POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. Izhaja vsak četrtek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. izšla je Napisal FRAN ERJAVEC. Knjiga ima to-le vsebino: Predgovor. L Naša stara pravda. H. Kmetska odveza. HI. Pod avstrijskim orlom. IV. V obljubljeni deželi. V. Jugoslovani smo poljedelci! VI. Zemljo nazaj! VIL Kdo bo vladal? VIII. Kaj še pričakujemo iz Belgrada? IX. Tovarniški delavec in kmetsko ljudstvo. X. Na noge. Knjiga je izredno zanimiva, pisana nalašč za kmetsko ljudstvo, zato ne sme biti slovenske hiše brez te knjige. Cena je pri današnji draginji knjig izredno nizka in stane le 6 K. Naročite jo takoj pri upravi „Ljudskega glasa11. Organizacije naj naroče po več, najmanj po 20 izvodov in naj jo razširijo med ljudstvo. Le v izobrazbi je naša močil SHRUMJliJi: 7in»iganr.-r. Mg-V-JlT. ms-SS—S! ■'J J . - Izšla je Pvgandna knlilia „Hsko-iltMe zveze" I. zvezek: Kaj bele JiMHa ml Priredil: Jurij Skopec. Brošura ima naslednjo vsebino: L Le vkup, le vkup uboga gmajna! 2. Kaj hoče „Kmetsko delavska zveza?“ 3. Pravila „Kmet. delavske zveze.11 4. Kako ustanovimo „Kmetske delavsko zvezo?11 5. Kako vodimo „Kmetsko delavsko zvezo?11 j Sodrugi! Zaupniki po deželi! Naro-I čite takoj to brošuro ter jo razširite med naše ljudstvo. Osvobodimo kmetski proletarijat dosedanjega suženjstva, organizirajmo ga. Razpošilja se najmanj po deset izvodov. Izvod stane 60 vinarjev. Naročite takoj! Naročajte in širite ,LJUDSKI GLAS ! Pozdravljeni! Tako vam kličemo vsem, ki se zberete prihodnjo nedeljo (29. t. m.) v Ljubljani na zaupnem sestanku „Kmetsko delavske zveze11. Prišli bodete, možje žuljevih rok, da položite temelj organizaciji, ki vas hoče osvoboditi dosedanjega klerikalnega in kapitalističnega suženjstva. Kaj je bil dosedaj naš kmetski človek: bajtar, kajžar, mali kmet, mali obrtnik, posel in poljski delavec? Suženj in zopet suženj na eni strani klerikalne stranke, na drugi pa sedanjega kapitalističnega družabnega rada. Bil je brez pravic, poznal je le dolžnosti, ki so ga trle od zore do mraka, od zibelke do groba. Ni imel besede ne v občinskem, ne v de-| želnem in ne v državnem gospodarstvu. Vse to so vodili mogočni bogataši, kapitalisti, gruntarji, birti, štacnarji, doktorji, : duhovniki in škrici. Kdo se je brigal za tega revnega človeka po deželi? Nihče! Garal je od zore i do mraka in od rojstva, dokler mu niso j opešale moči. In potem? Beraška palica | in revščina je bilo plačilo za njegovo delo. Kdo je poskrbel za njegovo starost? Nihče! Kdo mu je pomagal v bolezni? Nihče! Kdo mu je pomagal v drugih potrebah? Nihče! Prepuščen sam sebi je j moral prehoditi ta križev pot, ki se mu | pravi življenje. Kaj naj ostane vedno pri tem? Kaj res ni mogoče izpremeniti, temeljito iz-premeniti obupnih razmer, v katere je I obsojen revni kmetski človek? Eni pravijo, da ne. To so takozvane | meščanske, kapitalistične ali buržuazijske j stranke, h katerim spadajo naša klerikalna j stranka (Kmetska zveza), liberalna stranka (JDS), Samostojna kmetska stranka in še neko dete, ki se je rodilo zadnje LISTEK. Kuta v ljudskem humorju (Dalje.) Zjutiaj pred izhodom solnca je isto-tako spravil deklico ven. Menihi so pa vendar duhali, da se pri gvardijanu nekaj čudnega godi. Ugibali so med seboj, da le Opička zelo premeten dečko, ki zna vse lako zasukati, da ima lahko vsak svojo žensko, kadar ga celibat preveč tišči... No, ne bomo dolgo razkladali. Item: Me-|”lu so se posluževali Opičkove službe i ui° da se je o samostanu Esramu ahko reklo: „Hudič je tam celibat vzel.11 Č^Xe.da’ ak° bi bili menihi vedeli, da so usf- v..nevarnosti, bi ne imeli Opičko °rad>- ^ "ajbrasnejšo pomlad ljubezni losti žSfT°stana ie Padla iskra ža-zvečer P rnu’ ,k' Sinja. Naš kmet je bil nekoč grajski tlačan, a kje je danes graščak? Izpremenilo se je vse. Podirajo se troni in podirajo se države in tudi krivica, ki vlada danes na svetu se bo in se mora podreti, bodo napočili in morajo napočiti drugi časi in druge razmere, ki bodo pravičnejše, boljše. Glejte, možje, ki pridete v nedeljo v Ljubljano, vi ste glasniki, vi ste proroki teh boljših Časov, na vas leži bodočnost, zato pozdravljeni od srca. Osamljen se je dosedaj boril soci-jalistični tovarniški delavec za pravico in svobodo, za te boljše čase in—zmagoval je. Zmagoval je, ker resnica in pravica morata zmagati. Sicer je zmagoval počasi, košček za koščkom je moral iztrgati iz rok dosedanjim mogotcem, a vendar, šlo je. Sedaj se mu pridružujete vi, možje iz ^kmetskega ljudstva, vi zastopniki ti-sočev in tisočev revnega ljudstva po deželi, sedaj bo Šlo hitro, sedaj stoji na*a popolna