E-33 C O HI gB-O Le samo 60 komadov imamo Se Koleiaija za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, da je dober, ker j?od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj ise brzo oglasi. NARODA; List slovenskih delavcev v Ameriki. 25. -m area 1899. Lo-bo v XX- Blagoslov imperializma. ____m Nek nemški mož, kteremu delajo nemška kolonije „ veliko veselje", j« napis ti celo vrsto točk o tej zadevi iu sicer omenja francosko in angleško koionijalno gospodarstvo, in baš te točke so zelo zanimive za Zjed. države, da sprevidimo, kak blagoslov bodo te kolonije za nas. Sedanje francoske naselbine ob-sezajo okroglo računano tri milijone štirjaških kilometrov, z nekaj nad 32 milijonov prebivalcev. V proračunu francoskega kolouijalne-ga ministerstva za leto 189^ so vedli milijonov stroškov, ali izkušnja je vedno pokazula, da v teku leta vedno več potrebujejo nego je dovoljeno, in lahko rečemo, da bodo potrebovali okroglih 100 milijonov frankov. Od teh stroškov uporabijo 10 milijonov za civilno upravo, vpošteva-uo za prometna Brodstva 111 druge kulturne naprave, ktere Be bodo kasneje morebiti obrestovale; ves ostali veliki ostanek *4 milijonov bodo pa pogoltnile vojaške zahteve. To pa izvira iz tega, ker ima Francoska v svojih kolonijah primeroma malo domačih vojakov in jih tudi več imeti ne more. Sedanja vojaška posadka raznih francoskih kolonij šteje 45 000 mož na leto z 1320 častniki, od teh je 1301 rojenih Evropejcev in le 22 domačiuov iate kolonije. Dokler ne bode Francoska svoje ko-lonijedržati zamogla z domačimi vojaki in domačimi častniki, bodo sto-ški v kolonijalue namene od leta do leta višji, ker le malo ima kolonij, ktere bi same imele svoje vojake, to je domačine. Največje stroške prouzroča francoski Sudan, ker le še 1500 evropejskih vojakov vzdržujejo in kjer kljubu živahnem in sem in tja zelo krvavim bitkam z roparjem sužnjev in trgovcem Sa-moryem, so lani porabili v vojaške namene 6 milijonov frankov. Največja napaka pa je pri francoskih kolonijah, muogostransko vladanje. Francoska se nikakor ne upa svojim kolonijam podeliti avtonomno, ali bolje lastno upravo. Celo stopnje poslednjih pisačev v novej Kaledoniji in na francoBkem indiškem Kitaju, odhajajo iz Pariza; koloni jalni urad Velike Britanije nema kljubu 43 angleških kolonij z 3S milijoni štirjaških kilometrov obsežnosti in 400 milijoni prebivalcev, v svojih raznih okrajih toliko državnih uradnikov, kakor Fraucoska na svojih kolonijah, — pri tem pa ni vpoštevan Algir, kteri ima svoj proračun in lastno upra- Razmotrivanje pod črto. Tiso Kree I.auce. Vsi ti slovenski visokoizšolani mladi gospodje so sicer v častuih in potrebnih mestih, pa njih delovanje in umovanje ne pride narodu na korist. Vs: ti stanovi so neproduktivni. Svet bi lahko brez njih obstal in živel — kakor je prej, ko teh stanov ni bilo. Knietič, ki pridela mernik ovsa je za obstanek sveta bolj potreben, kakor vsi ti gospodje. Moderna civilizacija tirja vse te stanove, oni so v državljanskem življenju potrebni, pa vspeh ni vreden, kar to denarja stane. Z najboljšimi razumi so nadarjeni ti členi naroda, pa njih možgane v prid naroda porabljati, to jim ni dano. V državnem aparatu so oni manjši člani. Denar, kterega ubogi kmetovalec, rokodelec, delavec s krvavimi žuli zasluži, je olje, b kteri m se maže državni stroj. Ti nižji delavni stanovi se trudijo, mučijo pod neugodnimi odnošaji, pa nobeden jim ne pokaže boljših vo — z 3 milijoni štiijaških kilometrov, obsežnosti 38 milijoni prebivalcev. Temu gosjtodarstvu pravimo „Ked Tape" in to je gorje francoskih kolonij. ,,Red Tape" gospodarstvo, bode pa kakor se kaže tudi gorje ameriških kolonij. Saj ima pri nas vendar vsak administracij ski poli-tikar lepo število svojih sinov, ali bližnje „žlahte", ali kake druge „haugers-ouu, za ktere mora skrbeti, ter išče za nj« kak prostorček v državnej službi. Naši administra cijski matadorji: McKinley, llanna, Alger itd. itd. itd. nam pač dajejo lep zgled. Na frencoskej koloniji, Nova Kaledonija, je 40.000 prebivalcev, od teh je 25.000 domačinov (Kanakov) in 12.500 tja poslanih kaznence\, k tem je še prišteti 3500 slobodnih kolouistov, iu na vse te pride 3500 državnih uradnikov; ob obali za slonovo kost se nahaja 52 slobodnih naselnikov in 111 uradni kov; na Kongu 90 naselnikov in 254 uradnikov; v Cochinchini je 272 francoskih naselnikov in 2060 uradnikov, toraj 8 vladalcev za jed-nega vladanega. Po tem lahko Bklepamo kakšne bodo naše razmere na „kolonijah'1 na Portorici, Havaiu in Filipinah. Ne milijone, temveč milijarde se bode zahtevalo od ameriškega ljudstva za to civilizacijsko in imperi-jalistično sleparstvo. Veliko vojnih kolkov bodo še tiskali in prilepili, še nove davke bodo morali izumiti, da bodo žepi napolneni tem plenil-nim politikarjem. Iz marljivega naroda bodo izsilili novce, pograbili jih pa lenuhi na kolonijah in pa v domačej zemlji; saj besede „komišen in protekšen" so zelo obsežne. Samo dva naroda. Z Dunaja prihaja vest, da bode avstrijska vlada ob prvi priliki ljudskim zastopnikom obeh držav nih polovic dokazala, kako popolno brez uzroka je vedno predbacivanje časnikarstva, da vlada zanemarja hazletonsko zadevo. Dalje, da ima kabinet v Washingtonu povsem pravilno in moralično prav, ako v svo jem odgovoru na avatro-ogrsko pritožbo, vso zadevo smatra nerešeno, ker bo sodnije dognale, da so bili postreljeni štrajkarji — večinoma avstro-ogrski podaniki — vataši, kteri so samo dobili, kar so iskali. Da bi razburjenost časnikarstva vsaj nekoliko pomirili, še dostavljajo, da bi šerif morda še nekaj dalj časa lahko čakal, predno je dal povelje streljati. novodobnih potov do vspeh a, nobeden jih ne pelje do bogatejših virov narodnega blagostanja. Na produktivnem polji v tehničnem delovanji, ktero današnji čas vodi in vlada, se v stari domovini nič ne premika. Slabo denarno podprta kmetijska šola — to je menda vse, kar naj bi Slovence k višji stopinji blagostanja vodilo. Dobro vodjena, dobro z vsemi sredstvi preskrbljena industrijalna šola je nujno potrebna. Obrti, ktere se pečajo s pridelovanjem vlitega, kovanega železa in jekla, električne stroke — to bi morali biti najvažnejši predmeti na tej šoli. Sedanji vek je jekleni. Priložnost bi se mogla rokodelskim učencem dati, udeležiti se večernega nauka na teh šolah- Tako je v amkrikauskih državah. Kdo pa bo na Kranjskem potem otroke pestoval in krompir lupil? Bog vč, kaka komisija bo to določila! . . . Zdaj hočem omeniti jedno stvar, ktera se mora popolno pred rogači ti v starem kraja. Je pa tudi v isti ni zelo naivno pričakovanje, ravno od avBtro - ogrske vlade zahtevati, da kako izvrševanje, ktero je v svojih lastnih deželah v minolih par letih že večkrat in z najmanj toliko brutalnostjo, kakor se je godilo v Hazletonu proti štrajkujočimi, proti samo liberalnimi delavci vprizorila, naenkrat hoče spremeniti glavno in državno akcijo nasproti ptuji vladi, ktere podložni organi niso nič druzega storili, nego, kar se je v Avstriji principijelno že od nekdaj godilo in se še vedno godi. Brez ozira na for-melno pravno vprašanje, kaj bi vendar avstro-ogrsko časnikarstvo odgovorilo, ako bi si amerikanska vlada iz zgodovine minolih desetih let sestavila zapisnik od avstro-ogr-ske vlade, ali njihovih podložnih uradov nad delavci dovršenih umorov, in potem stavila vprašanje, zakaj bi to, kar se to- in onkraj Lita ve tolikrat prigodi