/Priimki
Št. 111 (15.213) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - U. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. CM81/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
» CISALPINA GESTIONI
-■ H Z--.0 V l 11/ l j h.. H i V fi l tvil I
P/^fiTp BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DViKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 LIR
ČETRTEK, 27. APRILA 1995
Igrice z Rusi in
Američani
Barbara Kramžar
Od daleč je Rusija videti kot politični in gospodarski kaos z mafijsko vladavino in od alkohola neprištevnim predsednikom. Kljub temu pa se obnaSa - in nagaja, če le more - kot prava supersi-la. Ko bo ameriški predsednik Clinton maja prišel tja na obisk, si bo zato kljub današnjim dogovarjanjem med zunanjima ministroma obeh držav najverjetneje Se najbolj želel, da bi imel na glavi papirnato vrečko. Država v razsulu, kar naj bi bila menda Rusija, se namreč kar dobro drži, ko je treba metati polena pod noge ZDA. Ne zaradi ruskih sposobnosti, ampak zaradi ameriške nemoči, da bi drugim vsilili svoje videnje sveta, pa čeprav je to zaradi čuječe demokratične javnosti večinoma pravičnejše in razumnejše od ruskega. Posledice so lahko nevarne. Trpela bo kariera predsednika Clintona. Sovražniki bodo seveda zabeležib, da se je proslav proti fašizmu udeležil v državi, ki danes nekam podobno uničuje Cečence. Popuščanje Rusom pa bo opredelilo tudi nekaj kriznih žarišč, predvsem Perzijski zaliv, kjer skušajo iranski ajatole z nakupovanjem orožja -morda tudi jedrskega -okrepiti svoj dolgoročno propadli ideološki režim. Že zdaj pa zaradi Rusov Se bolj trpijo Bosanci, saj so še nekateri vojaški poveljniki modrih čelad ruskega rodu odkrito postavili na srbsko stran. Ker ne zna pred Moskvo nihče udariti po mizi, bodo tudi srednjeevropejci dlje časa brez varnostnega dežnika zveze Nato.
Kljub temu pa na koncu tunela morda vendarle sveti luč. Sliši se namreč, da se je v Rusiji končno »prijel« kapitalizem, zato morda tudi politična demokracija ni več daleč -nasprotno od Kitajske, ki jo po osupljivi gospodarski rasti Se čaka politični obračun s komunizmom. Morda bodo tudi Rusi sprevideli, da obstajajo tudi mednarodne odgovornosti in ne le navidezno Sirjenje vpliva z dobrikanjem diktatorjem. Kdo ve, ah se bo to zgodilo pred iransko jedrsko bombo? In Se preden bo v ZDA nastopil novi Mr. X, tokrat ne s hladno vojno proti komunizmu, ampak proti trmi evroazijske velikanke, ki v zunanji politiki velikokrat zdravi manjvrednostne komplekse.
■ Prometnice VzhocLZahod: | dogovor FJK • Slovenija
LJUBLJANA - V okviru sodelo- Jk in Slovenija podpisali meseca maja vanja med F-Jk in Slovenijo za iz- v Trstu, potem ko ga bosta predstavili gradnjo avtocestne osi med Vzhodom pristojnim organom. Absolutno pred-in Zahodom, je bil opravljen konkre- nost bosta imeli avtocestni povezavi ten korak naprej. Včeraj se je namreč Selo-Vipava in Vipava-Razdrto: upo-v Ljubljani sestala bilateralna komi- rabiti bodo tudi 94 milijard lir, ki jih sija, na zasedanju katere sta se delega- je F-Jk dala na razpolago s sredstvi iz ciji strinjali o dokončni izgradnji av- zakona za obmejna območja. Vsa dela tocestnih odsekov na smernici Trst- bodo stala okrog 200 milijard lir. Budimpešta-Kijev. Sporazum bosta F-	Na 10. strani
Pod pokroviteljstvom Zastopstva Slovencev v Italiji
SKGZ in SSO
vabita na
ENOTNO DEŽELNO PROSLAVO 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NAD NACIFASIZMOM
Doberdob, i. majo, ob 16. uri
BOSNA / PRED NOVIMI ZAPLETI
POKOJNINSKA REFORMA
V Haagu začeli soditi Tadiču, spopadi v BiH se stopnjujejo
Seda/' grozi z umikom svojih modrih čelad tudi Rusija
HAAG, SARAJEVO - Pred mednarodnim sodiSčem Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je včeraj začelo sojenje Dušanu Tadiču (na stiki AP). Tadič je obtožen ubijanja, mučenja in posilstev civilistov v taborišču Omarska, včeraj pa je ponovil, da je nedolže.
Predstavniki Združenih narodov poročajo, da so se boji na vsem ozemlju Bosne in Herecegovine včeraj še okrepiti. Najhujši spopadi so potekati na severozahodu, v bihaški enklavi ter na severu v okolici Brčkega. Vladne sile so zasedle strateško pomemben hrib Veliki Skočaj južno od Bihaća in poškodovale radarske naprave hrvaških Srbov v bližini tega hriba. V spopadih pri Brčkem so iniciativo prevzele srbske enote, ki so ponovno zavzele del ozemlja izgubljenega v zadnjih dneh, tako da je hrvaškim enotam priskočila na pomoč bosansko-hercegovska vojska. Sedaj naj bi HVO in armada BiH poskušala v protiofenzivi preseči, ali vsaj zožiti srbski koridor proti Srbiji. Tako pri Brčkem kot pri Bihaću se utrjuje hrvaško-bošjaško voj o sodelovanje. Zaradi vedno pogostejših kršitev premirja je Rusija v sredo zagrozila z umikom svojih 1100 modrih čelad iz BiH. Grožnjo z umikom pripadnikov mirovnih enot je včeraj ponovil tudi francoski premier Balla-dur, o podobnem koraku pa razmišlja tudi Nizozemska.
Na 18. strani
Danes najbrž odločilna srečanja za usodo reforme
RIM - Ta teden bo najbrž odločilnega pomena za usodo pokojninske reforme. Vlada se bo danes srečala s sindikati in s predstavniki delodajalcev, da reši vprašanje starostnih pokojnin, ki so nedvomno najtrši oreh reforme.
Stališča vlade in sindikatov so se v zadnjih tednih zbližala, rešiti pa je treba problem upokojitvene starosti. Minister za delo Tiziano Treu je včeraj rekel, da bi vlada lahko prožna pri upokojitveni
starosti in se zadovoljila z manjšim prihrankom v prihodnjih dveh letih, če bi zastaviti res učinkovito in dolgoročno reformo.
Tajnik CGIL Sergio Cof-ferati je odvrnil, da je dogovor možen, vendar je postavil dva pogoja: pravičnost reforme in take rešitve za prehodno obdobje, ki bodo sprejemljive za delavce. Dokaj optimistično je bil razpoložen tajnik Cisl Sergio D’Antoni, ki meni, da bo ta teden dosežen dogovor.
Na 2. strani
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP
Važna zmaga Italije Poraz Slovenije v Zagrebu
VILNIUS, ZAGREB - Nogometna reprezentanca Italije je z minimalno zmago v Vilniusu proti Litvi napravila pomemben korak na poti k osvojitvi najmanj drugega mesta v skupini, ki skoraj zagotovo zagotavlja nastop na zaključnem delu evro-
pskega prvenstva prihodnje leto v Angliji. Edini zadetek za Italijo je dosegel Zola.
Slabše pa se je v isti kvalifikacijski skupini odrezala Slovenija, ki je v Zagrebu z 2:0 izgubila s Hrvaško, ki zanesljivo vodi na začasni lestvici.
Na 24. strani
TRGI V n ALIJI U< ODI N SPRt JI M VOl II MIH IZIDOV
Z viha G7 le splošna navodila brez ukrepov
RIM - Okrepitev dolarja in povolilni obeti o oddaljitvi datuma novih volitev in torej o obstanku Di-nijeve vlade so včeraj močno poživiti italijanske finančne trge in omogočili liri, da je popravila svoje ponedeljkove tečaje. Čeprav z vvashingtonskega vrha sedmih najrazvitejših držav sveta ni prišel praktični recept za zavrtje padanja dolar j e ve vrednosti, je trge vseeno pomirilo dejstvo, da se je sedmerica finančnih	goročne ukrepe za zmanjšanje trgovin-
ministrov skupaj z guvernerji central- skih primanjkljajev in uravnovešanje nih bank po pet in pol umi burni raz- državnih bilanc, dodati pa so še potre-pravi vendarle odločila za pisni sklepni bo po tesnejšem sodelovanju na valut-dokument, v katerem je izrazila zaskr- nih trgih. V tem pa nekateri vendarle bljenost za padanje dolarja in se zavzela vidijo možno napoved odločnejših sku-za preobrat v medvalutnih razmerjih. pnih posegov v podporo dolarju. Finančni ministri zahtevajo tudi za dol-	Na 11. strani
jed dolar / jen (ob 1600)
od 19. do 24. aprila
REUTER
Novinar Toson izginil v Bosni
RIM - Italijanskega svobodnega novinarja, 25-letne-ga Mattea Tosona iz Padove, naj bi bili ubili v Sarajevu. Tako trdijo na srbski strani, vendar vesti ni nihče uradno potrdil.
Matteo Toson naj bi hotel odkriti dokumente, ki naj bi potrjevali prekupčevanje z orožjem med Somalijo, Bosno in Alžirijo. Po prihodu v Sarajevo se je za njim izgubila vsakršna sled.
Na 2. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Pečenik: Ne grem še v pokoj
Dosedanji dolinski župan Marino Pečenik, ki je po dvajsetih letih zapustil občinski svet, bo še aktiven v družbenem in političnem življenju.
Stran 4
Priprave na prvomajske proslave
Osrednja prvomajska proslava bo v Trstu, ob njej pa bosta proslavi tudi v Nabrežini in v Miljah.
Stran 5
Okrepitev avtobusnih zvez
Tržaško mestno avtobusno podjetje ACT je predstavilo načrt, po katerem bodo okrepili povezave med mestom in Krasom ter v sami okolici.
Stran 5
Smrtna nesreča pri Gabrjah
Na državni cesti med Gabrjami in Dolom je včeraj zjutraj umrl 18-letni dijak iz Ronk, tri osebe pa so bile ranjene.
Stran 9
»Kanadčanka« Damijana Bratuž
Dolgo tega je Damijana Bratuž iz Gorice odšla v Kanado, kjer se je uveljavila kot izreden glasbeni pedagog-
Stran 13
RIM / VLADA SE BO SESTALA S SINDIKATI IN Z DELODAJALCI
Danes odločilna pogajanja o usodi pokojninske reforme
Po priznanju vlade in sindikatov so se stališča zbližala, vendar je treba rešiti še nekatera ključna vprašanja - Confindustria za korenito reformo
RIM - Ta teden bo odločilnega pomena za pokojninsko reformo. Vlada se bo danes srečala s predstavniki Confindustrie in sidnika-tov in jim bo orisala svoj predlog za reformo radnih pokojnin. Vladni predlog bo osnova za pogajanja, ki bi se po mnenju tajnika Cisl Sergia D’Antonia lahko uspešno končala še ta teden.
Minister za delo Tizian o Treu je včeraj povedal, da je vlada pripravljena na določeno mero prožnosti in bi se lahko odpovedala delu prihranka za dveletje 1996-97, če bo mogoče zasnovati dolgoročno reformo, ki bi prispevala k uravnovešenosti pokojninskega sistema. Prav tako je pripravljena na pogajanja o upokojitveni starosti in donosnosti pokojninskih prispevkov.
Treu je povedal, da vlada namerava rešiti vprašanje pokojninske reforme. S sindikati se je že dogovorila o ločitvi skrbstva od pokojninskega varstva in je tudi
že pripravila osnutek o dopolnilnem pokojninskem varstvu. Rešiti pa je treba še najbolj žgoč problem rednih starostnih pokojnin. »Mislim, da bo potrebna še pogajanja, zato se mi zdi, da ne bomo uspeli predložiti izoblikovanega predloga na vladni seji, ki je predvidena za petek. Razčlenjen predlog bo najbrž pripravljen do torka ali najpozneje srede«.
Predsednik Confindustrie Lui-gi Abete je takoj pritisnil na vlado in si zaželel »kakovostno in tudi s količinskega vidika zelo resno reformo starostnih pokojnin tako za odvisne kot za neodvisne delavce«. Abete upa, da bo vladna rešitev dolgoročna in da se bo ob koncu vlada odločila za zakonski odlok, ki po njegovi oceni »ne bi okrnil pravico parlamenta, da reformo dodobra pre-debatira«.
Tajnik CGIL Sergio Cofferati pa je vladi postavil dva pogoja za dogovor. »Reforma starostnih pokoj-
nin mora biti pravična in potrebno je soglasje delavcev; pokojnine, ki jih bo izplačeval Inps bodo morale biti ustrezne. Ce vladni predlog ne bo imel teh dveh značilnosti, dogovor ne bo možen. Cofferati je priznal, da so se stališča vlade in sindikatov zbližala in da je bilo nekaj problemov rešenih, toda nerešeni so Se nekateri vozli, ki imajo po Coffe-ratijevi oceni prednost, saj zadevajo pokojnine, ki jih bo izplačeval Inps, ko bo reforma udejanjena (in to zanima predvsem mlade), kot storitve v prehodnem obdobju (kar zanima tiste, ki so se zaposlili zelo mladi ali imajo že določeno obdobje prispevkov). »Potrebne so pravične rešitve, da jih bodo delavci lahko sprejeli,« je dejal Cofferati.
Sindikati predlagajo, naj bi 35 let prispevkov zadostovalo za polno pokojnino, prag upokojitvene starosti naj bi dvignili na 53 let. Vlada predlaga drugačen pri-
stop, »formulo 90«. Po tem predlogu naj bi delavec dosegel olno pokojnino, ko vsota prispevkov in starosti znese 90. Na primer s 35 leti plačanih prispevkov bi se delavec lahko upokojil s 35 leti prispevkov, za upokojitev pri 53 letih bi potreboval 37 let prispevkov idt. Ta seštevek bi postopno dvigali in leta 2006 naj bi dosegel raven 94.
Kako pa bodo na pogajanja vplivali nedeljski volilni izdi? Po mnjenju tajnika CGIL izidi ne bodo vplivali na vsebinski aspekt pokojninske reforme, vendar dajejo parlamentu več časa za razpravo o reformi, ker oddaljujejo predčasne politične volitve. S tem je soglaSal tudi tajnik Cisl D'Antoni, ki pa je bil bolj optimist glede pogajanj. »Doslej smo že rešili zelo zahtevna vprašanja in vzdušje na pogajanjih z vlado je bilo dobro. Zato mislim, da bomo lahko razvozlali tudi še nerešene probleme.«
Minister za delo Tiziana Treu si prizadeva, da bi v najkrajšem času izoblikoval reformo pokojninskega sistema
NOVICE
Poslanci zavrnil odstop bivšega ministra Maronija
RIM- Poslanska zbornica je včeraj z dokaj široko večino glasov zavrnila odstop bivšega notranjega ministra Roberta Maronija, ki je svojčas zapustil tudi Severno ligo. Glasovanje je bilo tajno. Proti sprejetju odstopa so se vsekakor javno izrekli poslanci naprednega tabora, Ljudske stranke, Nacionalnega zavezništva in Komunistične prenove. Nekdanji minister, ki je sodeloval pri glasovanju, ni hotel komentirati sicer pričakovanega izida glasovanja. Maroni tudi ni povedal, če bo napisal novo odstopno pismo.
Antonio Di Pietro sponsor novega dnevnika
RIM - Italija bo v kratkem dobila nov dnevnik in sicer Telegiomale. Dnevnik bo po vsej državi spon-soriziral nekdanji sodnik milanske ekipe "čistih rok“ Antonio Di Pietro. Njegove televizijske spote bodo predvajale zasebne televizijske mreže Finin-vest, Telemontecarlo in Telepiu.
Reklama z bivšim sodnikom se bo kasneje pojavila tudi v nekaterih dnevnikih, tednikih in mesečnikih. Reklamne spote z Di Pietrom bodo predvajali tudi v kinodvoranah.
Upravitelja opeharila žrtve potresa pri Salernu
RIM - Nepoštena upravitelja občine Atena Lučana (Salerno) bodo morali plačati odškodnine občanom, ki so bili leta 1980 žrtve silovitega potresa v Južni Italiji. Računski dvor je ukazal bivšemu županu in njegovemu namestniku, da vrneta občinski upravi skoraj sto milijonov lir. Gre za vsoto, ki je bila namenjena potresni obnovi in ki jo je občini pri Salernu prispevala neka nemška človekoljubna organizacija. Zupan in podžupan pa sta ta denar uporabila v druge namene, med drugim tudi za lastno volilno kampanjo.
Francoski »turisti« skrivali 11 kg kokaina
MILAN - Karabinjerji so aretirah v nekem milanskem hotelu tri francoske državljane, ki so v omari skrivali kar enajst kilogramov kokaina. Vrednost zaplenjenega mamila presega deset milijard lir. Francoski "turisti" so bili dobro poznani italijanskim preiskovalcem, ki so jim stopili na sled takoj, ko so prispeh v Italijo. Kokain so prinesli neposredno iz Pariza in so ga, kot kaže, skušah prodati na italijanskem tržišču. Razpečevalci so najbrž člani dobro organizirane mednarodne tolpe.
Odškodnina za žrtve tragedije Vajonta
BENETKE - Družbi Enel in Montedison bosta morah izplačati invalidskemu zavodu INAIL več deset milijard lir odškodnine, ki jih je zavod v preteklih letih izplačal žrtvam katastrofe v Vajontu. V tragediji, ki se je pripetila oktobra leta 1963, je izgubilo življenje skoraj dvatisoč ljudi, saj je podivjana voda do tal porušila vas Longarone in poškodovala nekatere bližnje kraje.
r RIM / ZA 25-LETNIM NOVINARJEM TOSONOM IZ PADOVE NI NOBENIH VESTI -i
Italijanskega novinarja naj bi umorili v Sarajevu
Vest o umoru je prišla s srbske strani - Toson naj bi bil v Sarajevu iskal vesti o prekupčevanju z orožjem
KEM - Mattea Tosona, 25-let-nega svobodnega novinarja, za katerim se je pred dnevi izgubila vsaka sled, naj bi bili že 8. t.m. ubili muslimanski borci. Tako je dnevniku »L’Arena di Verona« v telefonskem pogovoru povedala odvetnica Nada Lazarevič, ki vodi srbsko gibanje obnove za Crno goro. Lazarevičeva je dejala, da je Tosona iz Beograda do Pal, kjer ga je čakal intervju s Karadžičem, popeljal v Trstu dobro znani pop Ilija Ivič, ki so ga svojčas izgnali iz Italije. Zatem naj bi Toson, ki naj bi raziskoval trgovanje z orožjem v korist Muslimanov, krenil v Sarajevo, kjer naj bi ga bili aretirali. O tem piše tudi srbska tiskovna agen-
cija Srna, ki se sklicuje na »kvalificirane vire«. Po trditvah agencije naj bi bil Toson odkril vezi med alžirskimi islamskimi integralisti ter Muslimani iz Bosne.
Take so torej vesti, ki prihajajo s srbske strani. Kako se je ta stran doslej izkazala s potvarjanjem dejstev in z raznimi izmišljotinami, ki so šle vse na škodo Muslimanov v Bosni, ni treba posebej poudarjati. Zato ne bo odveč previdnost. Na italijanski ambasadi v Beogradu so na primer povedali, da so bili pravočasno obveščeni o domnevnem izginotju, vendar ne vedo, kaj se-je Tosonu dejansko pripetilo, saj poleg vsega ni nikoli stopil z ambasado v stik. Za Tosonovo usodo se zani-
ma tudi duhovnik iz Verone Albino Bizzotto, ki je napovedal, da bo odpotoval v Sarajevu. Bizzotto je še dejal, da že od leta 1993 v Venetu poteka donosna trgovina z orožjem, ki prihaja iz Brescie in ga po vlaku peljejo v Avstrijo in sosednje pokrajine.
Prve govorice o Tosonovem izginotju so se začele širiti 12. aprila, vendar se že vsaj štiri dni ni vedelo, kaj je z mladeničem. Tiskovna agencija Ansa piše, da je v Beograd dopotoval 6. t.m. ter stopil v stik z italijansko ambasado (kot smo videli zgoraj, pa to na ambasadi zanikajo), in od 8. t.m. se ni več oglasil. Tednik »Avvenimenti«, kateremu je Toson pred odhodom v bivšo Jugoslavijo ponudil članek, je 13. t.m.
zapisal, da je novinar raziskoval prekupčevanje z orožjem na »vročih« območjih Sredozemlja., še zlasti odnose med neko nevladno islamsko organizacijo ter raznimi tajnimi službami, med temi tudi italijansko. Beležke, ki jih je Toson pustil redakciji pred svojim odhodom, bodo izročili sodnim oblastem. Tednik trdi, da je Toson v Sarajevu iskal dokumente, ki naj bi potrjevali neposredno povezavo med islamsko organizacijo in Si-smijem za oskrbovanje vojskujočih se strani v Mogadišu. S Tosonom se ukvarja tudi »L'Informazione«, ki napoveduje objavo »eksplozivnih dokumentov«, ki naj bi jih bil novinar izročil dnevniku.
Novinarji bodo še poostrili protestne akcije
Sindikalni predstavniki novinarjev, ki so se včeraj zbrali na sedežu sindikata FNSI v Rimu, so potrdili veljavnost svojih zahtev glede obnove delovne pogodbe in ponovno zavrnili predloge združenja založnikov FIEG. Z ozirom na nevarnost namere založnikov, ki skušajo spodjesti avtonomijo novinarjev in sebi v prid spremeniti pravila igra v svetu informacije, so se odločili, da se oster protest še nadaljuje. Zato so sklenili, da odbor lahko okliče še nadaljnje štiri dni stavke, odboru v premislek pa so dali tudi možnost, da bi se ob razčlenjenih stavkah poslužili tudi splošne s totalno »zatemnitvijo« informacije.
RIM / ZACELI SO SE KOMPLICIRANI PREGLEDI
Strokovnjaki skušajo razvozlati vzroke smrti bratcev Brigida
Mati Stefania Adami pri tožilki, oglasil se je Tulliov oče
RIM - Včeraj so na institutu za legalno medicino univerze La Sapienza strokovnjaki začeli izvajati komplicirane preglede, s pomočjo katerih upajo, da bodo lahko odgovorili na vprašanje, kako so umrli Laura, Armahdino in Luciana Brigida. Najprej bodo skušali ugotoviti, če so se bratci, katerih posmrtne ostanke so odkrili v bližini kraja Cerveteri, umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Vsekakor bodo taksni izredno specifični pregledi zelo zamudni, zato ni pričakovati, da bi se do kakršnihkoli rezultatov dokopali v manj kot dveh tednih.
Javna tožilka Diana De Martino se je včeraj sestala s Stefanio Adami, materjo treh otrok. Gre za njuno prvo srečanje, na katerem
naj bi Stefania Adami povsem zanikala, da bi bila obveščena o kakršnemkoli »preganjanju« Tullia Brigide (na sliki, te-lefoto AP), povsem neznana ji je bila tudi Rosaria Greco. Kot je Se enkrat potrdil njen zagovornik, je prav Tullio Brigida stalno grozil ženi. Obstoj domnevnih preganjavcev, je še dejal advokat, morajo do-gazati Brigidovi zagovorniki, do takrat bo teza Tul-lie Brigide o smrti treh otrok popolna izmišljotina. Včeraj se je oglasil tudi Armando Brigida, Tulliov oče, ki pa ne izključuje možnosti, da bi bile zadnje sinove izjave o smrti treh otrok povsem resnične. S tem ne skuša zabrisati sinove krivde, saj je - kot je med jokom izjavil - Tullio vsekakor kriv.
POLITIKA / PO UVELJAVITVI NA DEŽELNIH VOLITVAH
Dialog med slrankami leve sredine sedaj precej lažji
Tudi Gerado Bionco priznava Romanu Prodiju vlogo iiderjo
RIM - Uveljavitev na nedeljskih deželnih volitvah je spodbudila iskanje skupnega jezika med strankami leve sredine, kar je utrdilo tudi položaj Romana Prodija, ki postaja nesporni kandidat za novega premiera. Včeraj je preklical vse pomisleke tudi tajnik levega dela Ljudske stranke Gerardo Bianco, ki je Se pred enim tednom trdil, da Prodijeva ni edina možna kandidatura.
»Danes smo v popolnem sozvočju s Prodijem in s tem, kar zagovarja,« je poudaril Bianco v Bruslju, kjer sodeluje na seji evropskega parlamenta. In podprl je tudi kandidaturo VValterja Veltronija za vladnega podpredsednika.
Prodi se je takoj odzval z vidnim zadovoljstvom. Profesor iz Bologne, ki je od včeraj spet na poti po Italiji s svojim avtobusom, je podčrtal, da so nedeljske volitve okrepile Demokratižno stranko levice, ob njej pa tudi sredinske sile. Dodal je, da se bo sedaj posvetil izsrisu vladnega programa, s katerim se namerava predstaviti volilcem. Vsebinski vidik bo pri snovanju zavezništva odločilnega pomena in to je po njegovi oceni tudi pravilni pristop za
razvozlavanje najbolj zapletenega vozla -problema odnosa s Stranko komunistične prenove. »Ge bodo soglašali s programom, se bomo lahko dogovorili, v nasprotnem primeru pa ne,« je dejal Prodi. Sredinske stranke, ki podpirajo Prodija, odklanjajo dogovarjanje s SKP, medtem ko bi levo usmerjene komponente (zlasti Zeleni) rade začele dialog. Pogovor pa bo nedvomno težaven, če bo SKP vztrajala v zahtevi, naj bi dodatno obdavčili vse, ki imajo več kot 200 milijonov Ib državnih zadolžnic.
Drugi vozel, ki ga mora razrešiti Prodi, je odnos z Ligo, ki se včasih približuje, včasih pa oddaljuje od zavezništva. Dogovor pa je v tem primeru lažji, čeprav bo potreben kompromis, ki naj vsem komponentam zagotovi zadostno »vidljivost«.
Vzdušje je po uveljavitvi boljše in kaže, da se stranke nameravajo resno lotiti vprašanja zavezništva. Zato se z odra vsedržavne politike umikajo demokratični župani, ki so si pred nekaj meseci prevzeli nalogo, da spodbudijo dialog in zastavijo prvi programski osnutek.
Napetosti v Kartelu
r VOLITVE / ŠTEVILO NEVELJAVNIH GLASOV NAD POPREČJEM
Polemika o kompliciranih glasovnicah
Brancaccio brani delo notranjega ministrtva - Najostrejše polemike v Laciju
RIM - Glasovnice, ki jih je notranje ministrstvo pripravilo za deželne volitve, povzročajo vsem sive lase. Pritožili so se volilci, po oceni katerih so bile težko razumljive, pritožili so se skrutinatorji, ker so tako zasnovane glasovnice upočasnile štetje glasov, na problem je opozoril v torek tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Največ polemik pa so o glasovnicah izzvale sbanke Kartela svoboščin. Mar-co Pannella, ki je doživel pekoč poraz, je grmel čez volilni sistem in ga brezpogojno obsodil, pa tudi Forza Itaba je bila kritična, medtem ko je bilo Finijevo Nacionalno zavezništvo bolj umirjeno, ker je glasovalo za zakon, saj ga je pripravil eden od njegovih najvpbvnejših voditeljev.
Nobanji minister Antonio Brancaccio je branil svoje ministrstvo s trditvijo, da so funkcionarji skušali kar najbolje prevesti v prakso voljo zakonodajalca. Dodal je tudi, da je bilo informiranje ljudi precizno in še bolj točna so bila navodila predsednikom komisij. Nedvomno pa je novi zakon povzročil vsem nekoliko težav.
Senator progresistov Antonello Falomi je posumil, da sodijo kritike Kartela volilnemu zakonu v šbši strateški načrt, po katerem so odrekli legitimnost najprej predsedniku republike, nato parlamentu in osrednjemu emisijskemu zavodu, »sedaj pa odrekajo legitimnost še italijanskim volilcem«.
Polemika je najbolj vroča v La-
ciju, kjer je poraženi kandidat Kartela svoboščin Alberto Michelini napovedal priziv na upravno sodišče in tudi ovadbo državnemu tožilstvu zaradi domnevnih primerov volilne goljufije in zaradi neumestno razveljavljenih glasovnic. Zmagovalec Piero Badaloni pa ga je zavrnil s trditvijo, da je bilo v vsej državi 52.000 spornih glasovnic, odstotek neveljavnih glasov (med katerimi so po podatkih ministrstva tudi bele glasovnice) pa je v Laciju znatno nižji od vsedržavnega poprečja.
Število belih in neveljavnih glasovnic je bilo v nedeljo višje kot v prejšnjih letih, vendar ne v tolikšni meri, da bi bila dejansko okrnjena pravica volilca, da svobodno izbere svoje predstavnike.
RIM - Kartel svoboščin se je včeraj zvečer zbral na domu koordinatorja Silvia Berlusconija v Ul. delTAni-ma, da bi ocenil nedeljske volilne izide, predvsem pa preučil, kakšno je zdravt-sveno stanje koahcije, v kateri je nenavdušujoč rezultat povzročil precej napetosti. Na srečanju ni bilo predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija, ki ga je zastopal predsednik poslancev Giuseppe Tata-rella. To je vzbudilo radovednost novinarjev še zlasti po novici, da se bosta Berlusconi in Fini srečala danes.
Fini je bil po seji vodstva NZ dokaj kritičen do sedanje pobtike Kartela. Zavzel se je zato, da bi kartel razvil široko zastavljeno politično strategijo, ki ne bi temeljila samo na zahtevi takojšnjih predčasnih volitev, ampak bi upoštevala tudi druge probleme, na primer pokojninsko reformo, s katero se bo moral v kratkem spoprijeti parlament.
Kritični so bih tudi predstavniki Krščanskega demokratskega centra, ki so edini krepko napredovali. KDC je zato pozval Kartel, naj se opredeli za politiko zmernosti.
Ob zaključevanju redakcije je bila seja še v teku, vendar nič ni kazalo, da bi Kartel, kot je napovedoval, v kratkem stopil do predsednika republike, da bi zahteval takojšnje politične volitve.
MILAN / 25. APRIL
ENCIKLIKA / KER NI SPOŠTOVAL EMBARGA
Stranke soglasno obsojajo napad na delegacijo Fl
RIM - Obsodba je bila splošna. V poslanski zbornici ni nihče branil skrajnežev, ki so v torek v Milanu na vsedržavni manifestaciji ob obletnici osvoboditve s silo preprečili predstavnikom Forza Ita-lia, da bi sodelovali v sprevodu. Manifestanti so sicer neštevilne predstavnike Berlusconijeve stranke obsuli s kovanci, poslancu Gianniju Pilu pa je nekdo prisolil tudi krepko zaušnico.
»Nekateri pripadniki Forza Italia,« je dejal predsednik poslanske skupine Vittorio Dotti, »so se hoteli pridružiti sprevodu po dogovoru z organizacijami partizanov in kvesturo. Zaradi tega so jih pripadniki neke politične sile, ki si polni usta z demokracijo, napadh. Ne bomo dopustili, da se kaj takega pomovi.« Incidente je
ostro obsodil tudi predstavnik DSL Antonio Soda, ki je poudaril, da je »treba obsoditi vse oblike nasilja«. Dodal pa je, da osamljenih primerov nestrpnosti ni mogoče zlorabiti zato, da bi »skaliti radostno vzdušje ob 25. aprilu«. Tudi predsednik poslancev Lige Luigi Petrini je obsodil izgrede, vendar je dodal, da »je neumnost prisotna pod vsemi zastavami, zato ne kaže zlorabiti milanske incidente«. Predstavnica Demokratov Carla Mazzucca pa je poudarila predvsem pomen strpnosti.
Solidarnost poslancu FI Gianniju Pilu je izrazil včeraj novoizvoljeni predsednik Lombardije Roberto Formigoni, ki je tudi kritiziral predstavnike oblasti, ki so se zbrati na odru in niso šli kot on v sprevod.
V Vatikanu odvzeli akreditiv dopisniku ABC
VATIKAN - Vodja vatikanskega press centra Joa-quim Navarro je sporočil, da je Sveta stolica za sest mesecev suspendbala akreditiv dopisniku španskega dnevnika ABC. Dnevnik je namreč dan pred ostalimi objavil izčrpen povzetek zadnje papeževe enciklike Evangelium Vitae in s tem kršil embargo, ki ga je odredil Vatikan.
Doslej v Vatikanu še niso nikoli tako strogo nastopili proti kateremu od akreditiranih novinarjev. Kaže, da se je za suspenz odločilo državno tajništvo, ki je nato sporočilo sklep direktorju press centra. V pismu Joa-quimu Navarru je namestnik vatikanskega državnega tajnika msgr. Giovanbattista Re med drugim poudaril, da je »s samovoljno objavo časopis ABC kršil pravila poklicne etike, užalil papeža kot avtorja dokumenta
in povzročil znatno škodo ostalim časopisom, ki so spoštovali embargo«.
Se pred objavo vatikanskega sklepa je španski časopis sporočil, da umika svojega dopisnika iz Vatikana Miguela Castellvija. To po izjavi vodstva časopisa ni disciplinski postopek proti dopisniku, ki bo nadaljeval z delom kot dopisnik iz italijanskega glavne-
ga mesta. ABC je zavrnil obtožbe o kršitvi embarga in podčrtal, da je tekst enciklike dobil po svojih kanalih.
Vatikanski press center je akreditiranim novinarjem izročil tekst dokumenta nekaj dni pred uradno objavo, da bi ga lahko preučili, obenem pa od vseh zahteval naj dokumenta ne objavijo, dokler ne bo uradno predstavljen.
GLOSA
Djilas: do konca zvest svoji vlogi revolucionarja
Jože Pirjevec
Milovan Djilas je ostal do konca zvest samemu sebi: ko je razumel, da njegove sile upadajo, je odklonil nadaljnje zdravljenje, ki bi mu mogoče podaljšalo življenje za kakšen mesec, in se iz bolnice vrnil domov umret. Po Kardelju, Titu in Rankoviču je s prizorišča z njim izginil še zadnji veliki predstavnik jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe in revolucije, edini, ki je s svojo premočrtno intelektualno in politično držo do konca potrjeval, da tista izkušnja ni bila samo boj za oblast, temveč dosti več, boj za vrednote. V tem smislu moramo biti vsi, ki se prepoznavamo v njej, Djilasu globoko hvaležni.
Z Djilasom sem bil samo v bežnem pisnem kontaktu, vendar se mi zdi, kakor da sem ga dobro poznal, saj sem prebral večino njegovih knjig, tudi takih, ki niso bile neposredno vezane z mojim raziskovalnim delom. Ena od tistih, ki mi je naredila največji vtis in me je tudi intelektualno oblikovala, je biografija o Petru Petroviču Njegušu, napisana med leti 1957-1959 v zaporu, v Sremski Mitroviči. To ni samo pripoved o velikem črnogorskem me-t r o p o 1 i t u , knezu in pesniku iz prve polovice prejšnjega stoletja, temveč je še kaj več, je razmišljanje o tragični zgodovinski usodi Balkana in njegovih ljudi, je življenjska izpoved samega Djilasa in summa njegove misli. Stavek, s katerim se zaključuje, je v tem smislu nadvse zgovoren: »Zlu se ne smemo predati.«
Proti zlu se je Djilas boril celo življenje, najprej proti zlu monarhistične Jugoslavije, potem proti zlu nacizma in fašizma, nato proti zlu stalinizma in na koncu še proti zlu titoizma. V tem boju tudi sam ni bil vedno brez krivde, saj si je, posebno na začetku revolucije v Bosni in Hercegovini, leta 1941-42, v svojem boljševiškem fanatizmu krepko umazal roke s krvjo. Ta greh, ki ga je najbrž hudo težil, saj ga v svojih spominih na partizanska leta ni imel poguma izpovedati, pa je Djilas v marsičem poravnal s svojo premočrtnostjo v poznejših letih. Razen Che Guevare ne poznam revolucionarja njegovega ranga, ki bi se tako pogumno odpovedal oblasti in njenim privilegijem, zato da ostane zvest samemu sebi in svojim idealom, in ki bi tako drago plačal svojo odločitev. Che Guevara z življenjem, Milovan Djilas pa z dolgoletnim zaporom in civilno smrtjo. Svoj apogej je "črnogorski požigalec”, kakor ga je imenoval nek ameriški časnikar, dosegel med leti 1948 in 1954, torej v času, ko so se voditelji jugoslovanske komunistične partije uprli Stalinu. Kakor malodko je Djilas razumel, da konflikta s kremeljskim diktatorjem ne pogojuje samo vprašanje, kdo bo gospodar v Jugoslaviji, temveč bolj pomembna dilema, kakšen naj bo razvoj socializma v Evropi in svetu: ali naj ostane kristaliziran v stalinistični togosti, ali pa naj ohrani pri življenju svoje humanistično in mesijansko jedro in ga do polnosti razvije. Djilas se je odločil za ta drugi odgovor in je v iskanju izhoda iz zagate, v katero je ruska revolucija pahnila socializem, šel zelo daleč, vse do ugotovitve, da brez demokracije, brez svobodne misli in političnega pluralizma ni mogoče graditi, pa naj bodo ideali še tako visoki, bolj poštenih in pravičnih odnosov med ljudmi.
Tega spoznanja Djilasovi tovariši s Titom na čelu niso bili pripravljeni sprejeti, prežeti kakor so bili do lastne oblasti in njene opojnosti. V prepričanju, da imajo opravka s fantastom, ki se je skregal s pametjo, so ga zavrgli, ga izključili iz politbiroja, in ker ni utihnil, temveč nadaljeval s svojo kritiko, tudi zaprli. Svojo usodo je Djilas sprejel s pokončnostjo in izzivalnim pogumom vrednim Crnogorca in intelektualca, v prepričanju, da je zvestoba lastni resnici prva dolžnost svobodnega človeka. Dediščina, ki nam jo zapušča s svojim zgledom, je zato brez dvoma velika.
OB OBLETNICI OSVOBODITVE
Po vaseh proslave ob 504etnici zmage
Konec tedna spominski pohodi in prireditve
»Hej proslave, hitite!« bi lahko zapisali v ritmu znane partizanske pesmi ob letošnjih jubilejnih praznovanjih osvoboditve. 50-letnico zmage nad nacifašizmom bodo svečano proslavili v domala vsaki naši vasi. Občinske uprave okoliških občin, partizanska združenja in vaška društva se v teh dneh vneto pripravljajo, da bi se na najbolj spoštljiv in obenem slovesen način spomnih zmagovitih aprilskih in majskih dni izpred pol stoletja.
V preteklih dneh smo že poročali o pripravah dolinske občinske uprave; na drugem mestu objavljamo članek o nizu jubilejnih prireditev, ki jih pripravlja zgoniška občina. Ob teh bo še vrsta v vaseh na Krasu in v Bregu.
V	Bazovici, simbolu slovenstva, vasi, ki ima poleg kulturnega in športnega društva, domače šole in še drugih društev in organizacij, dva pomembna spomenika - spomenik Bazoviškim junakom na bazoviški gmajni in spomenik padlim v boju proti nacifašizmu sredi vasi -se bodo proslave začele v četrtek ob 20.30 z otvoritvijo razstave dokumentov in fotografij o dneh bojev za osvoboditev Bazovice in Trsta. Ob tej priložnosti bodo nastopili učenci osnovnih šol Primoža Trubarja iz Bazovice in Karla Destovnika Kajuha iz Gropade z recitalom in petjem; temu bo sledila predstavitev plakata-zgibanke, ki jo je pripravil prof. Samo Pahor.
V	nedeljo, 30. aprila, bo osrednja vaška proslava v kinodvorani s pozdravi, govorom, recitalom članov Mladinskega krožka in nastopom pevske skupine domačih deklet. Sledil bo sprevod z godbo na pihala V. Parma iz Trebč do spomenika, kjer bodo položiti vence. Sprevod se bo nato nadaljevala do kraja, kjer bodo prižgali kres; udeleženci proslave pa se bodo nato podali na že tradicionalno pot na hrib Kokoš.
V	bližnjih Trebčah se bodo jutri, 28. aprila, zbrali na vrtu Ljudskega doma in ob 19. uri krenili z godbo Viktor Parma na čelu k spomeniku
padim v NOB, kjer bo proslava s polaganjem venca in cvetja. Nastopili bodo otroci iz vrtca in šole P. Tomažiča, otroški pevski zbor, člani mladinske skupine SKD Primorec z recitacijami in pevski zbor Primorec-Tabor. Proslavo bo zaključila vaška godba Viktor Parma. Sledilo bo družabno srečanje vseh udeležencev proslave na vrtu Ljudskega doma, v dvorani pa bo razstava fotografij o padlih vaščanih v NOB in o osvoboditvi naših krajev in Trsta.
Na Opčinah bodo vaška društva in organizacije priredile jutri, na predvečer obletnice bojev za Opčine, pohod ob 50-letnici osvoboditve Po poteh spomina. Pohod bo krenil ob 17. uri izpred Prosvetnega doma.
Na Proseku bo domača sekcija Združenja partizanov-ANPI proslavila 50-letnico osvoboditve in 1. maj, mednarodni praznik dela, v soboto, 29. aprila s prireditvijo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Slavnostni govornik bo prof. Boris Pangerc. Na 1. maj bo v obeh vaseh budnica s polaganjem vencev ob
spomenika padlim. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pred Soščevo hišo.
Kriška vaška skupnost bo priredila praznovanje 20-letnice odkritja spomenika. V nedeljo, 30. aprila, bo v Sirkovem domu kulturna prireditev, v ponedeljek popoldne pa bo pred spomenikom osrednja slovesnost.
V	soboto se bodo padlih borcev spomnili na barkovljanskem pokopališču. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 17. uri, bodo sodelovati mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski učenci, govornik pa bo prof. Škerlj.
Že jutri bo proslava 50-letnice osvoboditve v Skednju, ki jo prireja KD I. Grbca. Na proslavi bo spregovorila Neva Lukeš, sodelovalipa bodo mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj in recitatorke domačega ženskega pevskega zbora.
V	nedeljo bo Zveza borcev iz Boljunca priredila proslavo ob 50-letnici osvoboditve. Prireditev, pri kateri sodeluje domače društvo F. Prešerna, bo stekla ob 16. uri pri vaškem spomeniku padlim.
Niz prireditev v zgoniški občini
V	zgoniški občini bodo slavnostno obeležili 50-letnico osvoboditve z nizom prireditev, ki bodo dosegle svoj višek v nedeljo, 7. maja, z osrednjo proslavo v Repniču. Pripravljalni odbor, v katerem so poleg predstavnikov občinske uprave in občinskega sveta zastopani tudi prostovoljci civilne zaščite, krajevna borčevska organizacija VZPI-ANPI, SK Kras, KD Rdeča zvezda, Shinkai karate klub, slovenske in italijanske osnovne šole ter vaška skupnost iz Repnica, je izdelal bogat in pester program prireditev. Prva taka pobuda bo v petek, 28. t.m., s prvim od dveh filmskih večerov. V dvorani občinske knjižnice v Saležu, bodo s pričetkom ob 20.30 zavrteli filma o Rižarni in VVartape, ki ju je realiziral Videoest, spregovoril bo novinar Walter Skerk, ki je od blizu spremljal vojne dogodke na Hrvaškem in v Sarajevu.
V	soboto bodo ob sodelovanju pevskega zbom Rdeča zvezda položili vence k vsem spomenikom padlim. Naslednji petek pa bodo v Saležu predvajali še dva filma (Hotel Balkan in Drugi tržaški proces) s posegom zgodovinarja Borisa Gombača. Na predvečer osrednje proslave bo ne-tekmovalni pohod okoli vseh spomenikov padlim z zaključnim kulturnim programom v Zgoniku. V nedeljo, 7. maja, bodo ob 15. uri odkrili spominsko ploščo v hvaležen spomin na padle vaščane iz Repnica in poleg priložnostnih nagovorov bodo nastopili godba s Proseka, moški pevski zbor Rdeča zvezda, slovenski in italijanski osnovnošolci, odprta bo razstava o Mostarju in na prizorišče bo pritekla mladinska štafeta, ki bo prej obšla celotno zgoniško občino. (B)
DOLINA / POGOVOR Z MARINOM PECENIKOM
»Nisem še človek za politični pokoj«
»Novi župan naj prisluhne mnenju in kritiki političnih somišljenikov, a tudi nasprotnikov«
Marino Pečenik je bil petnajst let podžupan, od leta 1990 pa tudi dolinski župan. Od ponedeljka, 24. aprila, ni več župan in niti občinski svetovalec, a le navadni občan. Najprej smo ga vprašali, kako ocenjuje volilne izide.
Številke nesporno dokazujejo, da je bila izbira liste »Skupaj-Insie-me« stoodstotno posrečena, tako glede županskega kandidata Borisa Pangerca, kot glede programa in kandidatov za občinski svet. Tako jasno Panger-čevo zmago sem vsekakor napovedoval že precej dni pred volitvami. Zmaga napredne in demokratične liste pa je tudi sad dela vseh dosedanjih občinskih uprav in zato upam ter pričakujem, da bo tudi Pangercev odbor nadaljeval po tej poti.
Kaj ste povedali novoizvoljenemu županu, ko Vas je obiskal takoj po izvolitvi. Ste mu morda tudi kaj svetovali?
Rekel sem mu, naj ostane vedno človek v bistvu tak, kot je bil do izvolitve. Opozoril sem ga tudi na velike odgovornosti, ki jih ima župan, še posebno z novo volilno zakonodajo, ki določa upraviteljem nove pristojnosti in hkrati tudi nove odgovornosti. Povedal sem mu, naj bo odgovoren do vseh občanov, do tistih, ki so ga izvolili in do tistih, ki ga niso podprli. Pri svojem vsakdanjem delu ne bo nikoli zadovoljil vseh in marsikoga bo kdaj pa kdaj razočaral. Mora pa biti župan vseh občanov. Pred sabo mora torej vedno imeti splošne koristi in
Marino Pečenik
seveda ustavo oziroma zakone, ki so bistveno vodilo njegovega dela.
Ste mu svetovali še kaj?
Rekel sem mu, naj bo skromen in naj posluša ter upošteva mnenja vseh, tudi tistih, s katerimi ne soglaša. Naj prisluhne slehernemu občanu, tudi tistemu, ki ga bo gnjavil z navidez obrobnimi problemi, ki so morda nepomembni za skupnost ali za Občino, so pa pomembni za občana ali za njegovo družino.
S kakšnimi občutki zapuščate dolinski občinski svet?
Dvajset let življenja sem posvetil upravi in to obdobje me je močno zaznamovalo kot upravitelja, a tudi in najbrž predvsem kot človeka. V teh letih sem se soočal z marsikatero težavo in grenkobo, imel pa sem tudi veliko
zadoščenj. Danes, ko zapuščam Občino, mi ni vseeno in sem tudi nekoliko ganjen. Zadoščenj in lepih trenutkov je bilo v teh letih vsekakor več kot razočaranj.
Za kakšna razočaranja je pravzaprav šlo?
Bolj kot za razočaranja, o katerih sedaj ne bi govoril, je šlo za zahtevne trenutke. Mislim npr. na znano afero o dolinski pošti, za katero sem dobil sodno prijavo. Ovadba pa je bila pred kratkim dokončno arhivirana, kar še enkrat potrjuje, da so bile naše izbire dobre in predvsem zakonite.
Kaj pa lepi trenutki?
Največ sta mi pomeniti izvolitvi za predsednika Kraške gorske skupnosti in kasneje še za dolinskega župana.
Cernu se bo od danes naprej posvečal "navadni občan" Marino Pečenik?
Dela mi res ne bo manjkalo. Na poklicnem področju bi rad poglobil nekatere zadeve, rad pa bi se tudi več posvetil družini, ki sem jo v teh lelih nekoliko zanemarjal.
Kaj pa politika?
Politika je sestavni del mojega življenja in zato se ji ne mislim kar tako odpovedati. Prispeval bom svoj delež, da bo napredni in demokratični tabor vse bolj enakopravno kljuboval desnici. Slovenci ne smemo tiho ali nemo spremljati razvoj političnih dogajanj, a se moramo kar se da aktivno vključiti vanje ter stalno izpostavljati našo specifiko. Politično gledano se torej res ne mislim upokojiti!
S.T.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. JV A 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Bivši aktivisti in invalidi pozivajo k udeležbi na skupni proslavi v Doberdobu
Ožji odbor Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveze vojaških vojnih invalidov je razpravljal o letošnjih proslavah 50-letnice osvoboditve in vojaške zmage nad nacifašizmom in o proslavah 25. aprila in z zadoščenjem ugotovil, da množična udeležba na vseh dosedanjih prireditvah potrjuje, kako so ideali osvobodilnega in protifašističnega boja živi med ljudmi ne le kot spomin, marveč še bolj kot nujnost za današnji čas. Zmaga vseh zavezniških sil v drugi svetovni vojni nad nacizmom in fašizmom je bilo dejanje velike demokratične zavesti, današnje dogajanje v svetu, v naši bližini in pri nas pa nas prepričuje, da mora biti boj za mir in demokmtične odnose v družbah stalnica v prizadevanjih vseh demokmtov.
Enotna proslava 50-letnice osvobodtve 1. maja v Doberdobu bo zato še ena priložnost, da potrdimo našo demokratično zavest, našo zvestobo idealom, za katere je pred petdesetimi in več leti trpelo in umiralo toliko zvestih sinov in hčera našega malega naroda. Združenje aktivistov NOV na Tržaškem in Zveza invalidov NOV sta zato z navdušenjem pozdravili odločitev za čim bolj enotno proslavo te zgodovinske obletnice in zato tudi pozivata vse svoje člane in somišljenike k množični prisotnosti na proslavi v Doberdobu. Obenem vabita svoje člane, da se udeležijo tudi proslav, ki se bodo sredi maja zvrstile v matični Sloveniji.
Kdor nima za odhod v Doberdob lastnega prevoznega sredstva, se lahko na sedežu v Ul. Ci-cerone prijavi za odhod z avtobusom.
Morda tudi minister Thaler na pohodu Mavhinje-Gorjansko
V nedeljo bo tradicionalni prijateljski pohod Gorjansko-Mavhinje, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Občin Komen in Devina-Nabrežine. Z zamejske strani je prireditelj pobude kulturno-športno društvo Ce-rovlje-Mavhinje. Organizatorji pričakujejo tudi letos velik obisk, med gosti pa bo najbrž tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Pohod bo krenil ob 11.uri z Gorjanskega, vil se bo nato po stari cesti, ki je povezovala oba kraja, ob 12.uri pa bo snidenje na nekdanji stari meji pri Mavhinjah. Tukaj bo krajša slovesnost, na kateri bosta spregovorila tudi devinsko-na-brežinski župan Giorgio Depangher in njegov komenski kolega Jože Adamič. Po skupnem kosilu bo ob 15.uri na mavhinjskem trgu osrednja prireditev z govori in s kulturnim programom. V tem sklopu bo ob 17.30 v Vižovljah tudi nogometna tekma med Mavhinjci in Komenci.
Občina Komen je novoustanovljena upravna enota, ki je, kot vidimo, že navezala plodne stike z devinsko-nabrežinskimi upravitelji in občani. Udeleženci pohoda bodo med drugim zahtevali novo ureditev mejnega prehoda Gorjansko-Sempolaj, nove urnike in predvsem, da bi postal mejni prehod prve kategorije.
Jutri zvečer v Boljuncu javna skupščina Zelene liste o volitvah
Zelena lista bo jutri zvečer v gledališču France Prešeren v Boljuncu na javni skupščini ocenila nedeljske občinske volitve v Dolini. Srečanje (začelo se bo ob 20.30), na katerega so vabljeni vsi domačini, bosta uvedla novoizvoljena občinska svetovalka Maria Teresa Zivic in deželni svetovalec Paolo Ghersina.
Ziviceva je v tiskovni noti izrazila zmerno zadovoljstvo nad volilnim izidom Zelene liste, ki so ji volilci v nedeljo zaupali en svetovalski mandat. Zeleni izražajo upanje, da bo novoizvoljeni župan Boris Pangerc odprt do vseh komponent občinskega sveta in da bo z vsemi vzpostavil tvorne in korektne odnose. Zeleni vsekakor v tiskovnem sporočilu javno pozivajo Pangerca, naj v novi občinski odbor imenuje zastopnike obeh narodnostnih komponent. Ziviceva si bo tudi prizadevala za čimprejšnjo spremembo občinskega statuta in predlagala člen, po katerem bodo novi upravitelji tudi zunanji člani ter ne obvezno člani občinskega sveta. Ziviceva tudi predlagala novemu Zupanu, da čimprej skliče občinsko sejo. Sama bo že na prvi seji predložila politično resolucijo o kočljivem (in spornem) vprašanju Kraškega parka. Zahtevala bo, naj se ta projekt znova vključi v tozadevni deželni zakonski osnutek, saj po njenem tudi Občina Dolina po tej poti tvega izgubo javnega prispevka za vzdrževanje Parka Glinščice.
MEDNARODNI PRAZNIK DELA
Prvomajske prireditve v Trstu, Nabrežini in v Miljah
Letošnje proslave pr- va dela se bodo, kot že
vega maja, mednarodnega praznika dela, bodo še posebno slovesne, saj sovpadajo s proslavami 50-letnice osvoboditve naših krajev izpod nacifašizma. Medtem ko je bila osrednja slovesnost ob jubilejni obletnici odporništva v torek v Rižarni, bo osrednja prvomajska proslava tudi letos v Trstu s tradicionalnim dopoldanskim sprevod in zaključnim zborovanjem.
Na predvečer mednarodnega praznika dela bo tudi letos srečanje sindikalnih organizacij s tostran in onstran meje. Srečanje bo v nedeljo v Miljah, in spada v okvir prijateljskih odnosov enotnih sindikalnih organizacij iz Furlanije-Julijske krajine in obmejnih sindikatov Slovenije in tudi Hrvatske. V dvorani miljskega občinskega sveta se bodo ob sindikalnih predstavnikih srečah tudi miljski, koprski, izolski in piranski Zupan.
Prvega maja se bodo delavci zbrali ob 8.30 na trgu pri Sv. Jakobu, nekdanjem delavskem srcu Trsta. Od tod bo krenil sprevod proti središču mesta do Borznega trga, kjer bo ob 10.30 zaključno zborovanje, na katerem bo v imenu enotne federacije CGIL, CISL, UIL spregovoril elan vsedržavnega tajništva CGIL Angelo Airoldi. Zborovanju bo sledil koncert mestne godbe Giuseppe Verdi.
Mednarodnega dne-
vrsto let, spomnili tudi v Nabrežini in v Miljah. V Nabrežini se bodo zbrali ob 9.30 na glavnem vaškem trgu. Po poklonu spominu žrtev pri vaškem spomeniku bo sprevod krenil proti Križu, kjer bo v Ljudskem domu zaključno zborovanje. V imenu CGIL, CISL, UIL bo spregovoril Bruno Rusich, prireditev pa bosta dopolnila nastopa nabrežinske godbe na pihala in moški pevski zbor Vesna iz Križa.
V Miljah se bodo udeleženci prvomajske prireditve zbrali ob
10.30	v Ul. S. Giovanni pred spomenikom padlim iz vseh vojn. Sprevod bo nato krenil proti spomeniku, kjer bodo občinska uprava, organizacije in društva položili vence. Ob
11.30	bo v Parku Evropa zaključno zborovanje, na katerem bo v imenu sindikalne federacije govoril Fulvio Gregoretti, na prireditvi pa bodo zaigrale tudi godbe na pihala milj-skih skupin.
Tako bo letos na treh najbolj odmevnih prvomajskih prireditvah na Tržaškem. Poleg tega pa se bodo tudi v okoliških vaseh zvrstile številne druge prhedit-ve. Na predvečer bodo mnogokje na Krasu zagoreli prvomajski kresovi, zjutraj pa bodo godbe na pihala s tradicionalnimi budnicami »prebudile« vaščane in jih povabile k praznovanju mednarodnega praznika dela.
PRI MESTNEM AVTOBUSNEM PODJETJU ACT PREDSTAVILI NAČRT
Okrepili bodo povezave med Krasom in mestom
Veliko novost predstavlja »prečna« proga Seljan - Trebče
Pri mestnem prevoznem podjetju ACTu-pajo, da bo načrt postal operativen še letos. Sedaj je namreč v rokah pokrajinske uprave in so možni še popravki, Čeprav je bil v glavnih obrisih že odobren. Tako so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je bil govor o novih avtobusnih povezavah na Krasu, ki zaobjemajo občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Trst. Najvecja novost je uvedba »prečne« proge, in sicer št. 44, ki bo vsakih 40 minut povezovala Sesljan, Nabrežino, Nabrežino sanatorij, Križ, Prosek, Briščke, Opčine, Bane in Trebče. Poleg tega bodo uvedli sistem »izmenjave« z mestom na Proseku, na Opčinah in v Trebčah (izmenjava pomeni, da bodo potniki v omenjenih treh krajih izstopili iz enega avtobusa in tamkaj dobili zvezo z naslednjo progo). Na daljših odsekih, ki so razdeljeni na dva dela, bodo konec prvega dela na progah z »izmenjavo« pomaknili iz Trsta na Prosek, Opčine in v Bazovico. Vse spremembe pa bodo veljale od 8.30 do zadnje noC-ne vožnje (22.00 ali 22.30): do 8.30 bo veljal sedanji vozni red, ker bi »izmenjava« v zgodnjih jutranjih urah, ko je na avtobusih veliko šolarjev in delavcev, predstavljala hude težave.
Predsednik ACT Bruno Megna je uvodoma širše uokviril cilje in namene podjetja, ki v
Predsednik ACT Bruno Megna med včerajšnjo tiskovno konferenco (foto KROMA)
prvi vrsti hoče resnično služiti občanom in seveda razvoju mesta in vse pokrajine. Prav zato želijo svoje usluge nuditi celotni gospodarski dejavnosti, od industrije do trgovine. Omenil je tudi, da so v fazi sprememb, povečali so tehnološki in upravni nivo, pozorni so na varstvo okolja itd. Šibka točka, je naglasil Megna, pa so prispevki in investicije, ki prihajajo z Dežele. Ob osnovnem cilju, vse boljših uslugah za tradicionalne uporabnike, želijo torej zastaviti temelje za javne prevoze, ki bodo odgovarjali nacrtom razvoja mesta samega, a boljše povezave naj bi omogočile manjšo uporabo zasebnih prevoznih sredstev in obenem pripomogle k »zdrave-
mu« obisku okolice.
Po posegu Giorgia Cappela, ki je zadolžen za upravljanja avtobusne mreže, je odgovorni za promet Giuseppe Pa-gliari podrobno orisal predvidene novosti. V prvi vrsti je poudaril pomen »preCne« proge, na kateri bo slonelo vse ostalo, ter »povezave« na Proseku, Opčinah in v Bazovici. Dejal je, da so pri načrtu upoštevali razne zahteve, kot na primer povezavo z Brišcki in sanatorijem. Nekatere spremembe na daljših progah, razdeljenih na dva dela, bodo prinašale tudi prihranek uporabnikom. Posebno pozornost so posvetili openskemu središču, kjer bodo okrepili progo 2 (openski tramvaj), vendar bodo ohranili pove-
zavo z univerzo. Progo 53 bodo potegnili do Devina, avtobusi bodo vozili tudi v nedeljah, a urnik bodo podaljšali do 22.00-22.30. Vse te spremembe pomenijo nadaljnjih 100 tisoC prevoženih kilometrov na leto, tako da bi morali okrepiti vozni park in ga verjetno tudi posodobiti. Kot je dejal predsednik Megna, so se lotili tudi prog v središču mesta, a za to bo treba precej Časa.
Tako naj bi zgledale' nove povezave (od Bazovice do Peska, GroCa-ne, Drage, Jezera ostane vse po starem):
Proga 2: avtobusi bodo namesto vsakih 22 minut vozili vsakih 20 minut. Veza s »prečno« progo bo vsakih 40 minut.
Proga 4:	število
voženj bodo znižali, namesto vsakih 30’ bodo vsakih 60’ minut, od 10. do 14. ure jih bodo ojačili na vsakih 20’, po 19.30 bo veljal sedanji urnik.
Proga 4/: (Opčine, Villa Carsia, Čampo Romano, Opčine): od 9. do 20. ure bo avtobus vozil vsakih 20’, veza s progo 2 bo na Opčinah. KonCna postaja bo verjetno na Trgu Monte Re, kjer bo tudi postaja »preCne« proge.
Proga 39: vožnjo bodo omejili do Trebe, veza s »preCno« progo bo vsakih 40’.
Proga 42: odhodi bodo vsakih 20’, veza s »preCno« progo bo vsakih 40’, od 12. do 14. ure vsakih 10’, a v tem Času bodo avtobusi nekajkrat vozili do Križa.
Proga 43: uvedli bodo novo »krožno« vožnjo, s katero bodo povezali Nabrežino, Sempolaj, Praprot, Trnovce, Prečnik, Slivno, Nabrežino, in sicer vsakih 40’ ter jo povezali s »preCno« progo v Nabrežini.
Proga 53: uvedli bodo novo progo Ce-rovlje, Mavhinje, Vižovlje, Sesljan, Devin, Ribiško naselje, Stivan, papirnica ali Medja vas, in sicer vsakih 80’ ter jo povezali s »preCno« progo v Seslljanu.
Progi 45 in 46: progi bosta ostali nespremenjeni, ukinili pa bodo povezavo s Trstom, veza s progo 42 (za Trst) bo vsakih 60’, veza s »preCno« progo pa vsakih 120’.
V SOBOTO / ZGODOVINSKA VOŽNJA
»Nov« openski tramvaj
Združenje za zaščito in razvoj openskega tramvaja sporoča, da bo v soboto spominska vožnja openskega tramvaja, s katero bodo proslavili ponovno obratovanje (po dolgi in podrobni reviziji) pogonskega stroja št. 407.
Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri v garaži na Opčinah; okrog 10.10 je predviden začetek vožnje do Skorklje z zgodovinskim tramvajem št. 1 (na sliki KROMA) in s tramvajem št. 407; ob 11. uri se bosta oba stroja ustavila na Skorklji, kjer se bodo udeleženci slikali pred vilo Geiringer; povratek na Opčine je predviden ob 12.30.
Prireditev bo prav gotovo lepa priložnost za primerjavo med dvema »biseroma« openskih tramvajev: med najstarejšim (1902) in najmlajšim pogonskim strojem (1942); oba sta bila temeljito prenovljena,
kar konkretno dokazuje njihovo življenjskost.
Pogonski stroj št. 1 je leta 1902 zgradila tovarna Union z Dunaja in je prvi stroj, s katerim je začel obratovati openski tramvaj; pogonski stroj št. 407 pa je bil leta 1942 zgrajen v tovarni Stanga v Padovi. Stroj št. 1 lahko prevaža 28 potnikov, stroj št. 407 pa ima 50 sedežev in 50 stojišč; poganjajo ga štirje motorji, s katerimi lahko “premaga” tudi 8-odstotno str-
mino in doseže hitrost 35 km na uro na skoraj ravnih odsekih. Pogonski stroj so podrobno pregledali, olepšali so karoserijo in ga opremili z elektronskimi nadzornimi napravami, ki upravljajo glavne servise in z mikro-kamerami za konrolne operacije sprevodnika. Ne gre torej za obnovljeni stari tramvaj, ampak za skoraj popolnoma novo vozilo, ki je moderno in učinkovito, kjub svojim 53 letom.
Hnastop skupine »stu ledi «h
Potujoča manifestacija »Agricoltreno« v Trstu
Potujoča manifestacija »Agricoltreno« bo letos krenila iz Trsta, spremljala pa jo bo vrsta prireditev. Manifestacija bo na Nabrežju pred Trgom Unita in na samem trgu, in sicer od 29. t.m. do 1. maja. Postavili bodo razne stande, v katerih bodo krajevni pridelovalci predstavili svoje pridelke, od vinogradnikov do cvetličarjev, vrtnarjev, prisotni bodo tudi številni obrtniki, gostinci in drugi.
Manifestacijo bodo poživili tudi glasbeni nastopi s sodelovanjem mestne godbe na pihala, glasbenih ansamblov ter krajevnih folklornih skupin (skupina Stu ledi bo na vrsti v nedeljo, 30. t.m. ob 16. uri). Na račun bodo prišli tudi ljubitelji avtomobilov (udeleženci 2. izvedbe Trst - Opčine se bodo zbrali 30. t.m. ob 9.30), predvidene pa so tudi igre s sodelovanjem šol.
Odbornik Cominotto drevi na seji rajonskega sveta za Vzhodni Kras
Odbornik za socialne službe Gianni Pecol Cominotto se bo udeležil drevišnje seje vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki bo zasedal ob 20.uri. Z odbornikom bo tekla beseda o upravljanju pokopališča na Opčinah in v drugih vaseh Vzhodnega Krasa ter o poslovanju socialnih služb.
Rajonski svet ima na dnevnem redu sporočila predsednika, popravke k proračunu, program mladinskih manifestacij, gradbena dovoljenja in prošnje za posege za vrtec in za šolo v kraju Villa Carsia.
NOVICE
Skupščina združenja Šola in ustava
V veliki dvorani italijanske osnovne šole Morpurgo bo jutri skupščina združenja Odbor šola in ustava Bruna Turinetti. Odbor je poimenovan po pred kratkim preminuh italijanski Solnici, ki si je mnogo prizadevala za laičnost italijanske šole in za pravico do javnega šolstva. Skupščine se bo med drugimi udeležila tudi Annamaria Mašini, Članica vsedržavnega odbora Sola in ustava in Koordinacijskega združenja demokratičnih staršev. Poglavitne teme, ki jih bo odbor obravnaval, so pravica do študija, šolska demokracija, sožitje, sodelovanje in spoštovanje verskih, etničnih, kulturnih in jezikovnih razlik v okviru šolskih dejavnosti.
»Avtonomiste« prijavili sodišču
Trinajst udeležencev torkove manifestacije mladih pripadnikov »avtonomije« po mestnih ulicah so prijaviti sodstvu, ker so kršiti prepoved bivanja v Trstu. Marsikateri med njimi je namreč prihajal iz sosednjega Veneta ter se je bil že v preteklosti udeležil nekaterih akcij zasedbe javnih poslopij. Prav zato jim je kvestura prepovedala, da bi se vrniti v Trst, prepovedi pa očitno niso spoštovati.
Kdo jo je videl?
Ze dvajset dni ni nobenih vesti za 16-letno Gino Gumbi iz Trsta, Ul. Delle Beccherie 17. Dekle, ki je hci nekega Tržačana in Kubanke, je ob odhodu zdoma nosilo jeanse ter moder suknjič, s sabo pa je imela veliko zeleno potovalno torbo z rumenim napisom »S.N.C. Nettuno«, v kateri so bile osebne potrebščine. Kdor je dekle videl ati bi lahko nudil koristne podatke, da jo izsledijo, naj ob katerikoli uri stopi v stik s kvesturo.
NOVICE
POGAJANJA LUCCHINI-BOLMAT
UGLEDNI GOST
Pisatelju Fulviu Tomizzi srednjeveški pečat Trsta
Ob pisateljevi šestdesetletnici bo tržaški župan Illy danes ob 12.30 Fulviu Tomizzi podelil srednjeveški pečat Trsta. S tem priznanjem se tržaška občinska uprava želi zahvaliti istrskemu pisatelju za njegov ustvarjalni opus, ki je velikokrat zadeval Trst. Svojemu istrskemu poreklu je Fulvio Tomizza ostal vselej zvest, čeprav je v svojih delih posegal po številnih tematikah, tako je npr. v Zaročencih iz ulice Rossetti prikazal usodo Danice Tomažič in Stanka Vuka. V letošnji sezoni sta SSG in skupina La Contrada v koprodukciji pripravila otroško igro Bolhe v operi po njegovi istoimenski pravljici, pred nedavnim pa je izšel izbor njegovih spisov »Oltre Trieste«.
Predstavili koledar nastopov godbe na pihala Verdi
Včeraj so v sinji dvorani občinske palače predstavili letošnji koledar nastopov občinske godbe na pihala Verdi. O delovanju in pomenu priljubljenega glasbenega ansambla so govorih občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani, predsednik godbe Domenico De Luca in dolgoletni dirigent Lidiano Azzopardo. Na Trgu Unita, ki jo večkrat »zaseda«, bo godba nastopila že v nedeljo opoldne v Čast »agrivlaku«, igrala pa bo tudi ob prvem maju. Tudi v nedeljo, 7. maja, bo godba zaigrala, tokrat pobudo združenja Greenpeace. Ostale nedeljske dopoldneve v maju in prvega v junija bo namenila sodelovanju na koncertih v parku Basevi-Pontini, kjer se bo sicer predstavil manjši godbeni sestav. Vmes, točneje 2. junija, bo ob dnevu republike spet nastopila na Trgu Unita. V nedeljo, 21. junija, bo imela koncert na Trgu Rosmini, v ponedeljek, 26. junija, pa bo »gostovala« v Miljah.
Tudi letos bo godba Verdi nadaljevala tradicijo ponedeljkovih poletnih srečanj: prvi koncert bo 10. julija, zadnji pa 28. avgusta. Vsega jih bo osem, odigrali jih bodo na Trgu Unita, začeh pa se bodo ob 20.30. Septembra je predviden veliki festival godb na pihala ob 40-letnici udruženja ANBIMA.
Predavanje Franka Vecchieta na tečaju o ekspresionizmu
V	okviru slovenističnega tečaja o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaretto Vecchio 8, 1. nadstropje, predavanje prof. Franka Vecchieta »O ekspresionizmu in avantgardi v slovenski likovni umetnosti v dvajsetih letih.« Začetek predavanja, ki bo v italijanščini, bo ob 18. uri. Težaj prireja Inštitut za slovansko filologijo, ki ga vodi prof. Amaldo Bressan.
Na tržaški univerzi bo danes predaval grof Nikolaj Tolstoj
Grof Nikolaj Tolstoj bo danes gost tržaške univerze, kjer bo imel predavanje o »Jaltski pogodbi in sovjetskih izseljencih na Zahod«. Predavanje bo ob 11. uri na fakulteti za politične vede, gosta pa bo predstavil prof. Enrico Fasana.
Grof Nikolaj Tolstoj, rojen leta 1935 v Angliji, kamor se je bil njegov oče leta 1920 preselil iz Rusije, je zelo znan zaradi polemik, ki je izzval s svojimi zgodovinskimi publikacijami. Bil je tudi obsojen na globo poldrugega milijona funtov šterlingov, ker je obtožil lorda Adlingtona, da je vojni zločinec, ker je leta 1945 izročil več kot 70 tisoč vojnih ujetnikov Sovjetski zvezi in Jugoslaviji.
Gostovanje repentabrske dramske skupine v Saležu
Dramska skupina repentabrskega KD Kraški dom je v torek na povabilo KD RdeCa zvezda gostovala v Saležu, kjer je uprizorila veseloigro v narečju v sedmih prizorih »Zgodba o dr. Faustu«, ki jo je režiral Drago Gorup. Številna publika je pozorno sledila zabavnim dogodivščinam protagonista, ki je za sto let prodal dušo hudiču in se s pridobljenim mladostnim zanosom uspešno izživlja v vlogi nepoboljšljivega zapeljivca. Vseh osem amaterskih igralcev je prepričljivo odigralo svojo vlogo in dramska skupina je tako na najboljši naCin obeležila 10-letnico delovanja. Goste je pozdravila predsednica RdeCe zvezde Jasna Jurečič, la je predstavila nastopajoče. (B)
Vibe explosion in Sons v BBC
V	okviru »Načrta musika« bosta drevi z začetkom ob 21.uri v znanem lokalu BBC v Ul. Donota 4 nastopali dve precej različni skupini. Gre za pred-stavnila glasbe »gmnge« skupino Sons in ansambel Vibe Ebcplosion, ki se približuje smeri«pogar«. Skupini sta pred kratkim in to z velikim uspehom že nastopili skupaj, in sicer v centru »Blu« v TržiCu in lokalu Sugar bar v Trstu.
Popravek
Na posebno strani, posvečeni Evrošoli '95, v nedeljski številki našega dnemika, se je vrinila neljuba napaka: zbor društva Igo Gruden iz Nabrežine vodi namreč Bojana Kralj, in ne Bogdan Kralj, kot je bilo pomotoma zapisano. Bralcem in zainteresirani se za napako opravičujemo.
Za železarno morda skupna ponudba
Tudi druga dražba, ki bo prihodnji torek, bo najbrž neuspešno - Odločitev sredi mojo
V torek, 4.maja bo na sporedu druga dražba za prodajo Skedenjske železarne. Morebitni interesenti za nakup morajo predložiti svoje ponudbe do 12.ure istega dne, takoj zatem pa bosta tržaška notarja Camillo Giordano in Roberto Comisso odprla morebitne kuverte s ponudbami. Prva neuspela dražba je bila v soboto, 22. aprila. Izklicna cena je bila takrat 64 milijard lir, 4. maja pa bo izklicna cena - kot prevideva zakon-dvajset odstotkov nižja, to se pravi nekaj veC kot 51 milijard lir.
Nekateri so mnenja, da bo tudi druga dražba neuspešna in da bo za prodajo škedenjske železarne nujno potrebna še tretja dražba, ko bo cena kar 40 odstotkov nižja od prve
izklicne cene. Za obrat, ki se že dolgo Časa sooča z zelo hudo krizo, se zanimajo trije kupci. Družba Bobnat, bivši predsednik Confindustrie Luigi Luc-chini ter furlanski podjetnik Andrea Pittini, ki je bil svojcas že lastnik Skedenj skega obrata. Pittini je glede tega pred kratkim sklenil pogodbo s tremi podjetniki, lastniki železarn v Lombardiji.
Govori se, da namerava Bobnat potrositi za plavže 33 milijard in pol lir, za pet milijard lir višjo ponudbo pa namerava predložiti Lucchini, ki je lastnik najveCjega privatnega železarskega koncerna v državi. Tretja dražba, Ce bo do nje seveda sploh prišlo, naj bi bila sredi maja. Novi lastnik naj bi prevzel železarno prvega
julija letos.
Včeraj popoldne je Lucchini iz Brescie potrdil zanimanje za škedenj-ski obrat, tudi izklicna cena druge dražbe pa je po njegovem še previsoka in ne odraža resnične vrednosti železarne. V Brescii so tudi potrdili vesti, po katerih se Lucchini že nekaj dni pogaja s predstavniki Bolmata za skupni nakup tržaških plavžov. Dogajanja okrog prodaje železarne, ki se vlečejo že dolgo Časa, pozorno spremljajo delavci in sindikati, zelo pozorna je tudi deželna uprava, ki je - skupno z Občino Trst - večkrat posredovala pri rimski vladi za ugodno premostitev hude krize škedenjske tovarne, ki zaposluje skoraj tisoč delavcev.
Petru Nevvmarku častni doktorat tržaške univeize iz prevajalstva
Rektor tržaške univerze Borruso podeljuje častni doktorat prof. Newmarku (foto KROMA)
Pino Arlacchi bo danes za krožek Miani govoril o možnostih boja proti mafiji
Nadaljuje se niz zanimivih srečanj, ki jih prireja krožek Kreole Miani. Danes popoldne ob 17.30 bo v sinji dvorani hotela Savoia Excelsior na zelo aktualno temo govoril sociolog Pino Arlacchi (na sliki), podpredsednik parlamentarne komisije za preučevanje mafijske dejavnosti. Govoril bo o namreč mafiji, njenih »nečastnih« elanih in o možnostih, da se mafijo porazi. Srečanje bo uvedel predsednik krožka Maurizio Fogar, diskusijo pa bo vodil podpredsednik Emi-lio Terpin.
Kot v vabilu poudarjajo organizatorji, si krožek Miani s tovrstnimi srečanji prizadeva, da bi javnost osvestil o razsežnosti kriminalne dejavnosti mafije. V
prejšnjih letih so o žgoči temi med drugimi govorili Nando Dal-la Chiesa, Leoluca Orlando, En-nio Pintacuda in Giancarlo Ca-selli. Tokratni predavatelj, univerzitetni profesor v Firencah, je med najveejimi strokovnjaki tega pojava, saj so na osnovi njegovih teoretskih zaključkov tudi izdelali nove zakonske predpise, ki so stopili v veljavo leta ’82. V sodelovanju z notranjim ministrstvom je med drugim izdelal naCrt boja proti mafiji, že od leta ’84 pa sodeluje s parlamentarno komisijo (najprej kot svetnik, potem kot Član). O mafiji, predvsem pa o možnostih in strategiji boja proti njej je napisal vrsto knjig, zadnja med njimi »Addio Cosa Nostra« je izšla pred kratkim.
V veliki dvorani tržaške univerze so včeraj dopoldne podelili častni doktorat v prevajanju Petru Nevvmarku. Novi častni doktor tržaškega vseučilišča se je rodil leta 1916 v Brnu, a je britanski državljan. Doktoriral je na univerzi v Cambridgeu, odtlej pa je vse svoje življenje posvetil prevajanju, tako s praktičnega kot tudi teoretičnega vidika. Mnogi ga imajo celo za očeta modernega prevajalstva. Nevvmark je bil vsekakor prvi izmed prevajalcev anglosaške šole, ki je videl v prevajanju sredstvo za komuniciranje in zbliževanje evropskih narodov. O prevajanju je napisal številne knjige in eseje, sedaj pa poučuje in predava na univerzah kar 30 držav po vsem svetu.
OD 3. MAJA NA NOVEM SEDEŽU V UL. SAN GIORGIO
Slovenski konzulat se seli