zmaga pred durmi. Kakor kvas se bodete razlezli po tem zaupnem sestanku po deželi in prekvasili stoletja teptano in brezpravno slovensko ljudstvo, da se bo dvignilo, kakor za časov Matije Gubca ter nastopilo kakor en mož za svoje božje, človeške in naravne pravice. Vi možje z dežele, katerim bomo stisnili v nedeljo roke, vi ste nam porok boljše bodočnosti našega proletarskega naroda, vi predstavljate temelj, na katerega bo sezidana ta boljša bodočnost, zato: Od srca oozdravJieni! Na svidenje! Nova vlada. Kakor smo javili že v zadnji številki našega lista, je prejšnja demokratsko-so-cialistična vlada odstopila. Par dni so se pregovarjali sem ter tja, nazadnje je pa sestavila prejšnja opozicija, to so slovensko hrvaški klerikalci in srbski starora-dikalci novo vlado, ki je bila potrjena od regenta in je sprejela svoje posle. Prejšnje opozicijonalne stranke so postale vladne, liberalci in mi smo pa prešli v opozicijo. Zelo zanimivo je pri tej komediji, ki se je odigrala v Belgradu, da so klerikalci prišli tudi k nam socijalistom in nas prosili, da bi sodelovali v novi vladi. Mi smo to hinavsko in zahrbtno vabilo z vsem ogorčenjem odklonili ter izjavili, da ne maramo nobenega posla z gospodo, ki sedi danes na mehkih ministrskih stolčkih. Zakaj? Zato, ker predstavljajo stranke, ki sede danes na vladi najhujše nazadnjaštvo, ki si ga le moremo misliti. So to stranke, katerim je država in ljudstvo deveta briga, pred njimi binglja le en cilj, le eno hrepenenje, to so njihove strankarske in osebne koristi. Opetovano smo imeli že priliko, opisati našim bralcem staroradikalce, slo-vensko-hrvaške klerikalce pa itak pozna vsak sam najbolje. Ti gospodje so vodili našo ubogo državo od poloma, do vlan-skega poletja. Kako so jo vodili, vemo. Delavsko vprašanje so reševali z ba-i tinami, s pretepanjem, valutno vprašanje | so rešili s tem, da je njihov minister, zloglasni Ninčič (ki zopet sedi v vladi) umetno navil kurz dinarja tako visoko in hotel i zamenjati pet kron za en dinar, prehrano j je Korošec reševal tako, da je naročeval iz Amerike ženske modrce, šminke, mar-jaškarte in plesnjev fižol in vpeljal svobodno trgovino, ki je neizmerno podražila vsa živila. Promet je reševala tako, da je vozilo vsak dan manj vlakov in da so počeli hrvaški madžaronski železničarji kar se jim je zljubilo. Blago je spravil naprej le oni, ki je plačeval ogromne „trinkgelde". Pravosodje so reševali tako, da so cele dežele v Jugoslaviji brez vsakih sodišč, finančno vprašanje so reševali tako, da plačujemo davke le Slovenci, na Hrvaškem, komur se poljubi, drugod pa nihče. Agrarno reformo so današnje vladne stranke, sestoječe iz samih magnatov in veleposestnikov ter klerikalcev, odločno odklanjale. In tako dalje, z eno besedo, gospodarstvo je bilo tako, da je izgubila Jugoslavija pri drugih državah prav ves ugled in vse zaupanje. V takih obupnih razmerah je prevzela vlado demokratsko - socijalistična koalicija. Vsak si lahko predstavlja, s kakimi ogromnimi težavami se je imela boriti in kako dolgo je trajalo, predno je spravila popolnoma zavoženo državo vsaj za silo | zopet v red. Ravno bi se morali začeti ka-; zati sadovi našega truda in dela, pa je ; prišla nova vlada. Kaj smo naredili socijalisti za ljudstvo v dosedanji belgrajski j vladi, bomo še pozneje podrobno opisali ! in povedali, tako bo najbolje odgovorjeno na ostudne klerikalne laži, ki jih trosi ta zavržena stranka med svoje bebce. In sedaj? Žalostna nam majka. Nadaljevala se bo ona politika, ki smo jo zgoraj opisali. Sedaj bodo imeli klerikalci priliko pokazati kaj znajo in kako znajo. Gospodarili bodo v Belgradu in v ljubljanski deželni vladi. Imeli bodo v rokah vse, Sedaj bomo videli, če bo prišel oni paradiž, katerega obljubujejo svojim zaruka-nim pristašem. Naj h koncu spregovorimo še eno odkrito besedo. Nam socijalistom se studi to grdo pehanje za vlado. Po našem mnenju ima pravico vladati le oni, ki ga postavi ljudstvo. Kdo je volil, kdo je postavil | klerikalce na vlado. Sami, ne pa ljudstvo. ; Socijalisti smo se tega dobro zavedali, ' zato smo hoteli že drugi mesec izvesti občinske volitve, aprila pa volitve za parlament. Stojimo na stališču, da ima o vsem odločevati le ljudstvo samo, pri volitvah. Komur bo izkazalo ljudstvo pri volitvah zaupanje, tisti naj potem prevzame vlado. Klerikalci so se zbali volitev, zbali so se ljudstva in njegove sodbe, ker so vedeli, da bi jih ljudstvo pri volitvah strašno obsodilo. Zato so napeli baš neposredno pred volitvami vse sile, da vržejo dosedanjo vlado in preprečijo tako volitve. Posrečilo se jim je, ljudstvu so zamašena usta, klerikalci