jI KAT0L1SK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 ?1. 20 kr.. za retert leta ! ?l. 2») kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danka" dan pop:ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 24. sušca, 1893. List 12. Žalostni Materi Božji. Pod križem, kjer vtopljena si v bolesti, Kleče te. Mati! prosim odpuščanja: Križale so, oh, tudi moja djanja Ti Sina ljubega, — imam na vesti. — Jaz hodil sem po širni zlobe cesti, Vdeležil z grehi strašnega križanja: Na križ z Njim! kričal z Judi brez nehanja, Ostudnih grehov bič deržaje v pesti. A zdaj, ko vidim Jagnje umorjeno, Kako boli to, peče neizrečeno! Spoznam, o Mati žalna, kaj sem storil. O Mati mila! prosim te odpusti, Besedico tolažbe le izusti, In sladki mir mi v sercu bo zazoril. Radoslav. Oznanjenje Marijino.*) O veselo oznanilo, Božje milosti spomin, Srečno rajsko sporočilo, Nam spočet je Božji Sin? O ljubezen, o dobrota! Dar Očeta večnega: Videl človek bo — sirota Zdaj Zveličarja sveta. Kar je Adam kdaj zagrešil. Kar zakrivil rod njegov Bo ga Božji Sin zdaj rešil, Iz oblasti zlih duliov. *) Op. K pesmi ..Najboljša lu<*- 5t. 10. 10 sušca naj se blagovoli pristaviti: ..Poslovenjena iz Nemškega." — Vsa ponižna Božja I >ekla < 'nje angeljski pozdrav. Vda se. mine sužnost pekla Milost sije iz višav. O veselo oznanilo. Veko vite milosti. Naj hvaležno se glasilo, V duše, v serca vsili ljudi. O Marija! slavo vedno Naj glasi ti celi svet. Bitje Ti edino-vredno l>a Bog Sin Ti je spočet. Rud iot:'ebuj»*jo Se bolj druge podpore. K »mu niso znane br /števiine nevarnosti, v kterih se vojaki nahajajo? Pr- ti tem jim lahko pomagajo z molitvijo. Še več: > »ako moiitvijo pridobiti zamorejo molivci sami sebi • d{ ustk»»v. Sv. oče l'ij IX so določili: l. Vsi tisti, ki ni' h jo za vojake oč»*naš in češčonainarijo. da bi ker-š*-a:i>ko živeli in tudi v skušnjavah verno se obna šali. dobijo loo dni odpustka: popolni odpustek pa. ako to molijo odi mesec in opravijo spoved in sv. "bh.iulo; ravno tako dobe popolni odpustek, ako to <»plavijo v praznik Marijinega vnebovzetja, sv. arh-angela Mihaela, sv Jož fa. sv. Florijana in sv. Btr l,ar,. — Vsak dan očenaš. češčenainarijo moliti za v« ' ik". to gotovo ni veliko in pretežavno. in vender mnogi mladenči se bodo s tem obvarovali v vojaščini sm- rtnega greha, ako bomo zanje molili. Matere, sestre. l»'j»e. koliko morete dobrega storiti za svoje domače, ki so pri vojakih, da služeči zemeljskemu vladarju ne žalijo večnega Vladarja nad zvezdami Drugo je tudi t », da marsikteri mladenči. ki pridejo z vojn«* domu. prineso iz mest. tergov ali »ploh iz tujih krajev slabe navade in trosijo kužne reči med ljudi, kar je silo pregrešno in si taki bivši vojaki grozen odgovor pred Bogom nakopujejo! Spominjam se. ko sem bil še dečko, je prišel eden mojih sorodnikov domu in marsikaj pripovedoval, kar je videl, skusil ali slišal, pa nič pohujšljivega; rekel je pa tudi: rVidel sem pa tam dve reči. ki jih nikoli nikomur ne povem"... Ali ni taki vojak hvale vreden? Taka previdnost je pa tudi svetovati marsikterim šoU.vim mladončem. ki pridejo iz mest domu na kmete, ali delavcem, ki pridejo iz daljnih dežel. Vsak naj pobira rožice in zasaja svoji domačiji, ako jih je kaj nabral na tujem: ternje naj pa tam pusti, kjer je bilo, da ne bo svoje domačije okuževal in strupil 0 liberalizmu. !%.'•.o.r >1:1 /« '/.nm — lY«>st<» p»' italijanskem izvirniku pnn-dil J. J. IV. Togi a v j e. (Dalje.) - Liberalizem najpervo navadi ljudi misliti, da se B !_r za svet sploh nič ne meni ne. in zatoraj se •judj»"* kmalu navadijo živeti brez Boga. — To je popolnoma res. — In logična posledica temu je, da je liberalizem podlaga in izvor brezverstvu — ateizmu. — Priznavam, da imate čisto prav. Vendar pa se mi zdi. da delate prevelike skoke v svojem dokazovanji. — Zakaj? Le pomislite. Brezverec (jaz govorim le o onem. ki je brezverec iz prepričanja, ne o onem, kije le brezbrižnosti in malomarnosti» mora vendar sklepati: Bog se ne pripoznava. toraj tudi ne biva. — No. ta je lepa! — In vendar je tako! Ako je Bog in je leta stvarnik vsega bivajočega. tedaj bi ga morali častiti. Brezvercu pa je pervi princip izključenje vsega nadnaravnega (čeznatornegai. Toraj filozofu ne preostane nič druzega. nego reči: -Če bi Bog v resnici bival, bi ga morali ljudje častiti; a ljudje ga ne časte. toraj tudi Boga ni." Toraj če priznavamo liberalizem, priznavati moramo tudi opravičenost ateizma — brez-božtva — Razumevam. — In to je tudi vzrok, da se