ANNALES t f)/'97 izvirno znanstveno delo UDK 94(450.36! Trst):323.15 394(450.361 Trst) "ITALIJANSKA KNJIGA )E NAM iN AVSTRIJI NEVARNIŠA NEGO ITALIJANSKI MEČ" Peter RUSTÍA SLOKi, iT-34133 Trst, Via Carducci, 8 IZVLEČEK ï&Ï. i: -j ;.. Članek obravnava lazmerje med objektivno multikulturno podobo Trsta, ki jt ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja privablja! iz bližnjih in bolj oddaljenih območij veliko število priseljencev, ter tržaško municipaHstično politiko, ki je razvijala zlasti idejo italijanskega značaja mesta. To idejo je mestna oblast udejanjala na različnih področjih, še zlasti pa na solskem, kjer je dosledno zavračala možnost ustanovitve občinskih šol s slovenskim učnim jezikom ter s tem ustvarila sliko dveh ločenih etničnih prostorov na Tržaškem: slovenske okolice in italijanskega mesta. Članek prikazuje številne primere negativnih stereotipen-, ki so jih tako Italijani kot Slovenci gojili do svojih someščanov, in se zaključuje z mislijo, da je tudi današnji Trst le deloma multikulturno mesto, saj ostaja neitalijanska kultura na robu mostnega življenja, še manj pa prihaja do inlerkulturnlh izmenjav, ki bi temeljile na poznavanju in priznavanju ne le večinske (italijanske), pač pa tudi manjšinske (slovensket kulture. Ključne besede: Trst, multikulturnost, interetnični stereotipi ■S'■::■' Definicija multikulturne družbe iz knjige "Ali ditfe-rent aH eqjal - Education pack", ki je izšla ieta 1995 v Strasburgti na pobudo Mladinskega direktoraia pr> Svetu tvrope ob priliki evropske mladinske kampanije proti . rasizmu, ksenofobiji. antisemitizmu in nestrpnosti je napisana kot nalašč za ponazoritev tržaške družbe na prelomu stoletja: bila je družba, v kateri so druga ob drugi živele različne nacionalne, kulturne in verske skupnosti, ki pa v bistvu niso komunicirale med seboj, bila je družba, kjer je bila različnost povod za diskriminacijo, kjer so bile manjšine pasivno tolerirane, ne pa sprejete in ovrednotene.1 Podobno kot današnje je bila tudi tržaška multikul-timia družba iz tistega časa proizvod ekonomskega razvoja, ki je v mesto privabljal številne priseljence ne le iz drugih avstrijskih deže;, ampak tudi iz drugih držav, zlasti iz sosednje Italije, in prisotnosti večnacionalne, torej tudi slovenske, avtohtone skupnosti. Istočasno z multikulturnim značajem mesta, ki so ga najboljše ponazarjali prav prebivalci različnih kultur, veroizpovedi in jezikov, se je v Trstu razvijala pokrajinska oz. municipalist.ična ideja/- ki je s časom postala prava ideologija tržaške politične elite, njen politični program in vrednota, temeljila pa je na partikulamosti Trsta - bistvo te partikulamosti ie bil italijanski značaj mesta. To je zožilo multikulturno dimenzijo mesta na percepciio, da je Trst namesto mesto številnih kultur postal le mesto z izrazitim italijanskim predznakom. iz političnega prostora so se te miselne ideje selile tudi v vsakodnevno življenje. Stereotipno pojmovanje sedanjosti in preteklosti je bilo funkcionalno političnim interesom večine in je na zelo učinkovit način posredovalo vrednote italijanstva in pravice do samostojnost-nega kulturnega, jezikovnega in administrativnega življenja mesta širšemu delu populacije. Ideja politične elite o Trstu je postajala del kolektivne zavesti italijansko go- "Mulficukural societies: Different cultures, national, ethnic, religious groups all living within clw same territory but not neccesvarily coining into contact with each other. A society where diftcience is often viewed negatively and forms 9 major justification for discrimination. Minorities may be tolerated passively, but noi accepted or valued. Even in cases where there are legal rights designed to stop such practice the law may not be enforced uniformly." (Blander, Cardenas, Comes. Taylor, Vincente Abaci, 1995, 231 Prim. Negrelli, 1978 « 275 J. ANNALES t f)/'97 Peler RUSTÍA: "ITALIJANSKA KNJIGA If. NAM !M AVSTWjl NEVAR Ni 5 A NEGO ITALIJANSKI MEČ". 2/S-Z« 4 vorečih v tem mestu. Ztasti obvladovanje magistrata je omogočilo tudi uspešen prodor na področju menlalitete. Nezanemarljivo vlogo je pri tem odigralo izobraževanje. Tržaška občina je ustanavljala občinske šole vseh stopenj z italijanskim učnim jezikom v samem mestnem središču kot alternativo državnim (nemškim), za Slovence pa so bile ljudske občinske šoie na razpolago le na podeželju. Vsaka prošnja glede ustanovitve občinske šole s slovenskim učnim jezikom v mestu je bila dosledno odbita z argumentacijo., da imajo pač Slovenci svoje šole 2e v okolici, v mestu pa slovenščina nima domovinske pravice. Občina je imela tudi pravico določati učne programe in nameščati kadre v šolah, ki so bile v njeni pristojnosti. Eden izmed pogojev za potrditev namestitve učitelja v okoliških, torej slovenskih šolah3 je bilo znanje italijanščine, medtem ko je bilo poučevanje slovenščine na italijanskih šolah povsem odsotno Tudi poskusi uvedbe slovenskega jezika v občinske šole / italijanskim učnim jezikom so bili obsojeni na propad.4 Obstoj slovenskega podeželja je bila pravzaprav sprejeta danost,5 prisotnost Slovencev v samem mestu pa ne Tisti, ki se ie naselil v Trstu., je bil enostavno obsojen na sprejemanje kulture in jezika večine - italijanščine. Slovensko identiteto so priznavali le prebivalcem okoliša, ki so živeli izven mestnega obzidja. Slereotip Slovenca je bil seveda antiteza avtostereotipa tržaškega meščana: Slovenec je lahko bil le krnet, zaradi svoje neizobraženosti tudi ni mogel (in m smel) imeti enakih možnosti za izobraževanje v svojem jeziku.6 Zanimiv je tudi opis Slovencev v Trstu, ki ga podaja v dopisu italijanski konzul v Trstu: Slovenci v Trstu so na začetku SO. let prejšnjega stoletja bili neizobraženi, kulturno zaostali, s pomočjo avstrijske vlade in lastnega dela pa so se tako na ekonomskem kot na šolskem področju povzdignili na višjo stopnjo razvoja Zlasti češka pomoč jim ie dovolila, da so si ustvarili pomembno ekonomsko in bančniJko strukturo. V poročilu tudi omenja, da |e slovanska invazija italijanskih mest Primorske, aksiom političnega delovanja slovenskih in hrvaških organizacij.