K
m
MIH. KTttQA3»
IGLEEM3&D/ V UST. J
omožBcJfss,
©kBJe).
c^E<53*Jf<3 L,3C^US^X^i.
A®ZZ-Zt>.
SS*E^10,11.
Ljubljana.
Nasproti glavne pošte, Telefon 438.
Največja izbera svilenih in večernih oblek.
Crepe de Chine obleke v vseh barvah K 3900.
91
OGLASU3TE V VB
GLEDALIŠKEM LISTU”!
^JJ[|llllllllllllllilllllllllllllll!l!llllllll!lllllllllllllllllllllllll!llll!ll!llllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!lllllllllllllllllllll!lllllll>llllllllllllll||l^
ŠIVALNI STROJI !
MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA. §
10 letna garancija.
-- Vse vrste jedilnega orodja.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine.
JOS. ŠELOVIN - ČUDEN,
g MESTNI TRG 13. LJUBLJANA MESTNI TRG 13.	|
Vesel Božič in srečno Novo leto
vsem prijateljem našega gledališča želi
„ GLEDALIŠKI LIST".
December
Januar
M
December
Januar
Spored
Drama:
19. torek	— Zaprto.	
20. sreda	— Živi mrtvec.	Red E
21. četrtek	— Kralj na Betajnovi.	Red B
22. petek	— Svatba Krečinskega.	Red E
23. sobota	— Idijot.	Red C
24. nedelja	— Zaprto.	
25. poned.	— Peterčkove poslednje sanje. (Ob treh	
	popoldne.)	Izven
25. poned.	— Svatba Krečinskega. (Ob osmih zvečer.)	Izven
26. torek	— Peterčkove poslednje sanje. (Ob treh	
	popoldne.)	Izven
26. torek	— Jack Straw. (Ob osmih zvečer.)	Izven
27. sreda	— Zaprto.	
28- četrtek	— Kralj na Betajnovi.	Red D
29. petek	— Zaprto.	
30. sobota	— Liliom.	Red fl
31. nedelja	— Peterčkove poslednje sanje. (Ob treh	
	popoldne.)	Izven
1. poned.	— Peterčkove poslednje sanje. (Ob treh	
	popodne.)	Izven
1. poned.	— Liliom. (Ob osmih zvečer.)	Izven
Opera:
19. torek	— Zaprto.	
20. sreda	— Mefistofeles.	Red B
21. četrtek	— Mefistofeles.	Red fl
22. petek	— Madame Butterfly.	Red C
	Gostovanje ge flde Poljakove.	
23. sobota	— Sevilski brivec.	Red D
24. nedelja	— Zaprto.	
25. poned.	— Carmen.	Izven
26. torek	— Gorenjski Slavček.	Izven
27. sreda	— Zaprto.	
28. četrtek	— Madame Butterfly.	Red B
	Gostovanje ge Hde Poljakove.	
29. petek	— Gorenjski Slavček.	Red E
30. sobota	— Carmen.	Red D
31. nedelja	— Gorenjski Slavček. (Ob šestih zvečer.)	Izven
1. poned.	— Prodana nevesta.	Izven
/	— 2 —	
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj.
Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PflVEL GOLIfl
I.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna Gorjupova
fina Pavlovna, njena mati.................................gna Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin	...	•..................g.	Gregorin
Pestunja..................................................gna Zborilova
Sobarica..................................................gna Gabrijevčičeva
II.	slika. Pri ciganih.
Fjodor Vasiljevič (Fedja).................................g.	Šest
flfremov........................ .  ......................g.	Plut
Častnik............................................'.	.	.	g. Cesar
Glasbenik............................'....................g. Karagjov
Prvi cigan................................................g. Terčič
Ciganka .  ...............................................gna Mira Danilova
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Maša, mlada ciganka.......................................ga Juvanova
Ciganski zbor.
(III. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)..................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna Gorjupova
flna Pavlovna, njena mati..............................  .	gna Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu flfremova.
flfremov.................. ...............................g.	Plut
Stahov....................................................g.	Markič
Butkevič..................................................g.	Medven
Korotkov..................................................g.	Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja)............................ .	.	g. Šest
Saša...................................................  .	gna Gorjupova
V. slika. Kabinet flne Dimitrijevne.
flna Dimitrijevna, Viktorjeva mati........................ga Rogozova
Knez flbrezkov............................................g	Skrbinšek
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g.	Gregorin
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)..................ga Wintrova
S|uga  ................................. :................g. Sancin
VI. slika. Skromno stanovanje.
Fjodor Vasiljevič (Fedja)...................................g. Šest
Maša, mlada ciganka.........................................ga Juvanova
Ivan Makarovič, stari cigan,	njen	oče...................g. Terčič
Nastasja Ivanovna, ciganka,	njena	mati.................gna Vera Danilova
Knez flbrezkov..............................................g. Skrbinšek
VII.	slika. Posebni kabinetjv gostilni.
Fjodor Vasiljevič	Protasov	(Fedja).........................g.	Šest
Ivan Petrovič.................................................g.	Kralj
Maša...................................................... ga	Juvanova
Natakar.......................................................g.	Karagjov
VIII.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna	Protasova	(Liza)...................ga	Wintrova
Viktor Karenin..................................................g.	Gregorin
Voznesenski, Kareninov	tajnik................................g	Markič
Sluga.........................................................g.	Sancin
IX.	slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja)...........................g,	Šest
Pjetnikov.......................................................  g	Železnik
flrtemjev.....................................................g	Ločnik
Natakar.......................................................g.	Karagjov
X.	slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik...................
Zapisnikar............................
Jelizaveta flndrejevna (Liza) . .
Viktor Karenin........................
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)
g. Lipah g. Terčič ga Wintrova g. Gregorin g. Šest
XI.	slika. Hodnik v poslopju'okrožnega sodišča.
Sluga............................