V petek občni zbor Zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel, ki upravlja zadružne prostore (dvorano in zunanji prireditveni prostor), kjer se odvijajo vse vaške prireditve bo v petek, 28. t.m. ob 20.30 imela svoj redni občni zbor. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora, bodo članom predložili obračun za leto 1994. Ob koncu bodo člani izvolili tudi upravni in nadzorni odbor, katerim je letos izpadel mandat.,
Na zadnjih občnih zborih zadruge je bilo precej govora o vključevanju novih predvsem mladih članov in zaradi tega je možno, da bo prišlo do obnovitve oziroma pomladitve odborov te domače zadružne organizacije, ki opravlja zelo pomembno vlogo.
B.R.
Konzulat Republike Slovenije se bo čez nekaj dni preselil v nove, bolj udobne in za učinkovito poslovanje bolj primerne prostore. Sedanji sedež na Ul. Carducci je namreč postal pretesen tudi glede na veliko delo, ki ga mora konzulat opravljati pri izdajanju vizumov za delavce iz držav bivše Jugoslavije, ki so zaposleni v Italiji in ki se želijo vrniti domov skozi ozemlje Republike Slovenije. Tudi v prejšnjih dneh - še posebno pred velikonočnimi prazniki -so bile vrste pred konzulatom dolge (kot vidimo tudi na sliki Marija Magajne), osebje pa je moralo delati s polno paro, da je razreševalo vse probleme.
Novi prostori slovenskega konzulata so v Ul. San Giorgio 1 v bližini Nabrežja. Odprli jih bodo 3. maja, od takrat pa
bodo njegovi uradi takole poslovali: sprejemanje strank vsak delavnik od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih, sredah in petkih bodo od 9. do
10. ure sprejemali vloge za vizume, izdajanje leteli pa bo ob istih dneh od 15. do 15.30.
Številka telefona na novem sedežu je
040/307855, številka faxa pa 040/308266. Naj še navedemo, da prav zaradi selitve slovenski konzulat danes in jutri ne bo sprejemal strank.
TRGOVINSKA ZBORNICA
Bogata turistična ponudba v Trstu: tudi letos na voljo paket ”T tor you«
Letošnja že Četrta izvedba turističnega paketa »T for you - Vikend v Trstu«, ki jo prirejajo Promotrieste, Trgovinska zbornica in Podjetje za turistično promocijo, je še vedno najvažnejše »sredstvo« za razvoj turizma v našem mestu. Lansko leto so jo pobudniki publicizirali v vseh glavnih evropskih mestih in naleteti na velik interes, predvsem za individualni turizem, ki je že postal vedno važnejša značilnost vse bolj raznolikega turizma v svetu.
Prireditelji so že razdelili 20.000 deplijanov v italijanskem in 10.000 v nemškem jeziku; priredili so tudi vrsto tiskovnih konferenc v Milanu, Miinchnu, Salzburgu, Gradcu, na Dunaju in v Budimpešti, včeraj pa tudi na sedežu TZ v Trstu, poleg tega pa bodo pobudo publicizirah na straneh italijanskih in evropskih revij. Prireditelji ocenjujejo, da je promet v turističnem sektorju v lanskem letu navrgel okrog 91 milijard lir, od katerih so za nočitve in razne storitve tuji turisti »prispevali« 28 milijard lir, italijanski pa 20,5 milijarde lir. Del
zasluge za dosego tega rezultata je treba pripisati tudi vztrajni promocijski kampanji paketa »T for you«.
Prireditelji se dobro zavedajo, da je turistični sektor med najvažnejšimi v sklopu celovitega razvoja mesta, saj je tako pokazala tudi pokrajinska gospodarska konferenca. Pozitiven znak v tej smeri so tudi skorajšnja odprtja hotelov Duchi d’Aosta, Obelisco in Europa, proučujejo pa Se možnosti za odprtje novega hotela Cividin in obnovljenih Miramare (Erdisu) in Adriatico v Miramam.
Paket bo povezan z raznimi manifestacijami, ki bodo v Trstu: v poletni sezoni s festivalom operete, s prireditvijo Luci in zvoki in z raznimi navtičnimi in športnimi pobudami; v jesenski sezoni pa s festivalom latinsko-ame-riškega filma, z Barcola-no, s tednom znanosti ERA (Raziskovalni center), s tednom znanosti in fantastike (Znanstveni imaginarij) in s sejmom antikvariata. Razne manifestacije pa se bodo zaključile v zimski sezoni z razstavami božičnih jaslic v Trstu.
VČERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK, 27. aprila 1995
DAN UPORA
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.06 - Dolžina dneva 14.07 - Luna vzide ob 4.47 in zatone ob 18.01.
Jutri, PETEK, 28. aprila 1995
VITO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,2 stopinje, zračni tlak 999 mb narašča, veter 13 km na uro jugozahodnik, vlaga 93-od-stotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Rainer Ludvik, Giorgio Casella, Ciuha Skropeta, Valentina Lugo, Erika Legiša, Laura Vicinan-za.
UMRLI SO: 76-letna Maria Berini, 72-letni Mario Fa-bris, 77-letni Adalberto Do-mio, 61-letna Maria Silla, 80-letni Giusto Brandolin, 85-let-na Lucia Fabris, 92-letna Maria Martinolich, 73-letni Franco Capuzzo, 85-letna Bruna Viezzoli, 78-letna Silvana Be-nedetti, 58-letni Idiho Fontano!, 88-letna Raffaella Falla-cara, 82-letna Carmela De Do-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
mizio, 92-letna Bianca Deros-si.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. aprila 1995
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 -Barkovlje (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Quando le montagne finiscono«, r. Daniele Camacina, i. Giuseppe Caderna, Felice Andreasi, Flavio Bucci, Angela Finoc-chiaro. Ob 21.40 srečanje z režiserjem D. Camacino.
EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej Vere
SAJMOMOR KITOV
Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič ,
Ponovitvi
Danes,	27. t.m., ob 20.30	RED E
Jutri,	28. t.m., ob 20.30	RED F
Pripravljalni odbor zgoniške občine prireja ob 50. obletnici osvoboditve
predvajanje dokumentarcev
RIŽARNA m VVARTAPE
pričevanje časnikarja VValteria Skerka o vojni na kanu
Srečanje bo jutri, 28. aprila 1995 ob 20.30 v društvenih
ter
Bal
prostorih v Saležu
Vljudno vabljeni
Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
Danes, 27. aprila 1995, ob 18.30 v prvem skhcu in ob 20. uri v drugem skhcu v Gregorčičevi dvorani, ulica S. Francesco 20 v Trstu
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta.
2.	Obračun za leto 1994 in predračun za leto 1995.
3.	Poročilo nadzornega odbora in razreSnica.
4.	Volitve Upravnega sveta, Znanstvenega sveta in Nadzornega odbora.
5.	Razno.
OltLIITOKli
ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine
jutri, 28. t. m. od 9. do 14. ure
v Ul. Montecchi 6
Walt Disney.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Marcel-lo Mastroianni.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman.
NAZIONALE 1- 17.30,
15.45,	22.00 »Outbreak - Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Freeman.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Rani Julia.
NAZIONALE 3-17.30,
19.45,	22.00 »Vento di pas-sioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Prima dell’alba«, i Ethan Hawke, Juhe Delpy.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Calde coscie in calore«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Piccole donne«, i. VVinona Ryder, Kirsten Dunst. Zadnji dan.
ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Kim Basinger, Marcello Mastroianni
I.UMTERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Sole ingannatore«, r. Nikita Mikhalkov. Zadnji dan.
1 PRIREDITVE
VZPI - ANPI TREBČE in VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na proslavo 50-letnice osvoboditve, ki bo jutri, 28. t. m., ob 19. uri pri spomeniku padlim v Trebčah. Zbirališče na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah. Udeležite se!
VZPI-ANPI, SKD TABOR, FINŽGARJEV DOM, KK "OR PECINI-LA RUPE”, SD POLET, SK BRDINA, SZ SLOGA, SKAVTI SZSO, TABORNIKI RMV priredijo jutri , 28. aprila na predvečer obletnice bojev za Opčine pohod ob 50 letnici osvoboditve ”PO POTEH SPOMINA’'. Odhod ob 17. uri izpred Prosvetnega doma. Vabljeni.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na zaključno predavanje ČUDOVIT SVET SNEŽNIKA. Niz lepih diapozitivov bo pokazal Hinko Poročnik, priznan pre-
davatelj in fotograf. Predavanje bo juri, 28. t. m. v Gre-gočičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob
20.30,
KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse člane in prijatelje na družabni večer, ki bo 29. t. m., ob 20.30 na Radetičevi domačiji v Nabrežini.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras, prireja v soboto, 29., nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek 1. maja prvomajsko slavje na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
KD I. GRBEC - Skedenjska ul. 124 vabi jutri, 28.t.m., ob 20.30 na proslavo 50-letnice osvoboditve. Govorila bo N. Lukež. Sodelovali bodo MePZ Primorsko iz Mačkolj in recitatorke ZPZ I. Grbec. Vabljeni.
BAZOVICA vabi na proslavo ob 50-letnici osvoboditve. Program: danes, ob 20.30, v Bazovskem domu, otvoritev razstave in nastop osnovnošolcev; nedelja, 30.t.m., ob 20. uri v kinodvorani: kulturni program, kres in nočni pohod na Kokos. Vaške organizacije.
SKD SLAVEC in Godba na pihala Ricmanje vabita na proslavo ob 50-letnici osvoboditve jutri, 28.t.m., ob
20.30,	v kulturni dom v Ric-manjih. Nastopajo: oboSki vrtec in o.S. iz Ricmanj, člani dramske skupine s harmo-nikaSem Davidom Žerjalom, ZMePZ Slavec-Slovenec in godba na pihala. Vezni tekst M. Cuk
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi danes , ob 17.30, v prostore galerije na otvoritev razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihrizdana Ku-lenkoviča Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja.
V SOBOTO, 29. t.m., bo POČASTITEV PADLIH na barkolanskem pokopališču. Sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski oboci. Uvodna misel dr. Škerlj. Začetek ob 17. uri.
ZVEZA BORCEV - Bolju-nec v sodelovanju s KD F. Prešeren priredi v. nedeljo 30.t.m, proslavo ob 50-letnici osvoboditve pri vaSekm spomeniku padlih. Zbiališče na frgu Gorica v Boljuncu ob 16. uri.
KD SLOVAN - Padriče proslavlja 50-letnico osvoboditve v nedeljo, 30. t. m., ob
19.	uri na vaškem trgu.
KRIŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na praznovanje 20-letnice odkritja spomenika. V nedeljo, 30.t.m., ob
19.30,	v Sirkovem domu kulturna prireditev, v ponedeljek, 1. maja, od 15.30 dalje osrednja slavnost pred spomenikom.
KD PRIMORSKO vabi na otvoritev likovne razstave Mitje Zonta v soboto, 29. t.m., ob 20. uri, v srenjski hiši v Mačkoljah. Umetnika bo predstavil S. Cesar, sodeloval bo MePZ Primorsko. Razstava bo do petka, 5. maja, od 18. do 20. ure, razen v nedeljo, ki bo odprta od 10. do
20.	ure.
SEKCIJA ZDRUŽENJA
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi danes, ob 17. 30 v prosore galerije na predstavitev razstave Mihdridžana Kulenoviča Mimice
»Korenine«
Spregovoril bo Franco Vecchiet
Vabimo vse člane
TPK SIRENA
na
jutri, 28. t. m. od 17.ure dalje.
PARTIZANOV - ANPI Pro-sek-Kontovel vabi na proslavo 50-letnice osvoboditve Trsta in 1. maja - Praznika dela v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku.Slavnostni govornik bo prof. Boris Pangerc. V ponedeljek, 1. maja, bo budnica. Zbirališče ob 8.30 pred Sošče-vo hišo.
V OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazza-retto Vecchio 8,/l. nadstr, prof. Franco Vecchiet predaval v itahjanščini O EKSPRESIONIZMU IN AVANTGARDI V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni.
S ČESTITKE
Nas dragi mož, oce in no-no BOGOMIL ZOBEC praznuje danes v Boljuncu svoj 76. rojstni dan. Vse najboljše, Se oblilo zdravja in veselja mu želijo žena Anica, hči Adelka, sin Miki, snaha Nadja ter vnuka Maja in Ivan.
H_____________IZLETI
SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. St. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tel.St. 212554. Rok za prijavo zapade 30. t.m.
□ OBVESTItA
SEKCIJA SKP občine Dobna vabi vse člane in somišljenike na srečanje ob kozarcu vina, ki bo nocoj, 27. t. m., ob 19. uri v Partizanskem krožku v Boljuncu.
ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA sv. Ivana in Kolonje obvešča, da se bo vršilo polaganje vencev v nedeljo, 30. trn., ob 11. uri pred Narodnim domom, Vardelska cesta 25 pred ploščo padlim za svobodo od sv. Ivana. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin padlih.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM prireja 1. maja , ob 50- letnici zmage nad nacifasizmom in osvoboditve prevoz iz Trsta v Doberdob. Vpisovanje danes, na sedežu združenja v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072.
SEKCIJA VZPI-ANPI Trebče in vaške organizacije vabijo vaščane in prijatelje, da se udeležijo proslave 50-letnice osvoboditve izpod na-cifasizma, ki bo jutri, 28. trn., ob 19. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Trebč.ZbiraliSče na vrtu Ljudskega doma.
GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU obvešča, da bo s 3. majem 1995 začel poslovati na novem sedežu v Ul. S. Giorgio 1 (34123) Trst -tel. 040/307855, fax 040/308266 in sicer z naslednjim umikom za stranke: vsak delavnik od 9.00 do 12.00; izdajanje vizumov: ponedeljek, sreda, petek - od 9.00 do 10.00 sprejemanje vlog in od 15.00 do 15.30 izdajanje vizumov. Zaradi seht-ve ne bo Konzulat danes, 27. in jutri, 28. t.m. sprejemal strank.
TRŽAŠKI KATOLIČANI,
ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X, ki ga je ustanovil msgr. Lefevre, bodo v nedeljo na praznik sv. Katerine s Sie-
ne - italijanske zavetnice, darovali sv. maso v latinščini po tridentinskem obredu.
TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X se bodo udeležili romanja na dan vnebohoda iz Chartres do Pariza (110 km hoje) dne 3., 4. in 5. junija 1995.Tema: Sveto srce proti barbarstvom za krščanstvo. Za informacije tel. St. 0541/727767 ( gospod Giuseppe Rottoli) ali na St. 040/941588 (Alberto Femet-ti).
SK BRDINA sklicuje 3.REDNI OBČNI ZBOR, ki
bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje.
MALI OGLASI
RAZISKOVALNI CENTER iSCe opremljeno garsonjero ali manjše stanovanje za tujega sodelavca . Obdobje maj/julij 95. Zazeljena lokacija dosegljiva z mestnim avtobusom. Tel. St. (040) 226812 (od 9. do 12.30 ter od 13.30 do 17. ure).
ISCEM zazidljivo zemljišče za enostanovanjsko hišo s pogledom na morje. Tel. St. 662023.
PEKARNA zaposb novega vajenca ali z izkušnjami. Telefon 213645 ob urah poslovanja.
V ZGONISKI telovadnici sem ob dnevu EuroSole pozabila dežni plaSč svetlo zelene barve. Pošteni najditelj naj poklice na tel. St. 040/226253.
PRIVATNIK prodaja na Kontovelu dve hiši. Telefon 251036.
48-LETNA GOSPA z večletno delovno izkušnjo v trgovini išče resno zaposlitev tudi poldnevno. Tel. 351647
20-LETNI FANT z opravljeno vojaščino iSče katerokoli	zaposlitev.
Tel.200882 ob uri obedov.
KOVINARSKA delavnica išče izučenega kovača-varilca in mladega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno, podjetje Breg, obrtna cona Dolina, tel. in fax 228563.
PODARIM ljubke psičke mešance, nizke rasti. tel. 231670 zvečer.
FRANC in TOMAŽ FA-BEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek.
OSMICO ima odprto Frandoli, Slivno 25.
PAHOR MARJO, Zupančičeva 8 - Jamlje, je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti Maksa Spetiča daruje žena Meri 50.000 Ib za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Stankota Stoka daruje Ivanka Stokova Kriščak 50.000 Ib za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 50.000 Ib za SD Kontovel.
V	spomin na Milana Guliča in Antona Kocijana daruje M.C.B. 20.000 lir za SPDT.
V	spomin na drago sestrično Viktorijo Martelanc r. Per-tot daruje Adrijana K. 50.000 Ib za vezenje rut barkovljan-ske noše.
V	spomin na Milana Per-tota darujeta družini Pertot in Zorn 100.000 Ib za cerkev na Proseku.
V	počastitev spomina padlega borca Rudolfa Malalana daruje brat Stane 50.000 Ib za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin Svetke in Andreja Cok daruje nečakinja 50.000 lir za Sklad Ota-Lu-chetta-D’Angelo.
V	spomin na Slano Bolčič-Kozina daruje Zala Cok 10.000 lir za cerkev v Boljuncu in 20.000 lir za KD France Prešeren.
V	spomin na brata Elia daruje sesba Elda z možem Al-dom 30.000 lir za SKD Pri-
morec, 30.000 lir za SD Primorec, 30.000 lir za Godbo na pihala Viktor Parma, 30.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah ter
30.000	lir za MePZ Primorec.
V	počastitev spomina mame Milene, umrle v taborišču v Nemčiji, daruje Stojan Udovič 50.000 lir za vzdrževanje spominske plošče pri Sv. Ani.
V	zahvalo za voščila daruje Ivanka Andolšek
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
t
Prerano nas je zapustil naš predragi mož, oče in nono
Sergio Kocijancic
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Klara, hčeri Eleonora z Maurotom in Tamara s Francotom, vnukinji Federika in Giulia, brat Mirko z družino ter ostalo sorodstvo
Kroglje, 27.4.1995
Ob izgubi dragega zeta Sergiota žaluje
Mila
Kroglje, 27.4.1995
Ob smrti dragega Sergiota izreka iskreno sožalje
Albina
Kroglje, 27.4.1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob nenadomesljivi izgubi ljubljenega moža in očeta Sergia Kocijančiča izrekajo najgloblje sožalje ženi Klari, hčerama Eleonori in Tamari ter ostalim svojcem
družine Premolin, Zerjul in Mosenich
Ob prerani izgubi dragega nečaka in bratranca izrekajo prisrčno sožalje ženi in hčerkama
družini Kocjančič -Bonifacio
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Sergia, izrekajo Klari, Tamari in Eleonori iskreno sožalje Ika ter družine Sancin, Bet in Mauro
Bruno in Marta Mene-ghetti jemljeta slovo od predragega Sergia ter izrekata ženi Klari ter hčerkama Tamari in Eleonori najgloblje sožalje.
Družbi BIG Trieste S.pA. in SEED S.p.A.
in kolegi sočustvujejo s Tamaro in svojci v tem težkem trenutku.
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA SMER	
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.16	(R)	(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.10 7.45	(D) (D)	Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E)	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero-
		(9.18).			na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portograaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (1Z18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08).	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8,54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
		Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.			
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levante (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45).
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	(D)*	Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke			(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu.	14.47	(IR)	Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
18.12	(E)	Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan.	16.27	(D)	
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-	17.47	(IR)	(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola			Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),	20.10		(18.23).
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).		(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna	20.47	(IR)	(19.43).
		(3.00), firenze (4.35), Rim Termini (8.25).			Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz-
					nikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in
					Miramam.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramam, Grijanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži-	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob	13.56	(R)	praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24 13.20	(D) (R)		14.57 15.39	(R) (D)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)	Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi	15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)	v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob
		praznikih.			praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)		19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen
18.30 19.25 20.00	(R) (D) (R)	(19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.58 20.39 21.28	(D) (R) (R)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
			21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bijana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05),
		(18.05), Budimpešta (22.58).			Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bijana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
JAMLJE / V PRIREDBI DRUŠTVA KREMENJAK
Najbolj vztrajni so šli na pohod
Skoraj 40 udeležencev - Pohod v okviru prireditev ob 50. obletnici Osvoboditve
Kljub temu, da so prireditelji planinsko-orien-tacijskega pohoda v Jamljah imeli smolo z vremenom, je na pot odšlo 33 udeležencev v osmih skupinah. NajveC točk so zbrali Openci (Skupina Kuočebet) in sicer 39 od 56 možnih. Na drugo mesto so se uvrstili Jameljci s skupino Ne boj se ga (38), na tretje mesto, z enakim številom toCk, pa skupini Z dežja pod kap (Jamlje) in Kar češ (Dol). Med mladinci so bile uspešne Divje melancane iz Jamelj.
Pohod so člani društva Kremenjak priredili v sklopu proslav ob 50-letnici Osvoboditve in pod pokroviteljstvom občine Do-
s_____________IZLETI
SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave v sredo od 11. do 12. ure ter v četrtek od 19. do 20. ure na društvenem sedežu.
SKD KREMENJAK -JAMLJE in sekcija VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija enodnevni avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje na Bled in v Vintgar. Prijave se zaključijo 15. maja.
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi vse tiste, ki so se prijavili za izlet na Sicilijo in Sardinijo da poravnajo saldo obvezno do 5. maja. Odhod bo v soboto 13. maja ob 5. uri zjutraj iz Trga Sv. Martina (pri cerkvi) v Doberdobu. Priporoča se točnost.
IZLETNIKE
ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m., od 9. do 14. ure na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1.
berdob. Zal je prirediteljem precej ponagajalo vreme, začudeni pa so nad odsotnostjo udeležencev iz Doberdoba, oziroma tamkajšnjih društev. Pohod so Jameljci pripravili v sklopu pobud ob 50-letnici Osvoboditve, ki jih pripravlja občinska uprava v sodelovanju z društvi.
Sicer se bodo slovesnosti odvijale že v nedeljo, ko bodo v glasbeni sobi odprli razstavo Zgodovinski letopis odporništva v Italiji in Evropi. Razstavo bodo odprli ob 10.30, ob 11. uri pa bodo v občinski sejni dvorani-predstavili publikacijo Nočemo pozabiti - Non vogliamo dimenticare, ki
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sklicuje danes, 27. t.m. ob 12.15 sindikalno zborovanje za učno in neučno osebje. Zborovanje bo v šolskem centru v Puccinijevi ulici (zavod Ivan Cankar). V četrtek, ob 18. uri pa bo na pobudo predsednika zavodskega sveta slovenske sekcije "G.Galilei” in SSS sestanek staršev, dijakov in osebja omenjenega zavoda.
H RAZSTAVE
V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na
Travniku razstavlja akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 6. maja.
______________KINO
GORICA
KULTURNI DOM
19.45 - 22.00 »Viaggio in Inghilterra«
VITTORIA 20.45 (Gorica kinema)»La bella vita«. P. Virzi. Igrajo Sabrina Ferilli, Claudio Biga-gli, Massimo Ghini. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00»Street figh-ter, sfida finale«. L Jean-Claude van Damine.
jo je uredil Karlo Černič. V ponedeljek, l.maja se bodo odvijale spominske slovesnosti s polaganjem vencev pred spomenike padlim v NOB. Ob 10. uri bo v cerkvi v Doberdobu maša za padle, nakar bo polaganje vencev na Poljanah, v Dolu, Jamljah in Doberdobu, kjer bo, ob 11.30 osrednja proslava pred spomenikom. Sodelovali bodo godba na pihala Kras in pevska zbora Jezero in Hrast.
Omenjene slovesnosti pripravlja Občina v sodelovanju z društvi. V Doberdobu pa bo prvega maja popoldne osrednja zamejska skupna proslava ob 50-letnici osvoboditve.
□ OBVESTILA
KD KRAS Dol-Poljane
vabi danes, ob 20.30 na redni občni zbor društva, v prostorih nekdanje osnovne šole na Palkišču. Predstavili bodo program dela, se dogovorili o izgradnji kulturnega in športnega centra ter izvolili novo vodstvo.
; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, UL
F.lli Rosselli 23, tel. 410340.
POGREBI
Danes, 8.00, Romano Sosol, iz splošne bolnišnice; 9.30 Daniela Drufovka vd. Bensa, iz splošne bolnišnice v Stmaver; 10.30, Attilio Favaro, iz bolnišnice Janeza od Boga ; 11.30 Adelma Jancig vdova To-disco, iz bolnišnice Janeza od Boga ; 12.00, Giusta Collenz vd. Giorgi, krsto pripeljejo iz Rima v cerkev na Travniku; 13.15, Norma Samar iz splošne bolnišnice v Faro; 13.15, Ka-terina Kovic vd. Tomšič iz splošne bolnišnice.
PROSTA CONA / ODLOČITEV ZBORNICE
SINDIKALNE ZVEZE OB 1 .MAJU
NOVICE
Kontingent goriva bo letos za desetino višji Dodatno 70/80 litrov
Na račun neuporabljenih kontingentov
Manifestacija bo v Krminu
Spomnili se bodo tudi 50-obletnice Osvoboditve
Avtomobilisti na Goriškem bodo v drugi polovici leta imeli na razpolago dodatnih 70, oziroma 80 litrov bencina po znižani ceni. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je namreč te dni sprejel sklep o reviziji kontingentov blaga proste cone. Kontingente je prilagodil določilom, ki jih je postavila Evropska zveza in ki dejansko veljajo že od začetka leta. Ker olajšave ne smejo presegati 25 odstotkov investicij, oziroma ne smejo presegati 5.500 Ecujev za vsako novo delovno mesto, pomeni, da bodo podjetja letos lahko izkoristila precej manjše kontingente surovin, oziroma polizdelkov namenjenih nadalnji predelavi. Tako je razširjeni odbor za letos odpravil uvoz kontingenta glukoze, dekstroze in fruktoze ter znižal kontingent sladkorja, mleka v prahu, papirja, poliestrske folije in nekaterih drugih surovin. Protivrednost olajšav pa je v glavnem prenesel na kontingent goriva. Kontingent za leto 1995 bo zato večji za približno deset odstotkov. In tako bo vsak avtomobilist letos prejel nakaznice še za 70, oziroma 80 litrov. Postopek je že v teku, zaključil pa naj bi se do konca junija. Novi kontingenti, sporoča Trgovinska zbornica, bodo stopili v veljavo 1. julija.
Postopek predvideva zdaj rok šestdeset dni v katerem morajo ministrstva za finance, industrijo, zaklad in zunanjo trgovino izdati soglasje ali pa odločitvi Trgovin-
ske zbornice oporekati. Predvidena je tudi tretja možnost, ki je bila uvedena ob zadnji obnovitvi zakona o Goriški prosti coni. Ge ministrstva v predvidenem roku ne odgovorijo, oziroma ne sprejmejo nobenega sklepa, odločitev začne veljati.
Trgovinska zbornica navaja, da je pri odločitvi da se ugodnosti odvečnih ali neizkoriščenih kontingentov v celoti preusmerijo na gorivo, upoštevala predvsem koristi krajevnega prebivalstva in dejstvo, da bo tudi priliv sredstev v Go-
riški sklad (zaradi prelevmana) precej večji. Ne gre pa podcenjevati pomena, ki ga bo tak ukrep imel na priliv, oziroma odliv valute.
Sklep, ki ga je pred dnevi, ob odprtju sejma Expomego že omenil predsednik zbornice Be-vilacqua bo nedvomno razveselil avtomobiliste, saj bo vsakdo prihranil okrog 90 tisoč lir. To so seveda pozitivne posledice, na krajši rok. Kakšne pa bodo posledice zmanjševanja kontingentov za industrijski sektor na daljši rok pa je v tem trenutku težko reči.
Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL na Goriškem pripravljajo tradicionalno osrednje prvomajsko zborovanje v Krminu, sočasno pa bodo obeležili tudi 50-letnico zmage nad nacifašizmom, 50-letnico osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri na trgu pred županstvom, kjer bo zborovanje. Glavna govornika bosta član vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CISL in deželni predsednik združenja VZPI/ANPI Ar-turo Calabria.Izbira Krmina za osrednjo prvomajsko manifestacijo ni naključna,
pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikalne zveze CGIL Giuliano Bon. ”2e pred leti smo se odločili da obiščemo vse pomembnejša industrijska središča v pokrajini in prekinemo s tradicijo statičnosti, kakršno smo bili vajeni dolgo let.” Sicer pa so sindikalne zveze, poleg napovedanega prvomajskega shoda, mednarodni praznik dela obeležili tudi drugače. 20. aprila je bila v Kulturnem domu okrogla miza ob 25-letnici Statuta delavcev, 8. maja pa bo v Tržiču zborovanje sindikalnih predstavnikov na temo Enotnost sindikatov.
Expomego - včeraj dan Koroške danes pa se predstavijo Romuni
Romrmija je letos prvič uradno prisotna na sejmu Ex-pomego in to preko Gospodarskog zbornice iz Arada. Danes ob 16.30 bodo na razstavišču predstavili gospodarsko stvarnost območja na severozahodu Romrmije in preučili možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja z operaterji iz Furlanije Julijske krajine, oziroma Goriške. Gospodarska zbornica iz Arada se zanima za odprtje predstavništva prav v Gorici.
Včeraj pa je bil na sejmu dan Avstrije, oziroma dan Koroške. Ob tej priložnosti je Gorico obiskala delegacija koroških gospodarstvenikov in predstavnikov raznih ustanov. Na Trgovinski zbornici jih je sprejel podpredsednik Hadrijan Corsi s predstavniki gospodarskih združenj. Govor je bil o razširitvi in popestritvi sodelovanja ob upoštevanju nove stvarnosti po vstopu Avstrije v EU.
Na sejmu imajo častno mesto - v okviru pobude Mee-tingorizia kulturna, športna in umetniška združenja in društva. Gre za dejavnost, ki je izredno razširjena v našem mestu. Poleg drugih se v hali D predstavljajo društva in združenja, ki vsako leto prirejajo odmevno prireditev Skupaj za UNICEF in pri kateri sodelujejo predstavniki različnih skupnosti, ki živijo v Gorici, vključno slovenske. (Foto Studio Reportage) Veliko zanimanje pa je na sejmu za razstavo kiparskih del Giannija Visentina (v preddverju konferenčne dvorane), avtorja številnih skulptur posvečenih Miru in prijateljstvu med narodi.
V števerjanu praznik ob Prvem maju
KD Briški grič pripravlja ob koncu tedna in ob prvem maju pomladni praznik. Prireditve bodo 28., 29. in 30. aprila ter 1. maja ter nato še 6. in 7. maja. Dogajanje se bo letos odvijalo pod veliko montažno lopo, ki jo bodo postavih na ploščadi pri županstvu. V nedeljo, 7. maja bo 16. Spominski pohod Ste-verjan - Gonjače - Steverjan. Start bo ob 9.30 pred spomenikom na Trgu Svobode, cilj pa na prireditvenem prostoru pri županstvu. Tokrat napovedujejo tudi kolesarsko vožnjo prav tako med Ste-verjanom in Gonjačami, le da bodo kolesarji odpeljali pred pohodniki.
Poskrbeli bodo za novo asfaltno prevleko
Županstvo obvešča, da bodo v kratkem pričeli nameščati novo asfaltno prevleko na Tržaški cesti, v ulicah Garzarolli, Grabizio, Alviano, Catterini, Ca-prin, pred severno postajo, Foscolo, na Svetogorski, v Ulici 4. novembra, Ponte del Torrione, Brigata Casale in della Barca. Z deli bodo pričeli v drugem tednu maja, celoten poseg pa naj bi zaključili v enem mesecu. Kjer se bo pokazala potreba, bodo promet začasno uredili izmenično enosmerno.
Težave in omejitve prometa na območju Mariana
Zaradi del za namestitev cevi grezničnega omrežja na območju Mariana (8. skupina del) so z ukazom Zupana včeraj uvedb omejitve prometa na državni cesti št. 305. Uvedb so enosmerni promet, oziroma obvoz ter omejih hitrost in prepovedah parkiranje. Omejitve v prometu bodo v veljavi do dokočnaja gradbenih del, predvidoma tri mesece.
Povezali se bodo z omrežjem Internet in Belo hišo
Mladi podjetniki, ki delujejo v sklopu združenja ASCOM prirejajo danes zanimivo pobudo v sklopu širše dejavnosti poklicnega izpopolnjevanja. Ob 18.30 bodo na sedežu podjetja Elcom- Korzo Itaba 149 predstavih sistem informacijskega omrežja Internet, ki ima planetarno dimenzijo. Opraviti bodo tudi praktični preizkus funkcioniranja telematske-ga omrežja tako da se bodo povezah z VVashingto-nom, oziroma z Belo hišo kar zadeva dostop do javnih arhivov ZDA. Mladi podjetniki bodo v kratkem pripravili še nekaj pobud, zmeraj s področja strokovnega usposabljanja in sicer: tečaj o komuniciranju v podjetju in na medosebni ravni, informativno srečanje o izvajanju zakona št. 44/90, srečanje o davčnih olajšavah pri investicijah in ob zaposlovanju osebja.
Nezgodna kronika
Mokro cestišče je včeraj presenetilo številne avtomobiliste. O težki prometni nesreči pri Gabrjah poročamo na drugem mestu. Nekaj pred poldeveto sta v industrijski coni trčila r 5, ki ga je upravljal 22-letni Vanja Cemic z Vrha in mini 90, ki ga je vozil 44-letni Franco Ahrens iz Fare. V nesreči sta se laže ranila oba voznika, poškodbe pa je zadobila tudi 18-letna Nataša Cemic.
OBČINA / OD L DO 14,JUNIJA
KRONIKA / VČERAJ NEKAJ PO 8, URI NA DRŽAVNI CESTI
Letovanje za starejše občane
Prijave danes in 4. maja v ulici Baiamonti - Možnost prispevka
V trčenju pri Gabrjah je umri 18 - letni dijak, tri osebe ranjene
Žrtev je Riccardo Dissegna iz Ronk, dijak na zavodu Fermi
Občinska uprava bo tudi letos pomagala pri organizaciji počitnic za starejše občane in upokojence. Poleg organizacijskih zadev bo upokojencem z nizkimi osebnimi dohodki priskočila na pomoč tudi finančno, z dodelitvijo denarnega prispevka. Letovanje bo od 1. do 14. junija v Cesenatico. Upokojenci bodo nastanjeni v hotelu Palače, ki je v neposredni bližini obale. Za celodnevno oskrbo bodo upokojenci plačali 28.500 lir. Upokojencem, ki imajo nižjo pokojnino od 650 tisoč lir bo občina nakazala prispevek 17 tisoč lir dnevno, upokojencem s pokojnino do milijona lir pa 11 tisoč lir dnevno. Zakonca, katerih pokoj-
nini ne presegata 1, 2 milijona lir bosta prejela 15 tisoč lir prispevka za letovanje. Za letovanje lahko zaprosijo tudi upokojenci z višjo pokojnino, vendar pa bodo morali znesek dnevne oskrbe v celoti poravnati sami. Prijave za letovanje bodo sprejemali danes, 27. aprila in 4. maja od 10. do 12. ure v javnem večnamenskem socialnem centru v ul. Baiamonti. Interesenti naj se zglasijo v centru in prinesejo zdravniško spričevalo s priporočilom za letovanje ob morju, osebno izkaznico, pokojninsko knjižico in številko davčnega kodeksa (velja za tiste, ki nameravajo zaprositi za prispevek občine). Ob vpisu je treba plačati akontacijo.
Ena oseba je izgubila življenje, tri pa so bile ranjene v silovitem čelnem trčenju, včeraj, nekaj minut po 8. uri, na državni cesti št. 55 med Gabrjami in Dolom. Na kraju nesreče je umrl 18-letni dijak zavoda Fermi Riccardo Dissegna iz Ronk, ulica delle Fomaci 21, ranjeni pa so bili 18-letni Andrea Gregorin in 17-letni Giuliano Piran, oba iz Ronk ter 41-letni Sergio Flore iz Gorice. Slednji se bo zdravil mesec dni, druga dva pa po tri tedne, v kolikor ne bodo nastopile težave.
Nesreča se je zgodila na zelo ostrem ovinku, pri Mejicah, ki je sicer prizorišče pogostih hudih nesreč. Dissegna, Gregorin in Piran so se v citroenu peljali proti Go-
rici, namenjeni v šolo, v nasprotni smeri pa je v fiatu uno pripeljal Sergio Flore. Vozilo v katerem so bili dijaki je po izvozu iz ovinka zaneslo v levo stran cestišča, kjer je prišlo do silovitega trčenja. Preiskavo vodijo karabinjerji. Zaradi prometne nesreče je bil promet na državni cesti približno dve uri povsem ustavljen. Sicer pa je med reševanjem ponesrečencev prišlo tudi do druge nesreče. Iz tržaške smeri je s precejšnjo hitrostjo pripeljal avtomobilist, ki je trčil v karabinjersko službeno vozilo, od koder ga je odbilo v skalnat rob. Na slikah: prizorišče nesreče in zgoraj Riccardo Dissegna, ki je v nesreči izgubil življenje -foto Studio Reportage.
LJUBLJANA / SESTANEK DELEGACIJ F-JK !N SLOVENIJE
Dogovor o avtocestni osi Vzhod - Zahod
Sporazum bodo podpisali meseca maja v Trstu
LJUBLJANA - Na včerajšnjem zasedanju bilate-lalne komisije v Ljubljani je bil opravljen konkreten korak naprej v sodelovanju med Furlanijo-Julij-sko krajino in Slovenijo za gradnjo avtocestne osi Vzhod-Zahod. Na zasedanju komisije sta se delegaciji strinjali o dokončni izgradnji avtocestnih odsekov na progi Trst-Bu-dimpešta-Kijev.
Delegacijo F-Jk je vodil odbornik za prevoze Cri-stiano Degano (na sliki), v njej pa sta bila še Achille Vinci Giacchi (kot predstavnik italijanske vlade) in Michele Baldassi (predsednik Autovie Venete), delegacijo Slovenije pa vi-ceminister za prevoze Marjan Dvornik; prisotni so bili tudi funkcionarji zunanjih ministerstev, ministrstev za finance in družbe, ki upravlja avtoceste v Sloveniji. Skupno so razpravljali o predlogu, ki ga je predsednica deželnega odbora F-Jk Alessandra Guerra predstavila pred dvema tednoma najvišjim oblastem Slovenije.
Gre za protokol, ki v treh točkah (prometne infrastrukture in promet, promocija sodelovanja med lukami in partecipa-cija v posebnih programih Evropske zveze za kooperacijo pri razvoju malih in srednjih podjetij
na znanstvenem in kulturnem področju) nakazuje neposredne pobude F-Jk v okviru razvoja ita-lijansko-slovenskega sodelovanja.
Glavna točka včerajšnjega zasedanja je bila izgradnja avtocestne osi. Po
včerajšnjem okvirnem sporazumu bosta delegaciji preverili dokončno besedilo sporazuma, da bi prišlo do podpisa, ki je predviden v mesecu maju v Trstu, potem ko ga bosta predstavili pristojnim organom.
Absolutna prednost je namenjena izgradnji avtocestnih povezav Selo-Vi-pava in Vipava-Razdrto; za dela bodo uporabili tudi 94 milijard lir, ki jih je dala na razpolago F-Jk z zakonom za 'obmejna področja; skupni izdatek bo znašal približno 200 milijard lir.
S tem je bila potrjena strategija, ki jo je orisala predsednica F-Jk Guerra, po kateri bo zgrajena privi-ligirana os med severnim Jadranom in srednje-vzhodno Evropo, kar bo omogočilo povečanje trgovinskih izmenjav in omogočilo integriran pristaniški sistem med Trstom, Tržičem in Koprom. Pomenljiva točka sporazuma zadeva formulo o finančni soudeležbi, ki je potrebna za izgradnjo del.
PATRONAT INAC SVETUJE
Kako je s pravico do termalnega zdravljenja velikih invalidov
Vpr.: »Pred šestimi leti sem bil na delovnem mestu žrtev hude nezgode in kot delovni invalid prejemam finančno rento, ki mi jo izplačuje zavod INAIL. Ker imam velike težave z zdravjem in postaja moja sposobnost gibanja vse bolj omejena, me zanima, če INAIL nudi delovnim invalidom možnost, da koristijo rehabilitacijske pakete.«
P.K.
Zavod za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL ima dolžnost in pristojnost, da delovnim invalidom s hujšimi patologijami prizna pravico do brezplačnega termalnega zdravljenja oz. klimatskega bivanja. Termalne hidroterapije in fangotera-pije učinkujejo ne le kot sredstvo za pridobivanje delovne sposobnosti, temveč imajo tudi strogo terapevtski
in rehabilitacijski značaj. Zavarovancem, ki so utrpeli poškodbo, je zagotovljena zdrastvena oskrba vse do kliničnega ozdravljenja, kar velja tudi za obolele za silikozo in azbestozo. Zdravilni ciklus traja 15 dni in upravičenci se lahko prijavijo s predložitvijo zadevne prošnje in zdravniškega potrdila. Poleg zdravstvenih storitev je predvidena tudi povrnitev potnih stroškov, plačilo dnevnice in finančno nadomestilo plače.
Klimatsko bivanje v hotelskih kompleksih brez specifičnega zdravljenja lahko traja največ 20 dni in v skrajnih primerih ima lahko tudi spremljevalca. Pravico do te storitve imajo 100-odstotni invalidi in veliki invalidi, katerih delovna sposobnost je zaradi posledic poškodbe nižja od 50 odstotkov. (B)
SKLAD MITJE ČUKA
Tretji otrok v družini
Pred časom smo v tej rubriki obravnavali temo - prihod tretjega otroka, zadržali smo se pri osupljivem odzivu mnogih, ki so ob taki novici skoraj nejevoljno zmignili z rameni, češ »nerode, ali niso znali paziti«,.. ipd.
Skratka tiste družine, ki so se odločile za rojstvo tretjega otroka, so za večino ljudi nekoliko neobičajne (kaj šele one, ki si privoščijo še več naraščaja!). Število otrok, ki ga še imamo za normalno, v naši družbi in kulturi, je vsaj navidezno le eden do dva po družini.
Toda ali je to resnično? Ali ni pravzaprav bolj realno misliti, da si vse več družinskih skupnosti ne dela problemov šele z morebitnim prihodom tretjega otroka, marveč že v zvezi z rojstvom drugega? Ali se morda podzavestno mladi starši ne bojijo, da se bosta tudi delo in skrbi podvojile, če bosta v hiši dva otroka?
Pomislimo z druge strani. Postavimo se v položaj prvorojenca in hkrati edinčka. Obkrožajo ga samo odrasli: mama, oče, dedka, babici, strici in tete pa še morda varuška... Ali se otrok lahko popolnoma spontano igra s svojimi vrstniki in se torej popolnoma neovirano razvija? Prav gotovo v takih razmerah to ni mogoče, toda, kateri starši so pripravljeni odločiti se še za enega otroka samo zato, da bi bila življenje in razvoj njihovega edi-norojenca bolj popolna?
Navadno so najbolj običajne ovire pri odločitvi za rojstvo drugega otroka potreba po večjem zaslužku. Služba je potrebna sedaj obema staršema, že sama po sebi je zelo zahtevna, za tem pa pridejo še pomisleki: veliko skrbi je že s prvim otrokom, hiša je zelo velika, tudi zanjo gre veliko časa, moža pa še posebej ni nikoli doma, ker veliko dela. Drugi otrok? Nemogoče!
Ta rubrika nikakor noče izzveneti v zagovor nekega tipa družine ali posebej pravice drugorojencev, da pridejo na svet, vendar se moramo vprašati ali morda nimajo pomisleki do rojstva drugega otroka svoj izvor predvsem v spominu mater, ki imajo še preveč jasno pred seboj vse preču-te noči ob prvorojencu, vse bolezni prvih dvanajstih mesecev in velike težave s prilagajanjem na nov način življenja, ko so doživljale vse, kar se je dogajajo z in okrog novorojenca, zelo intenzivno in - toliko da ne - s priročnikom o negi otrok v levi roki.
Toda nekaj je jasno in o tem pripovedujejo vse mame, ki so se odločile še za drugega otroka: pri dru-gorojencu je vse lažje, bolj si izkušen in bolj gotov.
Na osnovi takih izkušenj je na dlani, da se matere tudi glede zaposlitve prilagodijo, ko dobijo drugorojen-ca. Ker gre pravzaprav le za omejeno dobro, najdejo matere način, kako reducirati obveznosti na službenem področju - tudi tiste, ki so samostojne delavke, in zato ne uživajo posebnih pravic, po katerih bi lahko ostale po porodu doma ob gotovem rednem mesečnem prejemku.
Težave, ki si jih matere, dokler imajo le enega otroka, predstavljajo kot nepremostljive, se navadno -tako govorijo izkušnje matrer, ki so se odločile za drugega otroka -izkažejo za rešljive. Prej ali slej pa se seveda pokaže, da tudi starejši otroci ustvarijo s svojimi mlajšimi brati družinsko skupnost, se skupaj igrajo, pričkajo se, od starejših se mlajši učijo in take majhne skupnosti nekoliko razbremenijo tudi starše.
Torej bi lahko rekli, da predstavlja drugi otrok problem predvsem v začetku, ko se morata starša globoko potruditi, da bo prvorojenec bratca ali sestrico pravilno sprejel in da bo otrokoma uspelo med seboj razviti pravi odnos. Ko pride do harmoničnega sožitja, se starši rešijo precejšnjega dela z otrokoma.
Kar polovica vseh družin z otroki v razviti evropski državi, kakršna je Nemčija, ima le enega otroka, kakih 38 % po dva, 11% po tri ali več otrok. Čeprav statistični podatki kažejo, da si 6 % vseh na novo ustanovljenih parov želi samo enega otroka, 28 % enega do dva, 25 % dva ali tri in 7% tri in več otrok.
Vzroki za resnično stanje, ki poveča število družin z enim samim otrokom, naj bi bili predvsem v nezdružljivosti družine s poklicem. Veliko več žensk si danes želi ali pa mora v službo. Mnogi starši si ne morejo privoščiti varuške za otroke, kakor dobro vemo pa jasli ni ali jih ni dovolj, prav tako ni vsem na razpolago celodnevnega varstva ali celodnevnih vzgojnih ustanov.
Tako se pač zgodi, da je med nami vse več edinčkov - otrok, ki odraščajo sami, ostajajo v družini sami, čeprav prav toliko ptrebujejo brate in sestre, kolikor so jih potrebovali njihovi predniki. Le s to razliko, da tudi svojih vrstnikov in prijateljčkov ne najdejo s tako lahkoto kot včasih, kar pred vrati ali na dvorišču, kar se je normalno dogajalo v še ne tako oddaljeni preteklosti. Imajo pa v zameno dva (pre) zaposlena starša, varuške se jim zamenjujejo iz dneva v dan, navajeni so na selitve in vse bolj tudi na ločitve (med očeti i materami).
•FARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALY
■FARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
TRGI / BORZA ODLIČNO, LIRA PA NI POVSEM IZKORISTILA OKREPITVE DOLARJA
Finančni trgi so si oddahnili od nevarnosti novih volitev
Volino zmago so razumeli kot jamstvo za obstanek Dinijeve vlade
RIM - Za dolar je bil včeraj dan »maščevanja«, odgovora na izid vrha G7. Okrepil se je kljub temu, da monetarne oblasti sedmerice industrijsko najrazvitejsih držav sveta niso šle dlje od posplošenih razglasov o podpori zelenemu bankovcu in niso napovedale nobenih konkretnih ukrepov. Vendar je bilo že to dovolj, da je »bolni« dolar včeraj zadihal tako v New Yorku in Tokiu kot v Frankfurtu in Milanu. V Italiji je po tečaju Banke Italije veljal 1.713 lir, potem ko je v torek zdrknil pod 1.7.00 lir. Tudi na Wall Streetu se je ob odprtju trgov občutno okrepil glede na vrednost, ki jo je imel ob torkovem zaprtju.
»Prezgodaj je za presojo, ali se bo krepitev nadaljevala,« pravi eden od ameriških posrednikov. »Ce je res, da so monetarne oblasti sedmerice najrazvitejsih izrazile zaskrbljenost zaradi velikih nihanj na valutnih trgih, je prav tako res, da niso ponudile nobenega praktičnega navodila za usklajeno strategijo, s katero bi lahko sprostili pritisk na dolar in na šibkejše bankovce. Tako kot pred trgi niso sprejele nobene trdne obveze za dogovarjanje o monetarni politiki.«
Napredovanja dolarja in posledičnega umika
marke ni docela izkoristila lira, ki so jo včeraj bremenile tehnične zapadlosti ob koncu meseca, ko se nakopičijo predvsem komercialna plačila za tujino. V primerjavi s ponedeljkom pa se je kljub temu okrepila, Čeprav ni ohranila ugodnih pozicij, ki jih je v torek dosegla na ostalih evropskih trgih. Pozornost tako denarnega kot finančnih trgov v Italiji je po nedeljskih upravnih volitvah in po vrhu G7 zdaj vsa usmerjena na notranjepolitična dogajanja in na ekonomske naloge Dinijeve vlade, med katerimi je na prvem mestu zapletena skrbstvena in pokojninska reforma.
Milanska borza je včeraj, na prvem pravem povolilnem sestanku doživela živahen porast, ovrednotile pa so se tudi pogodbe future za BTP. Opazovalci ocenjujejo, da so finančni trgi zmago levice na nedeljskih upravnih volitvah razumeli kot jamstvo za nadaljevanje dela Dinijeve vlade, kar naj bi pritegnilo tudi tuje investitorje. Borzni kazalci so včeraj takole napredovali: MIB je pridobil 1,44 odstotka, Mibtel 1,75 in Mib-30 2, 14 odstotka. Najbolj uspešne so bile vrednotnice zavarovalnih in bančnih družb, med katerimi je Mediobanca pridobila kar 4,7 odstotka.
Z vrha G7 nobenega recepta za dolar
VVASHINGTON - Japonska je končno dobila dolgo pričakovano podporo sedmerice najbolj razvitih (G7) za svoja prizadevanja, da bi se krivulja padajočega dolarja obrnila navzgor, Čeprav še ni jasno, ali bo ta podpora zadoščala tudi za to, da bi obrzdala naraščajočo vrednost jena. V pisni izjavi, ki so jo objavili neposredno po zasedanju, je sedmerica, ki določa svetovno politiko, izrazila zaskrbljenost spričo hitro padajočega dolarja in se zavzela za preobrat na tem področju.
Japonski finančni minister MasayoSi Takemura je tej izjavi pripisal »dramatičen pomen«, saj se je sedmerica finančnih ministrov skupaj z guvernerji centralnih bank za to stališče odločila šele po pet in pol umi bruni razpravi, ki je bila posvečena predvsem valutnim razmerjem. Takemura je zaveznikom v »klubu bogatih« povedal, da padanje vrednosti dolarja in naraščanje jena prinaša nasprotne učinke na svetovno gospodarstvo, ki jih ni mogoče opravičiti z osnovnimi načeli zdravega gospodarstva. V letošnjem letu se je vrednost japonskega jena v primerjavi z dolarjem povečala za rekordnih 20 odstotkov, zaradi Cesar je nastopila velika nevarnost, da bo naraščajoči jen v kratkem spodnesel krhko ravnovesje v japonskem gospodarstvu, ki je začelo okrevati Sele pred kratkim, predvsem na področju izvoza, ki bi doživel usoden udarec. Prav zato je Japonska tako močno vztrajala, naj sedmerica velikih v zvezi z valutnimi tečaji in gibanji izda tudi pisno izjavo, kar se je zgodilo prvič v zadnjih
dveh letih.
Toda prvi odmevi na trgih niso bili taksni, kot je Japonska upala in pričakovala. V sklepih zasedanja finančnih ministrov sedmerice namreč ni nič presenetljivega in niti nobenega recepta, ki bi kar čez noc odpravil tegobe dolarja, Čeprav so mnogi prepričani, da bi to že zdavnaj lahko storili s spremembo ameriških obrestnih mer. Predsednik Bundesbank Hans Tietmeyer je izjavil, da so Članice G7 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Kanada, Italija in Francija) soglašale v tem, da sprememba obrestnih mer ne more biti edini odgovor na težave, v katerih se je znašel dolar. Zato so se finančni ministri sedmerice zavzeli za dolgoročne ukrepe, ki naj bi se osredotočili predvsem ha zmanjšanje trgovinskih primanjkljajev in uravnovešanja tekočih plačilnih bilanc. K temu so dodali običajne zahteve po tesnejšem sodelovanju na valutnih tržiščih, v katerih pa nekateri vidijo morebitno napoved odločnejših skupnih posegov v podporo dolarju na svetovnih trgih. Sekretar ameriške zakladnice Robert Rubin je članom sedmerice zagotovil, da si Washington zelo prizadeva zmanjšati velikanski proračunski primanjkljaj in ga bo v tem podprl tudi Kongres, nobenih zahtev pa ni postavil v zvezi z ameriško monetarno politiko. Podobna zagotovila je dal tudi italijanski premier Dini, ki je skušal svoje sogovornike prepričati, da se Italija »dobro obnaša« in da pospešeno ukrepa za stabilizacijo gospodarskega položaja.
r BANKE / JUTRI SKUPŠČINA DELNIČARJEV CRT
SEJMI / POZORNOST ZA HRVAŠKO
Kljub težavnemu letu je obračun zadovoljiv
Čisti presežek CRT-Bance se je zvišal za 10%
TRST - Na Pomorski postaji bo jutri ob 18. uri občni zbor delničarjev tržaškega zavoda CRT-Banca, ki ima na dnevnem redu naslednje točke: odobritev poslovnega obračuna za leto 1994, volitve elanov za nov upravni svet in nadzorni odbor, ki bosta banko upravljala v naslednjem triletju, imenovanje predsednika in podpredsednika ter odobritev predloga za brezplačno zvišanje glavnice po sistemu ene brezplačne delnice za vsakih 20 v lasti, tako rednih kot prednostnih.
Predsednika CRT-Bance Roberta Verginello in generalnega direktorja Giuliana Grassija Caka torej naloga, da delničarjem orišeta strategije denarnega zavoda in jim postrežeta z izidi lanskega poslovnega obračuna. Glede poslovnih rezultatov v banki zagotavljajo, da so bili zadovoljivi in v skladu z naCrti, in to kljub lanskemu izjemno težkemu letu za ves bančni sistem. Oglejmo si nekaj najbolj značilnih podatkov iz poslovnega obračuna: skupna zbrana sredstva so
dosegla 6.284 milijard lir (2,6 odstotka veC kot leta 1993, medtem ko znaša državno povprečje +1,5 odstotka), vrednost posojenih oziroma investiranih sredstev pa je ob koncu lanskega leta znašala 1.321 miljard (+ 1%). Po odobritvi obračuna in razdelitve poslovnega presežka, ki znaša v Cisti obliki 14,3 milijarde lir (+ 9,78%), bi moralo zavodovo premoženje preseči 435 milijard lir (ob koncu leta 1993 je znašalo 326 milijard lir).
Druga družba tržaške hranilnice, kreditni zavod CRT-Specialcredito, je lani zbrala 113,7 milijarde lir vlog, vlaganja pa so presegla 149 milijard lir, kar pomeni kar 103,9-odstotno povišanje glede na leto prej. Tako ugodna gibanja se seveda izražajo tudi v poslovnih rezultatih, saj se je poslovni presežek povišal na 4,9 milijarde (+15, 8%), medtem ko se je Cisti dobiček, ki je znašal 1,05 milijarde lir, znižal zaradi razvrednotenja lastnih vrednotnic (ob koncu leta 1993 je namreč znašal 1,42 milijarde lir).
Od danes razstavlja na zagrebškem sejmu kar 30 tržaških podjetij
V Zagrebu tudi Donaggio in Antonione
TRST - Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki ga bodo odprli danes, sodeluje letos kar 30 tržaških podjetij. V hrvaško prestolnico bosta danes odpotovala tudi podpredsednik deželne vlade Antonione in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Donaggio, ki bosta sodelovala pri delovnih srečanjih tržaških raz-stavljalcev s potencialnimi hrvaškimi partnerji. Organizirala jih je prav tržaška zbornica v dogovoru z italijanskim veleposlaništvom v Zagrebu in v sodelovanju s tamkajšnjim uradom italijanskega zavoda za zunanjo trgovine ICE ter s hravško gospodarsko zbornico. Tržaška podjetja se bodo na zagrebški sejemski prireditvi, ki bo odprta do
vkljuCno 29. aprila, pred-tavila v uradnem italijanskem paviljonu, ki ga je opremil ICE.
V tržaški delegaciji bo sodelovalo 29 podjetnikov iz trgovskega in industrijskega sektorja, poseben poudarek pa bo namenjen zunanjetrgovinski dejavnosti, kmetijsko-ži-vilskemu sektorju, ki je eden od tistih, za katere je zagrebški sejem specializiran, in turistični dejavnosti, ki jo bo zastopalo tržaško podjetje za turistično promocijo.
Slovesnega odprtja zagrebškega spomladanskega sejma se bodo udeležile najvišje osebnosti hrvaškega javnega življenja, predsednik tržaške zbornice Donaggio pa se bo sestal s predsednikom tamkajšnje sejemske ustanove.
MlifA ČET PET PON TOR SRE					
17	233 17.	vi	)73	16E	ID J) 171	3/1
		A		Z	■
12 DM	55,9	12	48,6	12/	19,8	122	16,0 123	8,7
						■
- EKU / PO OCENI BANK
Uvedba evropske valute bo stala vsaj 20 tisoč milijard lir
Velike težave bančnega sistema
RIM - Uvedba enotne valute bo evropske banke stala od 18 do 23 tisoč milijard lir (od 14 do 18 milijard mark). Toda stroški niso edini alarmni zvonec, na katerega je pritisnil banCni sistem pred dopolnitvijo ekonomske in monetarne unije, ki jo predvideva maastrichtski sporazum. Od bruseljskih in nacionalnih oblasti namreč zahteva, naj odločitve in zakonske spremembe, ki bodo potrebne za uvedbo ene same valute v vseh 15 Članicah Evropske zveze, sprejmejo s široko anticipacijo, ker bodo, banke za prilagoditev svojih struktur in načinov poslovanja potrebovale vsaj tri do štiri leta. Na to potrebo je opozorila sondaža med več kot sto bankami iz 14 držav, ki jo je izvedla Zveza evropskih bank in ki sicer priznava, da raziskava ni upoštevala prednosti monetarne unije.
Evropske banke postavljajo tri temeljne zahteve. Prva je zahteva po čimprejšnji določitvi načina sodelovanja posameznih Članic v tem procesu in po določitvi kriterijev prehodnega obdobja za tiste, ki se vanj ne bodo mogle vključiti od začetka, predvidenega za leto 1999. Nobena banka namreč ni pripravljena na ustrezne investicije vse dotlej, dokler ne bo prehod k skupni valuti gotov in dokler ne bodo sprejeti vsi potrebni preliminarni ukrepi.
Druga zahteva bank je ta, da vsaj v začetni fazi ne bodo obremenjene z novimi nadzornimi ali davčnimi obveznostmi in da bodo imele dovolj Časa za zadovoljitev potreb po novih elektronskih sistemih in po prilagoditvi obstoječih. To praktično pomeni, da banke pričakujejo olajšave za uvedbo skupnega bankovca, ki prinaša občutne stroške in zahteva Cas. Evropa bo na primer potrebovala stotisoCe avtomatskih distributerjev za bankovce, njihovi proizvajalci pa bodo seveda morali prejeti naročila veliko prej. VeC kot polovica 8 do 10 milijard ekujev, kolikor bo po predvidevanjih veljala vsa operacija, ali 5 do 6 odstotkov operativnih stroškov bodo namreC po raziskavi Zveze evropskih bank le-te porabile za revizijo svojih informatskih sistemov, medtem ko bodo marketing, odnosi z javnostjo in novi obrazci zahtevali okrog 20 odstotkov vseh stroškov. Za usposabljanje osebja naj bi šlo 10 odstotkov stroška.
Raziskava predvideva, da bo za uvedbo skupne valute izbrana metoda »big bang«, kar pomeni, da bo prehod nacionalnih valut na skupno (za katero ni še določeno, ali bo ohranila ime EKU) izveden na toCno določen datum. Nacionalni bankovci naj bi ostali v obtoku še nekaj mesecev, najmanj šest, glede bank pa ni izključeno, da jih bo treba za nekaj dni zapreti.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, .tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, .tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ^ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, . tel. 066/38-458,38-512
DUNAJ / NA PREDVEČER 50-LETNICE DRUGE AVSTRIJSKE REPUBLIKE
Slovenci sooblikovali »Praznik svobode«
Več deseffisoč ljudi na prireditvi - Danes uradni del
Ivan Lukan
H JUBILEJ i
Haider še naprej za tretjo republiko
Rusi bili morilci
DUNAJ - Sef svobodnjakov Jorg Haider je na prireditvi svoje stranke ob 50-obletnici obstoja druge avstrijske republike ponovno poudaril potrebo po tretji republiki. Menil je, da sta si obe največji stranki (SPČ in OVP) v drugi republiki »perfektno razdelili oblast«, hkrati pa, da je bila državljanom odvzeta svoboda odločanja. Haider je proti omalovaževanju nacističnih zločinov, o osvoboditvi Avstrije s strani Rdeče armade pa je menil, da je bila povezana z umori, deportacijami in posiljevanji.
DUNAJ - Avstrija sicer šele danes uradno proslavlja 50. rojstni dan druge avstrijske republike (27. aprila 1. 1945 je provizorična državna vlada na čelu s Karlom Rennerjem sprejela razglasitev neodvisnosti Avstrije - op. ured.), prvi veliki in za desettisoče nepozaben višek začetek praznovanj pa je bil sinoči na Trgu junakov (Heldenplatz) na Dunaju.
Več desettisočglava množica se je udeležila »Praznika svobode«, prireditve, v okviru katere so ugledni Avstrijci - od kardinala Koniga preko koroškega pisatelja Petra Turinija do predsednika Zidovskega dokumentacijskega centra Simona VViesenthala - opozorili na grozote Hitlerjeve na-
cistične diktature. Hkrati so današnjo avstrijsko družbo pozvali k razumevanju in strpnosti - k sožitju.
Glasbeni okvir so dali prireditvi ugledni avstrijski in mednarodni umetniki (VVolfgang Ambros, Stefani VVerger, Rainhard Fendrich, Falco, Gildbert Becaud, Tony Wega, Di-onne Warwick, itd.), nadvse posrečena pa je bila zamisel organizatorjev da aktivno vključijo v oblikovanje sporeda vse narodnostne manjšine, živeče v Avstriji.
Slovensko narodnostno skupnost na Koroškem so na prireditvi, ki jo je spremljajo tudi več kot milijon Avstrijk in Avstrijcev v okviru neposrednega prenosa ORF na televizijskih ekranih, za-
stopali Mešani pevski zbor Danica iz Sentpri-moža v Podjuni in kulturni delavci iz Roža, Podjune in Žile (v domačih slovenskih nošah), z glasbo in pesmijo pa so občinstvo na Trgu junakov in pred televizijskimi ekrani navdušili prav tako avstrijski Hrvati, Cehi, Romi, Slovaki, Madžari. Moderatorja prireditve sta bila Karlheinz Bohm in televizijska napovedovalka Barbara Stockl.
Uradna Avstrija bo 50-letnico obstoja druge avstrijske republike praznovala danes dopoldne z izredno sejo zvezne vlade ter s slavnostno skupno sejo državnega in zveznega zbora, opoldne pa je na sporedu sprejem in kosilo zveznega kan-
clerja za zastopnike avstrijske odpora ter za žrtve nacistične strahovlade ter za osebnosti iz tujine, prav tako pa je opoldne predvidena zaprisega 2000 nabornikov na Trgu junakov.
Že včeraj je predsednik državnega zbora Heinz Fischer priredil sprejem za vse Avstrijce, ki so leta 1938 ob priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu morali zapustiti državo.
Prav tako je svojo ustanovitev pred 50 leti in 50-letnico obstoja druge avstrijske republike dostojno in v prisotnosti najvišjih predstavnikov države (zvezni predsednik Klestil, zvezni kancler Vranitzky) praznovala tudi Avstrijska zveza sindikatov (OGB), ki je s skoraj .milijon člani največje interesno zastopstvo delojemalcev v Avstriji.
NOVICA
Kancler Vrani1zky ostro zavrnil Haiderjeve napade
DUNAJ - Zvezni kancler Franz Vranitzky je včeraj v izjavi v državnem zboru ostro zavrnil napade šefa svobodnjakov Jorga Haiderja na (socialdemokratskega) notranjega ministra Casparja Einema. Haiderjev očitek, češ da se je notranji minister »podal v nevarnost, da se znajde v tovarištvu z levo teroristično sceno«, je socialdemokratski kancler označil za »absurdno« in nezaslišan spodrsljaj, še posebej pa je opozoril, da se kaj takega zgodilo tako rekoč na predvečer praznovanja 50. obletnice obstoja druge avstrijske republike. Predstavniki gibanja »SOS-so-človek«, ki je bilo prav tako tarča Haiderjevih ostrih napadov, pa so medtem že napovedali, da bodo vložili tožbo proti avstrijskemu desničarskemu populistu. Kot smo včeraj obširno poročali, je Haider v torek na tiskovni konferenci na Dunaju tako notranjemu ministru Einemu kot tudi gibanju »-SOS-sočlovek« v zvezi s spodletelim atentatom na daljnovod blizu Dunaja podtikal bližino oziroma posredne povezave z levo teroristično sceno v Avstriji. Kot znano, sta oba anarhista, ki sta bila ubita pri predčasni eksploziji bombe , pripadala dunajski levo-anarhistični sceni. (I. L.)
»Praznik svobode« na Dunaju je s lovensko pesmijo sooblikoval zbor Danica
VLADA / PRESENEČENJE
Bo Schiissel novi minister za zunanje zadeve?
Pravni spor Busek - Graff
DUNAJ - Ugibanj glede oseb oziroma novih imen v vladnem moštvu ljudske stranke (OVP) je vse veC. Za zdaj je jasno le, da bo novi predsednik stranke VVolfgang Schiissel (na sliki) postal novi podkancler.
V javnosti je bilo včeraj slišati, kako je možno, da Schiissel po vsej verjetnosti ne bo obržal ministrstva za gospodarstvo in bo postal novi zunanji minister. Schii-ssel sam k tem še ni zavzel stališča, odhajajoči zunanji minister Alois Mock pa je menil, da bi taka ureditev bila »možna in smiselna«. Schiissel da ima izredne izkušnje na zunanjepolitičnem področju.
Da pa bi zmeda bila popolna, Mock tudi ni izključil ženske na položaju šefa avstrijske diplomacije.
Glede drugih ministrstev pa je bilo slišati, da želi novi predsednik OVP za novo ministrico za pouk imenovati dunajsko srednješolsko ra-
vnateljico Evo Reichel in ne sedanjega državnega sekretarja Gerhar-da Schafferja, v zvezi z zasedbo ministrstva za okolje - ministrica Ra-uch-Kallat se je kot generalna sekretarka presedla v centralo OVP -pa se v javnosti še ni pojavil noben resni kandidat.
Znotraj svoje stranke pa je Schiissel medtem soočen z novimi nesoglasji, ki so povezana z vrnitvijo Erharda Buška in Aloisa Mocka iz vlade v poslansko klop. Oba sta namreč ob vstopu v vlado oddala svoj poslanski mandat in ga zdaj zahtevata nazaj.
»Žrtvi« vrnitve obeh politikov pa naj bi postala predsednik Gospodarske zbornice Mader-thaner in Buskov najglasnejši kritik, dunajski odvetnik Michael Graff, hkrati predsednik parlamentarnega odbora za pravne in ustavne zadeve. Medtem ko je Man-derthaner že napovedal svoj umik, Graff vztraja pri mandatu in zahteva pismeno odločitev volilne komisije na Dunaju, ali mora dejansko oddati svoj poslanski mandat Busku.
Novi predsednik OVP VVolfgang Schii-ssel se je medtem jasno postavil na stran nekdanjih strankinih veljakov in zahteval umik Buška, predstavitev svojega novega vladnega moštva pa je napovedal za konec tedna, najkasneje v začetku prihodnjega tedna.
. Ivan Lukan
- AVSTRIJA - EVROPSKA ZVEZA
KOROŠKA / ZAPLETI V ZVEZI S 75. LETNICO PLEBISCITA
KOROŠKA
Znova razprava o prihodnosti trajne nevtralnosti
Parlament EZ pritiska na Dunaj
DUNAJ - Koliko Časa bo Avstrija kot članica Evropske zveze lahko ohranila status nevtralne države? To vprašanje, ki je burilo duhove Avstrijcev že pred uspešnim referendumom o pristopu k EZ leta 1994, je postalo spet aktualno.
Odbora za zunanjo in obrambno pohtiko v avstrijskem parlamentu sta namreč ta teden obravnavala predlog Evropskega parlamenta o skupni zunanji in varnostni politiki. Po tem predlogu se bi morala tudi Avstrija obvezati oziroma sprejeti klavzulo, po kateri naj bi bila Zahodnoevropska unija (WEU) dolžna pomagati Avstriji v primeru napa-
da in obratno. Parlamentarni pododbor je besedilo predloga sprejel, formalnopravno pa naj bi uredili to obveznost v okviru konference vladnih šefov EZ leta 1996. Znano je, da je za to konferenco predvideno temeljito prestrukturiranje znotraj petnajsterice, na dnevnem redu pa bo gotovo tudi proces odpiranja zveze proti Vzhodu. O tem je včeraj razpravljal tudi državni zbor, zaradi številnih ugovorov različnih držav-članic EZ, med njimi tudi Avstrije, pa naj bi Evropski parlament predlog na svojem današnjem zasedanju še enkrat preoblikoval in odložil sklepanje o njem.
Slavje brez Slovencev?
Svobodnjaško stranka odločno proti slovenskemu govorniku na proslavi na Novem trgu, kakor tudi v deželnem zboru
Za jubilej vsaj 40 milijonov z Dunaja
CELOVEC - Koroški svobodnjaki so včeraj dokončno pokazali svoj pravi obraz glede poteka uradnih proslav ob letošnji 75. obletnici koroškega plebiscita. Tako na osrednji uradni proslavi 10. oktobra na Novem trgu, kot tudi na slavnostni seji deželnega zbora (isti dan v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu), nočejo slišati slovenske besede, prav tako ni za-željeno sodelovanje Slovencev pri ostalih prireditvah.
To je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu potrdil poslanec in govornik za manjšinska vprašanja svobodnjakov v deželnem zboru Fritz Schret-ter. Glede uradne proslave na Novem trgu je dejal, da svobodnjaki zahte-
vajo slovesnost v avstrijskem državnem jeziku, ki je nemški, govorili pa da naj bi samo predstavniki države, dežele in mesta. Kot govornike je navedel zveznega predsednika, zveznega kanclerja, deželnega glavarja in župana mesta Celovec. Pri slovesni seji deželnega zbora pa naj bi spregovorili predsednik državnega zbora in po en predstavnik v koroškem deželnem zboru zastopanih strank.
Kot je znano, je deželni glavar Christof Zernatto (ljudska stranka) koroškim Slovencem ponudil, da bi na slavnostni seji deželnega zbora spregovoril tudi predstavnik slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v svoji materinščini. Osebe
Valentin Inzko je eden od možnih govornikov
sicer ni imenoval, v mislih pa je imel med drugim nekdanjega predsednika Narodnega sveta in govornika slovensko-nemškega koordinacijske-
ga odbora pri krški škofiji Valentina Inzka. Ta je v pogovoru za naš list včeraj potrdil pripravljenost za tak nastop, »če bi dežela s to željo uradno stopila do mene in če bi s tem soglašale tudi osrednje organizacije koroških Slovencev«.
Stališče svobodnjakov se - mimogrede povedano - povsem ujema s spornimi načrti glavnega organizatorja uradne proslave Seppa Pruggerja. Ti so namreč - ne le za Slovence - eno samo razočaranje. O skupnem proslavljanju nimogoče najti nobenih elementov, proslava naj bi tudi letos potekala po starem kopitu -z znano povorko skozi Celovec in naj bi bila samo enojezična.
Ivan Lukan
CELOVEC -Ob letošnji 75.obletnici koroškega plebiscita pričakuje Koroška od zvezne vlade izredna denarna sredstva v višini vsaj 40 milijonov šilingov - toliko kot leta 1990 ob 70-letnici. To je po seji koroške deželne vlade poudaril deželni glavar Zernatto.
Dejal, da se je že pogovarjal z novim finančnim ministrom Staribache-rjem, znotraj deželne vlade pa da obstaja soglasje, da bi ta denar bil namenjen predvsem projektom na južnem Koroškem, torej na dvojezičnem ozemlju. (I. L.)
IN M E M O R I A M
	
