Št. 45 (1024) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 6. novembra X X	1969
ZDRAVJU, DELU IN PRODUKTIVNOSTI ALKOHOL SAMO ŠKODUJE
DOLENJSKI UST
Alkoholizem
ZA POMOČ PRIZADETIM
Pomagamo
Banjaluki
Zanka na vratu
Sklad za zdravstveno zavarovanje dolenjskih kmetov se duši v dolgovih. Skupščina je uporabila vsa zakonita sredstva, da bi ga rešila. Predpisala je izredni prispe-vek, klicala na pomoč družbo, pravega uspeha pa od nikoder. Izvoljeni predstavniki kmetov, ki jim je zaupana skrb za skupen denar, so brez moči.
Na zadnji skupščinski seji v Novem mestu so vsi po vrsti zahtevali, da je treba vprašanje kmečkega zavarovanja rešiti z družbeno pomočjo. Za dolenjske kmetije, ki se jih iz dneva v dan bolj loteva revščina, so dajatve za zdravstveno zavarovanje prehude. Letos n< dohodkov: cene za pridelke so tako slabe, da se jih ne tplača prodajati.
Člani kmečke skupščine so ugotavljali, da jim je neznosen položaj kmečkega prebivalstva izbil iz rok pravico odločati v korist sklada, »če ljudem ne moremo zagotoviti pravic, ne smemo zahtevati, da bi izpolnjevali dolžnosti.« Zakon ni dober, popraviti bi ga bilo treba v tem smislu, da bi predpisal solidarnostno pomoč širše družbene skupnosti.
Prihodnje leto ne obeta izboljšanja. Prispevne stopnje se bodo bržčas še celo povečale. Ob sedanjih pogojih to pomeni, da je sklad te vnaprej obsojen na primanjkljaj. Ali je ob vsem tem možno razpravljati tudi o uvedbi pokojninskega zavarovanja kmetov, takega namreč, ki bi temeljilo na tamofinanciranju kmetov.
IVAN ZORAN
Veliko delovnih kolektivov, družbenih in političnih organizacij, posameznikov na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in v Beli krajini se je že odločilo, kolikšen bo njihov prispevek za Banjaluko.
Zbiralna akcija za pomoć ljudem, prizadetim od potresa v Banjaluki, se v vseh dolenjskih in spodjesavskih občinah še nadaljuje.
■ Novomeška občina je do 4. novembra prispevala več kot 316 tisoč din. Kolektiv
(Nadaljevanje na 5. str.)
- madež naše družbe
Zaslužni pedagog in aktivist Rdečega križa, tovariš prof. Ivo Zobec, svari pred pretiranim zauživanjem alkohola in daje za zgled zdravo, športno življenje predvsem naši mladini!
jo higienske in varstvene Ukrepe.
Čeprav se človek prilagaja delu in delo človeku, še vedno narašča število delovnih
(Nadaljevanje na 6. str.)
Ko so ga seznanjali z načrti za preusmeritev rudnika, so posebno poudarili, da so zaloge premoga majhne, da so tarife za prevoz premoga že zdaj na kočevski progi občutno višje kot ha glavnih prognah, da ima kočevska proga kljub temu
Franc Popit med novomeškimi delavci
Danes dopoldne bo predsednik centralnega komiteja ZKS Franc Popit obiskal podjetje NOVOLES v Straži, za ob 13. uri pa je napovedal svoj obisk v Industriji motornih vozil v Novem mestu. Po 15. uri se bo tov. Popit srečal z Novoteksovimi tekstilci v Bršlinu.
Pijančevanje uničuje blaginjo posameznikov in družine, škoduje pa tudi družbi in njenemu gospodarstvu
| izgubo (ki je polovice pokri-| va izvršni svet; drugo polo-
(Nadaljevanje na 5. str.)
Voznik zastave 750 je prehitel tovornjak, trenutek zatem pa je okolico Šentjurja pretresel strahoten pok pločevin*
Letos je dala za dan zdravja svetovna zdravstvena organizacija (WHO) geslo: Zdravje, delo in produktivnost.
Zdravje ne pomeni samo odsotnosti bolezni, ampak se kaže v telesni, duševni in socialni blaginji. Imamo pravico do zdravja, toda imamo tudi dolžnost skrbeti aa
Predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit je 29. oktobra obiskal Kočevje in se s predstavniki podjetij, občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij pogovarjal o aktualnih gospodarskih vprašanjih občine in posameznih podjetij.	(Foto:	Primc)
FRANC POPIT OBISKAL KOČEVJE	I
zdravje.
Zdravje delavcev odločilno vpliva na kakovost dela, na produktivnost in s tem na nadaljnji družbeni razvoj. Zato je poleg temeljnega zakona o varstvu pri delu 1965 izšlo več pravilnikov, ki za posebne primere predpisuje-
Podjetja tudi v praksi potrjujejo politiko ZK
Predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit se je 29. oktobra udeležil sestanka ožjega političnega aktiva kočevske občine, nato pa še političnih aktivov v’ podjetjih ITAS in Rudnik. Predstavnika Popita so v Kočevju seznanili predvsem z načrti o preusmeritvi rudnika in s prizadevanji kočevskih podjetij za tesnejše sodelovanje s sorodnimi podjetji v Sloveniji in izven nje.
OD 6. DO 16. NOV.
Nekako od 10. do 14. novembra pogostne padavine, ki bodo pozneje prešle v sneg do nižin. V ostalem suho oziroma lepo vreme z jutranjim mrazom, vendar večkrat tudi ves dan megla v nižinah.
Dr. V. M.
PRIZNANJE NOVOMEŠKEMU AEROKLUBU: V ponedeljek so imeli novomeški letalci v Prečni v gosteh komandanta jugoslovanskega vojnega letalstva generalpolkovnika Viktorja Bubnja (v civilu v sredi), letalskega generalpodpolkovnika Enverja Čemaloviea (v uniformi), direktorja letališča »LJUBLJANA« na Brniku Franca Severja (s temnimi očali) in sekretarja Letalske zveze Slovenije Mirka Bitenca, ki so se podrobno zanimali za delo Dolenjskega letalskega centra. Predsednik novomeške občinske skupščine Franci Kuhar in projektant Zdenko Hlavaty sta jim pokazala tudi načrte in pripravljalna dela za novo športno letališče »NOVO MESTO«. Gostje so si nato ogledali še tekstilno tovarno NOVOTEKS.
(Foto: M. Moškon)
Pet krst pred dnevom mrtvih
31. oktobra je v novomeški bolnišnici umrl 12-let-ni Igor Hostnik. Ko se je popoldne peljal s kolesom po cesti v Žabji vasi, ga je med prehitevanjem podrl z osebnim avtomobilom Novomeščan Anton Ban. Deček je padel na pokrov prtljažnika, udaril z glavo ob vetrobransko steklo, nato pa padel na tla. Nesreča se je pripetila v hipu, ko je Igor zavijal na levo stran ceste Ban nima vozniškega izpita.
Štiri osebe so izgubile življenje v prometnih nesrečah na magistrali Ljubljana—Zagreb:
Zadnje ure v oktobru so
bile usodne za 28-Jetnega Antona Udoviča z Grmade pri Trebnjem. Z zastavo 750 se je odpeljal proti Novemu mestu. Pri Šentjurju je prehite-
val madžarski tovornjak v hipu, ko je naproti drvel osebni avtomobil koprske registracije, kd ga je v azil Dra-
(Nadaljevanje na 12. str.)
Nocoj na razstavi: stare dragocenosti
Nocoj ob 18. uri bodo v mali dvorani Dolenjske galerije \ Novem mestu odprli privlačno arheološko razstavo. Na njej bo arheolog Tone Knez razstavil najnovejše izkopanine iz bogatih grobov v halštatskih gomilah, ki jih že tretje leto zapored raziskuje v Kandiji. Na razstavi bomo lahko občudovali zelo lepe keramične posode najrazličnejših oblik, pester bronast nakit, živobarvne steklene in jantarne ogrlice ter zelo redek primerek lepo okrašenega diadema, izdelanega iz zlate pločevine. Na to zanimivo in redko razstavo vsi vljudno vabljeni! — Na sliki levo: elegantni keramični vazi iz bogatega halštatskega groba izkopani poleti 1969. (Foto: Tone Knez).	|
tedenski
mozaik
Franco je izvedel pravi »dr. žavni udar« v svoji vladi. Odslovil je kar trinajst ministrov. Najbolj prizadeti so bili falangisti, ki so šli celo na ulico in vpili — ne sicer proti Francu — pač pa proti novim, ministrom, vzklikajoč svojim in ministrom, ki so \ odšli. Kaže, da počasi odhaja. • ta tudi falanga in z njo gene. 1 ralisim Franco... Iz številnih držav derejo obiskovalci j na Dansko, kjer so sredi »po- 1 polne seksualne svobode« odprli »pornografski sejem«. O-biskovalci so poleg »normal- f nih« seksualnih zadev lahko | občudovali tudi razne perver. j znosti. Ko je neko dekle vi-delo tak »seksualni« film v barvah, je odločno izjavilo: j »če je to seks, grem rajši v , samostan.« .. ■ Sef vojaške vlade v Atenah polkovnik Pa-takos je ob grškem državnem ] prazniku zažugal tudi grškim j emigrantom. Dejal je: »Ko se bodo oni prostovoljno vrnili domov, ne bodo pozabili samo grščine, ampak tudi to, kako izgleda Grčija.« Patako$ Pa najbrž pozablja, da tudi diktature ne trajajo večno ... »Mi nismo poklicani, pač pa smo bili izvoljeni,« je dejal novi zahodnonemški kancler Willy Brandt v svojem prvem programskem govoru v Bun-destagu ... Bivšemu libijske, mu kralju Idrisu je Naser do. volil. da se lahko naseli v Egiptu, »ki ga je zmeraj imel za svoj dom«. Simeon II. bolgarski je našel svoj »dom« pri Francu v Madridu; zadnja av-strijska cesarica Zitta živi v Neto Yorku; bivši romunski kralj Mihael je postal Švicar. Kot italijanska gosta dva kra. Ija še vedno upata na vrnitev: Vmberto II. portugalski in Konstantin grški. Bivši jugoslovanski kralj Peter II. pa obuja spomine — če jih obuja — v kraju Roque Brune v Franciji... Japonski ministr. ski predsednik Eisaku Sato bo decembra obiskal Washing. ton. Računa na obljubo predsednika Nixona, da bodo Ame. ritani vrnili Okinavo Japonski. če jo bo dobil, bo razpisal splošne volitve že za prihodnji januar, da bi to poli• tično vnovčil, če pa je ne bo dobil, ne bo imel kaj vnovčiti ...
Gozdarstvo: premalo pretehtani predlogi
Zbiranje biološke amortizacije od lesa in za kakšne namene naj služi - Razlike med gorskimi in ravninskimi kmeti
Skoraj vsi predlogi kmetov na javnih razpravah o spremembi zakona o gozdovih temeljijo na cenah lesa. Vse naj bi služilo temu osnovnemu namenu. Mnenja kmetov v raznih krajih Slovenije pa se močno razlikujejo. Zlasti o biološki amortizaciji in odkupu lesa, a manj o samoupravljanju gozdnih lastnikov.
V enem sestavku ni moči zajeti vseh problemov, ki so se nakopičili pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih, in ne vseh predlogov kmetov, gozdarjev in lesno predelovalne industrije za spremembo zakona. Zato s^ omejimo le na enega, ki je bil lastnikom gozdov verjetno najmanj pojasnjen. To je
TELEGRAMI
PRAGA — Zunanji ministri sedmih držav — članic varšavskega pakta so na sestanku v Pragi vnovič pozvali vse evropske države, da bi sodelovale pri čim hitrej. Sem sklicanju splošne konference o evropski varsnosti. Predlagajo, da bi se ta konferenca začela že v prvi polovici prihodjega leta v Helsinkih.
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je s 93 glasovi in enem vzdržanem glasu sklenila, da bo ob 25Jetnici OZN prihodnjega oktobra sklicala v New Yorku svetovni kongres mladine.
PEKING — Sovjesko-kitajska po. gajanja o meji, ki so se začela v Pekingu pred dvema tednoma. Dotekajo še naprej v največji tajnosti. Doslej niso sporočili niti kraja, kjer se pogajajo.
STOCKHOLM — Stockholm in srednjo Švedsko je zajel orkan, ki je dvigal strehe in prevračal avto. mobile. Na stotine trgovin je ostalo brez stekla, promet pa je bil dolgo oviran zaradi izruvanih dreves, ki so ležala na vpadnicah pred Stockholmom.
LONDON — Oktober je bil v Britaniji najbolj suh mesec po letu 1871. Poprečne dnevne tempe, rature so znašale 21 stopinj celo po 26. oktobru. Najvišja temperatura, ki so jo zabeležili v Londonu, je bila 27 stopinj Celzija.
ATENE — V grškem glavnem mestu se je začela serija 15 procesov. Na enajstih izmed teh pro. cesov bi utegnili obtožence obsoditi na smrt ali na dosmrtno ječo.
WASHlNGTON — Kanadske ob. lasti so izročile ZDA šest Američanov, osumljenih, da so bili v zadnjih dveh letih zapleteni v ugrabljanje ameriških letal, ki so morala pristati na Kubi.
zbiranje biološke amortizacije in poraba teh sredstev. Za obravnavanje drugih vprašanj bo še dovolj časa. Do slej smo namreč razpravljali le o načelih. V javno razpravo pa bo dan tudi osnutek novega zakona o gozdovih, h kateremu bodo lastniki gozdov-spet lahko dali svoje pripombe.
Mnenja o zbiranju biološke amortizacije iz gozdov, ki je namenjena za nego gozdov in pospeševanje gozdarstva, se bolj razlikujejo po širših območjih kot med posameznimi lastniki gozdov.
p Na nekaterih območjih Dolenjske, v Posavju, Pomurju in še nekaterih krajih, kjer imajo kmetje male gozdove, so predlagali, naj se biološka amortizacija zbira le od prodanega lesa. Njihov , predlog je moči razložiti z željo, da takih prispevkov ne bi plačevali od lesa, ki ga porabijo sami. Večina kmetov nima od gozda nobenih denarnih dohodkov, saj skoraj ves posekan les porabijo sami.
PB Pohorski kmetje pa so predlagali, naj bi biološko amortizacijo zbirali od v^ega posekanega lesa. Pravijo, da ravninski kmetje imajo večino dohodkov iz kmetijstva, gorski pa iz gozdarstva. Z zakonom predpisano bioiošso amortizacijo bi bilo treba močno znižati. Lastniki gozdov na posameznih oomo'-jih bi se lahko sami domenili za večje prispevke, ka dar bi se jim zdelo, ia potrebujejo več sredstev zs> izboljšanje svojih gozdov, če so kmetje voljni odločili se z referendumom, da bodo prispevali za gradnjo cest, šol in druge skupne ootre be, se gotovo nd treba bati da ne bi storili enako ?a svo je gozdove.
■ Gorski kmetje pa so proti prelivanju sredstev, ki jih prispevajo sami. Na Pohorju pravijo; »Res imamo lepe gozdove. Za to smo skrbeli sami in tudi naši očetje, ko še
POZDRAV KONGOZANU — Predsednik Konga (Kinšase) Joseph Desire Mobutu je prišel na tridnevni državni obisk v Belgijo, v državo, ki je nekoč gospodovala v Kongu. Prvi na levi je belgijski kralj Baudoin, levo od Mobutuja pa stoji princ Albert Lieški. Slika je bila posneta ob prihodu med slovesnostjo na letališču.
Telefoto: UPI
ni bilo take strokovne gozdarske službe, kot je zdaj. Naša živinoreja pa ne ustreza naravnim možnostim in razvoju znanosti v zadnjih letih. Marsikaj smo se naučili, nimamo pa sredstev, da bi svoje želje uresničili, če se bodo sredstva iz naših gozdov prelivala v dolino za izboljšanje tamkajšnjih slabih gozdov, lahko z enako pravico zahtevamo, da se bodo sredstva iz njihove živinoreje prelivala k nam za pospeševanje naše živinoreje.«
Ravninski kmetje se ne strinjajo s prelivanjem sredstev v živinoreji in drugih kmetijskih dejavnostih. Pravijo, da vzlic sedanjim visokim odkupnim cenam goved in prašičev težko gospodarijo. Kako naj potem prispevajo še za druge?
Gorski vonetje pa zatrjujejo in dokazujejo, da vzlic lepim gozdovom še teže gospodarijo na svojih kmetijah kot ravninski. Otroci jih zapuščajo veliko bolj kot ravninske kmete v bližini mest.
■ Biološko amortizacijo na-
■ ših gozdov bo torej tre-
■ ba ocenjevati drugače kot | doslej. Kdor je za preli*
■ vanje sredstev iz zasebnih
■ gozdov, bi moral podpipa-
■ ti tudi prelivanje sredstev
■ v kmetijstvu
Jože Petek
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
M V BANJALUKI SPET ZMA-GUJE ŽIVLJENJE — Veliko Banjalučanov, ki jih je prejšnjo nedeljo in ponedeljek prizadejal katastrofalen potres, se je že začelo vračati v svoje domove, čeprav s tem še tvegajo. Toda po ugotovitvah strokovne komisije je med 18.100 pregledanimi stanovanji le kakih 6300 takoj vseljivih, 8000 jih bo treba temeljito popraviti, 4000 stanovanj pa podreti. Zato mnogi Banjalučani še spijo pod šotori, ki pa jih primanjkuje, čeprav je vojska dala takoj na razpolago šotore za kakih 27.000 ljudi. Sploh se je v hudi stiski banjaluškega mesta še zlasti izkazala JLA, ki je od prvega trenutka dalje pomagala reševati življenja in premoženje. Hudo prizadeto mesto je takoj naslednji dan po potresu obiskal tudi predsednik Tito in se zavzel za hitro pomoč.
Zadnje dni je začel pritiskati mraz, zato v Banjaluki še toliko bolj hitijo, da bi ljudem skrajšali življenje na prostem. Otroke d6 treh let starosti so evakuirali hkrati z njihovimi materami v Sarajevo in druge kraje. V nekaterih podjetjih so stroji že stekli, tudi trgovine in gostišča se odpirajo, v mnogih hišah že spet sveti elektrika, le vodo morajo še dovažati s cisternami. Prva stiska po potresu je za silo premagana, vendar bo hudo prizadetemu mestu in okoliškim krajem zelo prišla prav pomoč v gradbenem materialu, denarju in podobnem. Ta pomoč pri-
teka iz vseh krajev domovine, pa tudi iz mnogih drugih držav ter OZN, v čemer se najbolj razločno čuti iskreno sočutje s prizadetim prebivalstvom. Potres je terjal 9 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. Vsi prebivalci, ki jih je prizadejal potres, bodo lahko prejeli do 40.000 din kredita z 2-odstotnimi obrestmi in petletnim odplačilnim rokom.
■ UKREPI ZOPER DVIGANJE
CEN? — Življenjski stroški so se v naši državi povečali septembra
Pomoč in iskreno sočutje od povsod
za 10 odstotkov v primerjavi z istim lanskim mesecem. Zato se osebna potrošnja zmanjšuje, ob tem pa se večajo zaloge blaga. Po predlogih zveznega zavoda za cene naj bi zvezna skupščina in zvezni izvršni svet sprejela nekatere ukrepe, ki bi preprečevali ali vsaj otež-kočali neupravičeno dviganje cen. Zanimivo pa je, da se hkrati povečujejo tudi hranilne vloge prebivalstva, tako da so bile v septembru za 40 odstotkov večje kot v istem lanskem mesecu.
■ PREPOČASNA MODERNIZACIJA PROGE ZIDANI MOST — ŠENTILJ —- Na konferenci združe-
ne organizacije ZK celjskega železniškega vozlišča, ki se-jo je udeležil tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, so močno opozorili na prepočasno modernizacijo proge Zidani most — Šentilj. Posebno težavne so razmere v celjskem železniškem vozlišču.
■ KOLIKO ČASA MINIMALNI OSEBNI DOHODKI? V odborih zborov republiške skupščine so poslanci poudarili, da je doba, v kateri imajo delavci podjetja z izgubo pravico do minimalnega osebnega dohodka, sedaj predolga. Skrajšati bi jo bilo treba od sedanjih šest na štiri mesece. Tako bi se prizadeti kolektiv in občina bolj zavzemala za to, da bi podjetje prej postavili na zdrave noge ali pa ga likvidirali.
■ POMANJKANJE VAGONOV OVIRA PREMOGOVNIKE — Iz Velenja, pa tudi iz drugih jugoslovanskih premogovnikov sporočajo, da jim primanjkuje vagonov, kar povzroča težave pri spravljanju nakopanega premoga in oskrbovanju potrošnikov s premogom.
■ JESENSKA SETEV KASNI — V Vojvodini so doslej posejali s pšenico šele kakih 200.000 ha, medtem ko naj bi po programu zasejali s to kulturo 470.000 ha površin. Marsikje namreč še niso uspeli pospraviti rekordnega pridelka koruze in sladkorne pese, setev razen tega ovira že poldrugo-mesečna suša, primanjkuje pa tudi delavcev.
tedenski zunanjepolitični pregled
V soboto 1. novembra je imel predsednik ZDA Richard Nixon dolgo pričakova ni govor o novih temeljih, na katerih bo odslej slcuela politika ZDA do Latinske Amerike. Govor so po sate. litu prenašale vse radijske in televizijske postaje v LA, ker je vladalo zanj izredno zanimanje.
Znano je bilo, da je Nixon že pred nekaj tedni dobil zaupno poročilo od LA od new-yorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja, ki ga je letos kot svojega posebnega odposlanca poslal trikrat na potovanje po državah LA. Rockefeller je nameraval obiskati prav vse države LA razen Ku be, s katero ZDA nimajo že več let diplomatskih stikov. Tri države so mu zaprle vrata pred nosom. Povsod, kamor je prišel, so ga pričakale množične in srdite demonstracije, ki so bolje kakor vse druge ankete javnega mnenja pokazale, kaj si misli javnost v LA o politiki ZDA do LA. Naposled so pred nekaj tedni predstavniki LA na čelu s čilskim zunanjim miuistrom izročili Nixonu program v več točkah z zahtevami držav na »zeleni celini«.
Nixonov govor vsekakor pomeni korak naprej v politi, ki ZDA do LA Po vrsti se je lotil najbolj perečlh problemov in očitkov LA do 7.DA in dal vrsto trdnih obljub.
Tako je med drugim dejal, da je že ukazal spremembo režima pri dajanju posojil. Doslej so bila posojila ZDA državam LA »vezana«, ker so lahko posamezne države LA z dolarji takega posojila !ah-ko kupovale blago samo v ZDA. Odslej bodo lahko s tem denarjem kupovale v kateri koli državi LA. S tem sc je tudi teža pomoči ZDA premaknila z »bilateralnih« temeljev na multilateralne«, kar ves čas zahtevajo vlade držav LA. To pomeni> da se bo neposredni pritisk ZDA na posamezne države LA ublažil.
V zvezi s tem je Nixon predlagal tudi ustanovi-
tev medameriškega odbora, ki bo skrbel za to »multila-teralo«, in vzpostavitev sistema, ki bo omogočil posveto vanja o medameriški trgovini.
Nixon je tudi obljubil, da se bo odločno zavzel za zmanjšanje ovir pri izvozu proizvodov držav LA na tržišča industrializiranih držav, predvsem ZDA, a jih je opozoril, da morajo začeti izvažati tudi končne proizvode
Nixon
obljublja
Kmalu bomo plavali v »turški kavi«
Iz leta v leto poraba prave kave v državi hitro narašča. Samo lani smo za uvoz kave porabili nad 32 milijonov dolarjev. V primerjavi s porabo kave v letu i961 smo je lani porabili že MO odstotkov več! Letos bo poraba dosegla pribl. 34.000 »nn, kar je za 5 odst. več kot v preteklem letu. Uvoz kave naj bi v letu 1970 M rak, kot je letoAnJi, vendar pa kupčije Se niso zagotovljene.
iti cie večno vztrajati samo pri izvozu surovin in hrane.
Večkrat je poudaril besedo partnerstvo in zatrjeval svo-* jim poslušalcem, da ZDA ni so več gospodovalna velesila do LA. Vlada ZDA tudi ne bo več vsiljevala Investicij zasebnega kapitala državam, ki ga ne marajo, izrazil pa je prepričanje, da lahko zasebni kapital odigra zelo pomembno vlogo pri razvoju »zelene celine«. Tudi v tem pogledu je obljubil spremembe, posebno kar zadeva investicije v razvoj krajevnega gospodar sveta v LA.
Na splošno je bil govor teh-ten in stvaren. Morda javnosti v LA ne bo v celoti ugajal, toda glede na dosedanjo politiko ZDA do LA nedvomno pomeni napredek. Zdaj bi morala slediti dejanja.
V Kairu so skrpali sporazum o prenehanju sovražnosti med libanonsko armado in palestinskimi komandosti. Sporazum sta sklenila in podpisala predsednik palestinske osvobodilne organizacije Ja-ser Arafat in poveljnik dba-nonske vojske Bustanl. Sporazumu so botrovali predsednik Naser, egiptovski obrambni in zunanji minister in še drugi arabski politiki.
Vsekakor so se oddahnili tako v Kairu kakor tudi v Bejruta in drugod po arabskem svetu. Toda kako dolgo bo trajalo to olajšanje? Kolikor je znano, se sporazum nanaša zgolj na prenehanje sovražnosti in podoben sporazum je bil sklenjen že poleti v Libanonu. Rešil ni nič, ker so nasprotja ostala. Pale-stLici menijo, da imajo pravico napadati Izrael s ozemlja vseh arabskih držav, Libanon pa meni, uda mora paziti na svojo varnost ln suverenost. Tega nasprotja ▼ Kairu niso razreSill.
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
POGLOBLJENO IN ŽIVAHNO O KMETIJSTVU IN VASI
Kakšne kmetijske zadruge hočemo?
S stališči predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije in upravnega odbora Gospodarske zbornice SRS kot s skupščinskim aktom v zvezi z nekaterimi vprašanji kmetijstva je ustvarjeno ugodno vzdušje ter dana večja pripravljenost za hitrejše razreševanje perečih problemov kmetijstva in vasi v Sloveniji
Prve dni prejšnjega meseca je bilo na sedežu republiške konference SZDL Slovenije v Ljubljani dvodnevno posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc Socialistične zveze, na katerem so med drugim razpravljali tudi o vlogi SZDL pri reševanju nekaterih vprašanj kmetijske politike in gospodarjenja z gozdovi. To so nedvomno dolgoročne naloge naše organizacije, glede katerih sta SZDL kot skupščina s svojimi priporočili in sklepi že pripomogla, da je naša agrarna politika jasneje opredeljena in da bomo na tem področju sprejeli ter uresničili ustrezen program. Dvodnevna razprava odgovornih predstavnikov občinskih konferenc SZDL pa je hkrati opozorila, da moramo zdaj prav temu vprašanju — razvoju kmetijstva in zadružništva, posvetiti temeljno skrb. Zato bomo nekatera zanimiva stališča in razprave osvežili in ponovili, saj lahko s tem samo prispevamo k razčiščevanju številnih vprašanj, ki so tudi v naših krajih, zlasti pa na podeželju, nenehno predmet javnih in zasebnih pogovorov vseh kmetovalcev, srečujemo pa jih tudi povsod drugod v našem življenju, gospodarstvu in seveda tudi v delu družbenopolitičnih organizacij.
ganizirano, dokumentirano in nakažemo najbolj pametne rešitve.« Zdi se namreč, da kljub vsem dosedanjim raz-oravam le ni bilo dovolj temeljitega in enotnega nastopa, ki bi omogočal resno, »tvarno in postopno reševanje kmetijskih vprašanj.
Iskanje rešitev na analitično znanstveni osnovi pa seveda spet ne pomeni, da ne bi bilo treba ostro in odločno napadati in odstranjevati vse napake in slabosti, ki se pri tem pojavljajo; to je celo pogoj, da bomo zastavljene naloge lahko uspešno uresničevali in preprečevali odstopanja ter nered.
(Nadaljevanje sledi)
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN:
CENTER SLEPIH 5151-740-204
Naj začnemo z nekaterimi nerazveseljivimi podatki: 14. občin v Sloveniji nima nobene kmetijske zadruge; več kot dve tretjini slovenskega kmetijskega prostora je brez kmetijske pospeševalne službe in brez pravega odkupa kmetijskih pridelkov. Zadruge, ki jih imamo zdaj, sploh niso kmetijske zadruge, tako jim samo pravimo,v resnici pa so le delovne organizacije, v katerih kmetje nimajo nobenih pravic in kjer tudi niso vključeni v kakršnokoli obliko samoupravljanja!
Ko je Franc Simonič, ki je govoril na omenjenem posvetovanju o vlogi Socialistične zveze pri reševanju nekaterih vprašanj kmetijske politike in gospodarjenja z gozdovi, omenjal zgornje podatke, je dejal tudi tole:
»Mislim, da za te stvari v našem samoupravljalskem sistemu ne moremo biti gluhi, zato pa je vsekakor treba omogočiti ustanavljanje zadrug, ki bodo dejansko organizacije kmetov. Socialistična zveza ne bi smela biti tista, ki bi ustanavljanje takih organizacij preprečevala in zavirala. V novem zadružnem zakonu bi moralo ostati tudi določilo, da ne more manj kot 30 ljudi ustanoviti zadruge, čeprav so posamezni primeri, ko se 8 ali 10 ljudi zavzema. da bi ustanovili neke vrste strojno skupnost ali ne
vem kaj in to preimenovali v zadrugo. Upravičene so tudi pripombe kmetov, da je treba takoj, ko bi ustanovili odnosno omogočili ustanavljanje zadrug, omogočiti tudi ustanavljanje zadružnih zvez. se pravi povezovanje zadrug, da bi zveza prevzela nekatere posle za zadrugo. Tu gre predvsem za mehanizacijo, za strokovne kadre, za predelavo, dodelavo, razvijanje določene poslovnosti itd.«
Skoraj vsi predstavniki občinskih konferenc Socialistične zveze so na dvodnevnem posvetovanju med dirugim opozorili, da moramo spet uvesti upravljanje kmetov v zadružništvu. Kmetom je treba omogočiti, da bodo organizirali nove, svoje kmetijske zadruge povsod tam, kjer sedanja organizacija ne ustreza, pri tem pa je večja ali manjša donosnost drugotnega pomena. Odprta vprašanja, ki danes tarejo kmeta, niso nastala zaradi velikosti sedanjih zadrug, temveč zaradi poslovanja zadrug, v čemer je fce vse premalo trdnosti ter
gospodarske kot pravne varnosti. Nejasnosti pri obračunu proizvodnje in komercialnih učinkov znotraj sedanje kmetijske zadruge še povečujejo in zaostrujejo nasprotja med kmeti. Sodelovanje kmetov v takih zadrugah je skrčeno bolj na kooperacijo, na sodelovanje v določeni proizvodnji, še to pa je odvisno
od trenutnega položaja v kmetijskih zadrugan.
V Sloveniji živi od dela v kmetijstvu še vedno četrtina ljudi
V naši republiki bi verjetno težko našli človeka, ki ni tako ali drugače razmišljal o Kmetijskih vprašanjih. V Sloveniji še vedno živi od dela v kmetijstvu pribl. 25 % vseh prebivalcev, čeprav jih na vasi živi seveda več. Vsi ti ljudje imajo svoje načrte in skrbi, pa tudi svoj vpliv na gospodarsko in politično življenje pn nas. Zato je skrajni čas, kot je v imenu republiške konference Socialistične zveze na omenjenem posvetu med drugim dejal tovariš Franc Simonič, da »... o teh problemih spregovorimo or-
Ali je res vse dobro in prav?
Sredi novembra bodo v zvezni skupščini določali ekonomsko politiko za prihodnje leto - Pri blokiranem žiro računu: le 80 odstotni osebni dohodki - Mar so sklepi predsedstva ZKJ napisani za nekomuniste, če jih vodilni komunisti sami ne bodo voljni uresničevati? - Z uvozom še vedno pretiravamo in s km škodujemo vsej skupnosti!
BREZ BESED (Karikatura I. Franiča iz JEZA)
Obisk Dore
in Buchenvvalda
Ob 25 letnici osvoboditve organiziramo 6-dnevno potovanje z avtobusi na proslavo v koncentracijsko taborišče Buchenwald in na komemoracijo v Doro. V ceni 701 Ndin so vračunani vsi stroški obiskov znamenitosti in 5 polpenzionov. Interniranci in svojci, prijavite se dO 20. decembra 1969, da vam pošljemo program in navodila!
Odbor grupe Bu-chemvald — Dora Komisija za internirance RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10
Prihodnje leto: za narodno obrambo 5,58 odstotka narodnega dohodka
Prejšnji teder> so ustrezni odbori v zvezni skupščini podprli delovni načrt držav nega sekretariata za narodno obrambo v letu 1970; obravnavali so tudi predlog finančnega načrta tega sekretariata. Proračun za narodno obrambo bo znašal prihodnje leto 8 milijard in 438 milijonov dinarjev, kar pomeni 5,58 odstotka narodnega dohodka. poslanoi so svetovali, naj bi dolgoročni program za modernizacijo oboroženih sil zajel tudii sredstva za trajnejšo rast standarda vojaških oseb. Pri tem so člani ustreznega odbora poudarili, da je treba hitreje reševati materialna vprašanja pripadnikov JLA, td so osnovna moč in jamstvo za nadaljnjo graditev obrambnih sil naše države. Življenjeka raven pripadnikov JLA zaostaja za standardom drugih občanov, ki imajo ustrezne podobne kvalifikacije.
V zvezni skupščini bodo 11. novembra sklepali o stvareh, ki so osrednjega pomena za naš nadaljnji razvoj. Pred poslanci bo paket predpisov, ki naj bi pripomogli k odpravi nelikvidnosti v našem gospodarstvu. Drugič bodo določali ekonomsko politiko za naslednje leto. Gre namreč za predhodno razpravo o elementih za resolucijo o ekonomskem razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu.
Pred nedavnim pa je zasedalo predsedstvo ZKJ in sprejelo prav glede teh vprašanj zelo določene sklepe in bi torej pričakovali, da bodo vsi akti, ki naj bi jih sprejemala zvezna skupščina, napisani v duhu teh sklepov. Za odpravo nelikvidnosti je pripravljenih 14 zakonskih predpisov; ti so dOkaj dosledni in bi o marsikaterem določilu sicer lahko razpravljali, toda glede na sedanjo izredno težaven položaj v našem gospodarstvu je važneje, da te predpise čimprej sprejmemo, saj je to stvar, od katere je naposled odvisna tudi nadaljnja usoda gospodarstva in družbene reforme. Ukrepi so boleči in bodo prizadevali vse gospodarstvo, zlasti pa še delovne organizacije, ki se še niso dovolj vključile v reformo.
Med takimi trdimi ukrepi je nedvomno tisti, po katerem bodo smele delovne organizacije z blokiranimi žiro računi izplačevati največ 80 odstotkov povprečno lani do-seženih osebnih dohodkov. Večjih ne bodo smele izplačevati, četudi bi dobile koga, ki bi jim bil pripravljen dati
Pomembno bo določanje gospodarske politike za prihodnje leto. Po doslej pripravljenih materialih bi človek lahko sklepal, da je zdaj v go. spodarstvu vse v redu in dob-
ro, ko bi dosedanja gospodarska gibanja obdržali tudi v prihodnje.
Postavlja pa se vprašanje, ali so sedanja gibanja taka, da jih je treba le podaljšati ali pa je treba kaj bistveno spremeniti. Predsedstvo ZKJ meni, da so potrebne korenite spremembe. Ena izmed njih je v tem, da je treba likvidirati državni kapital in da je treba doseči večji delež gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda. Posebej je poudarjeno, da gospodarstvu ni mogoče nalagati novih bremen, kar v bistvu med drugim pomeni, da proračunov ne bi smeli povečevati in da je treba v instrumentih za prihodnje leto zagotoviti, da se obveznosti v gospodarstvu zmanjšajo. Iz doslej predloženega gradiva o čem podobnem ne bi mogli sklepati. V dosedanjih preliminarnih razpravah je bilo postavljeno vprašanje, za koga so sklepi
predsedstva napisani. Morda za nekomuniste?
Naj se ustavimo le ob enem osrednjem vprašanju — plačilni bilanci, ki je v dose-danjih gradivih za zasedanja zvezne skupščine ni. Brez te bilance pa niti ni mogoče določati ekonomske politike za prihodnje leto. Dosedanja gibanja kažejo, da raste uvoz še kar naprej in to daleč hitreje kot izvoz. Za plačilo tujih dolgov gre zdaj že 55 odstotkov deviz, ustvarjenih z blagom — izvozom. Rezerv ni, uvoz pa je tak, da gre 70 odstotkov za uvoz take opreme, ki ni v zvezi z modernizacijo industrije, kar pa je ena izmed osrednjih nalog reforme.
Vsekakor lahko pričakujemo, da bo razprava v zvezni skupščini precej burna, saj je marsikomu pogodu, da se v gospodarstvu kaj bistvenega ne bi spremenilo.
V. J.
Kmetijski nasveti
Kako daleč še?
Terjatve do kupcev so ko nec prvega polletja letos v primerjavi z lanskim junijem v Sloveniji narasle (upoštevaje tudi predujme dobaviteljem) za 49 odstotkov. Dosegle so skupno višino skoro 12.200 milijonov dinarjev. Omenjeni znesek pomeni več kot tretjino celotnega dohodka, ki so ga v
letošnjem prvem polletju ustvarile • gospodarske organizacije. Podatek je verjetno dovolj tehten in je potemtakem upravičena pozornost, ki jo odgovorni gospodarski in politični dejavniki v zadnjem času posvečajo nelik-vidnosti.
(KOMUNIST)
Zaostajanje molznosti
Ponekod v kmetijsko razvitih deželah računajo, da je reja krave-molznice donosna le, če ima najmanj 4.000 litrov mleka na leto in če da vsako leto po er ega teleta. Koliko je pri nas še krav, ki dosegajo mnogo manjšo mlečnost? Vzroki za to so razen v pomanj kij ivi odbiri primernih pasem in donosnih živali tudi v zunanjih okol-nosbih: od nepravilnega krmljenja pa do površne molže, najbolj zahtevnega opravila v hlevu.
■ Velja pravilo: čim večja motenost — tem večja donosnost. 2ival porabi približno enako količino vzdrževalne krme, rejskega dela in nekaterih drugih izdatkov, ne glede na to, če ima malo ali veliko mleka. Rejci vedo, da ima žival največ mleka nekako mesec dni po telitvi in da je treba narediti vse, da bi visoko mlečnost žival tudi zadržala. Govorimo o mlečni vztrajnosti, ki je odvisna od lastnosti živali, še bolj pa od krmljenja in zdravstvenega varstva. Prav pogubno je vplivalo na mlečnost v marsikaterem družbenem hlevu vnetje vimena (mastitis), zaradi katerega je mlečnost nagloma padala.
Ker Je mnogih obolenj kriva nestrokovno opravljena strojna molža, še nekaj besed o tem. Zagotovo je, da bo vsled vse dražje delovne sile tehnično vse bolj popoln molzni stroj zamenjal roke tudi v kmečki reji, pa četudi ima stroj nekatere pomanjkljivosti. Bolje bi bilo reči, da imajo pomanjkljivosti ljudje, ker premorejo premalo znanja in so premalo vestni pri delu.
^Prav zaradi nepravilne molže se mlečnost lahko zmanjša celo a> tretjino in še več. Neizurjeni molzači, ki ne upoštevajo, da traja izločanje mleka le nekaj minut
(g 7), puščajo sesalne gume predolgo na seskih vimena
in s tem izzovejo vnetja. To je oelo bolj nevarno, kot puščanje mleka v vimenu, ki je razen nehigiene v hlevu eden izmed pomembnih povzročiteljev mastitisa.
Morda ni prav nič preveč pri pri tem delu — molži in oskrbi molznic ponoviti, da je človekovo znanje ter nje-gov odnos do živali odločilnejšega pomena od same teh-nike.Tudi najboljši stroji lahko v rokah neustreznega človeka naredijo več škode kot koristi, saj delajo z živimi bitji in ne mrtvimi stvarmi.
Inž. M. L.
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
ZOBOZDRAVSTVO V SLOVENIJI POD EPROPSKIM POVPREČJEM? ZOBOZDRAVSTVO V SLOVENIJI POD EVROPS
Delovna skupina pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo, v kateri so bili dr. Gabriel Hrušo-var, dr. Komadina in dipl. ekonom. Božidar Tvrdy, je pred kratkim izdelala izčrpen pregled stanja problemov in perspektiv zobozdravstva v Sloveniji. Dejstva in podatki te analize kažejo, da je slovensko zobozdravstvo pod evropskim povprečjem. O ugotovitvah komisije že potekajo pogovori v zdravstvenih domovih, zdravstvenih centrih in v komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja. O tem pomembnem vprašanju pa bo tekla razprava tudi v organih skupščine SR Slovenije.
majhno učinkovitost jnvne zobozdravstvene službe, ki se kaže v dolgi čakalni dob} in v pogostnem ne najboljšem odnosu do njih.
■ Javna zdravstvena služba ugotavlja, da so zahteve občanov po zdravstvenih oz. zobozdrtvstvenih storitvah vedno večje, kar je posledica večje prosvctljenosti, višjega življenjskega standarda in naglega razvoja medicinske znanosti. Prav tako ugotavlja, da se sredstva za zdravstveno varstvo relativno zmanjšujejo. Osebni dohodki zdravstvenih delavcev nasploh so relativno nizki, zobozdravstveni delavci pa tudi nimajo možnosti, da bi v podaljšanem delovnem času dosegli večje osebne dohodke, kar je vsaj deloma možno v osnovi in hospital-ni zdravstveni službi z dežurstvi, 8 stalno pripravljenostjo, s hišnimi obiski in z drugim.
■ Iz družbeno političnih razlogov
■ pa seveda ni dopustno, da se
■ čedalje bolj razvija ilegalna
■ »črna« zasebna praksa, zaradi
■ katere tudi ni nihče kaznovan.
Tri rešitve
V	poročalu je tudi zapisano, da so se v dosedanji razpra-
vi	izoblikovale tri možne rešitve za zasebno zdravstveno prakso:
— zasebni zobozdravstveni delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju v javni zobozdraveni službi;
— zobozdravstveni delavec redno opravlja svoje delo v javni zobozdravstveni službi, hkrati pa lahkp izven nje opravlja zasebno zobozdravstveno prakso, če zadosti strokovnim zahtevam in pogojem glede opreme in prostorov.
Razen tega pa bi bilo možno zadovoljevati potrebe občanov po zobozdravstvenem varstvu še tako, da bi v javni zobozdravstveni službi nastopali pacienti kot samoplačniki, zobozdravstveni delavci pa kot delavci zdravstvenega zavoda v podaljšanem delovnem času.
Kako uresničiti predlagano zobozdravstveno varstvo?
Iz obravnavane analize izhaja, da bi potrebovali v Sloveniji za predlagano obvezno zobozdravstveno varstvo nosečnic, otrok in mladine 320 zobozdravstvenih teamov, po dodatnem predlogu za zobozdravstveno varstvo mladine od 16 do 19 let pa še 12 teamov. Za tak obseg zobozdravstvenega varstva bi potrebovali 332 zobnih terapevtov, 50 zobotehnikov in 332 zobnih asistenk. Obvezno obliko zobozdravstvenega varstva naj bi po splošnem zakonu o zdravstvenem varstvu uživalo 29 odstotkov prebivalstva, z upoštevanjem dodatnega predloga pa 31 odstotkov prebivalstva v Sloveniji. Za to bi potrebovali 53 oziroma 55 odstotkov trenutno zaposlenih zobnih terapevtov in asistenk v javni zobozdravstveni službi in samo 15 odstotkov zobotehnikov.
Uvedba minimalnega zdravstvenega varstva v zobozdravstvu naj bi zagotovila v Sloveniji popolno zobozdravstveno varstvo mladine, prav tako pa tudi nepretrgano delo zdravstvene službe za ostalo prebivalstvo.
Tako je zapisano v strokovni analizi, ki opozarja na odprta vprašanja v slovenskem zobozdravstvu.
Besedilo: TONE ŠTEFANEC
Slika:
MIRKO BRUMEN
Kljub temu, da nimamo znanstveno raziskovalne inštitucije, ki bi načrtno spremljala, kako se gibljejo obolevnosti zaradi kariesa (zobne gnilobe) in kako poteka boj proti njemu, lahko trdimo, da povzroča zobna gniloba v Sloveniji prav take skrbi kot v razvitih državah.
Po statističnih ugotovitvah oboleva zaradi zobne gnilobe do 95. odst. vseh pregledanih oseb, kar pomeni, da je ogroženo vse prebivalstvo. Iz tega sklepamo, da je karies najbolj razširjena bolezen sploh. Ne gre pa samo za obolenja v ustni votlini, temveč tudi za številne posledice na celotnem organizmu. Posledice teh obolenj se kažejo v manjši delovni sposobnosti, produktivnosti, obrambni sposobnosti in tudi v invalidnosti prebivalstva.. Razen tega zahteva zdravljenje zobne gnilobe in njenih posledic ogromne izdatke, ki predstavljajo v vsaki družbi težko breme.
Slabo zobovje, šolske mladine
Tudi stanje zobovja šolske mladine ni zadovoljivo. Podatki govorijo o veliki razširjenosti zobne gnilobe, pa-radontopatij (raznih boleznih ustne votline) in ortodontskih anomalij (raznih nepravilnosti v rasti čeljusti, zobovja itd.). Kljub vsemu omenjenemu pa moramo pritrditi, da načrtnega zdravljenje zob pri nas še vedno ni, razen deloma v večjih središčih
Posledice nezadostne skrbi za zobozdravstveno varstvo mladine se kažejo predvsem pri aktivnem prebivalstvu, ki je nosilec celotne ekonomske, družbene in kulturne dejavnosti. Pregled storitev v javnem zobozdravstvu v letih od 1966 do 1968 kaže med drugim visoko število fiksnih in snemnih protetičnih nadomestkov. Take nadomestke dobiva na leto pribl. 15 odstotkov prebivalcev, starih več kot 15 let. Številke kažejo, da je zobovje odraslega prebivalstva zanemarjeno, kar spet potrjuje ugotovitev o nenačrtnem, nesistematičnem preventivnem zobozdravstvenem varstvu od šolskih let naprej.
Kako je s kadri?
Po drugi svetovni vojni se je celotna zdravstvena služba znašla v težkem položaju. Se posebej velja to za zobozdravstvo. Vso težo zobozdravstvenega varstva prebivalstva so nosili dentisti, redki specialisti — zobozdravniki, zobotehmki in v glavnem priučene zobne asistentke.
Novim zahtevam in potrebam prebivalstva je bilo treba prilagoditi organizacijsko obliko, predvsem pa vzgojiti potrebne zobozdravstvene delavce. Leta 1954 smo dobili prve diplomante — stomato-
loge. V Ljubljani je bila ustanovljena srednja zobo-tehnična šola in šola za zobne asistente. Kasneje je bila v Mariboru ustanovljena višja stomatološka šola, ki je skrbela za redno izobrazbo višjih dentistov.
Sodeč po podatkih ima regionalni zdravstveni center Ljubljana največ zobnih terapevtov v Sloveniji; en terapevt pride tu na 1.940 prebivalcev. Najmanj jih ima zdravstveni center v Murski Soboti, saj pride tukaj en terapevt šele na 4.815 prebivalcev. Kljub temu pa velja omeniti, da kadrovska zasedba v zobozdravstvu le ni slaba, zlasti od 1965 dalje. V tem letu je bilo zaposlenih izven zobozdravstva že 27 stomatologov, pred tremi leti 43 in leta 1967 že 46 stomatologov.
Najpomembnejše
ugotovitve'
Po sprejetih kadrovskih normativih bi danes potrebovali v javni zobozdravstveni službi Slovenije še približno 50 zobnih terapevtov in enako število zobnih asistenk, medtem ko bi število zobnih tehnikov že zadoščalo. Pri polni
zasedbi bi potem v skladu s predpisanimi zahtevami potrebovali na leto do 30 novih zobnih terapevtov, 25 novih zobnih tehnikov in 30 novih zobnih asistenk. S tem bi dosegli do 1981 sedanjo sred-njeeevropsko normo, to je celotni zobozdravstveni team (skupino na 2.000 prebivalcev. Pri sedanjih virih financiranja pa ne moremo pričakovati novih namestitev; če jih ne bo, se tudi zobozdravstveno varstvo ne bo izboljšalo. Velike razlike med številom zobnih terapetvov na posameznih zdravstvenih področjih govorijo o nenačrtnem programiranju ambulantne mreže in zobozdravstvenih kadrov.
