SLOVENSKI LIST
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Dirección y Administración: GRAL, CESAR DIAZ 1657, TT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires.
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 7 DE MAYO (MAJA) 1938
Núm. (Štev.) 69
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
LETOŠNJI DELAVSKI PRAZNIK
v V zelo malo dobrega obetajočih časih se je letos praznoval delavski Praznik Prvi maj. Ni se praznoval tako, kakor bi se moral: z zadovoljstvom in veseljem ali pa vsaj z dobrim upanjem, ki pravtako razveseljuje srca. Letošnji delavski praznik se je obhajal v času, ko silijo v ospredje nove in hude skrbi gospodarskega in političnega značaja ter tarejo tudi najširše mase delavskega ljudstva skoro vseh narodov sveta.
Na političnem obzorju, kjer bi delavsko ljudstvo rado videlo jasno ne-solnčno bodočnost skladnosti nied narodi obetajoče, se vztrajno drže oblaki, ki obetajo točo. Delavstvo vsega sveta, v kolikor ni zalepljeno po zločinskih hujskačih, iskreno želi. da bi se ohranil mir med narodi, saj se zaveda, da pomeni resničen in iskren mir gospodarsko napredovanje in blagostanje ter da je obenem tudi predpogoj za socialno ^boljšanje prilik v človeški družbi. Široke mase delovnega ljudstva pa si ne kujejo same svoje bodočnosti, "soda narodov je dandanašnji odvisna od takih, ki javno izjavljajo, da so vojne narodom potrebne za njihov napredek, kakor trdi na primer italijanski diktator, in ki s svojo politiko tudi pripravljajo novo klanje, nove gore mrličev ter potoke krvi in solza. Svet ni še nikoli, odkar obstoja» trošil tako ogromne vsote za pripravljanje nove vojne, kakor danes. Ogromni denarji gredo za izdelovale strojev, katerih edini namen je uničevati in moriti. V Španiji, na Kitajskem in v Abesiniji se bijejo krvavi boji, drugod pa je med državami toliko nezaupanja, pohlepa po tujem in sovraštva, da se večkrat 2di, kakor da visi svetovni mir na Pretenki niti, ki se lahko vsak hip utrže. Ob takem razmišljanju in v zavesti, da bi predvsem ono samo ttoglo trpeti posledice novih morij ®ed narodi, je trezno delavstvo obhajalo letošnji Prvi maj.
A tudi gospodarske skrbi se pojavljajo vedno bolj grozeče. Komaj se je svet izvil iz dolgoletne krize, ki je tlačila in izstradala milijone delavskih družin, že se napoveduje nova gospodarska depresija. Edina industrija, ki danes v resnici cvete, Je oboroževalna. Ko se bodo skladišča napolnila — kaj potem?
In mimo vseh teh skrbi tarejo delovno ljudstvo tudi neurejene, krivične soialne prilike, zaradi katerih i-*najo redki posamezniki vse, ogromna večina pa si niti najpotrebnejšega ne more privoščiti. Gospodarstvo narodov je v rokah mogočnikov, ki jim je grmadenje bogastva edina skrb in ki za bližnjega nimajo nobenega srca; dokler jim more služiti tako, da imajo od njega dobiček, ga izrabljajo, in ko so ga izželi, ga vržejo na cesto.
Prilike kakor so danes, vladajo že dolga stoletja, tako v politiki kakor v gospodarstvu. Vendar pa mi trdno verujemo. da ne bodo trajale večno. Prej ali slej se bo moralo uveljaviti hotenje množic, ki hočejo miru in hrepene po socialni pravičnosti., tipanja v boljše čase ne smemo nikoli izgubiti, a napačno bi ravnali, ko hi v pretiranem optimizmu mislili, da bodo ti boljši časi nastopili jutri ah pojutrišnjem in da nam jih bo kdo na krožniku prinesel. Posebno kar se nas, izseljenskih delavcev ti-
bi se morali temeljito zavedati, da Zboljšanje našega gospodarskega položaja ne bo prišlo od daleč, marveč od blizu — od nas samih. Zato bi se morali tako posamič kakor skupno lotiti vztrajnega dela za svoj gospodarski in 8 tem tudi socialni na-
Zadnji dogodki v Evropi
PO SPORAZUMU Z ITALIJO JE ANGLIJA SKLENILA. VOJAŠKO ZVEZO S FRANCIJO — OBOROŽENE SILE OBEH DRŽAV BOSTA V SLUČAJU VOJNEGA SPOPA DA V EVROPI NASTOPILI POD ENOTNIM VODSTVOM — HITLER JE ŠEL V ITALIJO OBISKAT MUSSOLIJA
Po sporazumu, sklenjenem v Rimu z italijansko vlado, sporazum, radi katerega si je nakopala Cham-berlainova vlada mnogo očitkov s strani malih in velikih zagovornikov demokracije ter obenem tudi nekaj prav vročih debat v parlamentu, so Angleži: povabili v London ministrskega predsednika Francije, g. Daladiera, ter njenega zunanjega ministra, g. Boneta. V pičlih dveh dneh, kolikor so trajali razgovori med državniki teh dveh velikih evropskih demokratskih narodov, je bil "v vseh točkah dosežen popoln sporazum", kakor je zatrjevalo suho parno uradno poročilo.
Pod enotnim vodstvom združene vojne sile
Listi pa so vedeli povedati mnogo več: Francija in Anglija sta sklenili pravo vojaško zvezo, ki bo gotovo imela velik vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Vladi sta se sporazumeli, da bodo vse francoske in angleške vojne sile nastopile v slučaju vojne pod enotnim vodstvom ter da bosta radi tega generalna štaba obeh držav takoj pripravila načrte, ki so potrebni za izvedbo tega dogovora. Vladi sta se domenili tudi glede izdelovanja vojnega materiala; podpirali se bosta v vsakem oziru, kar se oboroževanja tiče, organizirali skupne zaloge vsega, kar je za slučaj vojne potrebno, obveščali se bosta medsebojno o vseh novih vojnih iznajdbah itd., skratka — združili sta svoji vojni sili tako, da bo njun bodoči nasprotnik moral računati s tem, da bo proti njemu nastopila največja vojna sila sveta. Od prav izredne važnosti je, da sta se obe državi že v naprej sporazumeli glede enotnega skupnega po-veljništva, saj je znano, da so v.a časa svetovne vojne zavezniške vlast; utrpele na bojiščih ogromno škodo prav zato, ker njihove vojske niso imele enotnega vodstva, marveč so bile podrejene celi vrsti vrhovnih poveljništev, ki so ljubosumno čuvala svojo avtonomijo. Ko bi bilo vodstvo vseh oboroženih si'1 velike antante prevzelo koj v. začetku eno samo vrhovno poveljništvo, bi se Nemčija itn njene zaveznice nikakor nc bile mogle držati dobra štiri leta. To izkušnjo sta sedaj pametno vpo-števali angleška in francoska vlada, ter sta s tem dali svoji skupni vojni sili res največjo udarno moč.
Svarilo Nemčiji
Dejstvo, da se je ta važna zveza sklenila tako hitro, dokazuje, da je bilo vse že prej pripravljeno, gotovo še preden je Anglija začela svoja pogajanja z Italijo. Z Mussolini-jem se je hotela Anglija sporazumeti t¡ zato, da ne bi Italije, katere nav-
predek. Mnogo smo že zamudili in križem rok čakali, kaj bo prinesla bodočnost. Če b i se bili v naših društvih pred desetimi in petnajstimi leti lotili poleg kulturnega dela tudi gospodarskega snovanja, bi danes kot celota ne bili tako siromašni in kot posamezniki bi pri skupni gospodarski organizaciji našli ono za-slombo in pomoč, ki jo bomo pri tujcih zaman iskali v slučaju stiske in potrebe.
Naj bi nas prihodnji delavski praznik ne našel gospodarsko prav tako križem rok stoječe, kakor nas je našla doslej že cela vrsta prvih majev.
dušenje za Hitlerja se je moralo po priključitvi Avstrije k rajhu močno ohladiti, spet pognala v naročje Nemčije.
Londonski vojaški pakt je seveda vzbudil največjo pozornost v vsem svetu. Angleži so sicer hiteli izjavljati, da njihov sporazum s Francozi ni uperjen proti nobeni drugi državi, vendar pa jejasno, da pomeni ta zveza resno svarilo nacistični vladi, katere apetit se je močno povečal, odkar je srečno prebavila Avstrijo. Stalno večanje nemškega pritiska na Češkoslovaško je vzbudilo resne skrbi ne samo v Pragi in Parizu, marveč tudi v Londonu, ko je francoska diplomacija slednjič prepričala londonsko vlado, da je ohranitev neodvisnosti Češkoslovaške ne samo velike važnosti za prestiž zapadnih demokracij v Centralni Evropi in na Balkanu, marveč da je Češkoslovaška potrebna tako Franciji kakor Angliji tudi za slučaj nemškega napada. Zato je Anglija smatrala za potrebno javno opozoriti Nemce, da je skupno s Francijo pripravljena čuvati mir in sedanje stanje v Evropi. Obenem pa je priporočila praški vladi, naj širokogr.idno vpošteva želje nemške narodne manjšino ter naj jim skuša ustreči, v kolikor so v skladu z -neodvisnostjo in 'suverenostjo države. S tem so Angleži dali spet nov dokaz, da želijo ohraniti mir.
Hitler v Italji
Par dni po sklenitvi angleško-franeoske zveze se je kancler Hitler odpeljal v Rim, da vrne obisk, ki mu ga je bil pred aneksjo Avstrije naredil Mussolini. V Italiji so ga sprejeli, kakor je vlada naročila: z velikim pompom, ki ni nič zaostajal za sijajem, s katerim je bil vodja italijanskega fašizma sprejet v Nemčiji. Vkljub podobnosti tega zunanjega bleska pa se oba obiska temeljito razlikujeta med seboj.
Mussolini je bil šel v Berlin s hvaležnostjo v srcu, ker mu je bil Hitler priskočil na pomoč za časa abesinske vojne, ko je 52 držav izvajalo gospodarske sankcije proti Italiji. Gotovo je bil pripravljen na proti usluge 1er se je bil odločil podpreti nemške zahteve po kolonijah, ki so ble takrat, evsaj na videz, največja Hitlerjeva skrb. Mussolini si za časa obiska v Nečiji nikakor ni predstavljal, da bo Hitler tako drago zaračunal svojo pomoč Italiji, kakor je to storil, ko je vzel Avstrijo, spravil Nemčijo na italijansko mejo ter jo porinil v italijansko interesno sfro — Podonavje-
Avstrijo je Italija upravičeno smatrala kot sebi potrebno blazinico, ki zadržuje nemškV "Drang" proti jugu. Leta 1925 in tudi 1934 je Mussolini poslal italijanske divizije na Brenner in slovesno izjavil, da "Italija ne bo nikdar dopustila, da bi se na tako odkrit način teptale mirovne pogodbe, kakor bi se s priključitvijo Avstrije k Nemčiji". Ker es je Avstrija borila z velikimi gospodarskimi težavami, ji je Italija z rimskimi protokoli dala mnoge trgovinske olajšave ter si je tudi na druge načine prizadevala pomagati Dollfussu in pozneje Sušniku, ki sta hotela na vsak način ohraniti neodvisnost Avstrije.
Ono, kar je Hitler storil, nikakor ni moglo biti Mussoliniju po volji. To se je pokazalo pri pogajanjih z Anglijo, ki so brž dovedla do konkretnih zaključkov, kakor tu-
di v dejstvu, da se je Italija začela pogajatitudi s Francijo. V sedanjem obisku gotovo ni one prisrčnosti, kakor bi bilo sklepati po zunanjem blesku sprejemnih ceremonij.
Listi so polni ugibanj, kaj bo pri-nsla bodočnost. Eni trdijo, da bosta tudi Italija in Nemčija sklenili podobno vojaško pogodbo, kakor sta jo Francija in Anglija, kar da bo neizogibno dovedlo do vojne. Ta napovedovanja najbrž niso preveč utemeljena. Res je sicer, da se vsa Evropa strahovito oborožuje, res pa je tudi, da sta dve najmočnejši državi, Anglija in Francija, odločno za ohranitev miru. Kar se Italije tiče, ni verjetno, da bi se sedaj spuščala v kakšne nove pustolovščine na strani Nemčije. Abesiaiija jo je mnogo stala in jo še stane in tudi Španija je požrla velike vsote iz italijanske državne blaagjne, ki je zelo potrebna novih injekcij. Te injekcije, ki. bi Italiji omogočile tudi gospodarsko izrabljanje Abesinije, more dati Anglija, Nemčija ne. Italiji! se radi tega izplača pobotati se z Anglijo, ne more pa imeti nobene koristi od tega, da bi z vojaško zvezo podprla nemške načrte proti Češkoslovaški; saj bi s tem le še bolj odprla pot nemški ekspanziji! proti jugu, to je v kraje, na katere si je Italija ves povojni čas prizadevala vplivati politično in gospodarsko.
Če Hitler ne bo precenjeval nemških moči in francosko-angleške potrpežljivosti, se bo zadovoljil s koncesijami, ki jih je češkoslovaška vlada pripravljena dati svoji nemški manjšini. V takšnem slučaju bo mir v Evropi za nekoliko let zagotovljen, potem ko se enkrat konča vojna v Španiji! Če pa Hitler misli, da lahko tudi s silo izvede novo točko svojega programa na škodo Češkoslovaške, potem utegnejo napočiti hudi dnevi.
RAZNE VESTI
Za prvega predsednika neodvisne države Eire (Irske) je bil izvoljen dr. Douglas Hyde. Svoje posle bo za-el izvrševati 1. junija. Z Anglijo, proti kateri so se Irci s takšno vztrajnostjo borili za svojo neodvisnost, je De Valera dosegel sporazum, ki omogoča mirno sožitje obeh držav.
10.000.000.000 frankov je Francija določila za svoj novi oboroževalni program.
Nova konferenca zunanjih ministrov Male antante se je vršila .v Si-naji, na Romunskem; zastopniki Če-hoslovaške, Jugoslavije in Romunske so tu razpravljali o novih in važnih političnih dogodkih zadnjega časa. Sklenili so baje izboljšati svoje odnošaje z Madžarsko , da bi jo tako odtegnili prevelikemu nemškemu vplivu. Če bi tudi Madžarska doživela isto usodo kakor jo je Avstrija, bi Nemčija prodrla do Balkana, do meja Romunske, ki bi zaradi svojih petrolejskih vreleov postala za Nemce zelo mamljiva vaba.
Predsednik španske vlade, dr. Ne-grin, je izjavil tujim časnikarjem v Barceloni, da je pr;'staš polne verske svobode, krajevnih avtonomij in široke amnestije, ki naj po končani vojni spet spravi vse Špance. Obenem je rekel, da bi se po njegovem mnenju moral vršiti, ko bo spet zavladal mir, plebiscit, s katerim naj b:- narod odločil, kakjno socialno uredbo hoče imeti.
USODA MALIH NARODOV
Napoved poznavalcev evropskih razmer, da bo fašistični ofenzivi proti Španiji najprej sledila Avstrija in potem Češkoslovaška, se je kaj kmalu uresničila. Kakor hitro je bil izveden "Aischluss", so pričeli pripravljati Hitlerjevi somišljeniki priključitev nemške narodne manjšine v Češkoslovaški k Veliki Nemčiji.
Če bi se šlo samo za to manjšino, dasi je vsem znano, da se ji v nobenem pogledu ne godi krivica in ima prav gotovo več svobode kot Nemci v Nemčiji, bi ta nova fašistična ofenziva brez dvoma ne bila vzbudila tolike pozornosti v Londonu, Parizu in Moskvi ter slednjič po vsem svetu; ampak gre se za vse večje načrte, ki jih ima Nemčija pripravljene za svo .jo ekspanzijo v Podonavju, na sever, v Ukrajino, ter na jug, na Balkan!
