DOMOLJUB. i ,.•) Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU" ?>»<«* />»i>i m tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" (/a dobivajo zastonj. — Spni in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBA", Ljubljana, v setneniikih ulicah it,. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in 11% kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. fctev. 6. V Ljubljani, 18. marca 1891. Imetnik IV. Volitve v državni zbor. Večinoma so že končane volitve v državni zbor. Ko bodo v teku tega meseca izvoljeni poslanci v Dalmaciji in so bo izvršilo nekaj ožjih volitev na Češkem, izvoljenih bo vseh 353 državnih poslancev, katerih važua naloga je, ua Dunaji sodelovati pri sklepanju postav veljavnih za vso Avstrijo, ko jih cesar potrdi. Povsod skoro so bili tudi volilni boji, ker se je vsaka stranka trudila svoje vrste može poslati v državni zbor. Najživaliniše borbe so bile ua na Dunaji, kjer so združeni kristijani liberalcem in judom po hudih volilnih bojih vzeli več poslancev; zmagal je med drugim tudi knez Liechtenstein, posebno vnet mož za blagor obrtnikov, rokodelcev in delavcev. Tudi po slovenskih krajih so bile volitve zelo živahne. Vrlo so stali Gorenjci, ki so se v ogromni večini izrekli za g. Povše-ta in so ga vkljub naj-strastnejšim agitacijam držali stanovitno toliko časa, da mu je bila izvolitev zagotovljena na drugem kraju. Akoravno ga torej Gorenjci niso izvolili, vendar so k temu veliko pripomogli. — Za ljubljansko okolico ni bilo nobega volilnega boja; tu je bil soglasno izvoljen kanonik K lun, ki je imel skoro po vseh občinah svojega volilnega okraja obilno obiskovane shode. Jednako je bil soglasno izvoljen na Gorenjskem grof II o h e n war t in na Dolenjsko-Belokranj-skem g. V. Pfeifer. V Dolenjsko-Kočevskem okraju je bila volitev najvažnejša; šlo se je namreč zato, ali bo voljen Slovenec, ali pa od Kočevarjev vsiljevanj Nemec. Mnogo zmede je napravil tudi trebanjski sodnik G olj a, ki je zatrjeval, da je Slovenec, da je katoličan, nazadnje pa se je pogodil s kočevskim glavarjem ter tako, ako bi bilo mogoče, v ne- varnost postaviti izvolitev slovenskega poslanca.Taki so | naši liberalni Slovenci, raji imajo liberalnega Nemca, j kakor pa poštenega, vernega Slovenca g. Povše-ta. Na Notranjskem je izvoljen Perjančič, najbrže zadnjikrat, zakaj že sedaj se mu je huda godila, ker so mu morali hiteti na pomoč ,visoki' gospodje M urnik, Grasselli in drugi. Ob tej priliki so jim Notranjci povedali marsikatero grenko a resnično, da Notranjce gospodje iz Ljubljane poznajo le ob volitvah, sicer pa, da se malo menijo zanje. Vrle, zavedne in neodvisne može so se ob tej priliki pokazali vzlasti Cirkničani in Bločani. Mesta na Kranjskem volijo tri poslance. Ljubljana si je izvolila deželnega glavarja dr. Poklu-karja, ki je pa žal že včeraj umrl, dolenjska mesta so si izbrala soglasno poslanca Šuklje-ja in gorenjsko-notranjska mesta so po hudem boju zmagala z gosp. Globočnikom, ki je dobil po vseh mestih in trgih čez 200 glasov več, kakor njegov mladi, liberalni nasprotnik Majaron. Kranj, Loka, Radovljica, Tržič, Kamnik, Vrhnika, Idrija in Postojna oddali so večino glasov za Globočnika, le v Ložu je bil Globočnik v manjšini. Zaradi te volitve je seveda »Slovenski Narod" ves izbegan in bije na vse strani, udriha s kolom in cepcem po poštenih meščanih in tržanih, ki niso hoteli poslušati njegovih ukazov ter volili po svojim vestnem prepričanju. V velikem posestvu sta izvoljena nemška liberalca Švegelj in Tauferer. Slovenci imajo v velikem posestvu premalo volilcev in še ti so preveč vnemami, da bi se vdeležili volitve. Na Koroškem so se Slovenci mnogo trudili, vendar niso dobili nobenega slovenskega poslan«a, slovenski kandidat Muri dobil je nekaj malega manj glasov, kakor nasprotni Nemec iu gotovo je, ako v tem volilnem okraju Slovenci store svojo dolžnost, da bo prihodnjič voljen slovenski kandidat. Vso čast pa moramo dati našim vrlim Stajar- cem; slovenske kmetske občine izvolile so tri slovenske poslance Vošnjaka, Gregorca iu Ro-biča, v celjski mestni skupini je dr. Srnec dobil le malo glasov manj, kakor nemški freimaurer F o r-reger in gotovo je, da bodo južno štajarska mesta čez šest let poslala v državni zbor Slovenca-pošte-njaka. Kako junaško da so se borili vrli Slovani v Istri, o tem vam je „Domoljub" že poročal ; žal, da je proti krivici boj prehud. Na Goriškem so izvoljeni dež. glavar grof Koron i ni, prost Jordan, grof Alfred Koronini iu dr. Gregorčič. Borbe so bile vzlasti glede zadnjega hude in neizmerno škodljive za dobro slovensko ljudstvo na Goriškem; upajmo, da se bo sedaj nehalo kriiati in pričelo delati za blagor ljudstva. Slovenskih poslancev Štejejo 15; vseh državnih poslancev pa je 353; iz tega se vidi, da naši poslanci sami ne morejo nič doseči, da jim zato treba zanesljivih zaveznikov. — Mi od tega državnega zbora ne pričakujemo nič dobrega, ker se bo najbrže vlada naslanjala bolj ua nemško liberalno stran, ker so liberalni Mladočehi hoteli i glavo skozi zid in v kot porinili Staročehe. Pravijo tudi, da bomo morebiti imeli kmalo nove volitve za državni zbor, ker ni prav za prav nobene stranke, ki bi inogla prevzeti vlado. Gotovo pa je: dokler se po vseh avstrijskih deželah ne ustanovi čvrsta in močna katoliška stranka, dotlej no bo v državnemu zboru nobene stalne, zanesljive in za Avstrijo res blagodejne večine in