libflja vsaki četrtek in velja s pcjštnmo vrod in V Mariboru gpotfljfLTrCm nu {lom as cela laio . % . pgl lvta . 1 il. 60k, ; \ . Brez ptfihauja nt dom cslo leta l 2 fl. so k. . no! leta . 1 fl.&Ok, [ ' . ■ Timioiiujm lirti ae dobijo pri knjttfftTO Strvakn Da velikem trgu ?a ii k. SLOVENSKI •Narniitiitio »prqjeicu vred-uiitve v Mariboru. Rokopisi se ne vračajo, nepldinni liitl ue prijem njo. Pod uri ven list za slovensko ljudstvo, J VI tik v gospodarstvu bogati deieto." Oi nauil a m prijemajo, plafa ¿a vrstico je J ü k. in zss, kokk SB k. Stv. 19. V Mariboru 7. maja 1868. Tečaj II. Ra/sortbo, ktero je Celjska okraj na godrnja v naši tiskovi pravdi izrekla, je slav. viša deželna soilnja. v Gradcu popolnoma potrdila. Prihodnjič jo prinesemo. VrcdniStvo. Tiskova pravd a ^lov. Gosp," Hotifiin razprava li,i/f?iiKkii pri c. kr o k rož« nej sodni)! fcljtikfj. (Dalje.) Ur. S r n e c: Poprej ko se konča dokazna obravnava (Ijevveisvertuhren) naj mi slavnasodnija dovoli, da preberem en sostavek, ki je s tim v ravno nasprotne j podobi in se je pred kratkim v vseh časnikih tiskal. (Sodniki iti drž. pravilnik nimajo nič soper to. Dr, Sriiec prebere okliee na Dit-uajčane in nemške strelce v Avstriji, ktere je natisu ola ,Zu kunft" v 48, listu due iT. svečana tS68, v kterih -¡e vsi Ncmei — Indi preko Avstrije in preko morja — kličejo na streljanje mesei-a julija v Bič z besedami, kterih bi Slovan nitiLiEis iniitatnlis ne smel rabili, brez da bi si vele izdajstva pravdo nakopal- Prebravši položi list na „zeleno mizo",) Prvosednik (proti drž, pravdnikn): ¿e imate kaj? Drž, pravd nik: Nimam ničesar več opomnili. Prvosednik (proti g, Janžiču); More biti mi veste Vi pisatelja imenovati. J an ž i č: Ca no poznam i Drž. pravdni k: Po deuašnjej razpravi se tožba na sebi ni spremenilo v nobonej točki. Moram tedaj kakor poprej v tožbi v tem okrivljeneut sestavku spoznati d jati je d veli pregreškov soper javni mir in red po 300 in 302 kaz. zak, Moram pa tudi predlagati razsodbo, da sta oba gospoda za toženca omenjenih pregreškov po istih paragrafih kriva. Kajti 300 kaz. zak. pravi tisti, ki uredovanje, znakaze ohlastnij, službino delavnost vladi ni h organov v nič de vati ali druge k sovraštva in k zaničevanju nadražiti skuša, ime nova na pregreška okrivi, A dokazati ni težko, kar sem žc v tožbi storil, da ima okrivijem članek zares v aebi kaj enakega kakor popisano vničdevanje in šuntanje. Rrž v drugem oddelku člonka se namreč v misel jcmlKi raznovrstna prebival tiča .Slovencev v Avstriji, kjer se bere: nafea bivališča so na „Ogerskem", S ti rs k cm, Koroškem, Kranjskem, Pri meri nI Potem se ratmere Slovencev k sedežem drugih narodnosti v teb deželah povdarjajo; od Madjarjev se sploh reče, da so ,,nepravični", da se „na Ogerskeui Slovenci tlačijo od nepravičnih Madjarjev", To pomeni stavek brž v začetku drugega oddelka, kjer se govori od razmer Slovencev in Madjarjev. Dalje se govori o raz.meri k Nemcem na Stirskem, kjer ee bere; „Nemci požirajo Slovence". Naj se prestavlja „požirati" kakor koli, pomen ostane vedno jasen. Po tem se razlagajo razmere na Koroškem s tamošnjimi nemškimi prebivalci rekoč r „tam bode težko rešitve razve ako vse modra previdnost pomore". Na to sc kaže na Primorje govoreč „od nekega „strahovitega" („erscbrecklich") pritiskanja laškega živita" s pristavkom: da se to „z dovoljenjem'' („Gcnehmiguug") bečke vlade godi. Oe ac pa vladi očita, da se edeu jenih narodov po drugih narodih tlači, potem se vlada z uničuje in pred drugimi osramoti in sicer tim bolj osramoti, če se reče, da eden narod drugega „¡s dovoljenjem" vlade pritiska. Da, še bolj, če st piše, da je že tako doleS prišlo, da gre za „bitje ali nebitjv,*' („Sein oder nicht sein"). Mislim tedaj, da sem ravno s tim stavkom dokazal, da je ta sostavek pisan Soper vladine organe in ker se je natisnol v časniku, se že razvidi, do so je ta misel tudi med prosto ljudstvo razširiti hotela, Mi to ni še vse! V daljnem tretjem oddelku tega so stavka stoji, da je nemško uradni stv o prvi in poglavitni vzrok poneiiievanju in zaničevanju slovenske narodnosti in jezika : a indi tu se opira na „odohrenje" („Gutheissung'1} vlade, rekoč, da se je ravno vlada se svojim uradni šivom za to poganjala, da bi Slovence iz vrsie živočib zbrisala in jih spremenila v Nemce, kakor se spre menjaj o v metulje gosenice ter tak" pomnožila število Nemcev '/.številom Slovencev. Menim ted^j, da se, če sc uradništvo iu to z odobreujem vlado kot glavni vzrok ponomčevanju in zaničevanju slovenske narodnosti in jezika postavi, ne te vlada v riič de vi je, lem več tudi uradništvo, to je njeni organi in če bi to res bilo bi zares uradništvo pred vsemi očmi moralo biti osramočeno. Že s tim stavkom sem dovol j dokazal, da je v tem sostavkn dejanje pregreška, ktero določuje 300 kaz. zak. (Dalje prihodnji i,' Gospodarske stvari. fiUMiiodarska dela meseca niajd. V hiši in v dvoru. Zrnje se mora pretoelati in dobro prevetriti, s visi i ; senisča } zesnažiti, za kositer in žetvo se morajo potrebne stvari pripravili, Laneno in konopljeno seme se more za sejatev i z čisti ti; na zavarovanje proti toči se ne sme pozabiti. v hlevih, Kravam, ktere šc dojijo, se mora davati zch-iiu k laja. mlada živina mora vendar dobivati samo suho klajo; pri lepem vremenu se začnejo že ovce striči in volna prati. Na polju iu icnoknšah. Ječmen se mora sejati, repa in krompir posaditi, sladko korenje in ogrsica o ko pati; turšiea (kuruia), proso se m«j seje, tndi h ajdo že v nekojib krajih ta mesec seje jo, zimska žita so ne smejo več pleti, prevelika pšenica se lahko podkosi. Na senokoše sc mora marljivo voda napeljava ti, senokoše, ktero se trikrat kosijo, se proti zadnjemu t. m. lahko kosijo- V t r t i h in *a il o v n j a k i h. Gosenice in hrošči se morajo marljivo pobirati in po končava ti, pri žlahtnih drevesih, se vezi I a (povresla) naj malo napustjjo in nepotrebne veje odrežejo; na vrtu se mora zelenjad okapati, op let i in če je sušno vreme zalivata, Salata, poletna redkev, fajžol iu krastave! (murke) se monijo posejali; kapusove, kolorahine in kolo ve sadike (pfianoe) s« morajo sadili, cvetno zelje posejali. V vinogradih in hmeln i k i h. Iz poecika tega meseca morajo vinogradi okopaui hiti, mladike, na klerih se ne kaže grozdje, se lahko odtrgajo; cepljenje iu okuliranje še se lahko nadaljuje. Hmelove mladika se morajo marljivo h kolju napeljavati in privezati, limel poguojUi in okopati. Pri ribnikih. Paziti se mora, da voda ne predere ribnikovih jezov. Pri ulnjaku. Paziti se mora na rojenje, ktero se že ta mesec začne. Log iu lov. Sta rovi na se mora izkopati, hrastova skorja lusili, drevje se ne sme več sekati- Mlade lesice sc morajo lovili iu streljati ravno tako tudi velike ptice ropariee. Jibsjft vsaki četrtek in velja s pcjštnmo vrod in V Mariboru s poSilj^nj Mu nu {lom as cela laio . % . pgl lvta . 1 ii. 60k, ; \ . Brez pofcbanja nt <1°™ i.n csilo lito . 2 fl. SO It. . no! leta . 1 (l.&Ok, [ ' . » ■ H si i ae Jo bij o pri knjttfftm Hovakn Da velikem trgu ?a ii k. SLOVENSKI .N ar daniti o »prqjeicu vred-Elitvc v Mori boril. Rokopisi se ne vračajo, nepldinni liitl ne prijem h) o. INifftiirivcii list za slovensko ljudstvo, „1'otlnli v gospodarit v n bogati deieto." Ozimni t a te prijemajo, plača ¿a srslito je J ü k. in zss, kokk SB k. Stv. 19. V Mariboru 7. maja 1868. Tečaj II. Ra/sortbo, ktero je Celjska okraj mi sodu i ja v nači tiskovi pravili izrekla, je slav. viša deželna soilnja v Gradcu popolnoma potrdila. Prihodnjič jo prinesemo. Vredništvo. Tiskova pravd a ^lov. Gosp," Hoiinia razprava li,i/f?iiKkii pri e. kr o k rož« nej sodni)! fcljtikfj. (Dalje.) Ur. Srnec: Poprej ko se konča dokazna obravnava (B«weisverfaJiren) mi j mi slavna sodnij a dovoli, da preberem en soHtavck, ki je s tiru v ravno nasprotnej podobi in Sft jc pred kratkim v vseh časnikih tiskal. (.Sodniki iti drž. pravilnik nimajo nič soper lo. Dr, Smcc prebere oklice na Dli-najčanc in nemške strelce v Avstriji, ktere je natisnola ,Zu kimft" v listu due iT. svečami tS6S, v kterib -¡e vsi Ncmei — tudi preko Avstrije in preko morja — kličejo na streljanje mesei-a julija v Bič z besedami, kterib bi Slovan niulaiiH mutandaj ne smel rabili, brez da bi si vele izdajstva pravdo nakopal- Prebrargi položi list na „zeleno mizo",) Prvosednik (proti drž, pravdnikn): ¿c intale k?ij ? Drž, pravd nik: Nimam ničesar več opomnili. Prvosednik (proti g, Janžiču); More biti mi veste Vi pisatelja imenovati. J an i i č: Ca no poznam i Drž. pravdni k: Po deuašajej razpravi se tožba na sebi EJ spremenila v noben ej točki. Moram tedaj kakor poprej v tožbi v teto okrivljenem sestavku spoznati d jati je d veli pregreškov soper javni mir in red po 300 in 302 kaz. zak, Moram pa tudi predlagati razsodbo, da sta oba gospoda za toženca omenjeni h pregreškov po istih paragrafih kriva. Kajti 300 kaz. zak. pravi tisti, ki uredovanje, zankaze oblastnij, službino delavnost vladi ni h organov v nič de vati ali druge k sovraštva in k zaničevanju nadražiti skuša, ime nova na pregreška okrivi, A dokazati ni težko, kar sem žc v tožbi storil, da ima okrivi jeni članek zares v sebi kaj enakega kakor popisano vničdevanje in šuntanje. Rrž v dmgem oddelku člonka se namreč v misel jeroljti raznovrstna prebivališča .Slovencev v Avstriji, kjer se bere: nafea bivališča so ua „Ogerskein", S ti rs k cm, Koroškem, Kranjskem, Primeri nI Potem se razmere Slovencev k sedežem drugih narodnosti v teb deželah povdarjajo; od Madjarjev se sploh reče, da so ,,nepravični", da se „na Ogerskem Slovenci tlačijo od nepravičnih Madjarjev", To pomeni stavek brž v začetku drugega oddelka, kjer se govori od razmer Slovencev in Madjarjev. Dalje se govori o razmeri k Nemcem na Stirskem, kjer ee bere; „Nemci požirajo .Slovence". Naj se prestavlja „požirali" kakor koli, pomen ostane veduo jasen. Po tem se razlagajo razmere na Koroškem s tamošnjimi nemškimi prebivalci rekočr „tam hode težko rešitve razve ako vse modra previdnost pomore". Na to sc kaže na Primorje govorci „nd nekega „strahovitega" („erscbrecklich") pritiskanja laškega življa" s pristavkom: da se to „z dovoljenjem'' („Gcnehmiguug") bečke vlado godi. Oe ac pa vladi očita, da se eden jenih narodov po drugih narodih tlači, potem se vlada z uničuje in pred drugimi osramoti in sicer tim bolj osramoti, če se reče, da eden narod drugega „¡s dovoljenjem" vlade pritiska. Da, še bolj, če se piše, da je že tako doleS prišlo, da gre za „bitje ali nebitjv,*' („Sein oder uivbt Min"}. Mislim tedaj, da sem ravno s tim stavkom dokazal, da je ta sostavek pisan Soper vladine organe in ker se je natisnol v časniku, se že raivtdi, do so je ta misel tudi med prosto ljudstvo razširiti hotela, ili to ni še vse! V daljšem tretjem oddelku tega sostavka stoji, da je nemško uradni stv o prvi in poglavitni vzrok pouemčevanju iu zaničevanju slovenske narodnosti in jezika : a indi tu se opira na „odobrenje" („Gutheissung"'1} vlade rekoč, da se je ravno vlada se svoji ui urad ni šivom za to poganjala, da bi Slovence iz vrsie živočib zbrisala in jih spremenila v Nemce, kakor sc spremenjajo v metulje gosenice ter tak" pomnožila število Nemcev z številom Slovencev. Menim ted^j, da se, če sc uradništvo iu to z odobrenjem vlade kot glavni vzroU ponotnčevanja in zaničevanju sloveuske narodnosti in jezika postavi, ne le vlada r nič de vi je, tem več tndi uradništvo, to je njeni organi in če bi to res ¡lilo bi zares uredništvo pred vsemi očmi moralo hiti osramočeno. Že s tim stavkom sem dovol j dokazal, da je v tem sostavku dejanje pregreška, ktero določuje iiOO kaz. zak. (Dalje prihodnjič,' Gospodarske stvari. fiiu!i|i»{larNka dela meseca maja, V hiši in v dvoru. Zrnje se mora petoetati in dobro prevetriti, s v is i i ; senišča ) zesnažiti, za kosi tov in žetvo se morajo potrebne stvari pripraviti, Laneno in konopljeno seme se more za «ejatev i z čisti ti; na zavarovanje proti to ¿i ae ne sme pozabiti, v hlevih. Kravam, ktere šo dojijo, se mora d.ivati zelena k laja. mlada živina mora vendar dobivati samo suho klajo; pri lepem vremenu se začnejo že ovce striči iu volna prati. Na polju iu senokofiah. Ječmen se mora sejati, repa in krompir posaditi, sladko korenje in ogršica o ko pati; tnršiea (koruza), proso se naj seje, tudi h ajdo že v nekojib krajih ta mesec sejejo, zimska žita se ne smejo več pleii, prevelika pšenica se lahko podkosi. Na senokoše sc mora marljivo voda napeljava ti, senokoše, ktero se trikrat kosijo, se proti zadnjemu t. m. faliko kosijo- V v r t i h in sadovnjakih. Gosenice in hrošči se morajo marljivo pobirati in po končava ti, pri žlahtnih drevesih, se vezi I a (povresla) naj malo napustijo in nepotrebne veje odrežejo; ua vrtu se mora zet en j ad okapnti, op let i in čo je eufino vreme zalivata, šalu ta, poletna redkev, fajžol in kra-stavci (murke) sc morajo posejali; kapusove, kolorabine in kolo ve sadike (pflauOe) s« morajo sadili, cvetno zelje posejali. V vinogradih in hmeln i k i h. Iz počcika tega meseca morajo vinogradi okopani biti, mladike, na kterib se ne kaže grozdje, se lahko odtrgajo; cepljenje in okuliranje še se lahko nadaljnje. Hmelove mladiko se morajo marljivo h kolju napeljavati in privezati, hmel poguojtti In okopati. Pri ribnikih. Paziti se mora, da voda ne predere ribnik o vih jezov. Pri ulnjaktt. Paziti se mora na rojenje, ktero se že ta mesec začne. Log iu lov. Sla rovi na se mora izkopati, hrastova skorja lusili, drevje se ne sme več sekati. Mlade lesice sc morajo lovili in streljati ravno tako tudi velike ptice ropariee. Kak» luif s t e i m njo rozffe. Dobil Bem letos od več strani, iz Gradca (cd gos p ud. društva), iz Maribora i. t. d. 2 in :i letne vkoreninjone trse za sajenje, pa imeli so večidel prav slabo koroniniee, med tem ko so trsi iz rožjenišnic tukajSne okolice skoz močno vkorcni njeni bili. Zutorej se n» ne zdi odveč, povedati, kako mi ravnamo pri cimanju rofceg. Pri obrezovanju se vzamejo samo lepe, zdrave rozge žlahnib plemen, izmed kterih so lukaj naj naiedniši malLiik fSipouj. španiger (žlahtni na J, er-javina, prava črnina (vranek) iu mušiea. Rozge se na dolgost ti—20 palcev po režejo na debelem koncu tik oka, ua tenkem 1'/„ palec nad okom iu po ¿50 v en Šopek zvežejo. Potem sc v zemljo zakopane shrannjejo. STedi meseca aprila jih de nemo v cimuico (Keimpnhe). Ta je štirioglnta, biizo dva črevlja globoka, in se izkopa nn takem kraju, "hi se da iz nje voda izpeljati po žlebu, kteri se pa z mabovjem in kamenjem založi, da ni prepiha v jamo, Dno jame se pokrije z mabovjem, kakor tudi stene. Šopki rozeg, kteri so dvakrat, proti zgornjemu in spodnjemu koucn, z brezovo ali vrbovo šibieo trdno prevezani, se zdaj vzamejo iz zemlje iti sc naravnost pa obrneni postavijo v jamo, tako da so spodaj tenki, zgoraj debelejši konci. Poprej pa se vsak Šopek s pripravljeno deski» nekrati vdari prj debelih koncih, tako d.t so vsi v eni planjavi. Na to se mora posebno paziti, ker rozge, ktere so meti drugimi skrite, se ne cimijo, Pri tenkih koncih pa na to ni treha gledati. Vsi šopki sc tudi mert seboj z mabovjem zatlačijo in se kolikor mogočo stisnejo, da nikjer ni praznega prostora. Tudi se mora paziti, da so debeli konci vseh Šopkov v eni planjavi. Pokrijejo sc potem 2 prstu visoko z pomočenim mabovjem, iu čez to še 2 prsta visoko z rahlo prstjo tu se tako v miru puste, dokler ne začnejo uimiti, kar se v 4— S tednih zgodi- Večkrat se mura pogledati, ali je ninhevje še mokrotim, če ne bi sc moralo jmlivati, ali je dosti prsti nad njim, posebno pa, ali že cimijo, da so ne zamudi pravi čas, jih dati v že privravljeno trsnico (Kubensehnlc), ali pa ž njimi zasaditi novi vinograd. Kakor se ua debelih koncih pokažejo beli popki, kot leča veliki, Čas je, tla se rozge vzamejo iz jame. Oe koreninic« in oka praveč odženejo, se odljamajn pri sajenj o, iu ro/ga se posuši nI i vsaj slabe j a ostane in trs za ono leto zaostaja, Ko bi trsnicaah nuvi vinograd šo nc bil pripravljen, Tozge pa že začele ciraiti, bi se mora i e še za 1 ah 2 palca •/, prstjo pokrivati, da se cimanju zadržuje. Na ta način sem lansko spomlad cimati dal 1:1,000 rozeg in so zdaj v rožjenišuki prav čvrsto v k uren i njeni enoletni trsi. Letos pn, ko ie les posebno zdrav in lep bil, imam v treh cimuih jamah biizo ¿0.000 rozeg, tako da o svojem času lehko postrežem vinorcjcem z močnimi, vkoren¡njenimi trsi samo ¿lahnih plemen. !z slovenske Bistrite. Dr. J. Vo&njak. (¿ONpoitiiijaiit nekaj, Za nasnjanje su naj vsa mu jo rsikdor nuj u ar. n jajca, — ¡meniti gojitelji živadi so opazili, da mlada živ»d, ktera se i/ jajce izvali, vaze dve tretiui celega jajca. Pri različnih vrstah