V Londonu, kjer so doslej samo cincali in po mnenju mnogih tudi marsikaj zacincali, so to pot kar brž vedeli, koliko je ura. Čeravno so malo prej sklenili pogodbo z Italijo, so se brž sporazumeli z francoskima državnikoma, ki sta prišla osebno na pogajanja v London. Dogovorili so se, da bosta angleška in francoska vojska imeli enotno vodstvo, bodisi, v zraku, na morju ali na kop! nem,
Četudi ima Češkoslovaška sijajno organizirano in dobro oboroženo armado ter ima velike Škodove tvorni-<'fc za municijo in orožje ter veliko število modernih letal, bi se brez pomoči od zunaj le ne mogla dolgo bra-n;t' velikanski nemški premoči. V Pragi so se bili zato že prej zavarovali s tem, da so sklenili vojaško po-podbo z Rusijo in Francijo, ki bi že vsied lastnega prestiža ne mogle sedaj pustiti svoje zaveznice na. cedilu. Sedaj so se tudi v Londonu odloČili, da odločno stopijo na stran Francije. Vojaški dogovor, ki so ga sklenili z njo, utegne preprečiti nadaljnje osvajevalne načrte fašističnih držav.
Hitler, ki se prav te dni nahaja v Italiji, bo menda skušal pridobiti Mussolinija za podobno vojaško zvezo, kot sta jo sklenili Francija in Anglija. Mnogi dvomijo, da mu bo to uspelo in trdijo, da se je Mussolini že zelo ohladil napram Hitlerju, ki postaja že nevaren tudi italijanskim interesom. Dokler je Hitler rohnel samo proti Rusiji, mu je Mussolini vedno vneto ploskal, kakor hitro pa mu je pred nosom požrl Avstr'ijo — kamor je Italija po vojni zabila velike vsote za njeno neodvisnost — ter je pričel iskati oporišč tudi na Balkanu, je Mussolinija začeelo skrbeti. Gre se pač za konkurenco.
Prav tako kot Mussolini si tudi Hitler upa pokazati svojo moč samo nad šTokejšimi narodi, ki se ne morejo braniti, Nemčija si ne upa spoprijeti se z Rusijo in znana "protiko-munistična" zveza sklenjena v Rimu, nima nobenega praktičnega pomena. Pač pa sta tako Nemčija kakor Italija usmerili svoje misli zaenkrat v Podonavje in sta si prizadevali na vse načine, da bi kako razbili Malo antanto. Nekaj vidnih poizkusov je že bilo v Romuniji. Upajmo, da jima to ne bo uspelo. Predstavniki Male antante so prav te dni spet zborovali v Sinaji ter gotovo ukrenili vse potrebno, da se zavarujejo pred posledicami prevelikega nemškega in italijanskega vpliva na Podonavje in na Balkan.
Četudi je morda bojazen glede vojne v Evropi! zaenkrat neutemeljena, je položaj za manjše države vse prej kot razveseljiv, ker je pritisk
■MKcmsomom :mum. ¡m¡ «c- «■r;,«*:.-»*:** ;«*• -a*	-a* -s»
j Argentinske vesti
Naš poslanik v Maggiolu
Lepa manifestacija naših izselje ncev na jugu pokrajine Santa Fe
Preteklo soboto se je naš poslanik, g. dr. Izidor Cankar, odpeljal z gospo in osebnim tajnikom v pokrajino Santa Fe, in sicer v Maggiolo, kamor ga je povabilo tamošnje Jugo-slovensko društvo. Na poti, v San Urbanu, se je potnikom pridružil še g. Branko Rubeša, naš konsul v Ro-sariu. Lopo število naših priseljencev je g. ministra pozdravilo na železniški postaji v Venadu Tuertu, odkodre se je s svojimi spremljevalci odpeljal na stancijo g. Ivana Ljeto-tiča, uglednega našega človeka, ki si je s šestintridesetletnim delom pridobil velik ugled ter je eden od velikih živinorejcev pokrajine Santa Fe.	t
V nedeljo zjutraj je našega g. poslanika čakal sijajen sprejem v Ma-
sedežu tamošnjega našega društva, kjer je njegov predsednik, g. Mate liogdan, pozdravil dr. Cankarja v imenu organizacije in naših priseljencev vobče.
Mnogi naši ljudje so se potem o-glasili v društvenih prostorih, da pozdravijo g. ministra in gospo ter g. rosarijskega konzula.
Opoldne je bilo v dvorani tamošnjega italijanskega podpornega društva kosilo, katerega se je udeležilo okrog 160 oseb. Po kosilu je častni predsednik Jugoslovenskega podpor-, irtga društva imel daljši govor, v katerem je pozdravil zastopnika domovine ter se mu zahvalil za čast in veselje, ki ga je izkazal Maggiolča-nom s tem, da se je odzval njihovemu vabilu. Očrtal je dosedanje delo g. dr. Cankarja v prid izseljeništvu ter izjavil, da so tudi jugoslovenski
Gosp. minister aCnkar v razgovoru z našimi ljudmi v Maggiolu
ggiolu. Ob glavni cesti tega prijaznega mesteca se je bila zbrala velika množica naših čakarerov in delavcev, s funkcionarji Jugoslovenskega podpornega društva ter z županom, občinskim komisarjem in drugimi uglednikni prebivalci na čelu. Mož-narji so zagrmeli, godba je zasvira-lt in zastave so zamahale v pozdrav predstavniku naše države. Genljiv je bil prizoT, ko je mala Željka Solja-nova najprej v našem in potem v ka-steljanskem jeziku pozdravila g. ministra z lepim govorom. V imenu občine se je gostu poklonil župan in pokrajinski poslanec g. López, nakar se je stvorila povorka z godbo in zastavami na čelu ter krenila k
fašističnih držav vse večji in večji.
Za Slovane bi bil edini izhod, da bi začeli misliti in delati za skupen nastop, ki bi jih rešil iz politične podrejenosti, v kateri sedaj žive v Evropi zaradi svoje nesloge. Prej ali slej bo moral priti čas, ko bodo slovanski narodi razumeli, da je v njihovem sodelovanju njihova rešitev in da morejo le tako priti do one veljave, ki jim po njihovem številu in življenjski sili gre. Do te¿a spoznanja je pa morda še dolga pot, ki vodi najbrž še preko velikih preizkušenj.	J. K.
priseljenci iz Maggiola pripravljeni po svojih najboljših močeh sodelovati in podpirati njegova konstruktivna prizadevanja, ki so domovini in izselj\nštvu v čast.
(i. minister se je iskreno zahvalil za topli sprejem in iskrene besede ter je v daljšem govoru obrazložil notranji in zunanji politični ter gospodarski položaj Jugoslavije. Njegov govor, ki je bil toplo aplavdi-ran, je izzvenel v želji, da bi tudi iz-seljeništvo po zgledu domovine napredovalo kulturno, gospodarsko in socialno. Naglasil je, da smo vsi dolžni prispevati, da se bo to res zgodilo, ter izrazil našihi ljudem iz Maggiola priznanje za njihovo delo na društvenem polju v korist našega tamošnjega izseljeništva.
Na željo navzočnih je spregovoril tudi g. Branko Rubeša. Dejal je, da tako lepe narodne manifestacije, ki je prekosila vsa njegova pričakovanja ni pričakoval, in zatrdil je, da je naša kolonija v Maggiolu ena od najboljših izmed jugoslovanskih kolonij v provinciji Santa Fe.
Po kosilu so si gostje ogledali nekatere čakre naših marljivih poljedelcev, med katerimi je uinogo takih. ki no si z obdelovanjem zemlje zasigurali bodočnost. Zvečer pa je bila v Maggiolu zabava, katero je
PRVA VELIKA KAMPANJA
za
„SLOVENSKI LIST"
PRVA NAGRADA
Vozni listek za Evropo in nazaj
Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto.
Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje.
Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na
"SLOVENSKI LIST"
Naročniki in naročnice! če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena.
Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek.
NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST"
Uprava
obiskal tudi g. Ministar z gospo in ostalimi spremljevalci. Tu so se tudi naši Maggiolčani presrčno poslovili od g. poslanika.
Obisk je da lpovod za lepo in veliko slavje, ki bo ostalo vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.
kmalu odtekla. Ponekod ob bregovih je bilo vode toliko, da so morali ljudje zapustiti'' svoje domove ter se zateči v višjeležeče kraje:,
NOVO ZASEDANJE PARLAMENTA
Vlada je sklicala parlament za v sredo, 11. t. m. Ta dan bo slavnostna skupna seja senata in kongresa in na njej bo državni predsednik dr. Ortiz prežital svojo poslanico. V petek pa bo poslanska zbornica izvolila svoje oblasti ter določila dneve za redne seje. Zbornici bo predsedoval član vladnega bloka dr. Juan Kaiser, eden od voditeljev konservativne stranke pokrajine Buenos Aires.
Paternalska šola
Ker so prostori, v katerih so bili naši tečaji na Paternalu, sedaj preurejeni in na novo prepleskani, se bo naša šola spet kmalu otvorila. Danes, ko to pišemo, ima priti pregle-dat prostore zdravnik Državnega šolskega sveta, ki jih bo, kakor smo prepričani, našel v redu. Govorice, da se tečaji ne bodo več otvorili, so torej popolnoma izmišljene in širijo jih ljudje, ki nimajo poštenih namenov.
T
PRAZNOVANJE DELAVSKEGA PRAZNIKA
Tudi letošnja proslava delavskega praznika je bila kar sijajna. Organizirali' sta jo socialistična stranka in Splošna delaska zveza. Kolone ma-nifestantov, prihajajoče iz raznih mestnih okrajev, so se sešle na križišču ulic Rivadavia, Pueyrredón in Pozos ter odkorakale potem skupno, ogromni poovrki, mimo Kongresnega trga po avenidi de Mayo, Floridi in Severni Diagonali do ulice Cangallo, kjer so nastopili razni govorniki, proslavljajoč Prvi maj.
Delaska manifestacija je bila sijajna in potekla bi bila v popolnem redu, da niso anarhisti izzvali nerede. Vlada je bila izdala dekret, v katerem je prepovedala nositi v sprevodih ali izvešati na dan prvega maja druge zastave razen državne, argentinske. Organizatorji' delavskega obhovda po mestu so bili obljubili, da bodo spoštovali ta dekret in sploh skrbeli za red. Niso pa računali z anarhisti, ki so se bili pomešali mednje ter na avenitíi de Mayo razvili svoj prapor. Socialist Guttelman, komisar povorke, je interveniral, a anarhisti so navalili nanj ter ga pretepli. Mož se je umaknil ter šel iskat ojačenje, a ko se je s skupino socialističnih somišljenikov vrnil, so anarhisti začeli streljato, ranili njega, enega policaja in več drugih o-seb. Ljudstva se je polotila silovita panika in začelo je bežati na vse strani. Poljskega priseljenca Samuela Zabinskega je streljanje tako prestrašilo, da je umrl zadet od kapi.
Istočasno je imelo svojo proslavo na trgu San Martín tudi nacionalistično delavstvo in listi so prinesli slike, na katerih je videti argentinsko niladež, kako pozdravlja z iztegnjeno roko, po fašističnem zgledu. Proslava je potekla brez incidentov.
IZ JAVNIH LOKALOV JE PREPOVEDANO PRENAŠANJE PO RADIU
Ravnatelj pošte in brzojava je v torek objavil dekret, s katerimi prepoveduje prenašanje godbe in petja iz kabaretov, barov, restavracij in drugih podobnih javnih lokalov po radiu.
Pred nedavnim je bil tudi objavljen dekret, ki določa, da se po radiu sme igrati državna himna samo na dan 25. maja in 9. julija, za druge prilike pa je treba prej dobiti dovoljenje. Isto velja za nekatere argentinsko patriotične koračnice, kakor "Mi Bandera". Ilimne drugih držav se smejo prenašati po radiu le ob nacionalnih praznikih dotične države in ob izrednih prilikah, ko je vlada ali pa saj direkcija pošte dala potrebno dovoljenje.
TUJE SOLE
Nemci, naseljeni v San límestu, so se pritožili na pristojno mesto, ker so tamkajšnje oblasti zaprle nemško priseljensko šolo, v kateri je poučeval nemški pastor.
4iHrvatski domobran in paragrafi
Ko se je lansko leto imela vršiti v mesecu juniju na Dock Sudu prireditev tamošnje jugoslovanske šol-eke občine, je domobransko glasilo, kakor je našim čitateljem znano, natiskalo celo vrsto groženj, ki jih je obetalo izvršiti, -če bi se prireditev res izvršila. Za to pisanje je izvedela potom poslaništva argentinska vlada, ki) je zadevo izročila državnemu tožitelju. Ta je smatral, da so sc domobranci pregrešili zoper argentinski kazenski zakonik ter je radi tega tožil urednike in voditelje organizacije. Kazenski sodnik je tožbo zavrnil, ker da grožnje niso bile dovolj hude, in državni pravdnik, ki je očividno smatral, da ima on prav in ne sodnik, je apeliral na kazenski sod. Vendar pa je tudi druga in-štanca zavrnila pravdnikovo tožbo. Trdi, da so javne grožnje samo tedaj kaznive, če so take, da prestrašijo in spravijo v paniko prebivalstvo enega celega kraja ali pa vsaj velik del, kakor bi bil slučaj, če bit kdo javno grozil, da bo na primer kakšno mesto zažgal ter bi radi tega celokupno prebivalstvo živelo v strahu ali pa vsaj velik njegov del. Groziti javno z napadom na skupino oseb (v danem slučaju na šolske otroke in na udeležence prireditve) ni kaznivo dejanje ker tak napad lahko prepreči policija. Tako je sodišče odogovorilo državnemu pravdniku.
LETALSKA NESREČA
V torek ob 5. popoldne je na letališču Condora in civilnega letalskega društva v Quilmesu zadelo letalo v zid ter se razbilo. Dva letalca, pilot Eduardo Detloss in mehanik Jorge Rochard, sta zadobila težke poškodbe ter se zdravita v tamkajšnji bolnišnici.	v
MINISTER DR. CANTILO V CHILEJU
Znanji minister argentinske repu-blike, dr. Cantilo, ki se je komaj vrnil s svojega potovanja po Evropi, je odpotoval prejšnji teden v Chile, kjer je uredil razne zadev, ki doslej med Argentino in Chilejem še niso bile rešene. Med drugim, se je z zastopniki Chileja domenil tudi, da se bo potom razsodnika rešilo vprašanje meje med obema državama v Ognjeni zemlji, kjer so se doslej Ar gentinci in Chilenci pravdali zaradi treh otokov.
Obisk ministra Cantila, ki sc sedaj že vrača v Buenos Aires, je okrepil prijateljske vezi med obema bratskima republikama.
PRIVLAČEN DROG
Ko še ni rešena zadeva z zastavo poljske, republike,, ki jo je nekdo obesil na slavnostni občinski drog v Apostolesu, v Missionesu, radi česar je bilo po listih toliko pisanja, že je apostoleški drog postal spet znamenit: Na dan I. maja je neznana roka spet privezala nanj zastavo, takrat pa ne poljsko, ampak rdeči. Policija raziskuje kdo je to storil ter je bilo v zvezi s tem dogodkom nekoliko sumljivih oseb aretiranih.
