Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko številka 96 lETO XXIV. 2J-ASILO SOCIALISTIČNE ^»tanoviteljl: ob«, konference SZDL r^rtce, Kranj, Radovljica, Šk. Loka * Tri« - Izdaja CP Gorenjski tisk *ranJ- Glavni urednik Anton Miklavčič zgovorni urednik Albin Učakar ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 15. 12. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik ln sicer ob sredab in sobotah, ZA GORENJSKO * 10. stran °ivji lovci pred sodišči 1,3 Gorenjskem 4.st ran Ce bi *oglif bi kupili sdravje Višji otroški dodatek Republiška skupnost otroškega varstva je pred kratkim dala v javno razpravo program otroškega varstva v letu 1972. Predlog vsebuje precej novosti, predvsem glede denarnih dajatev družinam z otroki. V prihodnjem letu naj ne bi bil otroški dodatek enak za vse upravičence do otroškega dodatka. Glede na višje življenjske stroške naj hI hil otroški dodatek za enega otroka v prihodnjem letu 84 din, za drugega in naslednje pa 114 din. Tolikšen otroški dodatek naj bi prejemali otroci v druži nah, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 900 din. V družinah z mesečnim dohodkom do 600 din na člana pa naj bi bil otroški dodatek za prvega otroka 140 din, za drugega pa 180 din. Premoženjski cenzus za upravičence do otroškega dodatka, ki imajo del dohodka Iz kmetijstva, pa se vrednoti tako, da se 1 din iz katastrskega dobodka obračuna kot 10 din iz delovnega razmerja. Novost je tudi predlog, naj bi družine z otroki motenimi v razvoju prejemale za polovico oziroma za 30 odstotkov višji otroški dodatek. Tudi pomoč za opremo novorojenčka naj bi bila drugo leto višja. Od sedanjih 200 din naj bi se povečala na 240 din ne glede na višino osebnega dohodka. Druga varianta, za katero pa se nekateri bolj ogrevajo, pa predvideva pomoč ob rojstvu otroka 500 din, vendar za družine, katerih mesečni dohodek na člana ne presega 600 din. Za vse, ki pa imajo več kot 600 din mesečnega dohodka na člana družine, pa bi bila pomoč ob rojstvu otroka 250 din. V programu je novo tudi to, da bi v naslednjem letu prejemale za otroke stare do 15 let denarno pomoč socialno ogrožene kmečke družine. Mesečna pomoč naj bi bila okoli 800 din za otroka. Denar pa bi bil namensko dodeljen občinam, ki bi ga družinam razdeljevale glede na njihovo socialno stanje ali pa bi neposredno krile stroške za otroka (šolska prehrana, šolske potrebščine itd.). Republiška skupnost otroškega varstva predlaga tudi, naj se pri obdavčenju skupnega čistega dohodka doseženega v letu 1971 zniža osnova "3 vanega otroka v vi- šini 8000 din. I,. M. jubilej na m e š anica □ 5PECEriDa ©O©© 15; NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU Huda nesreča med Kranjem in Polico V nedeljo, 12. decembra, ob deveti uri zvečer sta na cesti prvega reda med Kranjem in Polico hudo trčila dva osebna avtomobila. Voznica Majda Stare iz Dragočajne je vozila proti Naklem in prehitevala avtomobil, ki ga je vozila Ivanka Hočevar. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal v »katrci« Marjan Gortnar iz Ljubljane. Da bi se izognil trčenju je zavil v levo, prav tedaj pa je tudi Staretova zavijala na svojo desno stran. V silovitem čelnem trčenju so bili hudo ranjeni voznica Staretova in sopotnika Branka Debeljak iz Ljubljane in Jože Ambrožič iz Ljubnega ter sopotnica v Gortnarjevem avtomobilu Pavla Gortnar. Voznik Gortnar je bil le lažje ranjen, škode na avtomobilih je za 34.000 din. Nesreča se je pripetila na ravnem preglednem delu ceste, megle ni bilo. Komandir postaje prometne milice Kranj: »Težko je karkoli reči o nesreči, ki se je pripetila v takih pogojih. Za sedaj je znano le, da je Staretova prehitevala in dlje časa peljala po levi, preden pa je spet bila na svoji desni, pa je že prišlo do trčenja. Menim, da bi bile posledice nesreče vsekakor manjše, če bi voznik Gortnar ostal na svoji skrajni desni strani, če bi mu že uspelo izogniti se avtomobilu Staretove, pa hi lahko trčil v avtomobil, ki ga je prehitevala Staretova. To seveda sedaj lahko samo domnevamo, saj nikoli ne vemo, kakšne posledice imajo trenutne odločitve. Vsekakor pa bo nesrečo razjasnilo sodišče.« — Foto: F. Perdan XII. NOVOLETNI SEJEM OD 16.-26. DECEMBRA J9 JESENICE 0 V sredo, 15. decembra, bo na Jesenicah razgovor nekaterih članov komiteja občinske konference ZKS Jesenice s člani ZKS, ki so obenem tudi člani občinske ali tovarniške konference ZM. Govorili bodo o nalogah komunistov v mladinski organizaciji, o aktivnosti mladih komunistov ter o politiki sprejemanja novih mladincev v občinsko konferenco zveze komunistov. 0 V sredo, 15. decembra, bo na Jesenicah seja predsedstva občinske konference ZM. Sejo so sklicali ponovno, ker na zadnji seji niso bili sklepčni. 0 V četrtek, 16. decembra, bo na Jesenicah tribuna mladih, ki jo je pripravila občinska konferenca ZMS Jesenice. V uvodu bo govoril Srečko Mlinaric, podpredsednik republiškega odbora sindikatov delavcev črne in barvaste industrije. Na tribuni mladih bodo govorili o samoupravljanju, združenem delu in o položaju mladih samoupravljavcev. D. S. Kranj 0 V četrtek popoldne se bosta sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je tokrat poročilo o IriČetrtletnem gospodarjenju v občini, nadalje predlog za rebalans proračuna za letos in poročilo o realizaciji družbenih dogovorov v občini. Mod devetimi točkami dnevnega reda pa velja razen tega omeniti tudi poročilo kooidinacifslcega odbora za izgradnjo šol in vrtcev, predlog za /družitev zdravstvenega zavarovanja za kmete in delavce, spremembo odlokov o urbanističnem načrtu mesta Kranja in o urbanističnem programu za območje občine ter spremembe in dopolnitve odloka o vzdrževanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o delitvi stanarine. 0 Na razširjeni seji delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj bodo v petek pi o slavili 15-letnico obstoja podjetja in 30-letnico vstaje. Slavnostna seja s kulturnim programom bo ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. A. ž. RADOVLJICA 0 V okviru priprav na volilne konference organizacij socialistične zveze v radovljiški občini se bosta ta leden sestali krajevni organizaciji socialistične zveze Lesce in Gorje. — Danes popoldne pa se bo na redni seji sestal tudi komite občinske konferenc«' zveze komunistov. Razpravljal bo o sklicu prve seje občinske konference zveze komunistov. 0 V ponedeljek popoldne SO se sestali predsedniki in tajniki občinskih strokovnih sindikatov. Razpravljali so o izhodiščih za sestavo proračuna občinskega sindikalnega sveta za prihodnje leto. Danes popoldne pa se bo pri občinskem sindi kalnem svetu sestala komisija za kulturo, špoi t in ivkn icijo. Razpravljali bodo o r.lcdaliških predstavah /a kolektive in '• im zimskih športnih tekmovanj. 0 Za petek je predvidena seja predsedstva občinskega komiteja zveze mladine. Na dnevnem redu so kadrovska vpraš roračun komiteja za prihodnje leto in obiski v organizacijah. A. 2. ŠKOFJA LOKA 0 Za siedo je sklicana seja predsedstva občinske organi zaci je Zveze mladine Škof ja loka. Obravnavah bodu slali.ča občinske konference ZMS in občinske konference ZK škof j,i Loka o socialnem razlikovanju. Pregledali bodo tudi izobraževalni program občinske konforom e /MS. 0 V krajevnih organizacijah SZDL v škofjeloški občini potekajo kandidacijske konference za evidentiranje kandidatov za poslanca republiškega zbora. Nadomestne volitve so potrebne, ker je poslanci lega zbora Ivan 1'iatiko l/tok odšel na novo službeno dolžnost. Ril je imenovan za člana /IS Nadomestne volitve bodo 13. februarja. -lb Seminar za sindikalne delavce V petek se bo v Bohinju pričel dvodnevni seminar, ki ga za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindika ta pripravlja občinski sindikalni svet Skofja Loka. Prvi dan bo predsednik skupščine občine fikofja Loka Zdravico Krvtna govoril o srednjeročnem planu razvoja Gorenjske in o nalogah gospodarstva in negospodarstva za leto 1972 v škofjeloški občini. Sledila bo razprava o ugotovitvah sindikatov o samo upravnem sporazumevanju, programih dela osnovnih organizacij sindikata po kongresih strokovnih odborov, o pripravah na letne konference osnovnih organizacij sindikata in 0 rekreaciji o delovnih organizacijah. V soboto pa bo sekretar sveta zveze sindikatov Jupo slavijo Marjan Rožič seznanil udeležence seminarja z aktualnimi nalogami sindikatov in nekaterimi družbenopolitičnimi vprašanji sedantepn obdobja. -Ib POSVET ŠTUDENTOV IN ŠTIPENDITORJEV — Na pobudo radovljiške občinske skuP«^ so se v soboto v Radovljici sestali študentje in učenci-štipendisti iz občine ter predstavnik' meljne izobraževalne skupnosti, občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in no K rih delovnih organizacij kot predstavniki štipenditorjev. Na tem posvetu so študentje i» u ^ ci seznanili štipenditorje s pogoji študija in s težavami. Seznanili so se tudi s predloS družbenega dogovora o štipendiranju med teme Ijno izobraževalno skupnostjo, zavodom z« ^ poslovanje, občinskim sindikalnim svetom, socialistično zvezo ter delovnimi organizacija^1^,. eni in štipendisti na drugi strani. Dogovorili so se, da bo družbeni sporazum podpisan janl ja prihodnje leto. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Več poudarka novejšim V ponedeljek je bilo v Škofji Loki reginalno posvetovanje o ohranjevanju tradicij NOB, ki ga je pripravila republiška konferenca zveze mladine Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki občinskih organizacij ZMS, ZZB NOV in OK SZDL z Gorenjsko. Uvodne besede je podal elan RK ZMS Robert Bobanec. Poudaril je, da smo pri ohranjevanju tradicij narodnoosvobodilne borbe /e marsikaj storili, da bi pa de lo bilo uspešnejše, če bi ak cije usklajevali. In to ne sa u i i akciji- razi ičnih mladinskih organizacij, ampak vse, kar pripravljajo mladim i, član. ZZB NOV, SZDL in drugi Seveda pa ni dov< >1 j le pi i pravi jati partizanskih pohodov, proslav in spominskih prireditev, t reba je zagotovit i tudi denar za njihovo kvali letno izvedbo. V razpravi je več diskutan tov poudarilo pomen zgodo vinskera pouka v šoli. Menili SO, da je treba dali več poudarka novejšim dogodkom, predvsem i a/vojn delav gibanja ter seveda tudi NOR in i a/vo ju J111-< >\!avi |e po v o j ni. Prav sedaj so sprejema nov učni program. O njem so le razpravi jale družbenopolitične organizacije. Ugotovilo so. da v učnem načrtu za zgodo vino skoraj ni govora o slo venskih manjšinah v zamej stvu. Prav tako jo premalo govora o razvoju samouprav nih odnosov in da jo premalo poudarka na novejših dogoil kih. RK zveze mladine je že pripravila pripombe, ki so jih posredovali prosvetno pedagoški službi. V razpravi jo bilo slišati mnenje, da bi o narodnoosvo- bodilni borbi morali več govoriti tudi v srednji šoli in na univerzi. Na vseh stopnjah naj bi ustanovili zgodovinske krožke, kjer bi se mladi seznanjali s podrobnejšo zgodovino domačega kraja. Člani krožka pa bi tudi opisali dogodke iz NOB. Najboljša dola bi razstavili v novi šoli v Cerknem. dogodkon1 tod' Na posvetovanju s°.^oJ>-pregledali progi amo Pr* vanja 30. obletnico ušla" ^ ve partizanskih enot, ^jj. jih pripravile občinskf s(, ferenco ZMS. Pogovarjaj so tudi o pripravah na ^ p. nj« slovensko proslavo letnici partizanskih ^ veni jo, ki bo dim'0 lc ^3-dnevu borca. Seja delavskega svet* jeseniške Železarne V soboto dopoldne jo bila v dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah redna seja delavskega sveta jev m ško Železarne, na kateri so najprej govorili o kvaliteti in raziskovalni problema! iki proizvodnjo v lotu 1971. Direktor raziskovalnega sektorja v Zelem m inž. Marjan Gabrov ..