Ivan Petrovič....................
Mladi odvetnik...................
Knez flbrezkov...................
Pjetnikov........................
Dama.............................
Častnik..........................
Petrušin, odvetnik ....
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)
Viktor Karenin...................
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)
Maša...................................
Sodniki, gledalci, obtoženci, pričfe
g Sancin g. Kralj g. Drenovec g. Skrbinšek g. Železnik gna ZboFilova g. Cesar g. Peček ga Wintrova g. Gregorin g. Šest ga Juvanova
Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki.
Začetek ob 8
Konec ob polil.
Za četrto obletnico smrti IVANA CANKARJA.
KRALJ NA BETAJNOVI
Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.
Režiser: M/SKRBINŠEK.
Jožef Kantor, fabrikant		g. Skrbinšek.
Hana, njegova žena		ga Wintrova.
Francka, njuna hči		ga Šaričeva.
Pepček ) njuna otroka	 Francelj J 1	r * i * * I * v * *
Mina, sorodnica Kantorjeve		gna Gabrijelčičeva.
Krneč, nekdaj štacunar in krčmar . . .	g. Ločnik.
Maks, njegov sin		g. Kralj.
Župnik		g. Lipah.
Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik	g. Peček.
Sodnik		
Adjunkt	.	
Lužarica		ga Rakarjeva.
Kantorjev oskrbnik		g. Kumar.
Sodnikova žena 		gna Zborilova.
Koprivec		g. Medven.
Prvi kmet		g. Smerkolj.
Drugi kmet		g. Markič.
Tretji kmet		g. Cesar.
Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi.
HOTEL ..SOČA", LJUBLJANA
LASTNIK H. POTOČNIK. Q SV. PETRA CESTA 5.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Svatba Krečinskega.
Komedija v treh dejanjih. — Spisal fl. Suhovo-Kubilin. Prevel R. Peterlin-Petruška.
Peter Konstantinovič Muromskij, bogat jaroslavski posestnik
Lidica, njegova hči.................
Ana flntonovna Atujeva, nje teta Vladimir Dmitrič Nelkin, posestnik Mihael Vasiljič Krečinskij .
Ivan flntonjič Raspljujev .
Mikanor Savič Bek, oderuh Fjodor, strežaj Krečinskega Tiška, vratar pri Muromskih Policijski uradnik ....
Sluge.
Dejanje se vrši v Moskvi dobi osvobojenja
Režiser: B. PCJTJflTM.
g. Šest.
gna Gorjupova. gna Rakarjeva. g. Cesar, g. Kralj, g. Putjata. g. Kumar, g. Medven. g. Markič, g. Sancin.
ruskih kmetov.
Najboljša PFEIFERJEMA vina,
sveža jedila in domače koline.
Gostilna KAJFEŽ, Ljubljana, Sv. Florijana ulica.
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, Steklu i. t. d. edina jugoslovenska
,»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „1/ESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1.
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevel Vladimir Levstik.
Režiser: BORIS PUTJftTA.
Čitalec . . . ..........................................g. Lipah.
I.	slika. V kupeju III. razreda.
Parfen Rogožin..........................................g. Putjata.
Knez Miškin.............................................g. Rogoz.
Lebedev.................................................g. Ločnik.
II.	in III. slika. Knez Miškin se seznani i Jepančinovimi.
Ivan Fjodorovič, general Jepančin.......................g. Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena....................ga Rogozova.
Aleksandra \	(gna Mira Danilova.
fldelaida	hčerke	Jepančinove....................< gna Zbofilova.
flglaja	'	l ga Šaričeva.
Knez Miškin .	....................................g- Rogoz.
Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Ganja".................g. Gregorin.
IV. slika. Družina ivolginova.
ftrdaljon flleksandrovič Ivolgin ...	...........g. Peček.
Nina flleksandrovna, njegova žena.......................'gna Rakarjeva.
Ganja \	/ g. Gregorin.
Varja lvolginovi otroci ....	...........gna Gabrijelčičeva.
Kolja )	v gna Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec............................g. Cesar.
Nastasja Filipovna......................................ga Nablockaja k. g.
Rogožin.................................................g. Putjata.
Knez Miškin.............................................g. Rogoz.
Lebidev.................................................g. Ločnik.
^‘cir>..................................................g. Smerkolj.
V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja Filipovna..........................................ga	Nablockaja k. g.
Darja flleksejevna..........................................ga	Juvanova.
fltanazij Ivanovič Tockij...................................g.	Kumar.
General Jepančin............................................g.	Terčič.
Ganja 			■ g-	Gregorin.
Ptici n			■ g	Smerkolj.
Mladi človek . . .			■ g	Sancin.
Stari človek . . .		■ g	Medven.
Katja, služkinja . .	\	. gna Polajeva.	
Knez Miškin . . .		• g-	Rogoz.
Rogožin				Putjata
Lebedev 				Ločnik.
Ferdiščenko . . .			Cesar.
Poročnik Keller , .	VI. slika. Pobratimstvo.	• g-	Markič.
Rogožin			• g-	Putjata.
Knez Miškin . . .			Rogoz.
Vil slika. „Vitez klaverne postave".
Jelizaveta Prokofjevna..................................... ga	Rogozova.
Aleksandra	(	gna	Mira	Danilova
fldelaida > hčerke Jepančinove............................|	gna	Zborilova
flglaja J	V	ga	Šaričeva.
Kolja Ivolgin		. gna Gorjupova.
General Ivolgin 			
Knez Miškin		
Lebedev 		g. Ločnik.
Vlil. slika. Na zeleni klopi.	
Jelizaveta Prokofjevna		. ga Rogozova.
flglaja Ivanovna . . 			. ga Šaričeva.
Knez Miškin		
IX. slika. Sestanek.
ga Nablockaja k. g.
ga Šaričeva. g. Putjata. g. Rogoz.