SLABA LETINA ZA RIŽ
Polovico posetve riža je uničila v Corrientesu poplava reke Uruguay. Ljudje pričakujejo, da bo voda
KADAR IŠČETE SLUŽBE	
obrnite se na	rojakinjo
Berto C	e r ii i e
DORREOO 1583	— Os. Aires
U. T. 54 -	3588
^Povečan davek
V glavnem mestu republike in v teritoftjiif je posestnike hudo vznemirila jiova cenitev zemljišč, ki jo je izvlfšilŽdavčna oblast in ki služi za podlag» pri odmerjanju zemljiškega davka. Pri cenitvi so namreč dav-karski izvedenci gledali s povečevalnim steklom ter odmerili zemljiščem mnogo večjo vrednost nego jim jo odmerjajo, kupci na javnih dražbah. V ítmb'gih slučajihje vrednost' zemljišča tako poskočila v očeh dav-kdlrjev, da bodo morali posestniki plaati celo za 100 in več odstotkov večji daek. Slišijo se ostre protožbe proti previsokim cenitvam.
Prizadeti bodo najemniki, na katere bodo lastniki stanovanjskih hiš zvalili novo breme, in pa oni, ki so si postavili lastno streho.
PREŠIROKA AVENIDA
O aveniHi 9 de Julio , ki si jo je umislil bivši intendant dr. De Vedia y Mitre, smo že pisali* pred nedavnim. Izkazalo se je, da je že tistih pet kvader dolžine, kolikor seda] meri, požrlo tako ogromne vsote, da nikakor ue kaže nadaljevati po načrtu bivšega buenosaireškega velikega župana. Oglasili so se nekateri s predlogi. naj bi del avenide prodali, tako da bi ta cesta ne bila več tako pre tirano široka, 140 metrov, pač pa cenejša.
NOV PETROLEJSKI VRELEC
V bližini glavnega mesta pokrajine Jujuy so pri vrtanju naleteli na nov petrolejski vrelec v globini 450 metrov. Vrelec je baje precej močan in tuja družba, ki raziskuje tamošnje podzemelje, upa, da bo našla podzemska skladišča te dragocene tekočine.
EKSPLOZIJA RANILA DVA NAŠA ČLOVEKA
Dne 27. preteklega meseca je eksplozija plina vrgla v zrak hotel "Europa" v Comodoru Rivadaviji. Dva človeka je ubilo, več pa jih je ranjenih in med njimi tudi dva jugoslovanska priseljenca, Petar Ivanic in Petar Markovié, ki sta v trenutku nesreče stopala po ulici mimo hotela ter se je nanju vsul material.
CERKVENI VESTNIK
8. maja Maša na Avellanedi.
Molitve in pouk za birmo na 1'a* ternalu ob 4 uri.
12	maja spoved za birmanee na Avellanedi od 4—5 ure popoldne.
13	maja spoved za birmanee na Paternalu od 3 do 5 ure.
Tisti birmanci, ki,so dovolj močni, da morejo ostati dolgo tešč, naj prej-meo sv. obhajilo pri škofovi maši »a dan sv. birme, drugi pa že v soboto v katerikoli cerkvi.
15. muja sv. birmy. Začetek slovesnosti s sprejemom škofa ob 9 uri-
Najprej sv. maša, potem sv. birma.
Ker bo udeležba ta dan zelo velika, prav lepo prosim, da se vsi l")' trudite, da bo obnašanje kar najbolj spodobno, da bo tykajsna oblast dobila od nas tak vtis. ki nas bo priporočil kot spoštovajn vredne ljudi.
15. maja Molitve na Paternalu ob 4 uri.
llladnik Janez.

ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIČ
de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in 15 —20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
•••■••••t•••••»• «..•■•••••••'
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Aire su. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oškrbo.
Ordinira od y uro zjutruj do 20 uro zvoCor.
LIMA 1217, I nadstr.
tT. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires
^»t '-a*; ymc	M*e -se- •:«• «s- -se-: ■^•©i .»se?: .»as-: -¡mu swcapWK .<«< :>:♦>; isa»; >:«?.. .*<«?: ax
Vesti iz organizacij |
r.-s«-;' ;^a«br¿:	:--s«efí: í-sk?;
D. Julij Kontler:
MALI IN VELIKI
Kot v vseh demokratičnih državah, tako tudi v Jugoslaviji iščejo vzgojitelji mladine najboljšega načina za praktično šolo iii vzgojo mladine.
Spodaj prinašamo zanimiv članek iz " Popotnikaki je časopis za sodobno pedagogiko, ki prikazuje nov tip šole o kateri se ravno sedaj mnogo razpravlja v Sloveniji. Op. Ur.
Majhni so oni, ki leta i!n leta opazujejo reformno delo na studenški deški šoli, ne da bi opazili in spoznali jedro tega dela. In velik je oni, ki ga ta usodna slepota tovarišev (vča-^-n tudi nadrejenih!) ni zlomile..
Če bi poskusili zbrati člane naše pedagoške javnosti, ki so se zanimali in se še zanimajo za reformno delo deške ljudske šole v Studencih pri Mariboru, delo, ki je neločljivo povezano z imenom tovariša Vranca, pravim, če bi hoteli zbrati v skupine to dolgo verigo ljudi, no, potem bi imeli približno naslednje skupine:
I.	Skupina, ki načeloma odklanja Vrančev način šolskega dela, češ to delo je rojeno ob levičarskem... svetovnem nazoru, zato je za nas, ki nismo levičarji, nesprejemljivo.
II.	Skupino, v kateri se zbirajo lju d je, ki vidijo pri tov. Vrancu le strnjeni pouk. Ti ljudje so pograbili zunanjost in sedaj neusmiljeno glodajo to kost, kadar pa se jim posreči, sestaviti kakšno navidez ali resnično lepšo strnjeno sliko — seveda samo na papirju — potem zajašejo svojega povsem krotkega pedagoškega konjička in se prijavijo za korpora-la, nekateri celo za generala v Vrančevo četo.	.'
III.	Skupino plagiatorjev, to najbolj nevarno druščino, ki je že kompromitirala vsak, tudi najsvetejši pokret, in ki je že vežkrat kompromitirala tudi Vrančevo delo.
IV.	Skupino, v kateri je komaj nekaj mož (tudi te bodo v najkrajšem času pobrali bratje Srbi v Ša-bac!), ki vedo, kaj hoče tov. Vrane, znana so jim tudi pota do skupnega smotra, delajo pa vendar na svoj individualni! način, ker so pač po izobrazbi, po temperamentu in pa po izkušnjah od vzora različni ljudje.
Nikakor si ne lastim pravice, da bi slovensko učiteljstvo jaz uvrščal v to ali ono skupino, kajti' to je dejansko nepotrebno. Gotovo pa je, da marsikateri učitelj (učiteljica) nikakor ne spada v ono skupino šolnikov, ki bi načeloma odklanjali Vrančev pokret. Priznati pa moramo tudi to, da jedro njegovega dela še ni pognalo krepkih korenin v velikem števili naših učilnic...
V splošnem bi se dalo reči, da je slovensko učiteljstvo večinoma pedagoško napredno, toda za lepote nove šole se nima oč!, nova šola še ni prišla preko praga naših učilnic.
Nova šola ni namreč učni, nego Vzgojni problem.1 Za novo šolo ni karakteristična učna oblika (recimo strnjeni pouk"!) ne snov (učni na-ei't!), ne večje ali manjše stvarno znanje otrok. Nova šola pripravlja prihod novega človeka! Novega, od današnjega boljšega človeka na ta na&n, da otroka »e strahuje, <!a ga ne goljufa, da mu ne stavlja razvojnih ovir. Iz nove šole bo moral prinesti etrok vsaj inklinacijo za lep»«, vse-""sko bogatejše življenje od današnjega.
v r.ftti. ki b¡ rad dobil iz Vrančeve s°'e bolj poslušne, snovno bolj podkovane učence, nego jih dajejo stare ll('dniee, odnosno če hoče dobiti sa-1110 to, bo razočaran, kajti v razredu, ^'ejenein po Vrančevo, so nadarjeni ln manj nadarjeni, pridni in leni, ni P11 tudi tam nobenih čudežev, še ln«nj čudodelnlkov, ki bi otroku izbrisali podedovane ali izvenšolsko Privzgojene lastnosti. Didaktični ma-
terialist utegne razočarano zmajati z glavo, ko konča svojo hospitacijo, in bo najbrž dejal: "V eni uri', ob pro-pisni... obravnavi naših metodičnih enot" dosežemo vsaj toliko snovnega znanja kakor Vrančevi učenci, verjetno pa je, da tudi — več... To utegne biti tudi res. Vsak pedagoški materialifet s povprečno spretnostjo in pridnostjo lahko doseže pri deci toliko stvarnega znanja, kolikor ga pokaže povprečen Vrančev učenec. Toda veliko vprašanje je: koliko bo od tega "znanja" držalo, ostalo¿ ! Namreč v poznejšem življenju. Kajti življenje je neusmiljen gospodar; življenje se ne ozira na slabo priftrjene okraske, življenje zapodi svojo burjo na rajžo in se ne ustraši pogleda na gola — drevesa.
Šestnajst mesecev delujem s tov. Vrancem pod isto streho. V teh času sem imel dovolj priložnosti, da ob uradnih hospitacijah (pa tudi kot dobrodošel gost) opazujem način in uspehe njegovega dela. Časa je bilo dovolj za temeljito spoznavanje, zato vem, da moje sodbe ne bosta korigirala ne čas in ne javno mnenje. Tov. Vrane ni revolucionar (četudi trdno sedi v družbi očetov studen-ške "republike"). On je ideal demokrata, on s smotrnim delom in z velikim srcem idealista ustvarja to, kar bi radi ustvarili, z nasiljem na zahodu in na vzhodu: novega, od današnjega boljšega človeka! Tov. Vrane ga poskuša ustvariti brez rožljanja z orožjem, brez ječe, brez krvi: s srcem pedagoga, prijatelja vseh, ki prenašajo socialno krivico, z živci flegmatika, ki gre mimo malih ljudi in malih razmer.
Poskusimo na kratko označiti jedro njegovega delal
Vrančev razred je nesporna delovna zajednica. To je skupina mladih ■ljudi bVez šarže. Tudi učitelj ne nosi s seboj maršalske palice. V tej zajed-nici ima mladina vsaj v šoli nepopa-čeiio lastno življenje. Ta deca zna, kaj dela in zakaj dela, ne trapijo je s tujo učenostjo. Ta deca doseza u-spehe, toda nikdar od zunaj sugeri-rane ali.' prisiljene uspehe. Kar zmorejo ti otroci, to so dosegli z lastnimi silami, rezultati so vedno veren izraz zmogljivosti kolektiva. Seveda, tudi ta zajednica ima ievirne poedince in posnemalce, toda če kaj posnema, potem posnema to, kar je dognala, dosegla skupina! Učitelj v tem razredu ne razkazuje daljnih zvezd, v tem razredu je realnost doma. Življenje, ki nas obdaja, ima v to učilnico prosto pot in knr jc lepega, plemenitega prišlo skozi na stežnj odprta šolska vrata, se navadno opazi, slabo se odklanja. Dcca Ima svobodo v mišljenju in v dejanju. Način mišljenja ,ie otroško primitiven, vendar duhovit, način izražanja je otroško krepak in srčen. V tem razredu ni hraniva za hinavstvo, še manj za porast namišljenih veličin. Rast je vedno prirodna in če je ovirana, je o-virana po predpisih..., ki morda delujejo za pridobivanje "lepo vzgojenih" in "izobraženih" otrok, niso pa preračunani za pridobivanje novega človeka, ki bo prej ali slej moral shoditi na razvalinah sodobne kulture in civilizacije.
Nova šola... novi človek... same stokrat obsojene in "nevarne" misli ! Vrane je tedaj dokaazno — revolucionar! Vrane je potreben policaja. Za novega človeka se navdušujejo samo revolucionarji...
Ne, temu hvala Bogu, ni tako.
Plemenitemu človeku je današnje življenje skoraj neznosno. Toliko izdajstva, prevar, hinavščine, nemo-ralnosti in nepoštenosti raalokatera doba knjiži kakor naša. Poleg zastrupljenega družinskega življenja vzporedno koraka zastrupljeno javno življenje. Grdo, okuženo je ozračje na vse strani in v takem ozračju se naravnost boji vsako plemenito srce t- viharja.
Navadno pravijo, da je naš svet le preveč zmaterializiran. Res je tako.- Vsi bi radi imeli lepo, urejeno življenje, vsi bi radi videli, naj opra-
IŽ SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA
Ponovno opozaramo dotične, ki imajo že delj časa izposojene knjige, da jih po možnosti čimnreje vrnejo.
V
V S.P D sedobijo na prodaj: šolska knjiga (abecednik), učna knjiga angleškega jezika in knjiga Izseljenec. Obrnite se do knjižničarja.
SLOVENSKA ŠOLA V ROSARIU
Za slovensko naselbino v Rosariu bo otvoritev Slovenske šole na Tiro Suizo dne 15. maja v ul. Laprida 5758, brez dvoma najpomembnejši dogodek. Ta korak je zahteval mnogo truda in požrtvovalnosti, toda začetek je storjen in uspehi gotovo ne bodo izostali.
Do sedaj se je vpisalo dvajset otrok v šolo ter ima šolsko društvo okrog trideset članov. Vse dosedanje priprave vodi začasni odbor sesto-ječ iz petih oseb izvoljenih na prvem šolskem sestanku dnel3. marca.
Pripravljalni odbor poziva vse starše, ki še niso vpisali svojih otrok v šolo, da to čimpreje store. Prijavite se v ul. Ayacucho 5335 pri tajniku Francu Kastelicu ali pa v šolskih prostorih dne 15. maja popoldne, kjer se bo vršila slovesna otvo ritev.
Istotako pozivamo vse rojake, da se pridružijo šolskemu društvu, da z majhno članarino podprejo našo šolo v Rosariju.
Za otroka se plača mesečno po $ 2.—; aktivni člani po $ 1.— in podporni člani pa najmanj S 3.— na leto. Prispevlri so tako majhni, da jih bomo tudi delavci zmogli, od katerih popolnoma zavisi naša šola. Zato upamo, da boste vsi razumeli skupno potrebo slovenske šole ter vpisali svoje otroke in jo vsi starši in drugi podprli po svojih najboljših močeh.
Franc Kastelic
IZ JÍUG. PATRONATA
V mesecu marcu se je oglasilo na Patronatu 138 oseb radi dela in drugih različnih informacij. Zaposlilo se je 80 oseb.
Kdor išče dela naj se obrne najprej na Jug. Patronat: Bolivar 314, eser. 27. U. T. 33-9905. Prav tako se lahko obrnete tudi na naše uredništvo.
Matrimonio dobi delo.
vljajo težka težaška dela. stroj in prirodne sile. To vendar ni nobena napaka, še manj pa — greh. Zakaj bi bil samo privilegij meščana, da ima lepo zlikano obleko, da ima vsak človek pravico do urejenega življenja, čutim, da bo nam prinesel tako življenje novi človek. In ti, ki se zgražaš ob preveč zmaterializiranem svetu i'n rad sanjaš o idilični preteklosti, ko še ni bilo umora osumljenih učiteljev in duhovnikov, si tudi vsaj želiš, imeti novega človeka. Tedaj hodiva oba po eni in isti poti, toda z razliko, da jaz priznavam junaštvo in zasluge onih, ki se lotijo izoblikovanja novega človeka nanačin, ki je za naš družabni red sprejemljiv, ti pa tavaš neorientiran v temi ali priporočaš recepte, o katerih je stokrat dokazano, da ne prinašajo rešitve.
Tov. Vrane je nesporno eden izmed onih, ki na svoj našin vsaj poskušajo dajati inklinacijo za razvoj novega človeka, zato moramo zavedno postaviti njegovo delo in njegove uspehe na vSdno mesto in se ne smemo strašiti obsode onih, katerim je dano oko, toda ne vidijo.
