ANNALES 2/'92
pregledni članek	UDK 394(497.12 Körte)
PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH
Nada MORATO
učiteljica v pokoju, 66310 Izola, Korte 44e, SLO insegnante a riposo, Isola, Corte 44e, SLO
IZVLEČEK
Praznično pot skozi pomlad začne skupnost na cvetno nedeljo s čaščenjem oljke. Človek se nato popelje v skrivnost trpljenja in vstajenja. Sledijo prazniki sprostitve, obiskov sorodnikov in narave. Včasih je človek mislilda v naravi živijo volkodlaki', štrige, jutrnje in mraki. Potem je obiskoval naravo na procesijah. Danes hodi med polja in gozdove, da občuduje rast in ozdravi svojo dušo in telo. Mladina vstopi pomladi v svet odraslih z verskimi običaji, s postavljanjem mlaja in z vključevanjem v vaške in druge skupnostosti.
VELIKA NOČ
Razstava velikonočnih običajev
Na letošnji veliki petek so učenci nižje osnovne šole Korte pripravili zanimivo razstavo. Po nekaj desetletjih molka so velikonočne šege spet smele prestopiti šolski prag. Ta korak je vreden pohvale, saj so učenci tako razširili svoje domoznansko obzorje in se ob tem načinu dela tudi radovali. Tudi obiskovalci razstave so ta korak šole sprejeli z navdušenjem. To dokazujejo naslednje vpisane pripombe: "Prav je, da vidimo tudi tisto, za kar smo bili dolga leta prikrajšani. Čas je, da bolj ponosno pokažemo našo kulturno identiteto."
Razstava je prikazala naslednje običaje:
Pirhe v najrazličnejših tehnikah okraševanja, od nekdanjega barvanja s čebulnimi olupki in krašenja z naravnimi listi (deteljica, peteršilj...), ki jih ovijemo okoli jajca, do sodobne uporabe vodenih in tempera barv ter drugih dodatkov. Vdzanska peciva so bila zastopana z rogljači, tičdcami in kornetiči. Pa tudi pečen štrukelj (oziroma sodobno uvedeno potico) smo lahko videli. Od jedi smo si ogledali že skoraj pozabljeno žuco (žolco), verjetno le za Šavrine poznano nakaldo in na novo (?) uveden pršut v testu. Učenci so ob tej priložnosti razstavili v pisni obliki izbrano ljudsko izročilo in ga dopolnili s svojimi občutki in doživljanji.
Na podlagi tega gradiva in drugih doslej objavljenih pričevanj, (zlasti pričevanj Ivana Tula, 1877-1957), ki jih je zbral naš znani etnolog dr. Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev I (Lj. 1989), dela D.J. Ovsca Slovanska
mitologija in verovanje (Lj. 1991) ter informacij, ki sem jih sama zbrala, sem v naslednjem prispevku pripravila pregled pomladanskih praznovanj in običajev od cvetne nedelje do telovega.
Splošno o nastanku praznovanja pomladi in velike noči
Velika noč je glavni krščanski praznik. V zahodno Evropo je prišla z Bližnjega vzhoda in naletela na vrsto zapletenih poganskih navad, obredov in verovanj, ki so bila povezana s praznovanjem odmiranja starega leta in nastajanjem novega ob pomladanskem enakonočju. Ob odhodu starega leta so se ljudje veselili in si želeli, da bi bilo novo boljše. Norčevali so se, šemili, sežigali pusta, staro ropotijo in travo. Nato so se pokorili, se postili, žrtvovali ter nato vstali v prenovljeni in prebujeni naravi. S spremembo julijanskega koledarja v gregorijanskega, leta 1582 so prvi sklop praznovanj (veseljačenja) prenesli od velikonočnega cikla na novo leto. Vrsta pomladanskih verovanj pa se je stopila z viškom pomladi na veliko noč: tako slavje cvetja in zelenja na oljčno ali cvetno nedeljo kakor slavje jajcu, zajcem, piščancem, kokošim in petelinom, otrokom in deklicam. Vse to so običaji, povezani s plodnimi silami, z rdečo barvo ljubezni, srca in krvi - z obnovitvijo življenja. Velika noč je že od 4. stoletja dalje postavljena na najbližjo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Povezanajetorejskozmičnimi silami, soncem in luno, ki vplivajo na vreme, od katerega je bil odvisen že prvi poljedelec. K nadnaravnim silam in božanstvom so se usmerile že prošnje prvih civilizacij. Krščanstvo jim
319
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
je dalo obliko procesij, ki so jih priredili za varstvo pred pozebami, neurji, točo...1
Cvetna nedelja
Praznuje se teden dni pred veliko nočjo. V Kortah ji pravijo oljčna nedelja ali oljčnica. Ime je dobila po obredu blagoslavljanja oljk, ostanku stare šege, v kateri je igralec na oslu ponazoril prihod Kristusa v Jeruzalem in so gledalci metali predenj palmove veje. S tem obredjem krščanstvo prekriva predkrščansko čaščenje "svetega rastlinja".
Pred in po vojni so v Kortah na cvetno nedeljo zaprli župniku in ministrantom vhod v cerkev. Pevci so stopili Izkantarije inza vrati čakali "Kristusov vhod vjeruzalem". Odvil seje zanimiv in lep pevski dialog med župnikom in pevci. Nato so odprli vrata in procesija je krenila do oltarja; sledil je blagoslov oljk in maša. Letos je šla procesija po starem britofu (z novim zidom) okoli cerkve. Za prezbiterjem so, ob novo posajenih cipresah, mladinci brali berilo "vhoda" in potem v cerkvi nadaljevali z izvajanjem pasijona.
Oljčevino nareže gospodar že v soboto. K blagoslovu jo nesejo vsi družinski člani v naravni obliki. Včasih je kdo pustil jeseni plodove na vejah intakeneselv-cerkev.3 Po vrnitvi iz cerkve oljko zataknejo za svete podobe in hišne kropilnike. Vejica gre tega dne tudi živini. Stare veje pa zažgo, če jih med letom niso porabili za kropitev mrliča ali jih položili pod zglavje hudo bolnega.4
Na predoljčni teden so nekateri nesli fašino (butaro) oljk prodat na tržaški trg. Danes prihajajo trgovci po oljčevino kar sem ali pa jo kmetje darujejo faram v notranjosti v solidarnostne namene. Vremenar te nedelje pravi: Oljka suha, jajce mokro.