Izredno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kakih 60 odstotkov zobozdravstene opreme izrabljene in da je ta oprema močno zastarela.
Podatki analize tudi kažejo, da je zobozdravstvo slabo oskrbljeno s potrošnim in reprodukcijskim materialom. Dobavitelji takega materiala, ki ga zobozdravstvo potrebuje precej, če hoče dobro in sodobno opravljati svoje delo, imajo zaradi neustreznega deviznega sistema pri uvažanju dostikrat težave.
Merila za ocenjevanje zobozdravstvene storilnosti so dokaj neenotna, s tem pa je tudi plačevanje po učinku oz. storilnosti neenotno. Osnovna, specialistična in hospitalna zdravstvena služba prehaja na enoten sistem plačevanja storitev po nomenklaturi, v zobozdravstveni službi pa vlada neenotnost. Tudi to prav gotovo ne spodbuja zobozdravnikov in dentistov za kar najuspešnejšo dejavnost.
Raznih pisarij je preveč!
Zobozdravstvena služba je obremenjena s preobsežno administracijo, ki je neenotna, pogosno neracionalna in neusklađena.
Sestavljaci analize še ugotavljajo, da strokovni nadzor
v	zobozdravstvu ni sistematičen in da je le občasen; v posameznih področjih ga niti ne izvajajo, čeprav je potreben. Republiški zdravstveni center je sprejel navodila o organizaciji strokovnega nadzorstva in bi ga torej zdravstvena služba morala upoštevati.
Na razvoj zobozdravstvene službe je neugodno vplival tudi pogosto se menjajoči način financiranja. Zadnja leta je za zobozdravstvo tudi sicer na voljo manj denarja, nujno potrebnega za opremo, za potrošni in reprodukcijski material ter za osebne dohodke, Vsekakor bo treba najti dodatne vire financiranja za obstoj, predvsem pa za razvoj zdravstvene oziroma zobozdravstvene službe, piše v pregledu omenjene komisije. Ta tudi ugotavlja, da daje zlasti sklad kmečkega zavarovanja za svoje zavarovance premalo, kar je razvidno iz zobozdravstvene patologije in
iz števila zobozdravstvenih delavcev na kmetijskih območjih.
Zasebna
zdravstvena
praksa
Zakon o organizaciji zdravstvene službe v Sloveniji iz 1957 dovoljuje zasebno zdravstveno prakso zdravnikom in zobnim terapevtom, Republiški zdravstveni center je konec 1967 razpravljal o zasebni zdravstveni praksi in se izrekel proti njenemu razširjanju ali sproščanju. Pri tem je poudaril, da naj veljajo enaka merila glede zasebne prakse za zobozdravstvene delavce kot za druge zdravstvene delavce.
Iz splošnih socialnih, medicinskih in zdravstveno političnih pogledov obstajajo razlogi, ki gredo v prid zasebni zdravstveni praksi. Zanjo govorijo:
— možnost popolne izbire zobozdravnika, v katerega ima pacient-zaupanje;
— možnost skrajšanja čakalne dobe;
— sedanja sicer občutna participacija (obvezno plačilo deleža) aa zobozdravstvene storitve v adravstvenem zavarovanju delavcev, še posebno visoka pa v zdravstvenem zavarovanju kmetov, občanu še vedno ne daje pravega vpogleda v vrednost opravljenega dela;
— zasebna zobozdravstvena praksa bi lahko predstavljala za javno zobozdravstveno službo do neke mere konkurenčno dejavnost,
Id bi ugodno vplivala na njeno večjo učinkovitost, na boljši odnos do pacientov in na oelotno razumnejše poslovanje.
V analizi pa so našteli tudi razlogi, ki govorijo proti legalni, posebej pa še proti ilegalni zobozdravstveni praksi:
— predvidena obvezna oblika zobozdravstvenega varstva posameznih skupin prebivalstva temelji na izrazito dispanzerskih metodah dela, ki pa v zasebni zobozdravstveni praksi ni izvedljiva;
— v zasebni zobozdravstvom praksi je težko doseči strokovno teamsko delo;
— obstaja manjša možnost za instruktažo kot za strokovno ter finančno nadzorstvo.
Sestavljalvl analize še ugotavljajo, da obstaja v zadnjem času večji pritisk občanov, zdravstvenih in zobozdravstvenih delavcev za večjo sprostitev zasebne zobozdravstvene prakse. Občani navajajo kot glavni razlog za to pre-
Izposojeno pri »PAVLIHI«
Slovenec se rodi brez zob, umre brez zob, vmes je pa škrbast.
Tole obnuui.avonjr /a |,„ Sl.|# ru/.|)n.,m.„;|0 n.,;c ^roSke, er Im le ..slalo pri (cm: Pelor izbije Janezu dvojk., zgoraj desnu. Janc/, pa lctru sc<lmirk<» zgoraj levo.
— Možje, do zdnj smo ga dajali na zob. zilaj ga bomo |>a na Škrbino!
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60000 izvodov!
f* *	•	V	V
Sejmišča
Živahen novomeški sejem
Kljub temu da je bil v ponedeljek, 3. novembra, sejem tudi v Šentjerneju, je bilo novomeško sejmišče zelo živahno. Naprodaj je bilo 752 prašičkov in 128 glav živine. Kupoi so pokupili 591 pujskov, ki so veljali 130 do 600 din, in 95 goved. Vole so prodajali po 6.10 do 6.50 din, krave po 4 do 5 din kilogram in mlado živino po 5.80 do 6.20 din.
Podjetja v praksi potrjujejo politiko
(Nadaljevanje s 1. strani)
vico bi morale prizadete občine, vendar za te namene nimajo denarja), da bo kočevska proga kmalu ukinjena in da bo hkrati s progo nujno ukinjen tudi rudnik. To bi lahko občutno zvečalo brezposelnost v občini, ki je že zdaj občutna, če ne bo rudnik že prej preusmer-I jen.
Predsednik Popit je menil, da je treba v zvezi s priza-! devanji za čimprejšnjo pre-5 usmeritev rudnika zastaviti j v republiški skupščini po-i slansko vprašanje. Rudarji
Nekatera kočevska podjetja se vedno bolj prizadevajo za tesnejše sodelovanje s sorodnimi podjetji izven občine in države - Rudnik je nujno potrebno čimprej preusmeriti - Potrebne boljše zveze s svetom
zamisli o svoji bodočnosti, prebijanju lokalnih meja in vključevanju v slovenski, jugoslovanski in svetovni gospodarski prostor. Poudaril je, da take zamisli v praksi potrjujejo načelno politiko, za katero se zavzema naša Zveza komunistov. Opozoril pa je, da znotraj združenih podjetij ne sme živeti ena enota na račun druge, se pravi, da mora vsaka enota razpolagati z dohodkom, ki ga je sama ustvarila, če tega ni, potem pride spet Kmalu do razcepljanja združenih podjetij. Posebno pa je poudaril, da naloga komunistov ni le doseganje čim boljših gospodarskih rezultatov, ampak tudi ustvarjanje čim boljših odnosov med ljudmi.
hočejo namreč zvedeti, kakšna bo njihova usoda, zato je treba čimprej sprejeti odločitve, kdaj bo kateri rudnik preusmerjen. Nakazal pa je tudi nekatre druge možnosti za pridobitev kreditov za preusmerjanje.
Nadalje so seznanili predsednika Popita z nacrti za ustanovitev združenega podjetja, v katerem bi bili razen podjetja SLOVENIJA LES tudi kočevski podjetji
ZRNO DO ZRNA POGAČA, KAMEN DO KAMNA PALACA!
Ta pregovor lahko tudi za vas postane resnica, če boste začeli namensko varčevati pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
TUDI HRANILNO KNJIŽICO lahko dobite vsak čas pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka.
LIK in kemična tovarna. Ustanovitev takega združenega podjetja ima več prednosti, npr.: združenega je več kapitala (večje možnosti za modernizacijo podjetij), skupna obdelava trga, specializacija proizvodnje, manjši stroški in podobno. Podobni razgovori potekajo še na nekaterih področjih. Tako nekatera slovenska podjetja pripravljajo ustanovitev združenega podjetja motorne industrije in transportnih sredstev. S temi podjetji se dogovarja budi kočevski ITAS, ki že zdaj tesno poslovno sodeluje z nekaterimi podjetji znotraj države in izven nje.
Predsednik Popit je dejal, da ga preseneča, ker imajo kočevska podjetja tako jasne
PRIMC
Danes o naših pravicah in o naših dolžnostih!
Predsednika skupščin za zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov, Ciril Jar-novič in Stanko Gunčar, sklicujeta danes dopoldne v zira-vlišču Dolenjske Toplice posvetovanje o financiranju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v letu 1970. Na posvetovanju bodo govorili o prispevnih stopnjah za zdravstveno zavarovanje, participaciji, nadomestilih za čas odsotnosti z dela in drugem. Posvet je sklican sporazumno s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta tovarišem Vinkom Hafnerjem.
Pomagamo
Banjaluki
(Nadaljevanje s 1. strani)
hotela Otočec je k doslej zbranim prispevkom dodal
10.000	din, osnovna šola šmar-jeta 780 din, kolektiv trgovskega podjetja Novotehna 5000 din, poverjenik RK Ma-to Kaboš pa je zbral v naselju Ragovo pri Novem me-»tu 187 din. Delovne organizacije so dobile od občinskega štaba za elementarne nesreče vabilo, naj zbirajo pomoč in prispevajo po svojih .nežnostih. Zbiranje pomoči je v polnem teku. Cestno podjetje Novo mesto bo v okviru dogovora cestnih podjetij Slovenije poslalo kot svojo pomoč v Banjaluko kamion desak in stroj nakladač.
gg Občinska skupščina Trebnje je namenila 10.000 din iz rezervnega sklada, denar zbirajo pa tudi sindikalne podružnice. Kolektiv destilacije DANE na Mirni je sklenil dati za Banjaluko enodnevni zaslužek. Z akcijo je začel tudi RK.
g V Sevnici so ustanovili poseben štab za pomoč Banjaluki. štab je poslal vsem delovnim organizacijam priporočila, naj prispevajo enodnevni zaslužek. Iz občinskega rezervnega sklada so prispevali 5.000 din. Občinska uprava je že sklenila, da bo prispevala enodnevni zaslužek, prav tako Jugotanin, ki bo prispeval tudi 200 odej.
^ V metliški občini je
zbiranje pomoči za Banjaluko prevzel odbor RK. V podjetjih m delovnih organizacijah se te dni odločajo za prispevke iz skladov podjetij in za prispevke zaposlenih. Razen tega teče zbiralna akcija podmladka RK na šoli. Prav tako zbirajo pomoč vse krajevne organizacije RK na terenu.
0	Razen občinske skupščine Črnomelj, ki je prispevala piva v sklad za Banjaluko
10.000 din, so se za prispevke odločili še: občinska konferenca SZDL 500 din, osnovna šola Črnomelj enodnevni zaslužek, uslužbenci občinske skupščine so zbrali 875 din. Nabiralna akcija še vedno traja. Kolektiv tovarne Belt se je prav tako odločil za prispevek v višini enodnevnega zasluga.
IH Brežiški »Region« se je
med prvimi odzval pozivu občinskega odbora RK in sindikata za pomoč porušeni Banjaluki. Nakazal je 1000 din. Obrat »Slovenijavino« Brežice je daroval prizadetemu mestu 2.500 din, tovarna pohištva 5.000 din. Krka
2.000 din gotovine in za 1.080 din obveznic, restavracija Grič 1.000 din, vsak zaposleni pa še 20 din. Kolejttiv Opekarne v Brežicah je poklonil prebivalcem Banjaluke
3.000 din. Upravni odbor Ag-rarie pa se do ponedeljka še ni sestal, sindikalna podružnica pa je takoj prve dni po nesreči začela zbirati prispevke posameznikov.
Q Darovalcem pomoči za Banjaluko se je pridružila
tudi občinska skupščina Krško. štabu za obrambo pred elementarnimi nesrečami v Banjaluki je poslala 10.000 din. Splošno mizarsko podjetje Krško pa je sklenilo pokloniti večjo količino stavbnega pohištva, predvsem oken in vrat. Rudnik Senovo je 3. novembra nakazal iz sklada skupne porabe 4.000 din pomoči.
IR Občinski sindikalni svet Kočevje je priporočil vsem delovnim organizacijam in
ustanovam, naj prispevajo kot pomoč Banjaluki en odstotek od mesečnih čistih dohodkov. Tudi kolektivi že odločajo o pomoči. V In-kopu so sklenili, da bodo prispevali 1.000 din iz sklada skupne porabe in odstotek od čistih osebnih dohodkov, kar znaša 1600 din. Tekstilana ,]e doslej prispevala 50 odej Nekateri kolektivi in posamezniki so nakazali pomoč na žiro račune, ki so bili objavljeni. Občani prispevajo tudi obleko, odeje in celo pohištvo.
g Tudi v ribniški občini se
akcija za zbiranje pomoči prizadeti Banjaluki še nadaljuje. INLES je prispeval vagon desk, vrednih 15.000 din, občinska skupščina Ribnica 2.500 din, kmetijska zadruga Ribnica 2.000 din in enodnevni zaslužek, RIKO enodnevni zaslužek, Pletilnica žičnih mrež v Sodražici enodnevni zaslužek, osnovna šola Ribnica 2.000 din, osnovna šola Sodražica 310 din, stanovanjsko podjetje je prispevalo 100 din, nudilo pa bo tudi potrebno tehnično pomoč pri obnovi Banjaluke.
VEČ MILIJONOV ZADOVOLJNIH POTROŠNIKOV
S PEČMI ACEC, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE PO LICENCI »STANDARD«
Informacije in prodaja: Predstavništvo »STANDARD«, Ljubljana, Poljanska 6, telefon: 313-003
EP »Gospodarski vestnik«
Glasba ne pozna teme
Pismo novomeškega Zdravstvenega doma
Na dobrodelnem koncertu za slepe bodo peli znani pevci in pevke zabavne glasbe ter letošnji debitanti - Tovarna zdravil KRKA pokroviteljica vseh tovrstnih glasbenih prireditev v Sloveniji
Na zahtevo svojih bralcev in bralcev »Dolenjskega lista« se je revija »Stop« odločila, da bo eno svojih dobrodelnih prireditev, katere čisti dohodek bo šel za dograditev doma slepih v Škofji Loki, organizirala tudi v Novem mestu. Tako bo tu v torek, 11. novembra, zabavno glasbeni koncert, na katerem bodo nastopili znani pevci in pevke ter letošnji debitanti. Pri organizaciji prireditve v Novem mestu je precej pomagal tudi pevec Pero Dimitrijevič.
Pero Dimitrijevič in Blanca Telban na skupnem nastopu z ansamblom Union
Pod naslovom »Glasba ne pozna teme« bosta v Novem mestu oziroma v dvorani Doma kulture dva koncerta: popoldne ob 17. uri za mladino, zvečer ob 20. uri za odrasle. Vstopnice bodo prodajali pri blagajni kina »KRKA«.
Na koncertu v Novem mestu bodo peli: Marjana Deržaj, debitantka z letošnjega ■ oatijskega festivala zabavne glasbe Eva Sršen, Bianca Telban (komaj devet let ji je, pa že pogumno stopi pred mikrofon), Andreja Zupančič, Pero Dimitrijevič in' Braco Koren, tudi debitant, ki je z uspehom predstavil "lovensko popevko na opatijskem festivalu. Pevce bo spremljal ansambel Union.
Prireditelji si prizadevajo za koncert v Novem mestu pridobiti še ansambel Loizeta Slaka, ki bi ga občinstvo tudi prisrčno poadravilo.
Vsi nastopajoči bodo peli in igrali brezplačno, izkupiček, zib ran z vstopnino, pa bo šel v okviru vseslovenske akcije ra. pomofi domu slepih v Škofji Loki.
Minuli petek je predsednica Zveze slepih Slovenije Mimi-Breznik obiskala v Novem mestu tovarno zdravil KRKO, ki je prevzela pokro-
Eva Sršen — velik uspeh na letošnjem opatijskem festivalu
viteljstvo nad vsemi zabavno glasbenimi prireditvami, katerih čisti dohodek bo šel za pomoč slepim.
Med obiskom v KRKI je predsednico Zveze slepih sprejel tudi generalni direktor te tovarne mr. ph. Boris Andrijanič. Ob tej priložnosti je tovariš Andrijanič sprejel tudi članstvo v odboru za zbiranje pomoči slepim v Škofji Loki v vseslovenski akciji, ki se je medtem že začela.	I.	Z.
»V današnji številki vašega lista ste na strani 8 objavili članek »Dobiček in primanjkljaj v isti sapi?« nepodpisanega avtorja, ki med drugim govori o financiranju našega zavoda v tem letu. Ker so podatki zelo nepopolni, netočni ter neobjektivni, pa bi nepoučenega bralca lahko zavedli v napačno oceno, dajemo s tem kratko pojasnilo in vas prosimo, da se pred objavo tako površnih ocen, kar zadeva naš zavod, predhodno obrnete na nas, sicer bomo primorani v smi-
Priznati moramo, da zbujajo alkoholne pijače v majhni količini dobro počutje, veselje in sproščenost. Alkohol predstavlja določeno, toda nevarno dobrino predvsem zato, ker vzame pivcu n »tra-njo napetost in »vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«.
Alkoholiki bežijo iz resničnega sveta in v alkoholu najdejo uteho in zatočišče pred notranjimi, pogosto zatajevanimi navzkrižji. Bilo bi manj alkoholikov, če bi bilo več dejanskega socializma, če bi s? ljudje med seboj bolje razumeli in če bi mislili ne samo nase, ampak f,ucL na druge.
Alkoholizem je made^ v naši družbi.
Treba je poudariti, da se koordinacijski odbori za boj proti alkoholizmu in Rdeči križ ne bojujejo proti ztr.er-nemu pitju alkoholnih pijač, temveč samo proti pijančevanju, ki uničuje posameznike in družine in oškoduje naše gospodarstvo.
Boj proti alkoholizmu je boj za zdravo življenje in boljšo prihodnost, je prizadevanje za srečne družine, za socialistične humane odnose med ljudmi in je skrb za zdravo mladino.
Inž. Ivo Z">bei
(Nadaljevanje s 1. strani)
invalidov. V letu 1959 jih je bilo 64,9, leta 1965 pa že 87,7 na 1000 aktivnih zavarovancev. Na leto izgubimo v Sloveniji blizu 8,600.000 delovnih dni aktivnih zavarovancev zaradi bolezni in poškodb.
Različni so dejavniki, Ki vplivajo na zdravje, na zmogljivost in nevarnosti poškodb pri delu. Nastajajo škodljive snovi, ki uničujejo zdravje, nadalje so tu nevarni stroji, vremenske spremembe itd. in ne nazadnje nepravilna prehrana.
Raziskave so dognale, da je bila produktivnost, če so imeli delavci tri glavne obroke in dva manjša obroka, največja, najmanjša pa je bila, če so bila delavci brez zajtrka in so imeli samo dva obroka hrane. Pri delavcih, ki pred začetkom dela uživajo alkoholne pijače, se opažajo čez nekaj ur nepazljivost pri delu, zmanjšana zbranost in znamenja utrujenosti. Pri nekaterih vrstah dela povzroča pitje alkoholnih pijač res samo zmanjšano storilnost, toda pri nevarnih strojih, v rudnikih in v prometu pa delavec zaradi trenutno zmanjšane zbranosti lahko povzroči nesrečo, '/d ima za posledico bolezen, invalidnost ali celo smrt.
Ko omenjam pitje alkoholnih pijač, ne mislim na alkoholike, saj so ti za nevarnejša dela večidel nesposobni. Gre za delavce, ki zmerno ali samo včasih pijejo, pa kljub temu lahko povzročijo nesrečo.
Res je, da nekateri brez škode prenesejo več alkohola kot drugi, toda pri posebnem telesnem razpoloženju se tudi pri njih zatakne. Na delovnih mestih, ki zahtevajo popolno zbranost itn brezhibno ubranost vseh gibov, spravlja že majhna alkoho’i-ziranost v nevarnost zdravje in življenje delavca in sode lavcev ali pa povzroča materialno škodo. Pri mnogih smrtnih nesrečah zamolčijo, da je bil glavni vzrok a.ko-hol.
Omenjam samo dva primera, kd jih navaja dr. J. Milčinski:
1. Med 12 smrtno ponesrečenima pri katastrofi v rudniku je bil samo eden popolnoma trezen, drugih 11 je pilo alkoholno pijačo; med temi sta dva imela alkohola v krvi manj kot 0,5 promila, pri petih smo ugotovili koncentracije med 0,5 in 1 promilom, pri treh med 1 in 2 promilom, pri enem nad 2 promila.
2. 35-letni gradbeni delavec Je padel na gradbišču 7 m globoko tn obležal s hudimi poškodbami na glavi in hrbtenici, od katerih si ne bo nikdar več opomogel. 3,06 promila alkohola v krvi!
Odredba o cestnem prometu v'SRS iz 1. 1955: 61. 7: Poklicni voznik motornega vozila mora biti ob nastopu službe trezen. Med sJužbo ne sme uživati alkoholnih pijač.
cer pogodbenega zneska, vse pa iz naslova skladov socialnega zavarovanja. Tudi cena za splošni pregled je bila znižana od predlagane za 60 Sdin pri pregledu, kar znese, upoštevajoč planirano število tovrstnih storitev,
18.540.000 Sdin.
Poleg tega zavod ni prejel vseh planiranih sredstev od občinskih skupščin, ampak le v višini 55 odstotkov odnosno absolutno manj za
42.300.000 Sdin.
Zavod ni posebej planiral sredstva, še manj pa posebej dobil dgnar za nov zdravstveni kader (glej delovni program, stran 7 in 114). Dejansko se je število zdravstvenega kadra povečalo, in sicer za:
— 1 zdravnika v otroškem dispanzerju v Novem mestu,
— 3 zobotehnike (od tega 2 Novo mesto, 1 Črnomelj),
— 2 medic, sestri (Novo mesto, Straža),
— 1 ortodont specialist — honorarni Novo. mesto, Krško,
— 1 zobna asistentka — Novo mesto itd.,
kar očitno kaže drugačno sliko o zaposlovanju, kot ga sicer prikazuje omenjeni čla-ne<t (le 2 nova zaposlena).
Tudi očitka o strokovnem napredku, ki ga naj bi prinesla reorganizacija osnovne zdravstvene službe, ne moremo sprejeti, najmanj pa od za to nepristojnih organov. Zavod za socialno zavarovanje Novo mesto oz. njegov samoupravni organ ima le tiste pravice in dolžnosti, ki mu jih daje pogodba z našim zavodom kot enakopravnim pogodbenim partnerjem. Le v primeru, da naš delovni program ne bi izpolnjevali, bi bila kritika upravičena.
Sodelovanje med bolnično in osnovno zdravstveno službo pa se že odvija tako po poteh, ki jih zahteva narava
dela, kot po samoupravni in strokovni poti v okviru regionalnega zdravstvenega c:-n-tra v Novem mestu in je zato vsak nasvet v tem pogledu odveč.
Sicer pa ima naš zavod tudi svoje samoupravne organe, ki skrbe, da se družbeno priznana sredstva, racionalno trošijo.
.	DirektoT:
dr. Adolf Špiler, 1. r. Novo mesto,
30. 10. 1969
POJASNILO
Vsi podatki in ocene o poslovanju zdravstvenih zavodov, tako tudi o zdravstvenem domu Novo mesto, so bili povedani na zadnji seji skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev za pet dolenjskih občin 21. oktobra 1969. Navedbe o tem, kaj je dala reorganizacija zdravstvene službe, pa so povzetek iz razprave in sklepov na tej seji. Res pa je, da omenjene razprave nista slišala niti predstavnik zdravstvenega doma niti bolnišnice, ker ju ni bilo na seji. Povedati je treba tudi to, da je poslovanje zdravstvenih zavodov presojala skupščina: ta ni samoupravni organ zavoda za socialno zavarovanje — zavod je samo služba, marveč samoupravni organ zakonito izjvol jenih predstavnikov zavarovancev iz vrst delavcev, uslužbencev, upokojencev in drugih. Naš sestavek »Dobiček in primanjkljaj v isti sapi?« pa je razširjeno poročilo z omenjene skupščine in nismo z njim dajali nikakršnih ocen o poslovanju zdravstvenih zavodov.
Pismo zdravstvenega doma v Novem me rtu objavljamo v celoti, hkrati pa menimo, da bi opazka o »ukrepanju v smislu zagona o tisku« v tem primeru lahko brez škode odpadla.
UREDNrSTVO DOLENJSKEGA LISTA
S POSVETA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Sindikati niso za znižale
pravic zavarovancev, ker menijo, da bi to najbolj prizadelo delavce z majhnimi osebnimi dohodki
24. oktobra je bilo na Stražnjem vrhu pri Črnomlju posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske. Razpravljali so o poslovanju im o napovedanih spremembah v zdravstvenem zavarovanju ter o poklicnem usmerjanju mladine.
Pevce spremlja na dobrodelni prireditvi za slepe ansambel Union
Ugotovili so, da bi bilo tako za zavarovance kot tudi za zdravstveno službo boljše, ko bi obstajal za širšo Dolenjsko en sam komunalni zavod za socialno zavarovanje, namesto da je območje raz-
Za območje Ajdovca 6200 din
Na krajevni konferenci SZDL v Ajdovcu so v nedeljo, 12. oktobra, veliko govorili tudi o delu krajevne skupnosti Žužemberk. Navzoči so bili zadovoljni s poročilom predstavnika KS iz 2užemberka, ki je povedal, da je krajevna skupnost ustvarila letos 100.000 din. Pretežni del dohodka je ustvaril peskokop v Poljanah. KS je od tega namenila za' potrebe na ajdovškem območju 6200 din: 2000 din za prevoze gramoza za popravilo krajevnih poti, ?000 dinarjev za potrebe šole na Ajdovcu, 2000 din za ureditev dvorane na Ajdovcu in 200 dinarjev za potrebe krajevne konfrence SZDL.
deljeno kot do zdaj k ljubljanskemu (kočevska in ribniška občina), k celjskemu (brežiška in sevniška občina) in k novomeškemu (ostale občine). T0 bi bilo toliko boljše tudi zato, ker so v novem regionalnem gospodarskem načrtu razvoja širše Dolenjske zajete vse te občine.
Udeleženci posveta so bili seznanjeni s predlogom komunalnih zavodov za višje prispevke zavarovancev: obisk zdravnika na domu in specialni zdravniški pregled naj bi se povečala od sedanjih 5 na 10 din, denarno nadomestilo v času bolezni pa bi se zmanjšalo, in sicer za bolezenski dopust od 30 do 61 dni od 80 na 75 odstotkov, za nad 60 dni pa od 90 na 85 odstotkov povprečnih osebnih dohokov.
Predstavniki dolenjskih sindikatov so izjavili, da nasprotujejo zmanjševanju pravic zavarovancev, ker bodo s tem najbolj prizadeti ljudje z majhnimi osebnimi dohodki. Menili so tudi. da manjkajočih sredstev za socialno zavarovanje ne moremo iskati samo v žepih zavarovancev.
Govoreč o brezposelnosti na Dolenjskem in o zaposlovanju, so ugotovili, da je bilo letos odprtih več novih delovnih mest, da v delovnih organizacijah že primanjkuje kvalificiranih delavcev in da nastaja problem tudi zavoljo tega, ker odhajajo v tu-’ino kvalificirani. Odhod na delo v tujino pa ni samo dolenjski, pač pa slovenski problem.	—	r
Novo mesto potrebuje vzgojno posvetovalnico
Tudi na zadnjem posvetovanju o mladinskem prestop, ništvu se je pokazalo, da vzgoja mladine ni taka, kot bi morala biti. Del krivde nosijo šole, veliki, če ne največji krivoi za prestopke svojih otrok pa so starši, ki se premalo posvečajo domu in otrokom. Število mladostnih prestopnikov, takih, kd so že bifli na sodišču, in tistih, ki se jim za svoje prestopke še ni bilo treba zagovarjati, ni tako majhno. Prav zato bi bilo treba tudi v Novem mestu ustanoviti vzgojno posvetovalnico, s katero bi pri prosvetljevanju odraslih opravili pomembno delo. Mladina, kd zapušča šolo in se zaposli ter si ustvari družino, Je premalo pripravljena na zakon, zato tudi vzgoji svojih otrok pogosto nd kos.
slu zakona o tisku ustrezno ukrepati.
Zdravstveni dom Novo mesto je za to leto prejel znatno manjša sredstva, kot jih je planiral v svojem delovnem programu. Od zahtevanih 941,913.000 Sdin (glej delovni program, stran 125) je sklenil pogodbo s socialnim zavarovanjem le za
921.301.000 Sdin, torej za
20.612.000 Sdin manj. Poleg tega zmanjšanja je naš zavod vsled nošenja rizi-kov prejel do 30.	9. 1969 69,000.000 Sdin manj od si-
Alkoholizem * madež družbe
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
V	spomin Janezu Gešlju
Pred dvema letoma, 23. oktobra 1967, je v Ameriki umrl naš rojak Janez Gešelj iz Doblič 23 pri Črnomlju. Ob tej obletnici se ga spominjajo žena Mary s sinom Zanijem in hčerkama Emy in Mary iz Nanaima v Kanadi, njegovi sorodniki iz Bele krajine in Tržišča.
Janeza Gešlja je pot za kruhom zanesla daleč od doma, zato je z zanimanjem spremljal vse, kar se je dogajalo v njegovi stari domovini. Z njo ga je povezoval tudi Dolenjski list, v katerem je vedno našel kaj zanimivega iz starega kraja in okolice.
Bil je eden tistih, ki jih povsod spremlja ljubezen do materinega jezika.
VDOVA MARY Z OTROKI
rA
m
Čemu nagajanje?
26. septembra sem dobila premog na naslov: Cesta komandanta Staneta 13. Voznik ga je stresel pred sosedovo hišo in s tem je bila pot zaprta. Hotela sem premog pospraviti kot vsako jesen, pa ga nisem mogla, ker mi je nagajal predsednik hišnega sveta D. H., s tem da je postavil v prostor, kjer sem imela doslej jaz premog, svoj stari štedilnik oziroma samo ogrodje štedilnika, Čeprav ima drugje dovolj prostora za tako šaro. Umakniti pa štedilnika ni in ni hotel. Tako je ležal premog na poti pred sosedovo hišo kar osem dni, od 26. 9. do 4.
10.	Tudi neka druga stranka je imela tam zraven svoj štedilnik, toda ko sem povedala, da .potrebujem prostor za premog, so želez je takoj odstranili.
2e prej v agustu, je D. H. prišel k meni na dvorišče in se začel jeziti name, zakaj sama naročam hišna popravila pri podjetju DOM-INVEST. Obenem mi je povedal, da n« bo dovolil spraviti premog tja, kjer je bil doslej. Trenutek pozneje pa je rekel, da bo'o tem, ali bo premog tam ali ne, odločal hišni svet. Pri vsem tem tudi jaz nisem molčala, ker se mi je vse zdelo čudno.
Cakpia sem ves mesec, kdaj bo sestanek hišnega sveta, pa ga ni bilo. čakala sem še tistih osem dni, ko je premog bil že tu, a sestanka še vedno ni bilo. Zato sem ga opozorila, naj že vendar odmrkne tisti štedilnik, ker moram nekam s premogom. Spet nič. Dne 3. 10. sem ga telefonično vprašala, kdaj bo že vendar tisti zdavnaj napovedani sestanek. Rekel je, da bo zvečer. Zvečer sem čakala, da me bo kdo obvestil, pa spet ni bilo nič. Drugi dan sem zvedela, da sestanka ni bilo.
Navsezadnje je bil problem s premogom rešen po zaslugi poslovođi trgovine VARTEKS, čeprav ni^ njegova dolžnost reševati tuje hišne zapletljaje. Če je predsednik hišnega sveta znal iz nič narediti težave, naj jih tudi sam rešuje!
Vendar mislim, da gre v resnici za nekaj drugega: D. H. se bori še za eno stanovanje v isti hiši, ki bo nrrzno na pomlad ali malo pozneje. To je enosobno stanovanje, W je dalo podjetje DOMIN-VEST- rr.eni v uporabo, takoj ko bo prazno. D. H. dolgo ni vedel za to. Ko pa je zvedel, me je poklical v svoje stanovanje in začel nekako tako'.e: »Slišal sem, da se nameravate vseliti tu gori. ko bo prazno, bcm 7P.sedel jaz. Tu imam pogodbo To stanovanje je moja last in ga s prejšnjo lastnico (pred seboj je res imel neknkšen dokument), vam pa naj da občina drago. Če se bos*e pa vseeno vselili, vas bom tožil in bom tožbo tudi dobil. Advokate že imam. V tem času pa boste vi moja podnajemnica in boste meni plačevali na mesec po -0.000 Sdin. Stranišče pa jaz lahko zaprem, ker spada k temu stanovati hi . . .«
Liudje povedo, da je D. H. res pred več leti stanoval v tem manjšem stanovanju, pa se je na hitro preselil v večje, sedaj pa hoče še to nazaj, kakor se zdi. Tako naj bi imel v hiši, ki je družbena last, kar dvoje stanovanj (dvosobno in se enosobno za svojo 3-člansko družino), medtem ko ljudje po več let čakajo na primerna stanovanja tn živijo po kleteh ln kdove kod (med njimi tudi borci NOV). Kje je tu človeški čut?
MARIJA LIPOVŠEK
Novo inesto,
Cesta komandanta Staneta 13
S
Cveto Novak in medvedia druščina
V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU na pariški raz-stavi (Foto: Patrick Glachant)
V Dolenjskem listu št. 43 je Jože Primc opisal moje srečanje z medvedom sredi Gorenja. Po njegovem opisovanju sem velik junak, pra-
vi	kavboj, lovec na grizlije, orangutane in podobne živalce, skratka človek, iti se spušča v čudovita junaštva iz nepojmljivih nagnjenj. Jožeta Primca imam zelo rad, čeprav ni podoben medvedu. On, ki žiivi v najbolj zgoščeni sredini lovske bratovščine v Kočevju, bi že lahko pomagal odpreti v »Dolenjcu« lovsko rubriko. Prepričan sem, da bi mu bili lovci zelo hvaležni, število naročnikov pa bi se še občutno zvečalo!
V	tem grmu pa tiči zajček!
Moje zadnje srečanje z medvedom ni bilo prvo, pa tudi z drugimi »zvermi« sem že imel več ali manj sreče, da sem odnesel celo kožo. Tudi zadnje srečanje ni bi-
lo	dramatično, temveč bolj zabavno. Vseeno pa nikomur ne svetujem, tudi Jožetu ne, da bi se poigraval z medvedom, če ni za varnimi rešetkami!
Ce je hotel napraviti na moj račun dobro šalo, se mu
je to posrečilo le toliko, kolikor je k temu prispevala moja priljubljenost, ta pa ni lovska, zato ne bi rad popravljal njegovega opisa, ki diši po lovski latinščini, ampak bi g rad dopolnil.
V	naše n naselju Gorenje se umiri življenje, ko preneha življe . je kavbojev, Old Shaterhaiidov, Vinetoujev itd. Zamenja bevskanje srnjadi, skov' lanje, gaganje divjih gosi, ki letijo na jug, in zateglo ter hripavo vreščanje štorkelj.
Nenavadni glasovi so me spravili na revmatične noge, oborožil sem se s palico’ in svetliko in odšel na oglede Iz razloga1", ki ga je navedel že Jože v svojem opisu. V senci hiš sem obšel naše tri bajte in se približal zadnji hiši ob cesti. V senoi kapeličnih vrat je čepelo neko živo bitje in godrnjalo in brundalo. Prepričan sem bil, da je to kakšen zapoznel, »onemogel« maliganiziiran popotnik, ki ne bi bil prvi, pa tudi ne zadnji. Zaklical sem:	»Hej,
prijatel', mrzlo in trdo bo na kamnitem pragu.« Oni pa je povišal svoje brundanje
Predstavili smo se v Parizu in Franciji
KRKINI antibiotiki in NOVOLESOV gugalnik so na jugoslovanski razstavi v Parizu poželi nemalo pohval in občudovanja
Več kot tri tedne — od 18. septembra do 13. oktobra je bila v Parizu na Porte Maillot odprta jugoslovanska razstava. Priredil jo je poseben francosko-ju-goslovanski odbor pod pokroviteljstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Grličkova in francoskega ministra za ekonomijo in finance Jeana Giscarda d'Estainga.
Desettisoči Parižanov in drugih obiskovalcev je lahKO ob zvokih sevdalink, ciganskih melodij, srbskih, makedonskih in slavonskih kol ter slovenskih viž prvič ali ponovno odkrivalo Jugoslavijo.
Obiskovalec je lahko dobil na tej veliki in v vseh pogledih odlično organizirani
razstavi širok vnogled na najrazličnejše dejavnosti v
SFRJ. Pritegovali so ga eksponati gospodarskih in družbenih dejavnosti vseh republik od industrije (težke, lahke, prehrambene, kemične elektrotehnične) pa tja do turizma.
Razstavni paviljoni, oblečeni v ogromne fotografije več ali manj znanih privlačnih kotičkov Jugoslavije, prospekti in časopisi ter na vsekem
koraku prijetna glasba, vse to je marsikoga tako pritegnilo, da je končal z obiskom razstave v turističnem informativnem uradu.
Velik uspeh je doživela modna revija beograjskega modnega oblikovalca Aleksandra Joksimoviča, ki je predstavil svoje modele, inspiriran s folklornimi motivi, na svojstven način.
Slovenski razstavljalci so sodelovali z izdelKi tovarn: TOMOS, TAM, 2IČNICA, Tovarne dekorativnih bkanin, LEK in novomeške KRKE. Zlasti KRKA je s svojimi antibiotiki najrazličnejših vrst pritegovala pozornost mno
gih obiskovalcev, saj je bila njena vitrina urejena zelo nevpadljivo, enostavno in okusno. Mnogo občudovanja je požel NOVOLESOV gugalnik »Karolina«, ki je v Franciji že zelo znan in iskan in predstavlja zato naš velik komercialni uspeli. Gugalnik »Karolina« je ves bel močno izstopal med drugimi kosi pohištva, ki jih je razstavljal SLOVENIJALES.
Na razstavi so prišli na svoj račun tudi sladokusci, ki so se radi ustavljali na terasi restavracije, kjer se je vsakdo lahko ob zvokih naše glasbe in dišavah naše kuhinje vživel v sanje, da je nekje med Gorenjsko in Djev-djelijo.
GLACHANT — SMREĆNIK
in vstal. Priznam, da mi je prvi trenutek postalo malo tesno pri srcu, ko sem spoznal v »prijatelju« medveda. 2e sem pomislil na umik, toda kosmatinček se mi je zdel premajhen, da bi bi! nevaren, star kvečjemu dve leti. Pričel sem ga obmetavati s kamenjem. To ga ni preveč motilo. Kot star grobar imam vedno v žepu papirno vrečko. Hitro sem vanjo položil kamen in jo zažgal. Ko je papir dobro zagorel, sem ga vrgel proti medvedu kot disk. To je zaleglo. Hitro, kolikor je mogel, je odracal v gozd. Med potjo pa je glasno godrnjal. Mislim, da me je pošteno opsoval. Na njegovo srečo ga nisem razumel, sicer ...
Torej, tako je bilo! Prav nič dramatično, nič posebnega, posebno ne za nas, ki živimo v . najbliž;i soseščini z različnimi gozdnimi bitii. še isti dan zjutraj sem ga sledil. Nedal?č od »gozd čka«, kot pravimo pri nas, je pu-pt’i svpč	Verjetno
kot zadnji opomin.
Dragi Jo?e! Pridi, bova sledila medvede! Preskrbel bom vse. kar je pri tem delu potrebno, tudi kačjo slino. Rekla bova kakFno o kočevski kulturi, saj si sam ugotovil (precei dol?o je trajalo), da je v dramatičnem obdobju.
Vsekakor pa bova midva v mnjši nevarnosti, kot je kočevska kultura, četudi bova srečala medvedko z mladiči, ki ne pozna šale, kot je ne poznajo naši kulturniki!
CVETO NOVAK Gorenje, Kočevje
Prodajte mi harmoniko!
Spoštovano uredništvo!
Najprej najlepša hvala, ker me tako zvesto spremljate z vašim tednikom tu daleč proč od doma in mi omogočate da sem v mislih z vami.
Za občinski praznik želim vsem Novomeščanom mnogo uspehov, enako pa vam žele tudi drugi fantje ki z mano služijo vojaški rok. Vsako soboto namreč vsi skupaj čakamo na vaš tednik. Danes vas prosim, da mi izpolnite veliko željo in objavite mojo fotografijo in sestavek.
Ze v otroških letih mi živ-
ljenje ni bilo rožnato. Kot nezakonski otrok sem se povsod čutil manjvrednega. Pozneje sem odšel med rudarje in končal rudarsko šolo.
V	rudarski sredi so me lepo sprejeli in to so bili edini srečni trenutki v življenju. Pri vojakih sem se uveljavil. Danes me imajo ljudje povsod radi toda kljub temu sem nesrečen. Opusti-
lo	me je dekle, s katero sva se poznala skoraj tri leta. Hotel sem jo za vse življenje osrečiti s svojo ljubeznijo toda ostal sem sam in nesrečen.
Prosim vas, da mi pomagate in med bralci Dolenjskega lista najdete koga, ki bi mi prodal prav tako harmoniko, kot jo ima Franc Potočar-Jurjevec. Želim, da me narodna po,sem vodi skozi življenje in me osrečuje.
Tudi sam bom napisal kakšno pesem in s tem pomagal, da narodna in domača pesem še ne bo utihnila po naših vaseh, saj je moje srce polno želja in doživetij, in mislim, da bom imel o čem prepevati.
Prijatelji, prosim za razumevanje! Lep pozdravi
JOŽE ABINA V. p. 6734/28 Valjevo
RAFKO IRGOLIČ JE NAŠE GORE LIST
Rafko o sebi in o zabavni glasbi
»Mislim, da je naša zabavna glasba enakovredna tisti iz tujine.«
zamejstvu, na Koroškem in
v	Trstu.« ,
»Slovensko zabavno glasbo zelo cenim; vsakega njenega dosežka sem zelo vesel. Mislim, da so naši komponisti, aranžerji in vokalni solisti enakovredni svojim kolegom v tujini.«
»In če vas povprašamo še, ali kot naš ožji rojak berete naše domače glasilo?«
»Naročen sioer nisem nanj. vendar ga večkrat kupim. Doma pri očetu v Sevnici ga nikoli ne pozabim prebrati, saj me zanimajo novice iz naših krajev.«
»Pa še vaše mnenje o listu?«
»Pri Dolenjskem listu mi je všeč predvsem njegova domačnost, ki veje iz posameznih prispevkov. Da je list upravičil svoj obstoj in postal dostojno ljudsko glasi-
lo	tega predela Slovenije, dokazuje že* njegov 20-letni obstoj1, za kar gre priznanje njegovemu prizadevnem« uredništvu!«
STANKO SKOČIR
Pevca Rafka Irgoliča ljubiteljem zabavne glasbe ni treba posebej predstavljati. Popevke so ponesle njegov prijetni glas v vse naše domove, in prav zato sem ga obiskal v Ljubljani, da bi zvedel
kaj več o njegovem življenju.
»Marsikak ljubitelj vašega petja ne ve, da ste doma jz Sevnice. Bi povedali o sebi kaj več?«
»Dobro poznam Posavje in Dolenjsko. Od sedmega do petnajstega leta sem hodil
v	osnovno šo(Lo v Sevnici, kjer živijo mo^i starši. Po končani zobotehnični Sold v Ljubljani je bilo moje prvo službeno mesto — Novo mesto. Ko sem postal pevec za-bavne glasbe,, sem spoznal Dolenjsko še z druge plati.«
»Kdaj ste začeli nastopati?«
»Bilo je 1961, ko sem začel peti na študentskih zabavah, nato pa v študijih RTV Ljubljana. Naslednja leta sem mnogo potoval in malo Je krajev v Sloveniji, ki jih ne bi poznal z gostovanj. Lani sem bil na turneji po Jugoslaviji in nast> pil kar v 21 krajih. Nekajkrat sem pel tudi v našem
Jutri, v petek, 7. novembra, bo trgovsko podjetje DOLENJKA v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku slovesno odprla v Straži novo SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO. Tako je sedaj tudi Straža, ki postaja vse večji industrijski kraj v novomeški občini, dobila lep in moderen preskrbovalni objekt.
V	novem trgovsko-gostinskem objektu je skupno 800 kvadratnih metrov koristne površine. Celotna investicija z opremo je veljala DOLENJKO 2,2 milijona dinarjev. Načrte za poslopje, na katerega so lahko Stražani ponosni, saj tako lepo urejene živilske trgovine ni niti v Novem mestu, je napravil inž. arh. Marjan Lapajne, gradbena dela pa je opravilo gradbeno podjetje PIONIR.
Mimogrede naj še omenimo, da ima trgovina približno trikrat več steklenih sten kakor zidanih in da je bilo vgrajenega okoli 280 kvadratnih metrov specialnega 8 mm debelega kristalnega stekla. Steklarska dela je opravil mojster Roman Doljak iz Novega mesta.
Prodajalno je DOLENJKA zgradila z namenom, da prihrani svojim potrošnikom iz Straže in okolišnih krajev čas in denar pri nakupovanju, saj bodo pod isto streho dobili prav vse, kar potrebujejo zase in gospodinjstvo. V samopostrežnem oddelku je potrošnikom na voljo vse ŠPECERIJSKO BLAGO, GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, SADJE IN ZELENJAVA, KRUH, MLEKO IN MLEČNI IZDELKI, ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE IN DRUGO. V prodajalni je poseben oddelek za
samopostrežnega tipa. Takim prodajalnam, ki jim tudi pri nas že pravimo MARKET, bo Dolenjka v bodoče posvečala največ pozornosti.
V	načrtu imajo gradnjo več takih MARKETOV. Še letos bo DOLENJKA odprla veliko blagovnico v Črnomlju. To bo prav gotovo največja trgovska hiša v Beli krajini.
Tudi potrošniki najraje zahajajo v take trgovine, saj dobe prav vse, kar potrebujejo, in jim ni treba več hoditi iz trgovine v trgovino. V blagovnicah je vedno prijetno, saj se nabere veliko ljudi, ki so prišli nakupovat ali pa samo na ogled razstavljenega blaga. Na vsakem koraku se srečavajo znanci, poklepetajo, popijejo kavico in spet nakupujejo. Razstavljeno blago je prava paša za oči in marsikdo se hitro odloči za nakup, čeprav prej ni imel namena. Tako se trgovina danes vse bolj približuje potrošniku in minili so časi, ko je bilo treba posamezne predmete iskati po vseh trgovinah.
DOLENJKA si prizadeva, da bi čimprej omogočila preskrbo prebivalcem v novih naseljih. Že prihodnje poletje bodo prebivalci z Znančevih njiv lahko kupovali v svoji trgovini - MARKETU DOLENJKA.
Letošnje leto bo za DOLENJKO še posebno uspešno, saj kažejo rezultati 9-mesečnega poslovanja izredno lepe rezultate. Posebno so se povečali skladi podjetja in so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta kar za 40 odstotkov večji. K uspehu podjetja je pripomogla tudi uspešna integracija s trgovskim podjetjem POTROŠNIK iz Črnomlja.
■ a
a
a
j
m
a
m
m
_ j BLAGOVNICA v Črnomlju, Id jo bo DOLENJKA odprla Se letos, bo prj največja prodajalna v Bdi krajini
MARKET DOLENJKA ob Cesti herojev je ena najbolj obiskanih
trgovin v Novem mestu
prodajo SVEŽEGA MESA IN MESNIH IZDELKOV ter oddelek za TEKSTIL, GALANTERIJO IN KONFEKCIJO.