vlade. Avstrija je katoliška država iR le v resnici katoliška vlada bo njena najtrdnejša podpora, ua kateri bo mogoče vspešno delovati za duševne in gmotne koristi vseh avstrijskih narodov. ■H- Kaj je novega po Slovenskem? Iz Cirknice, 12. marcija 1891. Ogromno je že število udov družbe sv. Mohora, a vrhunca še ni doseglo. Leto za letom se več udov oglaša, zlasti kedar pričakujejo kak molitvenik. Sv. Tomaža Kemp-čana knjiga: .Hoja za Kristusom" je pridobila mnogo udov družbi. Gotovo jih je pridobil mnogo tudi molitvenik: .Gospod, teci mi pomagat!" katerega bode družba letos svojim udom podala. Samo v cirkniški župniji se je število udov letos za 33 pomnožilo iu to jedi no radi omenjenega molitvenika Kako potrebne so torej nabožne knjige, ki nekatere polomikance tolikanj v oči bodejo, za prospeh te prekoristne družbe! Osnovalo se je v Cirknici .Društvo za olepšaro trga in okolice". Pravila je slavna vlada že potrdila in društvo se je 8. t. m. že ustanovilo. Društvo na- Listek. Požar. V začetku sedanjega stoletja je živel v vasi V. na Goriško-Kranjski meji mizar Jurkovec s svojo ženo in dvema otrokoma. Prebival je v majhni hiši, katero je kupil od nekega bogatega vdovca. Tega so Francozi, ki so takrat strašili s svojimi vojskami po naših krajih, ubili, ker so zvedeli, da ima veliko denarja, pa ga jim ni hotel izročiti. Govorilo se je mnogo med ljudmi, da morajo biti ti denarji v Jurkovičevi hiši kje zakopani. Jurkovič je kupil to hišo, a ker je bil reven s tujim denarjem, katerega si je sposodil pri znanem stiskaču Berniku v vasi. V teh viharnih bojnih časih je imel Jurkovič slab zaslužek, tako da celo obresti m mogel odrajtovati svojemu upniku Berniku Dve leti je ta Čakal potem pa tožil Jurkoviča pri sodišču za ves denar z obrestmi. Mizar seveda ni mogel v tako kratkem času dobiti denarja, zato je bila na določeni dan že napovedana razprodaja pri Jurkoviču. Bernik je hotel imeti hišo mizarjevo, ker denarja ni mogel iztirjati; upal je da jo bo dobil prav po ceni in pri tem napravil lep dobiček. Nekaj dni pred razprodajo je stopil Jurkovič še enkrat k Berniku ter ga prosil, naj ustavi razprodajo, prošnja pa je bila brez vspeha. —^Doma pa je med tem za kolovratom sedela mizarjeva žena; toda sicer zelo pridni predici se je sedaj ustavilo kolo. Zamišljena se je naslanjala na kolovrat; videlo se ji je, da veliko trpi; večkrat je prav globoko vzdihnila. In kako bi ne? Dvoje otrok se igra okrog nje, ki sta sedaj pod streho; v hiši je vse lepo uredila in sedaj vrgli bodo družino na cesto, prišel bo večer in nikjer ne bodo imeli prenočiti. Mizarjeva žena se vzbudi iz svoje tožne za-mišljenosti, ko vstopi Jurkovič v hišo. »No, kako si opravil?,« vpraša ga žena. »Vse je zastonj! Srce njegovo je trdo ko kamen "j se ne da omečiti; jutri bomo izgnani iz svoje niše in sami ne vemo kam." merava v prvi vrsti drevoredu zasajati. Letos bode pričelo zasajati lipov drevored ob stari cesti od Cir-knice do Rakeka. Pomanjkanje senčnatih potov živo občutijo mnogi tujci, ki zahajajo po leti v Cirknico. In temu hoče novo društvo v okom priti. V Gorjah smo imeli od dne 21. februvarija do 2. marca sv. misijon, katerega so vodili gg. Urban Nežmah, Frančišek Jaševec in Jožef Perjan-čič vsi iz družbe sv. Vincencija. — Ker je bilo vreme jako ugodno in čas zelo pripraven, so se sv. misijona razun bolnikov lahko vsi domači farani vdeležili, pa tudi iz sosednih fara (iz Bleda, Za-spega, Bohinjske Bele in Doline) jih je kakih tristo sv. zakramente prejelo, tako da je bilo vseh skupaj blizo 1700 obhajanih. Gg. misijonarjem iu domačima gospodoma pomagali so spovedovati tudi sosedni gg. duhovniki: Berlic, župnik iz Boh. Bele, Slak ar, kapelan iz Boh. Bistrice in Kosobud, kapolau iz Grada. Ker misijonski križ že od prvega misijona (I. 1873.) v kapeli na pokopališči stoji, je bila namesto blagoslova misijonskega križa, procesija s sv. Rešnjim Telesom, ki se je v nedeljo popolu-due (1. marca) pri najlepšem vremenu vršila. Najsvetejše je nosil veleč. gosp. Razboršek, dekan iz Grada, spremljan od vseh treh misijonarjev, od župnikov iz Zaspega in Boh. Bele, ter še domačih dveh gospodov. Pred nebesom so šle belo oblečene dekleta s svečami in veliko pobožnega ljudstva, kar se ga je namreč moglo po kratki poti memo farovža in šoloj razvrstiti. Večjidel pa so ljudje v cerkvi ostali, ker bi po procesiji ne bili mogli več notri priti. Polovico ljudstva je moralo namreč zunaj ostati. Sploh pa se je misijon lepo in mirno brez vsake nezgode izvršil in bo gotovo vsem vdeležnikom dolgo, dolgo v spominu ostal. Zdaj po misijonu se sliši le en glas: Kako je bilo neznano, nebeško lepo; kako pa je zdaj nekako prazno in dolgočasno, kar so gospodje misijonarji odšli! Bog povrni tisočkrat gospodom misijonarjem in drugim duhovnikom njih trud, nam pa daj po prijetih naukih in storjenih sklepih prav pobožno in stanovitno krščansko živeti. Cerkev in šola. Iz Rima, 10. marcija. (Obletnica kronanja sv. očeta.) Solnčna Italija! . . . prazne besede to niso. Ze dokaj dni sem čutimo v Rimu vso sladkost njihovega dejanskega pomeua. Pomladno solnce razliva že radodarno svojo oživljajočo gorkoto in vzbuja povsod novo, blagodejno življenje. A naj je blesteče solnce na nebu še toliko divno in bujno, toliko sladkih in nepopisno ganljivih ob- „Ne! To je prehudo. Vsaj bi človek nič ne rekel, ko bi bil temu sam kriv. Toda človek dela noč in dan, hrani in