Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (2/10 °C), soboto (6/11 °C) in nedeljo (5/12 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 4. januarja 2018
številka 1 | leto 65
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,90 €
-O
■in ■in
:u-> ifi :o
■h-
tako mislim
V novo leto s stavkovnimi zahtevami
Izvršilni odbor manjšega sindikata na Premogovniku Velenje SDRES se je preoblikoval v stavkovni odbor -Pogajanja s poslovodstvom bodo začeli, če jih bo podprla večina zaposlenih
Velenje, 28. decembra - 20. decembra je Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), v katerega je v skupini Premogovnik Velenje včlanjenih nekaj več kot 10 % zaposlenih, pripravil novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoje nezadovoljstvo z dogajanjem v edinem slovenskem še delujočem premogovniku. Napovedali so, da bodo v četrtek, 28. decembra, začeli stopnjevati sindikalne aktivnosti, ki bi lahko vodile tudi v stavko dela velenjskih knapov. Njihovih aktivnosti v večinskem sindikatu SPESS niso podprli; menili so, da je zaostrovanje razmer v skupini Premogovnik Velenje nepotrebno. Predstavniki sindikata SDRES so se pred tednom dni res sešli na seji izvršilnega odbora. Tega so preoblikovali v stavkovni odbor, oblikovali pa so tudi predlog stavkovnih zahtev.
Kot nam je v četrtek zvečer, takoj po tem, ko so končali sejo, sporočil predstavnik sindikata SDRES Asmir Becarevic, bo-
do predlog stavkovnih zahtev najprej predstavili zaposlenim, v končni obliki pa jih bodo predložili poslovodstvu Premogovnika le, če jih bo podprla večina zaposlenih. K temu je dodal: »Stopnjevanje oziroma umirjanje sindikalnih aktivnosti stavkovnega odbora, ki ne izključuje stavke, bo odvisno od želje poslovodstva po vzpostavitvi socialnega miru z oblikovanjem socialnega sporazuma oziroma s pogajanji in izpolnjevanjem naših zahtev.« Zaradi praznikov so aktivnosti stavkovnega odbora zastale do danes, ko so se začeli zbori delavcev. Če v pogajanjih ne bodo uspešni, je torej res možna tudi stavka dela velenjskih knapov, ki, kot pravijo, niso zadovoljni s pogoji dela, varnostjo v jami, novo sistematizacijo delovnih mest in neizplačilom božičnice ali nagrade za uspešnost še v letu 2017. O slednji naj bi se po napovedih poslovodstva in večinskega sindikata SPESS prav tako pogovarjali v naslednjih dneh.
■ bš
Veselja, sreče in razigranosti je bilo v preteklih dneh povsod na pretek. Lepo je bilo gledati razposajene obiskovalce številnih prireditev, še posebej na obeh množično obiskanih silvestrovanjih v Velenju in Šoštanju ter na prireditvi Pozdrav novemu letu v Šmar-tnemu ob Paki.
Pričakovanja so ob vstopu v novo leto velika, naj se v čim večji meri izpolnijo, lepo pa bo tudi, če bo veselja in dobre volje tudi med letom obilo. Srečno!
Iz majhnega raste veliko
Poslovila se je tudi Čarobna promenada sredi mesta - Kljub mokremu decembru so program skoraj v celoti izpeljali
Velenje, 30. decembra - Čeprav vreme ni bilo nič kaj decembrsko, se je dogajanje na Čarobni promenadi sredi mesta, ki je zaživela 16. decembra, dobro prijelo. Le prejšnjo sredo so morali zaradi obilnega dežja odpovedati program, vse ostale dni pa je ta potekal po napovedanem urniku. Še posebej dobro so bile obiskane popoldanske prireditve, namenjene družinam in najmlajšim. »Tako kot vsaka zgodba tudi za to lahko trdimo, da iz majhnega raste veliko. Obisk je bil letos še boljši kot pretekla leta, si pa želimo, da bi jo občani še bolj vzeli za svojo. Opažamo, da se prijemlje tudi večerno druženje na prostem ob dobri glasbi, ognju in toplih napitkih,« nam je v soboto, ko so potekali še zaključni dogodki na njej, v imenu organizatorjev projekta povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Praznični otroški program se je v soboto zaključil z nastopom cir-
kusa Čupakabra, zadnje večerno veselo druženje pa je popestrila odlična pop skupina Panda.
■ bš
Za dostojno življenje
Tatjana Podgoršek
Veliko raje kaj pohvalim kot grajam. A napovedi o dostojnem življenju si zaslužijo kakšno kritično. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve Anja Kopač Mrak je pri uvajanju nekaterih sprememb na svojem resorju napovedala, da se socialna politika v državi letos znova vrača k družinam, da bo še bolj socialna, predvsem pa bo življenje tudi tistim, ki so bili doslej pod pragom revščine in so si pomagali»prebiti« mesec tudi s trkanjem na vrata humanitarnih organizacij, s številnimi donatorskimi akcijami bolj dostojno. To pomeni, da se zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je vse preveč državljanom krojil usodo zadnjih pet let, poslavlja tudi v socialni politiki. Ob teh napovedih se tisti, ki čakajo na uveljavitev sprememb in sodijo med najšibkejše člene družbe (denarje pač sveta vladar), in tudi drugi, ki smo se bolj poglobili vanje, sprašujemo, ali se poslavljajo varčevalni ukrepi samo zaradi bližajočih se volitev.
Že doslej je med politiki veljalo, da je Slovenija socialna država. V vsakdanjem življenju pa veliko ljudi tega občutka ni imelo. Minimalna plača znaša 614 evrov neto, kar je dva evra nižje od praga tveganja revščine. Po novem naj bi bila višja, za koliko, ministrica ne razkriva. Po neuradnih informacijah naj bi se ta gibala med 630 in 640 evri. Predvideva se dvig višine dohodka za samske ljudi z 297 na 313 evrov. Je s tem možno preživeti oziroma dostojno živeti ob najavah novih obremenitev in višjih cen? Spodbudno je, da se bo razširil krog upravičencev do otroškega dodatka. Teh bo 300.000, med njimi (po napovedih ministrice) tudi 50.000 novih, predvsem iz sedmega in osmega dohodkovnega razreda. V povprečju se bo proračun v družinah omenjenih dohodkovnih razredov dvignil za 20 oziroma 22 evrov. Otroški dodatek naj bi bil dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, na centrih za socialno delo pa vse bolj ugotavljajo, da v revnih družinah pravzaprav otroci preživljajo svoje starše, namesto da bi bilo obratno, še posebej, če so slednji ostali brez druge socialne pomoči. Vračanje univerzalne pomoči ob rojstvu otroka v višini 280 evrov ter plačanih pet dni več za očete ob rojstvu otroka govori v korist napovedim ministrice o dostojnej-šem življenju, a le za kratek čas.
Bolje nekaj kot nič, bi rekli nekateri. Vendar kampanjsko in ne sistemsko urejanje socialne politike ne vodi do želenega cilja. Tudi gospodarska rast najbolj ranljivim (še) ni dala kruha. Ustvarjanje začasnih pogojev, ki ljudem omogočajo, da si s svojim delom zagotavljajo dostojno življenje, upokojenci primerne pokojnine..., je sicer dobrodošlo, a brez sistemskih rešitev biti všečen le pred volitvami, je največkrat jalov posel, tako za »dobrotnike«, še bolj pa za prejemnike.
Program letošnje Čarobne promenade je bil zelo raznolik. Zadnji dan je otroke zabaval cirkus
Čupakabra, odrasle pa skupina Panda.

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

4. januarja 2018
fr.
LOKALNE novice
Srečanje s predsedniki KS je tradicionalno
Stopili v volilno leto
Ljubljana - Letos bodo v Sloveniji potekale parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma v začetku junija.
Izteče pa se tudi 4-letni mandat vodstvom 212 slovenskih občin. Volitve bodo sedme po vrsti. Po uzakonitvi stalnega datuma, to je tretja nedelja v novembru, bodo te 18. novembra.
a mkp
V	vili Mayer lani največ porok doslej
Šoštanj - Vila Mayer, v kateri so štiri stalne zbirke kulturne dediščine, z delom vrta pa je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, je protokolarni objekt Občine Šoštanj. V njej potekajo županovi sprejemi, v njej podpisujejo vse pomembne pogodbe, vila pa je tudi uradni prostor za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez. Lansko leto je bilo v slednjem zelo plodno, v njej se je poročilo 31 parov, kar je največ doslej. Leta 2016 je bilo v vili Mayer sklenjenih 27 zakonskih zvez.
a mkp
Za zaključene družbe lahko tudi dlje
Šoštanj - V Šoštanju so dopolnili Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost. Nosilci dejavnosti bodo lahko podali vlogo za podaljšan čas obratovanja, kadar bodo v svojih objektih ob posebnih dogodkih (praznovanja osebnih praznikov, najavljene skupine ...) gostili zaključene družbe. Nosilec gostinske dejavnosti pa bo moral, ko bo pridobil za to soglasje, poskrbeti, da zunanji obiskovalci v času odprtja lokala v takih primerih ne bodo imeli vstopa v obrat.
a mkp
V	CPU preko dvajset tisoč nakupov
Velenje - Center ponovne uporabe Velenje je v letu 2017 zaznamoval peto obletnico delovanja. Kupci so v njem v teh letih opravili preko 20.000 nakupov in podarili novo priložnost več kot 142 tonam izdelkov.
a mkp
Športu namenjajo 125 tisoč evrov
Šoštanj - Konec decembra je Občina Šoštanj objavila javni razpis za sofinanciranje športa v letošnjem letu. Za sofinanciranje programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo športna društva, zveze športnih društev, zavodi vzgoje in izobraževanja ter drugi, ki so po zakonskih predpisih registrirani za opravljanje dejavnosti športa v občini. Višina sredstev, ki je namenjena programom športa v letu 2018, znaša 125.000 evrov. Rok za predložitev prijav se izteče 31. januarja ob 12. uri.
a mkp
Nakup zemljišč
Šmartno ob Paki - Na upravi Občine Šmartno ob Paki skupaj z ministrstvom za infrastrukturo pripravljajo projektno nalogo za ureditev prometa od bivšega podjetja Vino do glavnega prehoda državne ceste preko železnice ter lokalne ceste proti tamkajšnji osnovni šoli.
Tu sprejet občinski prostorski načrt predvideva izgradnjo kro-žišča na križanju državne in lokalne ceste proti šoli. Na občinski upravi so se zato že lotili pridobivanja zemljišč na območju bodočega rondoja in v dneh pred minulimi prazniki sodelovali na javni dražbi za nakup zemljišča zanj. Na dražbi je občina uveljavila svojo predkupno pravico. Podpis pogodbe o nakupu so opravili v zadnjih dneh minulega leta.
a tp
Obisk starejših v domovih
Šmartno ob Paki - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je ob koncu leta obiskal starejše občane, ki prebivajo v domovih za starejše v Velenju, Topolšici, na Polzeli, v Preboldu, Celju, Vojniku in Štorah. V vseh teh domovih je trenuten dom našlo 24 občanov omenjene lokalne skupnosti, nekaterim pa občina tudi sofinancira domsko varstvo v skladu z zakonodajo. »S skromno pozornostjo, dobrimi željami ob praznikih in kratkim klepetom tudi tako izkazujemo skrb za te občane ter jim dajemo občutek, da nanje nismo pozabili ter da so še vedno pomemben člen naše skupnosti.« Kot je še dejal Kopušar, ugotavljajo, da je za starejše v domovih dobro poskrbljeno ter da so tudi sami z nastanitvijo in uslugami domov zadovoljni.
a tp
Šoštanj - Šoštanjski župan Darko Menih je ob koncu leta pripravil tradicionalni sprejem za predsednike vseh devetih krajevnih skupnosti v občini. Pregledali in ocenili so opravljeno delo v tekočem letu, ob tem pa spregovorili o težavah, željah in načrtih. Župan jim je ob tej priložnosti podaril slike njihovega kraja, ki jih je narisal slikar domačin Ivo Kolar.
a mkp
Za opravljeno delo se je zahvalil tudi predstavnikom javnih zavodov in drugim, s katerimi sodeluje med letom.
Sprejem za dobitnike občinskih nagrad
Šmartno ob Paki - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar
je zadnje dni minulega leta izkoristil še za kratek klepet z letošnjima prejemnikoma občinskih priznanj, ki se slovesnosti ob občinskem prazniku nista mogla udeležiti in sta priznanji takrat prevzela njuna svojca. Županovega povabila je bil izjemno vesel Cveto Glojek, dobitnik plakete Občine Šmartno ob Paki, za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem društvu Paška vas in vaški skupnosti, prav tako Lara Prašnikar, ki je prejela županovo priznanje za izjemne dosežke v športu. V prijetnem klepetu so spregovorili o prejetih priznanjih, preteklem letu in aktualnih dogodkih. Župan je obema nagrajencema ponovno čestital in jima izročil priložnostni darili.
a tp
Ponovno prodajajo nekdanji glinokop
Velenje - Mestna občina Velenje je ponovno objavila razpis za prodajo glinokopa, ki je v lasti vseh treh Šaleških občin. Šoštanjska in šmarška občina sta namreč za prodajo pooblastili MO Velenje. Gre
za dobrih 44 tisoč kvadratnih metrov travnikov ter stavbnih zemljišč in dobrih 1000 kvadratnih metrov gozda s posebnim pomenom, ki so znotraj pridobivalnega prostora velenjskega premogovnika. Izhodiščna cena je dobrih 573 tisoč evrov, nepremičnine pa bodo prodali najugodnejšemu ponudniku. Javno zbiranje ponudb za nakup se bo izteklo 10. januarja ob 10. uri, javno odpiranje pa bo 12. januarja ob 11. uri.
a bš
Znižanje bolniških nadomestil
Ministrstvo za zdravje se namerava problema naraščajočih dolgotrajnih bolniških odsotnosti v okviru predlagane reforme lotiti tako, da bi osebni zdravnik delavca, ki je na bolniški dlje kot tri mesece, napotil k specialistu za medicino dela. Predlog zakona predvideva tudi zmanjšanje nadomestila zavarovanca po enem letu staleža, in sicer na 60 odstotkov zavarovalne osnove. To naj bi veljalo v primeru 12 mesecev neprekinjenega staleža, pa tudi v primeru bolniškega staleža s prekinitvami, ki skupaj trajajo več kot 12 mesecev v zadnjih dveh letih. Konec maja lani je bilo dlje kot eno leto bolniško odsotnih približno 6535 oseb.	a
Savinjsko-šaleška naveza
Leto, ko nas bodo imeli politiki radi
Bo res bolje? - Celjska kotlina v čistilnico - Penina med ribami - Varnost pred drevesi
Tako! Pa smo se že vsaj malo oddahnili od božično-novoletne evfo-rije. Življenje gre počasi v normalne kolesnice, v večini pa se tolažimo z znano Domiceljevo vižo Saj po novem letu boljše bo. Ne le tisti, ki (tudi) menijo, da zaslužijo višje plače, kot jih dobivajo, pa tisti, ki dolge mesece čakajo na pregled pri zdravniku; tudi mnogi, ki se čutijo prikrajšane in čakajo, da pride tudi »njihov čas«. Mnogi kazalci kažejo, da bi Slovenci morali živeti bolje. Vsi, ne le nekateri. Na srečo so v večini občin kljub tarnanju nad državo pogumno zastavili programe za letošnje leto, za boljše pogoje za življenje občanov. Da bo letošnje leto spet všečno vsaj nekaterim Slovencem, pa lahko poskrbijo tudi naši smučarji vseh vrst na olimpijskih igrah. A najpomembnejše je, da smo se po novoletni zabavi zbudili v volilnem letu. Sedanja opozicija je prepričana, da bo sedanji koaliciji odklenkalo, saj da bodo ljudje spoznali, da lahko le oni popeljejo Slovenijo v dobre čase. Že slišano! Nekateri tudi ob teh volitvah napovedujejo »nove obraze«, ne ve pa se še, kdo bi s kom in zakaj ne. Očitno se nam obeta pestro predvolilno dogajanje terpovolilni čas, poln kombinatorike. Jeseni pa nas čakajo še lokalne volitve, ki so za nekatere še pomembnejše od državnozborskih. Ta predvolilni čas je seveda tudi čas za razne obljube. Kot tako nekateri ocenjujejo predlog poslanke največje koalicijske stranke Janje Sluga o ekološki sanaciji Celjske kotline. Sama sicer pravi, da misli resno, da so predlog zakona pripravili v sodelovanju s stroko, tudi nastal ni »kar naenkrat«, ampak so ga pripravljali poldrugo leto. Za osnovo pa jim je služil odlok o prav tako ekološko obremenjeni Mežiški dolini. In še je čas, da bi ga v državnem zboru lahko obravnavali še pred volitvami. To pa, kar zadeva reševanja nesnage v Celju, še ni vse. Ministrstvo za okolje je namreč že pred novim letom podpisalo pogodbo z izvajalcem za izdelavo idejnega projekta za sanacijo Bukovžlaka. Gre za odpravljanje »starih grehov«, kijih zahteva tudi Evropa. Po projektih naj bi se prava sanacija začela prihodnje leto. Vse te ekološke pobude in aktivnosti pa se dogajajo prav v času, ko celjska Cinkarna dosega izjemne poslovne rezultate. In mnogi Celja-
ni sedanjo Cinkarno še vedno povezujejo s starimi celjskimi ekološkimi grehi. Zato tudi menijo, da bi morala sodelovati pri sanaciji.
»Nič se bati!« pa odgovarjajo v Radečah, ko so bili nekateri zaskrbljeni zaradi višjega vodostaja Save. Vanjo so namreč pred božičem potopili 300 steklenic penine iz Mastnakove vinske kleti. Že petič so letos spustili na zorenje penino posebne vrste. V hladni reki bo zorela pol leta in si pridobila posebno žlahtnost. Malo drugače - »Še je čas!« - pa pravijo ob državni meji s Hrvaško. Zaradi odškodnine, vendar nikakor povezane z arbitražo in novim potekom meje. Še je čas za vlaganje zahtevkov za odškodnine na zemljiščih, kjer je postavljena panelna ali žična ograja. Prav na pobudo občine Rogatec so sprejeli novelo zakona o meji ter rok za oddajo zahtevkov podaljšali do konca letošnjega marca.
Kljub tarnanju v večini občin našega območja pravijo, da so letošnji proračuni naravnani zelo investicijsko. Napovedujejo gradnje in nakupe. Pri tem bodo v raznih občinah kupovali različne stvari. V laški, na primer, lilije. Ne ene, kar tri naj bi kupili. Seveda ne gre za navadne rože s tem imenom, ki so sicer simbol Laškega, ampak za znano laško dvorano Tri lilije. Ta je za zdaj še v lasti družbe Pivovarna Laško Union, a Laščani jo nameravajo odkupiti, saj jo že zdaj uporabljajo za razne prireditve. Tako so v proračunu za letošnje leto za ta namen »pripravili« 400 tisočakov. Pa še to: v Celju so mnogi občani izredno občutljivi na odstranjevanje dreves v mestu. Tako so nekateri skočili pokonci, ko so opazili, da se dogaja nekaj z drevesi pri »rdeči hiši« v bližini tržnice. Ne da bi vedeli, za kaj gre, so takoj »obsodili« mestno oblast, da bo podrla vsa drevesa, da bi »veljaki« v hiši (v njej so zdaj v večini odvetniki, ne politiki) imeli dovolj parkirnih mest. Občina je seveda morala občane takoj potolažiti, da so nekaj dreves morali odstraniti, saj jih je poškodovalo močno neurje, ki je zajelo tudi Celje. Da pa bodo spomladi vsa nadomestili z novimi. Varnost ljudi je na prvem mestu! so še dejali. Pa še lepo je, da na občini mislijo na občane.
a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018	«»^CAS	3
Spet je eno preč
Izteklo se je še eno leto, polno dogodkov. O tistih, ki so se zgodili v Šaleški dolini, smo redno poročali na straneh enainpetdesetih številk Našega časa. Ob koncu leta smo jih za vas še enkrat prelistali in nekatere izstopajoče povezali v kroniko leta.
Milena Krstič - Planine
Januar
V novo leto so ponekod skočili, ponekod - kot v Velenju - pa se tudi potopili. Velenjsko jezero je imelo ob potopu šest stopinj, nekaj dni za tem pa Škalsko jezero že toliko, da se je naredil na njem led. Ledeno ploskev so najpogumnejši takoj preizkusili. To okolje pa je naposled dočakalo eno najpomembnejših zagotovil, da se bo lahko po hitri cesti hitreje premikalo naprej. 300 milijonov evrov vreden projekt gradnje cestne povezave med Šentrupertom in Velenjem je bil umeščen v načrt razvojnih programov Slovenije za obdobje 20172021. Veselili smo se bronaste medalje z evropskega rokometnega prvenstva. Zanjo so bili zaslužni tudi 'naše gore' fantje, Vid Kavtič-nik, Matevž Skok in Blaž Blagotinšek.
Najbolj drzni so izkoristili zaledele površine Škalskega jezera.
April
Na zaključni prireditvi Biseri maturantskega plesa sta po mnenju bralcev Našega časa zmagala maturanta gimnazije Lara Grazer in Žan Brinovšek. Upravno sodišče pa se je spet ukvarjalo z zadevami, povezanimi s tem okoljem. Civilni iniciativi je onemogočilo zbiranje podpisov za naknadni referendum o azilnem domu v Velenju. A saj je ideja o njem tako ali tako padla v vodo. Nameravana pripojitev Bolnišnice Topolšica celjski bolnišnici je v protest strnila vrste prebivalcev celotne doline. Na predvečer praznika dela so zagoreli kresovi na Gorici, Lubeli, v Gaberkah in Topolšici.
Maj
Na Graški gori in Pristavi sta ob brezplačnem golažu potekali veliki prvomajski srečanji. Cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini pa so se dvignile za kar 57 odstotkov. Ob obisku vlade na Celjskem sta dve ministrici obiskali tudi Šaleško dolino. V Bolnišnico Topolšica je prišla zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ERICo je obiskala Irena Majcen. V Velenju so odprli smučarskoskakalni center, velenjski rudarji pa izkopali 245-milijonto tono premoga.
Februar
V Šoštanju so kot prva slovenska občina dobili celostno prometno strategijo, malo za tem so se z njo pohvalili tudi v Mestni občini Velenje. Ustanovljen je bil Klub podjetnikov Savinjsko-šaleške regije. Prvi predsednik je postal Franjo Bobinac. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu je prejel predani atletski zanesenjak, Velenj-čan Martin Steiner. V vili Bianca je potekal poročni sejem, v Šoštanju pa so na pustno soboto priredili velik mednarodni karneval.
Junij
Civilna iniciativa za ohranitev Bolnišnice Topolšica je zbrala 16.500 podpisov. Bolnišnico odločno podpreta tudi občinska sveta Šoštanja in Velenja. Župani šaleških občin ponosno sprejmejo najboljše učence, velenjski Bojan Kontič sprejme 58 devetošolcev in 36 srednješolcev, ki so vsa leta šolanja zaključili z odličnim uspehom, šoštanjski Darko Menih 18, župan Šmartnega ob Paki Janko Kopu-šar pa devet. Inštitut za ekološke raziskave ERICo je prevzela svetovna veriga okoljskih laboratorijev Eurofins Group. Na Velenjski plaži je prireditev Skok v poletje obiskalo menda kar 15.000 ljudi.
Julij
Na Skoku čez kožo je v rudarski stan skočilo 49 novincev, jamska reševalna služba Premogovnika pa je zaznamovala 110 let delovanja. Ministrica za zdravstvo je združevanje bolnišnic Topolšica in Celje preložila do konca leta. V Gorenju je še en mandat prevzel Franjo Bobinac, zaposleni pa so se podali na kolektivni dopust. Velenjska plaža je iz tedna v teden rušila rekorde.
Na Velenjski plaži se je trlo
obiskovalcev.
j^t
Marec
Po zimskem premoru je začel delovati sistem Bicy. Na tradicionalnem koncertu ob 8. marcu sta Rdečo dvorano napolnila Patar Grašo in Danijela Martinovic. Sodba Upravnega sodišča, ki je potrdila ugotovitev Finančne uprave, da je pri direktorju Komunalnega podjetja Velenje Urošu Rotniku odkrila za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoženja in mu odredila 1,6 milijona evrov davka, ga je odnesla s položaja. Svet ustanoviteljev mu odpravnine ni dal. Krvodajalske akcije se je v Velenju udeležilo 1.230 ljudi, področje Vodemlje pa je prizadel eden najhujših požarov v zadnjem desetletju.
Avgust
Za generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne za mandat štirih let je bil imenovan Matjaž Marovt in postal (tudi) nov sogovornik pri dogovarjanjih o zaostalih odškodninah lokalnim skupnostim, povezanih z degradacijo okolja in kakovostjo življenja tukajšnjih prebivalcev zaradi vplivov energetike. Zaradi suhega in vročega poletja je Termoelektrarna Šoštanj obratovala s polno paro. Vegradovemu stečaju, ki se je začel leta 2010, pa še kar ni bilo videti konca. Začel se je jubilejni 20. festival mladih kultur Kunigunda. Simon Turnšek je iz Šoštanjskega jezera potegnil soma, težkega 83 kg in dolgega 234 centimetrov.
September
Velenje je gostilo svetovni festival praženega krompirja, ki je pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Veliko, a veliko manj jih je bilo v Šoštanju na festivalih vina in piva. Začel se je izvrstno obiskan Pikin festival, v Zavodnjah pri Žlebniku pa odprli novozgrajen Kajuhov spominski objekt in se tako poklonili 95-letnici rojstva Karla Destovnika - Ka-juha. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Univerza za III. Življenjsko obdobje je razpisala 58 krožkov. Po gladini Šoštanjskega jezera je zaplavalo 10.000 lučk v spomin na potopljeno vas Družmirje. Volivci v Šaleški dolini so na referendumu podprli izgradnjo 2. tira Divača-Koper.
PREGLED LETA	3
Oktober
Rok Puvar je na Velenjskem jezeru postavil nov Guinessov rekord v supanju. V Galeriji Velenje so odprli razstavo akademske slikarke in naše rojakinje Majde Kurnik. Na ogled so postavili 190 njenih del. Mestna občina Velenje je odprla Poslovno cono Stara vas. Za člana državnega sveta, predstavnika lokalnih interesov pa so elektorji znova izvolili Bojana Kontiča.
Ko so poslovno cono Stara vas še gradili...
November
Na travniku ob Šoštanjskem jezeru so tekmovali evropski žerjavisti. V Šmartnem ob Paki so krstili vino, za kletarja leta pa izbrali Jožeta Kuglerja. V drugem krogu predsedniških volitev je bil (tudi) v Šaleški dolini za predsednika republike ponovno izvoljen Borut Pahor. Janja Garnbret je osvojila naslov zmagovalke svetovnega pokala v plezanju v težavnosti in kombinaciji. Premogovnik Velenje je prodal kompleks vile Široko, v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pa so odprli razstavo Adventna pravljica.
Evropsko tekmovanje je pritegnilo tudi bodoče žerjaviste.
December
Nastopil je čas za človeško toplino. Na Trebeliškem je požar uničil hišo Rednakovim. Gasilci so jo nesebično pomagali najprej gasiti, po tem pa se še enkrat izkazali s človečnostjo. Organizirali so dobrodelno akcijo za obnovo njihovega doma. Predsednik vlade Miro Cerar je obiskal božično-novoletni bazar osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, rokometaši Gorenja pa so se žal poslovili od lige prvakov; po delih Slovenije in tudi tod naokoli je pustošil močan veter, za sabo pa puščal podrto drevje, odkrite strehe in stisko ljudi. Na Titovem trgu je prevrnil celo novoletno jelko. Povsod so ocenjevali leto, ki se je iztekalo, novemu pa nazdravljali tudi na številnih silvestrovanjih na prostem.
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 4
4
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
S
4. januarja 2018
Za manj zdravil in več zdravja
V Lekarni Velenje izvajajo storitev pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled pa za zdaj strokovnjaki od drugod -Storitev 'pregled uporabe zdravil' brezplačna
Tatjana Podgoršek
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v okviru prizadevanj za manj zdravil in več zdravja uvedel novo storitev -farmacevtsko svetovanje v zdravstvenih domovih - farmakoterapijski pregled. Zanjo je predvidel več kot 720 tisoč evrov. Program je namenjen bolnikom, ki jemljejo več zdravil hkrati in imajo lahko zaradi tega dodatne zdravstvene zaplete ali pa neželene učinke. Na ta pregled napoti bolnika zdravnik. Storitev izvajajo že v kar nekaj slovenskih zdravstvenih domovih. Zanimalo nas je, kako je to na območju, na ka-
terem deluje javni zavod Lekarna Velenje.
»Na območju v pristojnosti Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenje Ravne na Koroškem, za katero so pristojne poleg Lekarne Velenje še Koroške lekarne in Lekarna Mozirje, v tem trenutku še nimamo farmacevta specialista klinične farmacije ali lekarniškega farmacevta z opravljenim izpitom za izvajanje te storitve, zato to storitev izvajajo strokovnjaki iz drugih območij Slovenije. Si pa zanj prizadevamo in letos bomo napotili na zahtevno dodatno strokovno izobraževanje enega od kolegov,« je povedala
Sabina Grm: »V naših lekarnah ne pospešujemo prodaje zdravil.«
direktorica javnega zavoda Lekarne Velenje Sabina Grm in dodala, da pa se od lani vključujejo v prizadevanja za manj zdravil in več zdravja z izvajanjem storitve pregled uporabe zdravil. Za to so doslej usposobili tri farmacevtke, februarja letos bodo na potrebno dodatno usposabljanje napotili še eno, načrtujejo pa, da bi opravila izpit za farmacevta svetovalca večina njihovih zaposlenih.
Storitev je brezplačna
Tudi storitev pregled uporabe zdravil je namenjena bolnikom, ki jemljejo več vrst zdravil, vsem tistim, ki niso prepričani, ali jih pravilno uporabljajo ali pa menijo, da so njihove zdravstvene težave povezane z zdravili, ki jih uživajo. »Naj ob tem poudarim, da ne gre za svetovanje, ki ga dobijo bolniki ob izdaji zdravil z receptom ali brez njega. Za to svetovanje se je treba naročiti, poteka v posebni sobi, stran od izdajnega pulta. Zanj se lahko odloči pacient sam.« Na vprašanje, ali je storitev plačljiva, je Gr-mova odgovorila, da je na nacionalni ravni storitev, ki traja vsaj 30 minut, ovrednotena na 27,6 evra. Ker pa jo v njihovem zavodu šele razvijajo, je brezplačna.
Po mnenju nekaterih gre pri svetovanju o uporabi zdravil v lekarnah za goljufijo, saj so lekarne trgovine z zdravili. »Lekarne niso klasična trgovina, čeprav imajo včasih takšen prizvok. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in s polno odgovornostjo trdim, da v naših lekarnah delamo v skladu s poslanstvom in da naš cilj ni samo zaslužek. Velikokrat se je že zgodilo, da smo odklonili prodajo kakšnega zdravila ali drugih sredstev za varovanje zdravja, ker smo presodili, da zdravilo
REKLI so ) Vesna Lah, specialistka splošne medicine Zdravstvenega doma Velenje, o prizadevanjih za manjšo uporabo zdravil in več zdravja.
»Zdravniki na primarni ravni se v zvezi s tem trudimo osve-ščati bolnike. V minulih dneh smo pacientom delili zloženke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Pozdravite se brez antibiotikov, v kateri predvsem pri starejših zaznamo težave. Tem je treba stvari pojasnjevati večkrat. Z uvedbo e-recep-tov imamo večji pregled nad izdanimi zdravili posameznemu bolniku, zdravstvena zavarovalnica nam je omogočila tudi vpogled v bazo podatkov, da lahko preverimo, koliko zdravil smo komu predpisali mi ali drugi zdravniki, če in kje odstopamo od slovenskega povprečja. Opažamo, da smo mlajši zdravniki pri predpisovanju zdravil bolj osveščeni, sploh pri uporabi antibiotikov in da se smernic na tem področju ne držijo specialisti na sekundarni ravni.
Ali zdravniki predpisujemo danes manj zdravil kot pred leti? Težko pritrdim, kajti v porastu je uporaba antidepresivov, pa zdravil za zdravljenje holesterola, demenco, sladkorno bolezen ... Skratka, zdravil za zdravljenje bolezni sodobnega časa.«
ni primerno za pacienta. V naših lekarnah prodaje zdravil ne pospešujemo.«
Število izdanih škatlic ni več ustrezen podatek
Točnega podatka o tem, ali se uporaba zdravil v Šaleški dolini povečuje ali morebiti zmanjšuje, v javnem zavodu za zdaj nimajo. V zvezi z izdajo zdravil na recept jih imajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v zvezi z vsemi zdravili (na recept ali brez njega) pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Po ocenah smo v številu izdanih receptov lani zaznali manjši porast v primerjavi z
letom 2016. V prosti prodaji pa je odstotek izdaje zdravil brez recepta v večjem porastu v primerjavi z lanskim letom.« Sogovornica je še dejala, da število izdanih škatlic zdravil danes ni več ustrezen podatek o večji ali manjši porabi zdravil. Spreminja se namreč trend njihovega predpisovanja. Zdravniki vse pogosteje predpisujejo večja pakiranja in kombinacije zdravil, zato bi bil za točen odgovor potreben preračun na enoto oziroma na posamezno tableto.
Tudi naš okoliš sodeluje z zasebnim šolstvom
Waldorfska zasebna šola nedaleč od nas - Učenci že tretje leto uživali na pastirskih dnevih na ekološki kmetiji Potočnik Poprask v Skornem
Ko so v zadnjih mesecih v parlamentu razpravljali o financiranju zasebnega šolstva, večine v naši dolini to ni posebej zanimalo. V Šaleški dolini pač nimamo zasebnih šol in zato nas problematika težko osebno motivira.
Pa vendar imamo le za lučaj stran - v Žalcu -zasebno osnovno šolo. Imenuje se Waldorfska šola Ljubljana, OE Savinja. In aktivno sodeluje tudi z našim okoljem. Nič nenavadnega, saj je tudi v Velenju leta 2009 delovala iniciativa staršev, ki je v mesto skušala pripeljati waldorfsko šolo. »Celjska iniciativa je bila takrat številčnejša, zato se je leta 2011 šola odprla v Celju, nato pa se je dve leti kasneje zaradi boljših prostorskih pogojev selila v Žalec,« je povedal ravnatelj zasebne šole iz Žalca Boštjan Štrajhar.
Waldorfske šole so največje nereligiozno zasebno vzgojno gibanje na svetu, ki skladno s poznavanjem razvoja človeških možganov deluje tako, da otroku ob pravem času na pravi način posreduje primerne vsebine. Konkretno se program v šoli precej razlikuje od tistega, ki ga poznamo iz javnih šol. Predmetnik je obsežnejši in vključuje tudi obvezna ročna dela, tuje jezike, igranje na glasbila, le-sorestvo, evritmijo (umetnost gibanja) in gledališke predstave. Učenci ne uporabljajo delovnih zvezkov in učbenikov in tudi nimajo domačih nalog. Ker v programu ne želijo ocenjevati zgolj ozkega spektra otrokovih sposobnosti in spodbujati tekmovalnosti, učenci ne pišejo testov. Namesto tega so vsa leta opisno ocenjeni in le v primeru prepisa v javno šolo se opisno spričevalo pretvori v številčno.
Waldorska šola v Žalcu zaenkrat ponuja program za prvih sedem razredov osnovne šole in program vrtca. »Ko smo leta 2011 šolo odprli, smo v prvi razred sprejeli 15 otrok. Danes imamo v prvih sedmih razredih 140 otrok, v eni skupini v vrtcu pa 19 otrok. Ko bomo imeli polno devetletko, pričakujemo, da bomo imeli približno 180 otrok, nato pa sledi projekt zasebne waldorfske srednje šole,«
je dejal Štrajhar. Interes za vpis je precejšen. Velik del stroškov osnovnošolskega izobraževanja tudi za waldorfsko šolo pokriva ministrstvo za šolstvo, za kritje ostalih stroškov pa starši učencev plačujejo šolnino. »Pri vpisu otroka je pomembno, da starši res poznajo naše vrednote in naš način dela. Naš moto je, da je življenje potovanje in ne tekmovanje,« je pojasnil Štrajhar in dodal, da njihova šola nima predpisanega šolskega okoliša in jo tako lahko obiskujejo učenci iz osemnajstih slovenskih
Waldorfska šola - pastirski dnevi: V okviru pastirskih dnevov so učenci strigli ovce.
občin, od Maribora do Mozirja prek Hrastnika in Zagorja.
Izjemno privlačna je tudi informacija, da na šoli od 4. do 9. razreda izvedejo kar 13 šol v naravi. »Vsaka je tematsko dodelana in osmišljena. Šola v naravi za nas pomeni resničen stik z naravo, izkustveno učenje in ne bivanja v hotelih. To je vzgoja za trajnostni razvoj, to je izkustveno učenje in tako otroci res ponotranjijo znanje,« je še povedal ravnatelj Boštjan Štrajhar.
Prva od šol v naravi v programu waldorfske šole iz Žalca so t. i. pastirski dnevi. Otroci strižejo ovce, mikajo volno, molzejo krave, ovce in opravljajo druga kmečka opravila ter naredijo gozdno bi-
Waldorfska šola - urejanje gredice: V waldorfski šoli skušajo vzgajati za trajnostni razvoj.
vališče. Prav v tem so v Žalcu našli stik s Šaleško dolino. Pred tremi leti, ko so iskali primerno lokacijo za izvedbo omenjenega programa šole v naravi, so odkrili ekološko kmetijo Potočnik-Poprask v Skornem. Tam delata Aleš in Tatjana. Slednja je po izobrazbi učiteljica. »Pri izbiri kmetije je za nas pomembno, da ima gospodar posluh za otroke, da je pripravljen na to, da otroci omenjene stvari izkusijo in ne samo vidijo,« je pojasnil Štrajhar. »Svoje izkušnje iz let poučevanja sem želela prenesti na kmetijo. Zadovoljstvo je obojestransko, otroci so navdušeni, mi pa bogatejši za nove izkušnje,« pa je pristavila Tatjana Štancar Poprask. Oba z Alešem sta ponosna na kmetijo, na kateri že sedemnajsto leto delata po načelih ekološkega kmetovanja. »Najbolj smo ponosni na to, da kljub slabim pogojem kmetovanja in majhni površini naša družina živi izključno od kmetijstva. V to vlagamo ves trud, čas, energijo in ideje. Je pa vse poplačano, ko se stranke vračajo, obseg prodaje se povečuje in z
njim tudi krog ljudi, ki pozna našo kmetijo,« je dejala Štancar Popraskova. Povedala je, da se poleg osnovne kmetijske dejavnosti, ki zajema živinorejo in poljedelstvo, na kmetiji ukvarjajo še z mnogimi dopolnilnimi dejavnostmi. »Dodatne dejavnosti so nujne, da naša družina lahko preživi,« je dejala in povedala, da izdelujejo lesene izdelke, sama peče pecivo, kuha marmelade, pripravlja sirupe . in organizira delavnice z različnimi tematikami za otroke in najstnike. »Danes sta pridnost in delavnost sicer pomembni vrlini, vendar nista dovolj. Treba si je upati poskusiti nekaj novega, drugačnega,« je še povedala Tatjana Štancar Poprask in dodala, da si tudi v prihodnje želi, da bi jih ljudje prepoznali po prijaznosti, odprtosti in odličnosti.
■ Mojca Štruc, foto: Luka Rojnik
Naj bo tudi leto 2018 podobno lanskemu
Gregor Bratkovič iz Šmartnega ob Paki: »Slabo je to, ker smo za leto dni starejši, sicer pa lahko ocenim leto 2017 kot dobro. Uresničil sem vse zastavljene cilje, moram pa hkrati priznati, da ti niso bili tako visoki. Lansko leto so zaznamovali uspeh v službi, služilo mi je zdravje, ljubiteljsko sem se začel ukvarjati s pridelavo piva in morda se mi je zgodila še kakšna malenkost, ki pa se je v tem trenutku ne spomnim.
V leto 2018 vstopam z željo, da bi bilo vsaj takšno, kot je bilo lansko. Tudi zanj si posebnih ciljev ne zastavljam, ker bi bil lahko razočaran, če jih ne bi uresničil. Bom pa toliko bolj vesel, če bom katerega, ki ga sicer ne načrtujem. Poleg nadaljnjega uspeha v službi in zdravja imam na obzorju nekaj projektov, povezanih še z drugo ljubiteljsko dejavnostjo, kot je omenjeno pridelovanje piva. Vsem želim čim bolj prijazno leto 2018.«
■
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018

