Magazine of the Slovenian Paper and Paper Converting Industry PAPIRNIŠTVO V CASU KORONAKRIZE INTERVJU: PETER PUTZ, KOLICEVO KARTON POD DROBNOGLEDOM: Krizni menedžment, naslednja recesija in kako vnesti red v kaos Energetska intenzivnost in prihodnost (papirne) industrije NOV PAPIRNI STROJ ŽE V PALOMI MED KROŽNIM, BIO IN DIGITALNIM Novice iz papirnic – Raziskujemo in razvijamo KAZALO / INDEX Papir za naslovnico revije PAPIR je prispevala papirnica Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d., Soramatt + 150 g/m2 Papirništvo v casu koronakrize / The paper industry in the coronavirus crisis 3 Naš karton je dober za ljudi in dober za naš planet / Our cartonboard is good for people and good for the planet 5 Krizni menedžment, naslednja recesija in kako vnesti red v kaos / Crisis management, the next recession and how tobring order into chaos 8 Energetska intenzivnost in prihodnost (papir ne) industrije / Energy intensity and the future of the (paper) industr y 10 V zadnjih treh letih zaposlili 653 papir nicarjev / 653 papermakers employed in the past three years 12 Navdušen nad poklicem papir nicarja / Enthusiastic about being a papermaker 13 Tokrat v Postojni: med krožnim, bio in digitalnim /This time in postojna: between circular, bio and digital 14 Invazivne tujerodne rastline vzbudile ustvarjalnost / Invasive alien plant species awaken the creativity 16 Tudi študenje z invazivkami / Students deal with invasive plants 18 Papir kot vir navdiha / Paper as a source of inspiration 19 Miti in resnice o papirju / Myths and facts about paper 20 Nov papirni stroj že v Palomi / New paper machine already in Paloma 22 Izredna prodaja toaletnega papirja med koronakrizo / Exceptional sale of toilet paper during coronacrisis 23 Uporabniku prijazne zašcitne maske za enkratno uporabo / User-friendly disposable protective masks 24 Inovativen protibakterijski papir, varen ljudem in okolju / Innovative antibacterial paper that is safe to humans and the environment 24 (R)evolucija na podrocju digitalnega varnostnega tiska / (R)evolution in digital security printing 25 Aktivno in trajnostno usmerjeni k potrebam trga / Actively and sustainably towards market needs 26 Vipap Videm Krško z novim predsednikom uprave / Vipap Videm Krško with a new chairman of the management board 27 Novo: nfc poslovne vizitke / New: nfc business cards 28 Ste že napisali najlepše sporocilo? / Have you written the nicest message? 29 Trgu ponudili zašcitni material za izdelavo mask / We provided the market with protective material for mask production 30 Uspešen zakljucek programa Cel.Krog / Successful completion of the Cel.Cycle programme 33 Odmevne zgodbe, ki jih piše projekt Innorew CoE / Most notable stories of the Innorew CoE project 34 Patentiran nov material za arhivsko embalažo / Icp’s new patent: multifunctional fibre composite material 35 Strokovni seminarji in dogodki v letu 2020 / Professional seminars and events at the Icp in 2020 36 Invazivne rastline – potencialno uporaben vir celuloze in lignina / Invasive plants – potentially applicable source of cellulose and lignin 38 Izraba odpadne kmetijske biomase v papir ni industriji / Use of waste agricultural biomass in the paper industr y 42 Povzetki iz tuje strokovne literature / Abstracts from foreign expert literature 47 KOLOFON / CIRCULATION: Izdajatelji in založniki: / Prepared and published by: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut zacelulozoinpapir, GZS-Združenjepapirneinpapirnopredelovalneindustrije/Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia (DITP), Pulp and Paper Institute (ICP), Paper and Paper Converting Industry Association of Slovenia at the Slovenian Chamber of Commerce Uredništvo revije / Editorial board Glavni urednik / Editor in chief: Marko Jagodic Odgovorna urednica / Executive editor: mag. Petra Prebil Bašin, petra.prebil.basin@gzs.si Uredniki podrocij / Feature editors: O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY: mag. Petra Prebil Bašin, Ana Sotlar NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, THE PRESS AND ABROAD: mag. Petra Prebil Bašin, dr. Tea Kapun, Ana Sotlar RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT: dr. Janja Zule, dr. Tea Kapun, dr. Marjeta Cernic, dr. Tjaša Drnovšek, Alenka Ivanuš Drugi clani uredniškega odbora / Other members of the editorial board: mag. Mateja Mešl, dr. Klemen Možina Tehnicna urednica / Technical Editor:Alenka Lena Klopcic, alenka-lena.klopcic@energetika.net Lektor / proofreading: Grega Rihtar s. p. Prevodi in lekture / Translations and proofreading: L Plus, Laura Cuder Turk s. p., info@prevajanje-plus.si Oblikovanje in graficna priprava / Design and prepress: Studio U3NEK d. o. o., u3nek@u3nek.si Ilustracija naslovnice / Cover Illustration: Roman Peklaj Tisk / Printed by: Medium, d.o.o. Naklada / Circulation: 1000 izvodov, Ljubljana, Pomlad 2020 Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Author guidelines are available at http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. / Papir Magazine is entered in the Slovenian Media Register under no. 700. Malo drugacen dan Ko pišem pricujoci – svoj prvi – prispevek oz. uvodnik za revijo Papir, katere tehnicno urednikovanje sem pred kratkim z veseljem prevzela, se svet še vedno vrti v 'korona­obdobju', za katerega vemo le, da bo takšne in drugacne posledice prineslo ne le za posameznike, ki se v tem nevsakdanjem casu spopadamo vsak s svojimi izzivi (žal tudi eksistencnimi), temvec tudi za cela gospodarstva. V drugi polovici aprila (ko je torej nastajal ta zapis) smo lahko denimo brali, da so urne cene elektricne energije na nekaterih trgih za dan vnaprej v EU že šesti teden zapored dosegle negativne ravni in denimo v Nemciji, kjer kar 80 odstotkov podjetij zaradi posledic koronavirusa pricakuje velike izgube pri prodaji, padle na kar -44,25 EUR/MWh, cemur sta botrovali visoka proizvodnja iz obnovljivih virov in majhna poraba energije. Ali pa, da je prišlo do zloma naftnega trga, saj so cene zahodnoteksaške lahke nafte prvic v zgodovini padle pod niclo (cena zahodnoteksaške lahke nafte z najbližjim mesecem dobave se je ob koncu trgovanja oblikovala pri -37,63 dolarja na sodcek, smo lahko brali 21. aprila). V uvodu prispevka o kriznem menedžmentu in recesiji med drugim povzemamo enega od svetovnih ekonomistov: »Ker je koronakriza – gre za prvo krizo te vrste, ki pretresa ves svet – prinesla zahteve po hitrem in odlocnem ukrepanju gospodarskih družb, je vsekakor pricakovati, da se bodo odgovorni karseda opremili z vsemi potrebnimi informacijami,« pri cemer naj vam – spoštovani bralci – zaželim, da bi tudi vam uspelo zagotoviti si kredibilne informacijske vire, ki nam bodo pomagali na poti vsesplošnega okrevanja. Z revijo Papir si bomo zagotovo prizadevali ohranjati oz. krepiti našo podobo v javnosti in v vaši sredini (z jesenskim osrednjim prispevkom morda že na temo 'papirniške pokoronske prihodnosti'), pri cemer seveda racunamo še naprej na odlicno sodelovanje z vami, kot predstavniki panoge. Kako gre tej v tem 'zaznamovanem' obdobju, pa v svojem uredniškem komentarju piše odgovorna urednica mag. Petra Prebil Bašin. Vabljeni tudi k branju novosti iz papir nic in seveda razvojno-raziskovalnega dela (RR) – kar me spomni na tezo enega od ekonomistov iz številnih poslušanih webinarjev, ki jih je sprožilo 'koronaobdobje', da so družbe, ki v minulih krizah niso zmanjšale vlaganja v RR, iz tistih kriz izšle kot zmagovalke. Ceprav slednje zveni klišejsko, pa je dejstvo, da imamo tudi kot posamezniki vendarle nekaj moci nad tem, kako bomo zaceli naš jutrišnji – malo drugacen – dan. Alenka Lena Klopcic, (nova) tehnicna urednica revije Papir, sicer pa urednica in direktorica Energetike.NET in ustanoviteljica Srecne hiše za otroke Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d., Sora press cream 80 g/m2 | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII 3 A slightly different tomorrow As I write this – my first – article and editorial for the Paper Magazine, whose technical editing I gladly accepted, the world still spins in the ‘coronaperiod’ which we merely know will bring all sorts of consequences not only for individuals, each of whom faces certain (unfortunately, also existential) challenges, but also for entire economies. In the second half of April (when I wrote this editorial), we read that hourly electricity prices had been negative in certain markets for the day ahead in the EU for the sixth consecutive week. For example, in Germany, where 80 per cent of companies expect significant losses on sales as a result of coronavirus, they fell to -44,25 EUR/ MWh, which may be attributed to high production from renewable sources and low energy consumption. Or that the oil market crashed due to the prices of West Texas Intermediate crude oil falling below zero (on 21 April we read that, at the end of trading, the price of West Texas Intermediate crude oil with nearby month stood at -37.63 dollars per barrel) for the first time in history. At the beginning of the 'crisis management' article the first such article in the Paper Magazine, we recap a statement by an international economist: “Since the coronavirus crisis, which is the first such crisis to shake the whole world, prompted demands for swift and decisive action of companies, the responsible persons are expected to be equipped with all the necessar y information.” Let me wish you, dear readers, that you can find credible information sources to help you on the path of general recovery. The Paper Magazine will certainly work towards preser ving and boosting our image in the public and among you (in the autumn 'focus article', perhaps already about the ‘paper post-coronavirus future’), whereby we count on further excellent cooperation with you as representatives of this industry. How the industry is doing during this ‘marked’ period is explained by the executive editor, Mag. Petra Prebil Bašin, in her editorial commentary. You are also invited to read about news from paper mills and the research and development (R&D) work, which reminds me of a hypothesis of an economist from one of the numerous webinars brought on by the ‘coronaperiod’, who said that societies that had not reduced their investments in R&D in past crises had come out victorious. As cliché at it sounds, the fact is that we as individuals do have a certain power over how we will begin our – slightly different – tomorrow. Alenka Lena Klopcic, (New) Technical Editor of the Paper Magazine, and Editor and Director of Energetika.NET and founder of Srecna hiša za otroke (Happy House for Children) Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d., Sora press cream 80 g/m2 | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Aktualno PAPIRNIŠTVO V CASU KORONAKRIZE THE PAPER INDUSTRY IN THE CORONAVIRUS CRISIS Združenje papirne in papirno predelovalne dejavnosti pri GZS The COVID-19 pandemic continues to spread across Europe and has brought changes to all aspects of our lives and work, making its way to the top of the agenda of citizens, companies and politics. As many times before, the paper industr y has shown that it is extremely resilient to crises. Moreover, it even helps to shape the coronacrisis with its products. Owing to the dedication of its employees, the paper industr y provides EU citizens with access to food, medications and sanitar y items which are indispensable in such a situation. Pandemija COVID-19 je povzroci-la spremembe v vseh porah našega življenja in dela ter se postavila na vrh agende za državljane, podjetja in politiko. Papirna industrija je kot že velikokrat do sedaj dokazala, da je na krize izjemno odpor na, v tokratni ko­ronakrizi pa ima s svojimi izdelki celo pomembno vlogo. Tudi po zaslugi pre­danosti zaposlenih papirna industrija zagotavlja dostop državljanov EU do hrane, zdravil in higienskih izdelkov, ki so seveda v teh razmerah nepogreš­ljivi. Situacijo je papirna in papirno predelovalna industrija sprejela zelo resno in odgovorno, saj so podjetja takoj sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi: tako zaposlenih, prevoznikov kot seveda strank. Varnost je osnova za obratovanje naših podjetij in zagotavljanje nepogrešljivih izdelkov vecinoma na B2B trgih. Tesno je sodelovanje z drugimi industrijami v vrednostnih verigah, da bi delovali cim bolj kot po navadi in zagotavljali zanesljivost oskrbe za koncne porabnike. Prve tedne po razglasitvi pandemije smo se ukvarjali predvsem s težavami v logistiki, ki so jih povzrocile zapore državnih meja, sledijo pa so še mnogi drugi izzivi. Papirni izdelki med nepogrešljivimi Med najbolj iskanimi izdelki v tem casu so papirnati robcki, toaletni papir in drugi papirni higienski izdelki, saj so kljucni za izvajanje priporocil nacionalnih vlad in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO – World Health Organization): pogosto je potrebno umivanje rok in pravilno sušenje rok. Papirnate brisacke so v primeru sušenja rok najvarnejša izbira! Papirna in kartonska embalaža sta v teh dneh nepogrešljivi spremljevalki za prevoz in dostavo vseh vrst hrane in farmacevtskih izdelkov, pa tudi povecane spletne prodaje. Na tem segmentu papirnih izdelkov smo odvisni od razpoložljivosti vlaken iz recikliranega papirja. Zaprtje šol po vsej Evropi, opravljanje vecine pisarniških del od doma ter zastoj zbiranja odpadnega papirja povzroca manko surovin za papirnice, ki kot surovino uporabljajo odpadni papir. Zato poziv lokalnim skupnostim in seveda posameznikom, naj za­ gotovijo, da se zbiranje papirja in kartonov med krizo nemoteno nadaljuje. V nasprotnem primeru bi pomanjkanje surovin v nekaj tednih lahko pomenilo tudi ustavi­ tev proizvodnje. Zaradi nepogrešljivosti dolocenih papirnih izdelkov pri potrošnikih ter pomembne vloge papirja in papirnih izdelkov v vec pomembnih evropskih vrednostnih verigah se papirni sektor (oznaka NACE 17) upraviceno uvršca med kljucne sektorje pri zagotavljanju zdravstvene in druge oskrbe družbe v casu krize ter je sodeležnik trajnostnega okrevanja evropskega gospodarstva. Nekatere države, ki so oblikovale liste prednostnih sektorjev, so dejavnost 17 uvrstile na ta seznam. Nekateri v casu krize mocno zaznamovani Žal se v casu krize tudi v sektorju proizvodnje in predelave papirja najdejo segmenti, kjer se je povpraševanje prakticno ustavilo. Gre predvsem za graficne papirje, saj vecina tiskarn stoji, knjige se ne prodajajo, založniki spadajo med najbolj prizadete sektorje. Nadalje je zaradi množicnega dela od doma zaznati obcuten upad prodaje pisarniškega papirja in drugih pisarniških izdelkov iz papirja, specialnih in vrednostnih papirjev. Velika težava v tem casu je že omenjena oskrba z odpadnim papirjem. Zaradi zaprtja šol in vrtcev, tiskarn in omejenega dela trgovin, je mocno upadla tudi ta. Pospeševanje locenega zbiranja v gospodinjstvih in drugje je tako bistvenega pomena, da ne bi prišlo celo do zaustavitve dolocenih podjetij zaradi pomanjkanja osnovne surovine. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Aktualno Slovenska proizvodnja papirja v prvem kvartalu nad lansko Z veseljem pa ugotavljamo, da je šest slovenskih papirnic v prvem letošnjem kvartalu izdelalo 2,2 % vec papirja kot v enakem obdobju leta 2019. V strukturi proizvedenega papirja je proizvodnja graficnih papirjev ostala na enaki ravni kot v enakem lanskem obdobju (+0,4 %), proizvodnja tissue papirja se je povecala za 1,4 %, segment embalažnih papirjev pa je mocnejši glede na lani v prvem kvartalu kar za 3,8 %. Vse papirnice, pa tudi vecina predelovalcev poroca o povecanem obsegu narocil, a zaradi pomanjkanja odpadnega papirja stoji en papirni stroj. Kljub temu so razmere dalec od idealnih, saj se podjetja soocajo z veliko negotovostmi, s povišanimi stroški za varnost in zdravje zaposlenih, z višjimi stroški zavarovanj, transporta in nekaterih surovin. Nekaj ljudi v dejavnosti je na cakanju na delo in nekaj jih koristi odsotnost z dela zaradi višje sile iz razloga varstva šoloobveznih otrok ali zaustavitve javnega prevoza. Samo ugibamo lahko, kakšen bo razvoj v prihodnjih tednih in mesecih. Letna proizvodna statistika negativna V letu 2019 smo sicer v Evropi izdelali 3 % manj papirja kot v letu 2018, skupno 89,5 milijona ton papirja. Tudi svetovna proizvodnja papirja naj bi bila v lanskem letu nižja od tiste v letu 2018 za 2 %, saj so tudi Kitajska, ZDA, Japonska, Koreja in Kanada znižale letno proizvodnjo papirja, medtem ko so v Rusiji, Indiji, Indoneziji ter v Braziliji zabeležili rast letne proizvodnje papirja. Skupna slovenska proizvodnja papirja je bila v letu 2019 nižja za 1,6 % od tiste v letu 2018. V strukturi proizvedenega papirja v Evropi (CEPI) ni presenecenj; še naprej upada delež graficnih papirjev (-8 % glede na leto prej) in znaša 32,8 %, narašca delež embalažnih papirjev, ki predstavljajo kar 54,1 % (52 % v letu 2018), medtem ko delež higienskih in gospodinjskih papirjev ostaja okoli 8,5 %. Pandemija COVID-19 prekrižala nacrte V senci koronavirusa je prišlo do spremembe datuma dveh pomembnih dogodkov v slovenski papirni dejavnosti, ki bi zaznamovala letošnji junij: 100. obletnice Kolicevo Kartona, ki bo praznovanje prestavilo na jesenske mesece, še bolj kljucno pa je, da je kriza premaknila dokoncanje investicije v nov papirni stroj v Palomi. Tik pred razglasitvijo pandemije je papirni stroj iz Italije po zahtevnem transportu z ladjo ter po cesti že prispel v Sladki Vrh, vendar se je demontaža starega in montaža novega stroja casovno zamaknila. »Vsaka stvar je za nekaj dobra,« pravijo, tako da verjamemo, da bo letošnja jesen še kako zanimiva. Verjamemo, da je pandemija spremenila še marsikatere druge nacrte v panogi. Zahvala zaposlenim v dejavnosti proizvodnje in predelave papirje Vodstva podjetij se zahvaljujejo zaposlenim za zaupanje ter zvestobo v casu koronakrize, ki so jo z zavzetim delom in prisotnostjo na delu izkazali zaposleni. Vestno in odgovorno so prevzeli predlagane zašcitne in Struktura proizvedenih papirjev v letu 2019 0,8 Ostali, specialni in drugi 100% papirji in kartoni / Other Paper and Board 4,6 6,1 Tissue (higienskih) papirji / 80% 8,3 Sanitry and Household Premazni graficni papirji / 60% Coated Graphics Nepremazni graficni / 40% Uncoated Graphics 20% Casopisni papirji / Newsprint Embalažni papirji in kartoni / 0% Packaging CEPI SLO preventivne varnostne ukrepe, nove režime dela ter psihološke obremenitve, ki so prisotne v casu krize. Tako velika vecina od 180 tisoc zaposlenih v papirni industriji v Evropi v casu krize dela. Tako je tudi v Sloveniji. Hvala vam! Kaj sledi? Pricakujemo, da bo izkušnja s koronavirusom spodbudila številne spremembe v nacinu poslovanja podjetij in organizacij. Tako je bila tudi Evropska komisija pozvana, naj ponovno pregleda nedavno sprejeto industrijsko strategijo, s cimer bi zagotovila, da bo ostala veljavna in odlocna politika za nove industrijske realnosti. Ta kriza bi lahko bila tudi naša priložnost za še hitreje preoblikovanje evropskega gospodarstva h krožnemu delovanju in ogljicni nevtralnosti, kot je bilo nacrtovano. Zato pa bodo potrebni tudi ustrezni spodbujevalni ukrepi. Krepiti bo treba domace industrijske vrednostne verige in nagrajevanje trajnostnih krožnih poslovnih modelov. Trenutna kriza je pokazala, da globalne verige vrednosti pomenijo globalno odvisnost in visoke stroške prevoza, kar trenutno negativno vpliva na odpornost naših družb pri soocanju s pandemijo zaradi pomanjkanja medicinskih potrebšcin. Obnovljive surovine in recikliranje vlaken, ki izvirajo iz trajnostno oskrbovanih gozdov v Evropi, so naš adut v prihodnje. Ohranjanje gozdov je preventivni ukrep v prihodnosti pred hitrimi izbruhi nalezljivih bolezni, podobnih COVID-19. Znanstveni dokazi kažejo, da so degradacija gozdov in izguba biotske raznovrstnosti, predvsem zaradi urbanizacije in nizke kakovosti kmetijstva po vsem svetu, eden od vzrokov za pandemije, ki bi lahko v prihodnje postale še pogostejše. CEPI je tako v imenu papirne industrije pozval EU odlocevalce h krepitvi zavedanja pomena gozdov za zdravo podnebje in zdravje ljudi. Razsežnost biološke varnosti in zdravja ljudi je treba vkljuciti, skupaj z ohranjanjem naravnih ekosistemov in trajnostnim gozdom, v prenovljeni Zeleni dogovor EU. Le tako bomo morda lahko nekoc spet rekli, da je vsaka stvar zares za nekaj dobra. