kočevske Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje Letnik II, št. 7-8 Petek, 23. 8. 1985 Začetek popravila mostu na Ljubljanski cesti Preko mosta na Ljubljanski cesti v Kočevju poteka magistralna cesta M — 6 Škofljica — Brod na Kolpi, obenem pa je glavna povezava obeh delov Kočevja. Mostje bil zgrajen 1883. leta, kar priča napis na sredini mostnega loka: ERBAUT 1883. Takrat je bil most še brez. pločnikov. Širina mostu je bila 6 m in je imel tako kot še sedaj tri loke razpona 8,50 m, torej je skupno dolžine 25,50 m. Mostna ograja je bila litoželezna in lepo oblikovana, kar se vidi na starih slikah iz tistega obdobja. 1937. leta so ograjo podrli in dogradili na obeh straneh pločnike za pešce in postavili betonsko ograjo, katera je ostala še do danes v isti obliki. Občasno jo razbijajo avtomobilisti, ki se zaletavajo v njo. Glede na povečan promet pešcev je pločnik sedaj preozek in gaje treba razširiti. katera polnila. Poškodbe so dosegle že tako stopnjo, da je nujno pristopiti k popravilu mostu. Skupnost za ceste Slovenije je naročila pri »Gradisu« projekt sanacije mostu in oddala dela istemu podjetju. Sredstva je zagaran-tirala skupnost za ceste Slovenije, sofinancer pa je SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, katera bo financirala tudi dostop do mostu in to od mesta, kjer je že urejena Ljubljanska cesta, to je od kavarne. Dela se bodo pričela v avgustu in se bodo predvidoma končala v štirih mesecih. V tem času bo popolna zapora prometa, urejen pa bo obvoz po Tomšičevi cesti. Vzporedno s sanacijo mostu se bo urejevalo tudi vse podzemne vode. Hydrovod bo zamenjal dot-rajenc vodovodne cevi, izdelala se bo kineta za električne kable, z boka mosta pa bodo odstranjeni na zahtevo predstavnikov spomeniškega varstva tudi vsi kabli, katere se bo speljalo po mostu po posebnih ceveh. Vsi ti posegi so v skladu z ureditvenim načrtom, kije bil izdelan letos spomladi in tudi obravnavan in sprejet na javni razpravi. VINKO ZAJEC Kategorizacija kmetijskih zemljišč Urbanizacija in drugi koristniki prostora nenehno segajo v primarni prostor, ki je bil stoletja domena kmetijstva in gozdarstva. V procesu naglega posega v prostor so najbolj prizadeta kmetijska zemljišča, na katerih pridelujemo hrano. Dosedanja praksa tudi na območju naše občine kaže. Bo družbeni svet za kadrovska vprašanja kos odgovornim nalogam Zob časa in prevelika obremenitev, obenem pa tudi zatekanje vode v mostno konstrukcijo skozi vozišče iz granitnih kock je načelo most. Nastale so večje poškodbe. Na lokih objekta so vidne močne razpoke, izpadli so že celi kamni iz oboka, v stikih kamnov pa manjka malta. Glave stebrov imajo porušene posamezne kamne, prav tako pa je močno poškodovano tlakovano vozišče iz granitnih kock. Tudi ograja je močno poškodovana saj manjkajo ne- To vprašanje so si zastavljali člani, ko so sredi julija sprejeli program in poslovnik dela družbenega sveta za kadrovska vprašanja pri skupščini občine. Zasnovati načrt dela tega organa ni bila težka naloga. Izhajali smo iz trenutne situacije in potrebe po usklajenem delu na kadrovskem področju. Ugotavljamo, daje bila kadrovska politika do nedavnega popolnoma zanemarjena. Potreb po strokovnem kadru v večini organizacij zd- ruženega dela ni bilo zaslediti. Tu pa tam so sicer štipendirali dijake in študente, niso pa jih znali ali pa hoteli zadržati. Tako je iz Kočevja odhajala generacija za generacijo mladih strokovnjakov, ki si ježe v sosednji občini ali pa malo dlje našla svoje mesto in se tako ali drugače uveljavila. Ta odliv se že čuti v našem gospodarstvu. Potrebno se bo pošteno potruditi, da bomo z nekaj dobrimi generacijami deficit zmanjšali in zapolnili vrzeli, ki v nekaterih sredinah že kar ogrožajo obstoj delovne organizacije. Pri vzpostavitvi ravnovesja na tem področju bo sodeloval družbeni svet. Ali bo uspel povezati vsa nosilce podružbljanja kadrovske politike, koordinirati njihovo delo in zagotoviti, da se bodo odgovorni delavci v združenem delu podredili načelom kadrovanja in kadrovske politike ter začeli njena načela tudi v praksi izvajati, ni odvisno samo od članov družbenega sveta, ampak vseh, ki sodelujemo pri njenem uresničevanju. SLAVKA JANŠA da gradimo najraje na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih in da se izogibamo manj vrednih zemljišč. Pri tem imamo nekaj izjem, kot je pozidava v okviru stanovanjske zadruge v Mestnem logu, Dolgi vasi in v Koblarjih. Če bi dopustili, da bi prostorski razvoj potekal tako, kot je potekal do sprejetja zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 1973, bi ogrozili samopreskr-bo prebivalstva s hrano in strateškimi surovinami, ki jih daje kmetijstvo. V prizadevanju, da bi ugotovili stanje prostora v občini, je bila v ta namen v letu 1983 in 1984 izvršena kategorizacija kmetijskih zemljišč. Osnovni namen tega strokovnega dela je, da bi v prihodnje nudili boljše podatke pri načrtovanju v prostoru in uporabo tega prostora. Ob kategorizaciji zemljišč se je ugotovilo, da je kar 62.162 ha gozdov ali 81,16 odstotka od vseh 76.592 ha površine celotne občine. Ta podatek dokazuje, da spadamo v tisto vrsto občin, ki ima največ površin, poraslih z gozdom. Kmetijskih zemljišč I. kategorije je le 34 ha ali 0,40odstotka, II. kategorije pa je 670 ha ali 0,87 odstotka. Obe kategoriji teh kmetijskih zemljišč sta trajno namenjeni za kmetijstvo in jih ni mogoče spreminjati za druge namene. Podatki o zemljiščih kažejo, da imamo v občini precej kmetijskih zemljišč slabše kvalitete, na katerih ni možna uporaba vseh vrst kmetijske mehanizacije. Ne glede na tako stanje bo potrebno tudi v prihodnje varovati kmetijska zemljišča, slabše površine pa usposabljati prav za te namene. VIKTOR DRAGOŠ IZ VSEBINE: — Natečaj za dodelitev stanovanj delavcem pri samostojnih obrtnikih — Seznam prosilcev za zamenjavo družbenih stanovanj — Pobratenje občin Rab-Kočevje — V Tekstilaniizguha — Lovska družina Kočevje — Iz krajevnih skupnosti j — Pogovor z Jano Uran - družbenim pravobranilcem samoupravljanja — Zgodovina gozda — Avgust 1944 — Ali je mladina Kočevske aktivna — Mladi gasilci uspešni — Kitajski trener v Kočevju — Športne vesti — Predstavljamo Slavka Pavliča V Delegatski prilogi objavljamo: — Analiza stanja in razvojne možnosti SIS družbenih dejavnosti v občini Kočev je za obdobje 1986—199(1 ter elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov za to obdobje. Mtnkt • novice Usposabljanje članov ZRVS Poročilo o delu zveze rezervnih, vojaških starešin občine Kočevje za preteklo mandatno obdobje 1981—1984 in razprava na občinski volilni konferenci je pokazala, da je bila dejavnost organizacij in članov ZRVS pestra in vsestranska. Člani ZRVS so navzlic TEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJ DELAVCEM PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje razpisuje na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje. NATEČAJ za uvrstitev za prednostni vrstni red za pridobitev družbenega najemnega stanovanja delavcem pri samostojnih obrtnikih . Natečaj se razpisuje za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev enega družbenega stanovanja, ki spada v stanovanjski sklad, katerega je v razpolagalno pravico stanovanjski skupnosti prenesla Skupščina občine Kočevje. Prednostni vrstni red upravičencev po navedenem natečaju bo sprejet za obdobje 18 mesecev po sprejemu. Razpisni pogoji: Upravičenci za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanja, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, so občani in družine: a) ki redno plačujejo stanovanjski prispevek stanovanjski skupnosti, b) če nihče od družinskih članov ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju ali lastnik vseljivega stanovanja, ki je v kraju, od koder se vsakodnevno ne bi mogel voziti na delo, c) da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Kočevje, d) da upravičenec oziroma njigova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, e) da upravičenec nima možnosti rešitve stanovanjskega problema pri starših ali otrocih. Za neustrezno stanovanje po 4. alinei tega člena pravilnika se šteje: — vlažno stanovanje, in sicer: kletno, podpritlično in nizkopritlično, — neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno), — stanovanje brez stranišč ali s souporabo stranišč, — stanovanje brez vodovodne napeljave, — stanovanje, ki ima stanovanjsko površino nad 10 m2 manjšo od stanovanjskega standarda iz 30. člena