moderne deržava priznavajo za brez verske Najpervo prično s tem. da priznavajo vsem veram iste pravice; pervi korak za tem je verski indiferentizem. drugi nevera, tretji in zadnji ateizem (brezb^žtvoi. — In vsega tega je kriv liberalizem? — Kdo drugi? — Saj sem Vam to vendar zadostno dokazal. — Kako to? Liberalizem sicer razglaša svobodo za vse. a dalje ne gre. — Tu imate čisto napačne nazore. Ako je enkrat dan vzrok, dan je ob jednem ž njim tudi učinek. Ako sunem mirno stoječ voz. začel se bode premikati. Res je sicer, da ga jaz niti ne rinem niti ne vlečem; toda kdo drugi je vzrok ? — To Vam že priznavam: a pomisliti je. da liberalizem ne dela tak«'». — Liberalizem dela ravno tako. On pravi ljudstvu: „Svoboda za vse!" In če ljudstvo iz tega izvaja najskrajnejše posledice, kedo je temu kriv. če ne liberalizem, ki daje človeštvu tako usodne nauke? — Dasiravno nerad, moram vendar le priznati, da imate popolnoma prav. — Dobro tedaj! Sedaj sem Vam dokazal, daje liberalizem kriv nevere in brezbožtva; sedaj Vam hočem dokazati še to. da je tudi vzrok nenravnosti, vse nečednosti in spačenosti. — Ali prosim, samo prenagliti se nikar v svojih terditvah. — 0. ne bodem se prenaglil ne; le bodite, kar se tega tiče, brez vseh skerbi! — Ali ste si pa tudi v svesti. kaj da terdite? In ste o tem tudi popolnoma prepričani. — Prav tako. kakor da je dvakrat dve štiri. — Ne vem: skoraj bi si usojal o tem dvomiti. — A po krivici. Vlak je pričel med tem bolj počasi voziti; bližali smo se Brešiji. — Vozili smo se ravnokar po najlepših krajih cele železniške proge. Seveda jih niti videla nisva ; tako sva bila zatopljena v razgovor in dokazovanje. — To pač ni nikako zlo, odvernil sem jaz. Pot od Brešije do Verone je še mnogo bolj raznolična in zanimiva. — Da. med potjo iz Torina do Brešije spremenili ste moje mišljenje v marsičem — In obmolknil je. Očividno bil je zatopljen v globoke misli. Ko je vlak zapustil postajo v Brešiji. obernil se je odvetnik k meni, rekoč: Dokončajva razgovor; vprašanje je važno in težavno, in verhu tega ima človek le redkokedaj priliko misliti nanje. In jaz ljubim jasnost nad vse.- — Meni je prav, ako tako želite. — Nadaljujte dokazovanje, koje ste prej pre-tergali. Zadnja Vaša terditev je bila. da je liberalizem izvor nenravitosti. — Dobro, to Vam dokažem z dvema besedama : 1.) Ker liberalizem pripušča svobodo za vse, pripušča jo tudi za zlo — Oho, kedo Vam je pa to povedal! — Prosim, kedor se zove liberalca in tega ne priznava, ni logičen v svojih sklepih in zaključkih. A ljudstvo je v svojem ravnanji popolnoma logično in izvaja tudi to posledico iz principa liberalizma. No, kaj pravite k temu? — Prosim, nadaljujte 2.) Nevera in brezbožtvo povzročata brez dvojbe nenravnost in razberzdanost. Liberalizem pa je izvir nevere in brezbožtva; to je naravno in samo ob sebi razvidno, da je liberalizem tudi izvir nenravitosti. — In neposrednji izvirnenravnosti je brezbožtvo? O tem bi dvomil .. — No, tu Vam pač ni treba nič dvomiti. Brez-božnik se nima ničesar bati po smerti in tudi ničesar ne upati. Vso svojo srečo iskati mora tedaj na zemlji. In to tudi dela: JJživajmo, veselimo se, dokler živimo; saj po smerti tako vse mine!u To je njegovo ostudno geslo in potem se tudi ravna. On ne kroti in ne berzda razuzdanega poželjenja. in čemu bi ga tudi? — Pogrezuje se v svojih strasteh in mesenosti. — In človeku že prirojeno čuvstvo poštenosti? — Molčite no, tega niti sami ne verjamete. Zakaj bi ne kradel, ne ubijal itd., če mi je to v korist, in če se mi ni bati nobene kazni... In moj živi dan! kake kazni naj se bojim, če ne verujem, da čuje nad nami vsevidno oko strogega in neizproslji-vega Sodnika? — Saj imamo vendar človeške postave .. — Prazna slama! Kaj naj nam še brani ubijati, krasti, če ni Boga. Morebiti surova sila. kanom, vešala ?... — Gotovo... — Kaj še ne vse! Ako je ljudstvo sprideno, sprideni morajo biti tudi sodniki, vojaki, vlada... In kaj pride potem? — No potem... Prekucije, dinamit, umori... Padajo altarji, rušijo se prestoli... Prevrat na prevrat, prekucija za prekucijo. In vladarji, maziljenci Gospodovi, tresejo se v svojem škerlatu. In ljudstvo? Ni li še nesrečnejše nego poprej? — Prav imate! Vse to vzeli ste mi takorekoč z jezika. In doba prekucij še ni minula. Mar ne vidimo dan na dan, kako vstajajo najnenaravnejše in ravno zato najnevarnejše strasti med narodi? Se-li ne bližamo socijalni revoluciji, ki hoče zateptati vse, kar je dobrega z Božjo pomočjo doveršil človeški duh? — Ali