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS Struktura proizvedenih papirjev v letu 2019 / Structure of paper produced in 2019 | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Intervju NAŠ KARTON JE DOBER ZA LJUDI IN DOBER ZA NAŠ PLANET OUR CARTONBOARD IS GOOD FOR PEOPLE AND GOOD FOR THE PLANET Kolicevo Karton, a company that rose from the ashes of WWI (more in the box), got a new director last autumn - an Austrian, Peter Putz. We carried out an inter view with him - in light of the 100th anniversar y of the company the celebration of which was postponed due to the coronavirus pandemic-related situation – in which we spoke about the company’s business plans and potential adjustments to the current situation. But we started off where it all began (see the box). Družba Kolicevo Karton, ki je nastala na pogorišcu prve svetovne vojne (vec v okvirju), je lansko jesen dobila nove­ga direktorja - Avstrijca Petra Putza. Z njim smo tako – v luci 100. obletnice, katere praznovanje so zaradi razmer, povezanih z razglašeno pandemijo koronavirusa, prestavili v september – opravili pogovor, v katerem smo se dotaknili tako poslovnih nacrtov druž-be kot seveda morebitne njihove prila­goditve aktualnim razmeram, zaceli pa smo tam, kjer se je vse skupaj zacelo. Gospod Putz, najprej naj vam cestita-mo, da ste bili jeseni imenovani na mes-to direktorja družbe Kolicevo Karton. A zacnimo aktualnemu casu ustrezno: kakšni so bili vaši zacetni nacrti in stra­tegija za podjetje in kako so se ti spre­menili kot posledica koronavirusa? Hvala. Zelo sem ponosen, da so mi zaupali vodenje Kolicevo Kartona in hkrati me to navdaja s ponižnostjo ob pregledu never-jetnega razvoja podjetja v preteklosti, ki je ocitno rezultat odlicnega timskega dela so-delavcev in duha podjetja: Strast, Dosega­nje in Odgovornost. Tudi koronavirus nam ni prekrižal nacrtov glede dolgorocnega razvoja podjetja z nenehnimi izboljšavami naše operativne ucinkovitosti. Posledica trenutne zdravstvene krize je vzpostavitev nove »normalnosti«, da kot tim ucinkovito uspevamo tudi ob zaostrenih higienskih in zašcitnih standardih. V ta namen je ekipa za obvladovanje tveganj v zelo kratkem casu ucinkovito uvedla vecje število po­stopkov, ki jih nenehno izboljšujemo s po­mocjo vseh naših sodelavcev. To je odlicen dosežek in izvrstno izhodišce za prihodnje uspehe našega podjetja. No, ena od posledic je preložitev pra­znovanja 100-letnice vašega podjetja. Nam lahko poveste, kaj spremlja to obletnico? Vemo, na primer, da ste na­meravali praznovanje obletnice zdru­žiti z uradnim odprtjem novega stroja za biomaso. Torej, nam lahko morda poveste kaj vec o tem? Res je – praznovanje naše 100. obletni­ce zamikamo v september, natancno na 12. september. Imeli bomo veliko zabavo za naše sosede in prijatelje, v stilu odprtih vrat, kjer si bodo vsi lahko ogledali našo proizvodnjo. Dodaten razlog za slavje bo uradno odprtje naše najnovejše okolju pri­jazne pridobitve – našega kotla na lesno biomaso. Za naše kupce bomo pripravili poseben dogodek teden pred veliko za­bavo, in sicer 4. septembra, s cimer bomo pokazali, da cenimo naše sodelovanje z evropskimi in svetovnimi trgi. Katere druge naložbe ste nacrtovali v letu 2020 in kakšno je stanje v zve­zi z naložbenim ciklom zaradi more-bitnih posledic koronavirusa? Naš investicijski nacrt za leto 2020 ostaja nespremenjen, ceprav bo prišlo do manj­ših zamikov, s katerimi se bomo morali spoprijeti pri posameznih projektih. Iz­boljšali bomo razmere v dodelavi in logi­stiki znotraj podjetja, da bosta lahko sle­dili povecani proizvodnji. Seveda bomo tudi bistveno izboljšali kakovost proizvo­dov na našem vecjem kartonskem stroju, da bomo lažje dosegli boljšo prilagodlji­vost in ucinkovitost naših izdelkov za kupce. Znano nam je, da bo vaše podje­tje letos doživelo še nekatere druge spremembe v vodstvu Mayr-Mel­nhof. Nam lahko v zvezi s tem zau-pate še kaj vec? S prvim aprilom je mesto predsednika uprave prevzel gospod Peter Oswald, ki bo usmerjal dobickonosnost in razvoj skupine v prihodnje. Z našim novim vod­stvom se veselimo oblikovanja prihodno­sti tudi za Kolicevo Karton. Intervju Družba Kolicevo Karton ob svoji 100-letnici Kolicevo Karton celebrates its 100th anniversary Podjetje je nastalo na pogorišcu prve svetovne vojne. Od takrat ostajamo v ospredju. Sto let proizvajamo izdelke iz papirja. Zacenši z lepenko in papirjem za knjige vse do danes, ko proizvajamo premazne kartone za živilsko in farmacevtsko industrijo. Naš cilj se ni spremenil: le najboljša kakovost za naše kupce. Trenu­tno proizvedemo skoraj 280.000 ton kartona letno. V preteklosti je bilo rekordno proizvesti 7000 ton letno. V letu 1925 smo proizvedli 600 z 89 zaposlenimi, leta 1940 pa 7210 ton z 272 zaposlenimi. The Mill rose from the ashes of WWI and has since then managed to stay front and centre. For 100 years, we have been producing paper materials. Starting with paper for books, now we produce coated carton board for food and pharmaceutical industr y. The goal has always been the same: to produce top quality for our customers. We now pro­duce almost 280,000 tonnes per year, but there were times when almost 7,000 tons per year was a record. In 1925, we produced 600 tonnes with 89 employees, in 1940 (the year before WWII), we produced 7,210 tons with 272 em­ployees. Od leta 1998 smo del Skupine Mayr-Melnhof in proizvajamo kartone iz recikliranega papirja in svežih vla-ken ter bele premazane liner kartone na dveh kartonskih strojih. Raznovrsten portfelj in razlicne proizvo­dne zmogljivosti nam omogocajo vecjo proizvodnjo kartonov iz svežih vlaken, iz recikliranega papirja ali linerja, odvisno od povpraševanja in zagotavljajo hitro prilagajanje spreminjajocim se zahtevam trga. Since 1998, we have been part of the Mayr-Melnhof Group producing recycled cartonboard, virgin fibre cartonboard, and white top coated recycled liner on two machines. The variety of portfolio and diverse capabilities of production allow for increased production of virgin fibre cartonboard, recycled cartonboard, or liner, depending on demand and providing flexibility to adapt to changing markets. Ucinkovito zaznavamo trenutne trende in jih vnašamo v nove embalažne rešitve. Z našimi kraft kartoni iz svežih vlaken prepricljivo odgovarjamo na zahteve po rjavih embalažnih produktih. Ves uspeh temelji na znanju in timskem duhu naših sodelavcev. So zvesti, motivirani in predani strokovnjaki, ki podpirajo podje­tje tudi v najtežjih obdobjih. Ostajamo osredotoceni: naš karton je dober za ljudi in dober za naš planet. We effectively detect current trends and translate them into new packaging solutions. With our virgin fibre Kraft grades, we are able to provide a convincing answer to the strong demand for brown packaging material. All the suc­cess is based on the know-how and team spirit of our employees. Loyal, motivated and dedicated experts, willing to support our company also in difficult periods. We stay focused: our cartonboard is good for people and good for the planet. Infrardece peci KS2 / Infrared heaters BM2 Ce se še nekoliko posvetimo vašim primer, opazili porast povpraševanja po Kje pa se nahajajo vaše stranke in izdelkom: na kateri izdelek ste najbolj našem Excellent Top in Kromopak kar-kako ravnate z njimi v tem obdobju ponosni in katere izdelke bi izpostavi-tonu, ki sta namenjena uporabi v živilski brez potovanj? li kot tiste, ki jih danes najbolj potre-in farmacevtski industriji. Hkrati pa smo Ker so naši kupci razpršeni po vsem sve­ bujejo vaše stranke? zaznali dober odziv na naše rjave kartone, tu, so že vajeni, da z nami komunicirajo kot so Excellent Kraft, Excellent Brown in V Kolicevo Kartonu smo res ponosni na predvsem preko svetovnega spleta. Naš Browncolor na tržišcu. Ti kartoni so odlic­ tako širok portfelj proizvodov. Ker smo IT-oddelek je svoje naloge opravil odlicno edina papirnica v Evropi, ki lahko ponudi na alternativa dolocenim plasticnim izdel-in nam omogocil stabilno internetno po­tako širok nabor izdelkov, se zelo dobro kom. Tako da prihaja tudi do pozitivnih vezavo, ki je vzdržala dodatne obremeni­prilagodimo spreminjajocim se razmeram ucinkov, ki izravnavajo nekatere težave na tve, ko smo celotno sestankovanje pre­na trgih. Na zacetku pandemije smo, na naših glavnih trgih, kot je recimo Italija. selili v virtualno okolje na spletu. Kar je | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Pod drobnogledom KRIZNI MENEDŽMENT, NASLEDNJA RECESIJA IN KAKO VNESTI RED V KAOS CRISIS MANAGEMENT, THE NEXT RECESSION AND HOW TOBRING ORDER INTO CHAOS We live in an increasingly chaotic world, in which organisations are more frequently exposed to chaos than to order. So how do we bring order into organisations? This question is all the more relevant in the time of corona crisis that has brought demands for swifter and more decisive measures of companies or, more specifically, crisis management measures that are very much connected with the (next) recession. Živimo v svetu, ki je vse bolj kaoticen, ob cemer so tudi organizacije pogoste­je izpostavljene kaosu kot redu. Kako torej v organizacije vnesemo red? Vprašanje je še predvsem na mestu v aktualnem casu koronakrize, ki je med drugim prinesla zahteve po hitrem in odlocnem ukrepanju gospodarskih družb oz. konkretneje: ukrepe krizne­ga menedžmenta, ki so še kako pove­zani z (naslednjo) recesijo. Koronakriza ali kaj nas caka? Ker je koronakriza – gre za prvo krizo te vrste, ki pretresa ves svet – prinesla zahte­ve po hitrem in odlocnem ukrepanju go-spodarskih družb, je vsekakor pricakovati, da se bodo odgovorni karseda opremili z vsemi potrebnimi informacijami, ki naj seveda izvirajo iz kredibilnih informacijskih virov, je v spletnem seminarju blejske po­slovne šole IEDC o kriznem menedžmentu med drugim dejal dr. Nenad Filipovic, ki pravi tudi, da bo po najboljšem možnem scenariju krize konec v drugi polovici le­tošnjega leta, po hujšem scenariju pa se lahko samo okrevanje zacne šele v drugem kvartalu prihodnjega leta. Dr. Jim Ellert, prav tako z blejske poslovne šole IEDC, pa je v webinarju o naslednji recesiji dejal, da ceprav ne vemo, kdaj pricakovati gospo­darsko okrevanje, saj je to v najvecji meri vezano na trajanje koronakrize, pa imamo po njegovem vsa možna orodja za to, da gospodarstvom zagotovimo zares cim hi-trejše okrevanje. Dr. Nenad Filipovic ob tem svetuje, da naj ob popolnem spoštovanju veljavnih poli­tik in ukrepov podjetja zagotovijo polno podporo zaposlenim za delo od doma, vzpostavijo dvosmer no multikanalsko ko­munikacijo in intenzivno delajo na odlic­nem odnosu s partnerji. Dr. Jim Ellert pa pricakuje, da bo trenutna situacija prinesla zamujanje s placili in posledicno nelikvi­dnost, marsikatero podjetje bo preložilo potencialne mednarodne širitve, po vsej verjetnosti se bo stopnja brezposelnosti na globalni ravni še dvignila. Zaradi vsega tega bodo morale biti po njegovem fiskal­ne politike karseda hitre, odlocne in najob­sežnejše kot kadarkoli. Da so prvi protikrizni ukrepi slovenske vla­de namenjeni le kratkorocnemu reševanju cloveškega dostojanstva oziroma preda­hu, da se pripravimo na obdobje od junija naprej, pa je v webinarju v organizaciji ljubljanske Ekonomske fakultete in uredni­štva Sveta kapitala izpostavil prof. dr. Mar-ko Jaklic, predavatelj na omenjeni fakulteti in clan posvetovalne skupine za oblikova­nje ukrepov pomoci prebivalstvu ob koro­nakrizi. In da moramo zgraditi bolj žilavo, odporno in povezano družbo, je preprican prof. dr. Žiga Turk z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in prav tako clan omenjene posvetovalne skupine. Po njegovem je izziv predvsem, »kako se prip­raviti na nepredvidljivo in temu primer-no postaviti prioritete ter iz palete, ki nas osmišlja, izbrati tisto, kar nam omogoca sistemsko preživetje«. Razpon ekonomistov o oceni padca BDP je velik, eminentni ekonomisti napovedu­jejo dolgorocno padanje gospodarskega gibanja, dodaja prof. Jaklic. Po njego­vih besedah moramo dojeti, da smo v tej zgodbi globalno soodvisni. »Vsaka država trenutno relativno egoisticno rešuje zdra­vstvene izzive, podobno bi lahko trdil tudi v ekonomskem smislu.« Pri koronaukrepih, ki so zdaj osredotoce­ni na cim hitrejšo pomoc, gre po njego­vih besedah »za kratkorocno reševanje cloveškega dostojanstva oz. za kupovanje predaha, da se pripravimo na obdobje od junija naprej«. Kot izpostavlja, je popolno pravicnost z ‘gasilskimi ukrepi’ težko do­seci, vendar upa, da bodo skozi nadalj­nji politicni proces v koronazakonu zajeti vsi, ki so zdaj izpušceni. »Ukrepi, ki bodo še sledili in bodo povezani z likvidnostjo podjetij, se morajo sprejemati dolgorocne­je z dolocenimi omejitvami. Junija bo nov dan in ta dan ne bo najlažji,« poudarja in dodaja, da nas iz te godlje lahko reši le znanost, predvsem tista, ki se ukvarja s clovekom. »Cloveški kapital bo še posebej pomemben v prihodnosti; 1. junija krize ne bo konec.« Pod drobnogledom »Vsaka velika kriza pokaže, kje je bil prejšnji sistem šibek« Tehnologija je tista, ki danes podjetjem omogoca, da lažje delujejo v tej krizi, po­membna pa je tudi dolgorocno, še dodaja Jaklic in izpostavlja, da lahko marsikatera panoga, ki v teh razmerah ali zavoljo njih dobro posluje, prav tako zaide v krizo na racun prihodnjega slabšega povpraševa­nja, ki ga bo po njegovih besedah treba spodbuditi z infrastrukturnimi projekti in investicijami v nov tip trga. »Vsaka taka velika kriza pokaže, kje je bil prejšnji sistem šibek. Zdaj se šibkost kaže v odnosu do narave in odnosu med ljudmi.« Ceprav je v teh razmerah prihodnost ne­mogoce napovedati, pa jo lahko testira-mo, pravi. Na krize odporno podjetje mora imeti po njegovih besedah razvit dinami-cen, predvsem pa inovacijski sistem. »Gre predvsem za cloveški sistem odnosov v sami organizaciji ter odnosov do kupcev in dobaviteljev.« Jaklic je mnenja, da bodo morala podjetja in organizacije temeljito spremeniti poslovne modele. »Ce podjetja ne bodo dinamicna in se ne bodo ustrezno odzivala, potem bo hudo.« Sooceni bomo z dolgotrajnejšo recesijo, pravi in dodaja, da je slovenski inovacijski-raziskovalni sis-tem v zadnjih desetih letih nazadoval. Turk, ki meni, da pricujoca kriza ni kazen za pretekle grehe, poudarja, da se v tej kri­zi odvija t. i. decentralizirana digitalizacija oz. tehnološki populizem. »Veliko ljudi bo ugotovilo, da je veliko stvari mogoce op-raviti na daljavo. Vzorci zaposlitev, dela se bodo verjetno spremenili. Za digitalizacijo epidemija veliko pomeni; ne bomo se vrnili v stare vzorce.« Epidemija po njegovih be-sedah prav tako ni posledica, da smo storili silo naravi. »Dejstvo pa je, da v dobrih ca-sih sisteme optimiziramo, a se ti lahko po­rušijo. Pri optimizaciji smo namrec pozabili na odpornost na nepredvidljive dogodke. Graditi moramo bolj žilavo, odporno in povezano družbo. Ce se kot majhna drža­va ne bomo naucili hitro odzivati, potem nam še tako dobri nacrti ne bodo poma­gali.« Jaklic pa poudarja, da je vsaka tovr­stna kriza predraga, da je ne bi izkoristili za nekaj pozitivnega. »Upam, da ne bomo šli na stare tirnice oziroma v smer unicenja, temvec brez velikih destrukcij v življenje s tehnologijo in odnosom z naravo.« Kako v družbi, ki se ves cas spreminja, v kaos vnesti red? Živimo v svetu, ki je vse bolj kaoticen, ob cemer so tudi organizacije pogosteje iz­postavljene kaosu kot redu. Kako današnje krize, kot so koronakriza, podnebna kriza itd., vplivajo na delo in poslovanje? Se lahko zgodi, da bodo nekatere organiza­cije po krizi še mocnejše? Kako torej v or-ganizacije vnesemo red? Dr. Nicolas Kfuri, strokovni vodja usposabljanj za vodstvene delavce družb po vsem svetu, profesor in svetovalec, strokovnjak za globalno strate­gijo družb, trženje in brending ter procese internacionalizacije, je v iskanju odgovora na to vprašanje v spletnem seminarju po­slovne šole COTRUGLI spomnil, da ima red pravzaprav zacetke v politicnih, gospodar­skih in verskih sistemih, kar pomeni, da se proces 'spravljanja stvari v red' razlikuje od kulture do kulture, od države do države, pa tudi od organizacije do organizacije. V tem procesu lahko naletimo tudi na para­doks znanja, saj vemo vec kot kadarkoli prej, a moramo, ker organizacije ves cas rastejo – kar že samo po sebi prinaša kaos – v ta »vse vecji kaos vnesti red, tako da je organizacijski kaos bolj urejen«, je dejal Kfuri. Družba se ves cas spreminja, ob cemer pa postaja (za organizacije) vse težje za­gotavljati zadovoljstvo strank. Kfuri ob tem omeni tudi novo raven negotovosti, saj prehajamo iz casa, ko 'nismo poznali sredstev', v cas, ko 'ne poznamo namena'. Ljudje smo skozi zgodovino družbenega razvoja prešli od vpliva organov oblasti do vpliva družbenih medijev, kar je vodilo v preoblikovanje naših osebnih odnosov in vplivalo na našo kulturo – tudi v organi­zacijah. Tehnološki razvoj prinaša preobli­kovanje tradicionalnih industrij in ker so korporacije izpostavljene vsem omenjenim dejavnikom, to vpliva tudi na družbo. »Tehnologija se razvija že od samega za-cetka, a se zdi, da je danes ta razvoj hitrejši kot kadarkoli prej. Proces je zacel dobivati na hitrosti pred približno stotimi leti, ko so izumi še vedno potrebovali 20 do 30 let za vstop na trg, medtem ko se danes to zgodi v samo nekaj letih.« Glede ume­tne inteligence je dr. Kfuri dejal, da ima za razliko od cloveške inteligence zmožnost posodabljanja' in 'povezljivosti' ter dodal, da »racunalniki ne spijo, obenem pa so se zmožni 'uciti'.« Cloveštvo se ob tem spopada s številnimi težavami, denimo s trenutnimi pandemicni tveganji, kar nas – kot opaža Kfuri – spomni na to, da živimo v mocno globaliziranem svetu. »Globali­zacija prinaša krasne stvari, a prinaša tudi dodatna tveganja.« Sam je preprican, da ce nam je pred približno 25 leti globali­zacija nudila odgovor na vprašanje »kako narediti stvari cenejše«, nam bo v prihod­njih 25 letih pokazala »kako narediti stvari pametnejše«. Ob upoštevanju teh dejavnikov in z nadalj­njim sledenjem cilju 'vnašanja stabilnosti v svojo organizacijo', se morajo vodstva or-ganizacij torej zavedati, da izvajajo vodenje v zelo turbulentnem casu. To pomeni, da morajo glede na trenutno fluidnost sveta preiti iz »nadzorovanja prostora« na »ob­vladovanje casa«. Alenka Lena Klopcic, Valerija Hozjan RAZPIS za leto 2020/2021 »Nagrada Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo za izjemno zakljucno znanstveno / strokovno delo s podrocja papirništva in sorodnih ved« Nagrada obsega priznanje in denarno nagrado. Prijave zbiramo do 30. septembra 2020 na naslov papirnistvo@gzs.si oziroma GZS, Združenje papirne in papirno predelovalne industrije, Dimiceva 13, 1000 Ljubljana, s pripisom »Razpis za nagrado«. VEC INFORMACIJ na spletni strani ZPPPI: www.gzs.si/zdruzenje_za_papirno_in_papirno_predelovalno_industrijo/ | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII P od drobnogledom ENERGETSKA INTENZIVNOST IN PRIHODNOST (PAPIRNE) INDUSTRIJE ENERGY INTENSITY AND THE FUTURE OF THE (PAPER) INDUSTRY As the key European document on the transition to a low-carbon circular economy, the European Green Deal puts energy-intensive industry to the forefront of this transition, as it is the source of raw materials for other industries in Europe. The European Union is well aware of the need to back this industr y so that it does not relocate outside Europe, and supports it with incentives and permitted state aid. The same support for the industr y is expected in Slovenia which considerably exceeds the EU average (16 per cent) by the share of industr y in GDP (24 per cent). The path to a carbon-neutral Europe by 2050 will probably change after the COVID-19 epidemic, but the goal remains the same. Energy and carbon prices have plunged in recent months, and new market mechanisms and documents are being prepared. Evropski zeleni dogovor, kot kljucni evropski dokument na podrocju pre­hoda v nizkoogljicno krožno gos-podarjenje, v ospredje tega preho­da postavlja energetsko intenzivno industrijo, saj je ta vir surovin za vso drugo industrijo v Evropi. Evropska unija se tako zaveda potrebe po pod-pori tej industriji, da se ne bi selila iz Evrope, kar podpira v obliki dolocenih spodbud in dovoljenih državnih po­moci. Enako podporo industriji je pricakovati tudi v Sloveniji, kjer po deležu industrije v BDP (24 %) moc­no presegamo povprecje EU (16 %). Pot do ogljicne nevtralnosti Evrope do 2050 bo po epidemiji koronaviru­sa verjetno drugacna, cilj pa ostaja. Cene energije in ogljika so v zadnjih mesecih strmoglavile, v pripravi so novi tržni mehanizmi in dokumenti. Evropska komisija je decembra 2019 predstavila t. i. Evropski zeleni dogovor, ki zajema vse gospodarske sektorje, zlasti pa promet, energetiko, kmetijstvo, stav-be in industrijske panoge, kot so jeklo, cement, IKT, tekstil in kemikalije, januarja 2020 pa še naložbeni nacrt za financira­nje zelenega prehoda. Cilj je namrec, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Evrop-ski zeleni dogovor po navedbah Komi­sije vsebuje casovni nacrt ukrepov za ucinkovitejšo rabo virov s prehodom na cisto, krožno gospodarstvo in zaustavitev podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaže­vanja. Za dosego trenutnih podnebnih in energetskih ciljev, dolocenih za leto 2030, bodo po ocenah Komisije potrebne dodatne letne naložbe v obsegu 260 milijard evrov, kar predstavlja prib­ližno 1,5 % BDP za leto 2018. Kljucni element financiranja zelenega prehoda je naložbeni nacrt, ki vkljucuje tudi meha­nizem za pravicen prehod (Just Transition Mechanism) za pomoc najbolj prizadetim regijam, pri cemer so to vse tiste regije, ki so mocno odvisne od izrazito ogljicno intenzivnih industrij. Mehanizem tako zagotavlja usmerje-no podporo za pomoc pri mobiliza­ciji vsaj 100 