AKTUALNO
«»^CAS	5
Cr.
GOSPODARSKE novice
9. januarja skupščina Gorenja
Bliža se januarska skupščina Gorenja, ta je sklicana za 9. januar. Na njej bodo razgrnili nekatere poslovne podatke, spregovorili pa tudi o ustreznosti nadzornega sveta, ki mu del delničarjev oporeka verodostojnost. Spregovorili bodo gotovo še o nekaterih vprašanjih, ki so zakrožila po medijih, sprožena očitno tudi v želji, da se vrže črna luč na upravo in uspešnost podjetja v celoti. Gotovo bo po skupščini postalo jasneje, kdo so bili iniciatorji teh aktivnosti, kakšen je njihov cilj in ali njihove navedbe morda držijo.
Več kot štiriodstotna rast
Sloveniji se za lani obeta morda celo skoraj petodstotna gospodarska rast, ki se bo letos po napovedih nekoliko upočasnila. Po mnenju različnih organizacij, ki ocenjujejo gibanje gospodarske rasti, bo ta letos, ko Slovenijo čakajo parlamentarne volitve, ostala sicer široko zasnovana, zaustavile pa bi jo lahko predvsem nižja državna vlaganja.
Že predlanska gospodarska rast Slovenije je bila spodbudna, saj je dosegla 3,1 odstotka, lanska pa bo občutno višja, po ocenah se giblje od 4,2 pa skoraj do 5 odstotkov. Poleg osebne potrošnje (ta se krepi že tri leta in pol) se krepijo tako izvoz kot naložbe ter potrošnja države. Za letos Umar pričakuje, da se bo gospodarska rast gibala okoli štirih odstotkov.
Slovenija je iskana turistična destinacija
Slovenija je bila lani iskana turistična destinacija in v svetovnih medijih vidna in prepoznavna kot še nikoli. Turistični delavci so do konca novembra našteli že več kot 4,4 milijona turističnih prihodov in več kot 11,3 milijona turističnih prenočitev. To je 14 odstotkov več turističnih prihodov in 11 odstotkov več prenočitev turistov kot v enakem obdobju leta 2016. Po prenočitvah je bilo s tem že novembra preseženo rekordno predlansko leto. Rast tujih turistov je v Sloveniji še posebej nadpovprečna, saj so ti ustvarili skoraj 7,7 milijona vseh turističnih prenočitev, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2016 in več kot 3,2 milijona prihodov, kar pomeni 17-od-stotno rast. Evropa bo na primer beležila dvo- do triodstotno rast števila mednarodnih turistov, Avstrija okoli štiriodstotno, Hrvaška pa nam je bližje s 14-odstotno rastjo.
Tudi za letos kaže, da bo slovenski turizem spet dosegal rekorde. To pa pomeni, da se bo treba na goste dobro pripraviti, opozarjajo turistični delavci, obenem pa upajo na izdatnejšo pomoč države pri vlaganjih in infrastrukturi. Tudi v Velenju se lahko pohvalijo s povečanim obiskom turistov, ki jim je bila letos še posebej privlačna velenjska plaža. Zato občina tu načrtuje nadaljnja vlaganja.
Napovedujejo se stavke
Gospodarska rast seveda prebuja tudi želje po rasti izdatkov na številnih področjih. Sindikati v javnem sektorju zahtevajo odpravo še zadnjih v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov, spomladi dogovorjeno boljše vrednotenje delovnih mest za zdravnike pa je sprožilo plaz zahtev po zvišanju plač tudi v drugih poklicih. Te zdaj zahtevajo medicinske sestre, šolniki, gasilci, policisti, vojaki in drugi. Nekateri sindikati so že sporočili datume stavke.
Tako je tudi na velenjskem Premogovniku, kjer manjši od obeh sindikatov napoveduje stavko, v četrtek pred prazniki pa je oblikoval tudi stavkovne zahteve.
Energetski koncept Slovenije
Slovenska energetika naj bi letos le dobila krovni strateški dokument, ki bo začrtal smernice za prehod v nizkoogljično družbo. Energetski koncept Slovenije bo najprej do sredine januarja v javni obravnavi, v tem času bo predvidoma narejena celovita presoja vplivov na okolje. Ministrstvo za infrastrukturo računa, da bi DZ o njem odločal marca. Poleg usmeritev, ki se tičejo tudi obeh naših energetskih gigantov, so postavljeni še mnogi drugi cilji.
Med njimi je recimo spodbujanje energetske prenove stavb. Spodbude pa bodo namenjene tudi trajnostni mobilnosti, kot so javni potniški promet, pešačenje, kolesarjenje, skupna raba prevoznih sredstev (npr. car-sharing) in raba alternativnih goriv v prometu.
Elektrika se draži
Vse kaže, da se večletno obdobje nizkih cen električne energije končuje. Cene so se že lani začele krepiti, njihovo nadaljnjo rast pa je pričakovati tudi v prihodnje. Cena elektrike je v Sloveniji od pomladi, ko je znašala 38 evrov, zrasla na 48 evrov za megavatno uro oz. za dobro četrtino. Cene med 50 in 55 evri za megavatno uro pa, kot pravijo strokovnjaki, zagotavljajo dolgoročno stabilno in dobičkonosno proizvodnjo z možnostjo nadaljnjih vlaganj. Končni potrošniki bodo podražitev občutili šele leta 2019.
82 milijonov za zaposlovanje
Ministrstvo za delo bo tudi letos izvajalo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, za katere bo namenjenih skupno skoraj 82 milijonov evrov. Poudarek bo še naprej na mladih, starejših, nižje usposobljenih in dolgotrajno brezposelnih.
V prvi polovici leta se po besedah ministrice obetata dva pomembna razpisa. Prvi bo namenjen sofinanciranju inovativnih projektov za zaposlovanje mladih, drugi pa za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni.
■ mz
Internetno omrežje za vse
Velenjski občinski svet sprejel načrt odprtega širokopasovnega omrežja v občini.
Na območju velenjske občine je 244 gospodinjstev v t. i. belih lisah - območjih, na katerih ni bilo ekonomskega interesa za izgradnjo infrastrukture za širokopasovno internetno omrežje, zaradi česar prebivalci do njega nimajo dostopa. Naložba je ocenjena na 638 tisoč evrov. Na državni razpis za 50-odstotno subvencioniranje vzpostavitve priključkov, ki bo objavljen v začetku leta, se bodo lahko prijavili le operaterji, občina pa je morala sprejeti načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v občini, da bo lahko izdala soglasja za služnost. S soglasnim sprejemom načrta so potrebni pogoji za razširitev širokopasovnega omrežja tudi na območjih Črnove, Janškovega
sela, Ložnice, Lopatnika, Pake in Podkraja pri Velenju, Plešivca, Paškega Kozjaka, Silove in Šmartinskih Cirkovc zagotovljeni. Svetnice in svetniki so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve prostorskega načrta za Tehnološki park Velenje, v katerem bodo ob soglasju občine dopustne tudi trgovske in gostinske dejavnosti.
Skoraj 2 milijona za šport
Svetnice in svetniki so podprli predlog letnega programa športa, ki mu bo občina v naslednjem letu namenila 5 odstotkov proračuna oziroma slaba 2 milijona evrov (večino za dejavnosti izvajalcev športnih aktivnosti, programov in prireditev ter za infrastruk-
turna vlaganja), s čimer se uvršča med tiste slovenske občine, ki največ vlagajo v šport.
Imate "turistično" idejo?
Podprli so tudi pravilnik o sofinanciranju programov in projektov za turizem v občini, opozorili pa na nejasnosti o tem, kdo lahko sodeluje na razpisih, in predlagali, da naj bodo to vsi tisti, ki imajo dobro idejo za razvoj turizma. Seznanili so se s programom obnove in vzdrževanja javne razsvetljave, ki se je po poročilu koncesionarja podjetja Javna razsvetljava v letu 2017 uspešno izvajal, v letu 2018 pa načrtujejo obnovo antikorozivnih sredstev na več drogovih, deset drogov bodo zamenjali z betonskimi temelji vred, obnovili pa bodo tudi nekaj prižigališč.
Adaptacije brez nepravilnosti
Nadzorni odbor Mestne občine Velenje ni ugotovil nepravilnosti pri javnem naročilu za adaptacijo 11 stanovanj. Med 15 ponudniki je občina izbrala najcenejšega - Litostrojsko invalidsko podjetje. Pravočasno in kakovostno je izvedlo zaključna gradbena dela, elektro in strojne instalacije v vrednosti dobrih 50 tisoč evrov. Prav tako pa ni bilo nepravilnosti pri zaposlitvi treh oseb v občinski upravi in medobčinski inšpekcijski službi, in sicer na delovna mesta višjega referenta, računovodje in inšpektorja.	■ tf
Koncesija bistveno povečuje stroške poslovanja
V naravnem zdravilišču Terme Topolšica ob enaki porabi količine termalne vode za koncesijo iz 15 na 70 tisoč evrov - Eden od ukrepov za zmanjšanje stroškov energije izgradnja toplotne črpalke
Tatjana Podgoršek
Večino slovenskih naravnih zdravilišč je sredi lanskega decembra razburjala predvidena izhodiščna vrednost za določitev koncesnine za uporabo termalne vode. Ta naj bi bila po predlogu enkrat višja kot pri porabnikih za kmetijsko rabo (tako imenovani faktor D), kar pomeni, da bi zdravilišča za ta namen odvajala državi 1 odstotek od doseženih prihodkov od prodaje na leto, sa-
Tega stroška ne moremo prevaliti na gosta
»Vlada je sicer sprejela 40-od-stotno znižanje izhodiščne vrednosti za določitev koncesnine za uporabo termalne vode, kar je morda za nekatera zdravilišča veliko, za nas je to malo. Ne glede na to koncesnina bistveno povečuje stroške poslovanja in tega
da smo pred uvedbo koncesnine uporabljali termalno vodo brezplačno. Plačevali smo tako imenovano vodno gospodarsko dovoljenje, ki je temeljilo na 10-le-tni povprečni porabi. Trditev, kako veliko obremenitev predstavlja koncesnina za zdravilišče, naj podkrepim s podatkom, da smo pred njeno uvedbo plačevali za uporabo termalne vode 15 tisoč evrov, po trenutnih podatkih pa bomo za enako količino porabljene vode plačali ob polni obremenitvi leta 2020 70 tisoč evrov na leto.«
Po besedah Marka Lesjaka, vodje investicijskega vzdrževanja v naravnem zdravilišču, so leta 2016 porabili 148 tisoč kubičnih metrov termalne vode. Podobne bodo tudi lanske količine. Na očitek ministrstva za okolje in prostor, da bi lahko zdravilišča zmanjšala strošek koncesnine z vračanjem vode v naravo, pa Lesjak pravi: »Pri nas ta ukrep ne pride v poštev, ker uporablja-
mo naravni izvir termalne vode, ki priteče na površje in se torej ne steka v bazen.«
Za zmanjšanje stroškov energije vgradnja toplotne črpalke
Ker so s termalno vodo povezani tudi stroški energije (vodo morajo namreč dogrevati), so za njihovo znižanje vgradili toplotno črpalko. Ta danes zagotavlja tretjino vseh potreb ogrevanja v zdravilišču. Kot je pojasnila Lidija Fijavž Špeh, so z naložbo rešili dve muhi na mah: »Zmanjšali smo stroške energije, ki so se lani bistveno povečali predvsem zaradi avgustovskega 65-odsto-tnega dviga cene za porabljeno kilovatno uro toplotne energije, hkrati pa smo zmanjšali še odvisnost od obratovanja Teša. Kot je znano, smo imeli leta 2016 zaradi izpada dobave toplotne energije iz Teša prav v času največje zasedenosti velike težave pri zagotavljanju ustreznih količin in ustrezne temperature vode. S toplotno črpalko smo si zagotovili konstantno dobavo,« je še dejala Lidija Fijavž Špeh.
Lidija Fijavž Špeh: »Koncesnina za uporabo termalne vode je že v tem trenutku, ko zdravilišča še ne plačujemo polnega zneska, velika obremenitev pri poslovanju.«
ma pa so zahtevala, da mora biti faktor D pol nižji. V svojih zahtevah so delno uspela. Vlada je namreč na seji v drugi polovici decembra sklenila, da znaša faktor izhodiščne enote posebne rabe vode za potrebe kopališč in ogrevanje 0,6.
Marko Lesjak: »Očitek, da namenjamo premalo pozornosti vračanju termalne vode v naravo, za nas ni upravičen.«
ne moremo prevaliti na končnega uporabnika - gosta, sicer ne bomo konkurenčni,« je povedala direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh.
Koncesnino plačujejo od leta 2016 dalje, ko je pristojno ministrstvo rešilo njihovo vlogo, ki so jo vložili že pred 10 leti. V tem času jo je ministrstvo podelilo le dvema zdraviliščema za dobo 10 let pod precej boljšimi pogoji, kot so ti danes. »Ne drži,
»Izgubil sem Treziko«
Pavel Lampret, Velenje: »Lansko leto je bilo dokaj običajno, a si ga bom vseeno zapomnil še dolgo. Žal ne po dobrem dogodku. Izgubil sem namreč dolgoletno prijateljico, muco Treziko. Skoraj dvajset let je bila z mano, zato me ni sram priznati, pa čeprav sem moški, da me je njen odhod zelo prizadel. Pogrešam jo, a nove muce ne bom imel. Je prehudo, ko se jim življenje izteče. V novem letu si želim veliko dobrega zdravja, pa pen-zijo naj mi pustijo takšno, kot je. Že 27 let sem upokojeni rudar. Sem eden tistih redkih upokojencev, ki sem zadovoljen s pokojnino. Mislim, da bi te tistim z zelo nizkimi morali vsaj malo popraviti.«
a
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
«»^AS
4. januarja 2018
OD SREDE do torka
Sreda,
27. december
Pred iztekom koledarskega leta je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak opozorila na sprostitev nekaterih varčevalnih ukrepov v novem letu.
Premier Miro Cerar je organiziral delovno srečanje, na katero je povabil predsednike republike, državnega zbora in državnega sveta ter ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca. Seznanil jih je z dejavnostmi za implementacijo arbitražne odločbe.
Novega lastnika in direktorja je dobila družba NiceHash, ki se ukvarja z rudarjenjem kriptovalut in je bila nekaj časa pred tem tarča odmevnega hekerskega napada.
Ministrica je opozorila, da se z novim letom sproščajo nekateri varčevalni ukrepi.
Mojca Štruc
Žabja perspektiva