Deška ljudska šola v Studencih slovi po slovenskem očetu "strnjenega šolskega dela", studenška deška šola bo slovela tudi v bodoče, tudi takrat, ko ta zunanji okvir strnjeno šolsko delo) več ne bo po današnje v modi. Slovela bo, ker bo lahko pokazala na trnjevo pot učitelja, ki je hotel in znal klicati ljudi k skupnemu delu za ustvarjanje boljšega in srečnejšega slovenskega otroka!
Mostar
GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV V VILLI DEVOTO VABI
vse cenene rojake in rojakinje na veliko prireditev v proslavo tretje obletnice ustanovitve društva, ki se bo vršila dne 15. maja od 4 uri pooldne v društvenih prostorih v ul. Simbrón 5148 v Vsili Devoto.
Sodelovanje so obljubila sledeča društva: Slovensko prosvetno društvo I. in društvo "Tabor" ter znani naš radijski kvartet " Jadran" (Arion).
Po nagovoru predsednika je na vzporedu več lepih pevskih točk, deklamacij ter veseloigra ' županova Micka".
Po končanem vzporedu prosta zabava in ples ter bogat srečolov.
Društveni bufet bo kot ponavadi dobro založen.
Vstopnina: prostovoljni prispevki.
V slučaju izredno slabega vremena se bo prireditev vršila nedeljo poznje.
K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor
PRIREDITEV
Opozarjamo vse naše Slovence, Istrane in Hrvate v mestu in okolici Rosarija, da priredi S.D.D. Triglav dne 22. maja ob 4 uri pop. v ul.
1? de Mayo 1159 društveno zabavo in ples. igral bo dobroznani orkester "Dekert".
To bo po daljšem prestanku spet lepa zabava, ki jo aotovo ne bo nihče zamudil.
K obi ni udeležbi vljudno vabi
Odbor.
B. G., V. Madero. — Izgubljeni številki bomo poiskali in doposlali. Pozdrav!
A. B. S. Basilio. — Muchos saludos a Tí y V todos mis amigos!
J. Z. Chaco. — Naročnino od dveh peso v prejeli. Pozdrav!
S. C. Brasil. — Naročnino prejeli v redu. Bomo oddali kot želite. O zadevi, kot pišete, bomo enkrat odločneje spregovorili.
Sprejmite najlepše pozdrave!
A. S., Loma Negra. — Naročnino prejeli v redu. Četudi malo pozno nič ne stri. Pozdrav!
J. L. Tucuman. — Kot smo Vam tudi pisali po pošti, upamo, da je sedaj vse v redu. Pozdrav!
Jj G. Córdoba. — Iz Jugoslavije stane potna karta najceneje z italijansko družbo $ 513.—. Vam pa bi es bolj splačalo z poljsko družbo, ki je precej ceneja. Če še niste kupili kart, pišite nam in Vam bomo natan-, čnje povedali. Pozdrav!
A. K., La Plata. — Naročnino pre-I jeli v redu. Pozdrav!
I. D., Chaco. — Naročnino za list ¡ in članarino za društvo prejeli v re-¡ du. Sledi pismo. Pozdrav!
I. L., Romelagh__Naročnino prejel i v redu. Radio postaja v Beogra-| du oddaja vsakega 14. in zadnji dan meseca preko Berlina. Pozdrav!
F. P., La Plata. — Ko bomo pisali j znova naslove, Vam bomo že označi-I li na ovitku, do kdaj imate sedaj ! plačano. Isto velja tudi za druge. Po-Í zdrav!
Iz Bahie Blanke poročajo, da so bili zelo veseli obiska izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika in da u-pajo, da to ni bil zadnji obisk.
A. I., V. Lugano. — Naročnino prejeli v redu. To naj vam zadostuje za potrdilo, kajti posebnih potrdil ne pošiljamo nikomur, ker nas stane denarja in časa.
M. K. Montevideo. — Pisma ne moremo nikjer dobiti. Napravite tako kot mislite, da je prav. Pozdrav!
K. P., Cordoba. — Naročnino smo prejeli točno. Pozdrav!
S. S.. Brasil. — Naslov spremenili;. Pozdrave vsem Vašim vaščanom iz Osevjeka, Gradišča in Renč radi iz-
ZAHVALA
Podpisani se toplo zahvaljujem zdravniku inlefu bolnišnice Alvear, Alojziju Paglariju, ki me je osebno operiral na. slepiču in se počutim se daj pri najboljšem zdravju. Zahvaljujem se tudi sestri Otiliji, ki me je priporočila prej omenjenemu zdravniku in je ves čas moje bolezni skrbno pazila name. Zahvaljujem se tudi j ročamo tem potom. Sprejmite enako vsem onim. ki so me obiskali v bol- tud¡ y¡ naše pozdrave! nišnici in še prav posebno župniku g Quilmes. — Naročnino pre-Kastelicu, ki mi je prinesel tudi le-; je)i v redu p0Z(]rav.t
' da sem si z njimi kratil ' TT . . _ »„„i,„ a
Hajdinjak S., Avellaneda. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
pili knjig, da sem si z njuni dolgčas. Seveda ne smem pozabiti j
uredništva Slovenskega lista, ki jej „ --	.. r
poskrbelo za vse zgoraj navedbi Gergolet L.,_Papic, Paulin, Jonke, ugodnosti	Gec- Gormk> spdjer, Gorup, Žigon,
"Tem potom priporočam vsem, ki; Cerkvenik in drugi, ki ste plačali J. morate pod operacijski nož ali v«w¡ Hladniku, prejeli v redu. Hvala in tare katerakoli druga bolezen, da se ¡ pozdrav vsem!
obrnete do slovenske sestre Otilijc bolnišnici Alvear ali pa na uredništvo Slovenskega Lista, ki vam h« do gotovo, v kolikor bo v njihovih močeh, radevolje pomagali in sveto, vali, kaj vam je napraviti.
Franc Konič.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNI-ŠTVA
Mislej J. Rosario.
slovu od naše strani, zato niste dobil lista. Zaostale številke poslali. Pozdrav !
M. F. Rosario. — Pomoto popravi, li. Ne vemo kdo nam je dal dvakrat Vaš naslov. Pozdrav!
M. V. Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
Slovenci iz Comodoro Rivadavia
nam pišejo, da so članki Janeza Hladnika malo dolgi; sicer pa da se jim Slovenski list zelo dopade.
L. M., C. Rivadavia. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
A. P., Mesto. — Vašega članka zaenkrat nismo priobčili. Pridite na naše uredništvo ob priliki, da se natančneje pomenimo o stvari. Po-
Pomota v na- zdrav!
J. P., Bahia Blanka. — Oprosti, ker Ti nismo takoj odpisali. Upamo, da se imaš dobro. Pozdrav tudi od vseh članov in članic Prosvete.
Vsi tisti, ki ste poravnali naročnino pri naših inasantih ali osebno na uredništvu, so Vam izdali tozadevno potrdilo, ki Vam zadostuje.
Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski list?
IZ PRED SODIŠČA V TRSTU
Pred sodiščem je bil obsojen zidar Okretič Ivan, star 49 let, ker je hotel izsiliti večjo odškodnino od urada za zavarovanje delavcev, kakor mu je bila odmerjena, zai*adi. trajne poškodbe na nogi, ki pa ni bila dobljena v času zavarovanja. Dobil je pogojno 3000 lir denarne kazni in plačati mora vse stroške. — Ivan Pek, voznik, je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 400 lir denarne kazni, ker je pustil na ulici voz s konji brezpažnje in ker se je zoperstavljal oblastem.
Neki Josip Urbin je bil obsojen na 9 mesecev zapora, ker se je pro-tivil oblastem, zaradi pijanosti ter naleto dni prepovedi pohajanja v gostilne. Bolj kot kazen, ga je nadela prepoved!
Pred sodiščem je bila obsojena služkinja Mihaela Dilič zaradi tatvine na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 1.4.00 lir denarne kazni.
V trenutku, ko je prišel v bolnišnico, je bil aretiran 29 letni Ivan Antolovič, ker so oblasti osumeli tudi njega, da se je udeležil pretepa, pri katerem je bil Peter Ulčigraj težko ranjen v trebuh. Ób postelji ga čuvajo agenti javne varnosti.
sla". Ko vam to sporočam, vam pošiljam z izrazi svojega izrednega spoštovanja najlepše želje za dolgo in plodonosno delo v korist znanosti in v ponos naše drage domovine."
KRAŠKA ZEMLJA NA D'ANNUN-ZIJEVEM GROBU
Prostovoljci in legionarji iz Trsta bodo nesli na d'Annunzijev grob posodo s kraško zemljo ib vodo iz Tima ve.
ZANIMANJE VLADE ZA JADRANSKA PRISTANIŠČA
Vsa jadranska pristanišča je konec aprila pregledalo odposlanstvo prometnega ministrstva, ki se je sestalo v Splitu. Tega pregleda se je poleg naših zastopnikov udeležil tudi italijanski; strokovnjak za pristanišča Cali. Omenjeni zastopniki ima jo na razpolago parnik "Oplenac", s katerim so obiskali vsa naša obmorska pristanišča. Po pregledu pristanišč bodo sestavili poročilo, v katerem bodo predlagali za nekatera pristanišča razširitev in preureditev. V Dubrovnik je prišel tudi naš prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki bo v Dalmaciji ostal nekaj dni na dopustu.
SLOVENSKO DRUŠTVO V SME-DEREVU
"Pri stricu" v Smederevu je bil pred kratkim ustanovni občni zbor "Slovenskega društva". Tega občnega zbora se je udeležilo okoli sto Slovencev, ki bivajo v Smederevu. Ustanovni občni zbor je vodil V. Adamič, ki je bil pri1 volitvah izvolje tudi za prega predsednika tega novo ustanoljenega slovenskega društva v Srbiji.
POČASTITEV NAŠEGA IZUMITELJA N. TESLE
Nikoli Tesli v Newyorku je poslal poštni minister tole brzojavko: "Dr. Nikola Tesla, hotel Newyork. — V želji, da vam izkažemo javno priznanje kot ustvaritelju radijske tehnike sem sklenil sporazumno z generalno družbo za brezžično telegrafijo v Parizu, da se dosedanja označba brzojavne smeri "Voix Radio Belgra-de" spremeni v "Voix Radio Te-
SLAVONSKI HRAST NAJBOLJŠI V EVROPI
Zanimanje za slavonsko hrastovi-no se je v zadnjem času zelo povečalo. Vsak dan prihajajo nova številna naročila ne samo od domačih lesnih podjetij, pač pa se v večji meri iz zamejstva, posebno iz Nemčije, Švice, Italije, Grčije in Anglije. To hrastovino obdelajo povečini doma tako, da izvažajo v tuje države les prve vrste, kakršnega rabijo tuji mizarji za najdragocenejše pohištvo. Slavonski hrast uživa v svetu velik sloves. Pravijo, da je ta hrastovina sploh najboljša v Evropi. Vsi znaki kažejo, da se bo izvoz slavonskega hrasta v bodoče še povečal.
ŠTIRINADSTROPEN DOM SO ZGRADILI Z " NIČVREDNIMI" STVARMI
Na sto in sto vagonov starih cunj, starega železa in papirja so kmetje po hrvaških vaseh pometali stran kot neuporabne stvari, zdaj pa jih pobira "Gospodarska sloga" in spravlja v lep denar. Tako je tega blaga "brez vrednosti" že vnovčila za nekaj milijonov dinarjev. Zbrali so že toliko denarja, da so zdaj že postavili temelje za velik štirinadstropen dom "Gospodarske sloge". Ta doni bo torej zgrajen iz samih "ničvrednih" stvari. V domu bodo dvorane za sestanke in javne čitalnice tudi številna stanovanja, ki jih bo "Gospodarska sloga" odddajala.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronini izpahi, mozoljfiki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
«IVČNE BOLEZNI: Ncvrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu.
PLJTJÓA: KaSelj, Šibka pljuča.
2ELOOEC: upadel, razSirjoni, kisline, tož-ka prebava, bruanje, rane.
6REVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez
opefacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE S 30.— PLAČEVANJE PO $ 8.— NA TEDEN
Naá zavod g svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPECIJAUSTI le edini te vrste v Argentini. —i Lečenle zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD »—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
KATOLIČANI IN MUSLIMANI OBENEM
Ljarmanov ali po naše rečeno "pisanih ljudi" je v naši državi je vedno nekaj tisoč. V arnavtskem jeziku pomeni namreč beseda "ljarni" toliko kot "pisan". Tako pa jih imenujejo zato, ker so dvoje vere. Žive v gnjilanskem okraju. Sem so se priselili pred nekako 250 leti kot ka-
toliki iz severne Albanije. Iz strahu pred turškimi oblastmi paso prevzeli še muslimansko vero, da jih niso preganjali. Mnogi med njimi so si nadeli tudi muslimanska imena, začeli po džamijah moliti Alaha, smatrali pa so se še vedno za pripadnike rimskokatoliške vere in so tudi še naprej zahajali v katoliško cerkev. Pravijo, da imajo ti ljudje še danes po večini po dve imeni, eno uradno, drugo pa tajno. Tako se je tudi že zgodilo, da je muslimanski duhovnik pokopal n. pr. kakega Ibrahima Mu-stafo Mulaliča, takoj nato pa je prijel na pokopališče še katoliški duhovnik in ob istem grobu opravil pogrebne obrede za nekim Matejem Blažičem.
NEUSPELO ISKANJE PREMOGA PRI ILIRSKI BISTRICI
Pri vasi Koseze pri Ilirski Bistrici so že več let iskali premog, Alendar niso imeli nobenega uspeha. Z iskanjem so naadljevali v presledkih in zadnje čase je neka italijanska družba med Kosezami in Malo Bukovicc imela več sreče. Podjetje je po daljšem iskanju naletelo na plast, iz katere bi z izkopavanjem lahko pridobivali premog. Po natančnih ugotovitvah pa so prišli do zaključka, da izkopani premog, ne bi bil za nikakršno uporabo. Sedaj proučujejo možnosti, da bi v posebni tovarni!, ki bi jo zgradili na licu mesta, izkopanemu premogu dodali neke primesi, da bi postal premog uporaben za gorivo. Ta takorekoč na umetni način izdelani premog bi prišel v promet v obliki opeke. Podjetje je zadevo o najdišču že prijavilo oblastem in vložilo prošnjo za potrebno dovoljenje. Pričakuje pa izdatne pomoči od strani države, da bi lahko svoje načrte tudi uresničilo. Vendar ni doslej še nobenega upanja za kakšne posebne uspehe. V neposredni bližini stoji stara tovarna za opeko in so tu že od nekdaj mnogo kopali, vendar ni doslej še nihče naletel na premogove plasti. Svoj čas so iskali premog tudi v bližini Vrem, kjer je neko italijansko podjetje vložilo težke tisočake v razne naprave. Končno so pa morali izkopavanje opustiti.
Otok Hvar, katerega poseti vsako leto mnogo tujcev
in dobro prodal. Danes pa nima nobenega upanja. Nekateri kmetje so se odločili, da bodo sami peljali krompir v bližnja mesta na prodaj, drugi ga bodo pa porabiíi za prašičjo krmo.
CENA KROMPIRJU V JULJSKI KRAJINI JE ZELO PADLA
Iz Trnovega na Krasu nam poročajo: Lansko jesen je bil pridelek krompirja izdaten in marsikak kmet je računal, dabo dobil za svoj pridelek precejšen izkupiček. Ker so jeseni prodajali krompir po okrog 50 lir za 100 kg, je naš kmet z gotovostjo računal, da mu bo pomlad, ko jesenskih pridelkov povsod po-manjkuje, dala večji izkupiček. To-daletos se je uštel. Cena krompirju je izredno padla, celo na 18 lir za 100 kg. Tudi povpraševanje po njem ni. Zato je marsikak kmet obupan. Vso z''mo je skrbno čuval krompir z namenom, da ga bo spomladi lahko !