milijard evrov v obdobju 2021–2027 v najbolj prizadetih regijah, da se ublaži socialno-ekonomski uci­nek prehoda, pri cemer bo mehanizem spodbudil potrebne naložbe za pomoc delavcem in skupnostim, ki so odvisni od verige vrednosti fosilnih goriv. Me-hanizem bo pri tem dopolnjeval znatni prispevek proracuna EU prek vseh in-strumentov, ki so neposredno povezani s prehodom in je sestavljen iz treh glav­nih virov financiranja, in sicer: •sklad za pravicen prehod, ki bo prejel 7,5 milijarde evrov dodatnih sredstev EU, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb in bo zagotavljal pred­vsem nepovratna sredstva za regije (za Slovenijo naj bi od tega bilo predvid­enih 92 milijonov evrov), •namenski program za pravicen pre-hod v okviru InvestEU za mobilizacijo naložb v višini do 45 milijard evrov z namenom privabljati zasebne naložbe in •instrument za posojila v javnem sek­torju, namenjen mobilizaciji naložb v višini 25 do 30 milijard evrov za poso­jila javnemu sektorju. Slovenska vlada je ob pregledu naložbe­nega nacrta za Evropski zeleni dogo­vor izpostavila, da želi Slovenija glede omenjenega dokumenta od Komisije dodatna pojasnila o vkljucitvi virov v vecletni financni okvir 2021–2027, in da se v skladu s tem opravi tudi revizija že obstojecih instrumentov. »Sloveni­ja je tudi zadržana do predloga novega lastnega vira s podrocja Evropske sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (v nadaljevanju EU ETS), saj ome­njeni predlog ne prispeva k poenostavi­tvi in preglednosti sistema lastnih virov, hkrati pa njegovo uvedbo ocenjujemo kot administrativno zelo zapleteno,« navaja vlada. EU ETS, ki velja za najvecjo vecnaciona­lno shemo in je del obsežnega nacrta za znižanje emisij toplogrednih plinov, je na tocki, ko je mogoce pricakova-ti konkretne posege v njeno delovan­je. »Ce želimo zastaviti ambicioznejše podnebne cilje za leto 2030, potrebu­jemo reformo EU ETS. Poleg tega bo najverjetneje treba postaviti strožjo omejitev skupne kolicine toplogrednih plinov, ki jih lahko proizvedemo. Pan-demija koronavirusne bolezni trenut-no vpliva na ceno emisijskih kuponov, kar nakazuje, da mora sistem postati trpežnejši,« je v Montelovem podkastu povedal Řyvind Vessia, ki je v danskem elektroenergetskem podjetju Řrsted pristojen za evropske zadeve. »Kriza bo najverjetneje vplivala na zeleni dogovor v smislu financiranja projektov. Nekateri bodo najbrž odloženi. Po drugi strani pa bi izvajanje nekaterih drugih zele­nih projektov lahko celo pospešili, saj bo na voljo vec sredstev,« meni Vessia. Zeleni dogovor pa bo prinesel povecan­je evropskih cen ogljika za vsa podjetja v Evropi, in ne le za tista, ki so vkljucena v EU ETS, pa je januarja letos napovedal Tom Lord, vodja trgovanja in upravljan­ja tveganj pri svetovalni družbi Redshaw Advisors. Zeleni dogovor bo prinesel pove- canje evropskih cen ogljika za vsa podjetja v Evropi. Na kratki rok je po njegovih navedbah pricakovati volatilnost, na srednji in dol­gi rok pa naj bi evropske cene ogljika narasle. Med potencialnimi novimi ukrepi v okviru Evropskega zelenega dogovora so tudi razmisleki o uvedbi t. i. mejne obdavcitve, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel zašcito pred nelojalno konkurenco iz tretjih držav, kjer obdavcitev ogljika ni uvedena. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Pod drobnogledom Zahtevni casi za energetsko intenzivna podjetja Komisija, ki prav tako predlaga pregled sistema EU ETS, pa je navkljub trenu­tni politicni osredotocenosti na boj proti novemu koronavirusu zacela delo še na dveh pomembnih politicnih instrumentih v okviru Evropskega zelenega dogovora. Poleg mehanizma za ogljicno prilagodi­tev na mejah tudi na pregledu direktive o obdavcitvi energije. »Kot del evropskega zelenega dogovora, ki je evropska stra­tegija rasti, bo Komisija septembra letos predstavila tudi celovit nacrt za povecanje podnebnih ciljev EU do leta 2030. Nacrt bo predlagal zvišanje ciljne vrednosti zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 s 40 odstotkov na 50 oz. 55 odstot­kov glede na ravni iz leta 1990,« pravijo v Komisiji. Slovenski gospodarstveniki meni­ jo, da v nasprotju z Evropskim zelenim dogovorom Nacional­ ni energetski in podnebni nacrt (NEPN) energetsko intenzivne industrije ne postavlja v ospredje prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarjenje. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer sicer pozdravljajo vkljucitev izrabe vodnih virov že v prvem desetletju do leta 2030 in navedbo višine nepovra­tnih sredstev za industrijo (400 milijonov evrov), ki bodo namenjena za ucinkovit prehod v brezogljicno družbo, kot ne­varno slepo pego NEPN 5.0 med drugim izpostavljajo podcenjeno gospodarsko rast v Sloveniji (NEPN se je sprejemal pred razglašeno epidemijo Covid 19; op. p.) in posledicno podcenjeno skupno porabo energije. Poudarjajo, da je 30-odstotni delež OVE v koncni rabi energije, kljub vkljucitvi hidrocentral, za industrijo še Kljucni cilji do leta 2030, ki so opredeljeni v NEPN 5.0, so: •zmanjšanje skupnih emisij toplo­grednih plinov za 36 %, •vsaj 35-odstotno izboljšanje energetske ucinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %), •vsaj 27 % obnovljivih virov ener­gije, kjer je Slovenija zaradi re-levantnih nacionalnih okolišcin morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %), a s pri­zadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24) •in ne nazadnje 3 % BDP vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % BDP javnih sredstev. vedno nedosegljiv. Pogrešajo tudi zapis, da se bo energetsko intenzivni industriji v Sloveniji omogocilo enake pogoje poslo­vanja, kot jih imajo konkurencna podjetja v drugih državah clanicah EU. NEPN pa bi po njihovih navedbah moral med ukrepe vkljuciti priporocilo Evropske komisije iz leta 2012 za vzpostavitev sheme za in-direktne emisije TPG, ki pa mora prav-no podlago dobiti še v novem zakonu o varstvu okolja. Odziv infrastrukturnega ministrstva »NEPN je dokument, s katerim so doloce­ni ukrepi za izvajanje energetsko podneb­ne politike v prihodnjih desetih letih. Za podrocje energetike so cilji za 2030 skoraj enaki, kot so bili doloceni že v Strategiji razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2017. Za dolocanje dolgorocnih razvojnih ciljev slovenskega gospodarstva bo zato bolj pomembna Dolgorocna strategija zniževanja emisij do leta 2050, ki jo pripravljajo na mini-strstvu za okolje in prostor,« navajajo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Do-dajajo, »da je lahko prehod s pametnimi politikami in premišljenimi ukrepi izredno dober za Slovenijo, ciljati pa moramo na gospodarstvo, s katerim bo imela Sloveni­ja vecjo energetsko samozadostnost, po-vecano konkurencnost, ki bo zagotavljalo izboljšanje kakovosti življenja in ustvar­janje novih trajnostnih delovnih mest«. Tovrsten prehod bo: •zahteval ogromno naložb, •uvajanje novih in inovativnih tehnologij ter •popolno preobrazbo v nacinu proizvod­nje in rabe energije, industrijske proiz­vodnje, gradnje in transporta in •vse s skrbjo za okolje. Med tveganji, ki jih lahko izzove ener­getsko-podnebna politika, so po njiho­vih navedbah izguba konkurencnosti in delovnih mest v dolocenih dejavnostih, energetsko intenzivna podjetja pa, kot iz­postavljajo, cakajo zahtevni casi. Evropski zeleni dogovor je ob tem po navedbah MzI šele zacetek aktivnosti, da bi EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. »Sedaj je pomembneje, kaj se doloca v industrijski strategiji EU, ker je od tega odvisno, po kateri poti bo go-spodarstvo lahko šlo, usmeritve pa bodo še posebej pomembne za energetsko intenzivno industrijo. Za pricakovati je, da bo Evropska komisija na teh podlagah od držav clanic zahtevala pripravo nacrtov za razogljicenje težke industrije, ukrepe pa bo treba vkljuciti v prenovljene NEPN-e.« Odziv okoljskega ministrstva Na okoljskem ministrstvu pa poudarjajo, da je od zacetka ‘koronakrize’ cena emi­sijskih kuponov padla, »kar pomeni v tem trenutku nižje stroške nakupa kuponov za podjetja, obenem to pomeni tudi nižje prilive v Podnebni sklad«. Dodajajo, da je mehanizem ETS sicer namenjen spodbu­janju zniževanja emisij toplogrednih pli­nov in je eden od kljucnih delov Evropske­ga zelenega dogovora. »Trenutna kriza je obenem tudi priložnost, da se spodbudi cim bolj zeleno in trajnostno okrevanje gospodarstva. Kriza prinaša cas za razmi­slek o morebitnih spremembah poslovnih modelov v bolj trajnostne poslovne mo-dele. Nove investicije morajo spodbuditi prehod v krožno gospodarstvo, ki prinaša znižanje stroškov energije, surovin in obe­nem znižanje emisij, s tem pa zagotovitev dolgorocne konkurencnosti.« Pricakovanja papirne industrije »Zagotovo prihodnost prinaša višanje zahtev in ciljev na podrocju varstva okolja in energije, kar bo podjetjem povzroca-lo dodatne stroške s tega naslova. To je edina pot do skupne evropske brezogljic­nosti do leta 2050. Pomembno je, da se Slovenija zaveda pomena slovenske industrije, ki predstavlja nadpovprec­no visok delež BDP (24,6 %) v pri­merjavi s povprecjem v EU (16,3 %). Zgodovinsko je Slovenija bogata tradicio­nalne industrije, ki je energetsko intenziv­na, a hkrati velik zaposlovalec, izvoznik, generator BDP ter gradnik regionalnega razvoja Slovenije. Za to industrijo, med katero spada tudi papir na industrija, pa je pomembno, da ji država zagotovi vsaj takšne pogoje poslovanja, kot jih imajo konkurencna podjetja v drugih državah clanicah EU. Industrija potrebuje zaneslji­vo oskrbo in konkurencne cene energije tudi ob energetskem prehodu,« pa sklene Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS. Valerija Hozjan Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d., Sora press cream 80 g/m2 | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII 13 Papirni Car V ZADNJIH TREH LETIH ZAPOSLILI 653 PAPIRNICARJEV 653 PAPERMAKERS EMPLOYED IN THE PAST THREE YEARS Six Slovenian paper mills employ over 1,900 people, 653 of which were employed in the past three years. Thus, the forecast of the Paper and Paper Converting Industr y Association within the CCIS that generation renewal will take place in the Slovenian paper industry during this period came true. In preparation for this, several forms of training for future and current employees were developed. At the end of Januar y, members of the Association attended Informativa Education and Career Fair. Šest slovenskih papirnic zaposluje vec kot 1.900 ljudi, od tega se jih je kar 653 zaposlilo v papirništvu v zadn­jih treh letih. S tem se je uresnicila napoved združenja papirništva pri GZS, da bo v tem obdobju v domaci papirni industriji prišlo do men-jave generacij. Nanjo so se pripravili tako, da so za prihodnje in sedanje zaposlene oblikovali vec možnosti izobraževanja. Konec januarja se je združenje papirništva s svojimi clani spet predstavljalo na Informativi, se­jmu poklicev. Letos se je slovenska papirna industri­ja v sklopu projekta PapirniCar že šestic udeležila sejma izobraževanja in poklicev Informativa. Cilj je skupen interes bodo-cim dijakom predstaviti vajeniški program papirnicar in uveljaviti papirno panogo med mladimi kot atraktivno in obetav-no, pa tudi kot zaposlitveno zanimivo. Sejem mladim na enem mestu predstavlja široko ponudbo izobraževalnih možnosti na slovenskih in tujih šolah, vse vec pa je na sejmu tudi zaposlovalcev, ki dejavno išcejo svoje nove sodelavce. Na razstav­nem prostoru so predstavniki vseh šestih papirnic in Združenja za papirno in papir-no predelovalno industrijo (ZPPPI) pri GZS tako zastopali dva cilja: izobraževalnega in zaposlitvenega. Ob zasnovi promocijske akcije PapirniCar smo smelo napovedali, da bomo do leta 2020 zaposlili 500 novih sodelavcev, ana­liza pa je pokazala, da smo cilj presegli in v dejavnosti je v zadnjih treh letih v šestih slovenskih papirnicah zaposlenih 653 novih papirnicarjev. Menjava generacij je torej v polnem razmahu. V vmesnem casu smo bili aktivni tudi pri snovanju razlicnih možnosti za izobraže­vanje za poklic papirnicarja: Triletno poklicno šolanje Triletni poklicni vajeniški program »pa­pirnicar« izvajajo na Strokovnem izobra­ževalnem centru v Ljubljani. Gre za nov formalni izobraževalni program, ki smo ga vzpostavili po 18 letih njegove ukinitve leta 2000. Program »papirnicar« se pol casa izvaja v šoli, drugo polovico pa se nadaljuje z izobraževanjem na delovnem mestu, za kar je pred vpisom potrebna tako imenovana vajeniška pogodba. »Gre za tripartitno sodelovanje med ucencem, delodajalcem in šolo, po­membno vlogo pa ima tudi Gospodarska zbornica, ki verificira in spremlja podjetja, da so primerno pripravljena za izvajanje vajeništva,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirništva pri GZS. Prepricala me je multidisci­ plinarnost poklica papirnicar, zato sem se kljub nameri, da posta­ nem mehatronik, odlocil postati papirnicar.« Matic Kovic, vajenec v podjetju Kolicevo Karton »Vajenci imajo ob sebi mentorja, ki zanje skrbi in jim v sodelovanju s sodelavci pre­naša specificna znanja in izkušnje. Mladi se zaradi neposrednih izkušenj na delov­nem mestu raje ucijo tudi šolsko snov, saj teoreticno znanje takoj osmislijo pri prak-ticnem delu v podjetjih. Tako bolje spoz­najo poklic, za katerega se izobražujejo, rastejo s kolektivom, pridobivajo delovne navade, se naucijo odgovornosti in vztraj­nosti ter sodelovanja v timih. Ni zanemar­ljivo, da so za svoje delo tudi financno nagrajeni z mesecnimi zneski od 250 do 400 evrov. Po drugi strani pa tudi podjetja preko vajeništva vzgajajo in svoje bodoce zaposlene,« je povedala Prebil Bašinova in poudarila, da si zaradi specifik v proizvo­dnji papirja v papirnicah praviloma želijo zaposlovati za nedolocen cas. Vajenci so lahko tudi odrasli, ki se lahko preko vajeništva prekvali­ ficirajo ali pridobijo poklic, ce so opustili šolanje. Prenos znanja z neformalnim šolanjem Naslednjo možnost za prenos znanja so papirnicarji dobili tudi z neformalnim branžnim usposabljanjem, ki poteka na Inštitutu za celulozo in papir in obsega 100 ur. V tem casu se zaposleni v papir­nicah seznanijo tudi s teoreticnimi znanji, med obiski vseh šestih proizvodenj papirja in kartona pa med slušatelji prihaja tudi do izmenjave izkušenj in dobrih praks. Kot poudarjajo na Inštitutu za celulozo in papir, je do poklica papirnicar mogoce priti z dokvalifikacijo in opraviti tudi na­cionalno poklicno kvalifikacijo NPK, ki je mednarodno veljavna listina. Delo papirnicarja se danes zelo razlikuje od dela papirnicarja ne­koc. Danes papirnicarji delajo za racunalniki, na velikih, nekajnad­stropnih strojih, dolgih tudi 150 metrov. Delo v papirnici je razgiba-no in zato zanimivo. Poklic papir­nicarja združuje strokovna znanja s podrocja strojništva, mehatroni­ke, kemije, fizike, elektrotehnike in drugih podobnih naravoslovnih podrocij, zato velja za izrazito mul­tidisciplinaren poklic. Proizvodnja papirja pa je tudi vse bolj avtoma­tizirana in racunalniško vodena, zato primerjava s preteklostjo ni vec na mestu. Še vedno pa mora papirnicar dobro poznati proces proizvodnje ali predelave papirja in kartona. Kot pojasnjuje Petra Prebil Bašin, se v Združenju papirništva zavedajo, da je slovenska papirna industrija (in z njo tudi poklic papirnicar) v splošni javnosti slabo prepoznana. »Razlog je predvsem nara­va poslovanja, ki vecinoma poteka med podjetji (B2B). Prav zato si želimo bolje predstaviti številne potenciale, ki jih ima papirništvo. Vendarle gre za okoljsko, trajnostno naravnano panogo, ki ima krožno gospodarjenje pravzaprav zapisa-no v genih. Sistem zbiranja in ponovne predelave papirja je namrec eden izmed najstarejših in je lahko zgled drugim em-balažnim materialom,« še dodaja Prebil Bašinova. Vec informacij o poklicu najde­te na www.papirnicar.si. ZPPPI | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Papirni Car NAVDUŠEN NAD POKLICEM PAPIRNICARJA ENTHUSIASTIC ABOUT BEING A PAPERMAKER Four years ago, Matteo Zahrastnik from Radece faced a question of how to continue his career as a media technician. He tried creating media contents and graphic design, but working merely with the computer and the mouse did not fulfil him. In his home town, he looked at job opportunities at the nearby Radece Papir Nova paper mill. “As a media technician, I could create on paper, but I decided to take a step back and make – paper,” Matteo explains eagerly, and says that this step enabled him to make the greatest career advancement. Matteo Zahrastnik iz Radec se je pred štirimi leti znašel pred izzivom, kako nadaljevati svojo profesional-no pot kot medijski tehnik. Preizkusil se je v ustvarjanju medijskih vsebin in graficnem oblikovanju, vendar ga delo zgolj za racunalnikom in z racu­nalniško miško ni zadovoljevalo. Tako je v kraju, kjer živi, preveril možnost zaposlitve v bližnji papirnici Radece Papir Nova. »Kot medijski tehnik bi lahko ustvarjal na papirju, jaz pa sem se odlocil, da grem še eno stopnjo nazaj in delam – papir!« z navdušen­jem pojasnjuje Matteo, ki pravi, da je ravno s tem korakom naredil najvecji karierni napredek. »Ob prihodu v Radece Papir Nova so me z navdušenjem sprejeli in me razporedili v oddelek, kjer nastajajo vrednostni papirji. Podrocje mi je bilo že takoj všec in v njem sem se prepoznal. Gre za zelo dinamic­no delo in vsak dan predstavlja nov izziv. Vse od takrat hodim z veseljem vsak dan v službo,« pravi Matteo in pojasnjuje, da je pri izdelavi vrednostnih papirjev zelo po­membna natancnost. V štirih letih, odkar je Matteo zaposlen v radeški papirnici, je v proizvodnji vredno­stnih papirjev preizkusil razlicna delovna mesta in zamenjal vec pozicij za papirnim strojem. Imel je možnost do potankosti spoznati to delo. »Po teh izkušnjah sem spoznal, da je to tisto, kar hocem delati!« prepricano pove mladi papirnicar, ki ga bolj kot oblikovanje novih graficnih podob zanima tehnološki napredek na podrocju zašcite vrednostnih papirjev in boja proti ponarejanju. »V prihodnje se želim ukvarjati s tehnolo­gijo zašcite vrednostnega papirja in se izo­braževati zlasti na tem podrocju. Že dobro leto sem v družbi Radece Papir Nova za­poslen kot tehnolog in rad bi še kar nekaj casa ostal na tem delovnem mestu, saj si želim do podrobnosti osvojiti to pozicijo, poseben izziv pa mi predstavlja tudi to, kako optimizirati proces na papirnem stro­ju. Mladi imamo to prednost, da imamo veliko idej, lahko pogledamo na stvari od zunaj, z neobremenjenim pogledom. Ker Foto / photo: Tanja Bricelj razmišljamo izven okvirov, lahko ponu­dimo tudi razlicne izboljšave in tudi zato menim, da bom lahko kot tehnolog pri optimizaciji proizvodnje vrednostnih pa-pirjev še veliko prispeval,« razlaga delo v proizvodnji papirja Matteo. Delo v papirni panogi prodornim posa­meznikom vsekakor omogoca številne zaposlitvene možnosti in ponuja zavidljive možnosti napredovanja. To potrjuje tudi profesionalna kariera Mattea Zahrastnika, ki je iz proizvodnje v le nekaj letih prešel na delo tehnologa. »V sami proizvodnji sicer papirnicarji nimamo stika z narocniki, kot tehnolog pa imam veliko usklajevanja specifikacij z narocniki, kupci in dobavitelji. Dobrodošlo je znanje vec tujih jezikov, saj je naš papir prisoten po vsem svetu. Vcasih je treba potovati k narocniku, tako da sem že potoval k narocniku v tropski del Azije.« Matteo Zahrastnik je po koncanem re-dnem šolanju za medijskega tehnika op-ravil še Papirniško šolo na Inštitutu za ce­lulozo in papir in s tem pridobil specificna znanja s podrocja papirništva. Ceprav gre pri Papirniški šoli za neformalno 100-urno izobraževanje, je lahko naslednji korak za zaposlene v papir ni industriji tudi pridobi­tev Nacionalne poklicne kvalifikacije in s tem uradno priznanega poklica, veljavne­ga tudi v tujini. Med izobraževanjem v Papir­ niški šoli sem lahko odlicno povezoval teoreticno, šolsko znanje z delom, ki sem ga opravljal v okviru zaposlitve na papirnem stroju. Zelo mi je koristilo širjenje znanja, zato bi vpis v omenjeni program priporocal vsakomur, ki želi uspešno delati v pa-pirni industriji,« še dodaja Matteo. Matteo svojega navdušenja nad poklicem papirnicarja ne skriva in vse skupaj zaob­jame v en sam stavek: »Vedno spoznaš in doživiš nekaj novega in prav to je tisto, kar me pri tem poklicu tako mocno privlaci.