\
V	supermarketu v Sankt Peterburgu je odjeknila eksplozija, v kateri je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Predsednik Putin je eksplozijo označil za teroristični napad.
Srbski policisti so odstranili okoli 150 pre-bežnikov, ki so na meji med Srbijo in Hrvaško protestirali dva dni.
Prav iz Srbije pa so istega dne poročali o prvi smrtni žrtvi zaradi ošpic.
Četrtek, 28. december
Mediji so poročali, da je hrvaška policija na posvet povabila ribiče in jim svetovala, naj tudi po 29. decembru nadaljujejo običajno delo v Piranskem zalivu do sredinske črte.
V	našem uradu vlade za komuniciranje so ob koncu leta izpostavili vladne dosežke: upad brezposelnosti in gospodarsko rast.
Upravno sodišče je ugodilo sirskemu pre-
Luka Koper je dobila novega predsednika
uprave.
poškodovali in odnesli več pošiljk.
Potem ko je vzhod ZDA zajel polarni mraz, se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump. Z razmišljanjem, da ob takšnem mrazu res ni razloga za boj proti globalnemu segrevanju, »ki bi nam prišlo prav,« je požel obilo ogorčenja.
Iz Mumbaja v Indiji so poročali o hudem požaru. Ognjeni zublji so terjali najmanj 15 življenj, še več ljudi je bilo ranjenih.
Sobota, 30. december
Po pretekli polovici leta od razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško je Slovenija začela izvajati njeno implementacijo, medtem ko Hrvaška odločitev še naprej zavrača.
Izvedeli smo, da je upravno sodišče zavrnilo tožbo družbe Lafarge Cement proti državi zaradi delne odločbe agencije za okolje, ki je podjetju maja 2016 zavrnila okoljevar-stveno soglasje.
Ruska obveščevalna služba je aretirala moškega, ki naj bi načrtoval in izvedel bombni napad v supermarketu v Sankt Peterburgu.
Zambijski predsednik Edgar Lungu je vojski ukazal, naj sodeluje pri zajezitvi kolere, ki je v prestolnici Lusaka ubila 41 ljudi in
Hrvaška policija je njihovim ribičem svetovala, naj nadaljujejo običajno delo.
bežniku Ahmadu Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje.
Delničarji Luke Koper so na izredni skupščini izglasovali nezaupnico upravi pod vodstvom Dragomirja Matica.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je uradno razpustil parlament, ki je pred dnevi potrdil proračun za prihodnje leto.
Po Balkanu se je razširila novica, da se je pod hrvaškim avtobusom na poti iz Beograda pet ur vozil 21-letni Iračan. Hrvaška je sklenila, da slepega potnika vrne v Srbijo.
Severni, osrednji in vzhodni del ZDA je zajel arktični mraz. V več krajih so namerili rekordno nizke temperature, tudi do minus 38 stopinj Celzija.
Petek,
29. december
Oboroženi zamaskirani neznanci so okoli polnoči v bližini poštnega logističnega centra v Ljubljani napadli poštarja, ga pri tem
bi lahko hrvaškim ribičem izrekle denarne kazni, če bi brez dovoljenja lovili v delu Piranskega zaliva, ki po razsodbi arbitražnega sodišča pripada Sloveniji. Dejali so, da Slovenija nima pravice uveljavljati svojih predpisov na območju Hrvaške.
V Demokratični republiki Kongo so skušali katoliški aktivisti organizirati proteste proti predsedniku Josephu Kabili in njegovemu samovoljnemu podaljševanju mandata.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je podpisal tri zakone, ki podpirajo njegovo davčno reformo in druge predvolilne obljube.
Iranski predsednik Hasan Rohani se je prvič odzval na množične proteste v državi in poudaril, da je nasilje protestnikov nesprejemljivo.
Ponedeljek, 1. januar
Z vstopom v novo leto je Slovenija za leto dni prevzela predsedovanje Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vodilnemu mednarodnemu telesu za človekove pravice.
Potem ko so milijoni po svetu v nov dan vstopili s slavjem in ognjemeti, so iz nekaterih krajev poročali o tragičnih zgodbah. Na Reki sta med kopanjem v razburkanem morju utonila moška, petarde v Nemčiji so zahtevale dve smrtni žrtvi, na Filipinih poškodovale 200 ljudi, v Londonu pa so štirje ljudje umrli ob nepovezanih napadih z noži.
Izrael je proti 17-letni Ahed Tamimi, ki je
Analitika so izpustili, ko je bila zanj plačana odkupnina v bitcoinih.
za katero je od septembra zbolelo več kot 1500 ljudi.
Ugrabitelji so v Ukrajini izpustili analitika za trg bitcoina Pavla Lernerja, saj je nekdo v bitcoinih zanj plačal odkupnino.
Po dveh dneh protivladnih protestov in več aretacijah so se v Iranu zbrali tako podporniki kot nasprotniki vlade. Na nekaterih protestih je izbruhnilo tudi nasilje.
Nedelja, 31. december
Bil je zadnji dan leta in ljudje po vsem svetu so silvestrovali. V New Yorku pri -12 stopinjah Celzija, v Moskvi na dežju, pri nas ob toplem vetru.
Naš premier Cerar je v novoletni poslanici dejal, da je bilo leto, »ki se izteka, za Slovenijo zelo uspešno«. Za leto 2018 si je zaželel modrih odločitev.
Hrvaško zunanje ministrstvo se je odzvalo na napovedi slovenskih pristojnih oblasti, da
Protestom v Iranu ni bilo videti konca.
dva tedna pred tem oklofutala, obrcala in opsovala vojaka, vložil obtožnico, v kateri jo obtožuje kamenjanja, oviranja vojske in pozivanja k protestom, za kar je predvidena kazen deset let zapora.
V več mestih v Iranu so že peti dan potekali ulični protivladni protesti.
Kljub krizi se je venezuelski predsednik Nicolas Maduro odločil za 40-odstotni dvig minimalne plače.
Torek, 2. januar
Tudi drugi dan novega leta smo Slovenci uživali v dela prostem dnevu.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je izrazil zaskrbljenost zaradi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, si želi po svojih močeh pomagati k iskanju mirne rešitve.
Ameriški predsednik Donald Trump je objavil prvi tvit v letu 2018. V njem je zapisal, da Pakistan laže in zavaja ZDA, medtem ko dobiva milijarde dolarjev zunanje pomoči.
Južna Koreja je Severni Koreji za 9. januar
Mnoga velika mesta so ob vstopu v novo leto osvetlili ognjemeti.
Se bosta Koreji iff vendarle začeli pogovarjati?
predlagala pogovore na visoki ravni.
V nasilju, ki se je še eno noč več nadaljevalo v Iranu, je ugasnilo devet življenj - skupaj že 20.
Okoli 300 žensk hollywoodske filmske, televizijske in gledališke industrije je ustanovilo gibanje Zdaj je čas, katerega namen je boj proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu po vseh ZDA.
Privilegij casa
Naj mi bralci vsaj za ta postnovoletni čas oprostijo tole sa-moironizirajoče pisanje, ki ima slediti v naslednjih vrsticah, a če me je katera od čestitk, ki so te dneve množično priro-male k meni po takšnih in drugačnih poteh, najbolj zmedla, je bila to tista, ki mi je zaželela, da naj bo leto 2018 leto miru, leto, »kjer bo vse prav in tako, da je lahko človek miren«.
Človek, ki mi jo je poslal, ni kakšen podu-hovljen prijatelj, pravzaprav je sodelavec, ki v tedenskem ciklu odkrivanja in pozabljanja zgodb čepi zraven mene tukaj na uredništvu, sestavlja črke, besede, odstavke, od srede do srede, kot tisti žebljarji v Župančičevipesmi kuje članke in strani, včasih bolje, drugič slabše, kot vsak med Jure Trampuš nami, ki piše ali nastopa na tem odru življenja.
Zakaj torej mir? Kapitalizem, protestantska etika, družba proizvajanja in potrošnje, darvinistično tekmovanje, kakorkoli se že imenuje sistem, v katerega smo ujeti, nas sili k vseobsežnemu delu. Lenoba pa je ne drugi strani nekaj nemoralnega, greh, zgolj delo je vrednota. To velja seveda le za tisto delo, ki je vse obče priznano kot koristno, torej delo v službi, delo doma, delo na sebi, tudi rekreacija, obiskovanje terapevtskih tečajev in čiščenje čaker. Naj bolje pojasnim: dobri so torej tisti, ki veliko delajo, ki proizvajajo koristne, uporabne stvari, slabi pa oni, ki ali ne počnejo ničesar ali pa naj bi bilo njihovo delo nepotrebno. Prvi teh sumljivih posameznikov so umetniki, filozofi, sledijo učitelji, akademiki, raznovrstni uslužbenci, nekje med njimi se znajdemo tudi novinarji, uredniki, ki naj bi bili v času družbenih omrežij odveč, zastareli in - kot se lepo reče s tujko - obsoletni. Moja teza je ravno nasprotna. V krajih svobode, v teh drobnih otočkih oddiha od dela, kot je nekoč z marksističnim besednjakom pojasnil Simon Hajdini, se generira prava presežna vrednost. Lenoba je tista, ki spodbuja, pravzaprav omogoča kreativnost, lenoba je tako, če že želite, produktivna. Naj se ob tem vrnem k novoletnemu voščilu. Več miru hkrati pomeni več svobode. Več svobode pomeni več časa. Več časa pomeni več ustvarjalnosti, več spoznavanja, odpiranje, odkrivanja novih zgodb, več moči za umovanje. Družbo smo potisnili tako daleč, da otroci nimajo več časa za igro, da njihovi starši nimajo časa zanje, da si dedki in babice komaj organizirajo kakšno uro ali dve za družinska kosila, potem pa odhitijo dalje. In to ne velja zgolj za medosebne odnose. Podobno je recimo pri branju, zakaj danes tako malo ljudi zares bere knjige ali pa vsaj prelistuje časopise, zakaj je možnost branja pravzaprav privilegiji. Ne zgolj zato, ker zahteva nekaj več moči, znanja kot gledanje televizije ali srfanje po facebooku, branje je postal privilegij, ker preprosto zahteva več časa, čas pa naj bi bil denar in denarja se pač ne meče stran.
Zato še enkrat: naj bo to leto vseeno leto, ki bo vsaj dopuščalo lenobo, brezdelje, občutek neskončne svobode in miru, kot ga je recimo čutil tisti Bralec iz Calvinove knjige o neki zimski noči, v kateri je popotnik, sklanjaje se s strme obale, iskal zgodbo, ki je tam spodaj čakala na svoj konec, ali pač miru in neskončne visokogorske modrine neba, ki sem jo na zadnji dan minulega leta opazoval sam, ko sem - četudi že malo zlovoljen in s klecajočim korakom - po zasneženi poti proti Raduhi vlekel sanke z otrokom, ki si je pel pesmice, mene pa je čakala še dolga pot, ki se je vila gor in naprej.
Prelomno in pogumno leto
Marko Govek, Velenje: »Zame je bilo leto 2017 prelomno leto. Odločil sem se, da zapustim redno službo in končno uresničim svoje poslovne ideje. Podal sem se torej na samostojno podjetniško pot, pogum pa mi je dal tudi Saša inkubator s svojimi projekti. Ni mi žal. V novem letu si želim, da moje poslovne ideje še bolj zaživijo, saj se trenutno lepo razvijajo, verjamem, da bom v letu 2018 napisal še eno zgodbo o uspehu. Želim si tudi veliko zadovoljstva v družinskem krogu. Kot gasilec pa si želim, da uspešno končamo humanitarno akcijo za družino Rednak iz Trebeliškega, ki ji je pogorel dom. Želim si tudi čim več novih usposabljanj, dobre volje in pozitivne kemije v gasilskih društvih, obenem pa čim manj intervencij in soočanja s stiskami naših občanov.«
■
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 7
4. januarja 2018
"^AS
MED VAMI
7
Leto sklenili prijetno in delovno
Muzej Velenje še ni končal praznovanja 60-letnice delovanja - V letu 2018 se bodo posvečali kulturni dediščini
Velenje, 29. decembra - Leto 2017 je bilo za velenjske muzealce posebno, saj so z njim dopolnili šest desetletij delovanja. V njegovih dvanajstih mesecih so skušali ohraniti, predstaviti in ustvariti čim več spominov, saj nas, kot pravijo, spomini bogatijo in učijo ter nam pomagajo spoznavati, kdo smo in kam naj gremo. Za zaključek leta so pripravili še dve praznični presenečenji v središču Velenja. Pred božičem so ob velenjsko tržnico postavili šest okrašenih smrečic, pred novim letom pa bodo v Podhodu Pošta postavili še zadnjo razstavo v letu 2017. Praznovanje bodo končali ob slovenskem kulturnem prazniku, ko bodo izdali publikacijo, v kateri bodo predstavili dogodke, ki so jih pripravili ob 60-letnici delovanja.
V Muzeju Velenje pa so zadovoljni tudi z dogodki, ki so jih pripravili zadnji mesec v letu. Drugo leto zapored je obiskovalce gradu razvajala Praznična kamra. Ta je privabljala
Praznična kamra je v soboto za leto dni zaprla svoja vrata. V njej se je zadnji mesec v letu res
veliko dogajalo, program pa je bil zanimiv vsem generacijam.
ne le zaradi prijetnega ambienta, ampak tudi številnih in raznolikih dogodkov v njej. Vrata je zaprla v soboto, 30. decembra, ko jo je obiskal Dedek Mraz, zadnji koncert v njej pa je pripravila velenjska zasedba Mihajlov trio. Ta je januarja lani v njej napovedala svoj prvi album, ki je med letom tudi ugledal luč sveta, zato ji je pripadla čast, da tudi zaključi dogajanje v njej. Sicer pa so decembra v muzeju našteli veliko obiskovalcev tudi zara-
di ogleda prazničnih razstav, med katerimi je največ pozornosti pritegnila razstava Jaslice. Ta bo odprta še do 2. februarja. Veliko dela pa velenjske muzealce čaka tudi v prihjajo-čem letu, saj je to proglašeno za evropsko leto kulturne dediščine. Kot javni zavod, ki zanjo skrbi na območju Šaleške doline, bodo z različnimi razstavami in dogodki izpostavljali njen pomen za lokalno okolje in širše.
a bš
»Čudovit je ta svet ...«
M» t t ! * ? 'J
^ u M . fMMME
H »r «\m
V sredo zvečer, 27. decembra, so ljubitelji zborovskega petja napolnili veliko dvorano kulturnega doma v Velenju, kjer so glasbeni nastop pripravili člani Mešanega pevskega zbora Gorenje in spremljevalna skupina Aj-mer band iz OŠ Mozirje. Zbor Gorenja vodi
li #
mag. Špela Kasesnik, ki je pripravila lep pevski večer. Duhovit, pester izviren je bil tudi nastop učencev iz Mozirja, ki jih vodi Rozi-ka Kanjir. Sicer pa so lani, v letu 2017, člani MepZ pripravili nov program, s katerim se bodo letos predstavili širšemu občinstvu.
Zbor in skupina ob koncu nastopa v domu kulture v Velenju
»Marsikdo ne ve, kako veliko truda je vloženega, preden zbor stopi na oder,« pove zbo-rovodkinja Špela Kasesnik. Zbor Gorenja bo letos maja slavil 40 let obstoja in prepevanja, kar potrjuje, da je ta »svet zares čudovit«.
a Hinko Jerčič
Počitniške delavnice
Šmartno ob Paki - V Mladinskem centru Šmartno ob Paki so za otroke ob zaključku leta 2017 pripravili počitniške ustvarjalne delavnice z otroškim silvestrovanjem ter predstavo Maša in medved. Tudi te delavnice so bile brezplačne, potekale pa so vsak dan od 10. do 12. ure. V omenjenem javnem zavodu že vrsto let prirejajo počitniške ustvarjalne delavnice za otroke in mlade. Pripravljajo jih med vsemi šolskimi počitnicami ter tudi ob posebnih prazničnih dneh. V poletnih počitnicah pa organizirajo tudi počitniške delavnice z varstvom otrok od zgodnjih jutranjih ur do popoldneva. V sklopu teh delavnic prirejajo tečaje rolanja, hoje po vrvi ... Tradicionalno so počitniške delavnice, pravi direktorica zavoda Mirjam Povh, dobro obiskane, saj se jih v povprečju udeleži od 18 do 20 otrok. To je dokaz, še meni, da so starši in predvsem otroci z njimi zadovoljni. Seveda pa je to tudi pokazatelj za zaposlene v Mladinskem centru, da delajo dobro. In ti obljubljajo, da se bodo trudili in delali dobro tudi v letu 2018.
a tp
Kajuhove pisemske korespondence
Velenje, 3. januarja - Ob obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika
Kajuha so v velenjski mestni knjižnici pripravili razstavo o njegovi pisemski korespondenci. V ospredju je Kajuhovo dopisovanje z njegovo prvo ljubeznijo Marijo Medved. Razstavo je pripravila Andreja Jurkovnik, na pogled pa je v razstavišču ob domoznanskem oddelku.
a bš
»Želim si le zdravja«
Terezija Sente, Velenje: »Zame je bilo leto 2017 težko leto, saj sem imela veliko težav z zdravjem. Živim sama, otroci so v Ljubljani, zato praznični čas ni več tako čaroben, kot je bil nekoč. Če bi bila vsaj pokojnina višja, bi bilo že lažje. Vseeno ob sprehodu po mestu čutim praznični čas, kar je lepo. V novem letu pa si želim le zdravja. Če imaš tega, imaš res veliko.«
(XXX><XX>0<><XXX>0<XX><><><XX><>0<X>0<><XXXX><X>00^
Ogromno dobrih dogodkov
Ivan Razbornik, Dolič: »Lansko leto si bom zapomnil po veliko dobrih dogodkih. Končal sem fakulteto, videl Skandinavijo, kar sem si dolgo želel, bil na morju, izdal sem glasbeni CD, s skupino smo imeli nekaj zanimivih koncertov . Leto 2017 je bilo zame prijazno in dobro v vseh pogledih. Za novo leto si lahko želim le, da bi mi prineslo vsaj toliko zanimivih dogodkov, predvsem pa, da bi bilo zdravo leto. Kar se mene tiče, grem novim akcijam naproti.«
<x>oooo<x>o<x><><x>oooo<x><><x><><x>ooooo<xxxx><x>ooooo<xx>^0^
Še naprej bo zaupala intuiciji
S špansko prostovoljko Gemmo, ki je več kot leto dni živela v Velenju, o tukajšnjem dogajanju in spominih
Tina Felicijan
Gemma Gelabert Gonzalo je
zavedna Katalonka, srčna prostovoljka, ljubiteljica narave in kolesarjenja, svoj čas pa najraje porabi za to, da pomaga drugim. Prek programa Evropska prostovoljna služba je eno leto delovala pod okriljem Mladinskega centra Velenje, nato pa v mestu ostala še nekaj mesecev, saj je želela zaključiti še nekaj projektov, ki jih je zasnovala samoiniciativno, še enkrat doživeti festival Kuni-gunda, se družiti s prijatelji in izkoristiti čas za izlete v okolici Šaleške doline, ki jo je navduševala z jezeri, gozdovi, planinskimi potmi in kolesarskimi stezami. V rodno Barcelono pa se je vrnila ravno pred katalonskim referendumom, saj ni hotela zamuditi »pomembnega zgodovinskega dogodka,« je zapisala. »Želja po tem, da na domačih ulicah
doživim ta trenutek, me je med drugim spodbudila k temu, da se vendarle vrnem domov in tam poiščem nove izzive.« Našla jih je tudi v spremljanju gibanja za neodvisnost Katalonije - močno namreč verjame v moč skupnosti in civilne manifestacije, kar je pokazala tudi pri svojem delu v Velenju.
Lahko je uresničevala svoje ideje
Gemma je EVS v velenjskem mladinskem centru izbrala, ker ji je organizacija nudila možnosti za sodelovanje v zelo različnih projektih. Tako je lahko s kamero beležila dogajanje v mestu in montirala video reportaže, udeleževala se je prostovoljskih akcij skupine MC Udarnik, v Središču mladih in otrok je popoldneve preživljala z otroki, v Mojem klubu se je družila z odraslimi uporabniki andragoške-
Gemma Gelabert Gonzalo: »Na prostovoljnem delu v Velenju sem se še bolj prepričala, da rada delam na lokalni ravni in tako vplivam na
globalno.«
ga programa, zasnovala je vrsto projektov, namenjenih družbeno izključenim skupinam ljudi, popravljala je kolesa, ki jih je mladinski center podaril mladim z manj priložnostmi, poslikavala stene in tla z risbami in družabnimi igrami, tako pa pustila trajen pečat. »Moj najljubši del prostovoljnega dela v Velenju je bila možnost, da se resnično vključim v skupnosti in povežem z ljudmi, ki so mi pomagali uresničiti ideje, hkrati pa sem imela proste roke pri zasnovi projektov, ki sem jih lahko prilagajala svojemu zanimanju,« danes razmišlja o svojem delovanju v Velenju. »Najbolj ponosna sem na razstave Skozi oči beguncev, na katerih sem prikazala razmere v begunskih taboriščih, ter druge projekte, namenjene ljudem na robu družbe. Najbolj uživala pa sem pri ustvarjanju stenskih po-slikav, saj sem tako lahko prenesla svoje sporočilo o miru, prijateljstvu, enakopravnosti, strpnosti in drugih vrednotah, ki jih sama cenim in jih v družbi želim krepiti.«
V Velenju se je zlahka udomačila in se je brez težav zaposlila tudi v prostem času. Tako je dodobra spoznala mesto in okolico ter toliko ljudi, da se je stež-
ka poslovila, saj bi z veseljem ostala še dlje. »Vedno sem imela občutek domačnosti. V Velenju mi je posebno všeč poudarjanje kulture in kulturnih prireditev, ki imajo v lokalni skupnosti pomembno vlogo. In seveda lokacija mesta, saj sem lahko iz centra mesta v nekaj minutah pobegnila v gozdove ali ob jezera in napolnila baterije.« Danes, ko je doma, najbolj pogreša občutek, ki ga je imela v Velenju: »Da je vsaka ideja uresničljiva.«
Svojih doživetij v Velenju se z veseljem spominja, pravi, čeprav se ji ves čas dogaja kaj novega, vznemirljivega. Preteklo leto ji bo ostalo v lepem spominu tudi zato, ker je večino preživela v Velenju. Doma pa se je takoj vključila v civilne manifestacije za neodvisnost Katalonije, alternativne projekte in prostovoljno delo. Novoletnih želja nima povsem izoblikovanih. »Odprta sem za vse, karkoli mi bo že leto prineslo, upam pa, da čim več priložnosti za doživetja, ki me izpolnjujejo. Zaupam intuiciji in času. Bo, kar bo,« je sklenila Gemma, ki pri tem, da pomaga drugim in ob tem bogati sebe, nima obstanka.
■
Naš čas, 4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 8
8
KULTURA
«»^AS
4. januarja 2018
Navdušili nabito polno dvorano
Simfonični orkester in učitelji Glasbene šole Velenje pripravili izvrsten praznični koncert
ALTERNATOR
Velenje, 22. decembra - V veliki dvorani glasbene šole je potekal prav poseben koncert. V prazničnem ozračju so povezano nastopili simfonični orkester glasbene šole Frana Koruna Ko-željskga Velenje, učiteljski pevski zbor ter učitelji solisti.
Koncert je uvedla nova skladba v Velenju delujočega skladatelja in glasbenega pedagoga Slavka Šuklarja z naslovom Sveta poroka. Izvedla sta jo tolkalista Tomaž Lojen in Marina Golja, pridružil pa se jima je dramski igralec Jure Ivanušič, ki je prepričljivo deklamiral besedilo Vlada Ža-bota. Sledila je simfonična pesnitev za orkester in zbor Finlandia Jeana Sibeliusa, nato pa premi-
šljeno sestavljen preplet skladb za simfonični orkester, ki so se mu pridružili posamezni učitelji glasbene šole kot solisti. Najprej sta s stavkom s Koncerta za klavir štiriročno Leopolda Koželu-ha s simfoničnim orkestrom nastopila harmonikarja Izidor Ko-kovnik in Primož Krajnc. Sledil je počasni stavek s Koncerta za klavir in orkester v c-molu Ser-geja Rahmaninova, v katerem je kot solistka zaigrala Pascal Ve-hovec. Mezzosopranistka Gordana Hleb je nato odpela arijo Dalile iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saensa. Prvi sklop skladb je zaključila skladba Otto-rina Respighija Adagio con va-riazioni, v kateri je kot solistka
nastopila violončelistka Tamara Gombač. Drugi del je uvedla Kavatina iz filma Lovec na jelene Stanleya Myersa, ki sta jo ob spremljavi orkestra zaigrala kitarista Monika Krajnc Štih in Boris Štih. Saksofonist Aleš Logar je bil solist v Piazzolovi Baladi para un loco, trobentar David Špec pa v španski tradicionalni skladbi La virgen de la Macarena. Sledile so Zgodbe iz dunajskega gozda Johanna Straussa ml., v katerih je bil solist na ci-trah oz. violini Peter Napret. Praznični koncert je sklenila umirjena Et misericordia iz Magni-ficata Kima Andréja Arnesena, v kateri je skupaj z orkestrom in pevskim zborom nastopila so-
pranistka Dunja Tinauer. Simfonični orkester, v katerem so igrali tako učenci glasbene šole kot dijaki umetniške gimnazije in posamezni učitelji, sta izmenjaje vodila dirigenta Miran Šumečnik in Nikolaj Žličar. Svojo nalogo na koncertu je orkester z dirigentoma več kot odlično opravil, saj je dobro zaigral zahteven in obsežen program, odlični pa so bili tudi učitelji solisti. Koncert je izvirno pokazal, da so sodelovanja med glasbeniki krasna priložnost tako za ustvarjalnost kot povezovalnost. Velika dvorana glasbene šole je bila nabito polna, ozrače slavnostno, koncert pa nepozaben.
a U. Šramel
Od uspešnega leta so se poslovili z barvami
Ob koncu leta so v Društvu šaleških likovnikov ponosni na dobro obiskane delavnice in kolonije, ki jih vodijo akademski likovniki, odlično sodelovanje pri izvajanju raznih kulturnih prireditev in priznanja svojih članov
Tina Felicijan
Velenje, 19. decembra - Glede na to, kako pisana druščina so ljubiteljski ustvarjalci v Društvu šaleških likovnikov, je naslov zadnje razstave, ki so jo postavili v lani, še kako pomenljiv. Pisano slovo od leta 2017 je mozaik 33 del 29 avtorjev, ki so ob tej priložnosti predstavili predvsem slikarske izdelke, katerih motivi so tokrat večinoma vezani na šaleško industrijsko in arhitekturno dediščino, nekaj keramičnih izdelkov in eno skulpturo velike forme.
Uresničili so svoje načrte
Predsednik društva Salih Bi-ščic je ponosen, da so s člani in partnerji uspeli uresničiti zastavljene cilje minulega leta. Znova so sodelovali na številnih kulturnih prireditvah v občini, kot so Cvetlični sejem, Jesenski sejem, Poletje na travniku in Pikin festival, na katerih so otroci spoznavali likovno umetnost predvsem na prostem in samo na največjem otroškem festivalu v Sloveniji ustvarili več kot 3000 likovnih del. Z namenom širjenja prepoznavnosti društva in občine ter širjenja obzorij članov vsako leto sodelujejo s številnimi sorodnimi društvi iz vse Slovenije. Na likovno kolonijo Moje mesto, rad te imam, denimo, vsako leto povabijo člane enega od društev

Člani Društva šaleških likovnikov so ob koncu še enega ustvarjalnega leta postavili pregledno razstavo svojih del; ta bo v prihodnjih tednih na ogled na t. Velenjskem gradu.
in tokrat je na koloniji gostovala likovna sekcija kulturnega društva s Polzele.
Organizirali so izobraževalne delavnice pod mentorstvi akademskih likovnikov v dveh terminih tako za slikarje kot kiparje. »Izobraževanje naših članov v likovni umetnosti je eden osrednjih ciljev našega društva. Trudimo pa se izobraževati tudi druge, predvsem najmlajše. Tako smo ob prazniku krajevne skupnosti Gorica v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo izvedli likovno kolonijo za njihove učence, delavnice pa so vodili naši člani,« je povedal predsednik in nadaljeval, da je društvo tudi v
tem letu uspešno sodelovalo na razpisih. Tako so v okviru razpisa JSKD z naslovom Velika črta izvedli delavnice pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa Senegačnika, številni udeleženci pa so dobili priložnost za predstavitev na regijski razstavi v Preboldu. »Posebno ponosni smo na člane, ki na raznih razpisih in natečajih ter drugih srečanjih dobivajo priznanja in certifikate. Tako se lahko pohvalimo s petimi zlatimi priznanji na razpisu Velika črta ter eno srebrno paleto.«
Program dela v tem letu je prav tako ambiciozen kot je bil lanski. Razpisali bodo spomladan-
ske in jesenske delavnice za slikarje in kiparje pod mentorstvi akademikov ter več likovnih kolonij - nekatere so že tradicionalne, druge pa imajo tudi mednarodni značaj. Poleg izobraževalnih projektov se veselijo tudi kulturnih prireditev, na katerih bodo sodelovali. »Med drugim že vrsto let gostimo projekt Zlata paleta, ob katerem se na razstavi srečajo člani društev iz vse Slovenije, kar je lepa priložnost, da jim predstavimo naše mesto. Zlata paleta na temo klasičnega slikarstva na Velenjski grad prihaja aprila,« je še napovedal Salih Biščic.
Novoletne želje
Nataša Tajnik Stupar
Čeprav so prazniki in praznovanje prihoda Silvestra že minili in smo se že, z novim upanjem, vpregli v 2018. Pred 18 leti so nekateri panično pričakovali konec sveta in prestrašeno pričakovali računalniškega hrošča, ki bi ustavil celoten globalni sistem bančništva, interneta in komunikacije. Mi, takrat študenti, pa smo šli na silvestrovanje v Prago. Z avtobusom, ki je peljal najhitreje 80 km/h. Vozili smo se skoraj dva dni do silvestrskega cilja. Večina se je, verjetno iz obupa, zverinsko napila. Hrošča ni bilo in tudi globalnega kolapsa ne.
Danes, 2018, pa z več modrosti in izkušenj zrem(o) v prihodnost, ki ni nič manj negotova, kot je bila, le da se strahovi in pričakovanja spreminjajo v izzive in nove obveznosti, ki jih imamo do nas samih, naših otrok in družbe, v kateri živimo.
Ne moremo reči, da živimo v družbi, ki ne potrebuje korekcije. Vsak potrebuje korekcijo, če si je ni sposoben zagotoviti z zazrtjem vase, je potem lahko vsaj toliko napreden, da dovoli mogoče nastavljenemu ogledalu, da mu z odsevom prikaže podobo, ki jo potem samokritično popravi in na novo izgradi. Žal je v naši družbi preveč posameznikov, ki niso sposobni sprejeti kritike in raje nemoteno jadrajo na krilih svojega ega. Tem želim, da si vendar najdejo svojo novo podobo ali da sprejmejo kakšno skorigirano.
Potem si želim, da delodajalci ne bi izvajali ali omogočali mobinga nad zaposlenimi. To je ena grozljivejših stvari, ki se ti lahko zgodi. Želim si, da bi se delodajalci spremenili v velike 'empate' in bi začutili stiske, ki se dogajajo med njihovimi delavci. Želim si spoštovanje dela in njegovo pošteno in dosledno vrednotenje s plačilom. Tisti, ki dela več, naj ima več. Želim si, da bi se ukinila uravnilovka, ki vse delavce enači ne glede na to, koliko kdo dela. Sploh v javnem sektorju, kjer zaradi uvedene varčevalne politike ni več nagrajevanja in plačanega dela zunaj obveznosti, projekti pa so vseeno zaželeni, narejeni in neplačani. Želim si, da ne bi izkoriščali tujih delavcev in jih pravno nemočnih zlorabljali v svojo korist.
Naslednja v vrsti je, da bi se mladina vsaj malo manj dro-girala. Da bi v mestu našli neko pot preko mladinskih programov: motivacijskih, kreativnih dejavnosti, ki bi mlade odvrnila od poseganja po drogah. Ta simptom govori med drugim tudi o zdolgočasenosti med mladimi, saj je bolj zabavno biti zadet s prekrižanimi rokami.
Želim si tudi, da bi izkoreninili revščino. Da bi nam uspelo sistem uravnati tako, da bi bil pravičen za vse, ne samo ugoden za zaprta omrežja in elito. Sploh izkoreniniti revščino med otroki. Želim si tudi, da bi uspešno ustavljali digitalno demenco med otroki, ki je začela z uporabo mobilne in sodobne tehnologije skokovito naraščati, in da bi med otroke uvajali dejavnosti, ki niso škodljive razvoju njihovih mladih možganov. Te dejavnosti so analogne in ustvarjalne narave in omogočajo nemoten otroški razvoj v zdrave, uspešne in kreativne posameznike.
Ker je kolumna vsaj malo lokalna, si želim, da bi mestne oblasti spoštovale in varovale našo kulturno dediščino in bi pred poseganjem vanjo posegle tudi s posvetovanjem in v konsenzu z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije ter se po zdravi pameti in z velikim spoštovanjem do zgodovine in umetnosti odločale za posege vanjo. Želim si tudi bolj smotrno vlaganje občinskih sredstev, saj je zadnjič slišani rek "čuj, mi bomo poskrbeli za keš, ne skrbi ..." zaskrbljujoč, saj je pozabiti na to, čigav je ta 'keš', po mojem osebnem mnenju resnično skrb vzbujajoče. Tudi to ... o tem, kdo ste vi in kdo smo mi. Želim si tudi samoevalvacije mestnih oblasti, sploh za kulturo, saj bo le ta omogočila bolj napredno in kvalitetno postavljeno kulturno krajino. Nihče ne more vedeti vsega, zato si želim več javnega diskurza o težavah in dejavnostih na omenjenem področju, sploh pa vključevanje stroke pri odločanju o pomembnih odločitvah in posegih v javni prostor, tako fizični kot kulturni. Ne pozabite, več glav več ve.
Želim si tudi manj nestrpnosti. Tako med nami kot vami, če ohranim to čudaško imenovanje. Mostovi med ljudmi so znanilo napredne družbe. Neizključevalna naravnanost družbe je eno od gonil človeškega napredka.
Vam pa, dragi moji bralci, najprej želim zdravja, potem navdiha in veselja. Tudi vztrajnosti, ki je včasih zmanjka. Želim tudi resnice in pravičnosti za vse nas. Lepo bodite in imejte se radi, vedno, ne samo v 2018.
■
■
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018

