključavnic za kovinske in PVC omare, steklene vitrine, poštne nabiralnike Expres izdelava ključev v poslovni enoti TPC KOSEZE (Vodnikova 187, Ljubljana, tel. 01 51 98 330) PRODAJA STAVBNEGA OKOVJA G-U, BKS rstve okenc Irena Lukane s.p., Trg talcev 8, Kamnik tel.: 01/831 74 74, 041/79 13 33 Delovni čas: pon., torek: 7h- 15h sreda, čet., petek: 13h - 20h sobota: 7h -11h ali po naročilu Strankam in vsem želimo lepe prvomajske praznične dni! MALI OGLASI: IŠČEM ŽENSKO ZA NEGO bolnika na domu. Nudim plačilo in možnost bivanja. Tel.: 041/382-250. ODDAM večji zelenjavni vrt v Vrhpolju. Tel.: 01/839-24-32. V BLIŽINI KAMNIKA oddam vrt v najem. Tel.: 01/831-53-08. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571. AGROPROMET CERKLJE | Ul. 4. okt. 10, Cerklje,tel.: 04/252 64 40 I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: SEMENSKA KORUZA IN SEMENSKE TRAVE ŽE NA ZALOGI! AKCIJSKE CENE! ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene UMETNA GNOJILA sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE I KORUZA - ugodno! JABOLKA za ozimnico! mmu svoj dem* mov/rn mjceheje?! TEHNIČNA TRGOVINA OERNE** Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 ŽE 5 LET V KAMNIKU MULTIPRAKTIK HVUNDAI 9.990 SIT (4LM EUR^ SIEMENS SESALNIKI OD 10.700 DALJE (44,65 EUR) MIKROVALOVNE PEČICE ŽE OD 10.900 DALJE (45,48 EUR) ali J;1 AKCIJA! OD 8. DO 30. APRILA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 20.000 SIT DARILNI BON V VIŠINI 5% VREDNOSTI NAKUPA’ ARTIKLI, KI SO ŽE V AKCIJI, 50 IZVZETI IZ PONUDBE - _ | nisi : it S UGODNO! ODPRODAJA EKSPONATOV: HLADILNIKI, PRALNI STROJI, SUŠILCI PERILA IN ZAMRZOVALNE OMARE več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINU DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU ■ NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! ■s, VINSKA KLET RONDIC Točimo: rdeča vina: • Cabemet sauvignon • Merlot - Barbera • Rose bela vina: • Vipavsko belo • Sauvignon • Rebula UGODNE CENE - od 290 do 490 SIT/l (1,21-2,04 EUR) Del. čas: 911 -15\ sobota: 9h -12" Šmarca, Kamniška 28/c, Kamnik Tel.: 01/831 U 18, gsm: 031/840 391 . 1 ZAHVALA f V 74. letu življenja je odšel od nas dragi mož, oče, brat in stric Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, april 2006 STEFAN ŠKODNIK Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo Uvel. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, deda, brat, tast in stric FRANC ZORE iz Kamnika, Trdinova 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za iskrena sožalja, cvetje in sveče. Lepa hvala tudi dr. Plavčevi in patronažni sestri Majdi za skrb in pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku s Šutne za lepo opravljen pogrebni obred, Tunjiškemu oktetu za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi April 2006 Niti-zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Nenadoma nas je v 70. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric ALOJZ POTOČNIK iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala Žalujoči: vsi njegovi Marec 2006 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in tete ANTONIJE HOMOVEC iz Kamnika, Pot na Poljane 18 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Krt, sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem. Vsi njeni April 2006 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 82. letu se je po hudi bolezni poslovil od nas naš dragi mož, ata, dedek, brat in stric MAKS JERIN iz Kamnika, Ul. Toma Brejca 6 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali in se poslovili od njega na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja ter vse molitve. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, še posebej dr. Oblakovi in dr. Ivanetiču iz ZD Kamnik za skrbno zdravljenje, župniku župnijske cerkve Šutna g. Antonu Dularju za obiske in tolažbo na domu, darovano sveto mašo, za zadnje besede upanja, pevcem kvarteta Krt in vsem, ki ste storili karkoli dobrega za našega ata Maksa. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, marec 2006 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Tiho se je od nas v 86. letu poslovil naš oče, tast, brat in stari oče IGNAC PETACI upokojeni čevljar iz Mekinj Od njega smo se na njegovo željo poslovili v ožjem družinskem krogu v sredo, 29. marca, na kamniških Žalah. Hvala Domu starejših občanov Kamnik in Inštitutu Golnik za nego in zdravljenje, sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste se poslovili od njega, nam pa izrazili sožalja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki se spominjate našega očeta. Žalujoči: vsi njegovi Mekinje, marec 2006 Je čas, ki da in čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V žarku upanja na ozdravitev nas je v 85. letu zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MILKA GERKMAN Spotikarjeva Milka iz Črne 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste našo drago Milko pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo osebju bolnišnice v Slovenj Gradcu, še posebej dr. Miletu Bergantu za vso skrb in pomoč ob njeni bolezni, pa tudi po njeni smrti. Hvala patronažni sestri Katarini za vso skrb in pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano pesem. Še enkrat hvala vsem, ki ste v teh trenutkih sočustvovali z nami. Vsi njeni Črna, april 2006 ZAHVALA V 77. letu življenja nas je zapustil PETER VIDIC iz Kamnika, Samostanska 18 Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem' in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik, osebju bolnišnice Golnik, g. župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hči Valerija z družino, brat in sestra ter drugo sorodstvo April 2006 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mami, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče LJUDMILE ZORE iz Kamnika, Levstikova 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem Levstikove 17, posebno dr. Pfajfar Križnič Nadji za nesebično pomoč, sosedom iz Levstikove ulice, maminim sodelavkam Občine Kamnik, sodelavkam Vele, gospodu Matevžu Koširju za besede slovesa v imenu Zveze borcev, pevcem Krt, trobentaču Tišine, Društvu upokojencev Kamnik, njeni osebni zdravnici dr. Radonjič-Logar in sestram Zdravstvenega doma Kamnik ter zdravnikom Nevrološke klinike Ljubljana. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče, za ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste našo mami imeli radi in jo spoštovali. Vsem še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: vsi njeni April 2006 TRGOVINA MrTTXg. A. Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, KOLESA ROG in še in še... PVC mize, stoli, ležalniki in senčniki Velika izbira aranžiranih daril. DARILNI BONI! KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO! AKCIJA! Vsi PVC prti, še posebej s čipko, zelo ugodno! MONTAŽA Hribar Nejce s.p. Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG MANJŠA MIZARSKA DELA AVTOBUSNI PREVOZI, IZLETI, TURIZEM d.o.o. VRANKAR - BUS BUČ 20, LAZE organizira: - Gardaland, 1. 5. 2006 - nakupovalni izleti v Trst (vsako prvo sredo) - nakupovalni izlet v Lenti, 6. 5. itd. - romanje na Ptujsko Goro (13. 5.2006), Višarje, 5. 8., Sveta Gora, 16. 9. - romanje v Medugorje - izlet na Plitvice, 27. 5., Grossglockner, 29. 7. Za vse informacije in prijave pokličite 041/606 321 ali 01/834 60 23 Spoštovani! j Ko ob izgubi vašega j najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge ,;na voljo Neprekinjeno , Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13, 4207 Cerklje 1 Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 83. letu za vedno zapustil JOŽE CVERLE Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in ga ohranjate v svojem spominu. Žalujoči: žena Milena in sin Miro z družino April 2006 Tam, kjer si ti, ni sonca in ni luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Nepričakovano je v 73. letu umrla naša draga mama, babica in prababica MARIJA RAVNJAK iz Kamnika, Ulica Matije Blejca 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste naši mami podarili cvetje, sveče, čas, dobre misli, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki jo boste obranih v lepem spominu. Žalujoči: sin Martin in hčerka Darinka z družinama April 2006 . urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki . izdelava etažnih