stiska, a vkljub temu si ne more nič pomagati v teh negotovih vojskinih časih. Olovek bi moral kar obupati ..." Res težko je bilo tolažiti nesrečno mizarjevo družino. Ko bi ne bili imeli vere v Boga in v življenje ter povračilo onstran groba, ne bili bi si mogli razlagati težke poskušnje, s katero jih je Bog obiskal. Tako pa najdemo isti večer vso družino, da kleči pred kipom Matere božje v domači hiši. Imeli so namreč lep kamnit velik kip Marijin, postavljen v izboknjeno steno, pred katerim so večidel vsaki večer po lepi krščanski navadi molili rožni venec. Tam so tudi ta večer molili in vsaj nekoliko potolaženi šli počivat. Pozno zvečer je prišel še popotni revež ter prosil domačih prenočišča. „Le ostanite pri nas." pravi gospodar; „nevem če jih bom še veliko prenočil. In šel je berač hvaležen počivat v steljo. čutkov v srcu vendar ne rodi, kakor ono solnce, katero je naš Izveličar postavil v središče krščanskega sveta, v starodavni Rim, da odtod razsvetljuje, ogreva, oživlja vesoljno sv. cerkev. To je prestol sv. očetov, ua katerem sedaj slavno vlada Leon XIII. Včeraj je bila obletnica, ko je bil slovesno kronan na prvem zemeljskem prestolu. Praznovalo se je iz-vanredno veličastno. Kajti čim huje in srditeje Jurkofič ni mogel dolgo zaspati; poslednjič vendar zatisne oči in sanja se mu, da stoji s svojo družino na sredi ceste ter se ozira na svojo hišo, katero je moral pregnan zapustiti; kar zagleda pred seboj denarnico; vesel se obrne ter hoče zopet nazaj v svojo hišo, a hiše ne more najti; ni je bilo nikjer. V tem ga vzbudi glas zvona iz spanja; prestrašen skoči iz postelje, ko začuje biti plat zvona, hiti k oknu gledat, kje da bi bil ogenj. Zunaj je bilo na cesti že vse polno ljudij. »Kaj pa je?" vpraša Jurkovič. »Gori, pri vas gori! Hitite, da se rešite iz hiše, ker streha se zna prav kmalu sesuti," kličejo ljudje iz ceste. Ves iz sebe hiti Jurkovič v hišo in vzbudi svoje domače. »Hitro, hitro v^n iz hiše, sicer nas ogenj prehiti!" kliče gospodar. »Izgubljeni so! Kdo bo šel jim pomagat?" Taki glasovi se slišijo od zunaj, »Glejte, ogenj že 6* pluskajo ob skalo sv. Petra sovražni valovi, tem očitneje hočejo vsi verni otroci sv. očeta pokazati svojo bezmejno ljubezen do Njega. Kdor je le količkaj mogel, prizadeval si je z vso silo, da je za včeraj dobil vstopnico v vatikansko palačo. Že za rana bila je cesta od angeljskega mosta do trga sv. Petri natlačeno polna, da je promet večkrat čisto obtičal. Dolga vrsta krasnih kočij bilo ,'je znamenje, da se posebno imenitoejši stanovi iz Rima slavnosti vde-ležujejo. Vatikan sam lesketal je v prazničnem blišču. Od junaške švicarske straže, ki s svojo čarobno opravo vsem imponuje — pa gori do najvišjih dvornih dostojanstvenikov v Vatikana je vse tekmovalo, pomenljivi dan sv. očeta slovesno povzdigniti. Vele-krasne sobane okrog Sikstinske kapele bile so prenapolnjene mnogovrstnega, pač po vseh narodnostih in gotovo iz vseh delov sveta, zastopanega ljudstva. Vse je z nestrpljivo radovednostjo in hrepenenjem pričakovalo sv. očeta. Ob ",11. prikaže se zlati križ i dolga vrsta škofov in kardinalov pomika se v procesiji, ki po svoji lepoti in nekaki veličastni, tajni svetosti gledalca čudno omami, v Sikstinsko kapelo. Za n|imi pa . . . neprimerl|iv pogled! — nesejo 1 sv. očeta na visokem prestolu. Iz nebrojnih grl za-gromi od vseh straiii~tisočeri „Kviv»!"in razlega h« mogočno po sobanah. Sf. očetu j« bilo pozuati, da jih to znamenje vroče liubezm globoko gane. iJfj. gnejo roko in blagoslavljajo, a »Jimi" doni vedno močneje od vseh stram. Ko so že blzu Sikstinske kapele, zaori |im zopet od zadej .Krna" I To jih toliko prevzame, da se na prestolu nekoliko obrnejo in nazaj ozrejo ter desnico visoko k blagoslova dvignejo. To je bil uajlepši prizor. Nepopisen ! Ne-1 štete množice umolknejo, solze se zablesttS v vsakem očesu — in komat mine trenotek — čuje s« tisti skrivnosten jok, lahkotno ibteuje, ki je uajbuljši s»e-dok srčnih občutkov .... V Sikstinski kapeli je bila potem sv. maša, katero je daroval kard. ilelchers, prvi, katerega »o Leon XIII. kardinalom imenovali. Po sv. maši so, kakor je to ta dan običajno, vsi kardinali poljubili sv. očetu roko in s tem pač pokazali popolno udanost in najgorkejšo ljubezen, katero čutijo sami in ' celi katoliški svet do poglavarja sv. cerkve. Gospodarske in Konojmo olje zoper kožne mrčene. Na Ruskem ubožneji ljudje po deželi iu po mestih konoplje jako cenijo ter rabijo šope svežih (frišnih) pa tudi suhih konopnih rastlin v hiši in po posteljah, da preganjajo ž njim mrčese. Enako se priporoča tudi konopno olje, da se hitro in brez nevarnosti preženo kožni mrčesi. Poskušnje, ki so se napravile, obnesle so se prav dobro. Namazali so kožo šviga skozi okna; ostrešje že poka; gorje, domači bodo vsi v pepelu pokopani! ..." Ravno hoče par najpogumnejših mož skočiti skozi vrata, rešit domače, ko se izvije Jurkovič plamenom in precej poškodovan s svojimi prihiti skozi vrata na cesto. „Hvala Bogu, da so vsaj ljudje rešeni." »Ne še vsi!" kriči Jurkovič; „v stelji je pre-nočeva! neki tujec, hitimo, da še njega rešimo. A bilo je prepozno; ostrešje je namreč v tem trenotku zahreščalo in berač je bil pokopan v goreči grobiji. — Izgrebli so ga kmalu, a bil je mrtev; ostanke tabakove pipe so našli pri njem. Nesrečno družino so isti večer preselili v občinsko hišo. — Ljudje so sicer pridno gasili na pogorišču, toda