Celje - skladišče
D-Per
159/1982
informator
COBISS o
2nje
snje
2nje
gurenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.21.—Leto XVII.—Titovo Velenje, 29.4.1982
ŽIVEL PRVI MAJ-PRAZNIK DELA!

Ob prazniku dela iskrene čestitke!
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Gorenja
Tekmovati moramo s časom, ujemimo veter v jadra poslovne agresivnosti
Te dni bosta potekla že dva meseca, odkar je Marko Vraničar na krmilu velikega gospodarskega sistema sozda Gorenje, ki je po 29-letnem hitenju, širitvi in osvajanju nekako v hipu zastal kot brez sape. Težave v spremenjenih pogojih gospodarjenja, odnosi, spremembe in krči v družbenoekonomskih odnosih, samoupravljanje in podrejanje samoupravljanja strokovnim odločitvam in še bi lahko naštevali objektivne in znane subjektivne težave kolektiva, so značilnosti Gorenja.
V dneh pred praznikom dela, ki zgodovinsko simbolizira delavsko zmago v mednarodnem delavskem gibanju, smo zastavili nekaj vprašanj Marku Vraničarju.
..Tovariš Vraničar, radi bi vas predstavili in to skozi vaše videnje problemov kolektiva, v katerega vrste prihajate. Prišli ste v najtežjih časih in vaša odločitev nedvomno kaže, da ste po naravi izrazit borec, človek, ki se spoprijema brezkompromisno z vsemi težavami, v prepričanju, da jih bo zmogel. Sicer tudi vaše dosedanje delo priča o tej vaši lastnosti?"
„Ftad bi vsem delavcem Gorenja povedal tako preprosto človeško, da so moji prvi vtisi ugodni. Res je, da sem sozd Gorenje poznat že po službeni dolžnosti in preko prijateljev iz študentovskih let in iz delovne brigade. Osebno sem prepričan, da je kriza Gorenja kratkotrajna, s pogojem, da ne zamujamo nič več, kajti sedaj je vsak izgubljeni trenutek skorajda nenadomestljiv. Objektivne okoliščine so Gorenje pripeljale v težje pogoje, kot smo jih sploh vnaprej ocenjevali. Od druge polovice 1980. leta so drastične restrikcije v tolikšni meri spremenile načine gospodarjenja, da smo skorajda vsi, iščoč svoje mesto in vlogo v novih pogojih, izgubljali tekmo s časom.
Žal pa moram reči tudi to — in želim, da odkriti besedi ne bomo nadeli zamere, da so v Gorenju kljub poslovični udarnosti in prodornosti ter delavnosti v zadnjih letih nekako zastali, da ne rečem zaspali. V znane kratke dogovore in temeljito uresničevanje je kanilo zavlačevanje. Praktičen primer tega je Gorenje Koerting Electronic v Gras-sau. Dejstva o Koertingu so znana že lep čas in doslej so v Gorenju bistveno preveč razpravljali o vsebini sanacije koto sami izpeljavi."
„Kako so vas sprejeli v Gorenju?"
„V Gorenje sem prihajal s strahom in to zaradi nepoznavanja notranje strukture tega velikana. Še posebej sem imel dvomljiv občutek, ker sem nekdanji L TH—jevec. Toda priznati moram, da sem doslej registriral visoko stopnjo pripravljenosti sodelovanja. Rad bi izkoristil to priložnost in povedal, da dosedanji tovariški delovni stiki dajejo prijeten občutek novincu, prav ta stopnja sodelovanja pa budi v meni zavest, da bomo v Gorenju rešili probleme, če se jih bomo lotili z že znano zavzetostjo Gorenjčanov, kar je pogoj za dolgoročno ekonomsko sanacijo. Čakanje je zlo. Mi moramo ukazovati času in ne čas nam."
..Delavci Gorenja smo prepričani, da ima Gorenje s svojo programsko orientacijo perspektivo. Delite naše mišljenje ali menite, da bo treba v tem ali naslednjem srednjeročnem obdobju spreminjati ali dopolnjevati programsko usmeritev?"
„Trenutno nimamo v Gorenju časa, da bi sploh razmišljali o kakršnihkoli programskih spremembah. Za to nimamo ne časa in še manj sredstev. Žal. Program, ki je, je izhodišče in z njim si moramo izboriti zdravo osnovo. Tekmovati moramo s časom. Prepričan sem, da bo sleherni Gorenj-čan v tem času pripravljen storiti vse, da zagotovimo znova zdravo osnovo in socialno varnost zaposlenih — vseh, ki so pripravljeni sodelovati."