Novost za Stražo bo prav gotovo tudi lepo urejena RESTAVRACIJA, saj so jo prebivalci tega kraja še posebno pogrešali. V restavraciji bodo gostom lahko postregli s toplimi ali hladnimi jedili, kavo ekspres, raznimi pijačami in seveda s PRISTNIM DOLENJSKIM CVIČKOM, ki ga DOLENJKA kupuje v GADO-
VI	PEČI IN PODBOČJU. Poleg velikega parkir-
nega prostora sta pred trgovino še terasa in PROSTOR ZA BALINANJE.
SAMOPOSTREŽNA trgovina v Straži je že 65. prodajalna z napisom DOLENJKA. Tako prednjači trgovsko podjetje »Dolenjka« tudi po številu prodajaln pred vsemi trgovskimi podjetji na našem širšem območju. »Dolenjka« ima svoje trgovine po vsej Dolenjski in v Beli krajini.
Prodajalna v Straži je že peta trgovina
UOLENJKA skrbi za VSE! 1 -J.
VSAK KUPEC NAGRADNEM
Najlepši jesenski mesec oktober prinese precej veselja tudi šojarjem. Ko v goricah zori grozdje, ko dozoreva koruza in ko se priroda odeva v prekrasen jesenski plašč, se začno urice tudi za šoj ar j e; odpravijo se na čevink.
Na Dolenjskem sega čevink že v prva leta 20. stoletja. Za očeta te »obrti« lahko imenujemo Vincenca Knafeljca, sodnega uradnika iz Novega mesta, ter njegovega zvestega spremljevalca šefa bolniške blagajne Ivana Ostermana. Ta dva dobra prijatelja, strastna šojar-ja, sta se pred smrtjo dogovorila, da bo tisti, ki bo prej umrl, dobil venec iz okrašenega sojinega perja. Vincenc je umrl 1920, zato mu je prijatelj to željo tudi izpolnil.
Med največje čevinkarje sodi vsekakor še danes 76-letni Friderik Knafelj c, sin prvega šojarja, ki živi v žabji vasi. Ne smemo pozabiti tudi drugih iz mlajše generacije, ki so vključeni v posebnem klubu ali pa sami na svojo roko opravljajo to dejavnost.
Eden izmed odličnih mojstrov je Karel Adam, ki me je nekega prekrasnega oktobrskega dne, kakršnih letos ni bilo tako malo, vzel v gozd za vajenca. Pri Lutrškem selu sva pripravila čevink, o katerem sem do tedaj vedel samo nekaj malega.
Najprej me je zanimalo, kaj sploh pomeni čevink. Mojster me je poučil: »čevink izhaja iz sovinega skovika, kar je vabilo za vse ptiče v gozdu za obračun z največjim sovražnikom ptičjega rodu — sovo. Ker sova ponoči neusmiljeno desetka med ptičjimi stanovalci gozda, se ji vsi hočejo maščevati podnevi. Vendar v tej preveliki zagretosti in vnemi marsikateri ptič obtiči na limanicah, ki so v glavnem pripravljene za šoje in kragulje.«
Osnovno orodje čevinkarja
■ Pribor za lov: limanice, kljukec-vejnik, vreča in tevivka (piščalka);
■ šivanka, nit in obliž za rane, to so priprave za
ne, zato brez tega ne gre;
■	pipa, tobak in vžigalice, da se obvarujete nadležnih komarjev.
Ko imate vse to, se lahko odpravite na lov teh pretkanih »gozdnih policajev«.
Lov se je začel — gozd oživi
S čevinkarjem Karlom sva prišla v krasen gozd. Najprej sva iskala primer-
Pristreljali so si polič vina
čevinkarji jo včasih mahnejo tudi na lov čez vinske gorice, zato se tudi ne. malokdaj »začevinkajo« v kakšnem, hramu, seveda pri »čevinkanju« s kozarci.
Vedno pa ni tako. Ne-koč so jo prebrisani šo-jarji zagodli nekemu skopuhu, ki jih ni povabil & poliču, pač pa je celo zaprl hram in se skril. Zato je najbolj prebrisani šojar pobral kamen in na vrata hrama narisal kolobarju piko ter povabil sodelavce, naj streljajo v središče. Ko je skopuh to j slišal, se je prestrašil in jj zavpil:	»Nikar, saj sem jj
vendar notri! Da ne boste A streljali, vam dam rajši j piti!« In čevinkarji so pri- jj šli do mokrote.
raztrgane obleke in raz-kljuvane ter razpraskane roke;
■ puterh z* vinom, steklenica žganja, klobase, sir, kruh in še kaj podobnega. V gozdu in sploh po napornem delu jedača tek-
no drevo. Največkrat je to gaber, bukev ali hrast, ki stoji bolj na samoti. Ko sva našla najprimernejšega, je vzel mojster vejnik ter zlezel na drevo; šlo je tako hitro, da sem mu komaj sledil. Povedati moram, da ima Karel že
61 let. Na drevesu je šojar oklestil vse odvečne veje, tako da so ostale samo nosilne, na katere je kasneje pritrdil limanice. V tem času sem pripravljal bukove veje in praprot za uto.
Ko je mojster nasekal veje in zataknil vanje nekaj več kot 40 limanic, sem že naredil del ute, dokončno pa jo je usposobil Karel. Ko je lita narejena, je treba okrog nje vse pospraviti, ker šoja odlično o-pazi vsako napako.
Ko sva zlezla skozi tesen vhod v uto, je vzel Karel v roke tevivko in pričel klicati: tiviv — tiviv. čakal je, da so se pričele šoje oglašati; s svojim vpitjem poženejo kri v glavo tudi drugim ptičem, tako da se kmalu zbere vsa vojska, pripravljena za napad. V tej armadi so navadno sinice, detli, jerebi in šoje, včasih pa je gost tudi kragulj, ki si o-beta posebno pojedino. Seveda razen šoj, če ne u-idejo z limanic, vsi drugi ptiči odfrčijo nazaj v prostost.
Ko se je gozd nenavadno predramil, sva zaslišala vpitje in načrtno pripravo napadalcev za obleganje drevesa. Vendar prvič ni bilo posebnega uspeha, ker se je na drevo hkrati usula jata razdraženih ptic, tako da sta samo dve obviseli na limanicah, druge pa so pobegnile. Vendar nisva odnehala; še naprej sva«, oponašala sovo. Zdaj so pristajale v glavnem posameznice, ki so jih k temu spodbujale ujete šoje, šojar v uti pa jih je dražil. Sojino vpitje je za ptiče nalezljivo.
šlo je vse do šeste šo-
je, potem pa se je ustavi-
lo.	čeprav sva večkrat ponovila koncert, ni bilo pravega uspeha. Zato sva ujete šoje, ki sva jih imela v vreči, obesila na strop ute in odrinila v gozd po kostanj in gobe. Ko sva se čez pol ure vrnila, sva začudena opazila, da sta na tleh dve šoji in da na-
57 šoj na enem čevinku
Zadnje dni oktobra so novomeški šojarji Karel, Milan in Franc ujeli na enem čevinku v Beli Krajini 57 šoj, kar se šojarjem že dolgo ni posrečilo. I
ma manjka precej limanic. Seveda sva pomislila, da so nama jo zagodle tiste iz vreče. Vendar ni bilo tako. šoje v uti so s kričanjem privabile druge ptice in dve sta se ujeli brez najinega klicanja. Nato sva prenehala s čevin-kanjem, imela sva osem šoj. Odpravila sva se domov.
»Gozdni policaj« je zvita ptica
šoji pravijo tudi »gozdni policaj«, ker vedno obvešča gozdne prebivalce, da nekdo prihaja v gozd. To je njena sicer dobra lastnost. Ima pa tudi slabe. šoja si za zimo spravlja živež — želod, kostanj, orehe v slamnate strehe hiš in vinskih hramov. Kraj, kamor vtakne živež, si zaznamuje tako, da iz strehe potegne slamo. Zato jo imajo kmetje na piki. Razen tega naredi pre-
EMO 3
sobna peč na olje 3ooo*4ooo koal h
z AET prižiga leem
  —
KMOJ
E
Šest ur vajenec pri cevinkarskem mojstru
cej škode na koruzi, grozdju, uničuje mlade ptičke in celo zajčke. Pred njo gozdni prebivalci niso varni. žal pa čevinkarji na limanice v glavnem dobijo le »mladoletnice«; stare šoje so vse preveč prebrisane.
V čevinkarski klub se ne pride lahko
V novomeškem čevin-karskem klubu je 15 prekaljenih šojarjev, ki so do sprejema v klub preživeli marsikaj dobrega in slabega. Kandidati morajo opraviti zrelostni izpit, ki ni lahaik. Tako vsaj pravijo.
Rižota je odlična!
Poznamo posebne mojstre — kuharje, ki znajo odlično pripraviti šojino rižoto s parmezanom. Ko je rižota pripravljena, da čevinkarski moisler zr.r.k s tevivko; liviv, tiviv, in prične se pojedina. Nato pride na mizo še Štefan in če vinarskega veselja ob pripovedovanju doživljajev ni tako kmalu konec.
SLAVKO DOKL
Vejnik v roke, pa hajd na drevo, da bodo čimprej limanice na drevesu in uta narejena!
Te presnete limanice...
Takšni so videti ti lepi, prebrisani in tudi neumni ptiči od blizu.
1. nagrada RENAULT 16 TS
2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI „EMO" Žrebanje meseca decembra v Beogradu
KAMIN EMO5
sobna peč na premog: 5ooo kcal 'h
EMO S
sobna peč na olje Sooo kcal/h
z AET prižigalcem
peči EMO sodeluje pri ŽREBANJU
Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen.
Mogoče boste letos vi...
EMO 8
sobna peč na olje 75oo kcal/h
z AET prižigalcem
kultura
in
izobra-
ževanje
Nobelova nagrada irskemu dramatiku
Letošnji Trdinovi nagrajenci
Trdinove nagrade prvič podeljene tudi zaslužnim pedagoškim deSavcem -Tradicionalno priznanje z letošnjo podelitvijo ohranjeno
Letos je Nobelovo nagrado za književnost dobil 63-letni j irski dramatik Samuel Bec- j kett. Pri nas ga poznamo po , odiičnih dramah »Čakajoč na i Godota«, »Konec igre« in »Srečni dnevi«; nekatere so bile uprizorjene tudi v osrednjem slovenskem gledališču. Nobelov nagrajenec ži- j
vi	že od 1937 v Parizu. Zadnje j čase piše svoja dela v fran- J coščini in jih prevaja v iršči- ' no m druge jezike. V času, ko j so sporočili, kdo je dobil No- | belovo nagrado, je bil Bec- ; kett v Tuniziji. Tam so mu j tudi najprej čestitali za ve- i liko priznanje.
Gre za 8.000 kniig!
študijska rcnjižnica Mirana Jarca v Novem mestu še vedno vztraja pri tem, da bi odkupila knjižnico pokojnega slovenskega dramskega igralca Janeza Cesarja, ki je bil doma na Težki vodi. Za odkup okoli 8.000 dobro ohranjenih dragocenih knjig pa knjižnica- nima denarja. Jo bo prti plemeniti kulturni akciji podprl sklad za kulturo?
Kot smo že poročali, so bile Trdinove nagrade za leto 1969 podeljene 28. oktobra zvečer v Dolenjski galeriji. Prejeli so jih Novomeščani: prof. Marjan Dobovšek, prof. Ema Muser, učiteljica Mara Glonar in arheolog Tone Knez. Priznanja nagrajencem je obrazložil član občinskega sveta za prosveto in kulturo Boris Gabrič. Izročitvi tradicionalnih priznanj zaslužnim občanom so prisostvovali predvsem nekateri kulturni, prosvetni in družbeno-politični delavci. Na slavnosti je igral komorni orkester pod vodstvom Draga Šproca.
Danes nekoliko obširneje predstavljamo Trdinove nagrajence in njihovo delo, kakor je bilo prikazano na slavnostni podelitvi nagrad.
N-Vt kulturnih akcii
Upravni odbor sklada za po:peševanje kulturnih dejavnosti v Novem mestu je na-'rnr.n zavoiocn in ! ustanovam, naj pripravijo načrte za tiste Aulturne akci- j je v letu 1970, za katere bo- j d prosile pomoč pri republiškem skladu za pospsševa-n e kulturnih dejavnosti. Take načrte morajo zavodi in ustanove pripraviti do 10. novembra.
SWH razdelil rezervo
Rezervo sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti v Nove n mestu bodo po skle pu '»ravnega odibora razdeli-li: Dolen j siki muzej bo dobil 8 000 din, pevski zbor DPD Dušan Jereb za gostovati e v Avstriji 2.000 din in me?tna godba 2.000 din. Dodani denar bo zlasti dobrodošel Dolenjskemu muzeju, da b^do lahko izboljšali osebne dohodke zaposlenih. Po mnenju upravnega odbora tudi v drugih kul ki m ih z'vvod’h in ustanovah osebni dohodki premajhni.	1
MARJAN DOBOVŠEK, profesor na novomeški gimnaziji, je dobil nagrado za življenjsko delo, Z izredno zavzetostjo do izobraževanja, s posebnim smislom za metodično oblikovanje učne snovi v šoli ter z lepim odnosom do vseh, ki jim daje znanje, dosega vsa leta poklicnega dela najlepše izobraževalne in vzgojne uspehe. Preudarno usmerja mladino v dejavnosti, <ci jim lahko pomagajo pri učnem uspehu.
Dobovškovo delo je vsestransko. Zdaj je pri prireditvah, zdaj pri partizanskih pohodih, pa spet pri tabornikih in kot režiser dramskih del. Komponiral je veliko telovadnih in folklornih nastopov. Svoj trud je še posebej zastavil pri delu s taborniki in tako vzgojil rodove mladih ljubiteljev narave. Njegov pristop k mlademu človeku je vrlina, ki
naj šole. Deset let je vodila novomeško učiteljišče in tudi njena zasluga je, da je
odlikuje samo najboljše pedagoge. Ravna se po načelu, da mladino discipliniraš s tem, da jo ustrezno zaposliš.
g EMA MUSER, profesorica, upokojena direktorica Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo
v	Novem mestu, je s posebnim čutom za odgovornost vzgajala mlade generacije in jih usposabljala za težke naloge v prosvetnih, oblastnih in upravnih organih ter v izobraževalnih zavodih. Niko-
li	ji ni bilo preveč deJo zu-
dobila Dolenjska toliko z znanstvenim svetovnim nazorom oblikovanih mladih učiteljev.
■	MARA GLONAR, učite ljica v osnovni šoli »Katja Rupena«, je od osvoboditve dalje uspešno oblikovala igralske like pri uprizoritvah dramskih del na novomeškem odru, na odrih zunaj Novega mesta in v drugih republikah. V urniku amaterske dejavnosti je posebej poudarjena kvalitetna raven, ki jo je dosegla.
Znanje o dramatiki in drugih besednih umetnostih ter izkušnje, ki si jih je bila pridobila v priznani novo-mešiki dramski amaterski skupini, je vselej prenašala na najmlajše v šolskih dramskih krožkih, kjer še zdaj pripravlja skupine učencev na prireditve. Kakovost njenega dela dokazuje med drugim tudi to, da so izvajanja mladih recitatorjev in igral-
ga mesta. Začel je z najdbami starega grobišča na Mestnih njivah, nato pa opravil arheološka izkopavanja v Straži, Bršlinu, Drnovem in drugje. V Kandiji je več let vodil zgodovinsko pomembno in obsežno arheološko izkopavanje velike prazgodovinske nekropole. Odkril je štiri velike halštatske gomile in obsežno keltsko grobišče ob njih. Njegovo izkopavanje je potrdilo domnevo, da je bilo Novo mesto v halš-tatskem času pomembno središče Ilirov z utrjenim gradbiščem na Marofu.
Izkopav&nje je dalo bogate arheološke najdbe, ki po dragocenosti in kulturnozgodovinski vrednosti presegajo slovenski okvir, ob publiciteti arheologa Toneta Kneza pa so vzbudile zanimanje tudi v širšem svetu in postale mednarodno pomembne. Novomeško izkopavanje je vzbudilo še posebno zanimanje slovens.ee javnosti in mednarodnih strokovnih krogov. To dokazuje tudi plodno sodelovanje s strokovnjaki on-st.r^n .•imrr\ciovpncVi>1 meja.
' I. Z.
Mali kulturni barometer
B ARHIV UREJAJO — V Dolenjskem iniraeju urejajo le dni ar- f hiv novomeškega okrožnega sodišč:,
H 215.000 OBISKOVALCEV — Dolenjsko cialerijo je obiskalo od otvoritve okoli 215.00 ljudi. Med njimi je bilo zlasti veliko turistov in tujcev. Nemalo tujcev je prispelo v NovO mesto samo zato, da bi videli prireditve v galeriji in si hkrali ogledali tudi druge mestne zrn'mivosti.
" MUZEJ POOKMREKA — Grad Po.lsmreko pri Grosupljem so preuredili v muzej. V njem je več raznih abirk, v prihodnjih letih pa jih bodo še pomnožili.
i) ENCIKLOPEDIČNI SLOVAK
— Na Hrvaškem so izdali pred kratkim zajeten enciklopedični slovar lingvističnih poimenovanj. Izšel je v dveh zvezkih. Zanimivo jc, da to jezikovni termini v njem ob-deltni razen v srbohrvaškem Še v sed:.lih jezikih.
B! OBNOVILI BODO FRESKE
— Ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo namerava v prihodnjem letu obnoviti freske v Hudičevem rumu, vrtnem paviljonu gradu v Soteski. Letos so ta kulturnozgodovinski spomenik prelu-i-
li.	Načrte imajo tudi za ohranitev i .izpadajočega soteškega gradu in drugih gradov v dolini Krke.
■	DVE KNJIŽICI O SEVNICI
— Prva je izšla ob 100-letnici slo-
venskega tabora v Sevnici. Zoran Pišel je za to delce abral citate o taboru, Minka Gale, Julijana Kie-velj in drugi sodelavci pa so pri spevali krajše beležke o gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih in turističnih posebnostih sevniške in nekateri* okoliških občin. Drugo knjižico z naslovom »Sevnica« je napisal umetnostni zgodovinar Ivan KomelJ. To je 20. knjižica iz zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki Jo iadaja Zavod za spomeniško varstvo.
■	BECKETTA NE BO PO NAGRADO — Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost irski dramatik Samuel Beckett je obvestil švedsko akademijo znanosti in umetnosti, da ne bo prišel na podelitev nagrade 10. decembra v Stockholm. Razloga za to ni navedel.
BI SKUPNOST SLOVENSKIH GLEDALIŠČ - Predstavniki slovenskih gledališč so prejšnji teden ustanovili v Mariboru skupnjst slovenskih gledališč. V obrazložitvi so med drugim poudarili, da bo namen skupnosti boj iia delovno in metodološko integracijo »razbitin slovenskega gledališča«. — Za predsednika skupnosti je bil iz.voli en direktor Mestnega gledališča ljubljanskega pisatelj Miloš Mikeln.
Jutri zvečer ob 19.30 bo v novomeškem Domu kulture gostovalo v okviru abonmajskih prireditev Mestno gledališče ljubljansko z delom Roberta Andersona »Veš, da te ne slišim, če teče voda«. To je komedijski kvartet, ki ga sestavljajo štiri na videz samostojna, vsebinsko pa dopolnjujoča se dela: »Pretres prepoznanja« (režija: Mile Korun), »Golobji koraki« (režija: Zvone Šedlbauer), »Za božič pridem domov« (režija: Janez Povše) in »Jaz sem Herbert« (režija: Žarko Petan). Delo je prevedla Maila Golob. Na sliki prizor iz komedije. (Foto: Vlast ja)
Gabrijel Humek razstavlja v Koeeviu
Humekove teme so predvsem krajine, interierji in tihožitja - Uspešen je tudi v modernih kompozicijah - Razstava bo odprta do 20. novembra
V petek, 30. oktobra, so odprli v Likovnem salonu v Kočevju razstavo akademskega slikarja Gabrijela Humeka, ki bo odprta do 20. novembra. Ob tej priložnosti so učenci kočevskih šol izvedli krajši program. Ob otvoritvi je o slikarju govoril in ga predstavil občinstvu akademski kipar Stane Jarm.
Slikarjeve teme so predvsem krajine, interierji in tihožitja, v zadnjem obdobju pa se uspešno poskuša tudi z bolj modernimi koncepti kompozicije zreduciranih in stiliziranih oblik ter barvnih senzacij.
cev, s katerimi je delala, že štirikrat posneli za pionirske televizijske oddaje.
■	TONE KNEZ, arheolog, vodja arheološkega oddelka v Dolenjskem muzeju, je začel že pred dvanajstimi leti raziskovati sledi prvih prebivalcev na dolenjskih Meh in še zlasti na območju Nove-
Odbor za razpravo
Upravni odbor sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti v Novem mestu je imenoval komisijo treh (Mano v (Franci šali, Lojze Kastelic in Ivan Grašič), ki bo v novomeški občini organizirala in sprejemala javno razpravo o zakonskem osnutku o kulturnih skupnostih in o financiranju kulture. Sklenili so, da bodo razpravo organizira-
li	posebej v vsakem zavodu oziroma ustanovi.
Ljudje ob morju
V	prevodu Jožeta Dolenca je iašel pri Prešernovi družbi v zbirki Ljudska knjiga roman »Ljudje ob morju« norveškega pisatelja Johana Bo-jerja. Sodobnik Knuta Ham-suna pisatelj Bojer opisuje v pričujočem romanu ribiče in male kmete, ki jih .ogTO-žata novi čas in miselnost, jih trgata iz sveta starih izročil. od zemlje in morja ter jih vlečeta v vrtince izkoreninjenega življenja, v nejasno prihodnost, iščoč lahkega zaslužka. Leno prevf»der>o drlo ima privlačno vsebino, v ozadju katere stoji slikovita norveška pokrajina kot mogočna krajina liričnega slikarja.
Kulturna konferenca v decembru
Po sklepu vodstva ZKPO
v	Novem mestu bo občinska konferenca Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij 7. decembra, in ne to nedelio, kot je bilo sprva predvideno. Upajmo, da bo konferenca po večkratni preložit-
vi	naposled le izvedena.
Pri krajinah nam slikarjeva paleta pričara tipično slovensko pokrajino, polno nežnih in včasih nekoliko melanholičnih barvnih vzdušij, Ki so značilna tudi za značaj slovenskega človeka. Žlahtni toni in prelivi barv polj, gozdov, neba in sonca so globoko občuteni.
V	tihožitjih oblike in barve predmetov tiho ždijo v prostoru v neki harmonični, funkcionalni skupnosti, osvetljeni s svetlobo notranjega prostora — interiera. Barve se poigravajo na površinah posod, steklenic in sadežev, skrivajo in prelivajo se v kotičkih tkanin, zaves in prostorov, ki jih oko običajnega človeka ne opazi, občutljiva osebnost slikarja pa jih
i	orgiščem natrese
na platno in nas opozarja na to, česar sami ne bi nikoli opazili.
Slikar Humek je tiha in manj znana osebnost v na-fem likovnem svetu. Je oač tako, da kdor nima spretno stkanih zvez in si ne zna pridobiti memažerjev, kdor ne zna skrbeti za popularizacijo svojega imena in kdor
Pri*te so Prešernove kniiqe
Prešernova družba je že poslala svoiim članom prvo pošiljko rednih knjig za leto 1970. Do zdaj so prišle: povest Mimi Malenšek, »Balada o starem mlinu«, otroška kriminalna povest »Lov za ukradenimi miliioni« Smiljana Rozmana, daljna novela »Dva v novem mestu« ki ,io je napisal sodobni bolgarski pisatelj Kamen K^lČev, »Zgodovina slovenskega naroda« Branka Božiča, poljudnoznanstveno delo »Da bi ostali mladi in zdravi« izrood peresa dr. Karla šumeniaka ter »Slovarček tujk in kratic« Franceta Verbinca.
živi v provinci, je pozabljen, neopazen in včasih tudi po krivici prezrt, če pa pogledamo v zgodovino, vidimo, da so pogosto prav ljudje, ki so živeli izven kulturnih središč, dokazali s svojimi deli svojo moč in izvirnost.
Jutri Kuglerjeva razstava v Krškem
Jutri popoldne, 7. novembra, bodo v krški galeriji odprli novo razstavo letošnje razgibane sezone. Akademski slikar Miroslav Kugler se nam bo tokrat po daljšem času predstavil z različnimi tehnikami in motivi, predvsem iz zadnjega leta. Videli oomo 28 akvarelov, grafik, pastelov in risb, ki nam bodo slikarja pokazali v novi luči. Zal na razstavi tokrat ne bo Kuglerjevih novih olj, čeprav vemo, da je tudi letos naslikal vrsto odličnih in nadvse zanimivih krajin. Pošteno bi bilo, da bi Kuglerje-vo razstavo videli tudi prebivalci drugih občinskih središč in se tako seznanili z ustvarjanjem slikarja, ki že dolgo vrsto let dela v Spodnjem Posavju.	Tg.
EGON TOMC
Smrt dr. Egona Tomca je hudo prizadela slovensko časnikarstvo. Tudi širša javnost se zaveda, da smo z njim izgubili moža iz starejše novinarske generacije, ki je nosila po vojni vso težo novinarskega snovanja. Izgubili smo ga prav zdaj, ko bi njegovo veliko znanje in bogate izkušnje najbolj potrebovali. Ime dr. Egona Tomca je do smrti ostalo povezano z rastjo več slovenskih časnikov in radiotelevizije Ljubljana. Dolga leta je bil zunanjepolitični komentator, direktor radijskega programa in končno nevo-yorški dopisnik jugoslovanske radiotelevizije ter strokovni sodelavec.
Njegova delavnost, tehtna
beseda, znanje in poklicna rutina bodo še dolgo ostali zgled časnikarskemu delu.
š,-
■''-.•'<•*■ -fc ••
Končano je tekmov;uije v republiški rokometni ligi za moške in ženske. Naši predstavniki v moški konkurcnci so dosegli toliko, kot ni nihče pričakoval. Brežičani so šli na odmor z osvojenim tretjim mestom, Ribničani pa s petim. Dekleta iz Brežic letos niso igrale najbolje in so trenutno v spodnjem delu razpredelnice. Tekmovanje v zasavski rokometni ligi je končano. Zasluženo so zmagali Sevničani, ki so pokazali najboljšo igro. Žal nam je za neljube dogodke v Krmelju. Vsekakor bodo Krmeljčani s tega srečanja potegnili krajši konec.
Branik : Brežice 15:14
šele v zadnjem kolu "jesenskega dela republiške rokometne lige so Brežičani doživeli prvi letošnji poraz na tujem igrišču. Ker pa sta izgubila tudi Piran in Slovan, je na vrhu ostalo vse po starem. Brežičani so v Mariboru imeli precej smole; lahko bi zmagali in se usidrali na 2. mestu.
Brežice: Berglez, Šetinc 3, Anlo-lovič 1, Bršec 2, Pavlič, Bosina 2, Štangelj, llu/ančič in Avsec 2.
V. PODGORŠEK
Ribnica : Piran 18:17
Ribničani so dosegli presenetljivo zmago nad republiškim prvakom Piranom z 18:17.
Ribnica: I.oišin, Radič 4, Šilc 8, E, Ponikvar 3, Mikulin 2, Andol-šek 1, Tanko, Kersnič in Erčulj.
Branik : Brežice 12:4
Brežičanke so v Mariboru zgubile obe točki, saj letos igrajo v zelo spremenljivi formi. Nekoliko so se popravile v začetku drugega polčala, vendar to ni bilo dovolj.
Brežice: Božičnik, Bužančič, Molan 2, A. Mišič 1, V. Mišič, M. Zorko, Z. /.orko 1, Bali, KoUr in Kuhar.
V. PODGORŠEK
Krmelj : Zagorje 1:4 (prekinjeno)
Sodnik Zibert iz Trbovelj je zaradi neredov na igrišču prekinil tekmo štiri minute pred koncem prvega polčasa. O tem dogodku lahko berete več v posebnem sestavku.	B. DEBELAK
ROKOMET
Sevnica : Leskovec 41:11
Rokometaši Partizana so na domačem igrišču katastrofalno premagali požrtvovalne rokometaše iz Leskovca z 41:11. Tekma je bila lepa, polna duhovitosti, tako da so gledalci prišli na svoj račun.
Sevnica: Krejan (Debelak), Valant 4, Jazbec 1, Perc I 4, i*erc II, Svažič 15, Koprivnik 3, Trbovc 10, Sirk 3, Imperl in Šunta 1.
Leskovac: Hruševar, Danko, E. Šribar, A. Šribar 1, Mustar, Urbanč, Janc, Judež 2, R. Šribar 3, Radi 4 in Drenik 1.
J. BL/IS
BELT (Črnomelj) : Krško 27:24
Dolenjski derbi v zadnjem lrolu zasavske lige je postregel z vli-kim presenečenjem. Zadnje uvrščena ekipa Belta je premagala Krško, ki je na drugem mestu lestvice. Tako so si Ćmomaljčani na račun Krčanov priigrali dve točki in dokazali, da znajo igrati.
Belt: P. Englaro, šlajdohar, D. Šimcc, B. Šimec 9, Avsec, Avguštin 4, Novak, Goršek 9, tira!trljan 4 in Svetič 1.
Krško: Levičar, Ko Vičič 4, Iskra 6, Jelen 4, Mikulan, Mikulič, Pogačar, Božič 1, Bizjak 2 in Arh 7.
A. LATERN KR
Za Dolenjce mialMiMB kar tri pomembne zmage!
Kaj je bilo v Krmelju?
Naš dopisnik Boris Debelak iz Krmelja nam je sporočil, da je bilo prvenstveno rokometno srečanje med Krmeljem in Zagorjan prekinjeno štiri minute pred koncem prvega polčasa pri stanju 4:1 za Zagorje. V svojem dopisu .omenja, da je sodnik Zibert iz Trbovelj sodil pristransko v škodo obeh ekip, vendar da so bile njegove odločitve zoper domače igralce težko razumljive, posebno ko je izključil Milana Papeža. Tedaj je prišlo do prerekanja, saj je bil ta igralec odstranjen za vso tekmo. Eden izmed domačih igralcev je pri zapisnikarjevi mizi udaril sodnika, zaradi tega je ta iz strahu pred ponovnim obračunavanjem pobegnil, za njim pa se je usu'.a množica razjarjenih igralcev in gledalcev.
Zadnje čase smo >ia športnih srečanjih priče takim in podobnim nešportnim iv.pa-dom. ICakorkoli no že potekali dogodki v Krmelju, najod-ločncjše obsojam takšen razplet, pa naj ga je zakrivil sodnik, igralci ali neodgovorni gledalci. Zal nam je, da moramo pisati o takih negativnih primerih, namesto da pišemo o lepih športnih srečanjih, ki se končajo s prijateljskim stiskom rok. Menimo, da odgovorni ljudje ne smejo dovoliti, da bi se taka praksa nadaljevala in bi prišli ob dober glas.
Od tu in tam
■ ČRNOMELJ — Na rokometnem igrišču so se v prijateljski tekmi v malem nogometu pomerili najmlajši navijači beograjskega Partizana in zagrebškega urnama,. Tokrat so zasluženo zmagaii privrženci Partizana z 10:3. Najboljši strelec je bil Grguraš, ki je dosegel 6 golov. (A. L.)
B KRŠKO — Plavalci in plavalke Celulozarja že več kot tri tedne dvakrat tedensko obiskujejo »suhe treninge« v krški telovadnici. Suhe vaje vodita trener Živko Sebek in državni reprezentant Franc Čargo. Treninge obiskujejo skoraj vsi plavalci in plavalke, razen tistih, ki se šolajo v drugih krajih. (L. H.)
■ BREŽICE — Pred dnevi so člani ŠŠD osnovne šole bratov Ribarjev gostovali pri vrstnikih v Cerkljah ob Krki. Pomerili so se v rokometu, nogometu, košarki in atletiki. Rezultati — rokomet: Brežice — Cerklje 15:8; nogomet: Brežice — Cerklje 3:2; košarka — Brežice : Cerklje 40:10; atletika — daljina: 1. Božič (Br.) 4,83; krogla: 1. Suša (Br.) 11,40; GO m: 1. Perkmau (Br.) 7,8; GOO m: l.Perk-man (Br.) 2,13 min. (P. L.)
■ NOVO MESTO — V počastitev občinskega praznika je bil 29. oktobra tradicionalni tek po ulicah Novega mesta. Udeležilo se ga je 80 atletov iz Karlovca, Novega mesta, Ljubljane, Šentjerneja in Kočevja. Največ uspeha so imeli atleti Karlovca, ki so osvojili tri pokale. Najboljši trije tekmovalci v vsaki panogi so prej sli darila novomeških podjetij KRKE in LABODA. Rezultati — mladinke: 1. Pavličič, 2. Cvitkovič (obe Karlovac), 3. Henigman (N. m.), 4. Kosmač (Šent.) itd. — Mladin ci: 1. Kovačič (Olimp.), 2. Zuzek (Koč.), 3. Košir (N. m.), 4. Davi-dovskl (Karlovac), 5. Bučar (N. m )	— Članice: 1. Jerman (Karlovac). — člani: 1. šlefanac, 2. Ivačak, 3. Došen (vsi Karlovac). Ekipno — mladinci: 1. Poklicna šola, 2. Gostinska šola (obe N. m.) 3. KSS Grm; mladinke: 1. Karlovac, 2. Gostinska -ola, 3. OS Šentjernej. (I. V.)
■ ŠENTJERNEJ — ^reteklo nedeljo je bila tu nogometna tekma med pionirji šentjem^jske m ko-stanjeviške šole; zmagali so Sent-jemejčani s 3:1. Zadetke sta dosegla: Prudič 2 in Bučar 1. V povratni tekmi v Kostanjevici pa so bili Sentjemsjčani še uspešnejši, saj so zmagah s 6:2. Tokrat so bili uspešni Prudič I (2), Prudič
11 (2), Zagorc in Bučar. (J. K.)
■ NOVO MESTO — V okviru občinske kegljaške lige sta bili c ve srečanji:	Železničar — Luknja 502:478 in Stari devet — Piorur 433:494. V vodstvu sta Železničar in Pionir s 16 točkami. (J. M.)
■ BREZICE — 29. oktobra so se srečali športniki Šolskega centra za blagovni promet m SSD bratov Ribarjev. Fantje so se pomerili v nogometu, dekleta pa v rokometu. Obakrat so bili upeš-nejši učenci csnovne šole, saj so zmagali v nogometu s «5:3, dekleta pa v rokometu z 11*6. (R- P-/
■ ČRNOMELJ — V predtekmi prvenstvenega nogometnega sroča-nja Bela krajina — Ra*ek so se pomerili mladi nogometaši BeU; krajine in igralci, ki so prenehali redno igrati. Mladi so bili bolj Si in so anagali s 3:2. (A. L.)
■ NOVO MESTO — Po 13. kolu četrtokategomiškega Sahov.^te-ga turnirja je v vodstvu Kobas z
12 točkami, sledijo: Vidmar 11,5, Kapš 11, Poredoš 10 itd. (J. V.)
■ BREZICE — V počastitev občinskega praznika je NK Brežice pretekli teden organiziral nogometni turnir, ki so se ga udeležile 4 ekipe. Po pričakovanju je pokal osvojil Celulorar iz Krškega, naslednja mesta pa so zasedle Brežice, Dobova in Tovarna pohištva. (V. P.)
ŠENTJERNEJ — Na atletskem mnogoboju v Šentjerneju je nastopilo blizu 400 tekmovalcev. Rezultati so bili v vseh discip.i-nah dobri in spodbudni. Rezultati: — učenci (5. razred) 50 m:	1.
Bratkovič, višina: 1. Turk 1.10, daljina: 1. *luga 4,05, met žogicu: 1. Turk 40 m. Učenci (6. razred) 60 m: 1. Pavlič, višina: 1. Šinkovec 1,15, daljina: 1. Novak 24, met žogice: 1. Kranjc 35 m. Učenci (7. razred) — COm: 1. Abrun, višina: 1. Zagorc 1,20, daljina: 1. Kavšek ,4,85, Krogla: 1. Zagorc 6,85. Učenci (8. razred) — 60 m: 1. Ponikvar, višina: 1. Šantl 1,25, daljina: 1. Ruden 4,75, krogla: 1. Ruden 9 m. Učenke — (5. razred) — 50 metrov: 1. Colarič, višina: 1. Žu-Ilč 90 cm, daljina: 1. Colarič 3,50, met žogice: 1. Jakš 24 m, učenke (6. razred) — 60 6: 1. Kurar, višina: 1. Zorko 1.5, daljina: 1. Mrgole 3,95, met žogice: 1. Hudoklin 32. Učenke (7. razred) — 60 m: 1. Pavlin, višina: 1. Trenz 1,10. daljina: 1. Pavlin 3,80, krogla: 1. Luzar 7,35. Učenke (8. razred) — 60 m. — 1'. Kosmač, višina: 1. Stefančič 1,15, krogla: 1. Benko 8,45, daljina:	1.	Kosmač 4,30.
(J. K.)
Brežičani tretji, Ribničani pa peti
To je bila doslej najboljša tekma domačega moštva, ki Je zadnje čase kazalo vse drugo kot požrtvovalno in lepo nogometno igro. Kaže, da so Sevničani končno preboleli kriz« in se bodo bolj podjetno lotili Igranja. Strelca sta bila Oreškovič in Kelne-rič.	J.	BLAS
Olimp : Rudar 2:1
Rudarji so v nedeljo gostovali pri vodečem Oljiipu v Colju. Srečanje je bilo zelo zanimivo, rezultat ni realen. Gostje so bili vos drugi del igre boljši, vendar žoga ni hotela v mrežo. Zadetek za Rudari«! !e dosege! Krnil Gaser.	J KODELJA
V soboto zvečer so v sindikalnem domu v Novem mestu podelili priznanja najboljšim ekipam in posameznikom, ki so letos sodelovali na delvaskih športnih igrah .Največ so spet dosegli športniki KRKE, ki so to
Lestvica celjske nogometne pod-zveze po 6. kolu
Olimp	G	4	1	1	31: 3	S
Dravinja	6	4	1	1	18: 5	U
Vojnik	C	4	0	2	16:12	8
Brežic«-	C	3	2	1	12:11	8
Ljubno	<>	3	1	2	11: 9	7
Senovo	6	\	1	3	16:16	5
Boč	6	2	1	3	7:31	5
Šoštanj	6	2	0	4	19:1«	4
Rofratec	6	1	2	3	9:11	4
Za J ti'	6	0	1	5	4:22	1
Kadar se je Franc Ponikvar, borbeni napadalec Ribnice, znašel pred odličnim vratarjem Pirana, je žoga vedno obtičala v mreži.
tekmovanje vzeli najbolj resno. V glavnem pa so tekmovalci iz Krke in Pionirja bili razred zase, saj so prepričljivo osvojili prvi dve mesti. Preseneča slaba uvrstitev tekmovalcev iz Novoteksa in Novolesa; tretje oziroma peto mesto ni dosežek, na katerega bi bili lahko ponosni. Uspeh prvih dveh ekip je odsev načrtnega dela, ki ga posvečajo v teh dveh delovnih kolektivih svojim športnikom.
Končni vrstni red:	1. KRKA
657 , 2. PIONIR 602, 3. NOVO-TEKS 392,	4. Družbene službe
363, 5. NOVOLES (Straža) 338, 6. OS Šmihel — Stopiče 334, 7. ISKRA — Žužemberk 223, 8. — 9. IMV in Prosveta 177, 10. Železničar 128,	11. GG 120.	12.
UJV 100, 13. IŠKRA (Novo mesto) 89,	14.	ELA 71,	15. OS
Šentjernej — Škocjan 60,	16.
Opekama Zalog 36,	17. BOR
(Dolenjske Toplice) 32, 18. KREMEN 24, 19. Zdravilišče Dolenjske Toplice 22 , 20. KOVINAR 12, in 21. PODGORJE (Šentjernej) 10 točk.
Končni rezultati moških:	keg-
ljanje — 1 Družbene službe, 2. NOVOTEKS, 3. KRKA; odbojka
—1. NOVOLES, 2. NOVOTEKS, 3. KRKA; streljanje — 1. PIONIR, 2. GG, 3. KRKA; atletika
—1. KRKA, 2. PIONIR, 3. NOVOTEKS; tenis — 1. Družbene službe, 2. NOVOTEKS, 3. KRKA; namizni tenis — NOVOTEKS, 2. KRKA, 3. Družbene službe; plavanje — 1. PIONIR, 2. NOVOLES, 3. KRKA; nogomet —
1. KRKA, 2. IMV, 3. PIONIR; balinanje — 1. ŽELEZNIČAR, 2. PIONIR, 3. UJV; šah — 1. KRKA,
2. PROSVETA, 3. PIONIR.
Ženske:	kegljanje — 1. PIO-
NIR, 2. OS Šmihel — Stopiče, 3. KRKA; odbojka — 1. PROSVETA, 2. KRKA, 3. PIONIR; streljanje — 1. PIONIR. 2. KRKA,
3. OŠ Šmihel — Stopiče; atletika — 1. KRKA, 2. PIONIR, 3. ISKRA (ŽBK); namizni tenis — 1. KRKA, 2. Družbene službe, 3. PROSVETA.
Preteklo športno nedeljo so vse tri ekipe v ljubljanski conski ligi osvojile poln izkupiček. Novomeščani so doma igraje porazili Indu-plati, Belokranjci pa nekoliko težje Rakek. Največ so v tem kolu dosegli vsekakor Mirenčani in Brežičani, ki so p< razili Kamnik oziroma Vojnik. Krčani so se dobro upirali mariborskemu’Braniku, ki je zmagal po zaslugi svojega odličnega vratarja. Senovčani so za las bili prekratki pri vodilnem Olimpu. Sevničani pa so spet uredili svoje vrste in igrajo kot na začetku prvenstva.
Brežice B : Novo mesto 18:16
Med tednom so Novomeščani gostovali v Brežicah iri izgubili sre-čahje z drugo brežiško ekipo z 18:16.
KRKI spet lovorov venec
Športnikom Krke vse čestitke za prvo mesto -V nekaterih delovnih organizacijah je šport »španska vas« - Športne igre telesno-vzgojni delavci ocenjujejo kot doslej najbolj uspešne
Branik (Maribor) : Ce-lulozar 2:0
Krčani so v Mariboru prikazali odličen nogomet. Zal pa v zaključnih akcijah niso bili dovolj spretni, da bi premagali odličnega vratarja Branika ta je ubranil celo enajstmetrovko. Krivdo za oba zadetka nosi obramba, v nobenem primeru pa ne odlični vratar Prokič.	L. HARTMAN
Brežice : Vojnik 4:0
Brežičani so na domačem terenu z lahkoto premagali Vojnik, vendar šele v drugem polčasu. Strelci so bili: Lapuh, Kolešnik, in Tošič. V predtekmi so pionirji Brežic premagali vrstnike iz Krškega s 5:1. V. PODGORŠEK
Bela krajina : Rakek 2:0
Obe ekipi sta v prvem delu slabo igrali, zato jv bil rezultat ob polčasu 0:0 Po odmoru so se domači popravili in začeli silovito pritiskati na vrata gostov. Zadetka sta dosegla Frfolja in T. Weiss. Tekmo si ’e ogledalo 200 gledalcev.	A.	LAFERNER
Elan : Induplati (Jarše) 3:0
To je bila tekma zamujenih priložnosti. Novomeščani so se izživljali v nepotrebnem preigravanju, tako da so gostje odnesli kožo dokaj poceni Po številu priložnosti bi moralo obtičati v mreži gostov najmanj 10 zadetkov. S tako neodgovorno igro gledalci niso bili -.adovoljni. Strelci so bili:	Stefanič, Velagič in
Maksimovič.
Mirna : Kamnik 2:1
Mirenski nogometaši so svojim ljubiteljem v nedeljo pripravili voliko veselje. Zmaga 2:1 proti močnemu nasprotniku je nedvomno velik uspeh. Gostje so prikazali dobro igro, vendar so bili domači še boljši. Njihova zmaga bi lahko bila še večja, saj so trikrat zadeli vratnico. Najboljša na igrišču sta bila vratar Logar in sednji krilec Šturm. Strelec obeh golov je bil Ajdifick.
• A. TRATAR
Sevnica : Polzela 4:4
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE — Predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Adolf Šuštar (na sliki) podeljuje priznanje športnici NOVOLESA Mileni Osterman. (Foto: S. Dokl)
Ribničani na rokah navijačev
Nedeljsko srečanje med rokometaši Ribnioe in vodečo ekipo v republiški ligi Piranom bo verjetno ostal o vsem Ribničanom še dolgo časa v prijetnem spominu. Gostje do srečanja v Ribnici še niso okusili poraza. Tokrat pa so morah priznati podjetnim domačinom, da igrajo bolje. Ribniški rokometaši so imeli v svojih navijačih ki se jih je zbralo ob igrišču več kot 400, krepko podporo, tako da jih je nosilo v napade, kot da bi imeli krila. Po telar. so navdušeni navijači igralce nosili na ramenih in Ribnica je še dolgo slavila pomembno zmago.
Sam začetek srečanja je kazal,
da se bodo morau gostje precej truditi, če hočejo doseči enaijsto zaporedno zmago, zlasti zato, ker so Ribničani trdno sklenili, da jih tokrat zaustavijo.
Razigrani Jože Šilc je bil na tem srečanju neustavljiv, dosegel je osem mojstrskih zadetkov. Na drugi strani igrišča pa se je odlikoval vratar Štefan Lovšin, ki je v drugem polčasu branil v slogu velikega vratarja. Vseh zaslug za Lleščečo zmago, razumljivo, ne moremo pripisati samo tema dvema rokometašema pohvaliti moramo vse, ker so se borili športno, pošteno in požrtvovalno. Zmaga Ribničanov je toliko pomembnejša, ker so jim po končanem
srečanju čestitali tudi poraženi igralci Pirana.
Rokometaši Ribnice: Franc Po- ( .ikvar, Nikola Ra«tč, Jože mic, Štefan Lovšin (v zgornji vrsti od leve proti desni). Dušan Erčulj, Anton Andolšek, Janez Ker-snŽ in , Jože Tanko (v spodnji vrsti).
Po končani tekmi smo se pogovarjali z znanimi ribniškimi rokometnimi delavci Štefanom Lovšinom, Metodom Andolškom in Stanetom Kersničem. Povprašali smo jih za mnenje o tem srečanju. Povedali so nam, da so zadovoljni z lepo, požrtvovalno in čisto igro svojih rokometašev.
S. DOKL
u
SMRT JE SPET KOSILA NA MAGISTRALI
Pet krst pred dnevom mrtvih
Trije ljudje so na Dolenjskem izgubili življenje samo dan prej, preden smo na pokopališčih umrlim prižgali sveče in položili šopke rož
(Nadaljevanje s 1. strani) i
gomir Pejič. Vozili sta se : strahovito zaletela. Udoviča1 je odbilo v tovornjak, Pejič j pa se je prevrnil. Udovič je i bil tako hudo ranjen, da je j umrl na kraju nesreče, nje- j gova žena ter sopotnici Rozalija Vovko in Olga Radovan ter Dragomir Pejič in njegova sopotnica Vera Radinko-vič pa so bili hudo ranjeni. Škodo so ocenili na 20.000 dinarjev.
Pri Mrtvicah se je zadnjega oktobra smrtno ponesrečil tudi Franc Oselj, voznik tovornjaka iz Kranja. Prehiteval je tovornjak s prikolico iz 2alca, ki ga je vozil Rafko Hrovat. Naproti mu je pripeljal osebni avtomobil. Oselj je naglo zavil na desno in zavrl, tedaj pa je njegovo vozilo od zadaj zadel Hrovatov tovornjak in ga porinil na bankino, da se je prevrnil. Franc Oselj je dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v brežiško bolnišnico umrl. V bolnišnico so odpeljali tudi hudo ranjena Hrovatova sopotnika Vlada Markoviča in Božidarja Cvetkoviča. Gmotne škode je bilo za okoli 60.000 din.
29. oktobra sta v novomeški bolnišnici umrli Marina Prpič in Marija Ravnikar za hudimi poškodbami od prometne nesreče, ki se je pripetila v Krakovskem gozdu. Marina Prpič je na tem kraju s »škodo« banjaiuške registracije prehitevala neki av-
strijski osebni avtomobil, nato pa naglo zavila na desno. Vozilo je treščilo v betonsko ograjo manjšega mostu in se nato prevračalo 35 m po nasipu. V nesreči, ki je terjala 15.000 din gmotne škode, sta bila ranjena tudi mož in hči Marine Prpič.