107,8 MHz
«»^CAS	9
Radijski in časopisni mozaik
Hvala vsem za nazaj in za naprej!
V časih sodobnih tehnologij in njihove uporabe je pisanje čestitk ob praznikih pravi podvig. To zaznamo pri svojem delu na terenu vse bolj, zato smo bili toliko bolj veseli vsake čestitke, prispele v našo medijsko hišo ob izteku minulega leta. Pozornost, ki gane in človeka navdaja z zadovoljstvom. Do srca so nam segle unikatne čestitke, ki ste jih izdelali naši cenjeni bralci, bralke, poslušalci in poslušalke sami, ganile so nas lepe misli in želje, zapisane vanje. Vsakemu posebej se ne moremo zahvaliti, zato naj velja: Hvala vsem, ki naše delo cenite, še posebej pa tokrat tistim, ki ste si vzeli čas in nam to z napisano voščilnico tudi sporočili.
Veseli bomo, če boste v novem letu še naši tesnejši sodelavci pri oblikovanju vsebin
GLASBENE novice
21-letna novozelandska pop zvezdnica hrvaških korenin Lorde je odpovedala svoj nastop v Tel Avivu. To je storila potem, ko se je nanjo vsul plaz kritik, češ da z nastopanjem v Izraelu podpira njegovo politiko. Lorde bi morala v Tel Avivu nastopiti 5. junija v sklopu svoje turneje Melodrama. Na družbenih omrežjih so Lor-dino odločitev številni pozdravili, nekateri pa menijo, da je koncert odpovedala bolj zaradi tega, ker je bila v to prisiljena, kot pa zaradi svoje načelnosti in političnih stališč. Koncerti tujih izvajalcev v Izraelu so sicer postali vroča tema. Letos so bili tako na udaru že številni glasbeniki, ki so se odločili koncertirati v državi, ki ji očitajo hude kršitve človekovih pravic, povezanih s Palestino. Podobnih kritik so bili tako deležni Radiohead pred julijskim koncertom v Tel Avivu. Pobuda Artists for Palestine je britansko skupino pozvala, naj še enkrat razmisli o koncertiranju v državi, v kateri so "palestinskemu ljudstvu vsilili sistem apartheida". Med podpisniki peticije sta bila tudi južnoafriški nadškof Desmond Tutu in Roger Waters iz skupine Pink Floyd.
Lea Sirk
napoveduje nov album
Primorska pevka Lea Sirk po mesecih nastopov v šovu Znan obraz ima svoj glas spet predstavlja le sebe in svojo glasbo. Svoje oboževalce je razveselila z novo skladbo Back to being me s sve-
Čestitke, ki ste jih bralci in poslušalci namenili ustvarjalcem časopisnih in radijskih
vsebin, so nam polepšale minule praznike.
oddaj na Radiu Velenje in v tedniku Naš čas. S tem bogatite naša skupna druženja, za katera verjamemo, da jih bo tudi letos veliko - vsaj ob izidu tednika vsak četrtek in ob vsakdanjem poslušanju radijskega
programa na frekvenci 107,8 mHz. Hvala
it
za nazaj in za naprej!
Vsem želimo v letu 2018 vse dobro, čim več prijaznih poti, pozitivne energije in pravih prijateljstev!	■ tp
Marleyjeve uspešnice že 500 tednov med najbolj priljubljenimi v ZDA
Posthumno izdani album Legend iz leta 1984, na katerem so zbrane največje uspešnice Boba Marleyja in skupine The Wailers, se je na Billboardovo lestvico najpopularnejših albumov prvič uvrstil kmalu po izidu ter se nato nanjo redno uvrščal vse do poletja 1991. Sledila je sprememba Bill-boardove politike, po kateri so se na lestvico lahko uvrščali le novejši albumi. Leta 2009 je Billboard preklical omejitev in album Legend se je nemudoma vrnil na lestvico najpriljubljenejših. Vrhunec je po zaslugi spletne prodaje dosegel leta 2014, ko se je povzpel do petega mesta, pretekli teden pa je postavil poseben mejnik, saj se je med najpriljubljenejših 200 albumov v ZDA uvrstil 500. teden zapored. S tem je plošča postavila drugi najdaljši neprekinjeni staž na Billboardovi lestvici albumov. Rekord z 943 zaporednimi tedni na lestvici še vedno drži album The Dark Side of the Moon zasedbe Pink Floyd.
Lorde odpovedala nastop v Tel Avivu
vodila od koprske glasbene šole preko Umetniške gimnazije v Kopru do Konservatorija za glasbo v Ženevi. Zgodaj je začela nastopati in se udeleževati festivalov, kot so FENS, EMA in Slovenska popevka. Nastopala je tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih v sklopu glasbenega izobraževanja. Bodisi s flavto bodisi z vokalom je Lea na odrih in tekmovanjih pobi-
bolj tone. Romantično zgodbo so prvič posneli leta 1937, obstajata pa tudi različici z Judy Garland in Jamesom Masonom v glavnih vlogah iz leta 1954 ter z Barbro Stre-insand in Krisom Kristoffersonom iz leta 1976. Za Lady Gaga je to prva glavna vloga, doslej je odigrala le nekaj manjših in nastopila v peti sezoni ameriške serije Ameriška grozljivka: Hotel.
rala nagrade tako doma kot v tujini. Leta 2014 je izdala svoj prvi samostojni album Roža, kot avtorica pa je ustvarila mnogo skladb za druge izvajalce.
Zvezda je rojena z Lady Gaga
Nova priredba filmske klasike Zvezda je rojena, v kateri sta glavni vlogi odigrala Lady Gaga in Bradley Cooper, bo v kinematografih na ogled pet mesecev kasneje, kot je bilo načrtovano. Filmski muzikal bo v ameriških kinematografih na ogled 5. oktobra. Prvo-
žim, modernim plesnim aranžmajem. S skladbo napoveduje nov album, zanjo pa je posnela tudi videospot.
Lea Sirk je svojo glasbeno pot začela že pri petih letih, pot jo je
tno je bila premiera mišljena maja, ta odločitev pa bi lahko ustvarjalcem povečala možnosti za oskarje. Remake, v katerem je Cooper prvič poprijel za režijo, je četrta priredba uspešnice o glasbeniku, zasvojenem z alkoholom, ki se zaljubi v mlado žensko in ji pomaga pri pevski karieri. Medtem ko se pevka strmo vzpenja, sam vse
Tri desetletja Bele snežinke
Le kdo ne pozna uspešnice Bela snežinka, ki se na radijskih postajah vrti vsako zimo, še posebej v prazničnem decembru. V tem letu ta najbolj znana skladbe skupine Veter praznuje že svojo 30-letnico. Tri desetletja jo torej že prepevamo ob vsakem prvem snegu, malo manj pa je znano, da gre v originalu pravzaprav za še starejšo skladbo. Gre za pesem, ki jo je leta 1940 napisal takrat še zelo mladi hrvaški avtor Mario Kuhnel. Naslov skladbe je bil Snije-ži, njen avtor pa je bil takrat star šele 20 let. Nekaj let kasneje jo je zapel takrat tudi še zelo mladi Ivo Robic. Prvo slovensko priredbo je skladba dobila leta 1957, ko jo je posnel vokalni kvintet Optimisti ob spremljavi Ljubljanskega jazz ansambla, takrat z naslovom Tiho pada sneg. Hra-stniška skupina Veter pa jo je predelala leta 1988 in prav ta verzija je v Sloveniji postala velika uspešnica, skoraj ponarodela, saj jo že trideset let v tem času prepeva staro in mlado.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ŠANK ROCK - Ljubezen dela čudeže
2.	FLIRRT - Ko spleza čas po rami gor
3.	COLONIA - Que sera
V-
11 fe-T
r
Skupina Šank Rock, ki je 29. decembra z velikim koncertom v velenjski Rdeči dvorani zaključila obeleževanje 35-letnice svojega delovanja, je zmagovalka še zadnjega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje v letu 2017. Zmagala je z balado Ljubezen dela čudeže, ki jo najdemo na njihovem aktualnem albumu Nekaj več.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	SLOVENSKI ZVOKI - Včasih ljubezen pač mine
2	ANS. STANKA FAJSA & DRUŽINA FAJS -Tam kjer je pesem doma
3	ANSAMBEL MAJ - Ribiška
4	ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA - Sankaška polka
5	FANTJE S PRAPROTNA - Hodil k najlepši sem deklici
6	LOJTRCA - Ohcetna
7	MLADI BELOKRANJCI - Angel
8	MLADI GAMSI - Ni se še taka rodila
9	POTEPINI - Čas
10	SPEV - a muziko bi dala vse
www.radiovelenje.com
Spevovci končno izdali novo zgoščenko
Sredi decembra je izšla težko pričakovana zgoščenka ansambla Spev z naslovom Ona diši po pomladi.
Spevovci, ki delujejo že 15 let in ves ta čas hodijo po Slakovi poti, so album oblikovali skoraj tri leta. Na njem je enajst skladb, glasba pa je zelo pestra. Med skladbami najdete njihove nove uspešnice Ona diši po pomladi, Gasilka in Zapleši z mano, poleg tega pa še priredbo dalmatinske Vedno bom ob tebi, pa vse do Slakovih najbolj priljubljenih pesmi, kot so Krka sanjava, Dekle povej ter do duetov z ansamblom Smeh (Leta niso važna) in z legendarnim Werneijem v nostalgični uspešnici Stara domačija. Avtorji, ki so sodelovali pri ustvarjanju albuma, so: Igor Pirkovič, Rok Švab, Erik Hribernik, Lojze Slak, Niko Zlobko, Tine Lesjak, Edvard Rednak, Kristijan Kolenc, Alojz Gričnik, Boštjan Mežnar, Ivica Badurina, Tanja Žagar, Marko Pezdirc, Tatjana Rodošek, Bernard Miklavc, Žiga Ramšak, Mišo Kontrec, Drago Horvat in Aleš Zibelnik.

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 10
10
t.. T,. 1

k k Če želite dobro rr izpeljati dražbo, pokličite Draga Mar-tinška. Prvo je izpeljal že pred četrt stoletja, zanjo pa si je kladivo izdelal iz več kot sto let starega lesenega kladiva iz domače zidanice. Takrat ga je, ker je bila dražba namenjena otrokom, pobarval v žive barve. »In takšno je tudi ostalo. Danes na dražbah z njim tolčem po mizah, če je treba, pa tudi po kakšnem kolenu. Deluje,« je komentiral, ko je
uspešno dvigal izklicne cene na dražbi v velenjskem Centru ponovne uporabe.
Mi smo velenjski praporščaki, pa tudi naš
Zobnar je Velenjčan,« so ponosno povedali fantje, ki zastopajo različne domoljubne organizacije. Po stažu je med njimi najmlajši praporščak Maks Arlič (prvi v vrsti), ki so ga dobro izšolali za praporščaka šaleškega društva »General Maister«. Čvek prizna, da prav vsem uniforme dobro stojijo in da svoje poslanstvo opravljajo ponosno in strumno.
Z 1
ta veseli decembrski
doma vedno na priročno h	Wa
Stopi do P ?. J^'s čim mu lahko prodajalka Pf^^sebnega išče. Čez ramo pomaga ^¡^J^ona m" i pravi, da kakšen »ep	go,e
zenskeVts?obrneknjej,inponovi:
aole ženske imate? , pa
prodajalka takoj:"Ja,»n
Prostovoljki društva za zaščito živali Poživ Irena Jager in Matea Morel sta na novoletnem bazarju opreme za živali imeli pomoč. Obiskovalce knjižnice je k nakupu spodbujala Katarina Jerenec, ki pogosto pomaga tudi obiskovalcem knjižnice, ko iščejo kakšno revijo ali zanimivo knjigo. »Ne pozabite, da živali ne marajo petard. Bodite pametni in ne pokajte,« je še komentirala gostobesedna in simpatična Katarina.

m
i v
ZANIMIVOSTI

Družina na letališču že dva meseca
Družina s štirimi odraslimi in štirimi otroki iz Zimbabveja že dva meseca ždi na letališču v tajski prestolnici Bangkok. Po navedbah tajske migracijske policije je družina na Tajsko prišla s turističnim vizumom maja letos, 23. oktobra pa je želela odleteti
v Španijo, a so jo letalske službe zavrnile. Tako je zato, ker so brez vizumov, ki bi jim omogočili nadaljevanje potovanja. Ker nazaj v Zimbabve ne želijo in so uradno že predolgo na Tajskem, da bi jim pristojne oblasti dovolile ponovno vstopiti v državo, so obtičali na letališču. Javnost je za družino izvedela, ko je eden od tajskih uporabnikov družbenih spletnih omrežij objavil fotografijo, kako je otrokom razdelil božična darila. Objava, v kateri je tudi opisal stanje družine, se
je razširila po svetovnem spletu in pojavila so se vprašanja, kako jim je sploh uspelo tako dolgo preživeti na letališču. Družino so doslej s hrano oskrbovale različne letalske družbe, predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Bangkoku pa je potrdila, da trenutno proučujejo različne rešitve za družino, a zaradi zaupnosti ni razkrila podrobnosti.
Nenavadna riba
Riba vrste Mangrove rivulus je ena od tistih dveh rib, ki se razmnožuje s samooploditvijo in že nekaj časa bega znanstvenike. Ti se namreč trudijo pojasniti, kako je možno, da pri takšnem načinu razmnoževanja ta vrsta ohranja genetsko raznolikost. Za zdaj še
nimajo jasnih odgovorov. Tako kot jih nimajo niti ob dejstvu, da omenjena riba enako živi ne glede na različne koncentracije soli v vodi. Še bolj nenavadno pa je, da lahko ta vrsta preživi do dva meseca zunaj vode, kjer diha skozi kožo, podobno kot dvo-
živke. V vodo se vrne tako, da naredi več 180-stopinjskih »poskokov«.
Po božiču je čas za veliko noč
Kot večina ljudi na svetu si tudi Britanci še I niso zares dobro opo-IJ^H mogli od božičnih pra-I znikov, obilice hrane in množičnega nakupovanja. A njihovi trgovci že gledajo naprej, k veliki noči. Le nekaj dni po božiču so v Veliki Britaniji na policah trgovskih centrov že velikonočna jajca in čokoladni zajčki. Trgovci ob tem zatrjujejo, da drugače ne gre, saj da imajo težave s skladiščenjem izdelkov. In čeprav se njihovo
početje iz leta v leto ponavlja, so kupci ogorčeni, svoje nezadovoljstvo pa delijo na socialnih omrežjih, na katerih se razvijajo prave debate.
Veter jo je odpihnil z balkona
do ponesrečenke zaradi visokega snega niso mogli priti, so jo izkopali kar z bagrom in jo v bolnišnico prepeljali kar v nakladalni žlici stroja.
Poroka dobro vpliva na ljudi
Nove britanske in kanadske
Ni šala: 70-letno Rusinjo, ki je kadila na balkonu svojega stanovanja na otoku Sahalin na skrajnem vzhodu Rusije, je snežni vihar odpihnil z balkona v 4. nadstropju večstanovanjske zgradbe. Močan veter jo je premaknil v kup snega, tako da je ženica padec preživela. A ker reševalci
raziskave razkrivajo, da naj bi imela poroka dolgoletne pozitivne posledice na dobrobit ljudi. Strokovnjaki pravijo, da je stopnja sreče najvišja pri tistih, ki svojega zakonca vidijo kot najboljšega prijatelja. Dolgoletni pari, ki so v monogamni zvezi, a se niso nikoli poročili, imajo prav tako podobne izkušnje, čeprav so raziskovalci prepričani, da sreča prihaja prav iz unikatne forme življenjsko dolgega prijateljstva. Študije so pokazale, da obstaja povezava med poroko in srečo, saj imajo poročeni pari precej višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem kot tisti, ki so samski, ločeni, razvezani ali so vdovci oz. vdove. To bi lahko pomenilo, da se srečni ljudje raje poročijo ali imajo več možnosti, da se poročijo.
4. januarja 2018
frkanje
» Levo & desno «
Na cesti
Tudi letos je veliko ljudi novo leto dočakalo na cestah, trgih in ulicah. Upam, da tudi čez leto delavcem ne bo treba ne ceste in ulice.
Praznik
Prvotnemu prazniku samostojnosti smo pred leti dodali še enotnost. Pa se bodo menda ja odnosi spet zboljšali in nam »iz praznika« ne bo treba spet kdaj odvzeti enotnosti.
Računanje
Občine in občani morajo na vse načine preračunavati, da preživijo. Ker država preveč zaračunava.
Možje in žene
Praznična darila nosijo v decembru trije dobri možje. Ostale mesece za dobrodelnost bolj skrbijo ženske.
Težko za lažje
Veseli bomo, če res drži: težki občinski proračuni, lažje življenje občanov.
Kaj pa zdravje?
Slovenci imamo pravico do sojenja v razumnem roku. Kaj pa pravica do zdravljenja v razumnem roku?!
Pogajanje
Za marsikatero stvar rečemo: dokler se pogajamo, je še dobro. Tudi Šoštanj-čani (in še kateri) se s tem lahko tolažijo. Čeprav so pogajanja s tremi velikimi težka. Na drugi strani niso trije dobri možje.
Strah pred ...
Le malo Slovencev uporablja sistem eDavki. Ne da bi jih bilo strah pred naprednim »e-jem«. Le z drugim delom nimajo radi opravka.
Luč miru
Tudi pri nas se je »luč miru« dobro prijela. Nekateri pravijo, da bi jo skavti morali večkrat po-nesti tudi okoli družb ali po njih - kjer »proizvajajo« luč ali osnovo zanjo.
Vseživljenjsko
Že dolgo časa govorimo o vseživljenjskem učenju. To je tudi prav, saj zadnji čas vse več govorimo tudi o vseživljenjskem delu.
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018
«»^CAS
HOROSKOP
11
VELIKI KITAJSKI HOROSKOP ZA 2018
■	H	*	'	t	, '	_.	■	J^j	.
V Aziji horoskopa ne sestavljajo po Soncu, po katerem se ravnajo astrologi na zahodu, temveč po Luni. „ Če smo še bolj natančni, je kitajski horoskop pravzaprav naravnan po luninih letih, zato je praktično skoraj vse odvisno le od tega, ali smo rojeni v Luninem dobrem ali slabem letu.

JR

TT^S* v - K
v.^f	Vv vV
16. februarja 2018 bo z novim kitajskim letom napočilo obdobje rjavega
zemeljskega psa. Njegova glavna značilnost je akcija, zato se pripravimo
na dejavno leto, ki prinaša veliko naporov, pa tudi nagrad.
Rjavi zemeljski pes
Zaradi močnega elementa zemlje je zemeljski pes najstabilnejši in najmo-drejši izmed vseh psov v kitajskem horoskopu. Je zelo delaven in usmerjen v praktične cilje, zato bomo tudi mi kos nalogam, a njihovo zanemarjanje nas lahko v novem letu drago staneta, zato zavihajmo rokave in se lotimo dela. Leto rjavega zemeljskega psa prinaša pozitivno in svežo energijo, ki bo pospešila delovne aktivnosti in v naša življenja vnesla nekoliko več stresa, pritiskov in utrujenosti, a bi jo bilo kljub temu dobro izkoristiti za doseganje različnih osebnih ciljev.