pravilnika, — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let,in starši uporabljati isti spalni prostor, — družinsko stanovanje brez kuhinje, — stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena. Obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi: — potrdilo o osebnem dohodku vseh družinskih članov in o ostalih rednih dohodkih za leto 1984, — potrdilo o skupni delovni dobi prosilca, — potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če ima kdo od družinskih članov kronično bolezen, kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja,kot je: 1. invalidnost L, II. in III. stopnje 2. duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni, 3. kronične bolezni dihal (silikoza, astma, kronični bronhitis 4. ostala kronična obolenja kolje sladkorna, revmatizem itd. — potrdilo o stalnem bivališču (od Skupščine občine Kočevje). Upravičenci do stanovanja vložijo prošnjo s potrdili preko Občinskega združenja obrtnikov Kočevje na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje. Rok za vložitev prošnje je 30 dni od objave v Kočevskih novicah. Kočevje, julij 1985 Predsednik odbora za solidarnost: Dobnikar Božidar, 1. r., določenim težavam uspešno opravili naloge na področju idejnopolitičnega izobraževanja in sploš-novojaškega usposabljanja. Pri vajah in drugih oblikah usposabljanja so dobile svoje mesto manjše skupine z uporabo sodobnih učnih pripomočkov. Posebna skrb je bila posvečena preverjanju znanja. Pri tem so organizacije iskale metode in načine, ki so doprinesli, da so se rezervne starešine prilagodile zahtevam koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Občinska organizacija in posamezne krajevne organizacije ZRVS so se pri uresničevanju programa povezovale z organizacijo ZK, SZDL, posebej pa z JLA, občinskim štabom terotorialne obrambe in bližnjim trenažnim centrom. — Samo potrpljenje in visok kulturni nivo medsebojnih odnosov in zdravi dialogi nam lahko pomagajo, da premostimo brezna, ki nas v posameznih primerih ločijo. V. — ZA VSAKO DRUŽBO PRIMERNO Za dosego zastavljenih ciljev so nujne spremembe v načinu dela! Potrebni so novi ljudje. Tisti, ki nočejo, ne znajo ali ne morejo naj se umaknejo — naj jim družba zagotovi mesto, ki jim gre! V. Podatki o delu članov ZRVS kažejo, da je nad 60 odstotkov vseh članov vključenih v delegatski sistem in razne družbeno politične organizacije. Mnogo jih aktivno dela v raznih društvih in organizacijah. V preteklem obdobju je občinska organizacija pripravila dve zelo uspeli strokovni ekskurziji v vojno enoto na Dolenjskem in v Javorico nad Kostanjevico, kjer je bil v marcu 1944 uničen IV. bataljon V. slovenske narodno osvobidlne brigade Ivana Cankarja. Na volilni konferenci so kritično obravnavali tudi vprašanje izobraževanja in se zavzeli za to, da bi čimprej ustanovili aktiv predavateljev iz vrst te organizacije. Kritična obravnava na tej konferenci je nakazala, da bo morala ta organizacija v prihodnjem obdobju pod novo izvoljenim vodstvom, katerega predsednik je tov. Bojan Šobar, vložiti vrsto naporov za še uspešnejše delo. VIKTOR DRAGOŠ V Brezovici privatna trgovina Martin Kolarič je v Brezovici pri Predgradu odprl drugo privatno trgovino z mešanim blagom v naši občini. Že pred tem je prva prenehala obratovati, tako da je trgovina VRŠIČ edina privatna trgovina v občini. Ali bo tudi uspešno obratovala? Čeravno je bila otvoritev za 1. april kot morebitni izgovor za neuspeh, se je pokazalo, da so jo krajani iz okoliških krajev vzeli za svojo, da ne bo muha enodnevni ca. To potrjuje tudi naslednja pesem, ki je bila odtisnjena na ličnem reklamnem plakatu: Dobro jutro — dober dan, kam namenjen si krajan? H Kolariču grem v nabavo, on ima mero pravo, tudi vaga je poštena, trgovina založena, dobre se dobi pijače, še bolj slastne pa jedače. Drugih nimam zdaj skrbi, Martin zame vse dobi. R. M. — Gozd je bogastvo Kočevske, vendar se obnašamo tako, kot bi želeli že jutri postati berači! V. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SKLEP O PREHODU NA EKONOMSKE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE Na podlagi sklepa o oblikovanju najvišje najemnine za poslovne .prostore v stanovanjskih hišah na območju občine Kočevje, ki gaje sprejel zbor uporabnikov skupščine SSS (Uradni list SRS 2/84) in soglasja izvršnega sveta SO Kočevje k oblikovanju najemnin za poslovne prostore je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na svoji seji dne 18. 7. 1985 naslednji sklep I. Prehod na ekonomske najemnine se opravi v obdobju od I. 8. 1985 do 30. 6. 1986, tako da se doseže naslednji odstotek od ekonomske najemnine za posamezno kategorijo poslovnih prostorov: 1. 8. 1985 53% 1. 1. 1986 76% 1. 7. 1986 100% II. Pooblašča se odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje skupščine SSS, da ugotavlja osnovo za izračun najemnine na podlagi vsakoletne revalorizacije nabavne vrednosti poslovnega sklada. III. Pooblašča se vodja strokovne službe SSS, da izdaja sklepe o višini najemnine, ki temeljijo na I. in II. poglavju tega sklepa. Ta sklep se dostavi vsem uporabnikom poslovnih prostorov v občini Kočevje in se objavi v Kočevskih novicah. Kočevje, 18. 7. 1985 Predsednik zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje: Filip Sporčič, dipl. oec. 1. r. Izseljeniški piknik 20. julija je Kočevje sprejelo udeležence izseljeniškega piknika. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik podružnice izseljeniške matice Stane Jajtič. Po krajšem kulturnem programu je nato izpred poslopja Skupščine občine Kočevje krenil sprevod ob zvokih kočevske godbe skozi mesto. Na pikniku pri brunarici v Dolgi vasi je bil pester kulturni program, v katerem so sodelovale skupine iz Avstralije, Francije, Kočevja in Gorenje vasi. Vse udeležence piknika je pozdravil predsednik občinske skupščine Kočevje tov. Jože Novak, kot tudi član IO Slovenske izseljeniške Matice iz Ljubljane tov. Franc Razdevšek. Piknik je vsestransko uspel in dosegel višjo kvaliteto v primerjavi s preteklimi leti. SEZNAM PROSILCEV ZA ZAMENJAVO DRUŽBENIH STANOVANJ Priimek in ime, bivališče sedanje stanovanje želi zamenjati za stanovanje Vukoman Anda, Trg zbora odp. 1 garsonjera s centralno enosobno ali manjše dvosobno s sanitarijami centralno ali brez centralne Veličkovič Ljubo, Trg zbora odp. 1 garsonjera s centralno enoinpol ali dvosobno s sanitarijami, s centralno ali brez centralne Matjašec Draga, Kidričeva ul. 12 garsonjera s centralno dvo- ali več sobno s sanitarijami, v pritličju ali 1. nadstropju, brez centralne Šijanec Marija, Tuejaška ul. Č-7 garsonjera s centralno eno ali dvosobno stanovanje s sanitarijami in centralno Pečnik Danica, Trg zbora odpl. 1 garsonjera s centralno enosobno s sanitarijami v I. nadstropju s centralno Kajiš Rade, Podgorska 6 garsonjera, brez centralne eno ali dvosobno s sanitarijami, s centralno ali brez centralne Loparec Vera, Kajuhovo naselje 36 garsonjera s centralno v V. nadstropju enosobno s sanitarijami in centralno v nižjem nadstropju Lavrič Alojzija, Trg zbora odp. 1 garsonjera s centralno garsonjera brez centralne Franjga Danica, Podgorska ulica 10 enosobno s sanitarijami, brez centralne dvo ali več sobno s sanitarijami, s centralno ali brez centralne Poje Vlasta, Kajuhovo n.34 enosobno s sanitarijami in centralno dvosobno s sanitarijami, s centralno v L ali II. nadstropju Sever Nada, Kidričeva ul. 3 enosobno s sanitarijami in centralno eno ali dvosobno stanovanje s sanitarijami, brez centralne Žurga Julka, Kidričeva 8. 