so oropali ljudstvo pravice, da se izjavi pri volitvah, kdo naj vlada. Večno pa tako ne bo šlo. Volitve so se res za par mesecev odložile, a preprečiti se ne bodo dale. Preje ali sleje bo poklicano ljudstvo na volišče in tedaj — gorje ti, klerikalni gad. ima pa ta izprememba na vladi vendarle tudi dve dobri strani. Prvič, sedaj bodo imeli klerikalci priliko pokazati, kaj znajo, drugič se bomo imeli pa mi priliko čim najtemeljhfcjše pripraviti na volitve. Prepregli bomo do volitev vso Slovenijo s krajevnimi organizacijami „Kmetsko-delavske zveze". In zmaga bo paša. Iz Kmetsko-cielavske zveze. V nedeljo, dne 7. marca se vrše naslednji ustanovni občni zbori krajevnih organizacij „Kmetsko delavske zveze": L Vodice pod Šmarno goro. Popoldne po litanijah. — Govornik iz Ljubljane. 2. Radeče pri Zidanem mostu. Ob 11. uri dopoldne v gostilni Haller. 3. Vrhovo pri Radečah ob pol 3. pop. v gostilni Burkelc. Lokal preskrbe povsod tamošnji zaupniki, enako poskrbe isti za agitacijo. Dnevni red je povsod isti, namreč: 1. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v krajevno organizacijo K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije K. D. Z., h kateremu imajo pristop ie člani, ki so se vpisali in plačali prispevek za prvi mesec. Sodrugi! Zaupniki! Skrbite za čim največjo udeležbo. Krajevne organizacije, pozor! Osrednje vodstvo K. D. Z. v Ljubljani bo založilo lepake za naše shode in ustanovne občne zbore. Zahtevajte jih pravočasno primerno število. Izkaznice. Vsak član krajevnih organizacij dobi posebno izkaznico proti odškodnini 20 vin. Odbori in pripravljalni odbori, zahtevajte jih takoj primerno število in pošljite zanje denar naprej, s poštnino vred, ki stane 60 vin. Na izkaznice potrjujejo blagajniki vplačane mesečne prispevke. Viničarji in kmetje iz Štajerske! Pozor! V Mariboru, Ljudski dom, Brežna ulica štev. 4, se nahaja naše okrožno tajništvo Kmečko-delavske zveze. Obračajte se v vseh zadevah, kadar rabite pomoči ali pouka, vedno le na to tajništvo v Mariboru! Mali kmetje in viničarji! Kadar želite v vaši vasi shoda ali govornika, pišite vsaj 14 dni prej vašemu kmečkemu tajništvu v Maribor, Ljudski dom, Brežna ul. 4. ali pridite sami tja. Volitve na kmetih. Štajerska. Bližajo se občinske volitve. Kmečko-delavska zveza in viničarji bomo povsod samostojno kandidirali. Če lahko sami stradamo in trpimo, bomo tudi lahko sami vladali! Obračajte se vedno osebno ali pismeno na vaše tajništvo v Mariboru, da vas ne bodo klerikalci ali liberalci zopet ogoljufali! Ne podpišite nič, kar vam ponujajo ti hinavci, ker vas hočejo samo zapeljati. — Živele kmečko-delavske občine! Viničarsko okrožje „Kmetsko-delavske zveze" se osnuje takoj, ko bo osnovanih par krajevnih organizacij. Delegati krajevnih organizacij bodo izvolili svoj okrožni odbor, ki bo zastopal in reševal samostojno specijelne viničarske zadeve, s pomočjo osrednjega vodstva. Okrožno viničarsko tajništvo K. D. Z. že deluje sedaj v Mariboru, Ljudski dom, Brežna ul. 4. Nanj se je obračati v vseh zadevah. Članarino za vse kraj. organizacije K. D. Z. določi zaupni sestanek K. D. Z. dne 29. t. m. v Ljubljani. V vladi. IV. Govorili smo doslej o invalidih, o beguncih in o oblačilnici ter pokazali bralcem, kaj je storila naša stranka v tem oziru za revno ljudstvo, ko je sodelovala v ljubljanski deželni vladi. Idimo dalje! Po polomu Avstrije so se vračali tisoči in tisoči vojakov zopet na svoje domove. Vse je bilo v neredu. Tovarne so večji del ustavilo svoj obrat, trgovina (poštena namreč!) je bila na tleh, dela nikjer, z eno besedo, vsi ti tisoči so ostali naenkrat na cesti brezposelni. Ustavljene so bile vojaške podpore, iz česa naj sedaj ti ljudje in njihove družine žive? Tedanji poverjenik za soc. skrb, sodr. A. K r i s t a n je hitro pregledal položaj in sklenil osnovati javno posredovalnico za delo, koje namen naj bi bil, preskrbeti tem brezposelnim po možnosti zaposlenje. V kolikor je to nemogoče, naj bi pa dobivali brezposelni podporo, dokler ne dobe dela sami, ali jim ne preskrbi istega posredovalnica. Čeprav imajo druge države uvedeno vse to že dolgo let, je bila javna posredovalnica za delo, ki se je osnovala januarja 191$ pod imenom „Državna posredovalnica za d e 1 o" ter brezposelna podpora nekaj povsem novega, saj ranjka Avstrija se za take stvari ni brigala. Kako potrebna je bila „Državna posredovalnica za delo“ tudi pri nas, kaže že samo dejstvo, da jc bilo treba osnovati že prvo leto poleg osrednjega urada v Ljubljani še štiri podružnice, to je v Ljubljani, Mariboru, Strnišču pri Ptuju in v Celju. V načrtu je pa še čim hitrejša