živadi, imajo tudi jajca različno težo. Gosinja jajca važejo nekdaj S nekdaj IG lotov. Občno važe 10 kokoš-nih jajee biizo j eden Imit, posamezno kokoš ino jajce pa važe po 2 nekdaj po četiri in tudi po 4'/a lotov. Take razlike se tudi nahajajo pri drugih iivadakih jajcih. Po tem, kar je rečeno, morejo gošiči vagati šest ali deset lotov; ptšikc 2 ali 3, purice 3 ali 4 lotov. Ondi, kder se živadi do velikih gojijo, čini to veliko razliko ali se namreč nasadijo lahša ali težejša jajca. G. L. fio^liodarNkn učilnica za ženske. Dr. J. Ne 11 man je predložil centralnemu odboru Beč-kega gospodarskega društva, da se naj napravi g o s p o-darska učilnica za odraščeno ženske; odbor jc ta predlog z veseljem prijel in so bode posvetoval o pomočkih, po kteiib bi se ta učilnica ko naj hitreje osnovala. —• Vso, kar je potrebno, da se dobro oskrbijo hlevi, dvor, kubiujo in ravna iu poboljša polje in vrt, In kar zamorejci pri tem ženske oči in roke; zatoraj o bdelo vanje zelenja, reja dreves, o d rej a ž i v i n e i n p c nt t n i u e, sv i lu i h črv ¡če v, 11 u čela rs tvo, ravnanj e z mlekom i. t. d. vse to se bodo ženske v tem učiliščti učile. Res prav srečna misel, ktera dobro izpeljana, mora počasti dol ti gospodarstvu na zlo veliki korist. Upamo pa tudi, da ta učilnica ne bo jedi na v cesarstvu, lomoč da se bodo jcduuke napravile v vseh deželah. -- S a voili k narodnemu gospodarstvu. I)el III. (Dalje.) 2G. A za kakšno dobro m nam vojne? Tc so potrebna sila in nadloga, ktero strast in beanost človeška zahteva. Vojne biti bi morale le za hrambo; vsaki človek hoče .svoje stvari varne imeti, da pa bode cela domovina in država varna, braniti jo imajo vsi državljani, ki so zato sposobni, vojaki bi tedaj bili, kedar je treba hrambe, v miru pa bi koristno gospodarili; stalne vojne požirajo v miru brez vse koristi pridelke marljivih državljanov, ip v času hrambe iu vojske se pogosto neveljavne pokažajejo. Na kratko: zgodovina in doba sedajna nam ]>rič:t, da velike stalne vojne so nekako proklestvo narodom iu državam, naj voča kuga dobremu narodnemu gospodarstvu, igrača vladarjev ju v cd ni pomoček za uasilovanje, tlačeuje ljustev, zapreka pravi svobodi. 21. Kakor so veliko stalne vojne, tako so velike armade opravnikov, uradnikov ali činovnikov silno zlo narodnemu gospodarstvu: kder je opravnistvo (funetionariime, Bcamten-thum) kot, celo poseben stan ali kasta, in se kot tako za se po svoji volji razvija ia vse nadvlada, postane naj gnju-snija nadloga družbi človeški. Kakor vsak pojedini človek naj boljše svoje zadeve pozna in si jih opravlja, tnko jih tudi vsaka posebna občina, pokrajina, dežela ali narod; dati ali pustiti jc tedaj treba vsakemu svojo upravo, občinam, deželam narodom dotično samo upravo, samovlado „seirgovcrumcnt" atitonomijo: s ti m mine vsa krivična opravniškn vlada (fouctionarisme, bureaucratie) vlada sc narod sam kakor mu naj prijetnejše in naj priptavuejše; ne gleda več vlade kot črno pošast, k t ga grabi in tlači, temoč knt priiatlico iu potrebno mn Soprogo. Velike stalne vojne in grmada «pravniška ste dve siloviti mori, ki narodno gospodarstvo in srečo davite: treba je narodne samo obrambe iu samovlade, da sc ona krivica odstrani; narodi pa se morajo zato pripravljati, da bodo sposobui sntni se braniti in vladati. 28. Končaj e prvi del navodov k narodnemu gospodarstvu, ki o izdelovanju ali produkciji govori, vidimo: da nič kar koli ua svetu ima kakšno veljavo se brez dela pripraviti ne more. Zato za vse, kar želimo pošteno si pridobiti, moramo se truditi in si pridelati; velika napaka .so tedaj loterije in vse lakšne naprave, ki ljudstvo slepijo tn mu obečujejo si l-rez dela bogastvo iti premoženje dobiti. Le čudno je, da se v Avstriji še nikako ne misli odpraviti loterij in takšnih sleparskih, pegnbljivih naprav: po teh se veliki del ljudstva silno jtaci in dcmoralisira, tako da I o ne misli, kako bi po marljivosti, trudu in resnem delovanju se vpremožiti moglo, temoč le o premoženju sanja, ktero bi inu sreča do ne sla-, takšnim ljudem je tcilaj delo sitno, delajo nevoljni in fe mnogi del tega kar si pridelajo, za prazne sanje zamečejo. Za t" prvi covršeni tečaj podeča upiaatdj »ledeča vprašanja: K »j se ravna, pri a« s glede kmetijstva, obrlnijttva tu trgov Hva te r drtfžtnnčkih lev /troti dozdaj omenjenim pravilom narodnega gttspodtmtuti in k t o-i bi bdi po mu rk t prati tf: ii i nap/linam 'i Za naj boljši razpramn odgooar ponuja pisatelj 2 pruska tolarja,' ker pa je,mu umnemu spisi poslati, lahko nt morejo, prosi sla ono vrcdniitvo poskrbet i, da te j/regledajo in naj boljše potem tudi d Slov. (roupodurjtt natisne ter drvgo z shdmn pohvalo ornimi. (Konec dela tretjega.) lliirodiio urileij^lio ilftištvo v laboilNlii vla- dilLovini. Kakor v Beljak ti na Koroškem, smo se tudi mi labodski učitelji zbrali H. aprila v Celju in sicer v čitalnični dvorani ter se posvetovali: kako ustanoviti narodno učiteljsko društvo v labodski vhidikovini. Namen društva je: a. posvetovanje o šolskih in učiteljskih zadevah; h. vajo in produkcije v petju in godbi; c. ustanovitev matice, ii koje obresti se bodo podpirale učiteljsko vdove in sirote. Udi sc dele v delavne iu podporne. Delavni udi morajo le učitelji biti. Pristopniua znaša na leto: o. za ude pri petju in godbi 2 gld. b. „ „ samo pri ^etjn 0 „ c. „ „ ki niso pri petju iu godbi D gld. d. podporne ude 3 gld. Kak» iiiij s t e i m njo rozffe. Dobil Hem letos od več strani, iz Gradca (cd gospod, društva), iz Maribora i. t. d. 2 in :i letne vkoreninjcne trse za sajenje, pa mieti so večidel prav slabo koroninice, med tem ko so trsi iz rožjenišnic fukajSne okolice skoz nmSno vkorcni njeni bili. Zatorej se mi ne zdi odveč, povedati, kako tni ravnamo pri cimanju rofceg. Pri obrezovanju se vzamejo samo lepe, zdrave rozge žlsbnib plemen, izmed kterib so lukaj naj navedniši ujalnik (Si ponj. španiger (zla h tni aa J, er-javiea, prava črnina (vranek) iu mniiiea. Rozge se na dolgost H—20 palcev po rož ej o na debelem koncu tik oka, na tenkem 1' a palec nad okoin iu po ¿50 v en Šopek svežejo. Potem sc v zemljo zakopane shrannjejo. STedi meseca aprila jih de ne mu v eimuico (Keimpnhe). Ta je štirioglata, blizo dva črcvlja globoka, in se izkopa na takem kraju, da se da iz nje voda izpeljati po žlebu, kteri se pa z mabovjem iu kamenjem založi, da ni prepiha v jamo. Dno jame se pokrije z mabovjem, kakor tudi stene. Šopki rozeg, kteri so dvakrat, proti zgornjemu in Spodnjemu koncu, z brezove ali vrbovo šibieo trdno prevezani, se zdaj vzamejo iz zemlje in sc naravnost pa obrneni postavijo v jamo, tako da so spodaj tenki, zgoraj debelejši konci. Poprej pa se vsak Šopek s pripravljeno deski» nekrati vdari prj debelih koncih, tako da so vsi v eni planjavi. Na to se mora posebno pazili, ker rozge, ktere so med drugimi skrite, se ne cimijo, Pri tenkih koncih pa na to ni treba gledati. Vsi Šopki se tu ji med seboj z mabovjem zatlačijo in se kolikor mogočo stisnejo, da nikjer ni praznega, prostora. Tudi se mora paziti, da so debeli konci vseli Šopkov v eni planjavi. Pokrijejo sc potem 2 prstu visoko z pomočenim mah o v jem, iu čez to se 2 prsta visoko z rahlo prstjo in se tnko v miru puste, dokler ne začnejo cimiti, kar se v 4— S tednih zgodi- Večkrat sc mura pogledati, ali je mnhovje se mokrotno, če ne bi se moralo polivati, ali je dosti prsti nad njim, posebno pa, ali že cimijo, da se ne zamudi pravi čas, jih dati v že privravijeno trsnico (Rebensehnlc), ali pa ž njimi zasaditi novi vinograd. Kakor se ua debelih koncih pokažejo beli popki, kot leča veliki, Čas je, tla se rozge vzamejo iz jame. Oe koreninice in oka pTev&č odženejo, sc odi)imajo pri sajenju, in ro/ga se posu&i ali vsaj slabe j a ostane in trs za ono leto zaostaja. Ko bi trsnica ali nuvi vinograd Sonc bil pripravljen, Tozge pa že začele cimiti, bi se mora i e se za 1 ali 2 palca •/, prstjo pokrivati, da se cimanju zadržuje. Na ta način sem lansko spomlad cimali dal 1:1,000 rozeg in so zdaj v rožjcnianid prav čvrsto vkoreui njeni enoletni trsi. Letos pa, ko ie les posebno zdrav in lep bil, imam v treh cimnih jamah blizo ¿O-OOO rozeg, tako da o svojem času lebko postrežem viuorcjcem z močnimi, vkoren¡njenimi trsi samo ¿lahnih plemen. !z slovenske Bistrite. Dr. J. Vo&njak. (¿ONpoitinjiiin nekaj. Za nasnjanje su naj >-Eamtijo