in kot pravo pripo-zna, zato bi!o naenkrat neprav, ker se zgodi tok raj atlantiškega oceana? V istini, na to bi ne mogla vlada kaj odgovoriti. Tudi iz čisto formelnega stališča seveda se od amerikanske vlade sploh ne more nič zahtevati. Število avstro-ogrskih podauikov, večinoma Madjarov, je bilo pri poskusu, tudi druge delavce vneti za štrajk, postreljenih. Edino vprašanje v naro-dopravnem oziru je bilo: Se je li to zgodilo na dopuščeni ali prepovedani način? O tem imajo naravno sodnije dežele razsojati. Sodnijo je razsodila, da so šerif in njegovi ljudje imeli prav tako ravnati, kakor so storili. S tem je zadeva končana. Amerikanska vlada saj ne bode svojih lastnih sodnij pustila 11a cedilu. Da je povsem vsa sodnijska obravnava bila le na videz, in da bo bili porotniki samo odvisne kreature kompanije, od pravcatih mogočne-žev v tistem okraju, to prav nič ne predrugači formelne veljavnosti obravnave. In ali bi se mogla tudi v tem oziru amerikanska vlada na dotično oporekanje Avstro - Ogrske staviti vprašanja : Y čigavej službi stoje vaše sodnije, in kdo jim nareka njihova odločila? Pri nas v ,,prosti Ameriki" so vsaj iz ljudstva vzeti porotniki, kteri sodijo v takih slučajih, toda pri vas? Servilni, narodu sovražni uradniki! Da je vse to le navidezno tam kakor tu, to vemo. Da bi le delavci oheh hemisfer tudi to hoteli uvideti. Naj bi vendar enkrat prišli do prepričanja, da sta glede socijalno politične prostosti ali suženjstva le samo še dva naroda na zemlji; ne Amerikanci, Avstrijci, Ogri, Angle- ži, Francozi, Nemci itd., ampak bosi in delavci, ožemalci in ožemani. Vlade vseh držav so v glavni stvari le izvrševalni uradi jednega naroda, ožemalcev. Kako abotno bi bilo tedaj pričakovati, da bi kaka vlada delala resne zapreke kaki sestri-vladi, ktera je, kakor sama v boju, proti kakemu drugemu narodu, to je izžemanim. Ako se bodo delavci v podobnih slučajih tudi v bodoče na svojo prirojeno vlado zanašali, ker ta vendar ne more trpeti, da bi vlada kake druge narodnosti, podanike prve ugonobila, tako bodo v najugodnejšem Blučaju dobili vsaj očetovsko tolažbo, da bi hil rabelj ,,druge narodnosti" vsaj par minut lahko počakal, predno bi jih postreljal kakor divjo zver. To je pa tudi vse in da je sploh vae lepo v redu, ,,pravilno in moralično". Tako, grof Goluchowsky je oči-ščeu, njegova vnanja politika tudi, žrtve trohne v grobu, vdovam in sirotam so se solze posušile, od česa žive, to ne briga ne Goluchowskyja, ne McKinleya, to ni nju posel, sama imata dosti, drugi naj se pa prerijejo> kakor vedo in znajo. Najbolj pa je še pete odnesel kapetalizem, ta je dandanes oni zmaj z devetimi glavami, njemu je vse dovoljeno, vse vlade, sodnije, uradniki od najvišjega do poslednjega briča se mu klanjajo, kakor Izraelci zlatemu teletu. Nahaja se pa še milijone ljudi, ki to ne vidijo in ne razumejo. Kakor sem že prej omenil, gredo sinovi slovenskih tovarnarjev, večjih posestnikov in premožnejših rokodelcev študirati in izdelajo višje šole ali pa že prej iz šol izostanejo. Nekteri postanejo advokatjei profesorji, zdravniki itd., drugi gredo zopet v domače ali ptuje trgovske pisarne pisati iu računati. To je povsem napačno! Stariši teh stanov bi mogli svoje sinove dati na Nemško, na Angleško ali Belgijo delati v ravno isto stroko obrti, ktero imajo doma. Ako je oče mlinar, naj pošlje sina v kak po najnovejših iznajdbah urejen mlin na ptuje. Tam naj vstopi kot delavec in to naj nižje vrste. Ako se zanima za vsako delo in ima dar V tej stroki, Be bode povzdignil višje in višje, tako, da bo vae tehnične uprave in tudi trgovake razmere te obrti poznal. Po preteku nekoliko let bode mladi mož vstani tak mlin voditi in tekmovati s ptujci. Na Kranjskem pa tako-ie take reči izvršujejo. Pred več leti je bil blizo Ljubljane premožen mlinar. Iz naših novili kolonij. Manila, 21. marca. Vsled prepira med vojnim tajnikom Filipinov, generalom Antonio Luna in poveljujočim generalom vstaške armade, je bil poslednji odstavljen in na njegovo mesto imenovan general Pantaleon Garcia. Vojni tajnik zahteva, da se izda manifest, v kte-rem bi se od ptujcev zahtevalo, da zadevo domačinov podpirajo, drugače bi se jim zapretilo z smrtno kaznijo. General Luua pojde v Pampango, kjer pbode uredoval časopis ,,Independencia". Pripovedujejo, da vozi med Polo in Dagu-panom železnica, od ktere dobička dobiva filipinska vlada 10 odstotkov, poleg tega pa še njihove vojake vožnine prosto prevaža. General Otis je dal povelje, da se pravice imovine strogo varujejo, požiganje in plenenje pa strogo kaznuje. Kritičen položaj. Manila, 22. marca. V Malit-bay postajajo razmere zelo kritične, Sin je študiral gospodarsko akademijo. Iz knjig je nekaj pobral kako se v sedanjih časih veliki mlini uredijo in vodijo. Pregovoril je očeta, da je naročil vse potrebne Btroje za novošegni mlin. Stalo je to veliko tisoč goldinarjev. Pokazalo se je pozneje, da je treba popolno novih poslopij, zajezenja vode itd. To bi veliko več tisočev stalo. Oče se je že zadolžil pri kupovanji strojev, kredita ni bilo več in to je moža v smrt gnalo. Mladi sin se je pa ustrelil. Ko bi bil ta mladenič 2 ali 3 leta delal kot prosti delavec v velikem mlinu — bi pač bolj poznal kaj je potrebno v tako podjetje. V tem oziru se more ves svet od Amerikancev učiti. Sinovi najbolj bogatih starišev imajo popolno tehnično znanje, kako Be izdeluje naj-umnejše in cenejše blago ali izdelek Btroke, ktero zastopajo njih očetje. Mladi Vanderbilt je moral v stro-jevni delavnici očetovi delati, da se je izučil vse, kar se tiče stavljenja lokomotiv itd. Potem se je moral jgleška top-tavila Cebu la v Ormoe, angleškega ker Filipinci mislijo, da so se ptujci proti njim zarotili. Calhalogon je utvrjem in ženstvo so odpravili iz mesta. General Sukbani preti mesto preje vpepeliti, nego se podati. Ptujci so tam v zelo nevarnem položaju, ker jim sedaj iz Manile ne morejo prav nič pomagati. Vse vojaštvo v Manili in tud; ono na potu tja iz Zjed. držav nujno potrebujejo na mestu. S temi vojaki, ktere imajo Amerikai c i na razpolago, je nemogoče izvrševati obširne operacije. Poročila izCebu pravijo, daje tam vse mirno, vkljub teipu pa vlada nekaka negotovost, ničarka ,,Plo\ver" je 14. marca, ter se po da bi tam rešila neke podanika, kteri je kot vjetnik v pesteh domačinov. Ko je ladija v Ormoe dospela, so vjetnika že drugam odvedli. Od tam je pljula top-uičarka v Cathalogan, kjer je glavni stan za prostost se bolečih Filipincev. Konečno so našli Angleža v nekem drugem mestu, toda prišlo bi skoraj do boja, predno so ga domačini oprostili. Konec kubanske armade. H a v a 11 a, 22. marcj^, Kakor je videti se hoče sedaj kubanska vojna skupščina z vojaštvom sprijazniti. Danes se je vršilo važno zborovanje kubanskih generalov. Med navzočimi so bili generali Nodarse, Betancourt, Diaz, Herandez, Ilojaz in Gonzales. Sklenili so skupščini naznaniti, da se mora kubanska armada takoj razpustiti^ 11 njeno orožje izročiti; dalje naj se vojakom dovoli, da smejo sprejeti denar, kterega jim vlada Zjed. držav ponuja. Edini vpljivni general Mavia Rodriguez je bil na strani skupščine in še ta Be je po daljšem razgovoru zjedinil z drugimi generali in glasoval za razpustitev armade. Bitka pri Iloilo. M a 11 i 1 a, 23. marca. V bitki pri Iloilo 16. marca se je bojevalo 400 Filipincev iz Panay proti sedmimi stotnijami IS. pešpolka in bataljonu