rešiti niso veliko mogli. Zjutraj je prišel na kraj nesreče tudi trdosrčni Bernik. Vesel ni bil tega prizora, kajti lepa kravica mu je všla s tem iz hleva. »Jutri torej ne bo nič z razprodajo, oče Ber- obrtnijske stvari. domačih živalij, na kateri je bilo vse živo ušij, s kouopnim oljem, v duh ali treh urah jih je nehalo srbeti, ker mrčes je poginil. Tudi zoper garje se rabi z dobrim vspehom. Izmed sedem garjevih konj so namazali dva le po enkrat, pet pa po dvakrat z konopnim oljem. Pomagalo je popolnoma Konopno olje je v ta namen še toliko bolj svetovati, ker je po ceni in lahko dobiti ter nima v sebi nikakegi strupa. nik," vpraša župan upnika, ki ni z nobenim govoril ter sam hodil okrog pogorele hiše. „No, tako se lahko zabrani vsaka razprodaja, ako kdo sam zažge poslopje. Pa o tem še ni spregovorjena zadnja beseda in pri gosposki bomo videli, kaj se zgodi s takim, ki si sam zažge hišo v škodo svojega bližnjega." »Oče Bernikov, to je pa grdo, kar tako na celo obdolžiti Jurkoviča takega hudodelstva. Pač bi bil Jurkovič nespameten, da bi hotel sam tako grozne smrti umreti; saj ste videli, da si je komaj rešil življenje. Sploh pa je Jurkovič tako poštena duša, da je nemogoče kaj tacega o njem misliti brez tehtnih vzrokov." Tako je izgovarjal župan Jurkoviča; ljudje pa so bili trdno prepričani, ker je začelo v stelji goreti, da je tuji tabakar nosil seboj vžigalnice, ki so se mu vnele po noči. Kako, seveda tega ni mogel nihče vedeti. Nesreča za poštenega mizarja je s tem priki-Pela do vrha. Bil je sedaj brez hiše, a imel je na kakor drugi pripomočki, ki se rabijo v ta namen. Zato se sme tudi brez skrbi rabiti pri psih in teletih, ki se oblizujejo, če jih namažemo. Peku domačega kruha. Slovenske gospodinje in kuharice so sploh znane, da peko izvrsten kruh. Vendar pa upamo, da se jim ue zamerimo, ako jim povemo način, kako peko po nekaterih krajih po Nemškem domači kruh. — Vzemi 16 fuutov fine ržene moke in 4 funte krompirjeve moke ter oboje suho zmešaj. Potem pridrži od tega 4 do 5 funtov za gnetenje, drugi moki pa prilij 6 litrov vode, topljenega ali pinjenega mleka — vse to naj ima 30 do 35 stopinj R. in pomešaj. Primešaj še eno pest soli in 100 gramov v mrzli vodi razpuščenih drožij. Nato dobro z moko poštupaj, testo dobro po-krij ter pusti na toplem kraju, da vzide. Če zvečer okoli desete ure vmesiš, testo zjutraj ob peti uri pognjeti, pokrij, čez poldrugo uro hlebe napravi, v peč vsadi ter eno uro peci. Razne novice. t Deželni glavar kranjski, blagorodni gospod Bf. Josip Pofclufe&r, je j »o dolgi in hudi bolezni umrl dne 17. t. in. previden s sv. zakramenti.— Dasi srno vsled bolezni že morali pripravljeni biti na to žalostno novico, vendar srno prepričani, da bo nemilo zadela povsod, kjer jo bodo zvedeli. Zakaj pokojni deželni glavar jo bil mož-poštenjak v vsakem oziru. Kot veren katoličan dajal je Hogu, kar je božjega, in kot zvest Slovenec služil je iskreno svoji domovini. — Blag mu spomin! Naj v miru počiva ! njej polno dolga. Hotel je vse pustiti in podati se drugam, a sosedje so mu dajali srčnost, da naj le prične postavljati novo hišo, ker mu hočejo pomagati, kar le mogoče. S krepko roko in v zaupanju na Boga se Jur-kovič poprime težavnega dela. Precej začne odstraujati obgorelo lesovje s pogorišča. Spoznajo pri tem, da so tudi zidovi mnogo trpeli ter se razpokali. Ko pridejo zopet v notranje prostore, vidijo tudi votlino, kjer je v zidu stal kip Matere božje, prazno; kip je gotovo padel med druge ogorke ter leži med ostalo drobnjavjo. „Le pazite", pravi žena mizarjeva, „ko pridejo delavci do onega dela stene, kjer je stal kip Marijin; glejte, da kipa ne razrušite." Kmalu se prikaže iz pepela glava Marijina popolno nepoškodovana; tak je bil tudi ves kip; rahlo ga vzdignejo in neso iz hiše na travo. Ko ga hote položiti na tla, odmakne se neka plošča ob vznožju kipa in vsujejo se iz razpokline rumeni cekini na zeleno travo, da jih je bilo veselje gledati. Kedo bi mogel popisati občutke, ki so se pri tem pogledu porajali v srcu Jurkoviča, in njegove žene. Našteli so denarja blizo do pet tisoč goldinarjev. To je bil gotovo oni denar, rekli so ljudje katerega je prejšnji gospodar hiše skril pred Francozi, a bil od njih umorjen. Jurkovič pa in njegova žena zopet poklekneta pred Marijo ter se ji zahvalita, da ju je tako nepričakovano rešila iz velike zadrege. Mizar s tem denarjem plača Bernika in sezida tudi lepo novo hišo. Ni bila sicer velika, a vsakemu je bila všeč. Na pročelju hiše pa je bil postavljen kip Matere božje s podpisom: „Naša pomočnica." Ta dogodek je prebivalcem daleč na okrog ostal še dolgo v živem spominu ter jih vtrjeval v zaupanju na Boga in njegovo božjo Mater, vzlasti Jurkovičevi so se hvaležni spominjali celo svoje življenje na ta dogodek, ki jim je grozeč najhujšo nesrečo donesel največjo srečo. (Agitacija za ljubljanske občinske volitve.) Niso še razpisane občinske volitve v Ljubljani, a že je razpela „Narodova" stranka agitacijske mreže po vsem mestu, vzlasti s tem namenom, da bi si pravočasno oskrbela mnogo pooblastil od žensk, ki tudi volijo v Ljubljaui v občinski zastop. — Liberalna stranka ima več najetih agitatorjev, ki tekajo za pooblastili po mestu, in kakor se pripoveduie, odlikujejo se z urnimi kračami posebno znani agi-tatoni gg. Pavšek, Perdan. Verovšek in drugi. — S tem opozarjamo konservativne volilee ljubljanske na njih