X. slika. Brezumca.
Nastasja Filipovna . flglaja Ivanovna
Rogožin................
Knez Miškin . . .
Rogožin . . Knez Miškin
g. Putjata. g. Rogoz.
Začetek ob 3.
Konec ob 6.
Peterčkove poslednje sanje.
Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia.
Režiser: O. ŠEST.
I.	Jezušček obdaruje bolnega Peterčka.
Peterček.........................................gna	Vera	Danilova.
Babica.........................................ga Juvanova.
Srede, Gria	}	...........................8- Pe£ek
Mamica  .......................................ga Šaričeva.
Mesec, princ lazurnih dalj.....................g. Lipah.
Jezušček, Marija, Sv. Jožef.
II.	Pri kralju Matjažu.
j
Peterček ....
Čarodej Grča . .
Mesec, print lazurnih do
Mamica ..................
Kralj Matjaž ....
Kraljica Alenka . .
Kraljična Alenčica . .
Poveljnik telesne straže Prvi vojščak ....
Drugi vojščak .	.	.
Tretji vojščak . .
Vratar ..................
Glasnik ......
Matjaževi vojščaki
in vitezi
paži.
gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Šaričeva. g. Danilo, ga Wintrova. gna Mira Danilova, g. Drenovec.
K- Kralj, g. Medven. g. Markič, g. Kumar, g. Sancin.
III.	Sveta noč v gozdu.
Peterček...............................................gna Vera Danilova.
Čarodej Grča........................................ g. Peček.
Mesec..................................................g. Lipah.
Mamica.................................................ga Šaričeva.
Oče Hrast, župan	gozdov gorjanskih.....................g. Gregorin.
Carodejka Bukva........................................gna Rakarjeva.
Meglica-Krasotica............................'.	.	.	.	gna Gabrijelčičeva.
Palček-Strahopetček....................................gna Gorupova.
Jezušček .................................................... * * *
Marija.......................................................... -.	* ...
Sv. Jožef.........................................
Gašper, |	|...............
M>ha.	|	Sveti trije kralji {...............
“oltazar, )	l	.	.	.	.
g. Ločnik. g. Terčič. g. Sancin.
Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd.
IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici.
Peterček . . .  ......................................gna^Vera Danilova.
Mamica................................................ga Šaričeva.
gerač.................................................g	Peček.
gabica................................................ga Juvanova.
gog Oče...............................................g.	Cesar
{"e erčkov oče........................................g.	Kumar.
Božiček ..............................................g.	plut.
Jezušček, Marija, Sv. Jožef, sv. Trije kralj’, sv. Miklavž, svetniki, angeli.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
JACK STRAW.
Komedija v treh dejanjih. Angleški spisal W. Somerset Maugham. Poslovenil Fran Govekar.
njuna otroka
Jack Straw ....
Mrs. Parker-Jennings Mr. Parker-Jennings Kitty, |
Charles, /
Ambrose Holland .	.
Lady Wanley ....
Lord Serlo................
Knez Adrian von Bremer Horton Withers .	.	.
Mrs. Withers .... Rosie Abbot .... Sluga.....................
Režiser: B. PGTJATA.
g. Putjata.
gna Vera Danilova.
g. Plut.
I gna Mira Danilove. I g Gregorin, g. Terčič. ga Wintrova. g. Drenovec, g. Danilo, g. Markič, gna Rakarjeva. gna Gorjupova. g. Karagjov.
I. dejanje se vrši v Grand hotelu Babylon v Londonu, II. in III. pa v salonu Tawerner Halla lady Wanley.
Prvi, najstarejšl Specialni strokovno tehnlčkl atelle za žrkoslikarstvo. se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid Itd.	LJUBLJAHA, AlSkSandfOVa KStO 1.
Si
Peter Križ
Ljubljana, Gledališka ul. 2
vinska klet
•••• nasproti opere ••••
— 10 —
Začetek ob 8.
Konec po 11.
LHIOM.
Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Šest.
Režiser: OSIP ŠEST.
Liliom		. . , . . g Peček.
Julka				ga Wintrova.
Marička . v. . 				 ga Rogozova.
Gospa Muškat			ga Juvanova.
Liza			gna Gorjupova.
Gospa Bezeg			gna Rakarjeva.
Fičur			g- Rogoz.
Mladi Bezeg			g. Lipah
Wolf Breitfeld			g. Plut
Strugar			g Sancin
Lincmann			g. Gregorin
Policijski komisar			g. Kumar
Berkovič		 . .		g. Smerkolj.
Policijski koncipist			g. Danilo.
Stari stražnik			g. Kumar.
Prvi policaj . . :		. . . . g. Medven.
Drugi policaj			g Cesar.
Prvi detektiv			g- Kralj.
Drugi detektiv			g. Drenovec.
Zdravnik			g. Šest.
Doktor Reich		 .		g. Terčič
Štefan Kadar			g Markič.
Štiri hišne, dva detektiva, dva delavca, lajnar. Dejanje se vrši v budimpeštanskem „pratru“.
Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza.
- 11 -
Začetek ob pol 8.
Konec po 11.
MEFISTOFELES.
Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po !• in II. delu Goethejevega „Fausta‘‘ priredil in vglasbil ftrrigo Boito.
Dirigent in režiser: Friderik Rukavina.
Prvi del.
Prolog v nebesih.
Mefistofeles ...................................................g.	Zathey.
Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok.
I. dejanje. Na veliko noč.
Faust...........................................................g.	Šimenc.
Wagner............................■.............................g. Bratuž.
Mefistofeles....................................................g.	Zathey.
Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst. Godi se pred mestnimi vrati.
Sprememba Faustova sobi£
Faust  .........................................................g.	Šimenc. »
Mefistofeles....................................................g.	Zathey.