Lovil je ribe — ujel pa mrliča
Se je Lipovec sam utopil ali gre za nesrečo?
Ko je 31. oktobra okoli 17. ure kočevski ribič Franc Gregorčič z blestivko lovil ščuke v Rinži pri stolpnicah, je začutil nekaj težkega. »Plen« je privlekel do čolna in ugotovil, da se mu je na trnek ujel utopljenec. Miličniki so kasneje ugotovili, da gre za 27-letnega Antona Lipovca iz Ge-rova pri Cabru„ ki je obiskoval kovinsko šolo v Kočevju. Na truplu ni bilo znakov nasilja, zato domnevajo, da gre za samomor ali nesrečo.
Dosedanje ugotovitve so pokazale, le, da je bilo truplo v Rinži 12 dni. Priče, ki so pokojnega Lipovca nazadnje videle živega, trdijo, da je
Poznajo tudi ptice bratsko ljubezen?
Na Vinkovem vrhu nad Dvorom imajo pri KoncAljevih kanjo, staro dva meseca. Ne vera, kako se precej velika divja ptica počuti v suženjstvu, znano pa je, da jo vsake toliko časa obišče bratec ali sestrica, ki živi v prostosti. Vendar se ta ne upa toliko približati, da bi jo lahko ujeli; veliko ji pomeni prostost.
Lovec Koncilja je iz gozda prinesel dve mladi kanji. Lepo sta se razvijali. Ko sta dobili močna krila, sta jo, razumljivo, obe popihali nazaj v gozd.
Cez nekaj časa je ena od njih priletela nazaj: dobila je ime Piki. Vendar je imela še en polet v prostost. Ko se je drugič vrnila, jo je že čakala vrvica za okrog noge.
No, Piki je zdaj že precej velik. Je upoštevan gospodar pri hiši, saj si z domačim psom nekako delita oblast. Vse ostale živali sta ustrahovala, vse
se izogiblje glasnega kričača.
Ko smo zadnjič obiskali Pikija, je ta vihal kljun še bolj, kot ga mu je zavihala priroda, in tako glasno kričal, da se nismo kaj prijetno počutili.-Gospodinja Rezka ga je sicer mirila, vendar pri pomiritvi zaenkrat zaleže samo beseda tete Micke; le-ta ga lahko celo boža.
Gospodinja je Pikiju pokazala sovo; vendar se ji je odmikal. Njena prisotnost mu ni bila všeč, ravno tako kot ne naša!
S. DOKL
bil takrat močno vinjen in da je komaj stal na nogah. Takrat je tudi izjavljal, da ne bi šel rad na delo v Nemčijo. Pred vpisom v šolo je namreč podpisal pogodbo, da bo odšel po končani šoli na delo v inozemstvo.
Begunec iz Metropola aretiran v Mariboru
Iz Maribora so sporočili, da so pred kratkim pri|jeli Marjana Cucka, 19, povratnika iz Gučkove ulice v Ptuju, ki je v zadnjih dneh oktobra v Novem mestu vlomil v Zavod za kulturno dejavnost in Hotel Kandija. V Novo mesto je prišel 24. oktobra in se z Ano DžOkovič 22 (očitno njegova sodelavka) naselil v hotelu METROPOL. Ker pa prj obeh vlomih ni dobil toliko denarja, da bi plačal stroške bivanja v hotelu, je z Ano Džokovič pobegnil. S seboj je nehote vzel tudi neki hotelski predmet, ki so ga v Mariboru, kuer so Čučka tudi iskali zaradi kaznivega dejanja, prepoznali.
Stankina zahvala
V Žužemberku 147 živi Stanka Glavan, ki je težak invalid brez rok. V našem listu smo že pisala o njej in o njeni močni volji do življenja. Spomnili pa so se je tudi nekateri kolektivi in posamezniki, ki so jo 6e bolj spodbudili z lepimi darili. Te dni je v naše uredništvo prispelo njeno pismo, ki vam ga, dragi bralca, v celoti objavljamo:
»Tovariš urednik!« m
Celotnemu kolektivu Mizar. 1 skega obrata pri Žužemberku se najlepše zahvaljujem	za
televizijsko mizico, ki mi jo je podaril, posebno pa tovarišu Mihi Leganu iz Žužemberka. Hkrati se zahvaljujem tudi bralcu Dolenjskega	lista Jožetu Bratkoviču	iz
Kanade za njegovo darilo.
Oprostite slabi pisavi, ker pišem z nogo.
Vsem pošiljam lepe pozdrave!
STANKA GLAVAN Žužemberk 147
Sevnica: spet žrtev na železnici
Težka nesreča na železnica, ki ji je botrovala neprevidnost, je terjala novo	žr-
tev. V soboto, 25. oktobra, bu:zu polnoči je obležal med žr-lezniškimd tiri na postaji v Sevnici na mestu mrtev 53-letni premikač Anton Božič iz Zurkovega dola. Pri spenjanju kompozicije sta ga vagona stisnila.
Kr*.
t
31. oktobra dopoldne sta Novo mesto obiskali jugoslovanski olimpijki, atletinji Nataša Urbančič in Marijana Lubej. V spremstvu sekretarja republiške atletske zveze Franca Mikca sta obiskali Novoteks, Pionirja, Cestno podjetje, Krko, Labod in IMV. V vseh delovnih organizacijah so nadarjeni atletinji lepo sprejeli in jih obdarili. — Na sliki: Nataša Urbančič, Ivan 'Kočevar, direktor Pionirja, Marijana Lubej in Franc Mikec (od leve proti desni). Foto: S. Dokl
Obračun po večletnem nasilju
Milan Zupančič z Žigarskega vrha obsojen za hudo telesno poškodbo, ki jo je prizadejal lastnemu bratu - Dobil pa je le pogojno kazen, za kar obstajajo tehtni razlogi
končal s smrtno nevarno poškodbo Jožeta, <ci je dobil večkratni prelom lobanjskega svoda in krvavitev v možganih.
Ta primer je pred kratkim obravnavalo novomeško okrožno sodišče in prisodilo obtoženemu Milanu Zupančiču 1 leto zapora, pogojno za dobe dveh let. Obtoženec je vse priznal in navedel, da sploh ne ve za povod pretepa. Obenem pa je razkril, kaj se je doma dogajalo več let in kako so morali domači prenašati nasilje brata Jožeta. Milanu je srd tokrat prekipel in je prekorači silobran.
številne priče-sosedje so na sodišču potrdile zagovor obtoženca, prav tako pa je sestra Ana. nekdaj Zupančičeva, povedala, da se je predčasno poroč/la največ zafco, da bi se redila doma in strahovanja brata Jožeta. Kljub temu pa je izkazala sestrsko ljubezen tudi do hu dobnega brata s tem, ko ga je po prihodu te bolnišnice vzela k sebi.
Pri odmeri kazni Milanu Zupančiču je sodišče upoštevalo več olajševalnih okoliščin, pomembno pa je bilo tudi mnenje izvedenca psihiatra, ka je ugotovil, da je obtoženec storil dejanje v stanju, ko je 'bila zaradi duževne prizadetosti in vpliva alkohola njegova prištev- | nost bistveno zmanjšana.
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN-CENTER SLEPIH 5151-740-704
i*
d* si»i>
Pri Zupančičevih na žigar skem vrhu nad Sevnico so več let živeli v sporih in pretepih. Družina je morala dolgo prenašati nasilje Jožeta Zupančiča, enega izrred številnih otrok, id je hotel i na vsak način postati gospodar. Nekoč je že z vilami preganjal očeta, mater je zaprl v svinjak, brata Milana pa je lansko jesen tako | poškodoval, da ima še danes brazgotino okoli ust.
Tako se je zgodilo, da sta j brata Milan in Jože, oba du- i ševno nekoliko prizadeta, j 23. februarja let06 precej pi i la. Jože je postal kakor obi- ■ čajno napadalen in se je Mi- , lana lotil z rokami, ta pa ( je v obrambi pograbi’ bukovo poleno ter napadalca" udaril po glavi. Ko se Je 7€Tudil na tla, le s polenom še enkrat mahnil po njem. Tokrat se je pretep 1
SAH IN SPORT
Koper : Novo mesto 3:5
Novomeftčani so v tem kolu dosegli prvo zmago v Kopru. Premagali so domačine s 5:3. Rezultati: Gerželj — Penko 0:1, Omladič — Škerlj rem' Brečevič — Šporar remi, Za\ec — Istenič 0:1, Jevnikar — lldir remi, Se-balj — Mladinec 1:0, Kastelic — Lamut remi, Skomina — A. Istenič 0:1.
Končni vrstni red: 1. Penko 11 točk, 2. Sčap 10,5, 3. Komrtj 7. 4. Hrovatič G,5, 5. Jenko 6,5 itd. (B. J.)
■ NOVO MESTO — Ta teden se prične revija kegljačev v počastitev dneva republike. 27 tekmovalcev iz Novega mesta bo tekmovalo v disciplini 1 x 200 lučajev (J. M.)
■ SENTIIJRNEJ — V okviru praznovanja občinskega praznika je Športno društvo Šentjernej organiziralo kegljaški turnir, na katerem so sodelovale 4 moške in ena ženska ekipa. V moški konkurenci le zmagala kombinirana ekipa ISKRE in PODGORJA, v ženski pa Prosveta. Končni vrstni red: 1. ISKRA — PODGORJE o26 kegljev, 2. šeptjemej (mladi) 293, 3. Porsveta 275, 4. Šentjernej (veterani) 243, 5. Prosveta (ženske) 145 kegljev. Najboljši pos-imeznlk je bil Rudi Gorišek, ki le prejel pokal v trajno last. (J. K.)
■ NOVO MESTO — Sa nagradnem hitropoteznem šahovskjm turnirju v počastitev občinskega praznika je zmagal Igor Penko.
Krvav obračun na ulici sredi Novega mesta
V Ponedeljek, 3. novembra okoli 9. ure, je 33-letni Drago Brajdič iz Stranske vasi, delavec v IMV, oče štirih otrok, nasproti lekarne na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu s pištolo streljal na Bojana Brajdiča, sina Janka, & cegelnice. Krogla je ^ela Bojana v prsi in izstopila pri hrbtenici. Takoj so S3 odivedli v bolnišnico in kaže, da bo okreval. Drago se je prijavil miličnikom, da s° ga zaslišali, nato pa priprli
da je do obračuna z or^jem prišlo zaradi razprtij tned ciganskima družinam1’ Pred nedavnim so se Cig®11 tepli tudi na šmihel-sketn pokopališču.
so povedale, da je dala ^ragu neka Ciganka pištolo ti,c pred tem, preden je s^ljal. Pištolo je menda potefitla izpod krila.
Ivan Pompe s himalajsko cedro: »Vse, kar ni naravno, mine.« (Foto: M. Legan)
Življenje za redke rastline
Jajce v jajcu, težki skupaj 12 dkg in obe s trdo lupino, je znesla 29. oktobra zjutraj velika bela kokoš Gizeli Žen iz Koštialove 4 v Novem mestu. Gospodinja je povedala, da kaj takega še ni videla; obe jajci sta imeli tudi vsako svoj rumenjak. Močna in zdrava kokoš je »porod« tako velikega jajca prestala brez hujših posledic.
(Foto: Ivan Zoran)
Sp’ehod s samorastnikom Ivanom Pompetom izpod Lisce v njegovem svetu
Pred leti sem kot pomočnik pri praktičnih va-ja*- pomaga: profesorju botanike mučiti študente bif tehniške fakultete z latinskimi imeni rastlin, toda KO sem se s kmetom Ivanom Pompetom iz Razbora P?.1 Lisco spustil v kraljestvo eksot — tujih drevesni- vrst — je bilo pred drobnim možem kaj kmalu trtba sneti klobuk. Poznalo se mu je, da se ni učil z^adi šolske ocene ali nujnosti, da si pridobi poklic, ttflVeč iz občudovanja vredne naklonjenosti do rastlinskega sveta.
še kmetijo spravil na Doben. Kaj rožice, živino bi redil in polje ob-
delo^l, tako kot delamo vsi drus1-« so govorili sosedje pred <k>brimj petimi desetletji, k° je prvič pokazal, kakšno nagnjenje skriva v sebi.
Da bi zanemaril zapite (jod^ije, katero je že njegov oče skušal rešiti z odho-dofl1 delo v Ameriko, je podfl ^i oral ia. sejal, ponoči P* na skrivaj prekladal in & lVal trajnice, bedel nad bo«11 'Onimi 'knjigami in pri-roč®!*J Belleta, Humeka,
Sk*1 °*Qga, nacj vsem, kar mu Je o tej stroki prišlo v roke-
sva v gozd, ki ga je zas&ou okrog prve svetovne voj11* • Zakoračil je v hrib in ^ ^stavil pri debelem ze len#11 boru z dvakrat večjim Obsegom od njega sa-mega.
mi nihče ne zameri.
Ko pred desetletji začel iz JV' sem nekaj sadik ae-leneS* bora izpulil brez dovjj '^>ja v gozdu pri graščin ^a Impoljci in ena iz-rr^ sadik je dala tale bor"
P°( Pompetovo kmetijo je * *stel gozd, da mu ni
para. Ko je videl, da nehote primerjam drobnega moža m mogočno naravo, kateri je on gospodar, se je pošalil: »Pa ne bom še miroval, do 80. leta imam ?,agO- j tovljeno, za naprej bom pa še prošnjo delal.«
Okolica njegove hiše je arboretum v malem. čez 200 različnih eksotičnih dreves je vzgojil iz semen in sadik, ki so mu jih prinašali prijatelji in znanci, ko so v njem začutili globok smisel za na- j ravo.
»Vsako stvar sem sam preizkusil. Ker nisem bil obremenjen s šolskim znanjem, sem prišel celo do nekaterih novih odkritij. TaKo sem vzgojil droceno po svojem receptu in rečem vam. đa sem ob obisku na češkem, pa tudi pri vas, videl že na tisoče drocen, pa še nobene take.
Pompe nima steklenika, zato pa ima z gojenjem eksotičnih rastlin v naravnih razmerah neverjetne izkušnje m ga za nasvete sprašujejo tudi strokovnjaki arboretuma
v Volčjem potoku in vseučilišča iz Zagreba. Rastline, ki ne smejo niti slišati o zmrzali, je v teku let prilagodil, da jih ne pomori niti 12 ali še več stopinj mraza.
Človeku, ki ga privlači narava, ne more biti žal poti v strme rebri k Pompeto-
vi kmetiji. 69-letni Ivan vsa kega rad popelje od primerka do primerka, ustavlja se pri himalajski cedri, Panči-5e-vi smreki, alaji, catalpi,
Potentija
,Domači so me okradli..."
Žalostno, a tudi to se d°9aia na kmetih
Izgovoril si je oba vinograda na Tolstem vrhu. Sam ju je obrezal, okopal, vezal. Potem pa je moral v novomeško bolnišnico. Na pljučni oddelek.
Tri mesece je nepretrgoma nosil bolniško haljo. Do trgatve. Od predstojnikov pljučnega oddelka je izprosil nekaj dni »dopusta«, da bi pospravil pridelek.
Zelja, da bi pospravil sadove svojih žuljev, se mu ni izpolnila. Ko je od* šel v goro, je videl, da so grozdje potrgali dobri
ljudie< najverjetneje do-* ^omači so pritrdili, J® «0 bili to oni. Toda bil pod ključem. Sem ob edini pre’ ^ ' fa sem si ga kot g0 A u ugotovil,« je Pre kratkim ihtel v na-Scfl1 Uredništvu starejši K11l.e,i.^Pitega obraza in osWe'a ias )>vidite ta.
ndi' Ce te domači
ofc> ,0, sam P° moraš
p*S*>»cor.
vi1° ®e d°Qaja: sam si koP"{’ sam škropil, sam Qar ’ ^olel, pridelek pa io drugl- Lastni sirlun Pred teboj obrnejo K iue • •.	I.	Z.
bambusu, pomarafcčevcu, ruju, čugi, palmah in najrazličnejših drugih vrstah in ob vsaki rastlini razpreda svojo osebno preteklost in sedanjost, ne da bi se tega zavedal.
Mož hrani svojo filozofijo s spoznanji iz narave. »Vse, kar ni naravno, mine. Prav zaradi tega sprejemam križe ravnodušno, ker vem, da bo čas naredil svoje. Povedal vam bom primer, ki to misel potrjuje:
»Pred leti sem bil predsednik krajevnega ljudskega odbora in okrajni odbornik. Natanko se še spominjam, kako so me prezirljivo zavračali, ko sem jim v Trbovljah govoril, da to, kar nameravajo narediti s kmetijo in gozdom, ni v skladu z zakoni narave. Gozdarji so mi grozili, da ne bom smel odsekati niti enega polena več. Takrat pa sem jim odgovoril: ,Vem, da mi podtikate, | češ da sem proti novemu družbenemu redu, toda resnica je drugačna. Povem vam, novi red bo rastel, postajal bo vse močnejši, vaša slava pa bo zašla, ker nimate znanja in izkušenj!’ Ko smo končali, me je mlad gozdarski inženir udaril po ramenu in dejal:	.Prav si povedal,
pompe.’«
Fompetova domačija zaradi gospodarjeve strasti ni pro padla, marveč je napredovala. Ena prvih kmetij je ki premore tudi traktor. Odlične sadike iz njegove gozdne drevesnice lahko najdejo kupce in povečujejo dohodek z zemlje. »E, da bi imel več pomoči bi naredil raj pod Lisco!«
Delček raja pa je Se naredil.	M. LEGAN
1970
I
Gorenjski fant va dil za Ribničana Urbana
Trgovsko podjetje MURKA iz Lesc pri Bledu je za praznovanje 15-letnice jjvojega obstoja, ki ga je slavilo pred kratkim, naročilo pri turističnem društvu Ribnica pravo ribniško krošnjo (ne miniaturni spominek!) in 300 ret-spominkov, okrašenih z valjarčki, žvrkljam! in kladivci. Na prakso v Ribnico pa so poslali tudi mlajšega fanta, ki se je vadil ribniške govorice, nošnje krošnje in se seveda nabral tudi ribniških šal. Ta fant je potem na proslavi podjetja MURKA zabaval goste in jih obdaril z ribniškimi spominki.
LAKOTA PO DOLENJSKEM LISTU?
24. julija letos smo v naši rubriki »Gosje pero« objavili šaljiv spis »MOJ INTERVJU«, ki ga je za naš nagradni natečaj prispeval Vladimir Bajc iz Novega mesta. Zgodbici smo se prisrčno nasmejali in je bili prav veseli. Bila pa je zelo všeč tudi nekemu »Srečku Serčiču«, ki jo je iz Dolenjskega lista prepisal, ji spremenil deset besed oz. jih obrnil, nato pa jo prodal listu ANTENA, v katerem smo jo brali 30. oktobra 1969 na 32. in 33. strani. Srečni Srečko bo dobil od ANTENE 8.000 Sdin honorarja, mi pa mu pošiljamo lepe dolenjske pozdrave z željo, da bi še kaj prebral — in prodal z našega zelnika...
I
Za kmete se prehitro menjajo zakoni
Na volilni konferenci SZDL v Brusnicah je neki kmet hudomušno primalcnil: »Naše zakone utegnejo preštudirati samo nekateri ljudje; kajti ko jih kmetje pogruntajo, jih takoj spremenijo.«
Primož Trubar v Ribnici
Na nedeljski rokometni tekmi d Ribnici med domačimi rokometaši in gosti iz Pirana je v vrstah Pirančanov igral tudi napadalec z bujno, nenavadno košato črno brado. Mlajši navijači so mu kmalu našli primeren vzdevek, klicali so ga Primož Trubar. Pa naj še kdo reče, da se naši otroci v šolah ne naučijo dovolj literarne zgodovine ...
1
Ukradli prazno blagafno
V noči na prvi november so neznanci vlomili v železniško postajno čakalnico in odnesli blagajno. Nemalo so bili najbrž presenečeni, ko so blagajno odprli in ugotovili, da je povsem prazna. Tatovom tokrat nenaklonjena usoda je pač hotela, da je pranr nekaj dni prej blagajničarka na tej postaji zbolela in zato ni prodajala voznih kart.
Jagoda dozorela v novembru
Vesna Brezova/r, učenka osnovne šole v Novem mestu, doma iz Zgor. Kamene, nam je v ponedeljek prinesla pravkar odtrgano dozo relo jagodo, ki jo je našla na prisojni rebri, ko je šla na pokopališče k staremu očetu in stari mami.
Kolikor je po eni strani presenetljiv ta zapozneli sad, je po drugi skorajda razumljiv: narava je malokdaj tako radodarna s soncem, kot je bila prav letošnjo je jen.
Požar v Adlešičih
V nedeljo, 2. novembra dopoldne, je začelo v Adlešičih goreti gospodarsko poslopje soseda Jožeta Grabrijana. škodo so ocenili na 160.000 din. Kaže, da je ogemij Izbruhnil med igro otrok z vžigalicami.
Hrepenenje
Sedel sem v kletni sobi in prebiral materino pismo. Pisala mi je, kako huda zima je bila in kako samotni so bili njeni dnevi: »... toda sedaj čutim, da se bliža pomlad in s pomladjo se vrneš ti, moj sin! Oh, takrat bo nama lepo!« Nasmehnil sem se materinim besedam in se veselil ob misli, kako vesela bo, ko bom stopil pred njo.
Dolga tri leta je bila sama, dolga tri leta skrbi in hrepenenja. Postal bom inženir, vrnil se bom v domovino in takrat bodo spet srečni dnevi za oba.
Odložil sem pismo. Zopet sem pogledal darila, ki sem jih nakupil zanjo. Naj sosedje vidijo, da mati ni več osamljena, naj vidijo, da ima sina, ki bo skrbel zanjo!
Nekaj dni zatem pa sem dobil sporočilo: »Pridi takoj, mati hudo bolna!«
Strmel sem v črke, planil k mojstru in mu brez besed pokazal sporočilo. »Kar hitro se odpravi,« mi je dejal.
Pobral sem listine in v naglici zmetal v kovček najpotrebnejše, predvsem pa darila za mater in ves prihranjeni denar. Poslovil sem se in odšel z večernim vlakom.
Gledal sem v temno noč. Vse hrepenenje treh let se jez lilo v eno samo misel: »K mami, čimprej k mami!« Vso noč nisem zatisnil oči, čeprav sem bil od dela in razburjenja utrujen.
Ko je vlak drvel skozi predor proti Jesenicam, je bil že svetel dan. Zagledal sem domače gore, zaslišal sem slovenske besede. Prišli smo do končne postaje. Izstopil sem in kar zdrvel po bližnjici. Hrepenenje po materi mi je ho- • telo razgnati prsi. Dopovedoval sem si, da je moj strah nepotreben, toda srce mi je drhtelo. O, kako jo bom objel in poljubil! Zopet bom kakor otrok. Razjokal se bom, vse svoje bridkosti ji bom potožil.
Hitel sem, da so mi kapljice znoja drsele po licih. Obstal sem poleg gozda. Zagledal sem kočo in začutil strah. Ko sem pritekel v vežo, sem zagledal neznane ženice. Skoraj bi bil katero podrl.
»Kje so mati?« sem zahropel.
»Ubogi fant, saj so te že ves čas klicali!«
Vstopil sem in se zgrudil na kolena.
»Mama, mama!« — Ali je to moja mati? Te udrte oči, te gube okoli ust! Kakšno hropenje jo stresa! Kako ji grgra v grlu! Njene roke, preprežene z modrimi žilami, koga iščejo po odeji?
Zajokal sem: »Mama, prišel sem! Mama, ali slišite, jaz vaš sin! Mama, samo enkrat me še pokličite, samo enkrat me še poglejte!«
Ustnice so se gibale, kot bi na silo hotele spregovoriti. Odprla je oči. Bile so steklene. Rahlo se je stresla in pred menoj je obležalo mrtvo materino telo. Nisem mogel verjeti, da je res umrla.
»Mama, moja edina, zlata!«
Ženske so jokale. Odšel sem v kuhinjo in se sesedel ob ognjišču.
Uboga mati! Dolga tri leta je zmrzovala v tej črni kuhinji, poleti pa je garala po njivah in se zvečer vračala v samotno kočo.
Nisem mogel več jokati. Spomnil sem se, kako sem varčeval in kupoval darila za mater. Vse to leži sedaj ob njej — mrtvi. V duhu sem videl, kako se poslavlja, kako mi z robcem v žuljavi roki maha v slovo. Srce se mi je krčilo od bolečine.
»Oh mama, samo tebe sem imel! Sedaj ostanem sam, le kam naj grem? Kakđ bom živel brez tebe? Nikoli mi nisi v pismih tožila, le potrpljenja si me učila!«
Njo pa sta strla prav hrepenenje in potrpljenje. Še pred mesecem dni je njeno srce tako vroče utripalo: »Vrni se, sin, takrat bo nama lepo!«	S.	KRALJ
(Honorar 100 din)
J
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Samo brez panike, poleti sem na plaži videl še kaj drugega
Sindikati in SZDL z roko v roki
Za danes popoldne je v Brežicah napovedana skupna seja izvršnega odbora Socialistične zveze in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Vabljeni so tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Na dnevnem redu je dogovor o poteku akcije za pomoč Banjaluki.
Z gozdom naj upravlja kmet!
Kmetje z Velike Doline in okoliških vasi so se v nedeljo, 2. novembra, zbrali na javni razpravi o gozdovih. Vodil jo tje inž. Vlado Jenko z Gozdnega gospodarstva Brežice. Zasebni lastniki gozdov so zahtevali, da bi v prihodnje sami upravljali z gozdovi. Predlagali so ustanovitev inšpekcije, ki bi nadzirala oziroma odrejala pogozdovanje nn posekah.
Stanovanjski stolpič bo ta mesec dokončan
Za 75.000 dinarjev kredita bo Društvo upokojencev Brežice dobilo 15 stanovanj v novem stolpiču, ki ga PIONIR pravkar dokončuje. Stolpič je stanovanjsko podjetje odkupilo za 168 milijonov Sdin, naknadno pa zahteva zanj še 12,3 odst. razlike na račun podražitve. Stanovanjsko podjetje je dodatno plačilo odklonilo.
Martinovanje v Dobovi
Dobovški upokojenci bodO v soboto priredili veliko martinovanje, na katerem bo igral Mariborski kvintet. Dobiček prireditve je namenjen dograditvi doma upokojencev. Vsi, ki želijo prispevati vsaj skromen delež za to, da bi upokojenci čim-prej dobidi svoje prostore, vljudno vabljeni.
Radio Brežice
PETEK, 7. NOVEMBRA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30—19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 9. NOVEMBRA: 11.00
—Domače zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščini — Damjan Vahen — Hazdvojeni Nemčiji — vsaka po svoji poti v bodočnost — Nedeljski pogovor z oktobrskim nagrajencem Ludvikom Metelkom — Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Ivan Šekoranja: Ustanavljanje društev za vzajemno zavarovanje živine — Zabava vas ansambel Toneta Kmetca — Magnetofonski /apis — Priznani umetniki — likovniki v galeriji Krško — Poaor, nimaš prednosti! — Obvestila, reki ime in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOKKK, JI. NOVEMBRA: '8.00 do 19.00 — Svetujemo vam — Ju-goton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled. 19.00—19.30	—
Glasbena oddaja — V narodnozabavnem tonu.
Šola, ki ni le za Brežičane
Natakarji iz posavskih občin, ne oklevajte!
Delavska univerza v Brežicah je odprla večerni oddelek šolskega centra za gostinstvo Novo mesto. V času, ko v Posavju ugotavljajo, da je gostinskih delavcev vedno manj, je to hvale vredna pobuda.
28. oktobra dopoldne je predsednik ObS Brežice tovariš Vinko Jurkas razdelil zaslužnim občanom odlikovanja, s katerimi je nagradil njihovo dolgoletno požrtvovalno delo predsednik republike Josip Broz Tito. Na sliki: Vinko Jurkas izroča Stanku Reberniku red dela z zlatim vencem.
S POSVETA O GOZDOVIH V BREŽICAH
Gozdarji za preusmeritev razprave
Ni bistveno, kdo naj gospodari z gozdovi, pomembnejše je, kakšno bo to gospodarjenje - tu naj bo težišče razpravljanj!
šola ni namenjena le Bre-žičanom, ampak tudi gostincem iz sosednjih občin Krško in Sevnica. V gostinski stroki dela veliko ljudi, ki potrebujejo strokovno izobrazbo in ki si je tudi sami želijo.
Pouk v oddelku v Brežicah bo prilagojen prometnim zvezam in delu slušateljev. Ponedeljki in sobote bodo prosti, ker imajo gostinci tedaj največ dela.
V prvem ciklusu predavanj bodo slušatelji pridobili stopnjo polkvalifikacdje. To bo približno po 15 tednih. Učni program za to obdobje vsebuje zgodovino, gospodarski zemljepis, tehniko kuhinjskega obratovanja, strežbo in nauk o pijačah. Tisti, ki delajo kot natakarji, bodo morali namesto kuhinjskega obratovanja poslušati še italijanski oziroma angleški jezik.
Izpiti bodo raspisani za vsako skupino predmetov. S
tem bo slušateljem olajšan študij, ker jim ne bo treba opravljati vsega naenkrat.
ui Za jesen in zimo vam ■ ® je trgovsko podjetje J H KRKA iz Brežic pri- g[
■ pravilo v svoji pošlo- ■ j valnici
j PLASTIKA -• ČEVLJI
J pri tržnici veliko izbi- *
■ ro vsakovrstnih čevljev a
■ in škornjev.
Prepričajte se in zado- g voljni boste!
Zasebni posestniki gozdov v Cerkljah, na Veliki Dolini, v Pišencah in na Bizeljskem so v nedeljo sodelovali v javni razpravi o gospodarjenju z gozdnim bogastvom. Izvršni odbor občinske konference SZDL je nekaj dni prej sklical posvet o upravljanju z gozdovi s predsedniki krajevnih skupnosti, predstavniki Gozdnega gospodarstva Brežice in Tovarne pohištva, vendar od lesne industrije na posvetu ni bilo nikogar.
Gozdno gospodarstvo je zastopal inž. Marjan Hladnik. Iz predlogov, ki so se oblikovali v njegovem kolektivu, je čutiti nezadovoljstvo do sedanjih potekov javne razprave. Po mnenju gozdarjev se je ta preveč usmerila na to, kdo bo v prihodnje gospodaril z gozdovi, kdo bo trgoval z lesom, kako naj se plačuje prispevek od posekanega lesa in kako naj se izboljša samoupravljanje. Ve’i-ko premalo pa je govora o tem, kako naj se gospodar, jenje z gozdovi izboljša, kakšen naj bo materialni delež družbe za obnovo gozdov, od katerih ima ta največ koristi. V kolektivu Gozdnega gospodarstva menijo, da razprava premočno poudarja, kako rešiti težak položaj kmeta, čeravno računi kažejo, da tega gozdarstvo ne bo zmoglo. V brežiški občini so gozdovi zelo siromašni. Enaka ugotovitev velja za vso Dolenjsko. Temu predelu bi morala družba pomagati pri obnovi gozdov, zato bi kaza-
NOVO V BREŽICAH
lo ustanoviti pri republiki izravnalni sklad, v katerega bi se stekal predvsem dohodek bogatejših gozdnih območij. Gre za tisti del dohodka,. ki ga je dala narava, in ne za odvzemanje dohodka od vloženega dela. Za Slo venijo je velika nacionalna škoda, da se tak sklad z zakonom še ni ustanovil.
Predlog Gozdnega gospo darstva Brežice je, da bi vpeljali prispevek od vsakega kubičnega metra posekanega lesa ne glede na to, za kakšne namene bo uporabljen.
S tem bi vsaj delno povečali sredstva za gospodar j anje z gozdovi v zasebni lastnini.
Kolikor do tega ne bi prišlo bi bila umestna ponovna obdavčitev katastrskega ioliod-ka za vse gozdne površine.
Ta denar bi moral biti namenjen izključno za gospodarjenje z gozdovi. Gozdarji ;a-zen tega predlagajo, naj bi davek od posekanega lesa zasebnikom ukinili ali pa ga predpisali enotno za vso Slovenijo. Tudi ta denar se ne bi smel več stekati v občinske proračune. Gozdarji soglašajo s tem, naj imajo gli vsaj republiško raven.
kmetje več besede v samoupravnih organih. Z zakonskimi predpisi pa želijo doseči, da bi strokovne usluge v prihodnje zaračunavali vsem uporabnikom gozdnega gospodarstva. Kolikor ne bi prišlo do tega, naj bi odka-zoyanje lesa, varstveno službo urejanje gozdov na zasebnih površinah opravljala strokovna služba, plačana iz proračunskih sredstev.
Gozdno gospodarstvo Brežice ima zelo slabe pogoje za normalno gospodarjenje, ker so lesne zaloge majhne, ker je v gozdovih veliko listavcev, ker imajo kmetje le majhne gozdne površine in ker so gozdovi močno izčrpani. To velja tako za zasebne gozdove kot za gozdove v družbeni lastnini.
J. T.
V občini 197 podpirancev
Povprečje podpor, ki jih prejemajo socialni podpiranci v brežiški občini, je 78,7 dinarja. Največja podpora znaša 250 din, najmanjša 30 dinarjev. Ti zneski že zdavnaj več ne zadoščajo za najnujnejše življenjske potrebe. Svet za socialno varstvo je predlagal skupščini zvišanje povprečja na 120 din za posameznika, da bi tako dose-
■ MLADINA JE SPET OŽIVELA . Po prihodu novega, zdaj poklicnega sekretarja občinskega komiteja Zveze mladine je ponovno čutiti razgibanost mladinskih aktivov. Razpisano je tekmovanje med aktivi ZM na šolah, ki vsebuje priprave in sodelovanje na javni oddaji »Pokaži, kaj zriaš« ob dnevu mladosti prihodnje leto. V tekmovanje so vključene tudi vse športne prireditve. Nov aktiv so ustanovili 'a teden v zdravilišču Cateške Toplice. Pričakovati je, da bodo tak zgled posnemali tudi drugod, kjer mladi niso organizirani .
H OBČINSKI ODBOR RDKCE-(;a KKIZA in občinski sindikalni
svet sta danes teden poslala vsem delovnim organizacijam, šolam in odborom Rdečega križa napotke za zbiranje pomoči prebivalcem porušene Banjaluke. Poziv obeh organizacij je naletel pri kolektivih na ugoden odmev. Najbrž je v občini ne bo delovne organizacije, lil
bi ostala gluha za pomoč nesrečnemu mestu.
■ NA GROBIŠČU PADLIH NA BREŽIŠKEM POKOPALI SCI) te bi-la na dan mrtvih lepo obiskana žalna slovesnost, žrtev za osvoboditev Brežic se je v svojem nagovoru spotttnil Anton Hribernik. Na komemoraciji so sodelovali pevci DPD Svoboda bratov Milavcev, pihalni orkester iz Brežic, učenci osnovne šole bratov Ribarjev in taborniki. S pokopališča so se skupaj odpeljali v Dobravo k spomeniku krških žrtev.
■ PREMALO VARCEVALCEV. V podružnici celjske kreditne banke se vsak dan oglašajo kandidati za gradnjo stanovanjskih hiš. Zanimajo jih nogo ji za varčevanje. Marsikoga zamika, da bi vlagal denar pet let in dobil na privarčevano vsoto 200 odst. posojila za dobo 30 let, vendar se večina potem odloči za krajšo varčevalno dobo zaradi nestalnosti cen, čeravno so pogoji manj ugodni.
PRED PRAZNIKOM KAPELSKE GODBE
MED GODBENIKI IZ RODA V ROD
Za darila se bodo oddolžili s koncertom
S slavnostne seje občinske skupščine v Brežicah: pod* predsednik ObS Ivan Živič razdeljuje pokale ob zaključku letošnjih tekmovanj sindikalnih podružnic v občini. (Foto: M. Vesel)
Kapelnik godbe Jože Stanič iz Župelevca je zelo ponosen na priljubljenost kapelskega pihalnega orkestra, o kateri se je prepričal . med zbiranjem denarja za obnovo instrumentov.
»Koliko ste nabrali v tej akciji?«
»Začel bom kar pri občinski skupščini. Poklonila nam je 16.000 dinarjev. Zelo smo ji hvaležni za tolikšno razumevanje in obljubljamo, da se bomo odzvali vsakokrat, kadar nas bodo poklicali igrat. Pri zasebnikih smo zbrali«, 9 000 dinarjev. Najbolje so se izkazali Brežičani. Nismo pričakovali, da uživamo pri njih tolikšne simpatije. Nekaj smo primaknili zraven tudi godbeniki sami. Ta vsota je štela 7.000 dinarjev.«
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekle štirinajst dni so v bre-žffeki porodnišnici rodila:
Milena Strajner iz Zabuokv.i.i — Mirana, fttcflca Pukl,jak iz Sv. Križa — Božico, Ana Kuhar lz Ponikve — deklico, Ljudmila Kosar iz Brestanice — Miroslava, Ana Galič iz Zakota — Marjana, Štefka Voloanjšck iz Gor. Lenarta — Evgena, Gordana Šepat iz Leskovca — Eriko, Tinka Vahčič iz Brezovice — Roberta, Emilija Habinc iz Lenarta — Tatjano, Alojzija Sluga iz Rožnega — de-klico, Terezija Lubšlna iz Sel — Jožeta, Rozalija Kužner iz Vel. Dola — Bojana, Neža Cater iz Lenarta — deklico, Marija Sulc ’z Osredka — dečka, Marija Kukec iz Sevnice — Simona, Olga Kozmus iz Murkovega dola — dečku, in Elizabeta Vodopivec iz Razteza — deklico. — Čestitamo!
»Ste že poskusili igrati z novimi instrumenti?«
»Seveda smo. Zven je čisto drug, kot je bil prej. Čutimo se kakor prerojeni. In še svojo sobo smo dobili za 120-obletnico.«
»Kje ste vadili do sedaj?«
»Pri meni in pri drugih godbenikih. Bilj smo kakor potujoči kovček. Selili smo se od hiše do hiše, vendar zaradi tega nismo odnehali. Z godbo živimo in zato redno obiskujemo vaje in se veselimo vsakega nastopa. Ponekod gre to iz roda v rod. Pri naši hiši ie že tako. Očeta smo nasledili sinovi, mi pa prenašamo ljubezen do godbe na vnuke «
J TEPPEY
Razglednica Kapel
Turistično dinštvo Kapele pri Brežicah je iadalo barvne razglednice svojega kraja. Za vaško društvo je to nadvse hvalevredna pobuda, škoda je le to, da so na razglednici' prikazane le tri cerkve, nikjer pa ni predstavljena vas oziroma vsaj detajl zanimive kmečke arhitekture v teh krajih.
»Cipek in Capek« jutri v Brežicah
Mladinsko gledališče i* Ljubljane .bo jutri gostovalo v Brežicah z dvema predstavama; uprizorilo bo delo Wil-helma Busclia »Cipek. in Capek«. Ob 11. uri bo predstava za okoliške šolarje, ob 16. uri pa za učence osnovne šole bratov Ribarjev. Mladinsko gledališče bo prišlo v goste še za novo leto z No-voletnim vrtiljakom.
Zmaga Medvedkov in Čebelic
Medvedki in čebelice l)iir' tizanskega odreda Matija bec iz Brežic so zvedeli, da so v tekmovanju najnalal^ tabornikov osvojili prvo rn® sto v Sloveniji. Ocenjevali s o vso njihovo dejavnost, od i7, letov do mnogobojev.
PRESKRBA NA STARTU ZA VELIKE SKOKE
Veste za nove trgovske hiše?
Krško bo dobilo blagovnico v mestnem središču
Trgovsko podjetje Preskrba Krško je imelo letos mu prikrajšana pot de Kr-ugodno leto. Za sklade ostaja kolektivu kar 44 odst. škega. sredstev več kot lani. To pripisujejo prizadevnosti zaposlenih in dobremu gospodarjenju.
Pravkar so preuredili trgovino v Podbočju. Varno «o vložili 9 milijonov Sdin. Se vedno pa je odprto vprašanje trgovine v Brezju. Preskrba bi tudi tam prevaoid ti govino, če bi občinska skup-ščina postavila stavbo. Dogo vor so v teku, odločit-,c J~e ni, prebivalci -gorjanskih va s: pa se nikoBor n3 morejo sprijazniti s tem, da mo.ajo po sol in sladkor več k!lo-metrov peš v dolino. T. T.
O načrtih za modernizacijo trgovine v občani ne govore radi, vendar so jih kljub temu nekaj razgrnili. Na mestu, kjer je bila stara pošta in hiša Ivana Glogovška, bo imela Preskrba prodajni paviljon s 600 kvadratnimi metri prostora. Tam bodo sezidali prodajne paviljone še Agrokombinat Krško, Novotehna Novo mesto. Peko Tržič in Državna založba Slovenije.
Na desnem bregu Save bodo čez nekaj let postavili trinadstropno blagovnico. Koristnih površin bo ime.a 2.200 kvadratnih metrov. Osnutek projekta so naročili pri Regionu v Brežicah.
Novo trgovino tipa mariet bodo gradili tudi med Les kovcem in Krškim pod naseljem Grič. Lokacijo zanjo iroajo, začetka gradnje pa za sedaj še niso povedali. Za potrošniški center na Vidmu
Jubiles Kostanfe-vlčana
V	Zagrebu bodo nocoj slavili 80-letnico predsednika Slovenskega doma dr. Nika Severja. Jubilant je kostanje-v:ški rojak in častni član kuHurno-prosvetnega društva Lojze Košak iz Kostanjevice. On je tisti, ki je spletel prisrčne vezi med kultumo-pro-svetnim društvom Slovenski dom iz Zagreba in rojaki iz Kostanjevice. Dr. Niko Sever je po poklicu zobni zdravnik. Starejši Brežičani ga imajo Sev spominu, ker je več let delal v tem mestu. V Zagrebu je živel od 1933. leta dalje in posvečal veliko svojega časa društvenemu delu v .Slovenskem domu.
bodo v kratkem podpisali pogodbo s podjetjem Pionir.
Letos je Preskrba odprla samopostrežnico na Senovem. Vanjo je investirala 76 m li-jonov-Sdin. Ta trgovina je senovskemu okolišu prin^la veliko dobrega. Izbira blaga je mnogo večja, kot je bila prej, s tem pa je marsikdo
Včeraj vse, a danes nebodigatreba
Celo pomoč kmetu se vrača nazaj kot očitek
Z besedami, da kmetijska panoga dandanes ni enakopravna z drugimi, je direktor AGROKOMBINATA Krško Stane Nunčič na medobčinskem posvetu ZK označil položaj družbenega sektorja pri nas.
Obrnite se na sindikat!
Občinski sindikalni svet v Krškem bo ustanovil strokovno skupino, ki bo delila pomoč in nasvete delovnim organizacijam pri oblikovanju samoupravne zakonodaje, člani kolektivov se močno zavzemajo za to, da bi v predpisih zajeli odgovornost posameznikov in da bi z izpolnitvijo notranje zakonodaje onemogočili omalovaževanje samoupravnih organov. Delavski sveti naj bi se v bodoče otresli nepotrebnega drobnega dela, da bi sef laže posvečali zahtevnejšim nalogam v podjetju.
LEP ODZIV PRI KRŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVIH
Denar odposlan v Banjaluko
Strokovnjaki bodo pomagali obnavljati industrijo v porušenem mestu - Tovarna papirja in Kovinarska sta že obljubili pomoč
Predstavnik Kovinarske iz Krškega se je danes teden vrnil z obiska v Banjaluki. S podjetji in občinskim štabom za civilno zaščito se je pogovarjaj, kdaj in kako naj bi njihov kolektiv pomagal pri obnovi porušene industrije. Ko bo sporočilo o tem
prispelo v Krško, bodo strokovnjaki iz Kovinarske takoj odpotovali na kraj potresa.
Poškodovano tovarno celuloze in viskoze v Banjaluki bo pomagala obnavljati to- : vama papirja »Djuro Salaj«. ' Na razpolago bo dala strokovni kader, uresničila pa bodo tudi nekaj drugih medsebojnih dogovorov za pomoč banjaluškemu kolektivu.
Splošno obrtno podjetje Krško je nakazalo prizadetim Banjalučanom začetni znesek 2.000 dinarjev, Papir-konfekečja 1000 din, vendar to še ni dokončna odločitev, ker čakajo na odobritev samoupravnih organov. Zelo 1 se je izkazal kolektiv Termoelektrarne Brestanica z deset tisoč dinarji pomoči. Invalidske delavnice v Bresta-nioi bodo poklonile porušenemu mestu betonski mešalnik v vrednosti 4.700 dinarjev. O drugih kolektivih do petka, 31. oktobra, še nismo doblili točnih podatkov, ker se samoupravni organi do tega časa niso sestali.
J. T.
Tretjina prošenj rešenih
Za popravila stanovanjskih hiš in za dograditve je občinska. zveza ZB NOV razdelila svojim članom za 900.000 din posojil. Med njimi so kmetje, uslužbenci, upokojenci in vdove padlih borcev. Na ugodno rešitev v prihodnjem letu čakata še dobri dve tretjini prosilcev.
Poslovili smo se od Alojza Škulia
Dva dni pred dnevom mrtvih so se v Podbočju za vedno poslovili od 58-letnoga Alojza Škulja, poštenjak* iz Dola. Živel je 58 let, prehodil pa je težko pot od pastirja in dninarja do bajtarja. Ker je že od ranih let ! trpel in trdo delal, je vsa zadnja leta bolehal in prekmalu podlegel, živel je iz rok-' v usta, vendar je pošteno preživljal sebe in svojo družino.
Od Alojza Škulja so se na grobu poslovili tudi člani združenja borcev NOV, z nekaj toplimi besedami pa se ga je spomnil tajnik ZB. Lojzeta smo cenili prav vsi, ki smo ga poznali. Naj mu bo lahka domaća zemlja!
J. š.
Dei^ar za telesno kulturo
4. novembra se je v Krškem sestal izvršni odbor občinske zveze za telesno kulturo in sklepal o letošnji delitvi sredstev telesnovzg^jn m organizacijam ter o bl'žnjem občnem zboru. Večina tsles-nih organizacij potrebuje denar šele na jesen in zimo, zato zamuda ne bo nikogar prizadela.
Hvaležni za 0*^0-ki ''►•o'Jna pohvale
Osnovna šola Krško je poslala pred kratkim delovnemu kolektivu tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«
V	Krškem takole zahvalo:
»Na svečani seji delavskega sveta vašega podjetja, ki je bila v počasistev 30-letnice obstoja tovarne, ste sprejeli sklep, da boste podarili posebni osnovni šoli v Krškem za nabavo učil del finančnih sredstev, ki bi jih porabili za pogostitev. Ta odločitev je lep primer visoke zavesti vašega delovnega kolektiva in kaže njegovo skrb, da bi pomagali tudi tistim učencem, ki jih je narava prikrajšala za umske in fizične sposobnosti. Naj vam bodo izboljšani učni uspeha in boljša priprava teh otrok za življenje skromna zahvala za plemenito dejanje, za katerega se vam posebno zahvaljujeta učiteljski odbor in vodstvo šole.«
Fn'a brez vor*<?
Več kot 400 učencev kostanj eviške osnovne šole je že vse leto brez vode. Za šolsko kuhinjo jo nosijo iz pol ki'ometra oddaljenega vodnjaka, a za stranišča in druge potrebe jo zajemajo iz potoka Studena, ki teče mimo Sole. Upanja na skorajšnji Vodovod v mestu pa kljub neštetim težavam še ni.
Peter Toš je predava!
30. oktobra je prišel v Krško strokovni sodelavec re-Pubrškega sveta sindikatov Peter Toš. Predsednikom s n-dikalnih podružnic, delavskih Cvetov in upravnih odborov ter predstavnikom strokovnih služb v delovnih organi-^ijah je predaval o usklajevanju notranje zakonodaje Podjetij z ustavnimi spremembami.