Veliki teden
Na veliki teden pred veliko nočjo se krščanski svet spominja trpljenja, smrti in Kristusovega vstajenja. Ljudje so se v tem času večinoma držali doma in opravljali dela, ki so vezana na velikonočne praznike. Predvsem so dokončevali pretekli teden začeto čiščenje hiše in njene okolice. Ženske tudi danes počistijo omare in zaščitijo volno pred molji, ki bi se sicer ob ugodni luni razplodili. Možje prve dni še kaj postorijo na zemlji. Sreda je dan nakupov za veliko peko, oblačila in obutev.5 (Sreda je nato postala na splošno dan odhoda po opravkih!) Druga
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
polovica tedna je bila namenjena lažjim delom, kar drži še danes. Pri hiši postorijo le najnujnejše. Zemlje se ne dotaknejo več, kajti legenda pravi, da je tisti, ki se je zemlje nekoč dotaknil, zagledal Kristusovo kri in zbežal. Če bi zataknil kanelo (trs) v zemljo, bi se umazala s krvjo. Zaradi teh predsodkov kmetje te dni zgolj vežejo trte, znajo pa povedati, da jim je župnik Esih (1925-1984) dopovedoval, da Cerkev del na zemlji v tem času ne prepoveduje.6 Možje so v velikem tednu naredili otrokom škrebdtulje in kbpdtce ter pripravljali vse potrebno zavdzdnske kresove in ognje. Žene so se ukvarjale s peko in zbiranjem vsega potrebnega za praznične jedi in obleke. Ljudje so torej nekoč posvetili obredom velikega tedna precej časa.
Veliki četrtek
To je dan spomina na zadnjo Kristusovo večerjo. Po novem so obredje te večerje prenesli vdomačih župnijah v večerni čas. Dopoldne se duhovščina zbere okoli škofa na skupni obred, ki je spomin na ustanovitev duhovniške službe, k blagoslovu in posvetitvi svetih olj. Včasih je bil v Kortah obred med deveto in deseto uro dopoldne. Ko so zazvonili glorijo (in so nesli evharistijo v božji grob), je bilo videti ljudi okoli domačij ali na njivah, kako so se tekli umit, pokleknili in poljubili tla, ker je "Bog umrl in so ga položili vzemljo".7 Po gloriji zaropotajo škrebetulje in klepetci. Z oltarjev pospravijo rože, svečnike in prte. Cerkev je videti, kot bi šla vojska skoznjo.8 Zanimiv je primer Ane Crbec, rojene leta 1905. Ob prvi gloriji je nekoč pekla kruh v eni izmed redkih zidanih peči v vasi. Ker ni mogla poljubiti zemlje, ji je hči prinesla pest prsti, da je obred opravila ob delu.
Škrebetanju in ropotanju je bil na veliki četrtek namenjen poseben čas po obredu. S topotom nog so obred spremljali vsi prisotni. Teh ni bilo malo, saj je marsikdo prišel v cerkev zgolj zaradi tega10. To velikonočno "stra-šenje bogca" kot mu pravijo ponekod na Slovenskem, predstavlja pravzaprav sled p red krščanskega izganjanja zlih sil. Navado so po vojni opustili, zdaj namesto zvona ropota le cerkveni khpBtec. Skrebdtuljo naredijo iz ka-nele in rokela (lesenega navijača za sukanec).11 Izdelava škrebdtulje je bila enostavna, ker je imel vsakdo pri roki snov zanjo. Težje so otroci prišli do khpdtca, za katerega je bil potreben les in ga zato ni premogel vsak. Tisti, ki ga je imel, pa je več veljal.
Damijan Ovsec: Velika noč in njeni simboli, Primorske novice, 17.IV.1992
Just Felda, 1930
isti
Emilija Crbec, 1927
Marija Bonin, 1932; vnuk Erik, 1982 (za ubuč eno vobdt) Franc Panger, 1906; Albin Morato, 1927 Vesna Vatovec, 3 r. Franc Panger, 1906 isti
Emilija Crbec, 1927 ista
Just Felda, 1930
320
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
Peka velikonočnega končanega (obdelanega, boljšega) kruha se je začela že na veliki četrtek, kajti za vazan so pri vsaki hiši spekli toliko, daje bilo dovolj za ves teden in še več (ponekod celo do binkošti). Peč j ezanel (zakuril) gospodar.12 Ker je bila v vasi peč redkost, so se morale žene postaviti v vrsto. Zadnje so pekle šele v soboto in so tako nesle žegnjet še gorko. Za plačilo so dale hlebček - frnaddh (iz forno, peč). 13 Zaradi dobrot, ki so jih vmesile v ta kruh, je tiste dni prijetno dišala vsa vas.14 Testo so obdelovale tudi po dve uri, možje so pomagali celo z nogami. Lažje je bilo tistim, ki so prišli na vrsto ob posebni napravi -gramuli, ki je z ročko obdelovala testo. Žene so nemirno tekale med domom in pečjo in skrbno pokrivale svoj izdelek, da bi lepše vzhajal. Recepta zanj pa sovaščankam niso prepustile.15 Za nekatere je veljalo pravilo, da mora biti kruh čimbolj zbit - gost. (Po mojem mnenju velja to za pinco, ki se je tod pojavila kasneje.) Druge so se temu smejale; tako gospodinjo so imele za neveščo in so pojmovale za pravi kruh le rahlega, lepega in dobrega okusa. Takšnega pa je naredila le tista, ki je poznala skrivnost na vulju (domače oljčno olje) zarume-njene skorjice.16
Najstarejši vdzanski kruh je rogljač. Naredili so ga tako: Oblikovali so 5 ali 6 štručk različnih velikosti in položili drugo čez drugo, večje spodaj in najmanjšo zgoraj. Za zaključek so postavili vrh šeste štručke. Struco so naredili iz dolgega svaljka, ki so ga zavijali v nasprotni smeri ob neprestanem mesenju. Posebna skrb vsake gospodinje pa so bili otroci. Včasih so deklice dobile tičdco (kitko z jajcem) in fantki kornetič. Tega naredijo tako, da zvaljek testa zavijajo od obeh strani, vmes pa postavijo špico nove štručke. Otrokom gredo lahko v dar še polžki, venčki...17 Priseljenci pravijo, da v Sv. Antonu in v Roču dajejo v pince tudi rozine.
