Izredno široko zastavljena aktivnost zveze komunistov Vsekakor je prav, da bralce našega glasila temeljito in sproti seznanjamo z delo-vanjem zveze komunistov, kar bo naša dolžnost v prihodnje. Za prvo številko pa smo sklenili, da vas podrobneje seznanimo z bistvenim delom občinske konferen-ce in komiteja na dosedanjih sejah. DEJAVNOST OBCINSKE KONFERENCE 1. seja Na tej seji se je konferenca konstdtu-trala ter izvolila komite in komisije, v bistvu pa je tudi na osnovi razprave sprejela delovni program. 3. seja Najprej so obravnavali poročilo o de-lu komiteja ter ob tem posebej predla-gali, da morajo posvetiti posebno po-zornost vprašanju enotnosti v ZK, v ure-sničevanju kriterijev do udeležencev ta-ko imenovane akcije 25 poslancev pa naj se zavzamejo enotna stališča, ki jih je treba po potrebi usklajevati na vseh ravneh. Čimprej naj bi tudi razrešili vprašanje konstituiranja mestne organi-zacije ZK, občinski komite pa naj čim-prej tudi organizira razgovore v zvezi z aktivnostjo posameznih članov in celot-ne organizacije. Ob razpravi o tezah za tretjo sejo konference ZKS o socialnem razlikova-nju pa je konferenca sodila, da so teze, stališča in sklepi sprejemljivi, vendar preveč splošni. Zato so posebej opozo-rili, da je treba odločneje odpravljati po-sledice inflacije, kar je bistven vzrok za socialne razlike, ker to izkoriščajo zlasti tisti, ki imajo denar ali politično moč in so pri izvoru informacij; da bi čimprej odpravili posledice, ki nastaja-jo iz razlik zaradi dohodkov od zaseb-ne lastnine ali statusnih razlik oziroma privilegijev; da bi ugotovili eksistenčni minimum in na tej osnovi zagotovili so-cialno varnost delavcev; da bi jasneje opredelili bistvo davčne politike, zlasti glede davka na dohodek, ugotovitve po-rekla premoženja in zaostritve utaj dav-ka; mladim družinam in delavcem z niž-jimi dohodki je treba omogočiti, da čimprej pridejo do najemniških stano-vanj; onemogofiiti materialno okorišča-nje lastnikom stanovanj z oddajo sta-novanj v najem ali podnajem; socialno razlikovanje pa tudi omogoča neureje-nost gospodarskega sistema, za kar so še posebej odgovorni člani ZK. Konferenca je tudi razpravljala o nekaterih idejnopolitičnih in ekonomskih ter socialnih razsežnostih, ki so prišle do izraza v akciji za samoprispevek ter sprejela poziv občanom, da se polnošte-vilno udeleže referenduma. Nadalje so še obravnavald pobudo občinskega ko-miteja za ustanovitev akcijskih odborov v organizacijah združenega dela in se za-vzeli za organizirano ter enotno akcijo pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Kon. ferenca je tudi evidentirala kot možnega kandidata za deleeata na 2. seji konfe-rence ZKJ Vinka Hafnerja. 3. seja Na njej so pooblastili komite in ko-misijo za organiziranost in razvoj ZK, da dopolnijo začasni poslovnik in pripravijo predlog statutamega sklepa o organizi-ranasti ZK v Ljubljani. Na tej seji so sprejeli tudi politično oceno referendu-ma o samoprispevku za otroško varstvo ter se tudi zavzeli za izdelavo posebne analize, o čemer naj bi razpravljale vse osnovne organizacije. V zvezi s pripravami na 3. sejo kon-ference ZKS je konferenca opredelila vrsto svojih konkretnih nalog, zlasti pa še poudarila odnos do starejših obča-nov glede zdravstvenega varstva in zašči-te, pokojninskega sistema, kmečkega za-varovanja in minimalnega eksistenčnega minimuma. Zadolžili pa so tudi člane ZK v delovnih organizacijah in ustanovah, da pripravijo svoje akcdjske programe, kl bodo zagotovili uresničevanje sklepov ZK s področja socialnega razlikovanja ter nato stalno spremljali njihovo rea-lizacijo. Izvolili pa so tudi delegate za 2. sejo konference ZKJ. 4. seja Na tej seji so sprejeld poslovndk o organov ter izvolili 18 članov mestne konferenee ZKS Ljubljana. Precejšen del seje so posvetili otoli-kavanju izhodišč in osnovnih elemen-tav za iadelavo akeiijskega prograrna konference ZKS Ljubljana—Center in sprejeli tudi nekatere sklepe: skico ak-oijskega programa naj bi naredii korni-te, o njem naj bi takoj razpravljale vse organizacije, o izpopolnjenem predlo-gu pa naj bi tafco dokončno razpravlja-la konferenca. Vsebmsko osnovo akcij-skega programa pa naj predvsern se-stavljajo tri bistvene naloge: organizi-ranost ZK, boj za uresničevamje ustav-niii dopolnil in idejnopolitična aktivnost celotne občinske organizacije ZK- To pa je nujno dopolniti s pogledi na aktiv-nost komunistov y drugih družbenopo-litienih organdzaoijah in nakazati mož-nosti za resnično udinkovitost njihove-ga dela ter povezanost z ZK. Nadalje je kanferenca obravnavala staliSča do pojavav nezakonitega poslo-vanja in odgovornosti koomunistov na razmere v organizacijah adruženega de-la ter zadolžila vse koinuniste in organi-zacije, da se morajo borlti za ta sta-lišča. Med drugim pa so obravnavali tu-di informacijo sekretarja Eomana Al-brehta o delovanju Toneta Remca kot republiSkega poslanca v zvezi z zagreb-škimi in kasnejšiini dogodkl ter sprejela predlog za odpoMic Toneta Remca kot republiškega poslnnca. 5. seja Na tej seji je konferenca abravnava-la teze za izdelavo svojega akcijskega programa kot tudi številne pripombe in diopolnifrve, ki so jih dale na osnutek šte. vilne organizacije in institucije, pri če-mer so zlasti opozorili na neustreanost pripomb, ki jih je pdsmeno poslala or-ganizacija ZK pri Gospodarski zbornici SE Slovenije ter zadolžila komite, da gre na politični razgovoir in ugotovi, kaj nji-hova. stališča dejansko pomenijo. Konferenca je sprejela več sklepov.kd so kasneje upoštevani v akcijskem pro-gramu ter ponovno opredelila štiri- te-meljne naloge: • občinska organizaoija se naj do-girajiije in izpopolnjuje na osnovi relor-me ZK, kot jo je opredelil 9. kcmgres ZKJ, • razširita je treba delavski socialno. družbend sestav ZK in utrditi akdjsiko delovanje članov v boju za nadaljnjo re-volucionarno preobrazbo družbe in y boju proti gibanjem in sdlam, ki se talki preobrazbi upirajo in postavljajo po ro-bu, • nujno je neposredno angažiranje otoeinskih konferenc v akcijl za obliko-vanje, ureditev in praktično uveljavitev družbenih, ekonoinskih, socialnih indru-glh odnosav v skladu s premiki v proiz-vodnem odnosu v združenem delu, ki jih je odpnla začeta ustavna reforma in že sprejeti ustavni amandmaji, 0 občinska konferenca se mora an-gažirati tudi prd raavijanju krajevne in oboinske samouprave in pri uveljavlja-nju idejnega in akeijskega vpliva komu-nistov v celokupni politični dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Na seji so še ifijvolili komisiji za ide-ološka vprašanja in izobraževanje članov ZK ter za splošni ljudski odpor, izrvolila nadalje častno razsodišče, obravnavala akcijski program občinske skupščineza odpravljanje socialnih razlik ter pose-bej opozorila na nekatere nesprejemlji-ve pojave necerkvene (politične) dejav-nosti katoliške certeve v občini Ljublja-na—Center 6. seja Konferenoa je najprej odobrila stali-šča in sldepe komiteja o načinu dela s sekretarji organizacij ZK ter delu ko-miteja, ki ga je le ta sprejel v zvezi z dejavnostjo ob pismu. Nadalje so odo-bridi stališča, ki jih je mestna konferen-ca (ob sodelovanju občinskega komiteja ZK Ljubljana—Center) poslala CK in v katerem zahteva dosledno uresničevanje pisma od vseh funkcionarjev v republi-škem vrhiu in odpravo neenotnosti v zve-zi s tem. Konferenoa je ob obravnavanju pis-ma posvetila posebno pozornost proble-mam vzgoje iin izobraževamja ter vzgoji in delu z mladino sploh. Taiko je zadol-žila oboinski aktdv prosvetnih delavcev — komunistjov, da naj na podlagi razpra-ve in znanih problemov sestavijo osnutek akcijskega programa, o čemer naj bi razspravljala tudi občinska konferenca ZK. Skleniili so še, da naj bi na eni pri-hodnjih sej obravnavali celotno probde-matiko na področju stanovanjskega go spodarstva ter naročili komunistom v delavnih organizacijah, da se neposred-no angažirajo pri organiziranju