-k je v izčrpnem poročilu obravnaval problematiko raz iskovalnega dola. V nadaljevanju seje je trli iih m direktor Bogomil lb> inovec spregovoril o ime,ti oijski dejavnosti v proteklom lotu, nato pa so člani dol iv I. a sveta razpravljali o **** nje za leto 1972 in o °S,1,10^ količinskem planu 972 in finančnega položaja ■ n-er^ kvalitetno vsebino mu* sf ,e člane delavskega * ye /ii.mil direktor i"*- 11 laS0V*' ter Kune, nato pa s° J sjn*' li o predlogu skleDP kalne "rgam/anjc $ef uprav lian in. Ob K° so ob spremembah I ; O urejanju vpra8anj' ? ka!rrSpVji vonl. na javnih ra*p ^ st» podjetju, ugOtO\ Ijb feSa^Jrt novanjski problemi % V Železa, m boli Ug hitreje, n Namesto za čestitke denar za vrtce Občinska konferenca ZK Skofja Loka in občinski sindikalni svet školja Lo ka sta se odločila, da denar, ki je bil namen jen /■a čestitko ob novem letu, poklonita vzgojno vai s! ve - škofjt" nim ustanovami v ^ loški občini. ^ j ki»i- denarja bo * sole lb (llll.M |.l terenca ZK dni« ^ ^ gradnjo n©w nem. Izvoz zaostale OBNOVLJENA TRGOVINA PRI PETERČKU — Veletrgovina Živila Kranj je v soboto do- o dne v Kranju odprla prenovljeno samopostrežno trgovino pri Peterčku. V trgovini so za-e«jali opremo in uredili delikatesni oddelek. Povečali pa so tudi hladilni prostor. Trgovina zdaj enkrat večja kot je bila, ker so v prodajni prostor preuredili tudi polovico skladiščna Prostora. — A. Z. — Foto: F. Perdan ^ LI IVI razširja dejavnost oh v ZadnJi seji obeh zborov tmske skupščine Jesenice nju'aZPravl'ali tudi ° v,a8a-aar Sredstev v razvoj gospo- 0u, ,Va v občini Jesenice v bah?'U 1959—1971 po pogod-, ° boslovno-tehničnem so-Qe|ovanju. letu 'escni\ki občini so v teh obr-»*n»'yeč denarja vložili v rc na Blejski Do trijfn/.i" razSir5tev poslovanja ^£^ipose*'Zarja - Phu- P^stičnih mas na _. iu- V industrijski kombi- Kranj na Brez- p(H|: "v ,;>zširitrv dejavnosti fcLllvT t za c'ektro montažo n Jesenice. »ekdanji Flektioser- .ELIM, Vse- ho]- gosPodarstvu občine •tekaj uveljavlja, saj je v lL>bh dosegel ugodne poslovne rezultate. Realizacija je vsako leto večja, saj so od nekdanje osnovne dejavnosti: previjanja elektromotorjev in servisa gospodinjske opreme, prešli in razvili elek-troinstalacije in začeli uvajati instalacijo toplovodnih naprav, začeli visoko napetostna stikala in elektroinslala-cijske omarice ter začeli tudi Z vzdrževanjem večjih elektro naprav. Na zadnji seji skupščine občine Jesenice so odborniki potrdili nadaljnje sodelovanje občine z ELIM, ki mu bodo v prihodnje pomagali pri razširitvi dejavnosti prav Zaradi izredno dobrih dosežkov in rezultatov njegovega poslovanja štirih let. Predvsem bo treba mislili na primerne, večje prostore in na boljšo organizacijo tekočega traku. Obrat podjetja za elektro montažo ELIM bodo uredili na Hi ušici pri Jesenicah blizu nekdanje železniške postaje. D. S. Za leto 1971 so škofjeloške delovne organizacije planirale proizvodnjo v vrednosti 758,265.000 dinarjev. V prvih desetih mesecih so dosegle 86 odstotkov plana oziroma so proizvedle za 651,036.000 dinarjev izdelkov, kar je za 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Najbolj je proizvodnjo oziroma vrednost proizvodnje povečalo podjetje Kladivar iz Žirov, in sicer kar za 78 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub temu pa se bo moral Kladivar potruditi, da bo dosegel plan. Oktobra so namreč izpolnili šele slabih 80 odstotkov. Iskra Re-teče je izdelala 97 odstotkov tistega, kar je planirala, vrednost proizvodnje pa se je povečala za 52 odstotkov. Jelovica je oktobra presegla letni plan že za 34 odstotkov, vrednost proizvodnje pa za 20 odstotkov itd. Na tujem trgu so industrijske organizacije v škofjeloški občini prodale za 11,388.872 dolarjev, SCar je komaj 65 odstotkov tistega, kar so planirali v začetku leta. Na konvertibilnem trgu je bilo prodanega 74,5 odstotka blaga. V Jelovici so izvoz v primeri z lani povečali za skoraj 100 odstotkov, plan izvoza pa so presegli za 38 odstotkov. Letni plan izvoza je oktobra presegla tudi Alpina iz Žirov, in sicer za 7 odstotkov, izvoz v enakem obdobju lani pa je presegla za 40 odstotkov. Šešir je izvozil za 52 odstotkov več in tudi že dosegel letni plan proizvodnje. Občinski plan izvoza oziroma poprečje najbolj kvari Gorenjska predilnica, ki letos ni neposredno izvažala. Močno pod planom je tudi Iskra iz Železnikov, ki je prodala na tujem trgu komaj 38 odstotkov planiranega itd. Poprečna plača industrijskega delavca je oktobra znašala 1468 din, zaposlen v kmetijstvu je zaslužil 1888 din, v gozdarstvu 1723 din, v gradbeništvu 1935 din, prometu 1730 din, trgovini in gostinstvu 1600 din, obrti 1444 din, stanovanjski in komunalni dejavnosti 1088 din, v kulturni in socialni dejavnosti 1370 din in družbenih iti upravnih službah 1484 din. Poprečni osebni dohodek je v občini oktobra znašal 1545 dinarjev. L. B. ............iiiiiiiii"in gorenjska kreditna banka K o m pasova poslovalnica tudi v Ratečah V okviru proslav ob 20-let-^ici obstoja turističnega ni avtobusnega podjetja KOMPAS je v petek, 10. decembra, ob U. uri začela delati še ena T 45. Kom pasova obmejna Poslovalnica, in sicer v Ratečah na Gorenjskem Otvoritve so Predstavniki KOMPASA. ~~ bliski in družbenopolitični delavci Gorenjske in mnog' 8°stje. Pavlica U>jzc. pivd tednik delavskega svela pod ••tja, u- na kratko pojaanU pui»ni te nove poslovne eno • Oh robu naše domovine. udele/ili ob- KSpva "1IŽ U11^o 50 " T ,,K'' P"' Vr " °d dr*avnc meje. ftsti v "°<*«lav»i vstopni ° * 20n T aVij°- S'avba ,e Jo Čn\ velika. „adll(; -le,... " Pr°d krmi;./' nKl' Poletje podjel |e Beograda, od 1'atki.r, pouiei )c UK,,n odkup.lu. Grad bena dela je opravilo SGP »SAVA« i Jesenic. Pred poslovalnico ]e parkirni prostor /a približno 50 avtomobilov. V pritličju je tinisticna poslovalnica s prodajalno spominkov in drugega turistu nega blaga, pi jač in cigaret - Pole" so gostinski prostori, kjer bodo labko gostom postregli / raznimi oJcrepciH. Tudi del nadstropja je urejen za i-o stinske potrebe, saj ima prosto! no galerijo, s kateie je lep razgled na Julijski- alpe t i< )sl msk i prostoi i ima jo 60 . ile/ev Poleti pa bodo gostom lahko postregli tudi pri mizah na terasi pred pošlo \ alilicO. Nova poslovalnica bo prav gotovo koristno rabila mnogim motoriziranim turistom, ki tu prihajajo v našo državo in bodo lahko dobili v poslov.dnin vse potrebne informacije. ■m Ko boste praznovali novoletne praznike v krogu svojcev in znancev, ki delajo v zamejstvu, jim poleg najboljših želja svetujte naj denarne zadeve urejajo pri svoji banki gorenjski kreditni banki KRANJ • BLED • JESENICE • RADOVLJICA TRŽIČ • ŠKOFJA LOKA • ŽELEZNIKI • ŽIRI i i! 1 ::: :::":-:^*«->> ^ Če bi mogli, bi kupili zdravje Dokument je premalo odločen V nedeljo, 12. decembra, je bila v Kranju letna konferenca kranjske podružnice Medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjsko, ki ima sedež na Jesenicah. Uvodni referat je prebral dosedanji predsednik podružnice Damjanovič, ki je dejal, da je bila podružnica ustanovljena pred tremi leti, kar je sorazmerno pozno, saj delajo podobne organizacije po drugih republikah že 12 let. Kranjska podružnica telesnih invalidov ima 319 članov, čeprav je v občini okrog 1500 invalidov, na Gorenjskem pa skoraj 5000. Zato bo naloga organizacije povečati članstvo in organizirati predvsem invalide s podeželja. Predsednik je navajal primere, da invalide zaradi zmanjšane delovne sposobnosti radi premeščajo z boljših na slabša delovna mesta, kjer je razumljivo tudi dohodek manjši. Marsikje delovno mesto enostavno ukinejo. Naloga organizacije in obenem družbene skupnosti je, da se taki pojavi odpravijo. Predsednik je nadaljeval: «Marsi-kateri invalid, posebno pa invalidski upokojenec, je prisiljen, da se odpove zdravljenju In zdravilom, ker pač ne zmore plačati participacije, čeprav je zdravljenja še tako potreben. Zgodi se, da posamezniki ne morejo plačevati najemnine za stanovanja in zato stanujejo z družinami vred neprimernih kletnih in podstrešnih stanovanjih, kar njihovo zdravje še slabša. Invalide pa najbolj prizadenejo stalne podražitve, in to najosnovnejših življenjskih artiklov. Mislim, da je naša družba dolžna posvetiti ima , I i dom več pozornosti, Telesni Invalidi bi se morali vsaj v nekaterih primerih Izenačiti z vojaškimi invalidi. Tudi mi smo dali del zdravja za boljko prihodnost. Radi bi imeli vsaj ugodnosti pri prevozih z javnimi sredstvi.« ■ Kot smo slišali na konferenci, se na Jesenicah o tem že pogovarjajo. Predsednik Damjanovič je nato govoril o triletnem delu podružnice, ki je bilo pivo in drugo leto bolj klavrno, letos pa je zaživelo. V pisarni krajevne skupnosti Vodovod- ni stolp so dobili brezplačno prostore, kjer imajo uradne ure vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro. Člani radi iščejo v pisarni pomoč. Kranjska podružnica je letos prav tako poslala podjetjem in ustanovam v občini prošnjo, da bi postali podporni člani. Članarina je 200 dinarjev. Pozitivno so odgovorila le redka podjetja, in sicer: IBI, zavarovalnica, Splošna vodna skupnost, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Iskra, Kokra, Elektro, K2K, Cestno podjetje in Vino Kranj. Telesnim invalidom je pomagal tudi občinski sindikalni svet Kranj in občinska skupščina. Ob tem je tovariš Damjanovič dejal: »Kolikor nas ne misli naša republiška zveza In širša družbena skupnost bolj podpreti, ni upanja, da bi organizacija napredovala. Naj vam povem, da sem obiskal več podjetij v Kranju In okolici in sem slišal iz ust odgovornih pikre in neodgovorne besede na račun naše organizacije. Ce bi se ti tovariši in tovarišice spomnili, d» tudi oni lahko danes ali jutri postanejo invalidi, bi gotovo spremenili odnos do naše organizacije. Zgodilo se je, da so ml v nekaterih podjetjih pomoč obljubili, vendar so kasneje obljubo pozabili ...« Kljub temu je bila podružnica v Kranju letos aktivna. Njeni člani so se udeležili srečanja invalidov v Žalcu, obiskali so Metliko, organi/i rali več športnih tekmovanj in srečanj z. ostalimi podružnicami na Goreniskcm ter pripravili predavanje o spremembah zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Ker deluje cela vrsta invalidskih organizacij, so na konferenci menili, da bi se te organizacije združile, ker bi tako lažje nastopale navzven, družba pa bi jim lažje materialno pomagala Vendar je za zdaj to nemogoče, ker imajo nekatere organizacije tradicijo, razen tega pa se vsaka zase bori za svoj di nar. Prav tako so predlagali, da M postale invalidske organizacije redni uporabniki občinskih proračunov. Pri tej zahtevi so Daj dlje na Jeseni- cah in v Kranju. Dinar, ki se da invalidom, se ne vrže stran! Končujem z besedami dveh udeležencev razprave. »Pred 15 leti sem se ponesrečil v tovarni kot kvalificirani delavec. Ker sem nesposoben za delo, sem upokojen. Moji prijatelji so danes že visokokvalificirani delavci in bodo imeli vsaj 60.000 dinarjev večjo pokojnino kot jo imam jaz. Zato vsakemu invalidu svetujem: delaj, kolikor dolgo moreš. Ne pojdi v invalidski pokoj! Imel boš nizko pokojnino. Vidim kolege. Imajo hiše, avtomobile. Jaz tega zaradi nesreče nimam. Borim se iz dneva v dan. Sicer pa vem, da noben invalid še ni obogatel...« In še misli tovarišice. »Socialne službe v podjetjih ne skrbijo dovolj za naše težave. Zgodi se, da ti nekdo v podjetju reče: če ne moreš delati, pojdi! Potrebujemo zdrave ljudi. Razumem jih. Vendar nismo krivi, če ne moremo tako delati kot zdravi. Nismo enaki in to le redki razumejo .. .« Za novega predsednika kranjske podružnice telesnih invalidov so izvolili Staneta Drakslerja, za podpredsedni-ka pa Jožeta Zagorca. J. Košnjek Svet gorenjskih občin in regionalni klub poslancev sta v ponedeljek v Kranju razpravljala o družbenoekonomskih in bilančnih izhodiščih za financiranje splošne in kolektivne potrošnje v naši republiki v prihodnjem letu. Material je pripravil republiški izvršni svet, o njem pa so razpravljali zato, da se bodo poslanci lažje opredelili pri razpravi v skupščini. Na skupnem posvetu so poudarili, da se Gorenjska zaradi gospodarskega položaja zavzema za trdnejšo politiko v prihodnjem letu. Menili so, da je dokument premalo odločen oziroma da ne zagotavlja odpravo inflacijskih pojavov v prihodnjem letu. V dokumentu je namreč predviden precejšen porast cen, osebnih dohodkov in splošne porabe. Zato lahko pričakujemo, da bo prihaja- lo tudi do večjih obremeni-tev gospodarstva kot je predvideno. Udeleženci so opoz°" rili, da so zagotovila, da ^ lahko uresničili predavanj*« premajhna. Zato so meiutt naj bi izvršni svet izdelal 8* en ostrejši predlog, ki predvideval manjši porast •* vseh področjih. A. 2« PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem KUPI VEČJO KOLIČINO SENA Pismene ali ustne ponudbe sprejema uprava bolnice. Ocenili so delo partizanskih enot Starešinski kader partizanskih enot Kokrškega odredit je v petek ocenil delo partizanskih enot za letos. Ugotovili so, da so na področju vzgoje in izobraževanja pripadnikov enot storili precej šen korak. Rezultati pa bi bili lahko še boljši, če bi to dopuščal tudi matei lalni po- ložaj. Ugotovili so, da je bilo precej storjenega tudi na dročju opremljanja enot da so rezultati zadovolJ*** Na podlagi letošnjih lC/U^1. tov bodo prihodnje leto W daljevali z vzgojo, i/obr^ van jem in usposabljalt A.2- Le 20 dinarjev na učenca Skupščina občine škol ja Loka je na zadnji seji med drugim razpravljala tudi o stanju telesne kulture v občini. Razprava je bila razgibana Ugotavljali so, da je učiteljev tele ne VZfOJe premalo, da mnogi izmed njih še študirajo in da bi takoj potrebovali še najmanj tri, da telesna vzgoja v višjih letni kih osnovnih šol ni ločena po spolu. Ločitev telesne vzgo je po spolu zahteva tudi učni načrt, vendar ga nikjer do sledu«, ne izvajajo. Osnovne šole SO letos namenile za DC uk telesne vzgoje 66.350 di nai iev ali 20 din din na učen ca. Srednje šole so se neko liko bolj odrezale. Za telesno vzgojo so dale 62 din na di jaka. Marjan Rožič na Jesenicah V četrtek, 9. decembra, je obiskal Jeseniško občino sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugo , lav i je Marjan Roži*. Najprej so ga sprejeli člani občinskega sindikalnega sveta, nato pa se je pogovarjal s prrdst^vnlfcl železarne o problemih m težavah, s katerimi se srečujejo ielezarjl ol» splofrit )it*raU> vanskl neTf*v*rtm>stf. Mrrirm Rožič ne je strinjal z zahtevo • -s viških ž^leau-jer, dn bodo r.