3. enosobno s sanitarijami in centralno eno ali dvosobno s sanitarijami, s centralno ali brez centralne, največ v 11. nadstropju Vogrinc Ivanka, Stara cerkev 34 enoinpol-sobno dvosobno s sanitarijami, s centralno s sanitarijami brez centralne ali brez centralne Majetič Marija, Ljubljanska c. 14 enoinpol-sobno z WC-jem, brez centralne dvosobno s saniatarijami, brez centralne, v L ali 11. nadstropju Pirnat Marija, Trg zbora odp. 55 večje enosobno z Wc-jem, brez. centralne garsonjero Propadalo Mato, Kidričeva u. 7 dvosobno s sanitarijami in centralno dvosobno s sanitarijami, brez centralne Žagar Bojan, Trg zbora odp. 1 dvosobno s sanitarijami in centralno dvosobno s sanitarijami, brez centralne Gumzelj Alojz, Podgorska ul. 23 dvosobno z. WC-jem, brez centralne enosobno s sanitarijami v I. ali 11. nadstropju, brez centralne Štimec Marica, Trg zbora odp. 2 dvosobno s skupnimi sanitarijami brez centralne manjše dvosobno s sanitarijami, brez centralne, v L nadstropju Cuder Boris, Trg zbora odp. 10 dvosobno s skupnim WC-jem, brez centralne dvoali večsobno stanovanje s sanitarijami, v pritličju, I ali 11. nadstropju, brez centralnega Poje Albina, Trg zbora odp. 4 dvosobno stanovanje s skupnim enosobno, enakovredno po kvaliteti WC-jem, brez centr. Dežman Anica, Kidričeva ul. 6 dvosobno s sanitarijami in centralno enosobno ali večjo garsonjero s centralno, največ v II. nadstropju Čajo Vehbija, Turjaška u. 3/a dvosobno s sanitarijami in centralno dvosobno s sanitarijami, brez. centralne Stošič Francka, Ljubljanska c. 14 večje dvosobno s sanitarijami, brez centralne manjše dvosobno s sanitarijami, brez centralne v I. ali 11. nadstropju Pintarič Katarina, Kolodvorska 10 veliko dvosobno s sanitarijami, brez centralne enosobno visokopritlično ali v L nadstropju s sanitarijami, brez centralne Resman Slavko, Trg zbora odp. 12 dvoinpolsobno s sanitarijami, brez centralne najmanj dvosobno s centralno Pintar Hedvika, Ljubljanska 31 trisobno s sanitarijami brez centralne večsobno s sanitarijami v pritličju ali I. nadstropju, brez centralne Imetniki stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki so zainteresirani za zamenjavo v pritličju ali I-enim od.naštetih prosilcev, naj se zglasijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje. Ravno tako se lahko prijavijo pri stanovanjski skupnosti imetniki stanovanjske pravice za zamenjavo stanovanja, čeprav trenutno ne najdejo izmed prijavljenih ustrezno rešitev za zamenjavo stanovanja. V. G. Pptnlr TX H 108C Jadran? Bohinj? Bled? — Kočevsko jezero! Prijetno je v teh vročih julijskih in avgustovskih dneh na našem jezeru - topla voda, vroče sonce, peščena plaža čol-narj,, deskarji, jadralci in gledalci. Ob teh užitkih pa tudi kanček grenkobe, tako da ne bi bilo preveč popolno. Plaža je že kar malo premajhna, darovani pesek ima nekaj preventivne vrednosti za tiste, ki hodijo po njem bosi. Vsak dan je več smeti, ker iz svojih standardov ne moremo. Za to dekoracijo smo krivi sami kopalci. Kdo pa pravi, da moramo embalažo, v kateri prinesemo malico, odnesti domov? Smetnjakov ob jezeru ni! Manjka še kakšna druga malenkost, ki bi nam užitke popestrila. Sem in tja bi se prilegla osvežilna pijača, malenkost za pod zob pa tudi WC bi prišel prav. Ne smemo bitj prezahtevni! Si bo kdo še mislil, da hočemo že prvi dan hotel. Še malo počakajmo, pa bo Kočevsko jezero, če ne drugega, vsaj mini Bled. Pobratenje občin Rab — Kočevje V Kočevju so se 17. julija letos sestali predstavniki občin Rab in Kočevje in se dogovorili, da v letošnjem letu realizirajo pobudo o pobratenju obeh občin. Do ideje o pobratenju je prišlo ob vsakoletnih srečanjih predstavnikov Odbora nekdanjih internirancev taborišča na Rabu iz Slovenije in predstavnikov občine Rab. Podatki kažejo, daje bilo med vojno v taborišču na Rabu zelo veliko prebivalcev iz občine Kočevje, od tega največ iz območja krajevne skupnosti Draga. Zaradi tega se želi krajevna skupnost Kampor iz občine Rab pobratiti s krajevno skupnostjo Draga. Na razgovoru sta predsednika občinskih skupščin Rab (Josip Fafandjel) in Kočevje (Jože Novak) predstavila vsak svojo občino in poudarila soglasje vseh družbenopolitičnih organizacij obeh občin, da se potretita. Posebej je bilo poudarjeno, da vojnih grozot ne smemo pozabiti in da morajo mladi razvijati rev- olucionarne tradicije naše narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter tudi s sodelovanjem občin krepiti bratstvo in enotnost naših narodov. Vojna je ljudi iz občine Kočevje in občine Rab zbližala. Zato je želja po sodelovanju med obema občinama razumljiva. Predstavniki obeh občin so se dogovorili, da bi listino o pobratenju krajevnih skupnosti Draga in Kampor podpisali predvidoma 14. septembra letos v Kamporju ob praznovanju njihovega krajevnega praznika, listino o pobratenju občin Rab in Kočevje pa 3. oktobra v Kočevju ob prazniku občine Kočevje. Pred tem morajo še skupščini obeh KS in občinski skupščini sprejeti v skladu s svojimi statuti ustrezne sklepe. Vse kaže, da se bo v jeseni občini Dolina, ki je pobratena s Kočevjem, pridružila še občina Rab. JOŽE NOVAK V Tekstilani izguba Med kočevskimi delovnimi organizacijami je tačas v največjih težavah Tekstilana. S celo vrsto Problemov se srečuje ta kolektiv !n za vse je mogoče najti skupni imenovalec, to so kadri. Občinski izvršni svet je stanje v tovarni takole ocenil: »Toliko napak, ki izvirajo iz nesistemskega in ne-planskega pristopa ter neustrezne kadrovske politike, je težko zasle-‘ 'ti v katerikoli OZD v Kočevju.« Krize, v katero je zašla tovarna, torej ni mogoče opravičevati z objektivnimi razlogi, kijih poraja splošna ekonomska kriza. Narobe, z zaostrenimi pogoji gospodarjenja se je delovna organizacija srečala povsem nepripravljena. Dobro jim je šlo in zato so enostavno »zaspali«. V Tekstilani dela tako danes samo en tekstilni inženir — pripravnik, štipendistov pa sploh nimajo. Vse, kar se dogaja danes, je pravzaprav posledica kratkovidne kadrovske politike minulih let. Sicer pa kadrovsko situacijo spet najbolje ilustrirajo sklepi IS: — operativno področje tehničnega sektorja ne deluje (razvoja ni, tehnološka služba je daleč od svojih nalog, kontrola kva- litete je samo na koncu proizvodnega procesa — ugotavlja le škart). — Komercialna služba nima vpliva na proizvodnjo in v tej sestavi ne obvladuje tržišča,niti svoje lastne notranje organizacije. — Splošni sektor je brez direktorja, mesto pravnika ni zasedeno. Človek se ob tem lahko samo vpraša, kaj delajo možje, ki dobivajo plačo za vsa ta opravila. Več kot očitneje namreč, da se najbolj zapleta v krogih vodstva podjetja. Ravno tu so notranja nesoglasja prisotna z. vso ostrino. To velja na vseh relacijah, od strokovnega kolegija, DS in DPO. Rezultat vsega tega pa je: 63 milijonov dinarjev izgube ob polletju (IS meni, daje izguba še precej večja). Zaloge vežejo skoraj 800 milijonov dinarjev, za 450 milijonov dinarjev imajo kratkoročnih kreditov, potem so tu še neporavnane obveznosti do tujine, popolna nelikvidnost itd. Pri vsem tem pa prodaja zlasti na tujih trgih ne predstavlja posebnega problema, očitno so problem stroški. 120 milijonov dinarjev, kolikor so jih v prvem polletju plačali za obresti kratkoročnih kreditov (to je toli- ko kot so porabili za izplačilo bruto OD) ni več mogoče vgraditi v ceno odejo, še posebej ne na tujih trgih. Letos se jim je na primer odprl trg v ZDA. Naročilo je bilo tolikšno, da so kontingent 200.000 odej odstopili Vuteksu iz Vukovarja. A kaj to pomaga, če v Tekstilani ne vedo, ali bodo z izvozom kaj zaslužili ali napravili izgubo. Problemov je torej več kot preveč in bistveno vprašanje je, kaj storiti? Na potezi je, kot je ob takih priložnostih že navada, občinski izvršni svet. Ta meni, da je treba pripraviti vse potrebno za morebitni ukrep družbenega varstva, izvesti je treba temeljito kadrovsko reorganizacijo vodstva podjetja.Predlagana je tričlanska ekipa strokovnjakov, ki bo pomagala reševati situacijo. Za v. d. generalnega direktorja je ponovno predlagan tov. Krkovič. Zdi se, da bi lahko Tekstilana kljub velikim težavam s trdim delom in novimi poslovnimi prijemi v relativno kratkem času našla izhod iz težav. PrimerTekstilana pa bi moral biti opozorilo tudi drugim. V Kočevju so namreč še delovne organizacije, ki trenutno sicer dobro stojijo, vendar kadrovski politiki ne posvečajo nobene pozornosti. Ob 60-letnici Industrijskega gasilskega društva Rudnik—Itas ter prazniku krajevne skupnosti Rudnik—Šalka vas V počastitev 40-letnice zmage, 60-letnice IGD Rudnik—ITAS, praznika KS Rudnik —Šalka vas, dneva rudarjev 3. julij, dneva borcev 4. julij ter v spomin Prvoborca, pisatelja in zaslužnega člana gasilske organizacije Matevža Haceta je bilo v četrtek 4. julija v Kočevju področno tekmovanje gasilskih enot za memorial Matevža Haceta in svečana prire- ditev ob prazniku krajevne skupnosti, prevzemu novega praporja ter otvoritvi gasilskega orodišča na Rudniku. Na področnem tekmovanju so sodelovale najboljše gasilske desetine iz občin Grosuplje, Ribnica in Kočevje. Tekmovanje se je odvijalo v športnem parku Gaj. Prva mesta so osvojila naslednja gasilska društva: PIONIRJI A PIONIRJI B MLADINKE MLADINCI ČLANICE ČLANI GD Stična GD Zdenska vas GD Kočevska reka GD Žalna G D Struge GD Radohova vas OGZ Grosuplje OGZ Grosuplje OGZ Kočevje OGZ Grosuplje OGZ Kočevje OGZ Grosuplje Ufiv^Std|nik občinske organizacije ZB tov. Ignac Karničnik kot slavnostni b vornik na proslavi Krajevne skupnosti Rudnik-Šalka vas Po končanem tekmovanju so vse gasilske enote sodelovale v svečanem mimohodu na Rudniku ter se udeležile proslave ob sprejetju novega prapora in otvoritvi gasilskega orodišča. Slavnostna govornika sta bila predsednik občinske organizacije ZVEZE BORCEV tov. Nace Karničnik in starosta gasilske organizacije v občini Kočevje tov. Alojz Lesar. V svojih govorih sta obudila spomine na revolucionarno preteklost rudarjev bivšega kočevskega rudnika rjavega premoga in o dolgoletnem požrtvovalnem delu članov Industrijskega gasilskega društva Rudnik — ITAS. V imenu pokrovitelja delovne organizacije ITAS Kočevje je tov. Uran Slavko predal novi prapor praporščaku gasilskega društva, najzaslužnejšim članom za dolgoletno in požrtvovalno delo v gasilski organizaciji pa so bila podeljena društvena, občinska in republiška gasilska priznanja. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije so prejeli: Šmigovec Feliks, Tekavec Franc, Rukše Stane ter IGD Rudnik—ITAS. Za svoje dolgoletno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah pa je tov. Ivan Jerman prejel najv.išje priznanje KS Rudnik—Šalka vas — KIPEC RUDARJA. Ob zaključku slovesnosti je starosta gasilske organizacije v Kočevju tov. Alojz Lesar predal v uporabo novo prodišče članom Industrijskega gasilskega društva Rudnik—ITAS. Po končani svečani prireditvi s kulturnim programom je bilo družabno tovariško srečanje. MILAN SIMIČIČ Še so tovarne, ki imajo vodstvo brez ustrezne izobrazbe, ki nimajo štipendistov oziroma kjer je važnejše kdo bo sedel na kakšnem stolčku, kot to, kaj bodo delali in od česa bodo živeli jutri. Sicer pa so kadri sploh eden največjih problemov Kočevja. Pa ne da jih ni, kot trdijo nekateri, ampak jih v delovnih organizacijah preprosto nočejo. MIRAN ČUPKOVIČ Razgovori predstavnikov občine Rab in KočeVje o pobratenju. Lovska družina Kočevje V okviru področne Zveze lovskih družin, ki šteje 14 družin in 3 gojitvena lovišča, deluje tudi Lovska družina Kočevje, kije bila ustanovljena leta 1946 in seje v tem času imenovala LD Stara cerkev — Polom. Ob ustanovitvi je družina štela 8 članov. Od ustanovitve pa do danes je član družine samo še Čebin Franc starejši. Leta 1954 sejedružina razdelila na dva dela,in sicer na LD Kočevje in LD Mala gora. Tradicije LD Stara cerkev — Polom pa je prevzela LD Kočevje, ki danes šteje 56 članov in se ukvarja z dvema osnovnima dejavnostima, gojitvijo in lovom. Danes imajo 5600 hektarjev lovišč, od tega 4800 hektarjev lovne površine, ki zajema Stojno, Malogorski greben in nižinski predel do Jasnice in Raplova. V svojih loviščih imajo predvsem naslednjo divjad: jelenjad, srnjad, divjega prašiča in medveda. Za stalni nadzor lovišč imajo dva stalna lovska čuvaja, ki pa nista v delovnem razmerju pri družini. To nalogo opravljata prostovoljno. V svojih loviščih imajo 17 krmišč za seno, 3 krmišča za sladkorno peso, 2 avto-’ matski krmilnici za koruzo in eno mrhovišče. Letno porabijo za dodatno hranjenje divjadi 30 ton sena) in 20 ton sladkorne pese in 8 ton koruze. Seno pridelajo sami. Kosijo na gozdnih jasah. Vsak član društva mora v te namene letno opraviti 60 prostovoljnih delovnih ur. Ugotavljajo, da se jim v zadnjem obdobju popravlja stalež srnjadi, ki se približuje željenemu ravnovesju. Podobno je tudi z malo divjadjo, predvsem je ponovno opaziti zajca. Tu gre zasluga velikemu odstrelu lisic zaradi stekline. Velja tudi omeniti, daje steklina v močnem upadanju, saj se pojavljajo le posamezni primeri. Kljub temu pa vsi zaščitni ukrepi še vedno veljajo. V preteklem letu so v družini odstrelili ali uplenili 68 komadov jelenjadi, 45 komadov srnjadi, II komadov divjih prašičev in enega medveda. Z omenjeno količino odstrela so realizirali svoj letni načrt, kije bil finančno izražen v 2,900.000,-din prometa. Odstreljena divjad gre preko izvoznika GRUDA Ljubljana v celoti v izvoz. Glede samega odkupa divjačine imajo Nastalo škodo na kmetijskih površinah, ki vam jo povzroči divjad, morate prijaviti predstavniku krajevne skup-nisri, ki ima nalogo, da o tem obvesti cenilce škode lovske družine. preko zveze LD sprejete ustrezne sporazume. Sprašujejo pas^zakaj so kljub sporazumom različne odkupne cene za lovske družine in gojitvena lovišča. Devizna sredstva, ki jih ustvarijo skupaj z ostalimi lovskimi družinami na našem območjij,se na podlagi sporazuma odvajajo ZKGP Kočevje. V okviru gojitve divjadi in za preprečevanje škode na kmetijskih površinah imajo podpisane samoupravne sporazume s KS Kočevje — mesto, KS Stara cerkev. Z gozdarji in kmetici pa se v okviru zveze lovskih družin pripravlja ustrezen samoupravni sporazum. Pri ugotavljanju nastale škode nimajo težav s KS in je sodelovanje z njimi zadovoljivo. Jo pa ne velja za kmetijce in gozdarje. Po sporazumu s krajevnimi skupnostmi se lovska družina obvezuje v smeri preprečevanja škode lastnikom kmetijskih zemljišč na večjih kompleksih ali strnjenih površinah nuditi ustrezna zaščitna sredstva (električni pastir). Na ostalih nezaščitenih površinah, kot tudi zaščitenih, pa se po ugotovitvi nastale škode plača odškodnina po ceniku, ki ga sprejmejo ustrezni organi SO Kočevje. Ugotavljajo, da zasebniki zaščitne naprave vzdržujejo redno, kar pa ni moč trditi za TOZD Govedoreja. Lovska družina Kočevje prihodnje leto praznuje 40 letnico obstoja. V počastitev jubileja že sedaj pripravljajo različne aktivnosti. Vsekakor je najpomembnejša izgradnja večnamenskega lovskega doma, s poudarkom na prostorih za skladiščenje krme in kmetijskih strojev, za katerega je načelno že izbrana lokacija med Bregom in Mahovnikom. Z izgradnjo doma bodo pričeli prihodnje leto in predvidevajo, da ga bodo končali leta 1990. Sredstva bodo zagotovili sami s svojim prostovoljnim delom. Občane obveščamo, da se na področju Stojng, in sicer od Rožnega studenca do Ložin zadržuje medved star dve leti, ki se približuje obiskovalcem gozda. Zato prosimo občane, da se srečanj z medvedom izognejo. RUDI MULLER . IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ^KS Ivan Omerza Ali bo žična ograja zaščitila Črni potok Mn* • ----------novice---------------------------------- Pogovor z Jano Uran, družbenim pravobranilcem samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica Vloga in aktivnost družbenega pravobranilca samoupravljanja Vaška skupnost Črni potok sodi med najbolj delovne v kočevski občini. Ne pretiravamo, če rečemo, daje Črni potok zgled kako naj bi funkcionirala vaška skupnost. Nenavadno paje, da gre za relativno »mlado« vas. Po vojni je bil namreč Črni potok v glavnem prazen, sedanji prebivalci pa so se naselili takorekoč iz vseh vetrov. Česa vsega niso napravili za svojo vas s prostovoljnim delom in prispevki, a med temi akcijami je gotovo najbolj nenavadna gradnja električne ograje okrog vasi. Sicer vse kočevsko podeželje, prazno in nerazvito kakršno je, trpi kar divjad uničuje še tisto malo kar je posajenega, a malo je vasi, ki bi bile pritisku divjadi tako izpostavljene kot je Črni potok. Ne le njive, tudi drevesa in skednji niso več vami pred lačno divjadjo. Sicer pa si oglejmo kaj mislijo krajani sami. Jeremija Novakovič — podpredsednik vaškega odbora: Z gojitvenim loviščem Medved smo se dogovorili, da bomo letos temeljito zaščitili naše njive. Lovci so prispevali 600.000 dinarjev za material, mi pa smo s prostovoljnim delom postavili okrog 6 km ograje. Delali smo res temeljito, a se kljub temu še zgodi, da divjad najde luknjo v ograji. Očitno bomo morali napeti še več žic. Problem so tudi poti, ki jih ne smemo zapreti in tudi tu skozi prihaja divjad na naša polja. Naj še povem, daje bilo naše prostovoljno delo vredno vsaj 300.000 dinarjev oziroma daje ograja veljala skoraj milijon dinarjev. Mislim, da bo poslej boljše, čeprav se bo še dogajalo, da bo na naše njive prišla divjad. Sicer pa je akcija okrog ograje samo ena izmed številnih akcij naše vaške skupnosti. Pavle Šaver — predsednik vaškega odbora: Z divjačino so res veliki problemi. Druge izbire, kot da napravimo ograjo takorekoč nismo imeli. Ljudje so res delali in upam, da se bo stvar obnesla. Sicer pa za take kraj^kot je naš, ni preveč posluha. Že nekaj let si prizadevamo, da bi dobili telefon, saj je v bližnjem Mozlju centrala, vendar brez uspeha. Pripravljeni smo delati prostovoljno, plačati prispevke, samo da bi nas uslišali, a zaenkrat nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu zgodilo. Lojze Marolt: Jaz pa o divjadi in škodi, ki jo