-' Omenjeno poročilo razkriva italijanski prastrah pred 3 Iz zapis lika seje mestnega sveta z dne : 2.Hi 1363 izhaia, da so bile namestitve 11 iteljcv oko ijkth šol začasne, z obvezo polaganji izpita ilalip.išc tur v loku dveh le: na ¡talija i I *-r, noteíjisCu v Trstu {"Quesle nomine sono dichiarate provvisone co 1'obbligo ;. cicischeclnn . laesiro d i assoggetta si entro due ann nI uri esame di Iingua .l"i iana presso la stuola magistrale in T este"!. i Dr. t uzzato ;•• med razpravo o predmetniku nove občinski i< alke v T'stu na seii poki nji iskega svete dne 12.12.1873 odpravil možnost poučevanja slovenščii e na tej Soli z ugotovitv jo. t a ,i poučevanje slovenščine "nerealno", saj preko nje ni mogoče odkrivati razvoja pozitivn h ¿ lanosti, ko! jt to npr mogoče z znanjem nemščine. trani oščine ali a igleiči te, učenje s ovenSčine pa bi ne pomagalo niti za -lik .: okoiičai i sa¡ se s ednji. z izjemo šolama v siove isl La Iingua paríala nel nostro territorio e perla ito u i dialeito coi olio, un gergo, un patni che rjeve essr-re corifmsto nella caparina e nél crocchio dei contadino l a Iingua padata ik.-I te ritorio clunque, siccome un diale-lm guasto, non pnó aspirare all'onore di cattedra; che le invoca í'onor. preopinante, íd o appunio ¡>er <.í<: che questa Iingua non si prest» alJ'insegriamento, che devo ritenene che non la possa ammettersi all'onore dc-lla i attedra" iHi-.i.» onto stenogrático della XV sedóte pubbüra del Consiglio del di ",0.6.1871, 220). Ricordi personal» di írentecinque anm ta, criando . i<> a Tiiesre all'inríio deli- ramera, permettono rli precisare le aspirazioni di razzá; im í.i¡> ipie! época ontana, (Va gente ai lora toas» all csiiemo priva di coltura, non anconi favorita per fini politici dall'autorilá gover lativ.i o n m s ira di mi lío minóte cli quarito d ?l ora m poi. Sulle balze del Carso, su i poveri casolari degli Sloveni raggruppati nella bmlla campagna devástate alia bora, jen spesso lio visto sventolare non giá la bandiera austro-ungarica, berisi 'a slava, ¡1 vessilio russo; e ne or taboi lassemb'es naziona u ¡dl'e-poca rlell'occupazione clelia Bosriia Erzegovina come della guerra russo-iurca i ¡oro voii era no per i tr r..iifo cisjlí slavi, degli «.-serc.ti dello czai liberatore. II luiigo lavoro iiell'amministrazione govei nativa v :,t'iari col! i-.tentó di (.. ra zza e ¡'influenza deII elemento italiano col favorite Sloveni e Croad, aiuio costero potentemente netle conr¡uist« moral e materiali ma i benefici della resurrezione e del piogresso loro intellettuale ecl economico li attribuiscono ¡n menoma liarte a tale opeia n realta ess , grado grado, per vlrtii propria, eolio sfoizo aogoscíoso di chi sentó la piopna mieriorite secolarmente téstente e rinfacciata. sep|»ro conquistare una posizione sociale meno dimessa; coll'istruzione scolastica, colle associazioni diedero ai pie col i cent commerciali, molto numerosi, un vigoroso carattere nazicnale. Da lontane regioni dellá; monarchia ove razze slave pió favorite ne lie vicende storiche conservarlo una conclizione morale ed económica, se non política, infinitamente superior?, ricevettero ampio, costante, progressivo a i uto in tutte le loro concluíste morali ed ecoriomiche. Jri speciál nodo gli Czechi della Boerriia diedero ¡oro . piü generoso concorso nellzopera di redeiuione, cosí che oggi tutta una potente oiganizzazione <-. o íom ra e bancada coi suoi centri a Trieste e a l.ubiana sta creando agli S avl u ia jir,;i?ione rnarcatissiinma nei commerci e nelle i i li.istrie della regione. ( . : I 'invasione delle cüta itallane riel l.iioi,.le ^ assioma delie molteplici oiganizzazion' roato-slnvene, • on scopo piíi o meno poi i" i o, ecl esse lo dichia a nono explícitamente nelle loro assemblee, ne loso per or.lic-, per bor < a dei loid rappiesentantl politici ed amminislrativi. (MAfAS SAAPP, 1912) 276 ANNALES 10/'9 7 Pete; RtJSÎ>\: 'ITALIJANSKA KNJIGA IE NAM IN AVSTRIJI NTVAKNIŠA MECO ItALHANSKI MEC", 275-234 sovražno okolico. Bojazen pred taborom v Dolini lela 1878. ki bi lahko povzročil vdor Slovencev s podeželja v mesto,8 in Strah pred ekonomsko dominantno pozicijo Slovencev, katerim seveda pomagajo drugi, finančno močnejši Slovani, sta le dve zunanji sliki istega miselnega vzorca. Pojave tega "prastraha" je mogoče razbrati v številnih člankih in dopisih, ki so jih objavljali tržaški časopisi iz tega časa. Nanje se je seveda oglašala tržaška Edinost, ki je odločno komentirala in obsojala članke, ki so med italijanskim prebivalstvom razširjali občutek, da so prebivalci okolice negativno razpoloženi do meščanov Do tega naj bi prišlo po zaslugi nekaterih prenapetih okoličanov, ki skušajo razdvajati sicer enotno mesto in okolico z nezaslišanimi pretenzijami, kot so uporaba jezika v javnosti, večje zastopstvo okolice v izvoljeni- telesih, uvedba slovenskih So! itd. Poleg tega pa so bili okoličani krivi tudi za druge stvari, ki so se skoraj ciklično pojavljali pred volitvami ali po njih, l'o volitvah iz lela 1885 so npr. žene boljših tržaških družin sklenile, da bodo bojkoti; ale slovenske krušarice, mlekarice in perice, da bi ne podpirale tistih, ki so na volitvah gla sovali za Nabergoja.9 Podobno zgodbo lahko zasledimo v Edinosti 31.3.1896, in sicer v zvezi s pritožbo tržaških pekov. Slednji so se pritožili proti branjevcem, ki so preprodajah kruh, in okoličankam, ki so prodajale 'nezdrave" bige (ki pa so bile zelo všeč meščanom). Edinost je ob tej priliki zapisala, da je io akcija ne vseh pekovskih mojstrov, saj so bili peki povečini Slovenci ("Doktor pek" in "vojska proti bigam", Edinost, 1896). Podobno se je dogajalo s pericami, ki so jih le slab mesec kasneje obtožili, da prenašajo v mesto jetiko in druge bolezni, ker perejo perilo premožnih meščanov v mlakah (Zopet vojna proti pericam, Edinost, 1396). Podoba Italijana, ki izhaja iz takratne