dolžnosti, ukreniti vse potrebuo, da liudstvo zve za to liberalno taktiko m se ne da begati od ljudij, katerim ni. nič za blagor mestuih davkoplačevalcev. — Že danes poudarjamo, da bomo podpirali v mestni zbor jedino take kandidate, katerim bo prva in najvišja zapoved: varčnost pri mestni upravi, ker dobro poznamo razmere v Ljubliani in imamo vsak dan priliko poslušati tožbe o velikih davčnih bremenih, vsled katerih so prizadeti vzlasti manjši trgovci posestniki iu rokodelci. — Torej volilci ljubljanski, pozor! (.Narod' in nemškntarji.) Glasilo .Slovenskega društva" je pisalo svojim čitateljem dne 4. marca: .Na voliščih nastopala bode jutri proti Vam črna koalicija klerikalcev in nemškutarjev"; in dne 5. marca: .Vsled nezaslišanega, uprav fanatičnega pritiska zjedinjene klerikalne in nemškutarske stranke, kakor ga dozdaj še nismo doživeli na Kranjskem, . . . propadel je naš kandidat dr. Danilo Majarou." — Temu nasproti konstatujemo, da so se ravno Majaronovi agitatorji trudili, v Tržiču dobiti Nemce na svojo stran, pod pretvezo, .dass man fo r ts c b r i 111 i c h e K a u-didatenvvahlenmuss", iu da so se celo na dan volitve hvalili, da bode Majaron dobil v Tržiču vse nemške glasove. Pripomnimo še jedenkrat, da so Majaronovi agitatorji obetali v Postojini — nemško šolo, ako volijo Postojnčani dr. Majarona. In tudi po drugih mestih in trgih so bili neizrecno veseli vsakega glasu, če ga je tudi zunje oddal — nemškutar. — To je resnica, in zato naj .Narod" molči o zvezi klerikalcev z nemškutarji, vzlasti ker so uprav njihovi pristaši v Ljubljani pri volitvah v deželni in mestni zbor zmagali s pomočjo nemških glasov. Ko je pri lanskih mestnih volitvah prišel volit Nemec g. Kuuig, gostilničar na tukajšnjem južnem kolodvoru, bil je g. dr. Tavčar, ki je rekel: .Dober je vsak glas!" (Ljubljanski škof in naši radikalci.) .Narodova" gosp6da ob vsaki priliki, zlasti v zadnjem času, delujoč seveda po geslu: „vse za vero", ruje in hujska slovensko ljudstvo proti prevzv. knezoškofu ljubljanskemu. Tako „Slov. Narod" zopet zatrjuje da se .Slovensko društvo" ni nikoli pregrešilo proti staremu uašemu geslu, ter nadaljuje: .Mari z&to, ker se nismo hoteli in se tudi danes nočemo na milost in nemilost skloniti pod palico narodnemu našemu teženju malo prijaznega škofa." — Temu na-tolcevanju nasproti konstatujemo samo, da se je pre-vzvišeui knt-zoškof vdeležil volitve v velikem posestvu oddal svoj glas za konservativno - slovensko stranko, in volil celo s pooblastilom za drugega veleposestnika. dočim so slavnoznani slovenski narodnjaki lepo o .»tali domii za pečjo, ter pripomogli, da je narodna stranka tako sramotno propadla v velikem posestvu. Gotovo bi bilo pravilneje in pravičneje, da bi .Narod" takim nemarnim veljakom vest iz-praševal, uego da udriha po škofu, ko je spolml svojo dolžnost ter oddal svoj glas za konservativno-slovenska kandidata. — Tega seveda .Narod* ne mara povedati, sicer bi ne smel pisati o škofu, da je narodnemu našemu teženju malo prijazen. (Iz Škofje Loke) se nam poroča: .Prvi žalostni nastop katoliško političnega društva v I^kofji Loki bil je pri kraju", tako je pisal rNarod" dno 3. marca, ko je poročal o volilnem shodu škofjeloških konservativcev ter z blatom okidaval gospode odbornike katol. polit, društva, ki so se potrudili v naše mesto, kakor tudi naše poštene in neodvisne meščane. Mi ne moremo in nečemo biti tako surovi, kakor je .Narodov" dopisnik, zato ker nečemo nepotrebnega prepira. Na dan volitve smo dali odgovor .Narodovim" ropotačem, kakoršnega so zaslužili. Kakor so rekli naši volilci na shodu, da bodo stali kakor skala za g. Globočnika, tako so tudi častno storili; pokazali so, da si prosto volijo svojega poslanca in da četvorica Triller-Lenček-Arko-Papa ni še Škofja Loka. — Posebno se .Narodov" dopisnik jezi. da na volilnem shodu, kateri je sklicalo katoliško politično društvo, niso dovolili besede g. dr. Trillerju: dopisnik sam najbolje ve, da bi bilo to protipostavno, zato s tem hoče le begati ljudi, ki natančno ne poznajo društvenih pravil. — Vprašam pa, zakaj pa niso hoteli govoriti omenjeni gospodje, ki so bili navzoč pri shodu in so ob jednem volilci? To je pač žalostno spričalo za inteligenco in zgovornost Majaronovih pristašev v Skofji Loki! — Naj bi torej rajši pometali sami pred svojim pragom, nego da psujejo gospoda dr. Sušteršiča, kateremu bomo Ločani vedno hvaležni, da nam je natančno pojasnil vse razmere. — Na čegavi strani da so vrli Ločani, to kažejo štev. 72 in 21; te številke naj si »Narodova" gospfida dobro zapomni in vedela bo, kje so .zmešani" pristaši in kje jih ni, —Živeli vrli in neustrašeni volilci škofjeloški! Toliko v pojasnilo; zabavljanje pa prepustimo »Narodu". (Volilna borba v Idriji.) Poroča se nam: Tudi naše mesto se je z izvolitvijo gosp. pl. Globočnika pridružilo večini zavednih volilcev druzih notranjsko-gorenjskih mest in trgov. Takega pritiska, kakor se je vršil ob tej priliki od »Cene-Narodove" stranke, dosedaj Idrija ni bila vajena; zato je bila volitev jako živahna. Dasi so dr. Majarona pristaši že teden dni prerokovali zmago, pokazali so vendar konservativni idrijski volilci v ogromni večini, da je Idrija konservativno mesto, ki si neče omadeževati svojega imena s tem, da bi volila mladoslovenskega kandidata. Vrli bojevniki za konservativna načela, gg. Didič, župan, Val. Treven, Fr. Goli, F. Kos izvršili so vrlo