BREŽIŠKA
kronika mfspfč
Pretekle Štirinajst dni so s* posrečili in iskali pomoči v breški bolnišnici:
Anton l.upšlna, delavec )z Gabrja, si je poškodoval levo ko-{*«>; Marija Ziherl, hči kmeta iz Klndnja, se Je poparila po desni Antonija (lersak, kmetica iz ®r«čne vasi, je padla z voza 111 si PoSkodovala glavo In desno nogo; j.ritnc Kraljič, upokojenec iz Sv. ‘‘riža, je padel pod voz tn si poškodoval hrbet; Drago Močilar, di-pk iz RaUakovega, je padel s ko-'°som in sl zlomil desno nogo.
Toplice so zasedene
November je za zdravilišče ^ateške Topiice zelo dober jnesec. Do zadnjega bodo «neli zasedene vse proste postelje. Gostje so zbrani z ^(.“h vetrov. Med njimi so T^hačini in tujci, zavarovanci -®1 samoplačniki.
KMETJE MORAJO PEŠ DO SVOJIH VINOGRADOV
Zamera pri razžaljenih Podbočanih
»Vsak hvali lepote naših krajev, toda od hvale nam ni nič bolje«
Cesto od Žabjeka prek Starega grada na Boč j e so začeli obnavljati in ljudje so pristali na samoprispevek. Sklenili so, da bo vsak lastnik vinograda plačal 10 dinarjev od enega ara vinogradniške površine. Na hišo pride včastfi do 2.000 dinarjev plačila. »Akoija je zelo lepo stekla,« je dejal tovariš Božič. »Dobili smo buldožer od Agrokombinata, vendar je delal samo nekaj dni, potem so ga odpeljali v Sevni-
oo.	Krajevni skupnosti ni preostalo drugega, kot iskati buldožer drugod. S težko muko smo ga dobili pri železniškem gradbenem podjetju. Stroj je delai 2fl. oktobra deset ur in 29. oktobra štiri ure. Potem ko smo sporočili, da potrebujemo gorivo, so ga na mestu odoeljali. Danes ne more nihče z vozom
Zahteva po disciplini
Gospodarstveniki in družbenopolitični delavci krške občine so se v nedavnem pogovoru s poslancem zbora narodov Romanom Albrehtom zavzeli za okrepitev družbene discipline. Pri tem naj bi država odigrala pomembno vlogo s čvrsto organizacijo inšpekcijskih služb in drugih oblik družbenega nadzorstva.
KRŠKE NOVICE
■ PRI SPOMENIKU PADLIH BORCEV je bila v soboto žalna svečanost. S cvetjem, svečami in živo besedo so se meščani poklonili spominu tistih, ki niso dočakali sadov velikega boja za svobodo. Dan prej so prišli k spomeniku otroci iz vrtca. Osnovna Sola je sodelovala pri komemoraciji na dan mrtvih. Krški spomenik je eden tistih, ki je vse leto aelo dostojno urejen. Park, v katerem stoji, je od zgodnje pomladi do pozne jeseni skrbno negovan.
■ V DRUGI TRETIINI NOVEMBRA se bo spet sestala občinska skupščina. Odbornikom bodo predložili v obravnavo zaključni račun občinskega proračuna za de vet mesecev in spremembo odloka o prispevkih in davkih.
■ DELOVNI LJUDJE KRŠKE OBČINE SOČUSTVUJEJO s pre-bivalcl Banjaluke, ki jim je potres uničil premoženje, tovarne in domove. Samoupravni organi se že
ve6 teden sestajajo in razpravljajo o tem, kako bi najbolj učinkovito pomagali prizadetemu prebivalstvu. Nekatera podjetja poklanjajo denar, druga pomagajo z materialom oz. izdelki. Večje delovne organizacije so se odločile, da bodo poslale v Banjaluko strokovnjake ki bodo pomagali pri obnovi porušene industrije.
■ Z NAJNOVEJŠIMI DELI SE BO galeriji jutri predstavil Miroslav Kugler, akademski slikar i* Brežic. Razstava Je bila napovedana že teden dni prej, vendur s>o Jo zaradi dneva mrtvih preložili. O umetniku in njegovem delu bo na otvoritvi spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Komej.
■ V STARI VASI SO /E VIDNI OBRISI bodočega obrata za izdelovanje žvečilnega gumija. Na velikem gradbišCu hitijo kakor mravlje, da ne bi zamudili nobenega sončnega dne. Investitor je tovarna IMPERIAL Jz Krškega.
Razgovor o reformi
V tovarni papirja so 24. oktobra pozdravili obisk cia-na CK ZKS in CK ZKJ Romana Albrehta. S predstavniki samoupravnih organov, družbeno-političnih - organizacij in z vodstvom tovarne se je zadržal v dolgem razgovoru. Seznanili so ga z na pori kolektiva za dosledno uresničevanje reforme, s težavami, ki spremljajo te napore, pa tudi z vlogo samoupravnih organov, v podjetju.
Popoldne je tovariš Albreht prikazal reformo s širših zornih kotov gospodarstvenikom in sindikalnim delavcem spodnjeposavskih občin. Povedal je, kakšni so njeni dosedanji uspehi in kakšne hibe jo spremljajo.
Rezervni oficirji so se ločili od borcev
V Krškem je bila 4. novembra ustanovna letna skupščina Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. V krajevnih organizacijah so bili rezervni oficerji že ločeni od Združenj borcev NOV, a na občinski ravni so se odcepili šele sedaj. Na občnem zboru so izvolili novo vodstveno telo in delegate za republiško tei zvezno skupščino združenja.
Dejal je, da močna industrijska miselnost omalovažuje njegov pomen in je opazna že v občini, odkoder sega p-av v vrhove republike in zveze. Od tovarne danes nihče več ne zahteva, da bi karkoli odstopila brezplačno, medtem ko je samo po sebi umevno, da to napravi kmetijska delovna organizacija, bodisi da gre za stanova-je, za zemljišče ali kaj drugega.
Tudi kreditni pogoji so po mnenju tovariša Nunčiča za kmetijske organizao je popolnoma nesprejemljive. Kmetijstvo razen tega ni dovolj udeleženo pri devizah, čeprav jih gostinstvo in turizem ustvarjata delno iz žuljev delavcev te panoge. Nerazumljivo je na primer to.
da dobi tovarna, ki izdeluje zelo drage žitne kombajne, zanje regres, ki prav nič ne vpliva na ceno.
In še nad nečim se je pritožili predstavnik krške kmetijske organizacije. Kolektivu ni všeč, da tisti kmetje, ki jim pomagajo, prvi ustvarjajo nezaupanje do kombinata. Naštel je napore pospeševanja službe, ki jo opravlja 6 tehnikov. Ta je pomagala marsikateremu zasebniku. Spomladi, ko je treba škropiti drevje, se je vsakdo izogiba, jeseni je pa družba kriva, če slabega sadja ne more prodati.
Agrokombinat Krško je vsako jesen v zagati, ko obira sadje v svojih nasadih. Kljub temu da vsi poudarjajo brezposelnost, teh ljudi
ni mogoče dobiti. Najbrž ni tako hudo, sicer bi prijeli za delo. Najmanj 30 žensk bi imelo vsako jesen občasno zaposilitev, še več pa bi si jih z delom lahko oskrbelo ozimnico.	J.	T.
Odbornik občinske skupščine Krško Stanko Božič je zahteval, naj v našem listu naglas povemo, zakaj so volivci iz njegovega kraja zadnje čase nezadovoljni in nerazpoloženi, že nekajkrat so jih speljali na led, zdaj pa je stvar prišla tako daleč, da z vozom niti v svoje vinograde ne morejo več.
do svoje zidanice, ker je pot vsa raakopana. Medtem sem telefoniral Cestnemu podjetju, SGP Pionir, Železnici, Agrokombinatu, vendar vse zaman. Čakanje je kaj slaba tolažba* za nas, ko vemo, da v dežju po ilovici, kakršna je na Boč ju, ne bo noben buldožer kos dokončati dela. Sicer pa
Šole so bile povsod zraven
Na povabilo krajevnih Združenj borcev so občani
1.	novembra prisostvovali slovesnostim pri spomenikih padlih borcev v Dobravi, v Krškem, Kostanjevici in na Senovem. Povsod so sodelovali tudi učenci osnovnih šol z recitacijami in pesmijo.
Ni denarja za zvišanje
Studijskih pomoči za otroke borcev v krški občini zaenkrat ne morejo zvečati. Največja možna -podpora je ISO din za srednješolce in 180 din za študente višjih in visokih šol. Dobijo jo otroci iz tistih družin, v katerih dohodek na člana ne presega 320 din mesečno. Ce študirata dva otroka iz ene družine, se pomoč avtomatično zveča za 20 dinarjev.
imam povedati še veliko tega, zaradi česar so ljudje pod Gorjanci in ob Krki užaljeni.«
»Morda pa do sedaj niste bili dovolj glasni in niste utemeljili svojih zahtev?«
»Najbrž bo to držalo, zato bom pa zdaj povedal, da je bilo to področje vsa povojna leta mačehovsko obravnavano. Nad 60 odst. ljudi v teh krajih še vedno spi na ličkanju, tudi v vaseh na Krškem polju. Po vojni sem delal v različnih krajih Slovenije in sem sledni njihovemu delu. V Krškem sem zaposlen šest let in težko mi je, ko vidim, koliko so napravili drugod in kako skromen je raavoj podgorjanske-ga sveta, še so vasi, v katere ni posvetila električna luč, vasi, ki nimajo vodovoda itd. Saj celo naše središče Kostanjevica nima vode in ne kanalizacije. V Podbočju Je še slabše. Osemnajstkrat smo šli na volitve z obljubo za regulacijo dveh kilometrov Sušice. Sredi oktobra so si strokovnjaki in predstavniki občinske skupščine ogledali stvar. Ugotovili so, da bi to stalo 150 milijonov Sdin, toda od kod dobiti denar? Vodna skupnost ga nima, občina tudi ne, prebivalci pa ne moremo prevzeti nase tolikega bremena. Smola se nas drži. Mladih gospodarjev skoraj nimamo več. šolani ljudje se zaposlujejo drugod, doma pa ostajajo ostareli starši, ki ie davkov ne zmorejo.«	J.	T.
Nič brez Šoštanjčanov!
O pritožbi prebivalcev Dol. Boštanja, ki trdijo, da njihov kraj nima mestnega značaja, in dolžijo občiniko skupščino, da je nedemokratično vsilila plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča, je razpravljal tudi svet za- urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. Po razpravi je svet sklenil, da se Je treba še posvetovati s prizadetimi ljudmi, dokončno odločitev pa naj bi po temeljitem pretresu sprejela občinska skupščina. Na sestanku<so ponovno poudarjali, da je potrebne v primeru, da bo prispevek ostal, ta denar porabiti samo za potrebe Dol. Boštanja.
Prispevek mladinske organizacije
Občinska konferenca ZMS v Sevnici pripravlja v tovarniških mladinskih aLctivih razgovore o predvidenih spremembah ustave> ki zadevajo delavsko samoupravljanje. še pred sejo republiške konference, ki bo predvidoma sredi novembra, nameravajo sklicati posebno problemsko konferenco, na kateri bodo obravnavali predloge za spremembe ter vlogo mladih proizvajalcev. Mladinska organizacija bo razpravljala tudi o vajenstvu v občini. Zdaj je v sevniški občini čez 170 vajencev. Ker jih je precej pri zasebnikih, nad njihovim praktičnim delom skoraj ni nadzorstva.
Tržišče: tudi po pet poplav na leto
Cez 50 prebivalcev Tržišča in okolice se je prejšnjo nedeljo udeležilo letne konference Socialistične zveze.
Prizadeti lastniki zemljišč ob Mimi so med drugim znova opozorili na veliko škodo zaradi poplav, ki so tudi po večkrat na leto. Odkar je bila struga reke regulirana nad naseljem, pod njim pa ne, se voda še pogosteje razliva. Splošno vodno skupnost Dolenjske prosi, jo, naj vendarle da prednost temu delu Mirne. Na konferenci s<3 govorili tudi o trgovini, ki naj bi šla kupcem v prihodnie bolj na rotke
Vendarle kaže na bolie
Predvidoma 20. novembra bo skupščina LT, ki naj bi pomenila prelomnico v tej organizaciji
Odveč je ponavljati besede o pomenu delovanja organizacije Ljudske tehnike za vseljudsko obrambo. Tega se zaveda odsek za narodno obrambo v Sevnici, ki je že nekajkrat skušal poživiti njeno delo, vendar se mu to ni posrečilo.
Aleš Fenos med svojimi varovanci med likovnim poukom.	(Foto:	M.	Legan)
PRISPEVEK ŠOLARJEV K INDUSTRIJSKEMU OBLIKOVANJU
Načrti za otroško likovno galerijo
Aleš Fenos: »Uresničevanja zamisli se bomo lotili s pomočjo Jutranjke«
že na junijski likovni razstavi učencev osnovnih šol, posvečeni stoletnici tabora v Sevnici, so šolarji presenetili s svojimi stvaritvami. Razstavo, ki naj bi prerasla v stalno galerijo otroških slikarskih in kiparskih del, je pripravil Aleš Fenos, likovni pedagog osnovne šole v Sevnici.
Razstavo so omogočile delovne organizacije, zlasti pa konfekcija Jutranjka, ki se za liicovna dela in okus mladih še posebno zanima zategadelj, ker izdeluje oblačila za šolske in predšolske otroke. Aleša Fenosa smo zaprosili, naj pove kaj več o načrtih za sodelovanje s tem podjetjem ter o razvoju likovne galerije.
»Ne bi hotel obešati na zvon stvari, ki so šele zamisli in za katere bo treba še veliko truda in razumevanja, če jih bomo hoteli uresničiti,« je skromno začel Aleš, ki je v sevniški osnovni šoli dosegel pfi likovnem pouku učencev že lepe uspehe. Danes ni v tej šoli nič posebnega, ko otroci izdelujejo linoreze, lesoreze ali uporabljajo kako drugo tehniko likovnega izražanja, o kateri ne'.cdaJ’ pri pouku skoraj slišali nismo.
»Naš namen je preučevati likovni okus in izražanje mladih ljudi v tistem> veliko obsegajočem pojmu, ki ga označujemo z angleško besedo »design« in ki pomeni oblikovanje, zunanjo podobo, uporabnost, ekonomičnost in privlačnost nekega izdelka. Gre za to, da izdelki naše industrije in obrti zaostajajo v prodaji,
ker niso dovolj vsestransko obdelani s stališča oblikovanja, privlačnosti in cene hkrati.
Jutranjka želi s pomočjo likovnega izražanja otrok delati dobre izdelke za otroke, zato podpira razvoj otroške likovne galerije v tej smeri. Naše delo si zami šljam tako, da bi v Sevnici ustvarili galerijo, ki bi bila širšega pomena in ki bi po svoje pomagala v industrijskem oblikovanju, kar je pri nas v primerjavi z industrijsko razvitimi deželami zelo • zapostavljeno,« je dejal tov. Fenos.	M. L.
Zdaj pa še v Sevnici
To, kar se je pred dnevi pripetilo v Novem me. s tu, se je zgodilo še v Sevnici, Letne konference krajevne organizacije SZDL se ni udeležilo dovolj ljudi, da bi, bila sklepčna. Za tak odnos obstajata dve možnosti: ali je Sociali-stična zveza v kraju tako nepomembna organizacija ali pa se je v času izboljšanega življenjskega standarda tako spremenil naš odnos do skupnih problemov in družbeno-politič-nega delovanja nasploh. Naj bo kakorkoli:	taki
primeri niso v čast članom SZDL, še manj pa članom ZK.
SEVNIŠKI PABERKI
■ NOVO UPRAVNO SREDISOE MESTA. Te dni se je sestala komisija za gradnjo novega upravnega središča nasproti železniški postaji v Sevnici, kjer bodo dobile svoj prostor družbene dejavnosti vse od kulture do obrtnin servisov. Komisija je sklenili, da je treba narediti predlog razporeditve prostorov, Še prej pa zbrati interesente. Načrte bo naredilo podjetje Region iz Brežic.
■ O KULTURNIH SKUPNOS-TIH. V ponedeljek je občinska konferenca SZDL sklicala prvi sestanek, posvečen osnutku zakona o kulturnih skupnostih ter financiranju kulturnih dejavnosti v občini.
■ DANES GOCTAIL VARIETE. Obiski komediantskih skupin, kot kaže, 5e niso končani. Danes bo ob 20. uri nastopila v domu TVD Partizan skupina Coctail variete iz Prage, ki nastopa tudi na televiziji. Vstopnina je 5 din za odrasle osebe.
■ MLADINA PRIPRAVLJA spo
red. Za dan republike bo konfekcija Jutranjka odprla nove proizvodne prostore. V ta namen pripravlja mladinski aktiv te tovnr-ne kulturni program.
■ PO OEM SO SMETI. Po no-vem bodo morali lastniki stanovanj, poslovnih in drugih prostorov plačevati višje cene za odvoa r^ieti. Za gospodinjstva bo cena 7 par, za gospodarske organizacije pa 12 par -kvadratni meter. Te cene je odobril svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske
zadeve m so nekaj nižje, kot je bil predlog Komunalno stanovanjskega podjetja.
■ NOVE UNIFORME. Gasilsko društvo bo dobilo 17 novih uniform. Kupile so jih delovne organizacije za 3voje člane.
■ ZEMLJIŠČE PO POGODBI. Konfekcija LISCA je dobila zemljišče za gradnjo novih prostorov na nasprotni strani ceste po pogodbi, kar je po zakonu in občinskem odloku dovoljeno v posebnih primerih. V pogodbi je natančno določeno, kako je z odškodninami.
■ PREPOVEDANO PRED PRAZNIKI. Pristojna lužba je sklenila prepovedati gradbenim podjetjem in drugim, da bi pred prazniki in nedeljami vozili po javnih cestah zemljo, izkopano iz gradbenih jam. Ce pa bi uemljo vseeno vozili, morajo ceste sami počistiti. Doslej se je pogosto dogajalo, da je ostajala zemlja na cestiščih in kazila naselje.
■ KAJ JE S TABORNIKI? Nekdaj zelo delavni taborniki rodu »Treh smrek« so ponehali s svojo aktivnostjo. Razmisliti je treba, kako jih spet spodbuditi k delu, saj je škoda tradicije, ki jo je -Sevnica že imela v tem pogledu.
■ OBISK IZ RADEČ. V čast krvodajalstva je občinski odbor RK iz Radeč priredil za svoje člane, odlikovane krvodajalce, izlet na sevniški grad. Tam so jih prijazno sprejeli člani sevniškaga Rdečega križa, jim razkazali znamenitosti gradu in Lutrovske kleti ter jih pogostili.
1
SEVNIŠKI GRAD (linorez, Zdravko Balog, 8 b. osnovne šole v Sevnici)
Kmalu: „Tukaj Radio Sevnica!"
Če bo šlo vse po sreči, se bo lokalna radijska postaja Sevnica oglasila že za dan republike
Večji del naprav, potrebnih za radijsko postajo, je že v Sevnioi, manjka le še nekaj manjših delov. RTV Ljubljana je dala dovoljenje, kot pravijo: zadnje v Sl:> meniji. V grajskem stolpu hitijo 7. urejanjem prostorov, malu se bo iz njih 0£ asil znak: »Tukaj radio Sevnica!«
Sevniška lokalna radijska postaja bo delovala kot sekcija družbeno-političnih organizacij. Imenovanih Je več komisij, led bodo skrbele za njen program. Radijski spored bo obsegal vse, od obveščanja in poučnih oddaj do zabavne glasbe in javnih nastopov.
Da bi bolje ugotovil zeiJe poslušalcev, je pripravljalni odbor izvedel manjšo anketo in ugotovil, da so želje
zelo različne, to pomeni, da bo moral biti program postaje zelo pisan. Tako je bilo na primer znova ugotovljeno, da se zlasti glede glasbe želje mladih močno razlikujejo od želja starejših ljudi.
Stroške za delo lokalne radijske postaje bodo delno krili iz radijske naročnine, delno pa iz občinskega sklada za kulturo, ki ga bodo ustanovili s prvim januarjem. Ce bo šlo brez nepredvidenih ovir, bo postaja začela delovati že za 29. november, sicer pa najkasneje z novim letom.
TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • K"0 C E V J G •
Čimprej graditi zdravstveni dom
Idejni načrt ter ekonomski del za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici je- pripravljen. Zdaj je treba čimprej urediti odnose med občino in zdravstvenim domom Celje ter podpisati pogodbo o financiranju. Tako so sklenili na sestanku vseh prizadetih minuli teden. Predvidoma bo 11. novembra sestanek s predstavnici celjskega zdravstvenega doma, na katerem se bodo dokončno dogovorili, kako bodo zbrali približno 3 milijone novih dinarjev, kolikor bo veljal novi dom v Sevnici. Kot je znano, je bil letos uveden tudi samoprispevek, ki ga prispevajo vsi plačila zmožni občani.
Bučka: »rebra« na cesti
Pritožbe nad vzdrževanjem cest v sevniški ojiini so upravičene. Poglejmo samo cesto od Sevnice do Bučke, zgrajeno po vojni, ki je bi la vsoj čas dobro vzdrževana, zdaj pa je vse bolj uničena. Cesta je skrajšala razdaljo do Bučke in Novega mesta, zato je na njej tudi precej prometa. Na cesti je začela gospodariti voda, kažejo se že njena rebra, vozniki pa .se sprašujejo, do kdaj bo še taki). S. Sk.
Završe: oc*eni noHtakn***"9
Dobrega pol leta je bil v sevniški občini mir pred ognjem, zdaj pa so morali v obdobju tedna dni gasilci že drugič posredovati. 26. oktobra zvečer je v Završah pri Zabukovju nenadoma začel goreti kozolec dvojnik, last Mihe Jazbeca. Pogorel je do tal. škode je za 4 milijone starih dinarjev. Komisija je ugotovila, da je bil ogenj verjetno podtaknjen
V torek skupščina ZROP
V torek, 11. novembra, bo v Sevnici skupščina rezervnih oficirjev dn podoficirjev, na kateri bodo izvolili novo vodstvo. Imenovali bodo tudi dve komisiji, izmed katerih bo ena skrbela za izvajanje programa, druga pa kadrovske zadeve. Vsaka komisija bo imela po pot članov.
Poskusila je še občinska organizacija ZMS in vse kaže, da bodo nekatere sekcije vendarle, oživele. Za 20. november je predvidena skupščina LT, ki naj bi pomenila prelomnico.
V Sevnici je nekdaj že uspešno delal radioklub. Z lokalno radijsko postajo, ki jo pripravljajo, se bodo možnosti za njegovo delo še povečale. Prostor bi dobil na gradu v sklopu prostorov, namenjenih vseljudski obrambi in civilni zaščiti, če bi bila dejavnost zagotovljena, bi se nekako našel tudi denar aa razmeroma drage naprave.
Precejšnje možnosti ima tudi fotoklub, katerega aktivnost je ponehala zaradi tega, ker ni imel primernega prostora. V Sevnici je precej vnetih fotoamaterjev, pa tudi mladina ima veselje s tem, potrebni so le ljudje, ki bi znali to združiti v organizirano delo.
Sprememba razveselile
Politični delavci moramo priznati, da naše politično delovanje pozna premalo različnih oblik, da je preveč suhoparno in premalo vabljivo zlasti za mlajše ljudi. Kačo veliko je mogoče narediti že z majhno spremembo, dokazuje naslednji primer. Krajevna organizacija Socialistične zveze male vasice Drožanje pri Sevnici je priredila poučni izlet v mozirsko občino in vožnjo z žičnico na Mozirsko planino. Izleta se je udeležilo čez 400 vaščanov, ki jim bo prijetno presenečenje še dolgo ostalo v spominu.
Primerjava
Po dokončnem obračunu so prebivalci Primoža in še nekaterih vasic prispevali za gradnjo cesle Konjsko, ki jim je za trikrat skrajšala razdaljo do Sevnice, 131 dni voženj z vpregami, 256 prostovoljnih delovnih dni (!) in 3.785 dinarjev prostovolj. nih prispevkov.
Kje se lahko kak mnogo večji kraj ali mesto pohvali s sorazmerno tako velikim prispevkom? Na to naj si odgovorijo tisti, ki mislijo, da jim je občina dolžna vse narediti!
vsak mesec
NOV PROGRAM
• novi slovenski mesečnik •
karavana
odkriva
160 strani 3 din
jMflPv
SliVNISKI VESTNIK
I
Anonimno pismo
Pomemben vzrok, da rastlinske bolezni m škodljivci stalno P^ec^jejo skodo v kmetijstvu, je pomanjkljivo znanje o uporabi zaščitnih sredstev. Mečnem ko se kmetovalci za novosti v kmetijski mehanizaciji vse bolj zanimajo (na sliki 'idimo kmete iz okolice Velikega Gabra ob prikazovanju kmetijskih strojev), je varstvo rastlin marsikje še zelo zapostavljen agrotehnični ukrep.	(Foto.	Legan)
PORAZEN OBRAČUN PO POSPRAVLJENI LETINI
Drobni škodljivci uničili milijone
Škoda zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev je neprimerno večja od vrednosti porabljenih zaščitnih sredstev — Predlagani uktepi
Neznanec (ali morda skupinica) je premogel toliko »poguma«, da je napisal pritožbo komisiji za prošnje in pritožbe pri republiški skupščini, v kateri je zatrdil, da so bili rezultati	decembrskega#
ljudskega glasovanja o samoprispevku za šolstvo v '.rebanjski občini potvorjeni, ni pa premogel toliko junaštva, da bi se podpisal in javno terjal ponoven pregled - dokumentacije.
Po spontanem protestu vseh odbornikov občinske skupščine 29. oktobra je mogoče sklepati, da je la pritožba, na kateri je bilo spodaj podpisano »odborniki, ki zaradi ljubega miru ne izdajajo svojih '■men«, zlohotno podtaknjena z namenom, da bi o--majali ugled občinske skupščine, volilne komisije in družbeno-političnih organizacij, katerih člani so veliko prispevali pri or-
ganizaciji ljudskega glasovanja.
Samo po sebi se razume, da je celotno gradivo skupaj z glasovalnimi listki na vpogled vsakomur, ki bi kakorkoli dvomil o zakonitosti postopka.
Toda ne gre samo za to-'■takem nepoštenem podtikanju in sumničenju niso prizadeti samo tisti, ki so dolžni čuvati zakonitosti zaradi svojega mesta v družbi, ali tisti, ki smo bili do pozne ure priča ugotavljanju rezultatov, temveč tudi vsi, rekel bi, neznani ljudje, ki so s svo-iim delovanjem v krajevnih organizacijah in v o-kolju, v katerem živijo, pripomogli k tej pomembni odločitvi, katere sadove se je že mogoče veseliti. Spomnimo se samo nove šole na Mirni, ki je bila še zgrajena s pomočjo pri' spevkov prebivalcev občine
M LEGAN
Kmetje o gospodarjenju
v gozdovih
Zaradi velikih pridelovalnih stroškov, razdrobljenih in majhnih površin ter sorazmerno nizkih prodajnih cen že tako zmanjšani kmetov dohodek zmanjšujejo še rastlinske bolezni in škodljivci. In kar je najhuje: škoda, ki jo povzročajo bolezni in škodljivci, se iz leta v leto veča in je že daleč presegla vse druge ujme, ki prežijo na pridelek na polju, vrtu, v sadovnjaku in vinogradu.
Po oceni kmetijskega inšpektorja so samo na območju trebanjske obJine rastlinske bolezni in škodljivci letos naredili skoraj za dva milijona novih dinarjev škode. Ker so kmetovalci zanemarjali zaščitne ukrepe, so bili celo primeri, da so jeseni, dobesedno povedano, pobirala ostanke uničevalcev rastlin.
Samo na krompirju, ki je najvažnejša poljščina in pri keterem je sorazmerno dobro oskrbovanih čez polovico površin, je b-lo letos za
800.000 novih dinarjev škode. Več kot ool «re na račun premajhne skrbi za zamenjavo semena, čeprav je to doslej najbolj učinkovit način hoja proti nevarnim virusom boleznim. Preostalo škodo sta povzročila koloradski hrošč in krompirjeva plesen.
Težko ocenljiva, vsekakor pa izredno velika je škoda v sadovnjakih, ki so žal povečini najbolj zanemarjena kmetijska kultura. Po oceni je bilo tudi v vinogradih čez
400.000 dinarjev škode, na žitih pa zaradi rje in sneti še Precej več.
In kako varujemo pridelke Pred tem uničevanjem? Po Podatiklh KZ Trebnje je bilo na primer vse lansko leto prodanih zaščitnih sredstev v skupnem znesku 217.750 dinarjev, kar je le do-fcra desetina škode, ki jo Povzročajo bolezni in škodljivci.
Najvažnejša vzroka sta splošno pomanjkanje denarja na kmetiji ter pomanjkljivo znanje o varstvu rastlin. Kmetje posredujejo največkrat le takrat, ko sta se bolezen ali škodljivec že močno razširila in je marsikdaj
celo prekasno. Lahko bi našteli vrsto primerov za to trditev.
Precejšen je spisek ukrepov, ki bi pripomogli do učinkovitejšega boja proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. V prihodnje bodo morale igrati večjo vlogo skupne akcije za zatiranje, večja pomoč strokovne službe, večja izbira zaščitnih sredstev, skupinska raba tovrstnih strojev, posebno pa sprejemljivi odnos cen zaščitnih sredstev in pridelkov.
M. L.
Vsaj en rekord
Kot pripovedujejo, ima tudi trebanjska občina svoj rekord, čeravno je malo svojevrsten. Gre za število prošenj za odpis davčnih obveznosti. Samo letos so na občini prejeli že reci m piši 1.200 prošenj. Podoba je, da jih ne. kateri pišejo, še preden dobijo odmerjene obveznosti. Mnogi vnaprej vedo, da prošnji ne bo ustreženo, ker nimajo posebnega razloga za odpis, poskušajo pa vseeno. Ne stane ve. liko, lahko pa vendarle »rata«. Tisti, ki odločajo o odpisih, poplave prošenj gotovo niso veseli< saj tež. ko ugotavljajo, kdo je pomoči resnično najbolj potreben.
Tone Praznik 50-letnik
Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 29. OKTOBRA
Razveseljivi učni uspehi v šolah
Večji prejemki delavcev občinske uprave — O obrtništvu in gozdarstvu
Vrsto poročil, odlokov in drugih odločitev je imela minuli teden na dnevnem redu občinska skupščina Trebnje, ko pa je predsednik ObS CIRIL PEVEC prebral anonimno pismeno pritožbo, poslano komisiji za prošnje in pritožbe pri republiški skupščini ter republiški konferenci SZDL, se je najbolj burna razprava šele začela. V njej je namreč zapisano, da je bilo decembrsko ljudsko glasovanje o samoprispevku za šolstvo nezakonito, rezultati pa potvorjeni. Ker o tem poročamo posebej, najprej na kratko o poteku seje.
ustvarjati dohodek mimo svojega dela. Na njegov predlog je skupščina- sprejela cu-cti sklep, naj davčna uprava izdela poročilo, zakaj je nekaj obrtnikov oddalo obrt.
Pri poročilu o delu občinske uprave je njen tajnik JOŽE GODNJAVEC povedal, da je samo letos zap istilo delovna mesta že 6 ljudi ker so prejemki upra/n.h delavca/ močno zaostali za zaslužki i gospodarstva. O utemeljenosti predloga za povečanje osebnih dohodkov zaposlenih na upravi so govorili še .’ANEZ MIHEVC, STANE ALERSPERGER in drugi, na koncu pa je skupščina sklenila. da se za letošnje leto 06fbni dohodki povečajo za 12 odst.
Občinska skapSčina je sprejela tudi odlok o ustanovitvi sklada za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite ter nekatere druge odločitve. Po poročilu inž. MIHE KRHINA je obravnavala tudi stališča IS SRS o ureditvi gospodarjenja z gozdovi. Skupščina je sprejela stališča sveta za kimeMjstvo m gozdarstvo, ki je zahtevni večje pravice za kmete-lastnike gocdov. V predlogih občinske skupščine je rečeno, da skupščina sicer sprejema stališča izvršnega sveta, razen tega pa predlaga, da je treba preučiti meje gosdno gospodarskih območij ter zagotoviti enotnejše gospodarjenje v gozdovih Slovenije s i tem, da bogati gozdovi po-magajo revnejšim. M. L.
V krogu prijateljev in sodelavcev je v ponedeljek slavil 50-letnico življenja Tone Praznik iz Velikega Gabra, borec NOV od 1942, član ZK od 1944, oficir, nekdanji vodja odseka za narodno obrambo v Trebnjem, predvsem pa predan družbe no-politični delavec in poštenjak.
šele ob takih trenutkih se 'taverno, kako hitro nam mineva časf izpolnjen z razgibanim življenjem, stalnim bojem za napredek, čemur je veliko svojih prizadevanj posvetil tudi naš Tone. S toliko večjim veseljem zato ob tej priliki dvigamo čase in mu želimo zdravja ter zadovoljstva v krogu njegove družine.
V 7 večjih krajih trebanjske občine so prejšnji teden priredili razgovore s kmeti, lastniki gozdov, o gospodarjenju v gozdovih. Na njih so sodelovali tudi predstavniki GG Novo mesto in GG Brežice. Kmetje so zlasti poudarjali, da se zavzemajo za večji vpliv na gospodarjenje v okviru samouprave lastnikov, za sprostitev odkupa lesa, za prednost las.nika gozda tudi pri pogozdoval-nih delih, medtem ko so glede plačevanja biološke amortizacije povečini menili, naj ostane pri starem. x> je, da bi amortizacijo tudi vnaprej plačevali samo od tistega lesa, ki ga prodajo ali podarijo.
Danes o organizacijah in društvih
Popoldne bo v T.eonjem sestanek predstavnikov občinskih organizacij in društev, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL. Posvečen bo delu organizacij in društev v letošnjem letu, načrtom za leto 1970 in financiranju. Sestanek je že zdaj sklican z namenom, da bi prej kot prejšnja leta imeli na voljo programe dela in njih financiranje.
Predsednik ZZROP -Stane Velikonj
V sredo, 29. oktobra, je bila v Trebnjem skupš::na I zveze združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki je po ločitvi od ZZB postala samostojna organizacija. Za predsednika ZZROP so na skupščini izvolili Staneta Velikonjo, za sekretarja pa Antona Praznika iz Velikega Gabra.
Zbor prosvetnih rtelavCP"
Prosvetni delavci Mirenske doline, ki so člani ene sindikalne podružnice, so se minuli teden sestali v Šentrupertu na zboru, katerega sta se udeležila tudi poslanca Bogdan Osolnik in Jože Knez ter sekretar občanskega komiteja ZK Roman Ogrin. Bogdan Osolnik je govoril o zunanjepolitičnem položaju v svetu, Jože Knez pa o gospodarskih vprašanjih v zvezi s 5. sejo CK j ZKS. Sledil je sproščen razgovor o teh in nekaterih , drugih vprašanjih.
TREBANJSKE IVERI
OBIŠČITE
BLAGOVNICO
KMtrriJSKE ZADRUGE TREBNJE
v zadružnem domu, kjer vam nudijo veliko izbiro
• KONFEKCIJE in
• PERILA!
i
skupščino opozorila tudi 1 PRANE VIDEČNIK in ANTON 2AGAFJ. Z odhodom več prosvetnih delavk na porodniški dopust se bo pozimi položaj še poslabšal. JO ZE GLAVAN je opozoril na težave pri prevozu otrok v Dobrnič ter na prednosti gospodinjskega pouika. CIRIL. PUNGARTNIK je dejal, da bo treba povečati skrb za šolanje prosvetnih delavcev, saj se obeta še večje pomanjkanje. JOŽE NOVAK je pripomnil, da so učni uspehi res precej boljši, zaostajajo pa vzgojni usipehi, ker so z reorganizacijo šolske mreže učenci premalo pod nadzorstvom.
Ko so bili zatem na dnevnem redu prispevki in lavki so se odborniki dalj ’iasa zadržali pri obrtnikih. Prevoznik JOŽE KORBAR je na primer menil, da ni treba zaradi nekaterih špekulantov vseh obrtnikov metati v en koš. CIRIL PEVEC je poudaril, da bo občinska skup ščina podpirala razvoj obrtništva v občini, hkrati pa prek svojih organov stopila I na prste tistim, ki bi hiteli
■ ILUZIONIST VEC NE VLEČE. Niti pol dvorane prosvetnega doma ni bilo polne, ko je minuli četrtek nastopil v Trebnjem Long-mark s svojo skupino čeških komedijantov. Obisk je bil slabši kot na Mimi in v Mokronogu, vendar so se obiskovalci, povećini mladi, dobro zabavali. Longmarkova sku-pina je bila boljša kot 'JO običaj-ne.
■ TAKSE DOBIVAJO NAZAJ. Večina plačnikov komunalnih taks za motoma vozila je minuli teden dobila po pošti vrnjene takse za leto 1968. Denar vračajo, ker je ustavno sodišče razveljavilo predpise o plačevanju te takse.
| DOBRA POTEZA. Nova, zelo dobro založena blagovnica KZ Trebnje Je odprta tudi ob nedelj Ah dopoldne. V tem času je zelo dobro obiskana, saj Je od tovrstnih trgovin edina odprta v tem času.
■ ŠE EN TRANSFORMATOR. Elektro Novo mesto gradi na Pristavi novo transformatorsko postajo. Gradijo Jo na mestu, kjer
bo motila preglednost nad cestnim ovinkom. Na vprašanje, zakaj prav tam, nam je bilo pojasnjeno, da drugje niso mogli dobiti zemlje v času, ki ga »majo na voljo za porabo predvidenega denarja. Noben zasebnik zemlje ni hotel prodati, razlastitveni postopek pa bi gradnjo preveč zavlekel.
| ZA VARNOST PROMETA. — Občinski odbor RK je v ponedeljek organiziral tečaj za varnost prometa. Podoben tečaj, posvečen tednu varnosti, namerava pnrediU tudi na Mimi.
■ ZNI2AN PRISPEVEK. — Občinska skupSČina je znižala prispevek za uporabo mestnega zemljišča tistim plačnikom, ki imajo stavbe še v gradnji, vendar največ za štiri leta. Prispevek od celot™? zazidalne površine je znižan oa prejšnjih treh par od kvadratnega metra na dve pari.	.
■ SE EN VODOVOD. V okviru krajevne skupnosti Stefan prebivalci Belšinje vasi gradijo vodovod, ki so si ga že dolgo časa zelo želeli.
»85,4-odstotni učni uspeh v minulem šolskem letu je več, kot smo si pred nekaj leti lahko samo želeli,« je med drugim dejal pedagoški .svetovalec JANEZ SOL-MAJER v uvodnem poročilu. Opozoril pa je na materialni položaj šol ter na pomanjkanje učiteljev v odročnih krajih, zlasti na Jelševou in Trebelnem.
Kako resno stanje je v tem delu trebanjske občine, sta
Dvorezni odlok
Odborniki občinske skupščine Kočevje so predlagali, naj bi občinska skupščina sprejela odlok o prepovedi postavljanja šotorov na območju občine. Menijo namreč, da bi tak odlok onemogočil stalna preseljevanja Ciganov v poletnih mesecih, saj bi na njego-
vi	osnovi lahko kaznovali neposlušne Cigane. Tak odlok pa ima tudi drugo plat. če bi bilo prepovedano kampiranje, bi to veljalo tudi za turiste! če pa bi odlok veljal samo za Cigane, je spet vprašanje, če bo zakonit (kratenje pravic nekaterim državljanom!).
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
„Vrabce lovimo, golobe pa spuščamo"
je poudaril na zadnji občinski seji neki odbornik-obrtnik, ki je hotel s tem povedati, da je kontrola nad majhnimi obrtniki zelo stroga, nad večjimi pa slabša - Ob Kolpi rešujejo ljudi šušmarji, ker ni obrtnikov
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 28. oktobra, so razpravljali predvsem o zasebni obrti v občini, o ciganskem vprašanju, o programu otroškega varstva za naslednjih 10 let in sprejeli načrt odstrela medvedov in jelenov za to lovsko leto.
Delegati že izbrani
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji izvolila delegate, ki jo bodo zastopa-
li	na zasedanju delegatov v skupščini SR Slovenije. De- j legati so: za področje ko- I munalnega sistema Nace Car. | ničnik, za področje finan- i sirarna družbeno-političnih ' skupnosti Miro Hegler, za področje družbenega planira-1 nja Stane Ocepek, za področ- ' je komunalnega in stanovanj- ; skega go=i>odarstva ter plani- : ran ja in urbanizma inž. Oto ; De v jak, za področje javne varnosti Franc Šilc, za področje izobraževanja in kul- . ture Saša Bižal, za področje zdravstvenega in social- : nega varstva ter socialnega zavarovanja dr. Marko Vizjak.
Velika škoda, povzročena po diviadi
Na območju lovske družine Osilnica bo letos, kot predvidevajo lovci in kmetje, za okoli 60.000 din škode, povzročene po divjadi, od tega samo v bližnji okolici Osilnice za okoli 20.000 din. Največ škode napravijo rned-ved’e, in sicer na ovsu, ko-ruz’ korenju, sadju in drugod. celo na srnah. Veliko škode naredi tudi jelenjad. Ljudje se zelo boje medvedov. Starši neke učenke iz Bezovice na primer vsak dan spremljajo svojo hčer
4	km daleč v šolo, <cer se boje, da je ne bi napadel medved.
Prebivalci Trave in okolice so skoraj v celoti z lastnimi prispevki in denarjem spravili pod streho novi gasilski dom na Travi. Zdaj jim je zmanjkalo denarja, zato so člani odbora za gradnjo doma spet začeli nabirati prostovoljne prispevke. (Foto Primc)
Če bo lačen, bo delal
Cigani vedo za vse svoje pravice, za dolžnosti pa ne - Predpisi naj veljajo za vse enako
Vsi dosedanji poizkusi, da bi Cigane civilizirali in navadili delati, so bil doslej
v	kočevski občini	v	glavnem brez uspeha,	tako so
ugotovili odborniki na zadnji seji občinske skupščine. Glavni vzrok, da	ni	bilo
uspeha, pa je bil	po	mne-
nju odbornikov ta, da Cigani še vedno žive skupaj in tako stari kvarno vplivajo na mlade, ki bi radi delali in se civilizirali.
Zato so odborniki sklenili, da bo treba Cigane razseliti po vaseh, jim onemogočiti prepogoste medsebojne stike, jim najti delo, njihove otroke pa redno šolati.
Poudarili so, da se Cigani
dobro zavedajo pravic (brezplačna zdravila, zdravniška pomoč itd.), nič pa nočejo slišati o dolžnostih. Kmetje, ki morajo zdravljenje plača-‘ bi, negodujejo tudi nad pogostimi krajami, ki jih za-greše Cigani, menijo pa tudi, da ni prav, ker dobe Cigani nakazila, s katerimi jim v trgovini d&jo brezplačno hrano.
Zato so odborniki v imenu kmetov zahtevali, da morajo veljati enaki predpisi, kot veljajo zanje, tudi za Cigane. Kdor ne dela, naj ne je. Ce bo Cigan lačen, bo že delal, če bo kradel, če ne bo pošiljal otrok v šolo itd., naj bo kaznovan tako, kot ostali občani.
Razprava o obrti je imela dva del&. V prvem so odborniki zelo ostro napadli šušmarstvo in popoldansko obrt, medtem ko so v drugem delu razprave ugotovili, da je obrtnikov premalo, da jih mora biti več in da bo konkurenca potem slabe izločila.
Odborniki so zahtevali, da je treba poostriti kontrolo nad opravljenimi obrtnimi uslugami in storitvami predvsem v strokah, kjer je zaradi malomarno opravljenega dela lahko v nevarnosti življenje ljudi ali pa lahko pride do večje materialne škode. Hirati so ugotovili, da redni obrtniki dajejo garancijo za opravljeno delo in tudi upoštevajo reklamacije strank, medtem ko po-
Sproščena marža
Maržo za južno sadje, banane, sadje, povrtnine in poljedelske pridelke je na zadnji seji sprostila občinska skupščina Kočevje. Sprostitev marž je utemeljila s tem, da so doslej v odstotku določene marže spodbujale trgovska podjetja, da so nabavljala dražje blago in tako tudi več zaslužila.
poldanski obrtniki garancij ne dajejo.
Opozorili so tudi, da popoldne in zvečer, razen tega pa še ob sobotah in nedeljah servisi ne delajo, da je takrat skoraj nemogoče dobiti obrtnika in da zaradi tega lahko nastane občutna škoda. Zato so zahtevah, naj bi nekateri servisi uvedli dežurno službo.
Splošna ugotovitev za obrtnike v kočevski občini pa je bila, da so materialno (se pravi gospodarsko) zelo šibki v primerjavi z obrtniki v drugih občinah in državah. Predlagali so, naj bi banke dajale uredite obrtnikom, ki žele svojo obrt modernizirati; Opozorili so, da obrtniki zelo težko dobe kredite za nakup opreme, medtem ko naše obrtnike kreditirajo celo italijanske firme, v nekaterih drugih državah pa obrtnikom, ki na novo odpirajo obrt, daje država celo dotacijo.
Obrtnik Prane Volf je opozoril, da v vaseh ob Kolpi skoraj ni obrtnikov. Tam ni kovačev, ki bi jih kmetje octrebovrli, stekla,rj-?v. pleskarjev in drugih. Zanimivo pa je, da kljub temu nekateri občani s tega območja
prijavljajo občini »šušmarje, ki so temu zakrpali čevlje, onemu pa hlače.« če bodo občani tako vestni pri prijavljanju šušmarjev, se lahko zgodi, da bodo kmalu hodili okoli goli in bosi.
PRIMC
Kdo naj odloča?
V	Kočevju ni nobenega otroškega igrišča. Krajevna skupnost je že trikrat sklicala sestanek stanovalcev Kidričeve ulice, da bi se pogovorili o postavitvi igrišča, ljudje pa na sestanek niso prišli. Prebivalci Podgorske ulice so celo dejali: »Kaj'nam bo igrišče! Naj nam raje puste na tistem zemljišču sejati solato!« Otroška igrišča niso samo igrišča. Na njrih so otroci tudi vzgajajo, zato so potrebna. Najbolj prav bo zato, da urbanisti (ki kot sami pravijo, imajo igrišča v glavah), določijo, kje so igrišča potrebna, in jih tam tudi postavijo.
Doslej je bil zaščiten medved, zdaj bo človek
V kočevski občini bodo v tem lovskem letu odstrelili 31 medvedov in 498 jelenov - Ponekod je divjad uničila ves pridelek - Zaradi strahu pred medvedi imajo otroci iz oddaljenih vasi manj ur pouka
Mnogim kmetom v kočevski občini je letos uničila divjad ves pridelek, tako da niso pridelali niti toliko. da bi imeli prihodnje leto za seme. Starši iz Pungerta, Podplanine in mnogih drugih vasi v okolici šol so zaprosili vodstva, naj spuste njihove otroke iz šole tako zgodaj, da bodo še podnevi doma. V neposredni bližini vasi in celo po vaseh se sprehajajo medvedi ne le ponoči, ampak že tudi podnevi.
Lovec Edvard Troha's Trave, je povedal, da bodo morali dobro prodati divjad,
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ NA SREĆO JE lepa in topla jesen, vendar je kljub temu precej mrzlo v prodajnih prostorih nove trgovine NAMA. Ogrevanje pa bo troba kljub temu <:im-prej urediti, saj se hitro bliža zima. PotroSniki zaradi mraza v tr-' govini že zdaj negodujejo, pa tudi za strežni kolektiv ni zdravo, če mora delati v mrzlih prostorih.
■ ■ ■ MOST CEZ POTOK Ribnico je začelo graditi splošno gradbeno podjetje ZIDAR iz Kočevja. O mostu čez la potok med Prigorico in Dolenjo vasjo je bilo napisanih in izrečenih veliko opozoril, vendar niso zalegla. Končno se je most kar sam podrl in postavil pristojne pred neodložljivo dejstvo. Most bo betonski in zelo trden, da bo služil Se kasnejšim rodovom.
■ ■ ■ Z OPOMINI IN GROŽNJAMI S TOŽBO, če ne bodo plačani računi v osmih dneh, so kar zasipane razne organizacije in društva, ki dobivajo dotacijo iz občinskega proračuna po dvanajstinah in pridejo zato pogosto v težave, ker nimajo dovolj denarja, da bi račune takoj plačale. Računi so'običajno le za majhne zneske, a kljub femu na njih ne izostane grožnja s tožbo. Po drugi strani pa dobivajo potrošniki vse mogoče olajšave in kredite pri nakupih, in sicer kar za stare milijone. Nad
društvi, v katerih delajo številni amaterji, ki često zalagajo tudi svoj denar za družbeno korist, pa neprestano visi Damoklov meč oziroma tožba. Ce bi podjetja bila v vseh primerih tako dosledna, potem ne bi imela težav z obratnimi sredstvi, saj jim večji kupci dolgujejo težke milijone.