vsikdar nuj uerfa jajca, — Imeuiti gojitelji živadi so opazili, da mlada živ a d, ktera se i/ jajce izvali, vaze dve tretiui celega jajca. Pri različnih vrstah živadi, imajo tudi jajca različno težo. Gosinja jajca važejo nekdaj S nekdaj IG lotov. Ohčno važe 10 kokoš-nih jajee blizo jeden iitnt, posamezno kokoSino jajce pa važe po 2 nekdaj po četiri in tudi po 4'/a lotov. Take razlike se tudi nahajajo pri drugih živadakih jajcih. Po tem, kar je rečeno, morejo goSiči vagati šest ali deset lotov; pl&ke 2 ali 3, ptiriec 3 ali 4 lotov. Ondi, kder se živadi do velikih gojijo, čini to veliko razliko ali se namreč nasadijo lahša ali težejaa jajca. G. L. fio»i|io(lar!ikn učilnica za ženske. Dr. J. Ne 11 man je predložil centralnemu odboru Bet-kega gospodarskega društva, da se naj napravi g o s p o-darska učilnica za odraste ne ženske; odbor jc ta predlog z veseljem prijel in so hode posvetoval o pomočkih, po kteri h bi se ta učilnica ko naj hitreje osnovala. —• Vse, kar je potrebno, da se dobro oskrbijo hlevi, dvor, kuhinjo in ravna iu poboljša polje in vrt, iu kar zamorejci pri tem Ženske oči in roke; zatoraj o bdelo vanje zelenja, reja dreves, odreja živine in perutnine, sv i lu i h črv iče v, hučela rs tvo, ravnanj e z mleko m i. t. d. vse to se bodo ženske v tem uči liscu učile. Itea prav srečna misel, ktera dobro izpeljana, mora počasti dol ti gospodarstvu na zlo veliki korist- Upamo pa tndi, da ta učilnica ne bo jcdiiia v tesarstvu, temoč da se bodo jednake napravile v vseh deželah. -- S a voili k n ¡mul n emu gospodarstvu. I)el III. (Dalje.) 2G. A za kakšno dobro m nam vojne? Te so potrebna sila in nadloga, ktero strast in beeuost človeška zahtevo. Vojne biti hi morale le za br&mbo; vsaki človek hoče .svoje stvari varne imeti, da pa bode cela domovina in država varna, braniti jo imajo vsi državi j aui, ki so zato sposobni, vojaki bi tedaj bili, kedar je treba hrambe, v miru pa bi koristno gospodarili; stalne vojne požirajo v miru brez vse kortati pridelke marljivih državljanov, in v času hrambo in vojske se pogosto neveljavne pokažajejo. Na kratko: zgodovina in doba sedajtia nain priča, da velike stalne vojne so nekako prokleetvo narodom iu državam, naj voča kuga dobremu narodnemu gospodarstvu, igrača vladarjev ju vedli i pomoček za nasilovanje, tlaeeuje ljustev, zapreka pravi svobodi. 2". Kakor so veliko stalne vojne, tako so velike armade opravnikov, uradnikov ali činovnikov silno zlo narodnemu gospodarstvu: kder je opravništvo (funetionaiiime, Kiramten-thum) kot celo poseben stan ali kasta, in se kot tako za se po svoji volji razvija ia vse nadvlada, postane naj guju-stoja nadloga dražbi človečki. Kakor vsak pojedini človek naj bojjie svoje zadeve pozna in si jih opravlja, tnko jih tudi vsaka posebna občina, pokrajina, dežela ali narod; dati ali pustiti jc tedaj treha vsakemu svojo upravo, občinam, deželam narodom dotično samo upravo, samovlado „selfgoverumcnt" atitonomijo: s ti m mine vsa krivična opravniška vlada (foueiionarismc, bnreaucratie) vlada se narod sam kakor mu naj prijetnejše in naj priptavuejšc: ne gleda več vlade kot črno pošast, k t ga grabi in tlači, temoč kot priiatlico iu potrebno mu Soprogo. Velike stalne vojne in grmada «pravniška ste dve siloviti mori, ki narodno gospodarstvo in srečo davite: treba je narodne samo obrambe in samovlade, da sc ona krivica odstrani; narodi pa se morajo zalo pripravljati, da bodo sposobni snroi ae braniti in vladati. 28, Končaj e prvi del narodov k narodnemu gospodarstvu, ki o izdelovanju ali produkciji govori, vidimo: da nič kar koli ua svetu ima kakšno veljavo se brez dela pripraviti no more. Zato za vse, kar želimo pošteno si pridobiti, moramo se truditi in si pridelali: velika napaka so tedaj loterije in vae lakšne naprave, ki ljudstvo slepijo in mu obečnjejo si l-rcz dela bogastvo in premoženje dobiti. Le čudno je, da se v Avstriji še nikako ne misli odpravili loterij in taksnih sleparskih, poguhljivih naprav: po teh se veliki del ljudstva silno pnei in dcmoralisira, tako da to ne misli, kako hi po marljivosti, trudu in resnem delovanju se vpremožiti moglo, temoč le o premoženju sanja, ktero bi inu sreča do ne sla-, takšnim ljudem je tcilaj delo sitno, delajo nevoljni iu še mnogi del tega kar si pridelajo, za prazne sanje zamečejo. Za t'i -prvi. dovršeni ter a j podaja upiaatdj »ledeča vprašanja: Kuj »e ravna, pri glede kmetijstva, obrlnijttva tn trgomtva ter drtfžlnnčkih stidev /troti dozdai omctijtnim ■¡¡rari! oni narodnega gosjiudarutva in kteri bi bdi po mu rk i prati tf: ii i nap/ilnam 'i Za naj boljši raz pravni odgooor ponuja pisatelj 2 pruska tolarja / ker pa je,mu samemu spini poslati, lahko nt morejo, prosi slavno vrcdniitvo poskrbeti, da te pire g tedaj o in naj boljše poU-m tudi it S far. Gospodarja natisne ter drugo z shdmo pohvalo »nitmi. (Konec dela tretjega.) Navodilo urilcij^lio društvo v laboilNlii vla- dilioiini. Knkor v Bcljakti na Koroškem, emo se tudi mi labodski učitelji zbrali H. aprila v Celju in sicer v čitalnični dvorani ter se posvetovali: kako ustanoviti uaroduo učiteljsko društvo v labooski vladi ko vin i. Namen društva je: a. posvetovanje o šolskih in učiteljskih zadevah; b. vaje in produkcije v petju in godbi; c. ustanovitev matice, iu koje obresti se bodo podpirale učiteljske vdove in airotc. Udi se dele v delavne iu podporne. Delavni udi morajo le učitelji biti. Pristopnina znaša na leto: a. za ude pri petju in godbi 2 gld. b. „ „ samo pri petju 0 „ c. „ „ ki niso pri petju iu godbi D gld. d. podporne ude 3 gld. Plačuje se pri glavni skupščini eno leto naprej. Čisti društveni dohodki vsakega leta se prilagajo po glavni skup&eini k matici, koja se ne sme odjemati. Glavna skupščina vsako loto določi stroške za društvene potrebe in kako sc mora s premoženjem ravnati, da dobro raste. Drnštvo začne vdove in sirote podpirati takrat, kadar toliko premo-4etyaT ima, da ena iz obresti po 60 gld. na leto dohi. Če premislimo, da je bi i z o 300 učiteljev v hibodski vla-dikovini in'ako je tretjina v društvu , dobimo kmalu lepo matico. V začasni odbor so voljeni sledeči gg. učitelji: Irgl Janko, Bučni k France, Koderman Filip, Valetinič Karol, Flis Anton, Kaner .1 sinko, Skoflek Jakob i o sicer vsi iz starega Iz gornje Ložuico pri slov- HNtrld 2fi. aprila. Predragi slovenski kmetje! Preteklo je že nekoliko časa, da niste našli v „Slov. Gospodarju" mojih slabo sostavljeuib vrstic. Opominjam vas dan as spet, prebirajte prav marljivo slovenske bukve, časnike spisane in na svillo dane od slovenskih rodoljubov Slovencem v poduk in napredek v gospodarstvu, da ue bodemo dalje zaostali za našimi sosedi in dolžrli slabe letiue, ujme, velike dače itd. kednr se nam hode slabo godilo: mnogo tega smo sipo nedelavnosti večidel sami krivi. Kmetje! učimo se, na predujmu v kmetovanju, to bo tedaj naše veselje, napredek, lep dobiček in čast za nas pri naših pametnih sosedih, da dobimo tudi pri njih spošto- labodskego. V sledečih dekanijab še nobeden ni pristopil: vanje: če pa ne bomo napredovali bo nam spet V. Vo'dnik V .Mariboru, Jerenini,*) šent Jurju na Sčavnict, pri Velikinc- pel; — „Lenega čaka strgan rokav, — Palca beruška, pra- deljj, na Ptuju, v Rogatcu, Vuzeniei, Marnhergu in Iločah. zen bokal." — ali, kakor je že častit vreduik „Novir g. dr. Tudi mi smo določili dva občna zbora in sicer po veliki J. BI ei weis s v neki pratiki za voöenjc novega leta napil> Al +-J-« I.' rt JS • Fi«' I rini KI>A/IA «ni J ,< F 1 .,_ w —. J! . _ I J! . _ _ noči in v mesecu oktobru. Pisatelj teh vrstic svetuje začas nemn odboru tukaj očituo: a. da jcoktoberska skupščina vsako leto v glavnem mestu Mariboru in sicer drugi dan po učiteljskih skusujab, kajti takrat veliko učiteljev v Maribor zahaja; b. da začasni odbor prosi prevzvišeno škoftjsfvo, da razpiše učiteljske skušujc vsako leto 2 meseca pred glavno skupščino ; c. da začasni odbor prosi slavno predsedništvo narodne čitalnice, v M ari boru, da nam za glavni zbor prepusti čitalnično dvorano, **) ter nas naj zvečer z kako veselo igro razveseli, d. da začasni odbor prosi slavno vredništvo „Slov. Gospodarja", da postane „Slov. Gospodar'* tndi učiteljski organ za labodsko vlad i kovino, v kojem bi se vso šolske stvari prcrešetavale. ***} To začasnemu odborn v pretres. Pri sv. Jakobu v slov. Goricah 24. aprila 18tW. Franjo Čeh, Slruiski učitelj. Dopisi. I r. Or*nu>.a 4. maja. l)n hote videli, kako se pri nas 3"J izvršuje, pošljem vam poziv (nu vabilo) našega gos poda aktuarja, ktero se od besede do besede tako le glasi: P o a i v (porabilo). Veit o. ¿gne& ltjidüj* AiLSí.