« Tanja Bricelj POSTANI PapirniCar | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Informiramo javnost TOKRAT V POSTOJNI: MED KROŽNIM, BIO IN DIGITALNIM THIS TIME IN POSTOJNA: BETWEEN CIRCULAR, BIO AND DIGITAL At the traditional annual International Meeting of Slovenian Paper Industr y 2019 held on 21 and 22 November 2019 in Postojna, almost 200 representatives of the paper industr y from eight countries discussed the question of where the place of the paper industry between circular economy, bio-based business and digital transformation is. Slovenian papermakers assessed that they are well-aware of the scarcity of natural raw materials and the fossil fuel problem; therefore, six Slovenian paper mills have been striving to use natural and renewable raw materials, close material and energy cycles, and to improve energy and material efficiency. Skoraj 200 predstavnikov papirne industrije iz osmih držav se je 21. in 22. novembra 2019 v Postojni na tradicionalnem letnem dogodku, Mednarodnem srecanju slovenskega papirništva 2019, posvecalo vpra­šanju, kje je mesto papirne panoge med krožnim gospodarjenjem, bio­-osnovanim poslovanjem in digitalno transformacijo. Slovenski papirni-carji so ocenili, da se dobro zaveda­jo omejenosti naravnih surovin in problematike fosilnih goriv, zato si v šestih slovenskih papirnicah prizade­vajo uporabljati naravne in obnovlji­ve surovine, zapirati snovne in ener­getske krogotoke ter izboljševati energetsko in snovno ucinkovitost. Okoli 4200 zaposlenih v slovenski pa-pirni in papirno predelovalni industriji se srecuje z vrsto izzivov, med katerimi so v ospredju pomanjkanje kadrov, ino­vacije, investicije, digitalizacija, pose-ben segment pa je trg surovin. Cene celuloze so v letu 2018 dosegle dol­goletni vrhunec, kar je vplivalo tudi na padec dodane vrednost na zaposlene­ga. Ustvarjena dodana vrednost je v primerjavi s povprecjem, doseženim npr. Avstriji in Nemciji, precej nižja, kar je ponekod ovira za prepotrebne investicije v nadaljnjo posodabljanje proizvodnje v skladu z novodobnimi usmeritvami. Jas-no je, da bodo tudi v prihodnje okoljski in podnebni cilji usmerjali razvoj. Tretji element je energetska intenzivnost, kjer so projekti za povecevanje energetske ucinkovitosti postali stalnica. Informaci­ja o novem papirnem stroju v Palomi je tako dodala piko na i razpravi na okrogli mizi predstavnikov panoge o prihodnosti papirništva. Beseda je tekla tudi o inovativnosti, ki za slovensko papirništvo pomeni, da išce stroškovno smiselne rešitve znotraj tehnoloških okvirov, ki omejujejo pro-cesno industrijo. Pri tem so sodelujoci in predavatelji poudarili, da je kljucno za slovenska podjetja, da so izpostavljena enakim pogojem poslovanja kot konku­renca drugod v Evropi. Domace poslovno okolje nemalokrat uvaja dodatne zahte­ve nad vseevropskimi. Slovenski papirnicarji ugotavljajo, da slo­venska papirna industrija z obsegom Na forumu so sodelovali (od leve proti desni) Jožica Stegne, predsednica uprave Vipap Videm Krško, Leopold Povše, predsednik Združenja papirništva in direktor podjetij Muflon ter Radece papir nova, Mateja Mešl, direktorica Inštituta za celulozo in papir, Damjan Krajc, lastnik podjetja Eurobox, Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS in Branko Rožic, svetovalec v skupini Mayr-Melnhof. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Informiramo javnost vanja, od neformalnega izobraževanja v obliki papirne šole, do 3-letnega vajeni­škega poklicnega programa. Zaceli smo tudi promocijsko akcijo: »Postani car, Papirnicar«. Dejstvo je, da bodo tudi v prihodnje tra­dicionalna strokovna znanja bistvena, poleg njih pa še kompetence na števil­nih drugih podrocjih in mehke vešcine. Industrija bo morala sama poskrbeti za izobraževanja, motivacijo in še aktivnej­šo promocijo med mladimi. In kot je po­menljivo dodal predsednik Združenja pa-pirne in papirno predelovalne dejavnosti pri GZS, g. Leopold Povše: »Papirništvu bo potrebno vrniti CAR.« Novembra smo prisotni navdušeno poz­dravili tudi razgovore s sindikatom Per-gam za nov placni model v panogi, ki bi osnovne place v dejavnosti dvignil na višjo raven, obenem pa vkljucil v slednjo nekatere dodatke. Razgovori so bili še v teku, a smer se je zdela navdušujoca. Eden od možnih odgovorov na izzive s kadri pa je tudi uvoz kadrov iz tujine, za kar je pomembno tudi sodelovanje med državami. Petra Prebil Bašin Direktorica ZPPPI Prejemnik nagrade ZPPPI za najboljše zakljucno delo s podrocja papirništva in sorodnih ved za leto 2018/2019 je Jan Hocevar za diplomsko delo Karboksimetiliranje celuloze pridobljene iz kmetijskih ostankov. The recipient of the PPCIA award for the best final paper on papermaking and related sciences in 2018/2019 is Jan Hocevar for his diploma thesis “Carboxymethylation of cellulose obtained from agricultural residues”. proizvodnje, kakovostjo in ponudbo sledi trendom v svetu in Evropi, je nišno usmerjena in tako v svojih segmentih konkurencna. Ne odstopa niti na po­drocju kadrov, kjer deli usodo z drugimi evropskimi papirnicami, ki imajo težave s kadri in izobraževanjem. Trendi na po­drocju kadrov in izobraževanja nakazu­jejo spremembe, ki poudarjajo družbo znanj in kompetenc. Delovni procesi zahtevajo vecstransko usposobljenost. Znanje je preživetveno orodje, zato nas v prihodnosti caka vseživljenjsko usposabljanje za vsa podrocja. V pa-pirni industriji se moramo temu ustrezno prilagoditi. Evropska konfederacija Cepi v svoji raziskavi navaja, da 67 % podjetij v papirni panogi že poroca o težavah z zaposlovanjem in kadri. Najvecji izziv predstavlja razkorak med mlajšimi in starejšimi generacijami. Mladi bolj cenijo prosti cas in uporabljajo drugacna orodja za komuniciranje, pri starejših pa marsik­daj prevladuje obcutek, da so odvec, da ne zmorejo dohajati sprememb. Tudi v Sloveniji je med mladimi zanima­nje za papirno panogo zamrlo. Eden od razlogov je kar 18-letna odsotnost pri­mernega formalnega izobraževanja med leti 2000 in 2018. V zadnjih letih smo papirnicarji samoiniciativno omenjeno vrzel zapolnili z vec oblikami izobraže- Foto: Tea Kapun Projekti INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE VZBUDILE USTVARJALNOST INVASIVE ALIEN PLANT SPECIES AWAKEN THE CREATIVITY Inštitut za celulozo in papir As part of the project entitled “Applause – Alien Plant Species from harmful to useful with citizens' led activities”, the Pulp and Paper Institute has produced over five tonnes of paper of various grammages from three invasive alien plant species, i.e. Japanese knotweed, Canadian goldenrod and black locust. Na Inštitutu za celulozo in papir smo v okviru projekta Applause – od ško­dljivih do uporabnih tujerodnih rast­lin z aktivnim vkljucevanjem prebiv­alcev izdelali že vec kot 5 t papirja razlicnih gramatur iz treh razlicnih invazivnih tujerodnih vrst, in sicer iz japonskega dresnika, kanadske zlate rozge in navadne robinije. Papir smo partnerji uporabili za izdelavo informativnega in izobraževalnega ma-teriala, ki je v elektronski verziji dosto-pen tudi na spletni strani projekta, pod zavihkom »Publikacije«, kot tudi za razvoj tržno zanimivih izdelkov iz papirja. Tako smo raziskovalci z Inštituta za celulozo in papir v sodelovanju s podizvajalcem razvili tri izdelke – igro spomin z 20 pari digitaliziranih ilustracij invazivnih tujero­dnih rastlin v velikosti 5x5 cm, sestavljan­ko v velikosti A3 formata z 252 košcki in motivom Stare Ljubljane avtorice Marysie Szmatula Cerne in darilni košek »naredi sam«. Izdelki so promocijski material pro-jekta, ki na eni strani ozavešcajo ljudi o problematiki invazivnih tujerodnih rastlin, po drugi strani pa prikazujejo njihovo uporabnost. Vec novic o projektu lahko preberete na spletni strani projekta https://www.ljublja­na.si/sl/moja-ljubljana/applause/novice/. Oktobra bo na Stritarjevi ulici v Ljubljani potekal že tretji Festival uporabe invaziv­nih tujerodnih rastlin, kjer se bo predstavil tudi Inštitut za celulozo in papir. Lepo va­bljeni. Nekaj besed je o drugem Festivalu napisala tudi obiskovalka Maja Bensa (v okvirju). Tea Kapun, raziskovalka Foto: Tea Kapun Foto: Tea Kapun Foto: Tea Kapun Sestavljanka z motivom Stare Ljubljane / Ljubljana Old Town puzzle Creative workshops for children Nekaj primerov kartic igre spomin / Some examples of cards from a memory game Projekti Kreativno na invazivno V sredo, 9. oktobra 2019, je v središcu Ljubljane, na Stritarjevi ulici po­tekal 2. Festival uporabe invazivnih rastlin. Tam so razlicne institucije predstavljale svoje delo na projektu APPLAUSE povezano z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so razširjene v naši okolici. Na sprehodu po Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji ste zagotovo že srecali japonski, ceški ali sahalinski dresnik, ki dobro uspevajo na nasipih, robovih cest, nabrežjih rek ali opušcenih njivah. Svojo invazivnost pa dokazujejo s hitrim širjenjem. Mojo pozornost so na Festivalu invazivnih tujerodnih rastlin najbolj pritegnile ustvarjalne delavnice, kjer so glavno vlogo dobile tujerodne invazivne rastline. Nekaj rastlin, ki z ogrožanjem biodiverzitete ali unicevanjem infrastrukture, predstavljajo ekološki in ekonomski problem, so v okviru projekta APPLAU­SE predelali v uporabne izdelke. Tako so na primer na Inštitutu za celulozo in papir iz robinije in japonskega dresnika naredili papir. Na ustvarjalni delavnici smo na papir iz robinije prilepili posušene in stisnjene cvetove (kot za herba­rij) in liste razlicnih invazivnih rastlin ter tako ustvarili zanimive cestitke. Papir iz japonskega dresnika pa so izrezali tako, da smo iz njega zložili licne košarice, ki smo jih tudi poslikali, poštempljali in okrasili po svojem okusu. Moja cestitka na papirju iz robinije je nastala po bolj ko ne spontanem leplje­nju in ne skriva kakšne posebne zgodbe. Morda bi jo še najbolje opisala z nas­lovom Cvetje in listki v vetru. Pri okraševanju košaric, ki sem ju poleg svoje ilustrirala še za kolegici, pa sem se ustavila pri invazivnih rastlinah in jih simbolicno upodobila s kombinacijo štampiljk in flomastrov. Ker invazivne rastline pogosto rastejo na zapušcenih gradbenih mestih, ob rekah ali cestah ter je japonski dresnik znan po tem, da je kos prodiranju skozi beton, sem to vkljucila v podobe na košaricah. Približno polovico površine sem namenila tudi pticam, ne samo zato, ker lahko tudi pti­ce prenašajo semena (tudi invazivnih) rastlin, ampak tudi ker je zdaj jeseni cas, ko se številne ptice selijo v toplejše kraje. V vsakdanjem hitenju si bolj redko vzamemo cas za tako spontano ustvarja­nje, zato je bilo prijetno in sprošcujoce za kratek cas ustvarjati – kreativno na invazivno. Maja Bensa Japonski dresnik – primer dobre prakse Pred casom iz krajev daljnih k nam je prišel za okras, da na gredicah in potih z lepoto bi ocaral nas. Hitro prišlo je spoznanje, da prišel je v prave kraje, kjer okolje in podnebje mu za razrast pogoje daje. Se hitro množiti je zacel, rastline avtohtone je izrinil, porušil njih ekosistem. Nastal res velik je problem. So ljudje se odlocili in temu konec naredili. Posekali so ga, sežgali, na kompost ga gniti dali. Vrednosti nobene ni imel. »Zakaj rastlino to bi unicevali?« so se ICP-jevci spraševali in mu novo vlogo izbrali. Kot Feniks iz pepela je vstal, ko ICP svoj stroj papirni je zagnal. Vsi skupaj so se potrudili, da iz dresnika papir so naredili. Izdelki raznovrstni so nastali, takšni za zabavo in spomin z veliko natisnjenih vsebin, da bi izkušnjo to delili. Ko zopet v papir predelan, bo v obliki novi zaživel. Ta primer ekonomije krožne bo naravi dobro del. Barbara Šumiga, raziskovalka Foto: Maja Bensa Foto: Maja Bensa Foto: Maja Bensa | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Projekti TUDI ŠTUDENJE Z INVAZIVKAMI STUDENTS DEAL WITH INVASIVE PLANTS A partner of the ApPLAuSE–PP3 project is also the Faculty of Natural Sciences and Engineering. In the past year, numerous activities including applicative solutions were carried out. A series of packaging boxes and an innovative bookmark were manufactured from paper/cardboard made of cellulose fibres of invasive plants (Japanese knotweed, goldenrod and acacia) and tree species (spruce, eucalyptus) at the Pulp and Paper Institute. A set of ecologically designed promotional and gift packaging, and printing pastes based on pigment particles of Japanese knotweed root extracts was studied. Partner projekta ApPLAuSE–PP3 je tudi Naravoslovnotehniška fakulteta. V minulem letu so izvedli vrsto ak­tivnosti z aplikativnimi rešitvami. Na its authors are Janja Cerar and Urška Vrabic foto: Janja Cerar Inštitutu za celulozo in papir sta bili iz papirjev/kartonov, proizvedenih iz celuloznih vlaken invazivk (japonski dresnik, rozga in akacija) in drevesnih vrst (smreka, evkaliptus), izdelani se­rija embalažnih škatel in inovativna knjižna kazalka. Proucen je bil nabor ekološkega oblikovanja promocij­ ske in darilne embalaže ter tiskar­ skih past, osnovanih na pigmentnih delcih ekstrakcije korenik japonskega dresnika. foto: Janja Cerar foto: Jure Ahtik Ekološko oblikovani papirni izdelki V okviru projekta je ena izmed glavnih usmeritev doseganje nicelne stopnje vpli­va na okolje. Celotni krog, tj. odvzem iz narave, snovanje, prototipiranje, izdelo­vanje, uporaba in recikliranje, mora biti izveden s cim nižjo stopnjo obremenitve okolja. Ker je v izhodišcu iz narave odvze­ta snov, ki je invazivna tujerodna vrsta na obmocju Slovenije oz. Evrope, se zagoto-vi smernicam, da škodljivo lahko posta­ne uporabno. Tako so v okviru predmeta »Nacrtovanja ekološke embalaže« (nosil­ki: prof. dr. Klementina Možina in prof. dr. Diana Gregor Svetec) študentje, raz­deljeni v tri skupine, oblikovali tri izdelke: 1.knjižno kazalko (slika 1), 2.škatlo za mikroskopske vzorce lesnih tujerodnih invazivnih rastlin (slika 2) in 3.embalažno škatlo za nakit s Plecni­kovim motivom (slika 3). Zakljucek Postopek vpeljave novih idej je dolgotra­jen proces z neznanimi rezultati. V prime-ru raziskovanja možnosti uporabe škodlji­vih invazivnih rastlin, ki s svojo agresivno širitvijo izpodrivajo bivalno okolje avtoh­tonim vrstam, ni nujno, da so obravna- Knjižna kazalka; avtorica izdelka je Janja Cerar / Bookmark; its author is Janja Cerar vane zgolj kot neprijetna nadloga, ki jo lahko uporabimo izkljucno v sežigalnih postopkih. V dosedanjih raziskavah, ki potekajo v okviru projekta, se nakazujejo možnosti uporabe in rabe invazivnih tuje­rodnih rastlin v številne uporabne name-ne, kot so npr.: •rocna in strojna izdelava papirja, •tiskarske paste s pigmentom ekstra­hiranih iz razlicnih delov rastlin (kore-nine, debla, listje, cvetovi), •pohištvo oz. lesni izdelki, •obramba pred polži na vrtninah idr. Invazivne rastline predstavljajo nov go-spodarski izziv, ki ga lahko v prihodnje nadgrajujemo ali povsem spregledamo. Tako se v vmesni fazi projekta na primer lahko izda priporocilo za graficno de­javnost: »Graficna panoga naj, ko pride prvic v stik z medijem (papir, karton), proizvedenim iz invazivnih tujerodnih rastlin, ne obupa. Morda prvi odtisi resda ne bodo idealni. Nanje, tj. papir in karton, se bo treba prilagoditi in priuciti, ce bomo želeli na trg ponuditi nekaj novega, dru­gacnega in, vsaj v tem trenutku, edinstve­nega. Gre za odstopanje od obicajnega. Predstavljeni rezultati kažejo možnosti Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d., Sora press cream 80 g/m2 tiska v konvencionalnih (ofset in sitotisk) in digitalnih (kapljicni tisk) tehnikah tiska. Je pa res, da smo za dosego tako dobrih rezultatov odtisov potrebovali cas in pot še nikakor ni zakljucena. Bi pa želeli, da predstavljeno vzamete kot spodbudo in motivacijo ter se z drugacnimi materiali, ki vam jih ponujamo papirnicarji, soocite in jih domiselno vkljucite v proizvodni in prodajni program.« Klemen Možina Projekt ApPLAuSE, ”UIA02-228 Alien PLAnt SpEcies – Od škodljivih do uporabnih tujerod­nih rastlin z aktivnim vkljucevanjem prebival­cev”, je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Inovativno, zanimivo PAPIR KOT VIR NAVDIHA PAPER AS A SOURCE OF INSPIRATION The Ljubljana Puppet Theatre ingeniously demonstrated the fact that paper is a source of inspiration, and that paper and art walk hand in hand in its puppet show Seal – Lapland Tales in Music and Paper, starring, in addition to actors, packaging paper from the Vevce Paper Mill. Da je papir vir navdiha in da papir in umetnost hodita z roko v roki, so do-miselno prikazali v Lutkovnem gleda­lišcu Ljubljana z lutkovno predstavo Tjulenj – laponske pripovedke v glas-bi in papirju, kjer je glavna vloga, ob igralcih, pripadla tudi embalažnemu papirju iz Papirnice Vevce. Predstava Tjulenj – Laponske pripovedke v glasbi in papirju: V Lutkovnem gledališcu Ljubljana je nas- tala predstava Tjulenj – Laponske pripo­vedke v glasbi in papirju. Režijsko palico je vihtel dr. Matija Solce – prvi slovenski doktor lutkovne umetnosti Akademije za uprizoritvene umetnosti DAMU v Pragi, ki pa je sicer kulturni multipraktik – glasbe­nik, harmonikar, režiser, igralec in še kaj. In zakaj v reviji Papir pišemo o lutkovni predstavi? Zato, ker so vse lutke in scena v predstavi izdelane iz papirja z zgibanjem, mecka­njem in oblikovanjem, vecinoma kar med predstavo. Carobna papirnata pokrajina v igri luci in senc, z glasbenim poigrava­njem ter šumenje papirnatega sveta, je obcinstvo potegnila iz ustaljenega vsak- Foto: Jaka Varmuž dana v drug svet – svet živali, zgodb, ki se rojevajo v in iz umetniško zmeckanega papirja. Papirnato sceno, lutke in še kaj je zasnoval in izdelal Brane Solce sku­paj s sodelavci. Da je papir vir navdiha in hvaležen medij za razvoj domišljije, so po predstavi na delavnici, ki jo je prav tako vodil Brane Solce, dokazali tudi otroci. Vevški papirnicarji, ki smo sicer izdelali papir, ki je namenjen embalažnim rešit­vam, smo navdušeni nad kreativnim naci­nom uporabe našega papirja. Ana Sotlar | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Izobraževanje MITI IN RESNICE O PAPIRJU MYTHS AND FACTS ABOUT PAPER The European paper industry is the world’s leading recycler, and will further increase its recycling rate by improving local waste paper collection systems. Evropska papirna industrija je vodilna na svetu v recikliranju in bo, z izbolj­ševanjem lokalnih sistemov zbiranja odpadnega papirja, svojo raven reci­kliranja še izboljšala. Evropska raven recikliranja papirja je 72,3-odstotna, s cimer se približuje teo­retskemu maksimumu za stopnjo recikli­ranja, ki je 78-odstotna. Nekaterih papir­nih izdelkov ni mogoce vrniti v reciklažo, saj se jih obdrži za dlje casa (knjige) ali se jih arhivira; drugi se z uporabo unicijo ali kontaminirajo (higienski papir in robcki). V povprecju se papir v Evropi reciklira 3,6-krat, medtem ko evropska papirna industrija pridobi 53 % papirnih vlaken iz reciklaže. Papirja ni mogoce reciklirati v nedogled, saj vlakna postanejo prekratka in prevec iztrošena, da bi iz njih izde­lali nov papir. Pomembno je vedeti, da proizvodnja ne more temeljiti 100-odsto­tno na recikliranih vlaknih, saj ni mogo-ce zbrati 100 % že porabljenega papirja, poleg tega je vedno treba dodati v papir-no maso nekaj svežih vlaken. Evropa je globalni neto izvoznik papirja, ki se ga na koncu porabi in zbere zunaj Evrope. Tako je treba cikel nenehno zalagati z novimi vlakni iz trajnostno upravljanih gozdov. Pomembno je spodbujati odgovorno po­rabo papirja, kot je na primer dvostransko tiskanje v pisarnah, predvsem pa loceno zbiranje odpadnega papirja, kar bo cenje­ni vir za izdelavo novega papirja, obenem pa pokazatelj trajnosti tega materiala. Recikliranje je zapisano v DNK papirja! Ko v EU poteka pogovor, kako preiti na krožno gospodarstvo, lahko cikel proizvodnje papirja služi za zgled kro­žnosti. Papir se že od nekdaj reciklira, v preteklosti so bili papir oz. njemu podobni izdelki izdelani iz starih, odpadnih krp, kasneje iz enoletnih rastlin. Recikliranje papirja je indu­strija, ki je tako rekoc v Evropi doma. Podaljšuje ustvarjanje vrednosti in v Evropi s pomocjo vecinsko evropske surovine, lesa, ustvarja nova delovna mesta. Povzeto po Two Sides. Sabina Klicic Novice iz papirnic NOV PAPIRNI STROJ ŽE V PALOMI NEW PAPER MACHINE ALREADY IN PALOMA Paloma d.d. For the past two years, Paloma has been carefully planning the largest investment in the paper industr y in Slovenia in the last 40 years called the Impulse project. A new 5.5m wide paper machine, a modern rewinder and new automatic storage for mother rolls are planned. The paper machine will be manufactured by a renowned European supplier Toscotec and will replace the old technology. The strategic investment was made by ECO INVESTMENT owned by Milan Filo. The Impulse project is a necessary step to secure a stable future of Paloma which employs around 500 people and has a nearly 150-year tradition. Failure to implement this project would endanger jobs in Paloma, as existing paper machines are old and often malfunctioning. Podjetje Paloma je v zadnjih dveh letih skrbno nacrtovalo najvecjo investicijo v papirni industriji v Sloveniji v zadnjih 40 letih, imenovano projekt Impulz. Nacrtovani so nov papirni stroj s širino 5,5 m, sodobni previjalec in novo av­tomaticno skladišce za maticne zvitke. Priznan evropski dobavitelj Toscotec bo izdelal papirni stroj, s katerim se bo nadomestila stara tehnologija v skladu z nacrtovanim projektom Impulz. Stra­teška investicija je bila pripravljena s strani družbe ECO INVESTMENT, katere lastnik je Milan Filo. Projekt Impulz je nujen korak za zagotovitev stabil­ne prihodnosti poslovanja Palome, ki zaposluje okrog 500 ljudi in ima skoraj 150-letno tradicijo. Ce se ta projekt ne bi izvedel, bi bila ogrožena delovna mesta v Palomi, saj so obstojeci papirni stroji stari in pogosto v okvari. Vecina dobaviteljev je dostavila material v podjetje že pred razglasitvijo pandemije in ukrepov za