TRST IN NEMŠKA TRGOVINA
V Trstu potrjujejo, da bo nemška vlada dovolila, da se ena tretjina avstrijskega izvoza xe naprej usmeri preko Trsta.
NOV HOTEL V ROGAŠKI SLATINI
Banovinsko zdravilišče v Rogaški Slatini je zgradilo nov moderen hotel za 5 milij. din. Hotel bo imel skupaj 80 sob ili 103 postelje. Bo najmodernejše urejen, vsaka soba bo imela tekočo toplo in mrzlo vodo ter okusno in sodobno opremo. Hotel je bil zgrajen deloma iz sredstev zdravilišča, deloma pa s posojilom, ki ga je banovinsko zdravilišče najelo. Odprt bo že 15. junija t. 1. in bo lepo pozdignil sloves, ki ga uživa Rogaška Slatina v svetu.
ZAVOD ZA RAZISKOVANJE RAKA SO USTANOVILI V LJUBLJANI
S pomočjo banovine je bil v letošnjem letu urejen v Ljubljani v dveh krilih stare šentpeterske vojašnice moderen in bogato opremljen zavod za raziskovanje in zdravljenje raka in sličnih novotvorb. Docent dr. Cho-le\va, bivši priknarij bolnišnice v Brežicah je bil od banovine postavljen za vodo zavoda. Za prezidavo in nabavo treh dragocenih rentgenskih aparatov, potrebnih za obsevanje rakastih tvorb, je banovina žrtvovala nad poldrug milijon dinarjev. Hranilnica Dravske banovine pa je iz posebnega fonda kupila za pol milij. din 300 miligramov radija, ki je nri zdravljenju raka nujnopotreben. Zavod bo odprt že v mesecu maju in bo takrat začel sprejemati tudi bolnike. Imel bo prostora za 30 postelj, večina bolnikov pa se bo zdravila v zavodu ambulantno.
Nafto so našli blizu Bjelovarja
Vrelci nafte so se pojavili po potresu v podnožju Bilogore pri Galov-cu blizu Bjelovarja. Ljudje so opazili, da je začela pritekati iz zemlje neka temna in mastna masa, ki močno zavdarja po petroleju. Ker je teren okrog izvirka mehak in zato nepristopen, so se kmetje obrnili na oblast, naj da primerna sredstva na razpolago in pošlje tudi nekaj strokovnjakov, ki bodo preiskali, če se izplača novo rudninsko najdišče izkoriščati. Izvirek je precej močan.
MRAZ POBRAL OVCE v Hladna pomlad je prinesla mnogo škode pastirje mna Šarplanini in Ovčjem polju v Srbiji. Zaradi mraza je poginilo veliko ovac, ki so bile zvrgle mladiče. Ovčarstvo je za te kraje edini vir dohodkov. Visoke številke, ki jih v izvozu živine in cvac zavzema zmerom Ovčje polje, bodo letos uplahnile. Pričakujejo, da bodo letos mogli izvoziti komaj polovico tega, kar so lani.
NOVA LETOVIŠKA KOLONIJA V SEŽANI
V Sežani so imeli 21. aprila veliko slovesnost. Blagoslovljena je bila nova velika letoviška kolonija, ki je namenjena otrokom. Trinadstropna zgradba, ki) je zidana v modernem slogu in opremljena na podlagi najnovejših pridobitev higjene, nosi naslov po vojvodi d'Aosta. Kolonija leži na griču Tabor 40 metrov nad morjem. V njej bo «prostora za 325 otrok. Okrog zgradbe so krasni vrtovi in otroška ilgrišča, v zgradbi pa je med drugimi prostori tudi lepa kinematografska dvorana. Pretekli teden so si ogledali: kolonijo oficiel-ni zastopniki tržaškega fašija in armade, ki so bili nad vse zadovoljni-Kolonijo so gradili v pospešenem i tempu in je zrastla v 3 mesecih.
,;♦> •:♦> <«• <«• •;♦:• ■»> * $ »
Ruska klinika za vse bolezni
$ i
CA.CENTRAL EUROPEA
469 5 AN MARTIN 469
Za venerične 'bolezni, spolne bolezni, * bolezni krvi, splošno slabost razpola- a ga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom pozna- g, nega specialista za navodene bolezni »/ Dra. A. IZAGUIRRE-a.	|
Razpolaga z 10 specializiranimi £ zdravniki za razne bolezni
Imamo zdravnike specialiste zá bo- $ lezni na pljučak, obistih, jetrah, želodcu, živčevju Itd.
Zu bolnike iz notranjosti Imamo ro-zervirane sobe (kakor za ženske, ta- m ko tu<ii za mofike) s posteljami. v Cena od 1 $ dale dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, ¿ za mali honorar.
Zdravniški pregled za vsako-vrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih
od 9—12.	|
GOVORI SE SLOVENSKI
* Suipacha 28 |
Beograd ima 370.000
prebivalcev
6e se bo naša prestolnica tudi v bodoče tako razvijala, bo postala v 20 letih milijonsko mesto
V 20 letih je število prebivalstva v Beogradu narastlo skoro za 300.000 ljudi, kaže primerjava številk iz leta 1918 in danes. Pred sve-tovnovojno je imel Beograd samo 80.000 prebival ceve, dans pa skupno z Zemunom šteje približno 370.000 duš. Razumljivo je, da se tamkajšnje domače ljudstvo ni moglo v tem, razmeroma kratkem razdobju, tako silno pomnožiti, pač pa se je število Beograjčanov tako dvignilo zaradi priselitve ljudi od drugod. Leta 1925 je bil Beograd po številu prebivalcev šele tretje mesto v Jugoslaviji. Prva je bila tedaj Suboti-ca, drugi Zagreb in za njim Beograd. Domačinov je danes v Beogradu komaj nekaj nad 72.000, vsi drugi so priseljeuci od drugod, ki so sc menda že tako vživeli v beograjsko velemestno življenje, da se že kar s ponosom imenujejo Beograjčane. Ce bo beograjsko prebivalstvo tako hitro naraščalo tudi v bodoče, pravijo, da bo Beograd štel leta 1960, torej v nadaljnjih dobrih 20 letih, že milijon duš.
ARTEŠKI VODNJAKI V STRU-MIŠKI DOLINI
Arteške vodnjake so naredili po mnogih krajih Strumiške doline. Dolina je izredno bogata in lepa, le dobre vode ni premogla toliko, da bi se dali izpeljati vodovodi. Hi'gijen-ski zavod v Skoplju je vprašanje preskrbe z dobro vodo rešil s tem, da se je odločil začeti kopati arteške studence. Kmetje, ki moderni tehniki ne zaupajo, so zmajevali z glavami in napovedoali brezuspšnost poskusov vrtanja. Pa so se morali prepričati v nasprotnem. V globini 65 do97 metrov so naleteli na zdravo vodo. Nekaj let je bilo treba materialnih žrtev, pa je dolina dobila ■veliko število vodnjakov z dobro pitno vodo.
BOLGARSKE UČITELJICE V SLOVENIJI
24. 4. je prišla v Ljubljano iz Sofije skupina bolgarskih učiteljic, ki so nastopile 25. 4. s koncertom narodnih pesmi v dvorani filharmonije v Ljubljani. V naslednjih dneh so koncertirale še v škofji Loki in v Trbovljah in so povsod žele lepo priznanje.
susa v
Krajini
Ponekod primanjkuje vode celo za ljudi
Po vsej Julijski Krajini vlada suša, kakršne že ne pojmijo in sicer ob tem času. Ves marec je bil izredno mi'1 in vladalo je večji del krasno vreme. Padavin je bilo to zimo sploh zelo malo. Cčasih pa je pritisnila burja, ki izredno izsuši zemljo. Z njo v zvezi je nastopil sem pa tja občuten mraz, kakršnega tod še pozimi nismo vajeni. Često so bili celo nižji hribi po Goriškem in v okolici Trsta Pokriti s snegom, kar je tod često celo pozimi izredno čudno. Vendar Pa padavin ni bilo toliko, da bi dovolj namočile zemljo. Težko je bilo zato že oranje, a ko le noče biti dežja. se čuti že na vrtovih in sadovnjakih. Ponekod je začelo že primanjkovati vode za ljudi in jo morajo dovažat / često iz najoddaljenej-sfti krajev, kakor v času avgusta ob največji suši. Sicer pa sadje zelo le-Po kaže, kolikor mu ne bo škodoval mraz, ki je parkrat zaporedoma nastopil ta mesec. Poznalo se bo to zlasti po krajih, kjer je razsajala burja. V zvezi s sušo so številni gozdni Požari, o katerih smo že poročali. «£♦> •:♦> :<♦> •:♦> •:♦> <♦> •:♦> : <♦> <♦> '
LETALSKA NESREČA
Na velikonošni ponedeljek je pri vasi Poklek med Rajhemburgom in Kozjem padlo na tla romunsko letalo, ki je bilo kupljeno v Italiji. Letalo je začelo goreti v zraku in je strmoglavilona tla kot velikanska baklja. Potniki, dva romunska častnika in en Italijan so bili na mestu mrtvi.
1 MILIJARDO DINARJEV SO PRINESLE CARINE
1,051.528.38 din je dobila državna blagajna v preteklem proračunskem letu na carinah. Dohodek je izredno velik, saj je prekoračil v proračunu predideno vsoto zacelih 181 mili j. din. V primeri s prejšnjim proračunskim letom so vrgle carine 211 milij. din več ali 25.17%.
Trgovina z Nemčijo
RESTAURANT
RECREO
"EL CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, ipripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
I i 1
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
•»> >»> .»> .»x <«< <♦;< •»>:
Frančišek Hušpaur
diplomirani lekarnar
in kemicar
SV
£ %
ep
K
i
«J
i $
v
'i
V $
V $
v i
i $
v
Dve petini naše zunanje trgovine bo po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji absorbirala Velika Nemčija. Avstrija je lani sodelovala v našem izvozu z 848 milijoni dinarjev ali s 13.52%, v uvozu pa s 538 milijoni dianrjev ali z 10.29%. To razmerje in ta delež se tudi po priključitvi Avstrijek Nemčiji ne bo dosti spremenil ter bo tako Velika Nemčija, ki je bila med prvimi kupci in prvimi prodajalci svojega blaga pri nas, pokupila odslej pri nas dve petini za izvoz pripravljenega blaga. Os Rim-Berlin ima za nas ne samo zelo pomembno zemljepisno lego, temveč je tudi mogočen činitelj v gospodarstvu. Italija itn Nemčija bosta udeleženi v našem izvozu s 44.58 1_J (če jemljemo v poštev lanske bilance), a v uvozu celo s 50.88%.
Dela za elektrifikacijo Goriške
Na Soči pri Sv. Luciji in Desklah so pričeli z delom za ogromne električne centrale. Pri Desklah pa so zadeli na neprimeren teren, tako da je ves prvotni načrt skoro propadel in treba je bilo iskati novega načina rešitve vprašanja elektrifikacije. Odločili so se, da bodo prevrtali goro Sabotin in napeljali skozi ožji rokav Soče, ki bi tako prišla na dan pod vasico Snežatno v Brdah in se nadaljevala po dolinici mimo spodnjega Cerova na Preval. S tem bi "bil ustvarjen precejšnji padec, ki je potreben za pogon turbin, poleg tega pa imajo namen istočasno ustvariti u metno jezero, ki bi segalo od Blan-kiža pri Moši do Krminske gore in Medane. Jezero naj bi služilo predvsem za namakanje, pa tudi kot nova letoviška privlačnost. Pri Blan-kižu in Krminsk? gori bi morali napraviti 20 m visok zid, ki bi dolino zajezil. Pod to jezero bi prišlo preko 70 kmetij in mnogo sedaj rodovitne zemlje. Baje pa seje tudi; ta načrt skazil, popolnoma slučajno. Ko so namreč kopali temelje za jez, so prišli do izvora metana. Takoj so pričeli raziskovati zemljo in zvrtali v bližini Kaprive 6 globokih jam, da bi preiskali teren. Ker je s tem padel ves prejšnji načrt začasno v vodo, so sedaj vsi nervozni' v pričako-\anju, kaj bo s temi novimi odkritji, do katerih so prišli povsem slučajno. Neki delaec je namreč odvrgel gorečo vžigalico in nenadoma se je dvignil s tal ogromen plamen, ki so ga le s težavo pogasili. Da se ne bi zgodile kake nesreče, so vs.e zemljišče zavarovali, dokler ne bo znan rezultat raziskovanj.
HUD MRÁZ V DALMACIJI
Velik del letine v Dalmaciji je uničil orkanski vihar, ki je divjal v prvi polovici aprila na morju. Na suhem je zaradi padca temperature nastal pravcati mraz, ki je uničil cvetoče drevje in poškodoval vinsko trto. Vihar je povzročil tudi smrt de-laca Andrije Cicvariea, ki se je s kolesom vračal iz tovarne domov v Solin. Ko je prevozil skozi1 vas, ga je na ostrem ovinku zgrabil z vso silo vihar in ga s kolesom vred butnil dva metra od srede ceste na kraj, odkoder je padel 20 metrov globoko zaseko. Padec je bil smrtonosen, ker si je delavec razbil glavo.
Velike vsote za šole
Prosvetni minister je podpisal odlok glede graditve šolskih poslopij v proračunskem letu 1938-39. Iz raz-položljiih kreditov so v te svrhe določeni naslednji zneski: za dravsko banovino 200.000 din, savsko 230 tisoč, za vrbasko 450.000 din, za pri-
Osijek
morsko 200.000 din, za drinsko 370 tisoč din, za zetsko 340.000 din, za j dunavsko £60.000 din, za moravsko 400.000 d-n in za vardarsko 460.000! din.
Radio-uro dobimo
V nedeljo 24. aprila popoldne se je vršil v prostorih Jugoslovanskega kluba ustanovni občni zbor društva | "Jugoslovanska radio-ura" (Jugo-sloenski Radio-Sat — Hora Yugo- \ eslava), ki bo skrbelo za širjenje j naše pesmi, naše muzike in naše kul-¡ ture sploh potom ene izmed buenos aireških radio-postaj. Vkljub slabemu vremenu — lil je dež — se je občn-ega zbora udeležilo kar lepo šte-
POLDRUGA MILIJARDA ZA PO OSTALI DENAR PA
Beograd, 14. aurila. — Na podlagi pooblastila v čl. 103 finančnega zakona za 1938-1939 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o emisiji 6% državnega posojila za javna dela in državno obrambo. Uredba se glasi: Čl. 1. Pooblašča se finančni minister, da na domačem trgu izvrši emisijo državnih obveznic v znesku do 4 milijard din. — Čl. 2. Dohodki od te' emisije se bodo uporabili na naslednji način: 1) Znesek do 1 milijarde 500 milijonov din za graditev novih železniških prog. 2) Znesek do 1 milijarde 500 milijonov din za potrebe narodneobrambe. 3) Znesek do 500 milijonov din za zgraditev glavnih državnih cest. 4) Znesek do 250 mi-lijono din za zgraditev javnih poslo-
vilo naših izseljencev ter je bil po odobritvi pravil izvoljen odbor, ki se je pozneje, na svoji prvi seji, tako le konstituiral: Predsednik g. Jovan Ostoic-Toškovič, podpredsednik g. Zlatko B^del, tajnik g. Svasoje To-maseo, blagajnik g. Pavle Popovic, odborniki: gg. arh. Viktor Sulčic, Bogosav Ivaškovič in Branislav Mi-losavljevič.