„ln če se vrnem nazaj k strateškemu programu, je razumljivo, da ohranjamo belo tehniko z maksimalnim vključevanjem profesionalne elektronike kot funkcijske rešitve."
„Na področju računalništva smo po dveh letih napravili pravno formalni korak. In prav v primeru računalništva imamo testno področje, kjer bomo lahko dokazali učinkovitost Gorenja. Ne smemo in ne moremo zamujati. Sedaj moramo takoj mobilizirati vse sile, tako domače strokovnjake kot vse tiste, ki so že doslej spremljali prizadevanja Gorenja na področju računalništva (gre za inštitute, itd). Žal nam je premalo plodno pretekel čas dveh let, ki smo ga v Gorenju potrebovali, da je prišlo do podpisa. Osebno pa moram priznati, da mi je žal, ker je Gorenje izgubilo tekmo s časom na energetskem programu. Vem, da rešitev solarne energije nikakor ni rešitev v celotnem smislu, a vendar je pomemben povezovalni element toplotnega programa, ki bi moral postati drugi strateški program Gorenja.
Zeleni program, z usmeritvijo na intenzivnem pridelovanju hrane na manjših površinah, je pomemben za dokaj-šen del domovine (gorati predeli) kot ob svetovnem problemu grozeče lakote za dežele tretjega sveta, ki se vse bolj soočajo s problemom, kako preživeti. In če govorimo o elektroniki, potem je razumljivo, da tu mislimo na takšne profesionalne proizvode, kjer je elektronika le pogoj, zato moramo to področje obvladovati."
„ln kaj menite o preusmeritvi proizvodnje v Gorenju?"
„Normalno je, da Gorenje spremlja postopno selitev tja, kjer so komparativne prednosti in moramo zaradi jugoslovanske skupnosti pospešiti razvoj. Od nas je odvisno, kdaj in koliko bomo prispevali k enakomernejšemu razvoju in s tem tudi k enakomernejšim porazdelitvam bremen. Jasno pa je, da v Gorenju ne more biti omahljivcev, ki ne bi
S 1. marcem 1982 je prevzel dolžnost vršilca predsednika poslovodnega odbora sozda Gorenje Marko Vraničar, ki je doslej opravljal odgovorne dolžnosti. Bil je direktor Loške tovarne hladilnikov, član Centralnega komiteja ZKS, član Izvršnega sveta SRS ter predsednik Komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo pri IS SR Slovenije.
Marko Vraničar se je rodil leta 1940 in je po poklicu inženir strojništva.
Tovariša Vraničarja so imenovali delegati delavskega sveta sozda Gorenje na 3. redni seji 25. februarja 1982, ko so predhodno sprejeli prošnjo Gregorja Švajgerja o razrešitvi dolžnosti predsednika poslovodnega odbora sozda Gorenje.
tako po svoji človeški plati in po strokovnosti prispevali k tem skupnim ciljem."
„Gorenje se je v samem svojem začetku vpelo v tokove mednarodne menjave, saj le v teh lahko obstoja. Menite, da je dosedanja bitka Gorenja za izvoz dovolj, ali pa je možno z uvajanjem novih tržišč doseči bistveno več — in če, kdo zagotavlja, da kolektiv ne bo'pridelovalec izgube?"
„lzvoza ni nikoli preveč. Še tako intenzivna prisotnost na nekem trgu ne odvezuje strokovnih služb, da se uveljavijo tudi drugje.
Menim, da je Gorenje v času, ko je bilo elegantneje uvažati kot izvažati, dokazalo, da je z izvozom možno dosegati velike prednosti, kot so kakovost proizvodov. To je bila neprecenljiva šola Gorenja, primer, ki je vplival tudi na druge. Upravičena je ocena, da je treba prav pri izvozu, ki postaja nuja preživetja našega gospodarstva, imeti hkrati več želez v ognju. Torej obdelovati vse tiste trge, ki so zanimivi, na katere lahko izvažamo. Testirati jih in teoretično vnaprej selekcionirati. Prav v tem pogledu pričakujem od ljudi, ki so v Gorenju Promet—Servis zadolženi za izvoz, več poguma kot doslej in kot vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora sozda Gorenje terjam več obdelav posameznih tržišč. Iz leta v leto moramo pridobivati nova tržišča. Pri tem pa vsekakor ne mislim zgolj analiz, temveč neposredne kontakte, večjo vključitev že obstoječih predstavništev na doslej premalo znanih trgih, in to predvsem bančnih predstavništev. Prav tako pa bomo morali v Gorenju več prodajati na klirinški trg — tržišča držav realnega socializma, ki v svojih programih obljubljajo širitev in rast družbenega standarda, kar prav našim proizvodom odpira velike možnosti za plasma in zagotavlja nadomestek dohodka na domačem trgu, kjer postopno upada povpraševanje. Prav delavci, ki delajo na področju izvoza in ki so zanj odgovorni, se bodo morali z večjo zavzetostjo lotevati poslov.