II. dejanje Na vrtu.
Faust (pod imenom Henrik).......................................g.	Šimenc.
Margareta.......................................................gna Zikova.
Mefistofeles......................................................  g.	Zathey
Marta................................... .......................gna	Sfiligojeva.
Sprememba. Valpurgina noč.
Mefistofeles....................................................g Zathey.
Faust...........................................................g Šimen?.
Vešče, zli duhovi, čarovnice. Pozorišče: pogorje Hr.rz.
III.	dejanje. Smrt Margarete.
Margareta	.	..............................................gna	Zikova.
Faust	..................................................g Šimenc.
Mefistofeles....................................................g Zathey.
Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi.
Drugi del.
IV. dejanje. Klasična sabatna noč.
Helena .	.	..................................................gna	Thalerjeva.
Pantalis....................... ................................gna	Sfiligojeva.
Faust...........................................................g Šimenc.
Nereus ....	   g.	Bratuž.
Koretide, sirene, paži. Godi se ob Egejskem morju v mesečini.
Epilog.
Faust .	.  ....................................................g-	Šimenc.
Mefistofeles....................................................g. Zathey.
Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov.
—	12 —
I
Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog.
I. dejanje: I. del : Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menih, Faust pa se z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod.
II. dejanje: Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da se njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla.
III. dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, koj ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav.
IV. dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen.
Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je Pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča- Srdito se jih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se pogreza, v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori.
— 13 —
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
MADAME BUTTERFLY.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G Puccini.
Dirigent: L. MATAČIČ
Režiser: V. SEWASTIflNOW.
Madame Butterfly (Cio-Cio-San). .	.
Suzuki, njena služabnica ....
F. P. Pinkerton, častnik, mornarice S. (J
Kate Pinkerton...........................
Sharpless, ameriški konzul v Nagasak Goro ....
Princ Yamadori
Bonzo . . . Yakuzide .	.
Komisar .	.	.
Uradnik . . .
Mati Cio-Cio-Sane Sestrična Cio-Cio-Sane
Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio
ga Poljakova k. g.
gna Rewiczeva. g. Kovač, ga Smolenskaja. g. Levar, g. Bratuž, g Zorman, g. Zorman, g Bekš. g. Pugelj, g. Drenovec, ga Lumbarjeva. gna Koreninova.
Cio-Sane, sluge.
Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes.
Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici.
Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na »devetstoindevetdeset let« kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopata v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly, ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče.
Pinkerton odpotuje.
— 14 —
Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yamadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi, da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč.
Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni?
Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel, ko zagleda svoje dete?
Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butter-fly odpuščanja.
Tega ona ne prenese in si konča življenje.
PAPIRNA TRGOVINA
IVAN GAJŠEK
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 2.
Pini pismeni papir v kartonu in mapah, umetniške razglednice — vedno nove, fini notezi, koledarji, poezije, albumi.
Primerna darila za Miklavža, Božič, Novo leto.
DI^Aetoiff manuffakturna trgovina
■ IvUMCVV) Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Na drobno! Telefon štev. 538. — ček. ur. štev. 11.228. Na debelo!
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici.
- 15 —
Začetek ob pol 8
Konec po 10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel fl. Funtek.
Dirigent: NEFFRT.	Režiser:	SEWftSTIMNOW.
Grof Almaviva 			• g-	Kovač.
Bartolo, zdravnik		• g-	Zupan.
Rozina, varovanka v hiši Bartola . .	. ga	Lovšetova
Figaro, brivec		• g.	Levar.
Basilio, učitelj glasbe		• g-	Betetto.
Fiorello, sluga ftlmavive		• g-	Zorman.
I. sluga (tenor)		• g-	Banovec.
II. sluga (bas)		• g-	Pugelj.
Berta, hišna pri dr. Bartolu		• ga	Smolenska
Častnik		g-	Zorman.
Notar .	.	  g.	Perko.
Vojaki, godci.
Dejanje se vrši v Sevili.
Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu.
Dr. B a r t o 1 o, postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V pelju jo poučuje B a s i 1 i o , intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe. s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
— 16 —
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
Krema za zobe
„DiVADENT“.
Dobi se povsod.
PUHDI C O DDINP manufakturno LUnKLto rKInL blago na debelo
LJUBLJANR, Miklošičeva cesta štev. 36.
Poštni predal 124.	Poštni	predal	124.
TRGOVSKA BANKA 0.(L- LJUBLJANA mn—m
preje SLOOENSliil ESKOMPTNfl HAMU
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje. ::::
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
CARMEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MftTRČIČ.
Režiser: V. SEWflSTIflNOW.
Carmen (mezzo-sopran)....................
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) ... Micaela, kmečko dekle (sopran) .	.
Frasquita, ciganka (sopran) . . . Mercedes, ciganka (sopran) .	.	.
Dancairo, tihotapec (tenor) .... Remendado, tihotapec (tenor) .	.	.
Zuniga, dragonski častnik (bas) .	.
Morales, dragonski^podčastnik (bariton)
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne
ga Thierry-Kavčnikova. g. Sovilski. g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman.
za cigarete, tihotapci.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Josčja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Josč. Vrnivša se Micaela prinese Josdju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Josč se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor.	'
II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje sc veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi- Po odhodu Escamillovem prigo-
-	IB -
varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Josč pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se JosS napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago.
Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Josžja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Josč jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose .nož v srce, da se zgrudi mrtva.
Darila so najlepše .slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V.BEŠTERiš*„HEt!OS“
Priporoča S0 ••••	••••	30SIP CARL,
nilRODNA KUMA
Ljubljana,
Gosposka ul. štev. 1.
— 19 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Ziingl. Uglasbil flnton Foerster.
Dirigent: J. JERAJ.	Režiser:	O.	ŠEST.
Majda, vdova		
Minka, njena hči		. . ga Lovšetova k.