slovenske publicistike, ni nič rnanj negativna. Tudi italijansko populacijo v Trstu so sestavljali tako avtohtoni prebivalci kot številni priseljenci, ki so v Trst prihajali iz sosednje Italije iz ekonomskih razlogov. Člankar Edinosti leta 1886 zapiše, da v delavskem razredu prevladujejo "napol nagi in črni Lahi", v isti sapi pa zapiše, da "okoličani in drugi sorojaki naši doma vendar nekoliko posestva imajo, da jim ni treba v mestu si zaslužka iskati. Toraj v tem ko je morda večina bogatih trgovcev in veleposestnikov iaška - so slovanski nižji posestniki v večini." (Slovani v Trstu, Edinost, 1886). Pojem večine in manjšine je bil, tudi tedaj, zelo relativen. Tržaški Slovenci so radi poudarjali avstrijsko identiteto mesta in svoje avstrijsko državljanstvo tudi v kontrapoziciji z Italijani •• regnicoli, skratka tujci.10 Kontrola tržaškega magistrata je tudi na področju zaposlovanja dovoljevala kontrolo nad delovnimi mesti, in sicer tudi brez razpisa natečajev je večina (torej 8 Edinos-: je 26.T0.1878 priobčila članek / naslovom «Strah preči Slovani" "Minoli teden ;e razSuila ve>t po Trstu, da pride mnogo Slovencev iz okolice v mesto, i .-..t napravijo clemosf.racio. i o proglašamo im 2a grdo laž onih, fcieti i>i radi v nv»j'.u miino prebivalstvo proti okolici nadrazi.i Enako zavračamo laz, ktero li Cittadino št. 249 prinesel, d* j« tiepulacija okoličanov kmetov v uredništvo ".'ijla s prošnjo, naj jroti demonstracijam, katere nameravajo ne-:, čitalnica! »i napraviti, protestira A ko je v simi kaka deputac j a v uredništvo Cittadina prišla, tedaj jc morala ru|e'a biti od kake svojaii, <:la v okoliški opravi zabavlja Nam ni neba demonstracij, opominjamo le na neko pesem, ki se e preči et v TVssu pela splošno: Italiana e 'a nostra tavella/ Ma cor Slavi e Germani viviamo/ Siam frale I; per 'Austria ftlunanio/ Ch-.- fe grande I a nostra citta. Kdor je lega mnenja, tzt je naš prijatelj, kteremu radi vsak čas roko podamo Kdor pa ima črno vest, ¡i: aovo se boji ter ima strah pred onimi, klečim kriv co dela Naj j. II črt ichno vjctignol vizir in pokazal obraz te-- imenoval o 10 depj:?; i jo, kten; ga j* v njegovem uredništvo (»cesti la. radovedna ¡e vsa oko i:.a na plemenita Se laži n vohunstva" Odbor političnega društva Edinost je v zvezi s temi govoricami posla: 22.10 1173 na policijski konnsariiat na Koloniji ¡ledeče sporočilo: Vaše blagorodje! Ker se razni glasovi po neslo čujejo o taboru in prihod Slovencev itd. in ker n zaupati nepošteni italijanski stranki, ki vedno proti vsem kar je avstrijskega raje. se je nadejati tudi pri taboru v Dolini kakih petardistev ¡n bog ve kake nakane vse to italijansko revoke jonskomite goji. Zatoraj se obrača odbor Edinosti do slavnega <: k.vodstva komisarijata, da ..v blagovolili na to delati, da bi policijska direkcija poslala dva detektiva, kteri u>e nekoliko poznajo izmeček laikih Imdobnežev, da b čuvala nad dohajajočem ljudstvu. Kar se za mir :iie |e uZe vse tam oskrbljeno od županstva Te dva detektiva tud radi plača odbor kolikor bode stalo Nacieiaje se uspeš lega odgovora ima čast podpisani biti z odličnem spoštovanju. Dolnuir Ravno -.o >eir pismo zavil, mi je po pošti prišlo priloženo izclajsko pismo na predsednika Nabeigoja. pa ker sem jaz društveni tajnik smem odpreti pismo, ki ie bilo kot ía politično društvo naslovljeno. Po moji sodbi bo to :ak agent trgovine, ker je naslov iz guida schematicča vzeti. Zagotavljamo, da od našo strani ni nikda- na misel prii o kaj takega piiditi v tisi na tepež ali najmanjši demonstra c jo larediti. kar bi res potrebno bilo a ko bi v steni javni n ir ne kalil Prosem da bi io tudi ij.iio vstalo ker potem bi naši sovražniki Ilion tirali, Dolinar". Omenjeno pisruo pa se glasi: Avendo noi Triesti li cara la nostra Citlá e non dal disprezzo di c.erti scliiavi da voi guidati e neltcmpo «esso avénelo intesa, che i vesti i ha uno intenzione d tare una éntrala ir citía in massa per p ovocarci, vi invitiamo ? decidervi. che da canto nostro saremo prorti .¡ darvi la seronda lezione, pregandovi arí awertiic un ci ialil e giomo prim«." (Ker in» TržaCani ljubimo naše mesto in ga ne sovražimo kot nekater 'JZnji. ki jih vi vodite in ker smo o bene n slišali, da nameravajo vaši skupinsko p t- v mesto z namenom, da hi nas provociral, vas prosimo, da se odločite, saj z naše stran i smo pripravljeni vam dati d ugo lekcijo, prosimo pa vas, da nas obvestite nekaj dni v naprej) (AST. Pol. ris., b. 276). Si Edinost poroča v članku "Post iestum" dne t i.6.1885 o bojkotu italijanskih kupcev do branjevk in krušaric zaiadi zmage Nabergoja na volitvah Podobne članke je mogoče zasleniti tudi 17.6. in 20.6.1885. 10 Po podatkih Edinosti naj bi v Trstu lela 189-i bilo 160.000 prebivalcev. 60.000 do 70.000 od teh Slovencev, 40.000 pa italijanskih državljanov. Avtor članka "Ali je Trst zgubljen za nas'" (Edinost. 1394) se zaradi tega sprašuje, koliko je pravzaprav avtohtonih Italijanov v Trstu, ter podčrta pievvlik vpliv italijanskih podanikov v mestnem življenju. 277 ANNALES t f)/'97 Pet« KûSt)A:TfALIiAMSKA KNJIGA JE NAM IN AVSTRIJI NEVARNIŠA NEGO ITALIJANSKI MEČ", î?S 28-1 italijanska nacionalna stranka) lahko zaposlovala v institucijah, ki jih je finansirala občina (od samega magistrata do občinskih šolskih ustanov) (MiHo, 1989, 133). Razprava v tržaškem mestnem svetu glede pretepa delavcev iz Romagne v Škednju leta 1897 ponazarja, da je bilo vprašanje delavcev iz sosednje Italije ne samo del nacionalne kontrapozicije, pač pa tudi socialne narave. V razpravi se ta dva vidika prepletata, saj se z Italijanske strani trdi, da je do pretepa prišlo, ker so bili delavci pač italijanske narodnosti, medtem ko slovenski poslanci izjavljajo, da je šlo za nasilno dejanje, ki pa ima svoj vzrok v pomanjkanju dela in kruha med krajevnim piebivalstvorn. Podobna nasilna dejanja so se npr. dogajala tudi nad italijanskimi delavci v Švici in Franciji, povod za to pa so bile slabe razmere zaposlovanja. Slovenski poslanec. Gorjup je med