tega vendar ne morete terditi, da je vsemu temu kriv liberalizem? — Kdo nekje drugi! Liberalizem je razkristijanil narode in dela to še dandanes; on je napravil poduke in šole brez verske in drugo zlo na svetu In kaj izvira iz tega? Hudodelstva se strahovito množijo, povsodi vre in kipi; vsakdo se boji. da utegne]. • zdivjati razberzdane strasti, prekucija in vse hudo. kar take dogodbe spremlja. — To Vam rad priznam. Vsacega dobromisle-čega človeka navdaja to s skcrbjó in strahom. — Zahvaliti se imamo za to liberalizmu «»n nas je naučil upirati se svojemu očetu in edinemu Gospodu. In če že njega samega ne spoštujemo, kakó naj častimo posvetno oblast., kak«'» naj spoštujemo zakone, svojo čast, — Marsikteri verjamejo zvijačnim zapeljivcem. češ. da se jim bode poslej bolje godilo, a varajo se. In še mnogo slabeje bi se jim godilo že sedaj, ko bi ne bili podedovali takorekoč ogromnega premoženja (duševnega, mislim, ne gmotnega» iz starih, drugačnih časov. In sedaj zapravlja človeštvo lahko-mišljeno le-tó podedovano premoženje, kakor .zgubljeni sin,u o katerem govori sveto pismo In kaj !»o le ostalo poslej? — No. ostalo ne bode ničesar. — O. ostalo bode pač. a dobrega ničesar n«-Ostal bode soeijalen polom, razvaline, zmešnjave, ako se nas poprej ne usmili Bog in nas ne popelje spet, nazaj v svojo sveto < 'erkev. — A vendar se napredek ne more tajiti. — Kak napredek? Divjaštvo, ali prav za prav zdivjanost! — No. jaz mislim parne stroje, telegrafe itd — Gotovo so to prav lepe iznajdbe in tudi koristne. A civilizacija pač ne obstoji samo iz t»di in druzih podobnih stvari. — To imate prav. — Moralnost, naravstvenost, propada v.- Ino bolj in vsi globoko misleči in učenjaki tožijo, da se vedno bolj in bolj povračamo nazaj v divjaštvo — Tudi to je res. — In to z K« raste od dne do dne. Sevé la. v svoji zakerknjenosti do Boga in sv^te cerkve iščejo liberalci raznih čudnih in neumnih pomočkov. kakó bi narode rešili nravstvenega propada. Tak«'» so nekateri pričeli priporočati v ta namen — telovadbo, pri kteri se toliko mladine žalostno ponesreči — Smešno! — Gotovo smešno, kajti po tem nauku bi moral biti najboljši telovadec tudi najbolj moralen in nravstven človek pod miliui nebom — Odvetnik ni odvernil ničesar: molčal je t..da samo en trenotek. potem pa je dejal: „Ne morem tajiti, da imate prav. Vaše misli vredne so natančnega premišljevanja; kar sem želel, dokazali ste mi popolnoma. Obmolknila sva oba in mirno premišljevaje dalje puhala. ____«Dalj- nad i Ogled po Slovenskem in dopisi. Poterdilo. Priserčno zahvalo Vam izrekamo za poslanih 20 gld. (dvajset goldinarjev», katere smo ravnokar prejele po čast. gospodu J. Bilcu. Ljubi Bog naj Vam, prečastiti Monsignor, stotero po verne skerb in naklonjenost, katero skazujete nam ubogim redovnicam. Vašim blagim željam bomo z veseljem ustregle ter molile z vsemi nam izročenimi otroci za Vas in za miloserčne darovalce. Priporočiv5i .se Vaši nadaljni naklonjenosti, z vsim spoštovanjem bivam... na j pokornejša si užabnica Marija Ingonda Pavlin, riib. šolska sestra de Notre L)ame.B V Ternovem. 1 marcija 1 s'J.'! Iz II. Bistrice 20. sušca. ilz osebnega pisma n;»i s».* derznemo posneti naslednje o bisterški šoli in o Poiiniejski božji poti i Prejel s«'in Jo gld za naše „i boge sestre de N..tre Datne,* ktere se V;un j>onižno in serčno zahvaljujejo. kakor razvidite iz priloženega zahvalnega pisma. - Sprejmite tudi od moje strani lepo zali valu za dobroti» in naklonjenost, ktero skazujete našim pob ižitim in pridnim redovnicam. ktere so pravi blagoslov Božji za naše kraje. Pri vsili zaprekah in težav d». s kterimi se imajo redovnice boriti, vstav vt-ndar lejM» napreduje, tako. da p »dučujejo redovni'-»- sedaj v 4 razredih nad 170 deklie. kakih i#o po-navljajorih šolari»- in 17 gojenk. S-daj imajo pravico javiiOs'i. brugega jim s»-daj n»' manjka, kakor vsaki urVel.i-i kakih ^o do 100 gld letne nagrade in potem bi t»il vstav na nogah Bog predobri naj blagoslovi in |M»djM'ra našim krajem tako potrebno redovniško Šol.,' — <»t.*v«• bo nekaj naših romarjev obiskalo tudi južno Italijo. X»Mp»d) in druga zanimiva mesta. Neizrečeno škoda bi bilo. da se pri tej priliki ne poklonil«. Pompej.ski kraljic i sv. Kožnega venca, ktera sedaj tolik»* milosti skazuje svojim častivcem. Od razvalin Poinpejskih do slavne bazilike ni menda več kot pol ur«* Prav bi bilo. da Danica z gorečo besedo opomni dotične ri. m a rje. naj ne pozabijo rožnovenške Krn-ljir-f na njenem prestolu počastiti. Xadjam se. da bom za m gt-1 o tem jest poslati v kratkem daljši dopis. tP.osimo. in hvala že naprej! Vr.) >1 a ribo r. i Postni pastirski list lavantinskega kn^/o-škofa > t l>alie i Ta čudovita edinost in enakost v veri in nauku, v zakramentih in službi božji in v vladarstvu sv. cerkve je pripravila ž^ mnogo drugo-vrinikov. da so se skesano vernih v naročje matere sv r.