delega-cij po obratih, oziroma da samoup-ravni organd na tej osnovi sprejmejo ustreene sklepe. Na tej seji pa so' še iEVolild delegate za 3. sego konference ZKJ. DEJAVNOST KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA — CENTER V tem obdobju se je komite sestal trinajstlkrat in abravnaval številna vpra-šanja, kd so kasneje prišla na dnevni red občinske konference in osnovnih or-ganizacdj. Ob tem je še posebej obravna. ¦vsal pereča viprašanja, ki so zadevala de-lovanje komunistov v posamezndli delov-nih organizacijah in institucijah, akcij-ske programe na najraaličnejših delov-nih podiročjiih in podobno. Ker bi bito težko v dana&nji informacijd prikazati vso aktivnost komiteja — kar bomood-slej redno poročali — objavljamo le sklepe, ki jih je le-ta sprejel na svoji seji 11. oktobra 1972, ko je razpravljal o uresničevanju pisma predsednika in iz-vršnega biroja predsedstva ZKJ. Izre-den pomen teh sklepov je namreč v tem, da so, zlasti glede stališč o boju protd nezakonitemu poslovanju in osebnemu okoriščanju, spodbudile množično akd-jo vseh organizaciij ZK v Slovendiji kot celo zunaj republiških meja. DELAVSKA KONTROLA V zvezi z organiziranjem učiiikovite družbenotpolitidne borbe za iatirebljanje nezakanitega poslovanja, ki povzroča ve-liko gmotano in moratoo škodo, ter neza-konitega osebnega prilaščanja, kot so kraja, podkupovanje, izrabljanje položa-ja za pridobivanje osebne gmotne kori-sti, pismo zahteva, da store organizacije in vodstva zveze komunistov ukrepe, s katerimi naj bd poleg državne kontrole zagobovili tudi učinkovito neposredno delavsfeo kontrolo. 1. V zvezi s to nalogo naroča komite organizacijam zveze komunistov v orga-nizacijah združenega dela, da pismeno predlože delavskim svetom, da sprejme-jo tele konkretne sklepe: Prvič. Vsalk delavec rnora dobiti vsak mesec v roko pismeno poročilo, iz kate-rega bodo razvidni prejemiki vseh deilav-cev v temeljni organiziaciji in vseh de-lavcev v organizaciji stkiuipnih služb in vodilnih delavcev podjetja za tekodi me-sec in kiuroulativno. Prikazamd morajo biti vsi osebni prejemka, izjpladani pri blagajni podjetja, in sicer po osnovah, na temelju katerih so bild ieiplačand. Drugič. Vsalk delavec mora dobitd vsak mesec v ro!ko pismeno poročik) o višini tako imeniovainih čistih stroškov za pretekll mesec in kumulativno. V ta pregled je zajeti stroške retelame, repre-zentance, daril, stroške v zveai z gosto-Ijubjem, fei se izjkasmje poslovnim part-nerjem cto osebnih poslovndh stikih itd. TretijiČ. Za vse delavce je pripraviti pismeno poročilo o vseh gmotnih obvez-nostih delavcev pri podjetju do družb-nih sredstev, ki z njimi razpolaga pod-jetje. Ta pregled mora obsegati poim«i-slki seemam vseh zaiposlenih, ki uživajo kakržnekoli gmotrle koristi iz družbe-iah sredstev, ki jih uipravlja podjetje. Poimen^ki pTiegled delavcev, ki imajo kredit: višina kiredita, namembnost, roik odplačevanja, stopmja obresti, kdo je sktepaJ o kreditu in na temelju katere nonnatdvne določbe, kakšno je trenutno staoje kredita, kako se kredit vrača, za kaj je bil uporabljen, kaj je s premože-njem, ka je bilo s kreditom pridobljeno. Poimenslki pregled delavcev, ki kar-(Nadaljevanie na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) kali po katerikoli osnovi dolgujejo druž- benim skladom, ki jdih upravlja podjetje. Poimenski pregled delavcev, ki upo-rabljajo družbeno prerooženje, ki ga up-ravlja podjetje (avtamobii, prostori, de-lovna orodja, stroji, zasebno delo v ob-ratah podjetja itd.). V pregledu je po-trebno toano navesti, za kakšne dobrine gre, kdo je sklenil, da se dovoli osebna uporaba, in na temelju katere normativ-ne določbe ter v kakšni fazi je obstoječ dogovor v času, ko je poročdlo sestavlje-mo. Cetrbič. Za vse delavce je pripraviti pismeno poročilo s podrobnim pregte dam podjetij, ustanov in zasebnikov, ki dolgujejo organiizaciji, ter pregledom podjetij, ustanov in zasebnikov, ki jdm organizacija