Pri izvoznih aktivnostih gre za trajno povečevanje dolgoročne udeležbe na zunanjih tržiščih — pri čemer gre razumljivo za celostno ponudbo proizvodnega programa sozda Gorenje, ki ga je treba dopolnjevati oziroma kom-pletirati z drugimi, če to terja uspešen nastop. To pa vodi k oblikovanju trdnih dohodkovnih vezi na osnovi resnične, enakopravne in poštene delitve.
Pomembno dejstvo Gorenja je, da izvozni program bele tehnike ne more prevzemati bremena ostalih programov. Ostali programi morajo hitreje rasti. V naši zavesti pa mora zavladati spoznanje, da je izvoz nuja, ki nima časovne omejitve. Pogoj zdrave rasti in to ob podobnem ali celo še zoženem uvozu."
Marko Vraničar se je v petek udeležil slovesnosti ob podelitvi jubilejnih priznanj.
»Tovariš Vraničar, Gorenje Koerting je trda preizkušnja Gorenja. Ali se bomo tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji naučili dovolj iz tovrstnih izkušenj in kaj pomeni Gorenje Koerting Electronic v Grassau za Gorenje!"
„Takoj uvodoma moram poudariti, da gre v odgovoru le za strokovno presojo. Sanacijski program še ni narejen. Dokončna dimenzija izgube še ni natančna — prav v teh dneh bo komisija razpolagala z verificirano bilanco Gorenja Koerting Electronic, ki zaradi dejstva, da je v Nemčiji, podleže nemškim predpisom. Predvidoma gre za izgubo okrog 1 milijarde din.
Samoupravljala' oziroma delavci Gorenja moramo razumeti, čeprav je bridko in težko, da nihče razen nas samih ne bo plačal cene za Koerting. Pri tem gre za pomembno dejstvo, da bi v primeru, če bi nek tretji reševal Gorenje Koerting, to pomenilo, da Gorenje deli usodo Koertinga. Torej, z drugimi besedami to pomeni, da ni sposobno sanirati Gorenja Koerting Electronic v Grassau. Strokovna ocena, preverjena tako v Združeni Ljubljanski banki, na Izvršnem svetu Slovenije, kot v Gorenju, je, da si nikakor ne moremo dovoliti nekontroliranega stečaja firme. In če tega ne moremo, gre za to, kako Gorenje Koerting Electronic učinkovito sanirati.
Doslej so speljani nekateri ukrepi. Sprejet je strokovni program postopnega zmanjševanja delovne sile (od 960 na 430 zaposlenih). Prvi odpusti so že v teku, in sicer za tiste, ki imajo odpovedne roke od treh do šestih mesecev. Prav s tem dejanjem smo pohiteli, da dosežemo enega pomembnih ciljev sanacije eno četrtletje prej, kot je predvideno. Drugi ukrep je bil kritična strokovna presoja prodajnih možnosti Koertinga, pri čemer so bili osnovni kriteriji: višina dosežene cene in varnost plačila.
Tretji ukrep je pomemben in trajna prvina poslovanja — kritična analiza vseh vrst stroškov poslovanja z načelom: noben strošek ni tako majhen, da ne bi bila potrebna kontrola.
Četrti ukrep je skupen predlog z Ljubljansko banko, kako zmanjšati udeležbo obresti v stroških Koertinga, kar dejansko pomeni, kako zmanjšati potrebne kredite in spremeniti njihovo ročnost in stopnjo obresti.
Da bi stalno spremljali poslovna dogajanja v Koertingu in da bi dosegli odgovornost za posamezne odločitve, je skupščina družabnikov Koertinga imenovala novega vodjo Gorenja Koerting Electronic Herberta Šeferja, ki ima vsa pooblastila in polno odgovornost za izpeljavo načrtovanega sanacijskega programa.
Da bi dodatno zagotovili kakovostno stalno povezavo z matično hišo (Gorenjem) za uspešnejše delo, je na predlog poslovodnega odbora sozda delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Gorenje imenoval sanatorja tovariša Pavla Silana, direktorja uvoza Gorenja.