■ ■ ■ V DELU SMO KRALI (30. oktobra), da se bo odslej šola v Višnji gori imenovala po znanem borcu Edu Turnherju-Primo-žu, ki je bil doma iz Loškega potoka na .Notranjskem. Loški potok pa ni na Notranjskem, ampak na Dolenjskem.
■ H ■ LUKNJIC SO na kamnitem pločniku na mostu pri Rudniku, zaradi česar so pešci v nevarnosti. Dobro bi bilo, če bi, to luki\je zalili s cementom, čimprej bo to opravljeno, tem manj bo stroškov.
■ ■ ■ PROMETNIH ZNAKOV ŠE NI na novih asfaltiranih cestah in sprehajališčih, čeprav so bile zgrajene že pred dobrim mesecem. Na teh cestah je prometna anarhija, ker ni prometnih znakov. Vendar tudi aksneje ne bo prometnih znakov na zelenicah in med cvetjem, kjer zdaj vozijo vinjeni nočni avtomobilisti. So res pristojni tako brez moči, da ne morejo napraviti reda?
da bodo lahko poravnali vso škodo, ki jo je divjad povzročila. Medved je tudi letos uničil vse pridelke na vrtu njegovega brata, ki je tudi lovec. Ta vrt je v vasi pri transformatorski postaji.
Prebivalci Starega kota in mnogih drugih vasi so opustili nekatere steze in bližnjice do drugih naselij, ker so na njih mnogokrat naleteli na medvede. Celo prometnejše poti in ceste uporabljajo ljudje v glavnem le še podnevi.
Na pritisk odbornikov s podeželja je občinska skupščina Kočevje že dvakrat zavrnila plan odstrela v lovskih družinah za to lovsko leto, ker so odborniki trdi-
li,	da je prenizek. Končno so pretekli tedn plan le
Posojila za »opravila
Stanovanjska komisija pri republiškem odboru ZZB je letos dodelila 70.000 din dotacije za kreditiranje nujnih in upravičenih popravil stanovanj borcev NOV. Enak znesek je na svoji zadnji seji zagotovila za iste namene tudi občinska skupščina Kočevje, ki je prvotno računala, da bo prispevek republiškega odbora za 10.000 din manjši.
sprejeli. Po tem planu mora v tem lovskem letu v revirjih lovskih družin pasti 15 medvedov (po prvotnem predlogu naj bi jih le 6) in 119 jelenov (po prejšnjem predlogu le 90). Razen tega bodo v revirjih gojitvenih lov'šč 2it.na gora in »Rog« odstrelili še 16 medvedov (za »5nežni'k« odstrel ni predviden) in 379 jelenov (tudi v revirju »Snežnika«). Po oceni lovskih organizacij je na območju občine Kočevje 107 medvedov, ljudje pa trdijo, da je ta številka občutno večja.	#
Odborniki so odločno za-
Bolišo cesto hočejo
Krožno cestno povezavo Ribjok-Padovo-čačič-Osilndoa bi radi prebivalci teh vasi.
S	tem bi bil omogočen odkup mle^a v tah vaseh, razen tega pa bi bilo laže opravljati veterinarsko in zdravstveno službo. Vaščani so za ureditev ceste pripravljeni prostovoljno delati, pričakujejo pa tudi pomoč občinske 'skupščine in Združenega kmetijsko-gozdarskega podjetja Kočevje.
Volitve in imenovanja
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji imenovala za namestnika sodnika za prekrške Petra Šubica, za člana sveta posebne osnovne šole Alojza Petka in za člana upravnega odbora medobčinskega cestnega sklada Staneta Ocepka. Razen tega je izvolila za sodnike porotnike pri občinskem sodišču Kočevje 50 občanov iz kočevske občine in 29 iz ribniške občine.
htevali, da mora biti plan odstrela tudi v celoti izvršen. Ce ga katera lovska organizacija ne bi izpolnila, je treba proti njej ukrepati. Divjad je bila dovolj dolgo zaščitena, zdaj pa je skrajni čas, da bodo zaščiteni ljudje. Prav zato so med ostalim sklenili tudi, da je treba, neoziraje se na plan in letni čas, odstreliti vse medvede, ki bodo ogrožali ljudi.
Pralni stroji brez vode
Po vaseh v kočevski občini je vedno več pralnih strojev, precej pa je vasi, ki še nimajo vode, zato pralnih strojev ne morejo uporabljati. Prav zaradi tega vaščani skoraj vseh vasi poizkušajo na vse načine čimprej priti do vodovoda. Zdaj dokončujejo vodovod v Ribjeku, zahtevajo pa ga tudi v Boslji-
vi	Lo/Ci in drugih vaseh. Ponekod, kjer že imajo vodovod, pa ugotavljajo, da je njegova zmogljivost premajhna ali pa da je že dotrajana, saj ostajajo nekatere va sj^ poleti po več tednov ali celc) mesecev brez vode.
Otroci brez svojih igrišč
Kočevju so potrebna najmanj tri manjša otro* ška igrišča - Bo otroški dodatek res višji?
O	programu otroškega varstva v občini Kočevje za naslednjih 10 let, smo že poročali. Zdaj ga je potrdila tudi že občinska skupščina. Omenimo naj le, da so odborniki zahtevali, naj bi v Kččevju čimprej uredili 2 do 3 otroška igrišča.
Predlogi o tem, kdo naj bi jih uredil in opremil, so bili zelo različni. Naštejemo naj jih le nekaj: podjetja, starši, krajevna skupnost, dedek Mraz (e denarjem, ki ga bo zbral pri podjetjih za novoletno jeliko) itd.
V	razpravi o otroškem varstvu je sodeloval tudi poslanec Drago Benčina. Posredujemo vam nekaj njegovih zanimivih misli:
Izpolnjevanje programa otroškega varstva (predvsem gradnja nove otroške varstvene ustanove) bo nekoliko počasnejše, če bo znižana prispevna stopnja za otroško varstvo od sedanje 1,8 odstotka na 1,6. Nova otroška varstvena ustanova je Kočevju potrebna, saj je zaposlenih kar 35 odstotkov žensk. Prizadevati pa si moramo, da bodo varstva de-
ležni tisti otroci, ki so ga najbolj potrebni, se pravi, otroci iz socialno ši bitih družin, ki težko plačujejo za varstvo. Prav zato se moramo prizadevati, da bo otroški dodatek višji, vsaj za tiste družine, ki imajo več otrok. Po sedanjih predlogih naj bi se otroški dodatek zvišal in bi znašal za prvega otroka 60 din, za naslednje pa 80 din.
Borec (Kranj) : Kočevje 2,5:5,5
Kočevski šahisti so dosegli v Kranju lopo in zasluženo zmago nad solidno ekipo Boren. S to zmago so se povzpeli na drugo mesto v slovenski Šahovski ligi
— zahodni do Rezultati: Zbil — Osterman 0:, Bukovac — Cimer 0:1, Mali — Mestek 1:0, Murovec
— Gornik 0:1, Matjašič — Praznik 0:1, Krek — Ivic remi, Naglič — Rakovič 1:0, Pirc — A. Praznik 0:1.
;VE STANIČ
m
INLES izdeluje nova vrata
Sobna vrata s plastificiranim podbojem so prvič pokazali na zadnjem sejmu gradbeništva
Na sejmu gradbeništva v -Beogradu, ki je bil zaključen 14. oktobra, je ribniško podjetje INLES prvič piika zalo nova sobna vrata, ki jih zla j izdelujejo še v kooperaciji z neko švedsrfo to varno. Nova vrata imajo lesene podboje, oblečene v plastiko, vratna krila pa so obložena z melaminiziranimi lesonitnimi p’oščami.
Nova vrata imajo' vi sto prednosti, zaradi iesar so vzbudila na sejmu veliko zanimanje. Predvsem jih ie se-
lo	lahko sestaviti, preprc-scoj-ša je njihova embalaža, niso dražje od klasičnih, prime > na so za vsako debeli no zi du, njihov prevoz je .ažji zaradi embalaže in ker jih
Nagrade za najlepše
Pred kratkim so podelili priznanja in nagrade stanovalcem in lastnikom hiš, ki so bile v tej turistični sezoni na območju turističnega društva Ribnice najlepše urejene in okrašene, štiri nagrade po 50 din so dobili Janez Peček, Franc Mihelič in Janez Picek (vsi iz Ribnice) ter Jože Tanko iz Gorenje vasi. Podelili so še 11 nagrad po 30 din in 31 pismenih pohval. Krajevna skupnost Prigorica pa je prejela nagrado 100 din kot najlepše urejeni kraj na območju TD Ribnica.
Zdenko Mikulin, napadalec Ribnicc, je s svojo prodorno igro na nedeljski teknii naredil precej zmede v obrambi Pirančanov. Več o ribniških rokometaših piše na športni strani. (Foto: S. Dokl)
lahko nalože, na primer na vagon, še enkrat več.
Takih vrat ne izdeluje doslej nobena tovarna v naši državi, uveljavila pa so te predvsem v- Skandinavcih državah. V INLESU pričakujejo, da bodo to novost pri nas ugodno sprejeli tudi projektanti. „• Povpraševanje po takih izdelkih je veliko tudi na zahodnem tržišču, zato pričakujejo, da o odo nova vrata izvažali.
Nova vrata izdelujejo sdaj še v kooperaciji, že v bližnji prihodnosti pa nameravajo osvojiti celotno proizvodnjo, se pravi, da bodo sami izdelovali popolna vr.ita. Seveda bedo morali prej za novo proi vvodnjo urediti tudi nov obrat.
mm-
Proizvodno dvorano delovne enote INLES Ribnica v Loškem potoku so pred kratkim dozidali. Stari prostori so bili premajhni in je bilo v lakirnici ozko grlo. V tem obratu izdelujejo predvsem polkna in okna.	(Foto:	Primc)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA
Tudi odborniki za bolj sproščen odkup lesa
naj les odkupujejo tudi druge delovne organizacije, kot lesna industrija, kmetijske zadruge in morda še kdo drug. Lastnik gozda naj se nato sam odloči, kateri organizaciji bo les prodal.
V	razpravi so odborniki poudarili še, da ima gozdnogospodarska organizacija preveč kadra; da naj bi novi zakon o gozdarstvu določil tudi, kaj je upravljanje in kaj gospodarjenje z gozdovi, ter kakšne pravice ima lastnik gozda v odnosu do upravljavca z gozdovi. Novi zakon pa naj bi razmejil pristojnosti občine, republike in zveze.
Zahtevajo, naj dobijo pravico odkupovati les še vsaj lesna industrija in kmetijske zadruge - Biološka amortizacija le za les, ki je namenjen prodaji - Jasnejše razmejitve pravic in dolžnosti hočejo
Leno obiskane slovesnosti
Na dan mrtvih so krajevne oi£snizac:je Zveze borcev s sodelovanjem družbeno-poli-tičnih organizacij ter osnovnih šol organizirale žalne komemoracije pred partizanskimi grobišči in spomeniki padlih borcev. Lepo vreme je omogočilo, da so bile žalne svečanosti povsod lepo obiskane. To je najboljši dokaz, da je misel na padle borce in žrtve fašističnega terorja vedno enako živa in da so ljudje polni hvaležnosti do žrtev, ki so darovale življenje za našo svobodo. Značilno za letošnji dan mrtvih je tudi, da so bila pokopališča zelo ekrbno urejena in polna cvetja.
Javne razprave o gozdarstvu, ki so bile v vseh večjih krajih občine, so med drugim pokazale, da se ljudje stTinjajo, naj tudi v bodoče če gospodari z vsemi gozdovi (družbenimi in zasebnimi) ena gozdnogospodarska organizacija. Gozdni posestniki pa so zahtevali, da je treba zmanjšati stroške v zvezi z revizijami gozdno-go-spodarskih načrtov, ki jih opravljajo vsakih 10 let. Predlagali so tudi, naj bi občinska skupščina dajala
Kako predramiti mladinsko organizacijo, xi je bila glavna tema nedavnega razgovora v Ribnici, ki so se ga udeležili predstavniki občinskega mladinskega vodstva, zastopnik predsedstva ZM Slovenije	in predstavni-
ki družbeno-političnih organizacij.
Ugotovili so, da je mladinski komite	delaven, mla-
dinski aktivi pa so z izjemo dveh zamrli. Občinsko mladinsko vodstvo se je v svojem programu zavzelo, da bo spet predramilo mladinske aktive, ki so bili včasih zelo delavni. Pri tem delu računajo na pomoč družbe-no-političnih	organizacij, v
podjetjih pa	predvsem na
pomoč sindikalnih organizacij. Najpomembnejšo vlogo pri oživitvi	aktivov bodo
morali imeti mladi komunisti.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli oonedeljek so veljale v trgovinah s sadjem.in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje cene:
Kočevje	Ribnica
(oene v din za kg) krompir	0,78	0,80
sveže zelje	1,10	1,10
kislo zelje	2	2
cvetača	4,10	4,30
fižol v zrnju 7,05 Ul 7,35	6
čebula	3,40	3,40
česen	10,30	10,60
solata	4	2,50
jn 4,20
paprika	3,40	—
paradižnik	3,20	—
korenje	2	2
peteršilj	2,60	—
jabolka 1,40 do 1,80	1
hruške	3,40	3,20
groedje	3,30	3,20
limone	6,80	6,20
mandarine	8,90	9,90
banane	6,20	6,20
jajca (cena za kos) 0,75 do0,80 0,65 do 0,87
Priznanja zdravnikoma
Občinska zveza za telesno kulturo Ribnica in rokometni klub sta 31. oktobra podelila spominska darila in pismeni priznanji zdravnikoma Josipu Debeliču in Budim ir ju Milovanoviču, kj sta kot zdravnika in športnika vedno pomagala rokometne, mu kiluibu. Oba zdravnika sta delala v Ritmici daljše obdobje in odhajata na novo službeno dolžnost.
Šoli brez vode
Podružnični šoli na Gori in pri Sv. Gregorju nimata vode. šola pri Sv. Gregorju je celo zelo slaba, ker ni vzdrževana. Obe imata letos skupaj enako število učen* cev kot lani, se pravi 62, od tega Gora 24.
Zahtevajo asfalt
Svet krajevne skupnosti in krajevni odbor SZDL v Loškem potoku sta pred kratkim posredovala občinski skupščini Ribnica predlog, naj vnese cesto Sodra-žica-Loški potok v svoj bodoči 5-letni plan (od leta 1971 do 1975) asfaltiranja cest. Občinsko skupščino so tudi opozorili, da promet proti Notranjski prek Bon-carja upada, narašča pa na cesti proti Loškemu potoku. Prav zato so predlagali, naj bi cesto proti Loškemu potoku uvrstili v višjo katego-Hin in hkrati iz te smeri uredili boljšo cesto proti Notranjski.
Trgovino preurejajo
Trgovsko podjetje JELKA iz Ribnice preureja prostore svoje trgovine na Travi. Dela bodo kmalu zaključena, sai je bilo ob našem nedavnem obisku potrebno pripeljati le še nekaj nove opreme za trgovino. Prebivalca Trave in okoliških vasi so trgovskemu podjetju zelo hvaležni, da jim bo uredilo lepo prodajalno, saj je bila stara trgovina res komaj še primerna.
Imenovana dva načelnika
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so imenovali za načelnika oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini Matija Zobca, ki je bil načelnik tega oddelka tudi doslej, za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance pa Franca Lapajneta, diplomiranega ekonomista, ki je bil doslej vršilec dolžnosti načelnika na istem oddelku.	-r
Zanimivosti o Loškem potoku
Potoški gozdovi polni divjadi — Kje so lovci?
Kapelska godba na pihala je za stodvajseto obletnico obnovila instrumente. V Kapelah bo 29. novembra priredila koncert, na katerega vabi ljubitelje godbe iz bližnje in daljne okolice.
Loški potok ima 700 m nadmorske višine in na leto 1600 mm padavin, ki pospešujejo bujno rast. Toplotne razlike so zelo velike in znašajo od poletnih plus 33 stopinj C do zimskih minus 30 stopinj.
Loški potok obkrožajo gozdnate gore: Blošček 1039 m, Travna gora 960 m. Debeli vrh 1255 m, Zajčji hrib 950
metrov, Petelinji vrh 1212 m in Račna gora 1140 m. Med hribi so neštete doline in ozka podolja s pisanim sestavom rastlinstva. Gozdovi so mešani.
Prav zaradi teh raznolikosti je vse to območje primemo za turizem. Zaradi izrednih pogojev je v gozdovih veliko divjačine, zato bi moral imeti prednost verjetno lovski turizem. Na tem območju se je obdržala še prastara divjad kot medved, jelen, srnjad, divji petelin in volk. Do nedavnega se je na tem območju zadrževal tudi ris.
Narava nudi razen teh še obilo drugih pogojev za turizem, kar pa seveda ni dovolj. Tudi zasebni gostilničarji modernizirajo svoje lokale. Ce bi si turistično društvo še bolj prizadevalo, bi se verjetno dalo v vaseh urediti nekaj zasebnih turističnih sob. To bi bil sicer skromen začetek, a nekaj ba bilo le. Območje Loškega potoka s svojo slikovito okolico vsekakor zasluži, da postane turistično privlačen kraj, kar pa je odvisno tudi od prizadevnosti Potočanov.
- K. O.
Priznanje dr. Josipu Debeliču
V nedeljo, 31. oktobra, »o se v Ribnici Športni delavci poslovili od priljubljenega zdravnika Josipa Debelita, ki je odšel na drugo službeno dolžnost. Za prizadevno delo v vrstah športnih delavcev se mu je zahvalil predsednik ObZTK inž Lojze Marolt.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH TEKOČI RAČUN:
CENTER SLEPIH HSHN-2H,
ati
slop
■ ■ ■ ORIENTACIJSKO TABLA, na kateri bi bile označene vse ulice in pomembnejši objekti, potrebuje Ribnica. Tujci bi se potem v Ribnici lažje znašli. Tabla bi lahko stala v bližini prodajalne spominkov oziroma gradu.
■ ■ ■ OGLEDALA SE VEDNO NI na križišču pri odcepu ceste za Lepovče, čeprav smo že nekajkrat pisali, da bi bilo potrebno. Vožnja iz Lepovč na glavno cesto je zdaj nevarna, ker je križišče nepregledno. Na obeh straneh križišča ovirajo pregled stavbe. Prav bi bilo, da bi ogledalo postavili, preden pride do nesreče.
■ ■ ■ RADIA NE MOREJO POSLUSATI stanovalci na železniški postaji v Ribnici in bližnji okolici. Domnevajo, da nastajajo motnje pri sprejemu zaradi strojev v obratu Delavske univerze na železniški postaji. Prav bi bilo, da bi stroje opremili tako, da ne bi povzročali radijskih motenj.
■ ■ ■ PREVOZ OTROK v Solo želijo starši šolarjev iz Dan in Za-
dolja. Otroci iz teh vasi obiskujejo ribniško 06emletlct>. Želji staršev verjetno še ne bo tako kmalu ustreženo, ker plačuje zdaj občina prevoze otroke z avtobusi le za tiste, ki imajo do Sole nad 4 km.
■ ■ ■ O SUSMARSrVL je bilo
v ribniški občini izrečenih že veliko besed, narejenega pa je bilo malo oziroma nič. Na zadnji seji občinske skupfi&ine so imenovali posebno komisijo — v njej so obrtniki — ki mora čimprej izdelati merila za obdavčevanje obrtnikov. Preden bo kdo dobil dovoljenje »a opravljanje dopolnilne obrti, bo o njegovi prošnji razpravljala in dala mnenje tudi ta komisija.
■ ■ ■ GOSTILNO V RIBNIŠKEM SLOGU bo opremil neki Slovenec, ki ima gostinski lokal v Zahodni Nemčiji. V ribniški prodajalni spominkov je že naročil potrebne predmete, med drugim več ret, cepec, leseni pribor in več druge suhe robe.
I REŠETO tf
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, 29. oktobra so razpravljali predvsem o sedanji in bodoči ureditvi gospodarjenja z gozdovi, o delu davčne uprave v prvih devetih mesecih letos, o izpolnjevanju letošnjega občinskega proračuna in drugem. Sprejeli so odlok o delegatih, ki bodo sodelovali na zasedanju delegatov občin v skupščini SRS, izvolili so porotnike za občinsko sodišče v Kočevju in imenovali 6 članov v delavski svet Veterinarske postaje.
posvetili posebno pozornost samoupravljanju oziroma samoupravnim skupnostim, ki bodo imele pravico odločati o gospodarjenju z gozdovi v zasebni lasti. Predvsem so zahtevali, naj bi imeli kmetje pri gospodarjenju z gozdovi več samostojnosti. Odločno so se zavzeli za odpravo monopolnih pravic gozdnogospodarskih organizacij do prometa z lesom. Predlagali so,
soglasje k samoupravnim aktom gozdnogospodarske organizacije, ki jih ta sprejema za urejanje odnosov do zasebnih lastnikov gozdov.
Biološko amortizacijo, ki je že doigo jabolko spora med gozdno organizacijo in kmeti, naj bi lastniki go-gozdov plačevali le od lesa, namenjenega za prodajo. Iz sklada biološke amortizacije pa naj bi plačevali tudi gozdarsko službo.
Odborniki so v razpravi
Mladinska organizacija spi
Budni so le občinski komite in dva aktiva
V	vodstva aktivov bodo skušali pritegniti mlade izobražence, ki dosdej, razen redkih izjem, niso ime-
li	posluha za tako delo, imajo pa velik vpliv na mladino. Tudi dijaki in študentje bodo morali bolj delati v mladinski organizaciji, saj se prav mladinsko vodstvo zelo trudi, da bi v ribniški občini ustanovili sklad za štipendiranje dijakov in študentov.
Za uspešno delo potrebuje mladinska organizacija tudi več denarja. Na razgovoru so ga mladini tudi ob- i ljubili.
Na javno pritožbo:
javan odgovor
Na koncu zadnje seje občinske skupščine Črnomelj se je odbornik Niko Selakovič pritožil zoper pisanje v Dolenjskem listu. Omenil je poročilo s prejšnje seje občinske skupščine (DL št. 41, str. 16), kjer po njegovem ne bi smeli poročati o tem, da je bilo gostinsko podjetje ob polletju med delovnimi organizacijami, ki so imeli izgubo.
Odgovor: da je gostinsko podjetje prvo polletje res zaključilo z izgubo, smo preverili tudi pri SDK, podatek pa je bil objavljen še v občinskem gradivu za sejo. Doslej nismo in tudi v bodeče ne bomo občanom prikrivali resnice, pa če je to komu všeč ali ne.
še to: v spornih zadevah z našim listom ima prizadeti pravico do odgovora, ki ga lahko pošlje v določenem roku, razen tega lahko zaradi netočnega podatka toži pisca pred sodiščem. Občinska skupščina pa ni pristojna za reševanje morebitnih sporov ali nesporazumov med sredstvi javnega obveščanja in prizadetimi posamezniki.
RIA BAĆER
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V ČRNOMLJU
Če bo gospodarstvo močnejše, tudi šolstvu ne bo več tako trda predla
Kaj bo, če se osnovnošolska stavba v Rožnem dolu podre? Kaj bo z osemletkami, ki imajo vedno manj učencev? In kje dobiti denar, ki ga šolstvu hudo manjka za materialne izdatke in investicije? Na vsa vprašanja en sam odgovor: krepiti lastno gospodarsko moč
Priznanje Janezu Dragošu
V	okviru proslav 10-letnice dejavnosti delavskih univerz je prejel pismeno priznanje tudi Janez Dragoš iz Črnomlja. Priznanje mu je izročila predsednica Zveze delavskih univerz Slovenije Tilka Blacha, na proslavi 10-letnice Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu.
V Lokvah bo komemoracija
Ob 25-letnici smrti Staneta Rozmana bo v petek, 7. novembra, ob 12. uri na mestu nesreče ob spomeni- j ku v Lokvah pri Črnomlju j žalna svečanost.
Družbeno-politione organiza- ! cije v?bi1o občane, naj z udeležbo počastijo spomin' tragično preminulega komandanta Glavnega štava NOV in POS.
Zanimivo predavanje
Na črnomaljski gimnaziji je v letošnjem letu dobro j zaživel marksistični krožek. Na prvem sestanku je predavaj Jože Vaj s o aktualnih temah. Predavanje je bi-
lo	prav dobro obiskano, kar kaže, da bo krožek uspešno deloval.	A.	L.
prejšnjem stoletju, tako dotrajana, da postaja nevarna za učence in učitelje, vendar se v njej še odvija pouk. Prebivalci Rožnega dola so
Prvi prispevek za Banjaluko
Na predlog štaba za varstvo pred elementarnimi ne-sreBami je občinska skupščina Črnomelj sprejela priporočilo delovnim organizacijam, naj takoj po svojih najboljših močeh pomagajo prizadetim prebivalcem Banjaluke. Predlagali so, naj bi kolektivi nakazali pomoč iz svojih skladov, razen tega pa še prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih za mesec oktober. Vso denarno ali materialno pomoč za Banjaluko zbira štab pri občinskem odboru RK na Trgu svobode 2. Denar pa lahko nakazujejo občani ali podjetja tudi pri SDK Črnomelj na žiro račun 5211-746-58 — sklad za elementarne nesreče. Občinska skupščina je kot prvi darovalec prispevala v sklad 10.000 din iz proračuna.
Pri obravnavi šolstva je poslanec prosvetno-kulturne-ga zbora Anton Troha omenil, da je bil v minulem šolskem letu dosežen najboljši učni uspeh na belokranjskih šolah, kjer je izdelalo po opravljenih popravnih izpitih več kot 80 odstotkov otrok.
Javljajo pa se nove težave: manjka denarja za učila in popravilo stavb, kar je očitno zlasti na podružničnih šolah. Manjka tudi stanovanj za učitelje, ta*o v več-‘ jih kot v manjših krajih. Najhuje pa je to, da na vseh osemletkah, razen v Črnomlju in v Semiču (kjer je industrija!), število učencev upada. Medtem ko ima Črnomelj v zadnjih letih 56,3 odstotka prirasta prebivalcev, pa je občinsko povprečje samo 0,9 odst. (slovensko povprečje 13,5 odst.), Iz tega podatka je jasno videti, da podeželje izumira. Ljudje zaradi nizke življenjske ravni odhajajo drugam.
Odbornik Metod Plut je na seji načel vprašanje šole v Rožnem dolu. 2e pred 4 leti je komisija ugotovila, da je stara šola, zgrajena še v
ogromno prispevali k gradnji nove šole, ki je že pod streho, za dokončanje del pa je zmanjkalo denarja. Skupščina. je imenovala Komisijo, ki bo razmere v stari šoli ponovno preverila in tudi ugotovila, kako bi se dala nova šola čimprej usposobiti za pouk.
Vse takse in podobne težave bi lahko brez večjega glavobola rešili, če bi bilo domače gospodarstvo na trdnejših nogah. Zanašati se na še večjo pomoč republike, kakor jo občina že dobiva, bi bilo zaman, četudi so nekateri odborniki razpravljali v tem smiislu. Izhod je v krepitvi lastne gospodarske moči. Kaj, kdaj in koliko proizvajati, pa so osnovna vprašanja, ki zahtevajo odgovor v srednjeročnem razvojnem programu vsakega podjetja in občine kot celote.
Na seji so sprejeli priporočilo delovnim organizacijam, naj do 15. decembra letos predložijo občini osnovne smernice nadaljnjega razvoja, do 15. marca 1970 pa morajo biti narejeni razvojni programi do leta 1975. Ob razpravi o gospodarstvu so na seji znova poudarjali, da večjih uspehov ni pričakovati brez strokovnjakov in da je treba napeti vse sile, da bi čimprej prišli do večjega števila visokošolsko izobraženih in obenem poslovno podkovanih ljudi.
„laz nisem več Italijan"
Na svečnico 1943 je italijanski vojak Ivan En-glaro postal partizan - Še danes živi v Črnomlju in se počuti pravega Belokranjca
čudna usoda je doletela zidarja Ivana Engla-ra. Komaj 21 let je bil star, ko je kot Giovanni Englaro iz Udin z okupatorjevo vojsko prišel v Črnomelj, a mu danes tega nihče ne očita. Spoštovan je kot borec NOV in dober delavec. V Črnomlju ga štejejo že za domačina.
— Kako se je zgodilo, da ste postali partizan?
— Sedem nas je bilo leta 1943 v italijanskem bunkerju v Dobravicah. Anica Nemanič, domačinka, nas je nagovorila, naj gremo k partizanam, ki se borijo za boljše življenje delavskega razreda. Tako se je zgodilo, danas je vseh sedem na svečni-
oo	1943 odšlo v Drage v Belokranjski odred. Kot partizan sem bil do konca vojne v Beli krajini. Osvoboditev me je zatekla v Ljubljani, vse do leta 1946 pa sem bil v vojski.
— Ali vas ni po končani vojni vleklo domov?
— Ko sem slekel vojaško suknjo, sem spoznal, da v Italiji pravzaprav nimam več kaj iskati. Za zidarja je bilo dela v Beli krajini dovolj. Ostal sem v Črnomlju, si ustva-rli družino in dobil jugoslovansko državljanstvo. Zdaj nisem več Italijan! Po toliko letih se počutim že pravega Belokranjca.
— Ste bili sploh še kdaj doma, v Udinah?
— Kdaj pa kdaj grem na obisk k sorodnikom, a ne za dolgo; moj dom je v Črnomlju. Imam štiri sinove; eden je že poročen. Skrb za družino me je zmeraj gnala k de-
Ivan Englaro ni štel, koliko hiš in poslopij je pomagal graditi v Be-
li	krajini, gotovo pa ima v 23 letih zidarje-nja precej zaslug tudi za povojni napredek.
lu in šele zdaj, ko bodo otroci pri kruhu, si bom lahko tudi sam kaj privoščil. Težke čase sem preživel, zelo skromno smo živeli, a nisem nikdar tarnal. Zdravi smo bili zmeraj, in to je najvažnejše.
R. B.
Kolektiv »Planine« pred odločitvijo
Prisilna uprava v čevljarskem podjetju »Planina«, ki je trajala od 1. januarja letos, je bila na zadnjem zasedanju občinske skupščine ukinjena. Podjetje je zadnje čase v sodelovanju z Zaščito iz Trbovelj že precej napredovalo tako v obsegu proizvodnje kot v modernizaciji dela in v osebnem dohodku zaposlenih. Ob polletju finančni uspeh sicer ni bil dober, saj je bilo še nekaj izgube, vendar pa bo ta po vsej verjetnosti do konca leta odpravljena, odkar prodajajo zaščitno obutev po novih cenah in zmanjšujejo stare zaloge. Kolektiv je zdaj pred odločitvijo, ali še naprej samostojno poslovati ali pogodbeno delati za Zaščito ali pa se priključiti trboveljskemu podjetju.
ALI SE ŠE KJE LAHKO POHVALIJO S TAKIMI USPEHI?
Otroci so opravili 9000 udarniških ur
Viniški otroci so premikali skalovje in s svojimi žuiji zgradili športno igrišče pri šoli - Pomoč prosijo le za asfaltiranje
A<coija miru mu je v minulih dveh letih prinesla velik družbeni ugled, želeti je le, da člani krožka ne bi izgu-. bili volje do dela, četudi vseh velikih načrtov ne morejo uresničiti tako hitro, koit so nameravali.
V Loki urejajo kanalizacijo
V	naselju Loka pri Črnomlju so delavci komunalnega podjetja že začeli kopati jarke za kanalizacijo. Tako bo 16 hiš dobilo nujne kanalizacijske priključke. Ta dela so v programu občinskih javnih del in z njimi ni bilo mogoče odlašati, ker’ nobena gnoj nična jama na ilovnatem terenu ni požirala, gnojnica pa se je izlivala po sicer lepo urejenem naselju.
Zasebniki gradijo
Tudi v Semiču gradnja zasebnih stanovanjskih hiš v povojnem času še ni doživela takega razmaha kot sedaj. Na prostoru pod stanovanjskimi bloki je predvidenih 16 družinskih hiš, od katerih jih nekaj že gradijo. Tu je predano tudi večje zunanje otroško igrišče. Največ gradijo zaposleni v tovarni Iskra, ker daje tovarna preko banke stanovanjska posojila.
Mladinski aktiv na osemletki v Vinici je gotovoy eden najboljših v vsej Sloveniji. Največja želja mladih pa je, da bi lahko za 25. maj 1970 odprli športno igrišče pri šoli, na katerem so več let sami delali ter opravili čez 9000 prostovoljnih delovnih ur. Samo tisti, ki je že kdaj kopal skale, ve, kako težko je tak teren izravnati.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ NA (UllCKU se je na dan mrtvih zbralo pri spomeniku J2M) padlim borcem v NOB več kot 1500 njihovih tovarišev, prijateljev in svojcev. Z žalostinko je začela komemoracijo godba na pihala, nato pa je prvoborec Janez Zunič v govoru obudil spomine na padle tovariše. V kulturnem programu ao sodelovali še pevski zbor osnovne Solo Črnomelj in recitatorji. Vojaki so izstrelili častno salvo, nakar so svojci tu pokopanih zasuli gomilo s cvetjem ;n prižgali sveče. Podobne svečanosti so bile tudi pri vseh drugih spomenikih na področju občine, kjer so komemoracije organiziralo krajevne organizacije ZZB.
■ ŠE NIKDAR NI BILO poko pališče v Vojni vasi tako lepo urejeno kot za letošnji dan mrtvih. Svojci umrlih so vos teden
prej urejali grobove. Ko bo urejen še novi del pokopališča z mrliško vežico, pa bo črnomaljsko pokopališče še veliko lepše.
■ GODBA NA PIHALA se je spet uveljavila. Z nastopom na žalni svečanosti so godbeniki do kazali, da so spet v formi in sposobni nastopiti na vsaki prireditvi. Red, disciplina in redne vaje so edina pot k še večjim uspehom. Godba je dobila tudi stalne prostore v bivši stavbi KBH, s skorajšnjo ureditvijo finančnega vprašanja pa bo rešen tudi problem vzdrževanja.
■ SE ZMERAJ UNIČUJEJO —
Čas bi žo bil poloviti in kaznovati zlikovce, ki po mostu še zmeraj uničujejo cestnoprometne znake in kažipota. Storilci naj vedo, da jih vsa javnost obsoja.
rastline bodo služile šoli pri botaničnem pouku, obenem pa bo arboretum ena izmed turističnih privlačnosti Vinice.
Delavnost viniške mladine pa se kaže še v prijavah za Župančičevo bralno »načko. Letos je 75 odstotkov vseh otrok prijavljenih za tekmovanje. Medtem ko prav vsi učenci v 2., 7 in 8. razredu sodelujejo v bralnem tekmovanju, pa v ostalih razredih tekmuje za značko nad polovica vseh otrok.
Izven domačega kra;a je še zmeraj znan kr žek OZN.
Množičnost pri telovadbi
Starši otrok v starosti od
i	do 7 let, ki prebivajo v Črnomlju, so pred kratkim dobili pismena vabila kra-levne skupnosti in društva Partizan, naj svoje otroke pošljejo k splošni vadbi v telovadnico mestne osnovne r-o'e. Vabilo je naletelo na lep odziv, saj se telovadbe udeležuje že več kot 50 predšolskih otrok, razen tega pa še okoli 300 pionirjev in mladincev.
Igrišče je zdaj dokončano, potreben je le še vrhnji sloj in asfalt, za kar bi potrebo-
Za knjige ni denarja
Na osnovnih šolah Adleši-či, Črnomelj, Dragatuš, Semič, Stari trg in Vinica imajo v šolskih knjižnicah nekaj nad 14.000 knjig. V minulem šolskem letu so šole nabavile 748 novih xnjig za 4976 din, leto dni prej pa so kupili 1326 knjig za 8150 din. Razen tega, da šolani manjka denarja za pomlajevanje šolske knjižnice, pa se kaže nazadovanje tudi v tem, da 'učenci manj bero. Povprečje izposojenih knjig na učenca je v zadnjem letu padlo za 1,1 odstotka.
Predlagajo nova imena
Na javni tribuni naselja Loka, ki je bila 23. oktobra, so se občani izrekli za priključitev naselja k Črnomlju. Predlagali so tudi imena za poimenovanje ulic, da bi lahko čimprej oštevilčili veliko število novih hiš. Bojazen, da ne bodo kmečki prebivalci več smeli gojiti živine in perutnine, je odveč, treba pa bo urediti gnojišča in karia-lizaoijo.	K.	W.
vali vsaj 20.000 dinarjev. Za šport je na Vinici veliko zanimanja, sodobno športno igrišče pa bi poleti lahko uporabljali tudi izletniki iz kampa.
Mladina viniške šole ni aktivna le pri fizičnem delu, tevmeč tudi v več krožkih. Tehnični krožek, ki si je pridobil že lepa družbena priznanja, še vedno dela ob večerih. Zanimive robote, ki so jih naredili v prejšnjih letih, so si pred kratkim izposodili celo iz RTV Ljubljana, da so jih uporabili pri nekem filmu. Med novimi načrti tehničnega krožka je še gradnja UKW in radijskega oddajnika. Deloval bi lahko za šolo in za vso vas z okoliškimi napelji. Predvideno je, da bo radio Vinica vsak večer oddajal program med 19. in 20. uro. medtem ko dramski, folklorni in foto krožek, lite- -rami krožek in krožek NOB, filatelistični krožek in krožen za ročna dela že dalj časa pritegujejo mladino, pa so letos ustanovili še botanično skupino. Ta je že začela okolico šole zasajevati z redkimi rastlinami in v načrtu je, da bi nastal na travniku za šolo pravi arboretum. Redke in zanimive
Sončne jeseni bo kmalu konec. Zato vas ob prvem slabem vremenu vabimo v našo poslovalnico, kjer se boste oskrbeli z vsem potrebnim tekstilnim blagom, konfekcijo in perilom po ugodnih cenah.
-KOVICE
čmomdJjskJi komam
»Oeleiekstil« ČRNOMELJ
_______________
DOLENJSKI LIST
Na občinski seji, ki je bila 29. oktobra, so razpravljali o šolstvu, kulturi in prosveti, telesni vzgoji ter o priporočilu delovnim organizacijam, naj pohite z izdelavo letnega in srednjeročnega razvojnega načrta. Sprejeli so odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in izglasovali ukinitev prisilne uprave v čevljarskem podjetju Planina.
Brigada Fonfanot
bo slavila na Suhorju
16. novembra bo 25-letnica italijanske brigade, ki je bila sestavni dei partizanskih enot
V	o.tviru	praznovanj ob
letošnjem občinskem prazniku Metlike bodo počastili
Kmalu bodo odvzemali vzorce
Člani pripravljalnega odbora za organizacijo vinske razstave in pokušnje v Metliki bodo 21. novembra odvzela 'vzorce vin pri vinogradnikih, ki so se prijavili za tekmovanje. Naslednji dan bodo strokovnjaki vina ocenili, od 26. do 30. novembra pa bodo tri najboljša črna in. bela vina iz metliške občine lahko poskušali občani v hotelu Bela krajina. Organizatorji razmišljajo tudi o tem, da bi še na po-skušnji vpeljali ocenjevanje. Tako bi ugotovili okus občanov.
tudi 25-letnico ustanovitve italijanske brigade Fontanot. Brigada je bila ustanovljena na Suhorju, sestavljali pa so jo v glavnem partizani iz italijanskih občin Ronchi in Monfalcone.
Brigadni jubilej bodo slavili na Suhorju 16. novembra. Pred spomenikom se bo zbra-
lo	zastopstvo fontanotovcev, ki bodo obenem z občinskimi funkcionarji prisostvovali slovesnosti. Po slavnostnih govorih bodo položili vence pred spomenik, nato pa bo sledil kulturni program,
v	katerem bodo sodelovali godba na pihala, folklorna skupina, pevski zbor in recitatorji.
Na slavnost so vabljeni tudi vsi domačini. Ce bo slabo vreme, se bo slovesnost odvi jala v prosvetnem domu.
Mamice otrok, ki ostajajo ves dan v šoli pod nazdorstvom učiteljice, se lahko brez skrbi posvečajo poklicnemu delu. (Foto: R. Baeer)
Če mame ni doma, celodnevno varstvo v šoli
Letos se je na metliški osemletki celodnevno bivanje otrok v šoli zelo razmahnilo - Za 35 otrok zaposlenih staršev skrbi Anica Pezdirc
Letos 30 štipendistov
Občinski sklad za štipendiranje bo tudi v bodoče podpiral domače kmetijstvo
Sklad za štipendiranje obstaja v Metliki že dalj časa. Vanj so nekdaj nakazovale denar vse delovne organizacije, da so lahko podpirali pri študiju tudi kadre, ki jih v .tovarnah trenutno niso potrebovali.'
Prispevki podjetij pa so polagoma odmirali, tako da ima letos sklad na voljo le dotacijo občinskega proračuna in sredstva temeljne izobraževalne skupnosti. Iz sklada prejema štipendije 30 ljudi, od tega 4 na visokih šolah, 6 na višjih šolah in 20 na raznih srednjih šolah. Na novo so v letu 1969 razpisali samo 8 štipendij.
Sodelovanje s štipendisti ni najboljše, študente visokih šol videvajo največkrat predstavniki občine na sestankih kluba belokranjskih študentov, z ostalimi pa so stiki odvisni od dobre volje posameznika. Na občini ugotavljajo, da prihajajo nekateri štipendisti večkrat sami na razgovor, medtem ko drugih ni blizu, razen takrat, kadar štipendija ni pravočasno na-* kazana.
Novost letošnjega štipendiranja je v tem, da je upravni odbor sklada sklenil podpreti domače kmetijstvo. Tri štipendije so bili pripravljeni dati fantom, ki bi po srednji kmetijski šoli ostali na domačem posestvu. Sprva je kazalo, da bo interesentov še pre-yeč, ko pa je bilo treba v Solo, so komaj dobili dva.
Vzgojiteljici zbirata prijave
Branka Hauptman in Manja Fux, vzgojiteljici v metliški otroški varstveni ustanovi, hodita te dni po hišah in pri starših otrok zbirata Prijave za novi vrtec, ki bo začel poslovati že decembra letos. Do zdaj sta dobili 12 *Kwih prijav, veliko več pa bi Jih bilo( če bd varstvena ustanova delovala kot popoldanska izmena v tovarni, to je do 22. ure. 2etl staršem s takim delovnim časom zaenkrat še ne morejo ustreči. Obenem sta vzgojiteljici nabrali tudi precej prostovoljnih prispevkov občanov za nove igrače in učila. Akcijo podpirajo celo starejši občani In taki, ki imajo že Večje otroke.
S politiko podpiranja kmetijstva bodo pri skladu nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
Lov na tatove cvetja
V Metliki se dogajajo pogoste tatvine cvetic. Z oken in balkonov kradejo lončnice, po vrtovih pa zadnje čase izginjajo predviem krizanteme. Neko žensko so zalotili, ko je 9. oktobra zvečer z okna hiše Franca Kremesca smuknila asparagus. Gospodinja je tatico zapazila. Stekla je za njo, in ko *>i Jo bila že skoro ujela, je ta odvrgla a-sparagus ter zbežala. Franc Kremesec in Rudi Kočevar sta nato z avtom sledila m-bežnico. V bližini Vranešičeve hiše sta dohitela njo in njenega moža, ki je imel v na• hrbtnem košu že en velik a-sparagus. Bil je last Kreme-ščeve sosede Anice Konda. Metličani pravijo, da bodo odslej tatove cvetja polovili sami, vendar pa njihovih imen ne nameravajo več zamolčati.
■jt
Začasna cvetličarna
V Metliki so bili občani vsaAO leto pred dnevom mrtvih v zagati, kje nabaviti cvetje za grobove. Po rože so hodili v Črnomelj ali v Novo mesto in dostikrat za pot zapravili več kot za cvetje. Letos je samopostrežba Mercator potrošnikom zelo
ustregla z občasno prodajo nageljnov, krizantem in košaric. Iz Novega mesta so pripeljali 1000 nageljnov, 60 velikdih krizantem in 50 košaric, prodajali pa so jih po isti ceni kot v novomeški cvetličarni. Cvetje so Metličani v nekaj dneh pokupili.
— Kako je v vaši ustano-
vi	poskrbljeno za otroke, ki preživijo s^coro ves dan v šoli?'
— v celodnevno varstvo smo sprejeli otroke od 1. do vključno 3. razreda. Do 8. ure zjutraj se zberejo, nato pišejo naloge in se učijo. Starši nimajo s šolo nobenih skrbi. Otrokom iz varstva pomagam pri nalogah, jih sproti učim in zasledujem tudi njihove učne uspehe pri pouku. Dopoldne še malicamo, če je lepo vreme, gremo tudi v gotzd ali na sprehod, sicer imajo prosti čas za igranje v razredu. Sledi kosilo in reden popoldanski pouk v šoli.
— Ali ni 35 otrok za eno učiteljico kar preveč?
— Res je skupina prevelika. Ne morem se pritožiti glede discipline, pač pa je zame zelo naporno toliko otrokom iz treh različnih razredov pregledati naloge in jim pomagati pri učenju.
— S kakšnimi težavami se
še srečujete pri vsakdanjem delu?
— Največ preglavic povzročajo otroci, ki samo vsak drugi ali tretji teden hodijo v našo ustanovo, kakor imajo njihove mame izmeno v tovarnah. Težko je nadoknaditi za teden ali 14 dni nazaj slabo predelano učno snov. V bodoče ne bom mogla prevzeti nobene odgovornosti za učni uspeh takih otrok. Prav tako imam težave z otroki, ki so doma navajeni hrvaške ali žumberske govorice, in seveda z nekaterimi vzgojno problematičnimi malčki.
— Ali se starši otrok zavedajo, kako težko je 35 otrokom ves dan nadomeščati mater?
— Prednosti celodnevnega bivanja otrok v šoli so starši šele leto« začeli ceniti. Za sprejem v našo ustanovo je bil velik naval. Temu se ne čudim, saj plačajo za varstvo in nadzor nad učenjem, samo 30 din na mesec.
R.B.
Trije najboljši
Janez Štefančič iz Kap-ijišča, Ivan Zupanič izPri-mostka in Janko Bračika iz Metlike so trije najboljši pridelovalci pšenice v metliški občini. Pridelali so okoli 40 stotov zrnja na hektar, kar je nadpovprečen pridelek. Omenjeni kmetovalci dosegajo lepe uspehe že več let, zato je sckcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL predlagala, naj bi jim dali vsaj skromna priznanja za prizadevnost.
Prekrškov ne bo več kot lani
Na metliškem področju bo, icot kaže, število prekrškov ostalo na lanskoletni ravni. To je najbrž zasluga ostrejše kaznovalne politike sodnika za prekrške in pa poostrenega nadzora milice. Do konca oktobra je v kaznovanje pri sodniku za prekrške prijavljenih okoli 600 zadev, medtem ko je kršiteljev nekaj nad 800. še zmeraj je največ prometnih prekrškov in kršiteljev javnega reda in miru, medtem ko z mladoletnim prestopništvom v Metliki ni težav. Zelo malo mladih ljudi pride pred sodnika, teža njihovih prekrškov pa tudi ni zaskrbljujoča. Največ se jih mora zagovar-
DELOVNE ORGANIZACIJE!
Z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ugodnosti takega načina kreditiranja sta* • novanf!
Počitek bo šele po smrti
58-letna kmečka gospodinja Bara Kozjan iz Radovič ne ve, kaj je počitek - Od zore do mraka ima vedno polne roke dela, vseeno pa ni prave koristi - Težko je biti kmet!
Pridne roke Kozjanove Bare niso počivale niti tistih nekaj miut, ko sva se pogovarjala o življenju v Radovičih.
— Ali je v vaši vasi občutiti napredek in kje?