-rkve. Zlasti na Angleškem so začeli mnogoteri možje marljivo preučevati cerkveno zgodovino in so s»' prepričali, da se naša sv. cerkev ni nič spreme nda od apostolskih časov do tega trenotka in da je ena in ista po vsem širnem svetu. Bog je njihov trud obilo poplačal s tem. da njim je podelil luč edino-zveličavne sv. vere katoliške. Dolga versta veljavnih m--ž se je povernila od krivoverskih pogubnih zmot v rešilno sveto cerkev. Med temi spreobernjenci so najbolj zasluli Vijem Faber, Neumann in Maning, ki so z zgovorno besedo in pa s spretnim peresom branili čast ljubljene neveste Jezusove, sv. katoliške cerkve. Ljubi moji Lavantinci! Hvalimo in slavimo Boga. da smo od katoliških starišev rojeni in od mladih nog v kerščanski veri poučeni, da premoremo v sveti cerkvi mirno živeti in srečno umreti. Pač za vseh časov je bila pobožnih vernikov najiskrenejša želja ta, da so ostali združeni in zedinjeni s sveto cerkvijo; ločitev od nje je bila pa vselej najhujša nesreča za vsakega kristjana. Nam katoliškim Av-strijanom se pa spodobi še posebej, da hvalimo Gospoda vojskinih trum za edinost v veri naše sv. cerkve, ker je ona poleg naše preslavne in svetle habsburške rodovine najmočnejša vez med različnimi narodi avstrijskimi. Deržimo se zatorej neomajano katoliške vere. milosti polnih zakramentov, vidnega poglavarja, ki je od .Jezusa Boga človeka postavljen, da brani in ohrani edinost v sveti cerkvi. Sij so rimski papež nosilni steber edinosti v naši cerkvi; kajti brez papeža bi ne imeli ene edine r-erkve. nahajale bi se le posamezne verske občine. Molimo v ta namen, da prenehajo krive vere in nesrečni razkoli, da postane eden pastir in e len hlev. Bjdimo pa tudi med seboj edini in složni po vzgledu miroljubnega Leona XIII katerih klic in opomin se glasi davi in drevi: mir tned cerkvijo in deržavo. mir med narodi, mir med stanovi, mir in ljubezen med katoličani, kakor želi tudi sv. Pavel to, pišoč: „Bratje! bodite ene misli, imejte mir. in Bog ljubezni in miru bode z Vami.* «II. Kor i:-5. ll.i Složnost in ljubezen sta dičili perve kristjane, da so jih celo neverniki občudovali in pohvalno o njih govorili : rGlejte. kako se ljubijo med seboj!- KJinost v veri in ljubezni je varna pot v nebeško domovino, kjer kraljuje večno sladki mir. Hvala Bogu za sveto katoliško cerkev. Verujem v sveto katoliško cerkev! IV. Božja je cerkev po svoji svetosti in svojem vplivu na razvoj in omiko človeškega rodu. Prava cerkev mora biti sveta, ker je tudi Jezus na svet prišel in svojo r-prkev ustanovil zato. da nas posvečuje. Pri zadnji večerji je inolil Gospod: „Jaz sam se za njih posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici." (Jan. 17. liU In sv. apostol Pavel uči: „Kristus je ljubil svojo cerkev in je sebe dal za njo. da jo posveti in si pripravi častitljivo cerkev brez madeža ali gube ali kaj enakega, in da je sveta in neomadežana." (Efež .">, 25—27.) Po tem znamenju svetosti nadkriljuje naš1 sv. cerkev nedosežno vse druge \vrske družbe. Svet je njen začetnik Jezus Kristus, svet je njen nezmotljivi nauk, sveti so njeni zakramenti; in obto so se nahajali v sveti cerkvi v vsaki dobi svetniki in svetnice, katerih svetost in pravičnost je Bog očitno poterdil s čudeži. Pa tudi mi vsi sedanji udje sv. cerkve se lahko posvetimo, ako se vestno poslužujemo njenih pripomočkov. liekel sem. v cerkvi so se vedno nahajali svetniki in svetnice. Te resnice ne more nihče utajiti, ker ne more nihče čednostnega življenja svetnikov izbrisati iz zgodovine. Z življenjem svetnikov je pa nepobito dokazano, da je svet tudi nauk naše cerkve in so sveti njeni zakramenti, ker so se kristjani ravno po tem nauku in po teh zakramentih posvečevali. Tu velja izrek Gospodov: rIz sadu njih bodete spoznali." Z Dunaja. (Križ na gori i Še ni dolgo tega. odkar se je zveršil dogodek v planinskem kraju, o katerem so lju lje veliko govorili; ker pa ta dogodek ni le sam ob sebi zanimiv, temuč zraven še po lučljiv. ne morem si kaj. ga tukaj kratko po lati prečastitiin bralcem in bralkam. Ob vznožju neke gore. čez ktero vodi precej obiskovana cesta v sosednji okraj, nahaja se prav