ustanovitev podružnice na Koroškem in v Prekmurju. Sc bolj dokazaie potrebo tega zavoda ogromen proipet in prav zadovoljivi uspehi, ki jih izkazuje posredovalnica že prvo leto obstanka. Promet izkazuje namreč 37.000 strank in skoro 7000 uspeš-' nih posredovanj. Koliko naših ljudi se ne ve kam obrniti za delo, z velikimi stroški potujejo Lz kraja v kraj in so v sili primorani sprejeti delo za vsako ceno. Javna posredovalnica je temu odpomogla v veliki meri. Delavec si lahko izbere delo tam .kjer ga bolje plačajo in s tem se dviga zaslužek. Ker stoji posredovalnica v zvezi z delodajalci po vsej Jugoslaviji, dobi naš človek delo in zaslužek po drugih deželah, če ga ne more najti doma. „Državna posredovalnica za delo“ posvečuje posebno veliko skrb zlasti nekaterim panogam posredovanja, n. pr. vajenskemu vprašanju. Vsak pozna in ve, kako se godi našim vajencem pri nekaterih brezvestnih mojstrih. Prvo leto služi mojstru za pestunjo, drugo leto za tovorno živino, tretje leto za hlapca in šele četrto leto pride pravzaprav v uk. Ni čudno, če jc zato strokovna izobrazba nekaterih naših pomočnikov tako mala, da si potem prva leta le s težavo služijo svoj kruh. Namen vajenskega posredovanja je, poiskati vsakemu mladeniču brezplačno takega mojstra, za katerega posredovalnica lahko jamči. Vse poslovanje je brezplačno. Posredovalnica je na razpolago vsakemu človeku z nasvetom in dejanjem. Na ta način so vsi oni, ki iščejo dela, obvarovani zlorabljanja zasebnih posredovalnic in zlasti tujih agentov, ki so spravili že toliko naših ljudi z mamljivimi obljubami v nesrečo. Posebno mlada dekleta z dežele, ki prihajajo v mesto iskat zaslužka, vedo povedati o ten ljudeh mnogo. Ti agenti so spravljali naša poštena dekleta v sramotne hiše po tujih dežolah. In tako dalje. Pripovedovali bi lahko ! o pomenu in koristih „Državne posredo- j valnice za deio“ cele knjige, a zadostuje : naj to, saj bo že iz povedanega vsak raz- i videl, kaj je storila naša stranka, ko je i bila v vladi, za delavno ljudstvo s tem, da ! je osnovala „Državno posredovalnico za | delo“. ' (Dalje prih.) J sSšasgt Dopisi. «sssra Klerikalna ljubezen do bližnjega. Mariborski gospod škof Napotnik ima lepe vinograde. Svoje viničarje pa plačuje z 40 krajcarčki na dan. Kako naj ti reveži žive s to plačo, gospod škof gotovo še ni nikoli premišljeval. Tudi lepo stanovanje, kar dva cela nadstropja, pravijo da 23 sob ima ta gospod. Na kolodvoru pa stoje vagoni, polni z delavskimi družinami, ki nimajo stanovanja. In temu pravijo pravica! Nekje v sv. pismu stoji zapisano: In Kristus ni imel prostora, kamor bi položil svojo trudno glavo! Sv. Peter pri Mariboru. Pri nas so nekateri voditelji Kmečke zveze vsi iz sebe, ko morajo gledati, kako zapuščajo klerikalno stranko vsi pametni i ljudje. Možje in žene. brez strahu povejte, ! da so vas zadosti sleparili in za nos vlekli, | in vsi v našo Kmečko- delavsko zvezo. Št, Lenard v Slo/, noricah že tudi vstaja in se otresa klerikalnih in i liberalnih laži-trobentačev. Tudi pri nas bomo ustanovili podružnico Kmečko-delavske zveze. Pozivamo vse one, ki se zanimajo za našo organizacijo, da sc že sedaj zapišejo v kmečkem tajništvu v Mariboru, Ljudski dom, Brežna ulica 4, da bomo prej lahko začeli z delom doma. Haloze. Tudi k nam je prišel glas, da se zbirajo mali kmetje in viničarji v novi stranki, v Kmečko-delavski zvezi. Naši kmetje in viničarji so tudi začeli pregledovati in ni več dolgo, ko bomo tudi mi pri vas organizirani. Ubogo ljudstvo, spreglej vendar enkrat, kako so te sleparili klerikalci in liberalci, edina pomoč je, da si ustanovimo Kmečko-delnvsko zvezo, če nočete da bomo še naprej hlapci in sužnji na lastni zemlji! Ljutomer. Z velikim veseljem smo zvedeli pri nas o lepem viničarskem taboru, ki je bil v nedeljo v Mariboru: Žalibog smo prepozno zvedeli in se ga nismo mogli udeležiti. Prosimo vas, pridite tudi k nam in nam pomagajte, težko vas pričakujemo, kajti tudi mi stradamo in trpimo. Bodite pozdravljeni in ne pozabite na nas, čakamo vas z odprtimi rokami, čakamo vas. viničarji in mali kmetje, da bomo stopili v vašo organizacijo, v vašo vojsko za naše pravico. Pridite! Živela kmečka svoboda! Glas iz Slovenskih »orle! (To pismo smo prejeli od nekega viničarja, ki je bil na našem taboru.) Dragi „Ljudski Glas1'! Težko sem se odločil in dolgo sem premišljeval, prodno sem šel v Maribor na viničarski tabor. Samo grde stvari so se slišale od Vaše stranke. Ko pa sem slišal Vaše govornike in bral „Ljudski GIas“ in tisto knjižico: „Kaj hoče Kmečko-delavska zveza", me je bilo sram, da sem tako grdo o Vas govoril. Zdaj šele vidim, zakaj