- -rala v prihodnje ob novih gospodarskih ukrepih vsa jugoslovanska podjetja dosledno upoštevati vse zahteve in zakone, kajti le tako sc bo gospodarstvo postavilo na trdnejše temelje. Sekretar centralnega sveta sindikatov Jugoslavije si je po tem razgovoru ogledal ofcrat Iskre na Bizjaki Do-rSnvl daJafUnel podtetla Kovinar l:i obral plastičnih mas trgovsv.ifl* oodjetja Zarja na Ftaviu. V Kranjaki gori pa si Je ogledal nekaj turističnih objektov. Popoldne Je v dvorani občinske skupščine odgovarjal na vprašanja jeseniških družbenopolitičnih delavcev ln predstavnikov podjetij Pogo var j al i so se predvsem o se danjem družbenem in poli tlčnem stanju Jugoslavije ter o posledicah ukrepov, ki bodo veljali v prihodnjem letu. D. S. Zaživele pa so nekan i športne organizacije, /lasti Mska športna društva, in tudi dosegle lepe uspehe. Ce It ne toliko pri razvijanju množičnega športa, pa v tekmovalnem športu. Bfez dvo ma pomeni osvojitev naslova košarkarskega državnega prvenstva za ekipo košarkaric osnovne šole Žiri velik dosežek. Vprašanje pa ji-, ali bodo te nadarjene športnice imele možnost za razvoj? Ali bodo lahko napredovale, saj šola v Žiteh nima telovadnice, v te* lovadnid TVD Partizan pa je skladišče. Bo onioi-o« en i a/ voj te navdušene mladine, ki ji je šport že posfal potreba in bi ga lahko uspešno pro parirala tudi med drugimi. Ni mogoče v kratkem se Ktavlui našteti vseh uspehov škofjeloških spoilnikov. Morda le to, da »črno točko« naše telesne kulture, pum.m i kanje denarja, občutijo tudi športniki v Skofji Loki. Morda še bolj kot drugod. Da pa le ne bi bilo vse tako »črno«, so govorniki ob koncu razprave poudarili, da je bilo v zadnjih letih marši kaj storjenega za razvoj telesne kulture Vsako leto so pregledi šolarjev in športni kov. Zgrajene so bile telovadnice pri osnovni soli Cvetko Golar v Skofji Loki. v Zc leznikih in v Gorenji vasi. V prihodnjih letih pa bodo no ve telovadnice dobili v Ziieh V Zclczn'; iviti ko- in v Skofji Loki. kih pa jo treba zastaviti sile za hitrejšo zgradit*11 paJaU a. • Skupščina je po ,a/p','j0. imenovala posebno ko,1,l"icjo ki bo ugotovila, koliko dar*g gospodarske organizacij .j rekreacijo in koliko■ dobi telesna kultura. K°kako ja naj bi tudi ugotov^ti so vzdrževani športni on J in do 15. marca l,nrj pI-0-osnovo za si ednjero ''' ,,„[-0 gram razvoja telesne ■» v občini. „„tai Seminar v Tupaliča"1 V četrtek se hov Al P P*j J£ mi v Tupal.cah PrI^>ko" ^anov raEŽiril ":i IK-ka> l[SOČ ^dV-^T' sirK,ik;il»- organi-skuša vsa, v nekaterih utneti pot ustrezne- E^erih mu ttvi. o govora c" ° s'ndik |1Ul kon,eicnci. Tudi »nesir i ' ^'»vci, čeprav kot niso za neke integracij- Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ objavlja naslednje Prosto delovno mesto: KURJAČA NI7KOT1.ACN111 KOTLOV "OgoJ- ni °Pravljcn strokov-1 1 ^nene ponudbe "Okazilj »prejema ka po ske procese in združevanja, kar je v tej dejavnosti precej drugače kot v drugi industriji. Omenjali pa so več drugih problemov in težav, ki bi jih morda njihova samoupravna vodstva uspešneje reševala v določenih oblikah medsebojnega sodelovanja. Med te težnje, kot omenjajo sindikaii, sodi izobraževanje, strokovno usposabljali je mladega kadra. To je še posebno pereče po ukinitvi kmetijske šole v Poljčah. KZ Školja Loka skuša to reševati z usposabljanjjm mladih kmečkih fantov. Nekaj tega je tudi v Cerkl jah. Ob vsem pa se kaže, da bi ob skupnem sodelovanju lahko več dosegli. V to silijo današnji pogoji dela z razvito mehanizacijo in tehnologijo proizvodnje. Na konferenci so tudi omenjali nabavo in prodajo gnojil, s čimer se sedaj bavi kar 8 posredovalcev. Ce bi bilo to enotneje organizirano, bi bilo verjetno ceneje in kvalitetnejc Podobno je pri reševanju stanovanjskih težav, pri rekreaciji zaposlenih in pri raznih drugih problemih. Posamezne organizacije jim niso kos ali pa to rešujejo precej težje, dražje. Kot glavni pobudnik medsebojnega sodelovanja začenja vedno močneje nastopati K/K Krtmj. To veha za so delovanje v proizvodnem, poslovnem, samoupravnem delu in podobno. Kot ena izmed raznih oblik je predviden prodor k uspešnejšemu sodelovanju organiziranih kmetijskih organizacij r. zasebnim kmetijstvom. Škofjeloška za* druga jc na primer zelo uspešno razvila kooperacij-sko sodelovanje z zasebni mi kmetovalci po Selški in Poljanski dolini. Prav Jako so se med prvimi lotili kmečke ga turizma. Seveda v sodelo vanju z občinskimi in drugimi činitelji, kmetijska zadruga (Vi kije vsako leto dodeli kakih 10 starih milijonov din za kredite zasebnim kmetovalcem pri nabavi gnojila in podi »buo. V KZK pa so v zarodku širši poseči, ki naj bi koope-racijske dejavnosti v pomoč zasebnim kmetovalcem čimbolj pospešile. Prek K7. Ra- dovljica je to že dokaj uveljavljeno. To velja za gojitev pitane govedi in druge oblike. V načrtu je ustanovitev posebnega kooperacij ske-ga odbora, ki naj bi iskal in uveljavljal najrazličnejše oblike kooperacije in pogodbenega sodelovanja med organiziranim in zasebnim kmetijstvom po vsej Gorenjski. Razen tega se ustanavlja posebna strokovna služba v okviru KŽK, ki bo namenjena vsej Gorenjski. Le-ta naj bi dajala strokovne nasvete tako manjšim organiziranim kmetijskim organizacijam kot tudi zasebnikom, pripravljala bi ustrezne programe in načrte, v sodelovanju z našimi znanstvenimi zavodi in ustanovami naj bi posredovali in v praksi uveljavljali sodobne dosežke kmetijstva in jih prilagajali našim razmeram in možnostim. Načelni dogovor o tej službi je že dosežen. Prav tako KŽK razširja svojo hranilno kreditno službo, ki je namenjena širokemu krogu kooperantov in bo lahko v veliko pomoč zasebnikom v opremi in pri preusmerjanju kmetijske dejavnosti. Doslej jc enotna sindikalna organizacija vseh eriajstih organizacij glavni pobudnik za prodor s podobnimi sodelovanji. To skušajo doseči prek SVOjih samoupravnih organov in tehničnih vodstev, kajti posledice sedanje razdrobljenosti občutijo prav delavci — sindikati. KZK pa z veliko mero razumevanja prodira skozi sedanje ozke okvire Uspehe je težko pričakovati na hitro. Zlasti še, ker so mnoge današnje težave zunaj okvirov samih organizacij in kmetijske dejavnosti nasploh. Od zveze do republik in občin je že bilo mnogo razgovorov in dobronamernih iskanj za najustreznejša izhodišča, ki danes tarejo kmetijstvo. Sem sodi živinoreja, ki je vse bolj nerentabilna, pro izvodnja mleka in vrste drugih pridelkov in izdelkov, ki pa so nujno potrebni za redno preskrbo potrošnika. O tem jc bilo govora na omenjeni konferenci sindikata naših kmetijskih delavcev, in to jc še posebno poudarjal pred sednik te organizacije tovariš Anton Jereb. K. Makuc POSLOVNA ENOTA KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: šefa splošnega sektorja Pogoji: diplomiran pravnik in 5 let prakse ali I. stopnja pravne fakultete in 10 let prakse, po možnosti v zavarovalstvu; pravnika — cenilca avtoodgovornostnih škod Pogoji: diplomiran pravnik in 5 let prakse; administrativne moči v tajništvu Pogoji: 4-letna upravno-administrativna šola ali 4-letna ekonomska srednja šola, znanje strojepisja in po možnosti stenografije. Stanovanj ni. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti sprejema Komisija za kadrovske zadeve PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2 do vštetega 22. decembra I97L Konfekcija SViladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike da bo v času novoletnega sejma v Kranju v svoji prodajalni vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Tomšičevi ulici prodajala svoje izdelke po znižanih reklamnih cenah. Obiščite nas, zadovoljni boste TVĐ — PARTIZAN STRAŽIŠČE prireja TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v vseh prostorih doma Igrajo veseli Ratočani Rezervacije sprejema gostilna Benedik, telefon 22-888 Pohištvo Gospodinjski stroji Smučarska oprema Novoletni sejem 16.—26. decembra Delavski dom Kranj : \1 S* Ob uprizoritvi Behanovega »Talca na odru Prešernovega gledališča v Kranju (( Spričo številnih gostovanj poklicnih gledališč z res bleščečimi uprizoritvami v Kranju, da omenim le »Samomorilca« in »Pvgmaliona«, nam je še kako dobrodošla tudi predstava domače igralske družine, ki domuje v Prešernovem gledališču v Kranju. Tembolj, ker nas njene uprizoritve vedno bolj utrjujejo v prepričanju, da se je po dolgih letih — vse do ukinitve profesionalnega gledališča — vrnil na kranjski oder oni igralski žar, ki je bil tako značilen za »zlato dobo« — to je za čas, ko so se v Kranju vrstile gledališke predstave kar na treh odrih v mestu (Narodna čitalnica. Ljudski in Cankarjev oder). Seveda je sij »zlate dobe« gledališke kulture potem še enkrat oši-nil Kranj; to je bilo v letih po vojni, ko je poklicno Prešernovo gledališče postavilo aa oder vrsto čudovito zaigranih del iz zakladnice domače in svetovne dramatike. Zdaj, po uprizoritvi zahtevnega Behanovega »Talca«, kaže vse na to, da tudi naša neprofesionalna igralska družina lahko predstavi še tako težko, iz nemira in čustev stkano delo. A preden spregovorim o igri sami, o igralskih stvaritvah in o režiserjevem konceptu, spoznajmo še prej avtorja tega gledališkega dela. Brendan Behan (1923—1964) Je bil po poreklu katoliški Irec, doma iz Duhlina. /e v mladosti se je ogrel za irsko osvo! f Hlno gibanje in se mu Je z. vso predanost Jo pridružil. V I. R. A. (Irska republikanska armada) je vstopil leta 1937. Sodeloval je pri številnih akcijah zoper predstavništva britanske oblasti. Ta njegova aktivnost mu Je leta 1939 prinesla tri leta zapora. Komaj pa je I. 1942 prišel na prostost, že Je bil spet zajet med neko akcijo in nato obsojen na celih štirinajst let Ječe. Zaradi spremenjenih političnih razmer In ker je Irska medtem postala neodvisna republika, Je bil Brendan Behan že po šestih letih od pu.ščen Iz angleške kaznilnice. Očitno so doživetja v Irskem osvobodilnem boju in trpka leta v zuporih tako vplivala na Behana, da je prijel za pero. Sprva se Je ubadal s pisanjem za časnike, potem pa se Je z vso ihto vrgel na pisanje gledaliških del In radijskih iger. Tako Je že 1. 1955 napisal svoj prvo igro z naslovom The ijuarrel fellovv (Bratski spor ali Prepir med tovariši). Leta 1958 je Behan Izdal avtobiografsko delo Borslal hov (Deček iz Borstala). Sledila Je prva verzija igre »Talec«, napisana v keltščini, se živem prajeziku nekaterih irskih področij. Še istega leta, t. j. 1958, je bil »Talec«, napisan sedaj seveda v angleščini, uprizorjen v Londonu. Delo je tedaj dvignilo obilo prahu, saj je bila irska upornost proti Angležem prav tedaj nenehno prisotna. No, angleško imperialno samovšečnost, v ječah in bojih prekaljeni dramatik ni utegnil več dosti buriti. Behan je napisal le še tri kratke radijske igre, potem pa je utonil v alkoholizmu ... Kot je iznenada zablestel, tako je iznenada tudi ugasnil: komaj štirideset let star. Ni mi znano, ali je izboru »Talca« za uprizoritev v Kranju botroval naključen ali zavesten sklep gledališkega sveta in režiserja — a vendarle lahko trdim, da je bila stvar dobro tempirana, kajti prav zdaj spet divjajo v Severni Irski trdovratni in krvavi boji med katoliškimi Irci in protestantskimi Angleži, I. R. A. se spet pojavlja kot oborožena vojska irskih patriotov in da bo sozvočje med igro in resničnostjo še bolj očitno: celo mesto Bel last se dandanes nenehno omenja v časopisju kot torišče najbolj zagrizenih spopadov; in tudi v igri kolikokrat slišimo za Belfast, kjer se pripravljajo, da bodo obesili devetnajst-letnega irskega upornika . . . Skratka, uprizoritev Behanovega »Talca« je zares aktualno dejanje. No, prav to jc najbrž pridvignllo igralec, pa tudi avditorij. Le kdo hI ostal ravnodušen ob vzkliku Iz dna: »Moja ljubezen je Irska!