ügler i?, občine leostiakc) Prurdav» hištii broj («tovilkij — ae povabi, dne H. Aprila ISfití ob S na c. kr. tutareki (okrajni) iired prili, in se pri CK'ferligt ogianiti. C. kr. kitarski (okrajni) tired u Fudnn [to je: Friadauj dos 24 it iillS. Delpini. Včeraj smo bili na pomladanski zabavi pri Velikinedelji v kremi gosp. Petka. Prav izvrstno 31110 se imeli, posebno se je odlikoval mladi gosp. Davorin Petek s s vojn sestrično na odru. Zabavljala in zanimala sta celo mnogubrojno društvo kaj dobro in želeli bi, da bi sc take veselice mnogokrat po-navjale in po vsej Sloveniji širile. Središče vse zabave so bili pa pevci Ljutomerske čitalnice, kteri so so na 3 vozili z velikansko narodno zastavo pripeljali, Občudovali smo vsi jih ovo natančnost in sigurnost, — se ve, vsa zasluga gre v tej zadevi izvrstnemu p evo v od ju gosp. Baueru. Med drugimi gosti smo opazili tudi našega neprecenljivega poslanca gosp. Hermana, A ti t. Tomfiioa, vredni k a „Slov. Naroda", dr. A. Klemenčiča, dr. V. Zamika, ki so vsi navdušeno zbrani množici govorili, naj se izdrami enkrat iz svojega spanja in naj se zaveda svojega slovenskega imena, Reči pa moramo, da je Vat ros lav Mohorič, kmet in župan iz Podgradja pri Ljuto meni vse govornike prekosil. Nismo se mogli p reč ud i ti, odkod ta mož svojo zgovornost, uevstraSljivost in izobraženost jemlje. Reči mu mora¡no tu brez vsega prilizovanju, da hi bil on na diko vgukemu slov. deželnemu zboru kot poslanec. Namer-jamo tudi mi Ormužanci 5c ta mesec napraviti narodno zabavo da hi tudi enkrat malo toliko v na rodu cm smislu apa no naše mesto i zbudili. Hvala, še enkrat p re srčna hvala Staremu in mlademu Da v. Petktt, da sla nam tako izvrstno zabavo priskrbela. *) Pristopih Bta: Pisntotj in gospod Urban ! težjo k. od unib pa iii niti duh«, niti ¿¡ubn, če raimo je pisatelj pravih od fnrú do faro poslal. pisatelj. *•) prepričam smo, da bo i-ituluil-ui odbor to rud !• toril. Vrod. Mi pa bomo pa mogočnosti in z vpeljem druítvo podpirali ia ie L» i z [In tui itcvil o g, učiteljev na n»s Ost naročilo, kiii pa pe-šek posejanih. To nas ArtiČke farm an e jako veseli, da se gospod učitelj tako rad s kmetovalstvom peča, ker je vse to z lastno roko samo z šolarji dovršil: dec a naša pa je že vsa vneta za sadje rej o in tudi posestniki posnemajo to vrstno in redno z as a j arij o dreves, Nadjati sc je, da iz ras te iz tega fiadjorejnega počelja šolskega veliko blogra za občino našo. — Naš č. g. učitelj F. B. je pa tudi v drugih držav. Ijanskih predmetih izbrisana glava, Samouk sncuanll se je s hrvaškim, srbskim, češkim in ruskim jezikom ter čila .,Narodne novine", „pučkega prijatlja" Slavjansko zarjo i. t d. Občima naši mu je izročila ravnateljstvo žapanijskega urada. Pred nekoliko časa je bila volitev cerkvenega in šolskega konknretieialncga odbora, kterima jo imenovani g. učitelj za načelnika (Obmann) Izbran, Med tem ko drngde po spačenih zmoteni srenj utrni hrczznačajue rogovi leže za take odbore volijo so pri nas sami pošteni možje izbrani.— Še eno veselo moram omeniti. Kakor imenik lanskega koledarčka družbe sv. Mohorja kaže, sta v Ar tičali, samo d v a uda bila, letos je č. g. učitelj nabral od šolarjev za pet jztisov, dalje so na njegovo povabilo ¡»ristopili župan, 2 svetovalen -i odborniki iu kakih 10 drugih posestnikov, tako da je število vendar na 24 dorastlo, gotovo lep kotak, ki nam obetuje lepega ploda in rasli. Mislimo da bodemo A rtiča ni tudi svojo šol» skoraj defiai-tivno postavili iu se ne bomo od Sromljanov in ¡idolaneev dali porcbati, kteri že imajo vstanovljenc šole. Z Bogom! Plačuje se pri glavni skupščini eno leto naprej. Čisti drnštveni dohodki vsakega leta se prilagajo po glavni skupščini k matici, koja se ne sme odjemati. Glavna skupščina vsako leto določi stroške za društvene potrebe in kako sc mora s premoženjem ravnati, da dobro raste- Društvo zaene vdove in sirote podpirati takrat, kadar toliko premožen»,. ima, da ena iz obresti po 60 gld. na teto dohi. Če premislimo, da je blizo 300 učiteljev v labodski vla-dikovini in'ako je tretjina v društvu , dobimo kmalu lepo matieo. V začasni odbor so voljeni sledeči gg. učitelji: Irgl Janko, Bučni k France, Kodermnn Filip, Valetinie Karol, Flis Anton, Kauer Janko, Skoflek Jakob in sicer vsi iz starega Iz gornje Ložuico pri slov- lllitrlcl 2fi. aprila. Predragi slovenski kmetje! Preteklo je že nekoliko časa, da niste našit v „Slov. Gospodarju" mojih slabo sostavijenib vrstic- Opominjam vas dan as spet, prebirajte prav marljivo slovenske bukve, časnike spisane in na svitlo dane od slovenskih rodoljubov Slovencem v poduk in uapredek v gospodarstvu, da ne bodemo dalje zaostali za našimi sosedi in dolžili slabe letine, ujme, velike dače itd. kednr se nam bode slabo godilo: mnogo tega smo sipo nedelavnosti večidel sami krivi. Kmetje! učimo se, na predujmu v kmetovanju, to ho tedaj naše veselje, napredek, lep dobiček in čast za nas pri naših pametnih sosedih, da dobimo tudi pri njih spošto- labodskego. V sledečih dekanijah še nobeden ni pristopil: vanje: če pa ne bomo napredovali bo nam spet V. Vo'dnik V Mariboru, Jerenini,*) šent Jurju na Stavnici, pri Velikinc* pel; — „Lenega čaka strgan rokav, — Palca beruškil, pra- deljj, na Ptuju, v Rogatcu, Vuzenici, Marnhergu in Iločah. zen bokal." — ali, kakor je že častit vrednik „Novic g. dr. Tudi mi smo določili dva občna zbora in sicer po veliki J. BI ci weis« v neki pratiki za vošenjc novega leta napil> Al +-J-« I.' JrUT| • F*«' I rini KHA.'tA «ni J ,< F ! .,_ w —. J! . _ I J! . _ . noči in v mesecu oktobru. Pisatelj teh vrstic svetuje začas nemu odboru tukaj očitno: a. da jcoktoberska skupščina vsako loto v glavnem mcatu Mariboru in sicer drugi dan po učiteljskih skušnjah, kajti takrat veliko učiteljev v Maribor zahaja; b, tla začasni odbor prosi prevzvišeno škotijsfvo, da razpiše učiteljske skušnje vsako leto 2 meseca pred glavno skupščino ; c, da začasni odbor prosi slavno predgedništvo mi rodne čitalnice, v M ari boru, da nam za glavni zbor prepusti čitalnično dvorano, **) ter nas naj zvečer z kako veselo igro razveseli, d. da začasni odbor prosi slavno vredništvo „Slov. Gospodarja", da postane „Slov. Gospodar'* tndi učiteljski organ za labodsko vlad i kovino, v kojem hi se vso šolske stvari prorešetavale. ***} To začasnemu odhorn v pretres. Pri sv. Jakobu v slov. Goricah 24. aprila 18tW. Franjo Čeh, Slrmski učitelj. Dopisi. I r. Or*nu>.a 4. maja. Dn hote videli, kako se pri nas PJ izvršuje, pošljem vam poziv (povabilo) našega gos poda aktuarja, ktci'0 se od besede do besede tako le glasi: P o i i v {¡ju v ubil o). Veit a. ¿gno& ltjitlag AiLSí.üpler i?, občine leostidkc) Prurdav» bištii broj («tovilkij — ae povabi, 1,116 Aprilu las« ob S na c. kr. kutareki (okrajni) urad (irili, m se pri CK'ferligt ogla ni ti. C. kr. kitarski (okrajni) tircd u Fndnn [to je: Friadauj dos 24 il ÍÍ08. Delpini. Včeraj smo bili na pomladanski zabavi pri Vefikinedclji v kremi gosp. Petka. Prav izvrstno smo se imeli, posebno se je odlikoval mladi gosp. Davorin Petek s s vojn sestrično na odru, Zabavljala iu /anímala sta celo mnogubrojno društvo kaj dobro in želeli bi, da bi se tako veselice mnogokrat po-navjale in po vsej Sloveniji širile. Središče vse zabave so bili pa pevci Ljutomerske čitalnice, kteri so so na 3 vozili z velikansko narodno zastavo pripeljali, Občudovali smo vsi ji h ovo natančnost in sigurnost, — se ve, vsa zasluga gre v tej zadevi izvrstnemu pevovodjn gosp, Baueru. Med drugimi gosti smo opazili tudi našega neprecenljivega poslanca gosp. Hermana, A nt. Tomfiioa, vredni k a „Slov. Naroda", dr. A. Klemeučiča, dr. V. Zamika, ki so vsi navdušeno zbrani množici govorili, naj se izdrami en k ra I iz svojega spanja in naj se zaveda svojega slovenskega imena, Reci pa moramo, da je Vat ros lav Mohorič, kmet iu župan iz Podgradja pri Ljuto meni vse govornike prekosil. Nismo se mogli p reč ud i ti, odkod ta mož svojo zgovornost, nevstrašljivostin izobraženost jemlje. Reči mu mora ¡n o tu brez vsega prilizovali j a, da bi bil on na diko vgukemu slov. deželnemu zboru kot poslanec. Namer-jamo tudi mí Ormuíanei 5c ta mesec napraviti narodno zabavo da bi tudi enkrat malo toliko v narodnem smislu z apa no naše mesto i zbudili. Hvala, še enkrat p re srčna hvala Staremu iu mlademu Da v. Petktt, da sla nam tako izvrstno zabavo priskrbela. *) Pristopiln Bta: Pisatelj io gospod Urban Horjak, od unib pa i,i nili dubn, niti ¿¡uhn, če ravno jo pisatelj 1 "'avila od fnrú do far« poslal. pisatelj. *•) Frepričaai. smo, da bo čitalnični odbor to rud !