Preden se posvetimo prazniku pomladi (kit. chunjie [čunajej - chun pomeni pomlad, jie pa praznik), kot kitajsko novo leto imenujejo Kitajci, si poglejmo še, kako se določi datum tega praznika. Postopek določanja datuma so določili v času dinastije Han ki je na Kitajskem vladala med letoma 206 pred Kr. in 220 po Kr. In sicer: vedeti moramo, kdaj je drugi mlaj po zimskem obratu ali solsticiju.
Mlaj je položaj Lune, ko je ta v vodoravni liniji med Soncem in Zemljo. Ker je njena osvetljena stran obrnjena stran od Zemlje, je skoraj ne vidimo. Zato mlaju pravimo tudi prazna Luna.
Sončev obrat ali solsticij je trenutek, ko je Sonce opoldan v svojem zenitu (tj. navidezna točka, kije pravokotno nad opazovalcem neba) na svoji najbolj severni ali najbolj južni točki. Sonce je na najbolj severni točki 21. decembra - takrat je zimski solsticij, ki velja za začetek zime. Poletni obrat ali solsticij
pa je takrat, ko je Sonce na najbolj južni točki. Tako se poletje začne enkrat med 21. in 23. junijem, ko pride do takšne lege Sonca.
Nesreča pazi, prihaja rdeča!
Tako še danes vidimo, kako je kitajsko novo leto rdeče. Rdeča barva naj ne bi odganjala samo zverine Nian, ampak vse zlobne duhove in nesrečo. Tako so ulice in domovi polni rdečih lampijončkov, na podbojih so izobešene dobre želje, napisane na rdeč papir, ognjemetom pa kar ni konca. Da bi pregnali nesrečo, ob glasnem bobnanju uprizarjajo tudi zmajeve ali levje plese.
PODGANA-SHU
Pred vami je dobro leto, v katerem se boste počutili dovolj samozavestno, da boste znali prevzeti pobudo takrat, ko bo to najbolj potrebno. V začetku leta se osredotočite predvsem na finančno področje, saj so vas pretekle zgrešene odločitve najbrž veliko stale. Čas je, da odplačate dolgove in manj zapravljate, v nasprotnem primeru boste sredi leta spet zabredli v finančno luknjo, iz katere boste težko našli izhod brez izdatne pomoči drugih. V službi se boste srečali z novimi izzivi, zato bodite potrpežljivi in predvsem prijazni tudi takrat, ko vas bo razganjalo od besa. Pozitiven odnos z nadrejenimi je nujen. V ljubezni v prvi polovici leta ne pričakujte posebnih sprememb. Te bodo prišle v drugi polovici leta, ko boste samski imeli več možnosti za spoznavanje novih partnerjev, tisti v razmerju pa se boste znašli pred neljubimi odločitvami in ovirami, povezanimi s skupno prihodnostjo, finančnim stanjem in naraščajem. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo februar, marec, julij in december, najslabši pa junij.
BIVOL - NIU
Glede na to, da je to leto psa, lahko vsi predstavniki tega znamenja pričakujete uspešno leto, v katerem se vam bo izpolnila marsikatera želja. Za vami je večletno obdobje preizkušenj in izzivov, ki so vas pahnili na pot samoizpraševanja in duhovne rasti, zdaj pa je čas, da vaše delo na sebi obrodi sadove. Odločitve boste sprejemali z zrelostjo in potrpežljivostjo, bolj zbrani boste in pripravljeni sprejeti izziv. V ljubezni to lahko pomeni, da boste končno zbrali pogum in se poslovili od osebe, ki vam je dolgo grenila življenje. Po drugi strani vam lahko vaše leto prinese poroko ali naraščaj, če ste samski, pa boste najbolj zadovoljni v novem razmerju s tigrom, konjem ali zajcem. V službi in tudi sicer bodite predvsem praktični in mislite na finančne nagrade. Izogibajte se utopičnim projektom, velikopoteznim ciljem drugih in obljubam, ki so težko izpolnjive. Ostanite trdno na zemlji, verjemite vase in sodelujte s tistimi, ki jim zaupate. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo februar, marec in junij, najslabši pa april.
TIGER - HU
Čaka vas kaotično leto, ki prinaša veliko več vprašanj kot odgovorov. Kaže, da vas bodo okoliščine silile k temu, da temeljito premislite o svojem dosedanjem delovanju in se odločite za določene spremembe. V službi nič ne bo šlo tako, kot bi si želeli, zato boste nazadnje prisiljeni prositi za nasvet druge. Tako boste spoznali, da sodelovanje in druženje s kolegi ni znamenje šibkosti, kot ste morda mislili do sedaj, ampak vam prinaša veliko koristi. Predvsem novi poslovni projekti bodo zahtevali veliko druženja s sodelavci in vplivnimi drugimi, zato bodite prilagodljivi, nasmejani ter pripravljeni na kompromise. Na finančnem področju boste nagnjeni k zapravljanju. Izogibajte se nepotrebnim nakupom in denar raje namenite odplačevanju starih dolgov. V ljubezni boste imeli priložnost, da popravite načet odnos ali pa da se dokončno poslovite od odnosa, ki vas ne osrečuje. Samski boste ljubezen morda našli na delovnem mestu, lahko pa vas čaka razmerje na daljavo. Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo april, maj in januar, najslabši pa marec.
MAČKA (ZAJEC)-TU
Pred vami je dinamično leto v katerem se zanesite pred vsem na svojo intuicijo. Lažje boste razumeli druge ljudi in svoje okolje, bolj čuječi boste in pripravljeni na dobre in slabe pripetljaje. Veliko boste razmišljali o preteklih odločitvah in lažje boste uvideli, kje in kdaj ste storili napako ter kako bi se lahko drugače odzvali na določene okoliščine. Ker letos ne boste hoteli ponavljati preteklih napak, boste malce bolj previdni pri svojih izbirah, tako v poslovnem kot ljubezenskem smislu. Službeni pro jekti bodo malce zastali, pojavile se bodo nepričakovane ovire, zato boste morali zavihati rokave in kar precej truda vložiti v to, da dosežete svoj cilj. Splača se vztrajati, izkoristiti kreativnost ter se zanesti na nove zamisli. S tem boste pridobili tudi spoštovanje sodelavcev. Računajte tudi na njihovo pomoč. V tem letu vam lahko uspe odplačati precejšen del dolga ali pa se boste morda končno odločili za posojilo, s katerim ste dolgo odlašali. Če ste samski, je možno, da boste vzpostavili ljubezenski odnos z enim od svojih dolgoletnih prijateljev. Ne branite se pozitivnih čustev, tudi vi imate pravico biti srečni v ljubezni. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo april, maj, november in december, najslabši pa februar.
ZMAJ - LONG
Pred vami je precej mešano leto, polno sprememb in zadržkov. Od vas je odvisno, katere priložnosti in poti boste izbrali, vse skupaj pa bo odvisno predvsem od vašega trenutnega počutja, v tem smislu vam priporočamo veliko zmernosti in obvladovanja svojih čustev. Ne dovolite, da prepiri zagrenijo vaše delovno okolje, včasih se bolj splača potrpeti in sodelovati kot pa vztrajati pri svojem in se osamiti. Na začetku leta pričakujte manjša delovna bremena, ki pa se bodo proti sredini leta močno povečala. Osredotočite se na podrobnosti in se prilagodite sodelavcem, ki niso prav nič manj sposobni kot vi. V začetku leta boste imeli več sreče pri finančnih manevrih, med tem ko boste v poletnih mesecih nagnjeni k pretiranemu zapravljanju. V ljubezni boste morali prevzeti odgovornost za kakovost partnerskega odnosa in narediti več za to, da boste zadovoljni tako vi kot ljubljena oseba. Bodite bolj pozorni, bolj komunikativni in bolj strastni. Če ste samski, boste še sami presenečeni, s kakšno lahkoto boste osvajali. Pazite le, da vas pestro ljubezensko življenje preveč ne izčrpa. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo marec, april, maj, junij in november, najslabši pa januar 2019.
KAČA-SHE
V novem letu boste morali veliko narediti za uspeh in zadovoljstvo. Znani ste kot zelo aktivno znamenje, zato v tem smislu letos ne bo prav nič drugače, res pa je, da boste nekoliko več časa imeli za stvari, ki jih delate z veseljem. Zahtevni projekti bodo malce zastali, zato ni priporočljivo trmasto vztrajati pri njih. Raje si
vzemite malce oddiha ali pa se osredotočite na bolj kreativne zamisli, iz katerih bi se lahko rodili dobri projekti. Pomembna bodo sodelovanja, zato se bolj potrudite navezati pristnejši stik s svojimi kolegi, pa tudi s šefom. Če ste samski, vas bo novo ljubezensko razmerje začelo hitro utesnjevati, zato se boste morali odločiti, kako naprej. Pokazala se bo priložnost, da obnovite zvezo z nekom, ki vas je v preteklosti že razočaral. Dobro premislite, ali se splača spet podoživeti srčne bolečine. Obremenjevala vas bo neka družinska tema, ki je morda povezana s svojcem, s katerim se ne razumeta, ali pa z birokratskimi nevšečnostmi. Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo februar, junij, julij in oktober, najslabši pa december.
KONJ - MA
V letu rjavega zemeljskega psa boste bolj spontani in malce bolj pripravljeni na novosti. Počutili se boste malce svobodnejše in se lažje odločali za nove korake v ljubezni ter na poklicnem področju. Možna je menjava službe, veliko priložnosti bo tudi za nove ljubezenske partnerje. Že v začetku leta se obeta sprememba na osebnem področju v smislu novega prijateljskega kroga. Izogibati se boste začeli ljudi, ki so vam prej v breme kot v pomoč in oporo, zato si boste našli nov krog ljudi, ki vas bodo znali usmeriti na nove življenjske poti in vam spotoma še svetovati. Morda boste dobili nove sodelavce, ki vas bodo motivirali k spremembi in večjemu prilagajanju. Vse to bo dobro vplivalo na vaše službene ambicije. Če ste samski, se v ljubezni odločajte za partnerje s podobnim vrednostnim sistemom in podobnim vzorcem čustvovanja, saj bi se sicer lahko hitro zapletli v čustveno naporen odnos. Če ste v resnem odnosu, je možna poroka. V tem letu boste lahko pridobili nekaj kilogramov, zato popazite na svoje telo in bodite aktivnejši. Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo avgust, september in julij, najslabši pa november.
KOZA-YANG
Pred vami je leto izzivov, zato je pomembno, da ostanete pozitivni in ne obupujete. Več zaupanja boste
imeli v prihodnost in svoje sposobnosti, bolje vam bo šlo. Ne zapravljajte časa za projekte, ki bi zahtevali preveč vašega časa in denarja in ki ta ko ali tako ne obetajo veliko. Zagrizite raje v tiste, prek katerih se lahko nekaj novega naučite, izpilite svojo veščino in obenem še kaj zaslužite. Dodatna izobraževanja bodo naporna, a so skorajda nujna. Izogibajte se finančnim tveganjem, saj obstaja možnost, da boste ob občuten del svojih finančnih sredstev. Previdno pri izbiri počitnic, saj bi lahko zanje odšteli preveč denarja. V ljubezni vam številni ljubezenski partnerji ne bodo prinesli tako želene sreče. Prej jo boste našli v trdnem partnerstvu, pa čeprav se boste sprva upirali prevzeti odgovornost za razmerje. Dolgoletna partnerstva lahko zaidejo v krizo, zato čim manj kritizirajte in očitajte ter se raje bolj potrudite v odnos vnesti pozitivno energijo. Vaši najboljši meseci v leto rjavega zemeljskega psa bodo april, avgust, september in december, najslabši pa oktober.
OPICA - HOU
Čaka vas izredno uspešno leto, v katerem bo vse potekalo hitro in učinkovito. Edini pogoj za vaš uspeh je, da boste odprli vrata spremembam. Če se boste držali rutine in se izogibali novostim, boste s tem sami sebi naredili medvedjo uslugo. Bodite pogumni in tvegajte, saj nove službene priložnosti pomenijo možnost napredka in možnost boljšega zaslužka. V ljubezni boste samski nagnjeni k ljubezni na prvi pogled, a se vzdržite pretiranih obljub in načrtovanj skupne prihodnosti. Najprej postavite solidno in trdno osnovo za vajin odnos. Če ste v razmerju, se lahko v odnosu pojavijo razpoke, ki bodo zahtevale veliko medsebojnega zaupanja. Potrudite se za svojo srečo. Letošnje leto bo primerno tudi za pogostejše rekreiranje in hujšanje. Več boste pripravljeni storiti za boljše počutje, zato vam priporočamo tek, kolesarjenje in redno obiskovanje telovadnice. Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo marec, julij, oktober in november, najslabši pa september.
PETELIN - JI
Pred vami je dobro leto, v katerem bo skorajda vse šlo kot po maslu. Priložnosti bodo prišle in odšle, od vas pa je odvisno, katere boste zgrabili in katere ne. Leto rjavega zemeljskega psa se splača izkoristiti za nove dejavnosti in projekte. Če opravljate rutinsko delo, ki vas ne veseli, je zdaj idealen čas za spremembo. Četudi bo včasih naporno in boste obupavali, mislite raje na dolgoročne koristi, ki jih boste imeli od svojega garanja. Vaše finančno stanje v prihodnje bo v marsičem odvisno od vaših finančnih navad. Če boste imeli nekaj več pod palcem, lahko to seveda zapravite, toda veliko bolje bi bilo, da bi denar romal na varčevalni račun. V ljubezni boste zahrepeneli po spremembi, morda v smislu novega partnerja ali pa boste v ustaljeni odnos vnesli malce več živahnosti. Nagnjeni boste k varanju in ljubezenskim trikotnikom, zato vas
vnaprej opozarjamo, da boste s takšnim ravnanjem v svoje življenje vnesli zgolj stres in nepotrebno dramo. Če načrtujete naraščaj, vam bo to leto zelo naklonjeno. Družinski odnosi bodo zadovoljivi, pričakujte nekaj več družinskih ali prijateljskih zabav. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo junij, oktober in november, najslabši pa avgust.
PES - GOU
Pričakujte stabilno in uspešno leto. Bolj potrpežljivi boste kot sicer, znali boste obvladati svojo jezo in poskušali biti bolj razumevajoči. V poslovnem svetu si boste prizadevali za spremembe, ki jih sicer ne marate, a so tokrat nujne za vaše napredovanje. Čutili boste, da ste končali neko poglavje in da je čas za novo. Nov sodelavec ali kakšna druga novost na službenem področju vas lahko za trenutek spravi s tira, a se boste znali obvladati in iz novih okoliščin potegnili kar največ. Nazadnje boste hvaležni za novosti, ki vam bodo sprva delale preglavice. V kriznih trenutkih sumničavosti in dvomov ne valite krivde na druge, temveč se vprašajte, ali niste morda sami krivi za trenutne okoliščine. Doma pričakujte nekaj prepirov na račun neke nepremičnine ali posesti, morda dediščine. Odzivajte se umirjeno in ne zganjajte drame po nepotrebnem. Če ste samski, boste prek spletnih strani za zmenke spoznali nekaj zanimivih ljudi. Izogibajte se ljubezenskim zvezam s prijatelji, saj bi lahko s tem več izgubili kot pridobili. Ustaljenim partnerstvom letos zelo dobro kaže. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo marec, maj, september in december, najslabši pa julij.
MERJASEC - ZHU
Pred vami je leto počitka, v katerem se boste nehali oklepati preteklosti in sprejeli stvari takšne, kot so. Malce se boste umaknili od hrupa in 'ponorelega sveta' in si vzeli več časa zase, da si napolnite baterije. Novi izzivi in projekti bodo morali počakati, raje si omislite kakšen nov hobi in počnite vse tisto, za kar prej niste imeli časa. V poslovnem smislu se izogibajte različnim tveganjem, saj bi vas nepremišljene poteze lahko pahnile v finančno stisko. Načrtovanje novih projektov je zelo zaželeno, z njihovim uresničenjem pa raje počakajte še kakšno leto dni. Če ne morete čakati, vam priporočamo, da svoje naloge opravljate pod svojimi pogoji, saj sodelovanja letos ne bodo preveč uspešna. V ljubezni boste nagnjeni k spremembam, zato boste v razmerje vnesli nekaj več svežine. S partnerjem bodita čim aktivnejša, čas je primeren tudi za naraščaj. Če ste samski, boste doživeli veliko novih ljubezenskih izkušenj, če ste v razmerju in še neporočeni, pa se v letu rjavega zemeljskega psa izogibajte poroki. Vaši najboljši meseci v kitajskem letu rjavega zemeljskega psa bodo april, avgust, december in januar 2019, najslabši pa bo junij.
M^£?(guo nian hao [guo njen hao])! ali SSSM (gongxi facai [gungši facaj])!
SREČNO NOVO LETO!
Pripravila Dora Mar,
mag. astrologije GSM: 031 830 751

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 12
»»WAS
bloke v Šaleku?
12
NAS! KRAJI IN LJUDJE
Dvigala tudi za manjše
V Krajevni skupnosti Salek v lanskem letu pripravili še več prireditev kot prejšnja leta - Bile so dobro obiskane - Želijo si, da bi k sodelovanju pritegnili več ljudi iz blokovskega dela kraja
Predsednik in tajnik KS Šalek Rafael Goršek in Dejan Jan sta zadovoljna, ker se njihovih akcij in dogodkov udeležuje vse več
ljudi.
Vse, kar se dogaja v Šaleku, redno objavljajo na spletnih straneh, na prireditve pa krajane vabijo tudi s pomočjo informativnih tabel. Krajane vabijo, da sledijo vabilom na skupne akcije in dogodke.
Bojana Špegel
Velenje, 27. decembra - Tik
pred iztekom leta smo se pogovarjali s predsednikom in tajnikom Krajevne skupnosti (KS) Šalek. Rafael Goršek in Dejan Jan se ob skorajšnjem izteku mandata sveta krajevne skupnosti lahko pohvalita z marsičim. »Ko smo pred tremi leti in pol prevzeli mandat, smo morali marsikaj postaviti na novo. Sedaj smo zadovoljni; delali smo dobro, najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo povečati število dogodkov in da nanje prihaja vse več ljudi,« sta nam povedala najprej.
Šalek je delno mestna, delno pa primestna krajevna skupnost, saj je močno razvejana. Sedež imajo v v gasilskem domu, kar sploh ni čudno. »Vse, kar pripravljamo, teče z roko v roki z našimi gasilci in turističnim dru-
štvom. Vedno stopimo skupaj, kar opazijo tudi ljudje,« je poudaril Goršek, ki je seveda tudi gasilec. »Veliko časa in prizadevanj smo vložili v raznovrstne prireditve in druženje krajanov. Trud se je poplačal, dal pa nam je tudi krila, da bomo prireditve, ki so postale že tradicionalne, le še nadgrajevali, še doda Goršek. Dejan Jan nam je naštel, kaj vse so pripravili v lanskem letu. »Na začetku marca smo skupaj s TD Šalek in PGD Šalek priredili tradicionalni Pokop pusta Pepija. 8. aprila smo očistili kraj na vsakoletni spomladanski očiščevalni akciji. Na nekdanji dan mladosti, 25. maj, smo tudi letos pripravili tradicionalni pohod po meji Ša-leka. V vročem poletju smo se ohladili ob brežini reke Pake na tradicionalnih igrah pri Blazin-šku. Največ dogodkov pa smo pripravili jeseni,« pripoveduje. Ob prazniku Mestne občine Ve-
lenje so priredili pikado turnir v gasilskem domu Šalek, slabo vreme pa jih je prisililo, da so prireditev Predstavitev jedi krajanov in krajank KS Šalek prestavili za en teden. Ni jim bilo žal, saj se je na sončno jesensko nedeljo na tržnici pred trgovino Merca-tor zbralo več kot 200 obiskovalcev, ki so uživali v kulinaričnih
dobrotah, ki so jih pripravili domačini. Oktobra so na domačiji Goršek obudili spomin na stare čase. Obudili so šego kožuhanja koruze. V sodelovanju z osnovno šolo Šalek so jeseni po dolgih letih premora priredili kostanjev piknik, ki so ga bili najbolj veseli osnovnošolci. Novembra so na srečanje povabili starejše kra-
jane in krajanke. Decembra so se potrudili in staremu Šaleku z okrasitvijo nadeli božično-novo-letno podobo. »Naložba ni bila majhna, a ljudje so si to želeli. Drugo leto bomo kupili še nekaj okraskov, tako da bo predel pod Šaleškim gradom še bolj bogato okrašen,« izvemo.
V letu 2017 ni bilo veliko naložb, a so veseli, da so na kmečki tržnici pri Mercatorju uredili pitnik vode. Tam si sedaj želijo še ograjo in streho, da bodo ta-
ko branjevci kot obiskovalci bolj zaščiteni pred slabim vremenom. Postavili so mizo in klopi za varovance Šole zdravja.»Na naš pritisk so uredili tudi boljšo nočno osvetlitev ceste od predora pod Šaleškim gradom do Se-la. Vsi vemo, da so tam v preteklih letih ugašala življenja pešcev, zato upamo, da bo sedaj bolje,« dodata sogovornika. Ker so spoznali, da so prireditve, ki jih pripravijo v blokovnem nase-
lju, bolje obiskane kot v starem Šaleku, jih bodo v tem letu še več pripravili tam. »Tam je center dogajanja. Pri posameznih akcijah krajani starega Šaleška delajo več, tiste iz blokov zelo težko pritegnemo. Upamo, da bo v novem letu drugače, saj so nam že obljubili, da bodo sodelovali pri spomladanski očiščevalni akciji okolja.«
Pri vlaganjih računajo, da bodo uredili še nekaj prehodov za invalide, želijo pa si postaviti še
eno otroško igrišče, saj je otrok v kraju vedno več. Vse več pa je tudi starejših, kar najbolj občutijo tisti v blokih. Zato si tudi v nižjih blokih, ki nimajo več kot štiri nadstropja, želijo dvigala. »Ko smo se pozanimali na občini, smo ugotovili, da to ni le težava Šaleka. Sedaj iščejo možnosti za pridobitev evropskih sredstev, s pomočjo katerih bi uredili dvigala. Upamo, da jim uspe,« izvemo za konec.	■
Šmarčane ogrela silvestrska tekma
Šmartno ob Paki, 31. decembra
- Člani društva za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki nadaljujejo tradicijo igranja nogometne tekme na zadnji dan starega leta, zaigrali so že 29. Tokrat so se pomerili z ekipo Malega Ajaksa. Slavili so organizatorji z 8 : 4. V skupnem seštevku je doslej 14-krat slavila ekipa Kluba 81, 10-krat njihovi nasprotniki, 5-krat pa se je srečanje končalo z neodločenim rezultatom.
Matija Molnar, predsednik
Za vedno v lepem spominu
Marko Pokleka, Šoštanj: »Leto 2017 mi bo za vedno ostalo v lepem spominu. Dobil sem drugega otroka in kaj je lahko lepšega kot to? Na športnem področju naš odbojkarski klub Šoštanj -Topolšica zelo dobro nastopa v drugi državni ligi. Pred začetkom sezone smo si zadali tihi cilj - vrnitev v najboljšo ligo in na dobri poti smo, da ga izpolnimo. Za novo leto si želim, da ne bi bilo preveč razburkano, predvsem pa, da bi bili vsi zdravi.«
V ekipi organizatorjev silvestrske tekme danes igrajo že sinovi njenih pobudnikov.
društva, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, ker je tudi letos spremljalo dogajanje na igrišču s tribun toliko ljudi. »Cenijo tradicijo nogometa v kraju in dejstvo, da srečanje ne glede na
vremenske razmere v 29 letih nismo odpovedali. Veseli dejstvo, da se družimo tudi na starega leta dan, obujamo spomine in da v ekipi pobudnikov srečanja danes igrajo tudi sinovi začetnikov
silvestrske tekme,« je dejal Mol-nar, ki je bil z mislimi že pri 30. jubilejni tekmi, ki jo napovedujejo konec letošnjega decembra.
■ tp
Šestič tekli v spomin na Ruth
Mozirje - Le dan pred razglasitvijo Športnika leta Zgornje savinjske doline so v Mozirju že šestič priredili 5 in 10 km spominski nočni tek Ruth Mozirje 2017, ki se ga je udeležilo nad 50 maratoncev in ultra tekačev iz vse Slovenije. Med njimi tudi od včeraj nova ambasadorja tega teka, Špartatlonka Nataša Robnik in ekstre-mni ultramaratonec in Špartatlo-nec Miha Podgornik, sin pokojne Špartatlonke Ruth Podgornik-Re-ševe. Prirediteljica, vojakinja Slovenske vojske, ultra maratonka iz Mozirja Bernarda Čeplak Poznič je članom PGD Mozirje namenila prostovoljne prispevke udeležencev in tako spominskemu nočnemu teku, tokrat v dežju, dodala humanitarno noto. Tek so udeleženci izvedli ali prehodili (iz Mozirja v Nazarje in Loke) tudi kot družabno srečanje ob zaključku tekaške sezone maratoncev. Bernarda, ki jo čez slab mesec čaka ultra mara-
tonska preizkušnja »50-ka« Ob mrzli reki v Ajdovščini, je kot strastna podpornica športa dejala, da »sem srečna, da lahko tečem in ob delu vo-jakinje uživam v krogu svoje družine na Brezju pri Mozirju«, in dodala, da je to tudi njena novoletna želja.
a Jože Miklavc
Še zadnje organizacijske priprave pred tekom. Z leve Berny Čeplak Poznič in Miha Podgornik, letošnji ambasador teka za Ruth.
Šola hvaležna dobrotnikom
December je predvsem za otroke lep in prijeten mesec - zunaj je zima (včasih z njo pride tudi zelo zaželeni sneg), ves mesec je vse okrašeno, dogajajo se prireditve, obdarovanja, blizu so praznični prosti dnevi, polni smo pričakovanja. Otroke v tem času
ša energija povezuje«, ki namenja sredstva za pomoči potrebne in v skupno dobro v svojem okolju, našim učencem prinesli vsak svojo donacijo za 200 evrov - skupaj torej kar nepredstavljivih 600 evrov.
Vsi učenci in učitelji vseh petih
obiščejo kar trije dobri možje -Miklavž, Dedek Mraz in Božiček - in to celo po večkrat (doma, v šoli, pri babici, v različnih ustanovah ...). Tudi šolarje na POŠ Vinska Gora so obiskali vsi prej omenjeni.
Ampak zadnji dan pouka so jih obiskali še trije možje, oblečeni v rdeče - to je tudi njihova delovna, prepoznavna barva. In to so bili res pravi DOBROTNIKI! Prišli so iz treh PETROLO-VIH bencinskih servisov (Šoštanj, Velenje - Partizanska in Velenje - Celjska vzhod) ter v sklopu njihovega projekta »Na-
razredov naše podružnične šole smo bili darila neizmerno veseli in se še enkrat zahvaljujemo za prijazno gesto, potrjuje naše prepričanje, da naša šola dela dobro, saj ste nam mnogi (tudi gospod Srečko Sevšek, tokratni pobudnik izpeljane akcije) zaupali vzgojo svojih otrok in vnukov.
Denar, ki je bil na šolo Gorica Velenje že nakazan, bomo vsekakor zelo racionalno in koristno porabili. Vse dobro in srečno 2018 želimo vsem skupaj tako na delovnem mestu kot doma v krogu svojih družin.
a Nada Stravs