preprecitev širjenja virusa. Kot najbolj odmevna dostava materiala v me-dijih je bila dostava najvecjega dela novega papirnega stroja, tako imenovanega »Yan­kee cylinder«, ki predstavlja srce papirnega stroja. Izjemno zahteven transport tovora je predstavljal velik logisticen zalogaj, saj je del stroja dolg 8,75 metra, širok 4,94 metra, visok 5,10 metra in težak 115 ton. Skupaj z vlacilcem in podvozjem je bil celo-ten transport dolg 36,12 metra, visok 5,3 metra, širok 4,94 metra in težak kar 191 ton. Zaradi izjemnih dimenzij tovora je bil njegov transport zelo zahteven. Izbrati je bilo treba posebno pot, po tej pa zacasno premešcati in dvigati telekomunikacijske, elektro in druge napeljave. Poleg tega je bilo treba na nekaterih odsekih izvesti tudi manjše gradbene posege in zapore pro-meta. Gradbena dela skladišca maticnih zvitkov so že v zakljucni fazi. Prav tako so izved­bena dela vse do razglasitve pandemije COVID-19 marca 2020 potekale v skladu s casovnico. Aprila se je vodstvo uprave zaradi zašcite varnosti zaposlenih v Palomi odlocilo zacasno ustaviti dela na projektu. Vseeno upamo, da bomo koronakrizo cim prej premagali in nadaljevali s projektom, saj nacrtujemo zagon novega papirnega še v letu 2020. Paloma bo s to investicijo postala kompe­tencni center Skupine SHP za visokoka­kovostne izdelke higienskega papirja in vodilni proizvajalec v regiji Jugovzhodne Evrope in širše. Poleg tega z novim strojem moderniziramo tovar no, ki bo odslej ener­getsko ucinkovitejša, okolju prijaznejša in ne nazadnje prijaznejša tudi do zaposlenih, saj se mocno izboljšuje varnost pri delu. Stevan Lomic, tehnicni direktor SHP skupine, clan uprave Paloma d.d. in direktor Impulz projekta Slika: 3D-model papirnega stroja / 3D paper machine model | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Novice iz papirnic IZREDNA PRODAJA TOALETNEGA PAPIRJA MED KORONAKRIZO EXCEPTIONAL SALE OF TOILET PAPER DURING CORONACRISIS With the outbreak of COVID-19, we could obser ve how stores started to run out of food and toilet paper first in Hong Kong and then in Italy. It can be said that toilet paper has received a lot of attention and exposure on social networks, where many have designed various images and jokes as well as challenges with toilet rolls. In Slovenia, the scenario was the same; we have seen extreme demand for, and sale of, toilet paper. Z izbruhom bolezni koronavirusa COVID-19 smo najprej v Hong Kongu in potem še v Italiji lahko spremljali, kako se praznijo trgovske police z ži­vili in toaletnim papirjem. Lahko rece­mo, da je prav toaletni papir doživel veliko zanimanje in izpostavljenost na družbenih omrežjih, kjer so števil­ni oblikovali razlicne smešnice in šale kot tudi izzive s toaletno rolico. Tudi v Sloveniji se je ponovil scenarij, saj smo zaznali izredno povpraševanje in tudi prodajo toaletnega papirja. Kljub težkim razmeram, v kakršnih so se znašli gospodarstvo in posamezniki zaradi pandemije, smo veseli, da Paloma lahko deluje nemoteno in da imamo za razliko od nekaterih drugih podjetij, ki so morala ustaviti svoje proizvodnje zaradi pomanj­kanja narocil, veliko povpraševanje po na­ših koncnih izdelkih. Vendar vemo, da to ne bo trajalo vecno. Uprava skupine SHP in Palome varnost in zdravje sodelavcev nesporno postavlja na prvo mesto, zato smo sprejeli številne ukrepe za preprece­vanje širjenja koronavirusa, da lahko tudi v teh težkih okolišcinah svetovne pande­mije obratujemo nemoteno. Poleg številnih ukrepov za preprecevanje širjenja okužbe s COVID-19 smo spre­jeli tudi številne ukrepe za optimizacijo proizvodnje. Med drugim smo zmanjšali nabor izdelkov in s tem povecali kolicino proizvodnje in v veliki meri zadostili pov­praševanju na trgu. Jernej Tovšak, direktor razvojnih projektov Paloma d.d. Novice iz papirnic UPORABNIKU PRIJAZNE ZAŠCITNE MASKE ZA ENKRATNO UPORABO USER-FRIENDLY DISPOSABLE PROTECTIVE MASKS Disposable protective masks are made of new cotton fibre paper without any filler additives. The nose, mouth and chin are covered to protect the wearer against infection, while the natural cotton fibres make the masks pleasant to touch and wear. Zašcitne maske za enkratno uporabo so izdelane iz novega papirja radeške papirnice, narejenega iz cistih bom­bažnih vlaken, brez dodatkov polnil. Uporabniku za zašcito pred okužbami pokrivajo nos, usta in brado, pri tem pa naravna bombažna vlakna poskr­bijo za prijeten dotik in nošnjo. Maske s pokrivanjem ust, nosu in brade zagotavljajo oviro, ki omejuje prehod in-fekcij. Pred širjenjem virusov se branimo tudi tako, da s pomocjo maske omejimo dotikanje nosu in ust z rokami. Maske izdelane iz bombažnega papirja so pri­merne za uporabo povsod tam, kjer v normalnih pogojih maske sicer niso pot-rebne, na primer za obisk trgovin, delo v pisarnah in delo v skupnih prostorih. Namenjene so enkratni uporabi in so pri­merne za recikliranje. Papir iz cistih bombažnih vlaken je bil raz-proizvodnja mask poteka v invalidskem vit v družbi Radece papir nova, d. o. o., hcerinskem podjetju Muflon. INOVATIVEN PROTIBAKTERIJSKI PAPIR, VAREN LJUDEM IN OKOLJU INNOVATIVE ANTIBACTERIAL PAPER THAT IS SAFE TO HUMANS AND THE ENVIRONMENT The new paper protected with a health- and user-friendly antibacterial coating that is is a significant novelty in the family of R Copy Paper® products for ever yday office and home use. Novi papir, zašciten s protibakterijskim premazom, prijaznim do zdravja in uporabnikov, predstavlja pomembno novost v družini izdelkov R Copy Pa­per® za vsakodnevno pisarniško in domaco uporabo. Bakterije so naši stalni nevidni spremljeval­ ci. Številne od njih so patogene in posle-dicno vodijo v bolezni. Lažji kot je prenos bakterij, hitrejše jenjihovo širjenje. Širjenje bakterij lahko omejujemo tudi z uporabo protibakte­rijskega papirja, ki ima zanesljiv in trajen protimikrobni ucinek proti velikemu številu bakterij. Ceprav aktivne snovi, ki se uporabljajo v protibakterijskem premazu, vplivajo na vrste cloveškega koronavirusa, ucinkovi­tost izdelkov našega dobavitelja proti CO­VID-19 še ni bila izrecno potrjena. Njihovi strokovnjaki se zelo aktivno ukvarjajo s testiranji. Dodatne informacije: Metka Rozman, prodajni predstavnica, Maruška Cerar Bebar, Branko Kljucevšek, vodja prodaje, metka.rozman@radecepapir.si, 051 277 841 prodajna predstavnica, maruska.cerar.bebar@muflon.si, branko.kljucevsek@radecepapir.si, Darin Repic, prodajni predstavnik, 041 605 400 051 277 783 darin.repic@muflon.si, 041 633 973 | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Novice iz papirnic (R)EVOLUCIJA NA PODROCJU DIGITALNEGA VARNOSTNEGA TISKA (R)EVOLUTION IN DIGITAL SECURITY PRINTING Conventional printing technologies, such as offset printing, screen printing and intaglio printing, are considered primary printing technologies for the production of security printed matter (travel documents, tax stamps, banknotes, etc.). With conventional printing technologies, we can print elements that are universally regarded security features, and which can be identified visually or with small accessories, such as a magnifying glass or UV-light. Konvencionalne tiskarske tehno­logije, kot so offset tisk, sito tisk in intaglio tisk, veljajo za primarne tehnologije tiska za izdelavo tisko­vin z zašcitami (potne listine, davcne znamke, bankovce …). S konvenci­onalnimi tehnologijami tiska lahko odtisnemo tiskovne elemente, ki jih v svetu prepoznavamo kot zašcitne elemente, in jih lahko prepoznamo z ocesom ali manjšimi pripomocki, kot so povecevalna stekla ali UV-lucke. Digitalne tiskarske tehnologije do se­daj niso imele vidnejše vloge pri tisku zašcitnih elementov; nasprotno, uspešno so se uporabljale za ponarejanje doku­mentov. Družba HP Indigo se je skupaj s podjetjem JURA in v sklepni fazi pri izbiri papirja tudi ob podpori družbe Rade-ce papir nova, d. o. o., odlocila naredi-ti premik na tem podrocju. Z razvojem tehnologije in materiala prvih dveh družb ter posebej izdelanim papirjem radeške papirnice, ki v veliki meri omogoca izdela­vo zašcitnih elementov, kot to omogocajo konvencionalne tehnologije, so bile do-dane zašcite, ki jih omogoca digitalni tisk (zašcite v kodnem zapisu). Nov nacin digitalnega zašcitnega tiska de­luje s pomocjo posebnih elektro tekocih barv, ki za dobre odtise in delovanje pot-rebujejo posebej izdelan papir, podoben obicajnemu, a hkrati ustrezno pripravljen s posebnim premazom. V ta namen so v Radece papir nova, razvili papir s prema­zom, ki zagotavlja delovanje vseh digital-nih zašcitnih elementov in omogoca tisk vrhunske kakovosti. Hkrati s HP Indigo že izvajajo zahtevane postopke, da tako iz­delan papir certificirajo za digitalno zašci-to nove dobe. Nadaljnja testiranja že po­tekajo tudi v izpostavi družbe HP Indigo v Singapurju. Celoten inovativen pristop je HP Indigo prvic predstavil svojim kupcem na dogodku v njihovem najvecjem evrop­skem demo centru v Barceloni. Omenjena tehnologija pome­ ni velik korak naprej v digitalno dobo možnosti in zašcit, ki so po novem dostopne uporabnikom. Z navedenim napredkom se hkrati zmanj­šujejo možnosti ponarejanja dokumentov, kar je izjemnega pomena za zašcito izdel­kov in posameznikov. Novice iz papirnic AKTIVNO IN TRAJNOSTNO USMERJENI K POTREBAM TRGA ACTIVELY AND SUSTAINABLY TOWARDS MARKET NEEDS Papirnica Vevce d. o. o. To support the efforts of environmentally conscious producers of packaging solutions, the NiklaPack and NiklaFlex papers, and the NiklaTea product group were added to our flexible packaging family. Last year’s major innovation was the NiklaStraw paper. As suggested by the name, this paper is intended for the production of straws and is a completely new field in which our papers are used. Since we are sustainability-oriented, we continue our activities by developing new products this year too. We also proudly present our new website. Da bi podprli prizadevanja okoljsko oza­vešcenih izdelovalcev embalažnih rešitev, smo v preteklem letu družino papirjev za gibko embalažo razširili s papirji Ni-klaPack, NiklaFlex ter s skupino izdelkov NiklaTea. Najvecja novost lanskega leta pa je seveda papir NiklaStraw. Kot že ime da slutiti, gre za papir, ki je namenjen za izdelovanje slamic in predstavlja povsem novo podrocje uporabe naših papirjev. V skladu s svojo trajnostno usmerjenostjo tudi letos nadaljujemo naše aktivnosti v tej smeri. Niklakett Medium Pure – 100-odstotno reciklirani etiketni papir Kot specialist za etiketne papirje ponuja-mo s svojim novim proizvodom Niklakett Medium PURE visoko mokromocen re-ciklirani papir za etikete, ki je v celoti izdelan iz recikliranih vlaken. Papir je za­snovan tako, da brez vsakršnih kompro­misov glede proizvodne ucinkovitosti in predelave ter seveda tudi varstva okolja izpolnjuje najvišje zahteve, kot jih doloca­jo panožni standardi. Ta vrsta papirja je trenutno na voljo z gramaturo 70 gsm, in sicer tudi kot Niklakett Medium Pure Fashion s pregano površino. Kot dodatek novi proizvodni seriji PURE bomo trgu ponudili tudi NiklaSelect PURE, mokromocni etiketni papir, ki je prav tako v celoti izdelan iz starih pa-pirnih vlaken. »S svojo novo serijo PURE postavljamo novo merilo za etiketno industrijo. Cilj, ki smo ga zasledovali pri razvijanju naših papirjev iz serije PURE, je bil celotni verigi ustvarjanja dodatne vrednosti ponudi-ti enake storitve in proizvode, kot ji jih ponujajo naši znani standardni proizvodi. Površina in mehanska trdnost dosega­ta najvišje vrednosti, papir pa se je med predelavo in etiketiranjem že kar najbolje izkazal,« je povedal Markus Bammer, teh­nicni direktor podjetij Papirnica Vevce ter Brigl & Bergmeister. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Trajnostnost je eno izmed kljucnih vodil in gonil podjetniške politike v Papirni­ci Vevce in v podjetju Brigl & Bergmei­ster. Naš standardni proizvod Niklakett Medium že ima certifikat C2C (Cradle to Cradle, »od zibelke do zibelke«) in z uvedbo nove proizvodne serije PURE na­daljujemo s svojo ponudbo inovativnih in okolju prijaznih proizvodov, ki izpol­njujejo zahteve najstrožjih mednarodnih standardov. Zaživela nova spletna stran Na spletnem naslovu www.papir-vevce.si lahko od sredine aprila najdete novo podo­bo spletne strani. Seveda tu najdete splo­šne informacije o nas, predvsem pa smo s prenovo želeli približati proizvodni pro­gram razlicnim uporabnikom naših izdel­kov – tako tistim, ki snujejo embalažo, kot tudi tistim, ki naše izdelke že poznajo, pot-rebujejo pa še kakšno dodatno informacijo. Vabljeni k ogledu! Novice iz papirnic VIPAP VIDEM KRŠKO Z NOVIM PREDSEDNIKOM UPRAVE VIPAP VIDEM KRŠKO WITH A NEW CHAIRMAN OF THE MANAGEMENT BOARD RIDG Holding, which purchased Vipap Videm Krško from the Czech Ministry of Finance last November, appointed Petr Domin the Chairman of the Management Board. Pavel Svoren, a representative of the new owner and the Chairman of the Supervisory Board of the company, said that “Petr Domin's task is to prepare a strategy to provide profitable functioning of the company”. RIDG Holding, ki je podjetje Vipap Videm Krško lani novembra kupil od ceškega ministrstva za finance, je za predsednika uprave in izvršnega di­rektorja imenoval Petra Domina. Pavel Svoren, predstavnik novega lastnika in predsednik nadzornega sveta družbe, je povedal, da je »naloga Petra Domi­na pripraviti strategijo za zagotavlja­nje donosnega delovanja podjetja«. Petr Domin se je leta 1990 kot operater pridružil podjetju Jipap, ki je kasneje postalo del skupine Huhtamaki. Konec leta 2018 je zapustil Huhtamaki kot izvršni podpredsednik divizije za embalažo iz vlite vlakninske snovi. V casu svojega mandata je opravljal funkcijo izvršnega direktorja za Ceško republiko (2005 do 2006), Norveško (2006 do 2008) in Sever no Irsko (2008 do 2009). Domin je ustvaril sistem kljucnih ka­zalnikov uspešnosti (KPI) proizvodnje, ki se je pozneje razširil v celotni diviziji skupine Huhtamaki. Kot izvršni direktor evrop­ ske divizije za embalažo iz vlite vlakninske snovi je ustvaril sistem poklicnega razvoja in izobraževanja zaposlenih. Na položaju izvršnega podpredsednika je osebno vodil uvedbo družbene odgovornosti podjetja in bil odgovoren za poslovno strategijo podje­tja Huhtamaki Oy. »Moja naloga je zagotoviti nadaljnji razvoj podjetja, pripraviti strategijo, ki vodi h kre­pitvi tržnega položaja v srednji in jugovzho­dni Evropi, ter povecati dobickonosnost podjetja,« poudarja Petr Domin. Vipap je lani praznoval 80. obletnico delovanja. Ko bodo naši nasledniki praznovali stoletnico, želim, da potrdijo, da smo dobro op- ravili svoje delo.« Petr Domin Peter Drakulic, odnosi z javnostmi Novice predelovalcev NOVO: NFC POSLOVNE VIZITKE NEW: NFC BUSINESS CARDS Digital business cards, which look like ordinar y paper business cards, allow you to send contact information from a business card to mobile devices. The two devices should be positioned close together, only a few centimetres apart. A hidden NFC chip is integrated into the paper and does not require its own power source to transfer data. Digitalne poslovne vizitke, ki so sicer videti kot povsem obicajne papirnate vizitke, omogocajo pošiljanje kontak­tnih podatkov iz vizitke v mobilne naprave. Obe napravi morata biti tes-no skupaj, oddaljeni le nekaj centime-trov. Ocem skrit cip NFC je integriran v papir in za posredovanje informacij ne potrebuje lastnega vira napajanja. Vizitke NFC ponujajo številne prednos-ti. Cipi, ki so v vizitkah, omogocajo zapis raznovrstnih vsebin: od vaših najbolj aktu­alnih vsebin in spletnih povezav, promo-cijskih vsebin, do vaših lokacij. Osnovni namen poslovnih vizitk s cipom NFC je predvsem omogociti hitro shranjevanje kontakta v mobilni telefon. In kar je naj­pomembneje: ko se enkrat vaša kartica dotakne mobilnika druge osebe, se vaš kontakt doda v imenik mobilnika te ose-be, zato ni skrbi, da bi izgubila vaše kon­taktne podatke. Primeri uporabe cipov NFC: Na cip lahko shranite svoje kontaktne po­datke, povezavo na stran Facebook, Linke­dIn ali Instagram, povezavo do aplikacije, registracijski obrazec za prijavo na e-novi­ce, kupon za popust, direktno povezavo za klic, besedilno sporocilo ali e-pošto … Naša poslovna vizitka je pripravljena s cipom, ki je primerne velikosti za shranje­vanje podatkov, ki so primerni za shran­jevanje v Card. Po želji lahko te podatke enostavno spreminjate z eno od aplikacij NFC tools, ki jih poišcete na spletu. Tehnicni podatki cipov za poslovne vizitke: •Programiran cip NFC bo sprožil aktivnost zgolj z dotikom mobilnega telefona. •Dimenzije: standardna velikost vizitke 88x55 mm, 90x50 mm ali po narocilu. •Cipi so programirani po dogovoru ali pripravljeni za programiranje. •Za programiranje se uporabljajo dosto­pne aplikacije s spleta (npr. NFC Tools) •Cip: glede na zahtevo vsebine; primeren cip za vizitke za vse kontaktne podatke vkljucno s spletno stranjo podjetja. •Vsebino spomina je mogoce zakleniti s kljucem. Dodatne informacije: Nataša Zabukošek Plauc, •Deluje z NFC kompatibilnimi mobilnimi natasa.plauc@muflon.si napravami. 03 568 06 30 •Možnosti vsebine: spletna stran podjetja, kontaktni podatki, e-pošta, video pove­ zava, povezava do datoteke ali aplika­ cije, povezava do družbenih omrežij, zemljevid dolocene lokacije itd. •Naše priporocilo vsebine: kontaktni po­ datki za enostavno shranjevanje podat­ kov v mobilni telefon. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Novice predelovalcev STE ŽE NAPISALI NAJLEPŠE SPOROCILO? HAVE YOU WRITTEN THE NICEST MESSAGE? Muflon, d. o. o. With this slogan, Muflon introduced a line of products that use a fresh, spring-like design, to slide into dreams, into the fresh wind, into the first spring rays, into love. S tem sloganom je družba Muflon predstavila novo linijo izdelkov, ki s svežo, pomladno obliko zazibljejo v sanje, v svež veter, v prve pomladne žarke, v ljubezen. Novo, svežo pomladno obliko so dobi­li spiralna zvezka, blokca za zapisovanje opravil, namizna kocka za sporocila in paket vošcilnic. Izdelki predstavljajo prak-ticno darilo ob številnih priložnostih, od valentinovega, dneva žena, dneva muce­nikov, gregorjevega, materinskega dne do obicajnega vsakdanjika. Novi izdelki so plod domacega oblikovan­ja in dela, narejeni iz okolju prijaznih ma-terialov. Namesto danes obicajne poti cez pol sveta so lahko na policah prodajaln po resnicno kratki poti znotraj Slovenije. S tem so bistveno prijaznejši do okolja, v katerem živimo, in hkrati zagotavljajo delovna mesta v lokalni skupnosti. Novo linijo izdelkov so v družbi podpr­li s promocijsko kampanjo, ki je kupce o novi ponudbi obvešcala znotraj trgovin, ter tudi zunaj, od družbenih omrežij do jumbo panojev. Izdelki so na voljo na pol-icah izbranih trgovin, v njihovih spletnih trgovinah in v spletni trgovini trgovina. muflon.si. Dodatne informacije: Maruška Cerar Bebar, prodajna predstavnica, maruska.cerar.bebar@muflon.si, 041 605 400 Novice predelovalcev TRGU PONUDILI ZAŠCITNI MATERIAL ZA IZDELAVO MASK WE PROVIDED THE MARKET WITH PROTECTIVE MATERIAL FOR MASK PRODUCTION The idea to produce masks from four-layer air-laid material was a response to an extraordinar y situation, since in mid-March when the epidemic of the new coronavirus was declared, masks could not be supplied, said in a phone conversation Aleš Šarec, Director of SETI from Kranj, which produces paper table products. He says that their desire was primarily to use masks to protect their workers and did not plan on selling them. Ideja za izdelavo mask iz 4-slojnega materiala airlaid je bila odgovor na izredne razmere, saj sredi marca, ko je bila razglašena epidemija novega koronavirusa, maske niso bile doba­vljive, nam je v telefonskem pogo-voru povedal Aleš Šarec, direktor kranjske družbe SETI, ki je usmerjena v proizvodnjo papirnih namiznih iz­delkov. Pravi, da so želeli v prvi vrsti z maskami zašcititi lastne delavce in niso nacrtovali njihove prodaje. »Na slovenskem trgu smo do 10. aprila prodajali izkljucno serviete iz materia-la airlaid za lastno izdelavo maske, po tem datumu pa smo zaceli prodajo tudi gotovih šivanih 4-slojnih airlaid mask. Zaradi neutemeljenih medijskih namigo­vanj o njihovi domnevni neustreznosti je prodaja v Sloveniji težavna, zato smo se usmerili v prodajo gotovih šivanih 4-sloj­nih airlaid mask v tujino.