Ob tem meram poudariti, da je tako redukcija delavcev v Koertingu in izpeljava sanacijskega programa uresničljiva le ob skrajno odgovorni izpeljavi kooperacijske pogodbe med Gorenjem—Koerting Electronic v Grassau in tozdom Elektronika v Gorenju TGO v Titovem Velenju. V tozd Elektronika prenašamo vse aktivnsti na novi šasiji za televizijske sprejemnike, kar pomeni, da brez našega kakovostnega dela Gorenje Koerting Electronic ne more pričakovati takih končnih izdelkov, s katerimi bi dosegal sanacijske cilje.
Bistvo sanacije — boljše in cenejše — je torej v naših rokah.
Vzporedno z minimalnim sanacijskim pogramom pa moramo v Koertingu intenzivno pričeti razvijati dopolnilne proizvodne programe, ki morajo ob osnovnem programu pomeniti dolgoročno večjo varnost in boljši pozitivni finančni rezultat.
Vse povedano bo natančno opredeljeno v sanacijskem programu, ki bo obravnavan na delavskem svetu tozda Elektronika in delavskem svetu Gorenja TGO v prvih dneh maja.
Republiški zakon o sanaciji nas zavezuje, da skrčimo osebne dohodke na povprečje lanskih prvih treh mesecev, v kolikor pa ne uspemo s sanacijo, pridemo na povprečni OD branže.
Po zakonu smo dolžni pripraviti vse v zvezi s sanacijo do meseca junija. Prepričani smo, da nam bo to uspelo že do meseca maja, ker je republiški odbor rezervnega sklada že obravnaval našo problematiko in tudi že namenii del sredstev za lažje izvajanje sanacije. Obstaja verjetnost, da nam bo republiški sklad za rezerve pomagal premostiti naše težave. Znova smo pri dejstvu, da nam čas ne sme odtekati v prazno!
Osebno verjamem delavcem Gorenja, da so pripravljeni storiti vse, da bo Gorenje zdravo in trdno, kot je bilo. Zato izkoriščam priložnost, da iskreno čestitam vsem delavcem Gorenja ob prvem maju, prazniku dela, ki naj bo za nas — delavce Gorenja — same kratek oddih in predah pred učinkovitim in usklajenim delom!"
Jože Klančnik
In tako slavite danes deset let dela v Gorenju. Deset let zvestobe! To je bilo deset let strmega razvoja! Ko ste prišli, sta bili v Gorenju prav utečeni samo proizvodnja štedilnikov in pralnih strojev, vse drugo pa je bilo šele na začetku ali pa še sploh ne. Proizvodnja hladilnikov in televizorjev se je takrat šele začela pošteno uveljavljati, prav tako proizvodnja pohištva, nove hale štedilnikov še ni bilo, ni bilo keramike, ne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, ne nove hale elektronike, galvanike, kondenzatorjev v Rogatcu, kompresorjev v Črnomlju, elektronike v Ptuju. Vsega tega še ni bilo, ko ste prišli, vse to ste pomagali zgraditi.
Vaš delež v tem velikem razvoju Gorenja ni majhen.
Toda še nekaj je, kar moram naglasiti: V teh desetih letih ste postali prekaljeni gorenjski delavci. Postali ste strokovnjaki svojega dela. Vi danes rešujete delovne naloge tam, kjer bi manj izkušeni ne imeli uspeha. Tako že prihaja tudi čas, ko svoje izkušnje posredujete naprej".
OB JUBILEJU DELA
i
Jubilantom je spregovoril predsednik
poslovodnega odbora Janez Miklavčič Koroški kvintet Poljana s Prevalj in Cita Galič na petkovem slavju v Gorenju
Minuli pete k, 23. aprila, so bila podeljena priznanja in nagrade za zvestobo Gorenju. Ob 17. uri so se v jedilnici A zbrali vsi Gorenjčani, ki so v letu 1981 dopolnili deset let dela. Ob slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, je jubilantom spegovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenje TGO Janez Miklavčič, ki je med drugim dejal:
"Prav vi ste generacija delavcev Gorenja, ki je morala prestati ogromne napore.
Toda vzdržali ste. Vaša zvestoba Gorenju je bila neomajna. Tudi če vas je kdaj zamikalo, da bi sprejeli ponudbo druge delovne organizacije, je pri vas zmagala zvestoba temu našemu Gorenju.