■ toril. Vrod. Mi pa bomo pa mogočnosti in z relimo druítro podpiruli ia bo i z [In tu o it evito g, učiteljev na tui Ost naročilo, amo tudi pripravljeni jiro kíkc pohjiki dati. Vre dni» t vo, sal, rekoč: „Pridni srečo naj ima, — Lenini sreča nič ue zda." — Tudi naš časnik ima za spodbudo slov, kmetom na vsakem listu uapisano: „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." To raj, dragi kmetje, naprej v umnem gospodarstvu in sreča in blagoslov bo gotovo naš. Prehirajmo marljivo časnike saj nahajamo vsak mesec v „Slov. Gospodarju" popolno vodilu v poduk pri našem gospodarstvu in skoraj v vsakem listu nekoliko novih znajdeb in skušenj za napredek. L. S t c p t š u i k , kmet in mlinar. Iz .trtic. J, K. (Srenj, svetovalec in šolski odbornik.,! Naj šo ho meni devoljeno nekoliko vrstic v dragem nam ..Slovenskem Gospodarju" napolniti. Mila spomlad odkleaola je svoje pihleje in vso rado posluje na kmetih in obdeluje mater zemljo, da hi, Bog blagoslovivši nam delo, spet za naše toliko vrstne potrebe pripomočkov zadobili. Malo se pečamo s politiko ker vse skozi smo domačini in malo elo malo pridemo v dotiko z iuostranci ; rajSi toraj vrtamo iu rijemo po zemlji, včasih kake občinske poalc izvzemši. Lepo je videli marljivega kmeta, ki si vse redno iu vrstno pri svojem posestvu pospravi; pa bolj veselo je videti Se, in za kmeta spodbudljivo in častno, če vidi, da mara tudi gospod za kmetova Is Ivo. Kupili so A rt i Jani ze pred več leti lepi kos zemlje pri cerkvi in postavili lepo šolo, pa ostala je ta zemlja doz-daj [mata in Ufekullivirana. Nijeden dosedajnth učiteljev ni blagohoiel kaj storiti za prihodnost. Ko bi h: vsak na tem lepem prostoru bil postavil kakih 6—ti drcvesec, bilo bi zdaj že kaj koristi, a uekteri človek ne misli na drago kot na sebe. Imamo blizo že eno leto zdaj res izvrstnega učitelja, kako v šoli tako tndi v cerkvi in javnem življenju. Obče spoštovani in ljubljeni g. F. B., kakor je sploh znano je iz-i/.vraten pedagog in organist, da že slovi; pa tudi kar nam je bolj novo, vrli sadjerejec. Blizo kakih 100 dreves ho [o spomlad na šolski zemlji posajenih in požlahlujenib; še eeio iz Šoštanja od slavnega sadjerejca č. g. izgl. učitelja P. M. je več drevesec prišlo. Na drevesni šoli ho kakih 30J divjakov posajenih nekaj pozlahtnjenih, kakih ltiO> pa pe-šek posejanih. To nas ArtiČke farm an e jako veseli, da se gospod učitelj tako rad s kmetovalstvom peča, ker je vse to i lastno roko samo z šolarji dovršil: dec a naša pa je že vsa vneta za sadje rej o iu tudi posestniki posnemajo to vrstno in redno zasajanj o dreves. Nadjati se je, da iz ras te iz tega sadjerejnega početja šolskega veliko blogra za občino našo. — Naš č. g, učitelj F. B. je pa tudi v drugih držav. Ijnnskih predmetih izbrisana glava. Samouk ancuaull se je s hrvaškim, srbskim, češkim in ruskim jezikom ter čila .,Narodne novine", „pučkega prijatlja" Slavjansko zarjo i. t d. Občina naša mu je izročila ravnateljstvo žnpanijskega urada. Pred nekoliko časa je bila volitev cerkvenega in šolskega konknreneiajncgn odbora, kterima jo imenovani g. učitelj zn načelnika (Obtnauu) izbran. Med tem ko drugde po spačenih zmoteni srenj čani brez značaj ne rogovi leže za take odbore volijo so pri nas sami pošteni možje izbrani.— Še eno veselo moram omeniti. Kakor imenik lanskega k'de* darčkft družbe sv. Mohorja kaže, sta v Artičah, samo d ^ a uda bila, letos je č. g. u&itelj nabral od šolarjev za pet jztisov, daije so na njegovo povabilo ¡»rislopili župan, 2 svetovalen -I odborniki iu kakih 10 drugih posestnikov, tako da je število vendar na dorastlo, gotovo icp kotak, ki nam obetuje lepega ploda in rasli. Mislimo da bodemo A rtiča ni tudi svojo šol» skoraj ti e Sni-tivno postavili in se ne houio od Sromljanov in Zdolaueev dali porcbati, kteri že imajo vstanovljenc šole. 'A Bogom! Odbor za pretres postare o svobodnem odvetništvo je osnovo spet nekoliko premcnil. Odboru je malo do tega, da se dovrši postava še v tekoči seji. V gosposki s boru t ei se posvetu vanj:i ne vdeležujejo niti cerkveni glavarji niti konservativna stranka. Vojno v p ra fian je sc je rešilo v ogerskem smislu. Be tis t in Tnaffe »ta glasovala za ogersko načelo, pa ne »a ono državnega m i ni ste rs t va, V doržavnem zboru se še zmirom heseduje o česki sever no-zapad ni železnici. Volil sc je tudi odbor v pretres postavne osnove glede preoaredbe Kupeijskib in obrtniških zbornic. Hc i vaški re g ni kotam i depulaeiji so Ogri dovolili, da sme pri skupnih razgorelih govoriti brvaški. De-putacija mora vse svoje predloge pisane z madžarsko prestavo predložiti. Pri prvem shodu že je povedal Deak, da Ogetskft nikakor ne bolle izpustila Boke iz rok Prusko razoroženje, itero je tOtiko hrupa napravilo, obstoji samo v iem, da pajde 9000 vojakov nekoliko časa na odpust (Urlanb). Iz B e 1 gr a d a se piše; Odvladine strani ho zagotavlja, da se Turčija pripravlja od 2 strani napasti Srbijo, Srbski narod ju svojo hrabrost že mnogokrat Evropi dokaza!, Toraj je tudi z d ¡4 j srčen j jegovih 50:000 vojakov več šteje kakor 100.000 turških, ki ne vejo, čemur svojo kri prelivajo. Povazumljenje Beustovo z Srbijo, ni bilo samo ¿mišljeno. Kaj se pa tufli Iteust snrijaznuje a srbskimi ministri, srbski narod note o njem celo nič vedeti- Tudi knez je začel o razločkih takega prijateljstva premišljevati. Svetuje se mu nuj se zoebi svojih dosedajnih svetovalcev. I i.Bi mase piše, da je Napoleon vladi svetoval naj ol orozi Vse rimske trdnjave in če ho jej pmunnjkalo vojnih stvari, naj si jih dopolni s 80 francoskimi" topi v Čivita-Vekiji. Francoska in italijanska diplomacija ste si sploh nekoliko navskriž. Iz Francoske Še prihajajo zmirom glasi, da še se tamo neprestano mnogo za vojsko pripravljajo, čeravno državni minister Ho u b er o miru govori. Tako jo celo gotovo, da so se mejne trdnjave z obilnim živežem in vojnimi pripravami popolnoma oskrbele, in da se jc muogo dvakrat pečenega kruha za vojne ladje pripravilo. Tudi je vzeto iz Algi rije več polkov, ki grejo v tabor pri C hal o n s-n. V Angliji se od velike noči sem zopet širi vojni strah. Naj se francoski viadini lititi temu strahu še tako posmehu-jejo, strah se vendar ne umekne in se posetmo kaže pri kuizih, V .Španski jc umrl predsednik španskega mi nislerstva, maršal Narvaec, jegov naslednik je Bravo, ki je razglasil, da hoče gospodariti po J zgledu svojega prednika. Tudi general P rim se spet v Španski po gosto imenuje znnu po ve čil) pu ritih. Iz Črno vice so došli zlo nemirni glasi: pravise nntu-reč, da sc pri pravi ajo na bezarabski strani roko Era ta popolne priprave za umeščenje 40.000 konjenikov. Turška se pripravlja strašno ua vse strani na vojsko, posebno pa tia srbski moji. K and i joti se s Turki spet hudo tepejo. Turki ne morejo nič opravili in so sc na Kandiji že celo naveličali, ter želijo, da hi jih domu poslali. V A bi sini ji je vojna končana. Angleži so zmagali kralja Teodorja, ki jo tudi življenje zgubil. Novičar, Veliko hrupa je ¿e dolgo delala v Beču očitna tožbena obravnav» z Madžarko Julijo pl. B b e r g e u i-jo, ktera j e po dogovoru s svojim ljubljencem grof. Gustav C bori n-s k i m, sinom dunajskega e, k, deželnega glavarja, I a vdata f;rofovo ženo iz tega namena, da hi so bila po tem vzela! Jržavni pravilnik je predlagal, naj se hudodelnica obesi; sodnija pa jo je obsodila za 20. let v težko ječo inzaigobo vseh časlt, Grofa Chorinskega imajo v Monakovem zaprtega, kjer ga čaka ennka sodba. Že veliko let ni prišlo pri nobenem hudodelcu tnkih nesramnih in hudobnih djauj na dan. kakor sta jih činila ta dva. V Ljutomeru je S7. aprila bila glavna aya okrajnega zastopništva, pri kleri je med ostalimi došlo tudi na dnevni red prasanjo zastran novih dač. Po predlogu g, dr. A, Kle- meučiča se je z veliko večino glasov sklenolo, da