« Šivane maske iz tega materiala bi proda­jali tudi v Sloveniji, saj so že imeli nekaj dogovorov, doda Šarec, a so se glede na pomisleke v slovenski javnosti odlocili, da bodo v Sloveniji prodajali le material za masko, ki ustreza merilom za preprece­vanje širjenja novega koronavirusa. Tako | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII za material airlaid kot za vse tri razlici­ce mask imajo pridobljene certifikate in potrditve ustreznosti s strani Službe za preprecevanje in obvladovanje bolnišnic­nih okužb z UKC Ljubljana, pojasnjuje Šarec. Poudarja, da so pridobili certi­fikate za material s strani proizvajalca materiala že pred petimi leti ob zacet­ku uporabe materiala. Med poglavitni-mi prednostmi materiala airlaid sogo­vornik navaja, da material ne povzroca alergijskih reakcij v stiku s kožo tudi ob dolgotrajnem nošenju, da ima zelo dob-ro natezno trdnost tako v suhem kot mokrem stanju, obenem prenese visoke toplotne obremenitve (razpad se zacne šele nad 250 stopinj Celzija), kar omo­goca tudi prekuhavanje materiala in de­zinfekcijo v pecici med 70 do 80 stopinj Celzija. Material Airlaid je izdelan po suhem po­stopku in vsebuje cisto celulozo, kot ve­zivo je uporabljen lateks, dodani pa so še razlicni elementi za izboljšanje vpojnosti materiala, pojasnjuje sogovornik. Doma-ce oz. komercialno ime za material airla-id je ‘netkano blago’ oz. ‘papir v imitaciji blaga’, še dodaja. V Sloveniji so po Šarcevih navedbah pro-dali sicer tudi nekaj sešitih mask, prib­ližno pet tisoc, a so se z maskami iz ma-teriala airlaid usmerili za zdaj v Avstrijo, Nemcijo in na Hrvaško, kjer primanjkuje mask za industrijo. Podjetja, s katerimi sodelujejo, jih dnevno sešijejo približno 25 tisoc, so pa v dogovorih z dodatni-mi podjetji (šiviljstvi), kar pomeni, da bi lahko približno cez teden dni (z direktor­jem družbe smo se pogovarjali 21. aprila 2020, op. a.) proizvodnjo dvignili na 100 tisoc šivanih mask na dan. Na zalogi imajo tudi tri milijone serviet iz airlaida, iz katerih si lahko vsak sam izdela ma-sko; za njeno izdelavo, tako sestavljene kot tudi šivane maske, so na spletni stra­ni družbe pripravili tudi navodila. Doslej so v Sloveniji prodali vec kot šest milijo­nov airlaid serviet za maske, najvec pod-jetjem, ki izdelujejo maske za nadaljnjo prodajo, kot tudi trgovinam, civilni zašci-ti in obcinam. Dnevno lahko proizvedejo krepko cez milijon tovrstnih serviet. Najpomembnejše lastnosti materi-ala airlaid: • ima ustrezne higienske certifika­te in je odobren za vgradnjo oz. izdelavo higienskih in kozmeticnih izdelkov, kar pomeni, da je dovo­ljena tudi dolgotrajna nošnja oz. stik s kožo; • ne povzroca nikakršnih alergij­skih ucinkov na kožo tudi ob dol­gotrajni uporabi in nima škodljivih ucinkov za cloveški organizem; • za razliko od vseh drugih mate-rialov, ki se uporabljajo za izdela­vo serviet, je edini, ki je netopen v vodi; • razpada pri temperaturi nad 250 stopinj Celzija (edini od materia­lov za izdelavo serviet); • ima odlicno natezno trdnost tako v suhem kot mokrem stanju (za razliko od drugih materialov za izdelavo serviet); • ima dobro prepustnost, 226,65 L/ min zraka v minuti, kar omogoca normalno dihanje (tudi ob napo­rih pri delu v proizvodnji) tako, da ves oz. velika vecina izdihanega ali vdihanega zrak prehaja preko maske in ne okoli nje. • AirLaid materiala ni mogoce reci­klrati, ker je netopen v vodi, je pa delno biorazgradljiv. Proizvodni proces ostal enak, prilagoditi so morali poslovni proces Šarec izpostavlja, da je proizvodni pro-ces v podjetju ostal popolnoma enak, in da izdelujejo popolnoma enake izdelke kot pred epidemijo novega koronaviru­sa, le v zmanjšanjem obsegu in za druge namene. Medtem ko marca izpada pro-meta zaradi starih narocil še niso obcu­tili, bodo aprila sooceni s polovico manj prometa. Za letos so nacrtovali prodajo Foto: arhiv podjetja Seti / Photo: Seti archive v višini približno 5,5 milijona evrov, ki pa bo, kot poudarja Šarec, zaradi trenutnih razmer verjetno zmanjšana. Na mesec­ni ravni imajo sicer približno 450 tisoc evrov prometa, poleti vec kot pozimi; v letošnjih prvih dveh mesecih so imeli približno 20-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prilagoditi pa so morali poslovni proces, saj so se nenadoma soocili z vecjim števi­lom manjših strank. »Najvecja spremem­ba je bila v prilagoditvi racunalniškega programa, da smo lahko izdajali veliko število manjših racunov. Smo namrec proizvodno podjetje, ki v normalnih oko­lišcinah sodeluje z velikimi posredniki,« nam je pojasnil sogovornik. Z izjemno prilagodljivostjo na nove razmere ohranili vsa delovna mesta Z idejo po uporabi serviet iz materia-la airlaid za maske oziroma maske iz tega materiala so obvarovali zaposle­ne pred izgubo službe, saj so narocila v njihovi panogi popolnoma zaustavljena. »Odpušcanj ni bilo, prav tako nismo še nobenega delavca poslali na cakanje,« pojasni Šarec. Zaposlujejo sicer 29 sode­lavcev. Ko bo konec izrednih razmer, bo tudi konec posla z maskami, izpostavlja sogovornik, saj je maska iz tovrstnega materiala »predraga za uporabo v mirnih casih«. Maska iz materiala airlaid stane namrec med 0,40 evra za najcenejšo sestavljeno masko, pa do 1,60 evra za Novice predelovalcev najdražjo šivano pralno masko, obenem je kirurška maska ustreznejša, saj šciti tudi pred bakterijami, pojasnjuje. »Takoj, ko bo mogoce, bomo zagnali našo re-dno proizvodnjo. Glede na to, da smo v najbolj rizicni panogi, ki bo ostala najdlje brez posla, ne vem, kdaj bo to,« zaklju-cuje Aleš Šarec. Valerija Hozjan Foto: arhiv podjetja Seti / Photo: Seti archive Foto: arhiv podjetja Seti / Photo: Seti archive Kolektiv podjetja Seti / Seti's Team. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII USPEŠEN ZAKLJUCEK PROGRAMA CEL.KROG SUCCESSFUL COMPLETION OF THE CEL.CYCLE PROGRAMME The Pulp and Paper Institute has successfully completed the four-year CEL.CYCLE programme which involved 26 partners from R&D institutions and industr y partners. The good cooperation of research and industr y partners led to the results and indicators in the CEL. CYCLE programme. Successful cooperation will continue at professional meetings organised by the Pulp and Paper Institute. Inštitut za celulozo in papir je us-pešno zakljucil vodenje štiriletnega programa CEL.KROG, v katerega je bilo vkljucenih 26 partnerjev iz RR institucij in industrijskih partnerjev. Dobro sodelovanje raziskovalnih in industrijskih partnerjev je uspešno pripeljalo do zastavljenih rezultatov in kazalnikov v programu CEL.KROG. Uspešno sodelovanje se bo nadalje­valo v okviru strokovnih srecanj, ki jih bo organiziral Inštitut za celulozo in papir. Inštitut za celulozo in papir, koordinator programa CEL.KROG, s polnim nazivom »Izkorišcanje potenciala biomase za raz­voj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov«, je uspešno zakljucil vodenje štiriletnega programa. Program, vreden 9 milijonov evrov, z nekaj manj kot 6 mili­jonov sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bil eden izmed devetih strateških razis­kovalnih programov izbranih na javnem razpisu MIZŠ na prednostnih podrocjih Slovenske strategije pametne special-izacije. Zastavljen je bil s temeljnim ciljem ucinkovite rabe primarne in odpadne bio-mase za razvoj novih, naprednih materi­alov in produktov v celotnem krogotoku. Vkljuceval je raziskave in industrijski raz­voj do faze prototipov novih produktov, procesov ali tehnologij. V programu CEL.KROG bilo vkljucenih 26 partnerjev. RR institucije (10) z razlicnih podrocij materialov, kemijskega inženirst­va, predelovalnih in procesnih tehnologij, biotehnologije in nanotehnologije ter industrijska podjetja (16) iz papirne, ke­mijske, tekstilne, lesne in avtomobilske industrije, gradbeništva, inženiringa in energetike, so s svojim znanjem na ra­ziskovalno razvojnem podrocju dosegle zastavljene cilje in jih v nekaterih primerih celo presegli. Na tehnološki ravni (TRL) 3–4 smo dosegli 28 zastavljenih ciljev in 17 na TRL 5–6, skupaj 45 rezultatov izvedenih v obliki porocil, prototipov in demonstracij. V štiriletnem obdobju izvajanja programa smo skupaj s partnerji pridobili 13 novih skupnih projektov, ki se tematsko nave-zujejo na program CEL.KROG. Pridružilo se nam je 6 novih pridruženih partner-jev, ki so s svojim specificnim znanjem prispevali k programu, 30 podjetij in RR institucij pa je bilo vkljucenih v eksperi­mentalni razvoj, zlasti na podrocju kemi­jske industrije, avtomobilske, papirne in papirno predelovalne industrije ter grad-beništva. Z novimi partnerji smo razširili in vzpostavili 13 novih verig vrednosti na podrocju pridobivanja surovin, upravljanja odpadkov, elektro industrije in storitvenih dejavnosti ter zaposlili 55 novih razis­kovalcev pri raziskovalnih in industrijskih partnerjih. Poleg zastavljenih ciljev je bila ambi­cioznost programa tudi razvoj »beyond-state-of-the-art« znanja in rešitev, kar se odraža v inovacijah in patentih na podrocju razklopa biomase in pridobivan­je njenih gradnikov, razvoj v tehnologi­jah obdelave materialov ter tehnologij za snovno in energetsko izrabo odpadkov. Evidentiranih je bilo 16 inovacij in 8 pat-entov, ki so rezultat dobrega sodelovan­ja v programu CEL.KROG. Razvitih je bilo 17 novih tehnoloških, procesnih in organizacijskih rešitev, vezanih na up-orabo novih tehnologij in/ali materialov, ki so že uvedene v prakso v sodelujocih podjetjih in institucijah. Poleg tega smo zabeležili tudi 19 novih ali izboljšanih produktov oz. storitev, ki jih partnerji iz papirne, tekstilne in avtomobilske indus­trije, gradbeništva ter elektro industrije že preverjajo na trgu. Z ucinkovitim sodelovanjem RR institucij, podjetij ter z vkljucevanjem novih partner-jev v programu CEL.KROG smo prispeva­li tudi k širjenju znanj v izobraževalnem sistemu. Uspešno je bilo zakljucenih 20 diplomskih in podiplomskih del štu­dentov na razlicnih fakultetah, s part-nerji smo beležili 96 objav in nastopov na mednarodnih strokovnih dogodkih, ter 59 dogodkov za razširjanje in pro-mocijo razvitega znanja v Sloveniji. V štiriletnem programu smo dosegli in presegli zastavljene rezultate ter vz­postavili dobro sodelovanje z raziskoval­nimi in industrijskimi partnerji. Na Inšti-tutu za celulozo in papir menimo, da je povezovanje raziskovalnih in industrijskih partnerjev kljucnega pomena, zato bomo v prihodnje organizirali strokovna srecanja s ciljem identifikacije izzivov in priložnosti za širitev partnerstva, zlasti z vidika ciljev in usmeritev programa Horizont Europe. Janja Juhant Grkman, vodja programa Cel.krog | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Goricane, tovarna papirja Medvode, d.d., Sora press cream 80 g/m2 Novice iz ICP ODMEVNE ZGODBE, KI JIH PIŠE PROJEKT INNORENEW COE MOST NOTABLE STORIES OF THE INNORENEW COE PROJECT The Innorenew CoE project has been in progress for three years. Enough time to achieve three openings of infrastructure centres at the InnoRenew CoE project partners, to publish articles and patents as part of start-up projects, for the established InnoRenew CoE research institute to become known worldwide and scientifically excellent, to organise the first international conference and found a new peer-reviewed journal, and to commence the construction of the InnoRenew CoE building. These are just a few selected stories and focal points produced by the InnoRenew CoE and its partners. Projekt InnoRenew CoE poteka že polna tri leta. Dovolj, da so bile že tri otvoritve infrastrukturnih centrov InnoRenew CoE pri partnerjih projek­ta, da so bili v okviru zagonskih pro-jektov objavljeni clanki in patenti, da je v tem casu ustanovljeni zavod Inno-Renew CoE že mednarodno prepoz­nan in znanstveno odlicen, da je bila organizirana prva mednarodna konfe­renca, da je bila ustanovljena recenzi­rana revija in da se je zacela gradnja infrastrukturnega centra InnoRenew CoE. To je le nekaj izbranih in odmev­nih zgodb, ki jih je spisal in dosegel InnoRenew CoE skupaj s svojimi par-tnerji. Del projekta InnoRenew CoE je infra-strukturni del, v okviru katerega se v slovenskem prostoru opremljajo razisko­valni centri InnoRenew CoE za raziskave in inovacije na podrocju ligno-celuloznih materialov. Sredstva za nakup so bila pri­dobljena iz evropskega programa Obzorje 2020, iz Evropskega sklada za regional-ni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Prva otvoritev takšnega centra je bila junija lani na Inštitutu za celulozo in papir, o kateri smo pisali že lani. S tem je inštitut mocno nadgradil in obogatil raziskovalne zmož­nosti. V ICP Centru za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih materialov so laboratorijski mlin RETSCH ZM 200, avtomatski ekstraktor topil VELP SER 158, vakuumski sušilnik BINDER VD 53, labo­ratorijski oblikovalnik listov z mešalom Rapid-Koethen, analizator vlaken Valmet, PPS tester, Bendtsen tester, univerzalni debelinomer, FTIR spektrometer Perkin Elmer Spectrum Two, MIR/NIR spektro-meter Perkin Elmer Frontier, Shimadzu GC-FID-MS kromatograf, UV-VIS spektro­fotometer Analytik Jena, Shimadzu HPLC kromatograf, 10 kN naprava za mehanska testiranja Zwick, laboratorijski premazo­valnik Sumet, UV-LED inkjet printer Apex, sitotiskarski stroj in rezalnik Esko X. V okviru projekta so bile že tri otvoritve infrastrukturnih centrov InnoRenew CoE s cimer se v Slove­ niji gradi vrhunska mreža labora­ torijev za bioosnovane materiale. Novembra je sledila otvoritev Laboratorija za karakterizacijo ligno-celuloznih mate-rialov na Zavodu za varstvo kulturne de­dišcine. V okviru projekta so pridobili na­predno opremo za proucevanje materialov kulturne dedišcine: CW EPR spektrometr-ski sistem za detekcijo paramagnetnih del­cev, FT-Raman spektrometer "MultiRAM„ sklopljen s SENTERRA II Raman mikrosko-pom, FT-IR spektrometer z Infrardecim mikroskopom, konfokalni mikroskop, prenosni Raman spektrometer in prenosni X-žarkovni fluorescencni spektrometer. Tretja slavnostna otvoritev infrastrukturne­ga centra je bila marca letos na Univerzi v Mariboru. Reometer Anton Paar MCR 302, enkapsulator Büchi B-395, liofiliza-tor Christ Beta 2-8 LSC plus, porometer Anton Paar 3G-ZH, opticni interrogator, femtosekundni laser, Toptica TeraScan 1550 za CW-THz spektrometrijo, varilec opticnih vlaken, naprava za rentgensko praškovno difrakcijo BRUKER D2 Phaser, cevna pecica CARBOLITE MTF, naprava za fiziosorpcijo Quantachrome Anton Paar AUTOSORB IQ in naprava za termicne analize Perkin Elmer TGA 8000. Vodja projekta in direktorica InnoRenew CoE prof. dr. Andreja Kutnar ob otvoritvi infrastruktur nega centra na Univerzi v Mariboru. Project manager and director of the InnoRenew CoE prof. dr. Andreja Kutnar at the openning of the new infrastructure centre at the University of Maribor | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Inštitut za celulozo in papir, je s pomocjo nove opreme že objavil rezultat - patent na podrocju izde-lave embalaže za hrambo elemen­tov kulturne dedišcine. Partner projekta InnoRenew CoE, Inštitut za celulozo in papir, je prvi med vsemi partnerji zakljucil investicijo v novo opre-mo. Raziskovalno delo na novi opremi je na našem inštitutu že v polnem razma­hu in prvi pomembnejši rezultat je objava patenta na podrocju izdelave embalaže za hrambo elementov kultur ne dedišcine, ki je nastal v okviru sodelovanja na prvem od sedmih zagonskih projektov InnoRenew CoE. Poleg tega so vse znanstvene objave, ki so plod raziskav projekta InnoRenew CoE, odprto dostopne na internetnem portalu Zenodo, tako da lahko vsak, ki ga tovrstne raziskave zanimajo, nadgradi svoje znanje. V treh letih je InnoRenew CoE zrasel v raz­iskovalno organizacijo, ki zaposluje kar 58 strokovnjakov iz razlicnih držav (vec kot polovica zaposlenih prihaja iz tujine) in iz razlicnih strokovnih podrocij. Ravno interdisciplinarnost in mednarodnost sta kljucna elementa uspešnosti zavoda. Velik poudarek je na strokovnem povezovanju in širšem sodelovanju, zato gostijo razi­skovalce iz vsega sveta in se udeležujejo mednarodnih konferenc. Za prenos znanja in dobrega sodelovanja z gospodarstvom in zainteresirano javnostjo je bil ustano­vljen Živi laboratorij, v okviru katerega potekajo delavnice, svetovanja in predava­nja. V letu 2019 je bila s strani InnoRenew CoE uspešno organizirana prva medna­rodna konferenca na temo Les – zdrava prihodnost za trajnostne zgradbe. Prihodnost InnoRenew CoE pa je z le­ tošnjim letom postala še svetlejša, saj se je koncno zakljucilo javno narocilo, ki je omogocilo zacetek gradnje inštituta Inno-Renew CoE. Gradnja bo trajnostna, na osnovi hibridnih konstrukcij iz lesa, betona in jekla. Z uporabo senzorjev se bo hkrati izvajal monitoring stavbe, katerega podat- PATENTIRAN NOV MATERIAL ZA ARHIVSKO EMBALAŽO ICP’S NEW PATENT: MULTIFUNCTIONAL FIBRE COMPOSITE MATERIAL ICP's research team (Janja Juhant Grkman, Dr Urška Kavcic and Dr Igor Karlovits) developed within the Innorenew CEO program a new composite material intended for the protection of cultural heritage objects. The invention is now a Slovenian patent with the official title of "Multifunctional Fibre Composite Material for Archival Packaging". It has improved moisture absorption and fire resistance properties. This material extends the product group of durable papers and cardboard manufactured at the ICP. Raziskovalni tim ICP-a (Janja Juhant Grkman, dr. Urška Kavcic in dr. Igor Karlovits) je v boost projektu Innore-new CEO programa v sklopu zašcite kulturne dedišcine razvil in prijavil nov patent za vlakninski material, ki ustreza pogojema za shranjevanje muzejskih objektov ali artefaktov. Slovenska prijava patenta P-201900236 in z uradnim nazivom »Vecfunkcionalni vlakninski kompozitni material za izdelavo arhivske embalaže« predstavlja nov do-sežek v skupini izdelkov trajnih papirjev in kartonov, ki se proizvajajo na ICP-u. Patent je rezultat dveletnega raziskova­nja, katerega cilj je bil razvoj embalaže, ki ustreza dolgorocnemu arhiviranju drago­cenih predmetov in zašciti gradiv trajne vrednosti in ima dodatne zašcitne funk-cije. Zašcitne funkcije so bile dolocene na podlagi povpraševanja velikega števila slovenskih muzejev in arhivov. Zahteve in želje koncnih uporabnikov so posredova­li sodelavci Zavoda za kulturno dedišcino Slovenije. Absorpcija odvecne vlage, ki lahko povzroca pojav plesni, in zavira­nje gorljivosti sta bila najbolj izpostavlje­na zunanja dejavnika, ki lahko škodujeta muzejskim objektom. Raziskovalci so na podlagi dolgoletne tradicije dela z ar­hivskimi papirji in lastnega programa raz­vili kompozitni material, ki ga je možno izdelati in predelati v embalažo na ICP-u. Obstojece rešitve na trgu so vecinoma iz­delane na podlagi brezkislinskih kartonov Novice iz ICP ki se bodo nalagali v sistem za pametno upravljanje (BIM), ki bo raziskovalcem omogocil vpogled v delovanje in staranje stavbe, študije lesnih konstrukcij in nacrto­vanje prihodnjih izboljšav za delovanje stavb grajenih po tem principu. Na Inštitutu za celulozo in papir se vese-limo našega nadaljnjega sodelovanja s partnerji v okviru projekta InnoRenew CoE in novih uspehov, ki so ob vsem trudu in naštetih pogojih neizbežni. Barbara Šumiga Projekt je sofinanciran Okvirni program Evropske Unije, Obzorje 2020 (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming; #739574) in Re-publika Slovenija. Investicijsko financiranje Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. oziroma lepenke brez lignina, ki poleg osnovnih zahtev, da so inertni glede ar­hivskih materialov, s katerimi so v stiku, nimajo dodatne zašcitne funkcije. Novi razviti material poleg kemicne inertnosti dodatno varuje proti ognju (embalaža je veckratno odporna na ogenj v primerjavi z drugimi izdelki) in zmanjšuje navzema­nje vlage za 50 %. Material je kompa­tibilen s standardoma SIST EN ISO 9706 (Informatika in dokumentacija – Zahteve za papir – Zahteve za trajnost) in SIST EN ISO 11108 (Informatika in dokumentaci­ja – Arhivski papir – Zahteve za trajnost in obstoj), je mehansko odporen na udarce in ga je možno oblikovati v razlicne em-balažne oblike. dr. Igor Karlovits, dr. Urška Kavcic in Janja Juhant Grkman PROJEKT SOFINANCIRA Okvirni program Evropske Unije, Obzorje 2020 (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming; #739574), in Republika Slovenija. Foto: Maša Kavcic | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Novice iz ICP STROKOVNI SEMINARJI IN DOGODKI V LETU 2020 PROFESSIONAL SEMINARS AND EVENTS AT THE ICP IN 2020 2020 will be a good opportunity to introduce some interesting seminars and other events to a wider audience. We will organise a seminar on food contact materials together with the NIJZ (National Institute of Public Health), a seminar on sustainable materials, where biodegradability and compostability are becoming increasingly important, and a seminar on systematic printing error handling. The key event in 2020 will be the 2nd International Conference on Circular Packaging. Na Inštitutu za celulozo in papir smo se odlocili, da v letu 2020 širši publiki predstavimo nekaj zanimivih strokov­nih seminarjev in drugih dogodkov. Seminar Materiali v stiku z živili Tako smo že marca nacrtovali zanimiv se­minar o Materialih v stiku z živili, ki smo ga organizirali skupaj z NIJZ (Nacional­nim inštitutom za javno zdravje), a smo ga zaradi neljubih dogodkov s pande­mijo primorani prestaviti na kasnejši cas. Na seminarju bodo predstavljeni aktualni predpisi na podrocju stika papirja, kar­tona, lepenke in plastike z živili, nabor standardiziranih postopkov za preverjanje ustreznosti materialov in izdelkov v stiku z živili ter trendi in pomembni vidiki razvoja trajnostnih materialov in embalaže. V mesecu septembru in oktobru pa bomo organizirali tudi strokovna seminarja na tematiko trajnostnih materialov, pri cemer vedno vecjo vlogo pridobivata biorazgra­dljivost in kompostabilnost, ter sistemske­ga