razpravo izkoristil priložnost, da je izjavil, da je pač v Italiji pomanjkanje kruha tako, da morajo Italijani s trebuhom za kruhom v druge drŽave po delo. To je seveda razjarilo italijanskega poslanca Benussija, ki mu je odvrnil, da je tudi na Kranjskem in Češkem pomanjkanje kruha, da morajo ti ljudje [>o delo v Trst. Gorjup mu je nato odgovoril, da če ni omenil Slovencev in Čehov, je to storil iz preprostega razloga; oni namreč ne gredo iz lastne države, saj so avstrijski državljani: ")az sem Avstrijec in ne Italijan: Italijani so zame tujci, Čeh ali Kranjec pa sta Avstrijca kot jaz".11 Nič manj značilno za tržaško stvarnost pa je bilo poročanje o kolonialnem pohodu Italijanov v Eritreji. Italijanski dnevnik II Piccolo je dogajanje iz Eritreje poročal iz italijanskega zornega kota, Edinost pa je italijansko kolonialno željo vzporejal z nacionalnim nasiljem v tržaški okolici. Italijani v obeh primerih ? na- siljem uvajajo lastno kulturo na škodo kulture avtohtonih prebivalcev.12 Ogroženost Slovencev s strani italijanskega okolja se pojavlja na različne načine. Leta 1876 je npr. v občinskem svetu slovenski po-, slanec Nabergoj v razpravi glede pouka slovenščine in italijanščine v šolah izjavil, da se Slovenci "ne bojimo ital. jezika kot se oni (Ital janii slovenščine .1 losip Godi na Vrdelski se je o tem vprašanju izrazil dvakrat: "Terdil in tudi dokazal je Josip v isti svoji uže omenjeni knjigi,'4 da zelo potrebno in koristno je za okoličane, znanje in raba tudi italijanskega jezika, ke-dobičkonosnih del in opravil iskati in dobivati morajo ši vendar tudi v bližnjem mestu, Se celo več, se ve da, kakor si jih mnogo tujcev tam išče in dobiva (teržaška okolica je zdaj večidel v revah in nadlogah); pa da znanje in raba slovenskega in italijanskega v njem utegne jim bolj koristiti, kakor samega slovenskega, ako ima se, kakor gre. ozir na teržaške in okolične razmere (saj Terst ne daje se spremeniti v slovensko ali sploh v slavjansko mesto: to je gotovo, žalibog!). Po sadašnjih, zanje napravljenih šolah, v katerih se učista obed ve. jezika, dana jim je zadostna mogoč ost, da se dosega dobri namen, kateri imel se je gotovo s takošno napravo; z učenjem samo slovenskega jezika ali samo v njem ne more it: prav v teržaški okolici, ako se resno hoče ji pomagovati.. naj pa le trobijo neki prenapetezi. karkoli jim ljubi." (Godina-Verdeiski, 1879, 177-178), Strah pred italijansko kulturo in jezikom je bil povezan zlasti s prodiranjem slednje v okolico 1 ; Zlasti proti koncu 80. let prejšnjega stoletja so v krogih politične večine tržaškega magistrata začeli s temeljitejlo politiko obvladanja celotnega tržaškega ozemlja, to je 11 ConsSglio deli a citté di T este. Sed it.- pubblica 12.6 189'/, 66-92. Že 29.7.18% lahko v Edine.--t zasledimo poročilo . domnevnem pretep» mestnih izletnikov v Šempoiaju [Zopet "sramota okolice"! "ižaski Piccolo je takrat Izrabil priioznosr, da je italijanskim mešianonr» predlagal namesto izietov po slovenskem Ki i- ¡ raje izleti / Furlanijo 1 2 Značilen je naslov, ki ija je Edinost izb ala z;, članek na to temo / dne- 31.12 1695 Fuor lo sttaniero. iz edinosti lahko tudi zvemo, ca so Slovenci r..i Pi oseki: proslavili italijansko kapitulacijo v Makaleju in kot protiutež snovanju I ege na P ¡oseki i darovali za CMD í iasko! I dinost, ¡096). ! i Resoconto jtenografico della XXXIV seduta pubbl ca (straordinar a) del Consig 10 del d 6.7 ¡876, 622- "Debbo poi dichiarare che noi non abbiamo nessuna paiua es olla lingua ital..ira, che aiizl noi Tamiamo come aifiiamo la tiazione italiana come viel na t sore Li: noi non siaino come loro che hamo tanta paura del a lingua slo vena.' 14 Tu t- je namreč o "en: zapisal v knjigi Opis in zgodovina Tersta i \ njegove okolice ;•.;» še marsikaj družeča o slavjanskth zadevat», 16/0, u'-98, in sicer: Treba je terlaj resnega ir; krepkega ravnanja in prizadetja, da s; šole dobro napravijo, in da se ukoJična mladina v prihodnje citusači in bolje uCi kako' se je dozdaj učila, sicer ¡. ostane vedno le jalovo delo, ki skorej rnč p,e daja; treba ie pa. da se tudi v italijanski pisavi dobra izuri; Te. ji bo gotov« čedalje bolj odpiralo in pospeševalo pot do službe, ki ji vtefctie več dobička prinašati. Brež nje ie bol šle m ne more iti v Terstn, kjer se sicer radi v si,izbo jemljejo mladeniči, ki govore tudi slovenski jezik Nijt- strah«, da se bo ona zalo svoji narodnosti izneverila Da je mnogo Slovencev pri tergovini ali pri kakem rokodelstvu tudi v Terstii, ái u mej o popolnoma italij. jezik, in da so i>ii vsem tem zvesti našemu narodu, to nam je znano zadosti; sicei jasen dokaz nam daja zastran w.%¡> posebno ze tudi število tacih Slovencev ko! udov Rojanske čitalne, ki so sen- prišli od drugih krajev. 1e sloge, : pa skerbi ,:¡- treba, da se obvaruje na vso moč slovenski duh tudi tukaj, zlasti po večkratnem izdajanju kakega dobrega narodnega časnika, in po osnov dobrih in pravi!) Čitalnic ali bralni', (ne tedaj kerčem ali plcsavnic namesto njih!). Take čitalnice so zelo koi istne. ako ne zdivjajo, in pa po tem pametnih ljud >t plašijo. I ako bo šlo srečno, in omenjeni strah popolnom • izginil. 13 Članek Sv. 'iti,1. - Abesinija {Edinost, 1896) rna kol izhodišče omenjeno vojno v Abesiniji, v bistvu pa se nanaša predvsem :ia kriško situacijo: Nikai nas ne glej tako začudeno, spoštovani čiiatelj! Sveti Križ na tržaškem ozeml|i je sicer res nekoliko oddaljen od boj rega polja ibesinskega, vendar sta -i to naše prt azno selo ra tržaškem ozemlji in pa Abesi nja v resi ičnem sorodu v toliko, da je usojeno obema, (te jih po vsej sili skušajo osrečiti ■ z tatinsko kulturo. To vsej sili, smo -ekli. Kajti v Sv Križu so zašl gosjxxla svojim 278 ANNALES t f)/'97 fêter KUSTIA- "ITAlHANSKA KNJIGA (f NAM IN AVSTffifl NEVARN1ŠA NIC,O 1TAI 1JANSKJ MEt« Î7J-2M mesta z okolico. Za dosego tega cilja je bilo seveda potrebno imeti vsaj nekaj zaledja na podeželju. Poleg šol italijanske Lege Nazionale vel:.