lepo, reči smemo, cvetoče pohištvo, ktero obsega blizu štirideset oralov rodovitne planinske zemlje. To pohištvo imela je kot lastnino pred v«*č leti družina, oče. mati in dva sinova, po vsem okraju zelo priljubljena. Stariši prizadevali so se na vse kriplje. da bi bila zemlja, kar nnrbolj moč. rodovitna. Niso se ustrašili nobenih stroškov, da bi z novostmi in resnimi poboljški povzdignili svojo kmetijo: stavili so ponos na to, da zapuste sinovoma prav zalo pohištvo. Zraven zanemarjali pa niso dolžnosti, ktere so imeli spolnovati glede verske in čedne vzgoje svojih otrok: res, veljati so smeli glede te prevažne reči kotvzglel celemu kraju. Strogo so pazili na to. da sta vstajala sinova zgodaj, in sicer po leti navadno ob štirih, po zimi pa ob petih; jutranjo in večerno molitev opravljali so vsak dan brez izjeme skupno; vsak dan šel je s sinovoma ali oče ali mati k sv. maši. Ko so se vernih, odpravili so se vsi, z družino vred. na natanko določeno in odmerjeno delo. Kot plačilo za pridnost in delavnost, vzeli so stariši, peljaje v mesto pridelke domače zemlje, včasih tudi sinova seboj, ter pri tej priliki z njima obiskali vselej tudi eno lepih mestnih cerkva. Ravno tako niso nikoli opustili, kadar so se peljali čez goro, poklekniti pred križ. ki je stal na verhu in opraviti kratko in pobožno molitev za srečno vožnjo ter se pripročiti za milosti iz nebes. — Gospodarstvo se je vidno povzdignilo; povsod vladal je največji red in največja snaga; vsa dela bila so natančno razdeljena, tako da sta vedela sinova, pa tudi družina, česar se imata lotiti. Prišli so tedaj tudi ljudje od blizo in daleč, da si ogledajo z dovoljenjem posestnikovim izverstna polja, ter pozneje te pridobljene skušnje tudi pri svojih posestvih v prid porabijo. Tako množil se je dobiček od leta do l.-ta in zraven svoje dobrodelnosti mogel je gospodar še marsiktero lepo svotico za sinova na obresti naložiti v hranilnici bližnjega deželnega glavnega mesta. Kakor se pa v življenji navadno godi, da si sledi veselje, žalost in bridkost, tako zadel je tudi omenjeno pridno družino hud udarec; dobra, za svojo družino preskerbna mati ločila se je po kratki bolezni s tega sveta. Manjkalo je sedaj duše vsega pohištva; vendar trudil se je že mnogoletni oče. da chrani gospodarstvo v dobrem stanju. Ne dolgo nato zad» l je starega moža mertvud, tako da so ga morali odslej povsodi nositi in čez malo mesecev sledil je tudi on dobri, pridni ženi v večnost. Po njegovi oporoki gospodarila naj bi njegova sinova, jeden 25, drugi 22 let star, skupno ter si delila letne dohodke. Začetkoma ostalo je pri tem; toda kmalu pozabila sta na opomine starišev in eden hotel je to. drugi zopet ono vstanoviti, jeden dal je poslom ta. drugi drugačen ukaz. tako da večkrat niso vedeli, kterega ukaze bi najprej spolnih; nastale so kmalu večje razpertije med bratoma in očitala sta si drug drugemu. ko si> jima sem ter t je kaki načerti spodleteli; nobeden nju fti hotel kriv biti. Večkrat zgodilo se je, da sta se prepirala vpričo poslov, celo drug druzemu pretila ter se obrekovala; se ve, da zgubila sta s tem skoro vso veljavo pri družini. Skupno delovanje postalo je na ta način nemogoče; naposled ločila sta se v jezi in sovraštvu; mlajši brat zapustil je očetovski dom. da bi živel in začel kak obert v bližnjem glavnem mestu, kjer je imel prav mnogo dobrih prijateljev. Cele štiri leta se odslej brata nista vidila. Ker je pa mlajši mislil, da mu dela brat krivico ter mu vedno prikrajšuje strogo določeni znesek, ktero mnenje so mu večkrat priterjevali sovražniki in ne-v« šljivei. ni ]>oznala njegova jeza nobenih m^j; vedno nn«id je na maščevanje ter slednjič storil strašen sklep. brata svojega s silo odpraviti, akoprav zguoi sain pri tej priliki življenje. Sklenil je tedaj, nekegi dne iti čez goro obiskat rojstveno hišo, nato nenadoma svojega brata napasti ter mu zasaditi morilno orožje v persi. Bila je še tema, ko se je odpravil na pot Med .*{ — I uro zjutraj dospel je do podnožja gore, čez ktero je hodil prejšnja leta tako mnogokrat s svojimi dobrimi stariši in z bratom, kateri sam ga še loči od očetovskega doma. Maščevanje pospeševalo mu je korake; ne da bi se kaj ustavil, ali med potjo kaj s p« »čil. hitel je proti gorskemu verhu. proti mali pla-niniei. raz ktere mogel je že videti očetovski dom. kjer je bil preživel tako srečno svojo mladost. Naposled dospel je gori na verh. le še kratka pot — in videl je z daljave že sveti križ. pred kterim je v pr»-šnjih letih prav pogostokrat in pobožno molil s svojimi rajnimi stariši in z bratom. Vendar — kako presenečenje! Njemu znani voz stoji tiho sredi ceste; z žitom obloženi voz ima na •stranski deski začetne čerke njegovega rajnega ljubega «.