reševanja napak v tisku. Seminar Biorazgradljivost trajnostnih materialov Prvi seminar zajema trajnostne materiale, pri katerih se srecamo s pojmom bioraz­gradljivost, ki ga vedno bolj povezujemo Foto: arhiv ICP / Photo: ICP archive z okolju prijaznimi izdelki, ki so del priro­jenega cikla zemlje in se lahko razgradijo nazaj v naravne elemente. Zakonodaja in smernice na evropski/svetovni ravni vedno bolj težijo k razvoju in dokazovanju bio-razgradljivosti materialov in produktov. Kaj to pomeni na podrocju embalaže in kakšne so zahteve standardov za doloca­nje biorazgradljivost? Slednje bo pred­stavljeno na seminarju in podkrepljenjo s prakticnimi primeri testa biorazgradlivosti, simulacijo kompostiranja in testa ekoto­ksicnosti. Seminar o reševanju napak v tisku Na seminarju o reševanju napak v tisku pa bodo predstavljene metode in koraki za hitro in ucinkovito ugotavljanje virov napak, njihove ovrednotenje in reševa­nje. Predstavljene bodo enostavne in tudi bolj kompleksne laboratorijske metode za merjenje dolocenih parametrov, dizajn eksperimentov in preracun glavnih virov variacije ter najbolj pogosto uporabljene metode v kontroli kakovosti. Predstavlje­ne bodo tudi možnosti uporabe baz po­datkov in umetne inteligence v reševanju napak v tisku in izdelavi embalaže. Mednarodna konferenca o krožnih materialih Ne nazadnje pa je treba poudariti tudi glavni dogodek v letošnjem letu, to bo 2. mednarodna konferenca o krožni emba­laži. Po uspešno zakljuceni 1. mednarodni konferenci o krožni embalaži v septembru 2019 tudi letos Inštitut za celulozo in pa-pir in Fakulteta za tehnologijo polimerov organizirata enodnevno konferenco, s poudarkom na predstavitvi najboljših pri­merov dobrih praks pri uvajanju koncep­tov krožne embalaže v podjetjih, ravnanja z odpadki in inovativnih tehnologijah gle­de zmanjševanja uporabljenih materialov. Bojan Borin, Inštitut za celulozo in papir Zaradi trenutnih okolišcin povezanih s korona virusom bodo datumi do-godkov objavljeni na spletni strani https://icp-lj.si Lahko pa nas obvestite, da se za katerega od dogodkov zanimate na elektronski naslov icp@icp-lj.si in z veseljem vam bomo podredovali in-formacije o terminu dogodkov, ko bodo ti znani. Foto: arhiv ICP / Photo: ICP archive INVAZIVNE RASTLINE – POTENCIALNO UPORABEN VIR CELULOZE IN LIGNINA INVASIVE PLANTS – POTENTIALLY APPLICABLE SOURCE OF CELLULOSE AND LIGNIN IZVLECEK Ocenili smo možnost pridobivanja celuloze in lignina z delignifikacijo stebelne biomase invazivnih rastlin japonskega dresnika, rud­bekije in octovca. Pridobljene vzorce biomase, ki so vsebovali med 37 % in 41 % celuloze, smo delignificirali po sulfatnem postopku, dolocili izkoristek vlaken, nastalo ligninsko lužnico pa ekstrahirali z diklorometanom, s cimer smo locili aromatsko frakcijo od preos­talega bolj polarnega dela in sladkorjev. Lignin je zanimiv, saj predstavlja edini vir aromatskih spojin v naravi in je osnova za kemijsko pretvorbo v vanilin in druge uporabne kemikalije. Prisotnost lignina v ekstraktih smo potrdili z UV-VIS absorpcijsko spektrometrijo. Rezultati so pokazali, da je možno biomaso omenjenih invazivk pretvoriti v uporabne produkte, in sicer celulozna vlakna, lignin in lig­ninske derivate. Kljucne besede: invazivne rastline, delignifikacija, celulozna vlakna, lignin, vanilin ABSTRACT We evaluated the possibility of cellulose and lignin isolation from stem biomass of invasive plants Japanese knotweed, rudbeckia and rhus. The obtained samples, which contained from 37% to 41% of cellulose, were delignified according to the sulphate procedure. Fibre yield was determined, while the remaining lignin liquor was extracted with dichloromethane to separate aromatic fraction from other more polar components and sugars. Lignin is interesting as the only natural source of aromatic compounds and thus represents a starting material for chemical conversion to vanillin and other usable chemicals. Lignin presence in extracts was confirmed by the UV-VIS absorption spectrometr y. The results indicated that the biomass of the examined invasive species could be converted to usable products, e.g. cellulose fibres, lignin and lignin derivatives. Keywords: invasive plants, delignification, cellulose fibres, lignin, vanillin materiala, od rastlinske vrste, dela ra­ 1 UVOD stlinskega materiala in tudi od starosti V zadnjem casu se zaradi okoljske pro-rastline [5]. blematike veliko pozornosti usmerja na pridobivanje energetskih virov, goriv in številnih uporabnih kemikalij iz naravnih materialov. Pri pridobivanju spojin iz na-rave je treba upoštevati, da se pri tem ne vpliva negativno na ekosistem, da se ne izrabljajo materiali, ki so uporabni kot vir prehrane, ter da izkorišcen mate­rial kontinuir no zagotavlja vir rastlinske biomase v naravi [1–3]. Invazivne tujerodne rastline se raz­množujejo in razširjajo zunaj njihovega obmocja naravne razširjenosti, s cimer ogrožajo ekosisteme, habitate, gospo­darstvo ter biotsko raznovrstnost. Veli­kokrat postanejo tujerodne rastline tek­meci domorodnim vrstam za življenjski prostor, hrano ter druge vire. Na dolo-ceno obmocje so vnesene s clovekovim posrednim ali neposrednim vplivom. Invazivne tujerodne vrste postajajo ved-no vecji problem tudi v Sloveniji in jih je treba odstranjevati [4]. Vendar je lesna biomasa invazivnih tujerodnih rastlin­skih vrst zanimiva za predelavo v papir in druge materiale na osnovi celuloznih vlaken, prav tako pa se lahko uporablja­jo tudi stebla enoletnih rastlin. Lignocelulozna biomasa je v osnovi sestavljena iz celuloze, hemiceluloze in lignina (Slika 1). Delež posameznih komponent je odvisen od rastlinskega Pri izdelavi papirja se uporabi pred­vsem celulozni del biomase, medtem ko predstavljata preostali sestavini, in sicer del hemiceluloze in lignin, »odpadek«, ki pa je hkrati tudi dragocena surovina. Lignin se v procesu kemicne obdelave biomase hidrolizira in raztopi ter izloci v obliki odpadne lužnice [6]. V okviru projekta Applause, »Od škodlji­vih do uporabnih tujerodnih rastlin z ak­tivnim vkljucevanjem prebivalcev«, ki ga financira Evropska skupnost preko pro-grama Urban Innovative Actions, skuša-mo pokazati, kako lahko invazivne tuje­rodne rastline uporabimo tudi v koristne namene. V raziskavo smo med drugim zaradi njihove invazivnosti in razširjenosti vkljucili tudi japonski dresnik, rudbeki­jo in octovec. Iz debla octovca ter stebel japonskega dresnika in rudbekije se lah­ko s pomocjo delignifikacije proizvede celuloza za proizvodnjo papirja. Hkrati nastaja ligninska lužnica, ki je potencial­na surovina za pridobivanje aromatskih spojin. Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je invazivna tujerodna rastlina iz družine Polygonaceae (Slika 2), ki izvira iz vzhod­nega dela Azije (Japonska, Kitajska in Koreja). V Evropo se je razširila kot okra-sna rastlina leta 1823. Japonski dresnik je 3–4 m visoka rastlina, ki jo sestavljajo vo­tla, rdeckasto lisasta stebla. Listi so široki in ovalni, dolgi 7–14 cm in široki 5–12 cm. Rastlina cveti pozno poleti in zgodaj | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII jeseni z majhnimi, belimi cvetovi. Pozimi nadzemni deli rastline odmrejo, korenike, ki segajo vec metrov od osnovnega ste­bla pa prezimijo. Mocne korenike pred­stavljajo v naravi velik ekološki problem, saj lahko prodrejo skozi asfalt in s tem poškodujejo ceste, nasipe in stavbe [7]. Rudbekija (Rudbeckia) je zelnata trajni-ca, ki izvira iz Severne Amerike ter izhaja iz družine Asteraceae (Slika 3). Rudbekija je 0,5 do 3,0 m visoka rastlina z goli-mi stebli. Njeni listi so pernato deljeni, trojnati do peternati. Rastlina cveti od julija do oktobra, cvetovi so zlato rumene barve [8]. Octovec (Rhus typhina) je lesnato cveto-ce drevo iz družine Anacardiaceae (Slika 4), ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike. Drevo lahko doseže 5 do 10 m višine, cveti od maja do julija, plodovi pa zorijo od junija do septembra. Njegovi plodovi so sestavljeni iz gruce majhnih rdecih skupkov, velikosti 3 do 5 mm. Plo­dovi so zaradi svojih protimikrobnih, anti-oksidativnih, protiglivicnih, citotoksicnih, protitumorskih in protivnetnih ucinkov uporabni v številnih panogah [9]. Med najbolj znane postopke kemicne predelave lignocelulozne biomase sodi delignifikacija, ki se lahko izvede z upora­bo kislin ali alkalij v ustrezno opremljenih reaktorjih pri povišani temperaturi in tla­ku. V industriji se najpogosteje uporablja sulfatni postopek, z dodatkom aktivnih kemikalij NaOH in Na2S. Postopek traja vec ur, pri cemer pride do kemijske mo-difikacije in cepljenja ligninske molekule v manjše enote, ki se raztapljajo v lužnici [6]. Slednja vsebuje obicajno poleg ligni­na tudi nekaj sladkornih enot iz hemi­celuloze. Lignin je pomembna sestavna komponenta olesenelih rastlin in pred­stavlja 20 do 30 % njihove celotne mase, njegova primarna funkcija pa je zago­tavljanje togosti in mehanske trdnosti olesenelih rastlinskih tkiv. Ima komple­ksno polimerno strukturo, ki je sestavlje­na tako iz aromatskih kot iz alifatskih enot (Slika 5). Predstavlja edini naravni trajnostni vir aromatskih spojin in organ-skega ogljika, s tem pa tudi odlicen vir energije. Zaradi svoje strukture je zanimiv kot surovina za pretvorbo v biogoriva, v uporabne kemikalije ter tudi v številne bio-produkte. Polimer no molekulo ligni­na je mogoce izkorišcati trajnostno, ven­dar je zaradi zapletene strukture njegov tehnološki potencial še vedno premalo raziskan [10]. Raziskujemo in razvijamo Osnovne monomerne enote lignina so 4-hidroksicinamil (p-kumaril), 3-metoksi--4-hidroksicinamil (koniferil) in 3,5-dime­toksi-4-hidroksicinamil (sinapil) alkohol (Slika 6) [10]. Lignin je težko izolirati iz biomase v originalni obliki, saj se pri postopku delignifikacije zacne njegova struktura spreminjati in je zato težko ugo­toviti, kakšna je pravzaprav njegova prvo­tna oblika oz. formula. | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Lignin je mogoce hidrolizirati do manj­ših podenot s cepitvijo mocnih etrskih vezi. Sama pretvorba lignina v monomer-ne enote je zaradi kompleksne strukture zahtevna, mehanizem postopka pa zato še ni povsem znan. Z njegovo razgradnjo lahko pridobimo številne kemikalije, kot so vanilin, vanilinska kislina, 2-hidroksi--1,3-dimetoksibenzen, o-dihidroksi­benzen, fenol. Zaradi vsebnosti ene od monomernih podenot lignina – koniferi-la, predstavlja lignin odlicno surovino za proizvodnjo vanilina (Slika 7) [10]. Pri tem je najbolj zanimiv mehanizem pretvor-be preko ferulne kisline. Le-ta je namrec vezni clen med polisaharidi in ligninom v celicnih stenah. Slika 7: Pretvorba ferulne kisline v vanilin Figure 7: Conversion of ferulic acid to vanillin Vecina raziskav pretvorbe lignina se za­radi njegove kompleksne strukture osre­dotoca na modelne substrate, medtem ko lahko polimerni lignin v bolj ali manj spremenjeni obliki pridobimo iz lužnice po delignifikaciji lignocelulozne biomase. Kolicina pridobljenega lignina in njegove lastnosti so odvisne od narave biomase in postopka delignifikacije. 2 Eksperimentalni del 2.1 Vzorci Vzorce stebel japonskega dresnika v obliki sekancev smo dobili v jesenskem casu, stebla rudbekije in debelne sekan­ce octovca pa spomladi. Vzorce sta nam dobavili podjetji VO-KA Snaga in Tisa, in sicer z obmocja Mestne obcine Ljubljana. Vsi vzorci predstavljajo odpadno bioma-so, ki je bila pridobljena pri urejanju ze­lenih površin. Sveže vzorce smo posušili na zraku. Komercialni alkalni lignin smo pridobili pri podjetju TCI (Tokyo chemical industry), CAS: 8068-05-1. 2.2 Metode preskušanja 2.2.1 Dolocitev vsebnosti celuloze nola). Zmes smo segrevali 1 uro na vodni kopeli pod refluksom, nakar smo odstra­nili reagent in dodali svežega ter ponovili refluktiranje. Celotni postopek smo nato ponovili še enkrat, torej skupaj trikrat. Po odstranitvi reagenta smo dodali 150 ml vode in zmes segrevali 1 uro. Sledila je filtracija skozi predhodno stehtan steklen filtrni loncek. Ostanek na filtru (celuloza) smo veckrat sprali z vodo in etanolom, ga posušili pri 105°C in stehtali. Izracu­nali smo delež celuloze v suhi biomasi. Rezultati so podani kot srednja vrednost dveh ponovitev. 2.2.2 Laboratorijska delignifikacija 400 g suhe biomase smo v laboratorij­skem delignifikatorju zmešali z 2 litroma vodne raztopine NaOH in Na2S, pri cemer smo v primeru japonskega dresnika (op-timiranje postopka) spreminjali kolicine dodanih reagentov. Slednje so podane glede na suho maso vzorca (Preglednica 1). Delignifikacija je potekala pri 160°C in tlaku 7 bar 2 ali 3 ure. Uporabili smo delignifikator proizvajalca UECIN s pro-stornino 5 litrov. Po koncani delignifikaciji smo odstranili nastalo ligninsko lužnico, preostalo vlaknino pa temeljito sprali z vodo, posušili in stehtali ter dolocili izko­ristek vlaken pri uporabi optimalnih po­gojev (18 % NaOH, 6 % Na2S, 3 ure) za vse tri vrste biomase. 2.2.3 Izolacija in analiza lignina (UV-VIS spektroskopija) 50 mL ligninske lužnice smo najprej trik-rat ekstrahirali z diklorometanom (3 × 50 mL). Združene organske faze smo povratno trikrat ekstrahirali z destilirano Preglednica 1: Pogoji delignifikacije Table 1: Delignification conditions vodo (3 × 100 mL). Organsko fazo smo skoncentrirali pod znižanim tlakom na rotavaporju, posušene ekstrakte pa smo stehtali ter dolocili izkoristek ekstrakcij. V nadaljevanju smo na spektrofotometru Varian 50 Bio Cary posneli UV-VIS spek­tre ekstraktov, in sicer v obmocju med 200 in 500 nm. V ta namen smo posuše­ne ekstrakte raztopili v etanolu (20 mg/L). Za primerjavo smo posneli tudi etanolno raztopino komercialnega lignina enake koncentracije. 3 Rezultati V Preglednici 2 so predstavljeni rezultati dolocitve celuloze in vlakninskega izko­ristka pri optimalnih pogojih delignifika­cije. Po pricakovanju vsebujeta japonski dresnik in rudbekija, ki spadata v skupino nelesnih zelnatih trajnic, nekoliko manj celuloze (< 40 %) kot drevesna vrsta octovec (> 40 %), vendar pa so vlaknin-ski izkoristki podobni pri vseh treh vzor­cih biomase. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da je iz odpadne biomase obravnavanih rastlin­skih vrst možno izolirati vlakna, vendar pa je postopek tehnološko smiseln le ob predpostavki, da koristno uporabimo tudi lužnico oz. ligninski del, ki predstavlja znaten del biomase. Preglednica 3 prika­zuje mase lignina, ki smo ga pridobili po ekstrakciji ligninske lužnice. Lignin smo z metodo ekstrakcije izolirali iz ligninske lužnice z uporabo organske­ga topila diklorometana, da bi pridobili cim bolj cist aromatski del lignina in se izognili raztapljanju sladkorjev. Pri ek- Preglednica 2: Vsebnost celuloze in izkoristek vlaken Table 2: Cellulose content and fiber yield Pred analizo smo vzorce (200 g) zmleli na velikost delcev 0,5 mm v laborato­rijskem mlinu Retsch ZM 200. Zmlete vzorce (5 g) smo ekstrahirali najprej s heksanom in nato z etanolom, s cimer smo odstranili ekstraktivne snovi, ki mo-tijo dolocitev celuloze. Ekstrahiranim vzorcem smo dolocili vsebnost celuloze (metoda Kürschner-Hoffer) [11]. V 250 ml bucko smo natehtali pribl. 1 g vzorca, kismo mu dodali 25 ml nitracijske zmesi (20ml 65 % HNO3 in 80 ml 96 % eta- Preglednica 3: Mase lignina po ekstrakciji ligninske lužnice Table 3: Weights of lignin extracts Vzorec a1 a2 a3 a4 a5 a6 Masa 57 mg 24 mg 55 mg 47 mg 78 mg 70 mg | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII strakciji v organsko topilo se vanj izloci le frakcija lignina, ki je v njem dobro topna, kar pomeni, da je ta izrazito aro­matski del lignina verjetno najprimer­nejši za pretvorbo v vanilin in podobne spojine. Ekstrakti lignina so glede na po­samezne rastlinske vrste in glede na po­stopek delignifikacije razlicno obarvani (Slika 8). Mase lignina, ekstrahiranega iz 50 mL posameznih lužnic znašajo od 24 do 78 mg, kar ustreza koncentracijam te frakcije v lužnicah od 0,5 do 1,5 g/L. Slika 8: Ekstrakti lignina iz invazivnih tujerodnih rastlin: a, a, a, a, a in a 123456 Figure 8: Lignin extracts from invasive alien plats: a, a, a, a, a and a 123456 Primerjava barve pridobljenih ekstraktov pokaže, da je barva ekstrakta po dalj­šem casu izvajanja sulfatnega postop­ka svetlejša (Slika 8, a1 in a2). Ekstrakt lignina rudbekije je temno rumene bar-ve (Slika 8, a5), medtem ko je ekstrakt octovca intenzivno rdec (Slika 8, a6). S snemanjem UV-VIS spektrov smo potrdili, da je v ekstraktih res prisoten aromatski lignin, saj zaznamo tipicni absorpcijski maksimum pri 280 nm. Za primerjavo smo posneli tudi absorpcijski spekter komercialnega lignina (Slika 9). 4 Zakljucek Invazivne tujerodne rastline, ki predsta­vljajo ekološki problem zaradi nenad­zorovanega razrašcanja in izpodriva­nja domacih vrst, so dejansko bogat vir celuloznih vlaken, lignina in drugih naravnih spojin. Ogromne kolicine bio-mase, ki ostajajo pri urejanju zelenih po­vršin, pristojne službe v vecini primerov unicijo, s cimer unicijo tudi tehnološko pomembne in uporabne komponente. V okviru projekta Applause smo s po­skusi dokazali, da lahko nekatere zelo razširjene nelesne (japonski dresnik, ru­dbekija) in lesne (octovec) vrste uspešno delignificiramo in pridobimo celulozna vlakna, ki lahko delno nadomestijo kla­sicna celulozna vlakna pridobljena iz lesa iglavcev in listavcev, ter reciklirana celulozna vlakna razlicnih vrst papirja, ki so primerna za recikliranje (SIST EN 643). Tehnološka uporaba alternativne biomase pa ima perspektivo le, ce bomo koristno uporabili vse njene komponen­te, torej tudi lignin. Naši poskusi so po- Raziskujemo in razvijamo kazali, da lahko del lignina ekstrahiramo iz sulfatne lužnice, pri cemer odstrani-mo aromatsko frakcijo, ki je primerna za pretvorbo v vanilin in sorodne aldehi­de. Tovrstne raziskave postajajo vse bolj pomembne, saj pripomorejo k boljšemu gospodarjenju z razpoložljivo biomaso, kar sodi v koncept krožnega gospodar­stva. 5 Literatura [1] Demirbas, A., Biomass resource facilities and biomass conversion processing for fuels and chemicals. Energy Conversion and Mana­gement 2001, 42 (11), 1357–1378. [2] Klass, D. L., Chapter 5 - Waste Biomass Resource Abundance, Energy Potential, and Availability. In Biomass for Renewable Energy, Fuels, and Chemicals, Klass, D. L., Ed. Acade­mic Press: San Diego, 1998; pp 137–158. [3] Zule, J., Frelih, M., Flajšman, L.. Rastlin-ska biomasa : možni alternativni vir papirnih vlaken = Plant biomass : potential alternative source of paper fibers. Papir 2017, 45 (18), 34–37 [4] Pyšek, P.; Richardson, D. M., Invasive Speci­es, Environmental Change and Management, and Health. Annual Review of Environment and Resources 2010, 35 (1), 25-55. [5] Tursi, A., A review on biomass: importan­ce, chemistry, classification, and conversi­on. Biofuel Research Journal 2019, 6 (2), 962–979. [6] Singh, R.; Shukla, A.; Tiwari, S.; Srivastava, M., A review on delignification of lignocellulo-sic biomass for enhancement of ethanol pro­duction potential. Renewable and Sustainable Energy Reviews 2014, 32, 713–728. [7] Reynoutria japonica. https://en.wikipedia. org/wiki/Reynoutria_japonica. [8] Rudbeckia. https://en.wikipedia.org/wiki/ Rudbeckia. [9] Rhus typhina. https://en.wikipedia.org/ wiki/Rhus_typhina. [10] Klapiszewski, L.; Szalaty, T.; Jesionowski, T., Depolymerization and Activation of Lignin: Current State of Knowledge and Perspectives. 2018. [11] Kürschner, K., Hoffer, A. Eine neue quan­titative Cellulosebestimmung. Chemiker Zei-tung. 1931, 17, 161–168. Zahvala Projekt APPLAUSE sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj preko po­bude Urban Innovative Actions (UIA). Informacije in stališca odražajo izkljuc­no poglede avtorjev. Pobuda UIA zanje ne odgovarja, prav tako ne za njihovo uporabo. 1Univerza v Ljubljani, Oddelek za kemijo in biokemijo, Vecna pot 113, 1000 Ljubljana 2Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva 8, 1000 Ljubljana | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII IZRABA ODPADNE KMETIJSKE BIOMASE V PAPIRNI INDUSTRIJI USE OF WASTE AGRICULTURAL BIOMASS IN THE PAPER INDUSTRY IZVLECEK Pri pridelavi poljšcin (žito, koruza) se neposredno uporabi le del rastline. Preostanek v obliki stebelne biomase obicajno ni opti­malno izkorišcen, ceprav predstavlja bogat vir naravnih polimerov. V raziskavi smo okarakterizirali tipicne žetvene ostanke, kot so mešana koruzna biomasa, koruzna stebla ter olušceni koruzni storži in pšenicna slama. Dolocili smo kemicno sestavo reprezenta­tivnih vzorcev, in sicer vsebnost celuloze, hemiceluloze, lignina, ekstraktivnih snovi in pepela. Okarakterizirali smo nekatere mor­fološke in mehanske lastnosti celuloznih vlaken, pridobljenih z alkalno delignifikacijo. Vlakna smo uporabili tudi za sintezo karbok­simetil celuloze (CMC), ki je vsestransko uporaben derivat celuloze. Zaradi razpoložljivih kolicin, visoke vsebnosti celuloze, in sicer med 35 % in 44 %, ter ugodnih morfoloških (dolžina, širina) in mehanskih lastnosti vlaken, je omenjena biomasa primerna za proizvodnjo papirja in celuloznih derivatov. Kljucne besede: biomasa, kmetijski ostanki, delignifikacija, celuloza, karboksimetil celuloza (CMC). ABSTRACT Only part of the plant (wheat, maize) is used directly as food. The residual biomass (stalks etc.) is usually not used optimally, although it is a rich source of natural polymers. In this study, we have characterised typical crop residues, e.g. corn stover, stems, peeled cobs and wheat straw. We evaluated the chemical composition of representative samples by determining cellulose, hemicellulose, lignin, extractive compounds and ash. We also measured some morphological and mechanical properties of cellulose fibres produced by alkaline delignification. In addition, we have used fibres for the synthesis of carboxymethyl cellulose (CMC), which is a widely applicable cellulose derivative. Due to the available quantities, the high cellulose content, which is between 35% and 44%, and the favourable morphological (length, width) and mechanical properties of fibres, the residual biomass is suitable for the production of paper and cellulose derivatives. Keywords: biomass, agricultural residues, delignification, cellulose, carboxymethyl cellulose (CMC). 