Politični ogled. Avstrijske dežele. Zadnji petek, dne 24. septembra 80 odkrili na Dunaju velik spominek vioeadmirala Tegettboffa. Bili ao vpričo avitli cesar, cesarjevič s aoprogo in več drugih nadvojvodov. Kardinal dr. Gangelbauer je zapel ,,Te i)eum." Spomenik je vzelo Dunajako meato v avoje varatvo. — Dnea 29. aeptembra anide ae drž. zbor. Ker Taaffe cika zmerom bolj na liberalno stran, liberalci pa ne marajo za-nj, vae ugiblje, kaj počne proti njemu konaervativna deanica. Obeta ae mu, da grofu tokrat odklenkne. Mi ae tega ne nadjatno, zviti grof je bil že večkrat v enakih zanjkah, ali vselej ae je arečno izvil iz njih. — Cehi, izlaati na Moravakem ao aila hudi na miniatra dr. pl. Gautscha, ker jim ne dovoli ali pa še cel6 zapre česke gimnazije. Gotovo ga bodo zato v drž. zboru trdo prijeli. Bode le prav. — Kat. šolako društvo že šteje na Spodnjem Avatrijakem več 2000 udov in ima na Dunaju že dve ljudaki šoli v avojih rokah. — Da gre dež. nadzornik ljudakih šol, A. Rožek, v pokoj, gre že delj čaaa govorica po Gradcu, doalej pa je še aamo govorica. Kdo da bi utegnil priti na njegovo meato. to ae še tudi ne zna ali pravi ae, da koroški nadzornik dr. Gobanz ali pa predarlaki dr. Billek — oba ata liberalca in zato ne maramo verjeti, da je kaj reanice na tej govorici. — Obč. zaatop v Prevaljah na Koroškem je imel pametno miael, da je razpiaal darila na gade. Doalej ao jih že 19 polovili. Na Dholici pa so imeli dne 16. septembra budo nevihto in je atrela ubila necega poaeatnika. ¦— Kranjako je doletela velika izguba po smrti drž, in dež. poslanca Ad. Obreze. Umrl je na avojem domu v Cerknici še le 52 let star. Ranjci bil je marljiv in apreten poalanec, izlaati v denarvenih zadevan je njegova beaeda veliko veljala. — V Kamniškem okraju ao imeli zadnji petek točo in je na jeseuskih pridelkih veliko škode. Pri aa. uršulinkab v Ljubljani ao odprli otroeji vrt za 50 malib otrok. — V Ajdovšeini v Primorjn imajo rea gg. učitelji slov. otroke podučevati v treh jezikih, prvo leto v slovenskem, drugo in tretje v italijanakem, atrto leto pa v nemškem. Ubogi otroci! — V Trstu odpre družba sv. Cirila in Metoda otročji vrt pri sv. Jakobn. Va-nj ae sprejrao slov. otroci od 3 do 6 let atari. — Potovalni učitelj za Primorsko, gosp. Perbavec, da-si je sin slov. atarišev, zna le malo alovenski, kako bo torej slov. kmetom govoril, da bi ga umeli? — Kolere na Kranjakem ni več, pae pa je še v Trstu, v okoiici in po Iatri. — Iz Bosne gredo tožbe, da c. kr. uradniki niso kaj pošteni, mi menimo, da na teh. tožbah ni resnice in ako je je kakokrat kaj, atori jim pa c. kr. vlada gotovo, kar jim gre. — V Pressburgu so odprli novo, madjarsko gledališče, bil je vpričo minister Tisza sam in so ga, kakor se piše, vsicer nemški prebivalci jako lepo vzprejeli. Ce je to le resnica! Vnanje države. V Bolgariji biva sedaj ruski poslanec, baron Kaulbars. Kakor se poroča, terja, naj začaana vlada volitve v veliko aobranje odloži, kolikor more, to pa zato, da se dežela do dobra iztrezni. Po tem takem se torej Ruai boje. da bi še sedaj sobranje kje ne volilo kneza, ki bi bil Rusom po volji. Kakor se pa sliši, je vlada v tem oprezna. Tudi obležni stan še trpi dalje po vsej deželi. — Med Bolgari in Srbi se sedaj pogaja za to, da se obnovi diplomaška zveza ter pride bojda v Beligrad dr. Stranskv ko bolgarski zastopnik Koga pa poalje Srbija v Sofijo, ae ni dognano. — Ruaija miali stopiti s Turčijo v neko zvezo, čea, da ji to najbolj kaže. No mi sodimo, da ie taka zveza nemogoča, vsaj za delj čaaa, — Na rumunskega miniatra, dr. Stourdza je nni tjeden nekdo ustrelil, a na sreio ga ni zadel, sedaj 8e vrii stroga preiakava in vlada npa, da pride tako večji zaroti na sled. — Nemčija je začutila, da še ima premalo vojakov in zato pomnožuje sedaj topništvo in konjico. Ali sluti bližnjo nevarščino ? — Ceaar Viljem je imenoval grofa Herberta, sina kneza Bismarka, očetu za namestnika v vaeh zunanjih zadevah. — Bavarski namestni vladar, princ Luitpold namerava prihodnji tjeden preboditi večja mesta, da se prepriča o njih stanju in mialjenju. — Angleaki zbornici je kraljica aklenila a posebnim preatolnim govorom. V njem pravi, da ai je An glija z vsemi vladami prijazna in da torej ni se bati kake vojske. — Predaednik francoske republike, Grevy, je že precej v letih in misli se že sedaj, kdo da mu bode kedaj naslednik. Kolikor se čuje, ima minister Freycinet doalej največ upanja. — V Spaniji še ustaje ni konec in kraljica udova biva sedaj v glavnem mestn Madridu. Ljudstvo jo je z navdnšenjem pozdravilo, ko se je tje pripeljala — Italijanaki liberalci 80 v Rimu, v Napolju in še po drugih mestib obbajali apomin dneva, ko 80 italijanski vojščaki udrli v Rim. V Napolju je prišlo vsled tega do pretepov, mnogo ljudi so pozaprli. — V Epiptu ostane angleška vojaka še naprej in Turčiji ne ostane druga, kakor sprijazniti se z mislijo, da je za-njo Egipt za vselej izgubljena dežela.