prostovoljcev iz Teunes-seeja. Severno od Jaro in onkraj reke sti zadeli vojni skupaj. Filipinci so pričeli hudo streljati ter jednega moža od 18. polka UBmrtili, 15 pa ranili. Bila je taka vročina, da je več vojakov podleglo solnča-rici. General Miller ceni, da je na sovražni strani padlo 50 mož in 100 bilo ranjenih. Parnik ,,Saturuns£' je prišel danes s 15 Angleži, moškimi in ženskami iz Dugupana. kteri so se z dovoljenjem Filipincev vkrcali. učiti v raznih oddelkih uradne stroke železničnega podjetja, ker Van-derbiltove železnice se razstegajo na veliko tisoč milj. Rockefelerjev sin, kterega oče šteje na stotine milijonov dolarjev svoje premoženje, je delal v Jersey City v tovarni svojega očeta, kjer se čisti surovi petrolej. V priprosti dalavski obleki je delal najtežja, in tudi ostudna dela -7- ker v tej tovarni smrdi kakor bi dihurja drl. V Pittsburgu, Pa., dela kot navadni delavec mlad švedski grof, kterega oče je večkratni milijonar in posestnik železnih tovarn. Ta mladi S ved je že par let pri najtežjemu delu nastavljen. Nedavno ša le ga je neki rojak spoznal in temu je povedal, df^bode kasneje upeljal amerikanske uredbe v tovarnah svojega očeta, in da ga je oče zato v Ameriko poBlal. Ruaki inženerji se uče v ameri-kanskih ladjedelnicah kot navadni delavci stavljenje vojnih ladij. (Dalje prihodnjfč.) Ljudje poročajo, da prebivalstvo na severu z vstaši simpatizira iu ni naklonjeno Amerikaucem in rado* damo preskrbljuje filipinske vojake živili. Ptujcem dosedaj še niso storili nič žalega in sploh ž njimi prijazno ravnajo. S a n F r a n a i s c o, 23. marca. Prevožna ladija „Charles Nelson", kte ra v nekoliko dneh odrine od tukaj v Manilo, bode vzela seboj 70 mož od IS. pešpolka, v prihodnje polkom na Filipinah ne bodo več pošiljali novincev, ker so itak že polnoštevilni. Filipinci preže pri M a 1 a b o n. Manila, 24. marca. Sovražnik je v bližini Maiabona, ker sluti vsak čas napad, se prav marljivo utrjuje, pri tem je pa dobro prikrit. Včeraj je oddelek'VBtašev na skrajnem levem krilu prišel iz goščave in pričel streljati na vojake iz Kan-sasa, nahajajočih se v jarkih. Pri tem sta bila dva vojaka hudo ranjena. Prostovoljci iz Oregona iu 22. redni polk so daneB dospeli v vojne vrste. 3. in 70. polk sta se danes iz parnika „Sherman" izkrcala. Po cenitvi Filipincev je bilo usmrtenih 1000 Amerikancev. Zgube vstašev so bile posebno velike v bitki pri Caioocan ko so vojni oddelki kakor blazni naskakali pod točo krogelj. Dva španska vjetuika iz Palo sta ubežala h Kansas polku in poročata, da se vstaši zbirajo pri Malabon in Palo. Povedala sta tudi, da se v xMalolos le telesna straža Aguinalda nahaja Vodje vstašev računajo na srečo bitke pri Malabon, kjer pričakujejo bitko. Ako bodo pa zmagani, nameravajo se vstaši razkropiti v hribe in v niža ve. Vstaši do postavili v prve bojne vrste metalce krogelj, ker so mnenja, da bodo ti sovražne krogi je zadrževali. Filipinci imajo malo pušk. Tudi priznavajo vstaši, da nemorajo vzdržati ameriških krogelj in naskokov z bodali. Tudi potrjujejo ubegli Španci vest, da imajo vstaši malo živeža in v bolnišnicah nikake zaloge. Dopisi. Chicago, IU., 21. marca. Menim, da ga ni mesta na svetu, v kterem bi ae toliko lopovščin zgodilo kakor tukaj v mestu »vetra". Komaj je svet saj malo pozabil blobasarja Leutgarta, že se je pojavil drugi nemški klobasar Becker, kteri se je tudi na prav živinski način znebil svoje boljše zakonske polovice, da si je laglje zvel BEERBEERBEERBEER E B E E B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R SUPERIOR STOCK Q O Q Prodaja bo povsodi. O o y The Boscs mm co., R B E E R B E E R B E E R E E R B E E R B E LAZE LINDEN, MICH. BEER BEERBEERBEE Entered as second clas matter at tre Nkw York, N. Y. Post office October 2.1893 »GLAS NARODA". i'-at, slovanskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj iu uredi.I* : Published by F. SAKSEK. 1U9 Greenwich St. New York City. NTa leto velja list za Ameriko $3.- 'a pol leta..............$1.50, La Evropo za vse leto . . .gld. 7.- „ pol leta . . . . „ 3.50, „ ,, tv-tri leta ..... 1.75. V ISyr-jpo o«šiliamo list skupno dve številki ; • - • -r, čam, da naj bodo zelo previdni na potovanju v Chicagi iu New Yorku; v poslednjem mestu pač lahko vedo kam imajo iti, ker imaruo sam zanesljivega rojaka Saks -rja. Kdor tako ravna, kakor mu ta priporoma, gotovo pravo itori. S pozdravom. John Ž—r. Advertisements "ti agTe^nj^nt. Za oglasa do 31» ceutov Dop's? brez {>' * ne 'lat.snejo Dt ur naj se i M on v Order. Pi * prometni r no, da (.ivf'išče ua/:ia! :uv.i 'us- O-»pLom iii p' t**giovoiu ' Utira, 111., 19. marca. Danes sem se namenil nekoliko pisati v ,,Glas Naroda*' o mojem mučnem potovanju. V New York sem dospel 18. febr. in še nekaj rojakov z menoj, pripeljali smo se s parnikom ,,Lahn" čez Bremen. Vožnje listke smo kupili pri Tavčarju v Ljubljani, jaz sem plačal do La Salle, 152 gld. ($00.50, pri nas F. Sakser, bi jo pa dobili za §55, Bedaj $54 ), ali nektere druge rojake je še bolj oanažil. Vožnjo in postrežbo na morju smo imeli prav slabo, vozili smo se 11 dni, o hrani pa še govoriti nečem, pri nas na Kranjskem Lak krompirček svinjam pokladaino. V New Yorku so me pridržali pet dni in le s posredovain vr~tir sr piata i njem urednika ,,Glas Naroda" so mi dovolili naprej potovati, za kar - i. ti- i.i ...h j se mu tem potom prav lepo zahva-! lini; ker diugače bi se mi pripetilo, . s jsti . kakor mojima tovarišema Autonu , m Juriju Hočevarju. Ta dva siroti i »ja nar-čnik-rv maka sta vzela na posodo do 2S2 ti..ii preiaiij j gold., vožnje listke kupila pri Tav-* "Ajde- čarju v Ljubljani, ta ag^nt ni prav ž njimi postopal, namesto da bi ir, ti! jima dal vožnje liste do La Salle, 111., jima je dal samo do New Yorka. . tilaa Naroda" izhaja vsako ,:rii p dati -e p. komaj del® dobil v t«.varni za i;e- Chicsci 1ve< ; K ,f, ment, storil bodem za nju kar bode Ni d« »-ga K,r .m pravil v mojej moči. Poslednje piamo sem rojak, da - > ura ' p -vi prnv dobro od Hočevarja iz Bremena in ociganili. Ta i akjed'-VI iz Wyo- j ini poročata, da se nahajata v sobi minga, imetia ne povem, kar prosil meje, da nuj ga /amolčim. Na kolodvoru sta ga sprejela dva lopova, K- smo prišli v New York sta imela ta dva siromaka vsak le še po par rk C itv j dolarjev in k^r nista im^la postavnih 30 dob, so <»ba nazaj poslali. res lahko Jurij Hočevarje iz Šmarješke fare *• tu-» iz N jW Y >rka '5 g parnikom e« za od go ii (,,šubM) pri agentih Ka-r* sh ni Stocky. Pozdrav rojakom. Janez Pel ko. {\ poslednjem času smo imeli /.