radio VELEKJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018
«»^CAS
SREČANJA
13
Osebno izpovedni komik, ki na faksu uči matematiko
Leta 2012 je bil dr. Uroš Kuzman slovenski stand up komik leta - Leta 2017 je docent na ljubljanski fakulteti za fiziko in matematiko prejel listino za izjemne pedagoške dosežke
Bojana Špegel
Velenje, 29. decembra - Matematik dr. Uroš Kuzman zase pravi, da je »rojen in vzgojen Velenjčan«. Odraščal je v Kav-čah, kamor se pogosto vrača na obisk k staršem. Odkar se je pred letom dni z družino spet preselil v Velenje, mu to uspe še pogosteje kot prej, ko so nekaj let živeli v Ljubljani. Ne ve, ali sta oče Andrej, ki je matematiko poučeval na velenjskem šolskem centru, in osem let starejši brat Boštjan, prav tako doktor matematike, ki uči na ljubljanski Pedagoški fakulteti, zaslužna za to, da je imel matematiko rad že od rosnih otroških let. »Tega nisem opazil,« pove med smehom in doda: »To je bila zame naravna pot. V osnovni šoli sem odkril talent za matematiko. Hitro sem ugotovil, da mi gre dobro, bolje kot sošolcem. S tem sem že zelo zgodaj dobil veselje do nje.«
Uroš ni tipičen znanstveni tip. Vedno je bil središče dogajanja, znal je poskrbeti, da so se v njegovi družbi veliko smejali. V gimnazijskih letih je igral v dolgolasem najstniškem metal bendu, od nekdaj je rad pel v pevskih zborih. Še vedno je član Šaleškega študentskega okteta, ki pa je trenutno »na off«, ker člani gradijo svoje osebne zgodbe. »Ne vemo še, kaj bo v prihodnje. Morda bomo končno spremenili ime, morda bomo zgodbo zaključili. Prijatelji, in to zelo dobri, pa smo še vedno.« Fantje si namreč pospešeno ustvarjajo družine. Enega dojenčka so že dobili, na dva v teh dneh še čakajo. Prizna, da je ljubezen do nastopanja znal preliti tudi v standup nastope. Prvi so bili verjetno prav tisti na koncertih okteta, ki jih je vedno rad povezoval. In če se vam zdi, da je tipičen profesor matematike strog in nepriljubljen, to za Uroša ne drži. Razloži mi, da gre res le za stereotip,
saj je veliko njegovih kolegov aktivnih in uspešnih v športu, glasbi ali kulturi. »Večina si matematiko predstavlja kot zastarel študij, kar pa ne drži. Rad povem, da imamo na fakulteti oglasno desko, kjer imamo oglase za delo. Teh je vsako leto več kot imamo diplomantov, zato ti dobijo res dobre službe.«
»Beg možganov« ni zanj
Že v osnovnošolskih letih je veliko tekmoval, neredko je bil državni prvak. Najpogosteje seje z vrstniki iz vse države meril v logiki, kemiji, fiziki, matematiki in zabavni matematiki. »Od marca dalje me čez vikende ni bilo doma, ker sem bil na različnih tekmovanjih. To sem nadaljeval tudi v gimnaziji. Bil sem tudi pomoč mentorjem, eno / leto sem celo jaz pripravljal ekipo ___ za tekmovanje iz logike. Kmalu ■ sem začel svoje sošolce inštrui-rati matematiko. Ko pa sem se odločal, kaj bi šel študirat, sem kolebal med matematiko in fiziko. Da nisem izbral fizike, je bilo krivo tekmovanje iz tega predmeta v zadnjem letniku gimnazije. Spomnim se, da me je na njem nekaj razjezilo, zato sem vpisal matematiko. Odločitev ni bila premišljena, a vedel sem, da sta mi obe vedi lepi in da se z obema da dobiti dobro službo. Sam sem s svojo zelo zadovoljen. Z našo plačo se da dostojno živeti. Delo v šolstvu je zame odlično tudi zaradi urnika, saj ta ni tako fiksen in zacementi-ran, da si ne bi mogel privoščiti ukvarjanja še s čim drugim.« Po diplomi, za katero je dobil Prešernovo nagrado, je bil mladi raziskovalec. »Moja služba je bila, da čim prej doktoriram, vmes pa sem še malo učil. Takrat je bila gospodarska rast visoka, zato je bilo mest za mlade raziskovalce veliko. Ozko grlo je
nastopilo s prihodom gospodarske krize. Ravno takrat sem končal doktorat. Imel sem srečo, da sem toliko odstopal od svoje generacije, da so mi ponudili službo.« Uči »analizo«, mi pove. »Če zelo poenostavim, gre za matematiko, ki je najbolj blizu srednješolski matematiki, saj se ukvarja z odvodi, integrali in obsežnim poljem podobnih reči. Vsako leto dobim nove predmete. Všeč mi je, ker učim tudi na drugih faksih. Učil sem kemike, rudarje, geotehno-loge in računalni-čarje. Osebno mi je najbolj všeč učiti na drugi bolonjski stopnji, na kateri so študentje zelo zaintere-
sirani. Predmeti so malo težji, kar je zame izziv, dela pa se v manjših skupinah.« Njegova študentska leta so, ko se danes ozre nazaj, najbolj zaznamovali obiski v tujini; štiri mesece je bil v Lillu v Franciji, prav toliko v Lionu in Greno-blu. Pred kratkim je bil s celo družino
štiri mesece v Oslu na študijskem dopustu. »Med rednim študijem nikoli nisem šel na študentsko izmenjavo Erasmus, za kar mi je še danes žal. Kot doktorski študent pa sem to nadoknadil. Fajn je, da vidiš drug svet, saj lažje oceniš to, kar doživljaš doma. Velikokrat me vprašajo o begu možganov. Sam nikoli nisem imel želje, da bi šel za dlje časa delat v tujino. V Sloveniji so stvari čisto »ok«. Kot člani družbe smo ljudje, ki smo zaposleni na slovenskih fakultetah, relativno spoštovani.« Vesel je, ker študenti njegovo delo zelo dobro ocenjujejo. In da so to, daje dober učitelj, opazili tudi njegovi kolegi na fakulteti, ki so ga predlagali za »mladega učitelja univerze«. Tudi zato, ker je močno angažiran pri populari-jfe» zaciji znanosti. Že tretjo sezono sodeluje v TV oddaji Ugri-znimo znanost. »Ljudje me ustavljajo in povedo, da so reševali moje uganke. Zame je to zanimiv stik, saj se moraš navaditi, da *" nekaj razlo-ft žiš v kratkih štirih minutah. Naučiš se spretnosti, ki se jih v razredu težko. Če ne bi imel izkušenj kot standup komik, bi se tega zelo težko lotil.«
e/ Na odru se precej razgali
Ja, Uroš še vedno veliko nastopa kot standup komik. Na to, da jih je vedno več, gleda pozitivno. »Večja kot je scena, večjo moč ima. Zato lažje žanjemo sadove svojega dela. Včasih smo nastopali v zelo slabih pogojih, tudi honorarji so bili prej izjema kot pravilo. Sedaj, ko smo prišli tudi na televizijo in ko scena raste, je marsikdo v nas spoznal potencialne nove voditelje.« Dela je več, prizna,
sploh december je bil zanj »nor«. Kot tudi, da ni več res, da je, ko greš na stand-up večer, vedno dobro. »Ni, ker večja količina pomeni slabšo kvaliteto. Zato je treba malo preveriti, koga greš poslušat.« Zase pravi, da je osebnoizpovedni komik. »Vedno imaš dve možnosti; govoriš o nečem, kar je vsem blizu, imajo mnenje o tem, ali pa izhajaš iz sebe. To je vedno unikatno in vsem zanimivo. Na odru se precej razgalim. Mislim pa, da sem uspel najti pravo mero, da nisem žaljiv do nikogar.« Tega, da njegovi študenti vedo za njegove nastope, ni nikoli direktno zaznal. »Zdelo se mi je, da se malo ve, da so zaradi tega na trenutke malo bolj sproščeni, kot bi bili sicer. Kadar sem nastopal na kakšni večji prireditvi ali na televiziji, mi je pasalo, če mi naslednji dan ni bilo treba v predavalnico, da so na to malo pozabili. Mislim, da sem se naučil na odru ohranjati integriteto. Zato nimam slabe vesti, ker se mi zdi, da na odru ne govorim nič takega, da ne bi mogel sproščeno iti pred študente.« Ob tem se zelo trudi, da ima do njih profesionalni odnos. »Ko sem začel delati v pedagoškem poklicu, sem bil prva leta preveč sproščen. Študentom sem dovolil, da me tikajo, bil sem prijateljski. Hitro sem ugotovil, da se ti tak odnos zelo maščuje. Ko pride slab del te službe, ocenjevanje torej, študenti ne ločijo, da je situacija drugačna. Vedno jim dam oceno, ki si jo zaslužijo. V naravi človeka je, da težko sprejme kritiko, kar je lahko tudi ocena na izpitu.«
In kako to, da se je z družino preselil nazaj v Velenje? Ko so se v štiričlanski družini odločali, da najemniško stanovanje zamenjajo za lastniško, so bile cene v Ljubljani bistveno višje kot v Velenju. »Za to se ne bi odločil, če ne bi imel poklica, ki mi omogoča, da mi ni treba vsak dan v Ljubljano. Po drugi strani me je vleklo nazaj tudi zato, ker imam tu več prijateljev kot v Ljubljani, ker tu živijo oboji stari starši, ki radi priskočijo na pomoč pri varstvu otrok, mesto pa je družinam prijazno mesto. Priznam, da smo se lepo navadili na to, da smo spet ta pravi Velenjčani.«
■
Velenje, 1. januarja - Še nikoli v 23 let dolgi zgodovini novoletnih potopov v Velenjsko jezero vreme ni bilo tako čudno kot letos. Bila so leta, ko je bilo izjemno toplo, pa leta, ko so morali potapljači razbijati led, da so se spustili v ledeno mrzlo jezero, in leta, ko je bilo veliko snega. Letos pa jih je prvič med pripravami na potop bičal dež, pihal pa je tudi neprijeten veter. Žal je verjetno prav zato prvi potop sezone spremljalo manj ljudi kot prejšnja leta, na potop pa je pri-
DPD Jezero ima trenutno 14 članov in članic, od tega jih je kar 8 članov podvodne reševalne službe Slovenije. Če vas potapljanje veseli, se jim pridružite.
šlo več potapljačev, kot so pričakovali organizatorji društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje. Potop je opravilo 19 junakov z vseh koncev Slovenije. Bili pa so kar trikrat mokri - od dežja, vode in penine. Voda je imela na površju 8 stopinj, pod gladino pa okoli 6 stopinj Celzija. Zrak na obali je dosegel 4 stopinje, ob močnem vetru pa se je zdelo še hladneje. Za dobro voljo potapljačev so poskrbele tri penine,
Trikrat moker novoletni potop
V deževnem in vetrovnem vremenu se je prvi dan leta pod gladino Velenjskega jezera potopilo in nazdravilo 19 potapljačev
m
ki so jih s po-	dnik velenjskega društva pota-sebno tehniko	pljačev DPD Jezero, nam je pospili pod vodo	vedal, da so se že pred leti odin tako sim-	ločili, da bodo tradicijo novole-bolično začeli	tnih potopov prekinili, če se jim novo potaplja-	bo kdaj pridružilo manj kot 10 ško sezono.	potapljačev. »Letos smo se kar Staš Stro-	malo bali, da se bo to zgodilo, zak, predse-	prav zaradi nenavadnega vreme-
na. Pa se ni. Prišlo jih je več, kot smo pričakovali, čeprav smo v preteklih letih imeli na potopu že tudi 53 potapljačev, najmanj pa 11. Letos se nas je ob dogovorjeni uri zbralo 15, potem pa so se nam pred spustom v jezero pridružili še štirje.« Prišli so iz Koroške, Bleda, Bohinja, obale
vodo. Penina je pod pritiskom, obrnemo jo na glavo in odpremo pod vodo. Potem jo naslonimo na usta, pihnemo vanjo zrak, pa priteče šampanjec,« nam razloži Strozak. Pri tem vedno poskrbijo tudi za varnost potapljačev. Ker je vidnost pod vodo slaba, se držijo za vrvico, ki jih poveže tudi pod gladino vode. »Lanska potapljaška sezona je bila odlična; izvedli smo kar nekaj potapljaških izletov in tudi nekaj tečajev potapljanja. To bomo nadaljevali tudi letos. V društvu nas je trenutno 14, od tega kar 8 članov podvodne reševalne službe Slovenije. Želimo si novih članov,« še izvemo za konec novoletnega podviga, ko smo si tudi mokri gledalci želeli le čim prej na toplo in v suha oblačila. Ja, na obali smo bili tokrat vsi mokri.
■ Bojana Špegel
... Od članov velenjskega društva so letos le trije skočili v ledeno mrzlo jezero, med njimi tudi Jernej Herman, ki je manjkal le na enem novoletnem potopu doslej. »Vsi, ki so danes prišli na potop, vedo, kaj jih čaka. V preteklih letih smo uspešno razvili tehniko pitja in nazdravljanja pod
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 14
14
modroBELA kronika
»»^AS
4. januarja 2018
POLICIJSKA kronika
Pretepeni pozival k pretepu
Velenje, 29. decembra - V petek so policiste poklicali iz velenjskega zdravstvenega doma in jih obvestili, da so oskrbeli moškega, ki ga je nekdo udaril pred Rdečo dvorano. Po pogovoru z njim so policisti začeli iskati neznanca, ki je to storil. A so se morali vrniti v zdravstveni dom, saj je moški, ki naj bi bil žrtev pretepa, začel žaliti medicinsko osebje. Ob tem je še pljuval in jih izzival k pretepu. Policisti so tokrat jeznoritega in opitega moškega odpeljali s seboj na policijsko postajo, kjer je ostal do streznitve. Pridržanje je spremljal še zajeten plačilni nalog, ki ga bo moral kršitelj poravnati v roku šestnajstih dni.
Hudo poškodovana pri padcu s konja
Velenje, 29. decembra - V petek so policisti ugotavljali, zakaj se je hudo telesno poškodovala sedemnajstletnica, ki je padla s
konja. O ugotovitvah bodo obveščali državnega tožilca.
Vlomilci ne počivajo
Velenje, 29. decembra - V petek so bili na delu vlomilci. V Pi-rešici so skozi okno nepovabljeni prišli v hišo, ki so jo preiskali, a s seboj niso vzeli nič. Drugače pa je bilo v Paki pri Velenju, kjer je nepridiprav po vlomu v hišo iz spodnje etaže odnesel nekaj gotovine in dva prstana. Iz stanovanja v zgornji etaži pa je ukradel več gotovine in zlatnine.
Razgibana silvestrska noč
Velenje, 31. decembra - Na sil-vestrski večer so imeli velenjski policisti kar precej dela. Najprej sta se sprla soseda v Paki pri Velenju. Ni ostalo le pri hudih besedah, sosed je sosedu metal tudi kamenje in drva. Policisti so ju opozorili, da njuno vedenje ni primerno. Na Žarovi cesti je voznik trčil v parkirano vozilo in potem
pobegnil. Policisti ga še iščejo. Na Kardeljevem trgu so obravnavali nasilje v družini. Policisti so nasilnemu očetu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Dvakrat so morali posredovati zaradi preglasne glasbe, ki je motila občane. Ene je motila zabava na Titovem trgu, druge pa zabava v Vinski Gori. Pred lokalom Max so imeli varnostniki težave z nasilnim gostom, ki je na vsak način hotel vstopiti v lokal. Soseda s Kersnikove je poklicala, da ji sosed zvoni in tolče po vratih. Z avtobusne postaje je poklical voznik avtobusa, ki je povedal, da potnik, ki je zaspal na avtobusu, tudi po tem, ko ga je prebudil, noče z avtobusa. Policisti so ga pospremili z avtobusa, a avtobusne postaje ni zapustil. Policisti so morali zato nazaj, saj je žalil potnike, ki so čakali na avtobus. Tokrat so mu policisti izročili plačilni nalog. Potem so si policisti ogledali še razbito steklo na velenjskem McDo-naldsu, kjer vandala še iščejo. Na Goriški cesti je neznanec prerezal vse štiri pnevmatike na osebnem avtomobilu, parkiranem pred blokom, s tem pa se je končalo praznovanje novega leta tudi za velenjske policiste.
Nasilje in kraje med prazniki
Velenje, 2. januarja - Po tem, ko policisti prvi dan v novem letu niso imeli veliko dela, je praznični torek minil v starem ritmu. Najprej so mirili nasilnega sina na Šercerjevi cesti, kasneje pa so obravnavali še dve manjši tatvini. Nekdo je ukradel ključe avtomobila v Sončnem parku, na Janškovem selu pa pogrešajo orodje.
Iz POLICISTOVE
beležke
Spal na dvorišču
Velenje, 30. decembra - V soboto so velenjski policisti izrekli opozorilo moškemu, ki je spal na dvorišču doma za varstvo odraslih v Velenju. Napotili so ga domov, saj je motil stanovalce.
Silvestrsko razbijanje
Velenje, 31. decembra - V nedeljo so policisti preverili, zakaj moški razbija v stanovanju na Stanetovi cesti. Policisti razloga niso ugotovili, saj se je, ko so prišli na kraj dogodka, že umiril.
Majhen narod prepričal svet
Prvo praznovanje svetovnega dneva čebel v Žirovnici
Tatjana Podgoršek
New York, 20. decembra - Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je na slovensko pobudo soglasno razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Namenjen je zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka. 20. maj je rojstni dan začetnika modernega čebelarstva Antona Janše z Breznice pri Žirovnici na Gorenjskem, zato ne preseneča, da bo pr-
vo praznovanje svetovnega dne v omenjenem kraju.
Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje maja, ker so čebele na severni polobli takrat najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraše-vanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. Podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja
je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane.
"Ne samo slovenski čebelarji, ampak celotna Slovenija je ob tem uspehu dosegla veliko zmago, ki nas postavlja na svetovni zemljevid," je med drugim dejal glavni pobudnik svetovnega dneva čebel, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. »Sedaj bo treba končno od besed k dejanjem, ustaviti podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek, več vlagati v razvoj sonaravnih sredstev za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni, ki uničujejo čebele.«
Čebele si to zaslužijo
Marko Drev iz Šmartnega ob Pa-ki, eden večjih čebelarjev v Šaleški dolini, je ob razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel dejal, da ga to dejanje navdaja z veseljem in da si čebele zaradi svoje velike in pomembne vloge v naravi ta dan zaslužijo. »Sem del te zgodbe o velikem uspehu, ki med drugim po-tijuje dobro delo vseh slovenskih čebelarjev in njihove zveze. Gre za uspeh čebelarjev majhnega naroda, ki je s svojo pobudo prepričal ves svet!«
Od razglasitve si obeta boljše pogoje za delo s čebelami, večjo ozaveščenost ljudi o vlogi čebel, delu čebelarjev, pomenu kakovostnih čebeljih pridelkov. Kot še dodaja, bi danes čebela v naravi brez čebelarja težko preživela.
Planinska slovesnost v Mislinji
Po hribih
Na koncu leta vsi delamo razne obračune, bilance in se oziramo nazaj na preteklo pot. Tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) ni izjema. V decembru podeljuje najvišja priznanja kot simbolično nagrado in izraz spoštovanja prejemnikom za njihovo dolgoletno in neutrudno prostovoljno delo. Izredno lepa podelitev se je dogajala 2. decembra v Mislinji, kjer je svečane listine PZS prejelo deset zaslužnih posameznikov. Ti so svoje življenje posvetili planinstvu in njeni organizaciji ter s svojo prizadevnostjo pustili trajno sled v njej.
Enaindvajset planincev je ob življenjskih jubilejih prejelo spominske plakete, kar je prav tako nagrada za predano in uspešno delo. Pet priznanj je vodstvo PZS podelilo za posebne dosežke v letu 2017. Svečano podelitev je PZS pripravila v sodelovanju s Planinskim društvom Mislinja in Občino Mislinja. Udeležili so se je številni gostje - žal pa zaradi bolezni ne njen predsednik Bojan Rotovnik. Slavnostni govornik je bil Ivan Kotnik, nam vsem znani domačin, pedagog in vrhunski alpinist. V njem se je poleg čestitk in zahvale za dolgoletno prostovoljno delo v planinskih organizacijah spomnil tudi na Janjo Garnbret, ki bo športno plezanje ponesla na olimpijske igre.
Pozdravni govor je imela tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, v njem pa je poudarila gorniško tradicijo Slovencev. V njej igra po-
membno vlogo sodelovanje Slovenske vojske s PZS pri gorskem reševanju. Obljubila je tudi še nadaljnjo pomoč pri obnovi planinskih poti in koč. Brez tega si ne moremo predstavljati mnogih del, kot je npr. primer ureditve planinskega doma na Korošici po tem, ko ga je uničil požar.
Prisotne sta nagovorila tudi župan Občine Mislinja mag. Bojan Borovnik in predsednik PD Mislinja Ivan Arko. Na svečani prireditvi v centru Lopanj v snežni in sončni Mislinji so bili prisotni tudi mnogi pomembni gostje.
Zelo lepo kulturno prireditev so z glasbo in plesom ustvarili kvintet Pojoči gorniki, mešani komorni zbor Carinthia Cantat in folklorna
skupina Rej. V preddverju dvorane si je bilo možno ogledati lepe in zanimive razstave, po druženju in pogostitvi pa obiskati rojstno hišo slikarja Jožeta Tisnikarja.
Ob tej priložnosti je bil izdan tudi bilten: Svečana podelitev najvišjih priznanj PZS za leto 2017, ki je obenem spomin na ta zelo lep dogodek.
V imenu prejemnikov najvišjih priznanj PZS se je zahvalil Rudi Ambrož, čemur se na tem mestu pridružujem tudi sama, saj mi bo podelitev ostala v prelepem spominu. Naslednje leto bo tovrstni slavnostni dogodek v Mojstrani.
a Marija Lesjak
Desetletni pogled na varnost skozi Varnostno
ogledalo
Adil Huselja
varnostno ogledalo
V teh prvih januarskih dneh izzveneva-jo novoletna voščila in predvsem beseda srečno, ki izvira iz besede sreča. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je sreča opisana z več pomeni, ki se nanašajo na duševno in telesno ugodje. Toda beseda srečno ima v Šaleški dolini še drugačen pomen zaradi naših sorodnikov, prijateljev in sosedov, ki smo jih pozdravljali in jih še pozdravljamo ob odhodu v jamo. In tako lahko na hitro besedo srečno zamenjamo z besedo varno. Varnost je kompleksen pojem in ga ni moč enostavno interpretirati. Ko govorimo o varnosti, imamo v mislih varnost posameznika na njegovem domu, v njegovem kraju, mestu, državi, na potovanju, dopustu; varnost prebivalcev določene ulice ali mesta, regije, države; in ob globalnih podnebnih spremembah varnost kontinentov in celo samega planeta Zemlje. Varnost je nekaj, kar je najpomembnejše tako za posameznika kot za države v današnji sodobni družbi groženj in tveganj. Čeprav se to na prvi pogled ne zdi, je vendarle res. Varnost, varno življenje, posameznikove svoboščine in osebnostne pravice so preveč pomembne, da bi si jih lahko prisvojil katerikoli subjekt v državi ali svetu. Gre za skupno dobro in zato tudi za skupno odgovornost. Za visok nivo varnosti je potrebno odgovorno delo posameznikov, institucij, organizacij, skratka celotne družbe. To še zlasti velja v današnji globalni družbi, v kateri dejavniki ogrožanj varnosti ne poznajo državnih meja. Navkljub dobri varnostni situaciji v naši državi še ne moremo zatrditi, da smo stoodstotno varni. Prometna nesreča z udeležbo tovornjaka - cisterne z nevarno snovjo (brez terorističnega ozadja) lahko v hipu ogrozi na tisoče življenj. Ali pa posledice preslabega varnostnega sistema ene od vzhodnoevropskih jedrskih elektrarn. Saj res, ali se spominjamo Černobila? Našo (finančno) varnost lahko ogrozi celo nadobudni računalniški strokovnjak s povsem drugega konca planeta tako, da nam »dvigne« gotovino z bančnega računa ali nam celo ukrade identiteto in v »našem imenu« stori kriminalno dejanje. In še bi lahko naštevali. Res je tudi, da vsak človek lahko varnost občuti drugače. In kako smo varni mi, tukaj v Velenju, šaleško-savinjski regiji, Sloveniji ali celo v Evropi? Ali se lahko počutimo ogrožene in česa nas je najbolj strah? Ne glede na statistične podatke in poročila pristojnih institucij bi lahko vsak od nas povedal drugačen odgovor. To je tudi razumljivo, saj ima vsak od nas svoj pogled na življenje in družbo in vsak od nas živi v svojem svetu, v katerem je malo ali veliko kriminogenih dispozicij ter dejavnikov, ki vplivajo na naš občutek varnosti. Če pogledamo poročila iz drugih evropskih držav ali celo drugih delov sveta, lahko rečemo, da smo lahko srečni, da živimo tukaj in zdaj. Toda navkljub temu prevzemimo del odgovornosti za svojo varnost in s tem tudi za varnost drugih ljudi okoli nas. Tako bomo največ storili zase, svojo družino in skupnost, v kateri živimo. Prvi trije odstavki so vsebina prve kolumne v rubriki Varnostno ogledalo, kije že deset let vsakih štirinajst dni del tega časopisa. Prepričan sem, da tega ne bi ugotovili, če tega ne bi sam napisal, kajti vsebina je povsem aktualna. In to le potrjuje dejstvo, da je varnost temeljna dobrina, je brezčasna, večdimenzionalna, univerzalna, globalna ... Brez nje naše življenje ne bi bilo takšno, kot je, kajti brez varnosti je odveč govoriti o človekovih svoboščinah in pravicah, demokraciji, znanosti, izobraževanju, človeškem dostojanstvu, ljubezni... Varnost namreč omogoča, da človek živi in da skupaj z ostalimi sodeluje in ustvarja skupni življenjski prostor, ne glede, ali govorimo o družini, soseski, mestu, državi, kontinentu ali celotnem svetu. To je razlog, da se človekova potreba po varnosti ne spreminja navkljub številnim spremembam, ki smo jim priča ne le v zadnjem desetletju, ampak odkar človek obstaja. Zato naj bo leto 2018predvsem varno, kajti če bo varno, bo lahko tudi uspešno in srečno. a
* -JL Komunalno podjetje Velenje j ^ *	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA JK^ p*	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
■
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018

Zahvala za ustvarjalnost, odrekanja, skrbi in delo
Osem zmagovalcev izbora Športnik Zgornje Savinjske doline 2017 - Prihodnje leto v Nazarjah ali Lučah ?
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 28. decembra - V športni dvorani v Mozirju je potekala druga prireditev Športnik Zgornje Savinjske doline 2017, na kateri so razglasili zmagovalce izbora v osmih kategorijah.
Zmagovalci
Izbrali so jih na osnovi spletnega glasovanja, kuponov v tamkajšnjem lokalnem časopisu, glavno besedo pa je imela komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh sedmih občin doline. »V igri« je bilo blizu 30 športnikov, športnic, organizatorjev športnih dogodkov, klubov od Solčave do Mozirja, med 1300 prispelimi glasovi pa so postali zmagovalci v posameznih kategorijah: ekipe: Namiznoteniški klub Savinja Luče; mlajše športnice: članica mo-zirskega odbojkarskega kluba Nika Cigale (naslov je osvojila tudi lani); mlajši športniki: član Smu-čarskoskakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc; organizatorji športnih prireditev: organizacijski komite Smučarskoskakalnega kluba Ljubno BTC; priznanje za življenjsko delo: Alojz Murko z Ljubne-ga; športnica: gorska kolesarka Monika Hrastnik; športnik: strelec Franček Gorazd Tiršek (drugič). Na letošnji prireditvi so prvič podelili priznanja za izredne dosežke. Prejeli so jih: alpska smučarka Anja Drev, kolesar Erik Rosenstein in ultrama-ratonka Bernarda Zvir.
V imenu županje in županov občin Zgornje Savinjske doline je zbrane nagovoril župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Kot je dejal, je prav, da izjemne dosežke športnic in športnikov - najbolj opaznih predstavnikov male države - zna družba ustrezno ceniti in spoštovati. Delo in uspehe domačih vzornikov je označil kot vračanje nešte-
tih vloženih prostovoljnih ur in drugih pomembnih prispevkov v njihovo športno vzgojo. Izrazil je prepričanje, da se trud in pripravljenost za zagotavljanje osnovnih pogojev za delo zgornjesavinjskih športnikov izraža v mnogih naložbah lokalnih skupnosti doline, v finančnih ter drugačnih, lokalnim potrebam naravnani podpori. Zahvalil se je vsem športnikom, športnicam, klubom, organizatorjem športnih prireditev, športnim navdušencem Zgornje Savinjske doline za njihovo ustvarjalnost, odrekanje, skrbi in delo.
Prireditev tudi priložnost za tesnejše povezovanje občin
Idejni vodja in glavni organizator prireditve Ivo Milovanovič nam je dejal, da si zgornjesavinjski športniki zaslužijo tako pozornost in da je širša javnost premalo seznanjena z njihovimi dosežki, ki so primerljivi tudi s tistimi v mednarodnem merilu. Dolina je že dala nekaj udeležencev olimpijskih iger. »Prireditev je korak k temu, da se slovenska javnost bolje seznani z uspehi športnikov doline. Z njo pa želimo pomagati tudi k povezovanju sedmih občin v njej. Moj občutek, občutek priseljenca v Mozirje je, da so te premalo povezane, šport pa je zagotovo ena od lepih priložnosti za to.« Na vprašanje, ali lahko že zagotovi, da bodo prireditev pripravili tudi prihodnje leto, je Ivo Milovanovič odgovoril: »Ne. O tem se bomo člani posebne komisije in organizacijskega odbora odločili po odmevih, zbranih vtisih z letošnje prireditve. Želimo si, da bi postala tradicionalna. Če bomo nadaljevali, bomo tretjo prireditev Športnik Zgornje Savinjske doline za tekoče leto organizirali v športni dvorani v Nazarjah ali v novi športni dvorani v Lučah.«
goitHoTe je
od 5. 1. do 11. 1.
-	5. januarja 1871 se je v Šenbri-cu pri Velenju rodil redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip); ukvarjal se je še z rezbarstvom, slikanjem in fotografiranjem, poznal pa je tudi filmsko tehniko in snemanje; umrl je 31. marca leta 1934 na Trsatu na Hrvaškem;
-	5. januarja 1875 se je rodil Ivan Keller, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herberste-inov; med 2. svetovno vojno
je bil edini župnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse ma-šniške obrede; sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu 11. februarja leta 1955;
-	5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Ma-yerja kot gerenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo; ob prevzemu občinske uprave je bil za Ma-yerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«;
-	6. januarja je praznik "Svetih treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglaše-nje Gospodovo"; stara navada je bila tudi blagoslavljanje sob po hišah, in kjer je duhovščina ta blagoslov začela opuščati, ga je prevzel hišni gospodar in med tem domačim obredom na vrata s kredo s tremi križi zaznamoval začetnice Svetih treh kraljev in letnico novega leta;