svojo domoljubno dolžnost ter rešili čast lepega idrijskega mesta, po številu prebivalcev prvega na Kranjskem za belo Ljubljano. Slava jim, slava vsem zavednim in neodvisnim volilcem idrijskim ! (Volitve na Koroškem) izvršile so se za naše sorojake jako žalostno. Mnogo so se trudili naši itak redko sejani rodoljubi, da bi zmagala pravična stvar, nappli so vse moči proti zagrizenim nasprotnikom, a premalo je še vzbujen slovenski rod na Korotanu, in propali so v volilnem okraju Celovec-Velikovec proti neznatni večini. Slovenski kandidat g. Fr. Muri je dobil 108 glasov, iu sicer v Celovcu 22, v Velikovcu 86, nemški kandidat Kirschner je dobil v Celovcu 95, v Velikovcu 26 glasov. V beljaškem okraju je dobil Slovenec g. M. Š t i b 45, nemški liberalec G h o n 95 glasov. Dalje sta izvoljena nemška liberalca Prettner in N i s c h e 1 w i t z e r. (Volitve v Istri.) O volitvah v Istri pisali smo že zadnjič naznanjamo danes le toliko, da je v pazin-skem okraju izvoljen znani domoljub g. V. S p i n č i č, v volilnem okraju Poreč-Koper-Pulj pa g. dr. La-ginja z 91 glasovi proti 93, katere je dobil Lah dr. Vergottini, ostal v manjšini. (Iz domžalske okoliee) se nam piše: Tudi v Domžalah se je ljudstvo začelo dramiti. Do zadnjih volitev so se ljudje malo zmenili za politično življenje, gospodarila in strahovala je pri nas le neka petorica, a »svaka sila do vremena". Dne 18. mi-nolega meseca je velika večina navzlic hudi agitaciji volila po svojem prepričanju in ne na povelje mogotcev. S tem je bil ogenj v strehi. Se isti večer se je zbrala »zveza" k posvetovanju, pri katerem se je posebno šopirilo neko človeče. V nedeljo po volitvi je bral naš č. g. duhovnik škofovski list o volitvah. Kar razjarjeni so bili naši »mogatci". Poslali so g. duhovniku sramotilno dopisnico. Vsled tega jih je gospod naslednjo nedeljo dostojno zavrnil ter se potegnil za svojo čast. Ljudstvo je bile razjarjeno zaradi predrznosti dotičnih hudomušnikov in mnogi veljavni možje so s podpisi izdali poziv na občinski zastop, naj odstopi in naredi prostor zmernejšim možem. (Premeščen) je č. g. Ivan Šega, kapelan v Vodicah, za kurata c. kr. ženske kaznilnice v Begunje. (Iz tržaške Škofije.) G. dr. Peter Tomazin, doslej profesor veronauka na tržaški realki, je imenovan za profesorja veronauka na gimnaziji. Gosp. dr. Jos. Iva nič, tajnik škofijske kurije v Trstu, je imenovan za pomožnega veroučitelja na c. kr. tr-govsko-pomorski akademiji. G. Bernard Sever, duh. pomočnik pri sv. Antonu novem v Trstu, je imenovan za pomožnega veroučitelja na c. kr. realki. Župniški izpit sta naredila gg. Jos. Gojtan in Fran Marčinko. (Ljndsko štetje) Koroška ima po najnovejšem štetju 356.729 prebivalcev. Leta 1880. jih je imela 348.730; letos tedaj 7999 več. Niso pa všteti vojaki. Celovec ima 1141 prebivalcev več, kakor 1. 1880. V vseh okrajih se je število prebivalcev povekšalo, le v okrajih Velikovec (za 16) in Šmohor (za 28) se je znižalo. (V Gorici) so pri ljudskem štetju našteli 20.814 prebivalcev, 4571 družin in 1609 hiš. Radovedni smo, koliko so našteli Slovencev. Ker je magistratova gospoda jako brezozirna nasproti slovenskemu prebivalstvu, mora biti skrb vsakega Slovenca v Gorici, da se malo očedi Avgijev hlev in izvolijo v mestni zastop možje, ki bodo enako pravični obema narodnostima. Ta prilika se nudi pri prihodnjih mestnih volitvah! Torej za časa na delo! (Umrl) je dne 9. t. m. ob 10. uri dopoldne pri sv. Jožefu nad Celjem preč. g. Jakob Horvat, ki je bil tam superijor 38 let. V nedeljo 8. t.m. je še daroval sv. mašo, v ponedeljek zjutraj pa je bil že tako slab, da je bil previden z zakramenti za umirajoče. Kmalu 'na to je gospod sklenil svoje trudapolno življenje v 80. letu svoje dobe. Dn^ 11. t. m. je mil. opat Ogradi govoril ob pogrebu Iju-bomilo besedo v slovo, potem pa z 20 čč. gg. petih dekanij spremili truplo na pokopališče celjske okolice. N. v. m. p ! (Umrl) je nedavno po dolgi bolezni v 80. letu svoje starosti g. Jurij Kobilica, meščan ljubljanski in oče g. župnika na Črnučah. Pogreb bo jutri v Črnučah ob 9. uri zjutraj. N. v m. p. I (Umrla) je v Poljanah nad Loko dn^ 7. t. m. 70 let stara v obče spoštovana vdova Ana Subic, mati pokojnih slavnih bratov slikarjev Janeza in Jurija Šubica. Blaga pokojnica morala je vzlasti na večer svojega življenja pretrpeti mnogo žalosti, ker jej je pred nedavnim časom, v kratkej ddbi poldrugega leta, neizprosna smrt pobrala dva nade- polna sinova. Vendar, kakor težek je bil za-njo ta udarec, prenašala ga je, udana v božjo voljo, srčno in s pravo krščansko potrpežljivostjo do zadnjega zdihljeja. Blag jej spomin! N. v m. p.! (Izid volitev na Štajarskem.) Kmetje so si v našej deželi vsled postave izbrali devet zastopnikov, od teh na Slovenskem tri. 1) V skupini Maribor-Konjice-Slovenjigradec je posestnik in ob enem okrajno-šolski nadzornik- g. Robič dobil 234 glasov, a .liberalni" nasprotuik g. dr. Šmiderer je ostal v manjšini z 79 glasi, 2) v volilnem okraji Celje-Prežice ! je g. Vošnjak izmed 299 dobil 296 glasov, 3) v skupini Ptuj-Rogatec - Ljutomer je g. kanonik dr. Gregorc za sebe imel 348 volilcev zoper 4 nemšku-tarske glase. Na nemškem delu dežele so izvoljeni sledeči (gospodje: 1) kmet Herk za Judenburg-Mu-ravo-Grobnik-Linzen, dozdanjemu Jiberalcu" so tukaj dali slovo, 2) posestnik Kaltenegger za okolico Gradec, 3) posestnik Hagenhoter za Weiz-Hartberg, 4) veleposestnik baron Morsej za Radgouo-Feidbsch, 5) duhovnik prel&t Karlon za Lipuico-Looč, 6) kmet Posch za Bruek-Leoben, in ta je izmed vseh imenovanih izvoljencev jedini duha liberalnega, ki je zopet postal poslanec. Tako je v občinah umetskih. Mesta in trgi so si izbrali same nemške liberalce. Na Spodnjem Stajaru so se »liberalnim- mestjanom iu tržanom Slovenci sicer postavili po robu, ali za zdaj še brez zdatnega vspeha. Posebno po krajih ob Savinji je nemškemu* liberalizmu" šlo za kožo, toda ua pomoč mu je prišlo vse, kar je pač moglo. 