Radovan Gobec velika osebnost zborovske glasbe
Ivan Silič
INTERVJU
Cristina Comencini: »Filma po romanu Susanne Tamaro ne bi mogli posneti nikjer drugje«
	 	
Barbara Gruden
»Zdaj zaori pesem o svobodi...«
Ni ga bilo pevca na Primorskem, ki bi te pesmi ne poznal zlasti od osvoboditve sem, ko jo je F. Venturini priredil za mešane zbore. Kajti Radovan Gobec jo je 1944 leta v partizanih skomponi-ral za moški zbor. Postala je pri nas prava ljudska pesem, s katero so naši ljudje izražali veselje nad svobodo, ki so si jo sami priborili; ob njej so se navduševali ob delu za obnovo uničene dežele, ob vsaki slovesni priložnosti. Postala je in ostala bo simbol boja in zmage ljudi, ki jim je grozilo uničenje. Poleg Gobčeve pesmi »Bohor žari« sodi med najbolj popularne pesmi na tematiko iz narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in znana je tudi preko meja, kamor jo je avtor kot dirigent večkrat ponesel na turnejah svojega Partizanskega zbora, ki ga je vodil celih 28 let.
Bil je torej skladatelj in dirigent. 2e med dvema vojnama se je lotil operet, kasneje tudi oper, simfoničnih in vokalno instru-mentalnih del; napisal je več spevoiger pa tudi zborovskih in solističnih del. Toda v osnovi je bil izrazit zborovski skladatelj in zborovski glasbi je posvetil največ svojega umetniškega dela že iz obdobja dveh vojn, preko partizanskega boja od 1944 poleti, ko
je vstopil v Kozjanski odred, zlasti pa po osvoboditvi, ko je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ko se je z vsem srcem posvetil zborovski problematiki. Srečamo ga kot pedagoga na Pedagoški akademiji, kot urednika pevske revije za mladinsko petje »Grlice«. Sodeloval je v raznih komisijah, žirijah in kot predavatelj na raznih pevovodskih tečajih. Napisal je več strokovnih spisov v raznih zbornikih in revijah: Slovenska partizanska pesem, Kronološki pregled nastanka partizanske glasbe, Metodika zborovodstva, Pevsko tehnične vaje za zbor, Dvignimo kvahteto zborovskega petja in več člankov ter komentarjev. Uredil je več pesmaric in raznih zbirk.
Poezija iz narodnoosvobodilnega boja in doživetja v le-tem so zapustila globok vtis in tlela v njem še po osvoboditvi, vendar se je lotil tudi drugih besedil in ustvaril nekaj del, ki so jih zbori takoj osvojih. Tako moški, mešani in ženski in mislim, da se bodo nekatera dela zaradi kakovosti uvrstila v klasiko slovenske zborovske umetnosti.
S smrtjo Radovana Gobca smo zgubili skladatelja in dirigenta, osebnost, ki si je vedno in povsod prizadevala za rast kakovosti zborovskega petja, za celovito zborovsko kulturo.
Mestna redara budno »stražita« cesto, da bi redki avtomobili ne premotili dela filmske ekipe. Izza vogala prikolesari na križišče osemnajstletno dekle, ki se nato povzpe po klancu, dokler ne izgine za kakšnim grmovjem. »Dajmo še enkrat«, zaploska režiserka Cristina Comencini, hčerka slavnejšega Luigija, ki spremlja posnetke na majhnem ekranu. Mlada igralka Valentina Chico se s kolesom vrne na »start«, tehniki prestavijo filmsko kamero in druge aparature. V Zagradcu je vse nared za nov postanek zadnjega prizora novega italijanskega filma, ki ga italijanska filmska hiša Videa v sodelovanju s francosko Gmt in nemško Project Filmproduktions pripravlja na osnovi književne uspešnice tržaške pisateljice Susanne Tamaro, »Va dove ti porta il cuore«.
*V zadnjih treh tednih je na Krasu marsikdo doživel podoben prizor: ekipa, ki pod vodstvom Comenci-nijeve, prestavlja literarno delo Susanne Tamaro v film se je namreč pojavila na bazoviški planoti, v Sa-matorci, v Zagradcu in na Opčinah, kjer bo posnet osrednji del. Nekateri »izbranci« so imeli mogoče še večjo srečo in so naleteli kar na filmski zvezdnici, ki poosebljata glavno osebo romana tržaške pisateljice, in sicer na Vimo Lisi in Margherito Buy. Znani italijanski igralki bosta namreč ponesli na veliko platno najbolj znano italijansko literarno babico,
»nono Olgo«, ki v dolgem dnevniku razodene vnukinji svojo življenjsko skrivnost. Margherita Buy igra Olgo v mladostnih letih, Virna Lisi pa pooseblja babico v njenih zrelih in starih letih. Ob njih nastopata še Ga-latea Ranzi v vlogi Olgine hčerke Ila-rie in osemnajstletna Valentina Chico v vlogi vnukinje Marte. Tcheky Karyo in Massimo Ghini igrata nazadnje Olginega ljubimca oz. moža Ernesta in Augusta.
»Film se bo seveda razlikoval od knjige,« trdi režiserka Cristina Comencini. »Vnukinja Marta bo imela na primer manj pasivno vlogo kot v romanu in bo ob Olgi postala junakinja mojega dela. Film se bo zaključil prav z Marto, ki sledi babičinemu nauku: po pretresljivem branju dnevnika, v katerem odkrije, kako je umrla njena mati, se dekle odloči, da zapusti dom in odpotuje s kolesom na Dunaj.
Susanna je odobrila spremembe, saj ve, da je film eno in literatura drugo. Nejpomembnejše nam je uspelo: ohraniti globlji smisel romana.« Režiserko Cristino Comencini je izbrala prav Susanna Tamaro. Filmska hiša Videa je odkupila pravice romana takoj ob njegovem izidu, ko še zdaleč ni bil uspešnica. Dogovor s pisateljico pa je predvideval, da slednja izbere režiserja. »Knjigo sem poznala, vendar si nisem mislila, da bo kdo želel posneti film po njej,« pravi Comencinijeva. »Roman se mi
je zdel veliko preveč intimističen. Moram priznati, da je producent zadel v črno. Zgodba je namreč zelo učinkovita, veliko bolj učinkovita kot se mogoče zazdi ob prvem branju. V filmu bo treba ustvariti večji suspence, tako da se bo pričakovanje gledalca stopnjevalo: do zadnjega bomo na primer ohranili skrivnost o Olginem življenju.«
Kako pa je režiser!^ izbrala glavni igralki? »Iskali smo igralki, ki naj bi imele bolj severnejši izgled,« pravi Comencinijeva. »V tem pogledu ima Virna Lisi res primerno polt, saj zgleda pristna Tržačanka. Margherita Buy pa je podobna Virni, ko je bila mlada, saj ima isti pogled.«
Snemanje se bo predvidoma zaključilo v polovici maja. Po Trstu, se bo ekipa selila v Bologno, kjer bo snemala prizore iz Ilarinega študentskega življenja, in v Porretto terme, kjer bo na vrsti usodno srečanje med Olgo in njenim ljubimcem Ernestom. Kako pa sta Trst in Kras všeč režiserki Comencinijevi? »Filma ne bi mogli snemati nikjer drugje,« pravi režiserka. »Junaki romana so intimno vezani na te kraje, njihovi značaji so pač vraščeni v to okolje. Mnogi izmed nas prej niso nikoli bili v Trstu, snemanje filma pa nam je ponudilo možnost, da spoznamo mesto in njegovo okolico. In moram priznati, da je nam vsem všeč. Začeli smo celo razmišljati, da bi se kar preselili v Trst,« se še pošali Comencinijeva.
Srečanje z goriško rojakinjo Damijana Bratuž uveljavljeno glasbeno pedagoginjo v Kanadi
		