Anton Oštir Filip (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
napis ostane na vratih do prihodnjega leta;
■	8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona, med njimi tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz Šoštanja;
■	8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili štirje rudarji;
■	9. prosinca se je leta 1856 v
Bizjak
namesto
Avanza
Po dobrih dveh letih se z mesta direktorja Rokometnega kluba Gorenje Velenje poslavlja Matej Avanzo, ki se seli nazaj v košarkarske vode. Kljub vrsti opaznih potez se mu v naši sredini največja želja, da bi člansko moštvo osvojilo katero od lovorik, ni uresničila. Njegovo mesto bo pri slovenskih podprvakih zasedel Velenj-čan Rok Bizjak. Bizjak v klubu ni novinec, saj je v njem od jeseni 2015 opravljal naloge sodelavca za finance in marketing.
Z novim direktorjem se sicer strategija in cilji kluba ne bodo bistveno spremenili. Ob tem bo klub še naprej vztrajal tudi pri finančni sanaciji, ki je trenutno uresničena 60-odstotno, dokončana pa bo leta 2022.
Božični turnir v petanki
Športno društvo Zarja iz Ljubljane je 16. decembra organiziralo za vse ljubitelje petanke tradicionalni Božični turnir v petanki - trojke. Potekalo je v dvorani ŠD Zarja. Prijavljenih je bilo 28 ekip. Velenjsko društvo je zastopalo 5 igralcev. Z dobro igro sta igralca velenjske ekipe MIX (Praprotnik, Lukman - DP Velenje, Gorše - ŠD Zarja Ljubljana) dosegla 2. mesto in po celodnevnem merjenju moči odšla domov s pokali in praktičnimi nagradami. S tem turnirjem se je zaključila tekmovalna sezona 2017, ki je bila za Društvo pe-tanke Velenje zelo uspešna. Poleg dobrih uvrstitev na tekmovanjih jim je uspelo organizirati tudi tri turnirje v petanki z mednarodno udeležbo.	■
Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju;
-	9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj; izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci;
-	10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
-	11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci obvestili javnost o ukinitvi tovarne Koerting Elek-tronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem.
■ Damijan Kljajič
ŠPORT, UTRIP
HOROSKOP
«»^CAS	15
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Vreme bo zelo vplivalo na vas, kar se vam zadnje čase dogaja bolj pogosto kot v preteklosti. Vsako spremembo boste čutili tudi telesno. Čeprav vas bo jezilo, vam bo jasno, da ne morete kaj veliko pomagati. Boste pa zato spet na veliko sanjarili. Tudi zato, kerstebilizadnje tedne precej nesrečni. Sanjarili boste tudi sredi dneva, kar bodo tisti, ki ne bi smeli, žal hitro opazili. Na vprašanja, kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače, kot so se, odgovora ne boste našli. Predvsem zato, ker ga ni mogoče najti. Zmanjšajte želje in potrebe, sploh čisto zasebne. Z nakupi ne boste potolažili svoje duše, zašli pa boste v dolgove.
Bik od 21.4. do 21.5.
Zvezde vas že nekaj časa razvajajo in tako bo vsaj še v prvi polovici januarja. V zasebnem življenju vas v teh dneh čaka sreča, ki bo na vašem obrazu kar nekaj dni risala iskren nasmeh. Tudi dogodek, ki vas bo najbolj razveselil v prvih dneh novega leta, bo oseben. Želeli si boste, da bi ga lahko delili z vsemi, kijih imate radi, pa ne boste upali. Še vedno se lahko kaj zalomi, zato jezik za zobe. Vsaj še kakšen teden naj bo tako. Počutje bo odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo seveda ljubezen, pa naj gre za novo ali staro. Partner sicer ne bo čisto zadovoljen z vašimi potezami. Pokazal pa vam bo. Pogosto.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
V	zadnjih dneh ste se močno spočili in pomirili. Sklenili ste tudi nekaj novoletnih zaobljub in si zabičali, da se jih morate tokrat res držati. Dobro opravljeno delo je sicervedno v zadovoljstvo, v še večje pa je, če ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje počutje. Prav to pa ste zadnje čase zanemarjali, zato ni niččudno, da nimate
več pravega delovnega elana. Sploh, ker se vam zdi, da ste eden redkih, ki mu je mar. S partnerjem bosta uskladila različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. Pri tem bosta tokrat zelo diplomatska. Da bo vse tako, kot je bilo, pa se bo treba še bolj potruditi.
Rak od 22.6. do 22.7.
V	novo leto vstopate zmedeni. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro, tokrat ne boste nestrpni. Zavedate se, da gre za tek na dolge proge. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Kot kaže, je vse, kar vas je doletelo v za vas res napornem decembru, s
prihodom novega leta končno minilo. Vrača se vam stara forma. Čeprav brez stresa ne znate živeti, bo kakšen brezdelen dan prav blagodejen. To ste ugotovili med prazniki, ko ste se kar težko umirili. Ko ste se, pa ste zelo uživali. Obveznosti bodo počakale, tudi tiste, ki vam ne dišijo. Za nekaj dni jih še lahko odložite.
Lev od 23.7. do 22.8.
V	novo leto ste vstopili polni nove energije. Z njo bodo prišle tudi nove ideje, ki bodo svojo moč dobivale tudi zato, ker bo vaše počutje odlično. Čeprav skoraj vedno ugodite vsem prošnjam nadrejenih, tokrat ne boste tako zlahka popustili njihovim zahtevam. Vedeli boste, da se motijo. Zbrali boste pogum in to tudi glasno povedali.
Brez zamere ne bo šlo, a že v nekaj dneh bodo spremenili svoje mnenje. Sodelavci vam bodo hvaležni, saj so istega mnenja kot vi. Od ponedeljka dalje to ne bo več vprašanje, saj boste dobili potrditev, da ne. Nekdo, ki ga ne poznate dolgo, se bo vse pogosteje pojavljal v vaših sanjah. Tako lepe bodo, da se sploh ne boste želeli prebuditi iz sna.
Devica od 23.8. do 22.9.
V	prvih dneh januarja boste zadovoljni sami s seboj in svojim življenjem. Dobra volja pa žal ne bo dolgo trajala. Zato bo tokrat poskrbel eden od bližnjih sorodnikov, s katerim sta se v zadnjem času precej odtujila. Zna se zgoditi, da boste tako jezni nanj, da se bosta še bolj. Jeza, ki vas bo ob tem razjedala, bo seveda vplivala tudi
na vaše počutje. Odslej boste v družinskem življenju hoteli imeti glavno besedo, saj si ne želite več neprijetnih presenečenj, ki vas na koncu udarijo še po žepu. Za marsikatero besedo vam bo v naslednjih dneh žal takoj, ko jo boste izrekli. A si ne boste znali pomagati.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Začnite skromno, po korakih. Drugače vas bo prehitro minilo. Zal še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko vsak hip zbolite. Kadar se vam to dogaja, dobro veste, da ste pretiravali. Dobro bi bilo, če bi se umirili in še malo izklopili. A kakršni ste, boste to težko izvedli. Če ne boste, boste postali odrezavi in tečni. Drži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali tečni dnevi. Počakajte, da mine, od sobote dalje vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Včasih vam manjka diplomatskih veščin. Delajte na njih, sicer se tudi neki že sklenjen dogovor ne bo izšel.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Počutje, ki že nekaj dni ni najboljše, vas bo vsak dan bolj skrbelo. Za zdaj boste še molčali, nikomur si ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Sploh, ker vas bodo že kmalu pomirili, strahovi pa bodo postali votli. Zapletlo pa se bo na poslovnem področju. Tok dogodkov bo tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Zato raje modro molčite, saj gre tokrat za precej drzno potezo vaših nadrejenih. Izkazalo pa se bo, da se je drznost izplačala. Vaš molk pa tudi. Previdno z denarjem, že kmalu ga boste potrebovali več, kot ga imate.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Kar oddahnili ste si, ko so se prazniki iztekli. Vsako leto manj uživate v njih. Tudi zato, ker ste v dneh brezdelja nervozni, ker se morate družiti tudi z ljudmi, ki jih nimate najraje. Od jutri dalje se boste začeli bolj ozirati v prihodnost. Imate namreč občutek, da ste obtičali in da boste tokrat res težko karkoli premaknili na bolje. K sreči to ne drži. Ko boste začeli delati tudi tisto, kar zavedno potiskate na stranski tir, bodo dogodki obrnili tok, ki bo končno šel na vaš mlin. Tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. Lansko leto ni bilo dobro na vašem zdravstvenem področju, letošnje pa bo. Spremenili boste kar nekaj nezdravih navad in že kmalu ugotovili, da vam je telo hvaležno. Partner tudi!
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ves čas govorite, da si želite drugačnega, bolj mirnega življenja, ko pa bi lahko za to naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Tako se obnašate predvsem zato, ker si ne želite konfliktov. A v naslednjih dneh vam to ne bo več uspevalo. Brez truda in poguma ne bo šlo, vsaj tokrat rie. Strah je močan gospod, najlažje pa je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Prav v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate čisto po nepotrebnem, bo vsak dan boljše tudi vaše počutje. Ljubezen? Nič novega. S staro boste čisto zadovoljni. Razvajala vas bo in vam brala misli.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Od torka dalje pa bo k sreči šlo vse navzgor. Tako počutje kot upanje, da prihodnost vendarle ne bo tako črna, kot so vam jo hoteli naslikati prijatelji. Oddahnili si boste, mirni pa še ne boste. Finančno stanje boste spravili v okvire, ki vam bodo zagotavljali mirno spanje. Rešeni še ne boste, zato se držite novoletnih zaobljub in finančnega načrta. Na čustvenem področju pa bo zmeda še nekaj dni popolna. Partner ne bo več dolgo tiho. Njegove besede bodo bolele, a bodo še kako resnične. Zato si boste obljubili, da boste odslej bolj iskreni. Do sebe in do njega. Da mislite resno, mu boste dokazali že v soboto. Oba bosta uživala.
Ribi od 20.2. do 20.3.
To, da ne boste več le čakali na boljše čase, ampak jih boste začeli tudi ustvarjati, vam bodo v dobro šteli prav vsi! Da, opazili bodo. Vi pa še ne takoj. Imeli boste namreč preveč dela sami s sabo in slabo vestjo, ker partnerju niste povedali vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ne gre le za vas, ampak za celo družino. Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, ali boste tako zadovoljni tudi, ko bo teden jemal slovo. Izdali vas bodo ljudje, ki ste jih imeli za prijatelje. Če dobro pomislite, ste bili vi tisti, ki ste dajali, oni pa so le jemali. Vrnili vam niso z dobrim, ampak so vam zasadili nož v hrbet. Brez skrbi, še vedno drži, da za vsako rit raste palica. Tudi za njihovo. Tokrat jim boste res prekrižali načrte. Predvsem z iskrenostjo.
■
■
r
Četrtek, 4. januarja
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 16
TV SPORED
«»^AS
4. januarja 2018
Petek, 5. januarja
Sobota, 6. januarja
Nedelja, 7. januarja
Ponedeljek, 8. januarja
Torek, 9. januarja
Sreda, 10. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
6.05	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobrojutro
8.00	Poročila
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca: Vsako leto starejši
12.20	Čokoladne sanje, 10/10
13.00	Prvi dnevnik
13.20	Šport
13.25	Vreme
13.35	Zgodbe Kristine Brenkove, dok.
portret, pon.
14.35	Slovenski utrinki
15.00	Pod drobnogledom - Nagyfto alatt
15.50	Prava ideja: Mlin Korošec
16.25	Naš vsakdanji kruhek: Čik, 2/18
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.20	Vreme
17.30	Ugriznimo znanost: Kako iz umazane vode narediti čisto
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki: Ogrevalni sistemi
18.05	Zu: Zu se opraviči, risanka, pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.00	Slovenija v letu2017
21.00	Studio 3:Tarča
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Šport
22.40	Kultura
22.45	Vreme
22.50	Osmi dan
23.25	Umetnost Francije: Vse se
spreminja, 1/3
0.25	Ugriznimo znanost: Kako iz
umazane vode narediti čisto, pon.
0.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.15	Dnevnik, pon.
1.45	Slovenska kronika, pon.
1.55	Šport, pon.
2.05	Vreme, pon.
2.10	Info-kanal
6.00	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobro jutro
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
12.05	Ugriznimo znanost: Kako iz umazane vode narediti čisto
12.35	Pogled na Križana iz Kopra in
Pirana
13.00	Prvi dnevnik
13.20	Šport
13.25	Vreme
13.30	Slovenija v letu2017
14.30	Studio 3: Tarča
15.20	Mostovi - Hidak,
16.05	Duhovni utrip: Vrata upanja
16.25	Naš vsakdanji kruhek: Ljubezen je
hudič, 3/18, pon.
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.20	Vreme
17.30	Alpe-Donava-Jadran:
Srednjeveška poroka v Landshutu
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za otroke in mlade
18.10	Pujsa Pepa: Kombi gospoda
Lisjaka, risanka, pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.00	Noč Modrijanov2014: Lepo je biti
skupaj..., 1. del, pon.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Šport
22.40	Kultura
22.50	Vreme
22.55	Nevarna razmerja, ameriški film
0.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.20	Dnevnik, pon.
1.50	Slovenska kronika, pon.
2.00	Šport, pon.
2.10	Vreme, pon.
2.15	Info-kanal
¿.iU iniU-Kdlldl
TVS LOT	TV SLO T
,,„ Atmri/i i/Tmi	6.3U Otroški kanal
630 Ol D I	k	7.UU Penelopa: Penelopa je vljudna,
7.UU Penelopa: Penelopa se igra ob	risanka Pon
Otroški kanal
Penelopa: Penelopa se igra ob morju, risanka, pon. 7.05 Živalski čira čara, risanka 7.10 Pujsek Bibi: Kihec, risanka, pon. 7.15 Niko: Razkrinkan, risanka, pon. 7.20 Niko: Doma na plaži, risanka, pon.
7.25 Vipo: Kitajska - Nindža preizkus,
risanka, pon. 7.40 Čarli in Lola: Pač ne maram
7.5U
pajkov, risanka, pon. Vse najb~""-----
e najboljše za rojstni dan: Težave z Jakcem, risanka, pon. 7.55 Zgodbe iz školjke: Zlatko
Zakladko: Ob bregovih Lahinje 8.35 Med valovi 9.15 Samorastniške kronike, dok. feljton
9.55 Bloški asi, dok. film
11.00 Dobro jutro
12.35 Alpsko smučanje - SP: slalom
13.45
Alps Nort
„1. vožnja, lordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja 16.20 Alpsko smučanje - SP: slalom
M),2. vožnja, prenos iz Zagreba 17.40 Biatlon - SP: sprint (Ž), posnetek iz Oberhofa
18.50 Mestne promenade: Škofja Loka,
19.20 Nag elj, 115/151 19.40 Nagelj, 116/151 20.05 The Rolling Stones - koncert v Havani
21.10 Velika laž, francoski film, pon. 22.40 Slovenska jazz scena: Rok Golob
in Big Band RTV Slovenija 23.30 Glasbeni spoti, pon. 0.35 Nordijsko smučanje - SP:
novoletna skakalna turneja 2.25 Info-kanal 5.20 Glasbeni spoti, pon.
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 3. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
14. del
9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 50. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 85. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 74. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 2. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 1. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 51. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 86. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 75. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Ljubezen po domače
21.05	Moja boš, 1. sez., 2. del
22.00	24URzvečer
22.35	Vem, kdo si, 1. sez.. 16. del
0.35	Jordskott, 1. sez., 4. del
1.45	Policijska družina, 5. sez., 8. del
2.30	24UR zvečer, ponovitev
3.05	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	V sliki in besedi skozi leto 2017
11.10	Silvestrski Pop corn
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	V sliki in besedi skozi leto 2017
17.55	Napovedujemo
18.00	Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Silvestrska Naj Viža, ponovitev
21.15	Regionalne novice
21.20	Kmetijski razgledi
22.05	Božično novoletni koncert godbe
Zarja Šoštanj z gosti
23.50	Iz oddaje Dobro jutro
00.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
01.10	Videostrani, obvestila
6.30 Otroški kanal 7.00 Penelopa: Penelopa je vljudna,
risanka, pon. 7.05 Živalski čira čara, risanka 7.10 Pujsek Bibi: Luža, risanka, pon. 7.15 Niko: Zabavna škatla, risanka, pon.
7.20 Niko: Tihi dan, risanka, pon. 7.25 Vipo: Vipolandija - Ljubo doma,
risanka, pon. 7.40 Čarli in Lola: O, kako mi je darilo
zate všeč!, risanka, pon. 7.50 Vse najboljše za rojstni dan:
Koliko dni je še do rojstnega dne?, risanka, pon. 7.55 Zgodbe iz školjke: Bine: Novo leto, pon.
8.35 Skodelica kave, dok. film 9.35 O živalih in ljudeh 10.15 Na vrtu 11.00 Dobro jutro
12.55 Deskanje na snegu - SP: paralelni
veleslalom 14.10 Biatlon - SP: sprint (M) 15.50 Alpski magazin 16.50 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije 18.40 Primorska kronika 18.55 Male sive celice: Novoletna oddaja z znanimi osebnostmi, kviz, pon. 19.40 Infodrom, tednik za otroke in
mlade, pon. 20.05 Berlin1936, nemški film, pon. 21.50 Zvezdana
22.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 0.00 Glasbeni spoti, pon.
I.00	Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije
2.30 Info-kanal 6.15 Glasbeni spoti, pon.
pop
6.00	24UR,, ponovitev
7.00	OTO čira čara, slovenska serija
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 4. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
1.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 51. del
II.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 86. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 75. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 3. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
2.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 52. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 87. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 76. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Hobit: Smaugova pušča, ameriški film
22.55	24UR zvečer
23.30	Eurojackpot
23.35	Hiša strahov, ameriški film
1.40	24UR zvečer, ponovitev
2.15	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20
12.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Videospot dneva
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Gospodarstveniki: Martin Novšak,
generalni direktor GEN energija
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš,
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Žurerka, drama
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
6.00 Kultura 6.10 Odmevi
7.00 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček:
Uročeni Horrendo, pon. 7.05 Biba se giba: Biba in Negovalček,
risana nanizanka, pon. 7.25 Marcelino Kruh in vino: Zajtrk za vojvodo
7.50 Studio kriškraš: Zidajmo veselo! 8.15 Ribič Pepe: Kako obogateti 8.40 Govoreči Tom in prijatelji:
Namišljeni Henk, pon. 8.50 Firbcologi: O akrobatski košarki, zlomljenih rokah in razkritju Pijinega sefa 9.15 Mulčki: Varnost, risanka, pon. 9.20 Male sive celice:.OS Cvetka Golarja Škofja Loka in OS XIV. divizije Senovo, kviz 10.05 Infodrom, pon. 10.15 V svojem ritmu: Swing, pon 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z
Vesno Milek: Saša Lošic 11.35 Dosje: Lustracija 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Sport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu
14.35 Mame: Rojstni dan, 1/18 15.00 Ambienti 15.35 Profil
16.00 Cesarjev kuhar, 1/13 17.00 Poročila ob petih 17.10 Sport 17.15 Vreme
17.20 Mestne promenade: Ribnica, 3/4
17.45 Pogled na geme
18.00 Sladko življenje z Rachel Allen:
Poletne sladice, pon. 18.30 Ozare
18.40 Kalimero: Nič ne vidim, risanka,
pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Utrip 19.45 Sport 19.55 Vreme
20.05 Brezčasna Adaline, ameriški film 22.00 Prevara (III.), ameriška nad., 5/10 23.05 Poročila, šport, vreme 23.35 Dekle z zmajskim tatujem,
koprodukcijski film 2.10 Profil, pon. 2.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.00 Dnevnik, pon. 3.25 Utrip, pon. 3.40 Sport, pon. 3.50 Vreme, pon. 3.55 Info-kanal
TV SLO T
6.15 10 domačih, pon.
7.00 Najboljše jutro
8.00 Čarokuhinja pri atu: Grška kuhinja
8.30 Čokoladne sanje, 8/10
Z9.15 Alpsko smučanje - SP: veleslalom
(Ž),1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom
(M),1. vožnja 12.00 Alpsko smučanje - SP: veleslalom
(Ž),2. vožnja 13.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom
(M),2. vožnja 14.25 Nordijsko smučanje - SP: letna tekaška tu
novoletna tekaška turneja -skupinski štart (Z) 14.55 Biatlon - SP: zasledovalna tekma
15.40 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja -skupinski štart (M), 16.45 Nordijsko smučanje - SP:
novoletna skakalna turneja 19.05 Biatlon - SP: zasledovalna tekma
20.05 Da^ osvoboditve, dok. film 21.50 Derren Brown: Ukane: Kako nadzorovati ljudstvo?, pon. 22.45 Koncert: Pankrti - 40 let, pon. 0.05 Glasbeni spoti 1.15 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),1. vožnja Alpsko
2.U5 2.5U
Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Z),2.. vožnja Nord
Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja 4.35 Info-kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
6.UU
7.UU
7.U1 7.1U 7.2U 7.3U 7.4U
8.U5 8.3U 8.55 9.2U 9.45 1U.UU 10.15 1U.3U 11.05 11.40 12.3U 13.25 14.15 16.00 17.55 18.55 18.58 20.00 23.00 1.50
08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50
11.45 12.10 15.30 15.55 16.45
17.05 17.55 18.00
18.40
18.50 18.55 19.55 20.00 20.20 20.35
22.20 22.25 23.55 00.20
24UR, pon. OTO čira čara Tika taka, ris. Grozni Gašper, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Sabrina, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sez., 1. del Amika, 1. sez., 2. del Amika, 1. sez., 3. del Londonska kuhinja Rachel Khoo Londonska kuhinja Rachel Khoo Shark, 1. sez., 21. del Shark, 1. sez., 22. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 1. del Posredniška mama, ameriški film Zlobna dekleta, ameriški film Preverjeno, pon. 24UR vreme 24UR
Avstralija, avstralski film Lincoln, ameriški film Zvoki noči
©
Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš
Videospot dneva Napovedujemo
Narodnozabavni žur do jutranjih ur
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Silvestrska Naj Viža, ponovitev Spomini na preteklo dobo, dokumentarna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (221) Zvezdica želja
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2535 VTV magazin
Kultura, Kultura, inf. oddaja
Božično novoletni koncert Godbe
Zarja Šoštanj z gosti
Napovedujemo
Jutranji pogovori
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
7.00 Telebajski: Snežen dan
7.25 Čarli in Mimo: Glasbenik Čarli, risanka, pon.
7.30 Minka: Ribice, risanka, pon.
7.35 Penelopa: Penelopa poimenuje pujske, risanka, pon.
7.40 Pujsek Bibi: Snežak, risanka, pon.
7.50 Dinko pod krinko: Dinko eskim,
risanka, pon. 8.00 Primer za prijatelje: Lažna kraljična
8.05 Niko: Pomisli na druge, ris., pon, 8.10 Vrtni palček PrimožfFlorjanova
nagrada, risanka 8.20 Lili in Čarni zaliv: Velika sinja
gmota, risanka, pon. 8.30 Leonardo: Slap, risanka, pon. 8.40 Kalimero: Darilo, risanka 8.50 Zmajči zmaj: Zmajeva skala,
risanka, pon. Z9.05 Božičkov vajenček: Spremenite vse!, pon.
Z9.15 Božičkov vajenček: Očka Božiček Z9.30 Tabaluga: Dve muhi na en mah, pon. 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčina kritika, risanka 10.10 Džamila in Aladin: Žalostni sultan, 27/52
10.20 Džamila in Aladin: Obtoženi
Aladin, 28/52 10.50 Pleši, poj,oder je tvoj: Folklorna
skupina Emona, 50 let, 2/3 11.25 Ozare
11.30 Močne korenine, navdih za
prihodnost 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Noč Modrijanov 2014: Lepo je biti
skupaj...,1. del 15.05 Moja sestra suhica, kopr. film 16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Avsenik s Simfoničnim orkestrom
18.40 Zmajči zmaj: Blatna pošast,
risanka, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna
19.45 Sport 19.55 Vrem 20.00 Mame: Gostja, 2/18 a V
((MZ)),1,1..vv., ((MZ)),,22..vv..
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.40 8.05 8.30 8.55 9.20 9.45 10.00 10.15 10.30 11.05 11.40 12.30 13.25 14.15 15.10 16.55 18.55 18.58 20.00 21.25 23.25 1.45
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (184), Krogla ja
09.55	Napovedujemo
10.00	2535 VTV magazin
10.20	Kultura, Kultura, inf. oddaja
10.25	V sliki in besedi skozi leto 2017
11.15	Pop rock novoletni žur, ponovitev
12.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.05	Iz glasbenega arhiva VTV: Seid Memič Vajta in Težka industrija
14.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
14.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike
18.25	Jesen življenja: Center starejših Laško
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Silvestrska Naj viža
20.50	Napovedujemo
20.55	Pop corn
22.30	Jutranji pogovori
00.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.25	Videostrani, obvestila
6.10 Utrip
6.25 Zrcalo tedna
7.00 Dobrojutro
10.15 Sladko življenje z Rachel Allen:
Poletne sladice, pon. 10.45 10 domačih 11.25 Vem!, kviz 12.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Skrivnostni Kjoto, 1/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Sport 13.25 Vreme
13.30 Ljubi Bog ji je dal tolk talentov, pon.
14.30 S-prehodi: Happy Day
15.00 Dober dan, Koroška
15.30 Osmi dan, pon.
16.05 Z glasbo in s plesom:
Pleši, poj, oderje tvoj: Folklorna skupina
Emona, 50 let, 3/3 16.25 Naš vsakdanji kruhek: Najboljši
par, 4/18, pon. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Sport 17.20 Vreme
17.30 V svojem ritmu: Country 17.55 Novice
18.00 Young Village Folk: Peter iz
20.25 Modna hiša Velvet (IV.):
Dobrodošli v šestdesetih, 1/11 21.55 Intervju: Dejan Valentinčič 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Angela Merkel - kanclerka
nepričakovanosti, pon. 0.15 Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slo.in En Shao, pon. 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, šport,
vreme, pon. 1.50 Info-kanal
TV SLO T
5.30 Duhovni utrip: Vrata upanja, pon. 6.45 Glasbena matineja: Policijski orkester: Tra-ta-ta: J. Lotrič, A. Godec, M. Mrak in M. Surbek, pon. 7.50 Čokoladne sanje, 9/10 8.35 Čokoladne sanje, 10/10 9.15 Alpsko smuč. - SP: slalom ( 10.25 Alpsko smuč. - SP: slalom (, 12.00 Alpsko smuč. - SP: slalom ( 13.25 Alpsko smuč. - SP: slalom ( 14.25 Biatlon - SP: štafeta (M) 15.50 Nordijsko smuč. - SP: novoletna tekaška tur. - zaključna etapa (M) 16.30 Biatlon - SP: štafeta (Z) 17.40 Nordijsko smuč. - SP: novoletna tekaška tur. - zaključna etapa (Z) 18.35 Mestne promenade: Ribnica, 3/4, pon.
19.00 Z glasbo in s plesom 19.00 Katice: Oj, fijole, novo leto je!, zimske koledniške pesmi, pon. 19.20 Bravo orkester!: Klasične
uspešnice s Simf. orkestrom RTV Slov. (M. Glinka, P. Mascagni, A. Vivaldi, J. Offenbach), pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Leonardo - človek, ki je rešil znanost 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih
21.30 Avsenik s Simfoničnim orkestrom
RTV Slovenija, pon. 22.50 Goljufija (I.),6/10, pon. , Z 0.05 Alpskosmuč. - SP: slalom (Z),1. v. Z 0.50 Alpsko smuč - SP: slalom (Z),2. v. 1.40 Glasbeni spoti 2.40 Info-kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
24UR_, pon. OTO čira čara Tika taka, ris. Grozni Gašper, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Sabrina, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sez., 4. del Amika, 1. sez., 5. del Amika, 1. sez., 6. del Londonska kuhinja Rachel Khoo Londonska kuhinja Rachel Khoo Shark, 2. sez., 1. del Shark, 2. sez., 2. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 2. del Ženska džungla, 2. sez., 8. del Srečna v ljubezni, kanadski film Zaradi Winnija Dixieja, amer. film 24UR vreme 24UR
Hipnoza: Dobra zabava Bes pod kontrolo, ameriški film Frost Nixon, ameriški film Zvoki noči
Bacheva - Studii na športni akademiji spodbudil idejo sobivanja konjev in otrok s posebnimi potrebami 18.10 Lili in Čarni zaliv: Čas za oddih,
risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Sport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Sport 22.40 KUltura 22.50 Vreme
22.55 Umetni raj:14. Animateka 23.30 Glasbeni večer: "Neznano", Mate Bekavac in Godalni kvartet Akademije Kronberg,1. del 0.40 Dnevnik Slovencev vItaliji 1.05 Dnevnik, pon. 1.35 Slovenska kronika, pon. 1.50 Sport, pon. 1.55 Vreme, pon. 2.00 Info-kanal
TV SLO T
Otroški kanal
Penelopa: Igra z barvami, risanka, pon.
Živalski čira čara, risanka Pujsek Bibi: Pokrivala, risanka, pon.
Niko: Jesensko listje, risanka,
Bon.
iko: Drsanje, risanka, pon. Čarli in Lola: Čisto vse moram vzeti, risanka, pon. Gozdna druščina: Spet v šoli, risanka
Vse najboljše za rojstni dan: Sloničina pita, risanka, pon. Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Žlahtne dalije Sir s sedmimi skorjami, dok. film. Dva vodika, en kisik, dok. film Derren Brown: Ukane Dobrojutro
Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih judje in zemlja zzivi - obrt in podjetništvo Halo TV
Hišica v preriji (VII.),15/22 Tele M
'rimorska kronika Studio kriškraš: Zidajmo veselo! "—lj, 117/151
6.30 7.00
7.05 7.10
7.15
7.20 7.25
7.35
7.50
8.00
8.35
9.15
10.25
11.30
14.10
14.50 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.20 19.35 20.00 20.55
22.30 23.30
0.40 1.45
Nagelj, 118/151 Svetovni popotnik: Švica Maigret (II.): Noč na križišču zločina,1/2 Časnik, 11/12, pon. Sedem pesmi za dolgo življenje, pon.
Glasbeni spoti Zabavni kanal
5.25	Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 5. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
2.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 52. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 87. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 76. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 4. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
3.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 53. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 88. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 77. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Ljubezen po domače
21.00	Moja boš, 1. sez., 3. del
22.05	24UR zvečer
22.40	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 1. del
23.30	Jordskott, 1. sez., 5. del
0.40	Policijska družina, 5. sez., 9. del
1.30	24UR zvečer, pon.
2.05	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00
18.30 18.35 19.00 19.10 19.55 20.00
21.00 21.05
22.15 22.20 23.20 23.45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo 2535. VTVmagazin Kultura, informativna oddaja (uhinjica, Izobraževalna oddaja
6.00	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobro jutro
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
12.00	Močne korenine, navdih za
prihodnost
12.30	Skrivnostni Kjoto, 2/100
13.00	Prvi dnevnik
13.20	Sport
13.25	Vreme
13.30	Studio City
14.45	Kino Fokus
15.00	Kanape - Kanape,
15.30	Tedenski izbor
15.30	Firbcologi: O akrobatski košarki, zlomljenih rokah in razkritju Pijinega sefa
16.00	Jedi za vsak dan z Rachel Allen:
Domače sestavine
16.25	Naš vsakdanji kruhek: On ali ona, 5/18
17.00	Poročila ob petih
17.15	Sport
17.20	Vreme
17.25	Koda, izobraževalno-svetovalna
oddaja
17.55	Novice
18.05	Piknik s torto: Zajček z zmajem,
risanka, pon.
18.10	Niko: Stopinja, risanka, pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Sport
19.55	Vreme
20.00	Kjer bom doma (V.), 1/12
21.00	Dosje: 30 let Utripa
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Sport
22.40	Kultura
22.50	Vreme
23.10	Pričevalci: Tone in Marija Brne
0.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.05	Dnevnik, pon.
1.35	Slovenska kronika, pon.
1.45	Sport, pon.
1.55	Vreme, pon.
2.00	Info-kanal
6.00	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobro jutro
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz, pon.
11.45	Slastna kuhinja: Solata avokadov duet
12.00	Umetni raj:14. Animateka, pon.
12.30	Skrivnostni Kjoto, 3/100
13.00	Prvi dnevnik
13.20	Šport
13.25	Vreme
13.30	Intervju: Dejan Valentinčič
14.35	Duhovni utrip: Vrata upanja
15.00	Mostovi - Hidak,
15.35	Tedenski izbor
15.35	Male sive celice: OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz
16.25	Naš vsakdanji kruhek: Hujšanje ni
nobena znanost, 6/18
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.20	Vreme
17.25	Turbulenca
17.55	Novice
18.05	Dinotačke: Kar smo rešili, risanka, pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.05	Film tedna: Inverzija, iranski film
21.25	Kratki film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Šport
22.45	Kultura
22.50	Vreme
22.55	Sveto in svet: "Spet dati dušo
Evropi", papež Frančišek
23.55	Turbulenca, pon.
0.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.10	Dnevnik, pon.
1.35	Slovenska kronika, pon.
1.50	Šport, pon.
1.55	Vreme, pon.
2.00	Info-kanal
¿.uu llliu-ftdlldl
TV SLO T TV SLO T
............k in ntmčlii Iranal
6.30 Otroški kanal 7.00 Penelopa: Penelopa poje, ris., pon. 7.05 Živalski čira čara, risanka 7.10 Pujsek Bibi: Džungla, ris., pon. 7.15 Niko: Ledene sveče, risanka, pon. 7.20 Niko: Spomladanska mrzlica,
risanka, pon. 7.25 Čarli in Lola: Tudi jaz bi rada
igrala, risanka, pon. 7.35 Gozdna druščina: Grad, risanka 7.50 Vse najboljše za rojstni dan:
Medvedkov rojstni dan, ris., pon. 7.55 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček:
Uročeni Horrendo, pon. 8.00 Zgodbe iz školjke: Martina in
ptičje strašilo: Nočni tatovi 8.40 Zavržene tačke 9.20 Village Folk - Ljudje podeželja: Čebulaž, dokumentarna serija 9.45 Alpe-Donava-Jadran:
Srednjeveška poroka v Landshutu 10.25 Hišica v preriji (VII.), 15/22 11.30 Halo TV 12.20 Dobro jutro 14.45 Dober dan 15.50 Svetovni popotnik: Švica 16.50 Hišica v preriji (VII.), 16/22 17.55 Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),1. v. 19.00 Iz popotne torbe: Vse je enkrat prvič, poučna oddaja za otroke 19.25 Nagelj, 119/151 19.45 Nagelj, 120/151 20.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih
20.40 Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),2. v. 21.50 Superklasiko, danski film, pon. 23.35 NLP: razkritje, pon. 0.20 Glasbeni spoti
I.20	Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),1. v. 2.20 Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),2. v. 3.25 Zabavni kanal
5.25 Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 6. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
3.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 53. del
II.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 88. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 77. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 5. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
4.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 54. del
16.30	24URpopoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 89. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 78. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Ljubezen po domače
21.00	Moja boš, 1. sez., 4. del
22.05	Preverjeno
23.05	24UR zvečer
23.40	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 2. del
0.30	Jordskott, 1. sez., 6. del
1.40	Policijska družina, 5. sez., 10. del
2.30	24UR zvečer, pon.
3.05	Zvoki noči
estvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Pop rock žur Napovedujemo
Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu
Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija Regionalne novice Iz glasbenega arhiva VTV, Pro arte n Cobi
Napovedujemo z oddaje Dobro jutro .estvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Gospodarstveniki: Martin Novšak,
generalni direktor GEN energija
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo, Je bloganje/vloganje
lahko poklic?
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2536. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Pogovor: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90
21.25	Žurerka, film
22.55	Iz oddaje Dobro jutro
23.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.20	Videostrani, obvestila
6.30 Otroški kanal 7.00 Penelopa: Penelopina sladica,
risanka, pon. 7.05 Živalski čira čara, risanka 7.10 Pujsek Bibi: Pulover, risanka, pon. 7.15 Niko: Za zdravo telo, risanka, pon. 7.20 Niko: Niko ima slabi dan, risanka, pon.
7.25 Čarli in Lola: Če imam pa preveč
dela, risanka, pon. 7.35 Gozdna druščina: Čarobni zvezdni
utrinek, risanka 7.50 Vse najboljše za rojstni dan: Presenečenje, risanka, pon. 7.55 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe:
Žabe svatbo so imele, pon. 8.15 Kanape - Kanape, 9.05 10 domačih 9.55 Hišica v preriji (VII.), 16/22 11.00 Dobro jutro 13.35 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih
14.15 Biatlon - SP: posamična tekma
(M)
16.30 Halo TV
17.05 Silence, glasbenika s konca sveta,
dok. feljton, pon. 17.50 Rokomet - prijateljska tekma,
Slovenija : Srbija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Zgodba Florence Foster Jenkins, nemški igrano dok. film
21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z
Vesno Milek 22.00 Mamica, kanadski barvni film, pon.
0.20 Glasbeni spoti
I.20	Biatlon - SP: posamična tekma
(M)
3.00 Rokomet - prijateljska tekma,
Slovenija : Srbija 4.45 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Kaja, ris.
7.25	Grozni Gašper, ris.
7.40	Ben 10, ris
8.00	Beyblade, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 7. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
4.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 54. del
II.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 89. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 78. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 6. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
5.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 55. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 90. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 79. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Ljubezen po domače
21.05	Moja boš, 1. sez., 5. del
22.05	24UR zvečer
22.40	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 3. del
23.30	Jordskott, 1. sez., 7. del
0.40	Policijska družina, 5. sez., 11. del
1.30	24UR zvečer, pon.
2.05	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2536. VTV m
magazin
10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Iz glasbenega arhiva VTV, Pro a in Čobi
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.30	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pogovor: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (224)
18.10	Jaz sem najmočnejši, gledališka
predstava Vrtca Velenje
18.35	Regionalne novice
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Strpnost - vrednota in pravica
21.00	Regionalne novice
21.05	POP CORN
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 17
4. januarja 2018
«»SÜAS
PRIREDITVE
17
KNJIŽNI kotiček