Slavje se je nadaljevalo ob zvokih Štajerskih fantov, zapeli pa so tudi člani Koroškega kvinteta ob spremljavi Cite Galič na citrah. Slavje so jubilanti končali v prijetnem razpoloženju, s plesom in pesmijo.
NAGRADE ZA 20 IN 30-LETNO ZVESTOBO
Istega dne pa so se na slovesnosti zbrali tudi slavljenci s 30 in 20-letno zvestobo Gorenju. Tudi njim je spregovoril Janez Miklavčič,jim zapel Koroški oktet, nato pa so slavljenci obudili spomin na prehojeno pot v Gorenju, kolektivu, ki so se mu pripisali z vsem srcem!
"Težko je najti besede, s katerimi bi pozdravil pionirje Gorenja, ki slavite dvajset let dela v Gorenju.
Vi sami bi laže povedali, kaj pomeni teh dvajset let dela. Vi bi laže povedali, v kakšnih pogojih ste morali začeti: Kako je bilo treba delati včasih praktično pod milim nebom. Kako ni bilo ne strojev ne strokovnjakov, a zahtevano količino in kvaliteto ste morali doseči.
Vi bi laže povedali, kaj je moral takrat dati od sebe morda edini strojni inženir. Kaj je moral dati od sebe prvi strokovnjak tehnolog, kaj sestav!jalka. Vi sami bi laže povedali, ka-
ko težke so bile razmere na delovnih mestih. Da zaščitnih sredstev, kot jih imamo danes, takrat praktično sploh niste poznali. Da o takšni organizirani malici, kot jo ima delavec Gorenja danes, takrat še sanjati niste upali. Da niti o prosti nedelji niste upali razmišlati, kaj šele o prosti soboti. In sami se dobro spominjate, kako je bilo takrat nemogoče pomisliti, da bi Gorenje gradilo stanovanja kot jih gradi v zadnjih desetih letih. In mnogi od vas ste to dejstvo težko občutili, saj ste morali stanovati v izredno težkih, skoraj nemogočih stanovanjskih pogojih.
To so bila težka leta odrekanja, ki ste jih vzdržali samo zato, ker ste Gorenje imeli radi. Vaša zvestoba Gorenju je bila neomajna. In tako ste predstavljali steber delovnega kolektiva, ob katerega so se naslonili mlajši, da so lahko vzdržali.
Krivica bi se vam danes zgodila, če se vam ne bi priznalo, da je Gorenje črpalo energijo za svoj razvoj prav v takih delavcih. V delavcih, ki so bili Gorenju zvesti in predani.
To je tisto, kar je omogočilo, da je Gorenje naredilo tak ogromen razvoj, ki ga nihče ne more zanikati. Ko ste prišli v Gorenje, smo delali štedilnike in nič kaj drugega. Kje bi si takrat upali pomisliti, da bo Gorenje kdaj sposobno izdelati barvni televizor."
Proslava v tozdu Kondenzatorji
Ob obletnici ustanovitve OF, prazniku dela in drugi obletnici izgube največjega in najdražjega sina naših narodov tovariša Tita, so v tozdu Kondenzatorji v Rogatcu priredili kratek kulturni program.
Obudili so spomin na prvi štrajk 40.000 delavcev 1. maja 1886 v Chicagu, ki so zahtevali in si tudi izbojevali tri os-mice, to je osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega življenja.
Spomnili so se na mnoge proslave in štrajke, ki jih je organizirala KPJ in so se neštetokrat krvavo končali pod kopiti kraljevih žandarjev, na mnoge skrite proslave 1. maja in junaške bitke, na številne delovne zmage v novi Jugoslaviji, katerih cilj je bil boj delavskega razreda za resnično razpolaganje s sadovi svojega dela.
Obudili so spomin na 27. april 1941, ko je bila na pobudo CK KPS in v sodelovanju vseh takratnih naprednih sil ustanovljena OF slovenskega naroda, katere naloga je bila zapisana v devetih točkah programa.
Spomnili so se na tovariša Tita in njegovega tesnega sode-lovca Edvarda Kardelja, na dva velikana jugoslovanske socialistične revolucije, ki sta s svojo revolucionarno mislijo in delom pustila neizbrisen pečat v delavskem gibanju, v boju vseh naprednih sil sveta za svobodo, mir in napredek ter enakopravnost vseh ljudi in narodov.
In končno so opozorili tudi na naloge, ki izhajajo iz resolucije 9. kongresa ZKS, naloge, ki jih bomo izpolnjevali skupaj, ne glede na republiške in pokrajinske meje, kar bo ustvarjalo našo slovensko in jugoslovansko večnacionalno samoupravno in državno skupnost.