Dorica Makuc
Pričakala me je na železniški postaji v Nici, z nasmeškom, ki ga nima nihče drug kot Damijana; takšnim kot ga je imela vedno, za vse svoje goste, samo še njena mama gospa Marija Bratuž. Minila so dolga leta; pol življenja in še več je za nama, pa kot da bi se goriški sednješolki razšli šele včeraj. Takrat, ko je ostala Gorica zamejana za žico njenega nekdanjega naravnega zaledja, iz katerega je črpala vedno novih moči za svoj nenehni gospodarski in kulturni razvoj. In ko je mesto v ozračju hladne vojne nezadržno hiralo, smo se mnogi odločili, da zapustimo starše in dom, znane obraze z goriških ulic in nenazadnje tudi srčiko našega slovenskega vsakdana: kavarno Bratuž. Odločitev za strokovno izpopolnjevanje in dodatne študije na tujem, za poklic, ki »ti leži«, za novi svet in nova upanja, ni bila lahka. Se sedaj ne vem, ali povsem drži trditev, da gredo od doma najhrabrejši, morda; vem le to, da te v svetu kaj kmalu spregledajo. Poti nazaj ni več, je le naprej. In Damijana je zavzeto, brez pomisleka sprejela izziv poklica, ki ni mogel biti drugače kot povezan z največjo ljubeznijo njenega življenja: z glasbo.
Ko naju je skušal prijazni Kanadčan po nevarnih ovinkih, vedno bolj vzpenjajoče se ceste, čimprej varno pripeljati do kanadskega »campusa«, prve kanadske univerze v Evropi, sem bila očarana nad panoramo francoske riviere, ki se je odpirala pod nami. In ob oknu hiše v provansalskem slogu »Vaucluse«, ki je bila pol leta bivališče dr. Damijane Bratuž (na sliM) - professor emeri-tus - sva se, s pcgledom uprtim na svetilke oddaljene angleške promenade svetovljanske Nice, vračali v preteklost. V čas, ko je Damijana s serijo otroških oddaj o glasbeni vzgoji na tržaškem radiu orala ledino na področju, ki jo je povsem prevzelo, tako močno, da mu je posvetila vse svoje znanje in glasbeni talent. In ko ji po glasbenih izpopolnjevanjih v Evropi Fulbrigtova štipendija odpre vrata v ZDA, opravi Damijana Bratuž
najprej »Master’s degree« na zavodu St. Louis Institute of Musič, Missouri, in nato še doktorat na univerzi Indiana University, Bloomington, ki se glasi »Doctos’s degree for piano literature and performance«. Torej diplomirana profesorica glasbe, istočasno zgodovinarka in izvajalka, ki se je nato dolgih petindvajset let razdajala generacijam mladih pianistov, študentov Glasbene fakultete univerze VVestern Ontario v kanadskem Londonu.
Ob upokojitvi se okrog »svoje« profesorice, tiste, ki je drastično vplivala na njihovo življensko izbiro, zberejo priznani kanadski pianisti, glasbeni kritiki in profesorji glasbe, ki jih je prof. Bratuževa z izvirnim pedagoškim delom pripeljala do spoznanja, da glasbe ni mogoče ločiti od življenja.
»Poglobiti se in poglabljati v kulturo, v kateri so nastajale velike glasbene umetnine«, to je bil imperativ prof. Bratuž, kot je o njej napisal nekdanji učenec David Stabler, danes glavni glasbeni kritik portlandskega časnika »The Origonian«.
Nič čudnega torej, da je Damijana Bratuž veliko svojega talenta in znanja posvetila preučevanju in raziskovanju glasbe velikih glasbe-
nikov, kot je bil Bela Bartok; o njem je napisala strokovna dela, za katera ji je ob stoletnici skladatelja madžarska vlada podelila Bartokovo nagrado. Nemiren Damijanin duh nenehno išče novih interdisciplinarnih prijemov, s katerimi obogatuje pedagoško misel na glasbenem področju in tako glasbo približuje ljudem. Njena predavanja, koncerti in recitali, seminarji in strokovne ocene glasbenih inštitucij sprejemajo z velikim zanimanjem vsi, ki jim je glasba sestavni del
življenja.
Ko je naslednji dan mojega obiska Damijana peljala kanadske visokošolce, ki so jim starši omogočili, da pobliže spoznajo Evropo, na koncert v baročno cerkev, se je večina prvič »srečala« z barokom. »Sedaj jim bo baročna glasba bližja«, mi je dejala ob vrnitvi. »Mnogi kanadski visokošolci prihajajo iz prostranega kanadskega podeželja, kjer ni tega, kar mladim nudi stara Evropa. Tu je glasba še del življenja; kako lepo bi bilo, če bi lahko evropsko kulturno dediščino združili s severno ameriško tehnologijo in vzgojno učinkovitostjo«.
O njenih nadaljnjih načrtih nisva veliko govorili, čeprav jih je nedvomno še veliko. Prepričana sem, da bis Damijana z veseljem sprejela povabilo, da tudi doma spregovori o glasbeni vzgoji novih talentov, ki nam jih ne manjka. Damijanina glasbena »učna ura« v kanadskem campusu nad Nico se je zaključila; obljubila je, da pride kmalu domov. 2e dolgo je ni bilo. Na jesen čakajo »visiting« prof. Bratuž spet nova predavanja in strokovni obiski na glasbenih visokih šolah severno ameriške celine kot tudi v Evropi.
Kanada, ta ogromni ameriški arktični arhipelag je sprejel prve slovenske priseljence že v dvajsetih letih tega stoletja; globoko na severu v Kirkland Laku so kopali zlato rudo v največjem svetovnem rudarskem bazenu zlata. Po drugi svetovni vojni so prišli novi, še v večjem številu! Leta 1982 so našteli v Kanadi že blizu 30.000 Slovencev. Večina si je tedaj izbrala južni, toplejši del Niagarskega polotoka, na katerem mnogi uspešno gojijo sadje in vinsko trto. Kanadska multikulturna družba jih je prijazno sprejela medse; značilnost vsakega naroda, pravijo, je v njegovi prodornosti. Ta pa je odvisna predvsem in zlasti od znanja in hotenja posameznika. Hiteti, biti korajžen, iti svojo pot, doseči cilj in ga preseči. Preveč, ali premalo besed tudi na našo dr. Damijano Bratuž, professor emeri-tus?
Četrtek, 27. aprila 1995
KULTURA
NA KRATKO
Umrla je Ginger Rogers
LOS ANGELES - Glamurozna blondinka, ki je priplesala v slavo pod roko Freda Astaira v zlatih letih Hollywooda,
Ginger'Rogers, je umrla v torek v starosti 83 let. Rodila se je 16. julija 1911 v Missouriju z imenom Virginia Katherine McMath, igralsko kariero pa je po zmagi na nekem tekmovanju v plesanju charlestona in po prvi vlogi na Broad-wayju začela leta 1930. S Fredom Astairom je nastopila prvič leta 1933 v mjuziklu Odletimo v Rio (Flying Dovvn to Rio), skupaj pa sta v 30-ih letih igrala v desetih mjuziklih. Uveljavila se je tudi v komedijah in dramah, tako da je leta 1940 dobila oskarja za glavno žensko vlogo v filmu Kitty Foyle. V šestdestih letih je njena filmska kariera začela bledeti, zato se je vrnila na Broadway, kjer je največ uspeha požela v mjuziklu Hello Dolly. V tridesetletni filmski karieri je igrala v 73 filmih, bila je petkrat poročena in brez otrok, po več kot desetih letih na invalidskem vozičku paije v torek umrla med spanjem. »Z Astairom plešeta v nebesih,« je ob novici dejal igralec Mickey Rooney. (Reuter, V. R.)
Mf
SIJ
■
I
Ml!
Slovenska producentka za hamburško gledališče
LJUBLJANA - Projekt Junge Hunde - Mladi psi je iniciativa Hamburškega Kampnagla, ki je izbral pet mednarodnih producentov, med njimi tudi Nevenko Koprivšek iz Ljubljane - Glej teater. Tako se bosta v Kampnaglu 3. in 4. maja v njeni produkciji predstavila Branko Potočan s predstavo Kdo je narisal Stanku skakalnico in 6. in 7. maja Tomaž Štrucl s predstavo Cliopatra. Celoten program se bo nadaljeval novembra v evropski prestolnici kulture, v Kopenhagnu. (A. P.)
Chagallov »ruski čas« v Parizu
PARIZ (AFP) - V pariškem muzeju modeme umetnosti je na ogled razstava dvestotih del Marca Chagalla iz prvih petnajstih let njegovega ustvarjalnega obdobja, med njimi jih sedemdeset sodi v »ruski čas«, v leta od 1907 do 1922. Razstava bo odprta do 17. septembra, razstavljene slike pa so posodili tudi ruski, japonski, ameriški in drugi evropski muzeji.
Najbolj prodajana tujejezična literatura v izbranih slovenskih knjigarnah (v mesecu aprilu)
Med raznovrstnimi tujejezičnimi knjigami ni nobenega dela, ki bi bilo iskano po vseh slovenskih knjigarnah. Učbenike in slovarje za angleški jezik ter italijanski jezik najbolj prodajajo v Kopm. V Maribom je največje povpraševanje po Salingerjevem Loncu v rži in Sliki Doriana Graya Oscarja Wilda, ker sta obe knjigi del obveznega čtiva za srednješolce. V Ljubljani so v Plečnikovi knjigami priljubljeni predvsem turistični vodniki po evropskih mestih (za vzhodne dežele so najboljši vodniki založbe Travel Survival Kit), v Karantaniji pa so kot ponavadi v ospredju filozofske knjige, med njimi je na prvem mestu Razgovor sa pravoslavnima i muslimanima Tomaža Akvinskega.
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	J. D. Salinger: The Catcher in the Rye, Penguin Books, 1993
2.	O. Wilde: The Picture of Dorian Gray, Penguin Books, 1993
3.	J. Belak, S. Kajzer: Untemehmen in Ubergangs ProzeB zur Markvvirtschaft, založba Obzorja, Linde Verlag, 1994
4.	Oxford Advanced Learners Dictionary, Oxford University Press, 1994
5.	Buden die Grammatik, Buden Verlag, 1984
Knjigama Lipa, Muzejski trg 7, Koper
1.	English Grammar in use, Cambridge University Press, 1995
2.	English Grammar in use; Supplementaiy Exercises vvith Ansvvers, Cambridge University Press, 1995
3.	Lo zingarelli minore; Vocabolario della lingua Italiana, Zanichelli editore, 1994
4.	II primo Zanichelli; Vocabolario elementare di Italiano, Zanichelli Editore, 1991
5.	Test your Vocabulary 1-5, Penguin Books, 1979
Knjigama Karantanija, Gornji fig 26, Ljubljana
1.	T. Akvinski: Razgovor sa pravoslavnima i muslimanima, Globus, 1992
2.	K. Sergejevič Stanislavski: Rad glumca na sebi, Cekade, 1991
3.	Aristotel: O tumačenju, Latino et Graeca, 1994
4.	H. Bžubran: Suza i osmijeh, Grafički zavod Hrvatske, 1991
5.	G. Bachelard: Plamen voštanice, August Cesarec, 1990
Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana
1.	London: Michael Leapman, Borling Kinder Slay, 1993
2.	Pariz: Alan Tillier, Borling Kinder Slay, 1993
3.	V. Krmpotič: Stotinu i osam; Knjiga prva, Nakladni zavod znanje Zagreb, 1994
4.	V. Krmpotič: Stotinu i osam; Knjiga draga, Nakladni zavod znanje Zagreb, 1994
5.	S. Wayne, B. Simones: Egypt and the Sudan; Travel Survival Kit, Coneley Planet, 1994
Pripravlja Andreja Paljevec