Veliki petek
Krščanski svet se tega dne spominja Kristusove smrti. Cerkev je pusta in tabernakelj odprt. Ljudje obiskujejo božji grob, maše ni. Zvonovi so zavezani, "ker so šli v Rim", pravijo ponekod po Sloveniji. Iz zvonika kfopsta. Ljudje so se včasih ob tem odkrivali, pokleknili in prekrižali. Tako je bilo tudi na vsak petek, ko je zvonilo z
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
"dvojnim zvonom".20 To je dan strogega posta. Do sitega so se odrasli lahko najedli le enkrat na dan (ob poznem kosilu). Glavna jed v premožni družini je bila čežana s polento (neke vrste ribji brodet, v katerem so značilne drobtine in metca - črna meta). Delavcem je lahko vmes pripadla kaka slana riba ali sir.
Tega dne so verniki množično obiskovali božji grob in prisostvovali postavitvi križa pred Marijin oltar. Tu so nato bedeli pozno v noč, poljubljali Kristusove rane in darovali lemožsno (vbogajme).21 To je morda ostanek predkrščanske navade, ko so dajali pod jezik novčič obulus, s katerim naj bi se umrli odkupil na poti skozi podzemlje. (Se decembra 1991 sem videla, da so mrtvecu dali na pot robček, da si bo lahko brisal nos.) Bedenje ob Križanem so opustili.
Že prej pa so prenehali z istočasnim zbiranjem fantov in deklet, saj so se fantje dekletom, ki so poljubljale rane, spakovali in je bedenje prešlo v smeh.22 Župnik in mežnar sta pred veliko nočjo obiskala vse domove (šla sta po pirhe). Pri vsakem kmetu sta dobila prvi šest, drugi patri jajca.23 V zadnjih letih dobivata denar. Kernabirke po vojni niso bile zaželene, je vsaka družina v vasi odnesla denar odgovornemu za nabirke, ta pa ga je na veliki petek odnesel župniku in mežnarju.24
Vremenar pravi: Moker božji grob, iz vsake moke dober skrop! (Torej: slaba letina.)25
Velika sobota
Včasih je bilo na ta dan dopoldne še vse žalostno, ljudje so se še postili. Popoldne se je v vas polagoma vračala živahnost. Matere so nesle hrano k blagoslovu, možje so postavljali vdzsnske ognje, krasili so cerkev in se pripravljali za procesijo. Ob sončnem zahodu so se začeli obredi: žegnanje ognja in vode ter vstajenje.
K blagoslovu jedil (pred vojno je bilo to po vstajenju, letos pa popoldne, posebej tudi na Maliji in v Cetorah) nosijo v glavnem le kruh in nebarvana jajca. Se v dvajsetih letih tega stoletja so nekateri nosili tudi svinjsko meso ali kokoš in hren. 6 Jajca so začeli barvati šele po vojni. Barvali so s čebulnimi olupki ter z rdečim ali rumenim krep papirjem. Kuhane pirhe so namazali s slanino. Nekateri so na jajce privezali liste deteljice ali cvet (danes
Ana Kaligarič, 1958, Aleš, 3. r.
Emilija Grbec, 1927; Karolina Tul, 1923, Tina Grbec, 4.r.
Ana Kaligarič, 1958, Aleš, 3. r.
Ana Kaligarič 1958, hči Sara, 4. razred; Franc Grbec, 1909
Ana Grbec, 1905
Emilija Grbec, 1927
Sonja Jerman, šol. kuharica, in Milka Marinac, 1923, vnuk Kristjan Hrvatin, 4. r.
Franc Panger, 1906
KarlinaTul, 1923
Emilija Grbec, 1927
ista
Ivan Hrvatin, 1909; Franc Panger, 1906
KarlinaTul, 1923 Valerija Novak, 1912
Franc Panger, 1906
321
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
ga pritrdijo z najlon nogavico). Šele nato so dali jajca kuhat.27 Zegenj so nesli v plenirju, čajni ali fagotiču28
Pred vstajenjem župnik ob prisotnosti mladih prižge pred cerkvijo novi ogenj iz oljčevine in pepel spravi za pepelično pepeljevanje.29 Nato blagoslovi petero kadil-nih zmc, s katerimi bo okrasil velikonočno svečo. Nekoč je mladina verjetno raznesla ogenj po hišah. Danes pa s tem ognjem prižgejo sveče vsem prisotnim in vsa cerkvena svetila spet zasijejo. Nato župnik blagoslovi vodo, ki jo bodo odnesle gospodinje domov za kropitev hiše in mrliča ter za jutranje in večerno pokrižanje. Voda, ki bo ostala v cerkvi, bo služila za krščanje, za blagoslavljanje njiv in polj, da bi jih obvarovali pred vremenskimi nadlogami (ali pred zlimi duhovi, kot je bilo mišljeno v poganskih običajih).
Obred vstajenja se začne s petjem glorije in z veselim zvonjenjem. Včasih je nato krenila po vasi procesija sveč, najprej v starejši del Kort - v Dolnjo vas, nato še v Gornjo. Župnik je nosil lepo veliko monštranco pod večjim bal-dahinom. (Ker je ta monštranca lepa mojstrovina in jo je le redko mogoče videti, se ob takih priložnostih tudi zato zbere veliko ljudi). Kadar ni bilo procesije, so nesli vstalega Kristusa od bližnjega groba naglavni oltar pod malim baldahinom - dežnikom.30 Ob procesiji so možje v Cedljah prižgali v^zanske ognje in kresove. Prvi so bili v vrstah ob poteh in na koronah.31 Oblikovali so jih tudi v obliki napisa aleluja.32 Kresova sta gorela na Kašlerju in Bregu. Od tam so že nekoč sporočali v deželo vesele ali žalostne novice. V ognjih so gorele nogelce (ostanki prešanih oljk) in ostružki s petrolejem, v kresovih pa srmenta (rožje) in drugo odpadlo dračje. Vmes sta vaška čuvaja še v tridesetih letih streljala s štirimi maškorami (možnarji).33 Tako prikazovanje vstajenja narave ima svoj izvor v predkrščanstvu. Kresovi so bili po vojni prepovedani, vendar so nekateri vztrajali pri običaju. Tako je na primer mati prižgala ogenj, sin pa ga je pogasil. Kmet, ki je v letih od 1954 do 1957 zanetil kres, je plačal kazen. V šestdesetih letih je med vstajensko mašo nekoč gorelo od ceste v Dolini proti Kašlerju. Poslej smo lahko videli v tem obdobju le podtaknjene ognje ali nadzorovano sežiganje trav ob sobotnih jutrih ali pa dimljenje pred pozebami v Vali.