« Iz dna, kjer životarijo le lopovi, stare in mlade cipe, prevaranti ln bolni fantasti, kjer idealov ni več, le denar in psovke in pijača. Pač, en sam ideal pa še živi in se dviga i/, blata: ljubezen do Irske, ta vse druži, vse pobota ... Se vedi Doti ni ifav, ko kar in.nam tolmačiti um o, namesto da bi pisal m ocenil nje no uprizoritev. Tu bi moi alo Prešernovo gledališče odigra ti svojo vlogo; za vsako izvir no predstavo (saj jih ni toliko v se/oni!) bi moral biti i/dan < ih-ilališki list, če že tiskan ne, pa vsaj xeroj*rafi-ran, / opisom o avtorju dela, s kratko vsebino, morda 00 lo s kiaišo označitvijo časa in okolja, i/ katerega raste snov igre — skratka: gledal ti hi morali biti informirani. Bolje bi razumeli in sledili Tako pa si nekateri do kon ca predstave niso na jasnem, kaj naj bi igra pomenila. In še to: sleherna domača uprizoritev bodi ta Kranj kultur ni dogodek, ki naj bo tudi rc-gisti nan Nič ne pomaga, Prešernovo gledališče ni kaka komorna ustanova velikega mesta s publiko določene literarne razgledanosti, dostikrat pa tudi blazirano in snobistično. Ta kake didaktike v svoji vzvišenosti ne bi prenesla. Prešernovo gledališče pa je ljudsko gledališče v najboljšem pomenu besede. In vzgojna, poučna beseda gledalcem nikogar ne bi podcenjevala ali žalila. Prav »Talec« pa je bil taka predstava, ki bi potrebovala vnaprejšnjega komentarja. Kajti spričo režijskega koncepta, ki ga je v predstavo vgradil Marjan Belina, bi bilo to še kako umestno. Dejanje na odru ni teklo premočrtno, dvigalo se je in padalo, iz plemenitih višin pa naravnost v banalne nižine. Mislim tu na igranje ne na tekst. Kvaliteta igre ni bila izenačena. Resda je bila vsa igra v bistvu le obešenjaška parodija — na trcnu'ke sem pomislil, da jo je napisal kak Anglež, zaklet sovražnik Ircev in posmehljivec. A vseeno: songi — pevski vložki, če so še tako iznenadni, ne motijo — zelo pa zmoti nihanje kvalitete igranja. Situacijska komika je le mašilo. Komika karakterjev je povsem nekaj drugega Saj v bistvu v »Tal-cu« ni nič smešnega, tu je le igra, peklenska igra z bridko resničnostjo in usodo ljudi, pa najsibo tO obešen Irec ali ustreljen angleški vojak, oba komaj devetnajst let mlada človeka . . . Seveda, možno je, da nisem umcl koncepta režiserja Beline, ki je šolan strokovnjak, sam pa sem le navaden gledalec Si Cer pa slutim, kaj je burka vost neke parodije, kaj pa je žgoča ironija. Spomnim se ljubljanske uprizoritve isiupu.i Kreft) Brechtove »Beraške opere«, prav tako socialno kritične igre in prav tako opremljene s songi in obešenjaškim humorjem — a gledalcem spričo tragičnih si t unci j, le na vide/, komičnih, ni bilo dO smeha in posmeha Ko poslušaš balado, tedaj razmišl ju ješ .. . Sicei je dr/ no trditi, a /di se mi, da je bil »Talec« pisan in občuten od avtorja kot mrakotna balada, saj izzveni v bie/npje, v izdajo, ki vse upi podre . . . In igralci? Tu pa moram uporabljati le superlative. Vsaj dve tretjini nastopalo čih sta pokazali izrn/.lt igral ski smisel, gladkost In dobro memorlo. Seveda se Jc poznalo, kdo jc starejši in bolj izkušen odrski človek, kdo pa jc začetnik. Tem pa nerodnosti, ki je idso sami krivi, niti Prizor Iz kranjske uprizoritve »Talca« v Prešernovem g šcu (Biba Uršičeva in Janez Dolinar) IcdaD> ne zamerim. Improvizira lahko le rutiner, amaterski začetnik pa nikakor ne. O sloviti nemi igri statistov ali nosilcev kratkobesednih vlog hi se bilo gotovo prav, kdaj pa kdaj pogovoriti. Kajti prav to jc ena od najšibkejših strani amaterskih uprizoritev. Vse to sem moral povedati, da potem bolj i/stopi vse pozitivno, da zažari vse kreativno, da poudai im zanos, ki so nam ga pričarali nekateri nosilci vlog. Seveda /e od nekdaj velja načelo, da pomembnih in nepomembnih vlog ni, da so enakovredne, da vse v enaki meri pi ispe vajo h kom neinn učinku igre. A vendar sta bila pri »Talcu« nosilca vsega odrskega deja nja le dva, k s.vri /vlo do bra igralca. Bahaško cinične ga Pata, upravitelja slano vanjske hiše, ki ji v ig.i i pra vijo kar hordel, je v/orno po-uslva.il Vlado Uršič. Vlog.a je bila z.iii j kot nalašč napisa na. Vse isto velia tudi /a Ireno Silingovo, ki je z lepo obarvanim sonornim glasom prepričljivo predstavila hišno gospodinjo Meg Dellon. I/ vratna je bila v igri in maski Biba Uršičeva kot so« i.ilna delavka gospodična Gilckrist. Lahkotno in simpatično je /a Igral angleškega vojaka mladi Cveto Sever. Skoda, da u ta ko obetaven karakterni igra lec kot je Jože Vunšek — spomnim se niegovega i/vi stnega Kalandrn — moral ivi ali tako k.n ikirano t igin o, kot je maturi Monsietir, lastnik hiše Prav mila in ljubka je bila v vlogi Tereze, kmečkega dekleta, Etka Ko /unova Tine Oman in Zvone Kozina sta moiala nositi ne- hvaležni vlogi »toplih br_ot cev«; posebno Oman Ic Princese Grace odlično igral tO neprijetnost. — ' z tanta v igri sta bila Ja Dolina, kot gospod Ml,l,L*jCjr in Janez Kovačič kot 0 • I K. A. Oba sta svoji 'Wg dovolj prepričljivo od'?'nf. O Vlasti Irecelovi, Vidi J novškovi in Radu Je"*1' ne. * • -0 mešali <*? kaj reči, ker so bile nl» ^ vloge tako neopazne, vseh treh smo pogret- ^ neme govorice, s kattt ^ velikih odrih tudi stat«» ' vo zaigrajo. 2al. omcic" ' ^ Štor mi ne dovoljuje p< V ..,1- ne je analizirati vseh ^ skih kreacij, ki pa so n» -e ko navdušile, da sc " ,jc. spet vrnila pred IcU *S£|eP( na vera v P,)slans,VO|rra,,jU- novega gledališča v M' .,|nl Režiserju Marjanu |s,vo gre vse priznanje za y jj^ dinamično odigrane l*r ^ttO navadno funkcionalno ^ jC Je postavil Saša Kl,*np' \V hkrati poskrbel ,lu"k,aVlrJtf stume. Songc Je Prl .^irti»t-spremljal Brane u.,h J iH ZVEZO, na temelju katere bi morali postopati z nami kot s prijatelji, a ne kot z lakaji. Raztrgajte pakt, vrzite ga Hitlerju v obraz, in Evropa vas priznala za svojega naravnega voditelja v križarski vojni proti Nemčiji. Želite, da grem (ponovno) v Salzburg? Dobro, šel bom in bom znal z Nemci govoriti tako, kakor je z njimi treba govoriti. Meni Hitler ne bo ugasnil cigarete, kakor jo je velel ugasniti Schuschniggu (avstrijskemu kanclerju — poj. M. KL). »To in temu podobno sem govoril Duceju. BIL JE ZELO PRETRESEN IN JE ODOBRIL MOJ PREDLOG, DA POKLIČEM RIBB ENTROPA v Brenner ... « (str. 90 in 91) Kranj v ^nos ob 17 an' tri .u 1?- uri bo v d Ita,'ian C S&appa?3 vio "*?ŽP^ ,.e Je rodil v Rimu ju gostuje violinist Carlo Chiarappa vo- šole koncert Cai lo I* i, ,d' dl>k"neal ,lasbe-191b .^'lesu. Let; '' mesta ^kkmnv no,° m Miju a,,,,, a. (,„,,, N opj SJ°oij5e v iu^1;;:111'1^ k že v i.a- faSki. 'M...iji. cVhuslo ^aVott 111 W*&rski. Ji koncertni turneji sca se iofiniste v P.v- po Jugoslaviji bo na dauaš-njem koncertu v Kranju izvajal naslednje skladbe: Albinom: Sonata a-mol, Barlok: Sonat ina, Meric: Cadenza in r a" Miini: Variacije na g struni 1'ri klavirju ga bo spremljala Darinka Mihajlovič i/. Ileomada. Komentator k skladbam bo posredoval profesor Igor Andrejčič, RTV I .juhi jana. S posredovanjem koncerta bo kranjska koncertna poslovalnica dala priložnost ljubiteljem glasbene umetnosti, da pri-.ostviije koncertu znanega evropskega violinskega vi rtu oza. P. L. športno sodelovanje Mladih iz kolektivov čla,, s°boto ;., , . i/ v tov-u , na Jesenicah športno tekmovanje mladih, nio *iz P\*- konlerenc ZMS '/ Verige v Lescah. Platnena ■•Vanie'v ,. v HciMinjah m iz Železa i .....-inee. Tck- v;i koi,r, '""l/lll-m tenisu m kegljanji je pripravila tovar-vk- 1 k«Hii "U':i /M iz ieseniške Železarne. Ck^'. v ,Vun7U Mezakiio so tekmoval, moški m h l»o i LUv,n u'"^" v domu IVI) Partizan pa le moške v1''1' i.,,' ""iv'",|lh s<> podelili priznanja i» nagrade v d,U^'h rrw™ mestu Uščj KtID Storžič na Kokrici je v nedeljo, 12. decembra, ob 15.45 pripravil v kulturnem domu na Kokriei srečanje pevskih zborov. Nastopil je mešani pevski zbor KUD Tine Rožanc iz Ljub-liane in moški pevski zbor ZB iz Zgornje SiSke. Na sliki mešani pevski zbor KUD Tine Rožanc iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan Večer z Ladkom Korošcem t' '"'•»dnu* 'l~"SKa ekipa i/. Krope, pri moških pa so bili krva ,lu>varij' u ''ana. tretji pa mladinci i/. Verige. "Il '"'adii M> OI'!':,m/irali v okviru medsebojnega sode-"a lekn101CVV l/ ",,lim delovnih kolektivov. Naslednja UnHi in .'V|a"'a bodlJ 2a |e bila na '■yn.sk a ekipa i/. Kiope. pri mo.kih pa so bili Drevi bo v gledališki dvota ni na Jesenicah gostoval basist Ladko Korošec. Najpret se bo predstavil učencem osnovnih šol. nato pa učen ceni in dijakom srednjih šol. Na koncertu opernih napevov bodo poleg Ladka Korošca sodelovali Šc: sopranistka Sonja Hočevar, altistka Marija Biteru Samec, pn klavirju pa bo Zdenka Lukec. Ladko Korošec bo mladim zapel arijo Kecala iz Smetanovi- Prodane neveste, arijo Bartola iz Rossinijeve opere Seviljski brivec in narodno Moje ženke glas. Oba koncerta bo priredila občinska zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Jesenice v okviru gibanja Glasbena mladina. D. S. Vsi so vedeli, kam so jih odpeljali, in po teži obtožb ter drugih okoliščinah bi med prvimi moral biti Aleš. To je tudi pričakoval, saj so šli h kolom celo taki, ki so le enkrat ali dvakrat dali kaj za partizane. Preprosti in verni ljudje, ki so vse življenje delali kakor njihovi očetje in dedje. Nazadnje so poklicali tudi Aleša. Toda ni prišel niti na dvorišče. Odpeljali so ga nazaj v celico. Preden so za njim zaklenili debela vrata, se je eden izmed stražarjev zaradi pogostnega premeščanja še dosti vljudno opravičil. — Prostora nam manjka, pa še neka pomota je prišla vmes. Menda se nekdo piše tako kakor ti! Tako mu je bilo naročeno, da bi zabrisal pomen vsega tega. Vendar Aleš ni hotel vrtati, kaj se skriva za tem. Zanimalo ga je le, kako so razdeljene karte za novo igro. Da bi bila to res pomota, ni verjel. Z Bernardom sta spet ostala sama in ugibala, kaj to pomeni in kaj si je od tega obetal ober-sturmfiihrer VVerner ... O tem, da je bil Filip medtem že doma, nista imela niti pojma. Kaj takega zdaj ni prišlo na misel niti Alešu, ki je Filipu prisojal marsikaj. Smrt znancev in sovaščanov ga je tako prevzela, da se dolgo ni mogel zbrati. Vedel pa je, da tudi to mora biti v zvezi z VVernerjevo ponudbo in zahtevo. Potem sta z Bernardom skušala rešiti to svojevrstno šahovsko partijo. Šepetala sta skoraj vso noč in se ubijala z razmišljanjem ... Zato sta menila, da ju nalašč nočejo zaslišati. V teh dneh se je Aleš nekoliko popravil. Toda le v telo, noge pa so bile še vedno razbolene. Še ni mogel stopiti nanje brez bolečin. Spraševal se je, kako da ga po tistem, ko jim je zabrusil vse v obraz, puščajo tako dolgo pri miru? Zato je ob Bernardu čakal na nov plaz. Kdo ve, če niso nalovili še novih ljudi in celo partizanov? Nobena novica ni prodrla do njega. Kaj bo še prišlo? Streljanje, taborišče? Ali kaj tretjega? Negotovost, nepoučenost, odtrganost od vsega zunanjega, bližina smrti, rnisel na izdajalca in Martino, in celo to, da ga niso zadnje dni nič več zasliševali ali ga potisnili vsaj pred Filipa ali Goloba, je razjedalo njegovo moč. Kaj pa, če je VVeiner tisti poziv napisal, podpisal in raztrosil med ljudi brez mene? Nič ni nemogoče? In temu je glas kravjega zvonca vsako jutro dodajal nove bridkosti. Martina! Kaj je s teboj? Stori že nekaj, da bom vedel, če še živiš. Nikogar nimaš zdaj. Kaj je izginil Filip? So ga izželi do konca? Nemara so ga že ubili! Od nikoder nobenega namiga, nobenega glasu. Edino kar je bilo še nekaj vredno, je bil Bernardov »burgermeister«. Zato sta večkrat lahko potegnila kak dim. Zdaj je bilo to njuno edino opravilo. Ko je kadil, ga je obšla sladkost, ki je poprej ni čutil, kot bi bil zdaj tobak namočen in prežet z nečim, česar prej nista poznala. Tedaj so živci popustili lažejo 28 Dnevi so tekli, vrstile so se dolge noči. Včasih pa je bil dan daljši, kajti ponoči sta za nekaj ur zaspala. Vsako jutro ju je prebujalo ptičje petje. Kmalu so se meti /golenie pomešali oddaljeni, nato pa vse bolj približujoči se glasovi enakomerno udat iajočega kravjega zvonca. Aleš in Bernard sta se samo spogledala in potem molče lovila prijetne glasove, ki so oznanjali prebujanje DOVCga dne. Oba sta /e vedela. kolikokrat bo kravji zvonec udaril dotlej, ko ga bo slišan najmočneje. Tedaj je bila živina, ki je šla za zvoncem, najbliže zaporom. Aleš je potiho štel zvonkljanje; ko jc preštel do sedemdeset, in je bil glas najmočnejši, je vzdignil pist, odprl oči ter potem spet pist spustil in šepnil: — Zdaj! Ta zdaj naj bi bil trenutek, ko se bo glas zvonca spet Izgubil, kajti tedaj se je krava zvon- čanea /našla za vogalom /apoiov, muiio kateiih je držala CCSta. Le redkokdaj se jc zmotil za sekundo, kaiti v mislih je imel natanko prciacuna no, kdaj m kod hodi čreda, ki jo je nevidni pastir gnal na pašo. Morda bodo ta zvonec zdaj slišali tudi paiti zani! je želel s to nnsli|o pozdraviti tovariše m nov dan, ki pa zaradi