■

LIKOVNA UMETNOST / HERMANN NITSCH V MGLC
Avtor na včerajšnji otvoritvi (Foto: B. V./BOBO)
IZŠLO JE
Marjeta Tratnik Volasko in Matevž Košir: Čarovnice
Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah, Zbirka Spekter 2/95, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, 270 strani, broširana izdaja, 17 x 24 cm.
Kot piše v predgovoru Alenka Goljevšček, knjiga pripoveduje o razvoju ideje čarovništva, še posebej v času od 13. do 15. stoletja, in o posledicah, ki so ta razvoj spremljale. Kaže tudi razloge za strah, ki je tedaj preplavil Evropo in v 16. stoletju prerasel v histerično paniko. Kajti, kot smo lahko slišali na predstavitvi knjige, so čarovniški procesi izbruhnili takorekoč v času renesanse in zato relativizi-rajo mit o svobodi duha in napredka, ki naj bi ga prinesel ta čas. V čarovništvo takrat ni verjela le cerkev, pač pa tudi laični intelektualci. Sploh se nobeden izmed procesov (tudi na slovenskem) ni pričel brez naznanitve, ki so jo v veliko primerih opravili preprosti ljudje sami. Zaradi čarovniških procesov je umrlo več milijonov žrtev, med njimi večinoma ženske in ljudje s socialnega obrobje družbe. Knjiga nam prinaša zgodovinske opise čarovništva in ponuja njihovo sociološko interpretacijo. Bogata je tudi njena likovna oprema, tj. tako ilustracije kot tudi umetniške upodobitve čarovnic, mučilnih naprav in čarovniških procesov. (M. B.)
/ KNJIGE
Matjaž Jančan Indijanskih pet stoletij
Zbirka Spekter 1/95, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, 218 strani, broširana izdaja, 17 x 24 cm.
Po več kot 150. letih, odkar je Friderik Baraga napisal prvo knjigo o ameriških Indijancih, smo Slovenci dobili spet novo avtorsko delo o ljudeh, za katere nekateri Evropejci dolgo niso bili prepričani, da so sploh človeškega izvora. Tako je npr. katoliška cerkev o človeškem izvora ameriških domačinov dvomila tako dolgo, dokler jih jih ni papež Julij H. proglasil za potomce Adama in Eve. Kot piše avtor, pa so včasih tudi Indijanci preverjali, ali so njihovi beli obiskovalci človeškega izvora. Knjiga sicer pripoveduje o življenju »ameriških domačinov«, živečih na prostoru sedanjih Združenih držav. Jančar opisuje tako prvobitno indijansko družbo kot tudi procese kolonizacije-, sitke bele in indijanske civilizacije ter položaj Indijancev po nastanku ZBA vse do devetdesetih let našega stoletja. Knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo, avtor pa je posebno pozornost namenil indijanski kulturi - bogastvu jezikov, religij in umetniških praks - ter materialni kulturi. Ob tem je orisal indijanski način preživljanja - od lova pa do sodobnega razvoja trgovine, igralništva ... Knjiga pa pripoveduje še o političnem angažiranju Indijancev za ohranitev identitete.	(M. B.)
LJUBLJANA - Včeraj so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivoliju odprli obsežno razstavo del avstrijskega umetnika Hermanna Nitscha z naslovom Slikarstvo in instalacije Gledališča o. m.. Otvoritve razstave, na kateri bodo do 28. maja na ogled Nitschove slike, instalacije in dokumentacija dogodkov, se je udeležil tudi avtor, poleg njega pa še direktor Kartner Landes-galerie iz Celovca, ki je razstavo posredovala v Ljubljano, dr. Amulf Roh-smann.
Hermann Nitsch je na likovnem področju prisoten od druge polovice petdesetih let, časa, v katerem ga tedanja kritika ni priznavala in je veljal za preganjanega umetnika. V tem začetnem času se je rodila tudi zamisel njegovega Gledališča orgij in misterijev, projekta, ki ga razvija od leta 1957 do danes in ki pomeni njegovo osrednjo preokupacijo. V Gledališču orgij in misterijev se združujejo vsa njegova stremljenja, ki sledijo ideji celostne umetnine -Gesamtkunstvverka (ki ji v Sloveniji lahko sledimo v okviru dejavnosti NSK). Kot je povedal dr. Amulf Rohsmarm, je Gledališče orgij in misterijev šest dni trajajoč dogodek; gre za igre, v katerih se uprizarjajo realni dogodki in ki angažirajo vseh pet čutov sodelujočih. V ospredju gledaliških iger orgij in misterijev je dogodek, žrtveni akt, ki ne želi zgolj imitirati realnosti, pač pa jo neposredno zajeti - zajeti dejansko realnost, ki je včasih stopnjevana do neznosnosti. Gre za akt, ki se ponavlja in s tem prevzema funkcijo obreda. Ideja se nanaša na tradicionalno atiško tragedijo; Gledališče orgij in misterijev doseže vrh vselej s katastrofo, žrtvovanjem, za katerim vselej ostanejo žrtveni pripomočki, relikti, med katerimi so osrednjega pomena zlasti srajce. Paralele žrtvovanju je Nitsch našel tako v klasični grški (menade) kot krščanski mitologiji (žrtvo-
vanje krščanskega boga).
Žrtveni relikti so osrednji motiv tudi na tokratni razstavi, na kateri so zastopana Nitscheva dela, ki datirajo v osemdeseta in devetdeseta leta, in na katerih je dominantna vloga polnih barv - zlasti črne in rdeče barve krvi. V slike in instalacije je Nitsch vključil številne predmete tako iz krščanske liturgije kot kirurške ikonografije. Temeljni kamni teh del so žrtvovanje, eksces, ritual in katastrofa. V dejanskem Gledališču o. m. Nitsch te temelje inscenira, v slikah pa predela. Razstavljena dela dopolnjuje še 126 fotografij, ki dokumentirajo Gledališče o. m., eksponate in instalacije z različnih razstav, na katerih se je umetnik predstavil doslej, ob tem pa je možno spremljati tudi video posnetek.
Nitsch med drugim vodi poseben mojstrski razred za interdisciplinarne umetnosti, z njim in njegovim delom pa se ukvarja celo teologija. Doslej je razstavljal že v številnih pomembnih evropskih in drugih likovnih razstavi-
ščih, sodeloval je na pomembnih skupinskih razstavah (Documenta) in dočakal že tudi več retrospektivnih pregledov.
Kot je povedal direktor MGLC dr. Zoran Kržišnik, so razstavo Hermanna Nitscha pripravili v okvira dosedanjega uspešnega sodelovanja s celovško galerijo Kartner Landesgale-rie, ki je posredovala tako dela kot katalog (1.000 SIT, opremljen s prevodom teksta dr. Arnulfa Rohsmarm). Nitsch, čigar ustvarjanje je že skoraj dve desetletji priznano tudi v mednarodnem prostora, se je doslej na posameznih razstavah in mednarodnih grafičnih bienalih nekajkrat že predstavil v Sloveniji (med drugim leta 1992 v Obalnih galerijah Piran), predstavitve, ki bi njegovo delo zajela v tako celostnem okvira kot tokrat v MGLC, pa pri nas še ni dočakal. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru se dogovarjajo tudi za neposre-dnejše stike z umetnikom; sodeloval naj bi v okvira delavnice, ki deluje v hiši.
Vojko Urbančič
Gavin de Beer: Hanibal
Zbirka Veliki ljudje 65, biografija, Založba Obzorja, Maribor 1995, 176 strani, trda vezava, 20,5 x 13,5 cm.
»Povest o Hanibalu in njegova zgodba je tragredija -neizogibna posledica konflikta različnih ras z nasprotujočimi si običaji in ideali.« S to mislijo začenja zgodovinar Gavin de Beer biografijo znamenitega katražanskega vojskovodjo Hanibala (247 -183 pr. n. š.), vodje pohoda nad Rim, ki se je pričel leta 218 med drugo punsko vojno v Kartagini na severu Afrike in prek Španije, Francije in Alp nadaljeval z vojaškim ogrožanjem rimske države, ki je tedaj že preraščala v imperij. Hanibal je petnajst let na italijanskem polotoku ogrožal tedanjo rimsko zvezo in mesta ter pustošil po okolici, leta 203 pr. n. š. pa ga je vojaško vodstvo v Kartagini odpoklicalo iz polotoka. Rimljani so v drugi punski vojni zmagali, Hanibal pa je po nekaj neuspešnih poskusih ponovnega vojskovanja z Rimom in potovanj do zaveznikov leta 183 naredil samomor, da ne bi padel v roke Rimljanov. Avtor, ki se je z osebnostjo Hanibala tudi strokovno ukvarjal, je napisal biografijo, v kateri je poleg druge punske vojne zajel tudi zelo strnjen pregled dotedanje zgodovine in kasnejše tretje punske vojne, poleg osnovnega teksta pa prinaša knjiga še temeljno tujo bibliografijo o Hanibalu in antičnemu svetu.	(V. U.)
■MtfMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMNM
Paola Korošec: Kulturno vrednotenje najdb....
...z grobišča v Kottlachu pri Gloggnitzu, razprave Filozofeke fakultete, arheološka študija, Znanstveni inštitut Filozofeke fakultete, Ljubljana 1994, 75 strani, 24 x 17 cm, mehka vezava, 854 SIT. Številnim dosedanjim strokovnim študijam v zbirki Razprave Filozofske fakultete (med katerimi je kar nekaj zvezkov posvečenih arheologiji) se je pridružila študija najdb, td izhajajo iz pomembnega zgodnjesre-dnjeveškega nahajališča Kottlach v južni Spodnji Avstriji, ki so ga odkrili leta 1853. Dr. Paola Korošec, znana arheologinja, ki je sodelovala pri številnih izkopavanjih na področju Jugoslavije, in ki jo poznamo zlasti po delih, posvečenih materialni kultmi Alpskih Slovanov - eno izmed njih je že izšlo tudi v Razpravah FF, se v svoji najnovejši knjigi ukvarja s takoimenovano ketlaško kulturo, pomembno za raziskovanje Slovanov. Najdbe iz nekropole, ki so nastale med avaroslovanskim obdobjem in sredino 11. stoletja, so bile že večkrat ovrednotene; velikokrat so jih izkoristili v politične namene in dokazovali njihovo povezavo z Germani. Avtorica je v razpravi najdbe ponovno obdelala, pokazala na njihov slovanski značaj in jih konfrontirala z analognimi primeri iz slovanskih in dragih nekropol. Knjiga je opremljena z bogato risano arheološko dokumentacijo. (V. U.)
Centralni motiv del Hermanna Nitscha je relikt žrtvovanja
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 27. aprila 1995
ZDA / ZARADI ATENTATA V OKLAHOMA CITYJU
Clinton napovedal vojno skrajni desnici
Sodni položaj bratov Nichols se je poslabšal
Reševalec z lavinskim psom pred ruševinami. (AP)
VVASHINGTON Ameriški predsednik Bill Clinton je na včerajšnjem srečanju z voditelji ameriškega kongresa izrekel pravo vojno napoved paravojaškim organizacijam skrajne desnice, ki so imele na muhi tudi ameriškega predsedika. Napovedal je ustanovitev protiterorističnega centra, ki ga bo vodil FBI. Zvezna policija in zvezne službe bodo imele večja pooblastila, tako da bodo lažje nadzirali osumljence in se vrinjali v njihove organizacije. Ta načrt podpirajo tako demokrati kot republikanci, medtem ko mu nasprotujejo razne organizacije za spoštovanje človekovih pravic, ker se bojijo, da bo država ta izredna pooblastila izkoriščala tudi v druge namene.
Medtem pa se med preiskovali utrjuje dom-
Osumljenci
neva, da je eksplozija pred zvezno palačo v Oklahoma Cityju ubila teto-viraca, ki ga že nekaj dni zaman iščejo. To pa bo izredno težko dokazati, ker ga je baje strahotna eksplozija dobesedno raznesla. Zagonetko bi lahko pojasnil le McVei-ght, a ta dosledno molči. Vsi poskusi, da bi omehčali tega veterana zalivske vojne, ki je bil odlikovan z bronasto kolajno, so se izjalovili. Strle ga niso niti slike razmesarjenih otrok. Vseeno pa FBI ne izključuje, da se je tetoviranec uspešno skril, kot je to uspelo ideologu Michigan Mili-tie Koemkeju, ki ga prav tako brezuspešno iščejo.
Medtem pa se je sodni položaj bratov Nichols poslabšal, saj jih sedaj obtožujejo, da sta neposredno vpletena v pripravah na atentat, eden od njiju pa je pridigal, da je treba ubiti predsednika Clintona in razne sodnike.
Varnost zveznih palač
Zvezne oblasti so po eksploziji v Oklahomi, ki je prejšnjo sredo terjala veliko število žrtev in povzročila ogromno škodo okrepile nadzor in varnostne naprave na vseh zveznih palačah. ASvto z razstrelivom so atentatorji nastavili na severni strani palače, na kateri so skoraj vse pisarne.
Nekateri varnostni ukrepi, ki so jih sprejeli za vse zvezne palače v ZDA:
"i Nosdne stebre bodo obdati z jeklenimi oblogami: in zmanjjšaB nevarnost zrušenja
■	Na stopniščih bodo namestili kamere
■	Pri, vhodih bodo namestil hidravlične
s Na oknah bodo namesti debelejše šipe, s težkimi zavesami pa bodo omejil posledice drobitve stekla.
■ Vsi uslužbenci bodo imeli magnetne kartice, ostale obiskovalce pa boeto pregledali:.
'« Postopja bodo patruljirali
Viri: Uprava splošnih služb; Kirkpatrick Engineering
AP/C. Sanderson, T. Covvan
Timothy McVeigh
McVeigh, 27 let, je povezan s protivladnimi paravojaškimi skupinami. V Zalivski vojni je bil odlikovan. Bil je osebni stražar televizijskega anchormana Marka Koernka, soudeležen pa je bil tudi pri napadu vladnih sil na trdnjavo Davidove sekte v teksaškem mestu Wacu leta 1993.
Obtožen prevratništva in posesti orožja. Nichols, 41 let, naj bi z McVVeighom in bratom Terryjem izdeloval bombe na svoji farmi v Michiganu.
%
AP/Terry Kole
John Doe St 2
Moškega gostih las, z bezbolsko kapo na glavi so priče videle z Mc Veighom. Skupaj naj bi najela vozilo, ki so ga atentatorji napolnili z razstrelivom.
James D. Nichols
Terry L. Nichols
40-letnega brata Jamesa Nicholsa so v začetku priprli samb kot pričo. Kasneje pa so na njegovem domu v Kansasu našli posode modre barve, ostanke kakršnih so našli na kraju atentata.
»Evrosmrad« je prizadel grofije zahodne Anglije
LONDON - V noči na ponedeljek se je po grofijah zahodne Anglije začel širiti neznosen smrad. Na tisoče ljudi je telefoniralo policiji, gasilcem in podjetjem za distribucijo plina, saj so se vsi bali, da je prišlo do okvar na plinskem omrežju, tako da bi lahko vsak trenutek prišlo do ka-tastrofalih eksplozij. Po večurni mrzlični preiskavi so končno pojasnili vzrok neznosnega sm-
radu. Po zaslugi nizkega pritiska in vetrov v nižjih plasteh ozračja naj bi smrad prihajal z nizozemskih prašičjih farm in polj.
»Evrosmrad«, kot so ga takoj prekrstili britanski časopisi, je več kot 24 ur lebdel nad zahodno Anglijo. Odpravil ga je šele včeraj hladen veter s Skandinavije. Kot so povedali ljudje, je smrad spominjal na zmes gnilih jajc, kravjega gnoja in smrdečih
kemikalij. Podjetje British Gas je po prvih opozorilih poslalo na teren svoje ekipe, ki pa niso ugotovile nobene. Strah ljudi je nato odpravil britanski meteorološki urad, ki je točno navedel, od kod prihaja smrad, »ki je neprijeten, a nenevaren«. Britanski kmetijski izvedenci so obeem pojasnili, da Nizozemci gnojijo svoja polja z mešanico kravjega, prašičjega in kokošjega gnoja.
JAPONSKA / GUVERNER HIROSI KIMURA JE POPUSTIL
JAPONSKA / V BUNKERJU POD OSREDNJIM SEDEŽEM
Japonski naravovarstveniki tokrat potegnili krajši konec
Jedrske odpadke bodo le začasno hranili pri vasi Rokašo
Aretirali 7 voditeljev sekte Vzvišene resnice
Med njimi sta tudi šef kemičnega laboratorija in odgovorni za zdravstvena vprašanja sekte
TOKIO - Japonskim naravovarstvenikom ni uspelo preprečiti, da bi včeraj v severnojapon-skem pristanišču Mutsu Ogavara izkrcali 14 ton v Franciji predelanih odpadkov japonskih jedrskih elektrarn. Orjaške jeklene kontejnerje v steklu »potopljenih« predelanih jedrskih odpadkov so nato z orjaškimi transporterji (na sliki AP) odpeljali v jedrsko odlagališče pri vasi Rokašo v pokrajini Aomori. Njen guverner Hiroši Kimura je pristal na hrambo teh odpadkov, potem ko mu je vlada v Tokiu zagotovila, da bodo kontejnerji le začasno na tem območju in ne 50 let, kot so prvotno navajali.
TOKIO - Japonska policija je včeraj aretirala sedem voditeljev hudistično-hinduistične sekte Aum Sinrikio (Vzvišena resnica), ki so se skrivali v dvonadstropnem podzemskem bunkerju pod njihovo kmečko komuno v Ka-mikuišikiju pod obronki svete gore Fudžijame. Med sedmerico sta tudi šef kemičnega odseka sekte 30-leti Masami Tsučija, ki se je specializiral v organski kemiji na prestižni Tsukuba University, in minister za zdravstvo Vzvišene resnice, 34-leti Seiiči Endo. Prvega obtožujejo ugrabitve, a preiskovalce zanima predvsem, kdaj in kako je sekta pričela proizvajati boji strup sarin, ki je 20. marca povzročil v tokijski podzemni železnici smrt dvanajstih in zastrupitev 5.500 oseb. Drugega, ki je zdravnik in se je specializbal v biotehnologiji na univerzi v Kiotu, pa krivijo gojenja sumljivih bakterioloških kultur in da je nekaterim pripadnikom sekte vbrizgaval v žile domnevni DNK voditelja sekte Soka Asahare, tako da bi jim zagotovil nadnaravno moč. Po včerajšjem odk-
ritju podzemskega bunkerja so preiskovalci začeli sistematičo z najsodobnejšimi sonarskimi in radarskimi napravami na novo pregledovati sedeže sekte, ker sumijo, da se v kakem bunkerju skriva tudi Soko Asahara.
Pred tem pa je policija prejšnjo noč aretirala tudi Keišija Tanimuro, bivšega častnika japonske vojske. Ta je priznal, da je lani skupaj z že aretiranim obrambnim ministrom sekte Tetsujem Kibijem sodeloval v Rusiji na tečaju za pilote helikopterjev MI-8. Prav tak helikopter je imela sekta v Kamikuišikiju. Tiskovi urad ruskega vojnega letalstva pa je včeraj zanikal, da bi se kak Japonec pri njih učil pilotirati helikopterje MI-8.
Japonske oblasti sedaj skrbno pazijo na aretirance, ker se bojijo, da bi jim kdo za vedno zamašil usta. Prejšnjo nedeljo je namreč neki jakuza (japonski mafijec) z nožem ubil 36-letneg' Hidea Maraija, ki je bil kot minister za znanost in tehnologije sekte seznanje z vsemi njenimi skrivnostmi.
UKRAJINA / OBLETNICA ČERNOBILSKE NESREČE
liha smrt sevanja je v devetih letih zahtevala tisoče življenj
KIJEV (dpa, Reuter) - Devet let po doslej največji jedrski nesred število njenih žrtev še naprej raste. Od 200 tisoč ljudi, ki so sodelovali pri gašenju reaktorja v Černobilu, jih je doslej za posledicami radioaktivnega sevanja umrlo 5722.
Zaradi nesreče v Černobilu se je moralo preseliti več kot dva milijona in pol prebivalcev, ki so živeli na kontaminiranem območju, umrlo pa jih je že več kot 135 tisoč... Največji del radioaktivnega oblaka, M je nastal 26. aprila 1986 ob eksploziji v četrtem bloku ukrajinske jedrske elektrarne, je prizadel sosednjo Belorusijo. Zdravstvene statistike kažejo povečano obolelost za rakom na ščitnici med otroki, med žen-
skami pa je večja obolelost za rakom na dojki. Zaradi Černobila je zdravstveno prizadeta desetina prebivalcev Belorusije, država pa za odpravljanje posledic nesreče namenja več kot deset odstotkov svojega proračuna.
Ukrajina je letos končno privolila v zahteve zahodnih držav, naj zapre še preostala dva delujoča bloka černobilske elektrarne. V Kijevu nameravajo ta jedrski objekt zapreti do leta 2000. Stroški te operacije naj bi znašali od štiri do sedem milijard dolerjev, pri čemer Ukrajinci pričakujejo, da bo Zahod radodaren s finančno pomočjo. Tudi ukrajinski naravovarstveniki odločno zahtevajo takojšnjo ustavitev JE Černobil, moti pa jih, da vlada v Kijevu ne-
Turčiji grozi izključitev iz Sveta Evrope
STRASBOURG (dpa) - Zaradi grobih kršitev človekovih pravic in vojaškega posredovanja na ozemlju sosednjega Iraka je Svet Evrope Turčiji zagrozil, da bo izključena iz te mednarodne organizacije. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v sredo sprejela resolucijo, s katero zahteva takojšen umik turške vojske iz Iraka in natančen urnik, kdaj bo Ankara sprejela že obljubljene ustavne reforme. Odločitev so sprejeli z zahtevano dvotretjinsko večino: za je glasovalo 112 poslancev, proti 29, vzdržalo pa se jih je 15.
»Če si Turčija ne bo prizadevala za miroljubno rešitev kurdskega spora, svojega pravnega sistema pa ne bo podredila temeljem in načelom Sveta Evrope, bo ministrski svet na junijski seji razpravljal o izključitvi,« so zapisali poslanci parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Nemški, avstrijski in nizozemski socialistični poslanci so sicer zahtevali takojšnjo izključitev, vendar njihov predlog ni dobil potrebne večine med 239 poslanci. Vlada v Ankari ima dva meseca časa, da ustreže zahtevam Sveta Evrope.
srečo pojmuje predvsem kot socialni, ne ekološki problem. Skrbi jo namreč, kaj bo z delavci, ki so zdaj zaposleni v elektrarni...
V Černobilu so se spomnili žrtev jedrske katastrofe (AR)
Več kot tisoč otrok iz Kibeha v Butari zaman čaka svoje starše
BUTARE - Blatne odtise nog otrok, ki so pribežali iz begunskega taborišča Kibeho, v nekaj trenutkih izbrišejo kaplje dežja. Število tistih, ki so po nedeljskem poboju ostali brez staršev, je naraslo že na tisoč sto, vsak dan pa v Butare prihajajo novi; nastanjeni so v nekdanjem »pedagoškem centru«, ki je postal nekakšen zbirni center za sirote, skrb zanje pa je prevzela organizacija Feed the Children.
V	različnih poslopjih je nastanjenih več sto otrok, od dojenčkov do obolelih in ranjenih; sredi tedna so našteh 631 otrok, starih od nekaj dni do 15 let, vendar vsak dan prihajajo novi. Ležijo na vzmetnicah, ki so nameščene na tleh; na njih je tudi približno sedemnajst dojenčkov, od katerih jih bo le polovica dočakala mamo. Enega so našli na prsih mrtve matere, nekaj otrok se je rodilo šele pred nekaj urami. V enem od prostorov je nastanjenih štirideset otrok, starih od enega do treh let; večina jih joka.
Ljudje, ki skrbijo zanje, so jih umih in jim slekli umazana oblačila, ker pa pošiljka z novimi še ni prišla, morajo biti goli. Po besedah Bernarda Rabesanala de Meritensa, koordinatorja organizacije Feed the Children, je več kot polovica od 1100 otrok, ki so prišli iz begunskega taborišča Kibeho, mlajših od treh let.
V	zadnjih treh dneh so prišle v center štiri ženske, ki so iskale svoje otroke, izgubljene med paniko. Dve sta jih našli, dve pa sta obupani odšli drugam.
Visoki komisariat za begunce ZN je ljudem, ki so prišli iz Kibeha in drugih zaprtih taborišč in so zdaj nastanjeni v začasnih taboriščih, razdelil obvestila, naj svoje pogrešane otroke poiščejo v zbirnih centrih. Čeprav si človekoljubne organizacije prizadevajo, da bi starši našli svoje otroke, je De Meritens prepričan, da bodo nekateri ostali brez njih, zato naj bi bil center za sirote odprt še vsaj pol leta.
Na vrtu so postavljeni šotori Unicefa, ki je prispeval tudi odeje in mleko v prahu. Pomoč so prispevale še druge dobrodelne organizacije: Rdeči križ, Katoliška pomoč, gibanje Sever-jug in av-tralska organizacija Care Australia, katere člani skrbijo predvsem za obolele. Skoraj vsi otroci so prehlajeni, saj so nekaj deževnih noči preživeli na prostem. Nekateri so zboleli za pljučnico, veliko jih ima grižo, skoraj vsi so podhranjeni.
V centrih je zaposlenih 200 ljudi, večinoma so prišli iz Ruande, vendar opozarjajo, da dela že zdaj ne zmorejo opraviti sami: »Potrebujemo pomoč mednarodne skupnosti,« je poudaril izvršni direktor organizacije Feed the Children David Grabb. Otroci v centru tavajo bosi naokrog, nekateri se plazijo po blatu. Njihovi obrazi se jim razjasnijo šele, ko najdejo karkoli uporabnega za igro, pa ■ čeprav le palico, prazno konzervo ali pokrov. Nasmehnejo se vsakomur, ki se znajde v njihovi bližini.
Annie Thomas/AFP
NIKARAGVA
Madeži ustavne krize ob petletnici Violete Chamono
MANAGUA - Violeta Chamorro, predsednica Nikaragve, je včeraj praznovala peto obletnico, odkar je na tem položaju, v trenutloi, ko se Nikaragva, za katero je tudi sicer značilna kronična nestabilnost, čedalje globje pogreza v novo ustavno krizo. Obletnico bi slej ko prej moralo spremljati odmevno uradno praznovanje z vsem bliščem in sijajem, a predsednica je že več kot dva meseca na hudi preizkušnji.
Violeta Chamorro pri 65 letih ponuja dvojno podobo: dobrohotna stara mati na eni strani, ki hoče med seboj spraviti vse, ki so sprti, na drugi strani pa državnica, ki zna biti neizprosna in zna nepopustljivo vztrajati pri svojih stališčih. V preteklih petih letih so bili številni prebivalci Nikaragve prepričani, da se bodo izpolnile napovedi, da predsednici ne bo dano dočakati konca njenega mandata, 10. januarja 1997. Toda Violeta Chamorro je znala vselej presenetiti in postaviti tovrstne prerokbe na laž. Njene možnosti so se zdele leta 1990, ko so napovedovali, da se ji ne bo posrečilo premagati prejšnjega predse-.dnika, sandinista Daniela Ortego, neznatne. Najnovejša ustavna kriza pa je izbruhnila letos, 1. februarja, ko je parlament odobril spremembo ustave z amandmaji, ki krepijo zakonodajno moč in so v hudem nasprotju z ambicijami tako predsednice kot tudi tistih, ki jo podpirajo. Ustavnih amandmajev (k ustavi, ki so jo sprejeli leta 1987 pod sandinisticnim režimom) predsednica ni hotela potrditi, saj po njenem vnašajo v vse tri veje oblasti usodno neravnovesje. Parlament se s tem ni strinjal in je 24. februarja uradno razglasil veljavnost amandmajev. Ta datum pa je hkrati pomenil tudi začetek pravne praznine, čas, v katerem ni več jasno, na katero ustavo se je mogoče sklicevati. Tudi vrhovnemu sodišču se tega protislovja ni posrečilo odpraviti. Prav nova ustava je še povečala zapletenost kvadrature kroga, saj se je z njo število članov vrhovnega sodišča povečalo na dvanajst (prej jih je bilo devet) in predsednica Chamorrova ne prizna novih treh sodnikov, ki jih je imenoval parlament. Tega položaja prav tako niso rešili nenehni pozivi katoliške cerkve k umirjanju in spravi, še manj pa opozorila in komaj prikrite grožnje, ki so jih na Nikaragvo naslovile ZDA.
Med najspomejšimi ustavnimi amandmaji je nedvomno tisti, ki sorodnikom predsednika države (v četrtem kolenu po materini in v drugem po priženjeni strani) prepoveduje kandidiranje na predsedniških volitvah. Ta amandma je preprečil Antoniu Lacavu, sedanjemu ministru in izjemno vplivnemu članu vlade, da bi nasledil svojo taščo na njenem položaju, ne samo na svojo, ampak tudi na njeno željo. Javnomnenjske raziskave Lacayu danes ne pripisujejo nobenih možnosti, zato je sam prepričan, da je žrtev političnih maščevanj. Prizadeva si, da bi njegov primer obravnavali na sodišču, v nedeljo pa je ustanovil tudi novo stranko Državni načrt, seveda z namenom, da bi mu ta zagotovila podporo na prihodnjih predsedniških volitvah, ki bodo 4. novembra 1996. Violeta Chamorro vztrajno zavrača vse očitke glede nepotizma. Prepričati skuša, da si v vsem prizadeva predvsem za spravo države, v kateri demokracija še ni zakoreninjena in ki se še zmeraj otepa z negativno dediščino dolgoletne Somozeve diktature, pa tudi marksističnega režima sandinistov, in s posledicami civilne vojne, ki je pustošila v osemdesetih letih. Luis Humberto Guzman, predsednik parlamenta, pa je pred kratkim glasno opozoril, da bo Violeti Chamono, če bo še naprej zavračala novo ustavo, »strogo sodi-la zgodovina«._____________________Francis Kohn / AFP
ČEČENIJA / OKREPITEV RUSKIH OBOROŽENIH SIL
»Varnostjo pomembnejša od mednarodnih sporazumov«
MOSKVA (Reuter, AFP) - Ruska tiskovna agencija Interfax je včeraj povzela izjavo poveljnika kopenskih sil, generalpolkovnika Vladimirja Semjonova, Id je povedal, da bo po sklepu ruskega obrambnega ministrstva 1. junija začela na območju Kavkaza delovati 58. armada.
Njeno ustanovitev »narekujejo zapletene in nestabilne razmere na severu Kavkaza in v Čečeniji«, je poudaril Semjonov in hkrati priznal, da ustanovitev 58. armade ni »v skladu z leta 1990 podpisanim sporazumom o omejevanju konvencionalnega orožja v Evropi«, vendar sta »ruska varnost in integriteta pomembnejši od sporazuma«, ki bi moral biti po Semjonovih besedah »vnovič pregledan«, saj je bil podpisan pred razpadom SZ. 58. armada bo imela enoto v Vladivkavkazu, v Severni Osetiji, v Čečeniji in še nekaterih predelih. »Ko bo v Cečenijfspet red', bo v Groznem delovala stalna motorizirana enota,« je še povedal Semjonov.	Pavel Gračov (AR)
Čečenski borci vztrajajo v gozdovih nad Bamutom
BAMUT - V gozdnatem hribovju nad Bamutom, ki od daleč spominja na idilično razglednico z dežele, so svoje položaje utrdili separatistični Čečeni, M kljub nenehnemu napadanju ruskega topništva in preletom vojaških letal vztrajajo na svojih položajih.
»Skušamo narediti vse, da bi na njih tudi ostati,« je povedal poveljnik separatističnih sil Cervanij Albarkov. »To območje je mednega strateškega pomena, kajti če bi grič zavzeli Rusi, bi nanj namestili težko topništvo, s katerim bi lahko nadzorovali vse osrednje predele republike.«
Nadzor nad bamutskim gričem in bližnjimi vzpetinami čečenskim borcem omogoča obrambo mesteca in bližnjih vasi. General Mihail Jegorov, ki vodi rusko vojaško posredovanje v Čečeniji, je nedavno izjavil, da bo ruska vojska imela nad-
zor nad Bamutom šele takrat, ko bo strla čečenski odpor na okoliških hribih. Čečeni lahko namreč z vzpetine nad Bamutom (629 m) opazujejo premike ruskih oklepnikov, gozd pa upornikom nudi tudi zavetje in edino povezavo z drugimi uporniškimi kraji - Jandijem in Starim Aškojom. Malo je verjetno, da se bodo Rusi odločili za pehotni napad na gozdnata območja, kjer Čečeni poznajo vsako stezico. Raje napadajo z letati in vztrajno obstreljujejo čečenske položaje, tako da si ljudje ne upajo v gozdove. »Naši položaji so na vrhu, vendar smo se morati zaradi nenehnih ruskih obstreljevanj vkopati v zemljo,« je povedal poveljnik uporniških sil v Bamu-tu Ramzan Ferzajti. Priznal je, da borcem ni lahko, saj zelo težko pridejo do hrane in vode, nositi pa morajo tudi čelade.
Sebastian Smith / AFP
MALEZIJA / IZIDI PARLAMENTARNIH VOLITEV
Rekordna zmaga premiera Mohamada
KUALA LUMPUR - Malezijski predsednik vlade Ma-hatir Mohamad je v sredo dosegel največjo volilno zmago v zgodovini te države. Mnogi ta dosežek razumejo kot mandat njegovi viziji o pretvorbi Malezije v popolnoma razvito državo v naslednjih 25 letih.
Mahatirjeva večrasna nacionalna fronta je dobila 162 od 192 sedežev v nacionalni skupščini in zmagala v desetih od enajstih malezijskih držav. Šibka opozicija je dobila zaušnico z 29 sedeži v skupščini. To je največja volilna zmaga, odkar so iz države leta 1957 odšli Britanci. »To pa ne pomeni, da vlade nihče ne preverja,« je Mahatir povedal na tiskovni konferenci. »Nacionalno fronto sestavlja 14 strank, kar samo po sebi pomeni, da obstaja sistem medsebojnega preverjanja in nadzora,« je dodal.
Stranka islamskih skrajnežev PAS si je deloma umila obraz z zmago v severni državi Kelantan. Njeni privrženci zahtevajo za prešuštnike kamenjanje do smrti, za obsojene tatove pa sekanje udov.
Politični analitiki Mahati-rjevo zmago enačijo z nekakšnim kronanjem, saj je na oblasti že 14 let in nič ne kaže, da razmišlja o umiku. V volilni kampanji se je oprl na sedem zaporednih let ose-
modstotne gospodarske rasti, ki jim je v napovedi dodal še nadaljnjega četrt stoletja. Načrt je imenoval Vizija 2020. Prebivalcem Malezije je obljubil, da se bodo njihovi dohodki do tega leta podvojili in dosegli 16 tisoč dolarjev na leto. Napovedal je tudi gradnjo novega letališča južno od Kuala Lumpurja in dveh 88-nadstropnih stolpnic, ki bosta leta 1997 največji zgradbi na svetu.
Bill Tarrant / Reuter
Malezijski premier Mahatir Mohamad (Telefoto: AR)
Vladavina molčečega cinika
KUALA LUMPUR - Največ j a volilna zmaga v malezijski zgodovini prav gotovo ne bo omehčala vročekrvnega 69-letnega predsednika vlade Mahatirja Mohamada. Nekdanjega zdravnika, ki je na oblast prišel že leta 1981, ni ustavila niti operacija srca. »Se sem mlad,« je povedal novinarjem. »Sedemdeset let ni nič v primerjavi z Deng Kiaopingom.«
Mahatir si je ugled pridobti z nasprotovanjem Zahodu. Pri tem je polemike začinil z značilnim cinizmom. Nekoč se je pošalil: »Ce že ne moreš biti slaven, si vsaj lahko zloglasen,« Kljub njegovim znamenitim sporom z Zahodom so tuji investitorji v zadnjem desetletju v Malezijo vložili več ko 40 milijard dolarjev. Mahatir je bil uspešen pri preobrazbi plantažno usmerjenega gospodarstva v takšnega, kot ga imajo novoindustrializirane države. Malajci ga imajo za molčečega in popustljivega, kar je povsem v nasprotju z njegovimi trdimi stališči v diplomaciji. »Sem jedka zgaga, vendar le zato, ker prijazni in vljudni
ne pridejo nikamor,« je izjavil. Nekoč je Malezijo pripeljal na rob trgovinske vojne z Avstralijo, ko se ni želel udeležiti prvega srečanja organizacije za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje. Avstralski predsednik vlade Keating ga je namreč razglasil za trmoglavca. Takoj po tem incidentu je za sedem mesecev prepovedal vladne pogodbe z britanskimi poslovneži. Razjezil ga je britanski tisk, ki je opozoril na korupcijo v britansko-malezijskem poslovanju.
Mahatir je kmalu po prevzemu oblasti predstavil politiko usmerjanja na vzhod, s katero je poskusil izkoristiti japonski gospodarski čudež. Zaradi avtoritarnega načina vladanja ima tudi sovražnike. Leta 1987 bi ga na konvenciji stranke kmalu odstaviti. Takoj za tem je dal prijeti sto vladnih kritikov in jih obtožil podpihovanja rasnega sovraštva. Leta 1993 je nataknil uzde tudi monarhiji, ko je plemičem z ustavnimi amandmaji odvzel imuniteto za kazenski pregon.
Bill Tarrant / Reuter
VZHODNI TIMOR / MIROVNI PROCES
Timorčanom daje upanje Suhartova smrt
DŽAKARTA (Reuter) - Prebivalci Vzhodnega Timorja so prestrašeni in zmedeni, saj se zdi, da se jim tako željeni mir spet izmika. Večina prebivalcev otoka, ki so ga leta 1975 zavzele indonezijske sile, je namreč srčno upala, da bo sestanek med generalnim sekretarjem ZN, indonezijskimi diplomati in predstavniki vzhodnotimorskih upornikov, ki je bil napovedan za včeraj, temu izmučenemu otoku vendarle prinesel mir in blagostanje. Toda žarek upanja počasi ugaša, saj je uradna Džakarta prejšnji Četrtek odpovedala svojo udeležbo na tem pomembnem sestanku. Tiskovno predstavništvo sekretariata ZN je sporočilo, da je začetek pogajanj o prihodnosti Vzhodnega Timorja »preložen vsaj za dva meseca«.
Zgodovina odnosov med Timorjem, ki spada v malo sundsko skupino otokov, in zunanjim svetom je polna medsebojnega nerazumevanja, nasilja in sovraštva. V začetku 16. stoletja so ta tropski otok osvojili Portugalci, ki so Timor kmalu spremenili v središče dobičkonosne trgovine s sužnji. Leta 1623 so predstavniki nizozemske Vzhodnoindij-
ske družbe in portugalske krone po dolgotrajnih spopadih za prevlado na tem območju sklenili sporazum o delitvi Timorja. Nizozemci so dobili Zahodni Timor, ki je večji in se ponaša s številnimi naravnimi bogastvi, Portugalci pa so se morali zadovoljiti z vzhodnim delom otoka.
Zahodni Timor je leta 1949 postal del nove indo-
nezijske države, vzhodni del Timorja pa se je v sedemdesetih letih spremenil v jabolko spora med Portugalsko, Indonezijo in Združenimi narodi. Leta 1975 so namreč Indonezijci pod vodstvom generala Suharta v skladu z nacionalistično ideologijo panCa, ki pravi, da je na območju med Malezijo in Avstralijo prostor le za veliko, enotno Indonezijo, nasilno zasedli Vzhodni Timor in ga naslednje leto uradno priključili svoji državi. Po drugi strani pa so Združeni narodi Vzhodni Timor uvrstili na seznam nesamoupravnih ozemelj, ki so pod skrbništvom svetovne organizacije.
Vzhodni Timorci se že tedaj niso hoteli sprijazniti z vsiljeno indonezijsko nadvlado, zato so pred sedmimi leti ustanovili Naci-
onalni svet mauberskega upora (CNRM), katerega pripadniki se ostro bojujejo z indonezijsko vojsko, ki se nato v svojem besu znaša nad nedolžnimi civilisti. Tako so novembra 1991 pripadniki indonezijske vojske na dillijskem pokopališču neusmiljeno pobili vsaj petdeset ljudi, ki so mirno demonstrirali zoper grobe kršitve človekovih pravic na Vzhodnem Timorju.
Obeti za prihodnost niso preveč rožnati. »Prepričan sem, da se bodo Indonezijci o položaju Vzhodnega Timorja pripravljeni pogovarjati šele po Suhartovi smrti. Do takrat pa se bo nasilje nadaljevalo. Ostaja nam le upanje na boljše Čase,« z žalostnim glasom pove vzhodnotimorski pisatelj Joao de Sousa Saldanha.
Indonezijska vojska zatre s silo vsak poskus Timorčanov, da opozorijo svetovno javnost na kršenje človekovih pravic
Indonezija je leta 1975 zasedla Vzhodni Timor, leta 1976 pa je ta nekdanja portugalska kolonija tudi uradno postala del Indonezije. Združeni narodi ne priznavajo indonezijske suverenosti nad Vzhodnim Timorjem.
Bandsko morje
_ Kisar
INDONEZIJA/
Oe-cusse f
•< y
V '
ZAHODNI TIM
-•Bacau
# e
»V
/
Arafursko morje
VZHODNI TIMOR
, Na dilljskem pokopališču Kefanjianuj so indonezijski vojaki rovembra 1991 pobili petdeset neoboroženih demonstrantov.
TIMOR ...
y	Smrti
< KiTnann / Sfoipine za zaščito človekovih pravic trdijo, da so indonezijski vojaki pobili ,	približno 200 tisoč prebivalcev Vzhodnega
- i iH«aB— Timorja, kar je ena tretjina celotnega
prebivalstva tega območja.
Indonezija
Število vojakov
6 -9 bataljonov, vsak po 700 mož
Oborožitev
ameriške brzostrelke M-16, doma izdelane brzostrelke SS-1, lahke belgijske strojnice Minimi, oklepniki in Bellovi helikopterji
Vzhodno timorski uporniki
^ Nacionalni svet Mauberskega odpora (CNRM), ustanovljen decembra 1988
Število gverilcev
100 - 500 gverilcev
Oborožitev
ameriaeke brzostrelke M-16, ruske brzostrelke SKS
Spopadi
občasni spopadi v tropskem pragozdu, v katerih sodeluje le manjše število vladnih vojakov in upornikgv
Sulavvesi"-
Prebivalstvo vzhodnega Timorja*
800,000
700.000
600.000 500,000
^ Sumbavva ' %"/~„Flores
INDONEZIJA
Alor
TIMOR'*' *'•' si:
L-ll
19701973198019901994
*Uradni indonezijsko portugalski podatki
Sporazum o timorski naftni vrzeli
•	Leta 1989 sta ga podpisali Avstralija in Indonezija.
•	Ureja vprašanje izkoriščanja timorske naftne vrzeli, ki se razprostira na 61 tisoč kvadratnih kilometrih pod Timorskim morjem. Na tem območju naj bi bilo za eno milijardo sodčkov naftnih zalog.
•	Portugalska je februarja letos tožila Avstralijo na meddržavnem sodišču, saj je uradna Lizbona prepričana, da suverenost nad timorsko naftno vrzeljo ne pripada Indoneziji, temveč Vzhodnemu Timorju. Meddržavno sodišče
4e ni izreklo sodbe.
iiiliS?
V	■' C
Timorsko morje
Pod indonezijskih! nadzorom
Darvvin \
AVSTRALIJA
] Skupni avstralsko-indonezijski nadzor
H Pod avstralskim nadzorom =o= Dogovorjena morska meja med Avstralijo in Indonezijo
Mir je pogoj za gospodarski razvoj
DŽAKARTA - Na Vzhodnem Timorju že dve desetletji besnijo spopadi, ki preprečujejo prebivalcem, da bi se rešili revščine. Akademiki ugotavljajo, da se bodo taksne razmere nadaljevale, dokler ne bodo prebivalci skupaj z indonezijskimi osvajalci našli politične rešitve.
Skoraj tri Četrtine prebivalcev tega območja porabi manj kot deset dolarjev na mesec, kar je daleC pod mejo, ki določa revščino. Nepismenost je izredno visoka, zato napovedi niso ohrabrujoče. »Ujeli smo se v začarani krog,« je povedal Joao Mariano De Sousa Saldanha, avtor knjige o vzhodnotimorskem gospodarstvu, ki je eden redkih domačih akademikov. »Dohodek je nizek, izobraževanje je nekakovostno, edino možnost razvoja pa predstavljajo vladni projekti. Pri teh projektih pa se denar pogosto pretaka le skozi nekaj žepov - in Se to večinoma zunaj Vzhodnega Timorja.«
To območje je bilo vse do leta 1975, ko se je razvnela državljanska vojna, pod portugalsko oblastjo. Portugalci so se nato umaknili pred prodirajočimi indonezijskimi enotami. Vzhodni Timor si od takrat ni opomogel. VeC kot 200 tisoč ljudi je umrlo od lakote, pri tem pa je poginilo tudi več kot 80 odstotkov živine.
Kljub milijonom dolarjev, ki jih je Indonezija investirala v Vzhodni Timor, je 800 tisoč prebivalcev nezadovoljnih z vlado iz Džakarte. »Tukaj se razvija precej stvari, vendar o tem ne odločajo tukajšnji ljudje,« nam je razložil indonezijski akademik George Adi-
tjorno. Del težav se skriva tudi v tem, da je levji delež gospodarstva in infrastrukturnih projektov v lasti le nekaj podjetij. Najbolj uspešen je koncem PT Batara hidra, za katerega sumijo, da je povezan z vojsko. Koncem sestavlja 14 podjetij in je monopolist v pridelovanju kave, ki je najpomembnejša gospodarska panoga v Indoneziji.
Poleg tega ima pomembno vlogo tudi pri proizvodnji, ki je povezana z marmorjem in sandalovino, hkrati pa vodi tudi verigo hotelov. Takim podjetjem se obetajo drugačni Časi. Guverner Abilio Soares je lani sprostil trgovino s kavo, ki predstavlja kar 90 odstotkov celotnega izvoza. S tem je razbil monopole v ladijskem prevozu in skladiščenju. Čeprav se je izvoz kave precej zmanjšal, gospodarstveniki menijo, da so reforme učinkovite. Na svobodnem trgu so se namreč dvignile cene domače kave in tudi drugih polizdelkov. Precejšnje možnosti za razvoj pa Se naprej predstavlja turizem.
Zasebni kapital priteka zelo poCasi. Glavni razlog za to je nerazvita infrastruktura in nizka izobrazba prebivalstva. No, neko ameriško podjetje je že zaCelo graditi pristanišče. Pet milj ono v dolarjev vreden projekt naj bi služil razvoju ribištva na Vzhodnem Timorju. Žal pa druga podjetja ne sledijo temu zgledu. »Vajeni smo poslušati lepe obljube, uresničijo pa se le redke,« je pojasnil neki domačin.
Jeremy VVagstaff/Reuter
Bogati in osovraženi Bugiji so za Timorčane simbol indonezijske nadvlade
BAUCAU - Na novoletno noc je na Vzhodnem Timorju Suhara Nusra zaslišala grozljive zvoke in v temi opazila sence, ki so valile skale na bližnje hiše ter jih zažigale. Pograbila je svoje tri hčere in stekla skoz vrata, kjer jo je pričakala toča kamenja. Vse so bile ranjene, še preden so uspele pribežati do prijateljeve hiše.
Takšni dogodki tu niso nic posebnega, saj divjajo spopadi, od kar so pred dvemi desetletji na to območje vdrli Indonezijci. Vzhodni Timorci so bili pogosto preganjani in žrtve nasilja. Toda tokrat je drugače, kajti žrtve so Indonezijci.
Družino Nusra je zajel upor mladih Timorcev proti Bugijem, ljudstvu iz sosednjega Sula-wesija, ki so se sem naselili v začetku osemdesetih. Bugiji so muslimani in zelo uspešni trgovci, sosednja ljudstva pa se jih bojijo predvsem zaradi njihovih spretnosti z nožem. Znano je namreč, da Bugi najprej zamahne s svojim nožem in Sele nato sprašuje. Danes se priseljenci počutijo ogroženi, saj jih domačini ne marajo. Obtožujejo jih, da so prevzeli vse lokalne posle ter. si prigrabili vso bogastvo. To sovraštvo se
je prelilo čez rob novembra lani, ko so zaradi nekega incidenta izbruhnili spopadi v Diliju. Končali so se z razbitimi trgovinami, požganimi hišami in uničenimi avtomobili. Incidenti so se nadaljevali Se naprej in na novoletno noc je bilo v Baucauju ubitih najmanj pet ljudi.
Večina prebivalcev Vzhodnega Timorja si ne želi spopadov. »Dolga leta smo brez težav živeli skupaj, zdaj pa izgleda da se bomo poklali med seboj. To mi ni cisto nic všeč, saj je tu dovolj prostora za vse, ki si željo živeti v miru in prijateljstvu,« je prepričan Kalo Alešu, sivolasi Timorec. Kilometer stran se v vojaškem zavetju njegovemu mnenju pridružuje 700 bugijskih beguncev. To je bil v prej varnem Baucauju prvi etnični spopad in danes je tu še mimo. Veliki mestni trg sameva, na uličnih vogalih pa najnujnejše potrebščine prodajajo kar za Četrtino dražje kot prej. Ponoči imajo trgovine s hrano odprti le nekateri trgovci, po ulicah pa odmeva topot vojaških škornjev.
Prebivalci menijo, da ne bo minilo dolgo do takrat, ko si bo mestno gospodarstvo opomoglo. To se bo zgodilo brez Bugijev,
kajti ti že odhajajo. Nekateri v glavno mesto Dili, na Zahodni Timor ali pa še dlje. Vendar pa mladeniči, ki so razbijali po mestnih ulicah, priznavajo, da je sovraštvo usmerjeno le proti privilegirani bugijski skupnosti in da ne gre za osvobodilni boj Vzhodnega Timorja. Toda prav ugodnosti, ki naj bi jih Bugijci uživali pod zaščito vlade, so pokazatelj moči indonezijske oblasti. Timorci so tako ugotovili, da so gospodarsko in politično podrejeni na svoji lastni zemlji.
Indonezijske oblasti seveda zanikajo, da bi bili Bugiji kakorkoli privilegirani. Menijo, da so Bugiji paC uspešnejši in delavnej-Si kot večina prebivalcev Vzhodnega Timorja. Tudi vzhodnotimorski razumniki ne morejo zlahka sprejeti teorije o indonezijski zaroti, opozarjajo pa, da spor Sc ni končan.
Tako eden od njih pravi: »Obstaja sovraštvo, ki pa samo od sebe ne bo izginilo. Toda to sovraštvo ne temelji le na etničnih razlikah, temveč je globje in je usmerjeno proti indonezijski nadvladi. Spor z Bugiji samo od-slikava te razmere.«
Jeremy Wagstaff/ Reuter
SVET
Četrtek, 27. aprila 1995
CHRISTOPHER - KOZIRJEV
Priprave na srečanje Clinton ■ Jelcin
WASHINGTON - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher in ruski zunanji minister Andrej Kozirjev sta včeraj na sestanku v Washingtonu skušala doseči napredek pri vrsti kočljivih vprašanj, s katerimi se bosta prihodnji mesec na vrhunskem srečanju v Moskvi spoprijela njima predsednika.
Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev in njegov ameriški kolega VVarren Christopher
Ameriški uradni predstavniki ne pričakujejo veliko od srečanja, ki so ga določili za deseti maj. To je le dan za moskovsko slovesnostjo ob obletnici zmage v drugi svetovni vojni, ki se je bo poleg drugih svetovnih voditeljev udeležil tudi predsednik Clinton.
Ameriškega predsednika zaradi tega potovanja doma ostro kritizirajo, saj
Rusija nadaljuje vojaško operacijo v CeCeniji, poleg tega pa namerava prodati jedrsko tehnologijo Teheranu.
Po mnenju Združenih držav Amerike je Iran teroristična država, ki si želi razviti lastno jedrsko orožje. Kljub temu je ameriška administracija prepričana o nujnosti Clintonovega priznanja ruskemu ljudstvu, ki je
ogromno prispevalo k zmagi nad nacisti. Ameriški predsednik bo lahko hkrati nadaljeval dialog s to pomembno državo, saj so razhajanja med njo in-ZDA Cedalja večja tudi zaradi vloge Nata ter razmer v Bosni in CeCeniji.
Christopher in Kozirjev sta se nazadnje srečala marca v Ženevi. Strinjala sta se le v tem, da je treba pogovore nadaljeva-
ti. Dogovorila sta se, da bo to po konferenci ZN ob 25-letnici sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Ameriški predstavniki so izrazili upanje, da bodo tako lahko rešili vsaj vprašanje prodaje konvencionalnega orožja Iranu. Pogajanja o trgovini z 800 milijonov dolarjev vrednimi jedrskimi reaktorji bodo zahtevala veliko veC Časa.
O vprašanjih varnosti so se ameriški in ruski strokovnjaki pogovarjali tudi prejšnji teden v Londonu. Pri tem so omenili možnost, da bo na vrhunskem srečanju Rusija podala izjavo o sodelovanju v Natovem programu Partnerstvo za mir in o nadaljevanju dialoga o varnostnih vprašanjih z zahodnimi zaveznicami.
Carol Giacomo / Reuter
HRVAŠKA
Tuđman svari pred zunanjimi silami
Čezmejna regija, kakršno zahtevajo Istrani, je protiustavna
ZAGREB - Hrvaško hočejo zunanje sile spraviti v neko novo Jugoslavijo, od znotraj pa jo hočejo razbiti z regionalizmom. Tako bi lahko povzeli govor predsednika Franja Tuđmana na zasedanju osrednjega odbora HDZ. Tuđman je hotel predvsem informirati širše strankino Članstvo o položaju v državi, hkrati pa je želel predstaviti tudi osnovne smernice prihodnje hrvaške politike.
Po predsednikovem mnenju predstavlja najveCjo nevarnost zamisel o novi Jugoslaviji. »V zadnjih mesecih se pojavljajo Čedalje glasnejši pomisleki, da je mednarodna skupnost prezgodaj priznala osamosvojitev Bosne in Hercegovine, Slovenije ter Hrvaške, rešitev pa naj bi iskali v okviru nekakšne konfederacije - jugoslovanske, balkanske ali pa jadranske,« je dejal Tuđman in dodal, da Hrvaška nasprotuje takšnemu »urejanju« položaja.
Ena od groženj Hrvaški naj bi bila tudi zahteva Srbov z neokupiranih hrvaških ozemelj, ki menda hočejo fe-
deralizacijo oziroma svojo državo v državi. Za Hrvaško je to nesprejemljivo, tako kot so nesprejemljivi sklepi nedavnega kongresa Istranov v Pulju. »Večina elanov IDS se verjetno sploh ne zaveda, da so samo orodje v rokah politike, v kateri sodelujejo Beograd in italijanski iredentisti ter Moskva in Zahod - to je politika, ki hoče restavracijo stare ureditve in destabilizacijo Hrvaške z istrskim primerom,« je rekel Tuđman.
Poudaril je, da je istrska zahteva po vzpostavitvi Čezmejne regije protiustavna, saj naj bi pomenila destabilizacijo in oblikovanje druge Krajine. Vse grožnje pa naj bi imele skupno točko - uničenje HDZ, kar pa jim po Tudmanovih zagotovilih ne bo uspelo. Članstvo HDZ se bojda povečuje iz dneva v dan, Hrvaška pa ima prav zaradi vladajoče stranke dober mednarodni položaj. »Hrvaška ima dobre vezi z Združenimi državami Amerike in Evropsko zvezo, pa tudi z Rusijo,« so Tudmanovi argumenti glede mesta Hrvaške v svetu. Darko Pavicić
HAAŠKO SODIŠČE
Dušan Tadič zanika obtožbe ■ Pred sodnike bo stopilo še 22 Srbov
HAAG - Dušan TadiC, bosanski Srb, proti kateremu je vložena obtožnica zaradi domnevne storitve vojnih zločinov, je včeraj kot prvi obtoženec nastopil pred sodiščem Združenih narodov za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
V preliminarnem zaslišanju je Tadič zanikal, da bi leta 1992 v severozahodni Bosni ubijal, posiljeval in mučil muslimanske ter hrvaške civiliste. Devetintridesetletni nekdanji gostilničar je na začetku zaslišanja, ki ga je vodila sodnica Gabrielle McDonald, izjavil, da je nedolžen in da ni sodeloval v nobenem od dejanj, navedenih v obtožnici. Obtožnica TadiCa bremeni soudeležbe v umorih trinajstih ljudi, od tega so bile štiri osebe ubite v koncentracijskem taborišču Omarska. TadiC je tudi obtožen, da je v Omar-ski fizično mutil šestnajst oseb in posilil žensko, Id jo sodišče za javnost označuje samo z začetnico
F. Obtožen je še mučenja neugotovljenega števila neznanih žrtev.
Vcerajšne zaslišanje Dušana TadiCa in ponedeljkova objava imen treh vodilnih bosanskih Srbov, osumljenih vojnih zločinov, kaže, da namerava mednarodno sodišče v Haagu pospešiti iskanje izvajalcev etničnega Čiščenja v BiH. Haasko sodišče je doslej zaradi suma storitve vojnih zločinov ali zločinov proti človeštvu vložilo obtožnice proti 22 Srbom. Vsi, razen TadiCa, so še na prostosti. Ker ne bosanski Srbi ne
ZRJ ne nameravajo izročiti obtožencev, bo sodišče ZN izdalo mednarodne tiralice, v katerih so obtoženci okategorizirani kot ubežniki, M se izmikajo sojenju. Sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji, ki ga je Varnostni svet ZN ustanovil maja 1993, namreč ne more izrekati sodb v odsotnosti obtožencev, prav tako pa ne more izrekati smrtnih kazni.
lan Geoghegan / Reuter
A
O čem pišejo drugje po svetu
O začetku preiskave proti Karadžiču in Mladiču
»Sporočilo, da bo haaško sodišče zaCelo preiskavo proti voditelju bosanskih Srbov KaradžiCu in njegovemu generalu Mladiću, so drugi deli Organizacije združenih narodov sprejeli z obžalovanjem in hudo kritiko... V tem sporu je zelo preprosto zavzeti lastno stališče: Ce bo mirovni proces ZN zahteval, naj haaško sodišče lovi le majhne ribe, izpusti pa velike, bi bilo sodišče najbolje kar odpraviti. Obstajajo namreč resni dokazi, da sta gospoda KaradžiC in Mladic vpletena v številna grozodejstva, ki sta jih ukazala ali celo sama izvedla.« (Information, Kebenhavn)
»Preiskava proti KaradžiCu odraža Čedalje večja nesoglasja znotraj Združenih narodov. Mednarodno sodišče v Haagu namerava soditi voditeljem, s katerimi se želijo Združeni narodi v Bosni še naprej pogajati... Napoved glavnega tožilca Goldstona kaže, da Združeni narodi v prihodnje ne bodo veC mogli obdržati nevtralne drže do srbskih voditeljev. Združeni narodi lahko ohranijo verodostojnost le tako, da združijo pravico in mir. To pa pomeni še večjo osamitev KaradžiCa in Mladića. Združeni narodi se ne morejo pogajati z voditelji, ki so osumljeni, da so storili vojne zločine.« (De Volkskrant, Amsterdam)
O Čečeniji
»Rusija je sprejela odločitev, da bo med proslavami ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne za CeCenijo oklicala premirje. Ko Moskva slavi, smrt v CeCeniji počiva. Treba je dodati, da kolonialna vojna, ki jo demokratična Rusija vodi na Kavkazu, s tem ne bo končana, temveč le začasno ustavljena. Jelcin ne more končati Čečenske vojne, ker bi to pomenilo njegov politični konec, ki bi ga zahtevali komunisti in nacionalisti. Spopade v Čečeniji pa mora ustaviti že zato, da bi voditeljem iz vsega sveta olajšal prihod v Moskvo, kjer bodo 9. maja moralno podprli predsednika Jelcina, ki uživa Čedalje manj notranjepolitične podpore. Ker je glavni cilj svetovnih voditeljev, da Jelcin ostane na oblasti, zdaj tudi sodelujejo v komediji, ki jo Jelcin režira. To je makiavelizem v najci-stejši obliki - politika se je odpovedala vsakršni morali.« (Braunschvveiger Zeitung, Braunschvveig)
O Jean-Marie Le Penu
»Jean-Marie Le Pen se zdaj pusti snubiti. Ugaja mu, ko vidi Chiraca, kako si prizadeva za glasove Nacionalne fronte. Toda ce si v Franciji sploh kdo resnično zeli zmago sociahsta Lionela Jospina, je to prav Le Pen. Ce bi namreč Jospinu uspelo priti v elizejsko palaCo, bi bil prisiljen razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. Ce bi na teh doživel neuspeh, bi se njegovo predsednikovanje zaCelo z iskanjem morebitnih partnerjev. Ce bi se uresničil ta scenarij, bi francoske pohticne institucije doživele hud udarec. To pa bi bilo seveda pogodu predvsem skrajni desnici.« (Corriere della Sera, Rim)
O deveti obletnici černobilske katastrofe
»Človek je bitje, ki se navadi na vse. Na dobro in slabo. Navadi se celo na posledice jedrske katastrofe v Černobilu. V Kijevu se ne bojimo več radioaktivnega sevanja. O učinkih manjših odmerkov sevanja strokovnjaki nočejo govoriti. Toda za našo prihodnost je nevarno, da so se Ukrajinci navadili na realnost Černobila in se očitno sprijaznili s svojo usodo.« (Kievskie Vedomosti, Kijev)
ISTRA