povzroča, mislim takole: Če moja krava popase sosedove njive, je stvar jasna. Škodo moram plačati, lahko pa se zgodi še kaj hujšega. Zato mi ni jasno, zakaj bi moral na svojih njivah preživljati tudi divjačino, naj skrbi zanjo tisti, čigar je. Kako lahko bi bilo kmetovati, če bi po pridelke lahko odšli kar na sosedovo njivo. Tako nekako pa je rudi s to divjačino. Pomagal sem postavljati ograjo, a menim, da to ni ustrezna rešitev. Lovci naj skrbijo za svojo živino, mi pa bomo za svojo in zagotavljam vam, da ne bo več nobenih težav. Kdo neki mi lahko z odškodnino pokrije škodo, ki jo napravi divjad. Ne sadimo zato, da bi dobivali odškodnine, ampak zato, da bi imeli krompir, repo, koruzo, da bi lahko spital prašiča. A naj mu dam jesti odškodnino, za katero tako in tako ne morem nič kupiti. In nenazadnje, kdo neki bo kar naprej skakal okrog in iskal lovce za vsako škodo, ki jo napravi divjad. Pri današnjih cenah bencina je tudi tako iskanje precejšen strošek, ki ga seveda nihče ne povrne. Če lovci hočejo imeti divjad, potem naj ji uredijo površini; kjer se bo pasla, saj je v hribih dovolj prazne zemlje. Albert Jaklič: Sam sem lovec, zato lahko dokaj objektivno ocenjujem situacijo. Divjačina sodi v gozd oziroma naravo, o tem ne more biti dvoma. Več pa bi morali storiti, da bi kmetijske površine zavarovali pred njo. Ograja bo sicer preprečila večjo škodo, a še zmeraj se bo dogajalo, da bo kakšna srna našla pot skozi žico. Poseben problem pa je zima, ko-lačna divjačina pride prav do hiš. Adolf Mihelič: Ljudi najbolj jezi to, da ostajajo brez. pridelkov. Kaj neki lahko kupiš z denarjem, ki ti ga dajo za odškodnino. Človek hoče imeti krompir, peso in vse drugo, kar je posejal. Sicer pa divjačina dela škodo skozi vse leto. Vsako leto sadim jabolka, pa takorekoč še nisem videl, kaj bo zraslo, saj mi drevesca vsako leto uničijo. Kaj mi če odškodnina za drevesca. Spomnim se, kako so pred leti uspešno rešili problem divjih prašičev, ki so tod okrog delali veliko škodo. Enostavno sojih preselili na Smuko in od takrat je mir. Hočem reči, da bi morali lovci bolj skrbeti za prehrano divjačine, saj imajo za to dovolj zemlje. Tudi jaz lahko živino redim le v primeru, če si zagotovim dovolj krme. Če je nimam, jo moram prodati, ubiti. Za ograjo menim, da bo sicer pomagala, toda trajno s tem problem ne bo rešen. To bo šele takrat,ko bodo lovci divjačini zagotovili dovolj kvalitetne hrane oziroma ko bodo v naših gozdovih take črede divjadi, kot jih lahko gozd prehrani. M. ČUPKOVIČ Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja v naši republiki je sprejela Skupščina SR Slovenije 24. julija 1975 (Ur. list SRS, št. 21/1975). V minulem desetletnem obdobju so družbeni pravobranilci samoupravljanja razširili vsebino svojega dela iz pretežnega reševanja individualnih pravil na ključna vprašanja vseh delavcev ter od začetnih spremljanj in ocenjevanj samoupravih splošnih aktov do zahtevnejših vsebinskih sprememb teh aktov pri različnih oblikah združevanja dela in sredstev kot tudi do sodelovanja pri oblikovanju širših družbenih interesov na različnih družbeno pomembnih področjih. Več o tem bomo zvedeli iz pogovora s tovarišico Jano Uran, družbenim pravobranilcem samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica, ki ga v celoti objavljamo v tem prispevku. Družbeni pravobranilci samoupravljanja smo v minulih desetih letih delovanja svojo aktivnost usmerjali predvsem k uresničevanju dobju? ' vprašanj na področju družbeno- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ Na katera področja je bila usmerjena aktivnost družbenih pravobranilcev samoupravljanja v minulem desetletnem ob- ekonomskih odnosov ter varovanja in uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Preventivno smo zlasti usmerjali posamezne subjekte h konkretnemu opredeljevanju medsebojnih odnosov pri združevanju dela in sredstev, opozarjali na usklajevanje proizvodnih planov ter razvojno politiko, na odločanje o skupnih zadevah ipd. Družbeni pravobranilci samoupravljanja smo organizacijam združenega dela oz. njihovim samoupravnim organom v tem času posredovali številne pobude glede sprejemanja samoupravnih splošnih aktov oz. usklajevanja le-teh z veljavno zakonodajo. Naša trajna naloga in dolžnost pa je spremljanje samoupravnega organiziranja oz. sprememb v organiziranju in uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov skladno z ustavo ter sistemskimi in posebnimi zakoni. Na katerih področjih pa vaša prizadevanja niso dala ustreznih učinkov? Prizadevanje družbenih pravo; branilev samoupravljanja, da bi OZD hitreje uveljavljale in razreševale samoupravne družbenoekonomske odnose, ni rodilo pričakovanih pozitivnih premikov. Uspeh te naše aktivnosti v praksi so onemogočala velika cenovna neskladja ter neustrezna denarno-posojilna politika. Ugotavljamo tudi, da v naši družbi še ni dovolj prisotno spoznanje, da je družbeno lastnino mogoče najučinkoviteje varovati predvsem s takšno ekonomsko in razvojno politiko, ki bo zagotavljala relativno ekonomsko samostojnost sleherne proizvodne celice. Eden bistvenih kazalcev razmer na področju varovanja družbene lastnine je stopnja ure- Odmev na članek o mladinski nezadovoljnosti v Kočevju, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu Ali je kočevska mladina aktivna i V zadnjem obdobju smo priča številnim člankom v sredstvih javnega obveščanja, ki govore predvsem o nepravilnem delu tako našega gospodarstva, kot tudi družbene nadgradnje. Članki s takšno vsebino so dobrodošli trakrat, ko skušamo z njimi doseči neke pozitivne premike in nepravilnosti v čim večji meri odpraviti. Seveda morajo biti le-ti pravilno argumentirani, nikakor pa ne posledica debat, ki imajo za cilj izničiti vse, kar se v današnji družbi dogaja. Članek s podobno vsebino smo imeli priložnost prebrati v 32. številki Dolenjskega lista. Le-ta govori o nezadovoljstvu mladih v občini ter o nezadovoljivem delu ZSMS. V kolikor bi bili mladinci, ki so se pod članek podpisali (če Zgodovina gozda sploh so to mladinci) vsaj malo pošteni sami do sebe in peščice intuziastov, ki želijo v občini postaviti vlogo ZSMS na nivo, ki je opredeljen v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, mislim, da bi morali malo drugače razmišljati o tem, kaj se v Kočevju na področju mladinske aktivnosti dogaja. Seveda pa bi morali biti o teh aktivnostih v prvi vrsti tudi bolje informirani. Naj omenim le nekaj aktivnosti mladih v Kočevju v zadnjem obdobju. Organizirana je bila okrogla miza o pripravništvu, ki je dala pozitivne rezultate (brezposelnih pripravnikov v občini ni). Za študente in dijake občin Kočevje in Ribnica je bil ustanovljen mladinski servis, ki naj bi bil pripomogel k izboljšanju finančnega stanja dijakov in študentov. Do danes je preko tega servisa dobilo delo že preko 80 dijakov in študentov. Na področju preživljanja prostega časa je tudi v letošnjem letu potekalo dovolj aktivnosti: — organiziran je bil koncert Lačnega Franca v Šeško-vem domu (obisk s strani mladih je bil porazen), — vsak teden se je možno udeležiti disco plesa v gostilni Rog v Kočevju, — srečanja mladih gledaliških igralcev pod naslovom »Naša beseda« (le-tega ni organizirala OK ZSMS), se je udeležila le mladina iz SŠTUD (od ostalih mladincev ni bilo čutiti kakšnega zanimanja), — ob praznovanju 25. maja " j dneva mladosti mladosti so potekale aktivnosti na področju športa, glasbe, kulture in likovne umetnosti. Tu so se vključili tudi naši najmlajši iz vrtca. Organizirana je bila tudi brezplačna kino predstava * glasbenega filma v kinu Jadran (tudi za to ni bilo posebnega zanimanja). Na področju MDA je bilo v letošnjem letu več možnosti za organizirano preživljanj6 počitnic. Mladi iz občine so imeli možnost udeležbe na republiški MDA Trebče ali na lokalu* MDA Titov park. Brigada »Kočevski zbor«, je na repu* bliško akcijo odšla nepopolna- Lokalne akcije, ki je potekal8 Gozd in gozdarstvo Poznamo pregovor, ki pravi: »zaradi dreves ne vidimo gozda«. Običajno ga uporabljamo v prenesenem pomenu, vendar ga lahko uporabimo tudi dobesedno. Kdor spoznava naravo in dejavnike, ki oblikujejo tako komplicirano naravno tvorbo kot je gozd, temu je jasno, da se o gozdu nikoli ne da vse vedeti. Ravno zato želim v nekaj člankih predstaviti naravni gozd in življenje ter dogajanja v njem. Spregovoril bom tudi o ravnanju gozdarja z gozdom, kar z eno besedo imenujemo gospodarjenja. Gozd je tako pomemben za nas vse, da nikakor ne bo odveč, če