bližine gozdov, ni bil nič bolj varen In lažji. s»c huje je občutil nasprotje, ki je tako izzivajoče in vsako jutro močneje budilo željo po osvoboditvi, no koristnem življenju k jerkoli, le v zap >i ih ne. V takih trenutkih se je Aleš naslonil k steni, izgubljeno bolščal skozi svetle kvadrate v zamreženem oknu in polglasno zastokal. Glas kravjega zvonca, ki mu je še vedno brnel v ušesih, ga je odnašal v otioška leta, \ doma. o vas In planine nad njo, da je bolj kot vse doslej čutil, kaj je v resnici svoboda. Pogled mu g potem nemirno božal redko vejevje, ki s«' |c spenjalo k oknom, nato pa ga je zaneslo nad drevje, kjer je lovil košček gora, ki so se strmo vzpenjale komaj nekaj streljajev od tod. Ptiči so utihnili in tihoto so zmotili ■tražarjevi Ikornji, ki so votlo in počasi odmevali mimo bunkerja. Oba z Bernardom sta bila v takih trenutkih razburjena. tako zelo, da niti govoriti nista mogla. Navadno sta molčala do zajtrka. Spomini s<> se iiiii.i posmehljivo zajedali v dušo. Huje k.ikoi udarci, letS po zajtrku, ki ni zaslužil tega imena, sta se nekako pomirila. Zdelo se jima je, da celo potepanje ne bi bilo tako zoprno in boleče, kot to mirovanje, ki ju je ubijalo. in nekaj časa je bilo čutiti, kakor da ju je dim nasitil za vselej. To je bil največji užitek. Nekega dne pa je ubijajočo in surovo enoličnost poživilo novo zaslišanje. Z oberstui intiihier jem sta se spogledala, toda zgodilo se ni nič novega. To pot so se mu VVernei jeve vodeno-modrc oči zdele še bolj tujo kakor prvič. Čudil se je, đa so ga potrpežljivo čakali, kdaj bo na dokaj mirno vprašanje, če bo zdaj podpisal, odgovoril. Odkimal je, pa ga zaradi tega nihče ni udaril, nihče privezal k steni. Niti /a vpil ni nihče. Ne bo Spregovoril in tega SS je oprijemal kot pijanec plota. In kakor da so ga tisti dan poklicali tja le zato, ker je po spisku spel prišel na vrsto, in ga spet mirno vrnili v celico. Bernard, ki je že poznal te vrste premetenost, se ni čudil. Naaled njega dne so spet prišli ponj. — Danes bo huje, mu |e lesni] Bernard, da bi '.a pripravil. Stražar Kurt pa se jc I>edasto nasmehnil in ne da bi hotel biti strog, napovedal: — Obisk imaš, ti heio|! In ne slab! I*ii tem je zakrilil / rokami tako nedoločno, da m bilo mogoče ugotoviti, ka| naj bi to pomenilo. Ko je pred stražu jem, ki ga zaradi omahujoče hoje m nič priganjal, temveč mu je celo pomagal, stopil v sobico, je v hipu razumel prejšnje stra zai |evo dopovedovanje V sobi ga je pričakovala Martina' Z obema lokama se je moral opreti na steno. Je to privid ali kaj? Martina! Ne, to ni moglo biti zlagano, kajti njene solze so bile resnične Zaprta tudi ona! Hudega pa ji niso še mogli storiti, k.i 111 njena obleka je bila še čedna, ena izmed najlepših, kai jih je imela Pretreslo in presenetilo pa ga je vseeno, kajti želel je in upal, da je v gozdu že od tistega jutra, ko je morala zvedeti za njegovo nesrečo. Martina ga je gledala, kakor bi se bala, da je ne bo več poznal Poprej je mislila, da bo nežno, vendar naglo skočila v njegov objem, zdaj pa ic kakor vkopana stala nekaj korakov stran. Potem se ji je le posrečilo prestopiti. Aleš g se ostreje dojel stražarjev posmeh. To ga g streznilo Tomi tudi ti tu! Kdaj so te pugnali' Nje gov glas je bil ubit Ob tem vprašanju je z nuni očesom pogledal proti stražarju, toda policist se je delal, kakor da ju ne vidi in ne sliši Obrnil se je napol v stran m potegnil obiaz v nekakšno muzanje. Se pravi, da bo govoril, dokler ga ne bo kdo ustavil; Martina je že odprla usta, pa ni mogla tak°J spregovoriti. Presenetile so jo Aleševe besed12. Mar ni dojel, da je prišla na obisk. Nobene^ veselja ni pokazal ob srečanju, zato bi se najraJ* uclrla v tla. A čas je hitel in bolje bi bilo spi*" govoriti, Čemu je tukaj. — Da, tu sem. Prignan me pa niso. Sania • Hotela je povedati vse, kar se je namenila« P* ni mogla. Aleš se je zdaj ves bled sesedel in ^ stokal. Potem jo je pogledal tuje, in to kot & jj mu je spet vrnilo zavest. Zato je stražar govoril tako posmehlj'v ' I Obisk! Pravi obisk od zunaj! .a Martino je premagalo in morala je poklekni k njemu. Ni zahtevala, da jo objame, le da & pove, kako se bo mogoče rešiti. Potem bo I presodil. Tudi ona je zdaj čutila, da ji začetes* ni treba povedati do konca, Aleš je že sam u# nil. Počakala bo še malo, da se zave. Vse bo dobro, a ni se mogla otresti občutka krivflJ Sredi zaporov je bolje kot zunaj čutila, kako t je bila razočarala. Zakaj ne more razumeti, je tu prav zaradi njega, zaradi njiju obeh? Stražar se je prestopil in na videz nePr'z°C'»Ij! in zdolgočaseno gledal skozi mrežo v okna- »* mogrede pa je natanko spremljal njuno srečanj in zapisoval v ušesa vsako besedo. A to ni bj niti potrebno, kajti bolje kot on, je to opravU skrit mikrofon. — Ti ni prav, da sem prišla? Vesela sem te vidim!? je potem izdavila Martina. Aleš jo je spet pogledal vprašujoče in zrcsnJ£ no, kot še vedno ne bi mogel verjeti. Trdo stisnil Martino za ramo in zadržano rekel: — Kaj si storila! Kako naj bom vesel srefi* tu? Kakor da nisi imela druge poti! Zdaj je čutila, da bo šlo laže, led je bil Vxer — Priti do tebe, je bilo poglavitno- .jala boli? ga je vprašala potem in spet pOi' da proti stražarju. A ker se ta ni ozrl, ga je P° jn žala po rokah in mu segla k obrazu. Bo)C-^ nežno, kot bi bolelo tudi njo, se je dota temnih podplutb. . „„„1 — Nisi prav storila. Te niso iskali.' K St!jCn tiho in vprašanje o bolečinah k.:, preskočil« jjj obisk ga je ohromil tako zelo, da na b"K'1'pomislil. O tem se mu zdaj ni zdeio vredno S ■ n na l brz Pn jbtt riti, ker bo še za kaj pomembne j segi tnanjkovalo časa in moči. — Ne. A hala sem se iu skoiai že P°c oila... ' ka. Utihnila je in no,kihla k stia/arjn. ki ".'"^ /al nobene vneme ali radovednosti. A tudi ta se z Alt eni i a/iunela. ^ Od njegovega zajetja do danes je ""'"'^jii? precej dni, je pomislil. Čudno, da so (O 'H'"injia Saj so zaprli celo I ilipa m druge, pa 111 1/8 v gozd. Tu neka i ne more biti v redu! jj — Kaj si počela medtem? Ko tO jih P°c toliko« K,,,-., so še? je hotel /vedeti Aleš. ^ — Neka i časa sem se ogibala doma ' drugod. Pobrali pa jih niso več. Mar j"1 dosti? • ikaJ' Aleš ji bo tudi še moral povedati nu«'"« £ Tu je bila zveza s svetom, s partizani! Ce J ,& prišla, ne sme zastonj. Toda kako je " ^ priti? Najhujše vp.asanic. Veliko bi ,'"/jaj gal, če p ga ne bi bilo neba zastaviti nikoh- ^ se mu je že smilila Veliko ie morala j ho-če se je raje odločila za ta korak. Zato Ji r( ,,,, tel težiti že tako utrujenega mladci s"-' oIcl prvih besedah in presenečenju ji i1' ,«a| te lajšat, stisko, čeravno ji m rad 0tl|n's,Y tc-^1 neumnosti in poklekanja. Kot da bi zar3„ravi*a moglo biti zanj kai bolje. Posle) bo l1"^ v /anmieiio Morala bo, sat je lolikokral s (>)k;, hosto. Oditi |»a so lahko samo pogin"111 " ki so vedeli, kai delajo ., pa — No, je rekel, - /motno si se odloči vendar jg lepo, da te vidim .j JO Pmi.I io ,e za roke m nihče- mu "i ,,'""sl. p mu je za hip spet /mračilo čelo, vem■■' ( premagal Zda, m hotel pokazati, da I"'11 čuti VVei nei icvo igro Martina s, ,e opomogla ml v/"-' vo^jS to zakrivala s povečano /govo. nos o^ Rj bod da bo pogovor nanesti se na /• . nj(>, v Aleša prizadele m ponižale Sd| w t>č Si«' dar nc tako. da bi jo moralo biti i ^ Na koncu bo pokazala, zakaj je s mc ..... m*' komponibilni program MARIEL Razstava pohištva — spalnice, dnevne sobe, kuhinje na novoletnem sejmu v Kranju, delavski dom od 16. do 26. decembra. Pri nakupu pohištva vam nudimo: 5 °/o popust, dostava na dom brezplačna, kredit za garniturno pohištva do 10.000 din. ■ Ovijen ie in delo na hribovskih kmetijah (24) Ocvirek za vaške klepetulje Na , Vsa|, so tod vabili tako, da sta ženin in nevesta vabila Le> £e ,vO|fni kraju, ženin z drugom, nevesta pa z družico. in dru "i*4* '>ili' °'ni 'z ',,C vas* *,a ,MKH,a vahit skupaj. Druga br^j .' 00 s,a si Izbrala sama. Največkrat sta bila to njegov kdo 0j n'*'na »estra. če teh nI bilo, pa bližnji sorodniki ali S°r«Hlin Soscnov,h> lahko pa tudi prijatelj ali prijateljica. PrC| t^ke iz oddal lenejšlh krajev sta vabila že nekaj tednov Pred n 80 8e vedeli pripraviti, sosede pa šele dober teden t>i|e i,0'r°ko' ker *° tak« že vedeli za vse podrobnosti. Ker so **J|o, r°kc Ponavadi v ponedeljkih, sta vabila prejšnjo ne- *9Z3B** ko ,c pri k" .,, ' '"'/ivo (sestrično). »*Ho -!!0?111 v M*o, »ti pri ru.v,!,,,/,l,-'v,h Potem pa rekla: .Na oh el S'-'"odiM|o pa *> 111 ;h,,v" družino.. Nato ^'11 ir 1,1 '1'' '1 pri veliki ka r,,»n,;, k, „, ,„,, v'•>-.!, a s Wom. Mi/o m, tinjali k /., ohcet ,1' v«la V.1Hl,1'M '"-ko,,,, da 2«fao Hf k'" »rt Za va ^»akdt Potre °r^m, pa ča, al. kava, tudi narezana mesnina ali klobase /a ženina jc mo rak) bit 1 pi ipi avl )eno se\ 1 I la tudi kai pnaee, ki pa jo ponavadi ni pokosil, saj se 111 spodobilo, da bi ženin hodil okio,. v to/icah. Halo so vozili v četrtek pred poioko Pred prvo vojno je bila v navadi še samo ena p< »stelja, s plev I ico se \. da, dobffO nabasano / ov se nimi plevami. Nikoli m smela manjkati pi 1 bab Upa zibelka m kolovrat. Vsake vrste suha roba za gospodinjske namene je bila ponavadi na zadnjem vozu. na skrinji z žitom. Na prvem vozu je bila oprava. Ker jc bil včasih boli v čislih denar za doto, se na balo ni toliko gledalo. Šele med obema vojnama je morala biti tudi bala kompletna. Danes pa je tako, da so marsikje na kmetih veseli, če dobijo nevesto, čeprav brez bale in dote. Tisti, ki se ženijo, si enostavno naroČijo opremo kje v Ljubljani ali pri zasebnem obrtniku. Včasih pa je bilo drugače. Nekaj tednov pred poroko je bila na nevestinem domu polna hiša obrtnikov (ajntvr-hariev), ki so poskrbeli za obliko in obutev. Tudi mizarje so dobilj na dom, da je bilo vse čim ceneje. Najprej so prišli mizarji. Ce ni bilo drugega prostora, so žagali in oblali kar v hiši. Kar je bilo treba polimati, so pogreli na kruini peči. Vse so delali ročno. To je pela žaga in obelj (skobcij), preden je bila omara gotova! Hiša ie bila polna oblanja in laganja, čeprav so vsak večer pospravili. Ko so odšli mizarji, sta prišla šivilja in čevljar, ki sta lahko delala istočasno. Tu h krojač je prišel, saj je moralo biti /a ohcet vse novo, moški in ženske. Med obema vojnama 10 povabili tudi ta p< tinka, da je sešil modroce in pri boljših opravah tudi kaj tapeciral. Vsem je bilo treba dobro postreči, zato so za take prilike zaklali vsaj enega prašiča več samo za obrtnike. Za ohcet pa potem se kako govedo in tehta ter vsa 1 dva prašiča, če je bila ohcet več dni. Največ dela je imela šivi 1 ja, saj je morala imeti nevesta mnogo oblek za nedeljo in delavnik. Bogate so imele tudi po 12 predpasnikov. Vsaj za eno leto je morala biti popolnoma preskrbljena z vso obleko. Seveda pa vse niso bile tako bogate, posebno ne, če ;e bilo v družini veliko otrok. V tem času so bile na delu tudi vaške klepetulje, ki so vedele /a vse dobre in slabe lastnosti neveste in ženina. Seveda je v takem slučaju vedno več slabega kot dobrega, saj je znano: Ce hočeš, da te bodo hvalili, umri, če pa hočeš, da bodo slabo govorili o tebi, se poroči! Zaradi slabih in strmih kolovoznih poti so tu po hribih včasih svat je hodili največ peš. To ni bilo lahko, saj so morali marsikje prehoditi tudi po več ur dolgo pot na vsako stran, najprej od ženina do neveste in potem še nazaj na novi neve stin dom. Tudi vozniki bale so hodili ob vozovih, posebno na/a j grede, ko so imHi naloženo balo, zato so bili Še toliko bolj potrebni okrepčala Naložili so balo, nri čemer seveda ni šlo brez krave; če drugega ne. vsaj petelin jc moral na vrh voza. Ce ni bil že prej pripravljen, ga je kdo toliko časa gonil po vrtu, da je žival onešnln in se pustila ujeti. Preden so odpeljali. Ic bila tod navada, da ie nevesta i/ročila ženinu vse ključe od omar in skrinj. To je pomenilo, da mu vse zaupa, Ce tega ne bi storila, bi bila velika zamera. Pri bali je bil vselej navzoč tudi starešina, ki je bil ponavadi kak sosed ali ženinov stric. Njegova žena je bila za teto. Ko so pripeljali balo na ženinov dom — tam je že čakala pripravljena gorenja hiša in kuhinja -- so priskočile na pomoč še sosede, da so pomagale razložiti in pospraviti, da je vsaka stvar prišla na svoje mesto. Marija Frlic (Prihodnjič naprej) prima loška kava iz nove pražarne Divji lovci pred sodišči na Gorenjskem Že nekaj let se zastopniki LD na področju Lovske zveze za Gorenjsko pritožujejo na različnih posvetih in sestankih, da stalež divjadi upada, pri čemer je opazen upad zlasti pri srnjadi. Na nekaterih krajih, kjer je bilo pred leti videti pozno jeseni ali pozimi v tropu po 12 do 17 kosov te plemenite divjadi, je od tega števila ostalo le malo, po nekaterih