Partizanski spomeniki še vedno letijo v zrak
Goran Moravcek
REKA - Na Hrvaškem so oskrunili skoraj tri tisoC partizanskih spomenikov in obeležij. Veliko jih je bilo poškodovanih v Istri, skoraj nikoli pa niso poročali, da bi kateri od storilcev odgovarjal pred sodiščem. Ta nelagodna tema še naprej zaposluje medije pred proslavami 50. obletnice zmage nad fašizmom v drugi svetovni vojni.
Številni Hrvati, katerih sorodniki so bili žrtve partizanskih Čistk, se pripravljajo na žalno slovesnost v avstrijskem Pliberku, kjer so maja 1945 pobili veC tisoč Hrvatov. Smrt jih je takrat doletela na okoliških travnikih, na begu pred partizani, kjer je prišlo do pokola, ki je v zavesti Hrvatov prerasel v zgodovinski dogodek mitoloških razsežnosti. Zlom kvizlinške Neodvisne države Hrvaške, za katero danes nekateri zatrjujejo, da je bila izraz stoletnega hrepenenja hrvaškega naroda po lastni državi, je bil tragičen, v naslednjih letih pa se je na desettisoce ljudi znašlo za zapahi kaznilnic Stare Gradiške, Lepogla-
ve, Svetega Grgurja ali Golega otoka. Ti kraji nečloveškega trpljenja v marsikom vzbujajo skeleče spomine, v polemikah o (proti) fašizmu pa mnogi zahtevajo enako obravnavo za vse vojne in povojne zločine. Nočejo privoliti v zgodovinsko krivdo svojih dedov in očetov zaradi ustaškega taborišča Jasenovca, kjer je umrlo na tisoče ljudi, ampak za svoj narod zahtevajo status žrtve in se zavzemajo za to, da je treba zločine ustašev in partizanov vrednotiti enako.
Franjo Tuđman skuša s svojo politiko pomiriti Hrvate, ustaše in partizane, a to mu gre le s težavo od rok. Njegovi kritiki mu zamerijo, da potihem odobrava rušenje spomenikov protifašističnega boja in celo poveličevanje ustašev. Mika Tripalo, vodja združene hrvaške levice, meni, da je nesprejemljivo, da samostojna stotnina pri 114. brigadi hrvaške vojske nosi ime po znanem ustaškem klavcu Rafaelu Vitezu Bobanu. Navaja besede poveljnika neke hrvaške vojaške eno-
te, ki je izjavil, da »so se dvignili v obrambo hrvaške države, se oblekli v črne uniforme, zaradi katerih se je Srbom in sovražnikom Hrvaške zelo hitro stemnilo pred očmi«. Te besede, opozarja Tripalo, so bile izrečene na proslavi v režiji hrvaške države in vojske, vojaška enota se imenuje po Rafaelu Vitezu Bobanu, čestitke pa sta ji poslala tudi Franjo Tuđman in načelnik generalštaba Janko Bobetko. Tripalo jima zameri, da sta se kot »aktivna protifašista« pridružila proslavi 10. aprila, na dan, ko je bila ustanovljena Neodvisna država Hrvaška dr. Anteja Paveliča.
Sele v zadnjem mesecu, najbrž v pričakovanju povabila na 50. obletnico zmage nad fašizmom v drugi svetovni vojni, je Tuđman večkrat poudaril hrvaški protifašizem. Osupljivo je, da je prav on edini živeči predsednik, ki bo na to proslavo odšel kot udeleženec protifašističnega boja. Tudi general Janko Bobetko, načelnik generalštaba hrvaške vojske, je eden od organizatorjev proti-
fašistične vstaje na Hrvaškem leta 1941. Skoraj nerazumljivo je, da uradne hrvaške oblasti preteklosti svojega naroda niso znale vnovčiti. Ta preteklost, v nasprotju s številnimi mnenji, vsekakor ni bila samo ustaška, kot bi to radi dokazali v Beogradu. Na Hrvaškem je bilo 450 tisoC udeležencev NOB, med njimi pa so bili v večini prav Hrvati.
»Ce ne bi bilo njih, ne bi bilo Hrvaške. Uresničili bi se načrti Draža MihajloviCa o iztrebljenju Hrvatov in Muslimanov, hrvaško ozemlje pa bi bilo razdeljeno. Zagotovo je del hrvaškega naroda gojil utvaro, da je ustanovitev Neodvisne države Hrvaške izraz stoletja trajajočega hrepenenja po lastni nacionalni državi. Toda z rimskim sporazumom iz leta 1941 je ustaški »poglavnik« Ante Pavelič precejšen del hrvaškega ozemlja predal Italiji, Madžarska pa si je prildjucila Međimurje in Baranjo, poudarja Mika Tripalo in opozarja, da je Pavelideva država sprejela rasistične zakone in množično pobijala ljudi v koncentracijskih ta-
boriščih. To je bila država, trdi Tripalo, ki je postala sestavni del Hitlerjeve »nove ureditve sveta«.
Istrski regionalisti so prav tako žolčni kritiki Tudmanove politike pomiritve med partizani in ustaši. Sklicujejo se na protifašizem, v njihovih političnih potezah pa nekateri na Hrvaškem razbirajo »jugo-nostalgijo«. Zdi se jim nesprejemljivo, da se številne ulice v Istri še vedno imenujejo po Titu, Ivi Loli Ribarju ali bratstvu in enotnosti. Za nekatere so ta imena povezana z JLA in s srbsko agresijo na Hrvaško.
Zelo zapletene zgodovinske, politične in vojne okoliščine očitno še vedno ne omogočajo mirne razprave o (proti) fašizmu. Te razprave so se politizirale tudi pred volitvami, ki bodo prihodnje leto in za katere se je že začela predvolilna kampanja, s katero si hoče HDZ zagotoviti Cim veC glasov. Tisti opozicijski politiki, ki obtožujejo Tuđmana, ker dopušča obnavljanje ustaške ideologije, pa napeljujejo vodo na svoj mlin.
PO
SEJI
VLADE
LJUBLJANA - Minister za Šolstvo in Sport Slavko Gaber je včeraj sporočil, da je dala vlada soglasje za povečanje razpisnih mest, hkrati pa tudi za omejitev vpisa v srednjih Šolah za solsko leto 1995/96. Tako je zdaj za generacijo, ki zapušča osnovno solo, na voljo 1086 vpisnih mest vec (dodatnih 38 oddelkov). S tem se želijo približati željam mladih pri vpisu v srednje Sole.
Skupno je letos razpisanih 33.649 mest v srednjih šolah, za katere kandidira 29.839 učenčev. Največ težav je bilo v Ljubljani, kjer končuje osnovno solo 7117 učenčev, prijavilo pa se jih je 9380. Ravno zato je ministrstvo prav v Ljubljani odobrilo največ novih oddelkov (14), od tega največ na gimnazijah, za katere je poleg ekonomskih Sol največ zanimanja. Kljub dodatnim mestom pa se ni bilo mogoCe izogniti omejitvam vpisov na 66 srednjih Šolah po vsej Sloveniji, je dejal Gaber. Natančen seznam omejitev vpisa bo objavljen v Časopisih 3. rpaja. Brez omejitve vpisa se bo lahko v srednje sole vpisala približno polovica vseh kandidatov, med ostalimi pa bodo Sole v prvem krogu izbrale najuspešnejše, tako da bi bilo do 26. junija vpisanih že 86 odstotkov vseh kandidatov. Preostali se bodo lahko potegovali za mesta na Šolah, ki omejujejo vpis, in na tistih, kjer bodo Se prosta mesta; vpisali se bodo 5. in 6. julija oziroma do 15. septembra, Ce bodo imeli popravne izpite.
Vlada bo državnemu zboru predlagala, naj po hitrem postopku sprejme zakon o odlogu določenih davkov in prispevkov, s Cimer bi pomagali predvsem izvoznikom, je dejala državna sekretarka Milojka Kolar. Odlog plačila davkov in prispevkov za največ eno leto bo vlada odobrila podjetjem, ki vec izvažajo kot uvažajo, hkrati pa se bodo morala podjetja držati letošnjega dogovora o politiki plac. Odlog se nanaša samo na davek od ose-
Vlada dala zeleno luč za nove oddelke
Z novim zakonom bodo izvoznikom odložili plačilo davkov in prispevkov
bnih prejemkov od plac, na prispevek za zaposlovanje delodajalca, prispevek za porodniški dopust delodajalca in na davek od dobička pravnih oseb. Odložene obveznosti se bodo obrestovale po obrestni meri, ki je enaka eskontni stopnji Banke Slovenije (ta trenutno znaša 10 odstotkov). Podjetja bodo morala zahtevku za odlog plačila priložiti garancijsko oziroma poroštveno pogodbo z banko ali zavarovalnico, s katero bo obveznosti zavarovalo. Za odloge je vlada v prvi kvoti predvidela dve milijardi tolarjev.
Na seji vlade so obravnavali tudi predlog nacionalnega programa Športa, ki je izjemno pomemben dokument za razvoj Športa v Sloveniji. Program je drugi dokument, ki razrešuje status Sporta, saj je bil pred dvema tednoma sprejet zakon o Sportu. Veliko smernic programa, ki naj bi ga v dopolnjeni obliki izdali maja, je že v tem zakonu. S programom je opredeljen javni interes v Sportu, ki se sofinancira iz proračunskih sredstev republike in občin. Vsebuje izhodišča nacionalne strategije razvoja vseh segmentov Športa v Sloveniji: od kratko- do dolgoročnih usmeritev ter vsebine in obsega programa. Pri oblikovanju nacionalnega programa so poleg posebnosti slovenskega Sporta upoštevali tudi usmeritve evropske listine o sportu in druge dokumente, ki so jih v evropskem svetu sprejeli ministri, pristojni za sport. V nacionalnem programu je Spori opredeljen celovito - od sporta otrok do vrhunskega športa. Opredeljen je tudi način upravljanja Sporta in okvirna merila za finančno ovrednotenje. Celovit pristop vključuje vse izvajalce na področju sporta, ki tako vnaprej vedo, kateri programi in v kakšnem obsegu se sofinancirajo iz občinskih oziroma republiških javnih financ. Andreja Rednak in Jasna Milinkovic
Motiti se je Človeško - tudi v dižovni upravi (Foto: J. S./ BOBO)
Razrešitev Komarja je popravek pomote
LJUBLJANA - »ObveSCam vas, da navedeni predlog imenovanja preklicujem, saj je do le-tega prišlo pomotoma. Ob pripravi predloga za imenovanje SUva Komarja sem naziv ‘svetovalec predstojnika’ pomotoma zamenjal z nazivom ‘svetovalec vlade’. V agenciji je sistematiziranih več delovnih mest svetovalca predstojnika, ki niso vodilna mesta.«
Tako je v opravičilu vladi zapisal direktor Slovenske obvešCevalno-varnostne agencije Drago Fers in vlada je na včerajšnji seji Silva Komarja razrešila funkcije svetovalca vlade. Do pomote, ki je predsednika vlade Janeza Drnovška zelo razjezila, saj se je zgodila v njegovi odsotnosti - premier je bil namreč takrat na pogajanjih s sindikati - je prišlo na seji vlade pred dvema tednoma in je bila očitno takšne vrste, da je noben od članov vlade do začetka tega tedna ni opazil.
Štirinajstdnevna kariera Silva Komarja, nekdanjega Sefa mariborskega Visa in enega od obtoženih in nato oproščenih v mariborski aferi z orožjem, kot svetovalca vlade se je torej končala na včerajšnji seji. Toda to Se ne pomeni, da Silvo Komar zapušča Ljubljano, saj ga je vlada na predlog Draga FerSa včeraj imenovala za njegovega svetovalca, kar je sicer nižja funkcija od svetovalca vlade. Po zakonu o delavcih v državnih organih je namreč svetovalec direktorja Sove višji upravni delavec.	(M. V.)
Generalni državni tožilec trdi, da je vrhovno sodišče v primeru Majhen kršilo zakon
Prepričan v napako vrhovnega sodišča (Foto: BOBO)
LJUBLJANA - Republiško državno tožilstvo je pred upravnim senatom vrhovnega sodiSCa vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru Majhen.
Tako se očitno krog tistih, ki menijo, da je vrhovno sodišče z o3lo-Citvijo o nezakonitosti umika predloga za imenovanje Sergija Vladislava Majhna za mariborskega notarja - kar je imelo za posledico vložitev interpelacije zoper pravosodno ministrico Meto Zupančič - naredilo napako, povečuje. Anton Drobnič, generalni državni tožilec, nam je povedal, da so se na tožilstvu odločili, da v javnosti svoje odločitve ne bodo posebej utemeljevali. Na tožilstvu so, povedano zalo na kratko, presodili, da »so kršeni predpisi postopka«, zato naj bi vrhovno sodišče še enkrat presodilo svojo odločitev.
Ker je vrhovno sodi-
šče pri nas najvisja sodna instanca, je v bistvu imelo le republiško državno tožilstvo možnost, da »poseže« v njegovo odločitev. Po zakonu o kazenskem postopku ima namreč le generalni državni tožilec možnost, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona.
Ker nad vrhovnim sodiščem ni višjega sodišča, bo tudi v drugo o primem Majhen in ravnanju pravosodne ministrice v zvezi z njim odločalo vrhovno sodišče, tokrat v senatu sedmih sodnikov. Ce bo senat ugotovil, da je sodba vrhovnega sodišča nezakonita, ne bo veC glavnega razloga, zaradi katerega je opozicija vložila interpelacijo. Svoje mora sicer povedati še ustavno sodišče, saj se je odvetaik Majhen z ustavno pritožbo obrnil tudi na to sodiSCe.
Majda Vukelič
Krščanski demokrati obtožujejo, liberalni demokrati pa obžalujejo
LJUBLJANA - Stranki slovenskih krščanskih demokratov in liberalne demokracije sta na včerajšnjih tiskovnih konferencah komentirali neizvolitev Lojzeta Peterleta za predsednika odbora za mednarodne odnose.
Predsednik SKD Peterle je dejal, da je to rezultat številnih pomanjkljivosti v koalicijskem delovanju, glede glasovanja opozicijskih poslancev pa je dejal, da so vesce izkoristili priložnost in »potegnili svoje iz te zgodbe«. SKD to ne moti, je rekel Peterle, pač pa jih moti izganjanje njihove stranke iz vlade, kar je po Peterletovem mnenju glasovanje o predsedniku odbora za mednarodne odnose bilo. Odgovori o načinu dela v koaliciji bodo znani po prvomajskih praznikih, je še dejal Peterle.
Gregor Golobic, generalni sekretar LDS, je izrazil obžalovanje, da Peterle ni bil izvoljen. V stranki so se dogovorih, da podprejo njegovo kandidaturo, o čemer so obvestili tudi SKD, vedeli pa so, da ne bodo mogli zagotoviti vseh glasov svojih poslancev. Gre za psihološko sled pri posameznih poslancih LDS, ki izhaja iz ravnanja SKD v nekaterih drugih primerih, ko so elani LDS kandidirali za kakšen položaj, pa jih SKD ni podprla. Vseeno pa smo pričakovali večjo podporo naših elanov, je dejal Golobic. Glasovanje opozicije je, glede na njihovo dosedanjo držo, označil za ne-
načelno, Peterleta pa niso podprli predvsem zato, ker jim ustreza slabšanje odnosov med LDS in SKD. Po Golobičevem mnenju se odnosi med strankama zadnje mesece izboljšujejo, v podkrepitev pa je navedel dogovor glede uskladitvenega amandmaja pri zakonu o igrah na srečo, spremembah denacionalizacijskega zakona ter glede šolstva, kjer so se uskladili okrog »osnovnih potez«. Vse to ne sme biti izničeno, je dejal Golobic in ocenil, da tako razmišljajo tudi v SKD. Predlog, kako naprej, je v rokah SKD, pri čemer lahko računajo na konstruktivnost LDS, je dejal Golobic. Njihova stranka se strinja z dogovorom, da morata biti predsednik odbora, ki »nadzoruje« neko ministrstvo, in minister iz različnih strank, pomembno pa je tudi, za koga konkretno gre, je še dejal Golobic.
V zvezi z iskanjem novega kandidata za predsednika odbora za mednarodne ' odnose ni za zdaj še nobenih uradih informacij, razen da bo komisija za volitve in imenovanja začela postopek. Medtem ko se je Lojze Peterle odrekel vnovični kandidaturi, pa ni jasno, kako je z vnovično kandidaturo Boruta Pahorja, ki je trenutno na zasedanju Sveta Evrope v Strasbourgu. V združeni listi so nam povedali, da je to njegova odločitev, morebiten nov poskus pa bi v ZL podprli.
Boštjan Lajovic
________________STRANKE / SDSS_________________
Janša še naprej kritičen do tožilstva
SDSS je izstopila iz odbora za pripravo obletnice konca vojne
LJUBLJANA - »Ce macld stopiš na rep, zacvili«. To je bil prvi komentar predsednika SDSS Janeza Janše na odločitev mariborskega državnega tožilca Karla Rajniša, ki je v torek ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu poslal predlog za kazenski pregon. Janši v predlogu odta, da je na tiskovni konferenci pred tednom dni o mariborskem tožilstvu trdil nekaj, kar škoduje Časti in dobremu imenu tožilstva (in tudi premiera Janezu Drnovšku), zaradi cesar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 171. členu kazenskega zakonika Slovenije.
Gre za Janševo trditev, da je tožilstvo v Mariboru obtožnico zoper osumljene na mariborskem orožarskem procesu umaknilo takoj po tem, ko si je vlada z zakonom podredila državna tožilstva. Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da ga odločitev mariborskega državnega tožilca Čudi, in še enkrat ponovil trditve, zaradi katerih mariborski državni tožilec ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu predlaga kazenski pregon zoper njega. Poudaril je, da je tožilstvo podrejeno vladi, saj je ta tista, ki na predlog pravosodnega ministra imenuje državne tožilce. Predsednik SDSS je še dejal, da ni bil prvi, ki je govoril o tem, zakaj je bil postopek v zvezi z mariborsko orožarsko afero ustavljen, in dodal, da ti postopki vse bolj spominjajo na Čase izpred sedmih let, ko je šlo za represijo zoper javno besedo. Odločitev mariborskega
tožilca seveda še ne pomeni, da se je postopek zoper predsednika socialdemokratov začel. Zdaj mora namreč ljubljansko tožilstvo vlogo, ki jo je dobilo od mariborskih kolegov, proučiti z vec vidikov. Najprej bo moralo ugotoviti, ali vloga z vsebinskega stališča ustreza temu, kar naj bi ovadba bila. To-
rej - ali je v vlogi opisano konkretno kaznivo dejanje ih ali iz nje izhajajo razlogi za sum, da je Janša storil kaznivo dejanje, za katero je sicer predvidena denarna kazen oziroma zapor do treh oziroma do šestih mesecev. Ce tožilstvo ugotovi, da ni tako, bo smatralo, da vloga sploh ni bila vložena oziroma jo bo poslalo mariborskemu tožilcu v dopolnitev. Po dopolnitvi pa bo spet presojalo, ali naj vlogo zavrže, se odloči za preiskavo ali pa na njeni podlagi neposredno vloži obtožni predlog. Ce bo vlogo zavrglo, bo moralo oškodovanca obvestiti, da lahko postopek nadaljuje sam. (M. B., M. V.)
Janša je včeraj zanikal trditve predsednika vlade Janeza Drnovška v zvezi z orožjem na letališču Brnik, da predsednik vlade nima kaj odločati pri tem, katere ovadbe gredo naprej. Janša je v zvezi s tem spomnil, da je Drnovšek ukazal do nadaljnjega ustaviti deložacije iz nezakonito zasedenih vojaških stanovanj in s tem ustavil izvrševanje pravnomočnih sodb sodišC. Janša je tudi zanikal Drnovškovo trditev, da je bil o ovadbah obveščen Sele, ko se bile te že vložene. Predsednik SDSS je včeraj še dejal, da stranka izstopa iz Častnega odbora za proslavo 50. obletnice konca drage svetovne vojne, saj dokončno sprejeti scenarij praznovanja povzroča novo delitev slovenskega naroda. Do delitve bo prišlo, ker bodo vsi govorniki iz vrst naslednic komunistične stranke, ikonografija na proslavah pa bo podobna tisti iz leta 1945. Kot tretji razlog je Janša navedel nestrinjanje z napovedano sejo vlade v Ajdovščini v počastitev prve slovenske vlade, ki je po Janševem mnenju nelegitimna.	(M. B.)
Predsednik SDSS Janez Janša dvomi v neodvisnost sodstva (Foto: S. 2./BOBO)
® RAI 1
SS RETE 4
Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cose del' altro mondo, 10.00 dnevnik TGl Film: Domanai splendera il sole (kom., VB '55), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi -Tutti a ta vola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Aktualna odd.: Albedo Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso (It. '89, i. F. Amendola) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto Variete: Noč TV Oskarjev Dnevnik
Glasba: Seconda serata -Bruce Springsteen Dnevnik, vreme in snežne razmere Danes v Parlamentu Dok. Videosapere
RAI 2
6.35
7.00
8.15
8.40
10.30
11.30 12.00
13.00
14.00
14.30 15.40
17.55
19.55
20.40
22.25
23.45
0.20
0.25
Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno:	Vabilo k
branju, 10.35 Lo sportel-I lo del cittadino, 10.55 i Fra le righe
I TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik, 17.45 Vreme Nogomet: Litva-Italija Under 21, vmes (18.45) Sport
Dnevnik in šport Tv film: Ti voglio bene, papa (dram., ZDA '92, i. P. Strauss, R. Ticotin) Aktualno: Film kronika Dnevnik, pregled tiska in vremeska napoved Vse najboljše za rojstni da, Kino!
Šport: košarka, hokej na ledu Italija-Svica
A, RAI 3
6.45
10.11
12.00
12.30 12.40 14.00 14.20 14.50 15.25
16.30
18.30
Oddaje Videosapere: Angleščina, Filozofija, dok.. Zenske v svetu, Euro-news. Prva pomoč, itd. Fantastica Eta, 11.05 Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro
Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Sport: kolesarstvo Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo
Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti
19.50
20.30
23.15
Variete: Blob Soup, Blob Aktualno: Tempo reale Dnevnik, deželne vesti
23.25
0.30
1.00
1.45
50 let zgodovine italijanskega športa, dnevnik Pregled tiska in vneme Variete: Fuori orario Blob
7.40
8.00
9.00
14.00
14.15
16.25
20.45
23.45
1.45
Nan.: Tre cuori in affiito Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.20 Catene d’amore, 9.50 Telepro-daja, 10.10 nad. Guada-lupe, 10.45 Febbre d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25,	13.30)
dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi , 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film:Bernadette (dram., ZDA '43, i. J. Jones)
Film: Miriam si sveglia a mezzanotte (srh., ZDA '83, i. D. Bowie), vmes (0.15) dnevnik Pregled tiska
Sl CANALE5
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Shovv
	Aktualno: Forum
[BBS	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna)
	Otroški variete: nanizanke in risanke
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia
	Variete: Notte blu (vodita Gerrv Scotti, C. Khol)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Pregled tiska
ITALIA 1
BI Otroški variete KM Nanizanke gl Aktualno: Village y Odprti studio, Fatti e mi-|U sfatti, 12.40 Sport studio |£2y Otroški variete Odprti studio Varieteja: Smile, 14.35 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Baywatch
Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Nan.: Beverly Mills Film: Riposseduta (kom., ZDA '90, i. Linda Blair, L. Nielsen) .
Aktualno: Fatti e misteri ItaUja 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu, 3.00 Highlander
# TELE 4
14.00
14.30
16.30
17.30
17.45
19.30
20.00
20.45 22.40
23.40
0.45
1.45
2.00
17.45. 19.30, 23.55 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta, 22.45 film Snack Bar Budapest
(#) MONTECARLO
13.30
20.30
14.00
14.10
19.30
20.35
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: II segreto del mio successo (kom., ZDA ’87) The Lion Trophy Shovv Film: A 30 secondi dalla fine (dram., ZDA '85)
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 Napis Znak Napoved
Pesem mladih 1995 (prvi del)
Jutri
Odpoved
Znak
fr" SLOVENIJA 1
08.45
09.00 09.25
10.05 10.50
11.20
13.00
13.05 15.20
16.25
17.00 17.10
18.00
18.45
19.13
19.30
20.05
21.00
22.00
22.25
23.00
J. RibiCiC:
Nana, mala opica, 3/4 del Mala miš, EBU drama Sneguljčica, gledališka predstava
Korziški škof, 1/4 del švedske nadaljevanke Arhiv zemlje, pon. 12/14 dela ameriške plz serije Po domače, ponovitev Poročila Oci kritike V. Idsoe:
Prva slika to jesen, ponovitev norveške drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor
Štiri v vrsto, igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex
4/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik
TV dnevnik 3, vreme, šport
Sova
VeCen sanjač, 16/27 del ameriške nanizanke Sogun, 2/6 del ameriške nadaljevanke
fr” SLOVENIJA 2
13.00 14.40
16.00
16.45
17.10
18.45 19.15
20.05
21.05
00.15
! Euronevvs
Kinoteka: Dolina miru, slovenski (čb) film
V	vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev
Princ z Bel Aira, 3/24 del ameriške nanizanke Will najde službo Sogun, 1/6 del ameriške nadaljevanke
V	neznanem svetu Že veste
Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike,
Vodi: Aljoša Rebolj Večerni gost:
Janez Podobnik Povečava:
Hollywoodski Časi Slovenije, 2. del:
Ko so tuji filmarji snemali pri nas in Hiša ob morju, nemško-slovenski televizijski film Videostrani
S KANALA
10.15
11.05
11.55
16.05
16.15
16.55 18.00 18.45
19.00
19.05 19.10
20.00 20.25
Luč svetlobe, ponovitev Tropska vročica, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Dance session, ponovitev Zadeto, ponovitev Magnetoskop, glasba A-shop vreme Risanka
Luc svetlobe, 413. del Pred poroto, 40. del Vreme
20.30
22.05
22.55
23.40
00.30
Jack RazparaC, 2. del angleškega filma Kino, kino, kino Magnetoskop, ponovitev Klasična video glava Spot tedna, A-shop, CMT
© Koper
16.00
16.30
18.00
18.30 18.45 19.00
19.30
20.30
21.30
21.50
22.15.
22.30
Euronevvs
Nogomet - kvalifikacije za EP '96
Zagreb: Ftrvaška - Slovenija
Slovenski program: Gradovi - dokumentarna oddaja
Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Euronevvs
»Meridiani« - aktualna tema
Odprte strani - oddajo pripravlja Rosanna Giuri-cin
Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
EMP Avstrija 1
	Umor, je napisala
	Pustolovščine v Skalnem
	gorovju, ameriški film
	Čudežni otrok Tate, ponovitev ameriškega filma
	Otroški program Heidi
	Viking Viki
	Tom in Jerry
	Vesoljska ladja Enterprise Idresirani vladar
	Knight Rider Tihotapljenje zlata
	Strašno prijazna družina Privid
	Naš hrupni dom Denar in manager
	VVolffov revir Zločinci niso več točni
	Pri Huxtabiovih Obleka naredi človeka
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Sport
	Bavarec na otoku Riigen
	Detektivki iz Hamburga, 1/13 del nemške serije Igrajo: Eva Scheuerer,
	Despina Pajanou in drugi
	SP v hokeju
	Čas v sliki
	Dvoboj trdih pesti, hongkonški film, 1983
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
	VVolffov revir, ponovitev
mMP Avstrija 2
	Zadnje dejanje, ponovitev
	Petdeset let Druge republike, prenos
	Cas v sliki
	Reportaža, ponovitev
	Alpe, Donava, Jadran, ponovitev
	Mod strasti Sled
	Umor, je napisala Eno truplo preveč
	Vsak dan s Schiejokom
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Pomlad v domači glasbi
	Vera, talkshovv z Vero Russwtirm
	Cas v sliki2
	Šiling
	Nočne čarovnice
	Pogum obupa: Organizirani odpor in taborišče smrti Auschvvitz - Birke-nau
	Video noč

Slovenija h
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci: 8.05 Radio plus; 10.05 Lahka glasba;
11.05	Posebna oddaja;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitjo in pozdravljajo; 13.10 Osmrtnice In obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Posebna oddaja; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer; 21.05 Literarni večer - Pričevanja preživelih; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.50 Prireditve; 11.35 Obvestila;
12.05	Glasbene novosti;
13.00	Val 202 popoldan;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.30	Obvestila; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Šport;
18.00	Vroči stol; 19.30 Jazz: 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00. 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program: 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS;
22.05	Logos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 12.30, 17.30, Poročila; 19.00 Dnevnik;
8.00	Praznični program in koledar; 8.20 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik;
8.00	Modri val; 8.45 Servisne informacije, prireditve, reportaže, intervjuji, prispevki; 10.30 Intervju: Danilo Jelenc: 12.00 Glasba po željah; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 18.00 Glasbena kronika Modrega Vala;
19.00	Večrni dnevnik, prenos RS; 19.30 Večerni pr. MV; 22.30-23.15 Četrtkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop: 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltgly; H.00 Kulturna odd.;H.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15
Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice: 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; 2.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska: 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.10	Nagradno vprašanje; 17.00 Pogovor z dr. J. Drnovškom; 18.20 Musič machine; 19.30-
24.00	Študentski pr. RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis: 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15,10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.;
22.00	Zrcalo dneva. •
Radio Študent
11.00	Prevzetni klop;
12.00	Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator;
18.00	Borzni parket; 19.00 TB: Glenn Branca; 20.00 Dosje o... (stanju v kulturi na Slovenskem); 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (prip. Mira Sardoč, 5. nad.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Kulturne diagonale;
15.00	Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba; Domžalski komorni zbor:
18.00	Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šansonieji;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila.	,
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. B. P. Moliere -DON JUAN AU KAMNITA GOSTIJA, premiera, za izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/221-511
V	petek, 28. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven.
MGL, tel.: 061/210-852
V	sredo, 3. maja, ob 15.30: F. G. Lorca - TERMA, za abonma sreda popoldanski in ob 20. uri, za abonma mladinski 3.
V	Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: T. Bernhard -PRED UPOKOJITVIJO, za abonma študentski B.
V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber -NA SMUCISCU, za izven in konto.
Zadnjic v sezoni!____________________
V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOW, za izven.
Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni!
MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852
V sredo, 3. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZAZGI! Predstava bo Se v petek, 5. maja, ob isti uri.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950
V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet -CARMEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in'v vlogi don Joseja RUBENBROITMAN. Zadnja predstava v sezoni!
V	soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti -LJUBEZENSKI NAPOJ.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
V	sredo, 3. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red E in izven. Predstava bo še v četrtek, 4. maja, ob 17. uri, za abonma red U in izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	petek, 5. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CABARRES, CABAREI. Predstava bo še v soboto, 6. maja, ob isti uri.
LGL,	tel.: 061/314-962
VELIKI ODER
V	soboto, 6. maja, ob 11.30 in'17. .uri: J. Malik
-	ŽOGICA MAROGICA, za izven.
KULTURNICA, Židovska steza 1
V	Četrtek, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven.
JESENICE
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA
V	Četrtek, 4. maja, ob 19.30: R. Cooney -POKVARJENO.
V	soboto, 6. maja, ob 19.30: Z. HoCevar -SMEJCI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: V. Modemdorfer
-	TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma rdeči in izven.
V	sredo, 10. maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBE-ZI OD ŽENE.
MARIBOR
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	soboto, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein-Bock-Harnick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven.
LGM,	tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 30. aprila, ob 11. uri: B. GregoriC/J. Sitar - PORCELANASTA MUCA.
V	nedeljo, 7. maja, ob 11. uri: Jan Grabovv-sky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZ-LICKOV.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	petek, 28. aprila, ob 20. uri: E. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma petek-a in izven.
V	petek, 5. maja, ob 11.30: BUTALCI v izvedbi Amaterskega mladinskega odra.
V Kulturnem
domu
Miran Jarc
Škocjan
v Studencu
pri Domžalah
je na ogled
razstava
JOŽETA
PETERNELJ
MAVSARJA
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061222-815 Danes, 27. aprila, ob 18. uri: G. Puccini -TURANDOT.
KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 27. aprila, ob 20. uri: koncert skupine LET 3.
V	petek, 28. aprila, ob 20. uri: koncert skupine MOUSE TRAP. V soboto, 29. aprila, ob 23. uri: koncert KAPELA LA CHATEUERE.
CAFE TEATER, Miklošičeva 1
V	soboto, 29. aprila, ob 22. uri: nastopa ALI,AN TATLOR.
GROSUPLJE
V petek, 5. maja, avla osnovne šole ob 20. uri: koncert ansambla LOJZETA SLAKA.
DOMŽALE
GROBELJSKA CERKEV
Danes, 27. aprila, ob 20. uri: samospevi in
operne arije - FRANC JAVORNIK (na sliki).
IURSKA BISTRICA
MKNŽ/Bazoviška 26
V torek, 2. maja, koncert skupine CEMENT.
PIRAN
KLUB MAON, Azre 5
V	soboto, 29. aprila, ob 21.30: nastopa RICHARD J. DOBSON.
V	nedeljo, 30. aprila, ob 22. uri: nastopa AL-LANTAVLOR.
		
SLOVENIJA		FJK
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 27. t. m., ob 20.30 (red E) igra Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario Uršič. Ponovitev jutri, 28. t. m., ob 20.30 (red F).
Gledališče Rossetti
Danes, 27. t.m., ob 20.30(red prost) - Gostovanje Drame iz Rijeke z delom F. Vegliana »La Frontiera«. Režija N. Mangano. V abonmaju predstava št. 4V (zelena).
Ponovitev jutri, 28. t.m., ob 20.30(red prost). Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti.
V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Otelio« (predstava 10A). Umik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži
Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 27. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom diva Extona »Twist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Ma-siero in Mariangela D’Abbraccio.
Ponovitev jutri, 28. t.m., ob 20.30, v soboto, 29. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 30. t.m., ob 16.30.
TRŽIČ
Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Sch-norrja.
KOROŠKA
ŠENTJANŽ V ROŽU	rejata SPD Jepa-Baško jezero, KD Peter
V Stari šoli: jutri, 28. t. m., ob 20. uri M. Ga- Markovič, vran »Mož moje žene«.
TINJE
LED1NCE	Dom: v torek, 2. maja, ob 19.30 - Predavanje
Kulturni dom: v soboto, 29. t. m., ob 20. uri	»Perspektive narodnih manjšin v Evropi«,
koncert ansambla Drava »Vse je pesem«.Pri-	Predava univ. prof. Jože Pirjevec.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	soboto, 29., in v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri: SPI Z MANO/SLEEP VVTTH ME. Neodvisni ameriški, na-kladaški, komični, romantični film. Režija: Roiy Kel-ly, igrajo: Craig Scheffer, Erič Stolz, Meg Tilly. Slovenski podnapisi.
V	sredo, 3. maja, bo ob 11. uri: predstavitev knjige Tineta Hribarja - SLOVENCI KOT NACIJA.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
V	soboto, 29. aprila, ob 10. uri: APRILSKA DELAVNICA NA PROSTEM.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, Senena pot 10
V	soboto, 29. aprila, ob 20.30: ameriški znanstveno fantastičen film ZVEZDNA VRATA. Režija: Roland Emmerich, glavne vloge: Kurt Russell, James Spader, Jane Davidson.
V	nedeljo, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. Režija: Edvvard Zvrick, glavne vloge: Brad Pitt, Antony Hopkins, Julia Ormond (na sliki).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Sejna dvorana Filozofske fakultete (Ul. Lazzaretto Vecchio 8): v okviru slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri
predavanje prof. Franka Vecchieta (v italijanščini) o ekspresionizmu in avantgardi v slovenski likovni umetnosti v dvajsetih letih.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava WARCH1TECTURE - Sarajevski urbicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana).
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mali galeriji je do 7. maja na ogled Ambientalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO -Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja.
CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19
Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA.
GALERIJA LEK, Verovskova 57
Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15.
maja.
KLUB B-51, Gerbičeva 51a
Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39
Razstava slik LEONA KOPORCA je na ogled do 31. maja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA
Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja.
RA ZSTAVISCE VERONIKA
Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca druge setovne vojne je na ogled do 14. maja.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmaverjeva 6
Likovno delo BRANETA KOREZA - Sence 1995 je na ogled do 25. maja.
GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3
DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
Razstava del STANISLAVE KNEZ-M1LOJKOVIC je na ogled do 20. maja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja.
STUDENEC PRI DOMŽALAH
KD MIRAN JARC ŠKOCJAN
Razstava JOŽETA PETERNELJ MAUSARJA je na ogled do 9. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna: danes, 27. t.m., ob 17.30 otvoritev razstave sarajevskega slikarja Mih-ridžana Kulenoviča Mimice - »Korenine«. Razstava bo na ogled do 11. maja.
Palaca Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Umik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben.
Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Pie-ro Marcucci. Urniku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo Murtič.
Art GaUery: do 29. t.m. razstavljajo slikarji Ni-lo Cabai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in El-vio Zorzenon.
Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione«.
Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Fama, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja.
REPEN - Kraška hiša
Do 28, maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. MACKOLJE
Srenjska hiša: v soboto, 29. t.m., ob 20, uri otvoritev likovne razstave Mitje Zonta. Umetnika bo predstavil S. Cesar. Razstava bo na ogled do 5. maja.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Las-snig.
TINJE
Na ogled so dela Garya Bukovnika iz New Yorka.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Od torka, 2. maja prične predprodaja vstopnic za opero »Fedora«, ki bo na sporedu 9. maja ob 20.30 (red A). Ponovitve: v četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Miela
Danes, 27. t. m., ob 20.30 koncert »Glasbene mladine Italije«. Nastopila bo harfistka Ilaria Vivan.
Pivnica Forst Europa
Danes, 27. t. m., ob 21. uri polfinale za festival tržaške narečne popevke.
Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo 4. maja.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let-nici osvoboditve. Prireja ZSKD. Nastopa Filharmonični orkester G. Enescu iz Bukarešte.
Koncertna sezona M. R. Li-pizer: v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert Camerata musicale iz Padove.Dirigent Ginaluca Saccari.
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok.
						