načrtov . vpis v zemljiško knjigo . druge poslovne storitve Kamniški OBČAN ^ 01/83 91 311, Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje 041/662 450 (zgradba med občinsko hiŠO in sodiščem) c-mail: sasa.mejac@siol.net Domini« Masljeva 11,1230 Domžale, CIM/SV*®«-01 724 lese Skl Pl "Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tei. oi 83i 17 ae www.sima.x-slo.com PRTLJAŽMIKI AVTODEU - AVTOMEHANIKA VLULKANIZERSTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 ŽPudlu^ujmno Ae vcdčr/cnt jr/ (e/tc fi/vmmof&KO RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične In pravne osebe MI BO/d.o.o. Kamnik, Zlkova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Cankarjeva 11 BREZPLAČNI tečaj CPP v Kamniku, Novi trg (učilnica nasproti ŠCRM, poleg slaščičarne) v ponedeljek, sprli ofo 18. m silc£?est NOVA poslovne storitve d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245 L J tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net Lepe prvomajske praznike! AVTOŠOLA □□□□ošili 0K5MT1 Obiščite našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med že pripravljenimi specialitetami za žar - meso za čevapčiče, ražnjiče, pleskavice, pikant klobase, hrenovke, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo vas vsak delovnik in sobote. Mikavno in dobro/ EE2E8HSIH mm m® i OOBEDEEDZO® UIZ KARANTANIA • ambienti dcuk Sa&ut č*t (Lele te6*U&e DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 V EVROPI •••čuVV VNOVČITE BON V VREDNOSTI 50.000 SIT m za kuhinji TIDRA in PROVENZALE! Velja ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 500.000 SITI BON VEDA DO 20. MAM 2006! X V SLOVENIJI www.liiz-karantania.si VODOflRN www. vodoterm.si la popolno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika. .za razumno varčne. DeDietrichA THERMIOUE www.dedietrichthermique.corr Ždite zmanjšati stroške ogrevanja ? Spustite sonce v svoj aomt^fk IZBERITE KOMBINACIJO SOLARNE IN KONDENZACIJSKE PLINSKE TEHNIKE' ^ Tudi pozimi sije sonce. S pomočjo sodobnih visokoproduktivnih kolektorjev in zalogovnikov tople vode (750- 10001), ogrevamo tudi prostore in ne samo sanitarno vodo. PREDNOSTI: ORGANIZIRAMO: - vsak dan topla vodo s pomočjo sonca - projekt - prihranki energije in denarja (za olje, plin...) - montažo - vložek se hitro povrne - servis - neodvisnost od cen energije - povečana vrednost posesti BREZPLAČNO NUDIMO: - prispevek k varovanju okolja (državne subvencije) - svetovanje - izdelavo projekta in predračuna - odvoz starega kotla H - ugodne kredite SOLARNA TEHNIKA DIETRISOt Sodobni kolektorji in hranilniki tople vode z vgrajeno varčno kondenzacijsko plinsko pečjo. j V pripravi je ponudba toplotnih črpalk L STIEBEL ELTRON VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Sl -1235 Radomlje Tel.: 00 386 1 222 89 20, 222 24 96, Tel./fax: 00386 1222 89 19, E-mail: vodoterm.radomlje@siol.net DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 2-19, sobota: 2 -1230 Si Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v petek. 21, aprila, ob 17. uri LUMPIJADA - prireditev za otroke v soboto. 22. aprila, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev z ANSAMBLOM SICER in Podokničarjem v petek. 28. aprila, od 17. do 19. ure Otroška delavnica na temo EVROPA v soboto. 29. aprila, od 10. do 12. ure PRVOMAJSKI PIKNIK v družbi harmonikarja v petek. 5. maja, ob 17. uri Igrana predstava Pozdrav pomladi V izvedbi Damjane Golavžek oz. društva Muzikalček v soboto. 6. maja, ob 11. uri Zabavna prireditev z ANŽEJEM DEŽANOM Od 9. do 20. ure vas bodo razvajali predstavniki dobavitelja PERUTNINA PTUJ z zabavnimi igrami, nagradnimi kvizi, pripravo in pokušanjem izdelkov WELLNESS Ugodna ponudba za vaš piknik! Od 20. 4. do 2. 5. 2006 Sladoled Maxim Premium vanilija-jagoda, jogurt-marelica, 750 ml, Ljubljanske mlekarne 429,00 sit 1,79 EUR Pivo Union 6 x 0,5 litra, pločevinka Pivovarna Union 1.035,00 sit 4,32 EUR Piknik plošča 1.1 79,00 SIT pakirano, cena za kg . — — CIID Perutnina Ruj 4,92 CUK Grili plošča čevapčiči, kare, pakirano, cena za kg različni dobavitelji 1.379,00 sit 5,75 EUR INTERSPORTOV DAN KOLES V MC KAMNIK v soboto, 22. aprila!