-, omeniti ustanovitev društva Concordia leta 1885.l;': Prvi predsednik Concordie je bil tisti Leopold Mauroner. ki ;e 12 let kasneje na volitvah premagal poslanca Nabergoja prav v okoličanski kuriji. Strah pred italijanizacijo okolice se jjojavlja v Edinosti tudi v zvezi s prirejanjem plesov in veselic, na katerih je bilo vse bolj prisotno italijansko (torej tržaško) petje namesto tradicionalnega slovenskega; s prevzemanjem teh značilnosti sta počasi izginjala okoličanski jezik in kultura: vpliv italijanščine je Edinost predstavljala celo kot kulturni in nravstven propad.'' Posebna pozornost za ohranjanje slovenske identitete in :ezika je v člankih tržaških časopisov tega obdobja, bila namenjena družini. Družina ni bila le prvotno jedro družbe in kraj prve socializacije, ampak tudi eden izmed krajev jezikovnega in etničnega boja, iahko bi celo rekli metafora celotnega medetničnega boja, se je bil izven domačin sten Problem nacionalne vzgoje., to je vzgoje v domačem jeziku in v narodnem duhu, se je začel prav v družinskem krogu. Zaradi tega je iz. člankov razvidno, da so se zavzemali za ustvarjanje take družine, kjer bi se omenjeni tip vzgoje lahko najboljše razvijal, to je družina narodno zavednega domoljuba in narodno izobražene žene. "Vsakdo mora gledati na to, da se ne sam, ne prijatelji in znanci ne ženijo z Ital jankami, da v družinah ne čvekajo laški." (Od kod nam dohajajo renegatje, Edinost, 1889). Poroka s pripadniki druge narodnosti je v nekaterih člankih "Edinosti" predstavljena kot narodno izdajalstvo oziroma zavesten odmik od ideje slovenstva, po drugi strani pa je bilo to v tedanji slovenski družbi v Trstu že zelo prisotno. "Na družino in družinsko življenje moramo najbolj paziti, to mora biti slovensko, potem ni in ne more biti nevarnosti za našo narodnost. Da pa to dosežemo, moramo si jemati slovenska dekleta za žene. Svoji k svojim! Proti temu grešimo mi Slovenci kaj radi in to vsi brez izjeme, inteligentni možje kakor preprosti delavci. Uglajeno vedenje, zvitost in razvade tujih žensk boli mikajo nase ljudi nego preprostost in krepost naših deklet. Da, pripeti se le premnogokrat, da ujame našega moža v svoje mreže lokava ptujka, ki nema zmisla ni za gospodinjstvo ni za družinsko hišo, ampak le polno vrečo slabih lastnosti in pogubnih zahtev... V družini |e mati vladarica, ona vzgaja otroke, od nje se uče dobremu ali slabemu. Naši mladeniči si morajo torej med domačimi dekleti izbirali družice; te edine je bodo razumele, te se jim bodo dale voditi, one same zmorejo krepostno in narodno odgajati otroke. Koliko hčerk bogatih slovenskih roditeljev podalo je že roko in imetje našim nasprotnikom, dočim nam tujke ne donašajo nič drugega nego kvari Ako se Slovenka uda za tujca, odreče se svojej narodnosti, ako si pa nasprotno Slovenec vzame tujko, odreče se on, mož njej na ljubo svojemu narodu in jeziku! To je pač žalostno in pogubonosno za naš narod in našo bodočnost. To je največje zlo v našem narodnostnem Siljenjem "kulture" v navzkrižje celo t državnim šolskim zakonom, k ne dopušča, da bi se nedolžni šolski otročiči predstavljali sleherni hip z Sole v šolo kakor figure na šahovni deski. Kar ie protizakonito, to in a na seb ¿nak nasilja. :am doli na bojnem polji pri tekla celo kri v potokih, ir kjes je kri • tam j? nasilje Vidite tore ?u n Um «asilje za Siljenje - kulture! (...I Prava resnična kultura ne treba zvijače in nasiistva na svojem triumfalnem sprevodu: ona zmaguje -,i>, da bi 1 omenjeso pri- Edinost, 31. 3. 1896 življenji, iz tega izvirajo vsa druga, zato moramo ic> najprvo zatreti." (Svoji k svojim, Edinost, 1889). Kljub temu, da je v krogu Edinosti veijaio prepričanje, da "italijanska knjiga je nam in Avstriji ne-varniša nego italijanski meč" (Laski pohlep po slovenskih deželah, Edinost, 1880), ni ta "grožnja" prihajala iz vrst tržaških Italijanov: "Tržačani, ki se z svojim ita-lijanstvom z italijansko svojo kulturo tako ponašajo, so za italijanski narod pasivni; oni samo uživajo to, kar so si pravi Italijani v težki borbi in z resnim trudom priborili, ne da bi bili oni količkaj pripomogli k temu. Vsako italijansko literarno podjetje zamrje v tem "čisto italijanskem" mestu koj po porodu. Karkoli so se imeli, posebno v zadnjih letih, takozvanih "leposlovnih" listov, bili so nam in vsemu svetu samo jasen dokaz, da se italijanska kultura nima ničesar nadc-jati od Tržačanov; vsako tako podjetje je le pokazalo njih nagoto in popolno nezmožnost na slovstvenem polji. O tržaških učenjakih pa Še govora ni. Imajo pač. baš sedaj par mož, s katerimi se ponašajo, a teh mož tržaštvo ne sega daleč, kajti njih očetom zibelka ni tekla ni v Trstu ni v Italiji, ampak drugod-(..) Tržačani so praktični, oni se ne ba- 280 ANNALES i O/'97 Pi.'ler RUSTÍA: "I TAU|AN5KA KNJIGA |f NAM IN AVSTRIfl NEVARMŠA ÑECO ITALIJANSKI MEČ", 2??.J04 vijo nt 7 slovstvom ni z umetnostmi ni z učenostjo; oni se ne poganjajo ni za mestne, ni za državne službe, ker te premalo donašajo, meščani tržaški se pečajo s trgovino! Ta jih redi in bogati in jim polni žepe bolj nego znanost in umetnost in bolj nego vse častne in "gotove" službe! Tudi ta izgovor ie jalov (...) Nemci in židje so jim strgali vso veliko in vnosno trgovino iz rok, da, tudi mala obrt in trgovina prehaja polagoma tujcem v roke. (...) Italijani so si ohranili v Trstu samo še jezik in zagrizenost italijansko; trgovino in obrt so pa zgubili; da zgubili so celo sposobnost za verno in vstrajno in produktivno delo. Na tem polji se naglo umikajo tujcem ter se čedalje bolj bližajo materijelnem propadu (...) (Italijanstvo v Trstu, Edinost, 1888). Prisotnost Židov v tržaški politični eliti, in to na strani liberalcev progresa, izzove latcnmi slovenski {"slovanski") antisemitizem: "Italijanski značaj povdarjajo v pivi vrsti tržaški listi. Kakor povsod delajo novine v Trstu javno mnenje. Novine dajejo svojim čitateljem, ki so prelenr, da bi sami mislili, uže pečene in po svoje prigotovljene ideje, katerih se ti oklepajo ter je ponavljajo, brez prevdarka, brez