26. aprila 1995						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,20	81,15	11,19	11,48	6,34	6,7
A banka Koper	79,90	81,10	11,08	11,49	6,08	6,61
A banka Nova Gorica	80,10	81,20	11,19	11,49	6,34	6,62
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	-	-	-	-	-	-
Banka Noricam d.d., t: 133-40-55	80,20	81,00	11,30	11,50	6,35	6,75
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,15	81,15	11,20	11,60	6,36	6,52
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,60	81,10	11,20	11,50	6,40	6,70
Come 2 us	80,55	80,85	11,36	11,44	6,40	6,63
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,30	81,40	11,30	11,60	6,30	6,90
Hida, od 7-19, sob od 7-14	80,73	80,77	11,41	11,43	6,60	6,62
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,65	80,69	11,42	11,44	6,58	6,63
Kompas Hertz Celj	80,50	81,00	11,34	11,40	6,35	6,55
Tel: 063/26615, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje						
Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija						
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin						
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled						
Tel: 064/ 741619, od 8-12, 17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica						
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor						
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,00	81,45	11,30	11,60	6,30	6,80
Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250	*80,15	81,10	11,30	11,50	6,36	6,51
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,30	81,20	11,28	11,48	6,40	6,90
Poštna banka Slovenije	78,90	80,90	10,72	11,40	5,97	6,70
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,75	80,78	11,42	11,45	6,55	6,58
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,35	80,85	11,26	11,43	6,32	6,51
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,50	81,00	11,35	11,45	6,40	6,75
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,60	80,85	11,42	11,44	6,40	6,80
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,00	11,20	11,55	6,35	6,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,30	80,70	11,30	11,49	6,46	6,49
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,30	80,84	11,25	11,46	6,36	6,68
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,50	81,20	11,30	11,48	6,20	6,90
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,40	81,00	11,35	11,50	6,30	6,90
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,50	81,00	11,35	11,49	6,53	6,75
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,55	81,35	11,26	11,54	6,40	6,80
SKB d.d.,***	80,10	81,20	10,60	11,65	6,30	6,70
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,80	80,79	11,40	11,45	6,55	6,68
SZKB d.d. Ljubljana	80,30	80,85	11,30	11,48	6,42	6,69
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,56	6,35	6,68
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,75	80,79	11,42	11,43	6,55	6,58
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*"						
		
SedeZ: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
26. APRIL 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1650,00	1720,00
nemška marka	1210,00	1262,00
francoski frank	343,00	361,00
holandski gulden	1082,00	1126,00
belgijski frank	59,80	61,20
funt šterling	2677,00	2786,00
irski šterling	2713,00	2823,00
danska krona	308,00	320,00
grška drahma	7,40	7,70
kanadski dolar	1212,00	1262,00
japonski jen	20,00	20,90
švicarski frank	1466,00	1526,00
avstrijski šiling	172,10	179,10
non/eška krona	269,00	280,00
švedska krona	226,00	235,00
portugalski escudo	11,40	11,90
španska pezeta	13,50	14,10
avstralski dolar	1206,00	1255,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	14,00	15,00
hrvaška kuna	330,00	350,00
		
26. APRIL 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1675,00	1743,00
nemška marka	1225,00	1260,00
francoski frank	344,00	358,00
holandski gulden	1186,00	1114,00
belgijski frank	59,20	60,40
funt šterling	2688,00	2778,00
irski šterling	2728,00	2818,00
danska krona	309,00	317,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1219,00	1264,00
švicarski frank	1580,00	1510,00
avstrijski šiling	173,00	178.00
slovenski tolar	14,50	15,30
			
19, APRIL 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,30
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	15,X
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		I20.07X	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 28.4.95
Nakupni	Prodajni
1.	REDNI letaj zn DEM	SIJI	81.48
2.	Banka naš podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
Podrobnejše informacije: tel 17-0-452,302-326 in 302-315
v	y
MENJALNICA HIBA 061/ 1-333-333
i
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 080 z dne 26. 4. 1995 - Tečaji veljajo od 27.4. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	81,8438	83,0901	82,3364
Avstrija	040	šiling	100	1154,0136	1157,4861	1160,9586
Belgija	056	frank	100	394,4984	395,6855	396,8726
Kanada	124	dolar	1	82,4365	82,6846	82,9327
Danska	208	krona	100	2066,9617	2073,1812	2079,4007
Finska	246	marka	100	2627,4454	2635,3515	2643,2576
Francija	250	frank	100	2304,3736	2311,3075	2318,2414
Nemčija	280	marka	100	8119,4236	8143,8552	8168,2868
Grčija	300	grd	100		49,9870	50,1370
Irska	372	funt	1	—	183,8883	184,4400
Italija	380	lira	100	6,5524	6,5721	6,5918
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2250,0000	—
Japonska	392	jen	100	134,3196	134,7238	135,1280
Nizozemska	528	gulden	100	7249,4274	7271,2411	7293,0548
Norveška	578	krona	100	1802,5121	1807,9359	1813,3597
Portugalska	620	escudo	100	76,7123	76,9431	77,1739
Švedska	752	krona	100	1520,3621	1524,9369	1529,5117
Švica	756	frank	100	9824,5026	9854,0648	9883,6270
Velika Britanija	826	funt šterling	1	180,4785	181,0216	181,5647
ZDA	840	dolar	1	112,2510	112,5888	112,9266
Evropska unija	955	ECU	1	148,9752	149,4235	149,8718
Španija	995	peseta	100	90,6452	90,9180	91,1908
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalno vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27.4.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:					1,500,000	832,234	812,675	1,644,909
15		10.9646% 1	)8.3566% K	19.6606%	150,000	83,223	81,267	164,491
tru.iJANsrv Tečajnica borznega trga
$t.: 78	Datum: 26. 4. 1995
UltUAVA STOCI UrKA.NCt. PC
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpiaš ponudba			Max.	Min.	■sir
	ME			2SB-						
LEKC	796	(4.5.931	11.500		24.4.	11.350	12.100			
PUB	1.000	(6.6.941	12.900		26.4.	12.900	13.000	12.900	12.900	155
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.100A	1,23-	26.4.	20.100	20.400	20100	20.100	2.613
SKBR	45«	(16.5.94.)	31.800A	2,32	26.4.	31.000	31.400	31.800	31.800	954
	ME			3531						
tSOl	8,0	4.|31.12.94)	98,0	,05-	26.4.	98,0	98,7	98,5	98,0	6.004
1S02	9,5	8.(1.10.94)	103,3	.16-	26.4.	102,2	103,6	103,5	103,0	18.402
!S08	5,0	3.(30.11.94]	84,OA	,12	26.4.	82,5	84,0	84,0	84,0	8.637
1S11	7,0	4.(15.1.95)	90,0		7.4.	83,0				
1SL1D	8,0	4.(31.12.94)	96,9	,15	26.4.	95,7		96,5	95,7	1.636
iSLZD	9,5	8.(1.10.94)	101,3	,19-	26.4.	100,6		101,4	101,3	631
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	95,0	,27-	26.4.	94,9	95,1	95,1	95,0	2.585
	ME	ajfiia		SSEE						
STBR			11,089	2,70-	26.4.	10.500	11.990	11.090	11.000	6.232
MD	10.000	(1.6.94.)	108.783	,99	26.4.	107.800	110.700	110.800	107.000	1.958
FMD		(8)	13.864		24.4.	12.800	14,500			
m			20.500		24.4.		21.500			
MR			15.300		14.4.	14.500	išlo			
m	218	(30.3.93.)	8.820	1,45-	26.4.	8.830	9.000	8.820	8.820	741
«R	4.000	(8)(10.6.94.)	3.573	4,13	26.4.	3.501	3.580	3.580	3.501	2.358
tCTR		(5)	749,9	,02-	26.4.	749,0	750,0	750,0	749,0	3.067
	ME		urmr		3BH53					
(BIT	4000	(23.5.94)	30.000	,84	26.4.	29.100	31.300	30.000	30.000	1.140
>FNP			31.065	1,45	26.4.	30.600	32.800	31.900	30.600	3.293
LGSP		(6)	531,2*	9,01	26.4.	550,0	680.0	550,0	500,0	344
JBKP			11.300		25.4.	11.300	11.850			
W			41.000		20.4.	40.900	42.000			
	ME		um ST	w						
E12.0	4.(	,11.94)		98,0		24.4.	95,5				
IZG	11,0	4(1.1.95)	90,0	1,15-	26.4.			90,0	90,0	4.312
TE	12,0	6.(1.12.94)	98,6	,40-	26.4.	98,6		98,6	98,6	1.436
’LJ	12,0	7(1.1.95)	98,8		21.4.	98,8	99,9			
■GO	10,0	1(1.6.94)	95,4		24.4.	93,6	95,5			
ISGS1	10,0	4(1.6.94)	66,9"		254.		74,3			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 78/95 - 26. 4. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon Stdal(3)	enotni % teCaj sprem		datum	povpiaš	[Midba	Max.	Min.	1000®
										
GEAR GRDO HBR0 m RDR0 8GSR	119	(8.3.94.)	4.000 32.500 3.849 3.509 17.40OA 197,9		19.4. 31.3. 21.4. 20.4. 26.4. 24.4.	2.000 210,0 1.201 3.400 10.100 200,0	4.390 7.000 3.100 3.500 17.000 235.0	17.400	17.400	2.610
	irara									
HBP0 »KIPI KBPP UBKC			3.036 30.000 5.200	,46-	26.4. 18.4. 14.4.	3.036 3.300 2.000 3.300	3.200 32.000 5.200	3.036	3.036	91
Kili] jHum	nrffa	ISIJTOJT								
GORO LOK MLJO OSMO OLSO ONM OPO IM VP10	10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0	9.(15.1.951 (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.941 (1.8.94) 6(1.2.95) 2(15.4.95) (1.10.941	98.0 88.0 93.0 84.0 86,5 90.4 86.1 80,0 98.5	4,60	25.4. 26.4. 24.4. 5.4. 26.4. 20.4. 13.4. 15.3. 30.1.	97,9 85,5 93.0 80.0 85.5 88.5 85.0 25.0 92.1	94,9 94.5 86.5 90.8 90,0 99.9	88,0 86,5	88,0 86,5	145 564
										