• i > veliko j^>sla z slovanskimi ua-selmki v Blrge Ottice, največ z obečujoč mu Čez mori^ za n-.. M A je dvomil, a vendar sta ga|ljudmi| kteri B~ ah y Bremenu, ali •_>«!tirala v «rojo < ffi« . tam m bilo v Ljubljani, ali v Udi ne listke ku-prave, ij at-. [>■■•• 'l'»i tji p 'i : z našimi potniki gre vse glad-lopov, našemu ro : ;n pa odtazah ker smo pri naselbinski oblasti sedel. Trojica lopov pričela ! !ul ^brem glasu in je vse naše de- igrati na kvarte, počasi i našega rojaka zvabili k igri, spočetka je mnogo priigral, ali sreča mu je kmalu obrnila hrbet in zgubil je 20 dol., vrgel j«- pr »č kvarte in ni hotel več igrat . jop vi s v vjdeJi kje ima nove, »o pa ostali znesek po sili vzeli in ga na uli<- j posadili. Mriž jp hit°l p<< policaja ter prišel par blokov daleč. Na stražnici so mu dali redarja, sedaj pa ni mog^l najti prave hiše, in a ko bi tudi, gnjezdo je bilo prazno. Tacih slučajev ee mnrgo pripeti sleharni dan v Chlcagi. Zato pa potujoče rojake opozoruj^m, da naj nikart ne hodijo od kolodvora, uaj-mauj pa po noč;. k- r lopovi prežč na take potnik«* li.»ije je, ako je kdo žejen, ali gladin, da plača na postaji v restavrae ji /a večerjo pol dolarja več u-g . da ga lopovi okradejo za vse u^vce. (Nedavno t«oiu je pri nas pravil rojak dosp>ivši iz Llahe, da so ga v Chicagi pri belem dnevu, v nekem aaloonu or.»pali za iu to z napetim revolverjem. Mož je šel raz postaj'-' na Clark St. na Kozarec pivo; brzo sta se pridružilr lopova iu pila ž njim, ko je plačal m hotel oditi, stajjmu nastavila revolverje iu segla v žep ter oropala $20, k grečt nista našla denarja v pasu. Tudi ta je šel po policaja in došel ž njim v saloon, ali kaj je rekel saloon k i par, da tega človeka (natega r.»jaka) še nikdar ni videl, in da lahko priseže, da ga v življenju prvič vidi. Kaj je hotel oropani? Odpotevai j" in si .obro v spominu obdržal Clark St. v Chicagi. Uredn.) V obče pa tukaj še preeej marljivo delamo v raznih obrti h iu še bolj spomladi, ko se odpre redna vožnja po jezerih. Zimo smo tako-rekoč prestali, eaj hudo, ali vse-jeduo mrzla burja piše preko ve like luže. Dolga je bila, posebno »a siromake. Rojakom le priporo- lovanje pošteno in odkrito. Marsi-kd o seje nam posmehoval, da čas tratimo za ljudi, Kiere „o drugi oskubili, ali nam veleva dolžnost pomagati siromakom, posebno na tujem med brezerčneži, saj tudi nas naši rojaki podpirajo. Zahvalopo-t j vanju m tjkrbi naših potnikov dob ivamo sleherni teden, ali tiskati jih ueJemo, ker je tudi naše d o l ž n o s t skrbeti za nje. Tred.) Razne vesti. O požara Windsor hotela Do petka večer so našli izpod razvalin pogorelega Windsor hotela 12 osob, ktere so ponesrečile pri požaru, dosedaj znaSa število mrtvih 24. Ni pa misliti, da najdejo trupla dobro ohranjena, večinoma le dele inš~ te zelo ožgane. I>o3edaj s-k«-maj polovico razvalin premetali in preiskali. Izpod razvalin so potegnili oblake in dragocenosti, ktere s«* v 1500 zavojev zvezali, posamezni zavoji tehtajo od 5 do 200 funtov. Skoraj vsi prostori policijske postaje na TA. ulici so p jlni teh zavojev, njih smrad je uezuosljiv. Del teh stvari so v petek v štirih vozov prepeljali na glavno policijsko postajo. Več osob je policija zaprla, ker jih je zasačila, da so kradli stvari na razvalinah, dva navadna postopača sta zlato zapestnico za 30 centov zastavila. Najlepše življenje ima sedaj posestnik hotela, ker dobiva sleherni dan $150 odškodnine, ker bil Je na ta način zavarovan, da mu zavarovalnica piača odškodnino sleherni dau za vsako sobo, ktera bi bila vsled požara poškodovana, dokler ni vse zopet y redu, seveda je tudi plačeval velikansko premijo, a to so plačali prav za prav gostje. Plen so mu odvzeli. Cestni ropar je v četrtek po noči v Elisabeth Ave. v Jersey City, napadel blagajnika gradil nega in posojilnega društva, ko bo je ta domu vračal od zborovanja, pobil ga je na tla in mu odvsel ročno torbico, v kterej je bilo $2500. Ropar je na to ubežal, ali ni se dolgo razveseljeval svojega ropa. K sreči je ravno oni čas mimo prišol znanec blagajnika, ta mu povedal nesrečo, ter jo on ubral za roparjem. Ko je ropar videl, da mu ne bode mogoče uteči, je spustil svoj plen in ubežal. Njegov zasledovalec se je zadovoljil s plenom, ter ga izročil lastniku. Policija išče roparja. Povozil moža iu se suiijal. V petek popoludne je na 31. ulici povozil voz električne železuice zamorca iu ga precej hudo poškodoval. Motorman ni ne zvonil, uiti zaviral, ko je videl, da pred njim Čez progo grč zamorec ; ta je padel vsled sunka in se hudo pobil na glavi, ter ga ljudje odnesli v bližnjo lekarno. Ljudje so vpraševali motormana kako seje nesreča pripetila, a ta jim odgovoril smeje: ,,Zamorec je z nosom zadel ob moj voz!4' To je bilo dovolj, ljudje so bili zelo razburjeni radi surove opazke in hoteli so ga sami pretep-sti, kar bi se ludi pripetilo, da ni na mesto dospelo več- policajev in z gorjačami oprostilo voz; uurovi motorman pa j^ z vozom naprej drvil. V odpravo smrtne kazni. Postavodajalatvu države New Jer-sey je predložen postavni načrt v odpravo sinrtn.- kazni. Pri drugem «'*itanju je bil sprejet dodatek, da vse zločince, obsojane v dosmrtno ječo ui več pomilostiti. Ta postavni načrt ima prijateljev v postavodajai-atvii, a vendar Se ni upanja, da bi ga obe zbornice sprejele. Biv^i finančni Napoleon. G en esse, N. Y., 2o. marca. Ferdinand Word, bivši Newyorški linančni Napoleon je po prestanej jetniški kazni dospel v rojstni kraj in se že dalj časa s poštenim delom preživi, pri volitvah za okraj je bil izvoljen volilnim nadzornikom. Mož je zopet pridobil zaupanje someščanov, ker je postal marljiv iu resen. Tukaj več ne mislijo nato, da je W ard oli svojem času milijone dolarjev, seveda druzih ljudi zaigral. Bivši finančni Napoleon posluje sedaj kot pisar za dnevni zaslužek $2. Ward marljivo dela in se je udal osod i, ter poeta 1 pošten — kar preje ui bil. Visok dimnik iz jekla. Največji dimnik iz jekla bodo zgradili v Laurel Hill, L. i. Po načrtu, kterega so predložili uradu za zgradbe v Jamaici, boue dimnik 315 čevljev visok in 30 čevljev v premerju. Tre na 1 o bode 231.titi9 funtov jekla za zgradbo velikana. Dimnik bodo zgradili za Nicholas Chemical Works' ob Newtown Creek za Calvary mirodvorom ; veljal hode $10.000. Železniena statistika. W a s h i n g t o u,23. marca. Danes so objavili, od meddržavnega trgovinskega odseka sestavljeno poročilo o dohodkih železnic in sicnr od 30. junija 1898 do konca leta. Poročilo oblega 700 črt. Z dolžino 181.333 milj, w je 97 odstotkov železnic v Zjed. državah. Leto popre-je je obsegalo poročilo 183.284 milj. Dohodki od osobnega prometa so znašali 8333,892-782, od tovornega prometa S874,S65.48ti drugi dohodki $30,705.171, skupni dohodki 81,23S. 523.380. Stroški za promet so znašali 8811,241.458, torej preostanek od prometa 8427,281,922. Dohodki od prometa so se proti prejšnemu letu zvišali za $165,101.-583, stroški od prometa zvišali za $58,716.694 in preostanek od prometa za $57,710.933. Prometni dohodki so narastli na miljo za $708, prometni stroški za $308 in preostanki od prometa za $340 na miljo. Slednje leto je bilo najugodnejše za železnice, ter kaže 8410 na miljo več dokodkov, nego L 1894. Leta 1897—98 so znašali skupni dohodki železnic $446,790.116. Dividend so izplačali $65,995.915, drugi stroški, obreBti, proritete, davki itd. 8358,189.202. Preostauki prometa $426,049.909. Prejšnje leto kaže $1,412.399 primanjkljaj^. Statistikar Adams pravi svota dividend obsega samo železnice, kte- rih Črte so njihova last, ne pa tiste, ktere so v najemu. Ta svota presega ono prejšnjega leta za $0,839.