Franjo, študent .......	. . . g. Šimenc.
Chansonette, učitelj petja . . .	. . . g. Levar.
Ninon, njegova soproga, plesalka	. . . ga Lewandowska.
Štrukelj, oskrbnik		. . . g. Zupan.
Rajdelj, njegov pisar		. . . g. Bratuž.
Lovro, prijatelj Franja . . . . .	. . . g. Debevec.
Krčmar			
Kurir		. . . g. Drenovec.
Pismonoša		. . . g. Bekš.
Prva učenka Chansonetta . . .	. . . ga Ribičeva.
Druga učenka Chansonetta . . .	., . . gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta.	
Dejanje se vrši na	Gorenjskem.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry.
Prva vprizoritev 1. 1872.
MODNI * * Q A	MODNI
ATELIER iVli OAHv ATELIER
LJUBLJANA, kongresni trg 4.
— 20 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
PRODANA NEVESTA.
Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana.
Dirigent: R. BflLRTKR.	Režiser: F. BCJČflR.
Krušina, kmet  ..................................g. Debevc.
Katinka, njegova žena............................ga Smolenskaja.
Marinka, njiju hči .	.	. ■..........ga Lewandowska.
Miha.............................................g. Cvejič.
Neža, njegova žena...............................gna Sfiligojeva.
Vašek, njiju sin.................................g. Mohorič.
Janko, Mihov sin iz	prvega zakona ... g. Šimenc.
Kecal, mešetar...................................g Betetto.
Vodja glumačev...................................g. Bratuž.
Esmeralda, plesalka..............................ga Matačičeva.
Indijanec........................................g. Zorman.
Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev I. 1866. v Pragi.
I. Zegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku.
II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina-
III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal,
o	Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev.
— 2)
'Z	•
Štiridesetletnica
M. Gavriloviča, I. Stanojeviča in S. Todoroviča.
»Ko još govori o Lozanskoji konferenciji! ... Svuda o njima govore! I u »Grand Hotelu«, gde su pensioneri i trgovci; i u »Moskvi«, gde su intelektualci; i u »Ženskom klubu«, gde su beograd-skc dame; i u »Musikhalu« na The dansant-u, gde je beogradska mladež; i na ulici i na železničkoj stanici, i na korzu i u dučanima,
i	na slavama, i na žurevima ...«
Kdo so torej ti trije možje, katerih jubilej je Beograd proslavil tako veličastno in uzorno, kdo so ti trije in kaj so storili, da jim častita ves narod od kralja do zadnjega, statista? ... Trije sivolasi igralci, ki so posvetili svoje življenje zabavi drugih ljudi, ki so služili gledališki umetnosti celih 40 let. Tako dolgo se trgati po deskah, ki pomenijo svet, ni malenkost, temveč nekaj velikega in — kdor pozna gledališče — nekaj zelo redkega. Toda 401etna služba sama na sebi še ničesar ne pomeni, ali biti celih 40 let mož na svojem mestu, vsak trenutek na ukaz inspicijenta stopiti na oder in igrati svoje junake, »kralje-berače«, kakor je rekel Borštnik, in jih igrati tako, kot so jih igrali naši častitljivi jubilarji — to je nekaj velikega, pred čimer se klanja ves narod, kar je Beograd te dni tudi dokazal.
Kot največji jubilejni slavospev navajamo njih življenjepis, ta nam glasno priča o njih*
»Stari gospodin« Milorad Gavrilovič je rojen 21. maja 1861. v Valjevu. 1879. ga angažuje D. Ružič v svojo družino v Vršac v Vojvodini, kjer je prvič nastopil kot lord Meville v »Keanu«. (Ružič sam pa je igral Keana). Prve večje kreacije iz te dobe so: Hlestja-kov (»Revizor«), Ferdinand (»Kovarstvo in ljubezen«), Genaro (»Lu-krecija Borgia«) in dr. Član beogr. nar. pozorišta je postal 1882. zajedno s pokojno Velo Nigrinovo,*) ki je takrat prišla iz Ljubljane. Skupaj sta kot dva stalna partnerja igrala dvajsetpet let in istega 14. maja 1908. sta se poslovila od beograjskega odra oba, on ker > je bil upokojen, a Vela Nigrinova, ker je bila že težko bolna ...
Gavrilovič je 1883 potoval na Dunaj, Monakovo, Weimar, Mannheim in dr., 1889 pa zopet na Dunaj, kjer je bila takrat gledališka razstava (lansko leto je bila v Amsterdamu, o>p. ur.) Čehov, Francozov, Nemcev in Rusov. Njegov repertoar je bil vedno zelo velik, najpoprej Dumas fils, Ibsen, potem pa skoro ves Shakespeare
*) Vela Nigrinova, rojena Ljubljančanka, je pohajala iz »Citalniške« generacije, ki nam je dala oba Borštnika, oba Danila, Verovška, Nollija itd. Nigrinova jc bila nad 25 let članica beogr. nar. pozorišta in sicer kot prva dramska igralka. Ona spada nedvoumno med največje talente svojega časa. Pokopana je na beograjskem pokopališču in sicer poleg slovenskega avijatika Rusjana, ki se je ponesrečil tik pred vojno, ko je prvič letel na svojem (od njega izumljenem) letalu. Nigrinova je bila v Beogradu izvanredno priljubljena in nekateri Beograjčani trdijo, da Je danes nimajo vredne naslednice njenih ulog.