Kakor smo obveščeni, bo najbrž v nedeljo 15. t. m. že prva transmi: sija. Spored in vse druge podrobnosti bomo priobčili v prihodnji številki našega lista. Tedaj bomo tudi obrazložili pravila in povedali, kako morejo vsi naši izseljenci podpreti to koristno in res razveseljivo akcijo.
TREBE NARODNE OBRAMBE, ZA JAVNA DELA
pij. 5) Znesek do 250 milijonov din za melioracijska dela, od katerih se bo 5% porabilo za izvajanje higien-sko-asanacijskih del. Virmiranje zne skov med zgoraj naštetimi skupinami kreditov ni dovoljeno. Podrobni razpored teh kreditov se bo izvršil z odlokom ministrskega sveta. — Čl. 3. Emisija posojila se bo izedla postopoma v teku šestih prihodnjih' let po potrebi izvajanja del in možnosti vpisa obveznic. — Čl. 4. Emisijski kurz obveznic bo vsako leto določal finančni minister, ki bo pri tem upošteval obstoječe pogoje denarnega trga. — Čl. 5. Obveznice tega posojila bodo nosile 6% letnih obresti in bodo opremljene s šestmesečnimi kuponi, plačljivimi za nazaj vsakega 1. junija in 1. decembra v letu.
Izvršuje vsakovrstne kemične analize P° zelo nizkih, cenah, svojim starim «Ujentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem is notranjosti dežele po-?nja analize potom poite. Prepričajte * 0 svojem zdravju, analizirajte si kri in orino!
FACUNDO ČUIROGA 1441
DOCK SU D
Zaloga vina
Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debelo in drobno.
POSTREŽBA TUDI NA DOM
Priporoča se vsem cenjenim rojakom in gospodinjam
STANTIČ STANISLAV
Triunvirato 3984 — Bs. Aires
tj. t. 51—3226
REKLAMNA CENA
Casa JAIME
Tapecirano pohištvo za spre-jemnico, 6 komadov $ 65.—
AVDA. SAN MARTIN 2700 U. T. 59-0504 Buenos Aires
(nasproti pošte)
ZA OBLEKE, POVRŠNIKE
MODAS "JUSTA"
Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta
KUKANJA y PRINČIČ
Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995
BUENOS AIRES
$
S
Edina in najbolj poznana ft fotografija v slovenski $ koloniji
Sporočam slovenski naselbi- § ni, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse $ preuredil ter razstavil moje de- £ lo, kjer se bo lahko vsak pre- * pričal o mojih neprekosljivih $ izdelkih.	S
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"§
S. SASLAVSKV	$
Av. SAN MARTIN 2579	x
Telefon: 59-0522 - Bs. Aires	* •as-; >se< :wx*tr >»,
Pozor Rojaki!
Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico
TINOGASTA 523 1,
Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo
krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrež? bo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča.
Vljudno se priporoča
Ciril Podgornik
» um ms. >5®, mtc m, m. <«• m®mt n
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postale Pa-
ternal.)
. ym. m ■:<«•* m< ms xm <m m
==
PV/TT i '
Katoliška cerkev in fašizem
Vsi posvetni in duhovni predstav-vere, ki so prišli v Rim po kakorš-niki, bodisi kateregakoli naroda ali nihsibodi opravkih, so se poklonili tudi poglavarju katoliške cerkve, ki zapoveduje kakim petsto milijonom katoličanom. Prvo izjemo je napravil Hitler, ki nilna namena obiskati sv. Očeta. Mussolini je menda namignil Hitlerju, da bi bilo koristno obiskati papeža in s tem pokazati vsaj na zunaj dobre odnošaje s katoličani, ki jih je tudi na Nemškem kakih štiriintrideset milionov. Hitler pa se ni dal pregovoriti ter se je papež še pred njim umaknil v svoje letno bivališče.
"Večno mesto Rim je vse v zastavah s križem, ki ni Kristusov", je dejal papež. "Žalostno, zelo žalostno je v naši bližini in tudi daleč od nas!" je končal.
"Osesrvatore Romano", ki je u-radno glasilo svete stolice ni) niti z e-no besedo omenilo Hitlerjev prihod v Rim. Papež in Hitler sta torej e-den drugega ignorirala.
Ob priliki znane " protikomunisti-čne" pogodbe med Italijo, Nemčijo in Japonsko, o kateri smo svoj čas v našem listu obširneje poročali, je tudi papež obljubil sodelovanje katoliške cerkve. S tem je očitno računal, da so krščanstvu fašistične države bolj koristne kot pa protifašistične, dasi je Nemi'ja protikatoliška medtem ko je Japonska budistična. Kot je bilo pričakovati, se je papež zelo zmotil v svojih upih in ni zastonj tožil, da je žalostno na svetu. Kardinal Innitzer, ki je dal ob prihodu Hitlerja na Dunaj zvoniti z vsemi zvonovi in je dejal da naj bodo katoličani zvesti novemu gospodarju, je zvonil k pogrebu katoliške Avstrije.
Katoliška cerkev je sama kriva svoje usode. Če bi bila res fo, kar bi morala biti, to je, zaščitnica prega-nanih, teptanih in ponižanih ter po-bornica pravice in miru, bi ne bilo nobenega protestantizma, bi ne bilo mladih katoliških izobražencev in o-gromne mase ljudstva, ki ne morejo razumeti Kristusovih naukov, kot jih tolmačijo visoki cerkveni poglavarji. Cerkev je bila vedno vazalka moči in oblasti, zagovornica pokorščine, in ponižnosti od strani brezpravnih raj, in ustanova, ki je od pamtiveka hle-
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst.
— Ne pozabi GARAY 3910 —
telefon 61-5384
BUENOS AIRES
pela po oblasti in moči sveta! Iz pridig na gori, ko je njen ustanovnik govoril iz srca v srce preprostemu ljudstvu, so nastali evharistični kongresi, ki jih po pompu in sijaju prekaša malokatera prireditev sveta! Cerkev ponižnih ribičev je postala de kla in služabnica oblastnikov in zagovornica nasilnikov ter njihovih interesov !
Nedavno smo čitali^ da so francoski komunisti ponudili roko katoličanom za sodelovanje. Francoski in prav ta ko tudi severno ameriški kardinal, sta velika zagovornika delavstva in ne bojita se tega javno priznati in v tem smislu tudi delati.
Neki avstrijski jezuit je pripravljal akcije za sodelovanje s socialisti, ter je dejal, da delavstvo zato prehaja v marksizem, ker ne vidi boljšega ifchoda za svoj obstanek.
Svoj čas smo prinesli članek slovenskega katoliškega pisatelja Kocbeka, ki je prikazoval, kdo so krivi j današnjih krvavih dogodkov v Španiji. Slovensko katoliško starešinstvo ga je za njegovo resnično objavo brcnilo iz svojfh vrst, češ, da je neizkušen sanjač, ki se laska komunistom, obenem pa hoče biti dober katoličan, nekak "katoliški komunist".
Nedavno je pisal sarajevski "Ka-tolički tjednik",da je največji škandal dvajsetega stoletja, da je delavstvo zapustilo Boga in cerkev. Dalje pa ugotavlja, da so temu krivi cerkveni ljudje, ki so ostali gluhi in brezbrižni za delavce. Delavstvo pa da ne more vedno samo čakati, kajti glad nima oči...
Ker smatramo vero za zasebno zadevo posameznika, nimamo namena dajati katoliški cerkvi navodil, kako naj ukrene, da bo najbolje, a ker je naš slovenski narod, kar se tiče ve-razdvojenost mišljenja katoličanov, re, katoliški, je prav da pokažemo ki utegne prinesti veljkih posledic na svetovni socialni in politični razvoj.
Zasolil mu je
Nekemu gospodu je na cesti ve-j ter odnesel klobuk. Neki škodoželj-než mu zakliče: "Pribijte si ga na glavo, gospod!"
"Prav rad, če bi imel glavo iz iste snovi kakor vi!" je dobil odgovor.
i
Iz otroških ust.
Mala Jerica je morala paziti na mamino obleko, ki se je sušila v sobi pri peči, Čez nekaj časa je Jerica zaklicala mami v drugo sobo:
"Mama, ali smem zdaj obleko obrniti? Na eni strani ježe čisto lepo rumeno zapečena."
•:♦> <«• •:«• •:♦> •:♦> •;<
Expreso "Corizia' g—
FRANC LOJK
Calle VILLAROEL 1476
U. T. r>4 Darwin 5J72 in 2094
DOMAČE VESTI
SLOVO
Radi delavskih razmer sta nas zapustila dva vrla člana ter odpotovala v Buenos Aires in sicer: Jakob Truden in Franc Intihar.
Oba sta bila zvesta in požrtvovalna člana našega društva, in prav gotovo bosta isto tudi v Prosvetnem društvu v Buenos Airesu.
Zelo nam je težko, da sta nas prav sedaj zapustila, ko sta bila v odboru. Vendar, kaj se hoče. Usoda nas izseljencev je taka, da nimamo nikjer stalnega bivališča. Zato jima čisto nič ne moremo zameriti, če sta nas morala zapustiti in si poiskati drugod sreče, katero jima jo vsi iz srca želimo.
Franc Mezgec, tajnik.
Sušak, najprometnejša jugoslovanska luka
POROKA
Iz Lome Negre je prinesel Mež-naršič Pepe novico, da se je v soboto vršila poroka Mimice Štularje-ve, ki vzame Vukšiniča Jožiča (iz sta, kum in i¿ š taoi aoia aoia ooa a Svržak od Pehurca). Ženin, nevesta, kum i'u kumica, vsi sami Metličani, tako da jebila to prav belokrajnska svadba. Poroka se je vršila v cerkvi v Olavarriji.
cejšnjo zamudo. Za naprej pa bomo pravočasno izdajali, da boste vsi zadovoljni.
LABORATORIJ ALIVIOL
nam sporoča, da bo v kratkem izšel argentinski izdelek zdravilnih krogljic proti bolečinam glave, prehladom, mrzlici in gripam.
ZADNJA ŠTEVILKA SLOVENSKEGA LISTA NI IZŠLA
Ker smo iz raznih tehničnih razlogov, kar boste cenj. čitatelji in či-tateljice tudi sami opazili, premenja-li tiskarno, nismo mogli vsled preselitve izdati zadnje številke, nam boste to gotovo vsi blagohotno oprostili. Tudi ta številka je izšla s pre-
Praktični nasveti
Zamazane rokavice najlepše operes v mlačni milnici, kateri si dodala žlico salmiaka. Nato jih v čisti vodi dobro izperi. Pri izpiranju jih ne ožemaj, temveč samo otisni. Zavij rokavibe v čisto krpo, jih malo raztegni in obesi sušit.
Vrata ne bodo več škripala, če tečaje močno namažemo z mehkim svinčnikom. Grafit zaleže za dalje časa kakor katerokoli olje.
Poglej, če imaš poravnano naročnino!
Trdo in žilavo meso se bo pri kn-
ihanju zmehčalo, če dodaš juhi, ki zavre, žlico ruma. Juha zaradi tega ne bo imela okusa po rumu. Isto velja za pečenje stare perutnine. Med pečenjem polijemo kokoš z rumom i'1 se bo zmehčala.
Mastne madeže iz baržuna odpravimo, če drgnemo madež z vročim zelo drobnim peskom.
Kako ohraniš meso sveže. Meso
ostane sveže, če ga dobro nadrgneš s kisom.
Perilo se obeli, če je perilo že zamazano, ne daj klora v vodo, ker klor tkivo prežre. Bolje je, da daš v zadnjo vodo tri dele špirita in en del terpentina in razobesiš perflo zunaj (na zraku mora biti). Terpentin spre meni kisik iz zraka v ozon, ki vpliva na perilo tako, da se obeli.
Linolej ostane dalje časa lep in se
ne lomi/, ako ga večkrat namažemo z oljem in kisom (vsakega pol). Olje in kis dobro zmešaj! Ko se posuši, zdr-gni linolej še s čistimi volnenimi krpami.
Slika iz Palestine: židovske delavce varuje vojak, pred napadi Arabcev
MED SLOVENCI V CORDOBI
(Nadaljevanje)
Kaj pa naši ljudje?
če le z odprtimi očmi hodiš, moraš nanje naleteti. Saj prav na ulici pred postajo lahko bereš napis \Slo-vensko-hrvaški dom". Kakšen bi pač bil ta dom? Glej jih, no, korenjake, bi( si mislil kdo! Kar svoj dom imajo! Pa veste kak dom je to? Tak, v katerem se mnogi naši najraje shajajo. To je tam, "kjer Bog roko ven moli". Gostilna je ta dom, v kateri si pa lahko privoščiš zelje in polento in fižol in tudi štruklje, če si jih poželiš — prav po domačem okusu.
Kogar prinese pot v Cordobo, kar malo naj pogleda po ulici:' na katero stopi s postaje, pa bo že opazil napis slovenskega doma in našel uslužne rojake iz Pivke, pa nedvomno.tudi kakega gosta, ki se noče kregati z želodcem in grlom.
Jaz sem ta "dom" odkril šele drugi dan, ker ob prihodu mi je sopotnik ponudil svoj avto, da me odpelje v hotel " Victoria", ki ga mi je priporočil.
Ko sem odložil svoje stvari v hotelu. se mtakoj krenil po mestu z načrtom Córdobe v roki in pa tudi z naslovi naših ljudi.
V mestu se kar kmalu orientiraš. Centralna točka je trg pred stolnico, kjer se križajo ulice, na katerih se pričenja štetje številk navzgor in navzdol, na levo in desno. Ker nosi vsaka kvadra sto številk, lahko takoj izračunaš, kam je treba kreniti. Skozi mesto se vije Rio I. Onstran reke mesto ni tako simetrično zgrajeno. Na glavnem trgu stoji stolnica, častitljiva zgradba, ki pa svojo častitljivo starost s svojo začrnelostjo tako glasno oznanja, da je kar preveč kričeče. Ne bilo bi mestu na
kvar, če bi jo malo pomladili. Prav blizu je jezuitska cnrkev, cerkev belih očetov "La Merced" in še in še cerkve, nekatere prav dragoceni u-metniški spomeniki.
Ko sem tako stopal po mestu, je moj pogled obstal na napisu, ki je razglašal izlete v planine. Na Dique San Roque, na Capilla del Monte, na Ascochingo, na Mar Chiquita... Prav zares me je mikalo in sem stopil, da se informiram. Da bom spet mogel v gore, v prave gore! In kako zapeljivo je vabil iz gipsa izdelan model kordobskih gora z mičnimi jezeri, Sdiličnimi naselji, strmimi bregovi, ostrimi pečinami... "Na planine, na planine,
tjakaj žene me srce, gledat z jasne visočine
kras slovenske te zemlje. Lepšega nikjer ni kraja, kot
je kraj na vrh planin, Vselej radost me obdaja, ko se nanj zbudi spomin."
Lepe so takele fantazije, pa ko sem stopil ven iz propagandne pisarne, sem se kar takoj spet znašel v realnem stetu, namreč — pod ka-pom. ..
Pa kaj bi? Dež je ponehal in sem si mislil, grem gledat, če najdem kako slovensko streho. Na ulico Colón. Tritisoč in še nekaj....
Sedel sem na tramvaj, ki so ga mi priporočili. Pa mi ni napravil ravno najbolje. Torej peš dalje. Ulica je bila široka dovolj. Malo gori, malo doli. Sem pa tja so stale luže, a peščena steza je bila prav domača in kratkočasila... če bi ne strašila že noč, ki mi je s temnim plaščem že prikrivala številke redkih hiš. Nazadnje sem obstal pred hišo 3050.