DICKER, Joöel: Resnica o aferi Harry Quebert
od- Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Konec avgusta 1975 pretrese mesto Aurora v New Hampshiru dvojni zločin. Petnajstletno Nolo Kellergan vidijo teči po gozdu, potem pa se za njo izgubi vsaka sled. Kasneje so v domači hiši našli ustreljeno Deboro Cooper, ki je malo pred tem telefonirala na policijsko postajo, češ da nekdo zasleduje neko dekle. Zgodba se nadaljuje 33 let kasneje, ko uspešni mladi pisatelj
RANKEL, Erin: Čudna!
ml - Mladina / 159.9 - Psihologija
Luisa ima težavo. Ima sošolko, ki ne glede na to, kar stori, reče, da je čudna. Ko dvigne roko, da bi odgovorila na vprašanje pri matematiki, reče, da je čudna. Ko bi rada pri kosilu povedala zabavno šalo, reče, da je čudna ... Vsak dan je na tisoče otrok podvrženih nasilju raznih oblik, od nesramnih vzdevkov, groženj, žalitev, poniževanj, zasmehovanj, širjenj govoric do rasističnih klevet. S pomočjo knjig, kakršna je Čudna, lahko pomagamo otrokom, kot je Luisa, ki
Marcus Goldman obišče svojega mentorja Harryja Queberta, enega najbolj spoštovanih pisateljev v državi, v upanju, da mu bo pomagal premagati ustvarjalno krizo, v kateri se je znašel. Oddih se spremeni v odkrivanje resnice in pranju madeža z imena Harryja Queberta, ko na njegovem posestvu najdejo truplo petnajstletne Nole Kellergan. Da bi Marcus rešil Harryja, mora najti odgovore na vprašanja: Kdo je umoril Nolo Kellergan? Kaj se je v mestecu zgodilo tistega meglenega jutra avgusta 1975?
ABBOTT, Jacob: Viljem Osvajalec
od- Odrasli / 929 Biografije
Viljem I., bolj znan kot Viljem Osvajalec je bil sedmi normandijski vojvoda. Od leta 1035 je bil najprej vojvoda Normandije. Po dolgem boju za vzpostavitev svoje moči je bilo do leta 1060 njegovo vladanje v Normandiji varno, šest let pozneje pa je začel osvajati Anglijo. Preostanek njegovega življenja so zaznamovali boj za utrditev položaja v Angliji in njegovih celinskih ozemljih in težave z najstarejšim sinom. Knjiga o Viljemu Osvajalcu spada v serijo oseb, ki jih je izbral Jacob Abbott in njegova želja je bila, da podrobno opiše njihov značaj in najpomembnejše dogodke v njihovem življenju na privlačen in poučen način. V tej seriji so predstavljeni takšni velikani zgodovine, kot so npr. Hanibal, Aleksander Veliki, Julij Cezar, Kleopatra, Richar Levjesrčni, Džingiskan ...
so tarče ustrahovanja, razumeti, kako naj prosijo za pomoč in kako lahko besede, ki si jih govorijo sami, njihov notranji monolog, zoperstavi žaljivim besedam drugih. Serija knjižic Čudno nudi bralcem priložnost za raziskovanje treh različnih pogledov na medvrstniško nasilje: Čudna, otroka, ki je opazovalec v knjižici Drzna! In otroka, ki je pobudnik nasilja v knjižici Groba! V zbirki so še napotki za učitelje in starše, kako se pogovoriti tako z žrtvijo kot z ustrahovalcem.
SCHMIDT, Annie M. G.: Vihec iz Vrhovišnika
ml - Mladina / C - Leposlovje do 9. Leta
"Vihec je imel majhen rdeč tovornjak z žerjavom. Z njim se je vozil po vsem mestu in iskal hišo, v kateri bi lahko stanoval. Tu in tam se je ustavil. Potem je vprašal ljudi: "Ali morda veste, kje bi lahko stanoval?" Takrat so ljudje malo pomislili in odvrnili. "Ne." Vse hiše so bile namreč zasedene." Vihec je zvedav, ljubezniv deček, ki povsod najde prijatelje. Naposled se mu je nasmehnila sreča, saj je le našel dom v stolpu visoke stolpnice. Spoznal je veliko novih, prav posebnih, prijateljev. Spoprijatelji se z gospodom Peresnikom in ščurkom Žužo, z živahnimi Topotačkovimi, z malo Nežko, in tudi z njeno sprva s čistočo obsedeno mamo gospo Sijajšek. Na Nizozemskem je knjiga izšla že pred tridesetimi leti. Danes je Vihec še toliko bolj privlačen zato, ker ne ždi venomer za računalnikom, temveč se zna prepustiti lastni domišljiji.
■ AS
Tečaj avtorskega gledališča
Velenje, 28. decembra - Lutkovno gledališče Velenje pripravlja tečaj avtorskega gledališča. Vodila ga bo scenaristka in režiserka Alice Čop, udeleženci pa se bodo naučili osnov pisanja odrskih zgodb, interpretacije zgodb, nastopanja na odru, vodenja lutk, sodelovali pa bodo tudi pri izvedbi kratkih skečev. Tečaj bo potekal od januarja do marca - ure in dneve bodo določili naknadno, po posvetu z vsemi udeleženci. Prijave zbirajo do 7. januarja na: lutke.velenje@ gmail.com
a bš
Kako biti srečen otrok?
Velenje, 8. januarja - V ponedeljek bodo v vili Rožle nadaljevali Šolo za starše. Tokrat bodo ob 17. uri gostili Tanjo Povšič, ki bo predavala o tem, kako otroke naučimo, da so srečni. Predavateljica je transformativni mediator in Zagovornica otrok preko Urada varuha človekovih pravic RS; že vrsto let se ukvarja z vodenjem različnih delavnic s področja mehkih psiholoških veščin. Dela z različno starostno populacijo. Njeno vodilo je lastna aktivnost, optimizem, biti naraven in radost do življenja, svoje delavnice pa vedno obogati s konkretnimi primeri.
a bš
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 4. januar
13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za priseljence 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov gobarskega društva Marauh Velenje
Petek, 5. januar
13.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Medgeneracijski turnir v biljardu 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj Poželenje, gledališka predstava Gledališča Velenje
Sobota, 6. januar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti okoli Velenjskega jezera
Ponedeljek, 8. januar
17.00 Vila Rožle
Otroci so naše največje bogastvo, 3. srečanje šole za starše 19.19 Knjižnica Velenje
Zvočna kopel, sprostitev ob zvokih gongov
Torek, 9. januar
11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Sočutno starševstvo, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Cikel Ruskega filma: Puškin -zadnji dvoboj
17.00
18.00
19.19
19.30
Vila Rožle
Torkova peta: Moj koledar za vsak dan
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Po ljudsko v novo leto, koncert Knjižnica Velenje, preddverje Boštjan M. Turk: Kota 101, predstavitev knjige Dom kulture Velenje, velika dvorana
Glorious!, glasbena komedija
Sreda, 10. januar
11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Odvisnost od sladkorja in kje vse se skriva sladkor, delavnica Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Ustvarjalno druženje, ustvarjalna delavnica za odrasle Podružnična osnovna šola Škale Pletenje izdelkov iz koruznega ličja, uvodna delavnica Rdeča dvorana Velenje Prijateljska rokometna tekma Slovenija: Srbija Dom kulture Velenje, velika dvorana
Improvizacijska predstava
17.00
17.00
17.00
18.00
18.00
ŠOŠTANJ
Četrtek, 4. januar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
Petek, 5. januar
9.00 Središče za samostojno učenje
Šoštanj
Govorim slovensko - učenje slovenščine
Ponedeljek, 8. januar
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem
Torek, 9. januar
10.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
S pomočjo branja do znanja slovenščine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Na poti po bivši Jugi - Potovanje po nekdanji skupni domovini
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. januar
17.00 Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki
Tradicionalni orgelski koncert po večerni maši
Nedelja, 7. januar
10.30 Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki
Po maši krajši koncert zbora iz Kamnika
Ponedeljek, 8. januar
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Ta vesela urica
Torek, 9. januar
10.00 Dvorana Marof
Delovna pokušnja vin, Društvo vinogradnikov ŠoP
Sreda, 10. januar
17.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - Hiša mladih Delavnica meditacija z zdravljenjem, Večgeneracijski center Planet generacij
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 4.1. Biotržnica
•	Petek, 5.1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Lunine mene
8. januarja, ob 23:25, zadnji krajec
Mesto svetlobe prihaja v distribucijo
Film je ljubezenska zgodba med ljudmi in njihovim mestom Šoštanj, ki se počasi potaplja
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - V januarju prihaja v distribucijo dokumentarni film z naslovom Mesto svetlobe, ustvarjalcev Marka Kumra Murča in scenaristke Nine Cijan. Nastal je v produkciji EnaBanda, sofinancirala sta ga Slovenski filmski center in Viba filma.
>
11. januarja, ob 19. uri bo prikazan v Kulturnem domu Šoštanj, 22. januarja ob 20. uri v Kinu Velenje
REKLI so y Režiser Marko Kumer Murč o ideji za film: »Živel sem v mestu, ki je razpadalo pred mojimi očmi. Čudil sem se, zakaj ljudje ne reagirajo, so sprijaznjeni s situacijo, so apatični, zakopani v svoje težave in skrbi. Okoli nas pa se je pogrezalo mesto, sušila so se drevesa, pokali so zidovi šole, v katero smo hodili. Svet, v katerem smo živeli, se je dobesedno pogrezal v jezero, mi pa, kakor da smo bili odmaknjeni od te realnosti. Čutil sem željo in potrebo govoriti o tem.« Scenaristka Nina Cijan o izboru protagonistov filma: »Marko je vedel za družino La-znik, ki živijo na hribu in gledajo na elektrarno s ptičje perspektive. Potem sva se povezala s pisateljem in ekološkim aktivistom Petrom Rezmanom, ki je med drugim več let delal tudi v rudniku. On naju je napotil do Cvetke Tinauer, ki je pred leti celo kandidirala za županjo mesta in je v projektu Mesto svetlobe pobarvala fasade hiš. Ker smo vedeli, da želimo v filmu imeti tudi prizore podvodnega sveta Šoštanja, smo našli potapljača Danija.«
Mesto svetlobe je poetična pripoved o štirih družinah, vsaki s svojimi sanjami in željami, pa tudi s svojimi bolečinami in upanjem za prihodnost. Skupna jim je Termoelektrarna Šoštanj, ki je bila nekoč ponos mesta, danes pa je sinonim za politične mahinacije, ekološko katastrofo in korupcijo.
Film je bil že predvajan na festivalih doma
in v regiji. Med drugim na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma MakeDox v Makedoniji, Festivalu Slovenskega filma 2017 in na Dnevih slovenskega filma v Beogradu v Srbiji.
V četrtek, 11. januarja, ob 19. uri bo film premierno prikazan v domačem okolju, v
kulturnem domu v Šoštanju, 22. januarja ob 20. uri pa prihaja na spored Kina Velenje. Na obeh projekcijah bodo prisotni ustvarjalci filma in nekateri protagonisti.
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA 2
L'empereur 2, sinhroniziran dokumentarni film, 82 minut (Francija) Režija: Luc Jacquet Pripovedovalec: Ivan Lotrič Petek, 5. 1., ob 18.00 Sobota, 6. 1., ob 18.00
MENJAVA BOŽIČKOV
Snekker Andersen og Julenissen, družinska božična komedija s podnapisi za 8+, 70 minut (Norveška) Režija: Terje Rangers Igrajo: Thor Michael Aamodt, Anders Ba-asmo Christiansen, Ann Carnarius Elseth, Erik Hivju
Petek, 5. 1., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 6. 1., ob 18.30 - mala dvor.
ČUDO
Wonder, drama, 113 minut (ZDA)
Režija: Steve Chbosky
Igralci: Julia Roberts, Jacob Tremblay,
Owen Wilson, Mandy Patinkin, Daveed
Diggs, Sonia Braga
Petek, 5. 1., ob 19.30
Nedelja, 7. 1., ob 18.00
VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI
Star Wars: The Last Jedi, ZF akcijski spektakel, 150 minut (ZDA) Režija: Rian Johnson Igrajo: Daisy Ridley, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Oscar Isaac, Benicio Del Toro, Mark Hamill, Gwendoline Christie, Carrie Fisher
Petek, 7. 1., ob 21.30 - 3D Sobota, 8. 1., ob 22.00
NAJVEČJI ŠOVMEN
The Greatest Showman, biografski muzi-kal, 105 minut (ZDA) Režija: Michael Gracey Igrajo: Hugh Jackman, Zac Efron, Zen-daya, Rebecca Ferguson, Michelle Williams, Fredric Lehne, Yahya Abdul-Mateen II, Jamie Jackson Sobota, 6. 1., ob 19.30 Nedelja, 7. 1., ob 20.15
SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET
Komična drama, 116 minut (Slovenija) Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Jure Iva-nusic, Minca Lorenci, Aljosa Ternovsek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simo-nic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Ser-binek, Primoz Ekart, Julian Rhind-Tutt, Jernej Kuntner, Tjasa Zeleznik,...
Sobota, 6. 1., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 7. 1., ob 19.00 - mala dvor. Ponedeljek, 8.1., ob 18.00 - m. dvor.
KOKO IN VELIKA SKRIVNOST
Sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 106 minut (ZDA) Režija: Lee Unkrich
Nedelja, 7. 1., ob 16.00, 3D - otroška matineja
PASLIKA
Powidoki, zgodovinska biografska drama, 98 minut (ZDA) Režija: Andrzej Wajda Igrajo: Bogus1aw Linda, Bronistawa Za-machowska, Zofia Wich1acz, Tomasz W1osok, Paulina Gal^zka, Irena Melce Ponedeljek, 8.1., ob 20.00 - mala dvorana
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 18
1B
OBVEŠČEVALEC
"^AS
4. januarja 2018
Nagradna križanka Mestne občine Velenje
Srečno, zdravo in uspešno leto 2018 vam želijo župan, svet in uprava Mestne občine Velenje.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 22. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
ORIENTALSKA SLAŠČICA
PRIPRAVA
ZA OBRAČANJE
NAIVNA UMETNOST (REDKO)
V
ELEKTRIČNA PRIPRAVA ZA OPEKANJE
IVAN KOVAČIČ
TEKOČI RAČUN
ZNAMKA KOZMETIČNIH PRIPOMOČKOV
PRIJETEN VONJ
ZAČETNO, OSNOVNO ZNANJE (EKSPR.)
TLA, POD (KNJIŽ.)
NESOGLASJE
NaŠ ČAS
POŠTNI PREDAL
ŠKOTSKI ŠAHIST-JAMES
SLOVENSKI PRAVNIK-TOMAŽ
PLOŠČA ZA
RAZSTAVNE PREDMETE
ANGLEŠKA PEVKA (SADE)
NaŠ ČAS
ZGODBA, PRIPOVED, OPIS
SREDSTVO, KI
POVZROČA OMAMO
PIJAČA IZ VODE IN
LIMONE
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
METULJ Z
OČESCI
NA KRILIH
SMER UMETNOSTI S KEMČKIM MOTIVOM
u
TRAVI PODOBNA RASTLINA
SAMSKA ŽENSKA
BROOK TAYLOR
TATJANA REMŠKAR
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
JUNAK SOFOKLEJEVE TRAGEDIJE
ČE
STANJE NEMEGA ČLOVEKA
SEKRETAR
NaŠ ČAS
GLASBILO Z
LESENIMI PLOŠČIC., TOLKALO
OTROCI (KNJIŽ.)
GORENJSKA JED IZ KAŠE IN MOKE
PLIŠASTA TKANINA, PODOBNA ASTRAHA-NU
K
M
SOVJETSKI
ATLET-ROMJALD
IDEJA.
ČLOVEKOVA ZAVEST
K
M
TONI INNAUER
VEČJA MOTIKA (NAR., ZAHODNO)
NAZNANILO, OBJAVA V ČASOPISU
OTOŠKA DRŽAVA (TAIPEI)
DELEŽ, TUDI PARCELA
KANAL ZA ODPADNE VODE
MORALNOST, MORALA
ADOLF ERMAN
TENIŠKI LOPAR
NEMŠKA ZALOŽBA
NaŠ ČAS
SPODNJI
DEL POSODE
EGIPČANSKI BOG SONCA
TRGOVSKO SREDIŠČE, SVETOVNI TRG
REKA V ANGLIJI
OBOK (POG.)
M
BOSANSKI PEVEC (MERLIN)
REKA
V ŠVICI
IVO ŠORLI
SLOV. ŠPORT. NOVINAR-ANDREJ
AMERIŠKI IGRALEC-GEORGE
CESTA Z VRSTO DREVES NA OBEH STRANEH
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE
AVSTRALSKA IGRALKA-CLAUDIA
PREVARA (ZAST.)
SVETILO, VISEČE S
STROPA
CILJ, SMOTER
FRNIKOLA (STAR.)
ENAKI ČRKI
DELOVANJE TEKOČIN V OZKIH CEVKAH
SOL TANTALOVE KISLINE
SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI
SKANDINAV. MOŠKO IME
UMETNOSTNI
SLOG V 17. IN 18. ST.
VISOKO LEPOTNO DREVO
OSEBNI ZAIMEK
TROPSKA KUKAVICA
NASELJE PRI SEČOVLJAH
REKA V ROMUNIJI
OKROGEL KONJSKI IZTREBEK
NEMŠKA POP PEVKA
FANT (POG.)
ČASTILEC, OBOŽEVALEC
IVAN KOCMUT
SEVERNA KOKOŠ
MOŠKI, KI SE SPOLNO SAMOZA-DOVOLJUJE
GOJITEU PSOV
RIBONUKLEIN. KISLINA (ANGL)
ZNAK VESELJA
VODJA ŠPORTNEGA MOŠTVA
ŽLAHTNI PLIN
CE>_
PREDMET. KI SE KAM ZATAKNE
R
PODOBNOST (KNJIŽ.)
STROKOVNO ZDRUŽENJE DELAVCEV
VERA PANOVA
TEŽAVEN, NEPRIJETEN POLOŽAJ (EKSPR.)
ŠVIC.-FRANC. PISATEUCLAUDE
OTOK V EGEJSKEM MORJU, GRČIJA
MRZLICA,
KI SE PONAVLJA VSAK 8. DAN
LUKA V IZRAELU
JAPONSKI MOTOCIKLIST-TADAVUKI
VAS, NASELJE (ZAST.)
VRSTA ŽARNIC
R
K
JEZERO V
KANADI
O
REKLO, PREGOVOR
ROMUNSKI NOGOMETAŠ-FLORIN PRUNE k
MISELNA, BESEDNA ZVEZA
RUSA, TRATA, VAŽA
K
SLAVKO TIHEC
NEKD. NEMŠKA DEMOKRATIČ. REPUBLIKA
DANIJEL (KRAJŠE)
ODREDBA, ODLOK (STAR.)
KATICA ILEŠ
HENRY RUSSELL
FRANCOSKI ZGODOVINAR-FERDINAND
N
VISOK GORSKI VRH, HRBET
POVRŠINSKA MERA
SLOVENS. ZGODOVINAR-NIKOLAJ
Naš čas,4. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
4. januarja 2018
«»^CAS
OBVEŠČEVALEC
19
mali OGLASI
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, mede-novec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 7. januarja od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za
kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 6.1. in 7.1.2018 -Mojca Pusovnik dr. dent. med
VET. POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00. Delovni čas ambulante v Šoštanju, Ka-juhova 13: začasno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
SMRTI UE Velenje
Gubenšek Jožefa, roj. 1940, Velenje, Cesta IV 6 Šterbenk Angela,
roj 1936, Šmartno ob Paki, Slatina 21A
Porok ni bilo za objavo.
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o, KoroSka 48, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 64,2 m2, zgrajeno l. 1980, P/6 nad., EI v izdelavi, 66.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 €
vec na
www.habit.si
KONCENTRACIJE PM10
Od 24. do 30. 12. koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 24. decembra do 30. decembra (v mikro-g/m3), op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. do 30. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine 2Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
(v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S O2/m3 zraka
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, Cveto, bo vedno ostal.
ZAHVALA
Poslovil se je naš dragi oče, brat, dedi in stric
CVETO RING
1940 - 2017 Iz Podkraja pri Velenju 13 b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, tolažilne besede,
darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi pogrebni storitvi Komunalnega podjetja Velenje, kolektivu Zimzelen, g. Francu Vedeniku, pevcem in g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
It A III O	VELENJE	
S m JV ftferf		*
	fjj	Zdravniški nasveti, gostja: Marjetka Polak, specialistka klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Tema: o sreči in smislu
	i	življenja
ČETRTEK, 4. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
\A
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
a i? a>
(V >
á
•S S S
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da se je poslovil od nas dragi mož, oče, dedi, pradedi in stric
ALOJZIJ STRAUSS
6. 6. 1933 - 20. 12. 2017
iz Šoštanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala govornici Magdi Stvarnik za ganljive besede slovesa, pevcem Flamingo, Društvu upokojencev Šoštanj, Pihalni godbi Premogovnika Velenje in častni straži, pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba ter gospodu kaplanu Urbanu Lesjaku za pogrebni obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Srce je omagalo dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, oma, prababica, tašča, sestra, teta in
svakinja
ROZINA VRABIČ
roj. Stropnik 19. 3. 1929 - 20. 12. 2017
Iskreno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica, zdravnici Ivani
Ramšak Kolar in osebju Doma za varstvo odraslih Velenje. Hvala g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred, pogrebni službi Usar, govornici ge. Magdi, kvartetu trobil, pevcem za zaigrane in zapete žalostinke.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 20
rd
F»!
Silvestrovanja na prostem so v Šaleški dolini že tradicionalna, v Velenju pa smo bili med tistimi, ki smo se med prvimi odločili za takšno obliko skoka v novo leto.
Letošnje že 28. je potekalo v organizaciji Mestne občine Velenje in Zavoda za turizem. Začelo se je ob 18. uri, ko se je od otrok poslovil Dedek Mraz, v družbi plesalk Mdance pa so doživeli veselo in razigrano otroško silvestrovanje.
Sledilo je veliko silvestrovanje, za zabavo je tokrat skrbela skupina Victory, zbrane pa je tik pred polnočjo nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki jim je zaželel zdravja, uspehov in strpnosti. Nanizal je številne uspehe zadnjega obdobja in se optimistično zazrl v prihodnost.
■ mz
Šoštanj - Odločitev Krajevne skupnosti Šoštanj, da v mestu pripravijo silvestrovanje na prostem, se je pokazala za odlično. To se vidi po tem, da se na Trgu svobode iz leta v leto zbere več ljudi, ki skupaj skočijo in nazdravijo novemu letu.
Tokratno silvestrovanje je bilo najbolj množično doslej. Mno-
žico je v novo leto popeljal ansambel Stil, pozdravila pa sta jo župan Darko Menih in predsednica KS Šoštanj Urša Kurnik, ki sta poleg lepih novoletnih želja izrazila tudi upanje, da se bo to okolje tudi v prihodnje uspešno razvijalo.
a mkp, foto: bz, A. Roškar
V	>					
	;tar	ijčani na				m
Razpoloženje na Trgu svobode v Šoštanju je bilo prijei				tno.		
v.
t n
Šmarčani praznovali v ponedeljek
Naj občanka vinogradnica - kletarka Mojca Praprotnik
Opoldne na novega leta dan so si lahko občani občine Šmartno ob Paki tretjič zapored segli v roke in si zaželeli »naj bo srečno, predvsem pa zdravo« na prireditvi Pozdrav novemu letu. Nadomestila je silvestrovanje na prostem. Prijela se je, kar je pokazala tudi udeležba na letošnji, saj se je pod kozolcem in na ploščadi za Hišo mladih kljub dežju zbralo še več ljudi kot na pretekli.
O tem, kaj je najbolj zaznamovalo leto 2017 v občini Šmartno ob Paki, je »poročala« kronika, ki jo je tokrat pripravil šmarški podžupan Janko Avberšek. Tamkajšnji župan Janko Kopušar je v nagovoru označil leto 2017 kot dobro leto, v katerem so se čutili ponoven zagon, rast in pozitivna energija. Na prireditvi so drugič razglasili naj občana ozi-
Naziv naj občanka za leto 2017 je prejela Mojca Praprotnik.
Priznanje ji je izročil župan Janko Kopušar.
roma občanko občine Šmartno ob Paki za leto 2017. Največ glasov so med petimi kandidati na-
menili mladi vinogradnici - kle-tarki Mojci Praprotnik. Dogodek so popestrili godbeniki veterani
(ljub dežju je bilo razpoloženje na prireditvi prijetno.
Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, na letošnjo prireditev pa bo udeležence spominjal še kozarec za penino, s katero so si nazdravili.
■