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
Na Slovenskem je potekalo na ta večer in še pozno v noč na nedeljo (velika noč) veliko običajev, ki so bili povezani z vražami: možje so nesli k procesiji v žepu proso za "dobro letino", dekleta in fantje so se oblivali z vodo, dimili so, v Istri so dekleta po žegnu tekla domov zato, ker bi se "prva" tisto leto poročila... "Ko sem bila še majhna, me je mati v soboto zjutraj klicala...pojdi se umit!" pravi 69-letna žena. Umivali so se obredno, ob istem času in iz skupnega kadina (umivalnika).34
Velika noč
Družina je na veliko noč zgodaj vstala zaradi starih običajev, povezanih s čaščenjem narave in sonca, pa tudi zato, ker so vsi nestrpno čakali dobrote žegna, darilca in seveda nove lahke obleke35, nove postole (čevlje) ali kalcete - hlače (nogavičke - nogavice). 36 Po vstajanju so se člani družine zbrali k skupnemu zajtrku. Pomolili so. Nato so dobile deklice svojo tičaco (pletenko z jajcem), fantki pa svoj kornetič (rogljačič), ostali jajca in kos končanega kruha - rogljača, ki so ga lomili. (Nekoč je veljala navada, da se ob nedeljah niti kruha ne sme rezati!) Danes čislamo le čokoladno jajce s presenečenjem in pa kolombo, često nepožegnano.38 Jajčne lupine so včasih vrgli v ogenj. Po domačem obredu je šla večina družin k maši v farno cerkev, nekateri Maljičani pa tudi v Lucijo.39 Maša je péta, deloma latinsko, z oferto (darovanjen) za cerkev. K darovanju gredo najprej možje. Teh je ta dan izredno veliko. Letos n.pr. je bilo več ljudi kot v vseh preteklih štiridesetih letih in vrsta se je zagozdila. "Potrebno bo, da nastopi naš Venčič in vzpostavi red," je izjavil udeleženec maše.40 (Denar, ki ga ob tej priliki zbero, gre za obnovo cerkvenega inventarja. Letos so ga prispevali za restavracijo križevega pota, lani pa za srebrna lestenca.) Župnik Šonc, ki je umrl v Kortah leta 1913, je nekoč ob koncu velikonočne maše rekel: "Saj vem, zakaj ste tako nestrpni. Radi bi, da bi bila maša kratka, štruklji pa dolgi."41 Štruklji so obredna jed. Na Krasu ob likofih so orehovi, tu pa mesno-sladki s klobaso, ražnjem (ribico), parmezanom, rozinami, jajci in poprom.42 Včasih velike revščine je gospodinja dolgo zbirala dobrote, kijih bo ponudila za praznike. Danes je razkošje velikonočne mize večinoma kar veliko. Za dru-
Flora Bernardi, 1930 - Lea Knez, 10 let; Matjaž Kleva, 3.r.; Kaligarič Danijela, 1946- Peter Kaligarič, 4.r. Emilija Grbec, 1927 Franc Panger, 1906 Isti
Albin Morato, 1927 - Vesna Vatovec, 3. r. Ivan Hrvatin, 1909 Just Felda, 1930 Emilija Grbec, 1927
Nastja Kuzmin, 3.r.; Liljana Tomič, 1953, sin Boštjan, 10 let Valerija Novak, 1912 Emilija Grbec
Maja Grbec in Sara Kaligarič 4.r; Elvis Vončina, Simon Kaligarič, Dean Mejak in Andrej Podboj, 3.r. Flora Bernardi, 1930, Lea Knez, 10 let Just Felda, 1930
Ivan Hrvatin, 1909 in Franc Grbec, 1909
322
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
žino vse to predstavlja veliko veselje, tudi za tisto, ki ni verna.43 Velikonočno kosilo je bilo nekdaj sestavljeno po naslednjem jedilniku: glavna jed sta bila kokoš in pršut,44 za poslastico pa so bili štruklji ali nakalda. Za večerjo so pripravili tripce (vampe) s pršutom.45 Tudižuco (tisto, kar se trese) so nekateri skuhali, danes pa ni več priljubljena.46
V mladih družinah, na robovih naselij, se velikonočne navade izgubljajo. Povojna leta z drugačno kulturo in s potrošniško miselnostjo industrijske družbe, so marsikaj izbrisala. Tu so tudi priseljenci iz drugačnih kulturnih plasti. Mlade matere so zaposlene in nimajo veliko časa za pripravo zahtevnih jedil in stari običaji ne pridejo več v mlado družino, če nima v svoji sredi none.47
Med velikonočne igre spadapicanje (sekanje) pirhov. To so nekoč počeli otroci in starejši po večernji (večerni-cah). Najbolj srečen je bil gospodar tistega pirha, ki ga niso takoj zadeli, ker je denar ostal njegov. Igralec, ki je zadel, pa je smel jajce pojesti. To delajo danes tu pa tam le še v družinskem krogu.48
Vremenar tega dne pravi: Kakršno je vreme za vazan, takšno bo štirideset dni.
ČAS SPROSTITVE
K'zmuva (velikonočni ponedeljek)
Vse velike praznike so v Kortah praznovali po tri dni. Če je bil ta praznik na nedeljo, so torej praznovali še v torek. Zadnja leta se je to pomaknilo nazaj (od petkovega večera do nedelje). Kot odraz starega običaja, se moški v torek zbirajo na pevski vaji, potem pa še v gostilni.
Po dolgem obdobju resnosti, posta, spominov na trpljenje, moralnih naukov, pozimi, po utrujenosti zaradi priprav na veliko noč je nastopil čas sprostitve, obiskov, izletov, plesov, pa tudi nagajanj.