— 22 —
Shylock, Antonij, Jago, Rihard III.). 1894. postane redatelj in je bil kot tak prvi moderni režiser starega beogr. pozorišta, ki je tvoril stalno zvezo med domačo in tujo odersko umetnostjo. Po njegovem prizadevanju so gostovali: Zidikova, Rešamberova, Coquelin, O. Salvini, Matkovski, Sumbatov, Kvapilova, Šumovska in mnogi jugoslovanski igralci. Z G. Salvinijem je bil v dobrih kolegijalnih odnošajih. 1904. je praznoval 251etnico in bil od kralja odlikovan z redom sv. Save IV. in končno po dvajsetdevetletnem delovanju upokojen. Poslovil se je 1908. od svojega ljubega odra kot »Kean« v vlogi svojega slavnega učitelja D. Ružiča in igri, v kateri je prvič nastopil. — Najbolje Gavrilovičeve uloge so: Jorick, Egmont, Hlestjakov, Genaro, K. Moor, Kean, dr. Oclis, Karl XII., dr. Stock-man, Gabriel Borkman, Fiesko, Don Carlos, Antonij, Macbeth, Oče (Strindberg).
Čiča Ilija Stanojevič se je rodil 20. junija 1857. v Beogradu na Stambol Kapiji, baš na onem mestu, kjer stoji približno parter sedanjega gledališča. Prvič je nastopil 1. nov. 1880. v Zemunu kot član srpskega nar. poz. v Novem Sadu v vlogi kraljeviča Marokanskega v »Beneškem trgovcu«. Ljubavnih ulog principijelno ni igral — »zbog prdjavog nosa« — kakor pravi, radi nosa, katerega je v posebni satiri- opisal sam duhoviti A. G. Matoš. Šest let je bil v Novem Sadu, nato pa se preselil v Beograd. Njegove uloge so bile • Plantros v »Pariški sirotici«, stari Sekanovič v »Prkosu« in vse važnejše vloge Molierove. Lani mu je francoski poslanik, ki je gledal njegovega sijajnega »Namišljenega bolnika«, pripel na prsi akademsko palmo — odlikovanje, ki je redko med našimi igralci. Moderne njegove uloge so med drugimi: baron la Misandiere v »Ni oko šta«, Stupcov v »Novem poslu« (Dančenko) in dr. Priimek »čiča» se ga je Prijel, ker je zabaval staro in mlado s svojim pripovedovanjem o »Čiča Ivanu kafedžiji«, katero je pripovedoval v kavarni »Kot narodni direk«, ki je stala na mestu sedanje »Djerdan« v Dušanovi ulici. — Kot igralec je prepotoval Banat, Bačko, Srem, Slavonijo, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno. Potem je potoval z družino M- Barbariča, člana sedanjega osješkega kazališta po Hrvatski in Slavoniji ter se končno za vedno ustavil v Beogradu, ki ga ljubi in spoštuje. On ie povsod in vedno mil drug, človek, katerega še niso videli potrtega in malodušnega, eden izmed onih redkih srečnih ljudi, ki ga yse pozna, ljubi in se smeje njegovim šalam. Tudi kot pisatelj je mnogo deloval. Svojega čičo Ivana je ovekovečil v »Djordolska Posla«, napisal je mnogo gledaliških stvari, feljtonov in povestic.
. »Koncert u Palanci«, »Baba Ružka«, »Mačor Trajko« nam pričajo dovolj o njegovi nadarjenosti. Predvsem pa je omeniti igro, katero 'e napisal skupaj s pokojnim J. Veselinovičem »Potera« in »Djordolska posla«, igra. ki je radi svojih prvovrstnih tipov še danes stalno v repertoaru.
Sava Todorovič je rojen 8. dec. 1862. v Beogradu in prvič nastopil v igralski družini M. Laziča v Brčkom v Bosni, v Beogradu Pa je bil angaževan šele 1. 1887. Njegova mladost ni bila v rožicah, v časih šablonskih igralcev, ki so vlačili na oder samo svojo »stro-ko« in ki so znali imponirati masi s frizerskimi lasmi in z efektnim
- 23 -
oderskim žonglerstvom — v to je bil zateleban takratni vek! — v tej neslani dobi je Todorovič bil sicer malo slaven, toda v njem se je nevidno varilo vse ono, kar je bistvo oderskega pravega umetnika. Kdo in kaj je on, nam je najbolje napisal A. G. Matos, naš največji lirvatski estet in kritik, o priliki njegovega gostovanja v Zagrebu 1. 1911.: »Sava Todorovič je kao umetnik ideal savesnog umetnika. Sve »efekte« mužki prezire, jer njegova igra nije do pri-rodnost. Ona je život. Treba ga videti u mnogim komadima... pa da se vidi, kakav je to suptilan i originalan, kakav solidan i ozbiljan umetnik. Ničeg suvišnog u toj umetnosti. Samo najpotreb-nije dolazi do izražaja, a kako je S. Todorovič proučavao samo narodni život i narodnu sredinu, to taj vrli umetnik skroz je naci-jonalan i može biti našim mladjim glumcima primjer za veliki stil u prikazivanju naše narodne savremenosti...« To je veliko, morda največje priznanje; kajti napisalo ga je ostro in neusmiljeno pero — Matoševo.
Proslava je bila naravnost kraljevska. Vse je tekmovalo, da izkaže svojo hvaležnost jubilarom. Videlo se je natanko ono čudo, oni ideal igralca: stoji v sredini sodobne družbe, služi ji in ji da samega sebe popolnoma. On, ki igra kralje in berače, se igra s čustvi mase in jo potega za sabo zdaj do neba, zdaj do pekla 6. in 7. decembra se je igrala drama v 5. dejanjih »Fromont in Ris-lere« (A. Dodee in A. Velo), v kateri so nastopali vsi trije v večjih ulogali. Oficijelni delegati na proslavi so bili: P. Konjovič, dirigent opere, Joža Ivakič, dramaturg (za upravo); Freudenreich in Cvijanovič, člana drame (delegata igralcev); iz Ljubljane: P. Oolia, ravnatelj drame (za upravo) in A. Drenovec (delegat Udruženja). Ob pol osmih sta se pojavila v dvorni loži Njeg. Vel. kralj in kraljica. Načelnik umetniškga odelenja je na odru v krogu celokupno zbranega osobja in delegatov pozdravil, častital in izročil redove sv. Save III. st., katere so jubilarom starejše prve koleginje obesile krog vratu. Nato jih je gospodar hiše, upravnik Grol, pozdravil, istotako ravnatelj Konjovič in ravnatelj Golia. Nato so jim častitali kot kolegi zastopniki pokrajinskih Udruženj, med njimi g. Drenovec, kot beograjski kolega g. Bogič in predsednik Centrale g. M. Markovič.