sodbe in kritike. (...) Kar jim teče iž peresa, je hiinjevo, ne gre jim iz srca, ampak iz želodca, za katerega edinega skrbe. Vsa njih borba, ves njih krik ni drugo nego plačana komedija. Tovariši teh stvariteljev "javnega mnenja" so židje. O moralni vrednosti teh ljudi govoriti je nepotrebno, saj vendar ves svet zna, da so brez značaja in teSči vsacega prepričanja. Zidu je denar i3og, on hodi vedno široko pot večine; kakor večina misli, tako misli tudi on, soglasje svoje z njo pa si da pa drago plačati. V takih rokah je zatorej novinarstvo v Trstu, taki so stvaritelji javnega mnenja v tem, na svoj italijanski značaj tako ponosnem mestu Tržačani, ki tako radi bijejo na zvon njih italijanske kulture, nimajo niti enega lista, katerega bi vodili pravi Italijani, v katerem bi mož ko in odkritosrčno povdarjali svoje italijanstvo. Ne, ti ponosni Tržačani so uže tako propali, da si morajo kupovati slovanske renegate in Žide, da je navdušujejo za italijanstvo ter da kot Italijane zastopajo pred svetom! Pač žalostno in sramotno za take kulturonoscei" (Italijanstvo v Trstu, Edinost, 1888). Protisemitsko gibanje je bilo takole opravičeno: "(.,.) Za nas je dognana ta pravda: za nas je povsem opravičeno antisemitsko gibanje sploh. Z oziram na naše primorske razmere in sosebno na tržaške, pa smemo ponoviti, kaj smo rekli že gori: da je teško človeku, da ne bi bil antisemit. Gori smo rekli, da židovsko vprašanje za nas ni versko vprašanje, in res ni naša krivda, da le prepogosto moramo govoriti o naših cerkvenih odnošajih le po krivdi gospodovalnega židovstva. Mi se ne brigamo za verske stvari židovske. Mi ne silimo v njih sinagoge, pač jaa silijo oni v naše cerkve. Niso zadovoljni s tem, da gospodujejo v trgovskem in gospodarskem življenju, ni jim zadosti, da imajo prvo besedo pri občinski avtonomiji, ne: oni hote imeti prvo besedo celo pri imenovanju škofov. To presega vendar že vse meje krščanske potrpežljivosti in prisiljeni smo zapričeti najodfočnejši odpor vsemi postavno dovoljenimi sredstvi. In lahko povemo tu, da je to židovsko utikanje postalo že teh pogibeljno, da se je s to stvarjo že bavilo tudi naše politično društvo in da je prepričanje obče, da ni smeti več molčati na tolika izzivanja. (...) Mi puščamo pri miru njih vero, njih sinagoge in njih rabine, zahtevamo pa, da se tudi oni ne vtikajo v naše cerkvene stvari. Proti temu drznemu utikanju je treba zasnovati odločen odpor. Židovski upliv usiljuje uprav sleherni dan boj vsemu krščanstvu, a krščanstvo bode moralo vsprejeti ta tisiljeni mu boj ter izvojevati istega vsemi dovoljenimi zakonitimi sredstvi. Tako ne moremo dalje, ako nočemo biti izdajalci na svoji verski, gospodarski in narodni koristi". (Usifjena nam borba, Edinost, 1895). Tudi volitve so predstavljale trenutek etnične kontra-pozicije. Posebno nemirno je bilo po državnozborskih volitvah teta 1897. Poraz Nabergoja na volitvah ie sprožil na podeželju pravi lov na "izdajalce", ki so z glasom za italijanskega kandidata pripomogli k volilnemu porazu v podeželski, torej tradicionalno slovenski kuriji. Najhujša nesreča se je pripetila v Barkovljah, kjer se je smrtno ponesrečil stražar Bogateč iz Križa. Po pisanju Piccola, naj bi Bogateč padel z lestve, na katero se je povzpel, da bi se izognil jezi domačinov, ki jih je izzval s klicem "Viva Mauroner". Piccolo je omenjeno nesrečo izkoristil za kampanijo proti slovenskim agitatorjem, ki podpihujejo sicer miroljubno ljudstvo. Tudi po drugih vaseh so se vrstili obračunavanja in pretepi, ki so imeli svoj epilog na sodišču. Prav iz sodnih poročil, ki jih je objavljala "Edinost", je razvidno, da je šlo za obračunavanje s predstavniki tistih institucij, ki so v okoličanskib vaseh pravzaprav ustvarjale iz Slovencev Italijane, npr. šole l.ege Nazionale, in zlasti s sosedi -Slovenci, ki so glasovali za Mauronerja. Zaprtih in kasneje kaznovanih okoličanov je bilo nekaj desetin, Njim oziroma njihovim družinam so pomagali s pomočjo prispevkov vseslovenske solidarnostne nabirke, na italijanski strani pa so prav tako vneto zbirali sredstva za družino umrlega stražarja in 73 pretepene za italijansko stvar. Izguba političnega predstavništva na Dunaju je pomenila za Slovence v Trstu, še zlasti pa za okoliške Slovence več kot politični poraz, ki ga je mogoče preboleti na naslednjih volitvah: bil je to nedvoumni signal, da se je celo znotraj samega podeželja prenese! konflikt interesov med mestom in okolico. Slovenski poslanec na Dunaju je predstavljal ne samo slovensko prebivalstvo iz Trsta na Dunaju, ampak je bil t.udi politična protiutež vladajoči italijanski stranki v Trstu in s tem tudi garancija za direktno posredovanje zahtev Slovencev na Dunaju. Uspeh Mauronerja tudi z delno pomočjo slovenskih glasov je pomenil raznarodovanje ne samo vo-lilcev, ampak tudi politike. Namesto izrazite narod-njaške politike Edinosti so se tudi slovenski vofiki v ANNALES i O/'97 Pwer RUÎ-TJA- "ITAUJANSKAKNtlGA 1£ NAM IN AVSTRIJI NfcVARNBA. NÏCiO 1TM1IANSKI MEČ", 275 28 S okolici odločili za podpiranje "mestne" politike italijanske stranke, ki je v končni analizi pomenila podporo italijansko usmerjeni politiki v mestu in njeno potrditev tudi na Dunaju. Trst je tudi tedaj bil le "multikuiturno mesto", v katerem ni bilo mogoče raz vrti interkulturnega procesa, to je procesa aktivne solidarnosti v družbi, kjer različne nacionalne skupnosti in kulture, živeče na skupnem ozemlju, vzdržujejo odprte odnose interakcije, ki te- melji na medsebojnem priznanju vrednot in načina življenja (Ali different aH equal, 1995, 23). Poznavanje jezika soseda (in to v obeh smereh) bi bil začetek tega procesa na kulturnem področju, na političnem j.iodročju pa bi priznavanje subjektivitete manjšine oz. njena zastopanost v izvoljenih organih bila znak, da sta obe skupnosti, večinska in manjšinska, soodgovorni za sooblikovanje lastnega prostora in bodočnosti. "THE ITALIAN BOOK IS A GREATER THREAT TO US AND AUSTRIA THAN THE ITALIAN SWORD" Peter RUSTIA SLORI, 