Dan po veliki noči so kortežanska fara in kraji med Sečovljami in Piranom praznovali na Gožedu (Nožedu). Dnevu so rekli kazmuva. Iz Nožeda je izredno lep razgled na Sečovlje in soline, na Sečo in Portoroški zaliv ter čez Savudrijo na odprto morje. Tu je najtoplejši del korte-žanskega območja; v tem času je vse v cvetju - drevje in zgodnje kulture. Nožed razpolavlja meja občin Piran -Izola, tu je potekala tudi stara meja belinjskega fevda iz leta 1183.
Po svoji preteklosti in lepoti je to edinstven kraj, kjer so se po vsej verjetnosti že davno srečevali solinarji in
42	N.M.: Avant pust, Mandrač, Izola, februar 1992/3
43	Rebeka Lozej, Boštjan Tomič in Vesna Fikfak, 3.r.
44	Marija Bonin, 1932, vnuk Erik, 1982
45	Franc Panger, 1906
46	Tina Kotrle, 3.r.
47	Matjaž Kleva, 3.r; Julija Roščina, 3.r.
48	Emilija Grbec, 1927
49	Tina Kotrle, 3. r. - po očetovi pripovedi
50	Franc Grbec, 1909; Jušto Grbec, 1913
51	isti (II.)
kmetje. (Na Nožedu je solinarska tradicija še živa. Moški so tu nosili drugačno kapo - solinarsko!) Na štanciji (posestvu) Karnijelovih (gospodar se je priženil v 2. polovici 19. stoletja iz Karnije) so priredili ples pa tudi osmico. Igrali sta kortežanska ali piranska godba. Ljudje, ki imajo danes že preko 60 let, so takrat plesali stare plese (šaltin, šetepaši...). Kolačarka iz Pašljona je prodajala kolače (tiste s cukrjem), meščanka pa paste kreme. Praznik so prirejali do leta 1957.
Otava (bela nedelja)
Je staro ime za belo nedeljo, ko so novokrščeni v starokrščanskem obdobju odložili bela oblačila. Ponekod ji rečejo mala velika noč (pasquetta). Do tega dne se zadnja leta še hrani končan kruh, nato pa se iz njega naredi nakalda (svaljki).49 Dodajo ji pešto (zaseko) iz pancete in matdšna (primorski šatraj), jajca, parmezan, rozine in juho.
Otava je bil ljudski praznik Malije - podoben onemu na Nožedu.. Plese so tu prirejali do leta 1969, nato pa so jih opustili (tudi na Baredih in na Saredu), ker je prihajalo do neredov ali groženj delavcev z juga.
Posebno na oljčno nedeljo, na kazmuvo in otavo, obišče te kraje precej ljudi iz obmorskih mest; pridejo tudi iz Trsta in od drugod. Priljubili so se jim sprehodi v naravo, pogledi na razčlenjeno obalo in kulturne znamenitosti.
PROCESIJE
Sv. Jurij (24. april)
O Jurjevem obredju z zelenjem tu ni veliko sledov (zato, ker so ljudje vedno bili z eno nogo na morju). Narava se tu že prej odene vanj, pa tudi pastirji niso šele tega dne prvič gnali na pašo. (Skupnega pastirja so imeli vaščani še v sredini prejšnega stoletja, ko so še pasli na kamaneli (na občinskem zemljišču). Domači možje so odhajali na Jurjevo k procesiji v Piran zato, da bi zaslužili z nošenjem bandjer in križev svojo žrnado (dnevnico), ki je veljala 5 lir. Jurjeva procesija je pomenila odhod v soline - začetek solne sezone. Domačini Kort in sosednjih vasi vtem času pridno nabirajo špargo (divji špargelj) in jo skupaj s klobaso ali špaleto (pleče) z jajci vcvrejo v fritajo. Kmetje sadijo tega dne melone in angurje,51 saj je že dovolj toplo tudi za ti dve kulturi.
323
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
Sv. Marko (25. april)
Ob koncu velikonočnega praznovanja se skrb kmetov osredotoči na naravo, saj so posadili že skoraj vse in tudi trte brstijo. Cičarija in Nanos sta ob tem času lahko še v snegu, Istri grozijo pozebe in mrzla burja. Vali (dolini Drnice) grozi slana. V želji, da bi obvarovali sadje, trto in krompir pred temi nevšečnostmi, so se kmetje udeleževali procesij, molitev in blagoslovov. Procesija je krenila po Rašedu do Fontance, skozi Branski bošk na Kortino in mimo Križen dreva čez Korone v Čedlje. Po izjavi človeka, ki je živel v letih 1877-195752 so kortežanske ženice nosile k tej procesiji v nedrjih bube sviloprejk in molile, da bi reja uspela. Po drugi izjavi pa je bilo to ob sensi (vnebohodu). Ta dva dneva se časovno lahko prekrivata in je torej možno oboje.
Procesije križnega tedna
Pomlad se je že razbohotila, žita in trava so v klasju, prve češnje so že zrele. Dnevne temperature so že poletne. Nad Evropo pa se še mešajo tople in mrzle zračne gmote tako, daje vedno mogoče pričakovati sušo pa tudi točo. Da bi to preprečili, so se že davni predniki obračali na duhove in božanstva. Obhodili so polja in opazovali, kako raste pridelek. In nobeno srečanje še danes med sovaščani na vasi ali kožeri (križišču) ne mine brez pogovorov o vremenu. Tudi meščani v tem času hodijo na sprehode in izlete v naravo. Krščanstvo je skozi ta čas v letu oblikovalo tradicijo obiska narave s prošnjami in blagoslovom.