Slovenska delegata gg. Golia in Drenovec sta govorila slovensko in ob tej priliki se je morda na beogradskem odru prvič govorila slovenska beseda. Na odru, kateremu so služili, oziroma še služijo odlični Slovenci: Nigrinova, Jenko, Marija Vera in Josip Rijavec. — Občinstvo je z napetostjo poslušalo slovensko besedo in Nj. Vel. kralj se je nagnil v loži in posebno pazno poslušal pozdrave Bleda in naših planin ...
Prizor je dosegel višek ginjenosti in prisrčnosti, ko je jubilarje Njegovo Veličanstvo povabilo v dvorno ložo, jih predstavilo Nj. Vel. kraljici in jih odlikovalo še enkrat: gg. Stanojevič in Todorovič sta prejela kot dar kralja vsak po eno — kakor pravijo v Beogradu — »mundštiklu«, t. j. ustnik za pušenje, z grbom, inicijali in biseri, g. Gavrilovič, ki puši samo pipo, pa istotako kravatno iglo. Bili so trenutki, ko so vsi navzoči ginjeni jokali, tudi Gavrilovič in
— 24 —
Stanojevič sta imela solzne oči, edino Todorovičevo oko se je upiralo solzam... Vseh darov, častitk in pozdravov nam ni mogoče navesti, saj je bilo 'samo pismenih pozdravov več stotin, samih brzojavov preko stotine in to iz cele države. Med drugimi so pozdravili svoje člane tudi »Udruženje rezervnih oficira«, »Cetničko odeleuju u Skoplju« in »Kolo Srpskih Sestara«. Darov, vencev in šopkov je bila polna slavnostno okrašena garderoba, v kateri so jubilari sprejemali častitke. Zagreb je poslal 25.000 Din v fond »Glumački dom« v Beogradu, »Materinsko Udruženje« 1000 Din, »Srpska Majka« 500 Din v fond slavljencev. G. Drenovec jim je poklonil tri diplome v imenu slovenskih udruženih kolegov, lično delo v narodnem slogu od M. Gasparija. Gavriloviču so poklonili domačini Valjevci v narodni noši 100 zvitkov duhana iz Valjeva. — Drugi dan proslave je tvorila predvsem sijajna konferencija Br. Nušiča v nacijonalnem in umetniškem značaju — ki jo bomo še Prinesli. — Zvečer je bil banket pri »Srpski Kruni«, katerega so se udeležili med drugimi ministri, ugledne osebnosti iz umetniškega in javnega življenja. Br. Nušič je nazdravil in pripomnil, kaj da bi bilo danes, če bi »čiča llija« postal direktor »Zadružne banke«. Vsi trije bi bili bolj bogati, da so se posvetili drugim službam, a tako bogati kot so nocoj — bi gotovo ne bili. Freudenreich je napil: »Kot Srbin vam napivam, kajti Hrvat i Srbin je isto.«...
Za to veliko proslavo, ki se je vršila v takih dostojnih mejah, gre v prvi vrsti največ zahvale in priznanja centralnemu predsedniku Udruženja gospodu M. Markoviču, ki je bil stal na čelu prireditvenega odbora, v katerem so bili univerzitetni profesorji, ministri, ravnatelji bank, listov in drugi odličnjaki. Vendar pa so uvideli, da gre na tako mesto predvsem igralec in v prvi vrsti tako odličen organizator kot je gosp. Markovič.
Gospa Ada Poljakova
Je pričela svojo gledališko karijero v letu 1914. Njena prva opera je hila »Quo Vadiš« v kateri je pela Euniko. Učenka je profesorice Zechanovske. V Petrogradski »Muzikalni drami« je pela Tatjano, Evo, Volchova, Aido in Boheme (Mimi). Po ruski, revoluciji je odpotovala v Odeso, kjer je pela v mestnem gledališču. Zopet z velikim uspehom Mimi, Manoii, Pagliacci, Dubrovsky, Lohengrin, Pikovo damo itd. V letu 1920 je bila angaževana v Zagreb. Gostovala Je mnogokrat v Beogradu. Povsod z velikanskim uspehom.
■ Potem je odšla v Italijo. V Neaplju je pela Manon, v Bologni Lohengrina (Elzo), potem v Kairi (Faust, Manon, Pagliacci), na uunaju Butterfly in v Trstu Luizo.
Malo je pevk, ki imajo tako laskave ocene iz najbolj različnih -krajev in narodov, kakor jih ima ga Ada Poljakova. Ne za reklamo, atere ta pevka pač ne potrebuje, samo kot zanimivost jih tukaj Navajamo. Dec. 1921. je pela pod vodstvom pokojnega A. Nikischa v Berlinu arije Rimski-Korzakova, Musorgskega, Čajkovskega in rečanir^va. »Berliner Borsenkurier« piše o njej: » njen glas
— 25 —
je zelo prijeten, prednašanje pa zrelo in popolno. To Vam je popolnoma jasen, gibčen, fin in vendar obsežen sopran z najlepšim legato in pozvanjajočim timbrom. Velika umetnost, na kratko in lahko pričarana.« »B. Z. am Mittag«: » V veliki ariji Butterfly je pokazala A. P. rusko kri in romantično fino kulturo. Ta Butterfly pridobiva čar pristnosti. Po krčevitih poizkusih vseh pevk naše opere je bila ta japonska gospa Metuljček pravi užitek.« Podobne so kritike z Dunaja, kjer je pela v Volksoperi marca letos. Čudovite so tudi kritike, ki jo proslavljajo na njenih gostovanjih: oktobra 1920 v Neaplju v gledališču San Carlo, Politeama v Massenettovi »Manon« in decembra istega leta v isti vlogi v Kairi v »Theatre Sultaniale«, v Bologni v »Teatro Communale« (Wagner, Lohengrin) in Trstu (»Verdi«).