smo tako trpel: med vojsko, zdaj šele vem, zakaj moramo še vedno delati za 1 K na dan. Rekli so nam, da ste zoper vero, in grdo so lagali nas uboge ljudi. Zakaj je pa dr. Korošec, katoliški duhovnik, zvezan s srbskimi radikalci, ki tudi niso naše vere? Ce to pri teh ni greh, tudi pri nas ne sme biti, če se zvežemo z delavci, s tistimi delavci, ki morajo tudi težko delati in stradati. Ce so pa boljše plačani kot mi, viničarji,semorajozahvaliti pa samo svoji organizaciji, v kateri so se zvezali vsi, da so dosegli boljšo plačo, bolniške podpore in druge stvari. — Sklenil sem, da vstopim v vašo Kmečko-delavsko zvezo, zato sem takoj izstopil iz klerikalne Kmečke zveze in odpovedal „Slov. Gospodarja". — Nekateri me zaradi tega zmerjajo, ampak tudi njim se bodo oči odprle, takrat pa bo zmagala križarska vojska za našo staro pravdo, takrat bomo dobili nazaj našo zemljo, takrat bo zmagala naša Kmečka-delavska zveza! Vzemi ie me v vašo organizacijo in pošljite mi vselej „Ljudski Glas". Možje in žene, storite vsi tako, le sami si moramo pomagati. Kot pravijo delavci: vsi za enega, eden za vse, tako moramo tudi mi in le tako bomo postali močni in trdni. Živela Kmečko-delavska zveza. Tebi „Ljudski Glas" pa, ki take resnično in lepo zastopaš naše pravice, želim, da boš prišel v vsako viničarsko bajtico in vsako hišo Slovenskih goric. Vsak teden te težko čakamo, ti nas bodri in nam vzbujaj ljubezen do bližnjega in do naše stranke. Presrčno Vas pozdravljam vse, ki ste v naši Zvezi, še posebno pa Tebe, dragi „Ljudski Glas". Sv. Barbara, 17. februarja 1920. I. K„ viničar. Klerikalna poštenost Klerikalna stranka vedno vpije, da je najpoštenejša na svetu, njen voditelj, znani Žebot, pa je z denarjem hotel podkupiti v Mariboru uradnika, da bi mu dal volilne imenike na razpolago, da bi lažje goljufali pri volitvah. Zato bo prišel Žebot pred sodišče, kar je tudi prav. Taka ie poštenost klerikalcev. Ravnotako delajo tudi kmečki Zvezarji po deželi, kjer pripovedujejo, Ua bodo dobili cuker in moko samo tisti, ki se podpišejo za Kmečko zvezo. To je velika klerikalna laž in lumparija, zato prosimo vse naše pristaše, '■a nam vse take sleparje takoj naznanijo, da jih izročimo sodišču. Rečica ob Savinji. Pri nas smo dobili novega kaplana. Veselili smo se že naprej, ker smo mislili, da ne bo tak politikar kakor je bil prejšnji. Stari pregovor pravi „črni je šel in črni je prišel" in to se je tudi pri nas uresničilo. Tud; našemu novemu kaplančku ni po volji „Ljudski Glas". Mnogo bolj mu ugaja „Sl. Gospodar" in „Straža", ker te celo na kancelnu priporoča. V nedeljo 15. februarja je bila pri nas veselica, ki mu menda ni bila po volji. Marijine hčerke je pridržal nenavadno dolgo v cerkvi, tako da so te revice najbolj smešne prizore zamudile. Vrata pri cerkvi so bila vedno vsa tri odprta, če je bila maša, sedaj je pa dvoje vedno zaklenjenih. Le tako naprej, kmalu boš sam v cerkvi. Iz Besnice na Gotenjskcm nam pišejo: Našemu župniku leže socialisti hudo v želodcu. Nedeljo za nedeljo prepričuje ljudi v cerkvi, da smo sami krivi proroki in brezverci. Hudo se jezi tudi na plese. Pred kratkim se je vršil tu ples in župnik je odredil ravno za tisti dan izpraševanje za dekleta v cerkvi. Tam se je zadiral vanje in jim preubacival naj-grše stvari, ki po našem mnenju ne spadajo v hišo božjo. Res, sramota je, da moramo mi socialisti braniti čast cerkve, ki jo duhovniki, kakor je naš župnik, skrunijo n politiko in takimi stvarmi. Nič čudnega tedaj, če se ljudstvo obrača od njega in sedi sam v marijini družbi s par starimi kljukami in nekaj otroci. Poleg župnika imamo tu še enega velikega „prijatelja" socialistov in revnega ljudstva sploh, to je naš dični župan, vojni dobičkar Papler. Po „Domoljubu" s* sicer hvali, koliko je med vojno dobrega storil, a to ne drugim, ampak svojemu žepu in svojemu trebuhu. Nekoč sta se sicer župnik in župan hudo sovražila, a sedaj, ko gre za vzajemno odiranje ljudstva, sta pa prav velika prijatelja. Pa pri nas sta ta dva gospoda dogospodarila. Ljudstvo ni več tako neumno, da bi se dalo na večne čase vleči za nos, zato je vaše slave, gospod župnik in g. župan — konec. Iz Šmihela pri Novem mestu. V pojasnilo šmihelskim občanom pri Novem mestu! Kmetje, možje in žene, ali ste bili na shodu samostojne Kmetske stranke 8. t. m. v Novem mestu, ki ga je priredil nekdanji avstrijski žitni komisar g. S k~a 1 i c k y, . stanujoč v Kandiji pri Novem mestu. Seveda, na shodu je začel pripovedovati o tistih žalostnih kmečkih časih, ki so jih Šmihelčani morali prestati za časa vojne. Sedaj se jih g. Skalickv usmili, ko so že vse prestali