1 Vsled tega je „frijmaurarskega" duha navzeti g. dr. j Foregger, odvetnik na Dunaji, dobil 541 glasov, od tega 260 samo v Celji, g. dr. Srnec pa 447 glasov, torej za 94 glasov matije. Pred še.-timi leti j so Nemci imeli še 221 glasov večine, sedaj pa le 94, zopet čez šest let bo zmaga lahko ua strani slovenskej. V krajih ob Dravi je g. dr. Kokošinek, odvetnik v Gradcu, dobil 821, a g. dr. Dečko 254 glasov. Kakor se vidi, si sloveuskoštajarski Nemci ! in nemškutarji zastopnike najemajo iz Gradca in z Dunaja. Mesta in trgi imajo osem poslaucev. Veleposestniki so izvolili štiri liberalce, med njimi sta z Malega Stajara gg. grof Wuruibrand z Borla pri Ptuji in baron Hackelberg od Sv. Pavla pri Žalcu. Tudi trgovinska zoornica v Gradcu je izbrala liberalca, istotako ona v Ljubnu, vsaka po jednega. Naša dežela posije na Dunaj v državni zbor 23 za- j stopnikov, med njimi je sedaj 15 »liberalnih" in 8 ! konservativnih poslancev. (Iz-pred porotnega sodišča.) Janez Japelj z Verda pri Vrhniki, ki je udaril dne 25. januvarija z vilami Jakoba Možiuo tako silno po glavi, da je ta še isto noč umrl, je bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom. — Zatoraj je bil ob- sojen po dvaduevni obravnavi 22letui Fr. Pogačar s Klanca v kamniškem okraju ua 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom zaradi javnega nasilstva. Zatožbe zaradi požiga je bil zatoženec oproščen. (Kolodvor dolenjske železnice) ne bode v Ljubljani. ampak v Šiški tik kolodvora gorenjske železnice. Odtod pojde tir ob severni strani pokopališča in pod južno železnico skozi l'dmat, kjer prestopi Ljubliauico ter se pred Turnom zasuče do Golovca, okoli Katerega se zavije ua dolenjsko stran. Blizu karlovskega mostu bode tudi postaja. Ako se potrdi ta proga, moralo se bode pač skrbeti, da se po tramvaju zveže kolodvor pri karlovskem mostu s kolodvorom južne železu.ce. Da bodo zveza dolenjske železnice z goreuisko iu južno tako neugodna za Ljubljano, kriva je južua železnica, katera noče skleuiti peage-pogodbe z dolenjsko železuico. (Trtna ušica na Kranjskem.) V deželi i« koncem leta 1890. bilo 10.609 hektarjev zemlie s trto zasajene. Okuženo je 6023 hektarjev, in sicer v okraji krškem med 4474 hektarji je ušica skazila 2762 hektarjev, v okraji novomeškem od 2972 ka/.i trto po 1137 hektarnh, v ograji črnomeljskem ju od 1961 okuženih 1546 hektariev, v okraji postojiuskein pa izmed 1202 ušica gospodari po 478 hektarjih zemljišča. (Iz Žirov) se nam poroča, da čipkarija prav dobro napreduje. Revno ljudstvo si po zimi s tem precej zaslu/.i. Zal, da ob jednem napredujte tudi „čenčar;ia" in »novodobna bahanja". Citn buij je raztrgana streh«, tembolj je našopirjena deva. Tem potom pa si naše l|udaUo n« opomore. Kako že poje stan Kranjec ? (Čudna novica.) Iz Žuženberka se nam poroča, da je nedavno vitez G. Seh. na cesti na nečuven način udaril s svojo uradno sabljo po g. Z. ter ga na glavi ranil. Ker je napadeni imel dve priči pri sebi, izročila se je zadeva c. kr. sodišču. (Xa Zidanem Mostu) so prijeli due 3. t. m., kakor poroča „Laib. Ztg.", Juri|a Bana in Jos. Vlašiča iz črnomeljskega okra|a, ki sta skušala popihati jo v Ameriko ter se odtegniti vojaški službi. (Ogenj.) Dne 11. t. m. okolu poldne je začelo goreti v -Praprečah pri Ljubnem na Gorenjskem. Ker se je hitro sošlo mnogo gasilcev in je tudi sapa ugodno odnašala plamen, pogorelo je le eno gospodarsko poslopje in streha na hiši. Živino so vso rešili; [gospodar se je zelo opekel, vendar je še upanje, da okreva. Vzrok ognju ni znan. Pogorelec je bil zavarovan. (Nesreča.) Iz Idrije se nam poroča: Janez Brumeu, učeuec IV. razreda je šel v četrtek zjutraj okolu 8. ure z jerbasom žaganja iskat. Ko jerbas napolni, vzdigne se, a pri tej priči zgrabi ga lopata velikanskega kolesa in mu glavo zdrobi. Nesrečnež je takoj izdihnil svojo dušo. (Nesreča v gezdn.) Iz Mengša se nam poroča, da se je dud 5. t. m. ondi ponesrečil pri sekanju drva „v gmajni" Oražem, posestnik iz Pristave pri Mengšu. Podrla ga je debela bukev. Ob 2. popoldne nesrečneža pripeljejo domu in nezavestnega še ma-zilijo s sv. oljem; a že med sv. opravilom je revež umrl. N. p. v. m. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 6 gl. 10 kr., rž 5 gld. 40 kr., ječmen 5 gld. 40 kr., oves 3 gld. 70 kr., koruza 5 gld. 60 kr., proso 5 gld. 70 kr., hajdina 5 gld. 40 kr., krompir 2 gl. 10 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 1 0 kr., leče 28 kr., hrena 18 kr., riže 28 kr., sladkorja 34 kr., luka ali čebula 8 kr., suhih sliv 30 kr., koinina 36 kr., masla 1 gld., svinjske masti 60 kr., slanine (špeha) sveže 50 kr., povojene 65 kr., liter prosenega pšena 13 kr., jajce 2'/, kr. (Huda lakota leta 1817.) Stari ljudje vedo še marsikaj povedati, kako buda lakota je bila leta 1817. Starček pri devetdesetih letih mi je pravil, .Tako skledo žgancev so mati na mizo prinesli, da so se kar krivo držali; pa komaj smo prišli po jed do vrat, pa smo bili otroci zopet lačni. Blagoslova božjega ni bilo." — Silno trdo je bilo takrat za živež. Prof. Apih piše v letopisu .Matice Slovenske" za leto 1890, kako drago je bilo takrat žito. O .kresu" je veljal mernik pšenice v Ljubljani 8 gld. 20 kr., in sicer zlatega denarja, rž je bila po 8 gld. 40 kr., turšica po 8 gld. 12 kr. V Celovcu je bila še večja draginja. Tam se je plačal dud 19. junija mernik pšenice po 40 gld. v papirji. — Ali hvala Bogu, ta draginja ni dolgo časa trajala. Kakor je prišla novina, so tudi žitne cene pale. Naslednje leto — 1818 — ni veljal mernik pšenice več, kakor 1 gld. 40 kr. Lita 1825 pa je bilo žito tako po ceni, da se je prodajala v Kranju pšenica po 1 gld., rž pa po 30 kr. mernik. Prihodnja številka 2. aprila. ,00M0LJUBA" izide dne Zahvala. Častiti gospodje voliloi gorenjskih in notranjskih mest in trgov naj sprejmejo za izkazano mi častno zaupanje pri včerajSnji izvolitvi mojo iskreno zahvalo in zvesto obljubo, da bodem po vsi svoji moči služil dobri stvari, katera je vodila gg. voliloe pri glasovanju. V Ljubljani, 6. marca 1891. Anton pl. Globočnik, državni poslanec. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njlvni valarjl, sejalnioe, stroji za koiajo, obračalnioa za aeno, konjske zobače, stlskalnioe za seno, mlatllnlce, gepeljl, loko- moblll, trleure, snažllnloe žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora- aparati, stroji za lupljenje ovočja, su&ilnioe za ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnioe, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, , (20—3) treslioe itd. (20-2) Vso najbolje izdelano po najnižji tovarniški ceni. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejakilt strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilustrovani 144 strani obsezajočl ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem Jeziku se poiiljajo gratis in franko. Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo. S OD CC ,0 C- .H • -t- OO -1 O i e s 5 rt s E g c^ t-" o SmS*« 5 S-fl E A 9 »4 H Tržne cene \ Ljubljani dne 14. marca. ? t' lgl_kr i. Pšenica, hktl . 6 bi» ^p-eh povo;en. kitr. " - Rež. , . . 5' 36 Surovo maslo. . — Ječmen. , . . 4 80 Ja^oe. ;edno |! — Oves. „ . . . 3 25 Mleko, liter . Ajda. „ . . - 5 36 Goveje meso. ker il — Proso, . ... 5 45 Telečie —1 Koruza. „ . . 5 50 Svinjsko , „ ji —, Krompir, „ ... Leča, . ... 2 50 Koštrunovo . — 1 101 - Pišanee..... — Grah. „ ... 10 - Golob ..... ■ — Fižol..... 9. - Seno, 100 kgr. . . , 1 Maslo. kgr. . _ Sisma. . . . 2 Mast. . - 68 Drva trda. 4 □ mir. 6 £peb svež. , - 54 „ mehka. „ 4 6; 79 2* s "8 4i> :■> 23 yi; 3!' so I 80 kako odstraniti kaielj. hripavost navduUjivo«t, »ploh p|u,'.M ... .i , brt«pl»ino m(*~3) . A. Zenkner v Berolinu 24. ^HSESaSESHSHSHSESESHSESHSHSHSHSHS^ m Katoliška Tiskarja l priporoma raznovrstne j^f vizitnice H po nizki ceni. r A »z A ¥ A H A H A H A M A H A H A H A H A v A H A H A H A H ( I (70- 9) I., P. PSERHOFER-ja lekarna na Dunaji, ©iiigerstrasse štev. 1*5. i drž. jabolKo" (12-11) Kri <'-iwt ilin« krogljicc, poprej univerzalne krogljtoe imenovane, ko starnznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo dasetletij so te krogi;)' e splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zalojre teira izvrstnega doma.'-eL'» zdravila. — Od teh krogljic velja 1 ikatljioa ■ 16 krogljioaml 21 kr., 1 zavoj • 6 ikatljlc&mi 1 gld. 5 kr., pri nefrankovan<-j p<*iljatvi p<> povietji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej posije denar, velja s p.«tnine prosto posiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr, zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 cM. 35 kr. 4 zavoji 4 gld 40 kr, 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se. (ia se zahtevajo Izrecno: „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" in gleda na to, da ima vsaka škatljiea na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski po'rk J. Paerhofer in sicer v rudečl barvi. Balzam za OZebljine J. P»erhoferJa, I lonček 40 kr.. S frankovano pošiljati i jo (15 kr. Trpotcev sok, proti kat&ru, hripavosti, kri*6 vitem 11 kaliju iid. 1 steklenim .r>u kr Ameriška maža za proti 11, 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju nog. cena skatljici 50 kr., 8 frankovano [njniljatvijo 7kr. Balzam za gUSO, 1 flakon 40 kr. s frankovano pošiljat v i jo 65 kr Zdravilna esenca (Praske kaoliicc) ?ro,i,sPrij«nei»u u prebavljivo^ m. . i »i • v 1 • 1 1 1 Steklenica 22 kr. Angleški čudežni balzam. 18,ekienica 50 kr. Fijakarski ^ prašek, proti ka-lju itd. 1 škatljic* 35 kr.. s frankovano poiiljatvijo 00 kr. Tannoehillin-pomada 2,?T"rhof,rJ*' najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatli i ca Univerzalni obliž aprfl srcdstvo froti T™*m- oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. _T . 9 lrank. pošiljat. 7o kr. Univerzalna čistilna sol Bnllrioh-a Izvrstno doma.-« /.drarilo proti vsem posle- P.„„ . . . , . onmča tvrdka! _ A 8 S v I «-..«-1 -m <„, ,„. M ---______ ______ 0 S|>ltal»ke ulice V I.JI III..I AM SpIMske ulice 6 (poleg Lingerjeve ulice) priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejsega modnega in kramarsketta hlaira, posebej še ^^ sukno za moške in ženske obleke dalje močno, lepo volneno blago dvojne širokoati meter od 50 kr. više. Odgovorni urednik: A. Kalin. Tiska ..Katoliška Tiskarn«".