1T-.345 33 Trieste, Via Carducd, 5 SUMMARY The Trieste multicultural society of that time was, similar as the societies of the present day, a product of the economic development attracting numerous immigrants not only from other Austrian provinces but also from other countries, mostly from the neighbouring Italy, as well as of the presence of a multinational, i.e. Slovene autochthonous community. Simultaneously with the multicultural character of the (own, illustrated particularly by the inhabitants of so very diverse cultures, religious beliefs and languages, the so-called provincial or municipalistic idea developed in Trieste, which gradually turned into a true ideology of the Trieste political elite, its programme and values based on the very particularity of Trieste, the essence of which was the Italian character of the town. This of course narrowed the multicultural dimension of the town to the perception that Trieste had become, instead of a town of numerous cultures, merely a town of a distinct Italian character. From the sphere of politics these ideas were gradually transferred also to the everyday. life. The stereotype perception of the presence and the past had a useful purpose for the political interests of the town's majority and it very effectively carried on the Italian values to the cultural, linguistic and administrative life of the town. The idea, which was developed by the Trieste political elite, gradually became part of the collective consciousness of the Italian speaking inhabitants in Trieste, Political implementation of this programme was enabled above all by the mastery of the town hall. A fairly important role in this was played by education. The Trieste Council set up municipal schools of all possible categories with the Italian as a teaching language in the town centre as an alternative to the state (German) schools, while elementary municipal schools were available io the Slovenes only in rural areas. Every single application for the setting up of an elementary school with the Slovene as a teaching language was consistently rejected with (he explanation that the Slovenes had their schools already in the surroundings of Trieste and that in its centre the Slovene language had no right of domicile. The Council of course also had the right to name the personnel in schools as well as to stipulate the subjects to be taught at them. One of the conditions for a teacher to be appointed in (he surrounding, i.e. Slovene schools was proficiency in the Italian language, while teaching of the Slovene language in Italian schools was utterly absent. Equally unsuccessful were the attempts to introduce the Slovene language at council schools where subjects were taught in Italian. Existence of the Slovene countryside was actually an accepted fact, in striking contrast to the presence of the Slovenes in the town itself. Those who settled in Trieste simply had to reconcile themselves to accepting the language and culture of the town's majority, i.e. Italian. The Slovene identity was granted only to those living outside the town walls. The stereotype of the Slovene inhabitant was of course an antithesis of a Trieste citizen: the Slovene could only be a peasant who due to his lack of education could not have the same possibilities for education in his own language. The other characteristic of the interethmc relations in the Trieste area was fear of hostile environment. Fear of a mass political gathering at Dolina in 1878 and the Slovenes invading the town from the rural area, as well as fear of economic dominant position by the Slovenes who were of course aided by other, financially more powerful Slavs, are only a few of the outer pictures of the same mental pattern. This "inherent fear" can be easily detected in ANNAIES 10/'97 Peter RUSYtA: "JTAUjANSKA KNIICA IE MAM IN AVSfRlJI NEVARNlSA NERO HVUIIANSkl MEu", 275-284 """ numerous articles and letters published by the Trieste newspapers of that time. To them of course responded the Trieste "Edinost", which resolutely commented and gave judgement against the articles spreading the feelings among the Italian inhabitants that the people living in the environs of Trieste were negatively inclined towards the townspeople. The reason for this was supposedly a number of overstrained people from the town's surrouridings who presumably attempted to disunite the otherwise united town and its environs with unprecedented pretensions, such as usage of the Slovene language in public life, greater representation of the town's environs in the elected bodies, introduction of Slovene schools, etc. The inhabitants of the town's surroundings were, apart from this, also guilty of other things that almost cyclically occurred prior and after the elections. After the 1885 elections, for example, the women coming from more noble Trieste families decided to boycott the Slovene bread vendors, milkmaids and washerwomen, in order not to support those who voted for Nabergoj. A similar story can be traced from "Edinost" published on March 3 Ist 1896 and regards the complaints of the Trieste bakers. The latter namely complained against costemongers who were selling bread, and women from the. town's surroundings who were selling "unhealthy rolls" (which, however, v/ere highly esteemed by the citizens). On this occasion the newspaper "Edinost" wrote that this was an action that was not carried out by all the master bakers, for most of them were Slovenes. Something similar was happening to the washerwomen who were less than a month later accused of spreading tuberculosis and other diseases to the town, as they were washing the rich citizens' linen in water holes and pools. The picture of the Italians as derived from the Slovene journalism of that is as negative as the one above. The Italian population in Trieste, too, consisted of autochthonous people and numerous immigrants who had come to Trieste from the neighbouring Italy for