ali preje jih niste videli in poznali, zlasti pri oddaji žita, ki ste ga brutalno zahtevali od njih. Gospod Skalickv, ali niste bili vi največji nasprotnik tem revežem, ki ste jih imeli pred seboj 8. t. m. na shodu v Novem mestu. Da se sedaj le upate pokazati med te reveže, ki ste jih prej tako grdo odirali. Kakor sem slišal od drugih, ki so bili navzoči na vašem shodu, pripovedujejo, da ste bili tako navdušeni, da so vam kar pene letele iz ust od samih vaših sladkih besedi. Ljudstvo in reveži pa še vedno niso pozabili, da ste bili Vi žitni komisar. Će se še kedaj prikažete k nam, Vam bomo vse to povedali v lice. Povedali vam bomo, da so ljudje pred vami nekoč jokali, ali takrat niste imeli tistega srca, kakor 8. t. m.? Šmihelski občani, ali sc daste še takim plavšati, ki so vas v vojni odirali? Ali se niste izpametovali med vojno? Pokažite vsem klerikalnim in liberalnim sleparjem vrata in osnujmo tudi pri nas „Kmetsko-delavsko zvezo“. To je naša edina pomočnica. Iz okolice sv. Lenarta. Pri nas v Malih Grahovjih pri Sv. Lenartu nad Laškem vršil se je dne 2. februarja ob 2. uri popoldan v gostilni pri Knezu kmetski shod. Sklicala ga je prava kmečka stranka „Gubčeva zveza". Shod je bil jako lepo obiskan. Navzočih je bilo nad 250 kmetov. Shod bi čisto lepo uspel in rodil lepe uspehe, če ne bi na shod prišel naš župnik Jakob Kosi. Ta je namreč na vsak način hotel, da bi se to prvo pravo kmečko zborovanje razbilo, in da bi nas kmete uveril, da je naše mesto samo pri njegovi stranki. No sicer se mu pa to ni posrečilo,akoravno je polagal več važnosti na naš shod kot pa na cerkvene obrede. Pozabil je namreč čisto popolnoma, da mu je treba oznaniti angeljevo češčenje in spomnil se je šele čez kakšne pol ure. Zelo smo se mu morali smejati, ko- je namreč pri volitvi predsednika predlagal svojega pristaša Vinko Lapornika, za katerega so pri glasovanju glasovali samo 4 kmetje. Nato je predlagal kmet Pušnik Franc Kneza, ki je bil razun 4 enoglasno izvoljen. Po otvoritvi shoda je vovoril kmet Orlov iz Št. Jurja, katerega je pa vedno z medklici motil fajmošter. Mislil je najbrže, da Orlovu vsled tega ne bo mogoče govoriti. Pa se je temeljito urezal, ker Orlov ni ostal niti ene dolžan. Povedal nam je veliko grdih stvari, kako so klerikalna stranka in farji sleparili nas kmete. Dokazal je nam, da tudi g. dr. Korošec, o katerem naši farji toliko govorijo, da je storil veliko za kmeta, ni nič storil. To pa gotovo ni bilo fajmoštru po volji, ker pričel je takoj vpiti, da je to greh čez enega krščanskega poslanca tako govoriti, predbacival je govorniku in nam vsem, da smo neverniki, da so socialisti največji sovražniki boga, in da druzega : ne znajo, kot ljudi zapeljevati in še mnogo drugih čednosti. Potem je nastal velik hrup, kmetje so vpili ven s faVjem. Potegoval se je za njega še samo Deželak in Lapornik, katera sta še sedaj tako ne-; umna, da bi bika volila, če bi jim to fajmošter veleval. Orlov je pa fajmoštru I prav dobro odgovoril, rekel mu je, da ima j tudi on 12 otrok, ki so vsi najlepše kr-i ščansko vzgojeni, in da kolikor je njemu | znano, še ni noben socijalist na shodu go-; voril kaj bogu nedopadljivega, in da se je ; nesramnosti govorilo ravno na od vaše krščanske stranke prirejenih shodih, nadalje uidi na svetu ni večje farbarije kot i je ta, kot vi pravite, bogu dopadliiva : stranka, katere pristaši ne znajo druzega s kot se iz kmeta norčevati, ga za nos vo-j diti in^se mu lagati. Nato je govoril še ' Alojz Šmit, na kar se je shod z zmavo : kmetsko-delavske zveze in porazom kr-j ščanske zveze zaključil. Viničarski tabor v Maribora. Revolucija je bila v Slovenskih gori-■ cah pretečeni teden. Vse je norelo, na eni i strani klerikalci, na drugi pa narodnjaki, t Zakaj? Naš ubogi viničar in mali kmet, dni-| nar in dekla, vsi ti ubogi sužnji bogatih ; veleposestnikov, advokatov in duhovnov i so sklicali po svojih zaupniki!) in po svojem odboru viničarjev za nedeljo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne svoj prvi, veliki viničarski tabor, na katerem so povedali glas-! no in odkrito, da so lačni, lačni in strgani, plačani pa tako, da živeti ne morejo. In tj ljudje so napravili vse, da bi zmešali nase uboge ljudi, tiskali so poseben letak, katerega je naročil „viničar iz Slovenskih goric" Pirc iz Maribora, ki še nikoli vinske trte videl ni, pač pa samo i vince rad cuka. — Ampak vse to je bilo zastonj.