Le kako bom naletel?
r
§
I KI inika Profesorja Dr. Car bali o
Notranje bolezni, zunanje in krvne
MOŠKI IN ŽENSKE
žarki X - Zdravniška elektrika - Analize
y
v
Bolniki so pregledani osebno po Dr. Carballo
Sprejema od 16—20. Ob nedeljah od 10 do 12. Pregled $ 3.-—.
LAVALLE 715	BUENOS AIRES
v
<♦:• <♦> <«• •»:• •:«• •:♦> •:♦> •» •:♦> •:♦> •:♦> •;«• •:♦> •:♦> •:♦> <♦>
"Da ste prišlif Da ste nas našli! Čast Bogu! Ni še pol ure, ko smo dobili vaše pismo, da pridete ob 5. uri, danes. Res nismo vedeli, kaj bi začeli. Dobrodošli! Le naprej!"
Zares, kot da sem stopil v domačo hišo. Kot lastna mati doma, tako ljubeznjivo me je sprejela Franceti-čeva mama in skrbela, kako naj mi postreže. Za večerjo, za posteljo, za vse je že bilo poskrbljeno, žeprav se nikdar še videli nismo.
In ko je prišel mož, spet enako veselje.
Pa pravijo nekateri, da domovina ni nič! Le notri v srce je treba pogledati m take prilike doživeti, tedaj občutiš, da je domovina nekaj čudno velikega in lepega — če je tako zaželjen že sam pozdrav in obisk rojaka, ki le spomin domovine pri-r-ese.
Pokramljali smo in stopila sva s Francetičem, da ée koga obiščeva. Saj v Alto Alberdi je Slovencev mnogo in menda največ. Torej kar k Francetiču Lojzetu.
"Le kako ste nas našli po noči? Ali ste sami prišli?"
"Niič nee skrbite. Menda imam "slovenski nos". Pa stvar ni tako težka. Z načrtom ulic in z naslovi in če ima človek jezik, kmalu zna dalje."
"Mi smo vas šele v četrtek pričakovali. Pravkar smo zvedeli, da pridete že danes. Včeraj je bil tukaj Jonke iz Rio Ceballos in smo se dogovorili, da bi se nas v četrtek kaj zbralo na skupno večerjo."
"Kar dobro in še najbolje je vse tako, kot je. Meni je dovolj, ko vidim to vašo ljubeznjivost, in prav neprijetno bi mi bilo, če bi imeli še posel s sprejemom, ko imate vendar vsi dosti opravka. Jaz sem se kar takoj dobro znašel v mestu in tako bomo pa na zdravje nas in vseh rojakov tukajle trčili, ker nas že polne čaše k temu vabijo."
tfrf ...	4v ' 'i
Zadur na Jadranu
RESTAURANT - CERVECERIA
! "MONFERRATO"
Prenočišče za družine in potnike. Domača hrana ob vseh urah. Izvrstna tuja in domača vina.
Priporočata se vsem slovenskim rojakom
VUGA & SREBRNIČ
LEANDRO N. ALEM 1862
U. T. 41-2771. - Buenos Aires j
(Štiri kvadre od postaje Retiro)
"Letos ste se kar malo razmajali doli v Buenosu. Smo imeli že celo -vrsto obiskov. Je bil tukaj od Slov. Lista g. Kacin, imeli smo obisk samega gospoda ministra."
"Da, in kako je bilo tedaj?"
"Radi bi bili kaj lepega napravili, pa nismo nič vedeli. Slučajno smo prišli na to novico, ker jo ie sporočil Jonketu neki tukajšen politik in posestnik, ki ima veliko stvari in prav lepe vile v gorah in ki je z našim ministrom dr. Cankarjem prijatelj. On je zvedel in obvestil Jonke-ja. Mi smo pa hiteli na postajo. Čez 40 nas je bilo. Tam smo pa zvedeli, da je minister že tukaj, da je v hotelu Bristol. Potem smo jo kar tja mahnili in nas je nadvse ljubeznjivo sprejel."
In potem so glede mene sklenili:
"Vas bomo pa kar tukaj pridržali."
"Saj res. Brezposeln sem. Za kake tedne bi mi bilo to prav nadvse ljubo. Samo težava je s tem, da kljub brezposelnosti imam dela čez
glavo. In moram kar kmalu nazaj."
"Prav zares, brez šale, bi takega, kot ste vi, zelo potrebovali. Saj smo sami preprosti ljudje. Znamo pač
B»3d3[' Cl3>[ Bd iq Oi[B5[ B '0[ap aCOAS skupneg\ ustvarili, kar ne vemo? -BiUrrct Q['u5[ns auao bsba iq uajti^B^ ra nebili prav veseli, vas bi pa le vsi za dobro sprejeli in še v cerkev, bi nas pripravili. Nikogar nimamo, ki bi d^l življenja našim društvom."
Bila,,je že. pozna noč, ko smo se poslovili in si obljubili, da se spet najdem/? v sredo zvečer.
(Dalje sledi.)
Janez Hladnik.
f.9
V DAR DOBITE 1
»r,
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi obnedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Kuiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
4
M«--:«-
ROJAKI
NE POMIŠLJAJTE DOLGO
Vporabite priliko
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Površnik, obleka
SAMO ZA $ 75.—
Hlače fantazija $ 8.—
STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 20 5 9
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires <♦> •<♦>: •:♦> <♦> m •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> <♦> <♦> •:♦> •:♦> <♦>

i
I i i
ysGaam
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
(Nadaljevanje 87) Mali sivi Turek se je s temi bedami poslovil od carice. Carica pa ,e Je obrnila k svojemu spremstvu in javila, da želi oditi iz gledališča.
~~ Moj dragi knez Potemkin, — reee carica, — v moji kočiji me bo-Kte spremili v zimski dvbrec. — Tam j111 boste še pred začetkom plesa na-ancneje opisali svojo zmago pri Moskvi. —,
. potemk in se prikloni. Prav dobro J® vedel, da ga pričakuje strašen na-j*top. Carica ga je brez dvoma hote-a Poklicati na odgovor, zakaj je 0stal tako dolgo pri lepi ženi Meh-h,e«la Alipaše.
Potemkin se ni zmotil. Komaj je ,v . Vv kočijo, v katero so bili vpre-" ' štirje konji, ko je carica zavpi-
la razburjeno:
, Vrnil si se k meni, Bog te je varoval, tvoje srce pa ni ostalo aksno, kakršno je bilo poprej! Ne. ?? taji! — Ti me ne ljubiš več! — '•Hi.biš drugo! Ha, mar misliš, da ne I kaj delaš z menoj? r>i dva Turka sta se pojavila ^'av sedaj, ko si se vrnil ti! Ne ver-, g "'e'n, da je ta starei s svojo ženo e štiri mesece v Petrogradu! — Po-'eTnkin, kdo je ta žena? — Toda ne, ooeem slišati! — Povej mi, se ti-li t -1 žena lepša od mene, ki te lju-bolj kot vse na svetu? — Kata Pa
le,,e i,."™'1-1 se -le ini< ^ »lazine v kočiji.
se«. ^arica! krivico mi delaš! Pri
ViJ:	('a 8Cm to gospo danes pr
, videl; verjemite mi Veličanstvo,
govoril z njo v loži o nnjna-
adnejSih stvareh. --
^ Iie 8niem verjeti? — reatar ina in ga nežno prjme z« ro-
lariiia je hitro govorila, sedaj 8pdaj se je ihte vrgla na svi-
ko. — Še nikdar me nisi prevaral. Jaz pa — jaz sem ti že storila krivico! — Mar ne, neumna sem, da se tako mučim radi ljubosumnosti? Da sem le minuto mogla dvomiti o tvc ji ljubezni! — Vedno me boš ljubil!
—	Vedno boš moj! — Nikdar ne boš pripadal nobeni drugi ženi!
—	Ah, Aleksander, ljubljeni moj' •— Naposled — naposled sva vendar sama! Daj mi tvoje ustnice! — Oh, kako sem hrepenela po tvojih poljubih! —
Katarina je govorila z drhtečim glasom,- potem pa se je vrgla v naročje Potemkin u in mu jela poljubljati oči, usta, lica.
Bila je lepa! Katarina je bila ena izmed najlepših žen Rusije! Kako je bilo vendar mogoče, da je ostal Potemkin kljub nežnemu ljubkovanju hladen in miren?
Potemkin se je moral siliti, di ji j odgovori nekaj besed. Dobro, da je bilo v kočiji temno, da Katarina ni mogla videti v kakem nasprotju so si njegove besede in izraz na obrazu
—	Nocoj —, mu zašepeče carica,
—	nocoj me pričakuj v moji sobi! Oh, Aleksander, — kako strašno sem trpela, ko te ni bilo tukaj! — Sedaj pa te zopet imam, srečna sem in ponosna na zmagovalca, na rešitelj» domovine! —
Ko se je kočija ustavila, se je Po-{ temkinu odvalil kamen od srca. Lakaji so prihiteli in odprli vrata.
Potemkin je izstopil prvi in poma gal Katarini iz kočije.
Potem pa je odhitel v svoje sobe Ko pa so se. zaprla vrata za n.jirn, jo vrgel kučmo in sabljo v kot, legel v posteljo in si zakril obraz z obema rokama.
—	Kaj mi je? — zastoka caričin ljubimec, -»r Kaj se je zgodilo z menoj? tj Nisem več Aleksander Po temkirt, ki je živel samo zato, da bi
služil in ugajal carici.
—	Danes sem se moral siliti, da .lisem s studom odbil njenih uežno-ítí. — Njenih strastnih pogledov ji nisem mogel vračati. — Če bi ne bila razburjena, bi bila gotovo to tu»'.i sama opazila!
—	Neprenehoma moram misliti na ono čudno ženo. — Njenega obraza ne morem pozabiti.
—	čudno! — Ko sem sedel pri njej, so znova vzklile sanje moje mladosti. Bilo mi je, kakor da gledam Elizabeto, ljubezen mojih srečnih dni!
Prav dobro Vem, da to ni Elizabeta, — ta žena ne more biti Elizabeta. — Zdrav razum mi pravi, da to ni ona, — Elizabeta nima rdečih las. Njen obraz je bil veliko bolj srčkan, njene oči so drugače gledale, njen glas je zvenel mehkejše, kakor glas te lepe, ponosne žene.
—	To je pač moja tragedija: V vsaki ženi vidim samo njo, Elizabeto, — v vsaki vidim njo, ki sem .jo zapustil.
—	Oh, Elizabeta, draga moja deklica, maščevana si! Čutim, da ne bo mnikdar več nobene mogel ljubiti razen Tebe!
Potemkin zarije svoj obraz v blazine. Ko pa je zopet dvignil glavo je-začutil neizmerno utrujenost, — ni se mogel upirati — zaspal je.
75. POGLAVJE Junak večera
Ko se je Potemkin zbudil in pogledal na uro, se je zelo prestrašil. Manjkalo'je dvajset m-nut do polnoči.
Ples je gotovo že zdavnaj pričel.
Če ga carica ne bo našla v dvorani, se bodo zopet vzbudile v njeni glavi najrazličnejše misli in dvomi.
Potemkin pozvoni in zapove svojemu komorniku, naj ga hitro obleče. Komorni k je hitel kolikor je mogel, toda Potemkin je bil strašno nestrpen.
Naposled pa je bil vendar oblečen. Pogledal se je v zrcalo pred katerim so gorele velike sveče.
Na čast knezu Turbeekymu je o-blekel uniformo ruskih konjenikov — Potemkin si opaše sabljo, ki mu jo je Katarina poklonila, obleče rokavice, vzame svojo kučmo in odhiti iz sobe,
Sluge in lakaji, paži in dvorni u-radniki so se klanjali Potemkinu in ga pozdravljali, kakor da bi bil vladar Rusije.
Potemkin je hitel, hoteč čimprej prispeti v slavnostno dvorano. Čez par trenutkov je javil paž njegovo ime v dvorani za sprejemanje, kjer je carica pravkar zbrala veliko družbo okrog sebe.
Katarina ga začudeno pogleda. Carica ga je s toplimi, iz srca prihajajočimi besedami pozdravila, da je bilo vsem jasno, da si je Potemkin znova osvojil earičino srce.
Ko je Potemkin vstopil, je dala carica znamenje, da bo ples pričel. K Potemkinu je pristopil visok državni uradnik in mu naznanil, da želi carica z njim plesati veliko uvodno cetvorko.
Kakšna nepopisna čast!
Katarina ni še nikoli javno plesala. Po navadi je sedela na naslanjaču in opazovala pare, ki so plesali mimo nje.
Danes pa, danes je carica storila izjemo.
Ta čast je doletela Potemkina, — Potemkin bo prvi, — on bo edini, ki se bo lahko pohvalil, da je plesal s carico.
Skozi vrste dvorjanikov je kakor lahen dih, preletel šepet, da bo da-
nes carica plesala. In res, Katarina i je že vstala s svojega stola.
Svilena obleka, pretkana s sre-1 broni, je ovijala njeno prekrasno ! telo.
Carica stopi k Potemkinu in po-| loži svojo roko V njegovo.
Godba jé zaigrala, pari so se postavili v vrsto, njim na čelu pa sta j bila Katarina in Potemkin.
V	tem trenutku je bilo težko izre-I či sodbo, kdo izmed njiju je bil lep-i ši — lvatai'ina v svoji ponosni, žen-! ski lepoti ali pa Potemkin, ki je bil ! v svoji modri konjeniški uniformi iz-i redno lep.
Kako samozavestno je nastopal caričin miljenec, ki je bil še pred krat-] kim časom navaden poročnik! Kako , ponosno je držal svojo glavo, kako j ravnodušno je gledal dvorjanika, vi-! soke častnike, diplomate! Da, ta | mladenič se je zavedal, da stoji vi-¡ joko nad vsemi temi ljudmi in da mu je treba reči samo besedo in carica se odloči v njegov prid.
Potemkin in carica sta se postavila na čelo plesne povorke. V dvorani se je pomikala sijajna povorka., v kateri so se bleščale prekrasne obleke, uniforme, bela ženska ramena in lepe roke, nebroj briljantov in drugih kamnov — mešanica bogastva in moči — ples je pričel. . Ko je ples končal, zapove carica Potemkinu, da jo popelje v takozva-no "školjko", v veliko dvorano, kjer se bo zbrala okrog carice vsa družba.
V	dvorani je Katarina sedla na vzvišeni stol. Dvorni urednik pa ji je po vrsti pripeljal vse one člane družbe, s katerimi je hotela govoriti in jih videti.
Potemkin je stal medtem za njenim stolom. Katarina si je vedno prir zadevala, da bi ga pritegnila v vsak pogovor. Ko pa je po nekaj minut
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Jugoslovensko poslaništvo išče in poziva sledeče izseljence, da se pri njem zglase:
Blasič Krsto, roj. 1901 v Preku. Dospel je v Argentino z našim trg. parnikom 1924 leta. Zadnjikrat se je zglasil 1929 leta, toda ni navedel naslova.
Abramovič Aleksandar, roj. 1888 leta v Tetovu. Dospel v to zeniljo 1910 leta. Poslednjič se je javil 1918 leta.
Prgič Mijo in Prgic Ivan. Prvi je popoklicu mesar, drugi pa se peča s prevažanjem s tovornim avtom. Drugi podatki niso znani.
Grdašič Josip iz Brajak Brda št. 6. in
Erdeljac Ignac od šstotam štev. 41. V Argentino sta dospela 1927 leta. Drugih podatkov nimata.
Mišic Prano, roj. 1900 v Prečnom. Prispel v Argentino 1936 leta, toda se ni še do sedaj javil svojcem.
Peršic Stjepan iz Kolinovca. Odpotoval v Argentino 1925 leta. Zadnjikrat se je oglasil iz Mendoze 1933 leta.