četa. in pri svetem križu, na klopi pod križem, kleči — njegov brat ter moli s povzdignenima ro-k «ma. pobožno, ozirajoč se proti nebu. Kakor bi bil okamenel. ostane pri tej priči na mestu; spomnil se je precej tistih let, ktere je s svojim bratom tako srečno in zadovoljno preživel v očetovski hiši; spomni se naukov in opominov dobrih, ljubih starišev in dušnih pastirjev; z žalostjo spominja se srečnih brez- številnih trenutkov, ko je tudi on s svojim bratom ravno na tem. k pobožnosti tako vabljivem kraja molil k Bogu Zveličarju. ter ga prosil sreče in blagoslova za se in za svojce. Oči jele so se mu solziti. Ljubezen, ktera je na lesu sv. križa umerla. ktera je obsegla s svojima razprostertima rokama celi nehvaležni svet ter klicala usmiljenje celo nad svojo smertne sovražnike, — ganila je tudi njegovo oka-menelo serce; stopilo seje vpričo terpečega Kristusa ter — odpustilo vse poprej tako sovraženemu bratu. Ko je poprej največji sovražnik svojega brata tako stal ter je ljubezen premagala njegovo sovraštvo, zgrabi pod suknjo skrito bodalo ter ga verže daleč proč od sebe v germovje; nato približa se počasi bratu, ga priserčno pozdravi ter mu jokaje seže v roke. Klečeči, s perva silo iznenaden in izsenečen, objame brata; nato opravita oba skupno molitev, ktero sta pred več leti molila tu pred križem z rajnimi stariši vred. Sprijaznila sta se zopet popolnoma ; mlajši brat popustil je obert v mestu, se vernil na svoj dom, kmetoval odslej skupno s svojim starejšim bratom ter dajal zopet vsej okolici najlepši izgled pravega prijateljstva in resnične edinosti. Tako utolažila se je pri svetem križu v malo trenutkih jeza in minulo je hudo sovraštvo, nastala pa prizanesljivost,. mir in najgorečniša bratovska ljubezen. Janez Repič. Razgled po svetu. Nemški cesar je sv. Očet.u o 50letnici poslal predrag perstan. kterega je general Loe v cesarjevem imenu visokemu Jubilantu izročil v slovesni avdijenci med prelepim govorom V Dobrovniku je 13. t. m. umeri ondotni škof Maté Vodo p i c. R l P. Italija. — Pridni Ust. „La Ricreazione-1 št. C» v Terstu piše tole: Vradna Italija se pripravlja obhajati v Rimu sreberno poroko kralja L" m berta s kra-liico Meto. In ne mara bolj kot obhajati dogodek kraljeve družine, zdi se. da se namerja otemnovati katoliška preslavljanja papeževa. Tu vam bodo tur-nanja, razsvitljave; na mestne stroške, in med drugim laška vlada po svoji šegi napravlja. nagajanje papežu: vojaško parado na grajskih travnikih, naj bližej Vatikana. pred očmi Njih Svetosti. To se pač ne more imenovati djanje spodobnosti. Ogersko. Kal vinska vlada se péha zoper svetost sv. zakona in hoče svetnjaški zakon vstanoviti. Kakor šiba za to brezbožnost je pa med vlado samo vstal razpor in je upanje, da se bodo katoličani jeli oser-čevati ter moško se braniti zoper novodobne brez-božnosti, ki se gode v nesrečnem kraljestvu svetega Štefana. Francosko. Francoskorepublikansko vohunstvo v cerkvenih rečeh se vedno bolj razodeva. V kratkem ima menda na svitlo priti ukaz, vsled kterega bodo računi in predštevi vsih cerkva in kcnzistorijev pod-verženi vsim pravilom in računodajstvom druzih javnih ter posvetnih naprav. To bi se reklo cerkvene zadeve popolnoma v posvetne roke spraviti, povsod bi bili davkarji in deržavni vradniki namesto cerkvenih blagajnikov in računovodstev, prefektovski sv-'-t in svetni računski dvor namesto škofa, deržava namesto cerkve Pokojni škcf in deržavni poslanec Freppel je terdil da ta naredba je naj osorniše tla--čenje in zatiranje cerkve ter še zanikarniša kot šolski postava. To je tedaj tista „liberte- prostost francoskih framasonov. kterih namen je, Cerkev in vero zatreti. Tako svobodo sploh tazklicujejo evropejski liberaluhi in framasoni. Kolik razloček je med ame-rikansko in francosko republiko! — Kakor „Ameri-kanski Slovenec * 3. marca t. 1 piše, je v začetku svečana „katoliški znanstveni klub* v Filadeltiji obhajal svoj obletni shod. Pri tej priliki je amerikanski kardinal Gibbons govoril nektere silo tehtne besede. Rekel je „Pozvali ste me. da naj odgovorim na na-pitnico:11 „„Deržava in cerkev."B Proučevanje in opazovanje me je prepričalo, da cerkev rodovitneje deluje in se bolj razcvita, ako je prosta, da zveršuje svoje božje poslanstvo brez vsacega vmeševanja der-žave. V tej deržavi iv Ameriki) je cerkev, hvala Bogu. prosta in zato tudi bolj sadovito vspeva. Cerkev in deržava hodite vstrično. podpirate druga drugo in nobena ne skuša po krivici segati po pravicah druge. ,.Tu varuje deržava cerkev in se vendar ne vmešuje v njene duhovne zadeve." Tako govori kardinal še dalje in rjemu se zdi. kakor bi bila ondotna deržava vsa prešinjena kerščanskega duha. Tukaj, pravi, posvečujemo nedeljo ravno tako. kakor v kteri koli olikani deželi. (Pač da, v nekterem oziru še bolj. Yr.