krajih pa je celo ni več. Vzrokov za tako stanje pa je več. Znano je, da na stalež različne divjadi zelo vplivajo umetna gnojila, nadalje razvoj avtomobilizma, saj je na naših cestah vedno večje število povožene s-rnja.di m druge divjadi. Poleg navedenih vzrokov pa se zmanjšuje divjad tudi z nezakonitim lovom. Kakor je iz poročil LD razvidno, je nezakonit lov opažen po številnih lovskih družinah in je med prvimi vzroki za upadanje staleža divjadi. Odkrivanje krivolovslva f>a jc zelo težko, saj se divji 'ovci poslužujejo noči in -godnjih jutranjih ur ter ra-mih zvijač za izvajanje *YO> ie?n mrharskerra posla. Nekdaj so se divji lovci maskirali in tako v večjih skupinah opravljali svoje umazano delo. Danes pa se poslužujejo drugih oblik. Predvsem hodijo na tak divji lov z osebnimi avtomobili, pri čemer uporabljajo največkrat malo-kalibrske puške ali prirejene vojaške puške, opremljene z daljnogledi, tako da lahko kar iz avtomobilov streljajo divjad tudi ponoči. Najčešće hodijo na tak lov po dva ali trije. Z avtomobilom zape 1 jejo na kra j. k jer srnjad i/ stopa na pašo in počakajo. Srnjad pa je nočna žival in se večinoma pase ponoči. Tako pasočo se no travniku ali drugi poljski kulturi eden od divjih lovcev obsveti z žarometi avtomobila, drugi pa jo ustreli kar iz avtomobila skozi i ikno. Ko jo ubije, jo rržc v avtomobil in naglo odpelje v neznano. Po gozdovih opažamo če/ leto stalno avtomobile, saj prihajajo z njimi gobarji, zaljubljeni PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem RAZPISUJE JAVNO PRODAJO krav bi mlade živine, ki ko v potok, 17. decembra ©d 10. ure dalje na gospodarskem dvorišču bolnice. parčki, tako da taki divji lovci z avtomobili v gozdu ne vzbujajo preveč pozornosti. Tak način izvajanja kri-volovstva pa seveda otežkoča odkrivanje storilcev organom milice in članom lovs-kih družin. Izrečene kazni tovrstnim obdolžencem, ki so jih izrekla naša sodišča, pa ponavadi niso dosegle svojega namena glede na to, da so se takim obdolžencem izrekle nerazumljivo nizke in pogojne kazni. Na lovce in izvajanje lova se je namreč gledalo tako kakor v stari Jugoslaviji, ko je bil lov le privilegij imovi-tejših slojev, saj so občine dajale lovišča na dražbo in ga je dobil ponudnik, ki je dal zanj največ. Divji lov tudi pri preprostih ljudeh ni pomenil zavrženega dejanja. Mnogi prebivalci po gorskih vaseh so divjega lovca prikrivali. Nekaterim jc bil vir zaslužka, ker poštenega dela pač niso mogli dobiti. Tudi vera in duhovniki jim niso branili divjega lova, češ divjad je bog dal revežem. V naši slovenski literaturi pa jc bil zaradi takega pojmovanja lova prikazan divji lov v neki romantični luči (npr. Finžgarjeva drama Divji lovec idr.). Po zrn; rov i M ljudski revo luciji pa se jc tudi lovstvo bistveno spremenilo. Izvajanje lova ni nič več privilegij petičnih ljudi. Lovišča so dobile v upravljanje lovske družine, v katerih jo zavladal socialistični duh. Dostop v članstvo je sedaj dovoljen vsakemu občanu in denar M daj ni ovira za pristop v I D. Divjad je sedaj splošno ljud sko premoženje, kakor to do» loč i Temeljni / ikon o lovstvu (Ur. 1. SFRJ št. h ) Lovske organizacije morajo gospodariti pri upravljanju lovišča po lovsko gospodarskem načrtu, kakor to ureja prej oit. zakon. Tak načrt pa pregledajo in potrdijo občin ske skupščine. Mnogo so člani lovskih družin prispevali pri "opici divjadi in po svobodi s trdim delom uspeli, da so opustošena lovišča bila spet polna divjadi. Le tem gie zahvala, da je v naših gozdovih g »hio divjadi Zalo .m.. / . e ,el; -mi pozdravili od ločitev oh, knskega sodišča v 1 u I oki, ki je v zadn jem času dvema divjima lovcema i/reklo nepogojne kazni. ZAVRSNTTC Janez in KALAN lane-/, delavca, zaposlena v LTH -škofja Loka, stanujoča v Škof ji Loki, sta izvajala nezakonit lov s pomočjo avtomobila v lovišču ID ftkofja loka, in to med varstveno dobo. Tako sta se dne 2? 7 1071 zvečer pripeljala v bližino Sp. I.ušc Na Benedkovem travniku .ta avtomobil ustavila in z žarometi avtomobila obsvetila srno. Za ta lov sta imela izdelano nalašč pripravljeno in izdelano orožje manjšega kalibra z močnim daljnogledom. Ko je KALAN srno obsvetil, jo je ZAVRŠNIK Janez s strelnim orožjem ubil. Dva dni prej pa je ZAVRsNIK Janez blizu vasi Lenart na Zahribovem travniku sam ustrelil srno. Srne so takrat še dojile mladiče in so ti nedvomno žalostno poginili. Občinsko sodišče v Škofji Loki je dne 3. 11. 1971 prisodilo za ta kazniva dejanja ZAVRSNIKU Janezu 6 mesecev zapora, KALANU Janezu pa dva meseca zapora, obema nepogojno. Tudi občinsko sodišče v Kranju je dne 30. 9. 1971 obravnavalo krivolovstvo. Občinski javni tožilec v Kranju je obtožil brata SLATNAR Florijana, SLATNAR Antona in ROGIJA Petra zaradi kaznivih dejani nezakonitega lova po ČL 247/1 II in III KZ. SLATNARJFVA sta doma iz vasi Ambrož pod Krvavcem št. 7 pri Cerkljah. ROGELJ Peter pa je doma iz Lenarta na Rebri št. 1 pri Cerkljah na Gorenjskem. Organi milice v Cerkljah so ugotovili, da se imenovani že dalj časa bavijo z nezakonitim lovom in so vse tri ovadili občinskemu javnemu tožilstvu v Kranju. Sodišče je spoznalo za krivo vse tri imenovani' po obio/bi. SLATNAR Florijan je bil obtožen, da jo neugot ovijenoga dne meseca julija 1969 neupravičeno lovil s predelano voiaško puško »Mauser« v lovišču Zavoda za gojitev divjadi KOZOROG Kamnik tor na kraju »Stres nik« severno od vasi Ambrož pod Krvavcem ubil srnjaka Njegov brat Anton pa je nekako v istem času z lovsko puško dvoccvko, in to med varstveno dobo, ustretH gamsa. I'strehi ga je tudi v lovišču Zavoda za gojitev d.v i.Kli KOZOROG Kamnik v kmju »Trdovnik« severno od vasi Ambrož pod Krvavcem ROG L. I 1 Peter pa je v jeseni 1%9 v kraju »Pokov/ med vasjo Ambro/ pod ki vavcem in planino Jezerca, tudi v lovišču prej imenovanega zavoda, ustrelil z malokalibi ,k > puško (llobertom) gamsa PO leti P>7() pa je v lovišču ID Stahovica v krajo »Loš je« nad vas jo r enarf nad Rebri pri Cerkljah na C loren j skem s predelano vojaško pu ' > »Mauser« med v SI itveno do bo ustrelil srno. R()(,l'l I ,e bil obtožen še kaznivega do nuji pomoči h kaznivemu dejanju ne/a kon i t eea lo\a, ker je si \ i \ \p.ir Flori jami lil svojo predelano vojaško |iir,ko. da je le ta / n jo ustrelil v lovišču Zavoda /a gojitev divjadi KOZOROG Kamnik srnjaka, tako kakor je to že prej navedeno. Za opisana kazniva dejanja je občinsko sodišče v Kranju prisodilo ROGLJU Petru 7 mesecev zapora, SLATNAR-JU Florijanu 5 mesecev zapora in SLATNARTU Antonu 4 mesece zapora. Vsem trem pa je izrečene kazni v smislu določila čl. 48 odložilo za dobo dveh let. Z izrečeno pogojno kaznijo pa se občinski javni tožilec v Kranju ni strinjal in je zoper to sodbo vložil pritožbo in predlagal senatu okrožnega sodišča v Kranju, da se vsem trem obdolžencem izreče višja in nepogojna ka/en. Svojo pritožbo jc utemeljeval s tem, da je sodišče premalo upoštevalo družbeno nevarnost teh kaznivih dejanj in navajal, da so tovrstna kazniva dejanja zelo razširjena, katera pa zaradi težav pri odkrivanju pogosto ostanejo neodkrita. V svoji pritožbi je tudi navedel, da je divjad pomembno družbeno premoženje, da družba vlaga za razvoj lovstva in zaščito divjadi velika srodstva, da so se vsi trije obdolženci bavili z nezakonitim lovom dalj časa ter da so lovišča LD tam, kjer mrharijo divji lovci prazna, kar vse bi sodišče moralo upoštevati v večji meri pri Izteku kazni. Senal okrožnega sodišča v Kranju je pritožbi javnega tožilca delno ugodil ter zavrnil pritožbo SI UMERJA Ffojijana, kt se je zoper izrečeno kazen tudi pritožil. Tako jc vsem trem obdolžencem izreklo nepogojno pro ,fi >s! i i izvajanju divjega lova v lovi si II ID Soi ,!,, > pol |e I I I' 11 ti trije so se poslužili ob tej p t" i I i k i osehnega avtomobila POMEN r \ Ivan |,a ,e imel s seboj malokahbi I.o puško / risano cevjo in d d jno"|..|oi,i 5 tO i u i ko i na jpre j v kra ju »svetoduško i»one« ustrelil n \. in to v varstveni do hi Kmalu po tem pa je na drogrm kraju v go i Ijal na srnjad, čeprav je bita tudi z.i to < I i v jad varstv ena doba. PORENTA Ivan „■ h.I i I m LD Sorsko polje. Zarad ne discipline in samovolje prt izvajanju lova je bil v letih 1962 do 1964 trikrat disciplin sko obravnavan. V letu 1964 pa je bil tudi izključen ti članstva te družine. Po tej izključitvi pa ga je sprejela v svoje članstvo LD Gorenja vas. Kljub temu, da je bil izključen iz LD Sorsko polje, pa je še vedno zahajal v 1°" v išče te LD, in sicer z avtomobilom. Na raznih sestankih so sc člani pritoževali, «■ je PORENTA stalno viden * tem lovišču. Ker pa se je stalež srnjadi v tem lovišču vid* no manjšal, so člani uprav** ceno sumili, da PORENT* strelja srne. Samo v let 1,1 1 I -1970 so člani te LD m raznih krajih v lovišču naš 1 9 ustreljenih ali zastrcljenin srn in 4 srnjake, in to v •kra* jih, kjer jc bil viden P°" RENTA. V eni izmed srn P3 je bila najdena celo kro'da od flobert-t. Zaradi taksgjj stania so člani sami poostv® čuvajsko službo. LOGONDFJ Jože iz. Dorfarjev m HAFNJ5* Anion i/ / I ice, i ' "' 1 LD. sta predvidevala, da *■ PORENTA pet pobi i al jad v revirju, ker bo rnen'>' da ta dan (cerkveni V™7"^-nc bo nikogar v lovi..ii. tem pa se jc uštcl. IrnC"^ vana sta slišala strele i" v njihovo smer ter pvisl 1 c<_ osebne:'.! avtomobila. V k-' -rem sla našla lloberl t no'dedom in ga odv/t"'a,r|*r» ZAKOTNIKA Janeza in CXW (..■I,, ki je bil pri avton'^ bilu, sta zvedela, da je st Ijal z odvzetim tiob€ \Z PORENTA, ki jc šel s tov« rišem gledat, če je srno ^ lin mov m . lOVCa 11 "',YA ni puško, katere PORENTA n imel prijavljene, odnesla PM v Skorjo Loko in VS< ovadila. LD Gorenja vta^f zaradi tega izključila » -[ega članstva POREKTO » na. oddelek za notran.l« ^ deve SO skoi i.i Loka P» |0 jc lovsko orožje, za kab' imel orožni h .i. odvzel »> per njega predlagal kazenski postopek i"1 g^0fja ku za prekrške S() , joV. I oka. ker |c posedoval \ sko orožje, za katerega imel orožnega lista* • • 7 zao^ Lov ike pi ' u ,,.|!i>- voij-.tvom •■p",|'i":,|I>mKii;č;« , itve obi inskega s ( Skofja loka In "k"' : | , ,i di* v Kranju, ker s^nUv-> ■ mnenja, da l1' .^i samo z ostrimi m " 1 kri-m mi kaznimi preprog ocanom iniliec kali voiovsivo Pri tem P*nV»lo dolžni dati i ,vn'U-i'k1'"'1 orf inom rnilice > 'Tj,..- i* sv..,. pre7«TX)s!enostt ^e ogromno truda za po * teh kamivih dejanj » po-našim lovcem t"«" nebno pomoč. ,JkQ _„ Gotram" I ov ka zveza za " DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE iz svoje bogate zaloge v decembrskih dneh priporoča 200 sobnih rastlin v barvah KNJIGA JE ZASNOVANA ZELO PREGLEDNO. NA ZAČETKU POSREDUJE AVTOR Jf- KROMDIJK VRSTO SPLOŠNIH NAVODIL ZA ZALIVANJE, GNOJENJE, SETEV, SVETLOBO, KLIMATSKE RAZMERE, TEMPERATURO, PA TUDI POJASNILA u LONČKIH, RASTLINJAKIH IDR. pOTLM SLEDI 200 ČUDOVITIH BARVNIH POSNETKOV SODOBNIH RASTLIN vir00 VSAKO SLIKO JE AVTOR KAR SE DA JASNO IN NATANČNO NAPISAL Icm' KAR MORAJO VEDETI LJUBITELJI ROŽ O NEGI POSAMEZNE RASTLINE. KNJIGA IMA 222 STRANI. CENA: 75 DIN. P»NiJlGO S°B^IH RASTLIN V BARVAH DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN UPRAviSTOPNIKIIi ZAL02BE' Z DOPISNICO PA JO LAHKO NAROČITE PRI DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Nova obrestna mera za vse varčevalce Ljubljanske banke 9P 1. DECEMBRA 1971 VELJA V VSEH POSLOVNIH ^NOTAH LJUBLJANSKE BANKE NOVA, VIŠJA OBRESTNA MERA: dinarske vloge: navadne 7,5 % vezane nad 13 mesecev 9 °/o vezane nad 24 mesecev 10 % DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNI RAČUNI: navadni 7,5 °/b (5,5 °/o v devizah 2 °o v dinarjih) vezani nad 13 mesecev 9 °/o (7,5 H v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 °/o (7,5 °b v devizah 2,5 °/o v dinarjih) ^ubljansKa banka daje višjo obrestno mero vsem starini VlJ^^cem in vsem tistim, ki bodo od 1. decembra 1971 °Žili kakršenkoli znesek na hranilno vlogo ali devizni r^un. Nova obrestna mera velja za vse vloge, ki niso na- Cns,k° vezane na posojilo. ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve TE industrijsko in montažno podjetje za izolacijo Ljubljana, Kamniška ul. 25 razglaša prosta delovna mesta 15 NK delavcev za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovlje pri Škof j i Loki. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, Obrat Trata pri Škofji Loki. Zavarovalnica SAVA PE Kranj razpisuje naslednje štipendije štipendijo za študij na pravni fakulteti štipendijo za študij na srednji upravno administrativni šoli štipendijo za študij na srednji tehnični šoli za šibki tok. Kandidati naj vložijo prijave Kadrovski komisiji Zavarovalnice Sava PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2, do vštetega 31. decembra 1971. OBRTNIK Škofja Loka, Blaževa ulica 3 objavlja prosta delovna mesta za: VAJENCE ZA NASLEDNJE STROKE: ZA MIZARSKO STROKO 2 vajenca ZA STEKLARSKO STROKO 2 vajenca ZA PECARSKO STROKO 1 vajenca Pogoji: dokončana osnovna šola V PRIUĆITEV ZA NASLEDNJE STROKE: ZA MIZARSKO STROKO 2 delovni mesti ZA STEKLARSKO STROKO 1 delovno mesto ZA PARKETARSKO STROKO 1 delovno mesto Pogoji: nedokončana osnovna šola. Podjetje nudi možnoSt, da interesenti v času priučitve dokončajo osemletko pri Delavski univerzi in preidejo na poklicno usposobljanje za kvali-11 karijo. Praktično violo se šteje v delovno dobo. POLKVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE DELAVCE ZA NASLEDNJE STROKE: 1. PK ALI K MIZAR 2. PK ALI K STEKLAR 3. PK ALI K PECAR — POLAGALEC KERAMIKE 4. PK ALI K STEKLOBRUSILEC 5. PK ALI K TRGOVSKI SKLADIŠČNIK ZA GRADBENI MATERIAL Pogoji: Pod točko 1. do 5. polkvalificiran delavec z enoletno prakso ali kvalificiran delavec z dokončano poklicno šolo. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti je treba dostaviti na podjetje. Svetujemo vam, da svoje novoletne čestitke oddate na pošto čimprej, vsekakor pa do 20. decembra, V naslovu ne pozabite vpisati tudi poštno številko Združeno PTT podjetje Ljubljana Obveščamo vse interesente, da smo že pričeli z dobavo traktorjev SAME DELFINO 32 Traktor jc izrednih kvalitet in je po svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmet ijstvu. Zračno hlajen linijski disel motor 30 KM s pogonom na dva ali vsa štiri kolesa. PRODAJA ZA DEVIZE S TAKOJŠNJO DOBAVO IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLADI SCA V LJUBLJANI Al I ZA DINARU Z DOBAVO PO VRSTNEM REDU PRISPELIH PRL.DPLACIL. GARANCIJA 1 LETO SERVISNA SLUŽBA IN REZERVNI DELI ZAGOTOVIJENI. VSA POJASNILA IN PODROBNE INFORMACIJE DAJE cosmos Ljubljana, Celovška 32, Maribor, Grajska 7, Koper, Dimnikarska 10, Zagreb, Trg žrtava fašizma 1, KIK Pornurka, Murska Sobota in Avto Celje, Celje. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa odseka za proračun in sklade v oddelku za finance Pogoj: visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj; 2. davčnega inšpektorja v davčni upravi Pogoj: višja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj; 3. arhivarja in knjižničarja v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: srednja strokovna izobrazba in štiri leta delovnih izkušenj — poskusno delo bo trajalo dva meseca; 4. pisarniško moč v oddelku za gospodarstvo Pogoj: dvoletna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju povojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1» najkasneje v 15 dneh od dneva objave. liVILaA KRANJ Reklamna prodaja od 15. do 31. 12. 1971 nougat kocke 200 g sadne kocke 200 g albcil keksi 500 g rum 1 1 radgonski biser 0,8 1 radgonski bril jant 0,8 1 2,40 2,40 S,25 14,80 10,00 10,00 Priporočamo se za nakup in vam želimo srečno novo leto GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Na novoletnem sejmu v ^ra^]jJ posebno ugoden nakup žcllj* .j oblek, plaščev, kostimov in *r Cene znižane do 60 /• Obiščite paviljon Gorenjskih °b,i^! in ponovno boste zadovoljni 1 kupom 6164 -uam PRAŠIČA za zakol Prodam težkega PRAŠIČA 90 rzbiri. Cirče 34, Krarrf ' p 6095 Prodam mesnate PRAŠIČE zakol. Rupa 12, Kranj 6161 Todam od 120 do 160 kg «ke PRAŠIČE za zakol. esn,evek 22, Cerkrje 6162 ToUain deIoyllcga V0LA d .14-c©Lski GUMI VOZ. Si-\F 2, Cerklje 6163 sta ^ kiri PRAŠIČKE, rc sest tednov. Sen turska **a '2, Cerklje PPodai orje 40j Cerklje 6165 •o1"??3"1 PRAŠIČKE. Smart-°Po29' Cerklje 6166 dam v°'° "godni ceni pro-JS; T"*1*« PEC za cen-*W° iur'av(). 35.000 Kcal/h. Vo,i ctcr< *tebe 23, Mcd- Prod^n, 6167 Bik a /P cno ,cto starega Prn"i CerklJe 26 6168 »akol m dva PRAŠIČA za Hic. •težka po 150 kg. žirov- Pr Y 6,69 •KS?1. faktorski PLUG in v,;;|ni obračalnik harold j_, ^ULTIVATOR /. izruva-Za krompir. Voklo 83 Pr0(, 6170 *c pjj :)ni '•< dem tednov sta PSIČKE. Sp. Brnik 66 Prod-, 6171 ^nervi traino rarečo PEC ^'!u,j SlHrastje 128, po „„ , 6172 *n0 n , ' lv,,i PH'dam le fin J°.n,'Vno GARAŽO. Cc-Krnnj e«na, Stritarjeva 6, ^lim0R,N0 ZAG0 stihl6078 C|k:ti<.. ramen jam za les 1Jc 4«. Golnik 6171 D(„t) P'odam I1AT SSD l>0r»»>Kh1. 1 x'(l sa,n<) v sredo Nifc Stane, Tu • Preddvor 6175 <^l"nm ccs,.;;;, .i.n,i 6176 M..lcM'sk" Kranj, Ullea jf^tvVS - NIus,ov Kran| r 1 "Prav« lista: »e. "finske skupšel-* It^J^-račun pri SDK S iHte S" "~ N«*-očnl-. Par, i»!a cno *l^ilko 10o„ «n naročniki imajo °sCv°,n,s I \h\l R na KOKKICI in se priporočava zn obi^k. Posfrrženi bo«tt" s toplimi in mrzlimi jedili ter izbranimi pijačami. VERCIČ PLESNI TEČAJI v dela v skem domu v Kranju zaradi sejma ODPADI K) do konca leta 1971. PLESNI TEČAJI sc nadaljujejo, 5. januarja 1972 NARODNO ZABAVNI AN SAMBFL prost za silvestrovanje. Naslov v oglasnem od delku 6189 Uslužbenca sta pripravljena dosmrtno preskrbeti starejšo osebo ali zakonca brez dedi- čev za manjše posestvo ali za hišo z nekaj zemlje. Zaželeno v okolici Kranja, Nakle-ga ali Preddvora. Ponudbe poslati na upravo Glasa pod »božično drevo« 6190 Opozarjam vse stranke (posebno tisto, ki nas je prijavila, ugotovljeno je bilo, da ni resnica), ki sumijo mene ali mojo družino v zvezi s kakršnokoli tatvino, da jih bom sodnijsko preganjal. Blagojevič Branko, Knmj, Valjavčcva 13 6191 GOSTILNA na JAMI ŠENČUR vabi na veselo SILVESTROVANJE, 31. decembra, ob 17. uri. Zabavali vas bodlo veseli BOBRIČANI, fantje iz Prekmurja. Rezervacije dobite vsak dan v gostilni. Menu »ciganski golaž« 6192 Kranj CENTER 15. decembra premiera ameriškega barv. filma VENEC POPKOV ob 16., 18. in 20. uri 16. decembra amer. barvni CS film BUTCU CASSTDY IN KID ob 16., 18. in 20. uri 17. decembra amer. barvni CS film BUTCH CASSIDY IN KID ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ 1C 15. decembra amer. barvni film DESET ZAPOVEDI — I. del ob 16., 18. in 20. uri 16. decembra amer. barvni film DESET ZAPOVEDI — II. del ob 16., 18. in 20. uri Planinsko društvo Jesenice razpisuje za planinsko postojanko Erjavčevo kočo na Vršiču, ki je stalno odprta in oskrbovana, naslednja prosta delovna mesta: 1. oskrbnika 2. kuharice 3. servirke 4. pomožno delovno moč Zelo primeren bi bil zakonski par, od kateri.ga bi eden zasedal delovno n»;sto oskrbnika, drugi pa delovno mesto servirke aM kuharice. Zaželeno jc vsaj delno znanje nemščine in italijanščine. Stalna zaposlitev. Pismene ali osebne prijave sprejema Planinsko društvo Jesenice, Jesenice, Cesta železarjev 1. Jesenice RADIO 15. decembra amer. barvni film DAN REVOLVERASEV 16. decembra italij.-franc. barv. CS film ŠEJKOV SIN 17. decembra amer. barvni film NEPREMAGANI Jesenice PLAVŽ 15. decembra italij.-franc. barv. CS film ŠEJKOV SIN 16. decembra italij. barvni film STOP 17. decembra italij. barvni film STOP Dovje Mojstrana 15. decembra amer. barvni CS film OD KOD VONJ PO SMODNIKU? Kranjska gora 16. decembra amer. barvni film DAN REVOLVERASEV Javomik DELAVSKI DOM t5. decembra italij. barvni film STOP Radovljica 15. decembra franc. barvni film MAMILO ob 18. uri, p.mer. barvni film VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 20: uri 16. decembra italij. barvni film KLOFUTA VSAK DAN ob 20. uri 17. decembra amer.-italij. barv. film DOLGI DNEVI JEZE ob 20. uri škof ja Loka SORA 15. decembra amer.-italij. barvni- film SPREMLJEVA-LEC POšIl TKE ZLATA ob 18. in 20. uri 1<». decembra angl. barvni film CHARLIE BUBBLES ob 20 Kri 17. decembra anal. barvni film CHARLIE BUBBLES ob 18. in 73. uri Železniki OBZORJE 15. decembra amer. barvni Hip BOB CAROL TED-ALICS >b 20. uri 17. (lecrmlra 'mer barvni film ZGODILO S F. JE V ARIZONI ob 20. uri Potrošniki! Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju. Od 15. do 31. decembra 1971 nudimo gospodarskim organizacijam in potrošnikom pri nakupu daril v vrednosti 100 din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vasi zelji in odpošiljamo na zahtevane naslove Pohitite z nakupom novoletnih daril v »Delikatesi« v Kranju. Se priporoča in vam želi srečno 1972 Trgovina »DELIKATESA« gost. in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ ZADEL KOLESARJA V petek, 10. decembra, nekaj pred sedmo uro zvečer je voznik osebnega avtomobila Janez Hvasti iz Kranja peljal po Delavski cesti v Kranju in v bližini hiše št. 49 trčil v Jožeta Benedika iz Kranja, ki je peš hodil ob kolesu. Na kolesu je imel navezane palice. Pri trčenju je Jožeta Benedika odbilo s ceste v sneg. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik Hvasti je po trčenju odpeljal s kraja nesreče. TRČENJE V KRIŽIŠČU V nedeljo, 12. decembra, zvečer sta v križišču Ljubljanske in Kajuhove ceste na Bledu trčila dva avtomobila. Voznik osebnega avtomobila Franc Zupane z Bleda se je pred križiščem srečal z osebnim avtomobilom, vozil ga je Borivoje Momčilovič z Bleda, ki je vozil po sredini ceste. Zaradi tega sta avtomobila trčila. Avtomobil Borivoja Momčiloviča je pri tem zaneslo še v zgradbo ob cesti. Voznika nista bila ranjena, materialne škode pa je za 12.000 din. I POLEDENELA CESTA V ponedeljek, 13. decembra, zvečer je na cesti med Kranjem in Mengšem začelo na poledeneli cesti zanašati avtomobil Marjana Sardoča iz Ljubljane. Avtomobil je zapeljal s ceste in se prevrnil. V nesreči sta bili ranjeni sopotnici, škode na avtomobilu je za 15.000 din. L. M. Se en spomin na letošnji prvi sneg. Skoraj na vsakem ovinku Je bilo za pešce potrebno precej spretnosti, da so se prebili čez kupe snega. Seveda pa je bilo tudi precej jeze na račun cestarjev, komunalcev In ne vem na koga Še. Pri drugem valu snega bo gotovo vse to odpadlo. — Foto: F. Perdan Zveza kulturno prosvetnih organizacij OBČINSKI SVET KRANJ Komisija za razpis delovnih mest razpihuje prosti delovni mesti v Centru za estetsko vzgojo: 1. PEDAGOGA ZA ESTETSKO VZGOJO (vodjo centra) za delo z mladino in odraslim 2. PEDAGOGA ZA ESTETSKO VZGOJO za delo s predšolskimi otroki in pionirji. Pogoji: pod L: visoka ali višja izobi a/ha, pedagoške strokovne usmerjenosti. Najmanj 5 let prakse v učno vzgojni dejavnosti in delu / mladino in odraslimi ter smisel za organizacijo; pod 2.: visoka, višja ali iređnjs strokovnS i/obia/ba /. večletno prakso pri delu / mladino. Prijave na razpis s kratkim življenjepisom m dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite do H), de cembra 1971 razpisni komisiji pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij — občinski .vet Kranj, p. p. 72. m TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ tri g 1 a v Nudimo zimske spalne srajce in zimske pižame po tovarniških cenah NOVOLETNI POPUST od IO. do 31.12.1971 51 10 °l za nakup hladilnikov, štedilnikov, sanitarne keramike, ploščic za oblaganje, ročnega orodja in gospodinjske opreme nad 100 N din za pralne stroje vam nudijo trgovine MERKUR, Ljubljanska 1 a NOVOTEHNA, Medvedova ulica ŽELEZNINA, Titov trg 3 Trgovsko podjetje OČna KAMNIK Vsem kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1972 Trgovsko podjetje O Č H 3 KAMNIK Dotrpel jc nas dobri skrbni mož in oče Jože Pavlic krojaški mojster , m u „ nnhškc in Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15. decembra ol v Kranj. Žalujoči: /ena Matija, hčerka sin Jože z družinama ter drugo s stvo Kranj, 13. decembru 1971 1 Uspešna sezona kolesarjev Kranja Žagar, Ribnikar, Tulipan najboljši amaterji v Jugoslaviji Šah Kje so igralci III. kategorijo Štirinajsta sezona kolesar-•fega kluba Kranj je bila iz-Iedno uspešna. Tekmovalci *aSar, Ribnikar, Tulipan in pfiolkovič so dosegli zelo »epe rezultate. Po kvaliteti predstavlja KK Kranj osmi najboljši klub v državi. V konkurenci profesionalcev, polprofesionalcev in neama-terjev ta uvrstitev predstavlja zelo lep uspeh. V klubu Bogata kronika kranjskega smučarskega športa V petek, 17. decembra, bo smučarski klub Triglav Proslavil srebrni jubilej obstoja smučarske organizacije v Kranju. Smučanje kot tekmovalna telesnovzgojna Panoga ima v Kranju bogato tradicijo. Prvo smučarsko oruštvo po zadnji vojni je bilo ustanovljeno v zimi 1945,'46 — šD Udarnik. Le-to se je pozneje preimenovalo oziroma vključilo v ŠD Triglav. Na tem mestu ne bi naštevali vseh uspehov, ki so jih člani Triglava dosegli na številnih pomembnih »ekmovanjih doma in v tujini. V 25 letih je klub vzgojil številne generacije kva-j-detnih tekmovalcev v vseh treh disciplinah. Smučarski klub Triglav pa je tudi ena izmed vodilnih smučarskih **rSaruzacij v državi. Njegovi člani so vse od pričetka "Rovanja pred 25 leti in do danes večkrat osvojili na- tove državnih in republiških prvakov, častno in z Uspehom pa so tudi zastopali barve Kranja in države v številnih državah Evrope in Amerike. V alpskem smučanju Jc klub beležil največje uspehe