Socialistična in samoupravna narava našega sistema pa terja več samodiscipline, reda, doslednejše upoštevanje zakonskih norm ter moralnih in etičnih vrednot, ki smo jih oblikovali v vsem obdobju naše revolucije.
Po proslavi nam je predsednik izvršnega odbora sindikata Miran Grubin povedal, da je bila to prva proslava, ki jo je pripravil sindikat skupaj z mladinsko organizacijo, izvedli pa so jo mladinci Marija Slane, ki že šest let dela kot točkalka, Marjana Posl, Fanika Habot, obe delata kot toč-kalki, ter Anton Plavšak, vpenjalec orodij. Temelje za začetek kulturne dejavnosti v njihovem tozdu pa so postavili že ob proslavi 8. marca.
O delu osnovne organizacije sindikata je Matija Preval-šek dodal, da so volitve uspešno opravili. Na zboru delavcev so razpravljali in obravnavali tudi predlog letnega plana in tromesečno poslovanje v tozdu in delovni organizaciji. Pred nedavnim so nabavili glasbeni center, radi pa bi organizirali tudi lastno kuhinjo. Sedaj dobivajo malice iz restavracije v Rogatcu.
V tozdu Kondenzatorji med proslavo
NOV OBRAT V BISTRICI OB SOTLI
V	okviru tozda Kondenzatorji v Rogatcu je letos aprila stekla proizvodnja relejev in priključkov za kompresorje v novem obratu v Bistrici ob Sotli. Pripravljalna dela so potekala od lanskega novembra, tako da je v novem oddelku našlo zaposlitev še 15 delavcev na tem manj razvitem področju. To res ni veliko, toda če pomislimo, da je tozd Kondenzatorji edina delovna organizacija v Rogatcu, ki zaposluje okrog 150 ljudi, vidimo, da otvoritev novega oddelka v stari osnovni šoli v Bistrici pomeni obet tudi za ostale nezaposlene prebivalce v teh krajih.
DELO MLADIH
VSE NAŠE 21VLJENJE SE GIBLJE MED TEM, KAR HOČEMO, IN TISTIM, KAR MORAMO.
(Josef ČAPE K)
DELOVNA AKCIJA "OČISTIMO SVOJE OKOLJE"
V	torek, 20. aprila 1982, smo opravili delovno akcijo, ki je prejšnji teden zaradi dežja odpadla.
Dočakali smo sončen dan in se ob 14.30 zbrali ter odpravili na delo. Mladi smo zadano nalogo vzeli resno. Bilo nas je okrog štirideset, čeprav se akcije niso udeležile nekatere Osnovne organizacije : Pralna tehnika, Zamrzovalniki, Vzdrževanje, Orodjarna, Elektronika, Promet, DSSS GPS, Interna banka. Gostinska enota. Raziskave in razvoj, SOZD.
Kljub pripravljenosti za delo vsega zadanega nismo mogli izpolniti, ker smo imeli premalo orodja. Seveda smo si delo kljub temu našli. Urejali smo zelenici pred Gostinsko enoto in pred Kuhalnimi aparati ter pešpot ob Paki. S traktorjem smo vozili zemljo, jo razmetavali, izravnavali in posejali s travo. Ob zelenice smo postavili opozorilne table, čeprav smo bili mnenja, da ljudje vedo, da trava ni za to, da jo pohodimo.
Mladi iz Servisa so urejali pešpot od Servisa ob Paki v mesto. Pešpot smo mladi s skupnimi močmi posuli, odstranili in odpeljali suho travo. Mladini iz Servisa pa smo upravičeno očitali, da imajo malo mladih, pa tudi z mladimi po srcu se ne morejo pohvaliti.
Kupi peska, samokolnice, nasmejani obrazi z lopatami, grabljami, motikami v rokah in mini traktorček, to je bila slika, ki se je kazala v prijetnem sončnem popoldnevu. Zavihali smo rokave. Kup se je kar hitro manjšal. Vsak je bil vesel, da je urejena steza tudi njegova zasluga.
Mladi vemo, da ni bil namen akcije le urejanje steze in sejanje trave. Spoznali smo se tudi med sabo, se pogovarjali o načrtih in naših problemih. Mladi smo, tako ali drugače, in veseli smo, da enako mislimo in da smo ustvarjalni.
M. K.
PIONIRJI - LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO V GORENJU
Od petka, 23. aprila 1982 naprej, si lahko v razstavnem delu jedilnice A ogledate likovna dela učencev osnovne šole Miha Pintar—Toledo. Slike so v različnih tehnikah risanja izdelali učenci nižjih in višjih razredov.