> V nedeljo so zaperta posvetna sodišča... Deržavna in deželna postavodajstvena zasedanja se začno z molitvijo, da bi nebeški Oče razlil svoj blagoslov na vsa posvetovanja itd. i. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marcij (sušeč.) a) G la v n i n a men: Žva vera. b) Posebni nameni. 2(>. Cvetna nedelja. Vredno praznovanje velikega tedna. 1'slišanje sv. Cerkve za rešenje sveta. Vernitev pregnanih redov v Nemčijo. 27. S. Ruperr. Mašniki in obhajanci. Prav hude bridkosti redovniške. OdpravIjenje neke hudo pregrešne razvade. 28. S. Janez Sapistran. Avstrijanski cesar in njegovi narodi. Zastopniki katoliškega ljudstva. liazcvitanje dobrega časništva na Avstrijanskem 2i). S. Ludolf. Katol. ljudska družba za katol. Nemčijo (in katol. društva na Slovenskem.) Ohranitev nekega posestva za katoliške potomce. Tuje dekline na Francoskem zlasti za ohranitev vere in čednosti. :50. Veliki četertek. Hvaležnost za dedščino ljubezni Jezusa Kristusa v najsvetejšem Zakramentu. HI. Veliki petek. Zmaga sv. Križa nad peklom. Spreobrnjenje j udov in poganov. Svetišča v obljubljeni deželi Vse poslane in ne še uslišane prošnje. Fmerli v sušni in kteri umeri«'» v malem travnu. Nameni za mesec april. 1. Velika sobota. — S. Hugon. Hvala Jezusovemu presv. Sercu za premnoge uslišane prošnje. Vredno pripravljanje na častitljivo vstajanje Gospodovo. 2. Velika noč. Vstajenje N. fi. Jezusa Kristusa S. Frančišek P. Vstajenje iz grobov greha in budili razvad l><.binarnem U. Bratovske zadeve N. lj. Qosp6 presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni »»d naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Neka neprijetna zadeva, da bi s«' vgodno rešila na pri-prošnjo sv. Jožefa. — Neka oseba se pripor«jča l.urdski Materi li »žji m sv Jožefu za priprošnjo in pomoč v du-nih težavah i ta bridkostih. Zahvale. Neka družina je bila N. ij. Gospej presv. S-r-a Jezusovega priporočena za spravo med seboj, kar se je v resnici doseglo ve-l-ko bolj. k<»t je bilo upati, torej večna hvala Jezusovemu in Marijinemu Sen u ! I;. F. (iospod in Gospa sta bila tako hudo bolna, da ni noh<*tia časna pomor nič več izdala: na priproSnjo Lurške Matere M »/.,<•. S. Frančiška S. in sv. Ant. Pad. ali po priporočenji k njim in po opravljenih ss. mašah k Jezusovemu presv. S»'n-u st.i pa oba v malo tednih zopet zdravje dosegla, /.a kar s temi verstieimi o."i|ii » zahvalo naznanujeta P. M Serčna zahvala bodi sv. Jožefu za veliko pomoč, ki :ni p» je skazal! Pretila mi je prav zelo huda bolezen, pa obrnila sem se z devetdnevnico k sv. Jožefu, in bolezen me je popolnoma zapustila. O dragi prijatelj! bodi v kteri k«»Ii sili. dušni ali teh-sni. le zateči se k sv. Jožefu; po>ebno pa še v tem mescu, ki j<- Njemu še posebno posvečen, in zazotovnn ti. da boš uslišan. O nikar tu-zamudimo milost, ki nam jih tako bogato j m »nuja IJožja milost na priprošnjo tega velikega očaka! M. -j. Listek za raznoterosti. V Ljubljani je sv. Jožefa dan. t. j. P», sušca o poli fiih zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previdena večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče umerla znana pobožna grolinja Sofija A ver spe rgo v a, rojena Chorinska, vdova že davno umerlega dežel-nega predsednika Aleks. Aversperga. Prav slovesen pokop, kterega je vodil p. n. gospod general-vikar pl. Henrik Pav ker, je bil v torek popoldne ob 5ih. Darovanje vencev je bilo vsled posebne želje pokojne odklonjeno. Ss. maše za ranjco so se v vali kem številu opravljale preteklo sredo ob lOih v Šenklavžu. kakor tudi po druzih cerkvah Pokojna je bila znana zarad posebne dobrotljivosti in sk^rbi za žensko mladino in sploh za ubožne. z obilno molitvijo in pogostim prejemanjem ss. zakramentov. Blagi hčeri grofici Gabriela in Marijana jo priporočat« v blag spomin in molitev. Bog ji daj večni mir. Ljubljana. „Orbis Catholicus." nedavno v „Di-nier omenjeni novi časnik, je prišel na svitlu v Kimu. v veliki osmerki. v latinskem jeziku, in res ravno li». svečana — v dan Leonove škofovske zlate maše. Perva številka ima hi strani, dobro vrej»*ne. tvarine in v prijetni, lahki pisavi Izhajal bo z ime- nom „Orbis Catholicus, ephemeris romana* 15. in 30. vsacega mesca. Naročilo: <> frankov na leto, se pošilja z napisom: Directioni „Orbis Catolici," Roma. Via Astalli. I!