Se kako leto po zadnji vojni so tri take procesije (s križi) priredili v začetku križevega tedna. (To je teden, v katerem nastopi vnebohod - na četrtek, štirideset dni po veliki noči.) Procesije so obšle celotno ozemlje fare. Ker je bilo takrat malo ljudi v službi, se je procesij udeležilo veliko faranov, saj je iz vsake hiše moral priti vsaj eden. In peli so, saj si Kortežana brez petja ne morete predstavljati. Prva procesija je bila v ponedeljek. Namenjena je bila Kortam in je šla po Rašedu v Branski bošk, na Kortino in se ob pokopališču in mimo Križen dreva vračala. Druga je bila za Medoše in je šla mimo Križen dreva -njeva (vrsta hrasta), preko Bočana, mimo Vukov proti Vali v Podslame, Medoše in Čedlje. Trajala je dobre tri ure. Tretja procesija je obiskala Malijo in Cetore. Tu se je ustavila in župnik je vedno obiskal po eno družino.53 Procesije so po vojni skrajšali in opustili. Zadnje so bile morda do I. 1950.54
52	N. Kuret: Praznično leto, str. 276
53	Franc Panger, 1906; Jušto Grbec, 1913
54	Ana Felda, 1932
55	N.K. Praznično leto I, str. 320
56	Franc Panger, 1906
57	Emilija Grbec, 1927
58	D.J. Ovsec: Slovanska mitologija, str. 460
Sensa (vnebohod)
To je eden izmed najstarejših krščanskih praznikov (od 3.-4. st.), ki označuje Kristusov odhod v nebo. Danes je to tudi praznik petja. V Izoli poteka otvoritev turistične sezone s športnimi in kulturnimi prireditvami. Iz pre-krščanskega obdobja je za ta čas ohranjenih več simbolov, ki kažejo na "beg od tal". Tako velja ta za dan praznik kač55, ki tega dne nočejo ostati pri tleh in se umikajo na drevesa. V Kortah nastopa namesto kače gosenica. Otroci tega dne ne smejo plezati na češnje, ker bodo sicer gosenice vse požrle. Tudi na njive in vrtove se tega dne nesme. Ohranjena je tudi naslednja zgodba: Neka gospa je na ta dan poslala na vrt svojo deklo. Videla jo je žena iz soseščine, ki je dekli rekla: "Danes ne smeš na vrt." "Zakaj?" je vprašala dekla. "Ker je sensa in bo požrla vse gssensa." Dekla se je vrnila in gospodinji povedala, kaj se ji je zgodilo. Nato je šla na vrt gospodinja. Žena je tudi njo ustavila in ji rekla: "Hočeš eno ali dve hudobi? Zato na vrt ne hodi!" Gospodinja je odgovorila: "Ena kača ali dve, v mojem vrtu noben ne zapove" (ukazuje) in je šla napret...
Za vnebohod so ponekod, npr. na Krasu, pripravili za obed perutnino (pišče). V Kortah pa kuhajo svinjski jezik s koromačem, fižolom in bledežem (blitvo). Ob sensi je zadnji čas za saditev fižola in koruze. Pregovor o tem času pa pravi: Chi a sensa no ga semina, che pensa!57
VSTOP V ŽIVLJENJE ODRASLIH Maj
Mesec maj je mesec mladosti, kajti v vsem kar je živega, se že živahno pretakajo sveži sokovi - vse brsti in se uveljavlja. Da bi se sproščenost človeka ne sprevrgla v divjanje, so vse civilizacije postavile norme, moralne nauke, običaje. Pri tem so dali tudi kači svojo vlogo. V legendah nastopa kot zli ali dober duh: za praznik so ji zbrali vnebohod. Tega dne naj bi kače zapustile tla in zlezle na drevesa, zato na senso v Kortah na češnjo otroci ne smejo. Kače ne smeš nikdar ubiti v hiši. Če jo hočeš ubiti, jo moraš zadeti s kanelo, ki je strupena. Izročilo pravi, da se velika kača prikazuje le poredkomainto med Kašlerjem in Oblagom ter Pujo. Po letu 1946 je niso videli več.58 Krščanstvo obravnava kačo kot simbol zapeljivosti. Mariji določa vlogo zmagovalke, ker je kači z nogo strla glavo. Mesec maj je s šmarnicami posvečen Mariji. Šmarnice so začeli prirejati v 16. stoletju. Na Slovenskem pa so zaživele šele v sredini prejšnjega stoletja. V Kortah so za časa fašizma dobile poseben pomen,
324
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
kar bomo spoznali kasneje. Že 10 let je v Portorožu ob prvem maju razstava cvetja. Obišče jo tudi veliko obiskovalcev od tod, saj si želijo okrasiti svoje domove (po novem ima skoraj vsaka hiša tudi balkon z rožami).
Prvi maj
V spomin na krvavi začetek maja v Chicagu, leta 1889, so tudi v Izoli začeli kmalu po letu 1890 praznovati delavski praznik. Razobešali so rdeče zastave in se borili za osnovne delavske pravice. Na podeželju, kjer so bile močnejše kmečke in narodostne sile, je postala delavska problematika aktualna šele po prvi vojni po vrnitvi vojakov iz ruskega ujetništva, kjer so prišli v stik s temi idejami. Kmalu nato so nastopili fašisti, ki so pred praznikom spravili v pripor tako številne komunistično kot nacionalno opredeljene ljudi. Na sam praznik so karabi-njerji patruIjirali po vaseh in preprečevali vsako zbiranje, celo pogovore v dvoje.59
Po koncu 2. svetovne vojne oziroma po svobodi, kot tu rečejo, je postal 1. maj ljudski praznik. Od leta 1973 so ga vsako leto organizirali (do 1.1989) za vso krajevno skupnost v Kortah. Vanj so prenesli vsa kresovanja in športne prireditve. Tudi dišpete so prelevili v šaljive igre (kot so tek z osli, tek v vrečah, tekmovanja s kolesi...). Včasih je nastopal tudi pevski zbor. Praznik se je zaključil s plesom. Pravijo, da so tek z osli poznali že v preteklosti, sedaj pa so ga posneli po običaju v Portorožu.60 Tam so ga prirejali za nemške turiste že pred drugo svetovno vojno.6' Spominja me na tekmovanja s konji, ki se še marsikje prirejajo.