S prikazom likovnega ustvarjanja naših otrok smo počastili praznik ustanovitve OF in praznik dela 1. maj.
GORENJE NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
V nedeljo so v Zagrebu zaprli vrata spomladanskega sejma, na katerem je tudi Gorenje predstavilo svoje proizvodne in druge dosežke. Ob lepo oblikovanih in kakovostnih izdelkih bele tehnike smo predstavili tudi program kuhinjskega in kopalniškega pohištva, na sejmu pa je bil velik interes tudi za predstavitev programiranega logičnega krmilnika (PLK) v sklopu industrijske elektronike.
Čeprav je bil obisk manjši od pričakovanj, pa je bila to vendarle priložnost, da tudi primerjamo naše dosežke z ostalimi proizvajalci izdelkov za široko potrošnjo.
OBČINSKA ŠAHOVSKA LIGA
Ekipa Gorenja je premagala vse nasprotnike in premočno osvojita 1. mesto. Tekmovanje je pričelo 12 desetčlanskih ekip (10 moških in 2 ženski), med tekmovanjem pa je odstopila ekipa Veplasa.
REZULTATI:
REK: GORENJE 3:6, GORENJE : RŠC-šola 7:2, VE KOS : GORENJE 1 1/2:8 1/2, GORENJE : VEPLAS 7: 3, UPOKOJENCI: GORENJE 1 1/2: 8 1/2, GORENJE : RŠC-SP 5 1/2 : 4 1/2, VIZ: GORENJE 4 1/2 : 5 1/2, TUŠ: GORENJE 2 1/2:7 1/2, GORENJE : REK-ESO 9 1/2 : 1/2, VEGRAD : GORENJE 3: 7, GORENJE : MPI—Pekarna 9 : 1.
Za ekipo Gorenja so nastopali:
Milan Goršek, Ernest Špeh, Ivan Kovač, Peter Poljak, Danilo Zajc, Boris Petrovski, Janko Plevnik, Miran Šuster, Dragica Pranjič, Ivan Godec, Bratislav Tomič, Alojz Jelšnik, Ivica Ostruh, Brane Pfeifer, Milena Rehberger, Tone Nastran,
Ivica Jurič, Antonija Skledar, Miki Dordevič, Gregor Rupnik in Vlasta Mešl.
KONČNI VRSTNI RED EKIP:
I.	GORENJE 74 toč k, 2. RŠC-SP 62,3. REK 61, 4. VEGRAD 58,5, 5. TUŠ 58, 6. VIZ 57, 7. REK-ESO 46 1/2, 8. Upokojenci 45 1/2, 9. MPI—Pekarna 36, 10. VE KOS 25,
II.	RŠC-šola 22 1/2.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS GORENJE TGO
oglaša prosta dela in naloge v sektorju kakovosti
1.	VODJA ANALITIKE KAKOVOSTI
2.	GLAVNI METROLOG
3.	TEHNOLOG KONTROLE I (3 delavci)
—	1 delavec za strojno področje
—	1 delavec za lesno področje
—	1 delavec za kemijsko področje
4.	KOORDINATOR VHODNE KONTROLE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri
—	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na področju upravljanja in kontrole kakovosti, informatike ali ekonomike poslovanja
pod 2. -višješolska ali srednješolska izobrazba elektro ali strojne smeri
—	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na področju metrologije ali tehnike merjenja za kandidate z višjo izobrazbo in
najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na področju metrologije ali tehnike merjenja za kandidate s srednjo šolo
pod 3. — srednješolska izobrazba strojne, lesne oziroma kemijske smeri
—	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 1 leto na področju kontrole kakovosti, konstrukcije ali tehnologije
pod 4. — srednja ali poklicna šola elektro, strojne, lesne ali kemijske stroke
—	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na področju kontrole kakovosti za kandidate s srednjo šolo in
najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na področju kontrole kakovosti za kandidate s poklicno šolo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, Kadrovski sektor, z oznako "oglas DN v sektorju kakovosti", 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo.
OBVESTILO
Delavce Gorenja, ki imajo otroke stare nad 15 let, zavarovane po sebi, obveščamo, da naj do 10. maja 1982 dostavijo potrdilo o šolanju. Če do tega termina potrdil ne bomo dobili, jim bo regres za letni dopust izplačan šele ob koncu leta 1982, če bodo potrdila dostavili po tem datumu.