>. Č. g. Simcn Zupsm, katehet na dekliški šoli pri čč. pg. uršulinkah v Škofji Loki. je dobil faro Jezico pri Ljubljani. Č. g. Andrej Tafcoj postal je veroučitelj na c. kr. deški vadniei v Gorici. Sknmenje nedelje. Že spet se toži. kakor „Slovence" piše. da se ob nedeljah na Dolenjskem za novo železnico dela. kakor tudi. da se je v Kurjevasi predzadnjo nedeljo delalo na železničnem tiru. Ni čudo, da že delj easa skoro po celi deželi razne bolezni gospodujejo in zlasti veliko otrok pobirajo, pa tudi odraščenih. Če je bilo skrunjenje dni Gospodovih nekdaj greh. je tudi zdaj. ker Dog je ravno tisti, nespremenljiv v plačevanji in kaznovanji. V ¿retinjskem Zloštrn na Koroškem je umeri čast gosp župnik Jan. Simončič. Bog mu daj večni mir! Poterditev. Z naj toplojo zahvalo poterjujem. da sem za pogorelee v Velikem Otoku po „Zg. Danici nabranih 1»; furintov resnično prejel. Jan. Hofstetter, župnik. Na ctokn Kerkn je 19. t. in. umeri ondotni škof Feretič. R. I. P.! Človek mera imeti pravo vero! Prostomišljak: pa tako-le modrujejo: „Človek mora imeti vero. pa je vse eno. ktero. vsaka je dobra..." To pa se glasi ravno tak«» kak»jr bi rekel: „Človek mora jesti. Pa kaj? To je vse eno: seno ali klobase, ali slamo, ali igle. ah čepinje, škorpijone ali pajke, zelje ali gnoj in kar je enacega. So ljudje še zdaj na svetu, ki ljudi malikom koljejo, žgo in darujejo; ali je tudi to dobra vera? Kdor tako govori, je prismoda! Ali r' tudi nespameten, kdor pravi, da je vsaka vera dobra ? ...En Bog. en kerst! („Primorski List,M str. 43.) Brazilijski sejim. d'rosto po izvirniku.) Sejmi so povsod v navadi, Kjer ljudje prebivajo, In imajo kaj živadi, Da jo tam prodajajo V ponedeljek se kupčuje Daleč tam v Braziliji; Z belimi ljudmi norčuje Braziljanec kuprasti. Kaj velja pobito kljuse — Toti stari dedec tam? Ki ima rujave rus«-; Kaj li pride tako k nam, Novčiča zanj jaz ne dam! Kaj stane pa ta hlapčon — Bledi dečko! Jezer kron On gotovo vreden je. Ker zobe ima še vse. Jezer mod roso v požere, Vsaki dan kolače tri; Pa še žganja štiri mere. Saj poprg za delo ni! — Bil bi tega vreden. Pa if ožganov ni ! Sice^pa je čeden. Dam ti franke tri. Kaj veljâ ta klepetača? ¿brusila si je zobe; Mora biti prava kača. Že na licu vidi se. Toto si pa deni v žep, Boš imel dobiček lep. Mlade deklice stojijo Tam slovenske za prodaj ; Zdaj še reve se smejijo, Češ. jih čaka zlati raj ? Kaj veljâ ta bela roža? Oprašuje kupec mlad. Je za delo močna koža, Plačal nekaj več bi rad. Za to ptujo rožico Dam pa že ti frankov sto! Kaj pa ta slo ven ka ? Ki živi le mesce tri? Bila bi pečenka. „Čem jo kupiti!" — Nikdar ne boš jedel je, Tote božje stvarice! * * * Dete milo se razjoče, Kakti razumelo bi ; Mati ga na serce vroče Stisne v grozni žalosti. Te — edini ljubček moj — Vzamem živa v grob seboj! Simon Gaberc. Dobrotni darovi. Ztt op,uro uhožnih rt r ker: Zofija grofinja Averspergova 6 gld. — Neimenovan 20 kr. — Iz St. Jerneja I»i gld. — Z Žužemberka 45 gld. — Fo prečast. gosp. kanoniku Kozmanu 10 gld. — Po čč. gg. Uršul inarcah v Ljubljani 40 gld. 22 kr. — Iz Suhorja po č. g. Fr. Češareku 13 gld. 38 kr. — Z Upoglava 8 gld. 80 kr. — Z Ambrusa 20 gld. — Gospodična M. Zupan 1 gld. — S Češnjic 12 gld. 52 kr. — Neimenovana gospodična 50 kr. — Iz Doba 59 gld. 2<» kr. — S Foljanie 12 gld. — Iz Krašnje 5 gld. — 1/. Velesovega 14 gld. — Iz Kostanjevice 35 gld. -ki kr. — Iz Kranja 52 gld. 40 kr. — Z Vranje Peči 22 gld. — Čast. vodstvo in dijaki knez. škof. Alojzijeviš«^a 20 gld. — Čč. gg. Uršulinarice v Ljubljani 30 gld. — S Šenčurja pod Kumom 31 gld. 40 kr. Za dijaško mizo: Družina za obletne godove 50 kr. — Č. gosp. župnik Lor. Krištofič 2 gld. — Dr. S. E. 2 gld. z dobrim naukom: Stava, stava Ta je prava. Kjer dobitek cel in čist Gre dijakom le v korist! — Za >r. "čita: Neka družina za obletne godove 50 kr. — Z» >ni*if/m : Družina za obletne godove 50 kr. — Po čast. gosp. zupriiku .'an. Ažmanu 2 gld. 40 kr. Zi n rk-.r *r. .Jnžtfa v 1'rjedora: Neimenovana 20 gkl. Za Mnrttonijv: (!. g. župnik Lor. Krištofič 2 gld. — J. Kotnik 2 gld. Za najfjotrtl/niši- misijont: Neimenovan 3 gld. — Čast. g. župn. Lor. Krištolič 1 gld. Za .*r. /Atinstro: J. Kotnik 1 gld.