1 UVOD Dandanes se velikokrat srecujemo s ško­dljivimi vplivi na okolje, ki so posledica delovanja sodobne industrije in to je tudi pripeljalo do tocke, ko je znanost zacela uporabljati rastlinsko biomaso na razlicnih podrocjih in s tem zacela razvijati sonaravne materiale in procese. Na primer na podrocju kmetijstva in ži­vilske industrije pridelamo velike kolicine ostankov biomase. Odpadne produkte nekateri kmetje uporabljajo kot hra­nivo za živali, najveckrat pa presežna biomasa ostaja kar na mestu nastanka, se kompostira ali pa jo pridelovalci sež­gejo. Odpadna biomasa pa ima še veli­ko drugih potencialov, saj bi se jo dalo uporabiti tudi za proizvodnjo papirja in kemikalij. Rastlinsko biomaso sestavljajo predvsem celuloza, hemiceluloza in lignin. Poleg omenjenih komponent so prisotne še anorganske spojine (karbonati in silika-ti) ter ekstraktivi. Najpomembnejša je celuloza, ki je najbolj razširjen naravni polimer na Zemlji. Celuloza je linearna makromolekula s precej visoko mole-kulsko maso. Osnovna strukturna enota makromolekule je monosaharid gluko­za, in sicer beta-D-glukoza. Posamezne enote se med seboj povezujejo z gliko­zidno ß-1,4-vezjo [1]. Celuloza je neto­ksicna, obnovljiva in hkrati biorazgrad­ljiva snov. Rastlinska biomasa vsebuje v povprecju med 30 % in 40 % celuloze, z izjemo lesnih vrst, kjer se giblje njena vsebnost med 41 % in 45 % [2]. Celu­lozo je možno modificirati, med drugim jo lahko pretvorimo v celulozne etre in estre [3]. Eden izmed najbolj pogostih produktov modifikacije je karboksimetil celuloza (CMC). Gre za celulozni eter, ki je linearni, dolgoverižni, vodotopni anionski polisaharid s precej visoko vi-skoznostjo in izrazitim polielekrolitskim znacajem. Omenjeni celulozni derivat danes predstavlja pomembno sestavino v tekstilni, papirni, živilski, barvni in far-macevtski industriji [4]. Namen naše raziskave je bil dolocitev kemicne sestave tipicnih koruznih in pšenicnih ostankov ter izolacija celu­loznih vlaken s pomocjo laboratorijske delignifikacije, ovrednotenje najpo­membnejših morfoloških in mehanskih lastnosti vlaken ter priprava karboksime­til celuloze. 2 EKSPERIMENTALNI DEL 2.1 Vzorci Vzorce pšenicne slame, mešanih koru­znih ostankov (koruznica), koruznih ste­bel in olušcenih storžev smo pridobili po žetvi leta 2018. Sušili smo jih s pomocjo zraka s stalno temperaturo 32°C. 2.2 Kemijska karakterizacija biomase Pred izvedbo kemijske analize smo vzor­ce biomase zmleli do velikosti delcev 0,5mm. Vsebnost celuloze smo dolocili po Kürschner-Hofferjevi metodi [5], he-miceluloze po kloritni metodi [6], lignina s pomocjo Klasonove metode (TAPPI T 222 om 02), pepela po standardni me-todi TAPPI T 211 om-93 in ekstraktivov po standardni metodi TAPPI T 204 cm 97. Vse analize smo izvedli v dveh para­lelkah, rezultati so povprecne vrednosti obeh meritev. Pri delu smo uporabili ko­mercialno dostopne kemikalije. 2.3 Delignifikacija Pred zacetkom delignifikacije smo bio-maso narezali na manjše, približno 4 cm velike košcke. Proces delignifikacije smo izvajali pri 160°C in povišanem tlaku (7 bar) v 5 L laboratorijskem delignifika­torju. Posušeno biomaso smo zmešali z vodno raztopino NaOH, pri cemer je masa uporabljenih granul NaOH znašala 18 % absolutno suhe biomase. Utežno razmerje med biomaso in vodo je bilo | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII 1 : 5. Po segrevanju do 160°C, kar je trajalo okoli 40 minut, smo proces delig­nifikacije izvajali še uro in pol oziroma tri ure. Vlakna smo po koncani delignifika­ciji dobro sprali z vodo, nakar je sledilo razvlaknjevanje, prebiranje in homoge­nizacija. 2.4 Kappa število Vsebnost preostalega lignina v vlaknih oz. Kappa število smo dolocili v skladu s standardom ISO 302:2015(E). 2.5 Morfološke lastnosti Povprecne dolžine in širine vlaken ter debeline celicne stene smo dolocili s po­mocjo instrumenta Valmet Fiber Image Analyser FS5, pri cemer smo uporabili razredcene vodne suspenzije celuloznih vlaken s koncentracijo 60 mg/L. Rezulta-ti so povprecne vrednosti treh ponovitev. 2.6 Mikroskopija vlaken Za mikroskopiranje vlaken smo uporabi­li opticni mikroskop Nikon Eclipse 80i s 40-kratno povecavo. 2.7 Mehanske lastnosti Za dolocitev mehanskih lastnosti smo pripravili vlakninske liste v skladu s stan­dardom ISO 5269-2. Izmerili smo gra­maturo (SIST EN ISO 536), debelino (SIST EN ISO 534), utržni indeks (SIST EN ISO 1924-2), raztržni indeks (SIST EN ISO 1974) in razpocni indeks (SIST EN ISO 2758). Pri vseh dolocitvah smo uporabili nemleta vlakna. 2.8 Sinteza karboksimetil celuloze (CMC) Sintezo CMC smo izvajali v treh razlicnih topilih, in sicer izopropanolu, etanolu in HFIP (1,1,1,3,3,3-heksafluoro-2-pro­panol). Pri sintezi smo uporabljali 2,55 mmol NaOH na mmol glukozne enote (AGU) (v primeru in situ tvorbe natrije­vega kloroacetata pa 5,1 mmol NaOH na mmol AGU) in 2,04 mmol natrijeve­ga kloroacetata na mmol AGU oziroma v primeru in situ tvorbe natrijevega klo­roacetata 2,04 mmol kloroocetne kisline na mmol AGU. Najprej smo izvedli pro-ces deprotonacije (alkalizacije) hidroksil­nih skupin. Uporabili smo 4 mL cistega topila, celulozno pulpo (masa absolutno suhe snovi je bila 81 mg) in 1,275 mmol NaOH. V primeru, ko smo uporabili izo­propanol kot topilo, smo zaradi slabše topnosti NaOH dodali 0,12 mL destilira­ne vode in tako povecali topnost NaOH. Reakcija deprotonacije je potekala 1 uro pri temperaturi med 25°C in 40°C. Nato smo izvedli proces etrenja s pomocjo 1,02 mmol natrijevega kloroacetata ozi­roma kloroocetne kisline (v tem prime-ru smo dodali še 1,275 mmol NaOH v raztopino), ki smo ju predhodno zmešali z 2 mL cistega topila in 400 µL destilira­ne vode in dodali v raztopino, kjer smo izvajali proces alkalizacije. Proces eteri­fikacije smo izvajali pri temperaturi med 60°C in 75°C med 1 uro in 23 urami. Na koncu smo reakcijsko mešanico ohladili in ji dodali ocetno kislino, z na­menom nevtralizacije presežka NaOH. Trden preostanek smo odfiltrirali in ga sprali s 70 % vodno raztopino metanola ter nato z absolutnim alkoholom, v ka­terem smo izvedli reakcijo. Modificirano celulozno vlaknino smo nato posušili pri 100°C do konstantne mase. Pri procesu karboksimetiliranja smo skušali kar se le da optimizirati porabo topila, uporabljenega v obeh reakcijskih stopnjah, zato smo porabo topila posto­poma zmanjševali do kolicin navedenih v eksperimentalnem postopku. Pri protoniranju modificiranega pro-dukta smo zatehtali 50 mg natrijeve soli CMC ter jo štiri ure mešali pri sobni temperaturi v mešanici 2 mL absolutne­ga etanola in 300 µL koncentrirane HCl. Protonirani produkt smo nato odfiltrirali, sprali z absolutnim metanolom in nato še s 70 % vodno raztopino metanola ter posušili v sušilniku do konstantne mase. Sledila je analiza s pomocjo FTIR spek­troskopije. 2.9 Karakterizacija CMC Stopnjo substitucije smo dolocali na komercialni karboksimetil celulozi, z namenom lažje karakterizacije CMC ce­luloze, sintetizirane iz vzorcev bioma­se. Karakterizacijo smo izvajali po dveh postopkih, in sicer po metodi nevtraliza­cijske titracije (po metodi opisani v [7]) komponenta Sestava biomase biomase ekstraktivi ekstraktivi hemiceluloza in Eylerjevi metodi (po standardnem po­stopku opisanem v [8]). 2.10 SEM analiza SEM mikroskopske slike izolirane celu­lozne vlaknine in CMC smo posneli z elektronskim vrsticnim mikroskopom Thermo Fisher Scientific Quattro S. 2.11 FTIR spektroskopija FTIR spektre celuloznih vlaken in CMC smo posneli na instrumentu Spectrum Two PerkinElmer oziroma Bruker FTIR Alpha Platinum ATR. Kot referenco smo uporabljali komercialno dostopno krista­linicno CMC celulozo in komercialno be-ljeno in nebeljeno celulozno vlaknino. 3 REZULTATI Kemijska analiza je pokazala, da obrav­navani vzorci (koruznica, koruzni storži in stebla ter pšenicna slama) vsebujejo pre­cej razlicne deleže celuloze, hemiceluloze in lignina. To je bilo tudi pricakovano, saj smo analizirali dokaj razlicne materiale, in sicer od primerov olesenele bioma­se (pšenicna slama in koruzna stebla) do manj olesenele (mešana koruzna biomasa z velikim deležem koruznih listov) oziro-ma kompleksne biomase (koruzni storži). Vsebnost celuloze in lignina je v primeru bolj olesenele biomase (pšenicna slama in koruzna stebla) vecja, medtem ko je de­lež hemiceluloze nekoliko nižji. Vsebnost ekstraktivov in hemiceluloze je v analizi­ranih biomasah, z izjemo koruznih stebel, precej podobna. Pepela in ekstraktivov je v biomasi bistveno manj kot drugih kom­ponent (Slika 1). vsebnost [%] pšenicna slama olušceni koruzni storži koruzna stebla koruznica Slika 1: Sestava biomase Figure 1: Composition of biomass | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII Mehanske lastnosti Kappa število pšenicna slama -1,5 h delignifikacije pšenicna slama -1,5 h delignifikacije pšenicna slama -3 h delignifikacije pšenicna slama -3 h delignifikacije koruzna stebla -1,5 h delignifikacije koruzna stebla -1,5 h delignifikacije koruznica -1,5 h delignifikacije koruznica -1,5 h delignifikacije koruznica -3 h delignifikacije koruznica -3 h delignifikacije 0 1 2 3 4 5 6 7 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 razpocni indeks [kPam2/g] raztržni indeks [mNm2/g] utržna dolžina [km] Kot se vidi s Slike 1, je bil delež celuloze v vseh obravnavanih biomasah dokaj vi-sok (> 35 %), zato smo izvedli postopek delignifikacije, s pomocjo katerega smo pretvorili lignin v topno obliko ter ga na ta nacin odstranili iz biomase. Lastnos-ti izolirane celulozne vlaknine so se pri posameznih vzorcih nekoliko razlikova­ le. Kot je razvidno s Slike 2, so se vlakna razlikovala po barvi (Slike 2c, 2h, 2m in 2s), hkrati pa tudi po strukturi. V prime-ru koruznih storžev se iz opticnih in SEM mikroskopskih slik (250-kratna poveca­va) vidi, da ima izolirana celulozna masa obliko skupkov, torej nevlaknato struk­turo (Sliki 2n in 2o), zato nismo mog­li pripraviti vlakninskih listov in dolociti mehanskih lastnosti. V drugih primerih se na SEM slikah vidi, da vlakna niso gladka, hkrati pa je moc opaziti razlic­ne vlakninske strukture (Slike 2e in 2j s 5000-kratno ter 2u z 250-kratno pove-cavo). Tudi opticne mikroskopske slike (40-kratna povecava) kažejo prisotnost razlicnih celicnih struktur, predvsem tra­hej ter parenhimskih in epidermijskih ce­lic [9] (Slike 2d, 2i in 2t). Izkazalo se je, da so mehanske lastnosti in Kappa število odvisni od pogojev de­lignifikacije. S Slike 3 je namrec razvidno, da se s podaljševanjem casa delignifika­cije vrednosti Kappa števila in mehanskih parametrov zmanjšujejo. Zmanjševanje Kappa števila pomeni manjšo vsebnost lignina na vlaknih, kar posledicno vpliva tudi na mehanske in opticne lastnostiizo­lirane vlaknine, hkrati pa se njena dovzet­nost za izvedbo razlicnih procesov modifi­ kacije poveca. Mehanske lastnosti so zelo odvisne tudi od vira biomase. Ugotovili smo, da imajo koruzna stebla izmed vseh uporabljenih materialov najboljše last-nosti, torej najmocnejša vlakna. Iz tega sklepamo, da je za pridobivanje celulozne pulpe primernejša bolj olesenela biomasa. Poleg casa delignifikacije in vrste biomase pa na kakovost celulozne vlaknine vpliva­jo še drugi pogoji, kot na primer kolicina NaOH, uporabljenega pri procesu. Morfološke lastnosti celuloznih vlaken se ne spreminjajo bistveno s pogoji delignifi­kacije (Slika 4), opazne pa so razlike med slamo in koruzo. Slednja ima daljša in šir­ša vlakna z debelejšimi celicnimi stenami. Vsa analizirana vlakna imajo podobne morfološke lastnosti kot listavci in že v Slika 3: Odvisnost mehanskih lastnosti in Kappa števila celulozne vlaknine od casa delignifikacije Figure 3: Dependence of mechanical properties and Kappa number of cellulose fibers on delignification time | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII pšenicna slama -1,5 h delignifikacije pšenicna slama -3 h delignifikacije smo izvedli tudi dolocitev stopnje substi­tucije, na komercialni CMC celulozi, po nevtralizacijski titraciji oziroma Eylerje-vi titracijski metodi. Izkazalo se je, da je stopnja substitucije komercialne CMC celuloze okoli 0,7 (Slika 5), kar se ujema tudi s komercialno navedenim intervalom. Iz primerjave spektra komercialne CMC celuloze s spektri pridobljenimi pri sintezi CMC na obravnavani biomasi, lahko skle­pamo, da je stopnja substitucije, ki smo jo dosegli med sintezo v izopropanolu oziro-ma etanolu, kot topilu, dokaj dobra. Potek reakcije ni odvisen bistveno od tega, ali se kot izhodno snov uporabi regenerirano celulozo (celulozo II) ali ne, saj je iz obeh vrst celuloze moc tvoriti CMC. Celulozo II se sicer pridobi z inten­zivnim mešanjem celuloze I v 18 % vodni raztopini NaOH med 0,5 ure in 1 uro pri sobni temperaturi. Nato se celulozno vla­knino prefiltrira in dobro spere z destilira-no vodo [10]. Pri tem pride do spremem-be v strukturi celulozne vlaknine. Celuloza I, ki sicer ne predstavlja oblike celuloze z najmanjšo prosto energijo, ima paralelne verige medsebojno povezanih glukoznih enot, medtem ko imamo v primeru rege­nerirane celuloze (celuloze II) antiparalel­ne verige. Slednja struktura predstavlja tudi strukturo z nižjo prosto energijo. Rezultati so pokazali, da se karboksime­til celuloza tvori že po eni uri izvajanja procesa etrenja, in sicer na vseh obrav­navanih biomasah. Seveda so stopnje substitucije v tem primeru manjše, kakor v primeru, ko omenjeno stopnjo izvaja-mo dlje casa. Za razliko od etrenja pa cas izvajanja procesa deprotoniranja ne vpliva bistveno na stopnjo substitucije in s tem na lastnosti modificirane celulozne vlakni­ne. Stopnja substitucije produkta je sicer precej odvisna tudi od drugih pogojev, pod katerimi poteka proces karboksime­tiliranja (na primer koncentracija reagen­tov uporabljenih v obeh stopnjah procesa, temperatura itd.). Zaradi industrijske pomembnosti sinteze smo preizkusili potek reakcije tudi na vecji (gramski) skali in ugotovili, da je to moc izvesti tudi na vecji skali. Seveda smo pri sintezi uporabili kar se da optimalne koli-cine dodanega topila in vode. Pri sintezi, tudi na manjši skali, se namrec izkaže, da prav s kolicino topila in s tem koncentra­cijo reagentov bistveno vplivamo na stop-njo substitucije CMC [10]. Kot že receno, se je potek modifikacijskih reakcij razlikoval v odvisnosti od uporab­ljenega topila. Prav zato smo s pomocjo elektronske vrsticne mikroskopije proucili morebitne razlike v strukturi karboksimetil celuloze, sintetizirane v omenjenih topilih. S Slike 6 je razvidno, da uporabljeno to-pilo vpliva na morfologijo vlaken. Znano je namrec, da povzroci vnos karboksilnih skupin v celulozno vlaknino stericne efek­te med celuloznimi verigami, modificira kristalno strukturo celuloze in povzroci debelina celicne stene Slika 4: Odvisnost morfoloških lastnosti celulozne vlaknine od casa delignifikacije Figure 4: Dependence of morphological properties of cellulose fibers on delignification time osnovi, brez dodatnega mletja, soraz­merno visoko mehansko jakost. Zaradi ugodnih karakteristik predstavljajo ome­njeni kmetijski ostanki, razen olušcenih koruznih storžev, potencialno alternativno surovino za proizvodnjo papirja. Izkoristki delignifikacije so bili najnižji pri koruznici, in sicer okrog 24 %, kar je razumljivo, saj je bila tam tudi vsebnost celuloze nižja. Nasprotno so bile vrednosti Rezultati so pokazali, da je sinteza dokaj odvisna od topila, v katerem poteka. Reakcija precej dobro poteka v izopropa­nolu in etanolu kot topilu, medtem ko v HFIP poteka precej slabše (Slika 5). To bi lahko pripisali znacaju topila. Namrec izkazalo se je, da pri procesu eterifikacije, hidroksilne skupine topila tekmujejo s ce­luloznimi, pri cemer nastajajo nizkomole­kularni etri. Zato je uporaba izopropanola kot topila bolj optimalna, kot na primer koruzna stebla -1,5 h delignifikacije koruznica -1,5 h delignifikacije koruznica -3 h delignifikacije Slika 5: FTIR spektri izolirane celulozne vlaknine in natrijeve soli karboksimetil celuloze sintetizirane v razlicnih to-pilih (alkalizacijski proces se je izvajal pri 40°C 1 uro in etrenje pri 70°C 7 ur) na celulozni vlaknini pšenicne slame ter FTIR spekter komercialne natrijeve soli CMC in protonirane oblike CMC Figure 5: FTIR spectrum of isolated cellulose fibers and sodium salt of carboxymethyl cellulose synthesized in different solvents (alkalization process was carried out at 40°C for 1 hour and etherification at 70°C for 7 hours) using cellulose fibers isolated from wheat straw and FTIR spectrum of commercial sodium salt of CMC as well as protonated form of CMC nekoliko višje pri slami in koruznih steblih in so se gibale med 30 % in 40 %, kar sovpada z višjim deležem celuloze v bio-masi. Cas delignifikacije ni imel bistvene­ga vpliva na izkoristke. Celulozna vlakna smo modificirali preko Williamsonove sinteze etrov in na ta na-cin tvorili karboksimetil celulozo (CMC). metanola, kjer je reaktivnost hidroksilnih skupin topila vecja [10]. Rezultati so pokazali, da karboksimetilira­nje poteka na vseh vzorcih biomase, tudi na olušcenih koruznih storžih, ne glede na to, da se morfološke in mehanske last-nosti ter Kappa število izolirane celuloze razlikujejo. Za lažje ovrednotenje spektrov | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE ABSTRACTS FROM FOREIGN EXPERT LITERATURE Sušenje bariernih premazov Drying of barrier coatings Heilman, W.: Professional Papermaking 17 (2019) 2: 30-35 Sušenje premaza je kriticna faza v pro-izvodnji papirja. Znacilne so težave pri nastajanju bariere v primeru, ko je še vedno prisotna voda pod nastalim povr­šinskim filmom funkcionalnega prema­za. Ujeta voda pri odparevanju poško­duje površino, zato je pravilno sušenje bistvenega pomena. V vecini primerov je treba mocno zmanjšati hitrost sušenja v primerjavi z obicajnimi premazi. Bari-erni premazi so precej težji v mokrem stanju in optimalna hitrost premazova­nja znaša komaj tretjino ali celo cetrtino obicajne. Ce ne pride do prezgodnjega nastanka filma na površini, lahko vsa voda odpari tako, da ne poškoduje Raziskave iz tujine površine. Z bariero dosežemo manjšo prepustnost površine za vodo in paro. Kljucnega pomena je pravilna izbira fizikalnih parametrov, npr. valovne dol­žine, ki omogoca optimalno absorpcijo IR-žarkov in hkratno odparevanje vode, tako da se bariere sušijo že od zace­tne sedimentne plasti, kar preprecuje prezgodnje nastajanje filma na površini. Najboljši vsestranski ucinek dosežemo, ce so IR-sušilci namešceni pred napami z vrocim zrakom. Janja Zule Migracijski procesi pri štiribarvnem kapljicnem tisku Migration processes in four-colour inkjet printing Elschner, T., Geissler, A., Feldner, A.: Professional Papermaking 17 (2019) 2: 48-51 Kapljicni tisk je hitra in relativno poceni tehnika tiska, vendar pa je treba izbolj­šati njeno kakovost pri tiskanju nepre­mazanih, površinsko klejenih papirjev. Predstavljena je izboljšana migracija pigmenta in njen vpliv na štiribarvni kapljicni tisk. Visoka stopnja penetracije rumene je odvisna od celotnega sistema fiksiranja pigmenta. Površinsko kleje­nje s škrobom in kalcijevim kloridom omogoca pricakovano ucinkovitost pri referencnih papirjih. Fiksiranje barv, ki so le delno topne v barvni zmesi, (npr. rumena) lahko izboljšamo z dodatkom sredstva poly-DADMAC. Uporaba ka­tionskega polimera namesto presežnih kolicin kalcijevega klorida omogoca do-seganje ustreznega barvnega obsega pri tisku. Migracijo fiksirnega sredstva so dolocali s tehniko merjenja kloridnih io­nov SEM-EDX. Ni bilo opažene nobene migracije soli pri tiskanju, prav tako tudi ni primanjkovalo fiksirnega sredstva na površini, kar bi pojasnilo migracijo rumene in s tem napacno barvno podo­bo. Papir za kapljicni tisk so optimirali s spreminjanjem sestave fiksirnega sis-tema. Postopek so spremljali s pomoc­jo digitalne mikroskopije in SEM-EDX tehnike, ki so jih uporabljali pri analizi precnega prereza potiskanega papirja. Obe tehniki sta kljucnega pomena pri razvoju papirja za kapljicni tisk. Janja Zule | Pomlad 2020 | 23 | XLVIII