Razno.
Novosti v d r a m s\k e m gledališču. Pripravljajo se »Othello« z gg. Levarjem, Rogozom in Šaricevo v glavnih vlogah; dalje M. Maeterlinckova satirična legenda »Čudež sv. Antona« z gg. Kraljem, Rakarjevo, Pečkom in Plutom v večjih ulogah in B. Shavvova medigra »Črna dama iz sonetov« z gg. Šaričevo, Gabrijelčičevo, Cesarjem in Li-pahom. Zopet se naštudira »M. S.	Gene« z	gospo	Nablocko	v	glavni
ulogi; imenovana gospa kreira tudi	naslovno	ulogo	v Shawovi	»Cezar
in Kleopatra«, katero pripravlja g. Putjata. Zopet se naštudira »Hamlet« z gg. Medvedovo in Skrbinškom v vlogi kraljice in kralja. Igrala se bo tudi »Ms. Dott« z gospo Medvedovo v glavni vlogi.
G. R. Železnik je obolel in	mora na	daljši	dopust. V	»dramski
šoli« ga nadomestuje za dobo dopusta g. Lipah.
Teatro A. Manzoni v Milanu praznuje to jesen 50letnico svojega obstoja.
Pietro Mascagni se je vrnil s svoje turneje po Braziliji in Argentiniji in se naselil v bližini Ardenze. Pravi, da je dosedaj v umetnosti v Južni Ameriki prevladoval italijanski element, sedaj pa, da je čimdalje bolj opažati, da sili nemški element na površje.
Kot 5. zvezek »Zbirke opernih in operetnih tekstov« je izšel »Mefi-stofeles«, opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besede in glasbo zložil Arrigo Boito. V prevodu Ivo Šorlija. Zbirko izdaja »Zvezna tiskarna«, ki je lahko ponosna nanjo. Zadnji čaš je že bil, da se gledališkemu občinstvu tudi v tem oziru ustreže. Moj Bog, kje so časi »Talije« in »Zbirke gledaliških iger«! Kaj vse smo že imeli in koliko pametnih stvari smo že opustili. Da bi vsaj na vsakem polju tam ^nadaljevali, kjer smo pred leti končali, pa bomo prijadrali naprej. Pričujoča »Zbirka« nas navdala z najboljšimi upi.
Volovski menuett. Reger je na nekem koncertu igral »kvintet postrvij« iz Schuberta. Neka dama, ki je bila skozinskoz muzikalna in je vso lepoto dela in prednašanja v dno duše občutila, je iz navdušenja in hvaležnosti drugo jutro poslala slavnemu mojstru — poln sodček postrvij. Ginjeni mojster se je zahvalil in pripomnil v pismu, da jo prijazno vabi na svoj prihodnji koncert, na katerem bo prednašal »menuett volov« iz Haydna-
— 26 —
Zbirka opernih in operetnih tekstov.
JOJ
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
1. zv.: Tajnost.
2. zv.: Jenufa.
3. zv.: Seviljski brivec.
4. zv.: Gorenjski slavček. 5. zv.: Mefistofeles.
Zvezki so v prodaji tudi posamič.
Cena zvezku Din 3'—.	Izdala in založila:
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ulica t.
Moderni kozmetični preparati za negovanje kože in las. Juvenol-krema za lice in roke (mastna in suha). Juvenol-poudre za dame.
Juvenol-shampoon. — Juvenol-voda za lase.
Juvenol-olje za lase.
Vsi Juvenol preparati so izdelani (prirejeni) po strogo znanstveno kozmetičnih principih.
Lekarna Bakarčič, Lekarna Ramor, Lekarna Sušnik, Karlovška cesta.	MikloSičeva	cesta.	Marijin	trg.
Drogerija Adrija, Šelenburgova ulica. t
tu	= = -----------£=	■	= =	... j -----
Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine m izvršuje lično in poceni
Zvezna tiskarna in knjigarna |
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.	§
„JUGOEKSIMii
TRGOVSKA DRUŽBA
VEKOSLAV PELC & DRUGOVI
v LJUBLJANI
Vegova ul. štev. 8.
EKSPORT in IMPORT.
Brzojavke: Jugoeksim. Čekov. ur. štev.: 13.160.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnini, materijalnini blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlcvskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo in drobno.
— 27 —
Priporoča se največja zaloga oblek za gospode in otroke
J. MAČEK
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 3.
jliiiiiiiiiiiiitimiiiiiiinnuiiniiiiiiiiiiiiii ii|l
= r-
I ^
1 Ž
I I
= Co
i 3"
1 £ 1 & I ^
5
s °
i S3
I
r><
S
š-s
1
s
¥
Co
O,
3"§
3=
§
H)
5“
Ta
S
9
0)
3
?-
0)
i
c§
O
&
Cu
>r-
■€
|s
D)
Co
§<
o;
II
			
m iKiMfti m
mmmmm
l®IAU!OV(JzNJH®l
PII
315	m		i
ČEVUIZNAMKE p^|^Q“S0NADB0UŠI
ZAHTEVAJTE JIH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETAJL.
BREG 20. LJUBLJANA BREG 20.
- 28 —
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 4'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.