^ Od blizu in daleč,stam iz Haloz in Sv. Trojice, Št. lija in Lajteršperka, Sv. Petra in Sv. Kunigunde, Št. Lenarda in drugih vasi so hiteli možje in žene, fantje in dekleta v (Maribor in velika dvorana pri Gotzu, kjer so do jutra rajali, plesali in pili tisti, ki so vsega siti in nimajo skrbi, kako bodo drugi dan rezali kruhka svojim otrokom, se je napolnila z utrujenimi, sestradanimi in resnimi ljudmi, ki so prišli ustanavljat svojo stanovsko organizacijo, ki so prišli, da se posvetujejo, kako bodo dobili pravice, da bodo smeli živeti. Nad 1500 mož in žena se je zbralo, da so na glas povedali, da ne bodo več hlapčevali klerikalni in liberalni stranki, da hočejo iti svojo pot, tisto ravno cesto, ki jih pripelje do svobode in pravice, do osvoboditve. * * * Ob 9. uri dopoldne je otvoril veliko zgodovinsko zborovanje viničarjev in malih kmetov njih predsednik Franc Verlič. Pozdravil je navzoče iz srca, pozval jih na paznost in red, ter dal besedo zadružnemu tajniku Kmečko-delavske zveze so-rirugu Slanovcu. Naš kmečki tajnik sodrug Slanovec je z lepimi besedami opisal gorje naših viničarjev, razložil pomen stanovske organizacije, pokazal v lepi luči delovanje političnih strank. Marsikdo od navzočih je prišel na shod iz radovednosti, ali besede, ki jih je povedal naš tajnik, so šle v srce vsem, ki so jih poslušali in marsikdo je stisnil pesti, ko se je prepričal, kako grdo so ga njegovi „prijatelji" iz Kmečke zveze in Samostojne kmečke stranke goljufali in sleparili. Solze v očeh poslušalcev so težka obsodba za tiste, ki so nas leta in leta farbali in stradali. Premalo je v našem listu prostora, da hi prinašali vse govore. Za sodrugom Slanovcem je povzel besedo sodrug Filip Uratnik, ki je lepo raztolmačil razmere, v katerih se nahajamo, pozval vse navzoče, da se z vso pridnostjo oprimejo te nove zastopnice kmečkega ljudstva, ker le v stanovski organizaciji viničarjev in malih kmetov je njihova rešitev. V imenu nemškega delavstva je pozdravil vse navzoče strokovni tajnik sodrug Walisch. Za njim je govoril sodrug Grčar iz Maribora, ki je pokazal navzočim, da je vsa družba, ki danes vlada ubogo ljudstvo in delavstvo, popolnoma nezmožna, da uredi razmere tako da boderza naše ubogo ljudstvo boljše; pozval je navzoče, da gredo tja, kamor spadajo, da se pridružijo delavstvu, kajti le roko v roki z delavci bodo^ vstali, živeli in zmagali. Zastopnik iz Polskave je pozdravil zborovanje in pozval vse viničarje, da se pridružijo tudi oni malim kmetom in delavcem, kaiti v težkem boju, ki. jih čaka, bodo zmagali le takrat, če bodo v zvezi z vsemi tistimi, ki delajo in nimajo nobenih pravic, z delavci. — Nato je prebral naš tajnik, sodrug Slanovec, sledečo resolucijo: Resolucija, sprejeta na velikem viničarskem taboru v Mariboru dne 15. februarja 1920, prirejenega po Kmečko-delavski zvezi v veliki dvorani Gotz. Kmetsko-delavska zveza kot edina zastopnica tisočev organiziranih viničarjev in malih kmetov zahteva s polno upravičenostjo sedanjega nevzdržnega položaja: 1. da se prizna viničarje in male kmete, ki morajo danes delati drugim za sramotno plačilo 60 vinarjev do 2 K na dan za kvalificirane delavce; 2. da se odpravi zastareli viničarski zakon, postava z dne 2. maja 1886 in da se odpravijo sedanje viničarske knjižice, ki so znak našega suženjstva; 3. da se podvržejo viničarji in mali kmetje takoj bolniškemu zavarovanju v Okrajnih bolniških blagajnah, kot je to pri industrijskem in drugem delavstvu; 4. upeljavo starostnega zavarovanja našega stanu, ki je bil doslej brezpraven in hlapčevsko zasužnjen; 5. priznanje naše organizacije ter priznanje kvalifikacijske in štrajkovne pravice ; 6. izboljšanje naših plač in gmotnega položaja sploh, ker danes s 60 vinarji do 2 K na dan ne moremo živeti. Zahtevamo od merodajnih oblasti, da se takoj skliče enketa, obstoječa iz Kmečko-delavske zveze, organizacije viničarjev in malega kmeta, kot edine javne zastopnice našega stanu pod vodstvom vladnega komisarja, ki naj prouči in ukrene sporazumno s posestniki vse potrebno, da nas reši pred poginom lakote. K tej enketi naj se povabi tudi strokovnjake ter zastopnika poverjeništva za kmetijstvo in poverjeništva za socijalno skrb. Prosimo vse oblasti, da nas o nadalj-nih ukrepih obveste zlasti glede sklicanja enkete, da zanioremo pravočasno obvestiti naše zastopnike in zaupnike. Zbrano ljudstvo je resolucijo sprejelo z velikim navdušenjem ter izvolilo takoj 5 mož, ki so nesli resolucijo gosp. okrajnemu glavarju, ki je deputacijo takoj sprejel in obljubil, da jo odpošlje deželni vladi. — Nato se je to leno zborovanje zaključilo! ♦ * » Možje, žene! Ta dan ostane zapisan v naših srcih z zlatimi črkami in naša dolžnost Je, da gremo vsi z združenimi močmi na delo za našo edino zastopnico in rešiteljico, za našo Kmečko-delavsko žvezo! Vse vasi in