Dišpeti
Maj je bil včasih praznik vseh. Možje so v Kortah prvo nedeljo v maju volili svojega župana in razsodnika.62 Še posebej pa so začetek maja slavili fantje. Po slovenskih deželah imajo različne fantovske navade: od sprejema mladih v fantovsko družbo do koledovanja ob florjano-vem, od postavljanja mlajev (majnic, češenj, borovcev ali hrastov) do nagajanja sosedom in dekletom. V Kortah so Na vasi prvo soboto v maju postavili mlaj iznjeva (hrasta) in ga včasih okrasili z vencem. Kasneje so delali volte (slavoloke) iz zelenja. Okrasili so jih z lilijami (perunikami) in rožarji (vrtnicami). Mlaje so postavili pred vhodom v vas. Po končanem krašenju so se zbrali na vasi in prepevali. Ko je petje utihnilo, je to pomenilo, da so šli fantje na delo, da bi kaznovali ali nagradili izstopajoče sovaščane. Na primer: tuj voz so zapeljali na sosedovo dvorišče, dvignili so ga na baladur (lesen balkon), zazidali
59	Franc Grbec, 1909
60	Marino Kleva, 1953
61	Jordan Korenika, 1923
62	Naldini: Corografia ecclesiastica, Venezia 1700, str. 437
63	Franc Grbec, 1909
64	JuštoFelda, 1930
65	Ivan Hrvatin, 1909 in Fr. Grbec, 1909
66	Emil Novak, 1953
ali zavezali so vhodna vrata, pobarvali osla ali ga dvignili na oder (senik). Nekoč so več hišam zamašili dimnike. Zjutraj so se žene zaskrbljeno spraševale, kakšno je neki vreme, da dimniki nočejo vleči in se tako kadi.63 Nabriti mladeniči pa so se smejali iz skrivališč. Dekletom so pripravili take dišpete: nadutim so prinesli figo, jeznim koprivo, jezikavim kanelo, pridnim rože.64
1. Velikonočni kruhki: rogljačKristusova kronca, tič'ca, kornetič (Izdelala M. Panger, foto: E. Benčič)
Videti je, da so kdaj sprejem v fantovsko družbo priredili tudi pred opasilom (ki je 3. nedeljo v oktobru), ker se nekdo spominja, daje plačal dopio vina in bil nato za opasilo gvardijan plesa (2 stara, 2 mlada).65 Drugi pravi, da so plačali fantovsko, s katero so potem naredili večerjo - s klobasami in kruhom. Sklepajoč po klobasah, je moral biti predpustni ali lahko majski čas. Dokler fant še ni bil v "fantovski", ga je lahko vsakdo "brcnil v rit". Tako se je zgodilo leta 1944, ko je tako mlade hotelo v partizane, pa so ga brcnili: "Mulo hodi damu, ke Še nisi za tu!"66
14. maj
Tega dne leta 1934 so Korte doživele pravi pekel. Fašisti so obkolili cerkev, v kateri je bilo bogoslužje. Hoteli so dobiti tiste, ki so se jim upali (najbrž pod vplivom psihoze, ki vlada v vasi ob dišpetih) napisati žaljivo anonimno pismo. Grozili so župniku, da je on kriv. Ta pa je pri spovedi svetoval dekletoma, ki sta pismo napisali, da se gresta opravičit zato, da ne bi mučili nedolžnih. Dekleti sta se naredili neumni in se prijavili oblastem. Eni se je v zaporu tudi zmešalo. Zaradi tega dogodka in narodnega zatiranja nasploh, so čez leto dni odkrili v cerkvi nov kip Matere božje - Pomočnice,
325
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
ustanovili so Marijino družbo in mladinski pevski zbor. Le v okviru cerkve seje bilo namreč do neke mere možno narodostno izživeti. 7
25. maj
Do konca osemdesetih let, ko je začel socialistični sistem pešati, so 25. maja prirejali slovesno dan mladosti. Osrednja slovesnost je bila v Beogradu. Na osnovnih šolah po državi so sedmošolce sprejemali v mladinsko socialistično organizacijo. To je bila režimska iniciacija; druge itak niso bile zaželjene. Za kortežansko mladino je bil tak sprejem v izolski šoli. Nato so mladino še sprejeli v organizacijo krajevne skupnosti.68 V skladu s temi načeli tudi sprejema v fantovsko družbo po 2. vojni ni bilo več. Nastajale so nove skupnosti (gasilska, nogometna, balinarska, pevska...).
Še en vstop mladine v svet odraslih v pomladanskem času poznamo: drugošolce sprejmejo s prvim obhajilom med aktivne kristijane.
Bin kosti
Virikošte, kot jim rečejo v Kortah, nastopijo 10 dni po vnebohodu ali 50 dni po veliki noči (grško pentecostes -petdeseti dan). Prekrile so obilo prastarih pomladanskih slavij. Krščanstvo praznik posveča Sv. duhu; njegov simbol je golob. Ponekod so do razsvetljenstva njegov prihod ponazarjali s spuščanjem živega ali lesenega goloba izpod cerkvenega stropa, kar je bilo vključeno v poseben dramski prizor.69 Binkoštni čas je danes čas razumskega vstopa mladih v zrelo krščansko življenje, kar potrdijo z birmo.
V Kortah so v tem času naslednje navade: "Vinkošti so drugi vdzdn." Zjutraj je treba zgodaj vstati. Na mizi so podobne jedi kot za veliko noč s končanim rogljačem, kokošjo in štruklji. Na binkoštni ponedeljek so nekoč prirejali ples naŠaredu, prvo nedeljo junija pa v Cetorah.
Velikih praznikov so se vedno držale vraže. Pravijo, da so imeli v binkoštnem obdobju duhovi največjo moč. V Kortah poznajo naslednje duhove: štriga, štrigon, štro-liga, vokdldek, mora, orko, mrak,jutrnja..., sled opesjanih pa je ohranjena v Atili.
Nekaj pripovedi o tem svetu:70 Štrige živijo v ljudski domišljiji na kožerah (križiščih), kjer se v vrtincih dvigujejo v zrak. Proti njim lahko nastopiš tako, da jim kažeš ruge, pljuneš vanje ali pa jo popihaš domov, "ker je prepih", ne da bi se ozrl. Štrolige so vedeževalke, h katerim se mladi zatekajo, da bi zvedeli kaj za svoj par. Obstajale so (in še "obstajajo") tudi žive štrige, ki so človeka uročile ali zauročile - ozdravile s posebnimi napravami in obrazci. Tako je šel nekdo z ječmenom na
67
68
69
70
2. Prt - bandera, ki so ga obešali na okna, kjer je šel p's'sjon Sv. tela (foto: B. Turk)
očesu kzauroki. Med njima se je razvil naslednji razgovor, ki se je ponovil tri krat zapored:
Zauroka: Jazžanjem (Mahala je s srpom mimo glave)
Bolnik: Kaj žanješ?