-337, kar znači, da se aiperikanske železnice zopet bolje izplačajo. Vlak ponesrečil. A k r-o n, 22. marca. Pri Rittma-nu, 3 milje zatočno od tukaj, je da-ues zjutraj s polno hitrostjo vozeči osobui vlak Erie železnice, skočil iz tira. Pri lokomotivi se je potrla malenkost kar je prouzročilo nesrečo. Lokomotiva, tender, dva spalna in trije osobni vozovi se je prekuc nilo po nasipu navzdol. Strojevodja je bil na mestu mrtev, kurjač l>a hudo poškodovan. Od potnikov sta bila dva smrtno ranjena, več druzih pa neznatno poškodovanih New Boston, Mich., 22. mar ca na Flint «fc Per6 Marquette železnici sta danes dva tovorna vlaka trčila skupaj. Kurjač L. Halls iz Sagiuawa je bil na mestu usmrteu. strojevodja J. Kose iz Sagiuawa in zaviralca sta bila hudo poškodovana. Meterijelne škode je nad sto tisoč dolarjev. Tovarna za smodnik razletela. W i 1 m iugtou, Del., 22. marca. Danes ob 1. uri popoludt.e se je razletelo sušilno poslopje Dupont tovarne za smodnik v ('arneys Pointu, N. J., ob Delaware nasproti mesta. Prvej razstrelbi je sledila takoj druga, ter razdnjala dva skladišča. Trije možje so bili usmrteni, dva oženjena iu jeden samec; mnogo druzih je bilo ranjenih. Razletelo se je 3000 funtov brezdimnega smodnika. Kaj je prouzročilo raz-Btrelbo se ne bode nikdar zvedelo. Materijelna škoda ni ravno velika. hedšeina ^a je v smrt tirala- Cincinnati, C)., 23. marca. Danes se je Coroner bavil s truplom mladega Švicarja Hiitschia in se prepričal, da je umrl ve led pijančevanja. Pred 15 leti so ga njegovi bogati starisi kot 221etuega mladeniča poslali v Ameriko, ker ui bil doma nič prida. Tukaj ga je sprejel sorodnik v službo za hlapca in se poboljšal. Med tem so umrli stariši in Biitschi je dobil $8000 dedščiue, ktero mu je izplačal konzul. Mož Be je nabasal z dolarji kolikor je mogel, ostavil hišo sorodnika iu se podal na pijančevrnje. Sorodnik ga je pustil iskati s policijo, ali našli so ga prepozno v nekej krčmi že vsled pi-ijančevanja tako oslabelega, da je poklicani zdravnik takoj rekel, da kmalu umrje, kar seje tudi obisti-nilo. Biitschi je v kratkem času pognal $5000, seveda s pomočjo prijateljev, ktere vsakdo najde, kadar denarje razsipa. Švicarski konzul toži sedaj gostilničarja in ude-ležnike tega pijančevanja. Mrtvec oživel. E 1 1 i c o 11 C i ty, Mil., 23. marca. Danes bi Be imela vršiti mrtvaška preiskava trupla voznika Lauds-I dalea, kterega so včeraj večer našli na videz mrtvega ležati na mostu pri Ellicott. Bilo je navzočih več osob, ko seje naenkrat pričelo truplo gibati. Laudsdale je odprl oči, se zravual po konci, zčauduo gledal okoli sebe, vstal, in ne da bi zinil kako besedo, odšel naravnost proti domu. Strela pronzrorila škodo. M o n t c 1 a v i s, N. J., 23. marca. Prebivalci našega kraja so mi-nolo noč malo spali. Imeli smo uamreč nevihto z gromom iu bliskom. Okolu polu noči je udarila strela v dve hiši in sti tudi pogoreli. 86 let staro ženo posestuika Grossa iu otroke so komaj redili, istotako hromo ženo McKlil .Škode je S 10.000. Zahtevajo višjo plaeo. P i 11 s b u r g, Pa., 23. Šeststo delavcev pri Fox Pressed Steel Co. je pr čelo štrajkati, ker je tvrdka odklonila zahtevano zvišanje plače za 10 odstotkov. Tovarne za steklo od D. O. Cunningham & Co. iu Phillips Co. so popolnoma zaprte, ker je 80 „ten-derjev" in „shovc" fantov, radi zvišanje plače za deset odstotkov, šlo na štrajk. Tovarna od S. McKee & Co. dela le nekoliko, ona od Ihmer & Co. pa popolno, ker je tvrdka obljubila zviSano plačo, ako tudi druge tovarne svojim delavcev zvišanje plače privolijo. Ne mara za pomilošeenje. India nopolis, Jnd., 22. marca. Pred večimi meseci je bila gospa Avgusta Smidt iz Howard Cwuntyja, radi umora O^kar Wal-terja, najemnika na njeni farmi, obsojena v večletno ječ Nastal je med njima prepir radi delitve pri delka; Walter jo je baje udaril z gorjačo in ker je mislila, da je njeno živ'jenje v nevarnosti, je ustrelila in ga usmrtila. Njen zagovornik se je upiral na to, da je ravnala v sili. Žene od Young Women s Christian Association so se pričele za njo zanimati in prosila goveruerja Mounta naj jo pomilosti. (Joverner je po skrbni preiskavi dogodka in potem ko je tudi aodišče, ktero jo je obsodilo za njo prosilo, dovolil v pomiloščenje. Ko so danes gospo Smidt obvestili o njenem pomiloščenju in oprostitvi, se je upirala zapustiti ječo, ako sodnik, kteri jo je ohaodi! in porotniki ne izrečejo, da je ne-d -lžua. Jetniški uradniki so jo skušali pregovoriti, toda niso j«, zamogli omajati v njenem sklepu in seda j je še vedno v zaporu. (•rozovito I iu ran je. L i 11 1 e R o c k, Ark., 23. marca. Iz Texarkana se poroča, da so prebivalci Little River Countvja sedem zamorcev linčali. Žrtve liu-čanja so:, Kd. Goodwin, Ben Jones, Adam King, Mojzes Jones, Joe Jones in še dva druga zamorca, kt-rih imena niso mogli zvedeti. Trije ■lonesi so bili uajbolji prijatelji ,,general Ducketta'1— kakor s» ga splošna imenovali, — kterega so miuolo sredo linčali radi umora belopoltuega James Blacktona. Ta umor linčarjev je zamorce tako raz-kačil, da so prisegli belopoltnim strašno maščevanje. To pretenje in neka neprevidna izjava Joe Kinga je belopoltue tako razburilo, da so bili kar besni od jeze. Kinga so vlekli v gojzd in ga tam neusmiljeno pretepli. Pretili so tudi drugim zamorcem, toda še le včeraj so po-žiyiujeni suroveži razlili svojo jezo uad zamorskimi žrtvami. Ne daleč od Alocktouove farme so našli, kakor rešeto preluknjana trupla imenovanih zamorcev viseti na drevesih. Vsled take grozovitOsti so zamorci tako oplašeni. da so jo poteguili v druge kraje. New Orleans, La., 23. marca. Tri zamorce, M. Wilson, Wil. Boyd in Reed so včeraj ne daleč od Silver City linčali. Zamorce so radi streljanja na straže aretirali in v Jazoo County odvedli. Včeraj bi se imela v Sharkey Couutyju proti njim vršiti sudnijska obravnava, toda linčarji no se jih polastili, jih postrelili in trupla vrgli v reko. Še šest zamoi-eev obesili. Little Rock, Ark., 24. marca. Tolpa, ktera preganja zamorce v Little Rock Couutyju je še šest zamorcev linčaia. Belopolto i pn-zverinjenci so našli tolpo zamorcev, jih razpodili na vse strani, šest njih pa vjeli in kratko malo obesili na drevesa, kjer so jih pustili viseti. Vodje jahajoče tolpe so rekli kar odkrito, da ne bode preje miru v Little Rock Couutyju, dokler ne bodo vsi zamorci prepodeni. Ti zagotavljajo, da imajo dokaze, da so se zamorci pod vodstvom generala Ducketta, kteri je bil v ponedeljek liučan, zaroti li, da bodo belopoltue pobijali kjerkoli se jim ponudi prilika, in da so nameravali prouzro-čiti plemenski boj. Pravijo tudi, da so jim znani vodje tolpe iu bodo te tako dolgo zasledovali po močvirju, da bodo vsi onešuui. Dosedaj je znauo, da so v posledujih 24 urah obesili 12 zamorcev, in ako bodo preiskali močvirje, bodo najbrže še v«-č trupel našli obešenih na drevesa. Priznal peteri umor. M c P h e r s o n, Kans., 23. marca. John Moore, kteri je v Hutchinson nedavno v spanju umoril petero otrok in potem hišo zažgal, je v jet-nišnici priznal satanski čin. Živel je v nesrečnem zakonu in propadel, otroke je zato umoril, da uiso prišli v roke sorodnikov, V dimu zadušil. M e m p h i a, Teun., 24. marca. V hiši gospe Nolan na Court Str. so ________________ ______ . se štiri o6obe zadušile vsled nastalega požara. Tri osobe so bile pa hudo opečene. Ponesrečeni so gospa Chapin in dvoje otrok in John Smlih. Ranjeni pa: Robert Campbell, Paul Martin in Katie Lloyd. Zasuta rudarja oprostili. L e a d v i 1 l e, Colo., 23. marca. V Bonair ruduiku je pred 13 dnevi zasulo dva pri brizgalnicah poslujoča rudarja, ktera sta miuolo noč zopet zadobila prostost- Ljudje so z dinamitom napravili luknjo v veliko vodno cev, po kterej so jina potem spuščali živež, dokler uiso skopali 200 čevljev globoke jame do nju. Rotliseliildova bauka. S a n Francisco, 22. marca. V prihodnjih šestih mesecih bodo Rothschildi iz Londona tukaj ustanovili največjo banko zatočno od Chicage z 85,000.000. Glavni ua-in >arui interesi, ktere