ga malo natančneje spoznamo. Morda se bomo potem v njem drugače obnašali, ga bolj cenili in tudi razumeli delo gozdarja. v_______________________________________________________________/ Začnimo z zgodovino gozda, ki se začne tedaj, ko se je pojavil človek. Gozd je prvemu človeku omogočil na zemlji življenje, ter ga je ščitil pred surovimi silami nežive narave. Dal mu je zatočišče in mu omogočil preživeti, s tem da je v njem našel sadeže in lahko lovil živali. Človek je tako že od vsega začetka odvisen od gozda in lesa, ki ga daje. Zato se mu je in se mu še maščuje, če je z gozdom ravnal napak, pa čeprav je to storil nehote. Že prvi živinorejec in kasneje poljedelec je začel krčiti gozdove, kar se je nadaljevalo skozi vso človeško zgodovino. Najstarejše človeške kulture so se razvile na račun gozda, kar je imelo za posledico nastanek puščav, močvirij in končno tudi Krasa. Če pogledamo po svetu, hitro lahko ugoto- vimo, da je najmanj gozdov v tistih deželah sveta, kjer je kultura najprej dosegla najvišjo stopnjo. Lep primer so nam Grčija, Italija, Severna Afrika in druge. Naš Kras je nastal zato, ker so ljudje, ki so se tam naselili, morali preživeti. Niso poznali naravnih dejavnikov, zato so povzročili uničenje naravne vegetacije in sprožili procese zakraševanja. Uničevanje gozdov pa ni samo stvar preteklosti. Znan je podatek, da na svetu propade tolikšna površina gozdov kot jih ima cela Slovenija. Tudi če ni čisto tako, je res, da se po svetu ogromno gozdov uniči preprosto zato, ker je les še vedno najbolj množičen energetski vir. Zelo redke so dežele na svetu, kjer narašča površina gozdov ali se vsaj ne zmanjšuje. Človek je s takšnim ravnanjem naravi vedno nasproten, tudi tedaj, ko to ne želi. Človek je kmalu spoznal, da gozd ni večen in neuničljiv. Že stari Rimljani so kot zelo praktičen narod spoznali, da je lesa vse manj in zato napisali navodila, kako ravnati z gozdom. V srednjem veku so pogosto ugotavljali, da je lesa za kurjavo in druge potrebe vse mdnj. Skušali so z, gozdovi bolj umno ravnati in so zato izdajali navodila. Na Kočevskem je bil že 1406. leta iz' dan cesarski patent, ki je p rep0* vedoval nadaljnje krčenje gozdov (ne zaradi pomanjkanja les8’ temveč zaradi nemotenega lova)-Pravice in dolžnosti kmetov gozda in iz gozda so bile zapisan6 v posebnih knjigah — urbarjih-Vsa ta omejevanja so bila potreb* na zato, ker je vse gospodarstv0 temlejilo na lesu in oglju, ki so g8 pridobivali iz. lesa. Za pridobite sničenosti načela delitve po delu in rezultatih dela. Žal so prizadevanja za delitev po delu in rezultatih dela praviloma omejena le na razreševanje vprašanj delitve, do-fim je ustvarjanje nove vrednosti m vloga proizvodnih dejavnikov v tem procesu še vedno potisnjena v ozadje. Prav v teh vprašanjih se skriva bistveni razlog, zakaj kljubjasnim ciljem in nalogam doslej nismo bili učinkovitejši v stabilizacijskih Prizadevanjih. V zadnjem času je tudi vse bolj Prisotna težnja po zmanjševanju »tevila organiziranih temeljnih organizacij oz. za njihovo ukinjanje. Spremembe na področju samoupravne organiziranosti, ki so odraz delovanja ekonomskih zakonitosti, so ekonomsko in družbeno smoterne. Če so te smernice bolj odraz stihije, ki jo prinaša nedosledno prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam ekonomske stabilizacije, pa le-te niso Upravičene. Vse več obravnavanih primerov je s področja varstva samoupravnih pravic delavcev. Kateri primeri so to v prvi vrsti? Družbeni pravobranilci samoupravljanja ugotavljamo, da se kar naprej ponavljajo kršitve predpisov o sklepanju delovnega razmerja za določen čas, da se prekoračuje šestmesečni zakonski rok za opravljanje poslovodne funkcije po vršilcu dolžnosti in sklepajo delovna razmerja s kandidati, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. Vse več je tudi kršitev na področju dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil. Stanovanjska politika še vedno ne predstavlja del razvojnih načrtov v združenem delu. Poudariti moram, da se v razreševanje teh problemov vključujemo le takrat, kadar to terjajo neurejeni samoupravni odnosi v delovni sredini, iz katere delavec, ki potrebuje varstvo samoupravnih pravic, izhaja. samoupravnega normiranja. Ponekod pa brez potrebe z večjim številom samoupravnih aktov urejajo odnose, ki bi jih lahko smoterno uredili z enim samim takim aktom. Poseben problem pa seveda predstavlja pojav neizvajanja predpisov in samoupravnih splošnih aktov. To kaže na to, da tisti, ki bi jih morali izvajati, ne poznajo njihove vsebine, ali pa jih ne razumejo. Vprašamo se lahko, kako je mogoče zahtevati od delavca v neposredni proizvodnji, da bi poznal vse norme, ki so zapisane v aktih OZD. Še huje pa je, kadar se predpisi in samoupravni splošni akti zavestno ne izvajajo. O tem bi morali spregovoriti tudi drugi organi v naši družbeni skupnosti. Začasni ukrepi družbenega varstva so bili v Kočevju v zadnjem obdobju pogost pojav. Kakšno je vaše mnenje glede takih ukrepov? poslovodnega organa preko samoupravnih organov pa bi pozitivno vplival na utrjevanje samouprave in odgovornosti delavcev v OZD. V praksi se kot pomemben ukrep družbenega varstva uporablja »omejitev posameznih samoupravnih pravic delavcev« (pri odločanju v delovnih razmerjih, o razporejanju osebnega dohodka, o disciplinskih zadevah ter pri predlogu samoupravnih splošnih aktov). V primerih slabega gospodarjenja pa ni za pričakovati, da bi intervencija družbene skupnosti z. ukrepi družbenega varstva, ki so časovno omejeni (začasni), lahko odstranila vzroke izgub in sanirala stanje v organizaciji, kije trajala več let. Razlog za taka stanja so namreč najpogosteje v slabih poslovnih odločitvah in strokovni nesposobnosti ter v zastareli tehnologiji in slabih programih (objektivno tudi zaradi težjih pogojev). Program za odpravo navedenih pomenjkljivosti bi moral biti izdelan že ob sanacijskem postopku. Zavedati se moramo, daje sam-pupravno organiziranje nenehen 'n medsebojno povezan proces, v Katerem se prepletajo različne oblike preobrazb, ki jim je zelo i *ežko določiti ekonomsko ali j drugo samoupravno osnovo. tr' tedne, pa se je udeležilo le ‘a mladih. ^otaknil se bom še vprašanja ladinskih prostorov v KS očcvje mesto. Akcija za pri-obitev teh prostorov, ki je v oku že skoraj 40 let, ima , nes konkreten rezultat. °trebne mladinske prostore bto dobili v gostilni Rog. j? vsega navedenaga je raz-. P°, da je vendarle bila orga-'zirana vrsta aktivnosti za "ude v občini Kočevje. Res ® je, da se v te aktivnosti >adi vse premalo vključujejo. rav temu vprašanju bodo rattle osnovne organizacije “bMS v prihodnje posvetiti t Pozornosti. Vsi skupaj pa °mo morali javnost o vseh drpembnejših akcijah ustrez-'nformirati. Marko Glavač Crie tone železa so porabili sto Prostornih metrov drv. Dejansko je les spremljal člove- ka od zibelke do groba. Dolgo je trajalo, da so kovine ačele spodrivati les. Ves današnji azmah industrije in tehnike je omogočil les, saj so bili prvi stroji sem. ga Ob tako vsestranski porabi lesa je začelo marsikje primanjko-, ab- Transport na večje razdalje je 'I možen le s splavarjenjem. Zato I 'čudno, če je v nekaterih deželah J primanjkovalo, druge pa so ®a še imele dovolj. Kočevska je edno imela dovolj lesa, še leta MX je bilo na Kočevskem veliko edotaknjenih gozdov, ki so bili preveč oddaljeni, da bi se lahko v !'l' sekalo. Sele zgraditev želez-'Ce od Ljubljane do Kočevja je °0 letu 1895 omogočila večje ransporte lesa in sprožila sečnje n Pridobivanje lesa. Človek je spoznal, da mora z ®°zdom bolj razumno ravnati že r>kaj z go d a j, vendar je les tako ulbo potreboval, da sečenj ni ogel bistveno zmanjšati. Spoz-al Pa je, da gozd raste počasi in . °ra zato tudi posege vanj pre-'devati za daljšo dobo. Svoja Pfedvidevanja je zapisal, kar pa °meni, da je izdelal gozdno ”asPodarski načrt. O tem pa bomo sp k°vor'*' v nas*ec*n-iem Pr'* ANTON PRELESNIK Kakšno pa je stanje na področju samoupravne normativne dejavnosti? V sistemu samoupravne normativne dejavnosti so prisotni nekateri negativni pojavi, ki ovirajo prizadevanja za zagotovitev ustavnega položaja delavca. Tu mislim predvsem na preveliko število samoupravnih splošnih aktov in njihovo preobsežnost. V teh aktih se vse preveč povzema ustavna in zakonska določila, kar terja pogoste postopke za spremembo samoupravnega splošnega akta, čeprav se to, za kar so pristojni delavci, ni nič spremenilo. Ker gre torej v večini primerov le za uskladitev