gorice naj zvedo, kaj hočemo, povsod naj gre naš glas za pravico in resnico, vsi za enega, eden za vse! V boj za našo staro pravdo, v boj za naše pravice, v boj za našo zemljo, katero so nam ukradli, ne s kosami in srpi, ampak z našo organizacijo! In zmagali bomo tudi mi, največji reveži in trpini, zmagala bo kmečko-delav-ska zveza, dobili bomo nazaj našo zemljo, dobili pravice in svobodo! Vsi v kmečko-delavsko zvezo, ven s hinavskimi in lažnjivimi listi „Straža11, „Slov. Gospodar11, „Kmetski list11, v našo kočo, v kočo revežev in trpinov spada le „Ljudski glas11, edini naš zaščitnik in voditelj, naš prijatelj in tovariš! On bodi naš vodnik, z njim bomo delali in zmagali! Živela Kmetsko-delavska zveza, živel naš „Ljudski Glas11! sss Po svetu, esss Nasilneži, ki rešujejo v Parizu in Londonu svetovni mir, so poslali naši državi že drugi ultimatum, v katerem odločno zahtevajo, da sprejme Jugoslavija tako rešitev jadranskega vprašanja, kot so ga skuhali Italijani. Ker nas še vedno krepko in odločno podpira Wil-son in Amerika, bomo seveda zavrnili tudi to ententno nasilstvo. To je plačilo kapitalistov za ogromne žrtve Srbov med vojno. V Ameriki se že polagoma pripravljajo na volitve novega predsednika. Imenujejo se že kandi-datje, ker Wilson po ameriški ustavi ne sme biti tretjič izvoljen. Carigrad bo menda vendarle ostal še turški. Ker imajo Angleži in Francozi v svojih kolonijah milijone in milijone mohamedancev, ne upajo preveč razburiti mohamedanskega sveta in iztirati Turkov iz Evrope popolnoma. Sicer jim bodo pa pobrali do malega vse. V kratkem bo baje izdelana tudi zadnja mirovna pogodba, to je turška. V Šleziii, za katero se rujejo Čehi in Poljaki, čeprav je po večini nemška, se bo vršilo v krat-ken: ljudsko glasovanje, da se odloči, komu naj pripade. Koičak, ta naslednik ruskih carjev, ki je vodil ves boj proti boljševikom, je bil od rdeče arkade ujet in ustreljen, čeprav ni vse rusko ljudstvo zadovoljno z boljševiki, lrUa te vendarle še raje, kot pa nekda-niega carja in njegove 'generale. V Nemški Avstriji ]e vedno huje, ljudstvo umira lakote in avstrijski denar ni vreden nič. To spret-U0_ izrabljajo ententni kapitalisti, ki ptičjo tja s svojim denarjem. Ker je ta tuji denar v Avstriji silno mnogo vreden, bridno kupujejo vse, kar jim pride pod ^°ko. Za pest dolarjev se kupi hiša in sploh vse, kar se hoče. Kam bo to pripetilo to nesrečno državico, nihče ne ve. *at, toda sedaj sem se premislil in sem pripravljen pohajkovati z vami celo noč." -Glej ga, to je pametno!" je rekel plečat in postaven fant, ki se je prišteval k prvim postopačem in burkačem. „Meni je vedno nekam pusto, če ni prilike, da rogovilim in uganjam ^urke kakor treba. Kakor da sem izgubil kapo ali pipo: z eno besedo, prav nikak kozak nisem več" „Ste vsi za to, da jo danes prav pošteno I zagodemo županu?" „Županu?" „Seveda, županu. Kaj si je on vendar utepel v glavo? gospodari z nami, kakor da je kak hetman. Ni mu zadosti, da pometa z nami kakor s svojimi hlapci, c*4o k našim dekletom lazi pod okna. Jaz vsaj mislim, da ga ni v celi vasi zalega dekleta, ki bi za njim ne lazil župan." „Tako je, prav resje tako!" so zakričali v en glas vsi fantje. „Fantje, kakšni smo mi hlapci? Kaj nismo mi takega rodu kakor on. Mi smo, hvala Bogu, svobodni kozaki!“ „Pokažimo mu!" so zakričali fantje. „Če pa že ravno županu, se tudi pisarju ne ognemo!" „Tudi pisarju se ne ognemo!" Meni pa je kakor nalašč padla na um slavna pesem o županu. Pojdimo, jaz vas naučim," je nadaljeval Levko in udaril z roko ob strune na banduri. „Poslušajte: preob'ecite se v karkoli kdo naleti!" „Poskoči, kozaška glava!" je govoril postavni burkež, udaril z nogo ob nogo in počil z rokami. „Kakšna krasota 1 Ej svoboda! Kadar pričneš divjati, uganjati burke, kakor da se spominjaš davnih let. Pri ietno, razkošno je pri srcu in duša kakor da je v raju. Hej, fantje! Hej! Le dajmo jo . . . !“ In tolpa se je glasno zavalila po ulicah. Pobožne starke, ki jih je zdramil krik, so dvigale okenca in se križale z zaspanimi rokami govoreč: „No, sedaj imajo pa fantje svojo noč!" (Dalje prih.) Splošno bino SmšHo c Ijoniiani : registrovana zadruga z omejeno zavezo: sprejema hranilne vloge vsa’< delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in od 3 do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do i. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 4u/n. Ljijti, MMa ni. i registrovana zadruga z ometeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate tn vabila za shode in :: veselite. :: lelBo lafilisike. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur itd. saii.