Zauroka: Ječmen.
Bolnik: Ti lažeš.
Zauroka: Ti lažeš!
Za odpravo glavobola je zauroka vrgla oglje v skledo vode. Bolnik je moral spiti tri požirke. Kar je vode ostalo, je vrgla skozi špranjo na dvorišče. - V teh krajih je po 1. vojni živela ta prava štriga, tista z repom. Bila je forešta (priseljena). Ob mraku je vzela culo in odšla. Ker ji je sosed nagajal, gaje uručla (uročila), daje hudo zbolel na grlu. - Neka druga štriga se je prikazovala na vratih spalnice. -
Še leta 1977 je nek fantič kamenjal žensko in ko so očeta klicali na sedež krajevne skupnosti, se je ta izgo-
N.M. Preteklost Kort, Annales I, str. 253-254
Marino Kleva, 1953
N.K.: Praznično leto, str. 321-346
Pripovedovalo je več ljudi, ki so navedeni že med prejšnjimi informatorji. Njihova starost je med 60. in 87. letom.
326
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
varjal: "Saj pravijo, da je štriga, zato jo je treba kamenjati v hrbet!"
Štriga ima velike oči in lahko uroči žival pa tudi otroka. Da bi se to ne zgodilo, moraš otroku obleči vsaj en kos oblačila narobe. Ce pa ga uroči, ga moraš nesti pred zoro nazauroke.71 Volkodlak davi ženske v spanju in povzroča podplutbe (cuca kri, tako kot mora). Da ne pride v spalnico, je treba zabiti v ključavnico nož.
Mrak ti lahko odnese otroke in jim škoduje, če plenic iz sušila ne pobereš, preden pade tema. Mladim mušam in oslom so dali okoli vratu rdeč trak, da bi ga varovali pred mrakom.
Jutranjo so častili ob poroki. Drugi dan so nevesto peljali na jutrnjo, kjer so jo na najbližji svoji parceli posadili na kamen (kjer se je najbrž morala zaobljubiti), okoli nje pa so peli, igrali in streljali.72
Telovo
Telovo nastopi 60 dni po veliki noči in predstavlja slavnostno krščansko obeležje spremembe Kristusovega telesa v evharistijo. Ta obred je Kristus prvič opravil na predvečer svoje smrti in predstavlja bistvo vsake maše. V tej podobi je prisoten vtabernaklju vsake cerkve, v kateri gori večna luč. V telovski procesiji pa gre pod baldahi-nom na ulice in polja. Procesija je tudi prošnja za pomoč proti boleznim in vsem nadlogam človeštva. V14. stoletju se pojavijo štirje oltarji, ki jih postavijo na vse štiri strani neba. Ljubljanski protestantje so te procesije preganjali, jezuiti pa so jim dali sijaj. Po drugi vojni niso bile več zaželjene tudi zato, ker so ovirale promet. V Kortah so
zadnjo priredili leta 1961. Letos so jo obnovili le simbolično okoli cerkve.
V Kortah so imeli ob tej procesiji (na psšešjon) naslednjo navado: vas so temeljito počistili, jo okrasili z rožami in zelenjem. Možje so ob hišah, kjer je šla procesija, napeljali žico. Nanjo so ženske pripele svoje najlepše vezene rjuhe. Na okna so obesile posebne prte. Za polokna so zataknile poljsko cvetje, da bo počakalo blagoslov Svetega tela.73 Rože so ostale na oknih do kresnega dne, nato pa so jih spravili. Kasneje so jih uporabili ob neurjih ali boleznih za podkajevanje. 74 Oltarji telovega so bili: na severu v Dolnji vasi pri Feldih, na jugu v Gornji vasi pri Moratih, na vzhodu pred Britofom, na zahodu pri Klevihi Sveto te/o so nosili v "lepi" monštranci in pod velikim baldahinom. Dekleta so v belih oblekah trosila marjetice. Tudi ta procesija je šla mimo Križen dreva.
Telovo je tako bleščeče zaključilo spomladanske praznike. Odslej bodo na vrsti svetniki: kot prvi bo 13. junija na vrsti sveti Anton Padovanski. V tem delu Istre, kjer imajo za zaščitnika fare sv. Antona Puščavnika in kjer so pogoste suše, se ljudje vtem času ozirajo v nebo za oblaki in mrmrajo naslednjo pesmico: Bog daj dež in sveti Anton, da bo rasel frmenton, da bojo jeli utročiči, da bojo site ku mas/c/.75
Vsem, ki so pomagali, da je ta prispevek izšel, najlepša hvala.
71	Valerija Novak, 1912
72	Ana Grbec, 1905: To se je zgodilo pri Križen drevu še leta 1924, ko se je moja sestra Roža poročila k Barutom
73	Emilija Grbec, 1927
74	Ivan Tul, NK: Praznično leto, str. 370
75	isto, str 377 ali NM: Ne več tako, rokopis
327
ANNALES 2/'92
Nada MORATO: PRAZNIČNA POMLAD V KORTAH, 319-328
RIASSUNTO
La primavera è la stagione più bella e più importante dell' anno. Segna infatti la nascita di un nuovo anno e la ripresa délia vita.
Per tale motivo è sempre stata celebrata in vari modi. Nel periodo precristiano con usanze pagane, nella cristianità attraverso la religione, nel socialismo in altri modi ancora.
La comunità di Corte inizia a festeggiare la primavera la Domenica delle Palme con la benedizione del ramoscello d' olivo. Si attraversano poi i misteri della Passione e della Resurrezione. Panno seguito le tradizionali visite ai parenti e ai conoscenti e le scampagnate. Nel passato, si credeva che la natura fosse piena di lupi mannari, streghe, fate e gnomi. Percià ci si recava in processione nelle campagne pregando per un buon raccolto. Oggi invece si fanno passeggiate ira i campi e nei boschi per ammirarne la crescita e curare la propia anima ed il proprio corpo. In primavera i giovani entrano nel mondo degli adulti attraverso usanze religiose, come l'erezione del "mlaj", gli scherzi ed ¡I corteggiamento, inserendosi nella vita della comunità paesana, in quella sportiva ed in altre ancora.
328