posameznih določil z veljavno zakonodajo, se delavci ob tem upravičeno sprašujejo, čemu naj odločajo o nečem, kar je že odločeno. Pomanjkljivost je tudi v ponavljanju norm enake vsebine v različnih samoupravnih splošnih aktih. S temi akti se pogosto urejajo tudi zadeve, ki so povsem poslovnega značaja in jih ne bi bilo treba urejati z akti Povedati moram, da še vedno obstojijo mnenja, da so ukrepi družbenega varstva zelo učinkoviti pri reševanju problemov v združenem delu. Ti ukrepi so seveda določeni z zakonom, sprejema pa jih skupščina družbenopolitične skupnosti zoper organizacijo združenega dela, v kateri je prišlo do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, huje oškodovanih družbenih interesov oz. do neizvrševar nja v zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti. Od ukrepov družbenega varstva, ki so predvideni z zakonom, se najpogosteje uporablja ukrep »imenovanje začasnega organa«. Ta začasni organ se še vedno pojmuje kot prisilni upravitelj po nekdanjem zakonu o podjetjih. Zato se mu pogosto dajejo pristojnosti, ki niso v skladu s sistemom. Večkrat prevzema tudi funkcijo razpuščenega delavskega sveta in poslovodnega organa. Ukrep »odstavitev poslovodnega organa« pa se najčešče uporablja kot sredstvo za reševanje kadrovske politike, kar pa ni njegov namen. Reševanje kadrovskih problemov s pomočjo ukrepov družbenega varstva je namreč izraz nezaupanja v moč in zrelost samouprave. Postopek za razrešitev Kako pa ste si zastavili svoje delo v prihodnje? V prihodnje bomo morali družbeni pravobranilci samoupravljanja še več pozornosti posvetiti preventivnemu delovanju kot eni izmed najpomembnejših oblik svoje aktivnosti. Tako kot doslej bomo tudi v bodoče usmerjali delavce, da bi yiUUlCIIlC Ild pUUTOCJU delovnih razmerij reševali znotraj lastne OZD. To je še zlasti pomembno v primerih, ko do problemov pride zaradi nepozna-vanja samoupravnih splošnih aktov. Se v večji meri pa bomo morali ukrepati v primerih, ko bo v organizacijah združenega dela prihajalo do zavestnih kršitev, šikaniranja ali kako drugače deformiranih samoupravnih odnosov. V ta namen pa bo potrebno v aktivnost vključiti v prvi vrsti organe samoupravne delavske kontrole. V večji meri bo potrebno naše sodelovanje tudi pri celoviti preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Pogovor vodil: DANILO ŠKULJ V avgustu 1944. ustreljena brata Mazzoni Na ukaz nemškega komandanta mesta Kočevje sta bila 27. avgusta 1944. ustreljena dva železničarska delavca, Ervin in Ivan Mazzoni, ker sta dala partizanom načrte utrdb mesta Kočevje in bila sokriva rušenja železnice, ki so jo popravljali.« — Tako je avgusta 1944. poročala nemška policija (dr. Metod Mikuž v »Pregledu zgodovine NOB« — IV. knjiga, str. 315). Peter Šobar pa je v »Kočevskih razgledih« (II. letnik, st. 3 do 8. februarja 1976) objavil članek pod naslovom »Iz življenja Rudija Mazzonija«, v katerem navaja, da je v matični knjigi umrlih v Kočevju napisano: »Mazzoni Ervin, rojen 14. XII. 1923. v Kočevju, ustreljen v kamnolomu 26. 8. 1944. Mazzoni Ivan, rojen 26. VI. 1926. v Kočevju, ustreljen v kamnolomu v Kočevju 26. 8 1944.« Razlika v navedenih datumih je za 1 dan in ni mogoče ugotoviti, ali drži prvi ali drugi datum. Iz navedenega članka je razvidno (pisan je po pripovedovanju Rudija Mazzonija, brata ustreljenih), da je neke noči v avgustu 1944. vodil bataljon XV. brigade, ki je porušila del proge pri Stari cerkvi. Bataljon se po uspešni akciji ni vračal po dogovorjeni poti, ker je zaradi temne noči zgrešil pot. Namesto skozi vas Gorenje se je napotil proti Mali gori. Okrog 3. ure zjutraj se je iz. Kočevja po Novomeški cesti napotila močna domobranska patrulja, ki sojo vodili nemški oficirji. Čas je bil za umik. Noč je bila temna, luna seje skrivala za oblaki. Rudi je ves napet stal v spodnjem delu Gorenja, blizu studenca, kjer je bila pred vojno gostilna, ki je zaradi tega izvira dobila ime Brunvirt (brune pomeni izvir, virt pa gostilničar). Pra- vzaprav seje takrat tako imenoval spodnji del sedanjega Gorenja. Slovenska govorica ga je prepričala, da se vrača bataljon z uspele akcije. Pridružil seje koloni. Na vprašanje »od kod pa ti?« je odgovoril: »saj menda veš.« Takrat je le za hip pokukala luna izza oblakov. Zledenela mu je kri v žilah, pridružil seje domobranski patroli. Tudi ti so takoj spoznali, kdo se jim je pridružil. Le kratek hip in žeje bil obkoljen. Nemškemu oficirju, ki je bil takoj ob gneči, je razložil, da seje prišel predati. Znal je nemško in to mu je v tem trenutku prišlo zelo prav. Na glasno govorjenje nemških oficirjev je opozoril vodjo patrole, češ da bi morali biti tihi, ker je v bližini polno partizanov. Proti Gorenju so poslali dve patroli in ko se je ena od teh vračala, je bila dana komanda: »Ogenj!« Vodja patrole je bil prepričan, da se bližajo partizani. Noč ima pač svojo moč. Tako je ta zmeda prišla Rudiju kot naročena. Kot domačin je poznal vsak grm. Le dober skok in že je bil v zavetju gozda. To je bilo res srečno naključje. Napotil se je proti Klinji vasi, da bi opozoril domače, da zbeže od doma. To je bila pripravljena storiti Marija Knavs. Domači se dopoldan niso pojavili v Željnah kot naj bi storili. V Klinjo vas seje vrnil zopet naslednji dan. Na javki pa je zvedel žalostno novico. Domobranci so na delu aretirali brata Ervina in Ivana, mamo, sestro Traudi in brata Emila pašo presenetili na domu. Brata so ustrelili v kočevskem kamnolomu, ostale pa so odgnali v Nemčijo, v taborišče Marklan an Inn, od koder so se vrnili šele po osvoboditvi leta 1945. Sestra Justi, rojena 21. X. 1919, je bila v bolnici — (na Polju) leta 1944, kjer so jo po nekaterih po- datkih zastrupili. Umrla je še isto leto. Najstarejši brat Karl je bil takrat že v partizanih. Tednik TV—15 z dne 3. 2. 1977. je na strani 2 objavil članek z naslovom: »Boj belokranjskega odreda«. Iz njega je razvidno, da je Karl Mazzoni iz Kočevja (roj. 1917) padel v hrvaški vasi Sela, ko so njegov odred 21. 12. 1944. napadli ustaši. Takrat je padlo 16 partizanov, ki so pokopani pri treh farah v Rosalnicah. 22. 7. 1963. je bil odkrit spomenik z imeni padlih, med katerimi je tudi Karl Mazzoni najstarejši med brati. Tako je od nekdanje desetčlanske družine ostalo le še 5 članov. Oče Ivan je bil rojen 20. 2. 1882. na Vranskem. Poročil sc je leta 1919 v Kočevju. Bil je rudar v jami. Tu gaje 13. 12. 1941 zasulo. Tako je na mamo Karolino, ki je bila rojena 1895. padla vsa skrb za številno družino. Morala je zapustiti delo v tekstilni tovarni in se posvetiti svojim otrokom, ki jih je vzgojila v napredne . in poštene državljane. Enako usodo z njo so delili trije najmlajši — Emil, Vilma in Traudi, s katero je mati tudi živela. Umrla je 28. L 1985 v 90. letu starosti. Rudi, rojen 1921. leta, je preživel vojno. Njegova zadnja zaposlitev je bila v Mariboru, kjer je bil namestnik komandanta mesta. Poročil se je s tedanjo sodelavko Vido, ki jo je pripeljal v Kočevje leta 1956, ko seje demobiliziral kot oficir JLA. V Kočevju sta tudi ostala. Pri njiju je ena od hčera z družino. Druga pa seje od njiju odselila že pred leti. Rudiju je vojni čas pustil svoje posledice, odpovedale so mu noge in vid. Z ženo živita skromno, toda z zavestjo, da sta dala svoj delež pri graditvi nove Jugoslavije. RAJKO JENKO IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Poljanska dolina Slavje v KS Poljanska dolina Krajevna skupnost Poljanska dolina je imela osrednjo proslavo 21. julija v Predgradu. Slavje je bilo posvečeno dnevu vstaje slovenskega naroda in 40. letnici zmage nad fašizmom. Slavnostni govornik je bil član predsedstva OK SZDL Kočevje tov. Nace Karničnik, ki je v govoru orisal vso težo vojnih dni, kot tudi težave, ki so nas spremljale v povojni izgradnji. V govoru pa je zlasti poudaril zgodovinsko povezanost slovenskega in hrvaškega življa ob bregovih Kolpe, ki je bilo zlasti izpričano v dneh vojne v nudenju medsebojne pomoči. V nadaljevanju svečanega dela proslave je bil nato 2. avgust proglašen za praznik KS Poljanska dolina. Na ta dan 1942 je bil organiziran veliki politični zbor krajanov Poljanske doline, ki gajeor-ganiziral Okrožni odbor OF Kočevje in partizanska enota Kočevskega odreda. Osrednji dogodek svečanosti je bil podpis Listine o pobratenju KS Partizanska Drežnica iz SR Hrvatske in KS Poljanska dolina. Listino so podpisali v imenu KS Partizanska Drežnica Rade Radulovič in Djuro Tatalovič, v imenu KS Poljanska dolina pa Aleksander Weiss in