50 dnemi (vSITI 90 dnemi (v SITI 120 dnemi (v SIT)										
	nnsEHmiaimi									
BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.951 del nat bona (v SIT) N8S1 del nat bona j v SU) NBS2			98,8 52.984 20.636	,04- 2,76-	26.4. 17.3. 26.4.	98,5 42.000 20.870	99J 21.000	98,8 21.120	98,8 20.000	494 100,375
iirTT.raminMrhii.iLmj:!.			-mrki							
150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj			108,6 108,2		2.3. 21.3.					
SR,	26.4.95				preišnii			d T		d%	
ODI	1.096,26				1.094,31			1,95		0,18	
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlaej tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davCna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. aprila 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaje na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikrefnih [ noseben	1156,9382 2310,2134 8140,0000 6,5690 180,9359 112,5355 raslih je možno odsl doaovor.	1159,7808 2315,8896 8160,0000 6,5851 181,3805 112,8120 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,20 panje.	81,55 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 27.aprila 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT In CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 025odstotne točke. T do ECU = SO.OČOna dan. Pri večjh privih in nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezigemc nem tečc^ h v skladu s tekstem, ki dopolr^e	DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utah pa je raz 5čqji veljajo zc upih se tečaj kupovati h oogoje nakup	81,25 81,35 81,20 81,35 gi srednjih teča merje Banke Slov odkup priSvov jototivsporazurr zadajati figo vak a ai prodaje.	81,55 81,50 81,50 81,55 ev po trenutno snije povečano n prodajo deviz XI. jto po objavfe-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano! tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 1 ax : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 81
MILANSKI DEVIZNI TRG
26. APRIL 1995
v URAH
valuta
nakupni srednji prodajni
ameriški dolar ECU
nemškamarka francoski frank funt šferling holandski gulden belgijski frank španska pezefa danska krona irski funt grška drahma ' portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling švedska krona finska marka avstralski dolar
1713,440
2278,360
1238,750
351,690
2755,210
1105,940
60,189
13,833
315,550
2798,220
7,600
11,709
1256,920
20,459
1500,390
176,060
232,190
401,180
1249,950
ZVEZA BANK CELOVEC
26. APRIL 1995	v ŠILINGIH	1	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5500	10,0500
kanadski dolar	7,0000	7,4000
funt šterling	15,3000	16,1000
švicarski frank	834,0000	866,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	196,5000	204,5000
holandski gulden	617,0000	641,0000
nemška marka	690,8000	716,8000
italijanska lira	0,5580	0,5920
danska krona	175,5000	183,5000
norveška krona	153,0000	160,0000
švedska krona	128,7000	135,3000
finska marka	223,5000	233,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,7300	8,1700
japonski jen	11,3500	11,8500
slovenski tolar	8,60	9,20
hrvaška kuna		
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
AVTOMOBILIZEM / V NEDELJO DIRKA FORMULE 1 V IMOLI
Po tragediji na lanski dirki letos na prenovljeni progi
Točno pred letom dni sta se v Imoli smrtno ponesrečila Ronald Ratzenberger in Ayrton Senna - Proga zdaj je zdaj precej varnejša
po
med najbolj tragičnih Koncev tedna v 45-letni zgodovini formule 1 se ta vrača na dirkališče smrti v Imolo. Smrt Rolanda Ratzenber-gerja (30. aprila) in Ayrtona Senne (1. maja) na veliki nagradi San Marina 1994 je formulo 1 pahnila v najvecjo krizo in povzročila kritike po celem svetu zaradi neumnega stremenja k vse večji hitrosti. Toda dirkači se ne marajo spominjati teh
neljubih dogodkov in pred Startom dirke (v nedeljo ob 14. uri) raje odvrnejo misli od te katastrofe.
»Dogodkov za nazaj se ne da spremeniti. Dirka bo psihično gotovo zelo težka,« je povedal lanski zmagovalec v Imoli Michael Schumacher. Gerhard Berger je bil Sen-nov dolgoletni moštveni kolega in najboljši prijatelj v človeško hladni kraljevski formuli 1. »Vsak se mora sam spopasti s takratnimi dogodki. Ni nam treba inscenirati ničesar za javnost. Vsi govorijo samo o Ayrto-nu, o Rolandu spregovori le redkok-do - to pove vse,« je menil Avstrijec.
D a m o n Hill, ki je po S e n n o v i smrti moral
nenadoma prevzeti odgovornost prvega voznika pri VVilliamsu, pa je menil: »Ne glede na to, da nas z Imolo povezujejo žalostni spomini, je ta dirka še zmeraj višek sezone.« Njegov moštveni kolega David Coulthard upa, da se bodo ta konec tedna vsi v formuli 1 počutili nekoliko bolj kot družina. Nič kaj prijetno se ne bosta počutila niti Frank Williams in glavni konstruktor moštva VVilliams-Renault Patrick Head.
»Tokrat bom previdnejši, toda najpomembnejše je potlačiti občutke in ravnati strogo profesionalno,« pravi Rubens Barrichello. Dvaindvajsetletni Brazilec je namreč lani na petkovem treningu doživel hudo nesrečo, ki jo je Čudežno prestal le z manjšimi praskami.
Zahtevno progo na dirkališču Enza in Dina Ferrarija so nekoliko spremenili. Zavoje Tamburello, Villeneuve, Rivazza in Variante Bassa ter šikano Acque Minerale so ublažili oziroma razširili. »Po teh spremembah se lanski dogodki
ne bi smeli ponoviti,« pravi Schumacher, ki zaupa novim varnostnim ukrepom.
Dirkati bodo spremenjeno progo prvič preizkusili že danes. Izkušenejšim dirkačem se bo zdela nova, saj je ob tem, da je krajša, tudi počasnejša in varnejša. Anglež Johnny Herbert in tudi drugi tekmovalci menijo, da bo dirka tudi tako zelo zanimiva, saj je veC možnosti za prehitevanje. »Nova šikana bi lahko pomenila dve novi prehitevalni točki, še ena pa bo najbrž na koncu hitra glavne ravnine,« je dejal Herbert.
Na prvih dveh dirkah je največ točk zbral Ferrari, zato si v moštvu iz Maranella veliko obetajo tudi na dirki v Imoli. Upajo na zmago, za katero pa ima po njihovem mnenju več možnosti Jean Aleši. VVilliams je na zadnjih osmih dirkah za VN San Marina zmagal štirikrat, tudi tokrat pa sta njihova voznika med favoriti. Veliko zanimanja je tudi za vrnitev Nigela Manslla, ki bo vozil za moštvo McLaren. (J. M.)
KOŠARKA / DANES PONOČI PRVE ŠTIRI TEKME OSMINE FINALA KONČNICE
Začenja se odločilni ples za naslov prvaka NBA
Z Jordanom Chicago glavni favorit za uvrstitev v finale na Vzhodu - Na Zahodu v prednosti Phoenix
NEW YORK - Sedaj bo šlo pa zares! Danes ponoči se bodo pričele tekme koCnice košarkarskega prvenstva NBA. Po izločilnem sistemu (v osmini finala se igra na 3 zmage, zatem pa na 4) se bo najboljših osem moštev iz vsake skupine potegovalo za naslov prvaka.
Po dolgem in napornem rednem delu prvenstva (vsaka ekipa je v teku šestih mesecev odigrala po 82 tekem) je od začetnih 27 izpadlo 11 ekip (Milvvaukee, Miami, New Jersey, Detroit, Philadelphia in VVashington na Vzhodu ter Sacramen-to, Dallas, Golden State, Minnesota in Clippers na Zahodu), ostalih 16 moštev pa si je zagotovilo nastop v »play offu«.
Vzhod: Nobena od ekip, z izjemo Orlanda na domačem igrišču, ni v teku sezone pokazala take igre, da bi lahko trdili, da je boljša od ostalih. Zato lahko pride do marsikaterega presenečenja. NAPOVED: Orlando - Chicago (3:4) ter New York - Indiana (4:2) v Četrtfinalu in Chicago - New York (4:2) v polfinalu.
OSMINA FINALA
Orlando Magic (1) -Boston Celtics (8) : Celtic-si so si nastop v končnici zagotovili šele nekaj tekem pred koncem sezone, medtem ko so Magic-si brez večjih težav osvojili prvo mesto na Vzhodu. Kljub temu pa med ekipama ni tako ve-likee razlike, kot kažejo podatki, saj Boston lahko premaga kogar koli. Velika prednost Orlanda je v tem, da imajo tekmo vec na domačem igrišču, kjer so letos skoraj nepre-
magljivi. PROTAGONISTI: O’Neal, Hardaway, Grant ter Radja, Brovvn, Douglas. MVP:	Har-
daway. PRESENEČENJE: Scott (Orl). NAPOVED: Orlando 3:1.
Charlotte Homets (4) -Chicago Bulls (5): Kot običajno je tekma med četrtim in petim na lestvici najbolj izenačena. Hornetsi imajo sicer prednost domačega igrišča, Bullsi pa so po povratku Jordana pridobili tako na moči ekipe kot na samozavesti, tako da so celo favoriti. Hornetsi so nedvomno boljši pod košema (Mourning in Johnson), »super trio« Jo - Pi - Ku pa je težko ustavljiv za kogarkoli. PROTAGONISTI: Mourning, Johnson, Bogues ter Jordan, Kukoč, Pippen. MVP: Jordan. PRESENEČENJE: VVennington (CM). NAPOVED: Chicago 3:1.
New York Knicks (2) -Atlanta Hawks (7): Marsikdo je prepričan, da bodo Knicksi tudi letos finalisti, že v rednem delu pa jim je večkrat spodrsnilo, pogosto tudi pred lastnim občinstvom. Sicer pa je Atlanta najbrž res prešibka, da bi poskrbela za presenečenje. PROTAGONISTI: Ewing, Starks, Mason ter Smith, Augmon, Long. MVP Evving. PRESENEČENJE Oakley (NY). NAPOVED New York 3:0.
Indiana Havvks (3) -Cleveland Cavaliers (6): Tako eni kot drugi nimajo veliko možnosti, da bi se v končnici prebili daleč naprej. Hawksi so sicer v dobri formi in imajo več dobrih posameznikov, Cavsi pa imajo
že celo sezono težave zaradi Številnih poškodb. PROTAGONISTI: Miller, Smits, Davis in Priče, Hill, VVilliams. MVP: Miller. PRESENEČENJE: Mckey (Ind). NAPOVED: Indiana 3:1.
Zahod: V tej skupini je precej ekip, ki so se doslej zelo dobro obnesle. Prve štiri ekipe so zaključile redni del z zelo visokim številom zmag, tako da je lanski zmagovalec Houston pristal šele na šestem mestu. NAPOVED: San Antonio - Seattle (3:4) ter Phoenix -Utah (4:2) v četrtfinalu ter San Antonio - Phoenbc (2:4) v polfinalu.
OSMINA FINALA
San Antonio Spurs (1)
-	Denver Nuggets (8) ; Spursi so v dosedanjih 82 tekmah nanizali kar 62 zmag, medtem ko je Denver ujel zadnji vlak pet minut pred dvanajsto in nima možnosti, da bi lahko presenetil. Čeprav se lahko žilavo upira. PROTAGONISTI: Robinson, Rodman, Elliott ter Rauf, Mutombo, VVilliams. MVP: Robinson. PRESENEČENJE: Del Ne-gro (SA). NAPOVED: San Antonio 3:1.
Seattle Supersonics (4)
-	Los Angeles Lakers (5) : V teku sezone so Lakersi kar štirikrat premagali Sonicse, ki pa so v zadnjem mesecu v občutno boljši formi od vijoličastih, ki so zelo nepre-vidljivi. PROTAGONISTI: Kemp, Schrempf, Payton in Van Exel, Di-vac, Ceballos. MVP: Schrempf. PRESENEČENJE: Perktns. NAPOVED: Seattle 3:2.
Phoenbc Suns (2) - Portland Blazers (7): Sunsi
1 se je
NOVICE
Odločitev o finalistu preložena
SAN DIEGO - Vreme pred San Diegom je še enkrat zagodlo jadralcem, saj so organizatorji zaradi prešibkega vetra odpovedati odločilno zadnjo regato med Starš & Stripes in Americo 111. Jadrnici sta več kot dve uri na Startu čakali na ugodnejše vetrove, potem pa so organizatorji že petič, odkar . začel finalni del, odpovedati tekmovanje.
V finalu Brazilija in Argentina
DOHA (STA/AFP) - V finale mladinskega svetov-
prezen-lalu z
1:0 (0:0) premagati Portugalsko, Argentinci pa so biti boljši od Spancev s 3:0 (1:0). Finalno srečanje v Dohi bo na sporedu jutri. Strelci za Argentino so biti Biagini (22.), Coyette (54.) in Chaparro (81.), zmagoviti zadetek za Brazilce pa je v 90. minuti srečanja dosegel Caio.
Po 13 tekmah le zmaga Chicaga
CHICAGO (STA/AP) - Po 13 tekmah brez zmage, kar ne pomnijo že od leta 1959, so hokejisti Chicago Blackhavvks vendarle zmagali. Tudi tokrat so imeti veliko težav, saj so si zmago priigrali šele v podaljšku. Strelec odločilnega zadetka je bil Murray Craven. Zadnjo letošnjo zmago je CMcago dosegel 26. marca, ko je s 5:2 premagal Anaheim. Zatem je nanizal deset porazov in tri neodločene rezultate. V
Olimpijo Hertz, kar pa se ni zgodilo. Za svoje Cal-gary Flamese je dosegel dva zadetka, prav tako kot
Gretzky ni dosegel gola, zato pa je njegovo vlogo prevzel Kevin Todd, ki je dosegel dva gola in enkrat podal. Izidi torkovih tekem: Chicago - Vancouver 4:3, Dallas - St. Luis 4:8, VVinnipeg - Edmonton 3:5, Los Angeles - Detroit 5:1, San Jose - Calgaiy 2:3.
Montana po novem avtomobilistični dirkač
MINNEAPOLIS (STA/AP) - Nekdanji zvezdnik ameriškega nogometa Joe Montana, ki je pred kratkim prenehal z aktivnim igranjem, si je hitro poiskal novo zadovoljstvo. Njegova nova športna panoga bo odslej avtomobilizem, saj bo kot voznik tekmoval v ekipi Target-Chip Ganassi Racing Team. Montana se je za avtomobilizem navdušil leta 1984, ko si je ogledal dirko v Long Beachu. 2e takrat je izrazil željo, da bi kdaj sedel v avtomobil in tekmoval. V ekipi Ganassi so nekdanji vozniki formule indy, ki so Montano odlično sprejeti.
Foreman spet proti Schubu?
NEW YORK (STA/AP) - Predsednik mednarodne boksarske federacije (IBF) Bob Lee je za časnik
boja med Američanom Georgem Foremanom in Nemcem Axlom Schulzem. V primeru, da bodo odkriti dovolj trdne dokaze o napaki sodnikov, se bosta boksarja še enkrat pomerila. Ge bi »dedek« Foreman odklonil ponovitev dvoboja, bi mu po Leejevih zagotovilih pri priči odvzeti priborjen naslov in ga dodeliti poražencu. Foreman in Schulz sta se v nedeljo v Las Vegasu pomerila za krono
Ali bo Michael Jordan Chicago popeljal v finale?
imajo nedvomno največje število vrhunskih igralcev, a so v zadnjih letih vedno krepko razočarali, tako da si letos ne morejo dovoliti nove katastrofe. PROTAGONISTI: Bark-ley, Johnson, Majerle in Robinson, Strickland, Thorpe. MVP: Barkiey. PRESENEČENJE: Dumas (Pho). NAPOVED: Phoenbc 3:0.
Utah Jazz (3) - Houston Rockets (6): Utah je bil dalj časa prva velesila letošnje sezone in upravičeno meri zelo visoko. Rocketsi, ki so lani dokaj presenetljivo osvojili naslov, se letos niso proslavili in imajo precej težav s poškodbami najboljših igralcevv. PROTAGONISTI: Malone, Stockton, Hornacek in Olajuvvon, Drexler, Maxwell. MVP Malone. PRESENEČENJE Carr (Utah). NAPOVED Utah 3:2.
SPORED PRVM
TEKEM OSMINE
DANES: Indiana -Atlanta, New York - Cleveland, Phoenix - Portland, Utah - Houston.
JUTRI: Orlando - Boston, Charlotte - Chicago, Seattle - lakers, San Antonio - Denver.
Vanja Jogan
(dva sta glasovala 115:113, eden pa 114:114), čeprav je bil po mnenju mnogih Nemec boljši.
HOKEJ / SVETOVNO PRVENSTVO SKUPINE A
Švedi povedli, toda veselili so se Finci
STOCKHOLM - V srečanju dveh favoriziranih reprezentanc je Finska premagala Švedsko s 6:3. Začetek tekme je pripadel Švedom, ki so vodili z 2:0, nato pa so Finci na polovici druge tretjine v dveh minutah rezultat izenačiti. V zadnji minuti druge tretjine so Švedi ponovno povedli, nato pa so na igrišču prevladovali Finci in na koncu zasluženo zmagati s tremi zadetki prednosti. Odločilno je k slavju Fincev prispeval napad Koivu-Peltonen-Lehtinen, ki je dosegel kar štiri zadetke. V drugem srečanju v torek zvečer je Rusija visoko premagala Švico z 8:0. V prvi tretjini so se Švicarji dobro upirali, nato pa so popustiti in po drugi tretjini je bilo že 5:0. Do konca so Rusi zadeli še trikrat. Zmaga pa je reprezentanco Mihajlova drago stala, saj je Švicar Bmderer z grobim udarcem s palico poškodoval strelca dveh zadetkov Belova.
Češka reprezentanca je po drugi zmagi prevzela vodstvo na lestvici skupine B. V Stockholmu so Cehi pred 4000 gledalci premagali Avstrijce s 5:2 (3:0, 0:2, 2:0). Samo v drugi tretjini, ko sta Kerth in Kalt dosegla
dva zadetka, so se Avstrijci dostojno upirali favoriziranim Cehom, ki imajo tako kot reprezentanca ZDA, ki je včeraj počivala, štiri točke iz dveh tekem.
Češka - Avstrija 5:2 (3:0,0:2,2:0)
STRELCI: 1:0 (2) - Prochazka, 2:0 (7) - Vykoukal, 3:0 (8) - Sršen, 3:1 (24)
-	Kerth, 3:2 (31) - Kalt, 4:2 (43) - Prochazka, 5:2 (45) - Zemlicka.
IZKLJUČITVE: Češka 6, Avstrija 16 minut.
Švedska - Finska 3:6 (1:0,2:3,0:3)
STRELCI: 1:0 (3) - Alfredsson, 2:0 (33) - Dackell, 2:1 (36) - Koivu, 2:2 (37) - Nieminen, 3:2 (38) - A. Johans-son, 3:3 (40) - Peltonen, 3‘4 (42) - Koivu, 3:5 (45) - Jutila, 3:6 (50) - Peltonen.
IZKLJUČITVE: Švedska 20 minut, Finska 24 minut.
Rusija - Švica 8:0 (0:0,5:0, 3:0) STRELCI: 1:0 (25) - Belov, 2:0 (25)
-	Solomatin, 3:0 (34) - Bikov, 4:0 (34)
-	Berezin, 5:0 (35) - Belov, 6:0 (43) -Romanov, 7:0 (44) - Berezin, 8:0 (59) -Berezin.
IZKLJUČITVE: Rusija 16 minut, Švica 47 minut.
ŠPORT
Četrtek, 27. aprila 1995
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVU V ANGLIJI - SKUPINA 4
Važna zmaga Italije v Vilniusu Sloveniji ni uspel podvig s Hrvaško
Zmaga »azzurrov« je povsem zaslužena, saj so imeli ob zadetku še nekaj priložnosti za zadetek- Slovenija ni izkoristila prednosti igralca več
Veselje azzurrov po zadetku Zole (Telefoto AP)
Litva - Italija 0:1 (0:1)
Strelec: Zola v 12. minuti
Litva: Stance, Ziukas, Sukristovas, Tereskinas, Vainoras, Suika, Gudaitis (od 70. min. Poderis), Ivanauskas, Apanavicius (od 46. min. Preiksaitis), Skarbalius, Slekis Italija: Pagliuca, Benarrivo, Mal-dini, Di Matteo, Costacur-ta, Minotti, Lombardo, Conte (od 67. min. Dino Baggio), Casiraghi, Zola, Crippa (od 85. min. Berti)
Sodnik: McCluskey (Škotska)
Koti: 9:2 za Italijo; igrišče zelo težko za igro; gledalcev: 13.000; opomin: Crippa.
VILNIUS - Italijanska nogometna reprezentanca je z zmago v Vilniusu proti Litvi napravila pomemben korak proti osvojitvi najmanj drugega mesta v skupini in s tem po vsej verjetnosti tudi k uvrstitvi na zaključni del evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Angliji. Včerajšnja tekma ni bila lepa, toda »azzurri« so bili boljši nasprotnik in njihova zmaga je povsem zaslužena.
Italijanski selektor Sac-chi se je moral zaradi vnetja mandeljnov odpovedati Robertu Baggiu, namesto njega pa je v konico napada postavil Ca-siraghija. »Azzurri« so začeli takoj zelo ofenzivno. Ze v 6. minuti je Mal-dini po predložku Zole lepo streljal z glavo, toda vratar Stauce je žogo odbil v kot. Samo nekaj minut kasneje je bilo 1:0 za Italijo. Branilec Litve je na levi strani v višini kazenskega prostora napravil prekršek nad Crippo, prosti strel pa je izvedel
Zola. Žoga, ki je bila napol predložek napol pa strel na vrata, je presenetila litovskega vratarja in končala v mreži. Čeprav je Zola na ta način dosegel že precej golov, pa nosi krivdo za zadetek predvsem Stauce.
Po zadetku je Italija umirila igro in bila predvsem v protinapadih večkrat nevarna. Litva je zaigrala nekoliko bolj napadalno, toda razen velike priložnosti Skarba-liusa v 65. minuti, ko se je po napaki Maldinija znašel povsem sam pred Pagliuco, niso storili nič konkretnega. Skarabulius je takrat močno streljal, toda Pagliuca je bil na mestu. Do konca tekme je imela nato Litva nekoliko več od igre, Italija pa je bila nevarnejša, vendar se rezultat ni več spremenil.
Po končanem srečanju je bil italijanski selektor Arrigo Sacchi zelo zadovoljen: »Na tako težkem igrišču je bilo zelo težko igrati, toda moji igralci so proti zelo agresivni Litvi odgovorili z enako agresivnostjo in odločnostjo, s katero so tudi odločili srečanje. Mislim, da je
naša zmaga zaslužena, saj smo poleg zadetka imeli še nekaj lepih priložnosti. Zdaj nas do konca čakajo še štiri srečanja, od katerih kar tri igramo doma in samo s Hrvaško bomo morali igrati v gosteh.«
Pred začetkom srečanja sta obe reprezentanci z minuto molka
počastili spomin na umrlega nogometaša Juventu-sa Andrea Fortunata, ki je v torek umrl v starosti 24 let, potem ko je lani zbolel za levkemijo.
Hrvaška - Slovenija 2:0
(1:0)
Strelca: Prosinečki v 17. in Suker v 91. minuti Hrvaška: Ladič (od 12. min. Gabrič), Jurčevič, Jami, Stimac, Jerkan, Bilič, Asanovič, Prosinečki, Suker (v 91. min. Pavličič), Boban, Bokšič.
Slovenija: Boškovič, Jermaniš, Novak, Milanič (od 75. min. Skaper), Galic, Englaro, Zidan, Zahovič (Kokol), Binkovski, Florjančič, Gliha.
Rdeča kartona: Ladič v 12. minuti in Zidan v 84. minuti; gledalcev: 25.000 ZAGREB - Slovenska reprezentanca je proti Hrvaški zamudila priložnost, da bi iztržila bolj ugoden izid. Slovenci so bili
namreč boljši nasprotnik, toda zaigrali so zelo neučinkovito. Več kot 70 minut so Verdenekovi izbranci igrali tudi z igralcem več, ker je sodnik že v 12. minuti izključil domačega vratarja Ladiča. Hrvati so povedli v 17. minuti, ko je Prosinečki lepo izvedel prosti strel in preko živega zidu zadel desni kot Boškoviče-vih vrat. Slovenija je imela nato ves čas veliko premoč, toda gola ni uspela doseči.
Hrvati, ki so izvajali le redke protinapade, pa so tik pred zaključnim sodnikovim žvižgom dosegli še drugi gol in rešili vprašanje zmagovalca. Strelec je bil Suker, kljub zmagi pa so gledalci izžvižgali domačo reprezentanco, ki si je s tem uspehom dejansko že zagotovila vozovnico za Anglijo.
Trenutno stanje v skupini 4				
VČERAJŠNJI IZIDI				
Hrvaška - Slovenija				2:0
Litva - Italija				0:1
Estonija - Ukrajina				0:1
LESTVICA				
Hrvaška	6	4	1	0	12:1 16
Italija	6	4	1	1	11:4	13
Litva	5	2	1	2	4:4	7
Ukrajina	6	2	1	3	4:8	7
Slovenija	5	1	2	1	5:5	5
Estonija	6	0	0	6	1:15	0
PRIHODNJE KOLO: Litva		- Slovenija (7. 6.), Estonija -		
Slovenija in Ukrajina - Hrvaška (11:6.)				
Izidi in stanje v ostalih skupinah
Sinoči so odigrali še vrsto srečanj v ostalih skupinah. Presenetil je Wales, ki je z Nemčijo v gosteh igral 1:1. Dokaj nepričakovana je tudi zmaga Turčije v Švici z 2:1. IZIDI
SKUPINA 1
Francija -Slovaška 4:0, Azerbajdžan - Romunija 1:4 VRSTNI RED: Romunija 14, Francija 10, Izrael 9, Poljska 7, Slovaška 5, Azerbajdžan 0 (Slovaška in Poljska imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (7. 6.): Poljska - Slovaška, Romunija - Izrael.
SKUPINA 2
Armenija - Španija 0:2, Belgija - Ciper 2:0, Danska -Makedonija 1:0.
VRSTNI RED: Španija 16, Danska in Belgija 8, Makedonija in Ciper 5, Armenija 1 (Makedonija in Danska imata po eno, Armenija pa dve tekmi manj)
PRIHODNJE KOLO (10. 5.): Armenija - Makedonija '
SKUFINA3
Madžarska - Švedska 1:0, Švica - Turčija 1:2.
VRSTNI RED: Švica inTurčija 10, Švedska 6, Madžarska 5, Island 0 (Island ima dve. Madžarska pa eno tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO ((1.6.): Švedska - Island
SKUPINA 5
Belorusija - Malta 1:1. Češka - Nizozemska 3:1, Norveška - Luksemburg 5:0
VRSTNI RED: Norveška 16, Nizozemska in Češka 11,
Belorusija 4, Luksemburg 3, Malta 2 (Češka in Belomsija imata tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO (7. 6.): Belorusija - Nizozemska, Luksemburg - Češka, Norveška - Malta.
SKUPINA 6
Irska - Portugalska 1:0, Latvija - Severna Irska 0:1, Avstrija - Liechtenstein 7:0.
VRSTNI RED: Irska 13, Portugalska 12, Sev. Irska 10, Avstrija 9, Latvija 3, Liechtenstein 0 (Liechtenstein in Sev. liska imata tekmo več)
PRIHODNJE KOLO (3., 7. in 11. 6.): Portugalska - Latvija, Liechtenstein - Irska, Sev. Irska - Latvija, tiska - Avstrija.
SKUPINA 7
Nemčija - VVales 1:1, Moldavija - Bolgarija 0:3, Gruzija -Albanija 2:0.
VRSTNI RED: Bolgarija 15, Nemčija 13, Gruzija 9, Moldavija 6, VVales 4, Albanija 3 (Bolgarija in Nemčija imata tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO (7. 6.): Bolgarija - Nemčija, VVales -Gruzija, Albanija - Bolgarija.
SKUPINA 8
San Marino - Škotska 0:2, Grčija - Rusija 0:3, Ferski otoki - Finska 0:4
VRSTNI RED: Finska in Grčija 12, Škotska 11, Rusija 8, San Marino 0, Ferski otoki 0 (Rusija ima dve, Grčija in S. Marino pa eno tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (6.5.): Rusija - Ferski otoki)
Danes tudi mladi azzurri proti vrstnikom iz Litve
Na današnjem srečanju mladih reprezentanc v Kaunusu mora Italija nujno zmagati, če hoče še ostati v boju za prvo mesto, ki edino zagotavlja uvrstitev v četrtfinale. Po presenetljivi zmagi Slovenije na Hrvaškem v torek z 2:0 je položaj precej zapleten, na vrhu pa sta s tekmo več Ukrajina in Hrvaška. Litva vsekakor ni nasprotnik, ki bi moral pretirano skrbeti Maldinija in njegove izbrance, pa vendar Maldini pripravlja precej previdno taktiko. Kljub temu pa bi vsak drug rezultat razen zanesljive zmage Italije predstavljal precejšnje presenečenje.
VRSTNI RED: Ukrajina 15, Hrvaška 12, Italija in Slovenija 10,. Litva in Estonija 0 (Litva ima 2, Slovenija in Italija pa 1 tekmo manj).
NOVICE
Danes tretja tekma Filodoro - Benetton
BOLOGNA - V Bologni bo drevi na sporedu tretje polfinalno srečanje končnice za naslov italijanskega košarkarskega prvaka med Filodorom in Benetto-nom. Ekipa iz Trevisa po prvih dveh tekmah vodi z 2:0 in za uvrstitev v finale potrebuje samo še eno zmago. Pri Filodoru je vprašljiv nastop Djordjeviča, medtem ko bi moral Benetton nastopiti v popolni postavi. Drugi polfinalni par je Buckler - Stefanel, kjer je trenutni izid v zmagah 1:1. Tretja tekma bo jutri v Bologni.
Sampras zaradi poškodbe predal dvoboj
MONTE CARLO (STA/AFP) - Prvi nosilec Američan Pete Sampras je moral zaradi poškodbe gležnja predati dvoboj drugega kroga na teniškem turnirju v Monte Carlu proti Nizozemcu Paulu Haarhuisu. Po prvih ocenah zdravnikov si je Sampras močno zvil desni gleženj, vendar za sedaj še ne morejo dati izjave, ah bo Američan nastopil na odprtem prvenstvu Francije v Parizu. V 3. krog se je prebil tudi Andrea Gaudenzi. Potem ko je italijanski tenisač v torek izločil Ceha Petra Kordo, je včeraj premagal še Kordovega rojaka Davida Rikla. Izidi 2. kroga: Becker (Nem/2) - Bjorkman (Sve) 6:3, 6:1, Rosset (Svi/13) - Portas (Spa) 6:0, 6:3, Ivaniševič (Hrv) - Clavet (Spa) 3:6, 6:3, 6:4, Corretja (Spa) - Enqvist (Sve) 6:4, 6:4, Santoro (Fra) - Buriho (Spa) 3:6, 6:3, 7:6 (7:1), Haarhuis (Niz) - Sampras (ZDA) 4:6, 1:1 - predaja zaradi poškodbe, Kafelnikov (Rus/3) - VVoodforde (Avs) 6:2, 6:2, Gaudenzi (Ita/14) -Rikl (Ceš) 6:2,6:4, Muster (Avt) - Karbacher (Nem) 6:2, 6:2, Bmguera (Spa/5) - J. Sanchez (Spa) 7:6 (9:7), 0:6, 6:2, Berasategui (Spa/7) - Pioline (Fra) 6:2, 6:2, Kraji-cek (Niz/10) - Siemerink (Niz) 3:6, 6:3, 6:4, Gaudenzi (Ita/14) - Rikl (Ceš) 6:2, 6:4, Lopez-Moron (Spa) - Lars-son (Sve/8) 6:3, 7:6 (7:3), VVheaton (ZDA) - Novaček (Ceš) 6:3,6:3.
ODBOJKA / FINALE ZA DRŽAVNI NASLOV
NOGOMET
Daytona Las tudi dmgič gladko premagala Si$ley
Daytana Las - Sisley Treviso 3:0 (15:4,15:10,15:5)
Daytona: Babini (1+0), Olikhver (3+13), Vullo (2+0), Bracci (7+14), Van der Goor (2+7), Cantagalh (9+16), Cumi-netti (10+5), Dali' Olio (0+0), Franceschelli, Paccagnella, Laraia, Taghatti.
Sisley: Gardini (5+8), Passani (0+3), Tofoli (1+0), Agazzi (1+0), Zvverver (4+9), L.Bemardi (7+9), Zorzi (1+11), Poli-dori, Giombini (0+8), Gallotta (0+-0), Moretti (0+0), Vermi-glio.
Sodnika: Achille in Cinti.
Trajanje setov: 16, 35 in 30 minut; zgrešeni servisi: Day-tona 16, Sisley 15; gledalcev: 6.000 (iztržek 213 milijonov lir)
MODENA - Pred nabito polnimi tribunami v Modeni je Daytona Las tudi v drugi finalni tekmi končnice za naslov italijanskega prvaka v odbojki premagala branilca naslova, Sisley iz Trevisa. Modena zdaj za osvojitev naslova potrebuje samo še eno zmago, do katere pa lahko pride že v soboto v Trevisu, ko bo na sporedu hetja tekma. Glede na do-sedaj prikazano igro to nebi bilo nič presenetljivega.
Sinočnje srečanje v Modeni je bilo povsem enosmerno, saj razen v sredini drugega seta, ko je uspel izenačiti na 8:8, Sisley ni pokazal praktično ničesar. Na drugi strani pa je očitno Daytona v izvrstni formi. Prvi set je bil pravi monolog domačinov, pri katerih je bil tokrat najbolj razpoložen Cantagalh, ki je za blok in obrambo Sisleya predstavljal nerešljivo uganko. Nekoliko več igre je bilo v drugem setu, ko je Treviso nudil nekoliko večji odpor. Toda vsi poskusi Si-sleya, da bi morda še spremenil potek srečanja so bili zaman in v tretjem setu je bilo na igrišču spet samo eno moštvo, to je Daytona.
Zwerwer in Possoni blokirata Cuminetlija (Foto D. Sarkič)
Zanesljiva zmaga najmlajših Bora Farco
Bor Farco - Fortitudo 3:0 (1:0)
Strelca: Babudri 2, Lon-
g°-
BOR: Hrovatin (Jaš Gregorij, Zomada, Škabar (Kapun), Primosi, Grgič, Batič, Gabrovec (Berce), Pahor, Longo, babudri (Cemjava),
ddi (Strain)
f zaostalem srečanju pr-stva najmlajših so mla-logometaši Bora Farco lepi igri gladko prema-vrstnike Fortituda, ki lili povsem nenevarni ■ celem srečanju niso ni-nkrat streljati na gol bo-:ev.
ior je povedel že takoj začetku prvega dela, v aljevanju pa je imel vr-priložnosti Primosi. V gem delu so borovci se >rej napadali, srečanje je bilo odločeno, ko je m dri dosegel še drugi . Po celi vrsti neizko-;enih priložnostih je igo proti koncu postavil ični izid.
NAMIZNI TENIS / V ZGONIKU SE NADALJUJE DEŽELNO PRVENSTVO
V 4. kategoriji in veteranih Kras osvojil še 17 kolajn
Še štirje naslovi v rokah predstavnikov zgoniškego društva Prvenstvo se bo nadaljevalo 13. maja s tretjo kategorijo
Tretji dan deželnega prvenstva, M se poteka v organizaciji SK Kras v Zgoniku, so Krasovi igralci k 32 že osvojenim kolajnam dodali Se 17 novih. V torek so tekmovali Cetrtokategorniki z deželnih lestvic in veterani. Naštejmo najprej deželne prvake. Sonja Milic (Kras) in Carlo Rossetti (Libertas Lati-sana) v četrti kategoriji med posamezniki ter Sonja Milic in Aldo Donda (Fincantieri) med veterani; v igri dvojic Ce-trtokategornikov Sonja Milic/Irena Rustja (Kras), pri moških dvojica Pilotto (Fincantieri) /Olivo (San Giovan-ni PN); v mešanih dvojicah Sonja Doljak/Igor Colja (Kras) in moška veteranska dvojica Donda/Divo (Chiadino).
V tekmovanju Cetrtokate-gomic sta v ospredje Sonja Milic in Sonja Doljak, ki sta kot Članici ekipnih zmagovalcev in drugih individualnih uspehov na zvezni ravni obe
zapisani z zlatimi Črkami v zgodovino Krasa. Obe sta ze opustili aktivno nastopanje, tekmovanje na deželnem prvenstvu pa je tako prijetno vabilo, da se mu nista mogli odreci. Sonja Milic je za Kras osvojila zlato odličje, Doljakova pa srebro. K temu gre prišteti še odlično tretje mesto made Kristine Stubelj. Čeprav je bila Irena Rustja večkratna zmagovalka veC turnirjev Cetrtokategomic, se je na deželnem prvenstvu morala zadovoljiti s sedmim mestom. Barbara Santini je bila tretja v kvalihfikacijski skupini in še v dvoboju s Sonjo Doljak ni prebila iz skupine.
V moški konkurenci je bilo 43 igralcev. Radini in Bole sta bila v isti skupini in oba sta se prebila v nadaljnje boje. Zmagovalec skupine Andrea Radini je v osmini finala premagal Reggenteja. V Četrtfinalu pa ga je zaustavil kasneje
tretjeuvrščeni Barbarko iz videmskega CUS-a. Tudi pot Borisa Stocce se je zaključila v četrtfinalu. Po zmagi nad Gillianom je izgubil z Rosset-tijem (oba Libertas Latisana), Id je osvojil deželni naslov. Z istim nasprotnikom je v polfinalu izgubil tudi krasovec Edi Bole (-19, 17, -12) in si delil tretje mesto z Barbari-tom. Bole je premagal Punta-ferro (Pellicana), dalje drugega nosilca Petagno (Fincantieri) in Mercolinija (Rangers UD). V tej konkurenci so nastopile še krasovci Bojan Si-moneta, Gorazd Milic in Peter Santini, ki pa se niso prebili iz kvalifikacijske skupine. Uvrstitev od 5. do 8. mesta Stocce in Radinija je zaokrožil še Igor Colja z desetim mestom. V igri mešanih dvojic je v polni meri slavilo zgoniško društvo. Zmagala je dvojica Doljak/Colja pred klubskimi pari Irena Rustja/Peter Santini, Kristina
Stubelj/Andrea Radini, Sonja Milic/Edi Bole in Barbara Santini/Gorazd Milic. Mlajši par Rustja/Santini pa je bil zelo ponosen na zmago proti starejšemu Krasovemu paru Milic/Bole. Deželni naslov je pripadel Krasovi ženski dvojici Sonja Milic/Irena Rustja, podnaslov pa njunima naslednicama Barbari Santini in Kristini Stubelj. Moška dvojica Colja/Stocca se je po porazu z zmagovalcem Pilot-to/Olivo uvrstila med prvo šestnajsterico, enako uvrstitev pa je dosegel par Radini/Santini.
Pri veteranih sta nastopila dva krasovca. Sonja Milic je imela pri osvojitvi deželnega naslova lahko delo. Premagala je Isabello Torrenti (Ghiadi-no), Gea Poli (Chiadino) pa je odstopila od tekmovanja. Med šestnajstimi veterani se je Edi Bole uvrstil na osmo mesto.
Deželno prvenstvo se bo
Kristina Stubelj in Barbara Santini sta osvojili drugo mesto med dvojicami (F. Kroma)
nadaljevalo v soboto, 13. maja, ob 15. uri s tretjo državno kategoriji in zaključilo naslednjega dne z absolutno. REZULTATI 4. kategorija - Zenske 1. S. Milic (Kras), 2. Doljak (Kras), 3. Chiarelli (Chiadino) in K. Stubelj (Kras), 5./8. Rustja (Kras). Četrta kategorija - Moški 1. Rossetti ( Latisana), 2. Pilotto (Fincantieri), 3. Bole (Kras) in Barbarito (CUS UD), 5./8. Stocca (Kras), Radini (Kras), 9./16. Colja (Kras).
Zenske dvojice 1. S. MiliC-Rustja (Kras), 2. Santini-K. Stubelj (Kras), 3. Anastasi-Chiarelli (Chiadino) in Serafini-Modotto (CUS UD),
Moške dvojice 1. Pilotto (Fincantieri)-Oli-vo (S. Giovanni), 2. Bemardi-ni-SulIin (Azzurra), 3. Fran-zolini-Marcolin (Rangers) in Rossetti-Gillian (Latisana), 9./16. Colja-Stocca, Radini-Santini (oba Kras).
Mešane dvojice 1. Doljak-Colja 2. Rustja-
Santini, 3. K. Stubelj-Radini in S. Milic-Bole (vsi Kras). VETERANI Zenske
1. S. Milic (Kras), 2. Torrenti (Chiadino).
Moški
1. Donda (Fincantieri), 2. Cosciani (Pellicana), 3. Gil-lian (Latisana) in Marcolin (Rangers), 5./8. Bole (Kras) Moške dvojice 1. Donda-Divo (Chiadino), 2. Marcolin-Gillian (Rangers ), 3. Tomsic-Liubilich in Co-sciani-Floramo (Pellicana) J. J.
r KOŠARKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA
Dinamo brez težav premagal Feiroviario
Ferroviario - Dinamo 58:88 (24:46)
DINAMO: Miani 9 (7:10), Crastic 5 (2:2), Volk 5 (1:2), Ruzzier 5 (3:4), Dilissano 9 (2:6), Di Marco 17 (3:6), Bri-ganti 26 (4:8), Jankovič 12 (0:2); trener Battilana.
PM 22:40. 3T: Crastic 1, Dilissano 1.
Košarkarji Dinama so proti zelo skromni peterki Ferroviaria zabeležili letošnjo 7 zmago in tako ohranili drugo mesto na lestvici B skupine. O tekmi ni kaj povedati, saj je že podatek, da so na-
sprotniki že tretje leto zapored zadnji na lestvici brez točk, dokaj jasen pokazatelj (ne) moči Ferroviaria. Ze po prvem polčasu so rumeni imeli 22 točk prednosti, tako da so se v drugem delu tekme vrstile »smešne« in zabavne poteze. Razlika je bila v tem, da so dinamovci igrali le za zabavo, nasprotniki pa boljše res ne znajo igrati.
Zahtevno in za uvrstitev zelo važno tekmo bo Dinamo igral v naslednjem kolu proti Sabi. (VJ)
Obvestila
ŠPORTNI KROŽEK KRAS
sklicuje danes, 27. aprila 1995, 31. redni občni zbor, ki bo v šport-nokulturnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta; 2. razprava o poročilu; 3. odobritev poročila, obračuna 1994 in proračuna 1995; 4. razno. Upravni odbor poziva vse člane, naj se občnega zbora udeležijo.
PLANINSKA ODSEKA SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 30. t. m. v okviru proslave 50-letnice osvoboditve na nočni pohod na Kokos. Zbirališče ob 21. uri pri kalu pod orehi.
SKBRDINA sklicuje 3.REDNI OBČNI ZBOR, kihov petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30.
ODBOJKA / 1.2D
Hud poraz Brežank proti Virtusu
Breg - Virtus 0:3 (3:15, 1:15,0:15)
BREG: S. in M. Sancin, Sturman, A in S. Mauri, Pettirosso, Mau-ro, Drozina.
Proti prvouvrščene-mu Virtusu Breg ni Breg ni pričakoval zmage, toda na nekaj več točk v posameznih setih pa so DolinCanke le računale. Takoj na začetku so se Brežanke zelo dobro borile in kazalo je, da bomo videli dobro tekmo. Toda to se ni uresničilo. Po izgubljenem prvem setu je Breg zgrešil praktično vse, kar se je dalo, tako da so imele nasprotnice zelo lahko pot do zmage.
Treba je omeniti, da je Breg nastopil v okrnjeni postavi, kljub temu pa bi ekipa lahko pokazala več borbenosti. (S.M.)
r PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET n
Čudoviti svet Snežnika
Je tema jutrišnjega, zadnjega predavanja v tej sezoni, ki ga priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani, z začetkom ob 20.30. Gost večera bo predsednik planinskega društva Snežnik iz Ilirske Bistrice, Hinko Poročnik, priznani fotograf, ki je za prikaz čudovitega sveta okrog Snežnika pripravil izbor prekrasnih diapozitivov, s katerimi prikazuje to notranjsko goro v vseh niansah, ki jih premore narava v štirih letnih časih. Gre za prikaz lepot gore in njene okolice, ki ga noben planinec ne sme zamuditi, kajti ob pogledu na prekrasne posnetke bo še vsakdo, ki se bo udeležil jutrišnjega predavanja, podoživljal v diapozitivih prikazana čudesa narave na tem koščku slovenske zemlje. Zato planinci, člani in prijatelji SPDT ne zamudite izredne priložnosti.
Na izlet v Idrijo
Za nedeljo, 7. maja, je napovedan avtobusni izlet v Idrijo z ogledom rudnika živega srebra. Izletniki si bodo v popoldanskih urah ogledah še Divje jezero in okolico, ki je zelo privlačna zlasti v sedanjem spomladanskem času. Vpisovanje za izlet je že v teku v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20, kjer je treba pri vpisu vplačati 25.000 lir. V ceni izleta je vključena tudi vstopnina za rudnik. SPDT, prireditelj izleta, ki ga bo vodila Marinka Per-tot, poziva vse interesente, da se vpišejo do 30. aprila, ker mora čimprej na upravo rudnika v Idriji javiti točno število udeležencev zaradi obiska v rudniku. Treba bo torej pohiteti, ker se število prostorov v avtobusu naglo krči.
Od Sv. Ivana do Bazovice
Člani mladinskega odseka SPDT so v nedeljo priredili prvi spomladanski izlet za osnovnošolsko mladino v okviru sodelovanja med SPDT in Športno šolo. Male osnovnošolce so popeljah od sv. Ivana čez Drašco do Bazovice. Skoda, da je bilo tako malo udeležencev, ker so bili mnogi angažirani z Evrošolo. Pri Sv. Ivanu se je zbralo 14 šolarjev, ki so v družbi sedmih spremljevalcev krenih na pot po Ulici delle Docce in nato po Ulici D. Chie-
sa navzgor proti Drašci do Globojnerja, kamor so prispeh po eni ure hoje. Tam je bil primeren prostor za izvedbo pohgona in zabave ni manjkalo med mladimi udeleženci, ki so se veselo razigrah na tamkajšnjih gugalnicah, lesenih stopničkah in hlodih. Okrog poldneva so šolarji nadaljevali pot proti Bazovici in se ustavih na travniku v neposredni bližini sinh-rotrona, kjer so se spet razigrah in krenih nato na kmetijo Lenarta Vidahja na poti v Bazovico, kjer so radovedno stikah po hlevih, opazovali krave in koze in se nato zanimah zlasti za stroje za pridelovanje sira in skute. Prijazna Lenart in Tatjana sta mlade izletnike pogostila z mlekom, skuto, sirom in medom, da so si vsi oblizovali prste. Izlet so osnovnošolci v splošno veselje zaključili okrog 17. ure v Bazovici in izrazih željo, da bi čimprej spet šh na izlet. Mladinski odsek pripravlja za konec maja izlet na Višarje in že sedaj vabi šolarje, naj se ga udeležijo v čimvečjem številu.
Pohod prijateljstva
Športno in kulturno društvo Cerovlje Mavhinje prireja v nedeljo, 30. aprila, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gorjansko in občinama Devin Nabrežina ob 11. uri na športnem igrišču na Gorjanskem in v približno eni uri hoje bodo udelženci dosegh dvola-stniški mejni prehod, kjer bodo na sporedu pozdravi in govori. Udeleženci bodo nato nadaljevali pot v Mahinje, kjer bodo prireditelji okrog 15. ure dehli toph obrok hrane. SPDT vabi svoje člane, naj se pohoda udeleže v največjem številu.
Benečani gredo na Kolovrat
Agilni beneški planinci prirejajo za nedeljo, 7. maja, pohod na Kolovrat v občini Dreka. Planinska družina Benečije je razvila bogato planinsko dejavnost in ne mine mesec, da ne bi imeli kake prireditve. Tokrat so beneški planinci pripravili phod na bližnji Kolovrat, na katerega bodo hodih približno dve uri. S Kolovrata je potem lep razgled po kraškem pogorju, Soško dolino, na greben Stola in proti furlanski nižini. Benečani vabijo na pohod planince s Tržaškega, Goriškega in drugih
društev onkraj meje in seveda vse prijatelje. Zbi-r a 1 i š C e pohodnikov bo ob 8.30 pri mostu Sv. Kvirina in pol ure kasneje v Pacuhu v občini Dreka. Na vrhu Kolovrata bo bral mašo duhovnik Dionisio Ma-teucig, nakar bodo prireditelji vsem udeležencem ponudili
Tržaški planinci na prvem spomladanskem izletu na Pomjanu (F. L. Abram) »paštašuto«.
Prvomajski pohod
V počastitev delavskega praznika, 1. maja, prirejajo Športno združenje Sloga, Kulturno društvo Lipa in Športno društvo Zarja tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš. Zbirališče pohodnikov je v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri pri kalu v Bazovici, kjer bo zagorel kres, nakar se bodo udeleženci pohoda preko bazovske gmajne podali na vrh Kokoši, kjer bo zavihrala rdeča zastava. Pohod sodi tudi v sklop proslav ob 50-letnici osvoboditve.
Člani SPDT naj se v počastitev delavskega pravnika udeležijo nočnega pohoda v čimvečjem številu. (L.A.)
Vabilo na množično udeležbo v Doberdobu Člani SPD Gorica se bodo prav gotovo množično udeležih osrednje proslave ob 50-letnici osvoboditve, ki bo v ponedeljek popoldne v Doberdobu. Za to imajo dodaten razlog. Društvo namreč prav letos slavi zlati jubilej obnovitve, saj se je po četrtstoletnem prisilnem molku spet obnovilo decembra 1945. 50-letnica osvoboditve in konca druge svetovne vojne - 50-letnica obnovitve SPD Gorica.
Zdaj je čas za ogled narcis pod Golico
Maj je čas, ko na pobočjih Golice nad Jesenicami zacveto narcise. »Čudež« se ponavlja iz leta v leto. Planinsko društvo v Gorici pripravlja tudi letos avtobusni izlet na Golico, ob času cvetenja narcis, in sicer 21. maja. Vpisovanje je že v teku, interesentom pa priporočajo naj pohitijo s prijavami, kajti letos bo na razpolago en sam avtobus. Ob povratku, si bodo izletniki ogledali še nekaj drugih zanimivosti Gorenjske. Predvidoma bo to muzej v Kropi, oziroma obisk Jalnove rojstne hiše.
Prijave na društvu danes od 19. do 20. ure in v sredo od 11. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi ob oddaji mest, oziroma najkasneje 10. maja.
Avtobusni izlet na Koroško in obisk pri rojakih
Prvo nedeljo junija, se pripravlja avtobusni izlet na Koroško z obiskom naravnih znamenitosti na južnem Koroškem, puškarskega muzeja v Borovljah in še kaj. Program pripravlja Zdenko Vogrič, kar je seveda najboljše jamstvo, da bo izlet zanimiv, prijeten in tudi poučen. Skratka, malo vsega. Tudi za planince, ki bi se radi sprehodih in si ogledali tesen Čepe, ah se podali do zadnje kmetije pod Vrtačo, na avstrijski strani. Na društvu že sprejemajo prijave, oziroma predprijave, podrobnejši program pa bo na razpolago konec prihodnjega tedna.
Pohod Steverjan - Gonjače Goriški planinci so med najbolj zvestimi udeleženci vsakoletnega pohoda med Ste-verjanom in partizanskim spomenikom v Gonjačah. Ta množična prireditev bo tudi letos in sicer prvo nedeljo maja. Društvo posebej vabi člane in prijatelje k organizirani in množični udeležbi ob letošnjem jubileju - 50-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne.
SLOVENIJA - ZA RAZVEDRILO
Četrtek, 27. aprila 1995
STARA VAS / ZAPORA CESTE
AJDOVŠČINA / NATEČAJNA RAZSTAVA
Cesta se ob dežju spremeni v jezero
Ker cesto skozi vos nimo pločniko, so krojoni v skrbeh zlostizorodi vornosti otrok
Kulturna dvorana v starem mlinu?
Krajani Stare vasi pri Postojni so se naveličali čakanja na ureditev pločnika in obnovo cestišča ob vhodu v vas, ki se v deževju spremeni v manjše jezero in pešcem ovira pot v vas ali iz nje. Če se občina ne bo zganila in začela del, za katera so priprave začeli že pred nekaj časa in jih nato opustili, bodo krajani takoj po prvomajskih praznikih zaprli cesto.
Konec leta 1993 je po Številnih prošnjah prebivalcev Stare vasi že kazalo, da bodo obljubljeni pločnik ob cesti skozi vas le dobili, vendar se to ni zgodilo. O tej težavi, ki prebivalcem greni življenje, sta na seji postojnskega občinskega sveta govorila tudi svetnika Erika Merše Logar in Oso Simon. Vprašala sta, kdaj bosta urejena cestišče in pločnik in zakaj je bila investicija ustavljena. Pisni odgovor, ki sta ga od Zupana dobila na naslednji seji, je bil kratek in
jedrnat, v njem pa je bilo zapisano, da je bil razlog za ustavitev del verjetno pomanjkanje občinskega denarja. O ureditvi pločnika in cestišča bodo odločali med sprejemanjem letošnjega programa naložb in vzdrževalnih del na področju komunalne infrastrukture, je še zapisal. Za enkrat pa tega odgovora še ni.
Krajani Stare vasi so v skrbeh predvsem za varnost svojih otrok, saj je vsakodnevna pot v šolo po ozki cesti brez pločnika zelo nevarna. Po njej so
namreč še do nedavnega zaradi obnove Ljubljanske ceste vozili težki smetarski tovornjaki, ki so skozi vas prevažali odpadke na bližnje smetišče. Cesta skozi vas je prav zaradi pogoste vožnje s težkimi tovornjaki tudi precej poškodovana. Poleg omenjenih težav s cesto - njena ureditev navsezadnje ne bi zahtevala veliko denarja - pa se krajani ubadajo še z drugimi problemi. Pot skozi vas utegne biti v večernih ali nočnih urah prav grozljiva, saj je javna razsvetljava kljub obvestilu upravljalcu, podjetju Elektro Sežana, že dalj časa pokvarjena. Krajane Stare vasi pa muči tudi vprašanje, kdaj bodo v njihovem kraju zgradili kanalizacijo.
Mateja Godejsa
Odkar je Mlinotest opustil proizvodno zgradbo ob Hublju v središču Ajdovščine in preselil svojo dejavnost na novo lokacijo je bilo že veliko načrtov in zamisli o oživitvi te zgradbe in njeni vključitvi v življenje mesta. Te dni pa je občinski zavod za planiranje pripravil razstavo rešitev, ki jih je dobil po nedavnem javnem razpisu.
Skoraj vse rešitve predlagajo, da bi se v objekt, ki je zdaj skupaj s svojo okolico zapuščen, umestila nova večnamenska kulturna dvorana. Zato je bila razstava natečajnih predlogov z naslovom »Stari mlin v Ajdovščini« kot nalašč pripravljena v sedanjem Domu kulture, kjer zaradi slabega odra in zelo slabe
opremljenosti ni mogoče postaviti zahtevnejših del. Za njegovo celovito ureditev ali gradnjo novega bi potrebovali precejšnjo investicijo.
Zamisli arhitektov, ki so se predstavili na natečaju, so pritegnile tudi obiskovalce, ki pogrešajo dvorano, v kateri bi bilo
mogoče postaviti katerokoli gledališko ali glasbeno delo. Če bi dvorano res uredili v stari Mlino-testovi zgradbi, bi s tem razrešili tudi nekaj drugih prostorskih in urbanističnih problemov mesta. Vsekakor bo o teh predlogih morala razmisliti tudi tukajšnja oblast,
saj so preveč privlačni, da bi jih lahko kar prezrli. Razen tega je ajdovska občina predlagala uvrstitev gradnje večnamenske kulturne dvorane v nacionalni kulturni program, saj celotna Vipavska dolina do Nove Gorice nima primerne dvorane.
Artur Lipovž
Proslava na Nanosu
VIPAVA, AJDOVŠČINA - V spomin zacija s sedežem v Ajdovščini, v okri-na velik boj Vojkovih borcev na Na- ,lju katere delujejo tudi veterani iz no-nosu ajdovska borčevska organizacija ve vipavske občine. Doslej je imela v že tradicionalno pripravlja proslavo, spomin na dogodek KS Vipava na ta ki je vedno pritegnila borce in druge dan krajevni praznik, zdaj pa veliko domačine z Vipavskega in Postoj- ljudi predlaga, da naj bi dan bitke na nskega ter od drugod. Proslava bo tu- Nanosu sprejela kot občinski praznik di letos, le da je prestavljena na 27. nova občina. Med udeleženci prosla-april, ko bodo počastiti tudi 50. oble- ve naj bi bil tudi vipavski župan Ivan tnico poraza fašizma v Evropi. Orga- Princes.
nizator proslave je borčevska organi-	(A. L.)
Bolj ko se dogovarjajo, manj se dogovorov dtijo
ILIRSKA BISTRICA - Predvčerajšnjim smo poročali o sprejemu osnutka statuta in o težavah bistriških svetnikov pri razdelitvi funkcij v občinskem svetu. Do nesoglasij pa je prišlo tudi pri volitvah predsednika in tajnika sveta. Ilirskobistriški svetniki so naposled le dobili predsednika. To je Zorko Šajn iz Zveze za Primorsko. Predlaganega kandidata za občinskega tajnika Ivana Barbo iz vrst SLS pa so svetniki zavrnili. Zupan Stanislav Prosen bo moral pripraviti nov predlog. Medstrankarska usklajevanja o razdelitvi mest v občinskem svetu se, če zadevo primerjamo s sosednjimi občinami, že kar predolgo vlečejo. V prvih dogovorih po konstituiranju sveta so se dogovorili, da bo imela pri predlaganju kandidatov prednost SDSS, ker je na volitvah dobila največ glasov, naslednja bi izbirala ZZP, za njo pa Se druge liste. Da bi bilo razdeljevanje moči bolj pravično, so vsako funkcijo v svetu ter mesta v odborih in komisijah ovrednotiti z ustreznim številom točk. Kljub skrbnim pripravam pa se dogovora, kot kaže, niso vsi držali. Bo neimenovanje tajnika in izvolitev Šajna za predsednika sveta razdeljevanje stolčkov zdaj še bolj upočasnilo?
(M. G.)
RIBNICA / VOLITVE ZUPANA
Tanko in Mihelič v dragi krog
Na srečanju SDSS za enakopravno vkjlučifev Slovenije v zvezo evropskih držav
Na srečanju SDSS, območne koordinacije Ribnica, Grosuplje in Kočevje so predstavili predkongresno dejavnost političnega programa stranke z naslovom Za resnično demokracijo in socialno pravičnost v Sloveniji. To je bila prva območna razprava, ki jo je stranka pripravila pred majskim (četrtim) letnim kongresom.
Program poudarja zavzemanje za pravno in socialno državo enakih izhodiščnih možnosti, tržno gospodarstvo z upoštevanjem socialnega in ekološkega vidika, za ohranitev in obrambo Slovenije ter njeno enakopravno vključevanje v zvezo evropskih držav. V razpravi so sodelovali predsednik stranke Janez
Janša, podpredsednik stranke Božidar Brudar in vodja strokovnega sveta stranke Milan Zver. Na srečanju so predstavili Jožeta Tanka, kandidata SDSS za prihodnjega ribniškega župana. Kandidata podpirajo tudi SLS, narodni demokrati ter neodvisna lista obrtnikov in podjetnikov.
V drugem krogu, sedmega maja se bo Tanko pomeril z nekdanjim županom Francetom Miheličem. Po neuradnih izračunihje bil vrstni red takšen nedeljskih volitev: Jože Tanko, SDSS, je dobil 1496 glasov oziroma 41,96 odstokov, na drugo mesto se je uvrstil France Mihelič (SKD) s 33,21 odstotki, tretji je bil Alojz Češarek (ZLSD) 15, 9 odstotka. Neodvisna kandidata France Lovšin in Bojan Pipenba-her sta zbrala po 159 glasov oziroma 4,46 odstotkov.
Milan Glavonjič
NOVA GORICA / ČISTILNA AKCIJA
Z vašo pomočjo bo dežela spet lepa, urejena in čista
Slovenci se k sreči vse bolj zavedamo, kako pomembno je urejeno in čisto okolje, v katerem bivamo in delamo. Vse več je pobud in organiziranih akcij, ki spodbujajo k čiščenju okolja.
V Novi Gorici se že vrsto pomladi odločajo za množično čiščenje mestnega okolja. Tudi letos je tako. 18. aprila se je začela akcija, ki ji je organizator - občinska turistična zveza - dal pomenljivo ime: Moja dežela, lepa, urejena in Cista. Potekala bo do 18. maja, v njej pa sodelujejo poklicne in prostovoljne delovne ekipe. Komunala je te dni po mestu postavila posebne odprte za-
bojnike, v katere naj bi meščani odlagali predvsem kosovne odpadke, na sedežu njihovega podjetja pa se dobijo tudi posebne črne plastične vreče za smeti. Komunala bo prav tako poskrbela za odvažanje zbranih odpadkov na javno odlagališče v Stari Gori. Tja lahko odpadke odpelje tudi vsakdo, ki ima ustrezno prevozno sredstvo. Razen komunale se v akcijo vključujejo tudi šolarji, krajevne skupnosti, turistična in druga društva. Organizatorji vabijo k akciji vse, ki želijo s konkretnim zgledom pripomoči, da bo naša dežela še bolj vabljiva.	(V. C.)
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
251	PEDAGOG V DIJAŠKEM DOMU	NAStUt PRI MARIBOR. LETALIŠČU	VZMETNA VPONKA	ANGLEŠKA PLOSCINSKA MERA	LAURENCE OLIVIER	NAZIV	VELIKA UJEDA (BRKATI)	HITER PREMIK OČESNIH VEK	AVTOR: MARKO BOKALIČ	KRAJ NAD RADEČAMI	DVANAJST MESECEV	ALUMINIJ	VPITJE, KRIČANJE	VELIK DESNI PRITOK VOLGE	ESTONSKO PRISTANIŠČE	AM. FILM. REŽISER (ŠTEVEN)	DUHOV- ŠČINA	MESTO V ROMUNSKI MOLDAVIJI	BRANISLAV NUSIC	MEHIŠKI SLIKAR (DIEGO)	IMENO- SLOVJE	ENKRATEN VDIH IN IZDIH
PEVEC									HRVAŠKO MESTO V POSAVINI													
AEROMETER									SMUČ. NAD KAM. BISTRICO MESTO V BOSNI													
AM. FILM. IGRALEC (RICHARD)					PIISCAVNIK ČOLN ZA SMUČ. PONESREČENCE							ZOBNA GNILOBA							ZAZNAVA VONJAV			
												MONASKI KNEZ							POU. SLIKAR (EUGENJUSZ)			
AM. FILM. IGRALKA (MAUREEN)						PREDBOŽIČNI CAS	REKRU- TACUA						ARKTIČNA PTICA, ALK	IT. LITERARNA SMER								TRSI PAPIR ZA ŠKATLE
							PRIMORSKA CRNINA							TONE ANDERLIČ								
HRVAŠKI SLIKAR (IGNJAT)				PREŠERNOVA PESEM				GIANNA NANNINI			MADŽARSKI DIRIGENT DORATI VIOLINA						PRVA IN ZADNJA ČRKA	RIŽEVO ŽGANJE				
								OUKIN PLOD										VISOK VRH VJULUCIH				
RAD. NAPOVEDOVALKA KOROŠEC				SISTEM IDEJ											PRISTINISKI ČOLN							
				SRB.MESTO NA HRVAŠKEM											JOŽICA AVBELJ							
VOJAŠKI OKLEPNIK					RECICAV JVSRBUI ZV. DRŽAVA VINDUI					3. OSEBA SREDNJEGA SPOLA				JAHANJE REKA VRUSUI					PEVKA PRODNIK	TURČIJA NITINEGAT. NITIPOZIT. ŠTEVILO		
SPISO JEZUSOVEM ŽIVLJENJU										VODJA ŠERP							NADGLA- VISCE					
										MAJDA POTOKAR							KONC.DEL POLOTOKA					
RUSKI SLIKAR (MIHAIL)									TEKOČE BELJAKOV. ŽIVILO						DOLGOLETNI SOVJETSKI DRŽAVNIK (ANDREJ)							
JOŽE STABEJ			IT. KEMIK, NOBELOVEC L. 1963 IGIULIOI						MESTO NA OBALI						PREBIVALEC SV DELA GRCUEIN EVROPSKEGA DELA TURČIJE							
Katera pot je prava?
KRIŽANKA
a b c d e f g h
Problem - mat v treh potezah /Dr.SAVolf -Zagreb 1935
Majhno število figur na šahovnici napoveduje mat v treh potezah Črnemu kralju, ki je patiran na a liniji. Za uspešen zaključek mora zato glavno vlogo odigrati beli skakač, saj Cmopoljni lovec belega ne more ogroziti Črnega kralja na belem polju a4. Z malo dobre volje pri reševanju ne bo težko odkriti poanto problema! Rešitev naloge
V kolikor beli odigra prvo potezo s kraljem l.Kc4 sledi odgovor Črnega l...Ld4 in beli nima več tempa - časa, saj Crni na 2.Lc3 odigra 2,..Le3. Beli skakač ne more na polje c3, kjer je beli lovec, polje c5 pa je pod kontrolo Črnega lovca. Pravilna pot za rešitev problema je v potezi l.Ld4 in na l...Ld4: 2.Kc4! in po potezi Črnega lovca v 3. potezi beli skakač matira na polju c3 ali c5!	Silvo KovaC
Vodoravno:
1. slovenski publicist (Matjaž), 6. ime nekdanjega ugandskega diktatorja Amina, 9. antični prebivalec Lacija, 10. reka na Poljskem, 11. mesto v vzhodni Romuniji, 12. mesto ob Nilu v Egiptu, tudi Kena, 13. tvorba v panju, 14. ime ameriškega skladatelja Co-planda, 15. začetnici slovenskega pisatelja Tavčarja, 16. naprava za sprejem ali oddajo elektromagnetnih valov, 17. veliko belo pokrivalo sester usmiljenk, 19. stari Slovani, 20. cestno vozilo, 24. francoski plemiški naslov, 26. mest v Južnoafriški republiki, 29. avtomobilska oznaka Milana, 30. afriška antilopa, 31. ime ameriške filmske igralke Novak, 32. egipčanska boginja, Izida, 33. srednjeameriški Indijanci, 34. ime Češkega verskega reformatorja Husa, 35. ime hrvaškega teniškega igralca PrpiCa, 36. angleško svetlo pivo, 37. znamenje vladarske časti.
Navpično:
1. grško-rimska umetnost in kultura, 2. tek na 42,195 kilometrov, 3. letni gozdni posek, 4. španski narodni junak s pridevkom el Campeador, 5. avtomobilska oznaka Leobena v Avstriji, 6. reka, ki teče skozi Gre-noble, 7. jugoslovanski dirigent (Oskar), 8. sumerska boginja plodnosti, 12. globoka depresija v Libijski puščavi v Egiptu, 14. dalmatinsko žensko ime, 16. nekdanja ameriška rock skupina, 18. ozek konec polotoka, 21. avtomobilska oznaka Velikovca, 22. vrsta materine dušice, 23. ozimno žito, 25. oče, 26. zveza, 27. mašna knjiga, 28. francoski filozof (Hyppolite), 31. barva igralnih kart, 33. ime madžarskega pisatelja Jokaija, 35. začetnici nemškega dramatika Kaiserja.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				e	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				e	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				e	29	
30					•	31		
32				e	33			
34				35				
36				37				
'euo.D[ ‘ap) ‘ueiog ‘uef T(BJA1 ‘sisj ‘mi)j ‘epnu TIN ‘e) -epufi ‘zppeui ‘o}ah ‘i}uy ‘)omoi>[ ‘euapre ‘jj ‘uorev Tbs ‘iiU9f3 ‘perv ‘uBg ‘upe^ ‘ipj ‘paur^ :ouABJopo/\
Aausa«
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. ■ 20.4: Spoznali boste, da vaše ne-razpoloženje ni posledica neizpolnjenih želja, ampak plod notranjih bremen, ki jim z stvarmi hočete ubežati. Spoznanje, vredno medalje.
BIK 21.4 - 20.5.: Zahteve sodobnega življenja vam bodo zlezle vrh glave. Prijelo vas bo, da bi vse skupaj pustih ter se umaknili v tišmo skromnega življenja. Za božjo voljo, storite to!
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Z življenjskim sopotnikom bosta zaCela razmišljati o naslednjih konkretnih korakih k vzajemni sred; Ce si ne bosta vsiljevala nesmislov, vama bo zagotovo uspelo.
RAK 22.6. - 22. 7.: Čeprav bo pred vami še veliko neopravljenih del, si boste vendarle vzeli čas za počitek. Pametno, kajti jutri se boste znašli pred težavo, ki bo zahtevala vse vaše moči.
LEV 23. 7. - 23.8.: Povrnili boste zaupanje v bližnjo osebo. Pa ne zato, ker bi se kakorkoli izboljšala, ampak zato, ker jo boste sprejeli tako, kot je. Taka je namreč najboljša. Ne le za vas.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Svoje zdravje lahko rešite samo z ničem; dobesedno. Namesto da se baše-te z vitamini in tabletami, si privoščite popoln post. Telo vam bo hvaležno do poznega grote.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vaš tekmec se ne bo vdal, ampak bo vztrajal v igri. Ne nasprotujte mu, kajti njegov boj je obsojen na poraz; nikdar mu ne bo uspelo, da bi vas izrinil iz srca ljubljene osebe.
ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Pomisliti boste, da je krivec vašega spremenljivega stanja vreme, vendar bo pogled skozi okno dokazoval nasprotno. Zazrite se torej še vase - pa bmz dežnika.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Vas ugled se strmo dvignil, zato se boste nekoliko prevzeli. Prevzetni boste še bolj graciozni, zato boste brž postavljeni pred novo preizkušnjo. Ne pustite se motiti.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Vaše silne težave se bodo sprevrgle v otročje lahek problemček, ki ga boste rešiti kot za šalo. Ne sramujte se, Ce boste želeti proslaviti v materinskem objemu.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Vasi koraki v novo smer bodo sprva omahljivi, ko se boste utekli, pa se boste z bliskovito hitrostjo pognali navkreber. K vragu prazniki, važen je življenjski cilj!
RIBI 20. Z - 20.3.: Spraševati se boste o razlogih za svojo najnovejšo odločitev. Ugotoviti boste, da v njenem ozadju ni niti želje niti potrebe. Za dokazovanje pred drugimi je škoda časa.
_______________________________________ y

■■
gNEII

SINGAPUR
Levje velemesto ob križišču trgovskih poti (m
Orhideje sredi pločnikov
Na otoku, ki leži le sto kilometrov od ekvatorja, vlada tropska klima: kratkotrajni nalivi, drugače pa vročina in obilje vlage skozi celo leto. Temperatura se običajno giblje okoli 30 stopinj Celzija, toda ko sem se enkrat navadil na trope, je postalo življenje Cisto prijetno - vedno je bilo toplo in sončno! Prav zaradi ugodnega podnebja je Singapur tudi prijetno zeleno mesto z velikimi parki in veC kot sto let starimi botaničnimi vrtovi. Dovolj je, da vtakneš palico v zemljo in kmalu zraste drevo! Tudi sredi pločnikov in nakupovalnih centrov se najde prostor za lepo urejene zelene kotičke, umetne potočke in razko-
šne vodomete. Se posebno so privlačne orhideje, ki se kot grozd pisanih metuljev spuščajo s teras razkošnih trgovin. Menda jih poznajo veC kot 250 vrst!
Singapur za naSe razmere pravzaprav ni drag, toda Ce ga primerjaš z drugimi deželami tega konca sveta, je prav vse razen tehničnega blaga neznansko drago. Najcenejša prenočišča lahko najdeš v ulici Bencoolen in bližnji okolici. Za dva do tri dolarje dobiš posteljo v enem od kvazi hotelov, ki so pravzaprav le velika stanovanja, v katera spravijo Cim več postelj oziroma gostov. Kljub popolni izgubi zasebnosti pa je bivanje med popotniki iz vsega sveta lahko Cisto prijetno, saj imaš tako pri roki cel kup
informacij o sosednjih deželah. Za nekaj dni sem se moral zadovoljiti celo s penasto blazino na balkonu, kar mi je na začetku celo ugajalo. Je lahko še kaj lepšega kot »soba« z zvezdnatim nebom, vedno svežim zrakom in fantastičnim razgledom na mesto, ki se blešči nekje daleč pod teboj? Po vetrovni noči in begom pred obilno nevihto pa je moje navdušenje nad so-bo-balkonom hitro skopnelo, tako da sem bil prisiljen iskati novo prenočišče. Toda Ce želiš imeti sobo zase in po možnosti še zračno hlajenje, te to udobje stane občutno veC. Cene v »taza-resnih hotelih«, tudi mladinskih, se začnejo nekje okoli 15 dolarjev za posteljo.
Singapur je tudi pravi kraj, kjer lahko brez težav in kakršnegakoli podkupovanja dobiš turistični vizum za bližnje in daljne dežele, in ni Čudno, da se za veliko turistov prav tu začne potovanje v Indonezijo, Avstralijo ali proti zahodu v Malezijo, na Tajsko, Burmo, Laos, Kampučijo...
Oborožen z indonezijskim vizumom sem se čez nekaj dni s težkim nahrbtnikom spet drenjal na vedno polnem avtobusu, ki povezuje mestno središče z velikim, modernim letališčem. Trebušasti mešanec malajske, indijske, kitajske in morda še katere rase, ki je sedel poleg mene, je neprestano nekaj mencal in stegoval debeli vrat skozi okno avtobusa, kot da bi
bil prvič v tem mestu. Prav oddahnil sem si, ko se je debeli sopotnik le odločil izstopiti z vso svojo prtljago vred. Sele na letališču, ko sem zaman tipal za denarnico, mi je postalo jasno, da se dcbeluhar ni potil samo zaradi tropske vročine! Ti naivni bedak! Psihično sem se pripravljal na boj z razvpitimi žeparji idonezijske prestolnice, pa
mi jo zagode takle zelenec sredi pošlihtanega Singapurja! Se nekaj dni sem preklinjal nesrečno naključje in si izmišljal vsa mogoča mučenja - za vsak primer, ce bi se z debeluhom še kdaj srečala.
Izguba nekaj deset dolarjev me je spravila v slabo voljo, ki pa je na letalu hitro pošla ob misli na novo, neznano deželo tisočerih oto-
kov ... S tem sem bil tako zavzet, da sem se šele ob pristanku v indoezijski prestolnici Džakarti spomnil, da sem pravkar prvič v življenju prečkal ekvator, naj-veCji namišljeni krog našega planeta, ki je dolg 40.077 kilometrov in deli zemljo na severno in južno poloblo.
Igor Fabjan
(Konec)
J _ ,	SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
središče
HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.17 najnižje -45 cm, ob 9.21 najvišje 29 cm, ob 15.00 najnižje -33 cm, ob 21.13 najvišje 51 cm.
lutri: ob 3.46 najnižje -51 cm, ob 9.55 najvišje 32 cm, ob 15.31 najnižje 30 cm, ob 21.37 najvišje 52 cm.
Ribniško Pohorje
Krvavec
Vogel
Kanin
Rogla
SVET/SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Poslanka Suzy: Nisem Cicciolina
LIMA - Visoko na bedrih narisana številka 13, ki jo je razkazovala po Peruju, ji je prinesla srečo, saj so jo izvolili v perujski parlament. Ivonne Susana Diaz (z umetniškim imenom Susy Di-az) pa zavrača vsako primerjavo z italijansko pomoigralko madžarskega rodu Ilono Staller in torej noče biti perujska Cicciolina.
»Ljudje so me volili, ker me imajo radi in ker vedo, da se bom zavzela za reveže in odtujence,« je povedala Susy j Diaz in pristavila, da ni pomoigralka j kot je bila Stallerjeva in da zato zavrača vsako primerjavo s svojo italijansko predhodico, ki so jo radikalci izvolili v 1 italijanski parlament.
Diazova trdi, da ima 25 let, zlobni : jeziki pa pravijo, da je starejša vsaj za deset let. Je mati 8-letne Flor de Marie,
■ njen mož pa je bil predčasno aretiran l zaradi izkoriščanja prostitucije, v bistvu je bil zvodnik. Novoizvoljena po-5 slanka je vso svojo umetniško kariero : preživela kot plesalka in striptizeta v
drugorazrednih podeželskih gledališčih in zabaviščih. Kandidirala je na listi Neodvisnega kmečkega gibanja in je bila 9. aprila izvoljena v parlament. Na včerajšnji slovesni prisegi se je predstavila zelo resno oblečena, saj ji je krilo segalo do kolen, skoparila pa je tudi s šminko. »Borila se bom za domovino, za zapuščene neveste, za matere hranilke, za sirote...« Susy pa ne bo pozabila niti na kmete, ki so jo volili, prav tako pa bo poskrbela za umetnike. Obljublja tudi, da bo pošteno garala in da si bo zaslužila spoštovanje svojih volilcev. Perujskemu primasu, kardinalu Augustu Vergasu Alzamori, ki je njeno izvolitev ocenil kot »sramoto za državo«, pa je odgovorila, da je »ljudska volja, božja volja«. »Zal mi je pri-masovih besed, ker nisem verjela, da bi lahko cerkveni dostojanstvenik uporabil tako težke izraze, vsekakor pa spoštujem evangelijski nasvet in ponujam drugo lice«, je pikro pripomila Suzy Diaz.

I
VVASHINGTON - Neka ameriška zavarovalnica ne bo izplačala življenjskega zavarovanja vdovcu neke 67-letne ženske, ki je po orgazmu umrla zaradi možganske krvavitve. Koloradsko vrhovno sodišče je namreč razsodilo, da to ni naključna smrt, ker je ženska bolehala zaradi pritiska in ne-arterij in bi torej prej ali slej umrla tudi brez orgazma. Življenjsko zavarovanje je namreč predvidevalo izplačilo premije le v primeru nesreče in slučajne smrti.
VVASHINGTON - Skupina raziskovalcev kalifornijske uiverze je skrbno izmerila ohlapne in erigirane penise Šestdesetih zdravih odraslih mož. Svoje ugotovitve, ki so jim dodali Se druge statistične podatke, so raziskovalci predstavili na kongresu ameriških urologov v Las Ve-gasu. Povprečna dolžina nabreklega moškega uda je po njihovih podatkih 12,9 centimetra, obseg pa 10,4 centimetra. Po njihovem je penis nezadosten Sele pod 7,1 centimetra dolžine in ko je obseg pod 8,8 centimetra.
Ta Studija bo urologom rabila, da bodo lathko prepričali trume nezadovoljnežev, Id se zglasijo v klinikah, ker nočejo, da jim operativno povečajo razsežnosti povsem normalnih penisov.
Postal zvezdnik