imajo Roth-šchilui v tej driavi, Klondiku, Ha-waju in Fitipinah. Kakor pravijo bode Henry St Cioar, krajeviv vodja banke. Tudi Morgan vV Co. iz NV\\ Yorka nameravajo tukaj ustanoviti banko, da bodo importirali mehi-kansko in orijentalsko srebro. Strašna razstrelba. Seattle, Wash., 22 marca. Mestne oblasti preiskujejo vzrok razst rclbe, ktt«ra ae je včeraj večer pripetila pod hodnikom na 2. Ave. Pri razstrelbi ste bile dve osobe ue m rte ne, štiri pa hudo raujeue. Jedn-ga usmrtenih je vrglo tri nadstropja vis ko v zrak, kjer se je vjel za telefonsko žico, se trdno držal kratek čas, potem pa padel ua tlak in se tako hudo poškodoval, da j'1 sedem ur pozneje umrl. Drugi usmrteni ie bil strašuo pohabljen, umrl je ob polu noči. Jeden ranjenih bode bržkone umrl. Xove zaklade zlata so našli v Alaski. \\ a s h i u tr t o u, 23. marca. Ob Anvik r-ki in njenih dotokih v okraju vojaške reservacije, trdnjave St. Mihael, ob iztoku Yukona v Alaski, so našli nove zaklade zlata. Pomožni vojni tajnik M jiklejohu je naročil vojaškim oblastim v rezervaciji, da z ,,claim." ravnajo, kakor velevajo postave rudarstva. Hitri promet z Dawsoiioui. Seattle, .Wash., 24. marca. Stroški za potovanje v deželo zlata iu gorja bndo na polovico znižani. Neka družba ima več parnikov v prometu med Skaguayem in Soat-lom, ter bode preskrbela vse potrebno za vožnjo čez White Pass in Yukon železnici, potem pa s parnikom po Lake Benett do gorenjega Yukona in Da%vs »n City. Cena vožnji za potnike I. razreda je S100, za 11. razred ŠS0, za tovor od tone pu S102. Potovanje bode trajalo od Seattle do Dawson City osem dni. Vožnji red stopi v veljavo, kadar prično pl juti parniki po jezerih iu Vukonu. Ako nastane tekmovanje, bode družha znižala ceno tone ua S140. Evropejske iu dru^e vesti. Velika lakota na Ruskem. Petrograd, 23. marca. Strašna beda vlada med ljudstvom v pokrajinah kjer razsaja lakota, posebno v Samari. Društvo rudečega križa utešuje bedo kolikor možno, toda njihovi pripomočki niso v ni-kakem primerju k zahtevam, ktere stavijo do njega. Tisoče ljudi živi od ostankov, pomij in kruha pečenega iz reza nice, lubja itd., kteri m je le kaj malega primešane moke od žita. Legar ae zelo širi, ker ue-Bnažnost ubozega ljudstva razširjanje bolezni najbolj pospešuje. Položaj je zelo hud, ako ne še hujši nego 1. 1891—92. Kakor se iz Londona poroča, ta-mošnje društvo prijateljev rusk© prostosti poživlja k nabiranju mi-lod arov za lakoto trpeče ljudstvo na Ruskem. K a 1 k u t a, 23. marca. Iz Pesha-wur, glavnega mesta Pendschab se poroča, da sta dva Afganca na af-ganskej meji umorila podpolkovnika H. K. La Marchanda od Hampshire polka. Morilca so zaprli. London, 24. marca. „Staudar-du" se z Dunaja poroča, da se je v Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgniČ, Box 266; Podpredsednik: Geobg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; XL „ Štefan Banovec ; Rlagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA' Celju na odru med predstavo ustrelila igralka Lolo Banzolla. Predno sej«? ustrelila je izgovorila: „Lju-bezen je, ktera me usmrti". London, 24. marca. Po proči-lih ,,Daily Chronicle" jezbolel pape-2ov zdravnik dr. I appoui na vnetici vrata. Papež baje ne pazi na ukaze zdravnikov ter se bavi s poslom, dasiravno je tako slab, bode navzoč pri prihodnjem konzistoriju. P« k i n g, 22. marca. Britiški, amerikanski in nemški poslanec po Tsung-Li-Yumonu poslali note, v k ter i h zahtevajo odgovor na vprašanje glede pomnoženja naselbin ptujcev pri Shanghai. Francoski poslanec je bil pripravljen od svojega ugovora proti razširjanju odstopili pod pogojem, da nameravano razširjenje ne bode dotikalo se tisti del dežele, kteri obseza ozadje dežele sedanje koncesije Francoske. Miuolega decembra je francoski poslanec v Pekingu zahteval v imenu svoje vlade razširjenje francoske naselbine v Shanghai. Tej zahtevi «ta se amerikanski iu angleški poslanec odločno ustavila. Francoska je dobila prvo koncesijo 1. 1853. Amerikanske in britiške naselbine so se 1. 1.363 zjediuiie, Fraucozje pa so se vedno ubirali k njim pridružiti. A 1 g i e r, 22. marcu. Kakor se iz Chardio 21. marca poroča, so nedavno Tuaragasi, pod vodstvom njihovega najapretnejšega načelnika napadli veliko karavano belopolt-nih blizu Aimtabe. Po hudem boju so jih sicer Evropejci odgnali, toda slednji so imeli veliko zgubo. V bit« ki je padlo baje 100 Evropejcev, tudi so zgubili del svojega blaga, kterega so tolovaji odnesli. Najbrže je bila Fonreau-Lamy karavana, edina evropska v tistih krajih. „Te-legramm Algarian" pravi v nekem članku, da razna zelo resna znamenja isti ni tost tega poročila, potrjujejo. Povodenj na Kitajskem. Dva milijona ljudi brez strehe in brez živeža. \V ash i n g ton, 24. marca. Ame-rikauski prebivalci iz Tschifu sop«"> poslaniku Flovverju poslali državnemu odseku oklic s prošnjo, da ga objavi v časnikih. V temu se glasi, d» je vsled povodnji rumene reke, v pokrajini Shantung 2 milijona ljudi zgubilo vso imovino. Vsak dan dohajajo poročila iz notrajnih krajev, ktera navajajo grozno bedo. Koče je vihar podrl, polje opusto-šeno, shrambe razdejane in setev popolnoma uničena. V deželi sa-mej se zelo prizadevajo bedo utešiti, ali 2 milijona ljudi se živežem zalagati in dovolj sredstev. Pokrajina Shautung potrebuje mnogo koruze, Kitajci bodo gotovo potem, kakor hitro bodo razmere urejeue, del svoje potrebščine kupili od Ameri-kancev, A ko bodo Zjed. države poslale pomoč, bodo vodile zapisnik o darovih iu tudi uporabo naznani* !i. Pokrajine, ktere je obiskala povodenj, imajo 25—30 milijonov prebivalcev, kteri mnogo kupujejo na druzih trgih. Ako bodemo nesrečne Kitajce sedaj podpirali, ne bodemo le storili dobro delo, temveč tudi pridobili nov važen trg. Bodoča vojna. (Dalje.) K temu pa naj še rečemo, da bode bodoča vojna, ▼ pravej vrati vojna za trdnjave. Meje vaeh držav mo dandanes zelo s trdnjavami aava- rovane, milijarde so izdali od po< slednje vojne v Evropi v te namene Boj za trdujave je pri vseh okolno-stih dolgotrajna vojna in zahteva od napadovalca velikanske žrtve ljudi. S tem se oporeka širokim razmo-trivanjem pri kozarcu pive, da bodoča vojna ne bode dolga. Bloch navaja večje število vojaških avto ritet, ktere so se v tem smislu izrekle, pred vsem feldmaršala Moltkea, na kterega izrek se spominja: ,,Vzemimo, da se ne bode ne stoletna, ne tridesetletna, niti sedemletna vojna ponavljala. Nikakor pa ni pričakovati, da bi se milijoni ljudi nasproti stali v vojni za njih narodno neodvisnost, da bi tako vojno odloČilo le par zmag." — Toraj Moltke ni misli, na sedemletno vojno, ali tudi ni mislil na kratko dolio bodoče vojne. Ruski general, profesor Leer fse bolj jasno izraža in pravi, da boclo-ča vojna ne bode končana v jednem letu, temveč trajala dva leta. Vprašanje pa ie : ali bode moderno kulturno ljudstvo v obče preneslo tako vojno? Preduo Be po bližje bavimo s tem vprašanjem, naj se še malo ozremo na vojno na morju, ker ta je v tem oziru mogoče zelo važna. Na tem polju so spremembe kakor znano še holj temeljite in skoraj sleherni teden prinese kako novo izumljenje, novo popolnost razdejal ua orožja. Pomorske bitke ee bodo po mnenju odličnih avtoritet celo potem, akoravno bode kaka stranka znantno močneja, vedno s tem končale, da bodeta oba nasprotnika uničena zapustila bojišče; ladije. ktere se bodo udeležile kake bitke, bodo odšle iz bitke kot na