dolguje. Pregled mora vsebovati podrobno raz-členitev, iz katere bo razvidno, na kafcš-ni podlagi so nastale medsebojne obvez-nosti, kdo je konfcretno sklepal dogo-vore in na temelju katere odločitve samo-upravnega organa, kakšno je brenutno staoje obvezmosti, ali se dogovomo iz-polnjuje ali ne, katerl ukrepi so storje-ni v primerih, ko se medsebojne obvez-nostl ne urejajo po dogovorijeni dinami-M- Vodstva organizacij zveze komuni-stov naj se zavzamejo, da se bodo na te-melju teh pregledov sklicali sestanki de-lavcev, na katerih naj bi vse te odnose proučili v luči pdsma. Za izvedbo te naloge je osebno odgo-voren sekretar organizacije zveze ko-miunistov. 2. Komite naroča organizacijam zve-ze komunistov, da v pismeni obliki pred. lože delavskim svetom v organizacijah, naj sprejmejo statutami sklep (kolikar taka norma še ni uveljavljena), po kate-rem so samoupravni organi dolžni, da takoj suspenddrajo z dolžnosti vsako vo-dilno osebo, proti kateri je vložil pre-iskovalni sodnik obtožbo zaradi kaznive-ga dejanja v zvezi s poslovanjem ali za-radi kaznivega dejanja osebnega okori-Sčanja, grabeža, kraje, poneverbe ali dru-gih oblik nezakonitega pridobivanja ose-bne gmotne koristi in izkoriščanja vo-dilnega položaja v ta namen. 3. Organizacija zveze komunistov naj prav tako pismeno zahiteva od delavske-ga sveta, da oto vsakem primeru, ko pri-de do škode na račun podjetja, in v pri meru, ko je podjetje povzročilo škodo druglm organlzacijam in je zaradl tega obsojemo, ugotovl, kdo je za nastalo ško-do osebno kriv, in da o tem obvesti vse zaposlene. 4. V vseh organizacijah z zunanjetrgo-vinskim poslovanjem (predstavniki v tu-jini, udeleženi s svojimi sredstvi y tujih podjetjih, vložen kapital v tujini itd.) so dolžne organizacije zveze komunistov predlagati delavskitn svetom, da usta-nove posebno strobovno-politično komi-sijo, katerd naj bi predložili delavci, ki opiravljajo omenjene posle, celokupno dokumentacijo na vpogled in ji dali ce-lovito in dokumentiranio poročilo. O svo. jih ug>&tovitvah naj bi omenjena komisi-ja poročala delavskemu svetu, ki paj bi zagotovil ustrezmo mformacijo za vse delavce. 5. Organizacija zveze komunistov je dolžna predložiti delavskemu svetu, da takoj sprejme statutarni sklep, po kate-rem naj bi se delovne enote in obrati, ne glede na to, ali so ali niso konstitu-irani kot temeljne organizacije, izvolili iz svojih vrst tri do petčlansko delegacijo Delavski svet naj bd bil dolžan z delega-cijami delovnih enot in obratov usklaje-vati stališča o vseh zadevah, za katere predvidevajo ustavni amandmaji, da mo-rajo biti v pristojnosti temeljnih organi-zacdj. 6. Organizacija zveze komunistov je doižna zahtevati od delavskega sveta, da uredi z ustreznlm pravilnikom ravnanje z zapdsniM in dokumentacijo s svojih sej (kjer to ni urejeno). 7. Organizacija zveze komunistov je dolžna izključiti iz svojih vrst člana, ki je izrabil svoj položaj in vpliv za to, da je storil v poslovanju kaznlvo dejanje zaradl katerega je bil obsojen, v prime-ru, ko je zaradi takega ravnanja nastala vedja gmotna škoda in je bila povzroče-na večja škoda ugledu organizacije. čla-na, ki je izrabil svoj položaj in vpliv za nezakonito pridobivanje zasebne koristi, je organizacija dolžna izključiti iz orga niaacije, ne glede na druge okoliščine Organizacija zveze komunistov je dolžna izključiti iz članstva vsakogar, ki si je pridobil večjo gmotno korist, če pred ustreznimi organi ne bo mogel dokazati .njenega porekla, oziroma, če se bo izka-zalo, da je neupravičeno pridobljena. V vseh teh primerih je dolžna organi-zacija o svojera sklepu obvestiti vse de-lavce v organizaciji združenega dela. Ja-sno se je dolžna zavzeti za to, da ome-njenim kršilcem družbenih norm, ne gle-de na to, ali gre za člana zveze komu-nistov ali za nečlane, delavcd ne zaupajo več vodilnih dolžnosti in opravil, ki so take narave, da je možno, da se od njih posameandM mimo dela zasebno okori ščajo.