se naj na državni zhor vloži protest s o p e r davek na premoženje in soper vsako povišanje zcni Ij iš č n ega davka. Za ta predlog so vendar glasovati samo narodni zborniki, tvuu dr, J. Farkaša! — Predlog je bil prijet. V Lovanji je uoirl meseca svečana bogat olar, ki je ta-moSnemu katoliškemu vseučilišču zapustil miljon frankov. Barila zn pokončanje /irv&Ztt), Itavnateljstvo Ljubljanske hranilnico je po nasvetu Unlzer-ja sklenolo, du se naj izroči tri »to gld. v tu namen c. k. kmetiški družbi v Kranjski, da je naj kot darilo razdeli tistim, ki bodo letošnje kobrovo leto pridno lovili in pokoučevnli hro&če {kebrci. Bes prav lepo darilo v zlo koristen namen! Na noge tedaj vsaki, ktcrenm je mogoče, da sc pokončajo ti sovražniki gospodarstva. Tudi v Gradcu so on daš nji učitelji vstanovili učiteljsko društvo, ktero jo imelo 24 prt. m. prvi zbor. ¿bralo se je 45 učiteljev gruških ljudskih šol; sktenoli so, da bodo zborovali vsak nicsee. "3* •a Ji O £ fl.jk. Ü — a t;o 8-1-flO sao 3 — a — 1 70 -20 — 22 -'38 U — — so fflo I 30 1'10 40¡— — 10 5 dO P 60 ÍÍ I:.'ti. k.; II. k. 6 30 4'20 1 '(KI— 2 lU 2 — S3f) 9 U 3 ThO 2 15 1 se i GS a »i S 00 $! -46 — — as — --8 fi 15 — — — fl 50 10 2fi 24 24 OO LU 24 - 25 —lo- to 7 — --.50 30 70 34 - -i : 1—, 50 40 1 t — 6 a _ 00 — 50 —. 00 _ _ — G — 10 Cesarski zlat velja 5 Í1. 55 kr. a. v. Azijo srebra 114.50. \aro(lno drž. posojilo G2.G0. liOterijne srt'íke. V Tratu 29, aprila 18fiB: i» 7« Prilioduje freí kan jo je 13. maja 1S 7* O ZNANILO Prihodnjo sredo t. I. 13. maja se bode predavalo v La-porskem farofu pri Poljanah, seno, slama in več sort žita in vina. 'JtF~7.ii narr>imka Culjakc okolic s jo danešujernu listu pri lož riti n. aP ri-porufb» prodaj nI« i c fi" v Olj». Jzd:iti'!j( mloArjiJc ju odgovorni v rt d ni It Dr. Itn tija I'rrlni^. Tiskar tidaard JohžIč v Maribora, Odbor za pretres postare o svobodnem odvetništvu je o s ii ovo spet nekoliko p femenil. Odboru je malo do tega, da se dovrši postava še v Tekoči seji- V gosposki iboriiiti se posvetovanj» ne vdeležujejo niti cerkveni glavarji uiti konservativna stranka. Vojno vprašanje se je rešilo v ogerskcm smislu. Benst iu Taaffe »ta glasovala za ogcrsko načelo, pa ne »a ono državnega m i ni ste rs t va, V (ieržavnem zboru se ¡Se zmirom heseduje o češki severuo-zapadni železnici. Volil sc je tudi odbor v pretres postavne osnove glede preoaredbe Kapčijskih iu obrtniških zboru ie. He i vaški regnikotami depulaeiji so Ogri dovolili, da sme pri skupnih razgorelih govoriti brvaSki. De-putaeij;i mora vse svoje predloge pisane z madžarsko prestavo predložiti. Pri prvem shodu žc je povedal Deak, da Ogetskft nikakor ne bode iapnstila Reke iz rok Prusko razoroženje. ktero je toliko hrupa napravilo, obstoji samo v tem, da pojde 9000 vojakov nekoliko časa mi odpust (Urlaub). iz B e 1 gr a d a se piše; Od vladine strani ae zagotavlja, da se Turčija pripravlja od 2 strani napasti Srbijo, Srbski narod je svojo hrabrost že mnogokrat Evropi dokaza!, torej je tudi zdaj srčen; jegovih 50:000 vojakov več šteje kakor 100.000 turških, ki ne vejo, čemur svojo kri prelivajo. Povazumljenje Beuslovo z Srbijo, ni bilo samo ¿mišljeno. Kaj se pa tudi Bcust sprijaznuje s srbskimi ministri, srbski narod note o njem celo nič vedeti- Tudi knez je začel o razločkih takega prijateljstva premišljevati. Svetuje «e mu nuj se zuebi svojih dosedajnih svetovalcev. Iz Bi mase piše, da je Napoleon vladi svetoval naj ol orozi Vse rimske trdnjave in če ho jej pmuanjkaU vojnih stvari, naj si jih dopolni s 80 francoskimi topi v Čivita-Vekiji. Francoska in italijanska diplomacija ste si sploh nekoliko navskriž. Iz Francoske Še prihajajo zmirom glasi, da še se tamo neprestano muogo za vojsko pripravljajo, čeravno državni minister Ho u h er o miru govori. Tako je celo gotovo, da so se mejne trdnjave z obilnim živežem iu vojnimi pripravami popolnoma oskrbele, in da se je muogo dvjikr.it pečenega kruha za vojne ladje pripravilo. Tudi je vzeto iz Algi rije ve i polkov, ki grejo v tabor pri C hal o n s- d. V Angliji se od velike noči sem zopet ¿¡¡-i vojni strah. Naj se francoski viadini listi temu strahu se tako posmehu-jejo, strah se vendar ue umekne in se posebno kaže pri kanih. V Španski jc ntnrl predsednik španskega mi nisterstva, maršal Narvaec, jegov naslednik je Bravo, ki je razglasil, da hoče gospodariti po J zgledu svojega prednika. Tudi general Pri in se spet v Spuuski po gosto imenuje znnu po vetih puutih. Iz Črno vice so došli rio nemirni glasi: pravise nntu-reč, da sc pri pravi ajo ua bezarabski strani reke Pruta popolne priprave za umeščenje 40.000 konjenikov. Turška se pripravlja strašno ua vse strani na vojsko, posebno pa tia srbski meji. K and i joti se s Turki spet hudo tepejo. Turki ne-morejo nič opravili in so se ua Kandiji že eelo naveličali, ter želijo, da hi jih domu poslali. V A bi si ni ji je vojna končana. Angleži so zmagali kralja Teodorja, ki je tudi življenje zgubil, Novičar, Veliko hrupa je ¿e dolgo delala v Beču očitna tožbena obravnav» z Madžarko Julijo pl. E h e r g e n i-jo, ktera j e po dogovoru s svojim ljubljencem grof. Gustav C bori n-s k i m, sinom dunajskega e, k, deželnega glavarja, z a v d a t a f;rofovo ženo i ü tega namena, da hi so bila po tem vzela! Jržavni pravdoik je predlagal, naj se hndodelnica obesi; sodnija pa jo je obsodila za 20. let v težko ječo inzazgobo vseh časti, Grofa Chorinskega imajo v Monakovem zaprtega, kjer ga čaka ennka sodba. Že veliko let ni prišlo pri nobenem hudodelcu inkih nesramnih in hudobnih djanj na dan. kakor sta jih činila ta dva. V Ljutomeru je S7. aprila bila glavna aya okrajnega zastopništva, pri kteri je med ostalimi došlo tudi na dnevni red prassnjo zastrau novih dač. Po predlogu g, dr. A, Kle- meučiča se je z veliko večino glasov sklenolo, da se naj na državni zbor vloži protest s o p e r davek na premoženje in soper vsako povišanje zemljiščuega davka. Za ta predlog so vendar glasovali same narodni zborniki, tvuu dr, J. Farkaga; -- Predlog je bil prijet. V Lovanji je umrl meseca svečanu bogat olar, ki je ta-mošnemu katoliškemu vseučilišču zapustil miljon frankov. Borila zri pokončanje /irv&Ztt), Itavuateljstvo Ljubljanske hranilnico je po nasvetu g. Holrer-ja sklenolo, da sc naj i zre e i tri sto gld. v ta namen c. k. kmetiški dražbi v Kranjski, da je naj kot darilo razdeli tistim, ki bodo Ittoiuje kobrovo leto pridno lovili in pokončevo)! hro&če {kebrc;. lies prav lepo darilo v zlo koristen namen! Na noge tedaj vsaki, kteremu je mogoče, da se pokončajo ti sovražniki gospodarstvu. Tudi v Gradcu so on daš nji učitelji vstanovili učiteljsko društvo, ktero jo imelo 24 prt. m. prvi zbor, Zbralo se je 45 učiteljev graških ljudskih šol; sklcnoli so, da bodo zborovali vsak uicsee. <1. dr. And. Vojska jc slov. -Matici podaril 248 kujig. 15 od teh je Matica smet podarila učiteljski knjižnici mestne glavne šole pri sv. Jakobu, Jih Veličanstvo cesar je naročil zavolj veselega in srečnega dogodka v cesar, druži u i ministru pravosodja, naj mu v pomiloMonje imenuje one hudodelce, ki so veči del svoje kazni že prestali, pri kterib je videti znamenje resničnega kesarija in pravega pobetjiujya, iu so tudi po svojem prejft-nem življenju milosti vredni. iK aprila se je pričela v Zagrebu konečna razprava v pravili zarad punta nekdajuih podložaikovKauhovih, osmima jegov e graj šine Sišluvice. Obtoženih je 52, 11 pa jih je vojaštvo poslreljult». Jakob Purgaj bivši mnoga leta župan Srenje Lajters-herg-ske, dobil je zlati križec m zasluge. Pravi se, da se je grof Chorinski dunajski c. k. deželni glavar službi odpovedal in se podal s svojo rodovi nO v Kranj sko in hoče blizo Ljubljane dalj Časa ostati. Iz Bi m a je došel glas, da je naš poslanec pri sv. Očetu grof Crivelli naglo umrl. Na Francoskem so iznašli novo kanono, ktera bode v vojni strašno razsajala, v malo minutah bodo pre celi polki postreljani.____ Tržna cena pretekli teden. Pi-Gnica vngrtTi (drevenltu) , Rži r, . . Jiičtilflna „ Ovsa , Tnriiee ' kurase) v a g fin Ajde „ PiOS» „ Krompirja , Govedine funt Talefine „ Svinjetiae Orslve ftmt Drv M" trdih Beženj iKlaRer) IS" JI H H ' ' „ !!'J" mehkih „ . . IS" , „ . Uglanju. i?, irdfjja lesa vagsrt „ mehkega „ ,, Senu cent Slame ueal v ¿upali # „ sia stetjo Slanine (ipehaj cent. Jajec. sedem 1 i* o s a •a Ji O £ fl.jk. Ü — a t;o 81-90 sao 3 — a — 1 70 -20 — >2 -'38 II — — SO 190 I 30 1'10 40!