— Lagala bi, če bi rekla, da se ni nič spremenilo. Ko sem bila mlada, smo kuhali v črni veži, zdaj pa imamo lepo kuhinjo. V šolo sem hodila v lesenih coklah, iz katerih so gledali prsti, moji vnuki pa so oblečeni kot mestni otroci. Nič pa se ni spremenilo, kar zadeva garanje na kmetih. Kot smo nekdaj vstajali ob prvem svitu in hodili spat pozno ponoči,, še danes delamo tako. Vsemu garanju navkljub pa na kmetijah komaj rinemo, še davke stežka plačujemo. Samo tam, kjer je kdo od hiše v službi, živijo boljše.
— Kdaj pa počivate in se razvedrite od vsakdanjih tegob?
— Počitka nisem nikdar poznala. Se zmeraj vstajam najkasneje ob štirih zjutraj. Najprej po-
molzem in pripravim mleko za oddajo, potem grem na pašo, dopoldne pa pospravljam in kuham. Popoldnevi so prihranjeni za delo na polju. Te dni smo bili v steljni-kih. Tudi ob nedeljah ni dosti bolje. Kaj je dopust, sploh ne vem. Ce grem kdaj v Metliko, je zame že praznik. Komaj dvakrat na leto si utrgam čas, da obiščem rodni dom v Križevski vasi, čeprav je le uro hoda od Radovič.
— Vam budi jesen ne daje zadovoljstva, kadar pospravljate pridelke?
— Letos imamo namesto zadovoljstva same težave. Jabolka gnijejo, ker jih ne moremo prodati, krompir nam bo ostal. Več kot 8000 din smo dali za gnojila, pridelali smo 4000 kg krompirja, ki ga nihče noče kupiti. Vinograd nas bo rešil, če bomo vsaj vino lahko prodali in pa smhina služba. Pred kratkim je Šla delat v tovarno, sicer pri hiši ne bi bilo nobenega denarja.	R-	B.
jati zaradi vožnje z motornimi vozili brez izpita.
Pšenice je zmanjkalo
Kakor je v začetku akcija za zamenjavo semenske pšenice v Metliki slabo kazala, pa so ob koncu kmetje pokupili vso pšenico. Tako je zadruga razprodala vseh 43 ton semenske pšenice, ki so jo dajali po znižani ceni. Trenutno semenske pšenice v Metliki ni dobiti, zmanjkalo je je v sosednjih zadrugah in tudi semenarna je nima.
Komemoracija za padlimi
V soboto, na praznik mrtvih,	so se	tudi v	Metliki
spomnili padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Ob devetih dopoldne so ob igranju žalostink metliške	godbe	položili	vence
pred spomenik Belokranjskega borca in pred	spominske	plošče,	nakar	se je ,
član krajevne organizacije Zveze borcev v Metlik: tov. Miloš Tanciik v govoru spomnil vseh padlih in žrtev ki so postali temelj naše svobode in boljšega življenja. Na komemoraciji so sodelovali - z recitacijami tudi pionirji, moški pevski zbor pa je zapel žalostinki.
Godbeniki in pevci so nato pred spominsko ploščo na mestni hiši počastili še spomin padlih v 1. svetovni vojni, popoldne pa so pevci zapeli nekaj žalnih pesmi na letliškem pokopališču.
12. novembra bo seja skupščine
V sredo, 12. novembra, bodo odborniki obeh zborov občinske skupščine Metlika razpravljali o kmetijstvu v domači občini. Na razpo’ago bo dobro pripravljena rnali-za o stanju kmetij str/a v družbenem in zasebnem sektorju. Ob tej priložnosti bodo •'az-pravljali še o ustanovitvi' sklada za pospeševanje kmetijstva, sprejeli bodo nekaj odlokov in obravnavali volitve in imenovanja.
Holandci ne morejo pozabiti Metlike
Zadnja skupina Holandcev, ki je bivala v metliškem kampu, je navezala z domačini zelo dobre prijateljske stike, posebno s samopostrežbo Mercator in njenim poslovodjem Alojzom Skolib-rom. V tej trgovini so dobi-
li	že 17 pozdravnih razglednic svojih holandskih kupcev, ki še vedno pošiljajo pozdrave in se zahvaljujejo za dobro postrežbo. Tudi zaposlenim v samopostrežbi je žal za Holandci, saj so dali dobrih 50.000 din zaslužka.
Samo dva otroka v reji
V vsej metliški občini je socialna služba samo za dva otroka priskrbela rejo v dobrih družinah, nekaj otrok pa še služi za pastirčke pri posameznih družinah. • Rejništvo je v metliški občini slabo raavito, čeravno je še dosti otrok potrebnih drugega okolja. Izogibajo pa se postopku, po katerem bi morali otroke na silo odvzeti malomarnim staršem, ker občina nima dovolj denarja, da bi plačevala rejo.
SPREHOD PO METLIKI
■ NA ZADNJEM PREGLEDU lovskega in drugega orožja pretekli mesec je bilo v Metliki izdanih 118 novih orožnih listov. — 96 kosov orožja so morali dati lastniki v popravilo, okoli 30 kosov pa je bilo izločenih oziroma so lastniki dobili orožni list za posest trofejnega orožja. — 38 lastnikov svojega orožja ni prineslo v pregled in se bodo sedaoj sami morali potruditi do puškarja v Novem mestu.
■ POTRES, KI JE V NEDELJO,
26. oktobra, tako hudo prizadel Banjaluko, so čutili tudi v Metliki. Tako se je zemlja stresla v nedeljo okoli pol petih popoldne, nato pa Se v ponedeljek malo pred pol deseto uro dopoldne.
H V ČETRTEK, 29. OKTOBRA, Je bil v Metliki običajni letni vojaški nabor. Pregledanih Je bilo 62 nabornikov; dva sta začasno, gest pa stalno nesposobnih. Od osmih vojaških obveznikov so štiri spoznali za nesposobne.
■ STROKOVNJAKI MARIBOR. SKE TEHNOGRADNJE so prete-
kli teden pričeli sondirati teren, kjer bodo spomladi začeli graditi novi most čez Kolpo. Poskusne sonde so zavrtali tudi skozi sedanje betonske opornike.
■ TAKO LEPEGA IN TOPLEGA OKTOBRA, kot je bil letošnji, ljudje že dolgo ne pomnijo. Kmetom pa je te suše skoraj preveč, saj ne morejo v redu posejati oz mline in tudi vodnjaki po vaseh so marsikje prazni. Zanimivo je, da Je v tem času divji kostanj na Jurovskem brodu onkraj Kolpe pognal mlado listje in cvetove.
■ ČLANI POTO-KINO KLUBA »Fokus« se marljivo pripravljajo na novo razstavo, ki jo bodo odprli v soboto, 22. novembra, v prostorih Belokranjskega muzeja. Na metliških Dragah so pretekli teden nad vitrino, v kateri trikrat na mesec menjavajo in razstavljajo fotografije, namestili novo pločevinasto streho. Sredi novembra si nameravajo skupaj ogledati republiško fotografsko razstavo v Mariboru, kamor so pred tedni poslali nekaj svojih del.
meHišktei ^tednik
Otočec - 10.000 din za Banjaluko
Kolektiv hotela »Grad Otočec« je namenil za Banjaluko 10.000 din. Zaposleni so prispevali enodnevni zaslužek (3.528 din), razliko do 10.000 pa je dal ves kolektiv.
Vzorno urejeno pokopališče v Vavti vasi
Pokopališče v Vavti vasi je bilo za dan mrtvih vzorno urejeno. Na grobovih ni bilo opaziti trave, pač pa je bil vsepovsod posut bel pesek. Krajevna skupnost in druge krajevne organizacije so se, kot kaže, zelo potrudile. Pokopališče v Vavti vasi je prav gotovo med najlepšimi v občini.
Podjetje »ŽITO« je dober pokrovitelj
Sola na Lazah ima dobrega pokrovitelja. Podjetje »Žito« je letos dalo precej denarja za preureditev nekaterih prostorov, kolektiv pa se zelo zanima tudi za življenje in učne uspehe učencev.
Letos so na šoli z denarjem, ki sta ga dala »2ito« in TIS, napeljali vodo iz vodnjaka, parketirali učilnice in uredili sanitarije ter kleti, Drugo leto bo »2ito« opremilo učilnice in poklonilo šoli nekaj knjig za knjižnico.
Učenci so pokrovitelju hvaležni za tako skrb, in ker se jim drugače ne morejo oddolžiti, sodelujejo s krajšim kulturnim programom na vseh njegovih proslavah.
Šmihelsko šolsko igrišče asfaltirano
Smihelski učenci bodo odslej raje prihajali k telovadbi. Ker nimajo primerne telovadnice, so se na šoli odločili, da uredijo in asfaltirajo igrišče za šolo. Pomanjkanje prostora za športno dejavnost tako sicer ne bo rešeno, ker pa gojita osnovna šola v Šmihelu in Dijaški dom Majde Sile tesne stike, bodo učenoi še naprej vadili v nekoliko preurejeni telovadnici dijaškega doma, gojenci pa bodo kdaj pa kdaj zaigrali rokomet tudi na i asfaltiranem šolskem igrišču. I
Beli labodi na Otočcu
Zadnje dni so obiskovalci Otočca bili prijetno presenečeni, ko so na Krki zagledali štiri velike bele labode, ki jih je uprava hotela dobila iz Švice. Ti veliki okrasni ptiči bodo gotovo še popestrili otoško okolioo.
JEKLENKE IN ŠTEDILNIKI
V prodajalni ELEKTROTEHNA v Novam mestu so dobili pošiljko jeklenk za gospodinjski plin. 10-kilogram-ske jeklenke prodajajo po 162 din. Na zalogi imajo tu-dii emajlirano posodo EMO z majhnimi lepotnimi napakami na emajlu in jo še posebno ugodno prodajajo.
Ta teden pričakujejo pošiljko trajno žarečih štedilnikov KIPERBUSCH s pečico in brez nje. Štedilniki, po katerih je veliko povpraševanje, so v treh velikostih: 33, 40 in 50 om in višine 85 can.
Obiščite ELEKTROTEHNO na novomeškem Glavnem trgu, kjer lahko dobite prav ves elektrotehnični material.
(POE)
Na dan občinskega praznika so si montažo AUSTINOV — IMV 1300 v spremstvu generalnega direktorja IMV Jurija Levičnika ogledali podpredsednik republiškega IS dr. France Hočevar, Niko Šilih, direktor ISKRE—ELEMENTI inž. Vladimir Klavs, predsednik občine Franci Kuhar in predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Krese (z leve proti desni). (Foto: M. Vesel)
• IZ IMV PO NOVEM ASFALTU V ISKRO V ŠENTJERNEJ
Plod žuljev in prizadevanj
Na slavnostni seji občinske skupščine so podelili domicil I. slovenski brigadi VDV in pet spominskih plaket Novega mesta
Nepozabni vtisi z ogleda IMV in ISKRINE tovarne uporov v Šentjerneju, ki pričajo o vztrajni in zavestni ustvarjalnosti
Letošnji občinski praznik je bil bogat predvsem v	Najboljši	dokaz	za to	je	sa-
slavnostih tiste vrste, ki same po sebi pričajo o	ve-	mo 5 sekund	namesto	po-
liki ustvarjalnosti in prizadevnosti občanov za	na-	prejšnjih	90 sekund	za	en
predek samoupravne družbe. Samo zastave, ki	so	up0r.
plapolale v vetru, in godba, ki je igrala budnico, so na zunaj spominjali na praznik. Delovni ljudje pa so praznovali predvsem z velikimi dosežki svojega dela in so tudi tega dne ustvarjali delovno razpoloženi. Ogled IMV v Novem mestu in vožnja po na novo asfaltirani cesti v Šentjernej na obisk v ISKRINO tovarno uporov so posredovali samo majhen del tistega, s čimer se lahko resnično pohvalimo.
2e ob ogledu starih proizvodnih prostorov IMV (stari so samo v primerjavi z najnovejšimi-) je bilo slišati mnogo pohval; Hoja iz obrata v obrat je prispevala nepozaben vtis o izrednih razsežnostih proizvodnje v IMV, še večje občudovanje pa so požele nove že zgrajene proizvodne dvorane in tiste, ki jih še gradijo. Direktor IMV Jurij Levičnik je v kratkem nagovoru odbornikom in gostom strnil več pomembnih ugotovitev.
Dejal je, da je bil v gospodarskem razvoju Slovenije namenjen dolenjski prostor proizvodnji ovidka, kranjskih klobas in kislega zelja. Trmasti podgorski kovači se s tem niso strinjali in so menili, da je njihova rešitev v industriji. Zagrizli so se v delo in tovarna, ki jo ogledujemo, je plod njihovih naporov, odpovedovanja in vztrajnosti. Zahvalil se je DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI, ki je pokazala izreden posluh za potrebe domačega območja in podpirala prizadevanja kolektiva IMV. Poudaril je, da je bil v IMV konstruiran prvd res jugoslovanski avtomobil — IMV kombi, da so stanovanjske prikolice IMV ponesle slavo Jugoslavije v širni 6vet in da je kolektiv
Med pionirji in borci
65 pionirjev iz Podgrada, Stopič, Šmihela in Novega mesta je krenilo po poteh XII. brigade
Marija Kovačič iz Težke vode, učenka 7. razreda osnovne šole v Stopičah, se bo najbrž še dolgo spamino&la letošnjega novomeškega občinskega praznika. V družbi svojih sovrstnikov je prehodila delček ootu XII. SNOB.
— Kaj je bilo najlepše, kar si doživela na tej poti?
»Po poteh XII. brigade smo krenili že ob 6. uri zjutraj. V koloni smo prehodili delček poti te slavne brigade, v megli in mrazu smo se počutili kot pravi borci. Zame je bilo nepozabno srečanje s preživelimi borci na nekdanji javki. Pripovedovali so nam svoje spomine, mi pa smo njihovo pripoved poslušali z odprtimi očmi in ušesi.«
— Kaj te je najbolj prevzelo?
»Svečano okrašena dvorana v domu kulture, kjer je bila slavnostna seja občinske skupščine in kamor smo pojoč vkorakali. Vsi pionirji smo bili prevzeti, ko so naši predstavniki segli v roke Antonu Ljubiču, enemu izmed komandantov I. slovenske VDV brigade.
ki ima domicil v novomeški občini, ter predsedniku občinske skupščine Franciju Kuharju.«
—	Meniš, da so taku • srečanja med pionirji in borci potrebna?
»Vsekakor, kajti tako lahko na prisrčen in nepozaben način obujamo spomine na NOB, ostanemo zvesti tradiciji in od borcev izvemo, kaj so med vojno doživljali. Taka srečanja bi morali gojiti tudi v bodoče, še večkrat bi se morali srečavati, tako da bi mi mladi pionirji, nikdar ne pozabili, kaj vse so morali prestati našn očetje in matere.«
29. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO
Praznik delovnih zmag in uspehov
nih podjetij Slovenije Franca Gorenca, delegacijo I. slovenske VDV brigade, Marijo Kotar, mamo pok. narodnega heroja Martina Kotarja, delegacije sosednih občin in številne predstavnike družbe-no-političnega in gospodarskega življenja novomeške občine.
Predsednik Franci Kuhar je v slavnostnem nagovoru orisal razvoj novomeške občine in se posebej zadržal ob res izrednem razmahu gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki smo mu bili priča zlasti v poreformnem obdobju in v zadnjih letih.
te dni začel z montažo osebnih avtomobilov. To troje ter 25.000 cesnih vozil in 700.000.000 din vrednosti v prihodnjem letu je najlepša čestitka kolektiva IMV za občinski praznik.
Ko so se odborniki po na novo asfaltirani oesti nato odpeljali v Šentjernej na ogled ISKRINE tovarne uporov, so tudi tam slišali podobne ugotovitve. Direktor ISKRINE tovarne elementov inž. Vladimir Klavs je v nagovoru omenil, da so svoj čas govoTili, da se v te dolenjske štale ne splača vlagati denarja. Z vztrajnostjo pa so delavci tega obrata dokazali, da se da tudi na šentjemejskem območju razviti elektronska industrija.
Obdržali so staro vodstvo
Prejšnji teden je bila v Brusnicah volilna konferenca KK SZDL. Ugotovili so, da je vodstvo organizacije dobro delalo, zato so člani sklenili, da vodstvu podaljšajo mandat še za dve leta.
Šolska mladina je za letošnji dan mrtvih uredila in okrasila partizanska grobišča in spominska obeležja ter že 31. oktobra počastila spomin na padle. Na dan mrtvih so bile v občini tri osrednje žalne svečanosti: na obeh novomeških pokopališčih in pri množični partizanski grobnici na Cviblju pri Žužemberku. Pri vseh treh svečanostih so sodelovali člani ZZB, godba na pihala, pevski zbor Svobode Dušan Jereb in mladi recitatorji. Pokopališča v občini so bila res vzorno urejena in polna cvetja. Na sliki: pogled na svečanost na novomeškem pokopališču, ki je bila tokrat prvič ozvočena.	(Foto:	M.	Jakopec)
NOVOMEŠKA KOMUNA®
i3>
V izjemoma res polni dvorani Doma kulture v Novem mestu smo med mnogimi gosta, ki so se razen odbornikov udeležili slavnostne seje občinske skupščine 29. oktobra, opazili podpredsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Franca Hočevarja, predsednika Gospodarske zbornice SRS Leopolda Kreseta, republiškega sekretarja za notranje zadeve Silva Gorenca, organizatorja vstaje na Dolenjskem in komisarja novomeške partizanske čete Nika Šiliha, direktorja Poslovnega združenja cest-
Pod črtal je izjemne proizvodne uspehe IM V, NOVO LESA, KRKE, ISKRE. NO-VOTEKSA, LABODA, F.T.K in vseh drugih večjih in manjših delovnih kolektivov, ki so z velikimi prizadevanji sledili klicu reforme in povečevali gospodarsko moč.
Po slavnostnem govoru je predsednik podelil listino o domicilu enemu izmed komandantov I. slovenske brigade VDV inž. Antonu Ljubiču. Ta se je skupščini zahvalil za domicil in na kratko opisal pot in boje enot VOS in I. slovenske VDV brigade. Medtem so v dvorano prikorakali z zastavo in partizansko pesmijo pionirji novomeških osnovnih šol, ki so čestitaii za praznik ter izročili cvetje.
Predsednik občinske konference SZDL in odbora za proslavo občinskega praznika Franc Beg je nato skupščini predlagal utemeljitev za podelitev petih spominskih plaket Novega mesta. Skupščina je predlog sprejela z viharnim odobravanjem. Predsednik Franci Kuhar je nato podelil spominske plakete za izjemne dosežke v gospodarskem raavoju Industrije motornih vozil in kombinatu lesne industrije NO-VOLES, za izjemne dosežke na kulturnem in izobraževalnem področju pa Dolenjskemu muzeju, Studijski knjižnici Mirana Jarca in Zavodu za izobraževan‘e knd-ov in produktivnost dela Novo mesto. Za IMV in NOVO-LES sta prevzela plakete predsednika DS in inž. Božo Kočevar in inž. Edo Tavčar, za ostale tri ustanove pa prof. Janko Jarc, Bogo Komelj in inž. Peter Ivanetič. Prof. Janko Jarc se je v imenu odlikovanih kolektivov zahvalil skupščini za odličja, odborniki In gostje pa so nato odšli na ogled IMV in ISKRE v Šentjerneju.
PROIZVODNJO SO POVEČALI ZA ŠTIRIKRAT
ELA" sili navzgor
M
S 700.000 dinarji posojil za naložbe, z velikimi lastnimi napori in z vso podporo občine in drugih činiteljev čez milijardo starih din
Leto 1967, ko je bilo novomeško obrtno podjetje ELA na križpotju, v kaj usmeriti proizvodnjo in kje dobiti denar za to, je že skoraj zgodovina. Takrat so sprejeli sanacijski program. Opustili so proizvodnjo neidočih izdelkov in v skladu z reformo začeli delati tisto, kar je zahtevalo tržišče.
Proizvodni prostori na Ra-govski cesti so, od*ar so se pred petami leti preselili vanje, skoraj nenehno gradbišče. Preurejajo in dopolnjujejo jih z namenom, da bi si tam ustvarili osnovo za novogradnjo na novi lokaciji. To imajo že zagotovljeno. Dosedanji prostori bodo nato uporabni bodisi za otro-
Pomacjalo . . .
Pred meseci je vodstvo družbeno-političnih organizacij z Otočca prijelo krepko v roke tamkajšnje Cigane. Na skupnem sestanku so se pogovorili o vseh nepravilnostih, ki so jih morali Cigani odpraviti najkasneje v treh mesecih (podreti šotore, nehati prosjačiti itd.) Pred dnevi so se spet sestali. Ugotovili so, d« so Cigani upoštevali dogovor, zato so se odnosi med njimi in prebivalci /.bol išali.
Ob pol petih vsta«aio
V žužemberški okolici morajo nekateri učenci vstati že ob pol petih zjutraj, da lahko pridejo na šolski avtobus in pravočasno k pouku. Podobno je na šentjer-nejskem koncu, kjer se tudi veliko učencev vozi v šolo z avtobusom. Na prevoz čakajo učenci dostikrat kar pod milim nebom, kar je hudo zlasti pozimi. Marsikje bi čakali manj časa, če bi prihajal ponje kombi; tako bi imeli več časa budi za učenje. Ugotovili so, da so njihovi šolski uspehi za petino slabši od učencev, ki se v šolo ne vozijo.
ško varstvo, bodisi za kakšno drugo dejavnost (npr. za tiskamo).
Pri preusmeritvi proizvodnje so upoštevali predvsem potrebe industrije. Odločili so se za izdelke, ki jih bo industrija potrebovala dlje časa in jih bo vedno bolj uporabljala ter jih bo mogoče razvijati še naprej. Ti izdelki so:	elelctrokonfe^ci-
ja in razni električni spojni sestavni deli.
1967 so ustvarili 2,520.000 din vrednosti, v zadnjem četrtletju pa so že začeli osvajati novo proizvodnjo. Hkrati ko so iskali denar za naložbe, so se srečali tudi s pomanjkanjem obratnih sredstev za--radi prevelikih zalog izdelkov in surovin ter dolžnikov. Pocenili so zaloge in izdelke, dobili nekaj kratkoročnih kreditov in si pomagali tudi s poslovnim sodelovanjem z NOVOTEHNO. Preko nje nabavljajo vse surovine in prodajajo svoje izdelke.
1968 so povečali proizvodnjo za 90 odst., za letošnji občinski praznik pa so že presegli 10 milijonov din (1 milijardo Sd:n!). S sorazmerno majhnimi urediti so torej v dobrih dveh letih povečali vrednost proizvodnje za 4-krat. Vrednost strojne opreme se je ob tem povečala od 250.000 din na 1 milijon din.
Kooperantskih odnosov ELA žal ni mogla ustvariti v doK-mči občini, pač pa jih je morala iskati drugod. Sodelujejo z GORENJEM, ISKRO, SATURNUSOM. TAMOM, DINAMOM in tovarno »Rudi čajavec«.
Tečaj za traktoriste
Kmetijska šola Grm le-[ tos spet prireja traktorski jj tečaj, ki bo trajal 3 me-jj sece. Tečajniki se bodo b pri teoretičnem delu po-fi- uka učili motoroznan-
!stva, kmetijskega Strojništva, prometnih predpisov in agrotehnike, pri prak-H tičnem delu pa vožnje s ;• traktorjem, dela s trak-
Itorskimi priključki in osnov električnega varjenja. Stroški tečaja bodo znašali 1.500 din. Prijave bodo sprejemali do 15. novembra, tečaj Da naj bi se oričel 17. novembra.
Pionirji iz Stopič, Podgrada, Šmihela in Novega mesta so se 29. oktobra zbrali pred novomeškim domom kulture, potem pa so pojoč vkorakali v dvorano, kjer je bila slovesna seja občinske skupščine. Antonu Ljubiču, nekdanjemu komandantu I. slovenske VDV brigade, in Franciju Kuharju, predsedniku občinske skupščine, so izročili cvetje in načrt prehojene poti. (Foto: M. Padovan)
BLAGO JE, KUPCI SO, POTREBE SO, DENARJA PA NI
Kako brez potrošniških kreditov?
Trgovina v slepi ulici zaradi premajhnih obratnih sredstev in premajhne kvote denarja za odobravanje potrošniških kreditov
NOVOMEŠČANI PRED ZIMO 19G9/1970
nih NOVOTEHNA na mesec, je premalo. Naj omenimo samo to, da imajo na zalogi 100 osebnih avtomobilov, 50 avtomobilov pa je na poti in bi vse prodali v hipu, če bi imeli potrošniške kredite. Da je smola še več j k, imajo podjetja izven našega območja takšne kredite na voljo in svoje blago prodajajo. Pri nas bomo pa najbrž rekli, da je nesposobnost trgovine kriva, če bodo naši potrošniki prav zaradi potrošniških kreditov kupovali blago drugod...
M. J.
Odslej »Šola Mr,ke
Šobar-Mč^”-**«
Učenci šmihelske šole in njenih podružničnih šol v Birčni vasi in na Lazah so ponosni, ker se bo 20. decembra njihova šola poimenovala po narodnem heroju Milki šobar-Nataši, ki je bila doma iz Gornjih I.az pri Rožnem dolu.
Letos so učenci že obiskali dom padle junakinje in se z njeno sestro pogovarjali o njej. 20. decembra bo v Šmihelu ob poimenovanju majhna slovesnost, v vseh treh šolah pa bo na vidnem mestu visela slika Milke šobar-Nataše, o kateri je napisal njen komandant, da je bila junakinja, kakršnih pogreša okrog sebe.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Smrke iz Gornjega Globodola — Anico. Marija Vidmar z Jame — Mirka, Danica Kapš iz Dolenjskih Toplic — Tadeja, Rozalija Mirt iz Krmeija — Iztoka, Jožefa Mlakar iz Jerman vrha — Antonijo, Slavka Erjavec iz Sel pri Ratežu — Franca, Angela Pucelj iz Družinske vasi — Martino, Stanislava Gričar iz Dolnje Nemške vasi — Darjo, Marija Mihelčič iz Belčjega vrha — deklico in Ana Bogovič iz Raven — deklico. — Cesti ta mol
NOVOTEHNA bo imela letos nekaj čez 10 milijonov din prometa. V normalnem poslovanju je v njihovi prodaji za okoli 48 odst. blaga, ki se prodaja na potrošniški kredit, in okoli 52 odst. takšnega za gotovino.
Obratnih sredstev imajo komaj toliko, da bi jih morali z ustvarjenim prometom obračati 15 do 16-krat na leto. če bi hoteli tx> doseči, bi morali imeti na zalogi sa-
Kako se bomo letos greli?
Novomeščani se jezijo, ker morajo dolgo čakati na drva za zimo, dobavitelji pa, ker potrošniki potrebno kurivo vedno znova prepozno
naročajo
Preskrba z drvmi je na jesen važno vprašanje vsake družine. Inž. Vili Pavlič pri Gozdnem gospodarstvu, obrat Novo mesto, in tovariš Jože Plut pri »Kurivu« sta nam te dni pripovedovala o težavah ob prodaji drv potrošnikom.
Ondan sicer živo srebro še ni bilo zdrknilo pod ničlo, vendar sva z inž. Pavličem v obratu Gozdnega gospodarstva v Novem mestu kar v plaščh sedela v nezakurjeni pisarni in ni nama bilo posebno	toplo, ko	mi je	tako	pripovedoval
o tem, kako so se letos Novomeščani preskrbeli z drvmi za zimo:
»Letos smo razen 12.000 kub. metrov drv	za Izvoz	prodali	3.200	kub. metrov
drv	posameznikom in	4.050	kub. metrov
podjetjem, šolam -in ustanovam, kar je več kot lani, čeprav ljudje zelo kupujejo tudi	peči na	tekoča	goriva. Letos drv
sploh nimamo na zailogi, ampak vse sproti prodamo, dn še ni dosti.
Posamezniki kupujejo povprečno 4 do 8 kub. metrov drv in se večkrat pritožujejo zaradi dolgega dobavnega roka, ki traja 14 dni do 1 mesec. Ker pa vsi naročajo drva šele proti koncu poktja in v jeseni, takrat težko zmoremo razvoziti vsa naročena drva. Kmetje smejo posekati 7 kiub}kov lesa zase, za večje količine, ki jih hočejo prodati potrošnikom, pa morajo plačati Gozdnemu gospodarstvu bio-
loško amortizacijo, o tej pa mislijo, da je kazen, in se zato bojijo prodajati drva.
Težave z dobavljanjem so tudi zamdi prevoza. Preskrba bi bi'a ugodnejša, če bi imeli cent ra’no stalad:š6e z r"zlJčn'mri vrstami drv, od koder bi jih potrošn’ki sami razvažali na svoje domove. Tako b: bilo na tržišču dosti več drv in ne bi izgubili toliko ča-=a z iskanjem naslovnikov, toda ljudje verjetno ne bi bili zadovoljni, ker bi imeli še delo s prevozom.«
Pisarno Jožeta Pluta pri »Kurivu« je prijetno ogrevala čedna železna peč na trdna goriva, ki j h »Kurivo« pr: daja poleg drv, premoga, gradbenega materiala :n stavbnega pohištva. Tovariš P'ut je povedal:
»Novomeščani so le'x>s za zimo slabo preskbrljeni s kurivom, ker za to ne poskrbijo pravočasno! Premog bi bili lahko nabavili že aprila, ko je najcenejši, pa je največ naročM v jeseni, ko že pritisne 5;'ma. Letos smo prodali 4.000 ton pr moga, vendar v polelnh m.secih skoraj, nič. Povprečno kupujejo ljudje 1 do 2 teni premoga. Gospodo rJke organzacije pa kupujejo le drva. Drugo leto naj se ljudje že spomladi preskrbijo z drvmi za zimo, pa ne bodo imeli težav ne potrošniki ne mi.«
Tisti, ki so si drva že dovolj zgodaj preskrbeli, j-ih čez poletje posušili in pospravili, pa lahko sedaj brez skrbi pričakujejo zimo.	ANA	VITKOVIČ
Novomeška kronika
mo blago, ki se hitro obrača, kot pravijo trgovci, seveda pa potem ne bi bilo izbire. Od celotnih obratnih sredstev je samo ena tretjina njihovih, drugo pa so krediti, predvsem kratkoročni.
Poslovno politiko je v pogojih, ko si vezan na kratkoročne kredite za obratna sredstva, zelo težko voditi. Nikoli namreč ne veš, kdaj ti bodo takšen kredit odtegnili in ali ga boš za naslednje obdobje sploh še lahko dobil.
AvtomobiK, motocikli in kolesa predstavljajo v NOVO-TEH iSTINI prodaji okoli 25 odst. prometa, gospodinjski aparati 10 do 12 odst., razno gradbeno in instalacijsko blago pa 13 odst. Vse to kupujejo potrošniki na kredit.
Povpraševanje po teh izdelkih je iz dneva v dan večje, toda kupci bi radi potrošniške kredite, ker tolikšnih vsot gotovine ne zmorejo. 600.000 din za potrošniške kredite, kolikor ima odobre-
Zaradi prispevkov brez delavnic
Na novomeškem Centru za kovinarsko stroko so zadnja leta hudo stiskali, da so nabrali nekaj denarja, ki je bil namenjen za gradnjo delavnic. Pred dvema, tremi leti go sprejeli na šolo učence, ki niso imeli učnih pogodb, šola jim je omogočila le šolanje* če so opravljali prakso v podjetjih. T0 je bil0 v skladu z zakonom. Učence so zavarovali, republiški sekretariat za šolstvo pa je obljubil, da bo posredoval pri KZSZ, da bi ne bilo treba plačevati prispevkov za socialno zavarovanje. Kot kaže, je ostalo vse le pri besedah. Pred dnevi je namreč KZSZ odtegnil centru -z žiro računa 22.000 din, kolikor mu je dolgoval za neplačane prispevke. Učenci so zdaj v tretjem in drugem letniku in bodo kmalu imeli poklice. Center pa se bo spet obrisal pod nosom za delavnice, čeprav jih nujno potrebuje.
■ CESTNI POMETAČI trdijo, da take nesnage že dolgo ni bilo na novomeških ulicah kot prav zadnje dni. Največ slabe volje jim razen odpadlega listja povzročajo lušči-ne pečenega kostanja, ki jih mnogi kar sejejo po pločnikih. Baje je to vsakoletna jesenska navada Novomaščanov, ki radi kupujejo kostanj, manj pa pazijo, kam ostanke odvržejo.
■ 30-ČLANSKA SEKCIJA za kul turno dejavnost v Dijaškem domu Majde Šilc se je dobro izkazala. Za občinski praznik so članice te sekcije razveselile učence osnovne šole v Šmihelu in gojence dijaškega doma z izborom Trdinovih, Kettejevih in Jarčevih del, za 29. november pa pripravljajo re-citacijski večer. Takrat bodo posamezne recitatorke predstavile poslušalcem pesmi enega ali dveh pesnikov iz vsake posamezne jugoslovanske '■epublike.
■ NOVO SAMOPOSTREŽNO »Dolenjkino trgovino, ki bo zgrajena približno konec prihodnjega leta, je začelo podjetje »Pionir« že graditi v naselju Nad mlini. Ker bodo morali asfaltirati cesto pred vrtcem, urediti okolico in ograditi dvorišče otroškega vrtca, bo potreben predhodni dogovor med »Pionirjem« in upravo otroškega Vrtca.
■ NOVOMEŠČANI, ki so se v nedeljo razburjali, ker je v mestu za nekaj ur zmanjkalo elektrike, so prav gotovo preslišali radijsko obvestilo. Podjetje »Elektro« nam je na našo prošnjo sporočilo, da so odklopili električni tok zaradi nekaterih nujnih del na daljnovodu.
■ GOJENCI DIJAŠKEGA DOMA
so za letošnji občinski praznik ponovno dokazali, da znajo ceniti led in disciplino v domu. Vse leto so dežurni gojenci ocenjevali delo in vedenje svojih tovarišev, vodstvo doma pa je po njihovih predlogih najbolj prizadevne pohvalilo in najboljše skupine nagradilo s praktičnimi nagradami. To bo lepa spodbuda za vse ostale.
■ TRŽNE CENE so se v ponedeljek gibalo takole: krompir 1, paradižnik 3,5, grozdje 3, paprika 4, jabolka 3 in 2, hruške 4, banane 6, zelje 1,5, čebula 3, pesa 2,
kostanj 2,5 din za kilo. Jajca so bila po 90 par. V ponedeljek je bilo na trgu manj prodajaln iz okolice. Vse kaže, da bodo kupci poslej lahko izbirali le še pri prodajalcih iz drugih republik.
■ RODILA JE: Sonja Jovandič, Nad mlini 3 — Mladena.
Sestanek članov KO SZDL v Kandiji
Krajevna konferenca SZDL Kandija I vabi člane krajevne organizacije SZDL na sestanek, ki bo 10. novembra ob 19.30 v prostorih Doma družbenih organizacij na Kristanovi 12. Dnevni red obsega poročilo o delu krajevne organizacije SZDL in izvajanje programa krajevne skupnosti, volitve odbora krajevne konference SZDL ter razno.
— Ena gospa je rekla, da kmalu ne bo več treba v kino, odkar so se začeli Cigani streljati po mestu kar podnevi s pištolami in da bomo kmalu lahko Novo mesto preimenovali v »Novi Teksas« ...
Brez strahu: potrošniški krediti tokrat še niso ukinjeni, čeprav smo to že nekajkrat doživeli. Resnica je, da ima trgovina na voljo premalo denarja za potrošniške kredite. Zato se dogaja, da kljub zanimanju kupcev blaga ne more prodati, ker kupci nimajo gotovine za večje nakupe. Ta težava je najbolj občutna v trgovini s tehničnim blagom, kjer se za malo denarja ne dobi veliko. Težave te vrste so nam zaupali v novomeški NOVOTEHNI.
Pogo vor z zdra v ni ko m
Imamo zdravila zoper smrčanje?
Ugotovljeno je, da vsak osmi človek smrči. Velja za oba spola. Najmanj toliko ljudi pa se pritožuje, ker morajo poslušati tiste, ki smrče. Ker taki poslušalci največkrat ne spe prav dobro, se jim pokažejo podočnjaki, postajajo vedno bolj nerazpoloženi in vznemirjeni, včasih prav ogorčeni zaradi smrčanja svojih najbližjih. Res ni najbolj prijetno imeti za moža smrčača, pa tudi ne za ženo!
Prodajalna ELEKTROTEHNA v novem sevniškem trgo vskem centru, ki so jo odprli letos maja, je ena najbolj
obiskanih trgovin v Sevnici. (Foto: M. Vesel)
Zadovoljiti kupca je naša dolžnost
V sevniški prodajalni ELEKTROTEHNA izmeaeca v mesec povečujejo promet
Odkar je maja letos veletrgovina ELEKTROTEHNA iz Ljubljane odprla svojo poslovalnico tudi v Sevnici, v tem kraju ni več težko 'za nakup elektrotehničnega materiala. Velika in lepo urejena prodajalna v novem trgovskem centru je vedno bogato založena in privablja številne potrošnike.
»Zadovoljiti slehernega kupca je naša glavna skrb,« pravi poslovodja Elektrotehne Franci Šraj, ki s sodelavci skrbi, da nihče ne gre iz trgovine nepostrežen.
V Elektrotehni prodajo veliko elektroinstalaoijskega materiala, saj imajo vse, od vodnikov do lestencev. Seveda pa prodajo veliko tudi ostalega blaga. Zaradi ugodnih kreditov, ki jih nudijo potrošnikom za nakup pralnih strojev, televizorjev, štedilnikov in hladilnikov, je trgovina še posebno obiskana.
Odkar prodajajo v ELEKTROTEHNI tudč vodoinstala-
cijski material, se je promet še posebno povečal. V pr ••.> ;;]ni dobite vodovodne cevi, ventile, pipe, sanitarno keramiko, kopalne kadi, pomivalna korita, hidrofore, ležeče in stoječe bojlerje, male 8-litrske bojlerje za vgraditev pod umivalnike in drugo.
Poslovodja Franci šraj je
povedal:	»Sicer pa nudimo
potrošnikom še vrsto drugih ugodnosti. Na željo kupca dostavljamo vse blago na dom. Pogosto imamo na zalogi izdelke Gorenje II. kvalitete, ki imajo le lepotne napake na laku, so pa zato okoli 8 odstotkov cenejši. Tudi posodo EMO dobimo z majhnimi napakami, ki jo Še posebno ugodno prodajamo. Najkasneje v 2 ali 3 dneh dobimo blago iz naših
centralnih skladišč v Ljubljani, kadar, nam kaj zmanjka ali nimamo na zalogi. To gre predvsem za večje količine blaga za podjetja in druge večje naročnike.«
V ELEKTROTEHNI hitro urede tudi vsako reklamacijo. V lastni servisni delavnici v Ljubljani v najkrajšem času odpravijo napake ali drugače urede z reklamacijo.
»Tudi v prihodnje bo naša glavna skrb imeti na zalogi vedno tako blago, po katerem ljudje največ sprašujejo. Prepričani smo, da kdor pride nakupovat v ELEKTROTEHNO enkrat, pride tudi drugič, saj se že pri prvem nakupu prepriča, da so pri nas cene konkurenčne in da res dobi, vse, kar potrebuje,« je zaključil razgovor poslovodja sevniške ELEKTROTEHNE.
Smrčanje se pojavlja v vsaki starostni dobi, pogosteje pa pri starejših ljudeh, ker jim manjka mastno tkivo v obrazu in ker so njihove mišice bolj mlahave. Smrčanje povzroča namreč zmanjšanje napetosti mišičja zaradi spanja, in sicer v glavnem mišičja tankega roba zadnjih lokov v žrelu. Pri dihanju zaradi zračnega toka ta tanki rob zavibrira približno tako kot nenapeto jadro v vetru. Zvok je lahko zelo različen: poznamo smrčače, ki nalahno piskajo, drugi globoko žvižgajo, tretji spet predejo in tako naprej, do tistih, ki prav gromko žagajo. Zanimivo je, da nekateri smrče vedno, kadar spe in kjerkoli spe, drugi ne smrče na dopustu, tretji pa smrče samo v določenih obdobjih. čeprav je za smrčanje značilna lega na hrbtu ah sedenje z naslonjeno glavo vznak, velja za prave smrčače, da lahko smrče v kakršnemkoli položaju, celo z zaprtimi usti. Zanimivo je tudi, da se smrčači le redko zbude od_ svojega gromkega žaganja. Dokazano pa je, da imajo smrčači navadno bolj rahlo spanje od tistih, ki ne smrče.
Vzrok za smrčanje je seveda lahko bolezen, ki spremeni omenjeno mišičje tako, da lažje vibrira. Gre za razna vnetja nosu, grla in mandljev, za nekatere bolezni žlez notranjic, za preobčutljivostne bolezni, pa tudi za čezmerno debelost. Pretirano kajenje in pitje alkoholnih pijač, močno začinjena hrana in uživanje preveč sladkarij pred spanjem so lahko povzročitelji smrčanja, če je vzrok znan, ga seveda poskušamo odstraniti. Bolezen pozdravimo z zdravili ali pa z ustrezno operacijo, kakor je pač potrebno v določenem primeru. Ampak v večini primerov ne gre za kaj takega. Takrat pomaga le, da se tisti, ki mu je usojeno, da ima smrčača v družini, na njegovo smrčanje navadi, se od njega odseli vsaj v drugo sobo ali pa ukrene nekaj, kar se mu zdi najbolj pametno, da mu smrčač ne bo »šel na živce«. V nekaterih državah prodajajo posebne obveze za brado, ki naj drže usta med spanjem zaprta. Brez večjih stroškov si lahko uspešno pomagamo tudi z ruto, gazo, trakom. Vendar sem prej omenil, da najhujši smrčači lahko smrče v vseh legah in tudi z zaprtimi usti. Torej čemu mučiti človeka, ki je največkrat naš najbližji?
V tolažbo naj napišem še, da od vseh živih bitij človek najbolj smrči. To razlagajo s tem, da človek spi brezskrbno in globoko, ker je med spanjem na varnem in zaščiten, in to že skozi množico stoletij, živali, npr. psi, smrčijo mnogo bolj rahlo, nekatere druge živali še rahle-je, ker morajo biti tudi med spanjem tako rekoč na preži, kaj se godi okrog njih, da se jim kaj ne zgodi. V tem primeru lahko domnevamo, da je smrčanje pri človeku stranska pridobitev civilizacije, kar pa seveda ne more biti ovira za iskanje zdravila proti smrčanju. Do sedaj ga še niso odkrili.	Dr.	BOŽO	OBLAK
»Promet v naši trgovini se povečuje iz meseca v mesec, saj zadovoljimo z nakupom slehernega potrošnika, ki se oglasi pri nas,« je povedal poslovodja Elektrotehne Franci Šraj
41
»Njihova milost grof Turjaški,« je javil sluga, ki je odprl vrata.
Z zvenečimi ostrogami je mogočno vstopil Tur jačan, posestnik tumske graščine. Po prvih pozdravnih besedah in poklonih se je ozrl in dejal s pogledom na Marijo:
»Gospodična je še vedno njihov famulus, bibliotekar in muzejski kustos, kakor so mi jo nekoč predstavili na Bogenšperku?«
Valvasor je smeje se pritrdil:
»še vedno. Letos je celo napredovala: iz bibliotekarja v biblioteko, iz kustosa v muzej, iz famulusa pa skoraj v laboratorij.«
»Haha! Pa ste res dosegli čudovita dostojanstva. Vsa čast,« se je grof Turjaški smeje se poklonil Mariji. Postrani pa je nekoliko preplašen ošvignil s pogledom ubogega barona, ki je s tolikšnim humorjem prenašal svojo nesrečo.
Marija se je le po sili nasmehnila. Poznala je barona in vedela je: sam iz sebe se norčuje, v srcu pa ga boli, boli...
Baron je čutil njeno razumevanje. Iz oči ji je bral sočustvovanje, in toplo mu je bilo v duši.
»Kam pa so dali arhiv, gospod grof?« je vprašal domačina.
Grof Strassoldo je odprl stransko omaro, polno polic in predalov, zaznamovanih z letnicami:
»Tole je vse, kar premorem.«
Valvasorju so se zasvetile oči:
»Krasno!«
Odprl je nizek predal z naslovom:
1400—1450
V	njem so ležale listine zadnjih celjskih grofov, nekdanjih posestnikov krškega gradu. Tu je bilo potrdilo Friderika Celjskega grajskemu kaplanuso vseh
ILKA VAŠTETOVA:
flVRAŽJEM HdekleH
(Zgodovinski roman)
svoboščinah: Mi, Friderik grof v Celju in štajerju... In na koncu štirje pečati, vmes oni s tremi celjskimi zvezdami. — Ej da, nekoč so imele črke tega pisma jeklen žvenket, zdaj so samo — šepet strtih duhov ... To je življenje, da.
In še je odprl predal z letnicami 1550—1600,
pogledal vanj in pokimal. Predobro je poznal listine, j ki so ležale tu; njihovi veliki viseči pečati so kazali grb gospodov Valvasorjev, bivših gospodarjev tega gradu in krškega mesta in — Valvasor je postrani pogledal Turjačana — in turnske graščine in premnogih drugih gradov kranjskih in štajerskih in bergame-ških ...
Počasi je zaprl predal.
A že se je otresel tistega, kar mu je stisnilo srce.
»Gospodje, svet napreduje,« je oznanil zmagoslavno. »Glejte, tale Valvasor tu —« potrkal je na predal, »— je porabil vse moči, da je nakopičil ogromno bogastvo. In ta Valvasor tu —« potrkal je na svoje prsi, »— je porabil vse moči, da se je svojega bogastva iznebil. Materija pada, duh zmaguje. Ali ni to napredek?«
»Hahaha! Oni so zares zabaven človek!«
Valvasor pa je resno nadaljeval:
»Le končni uspeh bo pri obeh Valvasorjih isti: moj spiritus astralis se nekoč prav tako razblini v astralskem ozračju, kakor se je oni mojega bogatega prednika.«
»Gospod baron, oni so krivoverec!« se je nasmeh-nih Turjačan.
»O, nikakor ne, gospod grof! Naj vzamejo, prosim, moje besede le kot filozofsko razmotrivanje,« je dejal učenjak s finim nasmeškom.
»Da, da, filozofija se vedno svobodneje razcvita
—	znak, da živimo v izrednih razmerah.«
»Zares imamo po vseh državah čudno razdrapane razmere,« je pritrdil domačin. »Pri nas neprestana turška nevarnost, madžarska upornost in zdaj nizozemska. Na Francoskem večno vojskovanje in pehanje za evropsko nadvlado. V Angliji revolucija. In Rusija — car Peter sedi na sodu smodnika. V Poljski pa gospodari »šlahta« kakor sama hoče. Vsa Evropa je v plamenih in cerkvena disciplina je vedno rahlejša. Inkvizicija pada.«
»Kmalu bo cerkev navezana edinole na — božjo | besedo,« je prikimal baron in z nasmehom pogledal i Marijo. »Čudni časi se r/.m obetajo, skoraj — Kri-j stusovi.«
i Valvasor je — še vedno z istim ironičnim nasme-
i	hom izvlekel iz telovnikovega žepa s srebrnim okova-| no stekleničico, si natresel iz nje na hrbet leve roke brazilskega tobaka in ga ponjuhal.
Vstopil je sluga in naznanil:
»Milostiva gospa grofica prosijo milostive gospode, da se po ogledu knjižnice potrudijo v rdeči salon.«
Baron se je ozrl na Marijo. — Zakaj grofica ni povabila spremljevalke? Nu, seveda ...
Mariji je stopila kri v lica. Razumela ie
štedilniki, hladilniki pralni in pomivalni stroji, peči na olje
zastopstvo
konsignacija
ribnica KREDIT
Sprememba
naslova!
Naročniki, c spremenijo svoj stari naslov, naj sporočijo oba naslova Dogaja se. da sporo čijo samo novega, K*r pa trna mo pri nas včasih več naroč nikov 2 enakim fTiimkom id imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav naslov le treba spremeniti
Vojaki!
Vsi vojaki ki naročajo Dolenjski list, naj napišejo tudi točen domač naslov, da oomo vedeli, ali naj jim pošiljamo belokranjsko-kočevsko izdajo (z dvema ivezdlcama) ali posav-sko-trebanjsko (z eno zvezdico)
vsak četrtek
ena
m
ZA MLADE PO SRCU
IŠČEMO
POVERJENIKE j za prodajo knjig	j
v večjih kolektivih ! in za širša območja j Gorenjske, Primor- ■ ske, Dolenjske in ■ štajerske.