pol, ali cele podrtiue, vsejedno so li zmagale, ali bile premagane. Kot glavno nalogo smatrajo častniki mornarice uničenje trgovine nasprotnika. Bodoča pomorska vojna bode neusmiljena in nič varujoča bitka križark ali prava kosarska vojna. Brze križarke, torpedovke in kozarske ladije bodo planile na vsako trgovsko ladijo in jo uničile; ne bodo prizanesle tudi neodvisnim ladijam, ako bodo iste živež prevažale, ker živež smatrajo za vojno tihotapstvo. Ako prenapeteži mor-uarice menijo, da je potreba imeti močno brodovje v varstvo trgovine, jim oporeka izrek angleškega admirala Greigha," kteri se je izrekel: „ Angleška mornarica je vstanu uničiti trgovsko kupčijo vsega sveta, ali ni nam mogoče, in to je reB, varovati naše trgovske ladije." Gospodarske zmešnjave. Pri vojaškej besnosti, ktera se je oprijela vlad evropskih držav in meščanstva, vedno pozabijo povprašati, ako bo novosežui kulturni narodi zmožni prenašati gospodarski in družinski trepet, kterega pro-'.zroča vojna. Ali bolje rečeno: ne pozabijo, toda boje se vprašati. Bloch navaja v tem oziru nastopno karakteristično ietino: ,,Imeli smo nekdaj priliko o tej zadevi govoriti z bivšim francoskim pomorskim ministrom Burdeauxom, možem iz-vanredne zmožnosti. Za časa, ko je bil Freycinet vojni minister (1888—93) bo nameravali uvesti preiskavo gospodarskih razmer, ktere bi b premij al i vojno, toda izvajanja so morala izostati vsled oporekauja vojaških krogov.'4 — Toraj „ vojaški krogi" Zurlinden, Boisdell're, Henry in drugi, ta gospoda, ktera je hotela prouzročiti državni prevrat, ni hotela luči, ali čiste vode na tem polju! Bloch poskuša to preiskavo na lastno pest, in ravno ta preiskava je najznameniteji del njegove knjige, akoravno sem in tja preobrača čudne kozolce iz meščanske bojazni do ljudstva in socijalizma. Prav ima Bloch, ko pravi, da družinske in gospodarske prikazni bodoča vojna v Evropi ne bode tako zacelila, nego Be je dalo sklepati po skušnjah minolosti. Pred vsem je vpoštevati, da so se dosedanjih bitk udeležili le aktivni vojaki (le Pruska na bojno polje po stavila tudi domobrance), med tem ko bode v kakej bodoče j vojni število rezervistov in domobrancev zelo presegalo vse druge. Za leto 1891 je Bloch preračunal nastopno razmerje stalne vojske z odrašenim možkim prebivalstvom: Moč Moški pre- Odsto-armade bivalci od tek v vojni 20 do 50 let Nemčija......^.boo.ooo 9,508.000 37-S Avstrija....... 2.062.000 7,083.000 27.0 Francoska..... 3,<>00.000 h,83x.000 45.0 Rusija......... 4,556.000 22.669.000 20.I Toraj 37.8 odstotkov moškega prebivalstva bi bilo na Nemškem poklicanih pod zaBtavo, na Francoskem pa celo 45 odstotkov. Od leta 1S91. se je pa to razmerje še predrugačilo, ker bo vojno moč armade zdatno zvišali. Jasno je, ako bode več nego tretji del možkega prebivalstva v najlepšej dobi odpoklicanih od svojega poklica, da mora zelo pretresti vse družinske razmere. To bode pa tem bolj občutno po -»dpoklicanju milijonov rezervistov in domobrancev od bvc-jih družin, kterim bode oropan reditelj. Kaj euscega se v vojnah minolosti ni nikdar pripetilo. Ali tudi na neko drugo oklolišči-uo kaj radi pozabijo, kadar govore o nevarnosti vojne, namreč o družinskem prevratu v poslednjem četrtatoletju, prevratu zaradi razvoja kapitalizma. Bloch popolnim pravom potrjuje, da dežela, ktera se peča s poljedelstvom, ne bode toliko trpela v vojni, kakor ona, ktera se ne peča s poljedelstvom. Jasno je, da bode dolgo trajajoča vojua — in preje smo že videli, da bode bodoča vojna dolgo trajala — da pri pomorskej vojni, ktere načelo je uničiti svetovno trgovino, da se mora uničiti ves umetni mehanizem svetovnega gospodarstva. Vze-memi si pred oči Nemčijo (ker ta je obrtna država, Avstrija pa ne) : Ako pokličejo tretji del možkega prebivalstva pod orožje, da bode vsaizvožna obrtnija prenehala, ostali delavci, njili družine kakor družine pod orožje poklicanih bodo izročene groznemu siromaštvu. Toda ne le izvožno trgovino uničuje vojna: Bloch kaže tudi kako zelo se je razvilo zaupno gospodarstvo, iu kaže na strah vojne med Nemčijo iu Francijo, ne le borze teh dežela so trpele, temveč tudi druzih dež.Ja iu to je dober zgled. Pomislimo le, da vse kapitalistično izdelovanje ima podlago na upanem gospodarstvu, toraj ima strah na borzah grozen učinek na vso ljudsko guspodarstvo. Tudi v tem moramo Blochu odobravati, da nobena prejšnjih vojn ni pokazala enačili posledic, kakor to preti bodoča vojna. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. ^ staro domovino so se vrnili: Frank Vlašič iz Readinga, Pa., v Dolence pri Črnomlju; Ig. GLieiner iz Morrell, Pa., v Ribnico na Štajerskem; Josip Petrašič iz Steeltona, Pa., v Metliko; John Bahor iz Helene, Mont., v Drago-vanjo vas; John Kutnar iz JKle-minga, Kans., v Št. Vid; Miroslav Lakner in .Juro Cadež iz MemphiBa, Tenn., v Cabar. * * * Tužna slika iz naših so-cijalnih razmer. 9. marca se je zastrupila v Trstu 201etna hčerka neke siromašne rodbine, bivajoče v ulici Donata št. 3. Zastrupila se je v žalosti, ker je vsa družina ostala bre zaslužka iu ker ni imela s čem plačati — bornega stanovanja. Iu jutri zapuste hkratu svoje stanovanje : truplo nesrečne deklice poneso k s v.. Ani, nesrečne rodbine pa polože — na cesto, ako se je ne usmilijo dobra srca. Kje pa komentar vzeti I ,,Edinost" ne po ve, ali sta bila zakonska Marinčič v Zjed. državah ali v Braziliji, ker Amerika je še precej večja kakor Rusija. V Zjed. državah od lani lahko vsak marljiv delavec delo dobi in tudi zasluži lepe novce, ako pa le na svoje roke gleda, je pa neumnost v Ameriki srečo iskati, ker tu je treba delati. * * * Posekan civilist. Mornarski častnik Lenz je 1. marca v Pulju srečal posestnika cirkusa Viktor in se ž njim sporekel, ker sta se njiju psa začela ruvati. častnik je naredil besedičenju konec s tem, da je potegnil sabljo in civilista ž njo vsekal po glavi. Viktor je težko tanjeu. častnik je potem šel na zapovedništvo in tam naznanil svoj zločin. Zapovednik puljske trdnjave je Viktorjevi rodbini obljubil, da .se bo proti brutalnemu častniku postopalo ,,z vso strogostjo " No, saj se poznamo! * * * .Slovenke" 5. zvezek prinaša sledečo vsebino: Pisem rad bi pisal.. . — pesem — Kristina: Pesem — pesem. — Telesne vaje. — Radi toalote. — Pri vodnjaku — pesem. — Žensko vprašanje. — Sreča. — Narodno pesmi. — Književnost. — Razno. — Doma. * * * Ne v Ameriko! Kratka zgodba, ali žalostna. Josip in Helena Alarinčič b Koroškega sta bila šla v Ameriko iskat sreče. In kakor mnogi drugi, je nista našla tudi ona dva. Beda je pritiskala bolj in bolj in slednjič sta se morala odločiti : on je ostal v Ameriki, da-li ga morda vendar sreča „sreča", ona pa se je povrnila v Trst z jednolet-nim otročičem. Tu je — zblaznela in so jo odvedli v bolnico v Ljubljano, bolnega nje otročiča pa v bolnico tržaško. Tako piše ,,Edinost". Ista »Edinost" pa piše v istem predalu: * * * Avstrijski milijonarji. Daje v Avstriji 1101 milijonar, naznanja izvestje finančnega ministra. Toliko ljudi je namreč javilo, da ima Čez 40 000 gld. dohodkov na leto. Najbogatejši ima na leto 3,-905.000 gld. Ime je zamolčano. Ta ubožec ima še 255 kolegov, ki po priznali, da imajo na leto čez 100 000 gld. dohodkov. Od teh 255 jih 141 stanuje na Dunaju. * * * Krava ljubljenka. Cesarica Elizaheta je kupila na Tirolskem jako lepo kravo, ktere sveže mleko je pila tudi takrat, ako je bila na potovanju."Krava seje namreč vozila za cesarico. Po smrti cesarice Elizabete so pripeljali kravo v G<">d.") centov galono s poBodo vred. (15. ap.) NIK. RADOVICH, 702 Vermon St., San Francisco. Podpisani se priporočam vseiu Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-h k i 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu lobro postreči z dobro pijačo, inim w h i skev e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejen« prenočišča: ako kdo sem pride in :ie ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postajo (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarju 1809. Vedno bodem točil razuo IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter pr. dajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. ZKZjo je? FRAK POVSE, doma iz Sajevca, j Dobružke župnije. Pred 2 leti sva bila skupaj. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti : Matija J arc, Wenona. 111. Francoska parobrodna družba ipie Generale Kje je? MATIJA STERLAR, pred sedmimi leti je odšel v Ameriko, dc-na je iz t semeniške župnije. Najpreje je bival v Minnesoti in je večkru' domu pisal, ali tri leta je minulo, ko nisem dobila nikako pismo, ne\em ali je živ ali mrtev. Rojake prosim, ako o njem kaj vedo, da bi naznanili njegovej ženi: Marija S t e r 1 a r. Vas Blestovca štv. 10, pošta Semič.' Kranjsko, Avstrija. i aprila. Dii ei tiia erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBBUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 1C. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Nortnandie „ 1. La Champagne „ 8. 7,a Bretagne „ 15. '„ La Touraine „ 22. „ La Gasgogne „ 29. „ Prvi razred kajite do Havre v -ljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. Mestna hranilnica ljubljanska 81 gt obrestuje tudi nadalje hranilne vloge {g I po 4% g jg brez odbitja novega rentnega davka. H gj Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- JH jgj nost ali pa b posredovanjem „Gt.as Nahoda". BI IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljuduo priporoča vsem Slovencem iu bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse 2 slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. "vT TT oi'SIS iD.' U ? a 't Vsem rojakom priporočam moj ] SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k tereni bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČlC, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA e.b.aisr,k: a-2) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street_Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v iz plačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri uapravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI 'W^W" V*Vl'l >i.fflii'iuiqiBiiiuifyiiiiiif|pii«q|ii. SALOON v staro domovino ali obratno obisk^rmofloveDceminHrvatompriporočam'da blagovo16 5estokrat naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko codjetje FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v ktnrem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST LOUIS v vb. h zadevah mu i z v r s tn o po- PIV°' dalje PPtISTNO V™0, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter streže m o m skrUmo/da Lmune flma™ D* razP*lag° dobr* SMODKE. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi. THE PRINCE LINE Cene prigodi kaka neprilika. S poštovanjem Mike Krawl, 1200 Scott Street, Jo!m |(,^ M|KLR1|| bgadbug^ Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in T,?x?^JEV° PIV°' FINA VINA DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobita vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! * spoštovanjem Martin Bluth & Co., navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz USTe \ssy "TžToirf^a, C3-o=m.o^7~o -i -n ISTeapol ,,Spartan Prince", „Trojan Prince", »Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italiau Prince" / vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24 50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, K ar lovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. i Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ----. NEW YORK. _*__Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-viile, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj -iH S SL -L O O HIL ^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam line SMODKE. Pri ■ meni se Slovenci in Hrvatje shaja-i jo iu dobi vsako druščino med nji-Za obilen obisk se priporočam jI i JI).,. i , a......■'••af—gUfHi -y fr HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika ISO Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „ra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih eenah. G. MAR TINI na 5 cesti v Red Jacketu, iVIich., je odprl KNAUTH, NACHOO & KUEHNE No. H William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakasniee. »enjice, iu dolžna pisma. Izposlnje in izterjuj* zapuščine in dolgeve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprsj in treba dati 85 „are". Boljše vrste od $45 do Č^SIOO. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam 5e Štiri leta harmonike na 4 glasove in s;m zelo zadovoljen s njimi, ter so še sedaj dobre; igram y.elo \eliko na nji*. Rojaki, nelxijite se. da lii lnii prevarani: harmonike h« ► lahke za igranje. lt-j«> i/delane in dovolj po ceni. To potrdim. \EMM<& TMGO fjy\ O in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro Z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem jo udelana zlnta podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . žf>13.50 Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi- in na 15 kamnov samo $15.00 hi l'rojeifv st I Na zahtevanje se razp zijajo ce- I niki frankovam. letuo zdravniško Poštena postrežba in ..mstvo za skušnjo, zdravi Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Bet?r Salonov in grocerijskih prod:ijalnic vsakovrstne fine s nt o tke (Cigara) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Kxpresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vrnd. Novci bo tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda'1. Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 K. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! IMF" Spretni asr^nti« se sDiejmo proti obodnim pufiroie« HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik mr.mjwmpmmm sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tudi vnanjil bolezni]. robo je moje geslo. Za obilo naročbe se z vsem poštovanjem : priporočam Podpisani j mam barmom boljSe kakor «h»c i/, starrr Marko Te/;tk imam hannonikeJLe jiet let ocl (icjloba na 4 glas« »ve; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dana jih sedaj za one, kte-re so narejene v starem kraju in veljajo I5° g0'*1'-« rabim, jih pa /e_pet let. M. Teschak, >lolia že iiest lt-t. m nje sem dal $40 in so še sedaj re stanejo najvišjo cen«j, rabim jih pa ob vsaJtej priliki. Martin Trtep, J.diet, 111. I tod pi ani Michael Klobučar ^»trjujeui, da so harmonike izdelane od e. J- Goloba rstno del- >, jaz ze na nje ,krrata 4 i^ta, .lal sem za nje $25 ,n 5e sedaj jih ne dam zaradi n',h *!suiu J Mlk? Klobučar, Joliet, III. Mat. Krankovn |,.irjuvm, da dela. ktere i/deluje g. J. Golob so fina; jaz sem kuuil harmonike pr< r. G. I \rAiV rOIIJSIC se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opiš^I^nko ^vojo bolezen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj L?avo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI, ____________________