— — to 5 dO P 60 ti. I;.'ti. k.; II. k. 6 30 4'20 ft'80— i tU 2 — S3f) 9 U 3 r>0 2 15 1 ae i GS 3 Bi S 00 2^0 $! -46 — — 2fi — --8 fi 15 — — — fl 50 10 2fi 24 Í4 —\t 00 LU - 25 —ta- to 7 — ■ -.50 30 70 34 - -i : L—, iO 1 t ti — ('r, _ 00 — 50 _ 00 M _ _ — G — 10 Cesarski zlat velja 5 Í1. 55 kr. a. v. A/.ijo srebra 114.50. \aro(liio drž. posojilo C2.G0. liOterijne srt'íke, V Trstu 29, aprila 18fiB: i» 7« Priliodaje freí kan jo je 13. maja 1&0&. 7* O ZNANILO Prihodnjo sredo t. I. 13. maja se bode predavalo v La-porskem farofu pri Poličannh, seno, slama iu več sort žita in vina. F"Za narr>imka Culjake okolica jo dancšujeirtu listu friloiriua aP rip ü r cj é b ii [i r od n j a 1 u i c e" v Olj». JzJati'lj, r.flloi.ijik ju odgovorni v red ni k Dr. It a tija I*r< tn^. Tiskar t;duard Jan/:tč v Maribora, Odbor za pretres postare o svobodnem odvetništvo je osnovo spet nekoliko prememl. Odboru je malo do tega, da se dovrši postava še v tekoči seji. V gosposki zbornici se posvetuvanj:i nevdeležujejo niti cerkveni glavarji uiti konservativna stranka. Vojno v p ra fian je se je rešilo v ogerskcm smislu. Be tis t in Tnaffe »ta glasovala za ogerslio načelo, pa ne za ono državnega m i ni ste rs t va, V deržavnem zboru se še zmirom heseduje o češki sever no-zapad ni železnici. Volil se je tudi odbor v pretres postavne osnove glede prenaredbe Kupčijskib in obrtniških zboru ie. He i vaški regnikotami depulaeiji so Ogri dovolili, da sme pri skupnih razgoverili govoriti brvaški. De-putaeija mora vse svoje predloge pisane z madžarsko prestavo predložiti. Pri prvem shodu že je povedal Deak, da Ogerska nikakor ne bolle iapustila Reke iz rok Prusko razoroženje, ktero je tótiko hrupa napravilo, obstoji samo v tem, da pajde 9000 vojakov nekoliko i asa na odpust (Uriaab). Iz B e 1 gr a d a se piše; Odvladine strani ho zagotavlja, da se Turčija pripravlja od 2 strani na pusti Srbijo, Srbski narod ju svojo hrabrost že mnogokrat Evropi dokaza!, Toraj je tudi zdaj srčen; jegovih 50:000 vojakov več šteje kakor 100.000 turških, ki ne vejo, čemur svojo kri prelivajo. Poraz umije nje fteustovo z Srbijo, ni bilo samo ¿mišljeno. Kaj se pa tudi Iteust siirijaznuje a srbskimi ministri, srbski narod note o njem celo nič vedeti- Tudi knez je začel o razločkib takega prijateljstva premišljevali. Svetuje se mu ii a j se zuebi svojih dosedajuih svetovalcev. Iz Bi mase piše, da je Napoleon vladi svetoval naj ol orozi Vse rimt-ke trdnjave in če bo jej pomanikalo vojnih stvari, naj si jih dopolni s 80 francoskimi topi v Čivita-Vekiji. Francoska in italijanska diplomacija ste si sploh nekoliko navskrii. Iz Francoske Še prihajajo z mirom glasi, da še se tamo neprestano m nog o za vojsko pripravljajo, čeravno državni minister Ko u h er o miru govori. Tako jo celo gotovo, da so se mejne trdnjave z obilnim živežem in vojnimi pripravami popolnoma oskrbele, in da se je mnogo dvakrat pečenega kruha za vojne ladje pripravilo. Tudi je vzeto iz Algi rije več polkov, ki grejo v tabor pri C hal o n s-u. V Angliji se od velike noči sem zopet ¿¡¡-i vojni strah. Naj se francoski viadini listi temu strahu se tako posmefin-jejo, strah se vendar ne umekne in se posebno kaže pri knrzib, V .Španski je umrl predsednik španskega mi nislerstva, maršal Narvaec, jegov naslednik je Bravo, ki je razglasil, da hoče gospodariti po J zgledu svojega prednika. Tudi general Pri in se spet v Španski po gosto imenuje znnu po večib p mitih. Iz Črno vice so došli zlo nemirni glasi: pravise nntu-reč, da se pri pravi ajo na bezarabski strani roko Pruta popolne priprave za umeščenje 40.000 konjenikov. Turška se pripravlja strašno ua vse strani nn vojsko, posebno pa tia srbski moji. K and i joti se s Turki spet bndo tepejo. Turki ne-morejo nič opravili in so se na Kandiji že celo naveličali, ter želijo, da hi jih domu poslali. V A bi si ni ji je vojna končana. Angleži io zmagali kralja Teodorja, ki jo tod i življenje zgubil. Novičar, Veliko hrupa je ¿e dolgo delala v Beču očitna toibena obravnav» z Madžarko Julijo pl. E b e r g e n i-jo, ktera j e po dogovoru s svojim Ijtihljeneem grof. Gustav Chrtrin-(i k i m, sinom dunajskega e, b, deželnega glavarja, z a v d a l a f;rofovo ženo i ü tega namena, da hi so bila po tem vzela! Jržavni pravdoik je predlagal, naj se Imdodelnica obesi; sodnija pa jo je obsodila za 20. let v težko ječo inzazgoho vseli časti, Grofa Chorinskega imajo v Monakovem zaprtega, kjer ga čaka enaka sodba. Že veliko let ni prišlo pri nobenem hudodeku takih nesramnih in hudobnih djauj na dan. kakor sta jih činila ta dva. V Ljutomeru je S7. aprila bila glavna aya okrajnega zastopništva, pri kleri je med ostalimi došlo tudi na dnevni red prasanjo zastran novih dač. Po predlogu g, dr. A, Kle- meučiča se je z veliko večino glasov sklenolo, da se naj na državni zbor vloži protest s o p e r davek na premoženje in soper vsako povišanje zcni Ij iš č n ega davka. Za ta predlog so vendar glasovali samo narodni zborniki, zvnu dr, J. Farkaša: — Predlog je bil prijet. V Lovanji je uoirl meseca svečana bogat olar, ki je ta-niošnemu katoliškemu vseučilišču zapustil miljo« frankov. Barila zn pokončanje /irv&Ztt), Itavnateljstvo Ljubljanske hranilnico je po nasvetu g. Unlzer-ja sklenolo, da se naj izroči tri sto gld. v ta namen c. k. kmetiški družbi v Kranjski, da je naj kot darilo razdeli tistim, ki bodo letošnje kobrovo leto pridno lovili in pokončevnli hrošče {kebrc;. Kes prav lepo darilo v zlo koristen namen! Na noge tedaj vsaki, ktcremu je mogoče, da sc pokončajo ti sovražniki gospodarstva. Tudi v Gradcu so on daš nji učitelji vstanovili učiteljsko društvo, ktero jo imelo 24 prt. m. prvi zbor, ¿bralo se je 45 učiteljev gruških ljudskih šol; sklcnoli so, da bodo zborovali vsak mesce. r,. dr. An d. Vojska je slov. -Matici podaril 248 knjig. 15 od teli je Matica spet podarila učiteljski knjižnici mestne glavne šole pri sv. Jakobu, Jih Veličanstvo cesar je naročil zavolj veselega in svee* nega dogodka v cesar, druži u i ministru pravosodja, naj mu v pomiloMonje imennje one hudodelce, ki so veči del svoje kazni že prestali, pri kterili je videti znamenje resničnega kesaoja in pravega izboljšanja, in so tudi po svojem prejft-nem življenju milosti vredni- iK aprila se je pričela v Zagrebu konečna razprava v pravdi zarad punta rtekdajuih podložnikovKanhovih, oziroma jegov e graj šine Sišlavice. Obtoženih je 52, 11 pa jih je vojaštvo poslreljult». Jakob Purgaj bivfii mnuga leta župan srenje Lajters-herg-ske, dubil je zlati križec za zaalnge. Pravi se, da se jo grof Chorinski dunajski c. k. deželni glavar službi odpovedal in se podala svojo rodo vino v Kranjsko in hoče blizo Ljubljane dalj Časa ostati. Iz Kima je došel gla«, da je naš poslanec pri sv. Očetu grof Crivelli naglo umrl. Na Francoskem so iznašli novo kanono, ktera bode v vojni strašno razsajala, v malo minutah bodo pre celi polki poatreljani.____ Tržna cena pretekli teden. Pi-Gnica vagnii (drevenita) , Rži r, . . .¡¿¿mana n Ovsa , Tnriiee ' kiurnse) v a g fin Ajde „ PiOM „ Krompirja , Govedine fant Talstine „ Svlnjetiue Orslve fant Drv M" Ij-Jih sojenj iKlafter) IS" JI H H ' ' „ ;!'J" mehkih „ . . IS" , „ . Uglanju. i?, irdcjja lesa VRgsrt „ „mehkega,, ,, SCTIJI C0Ht Slame eenl v ¿upati # „ sia steljo S lani ne (i pehaj ccnt Jajec. sedem 1 i* o s a ¡Ü? i> 3* •a Ji o £ fl.jk. tí — a t;o 81-00 sao a — a — 1 70 -so — 22 -'38 U — — SO 100 I 30 1'iO io!— — to 5 dO P 60 ti. I:.1 ti. k.; II. k. 6 30 4'20 a'au—u. 2 lU 2 — S3f) 9 ir> 3 60 2 15 *3G 1 Si- li GS s »i S 00 2,00 $! - ÍÍÍ- — as — — s fi 15 — — — fl 50 &0 10 2fi 24 24 00 LU 24 - 25 —10 — JO 7 — ■ -.50 30 70 34 - -i : L—, 40 1 t S — ('r, _ 00 — 50 — 00 M _ _ — G — 10 Cesarski zlat velja 5 Í1. 55 kr. a. v. A/.ijo srebra 114.50. \aro(lno drž. posojilo C2.G0. liOterijne srt'íke. V Tratu 29, aprilu 18fiB: i» 7« Prihodnje freí kan jo je 13. maja 1&0&. 7* O ZNANILO Prihodnjo sredo t. I. 13. maja se bode predavalo v La-porskem farofu pri Poličannh, seno, slama in več sort žita in vina. F" Za narr>imka Cdjakc okolic s jo današnjemu listu pri lož riti n. aP rip o r ci É b ii [i r ml n j a 1 ii i c e" v Olj». JzJati'lj, xnloAuik ju odgovorni v rt J ni It Dr. N-iti j a 1'rrlni^. Tiskar t;duard JohžIč v Maribora,