■
Ponudbe nasloviti
na: POMURSKA ZA- 5 LOŽBA M. SOBOTA, S I Kidričeva 4
OBVESTILO
Pedagoško vodstvo ekonomske, tehniške, administrativne, poklicne, delovodske in osnovne šole pri Dopisni delavski univerzi OBVEŠČA, da zaradi nastalih tehničnih ovir pri tiskanju navodil
podaljšuje
vpisovanje do 10. novembra 1969
DOPISNA DELAVSKA
UNIVERZA,
LJUBLJANA,
Parmova 39,
telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106.
Prvi na Dolenjskem
V Žužemberku nameravajo urediti dom LT
V nekdanji kovinarski delavnici poleg osnovne šole v Zužembeku nameravajo že do konca tega leta urediti dom Ljudske tehnike. To bo prvi dom te vrste na Dolenjskem, v njem pa bodo imele vsaka svoj kotiček: avto moto, filatelistična, foto-sekcija in radiosekciia. Tehnične dejavnosti so v 2užemberku presenetljivo dobro razvite, pa tudi mladina v njih bolj sodeluje kot v marsikaterem večjem kraju, kot je Žužemberk.
Kovinarsko delavnico, v kateri je bilo nazadnje zadružno skladišče, bodo temeljito preuredili oziroma prezidali, tako da bo v bodočem domu prostor za vsako izmed prej navedenih sekcij. ' Osrednji, večji prostor — klub Ljudske tehnike — pa bo splošno zbirališče žužem-berške mladine. Poleg predavanj, sestankov in podobnih reči, bodo mladinci in pionirji lahko gojili v klubu tudi številne druge dejavnosti. Skratka, predvideno je, da bo dom vsestransko žarišče žužemberške mladine.
OSNOVNA ŠOLA METLIKA
razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE
v novem otroškem vrtcu.
Prednost imajo kandidatke s stanovanjem v bližini vrtca. Ponudbe spre-iema ravnateljstvo osnovne šole do 13. novembra.
RAZPIS NATEČAJA
Oddelek za gospodarstvo in finance
OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
razpisuje
za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Črnomelj in k. o. Loka v Črnomlju za zgraditev družinskih stanovanjskih hiš,
in sicer:
I. a) soseska čardak I., obstoječa iz> 14 lokacij, in b) zemljišče pri osnovni šoli v Loki, obstoječe iz 3 lokacij.
II. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 8,00 din za kvadratni meter. V primeru, da prejšnji lastniki dosežejo v odškodninskem postopku višjo odškodnino kot 8,00 din za 1 m2, plača najugodnejši ponudnik to, višjo odškodnino.
III. Izklicna cena stroškov za delno komunalno ureditev znaša 12,00 din za 1 m3 zemljšča.
IV. Natečaja se lahko udeleže fizične ir; pravne osebe pod enakimi pogoji.
V. Udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb vplačati na račun 5211-781-3 (Sklad aa komunalno ureditev gradb. zemljišč1 občine Črnomelj) varščino v znesku 1.000,00 din.
VI. Rok za predložitev ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi tega natečaja. Odpiranje ponudb bo 19. dan (torek) ob 7.30 v sejni sobi občinske skupščine; odpiranju ponudb lahko prisostvujejo tudi interesenti.
Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: Občinska skupščina Črnomelj — I. javni natečaj, ČARDAK.
VII. Predmet natečaja so stroški delne komunalne ureditve stavbnega zemljišča iz III. točke razpisa.
VIII. Poleg odškodnine za stavbno zemljišče in odškodnine za ev. sadno drevje plača najugodnejši ponudnik tudi občinski prometni davek od vrednosti stavbišča.
IX. Ostali pogoji natečaja so določeni v sploSnih pogojih v razpisu javnega natečaja.
Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Črnomelj
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI:
# OSREDNJA ENOTA CELJE:
Z EKSPOZITURAMI:
^ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, SEVNICA, BREŽICE, ROGAŠKA SLATINA,
ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR PRI CELJU IN SLOVENSKE KONJICE « PODRUŽNICA SLOVENJ GRADEC Z EKSPOZITURAMI:
DRAVOGRAD, RAVNE NA KOROŠKEM, RADLJE OB DRAVI, PREVALJE IN MEŽICA 0 PODRUŽNICA VELENJE
Z EKSPOZITURO V ŠOŠTANJU % PODRUŽNICA SLOVENSKA BISTRICA % PODRUŽNICA
CELJSKA MESTNA HRANILNICA % PODRUŽNICA ZA KMETIJSTVO V CELJU vam daje vse informacije o denarnih zadevah, svetuje, skrbi za najugodnejše poslovno sodelovanje v bančnih poslih in je na voljo s svojimi storitvami gospodarskim organizacijam in občanom.
DECEMBRSKO NAGRADNO ŽREBANJE VSEH HRANILNIH VLOG
NAGRADE:
AVTO ZASTAVA 750, 30 POTOVANJ PO 10 DNI
V PARIZ IN LONDON
IN ŠE 94 DENARNIH DOBITKOV.
13. decembra 1969 V BREŽICAH j >•••••••••••••••••••••••«•••••••••••
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN-CENTER SLEPIH 5151-HI-2M
Oglašujte v Dol. listu!
_______________ V.
I	KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA	|
Pretekli teden so darovali kri na novom&ški transfuzijski	=
=	postaji: Martin Černe, Dominik Kren, Ivanka Brulc in Štefka	se
=	Cečelič, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jožefa	^
=	Turk, Jože Slak, Lado Janc in Anton Cesar, člani Novoteksa,	=■
=	Novo mesto: Anton Marolt, član Ele, Novo mesto; Janez	e=
=	Fink, član Iskre, Novo mesto; Ciril Hudoklin, član splošne	=
==	bolnice Novo mesto; Miha Banič, Ivan Božič, Leopold Rajk,	=
=	Martin Kralj in France Nose, člani IMV Novo mesto; Janez
j=	Konda, mizar iz Osojnika; Anton Gregorčič, Avgust JurSič,	=
=	Zdravko Šalamon, Alojz Zupančič, Marica Juršič, Silva Vrlio-
=	vec, Ludvik Košir in Rado Ilič, člani Opekarne Zalog; Ana	=
=	Uhemik, delavka iz Gabrja; Marija Mrgole, gospodinja iz No-
=	vega mesta; Julka Kuljaj, Marija Rajk in Marija Brulc,	=
=	gospodinje iz Gabrja; Frančiška Kastelic, članica Beti, Mirna	=
=	peč; Janez Nose in Martin Erjavec, kmeta iz Gabrja; Marija	=z
=	Koželj, članica Iskre, Zužemlserk; Marija Slak, gospodinja	^
§§	iz Prečne; Martin Rukšc, upokojenec iz Brusnic; Janez Am-	^
§5 brožič, upokojenec iz Gabrja.	=
~iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiitiiiiiMiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|
KREDITNA
BANKA
CELJE
SAMOPOSTREŽBA TUDI DOMA
HLADILNIKI	g
LOVCI IN ŠPORTNIKI!
PRAVKAR PRISPELO!
Krogelni naboji vseh kalibrov - tudi 7 x 57 R in šibreni naboji. - Oglejte si tudi drugo lovsko, ribiško in športno opremo ter lovske obleke slovenskega kroja v preurejeni poslovalnici
LOVEC«
NOVO MESTO, Cesta herojev 8
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama
MARIJA KNAFELC
roj. PUNTAR
Iskreno se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB NOV Birčna vas za organizacijo pogreba in tolažilne besede ob odprtem grobu. Zahvala pevskemu zboru za ganljive pesmi, kirurškemu oddelku novomeške bolnice dr. šavlju, dr. Capudru in strež. nemu osebju. Posebna zahvala sestri Marti za nesebično pomoč ter darovalcem cvetja.
Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerka Zofka, sin Vinko, vnukinja Lidija in drugo sorodstvo
Birčna vas, Kanal, 29. 10. 1969
REJCI PRAŠIČEV!
fotekčTobuA
ODKUPUJE SVINJSKE KOZE Op
1. novembra *1969 po zvišani ceni Ndin 3,50 za kg
Oderite vsakega prašiča in oddajte kože najbližji zbiralnici.	9717
Komisija za delovna razmerja pri
Veletrgovini Mercator, Ljubljana PE GRADIŠČE — TREBNJE
objavlja prosto delovno mesto
referenta za evidenco in obračun davka
za nedoločen čas. Pogoj: uspešno dokončana šola.
srednja ekonomska
Posebni pogoji: poskusno delo bo 2 meseca. Prednost bodo imeli kandidati s prakso oziroma tisti, ki so tako delo že opravljali. Pismene vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
ZAHVALA
Ob boleči m nenadomestljivi izgubi ljubljene tene, drage mame in stare mame
ROZALIJE KREVS
roj. KEK iz Trebnjega
so iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju ki. rurgičncga oddelka bolnišnice Novo mesto, ki so ji v težki bolezni lajšali trpljenje. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in ji poklonili za slovo toliko cvetja ter Jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala tudi gospodu dekanu za tako leip pogrebni obred.
Žalujoči: mož Jože, ličerke /alka, Pavla, Jožica, Magda z družino in Anica
MB/ /4<f4*€uHn!Wa|
BREŽICE
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL !g POZOR!	§
Vse rezervne dele, avto gume, letne in zim-ske, za vaša motorna vozila dobite po kon- ^ kurenčnih cenah v naši trgovini	^
AVTOM ATERIAL	|
V	BREŽICAH, Pod obzidjem 32!	^
S
miecna
H -GARANCIJA
NAJUDOBNEJE IN NAJCENEJE:
Dolenjski list vsak četrtek na svoj naslov!
gjCTtLELTLJ-E.
Tehnična in oblikovna dognanost-garancija trajnosti, varčnosti in zanesljivosti
prinaša zdravje in vitalnost
i-fff---------------------------------
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN; poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
■ PETEK, 7. NOVEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 PoroCila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Nežka Snoj: O septike-miji čebel. 12.40 Nastop slovenske.
■	ga zbora »Zvon« iz Holandije. —
13.30	Priporočajo vam ... — 14.05 Iz albuma skladb za mladino. —
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. —
17.05	Človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo — Studio Koper.
19.00 Lahko nož, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka.
20.00 Iz repertoarja ansambla Rdeče armade. 20.30 Top-pops 11. — g-« Odd*, o morju in pomor-
■ SOBOTA, 8. NOVEMBRA — 8-08 Glasbena matineja. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. —
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Izidor Golob: Priprava vrta za zimo. 12.40 Z domačimi ansambli. —	13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbena pravljica.
14.25	Melodije za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino.
17.45	Jezikovni pogovori. 18.15 Dolbimo se ob isti uri. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
21.15	Iz zabavnih prireditev. 22.15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDELJA, 9. NOVEMBRA — 6.00-8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radij, ska igra za otroke — Karl Heinz SchrOter: »Dogodivščine čarovnice Primule Podpetelinjek«. 9.05 Srečanje -v studiu 14. 10.05 Se pomnite tovariši... Vid Jerčič: Med Savo in Krko. 10.25 Pesmi borbe m dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turi-stični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. — 14.30 Humoreska tega tedna — I. WaL lach: Enajst besed. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Ne-
deljski operni stereo. 17.30 Radijska igra — Manfred Bieler: »Mis-sa«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z orkestrom Bert KSmpfert.
■ PONEDELJEK, 10. NOVEM. BRA; 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Julija Snole: Novejše vzgoje oblike krošenj pri češnja. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Glasbepi intermezzo. — 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute z ansamblom Avsenik. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jaz. za.
■ TOREK, 11. NOVEMBRA -
8.08 Operna matineja. 9.35 Deset minut z ansamblom JLA. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Franjo Jurhar: Uporabnost lesa zelenega bora. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje!
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca.
20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Ju-goslovska glasba.
■SREDA, 12. NOVEMBRA —
8.08 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Albin Stritar: Zapostavljena kmetijska podroja. —
12.40	Priljubljeni pevci narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam ...
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05	Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 13. NOVEMBRA:
3.09 Glasbena matineja. 9.35 Lahka glasba. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Rovan: Uporab-
nost nekaterih novejših kemičnih sredstev. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Liri.
Nedelja, 9. novembra
9.00	MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
9.30	PO DOMAČE (Ljubljana)
9.35 KMETIJSKI RAZGLEDI — O virusnih boleznih pri krompirjevih gomoljih — (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
10.50	OTROŠKA ODDAJA:	Dogo-
divščine Huckleberryja Fin. na (Ljubljana)
11.15	STAN IN OLIO (Ljubljana)
11.30 TV KAŽIPOT (do 11.50) — (Ljubljana)
ŠPORTNO POPOLDNE
18.10 SEVILJSKI BRIVEC — italijanski film (Ljubljana)
19.45 CIKCAK VLjubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35 MUZIKANTI — humoristična oddaja (Beograd)
21.20	VIDEOFON — (Zagreb)
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.05	TV DNEVNIK (Beograd)
Ponedeljek, 10. novembra
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA (Beograd)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA. ZBE (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
15.40	NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb)
15.55	ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16.10 FRANCOŠCINA (Beograd)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
ka za otroke: »Mehurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo. — 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Vabimo vas na bralno vajo Giinthe: Grass: Striček, striček. 22.15 Večer skladb Marija Kogoja.
17.45 TIKTAK: F. Bevk: PESTER-NA — nadaljevanje in konec (Ljubljana)
18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.25	PROPAGANDNA ODDAJA —
(Ljubljana)
18.30 OŽIVLJANJE PONESREČEN. CA PRI PRVI POMOČI — (Ljubljana)
18.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Beograd)
19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
30.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35	Emy Gabler: NE IMENUJ ME OČKA — drama TV Beograd (Ljubljana)
L. van Beethoven: LEONORA
—	uvertura št. 3 (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo)
17.45 TV VRTEC (Zagreb)
18.00 MALI SVET (Zagreb)
18.20 ZNANOST (Beograd)
18.50 ZABAVNO GLASBENA OD. DAJA (Beograd)
19.20 TV POŠTA (Zagreb)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
Torek, 11. novembra
9.35	TV V ŠOLI (Zagreb)
10.30 RUŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
15.40 RUŠČINA - ponovitev (Zagreb)
16.10	ANGLEŠČINA (Beograd)
16.40 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd)
17.20	RISANKA (Ljubljana)
17.25 OBREŽJE — oddaja za ital. narodnostno skupino (Ljubljana).
17.45 PRENOS ŠPORTNEGA DO. GODKA (Zagreb)
19.15 TORKOV VEČER: POD LIPO
— I. del (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: Joseph Losey — Služabnik — angleški film (Ljubljana)
22.25 PLES SKOZI SVET: Spectre de la danse (Ljubljana)
22.45 POROČILA (Ljubljana)
Sreda, 12. novembra
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
17.45 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd)
18.30 PISANI TRAK (Ljubljana)
18.45 VELIKA PUSTOLOVŠČINA
— serijski film (Ljubljana)
19.15 NA SEDMI STEZI — šport, na oddaja (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35 ČLOVEK S KAMERO (Ljubljana)
21.35 Gioachino Rossini: GOSPOD BRUSCHINO ali NAMIŠLJENI SIN - opera (JRT) — (Ljubljana)
22.55 POROČILA (Ljubljana)
Četrtek, 13. novembra
9.35 TV V ŠOLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 FRANCOŠČINA (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb)
15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (Beograd)
18.00 TIKTAK:	Nahodno strašilo, Mačka z očali (Ljubljana)
18.15 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.40 SPOMINI REVOLUCIONARJEV (Beograd)
19.10 GLASBENA ODDAJA — (Zagreb)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35 W. Thackeray: SEMENJ NI. CEVOSTI — nadaljevanje in konec (Ljubljana)
21.25 KULTURNE DIAGONALE — Tri variacije na temo film (Ljubljana)
22.10	SHENANDOAH - serijski film (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana) Petek, 14. novembra
9.35 TV V ŠOLI (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev -* (Zagreb)
pribl.
17.00 POLET VESOLJSKE LADJE APOLLO 12 — prenos Mondo. vizije (Ljubljana)
17.45 NOVE DOGODIVŠČINE HU-CKLEBERRYJA FINNA — serijski film (Ljubljana)
18.15 GLASBENA ŠOLA MO-KRANJCA (Beograd)
19.00 SVET NA ZASLONU (Ljubljana)
19.50 CIKCAK - (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35 MOJSTRI BESEDE NA FILMSKEM TRAKU:	Julij Cezar — ameriški film (Ljubljana)
22.35 REZERVIRAN ČAS (Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana)
Sobota, 15. novembra
8.35 TV V SOLI (Zagreb)
13.45 PRENOS ŠPORTNEGA DO. GODKA (Beograd)
17.45 NARODNA GLASBA - (Beo-. grad)
18.15 OTROCI EVROPE — mladinska oddaja (Beograd)
19.15 S KAMERO PO SVETU: Bra. ril -- II. del (Ljubljana)
19.40 POT MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana)
19.45	CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 VIJAVAJA (Ljubljana)
20.35 SKOPJE 69 — festival zabavne glasbe (Skopje)
21.35 REZERVIRANO ZA SMEH — (Ljubljana)
21.50 NOVI ROD — serijski film (Ljubljana)
22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.00 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 NARODNA GLASBA — (BeO. grad)
18.15 OTROCI EVROPE (Beograd)
19.15 S KAMERO PO SVETU -(Beograd)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
TELEVIZIJSKI
SPORED
  _ >
16. in 17. novembra 1969
LICITACIJA
pri CARINARNICI LJUBLJANA
Carinarnica Ljubljana bo prodajala 16 in 17. novembra 1969 motorna vozila in ostalo blago in to: Avtomobile v nedeljo, 16. novembra 1969, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, a motorna kolesa in ostalo blago 17. novembra od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, šmar-tinska cesta 152 a, soba 13/11. Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek, 14. novembra 1969 od 9. do 13. ure in v soboto dne 15. novembra od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana. Ogled avtocisterne pod št. 126 je pri carinarnici Jesenice v Jesenicah.
AVTOMOBILI	ZAČETNA	CENA
v N din
1. osebni	avto	ford taunus 17 ra, letnik 1967, v nevoznem stanju	15.000.—
2. osebni	avto	peugeot Pariz 404, letnik 19G5, v nevoznem stanju	13.000,—
3. osebni	avto	ford taunus 20 M TS, letnik 1966, v voznem stanju	12.500,—
4. osebni	avto	volkswagen bus, letnik 1965, v nevoznem stanju	12.000.—
5. tovorni avto hanomag 3 t, letnik 1959, v nevoznem stahju	12.000.—
8. osebni avto opel kapitan, letnik 1967, karamboliran	9.500.—
7. dostavni avto volkswagen, letnik 1962, v nevoznem stanju	9.500.—
S. osebni avto ford taunus 12 M, letnik 1963 (karavan), v nevoznem stanju	8.000,—
—	9. osebni avto renault 16, letnik 1967, karamboliran	8.000.—
10. dostavni avto volkswagen combi, letnik 1960, karamboliran	7.800.—
11 osebni	avto	cadilac, letnik 1961, v nevoznem stanju	7.500,—
12. osebni	avto	mercedes 220 S, letnik 1956, v nevoznem stanju	7.500.—
13. osebni	avto	opel kadett, letnik 1966, karamboliran	7.500.—
14. osebni	avto	opel rekord, letnik 1963, v nevoznem stanju	7.200.—
15. osebni	avto	ford taunus caravan, letnik 1963, v nevoznem stanju	6.800.—
16 osebni	avto	opel caravan, letnik 1962, v nevoznem stanju	6.500.—
17. osebni	avto	opel rekord, letnik 1965, karamboliran	6.500*—
18. osebni	avto	opel kadett coupe, letnik 1967, karamboliran	6.500.—
19. osebni	avto	DKW junior, letnik 1962, v nevoznem stanju	6.200,—
20. osebni	avto	opel rekord, letnik 1962, v nevoznem stanja	6.200.—
21. osebni	avto	opel caravan, letnik 1959, v nevoznem stanju	6.200.—
22. osebni	avto	peugeot 204, letnik 1967, karamboliran	6.100.—
23. osebni	avto	austin 1100, letnik 1965, karamboliran	6.000.—
24. osebni	avto	opel kadett, letnik 1966, karamboliran	6.000.—
25. osebni	avto	opel kadett, letnik 1963, karamboliran	5,900.—
26. osebni	avto	fiat 1300, letnik 1964, v nevoznem stanju	5.800.—
27. osebni	avto	opel caravan, letnik 1962, v nevoznem stanju	5.800.—
28. osebni	avto	mercedes 220 S,'letnik 1960, v nevoznem stanju	5.800.—
29. osebni	avto	opel rekord, letnik 1963, karamboliran	5.800.—
30. osebni	avto	opel rekord, letnik 1963, karamboliran	5.600.—
31. osebni	avto	fiat 124 A, letnik 1967, karamboliran	5.600.—
32. osebni	avto	opel rekord, letnik 1964, karamboliran	5.400.—
33. osebni	avto	mercedes 220 S, letnik 1959, v nevoznem stanju	5.300,—
34 osebni	avto	ford taunns 17 M, letnik 1964, karamboliran	5.200,—
35. osebni	avto	opel kadett Caravan, letnik 1965, karamboliran	5.200,—
36. osebni	avto	opel kadett, letnik 1965, karamboliran	5.000,—
37. osebni	avto	voIkswagen 1200, letnik 1958, v nevoznem stanju	5.000,—
38. osebni	avto	volkswagen 1200, letnik 1958, v nevoznem stanju	5.000.—
39. osebni	avto	volkswagen, letnik 1958, v nevoznem stanja	5.000.—
40. osebni avto fiat 750, letnik 1967, v nevoznem stanja	•	4.600,—
41. osebni	avto	citroen ID 19, letnik 1961, v nevoznem stanju	4.500.—
42. osebni	avto	volkswagen 1500, letnik 1963, karamboliran	4.500.—
43. osebni	avto	mercedes benz 220, letnik 1964, karamboliran	4.500.—
44. osebni	avto	volkswagcn, letnik 1959, karamboliran	4.500.—
45. osebni	avto	volkswagen 1200, letnik 1959, karamboliran	4.300.—
46. osebni	avto	volkswagen, letnik 1959, karamboliran	4.300.—
47. osebni	avto	ford tranzit combl, letnik 1958, v nevoznem stanju	4.200.—
48. osebni	avto	renault R 4 L, letnik 1968, karamboliran	4.200.—
49. osebni	avto	volkswagen, letnik 1956, v nevoznem stanju	4.200.—
50. osebni	avto	ford	taunus 17 M,	letnik 1961, karamboliran	4.200.—
51. osebni	avto	opel	rekord, letnik 1962, v nevoznem stanju	4.200.—
52. osebni	avto	lord	taunus 17 M,	letnik 1962, karamboliran	4.200,—
53. osebni avto vauzhall viva, letnik 1968, karamboliran	4.100.—
54. osebni	avto	ford	taunus 17 M,	letnik 19€2, karamboliran	4.100,—
55. osebni	avto	ford	taunns 17 M,	letnik 1962, karamboliran	4.600.—
56. dostavni avto combl commer, letnik 1960, karamboliran	4.000.—
57. osebni	avto	voIk*wagen 1500, letnik 1963, v nevoznem stanja	3.800.—
H. Mebnl	avto	ford taninu 17 M, letnik 1961, karamboliran	3.800.—
23
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
59. osebni	avto ford taunus 17 M, letnik 1961, karamboliran	3.700.—
60. osebui	avto opel kapitan, letnik 1959, karamboliran	3.500.—
61. osebni	avto volkswagen, letnik 1955, v nevoznem stanju	3.500.—
62. osebni	avto taunus 17 M, letnik 1961, karamboliran	3.500.—
63. osebni	avto volkswagen, letnik 1960, karamboliran	3.500.—
64. osebni	avto opel kapitan, letnik 1960, karamboliran	S.500.—
65. osebni	avto opel kadett, caravan, letnik 1965, karamboliran	3.500.—
66. osebni	avto volvo 444, letnik 1957, v nevoznem stanju	3.500.—
67. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1961,	v nevoznem stanju	3.200.—
68. osebni	avto	ford	perfcct,	letnik	1956,	v nevoznem stanju	3.200.—
69. osebni	avto	N SIJ	Prinz,	letnik	1961, v nevoznem stanju	3.200.—
70. osrbni	avto	opel	rekord,	letnik	1960,	v nevoznem stanju	3.100.—
71. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1956,	v nevoznem stanju	3.100.—
72. osebni	avto ford taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran	3J00.—
73. osebni	avto voIkswagen, letnik 1961, karamboliran	3.000.—
74. osebni	avto opel rekord, letnik 1958. v nevoznem stanju	2.900.—
75. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1963,	karamboliran	2.900.—
76. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1959,	karamboliran	2.800.—
77. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1956,	v nevoznem stanju	24)00.—
78. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1956,	v nevoznem stanju	2.800.—
V 79. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1962,	karamboliran	24100.—
80. osebni	avto volkswagen 1200, letnik 1960, karamboliran	2.700.—
81. osebni	avto moskvič, letnik 1959, karamboliran	2.500.—
82. osebni	avto fiat steyr, 1800, letnik 1961, karamboliran	2.500,—
83. osebni	avto opel kapitan, letnik 1956, v nevoznem stanju	2.500,—
84 osebni	avto renault dauphine, letnik 1959, v nevoznem stanju	2.500.—
85. osebni	avto	ford	taunus	17 M, letnik	1960, karamboliran	2.500.—
86. osebni	avto	opel	rekord,	letnik	1960,	karamboliran	2.300.—
87. osebni	avto peugeot 403 B, letnik 1961, karamboliran	2.000.—
88. osebni	avto opel rekord, letnik 1959, karamboliran	2.000.—
89. osebni	avto volkswagen, letnik 1960, karamboliran	2.000,—
90. osebni	avto puch steyr 500, letnik 1958, v nevoznem stanju	2.000,—
91. osebni	avto Iloyd alexander TS, letnik 1959, karamboliran	1.500.—
92. osebni	avto opel caravan, letnik 1958, v nevoznem stanju	1.500.—
93. osebni	avto renault florida, letnik 1960, karamboliran	1.500.—
94. osebni	avto citroen ID 19, letnik 1961, karamboliran	1.300.—
95. osebni	avto volkswagcn, letnik 1957, v nevoznem stanju	1.000.—
PONOVNO NA LICITACIJI
96. osebni	avto ford taunus 20 M TS, letnik 1965, karamboliran	8.500.—
97. osebni	avto volkswagen, letnik 1955, v nevoznem stanju	8.000.—
98. osebni	avto opel rekord, letnik 1959, v nevoznem stanju	7.000,—
99. osebni	avto Chevrolet, letnik 1956, v nevoznem stanju	6.100,—
100. osebni	avto »ustin 1600, letnik 1963, karamboliran	6.000.—
101. osebni	avto opel rekord, letnik 1962, karamboliran	5.800.—
102 osebni	avto renault R 4, letnik 1964, karamboliran	5.600.—
103. osebni	avto peugeot 403, letnik 1961, v nevoznem stanju	5.400,—
104. osebni	avto gass 1204, letnik 1962, karamboliran	5.200,-
105. osebni	avto opel kapitan, letnik 1962, karamboliran	5.200.—
106. osebni	avto fiat steyr 1800, letnik 1961, karamboliran	5.000.—
107. osebni	avto ford taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran	4.900.—
108. osebni	avto citroen ID 19. letnik 1961, v nevoznem stanju	4.500.—
109. osebni	avto BMW 700, letnik 1960, karamboliran	4.300.—
110. osebni	avto ford taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran	4.200.—
111. osebni	avto mercedes 190 D, letnik 1960, karamboliran	4.200.—
112. osebni	avto volkswagen 1200, letnik 1953, v nevoznem stanju	4.000.—
113. osebni	avto moskvič, letnik 1959, v nevoznem stanju	4.000.—
114. osebni	avto opel caravan, letnik 1958, karamboliran	3.500.—
115. osebni	avto renault florida, letnik 1960, v nevoznem stanja	3.2*0.—
116. osebni	avto fiat multipla Steyr, letnik 1961, v nevoznem stanju	3.000.—
117. osebni	avto austin 1100, letnik 1966, karamboliran	2.900.—
118. osebni	avto renault Florida, letnik 1963, karamboliran	2.800.—
119. osebni	avto	ford	zcphlr,	letnik 1966,	karamboliran	2.700.—
120. osebni	avto	ford	taunus	17 M, letnik	1963, karamboliran	2.500.—
121. osebni	avto volkswagcn 1200, letnik 1957, karamboliran	2.500.—
122. osebni	avto opel kapitan, letnik 1957, v nevoznem stanju	2.000,—
123 osebni	avto	ford	taunus	17 M, letnik	1963, karamboliran	1.500.—
124. osebni	avto	volkswagt'n,	letnik 1960,	nekompleten	1.500.—
125. osebni avto BMVV 700, letnik 1961, motor zgoren	1.000.—
OSTALO BLAGO
126. avtocisterna BPW, 21.000 litrov, rabljena	30.000,— in ostalo blago (motocikli, deli avtomobilov).
Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse fizične in pravne osebe.
Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 % cd začetne cene v carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij tudi pooblastilo.
Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu od 10. novembra dalje na št. 316-588 — Carinarnica Ljubljana.
Spisek motornih koles in ostalega blaga ni objavljen v tem oglasu.
Izobešen bo na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 7. novembra — Zdenka Sobota, 8. novembra — Bogomir Nedelja, 9. novembra — Nevenka Ponedeljek, 10. novembra — Andrej Torek, 11. novembra — Martin Sreda, 12. novembra — Emil Četrtek, 13. novembra — Stanislav
Brežice: 7. in 8. 10. ameriški film »Oliver«. 9. in 10. 11. nemški film »Pirati z Misisipija«. 11. in 12. 11. ameriški film »Lili«.
Črnomelj: Od 7. do 9. 11. ameri-Ski barvni film »Prekleta lastnina«. 11. 11. francoski barvni film »Zadetek v srce«. 13. 11. ameriški barvni film »Zlata mrzlica«.
Kočevje — »Jadran«: Od 7. do 9. 11. španski barvni film »Cena nekega človeka«. 10. in 11. 11. ameriški film »Vlak«. 12. 11. ameriški barvni film »Kat Balu«. 13. in 14. 11. ameriški barvni film »Tarzan in deček iz džungle«.
Kostanjevica:	9.	11. ameriški
barvni film »Največja dirka okoli sveta.«
Metlika; 5. in 6. 11. jugoslovanski barvni film »Brat dr. Homera«. Od 7. do 9. 11. ameriški film »Napredovanje v zaledje«. Od 7. do 9.
11. ameriški barvni film »Razbeljeni revolverji«. 12. in 13. 11. ameriški barvni film »Čudoviti svet bratov Grim«.
Mirna: 8. in 9. 11. ameriški film »Obračun v podzemlju«.
Mokronog; 8. in 9. 11. ameriški barvni film »Najlepši šport za moške«.
Novo mesto: Od 7. do 9. 11. angleški barvni film »Lawrenče Arabski«. Od 11. do 13. 11. italijanski barvni film »Kakor sova podnevi«. — POTUJOČI KINO NOVO MK STO; Od 7. do 11. 11. ameriški barvni film »Avanturisti«.
Ribnica: 8. in 9. 11. angleški barvni film »Smešne stvari so se godile na poti v Forum«.
Sevnica: 8. in 9. 11. mehiško-italijansld film »Obračun Pekose«.
12.	11. italijansko-francoski film »El-Greco v senci inkvizicije«.
Sodražica: 8. in 9. 11. angleški film »Ob štirih zjutraj«.
Trebnje: 8. in 9. 11. francoski barvni avanturistični film »Fantom«. 12. 11. ameriški kavbojski film »Jezdeci somraka«.
GOSPODINJSKO POMOČ NICO — sprejmemo takoj. Gospodinjstvo popolnoma avtomatizirano, centralno ogrevanje, lastna soba, ugodni pogoji. Lahko je tudi začetnica. Ponudbe :ia naslov: inž. Franc Mertik, Ljubljana — Polje 10/XXII.
ISCEM gospodinjsko pomočnico k slovenski družini v Švici. Ponudbe s sliko in kratkim življenjepisom pošljite na laslov: Angela Rozman, Ljubljana, Čufarjeva 3/1.
DEKLE za pomoč v gospodinjstvu, lahko začetnica, dobi zaposlitev v 3-članski iružini. Po želji možnost za večerno šolanje. Pismene ponudbe na: Eva Puntar, Ljubljana, Trdinova št. 7/II.
HIŠNA POMOČNICA dobi takoj službo. Plača dobra. Predstavite se osebno ali pismeno: Marija Černe, Brežice, Zakot 35.
SPREJMEM pekovskega vajenca z dokončano osemletko. Vsa oskrba v hiši. Pekama Slivnik, Brežice.
SLUŽeO IŠČE
VZAMEM otroke v varstvo. Vanja Nikolič, Zagrebška 27, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM STANOVANJE v Šentjurju pri Mimi peči. Naslov v upravi lista (2111/69).
ISCEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2114/69).
ODDAM kletno sobo in kuhinjo. Pogoj: plačano za dve leti naprej. Naslov v upravi lista (2122/69).
ODDAM opreir.ijeno sobo v centru Novega mesta. Naslov v u-pravi lista (2134/69).
OPREMLJENO SOBO nudim študentki zb delno pomoč v popoldanskem čas.?. Naslov v u-pravi lista (2125/69).
U22J3EEE05SBE2DB2
PRODAM dostavni avto volkswa-gen. Cena 8.500 din, delno vzamem tudi ček. Jože Bojane, Vol-čičeva 7, Novo mesto.
PRODAM zastavo 600 D v brezhibnem stanju. Kočevje, Prešernova 16.
PRODAM traktor ferguson 35, enoosno tritonsko idper prikolico, dvobrazdni Fergusonov plug in motorno kosilnico. Lokar, Praga 1, Šentrupert.
AVTO »ŠKODO«, letnik 1965, v odličnem stanju takoj prodam. (Nove gume Mlchelln.) Marija čeme, gostilna Brežice — Za-kx>t 35.
PRODAM Tam 4500 kasonar z generalnim motorjem. Naslov v upravi lista (2132/69).
PRODAM polavtomatični pralni stroj. Hermina Jankovič, žabja vas 1 a, Novo mesto.
UGODNO prodam rabljeno spalnico. Naslov v upravi lista (2101/69).
PRODAM nekaj lesa za ostrešje in betonskih blokov po nizki ceni. Polde Lamut, Mestne njive blok I, Nov- mesto.
KUPIM
KUPIM rabljen avto fiat 750. Ste-vo Kapčič, Gornje ^*okupje, 2. postaja Mali Rijavac.
PRODAJ
PRODAM gnojni kofl in več na-ramnih košev. Avsec, Smolonja vas 46, Novo mesto.
KOTEL za žganjekuho (501), nov, na 2 cevi, poceni prodam. Ogled ln informacije: Gostilna Osolnik, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen otroški Aportnl voziček. Cena po dogovoru. Karolina Mihelič, Ribnica M. 84/b na Dolenjskem.
PRODAM leseno stavbo v dobrem stanju 6 x 10 m, pokrito s strešno opeko, po ugodni ceni. Ogled in informacije:	Gostilna
Kozina, Prigorica pri Hibnici.
PRODAM stavbno parcelo v bližini tovarne »ISKRA«, Semič, po nizki ceni. V bližini vodovod ter elektrika. Naslov v upravi DL (2119/69).
PRODAM majhno posestvo s takoj vseljivo hišo, gospodarskim poslopjem in orodjem ter poslopjem vodne žage venecijanke z opremo. Orehovica 4, Šentjernej.
PRODAM VINOGRAD s samo cepljeno trto v Hrušici pri Stopičah. Dostop možen z avtom. Damjan Kastelic, šantjošt 10, Stopiče.
PRODAM ZIDANICO z vinogradom in vrtom v bližini Semiča. Primemo za vikend. Informacije: Jože Malenšek, Mestne njive, n. h., Novo mesto, ali Anton Ko-šec, Podreber 1, Semič.
PRODAM stanovanjsko stavbo, vi-sokopritlično, podkleteno, takoj vseljivo, z 62 a zemlje. Ogled in naslov:	Fanika Mokotar, Sp.
Libna 4, Krško.
PRODAM gospodarsko poslopje — skladišče, primerno za manjše delavnice ali garaže (prostornina 800 m2) in njivo (14 arov), primemo za 2 gradbeni parceli ob cesti v Gotni vasi. Zorc, Zagrebška 9, Novo mesto.
ODDAM v najam stanovanje z nekaj zemlje ter prodam za en voz sena, hladilnik (še garancija), skoraj novo moško kol« in moped. Martin Lumpret, Češnjice 14, Mirna oeč.
PRODAM posestvo (2 h* 40 arov zemlje), hišo gospodarskim poslopjem v šmarjeti pri No-vsem mestu, zraven avtobusne postaje. Poizve se pri Francu Medletu v Šmarjeti 18.
RAZNO
IVANKA ZAJC, roj. Per. Sp. La-keno 12, Mokronog prosim, da mi tista dva mlajša moška, ki sta se nahajala dne *6. avgusta 1969 (na semanjl dan) v gostilni Deu v Mokronogu in sta ml povedala za dežnik, katerega sem iskala, sporočita svoja naslova. Vse stroške s tem v zvezi povrnem.
BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v V ovom mestu pri STANDARDU (MERCATORJU), HMELJNIKU in pri DOLENJKI.
C E IZBIRATE poročne prstane, potem se oglasite pri zlatarju Otmarju Zidariču v Gosposki 5, Ljubljana, ki opravlja tudi vsa druga zlatarska delal
ISCEM GARA2C en čez zimo V bližini Prefiemovega trga v Novam mest«. Ton' Vidio, nor trg a. Nove mesto.
Novembrsko vreme v pregovorih
Če na mrtvih dan de-ži, vreme po snegu diši. — Kakršno vreme na Lenarta kane, tako vse do božiča ostane.
— Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.
— Sonce na Martina — pred durmi huda zima.
— če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska. — Katarina nam ne laže: po sebi prosinca vreme kaže. — Sneg na Andreja
— je polju slaba odeja.
LUNINE MENE:
9.	11.	®	ob	23.11
16.	11.	*	ob	16,45
24.	11.	®	ob	00,54
MMM
Vsem svojim sodelavcem v Ro-sehaimu (ZRN) želim veliko uspehov — Franc Ponikvar, Ribnica št. 49.
•
Dragemu bratu Martinu Vidmarju, ki živi v Kanatli, za njegov praznik obilo sreče >n zdravja, enako njegovi družini, želijo mama, brat Franci in sestra Dragica z družinama; Romanček pa pošilja botrčku koš poljubčkov.
LEBEHEE&®
Alojzija Hrovatič, Gor. Lakovni-ce 5, Novo mesto, prepovedujem hojo in napajanje živine po travniku in v potoku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Ob nenadni izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
LEOPOLDA KASTELCA
iz Ivanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Zahvala sosedom za pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za trud pri lajšanju bolezni, kolektivu in učencem poklicne šole ter osebju bolnice iz Novega mesta, kolektivu PTT Ljubljana 2, stanovalcem Einspilerjeve 2 iz Ljubljane ter gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: družine Kolenc, Železnik, Višnar in Cujnik
Za vedno nas je zapustila naša dobra teta
FRANČIŠKE MAROLT
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali venoe in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti.
2alujo^i: svakinja, nečakinje in nečaki z družinami ter drugo sorodstvo Stranska vas, 31. 10 1960
Ob bridki izgubi naše ijube mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
MARIJE CERAR
iz Doblič pri Črnomlju
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poči. Zlasti hvala sosedom, iri ste nam v težkih urah kakorkoli pomagali. Nadalje se zahvaljujemo kolektivom BELSADA, Planine, Valjčnega mlina ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in izraženo sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni časMti duhovščini za spremstvo m govornikoma za globoke poslovilne besede, kakor tudi pevskemu zboru iz Črnomlja. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoče družine: Cerar, Kolbezen, Strbenc
Ob smrti naše drage mame, atare mame in sestre
FRANČIŠKE ŠTUKELJ, roj. JAKŠA
iz Semiča 32 a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, cvetje, nam izrekli sožalje in nam prihiteli na pdmoč in so pokojnico v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kvasiču za dolgotrajno zdravljenje. Enako se zahvaljujemo gospodu župniku in gospodu kaplanu za dušno tolažbo ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: družine Tomaževič, Štukelj, Pašič, sestre Katka, Mary, Ana in Pepe Semič, 1. 11. 1969
Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE GORIŠEK
se iskreno zahvaljujemo za podarjene vence tovarni ISKRA m IMV iz Novega mesta, gasilskemu društvu Šentjernej, dr. Jožetu Podobniku, ijevskemu oktetu iz Šentjerneja ter gospodu župniku in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Jože in Cvetka z družinama, hčerke Slavka, Pavla in Mimi z družinami
Ob prerani smrti naše
MARICE FLAJNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali v težki bolezni, zdravnikom in ostalemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice, kolektivu tovarne BETI, tov. obratovodji za pomoč in tople besede, sodelavkam in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoč oče z družino
Planinsko društvo Novo mesto je prispeval o namesto venca pokojnemu Romanu Kobetu organizaciji RK 100 din Prisrčna hvala!
ISčemo
KV črkoslikarja KV mizarja
Nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje.
Reklamni ateljeji FRANC MERJASEC, aranžer-moj-ster — Ljubljana, Šentvid, Gunclje, Štrukljeva 17 — tel. 51-641.
Prav je, da zveste:
Zvestoba za zvestobo, za vaš denar pa vsak .četrtek
DOLENJSKI LIST in z njim vse naj novoj Se vesti iz domačih krajev, ki vas vedno znova najbolj zanimajo! Oe morda še niste poravnali polletne naročnine, vas prosimo, da izpolnite svojo obveznost do domačega časnika čimprej — kajti samo plačana naročnina vam jamči redno dostavo lista na dom — Pozdravlja vas
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
KR'
NE
Trčenje z rudniško lokomotivo
30. oktobra zvečer je voznica osebnega avtomobila Neža Koprivc iz Brestanice vozila iz Brestanice proti Goric: in na nezavarovanem železniškem prelazu spregledala semafor. 'Zapeljala je na progo v trenutku, ko je s Senovega pripeljala rudniška lokomotiva. Prišlo je do trčenja. Na avtomobilu je nastalo za 3.300 dina j rev škode.
Mopedista so odpeljali v bolnišnico
31. oktobra popoldne je Jože Butkovič iz Brestanice vozil z osebnim avtom iz Rastanja proti domu. Naproti je privozil mopedist Vladimir Šoštarič iz Mičnih sel in na blagem levem ovinku zadel v blatnik osebnega avtomobila ter padel. Pri tem si je zlomil levo nogo m so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Na voeilih je škode za okrog 300 dinarjev. Mopedist je vozil brez ustreznega vozniškega potrdila.
Trčenje v vasi Blatno
1. novembra ob 2.30 ponoči je Jože Pšeničnik iz Pišec vozil z avtom iz Globokega proti Piše-cam. V Blatnem se mu je na ovinku po sredini ceste pripeljal naproti z osebnim avtom Mihael Kocjan iz Silovca, da sta trčila. Na avtomobilih je za okrog 15.000 dinarjev škode
Vožnja s tujim mopedom se je slabo končala
1. novembra zjutraj je mopedist Stanislav Bartolj iz Krškega pripeljal po stranski cesti iz Libne na cesto n. reda in se zaletel v mopedista Jožeta Srbčiča iz Dolenje vasi, ki je vozil po prednostni cesti proti Brežicam. Srbčič Je bdi lažje poškodovan. Bartolj je vozil bretz potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov <o s tujim mopedom.
Nesreča v križišču
1. novembra dopoldne sta na križišču Prešernove, Dobovške in Ceste prvih borcev v Brežicah trčila mopedist Franc Pil ta ver iz Krške vasi in voznik osebnega avtomobila Martin Cerjak iz črnca, ki je izsiljeval prednost. Mopedist je dobil praške po obrazu. Na vozilih je za okrog 700 din škode.
Nesreča voznika brez vozniškega dovoljenja
1. novembra popoldne se je pripetila nesreča na cesti Raka—Za-meško. Leon Skender iz Gmajne se je z osebnim avtomobilom peljal proti Zameškemu, kjer ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, da je zadel 11-lefcnega kolesarja Darka Pajka iz Cirja in ga poškodoval, nato pa je avto zaneslo v jarek. Pn nesreči sta se lažje poškodovali Skenderovi sopotnici, na avtomobilu pa Je škode za okrog 10.000 dinarjev. Skender je vozi' brez vozniškega dovoljenja.
Mopedist je privozil po sredini
2. novembra dopoldne sta na cesti Senovo—Mali Kamen trčila mopedist Drago Kozole z Malega Kamna in voznik osebnega avto-
mobila Stanko Moreša iz Pulja. Mopedista so zaradi težjih poškodb odpeljali v novomeško bolnišnico. Vozil je brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Na vozilih je za okrog 3.500 dinarjev škode.
Vel. Gaber: zbil jo je po tleh
V nedeljo popoldne se ie peljal proti postaji Peter Sever iz Velikega Gabra, na mopedu pa je imel tudi svojo mater Marijo. Nasproti jima je prišla Ana Lavriha iz žubine. Mopedist je zbil Ano po tleh, pa tudi sam s sopotnico se je prevrnil na cesto. P. Sever in A. Lavriha sta bila huje poškodovana in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. NTa mopedu je škode za 200 dinarjev.
Mokro polje: zadel drevo
2. novembra popoldne je s ceste pri Dolnjem Mokrem polju naneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Kastelic iz Žabje vasi. Vozilo je zadelo drevo. Poškodovala se je voznitoora žena Marija, da so jo morali odpeljati v bolnišnico, škode je za okoli 8.000 din.
Gabrje: z avtom v jarek
Zadnjega oktobra zvečer se je v Gabrju prevrnil v 3 metre globok jarek avtomobil, id ga je vozil Ivan Mrak iz Šalke vasi. škodo so ocenili na 5.000 din.
Novo mesto: na prehodu podrl otroka
Novomeščan Adolf Nahtigal je 31. oktobra dopoldne na prehodu za pešce na Ljubljanski cesti v Novem mestu podrl 7-letnega Antona Zbačnika, učenca prvega razreda osnovne šole »Katja Rupe-na«. Na srečo se dečku ni pripetilo kaj hujšega.
Medvedjek: vrglo ga je s ceste
Srečko Krištof iz Banjaluke, ki je začasno na delu v Nemčiji, je 29. oktobra zjutraj pri Medvadje-ku z osebnim avtomobilom r-ape-Ijal s ceste 10 m po nasipu. Njemu ni bilo skoraj nič, škodo pa so ocenili na 12.000 din.
Dolenjske Toplice: avtomobil se je prevrnil
Martin Gradišar iz Dolenje Nemške vasi se je 28. oktobra pri ga-silskam domu v Dolenjskih Topli-cah zaradi neprimerne hitrosti prevrnil z -isebnim avtomobilom, škodo so ocenili na 4.000 din.
Gradišče: s »škodo« z mokre ceste
Novomeščan Franc Zaman se je 27. oktobra zvečer peljal z osebnim avtomobilom »škoda« v Dolenjsko Toplice. Pri Dolnjem Gradišču je avtomobil z mokre ceste zaneslo na poljsko pot. Vse se je zgodilo v gosti megli, škodo so ocenili na 4 000 din.
Dobrava: z mopedom med pešce
Franc Vovko iz Drame je 2. novembra dopoldne z mopedom v Dobravi zapeljal med pešce in podrl Karla Brajdiča.
Umrl je naš oče in mož
NIKO ŠTUBLAR
upokojenec NOB in posestnik v vasi Bedenj
Pogreb bo v četrtek popoldne v AdleSičih
Žalujoča žena Ana, sinova Tone in Jože z ženo, hčerke Tinka Cerjanec, Milena in Slava Bašič
Adlešiči, Ljubjana, ZR Nemčija, Kanada
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (slavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovon, Jožo Primc, Jožica Teppey ln Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N din (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1000 Sdln); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.250 Sdln) oz. S ameriških dolarjev — Teko« račun Dri podr. SDK v Novem mestu: 521-«-« — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStnd predal: 33 — Telefon: (008)-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij M vračamo — Tiska OOP »Dolo« v Ljubljani