economic reasons. The author of the. article published in "Edinost" in 1886 wrote that in working class there prevailed "half naked and black Italians" and at the same breath added that "the inhabitants of Trieste's environs and other compatriots after all still have some property at home in order not to look for work in the town. So while perhaps the majority of the rich merchants and large estate owners are Italians, the Slav smaller properties are in a substantial minority." The majority and minority notion was thus very relative at that time as well. The Trieste Slovenes liked to emphasise the Austrian identity of the (own and their Austrian citizenship also in contraposition with the Italians - regnicoli, foreigners in short. The discussion held in the Trieste Municipal Council over a number of workers from Romagna being beaten up at Skedenj in 1897 illustrates how the question of workers from the neighbouring Italy was not merely part of the national contraposition but of social nature as well. In the discussion these two viewpoints interacted, since the Italian side claimed that the scuffle occurred simply because the workers were of Italian nationality, while the Slovene MP's insisted that this had been an act of violence which, however, had been caused by the kick of jobs and bread among the locals. Similar acts of violence were recorded elsewhere, for example involving Italian workers in Switzerland and France, the main reason for this being very poor employment conditions. The fear of Italian culture and language w<3s associated with their advancement into the Trieste environs. Especially towards the end oi the 1880's the circles ot the political majority of the Trieste town hall began with a more thorough policy of mastering the entire Trieste territory, including its surroundings. To reach this goal it was of course necessary to hold at. least some hinterland in the rural area. Apart from schools of the Italian Lega Nazionale let us mention the setting up of the so-called Concordia Society in 1885. Its first president was that particular Leopold Mauroner who at the elections 12 years later beat MP Nabergoj in the very neighbouring curia. Marriage with a member of some other nationality was in some articles published in "Edinost" presented as a national treason or as a wilful deviation trom national consciousness, while on the other hand it was still very much present in Trieste in the Slovene society of that time. The presence of the Jews in the Trieste political elite on the side of the liberals provoked a latent Slovene ("Slav") anti-Semitism, which was for the Slovenes in Trieste a part of the political fight against the Italian liberal elite The elections, too, presented a moment of ethnic contraposition. Particularly turbulent were the days after the parliamentary elections in 1897. Nabergoj's defeat at this elections triggered off, in the rural area, a hunt for traitors who with a vote for the Italian candidate contributed towards the defeat in the rural, i.e. traditional Slovene curia. Trieste was even then merely a "multicultural town" in which no intercuttural process could develop, i.e. the process of an active solidarity in the society where different national communities and cultures living in common territory sustain open relations of interaction based on the mutual recognition of the national values and the way of life. Mastery of the neighbour's language (in both ways1 would be the beginning of this process in the sphere of culture, while in the political sphere this would be achieved by recognising the ethnic minority's subjectivity; Its representation in the elected bodies would be a sign that both, the majority and the minority communities, are co-responsible for the co-creation of their own future and space. Keywords: Trieste, muiticulture, inter-ethnic stereotypes 283 ANNALES t f)/'97 p«er RU5T|A; "ITAlliANSîCA ÎÎNIIGA 10 NAM IN AVSTRIJI NEVARNIŠA NECO ITALIJANSKI MEC", 373-2SI LITERATURA Ali je Trst zgubljen za nas? Edinost, 6.10.1894. AST, Pot. ris., b. 276. AST, Pol. Societa, b. 40. Brander, P,, Cardenas, C., Gomes, R., Taylor, M., Vincente Abad, j. de (1995): All different all equal. Education pack. Ideas, resources, methods and activities for informal intercultural education with young people and adults, Strasbourg, Council of Europe-Youth Directorate. Consiglio della citta df Trieste, Seduta ptibblica 12.6. 897, 86-92. "Doktor pek" in "vojska proti bigam". Edinost, 31.3. 1896. Fuori io straniero. Edinost, 31.12.1895. Fiasko! Edinost, 2 2.1896. Godina-Vrdelski, J. (1870): Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice pa še marsikaj druzega o slavjanskih zadevah. Trst, 1870. Godina-Verdelski, ). (1879): Posebno sporočilo Josipa Godine-Verdelskega za njegove domačince. Trst. Iz spodnje okolice. Edinost, 6.5.1891 Iz spodnje okolice. Edinost 13.8.1896. Italijanstvo v Trstu. Edinost, 24. in 27.10.1888. Laški pohiep po slovenskih deželah. Edinost, 3.1 1.1880 MAEAS, SAAPP (Ministero degii affari esteri, Archivio storico, Serie affari politici), Consolato generale di S.M il re d'ltalia, Trieste, 30 novembre 1912, b. 100. V: Millo, A. (1989): L'elite del potere a Trieste. Milano, 26-27. Negrelli, G. (1978): Al di qua del mito. Diritto storico e difesa nazionale nell'autonomismo della Trieste asbur-gica. Trieste. Od kod nam dohajajo renegatje. Edinost, 30.11.1889. Ples, Edinost, ;0.8.1887. Post festum. Edinost, 13.6.1885. Resoconto stenografico della XV seduta pubblica del Consiglio del di 10.6.1871. Resoconto stenografico della XXXIV seduta pubblica (straordinaria) del Consiglio del d) 6.7.1876. "Slovani v Trstu . Edinost, 26.5.1886. Strah pred Slovani. Edinost, 26.10.1878 Svoji k svojim. Edinost, 31.7.1889. Sv. Križ - Abesmija. Edinost, 22 3.! 596 Tržaška okolica. Edinost, 11.2.1885 Usiljena nam borba. Edinost. 29 12 1895. Zopet sramota okolice Edinost, 29.7 .1896. Zopet vojna proti pericam! Edinost, 11 4.1896 284