Kadrovski sektor
VISOKO PRIZNANJE
PRVOMAJSKA NAGRADA TUDI NAŠEMU DELAVCU ANTONU LESJAKU
V palači federacije v Beogradu bodo danes, 29. aprila, podelili letošnje prvomajske nagrade dela. Slavljencem jih bo izročil predsednik Skupščine SFRJ Dragoslav Markovič. Med štirimi nagrajenci iz Slovenije je tudi naš delavec Anton Lesjak, rojen leta 1933, kvalificiran mizar, glavni tehnolog v tozdu Pohištvo.
Anton Lesjak je uspešen inovator in visoko priznanje si je nedvomno zaslužil s svojim prispevkom k povečanju produktivnosti dela. Z njegovimi pobudami in idejami so bili v tozdu Pohištvo doseženi veliki prihranki pri stroških proizvodnje. Ne samo inovatorski in racionalizatorski prispevki, nadvse učinkovite so tudi njegove tehnične in tehnološke izboljšave.
Prvomajsko nagrado dela podeljujejo posameznikom, neposrednim proizvajalcem v gospodarski dejavnosti, če se ob izjemnih delovnih uspehih vključujejo v oblikovanje socialističnih odnosov z ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Anton Lesjak je dosegel izjemen delovni uspeh in mu ob tem priznanju tudi mi iskreno čestitamo!
Na fotografiji: Anton Lesjak je tudi v petek prejel visoko priznanje ob delovnem jubileju v Gorenju — za 30 let neprekinjenega dela v Gorenju!
VABIMO NA PROSLAVO V TOZD ORODJARNA
Ob obletnici ustanovitve OF in 1. maja prirejajo orodjarji proslavo, ki bo 29. aprila ob 13.30. Izvedli bodo kratek kulturni program. Nastopil bo moški oktet iz Vinske gore, prisluhnili pa bomo lahko tudi recitatorjem.
Pridite na proslavo v prostore Orodjarne!
fbtTOVAM VRUŽE V me K TORE,
Vama učno z' ostaiIm ravnim loudima
A/A J S FKDAČuiJE ČesriTAMO
-Mi PiONiRt' KOJi O 5VQM SVAkODNEVNOfA RADO - U UČENJU / AKTivNOSTIMA U NAŠOJ PiOUiR SKOJ ORGAUizAciji-NAlAziMO SVOJ PUTOKAZ
i 02OR u VTOVOtft OSLU, U TITOVIM MISLIMA / Viziji RAZVOJA NAS E G SAMOUPRAVNOG SOCJJA' L/STiČKOG DRUŠTVA} ŽEUMO CA &£/' RADdi LJUDI OSTVARe JOČ VEČE USPEHE U HVOTU/ RADU Z RAZVOJU SAMO upravni'N SodjMiST/ČKiH ODNOSA NA OPŠru RADOST NAS NAJMLABiU BUDUČiH GRADITELJA
NAŠE SociJAlisriČKE JUGOSLAVIJE -
Faksimile čestitke, ki sta jo podpisala Ana in Branislav Dordevič iz Leskovca
PRVI MAJ V TITOVEM VELENJU
Tudi letos bo 1. maja tradicionalno srečanje delavcev na Graški gori. Avtobusi bodo pričeli voziti ob 7. uri (Šoštanj— Titovo Velenje—Plešivec). Ob 9.30 bodo slavje počastili z govorom in polaganjem venca pred spomenik. Ob 11.30 se bodo pričela trim tekmovanja.
Na srečanju boste dobili blok za malico, ker je tudi Gorenje prispevalo sredstva za organizacijo tega shoda delavcev, rudarjev in njihovih družinskih članov. Pridite v velikem številu!
26. pohod po poteh partizanske Ljubljane!
Prihodnjo soboto, 8. maja, bo v Ljubljani že 26. pohod po poteh partizanske Ljubljane, na katerega vabijo tudi delavce iz vse Slovenije. Za vse tiste, ki se s pohodi ne ukvarjajo kot športniki, so pripravili množični manifestativni pohod na 6, 8 in 12 km dolgi poti, ki poteka ob spomenikih okupirane Ljubljane. Na poti spominov bodo udeleženci spoznali in obudili spomine na tiste čase, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Vendar tudi žica ni bila dovolj, da bi zatrla plamen upora, ki je zajel ne samo Ljubljano,temveč celotno slovensko ozemlje. V soboto nas pričakujejo v Ljubljani. Udeleženci manifestativnega pohoda bodo prejeli spominske značke in priznanja.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.