v letih 1958 do 1962, ko je bilo v državni reprezentanci Več kot polovica Kranjčank in Kranjčanov. V 25-letnem Obdobju je 7 članov osvojilo naslove državnih prvakov, . vPa republiške. Največje uspehe je nedvomno zabe-ezda Slavica Zupančič, ki ima še vedno jugoslovanski . ord v številu osvojenih naslovov državnega prvaka, Ja'je Majda Ankele, Maja Rutar, Tomaž Jamnik in ^anez šumi. Državni oz. republiški prvaki pa so bili t». ,.ai'kka Jamnik, Jelka Jocif, Jože Andrejašič, Mileva "ajželj, Met;, Oblak, Ljubo Rakovič in Jana Sumi. p * skokih pa beleži klub v glavnem dve ohdobji. J rv° leta 1958 in drugo po letu 1960. Največji vzpon ^ kvaliteto pa je dosegel klub v zadnjih šestih letih, °j le bil kar štirikrat državni ekipni prvak. Doslej so t, ♦l|žavni prvaki Klemen Kobal, Marjan Mesec, Bog-fcan Norčič in Peter Stelančič, naslove republiških prva- °v Pa so osvojili Vinko Bogataj, Lojze Gorjanc, Kle-Kc»b;,l in Peter šteiančič. Številni uspehi skakalcev izrcH° ** to,iko ,H>,1 pomembni, ker so jih dosegli pod br? ° tcžk,nii tekmovalnimi pogoji, že štiri leta so e* skakalnice v Kranju. pr 'avno obdobje razvoja tekov je beležil klub, ko je dele^f' trenerskc posle Gašper Kordež, ki je bil poprej UsSe,krat državni prvak v klasični kombinaciji. Največje bili - Pa ^° imcl Koman Seljak. Državni prvaki so g Se Matevž Kordi ž, Helena Beštcr, Anica Kristančič, stafn'lrt"UI I,0,r^ tcr večkrat članska in mladinska Ob««etf' Naslove republiških prvakov pa so v 25 letih Mir i? kIuba dosegli Helena Bešter, Tomaž, Befcter, ^> lisici, Slavi lisici, Jane/ Kavčič, Božo Kordež, vec":,rdka '-"ti-ič, Janez. Mohorič in Roman Seljak ter ^štafet v vseh kategorijah. Ccv v lHI ,H>ktlal Pa je klub skrbel za vzgojo tekmoval raeii '"'lu kombinaciji. Lep v/urnik po/.ncjsim gene nah>r'V 'C nedvomno Gašper Kordež. Za njima sta ne lt,.os°Kla najboljše rezultate Miro Komac in liškaCl '"l'"K' k' s,a bili večkrat državna in reptib-re2uUPr?,ka' V /adl,i«h treh letih pa dosegala najboljše diSci ?. Jane/. Gorjanc in Srečo Gosar. Zal je ta sfiJuč Ula v Jugoslaviji zapostavljena, ker odgovorni Voli, Wgani posveča ju premalo pozornosti raz ,u°«nenjcnc discip,im. skeKa *° ,>j lahko pisali o bogati zgodovini kranj-k»ub v1"'"1 nsk':- 1 kolektiva Povemo naj Se, da ima ter 4 , SV",'.h v"itah se 50 sodnikov vseh treh disciplin in 2 /'tIU'lH' alpske.-.i Miniranja, 6 trenerjev za skoke P°slan-i iK^v Prav je, da klubu oh tem pomembnem Ut,„0 j^VU' ki l'a ie opravil v 25 letih v Kranju, Čcstl-r°nlsk» ai*mo **-*'Jo. naj bi tudi v prihodnje v go-v*P<»n j"1K>,r°PoII in vsej kranjski občini beležil enak U'Wlem " '*',:'M s"»< irskega sporta kot je bil v pre JL^******- J.Javornik smu^?' kll,b TH«'av vaM tudi Mv*e tekmovalce Mave. r"*e delavce, da se udeležijo Jubilejne pro so prepričani, da so po kvaliteti četrti ali tretji. Pred njimi so zanesljivo Rog, Odred, Pulj in morda beograjski Partizan. Bolje povedano: Kranjčani so najboljši amaterji v Jugoslaviji. Minula sezona je prinesla najboljše uspehe članom. V mladinskih konkurencah pa je imel najboljše nastope Pavle Žagar. V želji, da bi povečali število kolesarjev, bodo v novi sezoni organizirali več izbirnih tekmovanj. Izvedli bodo tudi srednješolsko in osnovnošolsko prvenstvo Kranja. Prepričani so, da bodo sedanje število 40 aktivnih članov povečali za 50 odstotkov. Kranjčani si prizadevajo, da bi kolesarska zveza Slovenije uvedla v prihodnje tudi kategoriji mlajših mladincev in pionirjev. Probleme pa imajo tudi s kadri. Inž. Vitomir Gros poleg funkcije predsednika opravlja tudi trenerske posle. Želijo si profesionalnega trenerja. V letu 1972 bodo slavili 15-letnico kluba. V tej sezoni pa pričakujejo tudi šc več uspehov in zmag. Velja pa še omeniti, da so iz kolesarskega kluba Kranj izšli Hvastija. Kalan, Zupan. Novak . . . Vsi ti so zapustili zaradi različnih vzrokov matični klub in se priključili ljubljanskim. V klubu so pre pričani, da v pri-hodnje ne bodo več zapuščali kranjskih vrst najboljši tekmovalci. Na zadnji skupščini kluba, kjer so razpravljali o vseh teh problemih in sprejeli pro-rtam za novo sezono, so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik bo še nadalje inž. Gros, ostali člani upravnega odbora pa so še Peter Koza-mernik, liane lVternel, Franc Bukovnik, Janez Drinovec in Dorjan Sušnik. Upajo pa, da bodo v upravni odbor vključili do pričelka sezone še pet kolesarskih delavcev. P.DHRĆ VGjtcic najboljši Na turnirju šahislov krmi j skih sindikalnih podružnic je v nedeljo nastopilo 24 šahi slov. Prepričljivo jc zmagal Ratko Voji< ič (Tekstilindus) z 20 točkami pred Ivanovičem in Bukovcem, ki sta /brala po 1&J& točke, sledijo pa Djordjevič in Matjašič po 18, Pod gornik in Lazar po 17, Jo-vič 16,5, Valjavec iS«! itd. V Kranju je v teku turnir igralcev za pridobitev II. kategorije v šahu. Šahovski klub »Borec«, ki je organizator turnirja, po našem mnenju nima pravice organizirati tega turnirja, ker posamezni tekmovalci komaj vedo premikati figure, da o pisanju potez niti ne govorimo, ker le-ti niti ne poznajo osnovne šahovske abecede. Na koncu pa niti vsi nimajo četrte kategorije, ki je začetek v šahu. Mnenja smo, da bi organizator na to tekmovanje, xi ni v duhu šahovskih pravil, povabil kranjske šahiste, ki imajo že II. kategorijo in s tem pravico nastopa na tem tekmovanju. U. Ivanovič ss V nadaljevanju turnirja ša-histov v Kranju za pridobitev II. kategorije so bili doseženi naslednji rezultati: Ra-bič : Torkar 1:0, Nadižar : Naglic 1:0, Rebolj : Pera novic 0:1, Življakovič : D. Šta- gar 1:0, Požar : Rebolj 1:0, Lazar : Peianovič 1:0, D. Šta-gar : Rabič 0:1. V vodstvu je še vedno Lazar z 8 točkami pred Jovičem, Peranovičem in Rabičem, ki imajo po 6,5 točke. F. štagar OD NEDELJE DO NEDELJE HOKEJ NA LEDU — V nadaljevanju drugega dela prvenstva za najvišji hokejski državni naslov so Jeseničani v Beogradu brez težav odpravili Partizana. K ran jskoeorci pa so v hali Tivoli morali priznati premoč ljubljanski Olimpiji, saj so tekmo izgubili kar .s 15 goli razlike. Rezultati: Parti/.an : Jesenice 0:7, Olimpija . Kranjska gora 16:1. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Medveščak, Kranjska gora : Partizan. ODBOJKA — V zaostali prvenstveni tekmi iz 1. kola II. rve/.ne odbojkarske lige — zahod so Jeseničani v Kaštelu dosegli pomembno zmago, saj so premagali domačine in si s to zmago zagotovili odlično tretje mesto v prvem delu tekmovanja. Rezultat srečanja: Kaštela : Jesenice 2:3. NAMIZNI TENIS — V Mariboru so se na drugem zve/nem mladinskem pozivnem turnirju pomerili mladinci in mladinke. V konkurenci mladink je Triglavan-ka Tončka Novak s tremi zmagami zasedla sedmo mesto, medtem ko je bila njena klubska kolegica Ljuba Novak deveta. JUDO — Na osmem mednarodnem memorialu tekmovanja »Nagaoka 71« so judoisti kranjskega Triglava zabeležili lep uspeh. V kategoriji do 90 kg je bil Kranjčan Smokonc tretji do četrti, v kategoriji nad 90 kg pa je Galič (Triglav) zasedel odlično drugo mesto. SMUČANJE — skoki — V Planici je bila to nedeljo prva pregledna tekma naših najboljših smučarskih skakalcev. Za presenečenje jc tokrat poskrbel mladi član SK Crne Drago Pudgar, ki je z odličnimi skoki prehitel olimpijskega kandidata štcfanČiča in Zajca. Zanimivo na tej tekmi je bilo, da je med prvo deseterico nekaj odličnih mladih skakalcev, ki so z resnim treningom najavili prodor v sam vrh jugoslovanskega skakalnega športa. Med njimi jc omembe vredno četrto mesto Triglavana Norciča, osmo mesto Kranjčana Ka-pušina ter deveto mesto Kobala. Zaradi poškodbe pa tokrat ni nastopil Marjan Mesec. TEKI — Jugoslovanski reprezentantje v smučarskem teku so tokrat prvič nastopili v letošnji sezoni v Ad-montu na avstrijskem štajerskem, kjer so se pomerili na 10 km. Naši so se odlično odrezali, saj Kerštajna zasledimo že na drugem mestu, Mlinarja pa na tretjem, medtem ko jc Dornik osvojil osmo mesto, Kalan pa dvanajsto. ALPSKE DISCIPLINE — Na Starem vrhu nad Skof-jo Loko so se za kategorizacijo v slalomu pomerile mlajše mladinke Ur mlajši mladinci. V konkurenci i!i mladmk je bila to pol najboljša članica mariborskega Branika Čerpes, medtem ko je Tr/ičanka Vagncr zasedla tretje mesto, njena klubska kolegica Bogata jeva je bila šesta, Jeseničanka Tavčarjeva sedma, članica AJplesa Gartner pa deveta. V konkurenci mladincev pa si je prvo mcs.to prismučal Jeseničan Polajnar, drugi je Tržačan Peško, tretji Hafner (Alples), ( Ir t j Sluga (Jesenice), šesti P i tih (Tržič), sedmo mesto je zasedel Pegam (Alpics), medtem ko je član škofjeloškega TranMurista Kranje na desetem mestu, -dh GLAS SREDA — 15. decembra 1971 1+3 V petek zvečer je bil v Radovljici občni zbor planinskega društva. Pregledali in ocenili so delo. Ob tej priliki pa so bili odlikovani z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki planinsko društvo, z redom dela s srebrnim vencem pa Franc Meze iz Lesc in Jože Pavlin iz Radovljice. Predsednika društva Miho Finžgarja in oba odlikovanca smo po-prašali, kaj menijo o delu društva in o planinar-jenju nasploh. stoja, od 1946. leta. Pa tudi prej sem že planinari!. Vedno sem rad hodil v naravo in tako sem vzljubil gore. Bil sem prek 15-krat na Triglavu, Julijce in Karavanke pa sem prehodil po dolgem in počez. Ko sem bil še gospodar Po-gačnikovega doma (15 let), sem opažal, da mladi niso kaj dosti zahajali v planine. Pa tudi v društvu jih ni bilo veliko. Zadnje dve leti pa je število mladih članov v našem društvu in v planinski organizaciji nasploh precej naraslo. Prepričan sem, da je eden od vzrokov za to tudi večje priznanje, ki ga je v zadnjem času dobila planinska organizacija v naši družbi.« MIHA FIN2GAR, (rojen 1920), iz Nove vasi je četrto leto predsednik društva: »Od 1946. leta delam v odboru in sem sodeloval pri gradnji vseh tieh planinskih domov, našega društva. To so Roblekov, Pogačnikov in Valvazor-jev dom. Naš odbor si je zadal cilj, tla bomo nadaljevali / obnavljanjem Po-gačnikovega doma, postojanko na Goški ravni pa bomo najbrž, opustili Postojanka namreč nima pi tvega planinskega značaja. Ker leži ob cesti, je moč do nje priti z avtom, največ težav pa imamo E vodo. Sicer pa tudi pri ostalih treh domovih opa žamo, da postajajo pre majhni. Veste, planinci, ki danes prihajajo v domove, si želijo večje udobje. Prav to pa nam včasih po v/.roča precej težav. Sicer pa smo članj v našem društvu zadovoljni. Posebno v zadnjem času se jc število precej povečalo in da nes imamo že prek 1300 članov, kai predstavlja prek 7 odstotkov vseh prebivalcev na območju društva.« FRANC MEZE, (rojen 1913), iz Lesc: »Tudi jaz delam v društvu, ki letos piaznnje 76. obletnico ob- J02E PAVLIN, (rojen 1907), Iz Radovljice: »V planinski orgnni/.aeiji delani že od 1924. leta o/.iro-ma od mladih let. Včasih ni bilo sobote ali nedelje, da ne bi šel v lu ibe. Ilil sem prek 25-krat na Tri glavu in prek 120 krat na Kriških podih. Roblekov dom na H gun i u i pa sploh ne štejem še dobro se tudi spominjam, kako smo gtadili Roblekov in Pogačnikov dom. Vse «mo znosili na hrbtih. Velikokrat se je tudi /godilo, da je zmanjkalo lopat. Prav tO zavzetost danes pogre šam. Sicer razumem, da so danes drugačni časi, vendar pa se je vse tako močno spremenilo, da danes že težko dobiš oskrb nika planinske postojan kc, kaj šele nosača, ki bi jo oskrboval.« A. 2alar V par petek, 10. decembra, je bila v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave akademskega . rja Jožeta Eržena iz Kranja. Kipar je leta 1969 razstavljal na skupinski razstavi v mes ».^f v Ljubljani, leta 1970 pa prvič samostojno v Kranju. Razstavljena dela: Matjaž Jemec, Bo|..v(,> Jakac, inž. Alojz žibert, Slavko Zalokar, dr. Ivan Hrlbernik, Matej Bor, Andreja, Sonja, i»i Sandi, Janez Žagar, Marinka, Verena, skladatelj Peter Lipar, profesor Rupnik, Pavle šil , tfl* inž. Franc Sila. inž. Pavle Kryštufek, Milka Tome, Karlo Cej, Uroš, Ruda HlebS In dva l»sl portreta. Razstava bo odprta do 29. decembra. — Foto: F. Perdan Ponovno vabilo na sejo političnega aktiva Občinska vodstva poHtti nih organizacij občine Jesenice so sklicala 7. decembra Širši politični aktiv, na katerem bi se dogovorili o realizaciji dogovorov o družbenem izobraŽevanju in kulturni akci/i. Zaradi premajhne udeležbe razgovora ui bilo, zato so se dogovorili, da bodo pripravili skupno sr/o izvršilnih orajo- nov tistih organizacij, ki so podpisale družbeni dogovor o izobraževanju in družbeni dogovor o kulturni akciji. Na lej .e//, ki bo 11. decembra, se bodo natančno seznanili z obema dokumentoma in se pomenili o nadaljevanju akcije. Na sejo so povabili komiti' občinske konference ZKS Je senice, predsedstvo občinske-ga sindikalnega svetu, /"<•