Macan Ivan iz Zagreba. Odpotoval je v Uruguay 1925 leta ter se je 1932 leta javil iz Montevidea, poste restante 472.
Jordanovic Antun iz Belčista, O-hrid. Dospel v Argentino 1923 leta.
Živel je nekaj časa v Rosariu. Čez 3 ali 4 leta se je pa preselil v Uruguay ter je bil njegov zadnji znan naslov: Calle Martin Berinduagué 363, Montevideo.
Slanovič Božidar iz Maribora, roj. 1894 leta. Zadnji njegov znan naslov je bil: Poste restante Correo Central - Bs. Ares.
Kirinčic Ivan iz Dobrinja. Zadnji njegov znan naslov je iz 1934 leta: Villa Maria F.C.C.A., Calle Paraguay 599.
Hirši Flora, roj. Gross iz Jokovci. Leta 1932 sejete Uruguaya preselila v Argentino. Menda je uslužbena nekje v Bs. Airesu.
žabkar Antun iz Brežica, roj. 1901 leta. Njegov zadnji znan naslov: Bco. Germánico de la America del Sud.
Markovic Gjuro iz Grahovljana. Leta 1929 je odšel v Brazil. Ni se zglasil od 1936 leta. Zadnji znan naslov: Estaneiao do Sao Vahakuy, Mu nicipio Sant Gabriel — Estado Rio Grande do Sul.
Heker Johann iz Glogovca. Odšel je s celo družino v Brazil 1925 leta, a naslov ni znan.
Jerič Miha iz Željne, občina Kočevje. Odpotoval je 1908 leta v Brazil in se je do 1923 leta zglaševal z naslova: Ruggero Ferich, Mafra, E-stado D. S. Catarina — Brasil.
Bohn Josip, Filipovič Šime, Berg-man Tomaž, Kordió Ante, šeput An-
r
I i
i
«
$
v 3
6C <♦> <«• <♦> •:♦> <♦> <«• <♦> •:♦> •:♦> <♦> •:♦> <♦> <♦> •:♦> <♦>
KROJACNICA MOZETIČ
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojanici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji oeni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
m <♦> •:♦> <♦> >:♦> <♦:• •:♦> •:♦> •:«• •»> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> <«• •:♦:
te, Keglovič Izidor, Gonz Franjo, Čr-nikovic ime, šuljic Radoslav, škegro Ivan, Fiamengo Mate, Jerkovic Jakob in Glavan Vincenc.
Jug Julij, ki živi v Brazilu se poziva, da javi svoj natančnejši naslov.
Rojaki so naprošeni, da sporoče po-
slaništvu. če je slučajnokomu znano kaj pobližje o smrtiOsim Josipa, rojenega v Hrastju pri Mariboru 1894 leta. Imenovani je pred nekoliko leti umrl v Brazilu.
•;«•:>:♦> <♦> •:♦> <*> •:♦>.;•:♦> <♦:••:; I ZA PERAMUS
V
— v
V
V
X
v
i
'i
s?
i v
i
X $
s? i
Krojačnici
LEOPOLD UŠAJ
4t
* I
IN POVRŠNIKE«
dobite najboljšo postrežbo §
|
I i I i
I *
x $
X
Ú
X
s* *
i $
X $
X
i
X
I
I
I $
CJ5 $
{¡i
š
5y
RAZNE VESTI
Pacifistični pisatelj Kari von Os-sietzki je umrl preteklo sredo v Berlinu. Bil je velik borec za mir in je kot tak moral trpeti preganjanja s strani onih. ki Nemčijo pripravljajo na novo vojno. Že pod prejšnjimi gospodarji Nemčije, ki so začeli1' obnavljati vojno silo rajha, je moral par-krat v ječo, ker je v knjigah in člankih nastopil proti oboroževanju in razlagal, da more samo mir narediti narode srečne. Pod nacijevci pa je pretrpel najhujše: za več let so ga zaprli v koncentracijsko taboriščee kjer je moral opravljati najtežja dela in kjer so tako postopali z njim, da si je nakopal težko bolezen, ki. ga je cedaj pobrala, starega 48 let. Vkljub preganjanjem in najbrž v veliki meri prav zaradi njih, je sloves pacifističnega pisateuja prodrl v svet in pred dvemi leti je dobil Nobelovo nagrado za mir. Na pritisk svetovnega javnega mnenja so ga nacijevci sicer izpustili iz koncentra
Za kratek čas
Vzrok
"Ali si slišal, da je Jože v bolnišnici ?"
"Kaj praviš! Saj sem ga včeraj vMel v baru z gospo Muhovo."
"Da, pa ga je videl tudi gospod Muha!"
Natakarska
Jože meša juho.
Jože zdajci spusti žlico in ©gorče-no vzklikne:
"V juhi sta kar dve muhi!"
"Nič se ne razburjajte", ga potolaži natakar, "najbrže bo zaljubljen parček, ki je hotel iti skupaj v smrt."
Zakonski odgovor
"France, kako bi le mogel živeti brez mene?"
"Na vsak na čin ceneje."
tudi tako ni mnogo bolje godilo. S spretnim manevrom so preprečili, da bi prišel do nagrade, ki mu je bila podeljena, ter so mu s tem tudi vzeli možnost, da bi si z zdravljenjem podaljšal življenje vsaj za nekaj let.
Francija je sklenila stabilizirati svojo valuto; tako je po radiu oznanil ministrski predsednik Daladier. Vrednost franka bodo znižali, da bo
bolj odgovarjala finančnemu stanju cijskega taborišča, vendar pa se muin gospodarskim potrebam.
!m
'4
V
X:
i H
Ü
X
é «5
V É I
: •:♦> ■»>. •:♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> <♦> .<♦>,«
|G ARMEN DIA 4947g
^Paternal — Buenos Aires fe
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
&
$;•:♦>■ •:♦>. •»> •:♦> •:♦>. -<♦>..<«< <♦> 1	»> ym. <♦>: <♦> ,-:♦>.m* •:♦>. ym <♦> •:♦>: <♦> <♦> ym: <♦> ,SB'
I
W
I
X
i
v
é
v
i
é
¡y
$
x
V
m
ostala zopet sama z njim, mu je šepetala najslajše besede. Sedaj se carica ni več trudila, da bi skrila svojo ljubezen pred cfvorno družbo.
Ne, Katarina je hotela, da bi vsakdo vedel, da ljubi Potemkina in da je ljubljena.
Končno se približa carici neki mladi častnik, ki ga je tudi pripeljal neki dvorni uradnik.
—	Veličanstvo, — reče uradnik, zapovedali ste mi, naj vam pripeljem gospoda majora Subova. — Tukaj je! Približuje se Vašemu Veličanstvu.
Katarinina lica zalije temna rdečica.
Če bi bil Potemkin to Spremembo na caričinem obrazu opazil, bi se bil brez dvoma zamislil Caričin rniljo-nec pa je stal za njenim stolom in s hrepenečimi pogledi motril gibanje v plesni dvorani.
Koga je Potemkin s pogledi iskal med množico plesalcev?
Nikogar drugega, kakor 0110 lepo, rdečelaso ženo, ki je ni mogel pozabiti. — Oh zakaj se njena lepa postava ni hotela prikazati med množico? Zakaj mu ni bilo dano, da Li med vsemi navzočimi lepoticami odkril pravo carico večera, lepo KlvV
_ Ah, to je naš preživeli iz Oren-
burga! — je zaslišal Potemkin pred seboj caričin glas. Ko pa se je zdramil iz sna, je zagledal pred seboj častnika, ki je bil zares lep mladenič.
Bil pa je še preveč nežen in p¡e-mlad. Njegova postava še ni imela na sebi ničesar moškega, obraz pa je imel zelo lep.
—	Ah, dragi moj Potemkin! — se obrne Katarina sedaj k svojemu mi-Ijencu. — Ne vem, poznate-li Platona Subova? Toda spomnili se boste nanj, če si prikličete v spomin svoj odhod iz Petrograda. — Se-li spom>-njate Še na ono uro, ko ste se postavili na čelo vojske in odšli nad sovražnika?
—	Platon Subov nam je prinesti tedaj vesti iz Orenburga. Subov je
j bil edini vojak, ki se je rešil in učel strašnemu prelivanju krvi! —
—	Veseli me —, odgovori Potem kin, — da morem spoznati pogumnega častnika in drago mi je, da vas po oni težki in mučni orenburški noči obseva solnce caričine milosti1
—	Jaz pa sem srečen —, odgovori Subov in se gracijozno pokloni, — da imam čast spoznati narodovega ljubljenca, v katerega je moja carica stavila svoje poslednje upanje in zelo ponosen bom, kadar bom mogel knezu Potemkinu stisniti roko!
Potemkin je s prisiljeno prijazno stjo ponudil mlademu častniku svo jo roko, katero je mladenič krepko stisnil.
—	Izvrstno! — zakliče Katarina, ko je gledala oba lepa mladeniča. — Gospoda moja, vidva si morata biti prijatelja. Da pa se bo to čimprej izpolnilo, boni takoj podpisala dekret, s katerim imenujem Platona Subova za adjutanta knezu Potemkinu.
—	Gospoda, upam, da sta zadovoljna! —
—	Zadovoljen sem, Veličanstvo! — zakliče Potemkin.
•— Jaz pa, Veličanstvo —, reče Subov, — se vam zahvaljujem za nov dokaz vaše milosti! — Viso kost, od jutri zjutraj sem vam na razpolago! — se obrne Subov k Potemkinu.
Katarina ponudi mlademu Subovu roko, ki jo je ta s spoštovanjem poljubil, potem pa odšel.
V tem javi trobenta, da pričenja pogostitev. Gosti pa so odšli v veliko obednico, kjer jih je pričakovala pogrnjena miza v obliki pod kve.
Miza je bila razkošno pogrnjena V luči je bleščalo mnogo srebra, najlepših kristalov, francoskega porcelana in prekrasni šopki cvetja.
Tisoči in tisoči sveč so razlival: svojo svetlobo po velikanski dvorani.
Carica ni nikdar sedela za isto mi bo s svojimi gosti.
Sredi podkve je bila postavljena
majhna mizica, za katero je sedela Katarina.
Danes je bila majhna mizica pogrnjena za dve osebi.
Potemkin je spremil Katarino do vrat obednice, tu pa se je hotel posloviti. Toda Katarina mu reče z odločnim glasom:
—	Ostani prijatelj! — Za nocoj sem te izbrala za svojega kavalirja. Stol pri moji majhni mizici je namenjen za vas!
—	Veličanstvo! — vzklikne Potemkin, — kakšna milost! — Sprav
I jate me v zadrego! —
Katarina ga pogleda in ta pogled je nadomestil besede, ki bi se morale glasiti približno takole:
—	V zadrego te spravljam? — Mar ni moj namen, odlikovati te pred vsemi? — Ah, kako rada bi se privila k tebi, kako srečna bi bila, če bi mogla nasloniti svojo glavo na tvoja prsa! Toda jaz sem tvoja carica in preveč pogledov je uprtih v naju! —
Preko ogromne mize je bilo naloženo cvetje da só rože tvorile napis "Katarina", nad imenom pa je bila carska krona; vijolice pa so tvorile ime "Potemkin".
Vedno, kadar je carica dvignila svojo čašo z vinom je pogledala Potemkina, kakor da bi mu hotela reči:
—	To pijem na tvoje zdravje!
Potemkinove misli pa so bile daleč. Pogled mu je vedno uhajal po vrstah gostov.
Toda nje ni našel, ki jo je iskal.
Mar sploh ni prišla k svečanosti? Kaj se je zgodilo, da je spremenila svojo namero?
Toda videl je Orlova. ki je sedel na čelu mize in ga neprestano motril s svojimi predrznimi in izzivalnimi očmi. Potemkin se je komaj premagal, da ni planil k črnemu grofu in zahteval zadoščenja, ker ga je Orlov npprestano tako porogljivo motril.
Prvi del gostije ' je bil končan. Mnogoštevilni krožniki so izginili,
služabniki so prinašali sladoled.
Na dvoru carice Katarine je bil običaj, da so s sladoledom označili pomen slavnostnega dne. Carica je radi tega poklicala slaščičarja iz Pariza, ki je vedno znova presenečal s svojimi deli.
Takrat je bilo narejeno iz sladoleda bojno polje. Junak Potemkin je stal sredi tega polja in držal v eni roki meč, v drugi pa zastavo.
Med gosti se je razvilo živahno šepetanje in oči vseh so bile uprte v Potemkina, ki je bil zares junak večera.
Katarina ni veliko jedla, — v tem pogledu je bila sploh ^elo zmerna. Ni se hotela zdebeliti zato pa je strogo izpolnjevala zdravniške predpise.
Sedaj pa je zapovedala, da so najprej ponudili sladoled njej. Katarina je smehljaje se odrezala Potem-kinov meč in si ga položila na svoj krožnik.
—	Tako, dragi moj —, zašepeče caritfa Potemkinu, — sedaj sem ti vzela meč iz rok. Oslej se ne boš več izpostavljal nevarnosti, temveč boš živel samo za najino ljubezen.
S sladoledom so služabniki servi-rali neko izredno pecivo.
Katarina vzame peciva in po svoji navadi prelomi. Toda naenkrat presenečeno vzklikne. Iz prelomljenega kosa se je svetil neki papir.
—	Potemkin! — zašepeče carica svojemu miljencu. — Potemkin, glej kaj sem našla! — V mojem komadu peciva se nahaja papir! —
—	V imenu Božjem, Veličanstvo! — vzklikne Potemkin. — Prosim vas, — rotim vas, ne jejte tega peciva ! Bog ve, če ne vsebuje kakšnega strupa! —
Katarina pa se samo nasmehne in odvrne:
—	Dragi, to ¿Ti nič hudega! Prepričana sem¡ da se je nekdo hotel 11a ta način malo pošaliti z menoj. Morda mi hoče kdo izročiti kako prošnjo. — Naj vidim! —
In carica potegne iz peciva papir in ga razgrne.
Potemkin se je primaknil bliže, da bi tudi on videl vsebino.
V pismu je bilo samo nekoliko stavkov, ki so se glasili takole:
Veličanstvo!
—	Oronburg je jpadel radi straho-petnosti in nesposobnosti kneza Da" škova. Vaše Veličanstvo se je medtem gotovo prepričalo, da ta stra-hopetnež ni nikdar zaslužil Vaše mi losti.
Toda nočem govoriti o njem. Njega je že sodil pravični sodnik.
Živi pa nesrečno bitje, čigar usoda je bila tesno zvezana s knezom Daškovim. Ta oseba je bila z Vašo vsemogočno besedo priklenjena k strahopetnemu knezu, edino Vase Veličanstvo ji zamore zopet povrniti svobodo.
(Jre za nesrečno kneginjo Olgo, ki je po vaši zapovedi postala kmetic» svojega moža.
Veličanstvo! Nesrečnica se nahaja v Vaši bližini. Ona samo čaka n» znamenje, iro bo pokleknila pred Vami in iz Vaših rok prejela milost i" odpuščanje.
Če je vaše Veličanstvo res kedaj ljubilo to mlado ženo. — ljudje pravijo, da Vam je bila Olga zelo draga, — tedaj se je usmilite! Usin"1* te se nesreČnice, ki je strašno trpela • Prijatelj ncsrečnice.
Ko je carica prečitala pismo, se Je eatopila v svoje misli in dolgo molčala.
Potemkin, ki je opazoval caričin obraz, je videl, da so carico besede, ki so bile v pismu, v živo zadele.
—	Kaj misliš, dragi moj? — obrne carica naposíed k svojemu m' Ijencu. — Ali ne govori to pismo resnice?
Takrat sem sc prehitro odločila obsodila kneginjo Olgo. Bojim se, jo je stari Daškov mučil! —
(Nadaljevanje)