Ivica Mihelič. Osnova za pobratenje KS so bili medvojni dogodki, ko so se prepletle usode ljudi teh dveh predelov. Leta 1943 je dobilo zatočišče enaintrideset otrok z materami pri ljudeh Poljanske doline, ko so zbežali iz svojih domov pred ustaškim terorjem. Razmeščeni po posameznih kmetijah so v bratskem sožitju in delitvi vsega slabega in dobrega dočakali svobodo. Na zaključku svečanega dela proslave so bila podeljena priznanja za dosežene uspehe in aktivnost v delu KS Poljanska dolina. Iz Predgrada — Gasilska godba, Tamburaški zbor, Lovska družina, Peter Rauh, Pavel Žagar, Milan Farič, Helena Majerle, Peter Šlajmer in Drago Maršanič. Iz Jelenje vasi — Ivan Mihelič in Peter Mavrin. Iz Vimolja — Ivan Rauh in Slavko Mavrin. Iz Bilpe — Rudi Ferderber. Iz Laz — Jurij Horvat. Iz Brezovice — Jože Torbar in iz Pake — Jože Lukanič. V programu so sodelovali: Gasilska godba, Tamburaški zbor," ansambel Tonija Verderberja, recitatorji Marjana Levstek in Jože Kastelic. Za nemoten potek programa sta poskrbela Milena Šter-benc in Anton Tekavec. Po oficilnem delu proslave je bilo ljudsko rajanje, ki se je zavleklo do poznih ur. ALEKSANDER WEISS KS Šalka vas — Rudnik Problematika odvodnjavanja v Željnah j Vaščani Želj n pri Kočevju že nekaj let negodujejo zaradi slabega odvodnjavanja v primeru večjega in daljšega deževnega obdobja. Zaradi slabega odvodnjavanja je v tem kraju preko H) ha kmetijskih zemljišč zamočvirjenih. Ta zemljišča so pred časom obdelovali in izkoriščali. Da seje stanje odvodnjavanja poslabšalo, je po vsej verjetnosti vplivalo to, da je pred 20 leti prišlo do zasutja enega izmed požiralnikov. Da bi se razrešijo vprašanje odvodnjavanja pri Željnah, so v teku priprave za odstranitev na-voženega materiala, ki je na enem izmed požiralnikov pri tem naselju. Odprtje tega požiralnika pa ni enostavno vprašanje, ker so proučevanja že pred 20 leti pokazala, da odtekajo meteorne vode iz tega predela v smer doline Krke. O teh in ostalih vprašanjih bo morala podati svoje strokovno mnenje pristojna komisija Skupščine občine Kočevje, predvsem pa strokovnjaki Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, ki upravljajo in vzdržujejo vodotoke na območju naše občine. VIKTOR DRAGOŠ KS Kostel ) PRIZNANJA KS KOSTEL Ob prvem praznovanju praznika KS Kostel je bilo na slavnostni seji KS v Fari med drugimi podeljeno priznanje Zvezi te-lesnokulturnih organizacij Kočevje in Nogometnemu klubu Kočevje. Priznanje je lepa zahvala obema za pomoč in sodelovanje na športnem področju in zagotovo velika vzpodbuda za še uspešnejšo sodelavo s KS Kostel. J. GORŠE OBVESTILO Društvo upokojencev Kočevje obvešča svoje članice in člane, da prireja srečanje upokojencev pri BRUNARICI v Dolgi vasi dne 24. avgusta 1985 ob 16. uri s kratkim kulturnim programom in zabavo. Sodelovali bodo: NONET, pevke iz Kočevja in Dolge vasi recitatorji in zabavni ansambel VEBLE. Društvo nudi brezplačen prevoz in pogostitev svojih članov. Odhod z avtobusom z avtobusne postaje ob 15,45 uri in vrnitev ob 21. uri. Vabimo vas, da se srečanja udeležite v čim večjem številu. Društvo upokojencev Kočevje Mania • -novice Brigadirji Prokuplja v Kočevju Ob koncu šolskega leta v šoli zbiramo poročila o uspehih in neuspehih v raznih dejavnostih, krožkih, društvih in aktivnostih učencev. Zelo zanimiva so poročila o delu pionirskih društev »MLADI GASILEC«. V občini Kočevje je v šolskem letu 1984/85 dejavnost mladih gasilcev bila zelo pestra in bogata. Delo je potekalo po programu, ki so ga izdelali sami, upoštevajoč navodila mentorjev in smernice občinske ter republiške gasilske zveze Slovenije. V začetku leta so v Kočevju organizirali strokovni posvet mentorjev pionirskih društev »Mladi gasilec«. Njegov namen je bil pospešiti dejavnost in doseči čim boljše uspehe pri vzgoji pionirjev v okviru požarne varnosti in pri širjenju gasilske kulture med mladimi občani. V marcu in aprilu so največ časa posvetili izobraževanju in strokovnemu usposabljanju članov za boj proti požarom, za protipožarno zaščito in samozaščito ter spoznavanju sredstev za gašenje požarov. Pri tem je društvom pomagala tudi OGZ Kočevje oziroma njena komisija za delo s pionirji. Člani te komisije so aktivno sodelovali pri izobraževanju pionirjev — gasilcev v osnovnih šolah. S pomočjo mentorjev so organizirali tudi ogled oziroma prikaz poučnih in strokovnih filmov, pomagali pri izvedbi obrambnega dne, sodelovali pri organizaciji tekmovanja za pridobitev značke pod geslom »Preprečujmo požare« in pripravili strokovno ekskurzijo v Belo krajino, kjer so si najuspešnejši pionirji gasilci ogledali gasilski muzej Slovenije in druge zanimivosti, 30. 6. so v Kočevje pripotovali brigadirji iz KS Prokuplje in Kočani. Njihova naloga je bila sodelovati pri izgradnji TITOVEGA PARKA. LMDA je organizirala OK ZSMS Kočevje. Pripotovalo je 10 brigadirjev iz Prokuplja, 15 iz Kočanov, 5 pa jih je bilo iz Kočevja. Tako je v akciji sodelovalo 30 mladincev, planiranih pa je bilo 54. Prvo srečanje z deloviščem, bodočim parkom, so imeli brigadirji že naslednje jutro. V 21 dneh so zgradili poti in igrišča ter naredili izkope za kanalizacijo in električno napeljavo. V teh 21 dneh so brigadirji imeli tudi razna športna srečanja z domačimi ekipami in zabavno srečanje z mladimi iz Črnega potoka. Manjkalo pa tudi ni izletov in ogledov mesta. Brigadirji pa so pogrešali sodelovanje z domačini in člani OO ZSMS na delovišču, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Kljub temu spodrsljaju pa je akcija uspela, saj so bili brigadirji zelo zadovoljni z vsem ostalim. IVAN KAPŠ Pomoč pionirjem iz Kopaonika V septembru leta 1973 so učenci tedanjega 6. e razreda dobili prijateljsko pismeno povabilo o navezavi stikov z vrstniki iz republike Hrvatske. Odpisali so, se v pismih predstavili in tako se je začelo. Učenci kočevske osnovne šole so spoznali svoje prijatelje iz pisem, njihove starše in prijazen kraj Križ, nedaleč od Zagreba. Ob koncu šolskega leta so se obiskali. Srečali so se ob skupnem ogledu živalskega vrta v Zagrebu. Naslednje leto je bilo srečanje v Kočevju Naš' učenci so svoje vrstnike popeljali na ogled delovnih organizacij LIK in Kočevski tisk, se z njimi povzpeli na Mestni vrh in bili z njimi tudi na kopanju v bazenu. V novem šolskem letu je prišla nova generacija učencev in spet smo začeli znova: pisma, naslovi, obiski, skupne ekskurzije... Ogledali smo si Bazo 20 v Rogu, pa naftna polja na Hrvatskem, organizirali nastop folklorne skupine. Mladi gasilci uspešni Delegati Osnovne šole Zbora odposlancev — Kočevje čestitali direktorici osnovne šole iz Križa SR Hrvatska Krog prijateljstva se širi V februarju smo odbili z Občinske zveze prijateljev mladine Kočevje dopis o solidarnostni akciji ponesrečencem potresa na Kopaoniku. Razpisali smo zbiralno akcijo šolskih potrebščin, denarja, igrač, oblačil. Večina pionirskih oddelčnih skupnosti se je takoj odzvala. Sodelovali so vsi od L do 8. razreda. V juniju smo akcijo »Pomoč pionirjem Kopaonika« zaključili. Zbrali smo 150 kg oblačil, igrač in šolskih potrebščin ter 10.492 din. Za pomoč pri realizaciji prevoza po železnici se zahvaljujemo Odboru Rdečega križa Kočevje. Pionirjem osnovne šole »Predrag Vili-movič« iz občine Leposavič smo poslali tudi pozdravno pismo in turistične prospekte kočevske občine. „...................., Pionirji in pionirke OŠ Zbora odposlancev Kočevje kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne lepote Bele krajine. Kar 9 gasilskih enot (desetin) pionirjev je 26. maja uspešno nastopilo na občinskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki Skrb za mlade Ko so bili pred šestimi leti dograjeni in naseljeni stanovanjski bloki, je bilo na zemljišču v trikotu razcepljene Kidričeve ulice urejeno tudi otroško igrišče. Opremljeno je bilo z dvema vrtiljakoma, s plezalno napravo in s štirimi gugalnicami. Tu je bil tudi nasip zemlje z betonskim rovom, za plezanje pa vrhač nekega drevesa. Postavljeno je bilo tudi pet klopi z betonskimi podstavki in letvanimi sedeži. Izgledalo je, da bo nastalo tudi v tem delu mesta nekako zat-oščiče za otroke iz tega dela mesta. Zgodilo pa se je nekaj nasprotnega. Ker je otroško igrišče ostalo brez gospodarja, je kmalu začelo razpadati. Danes imata vrtiljaka pri sedežih polomljena naslonjala, nasip nad rovom se je posedel, gugalnica je delno uporabna na dveh sedežih, od klopi pa so ostali le betonski podstavki. Zemljišče je tako zaraščeno, da ga ni mogoče več uporabljati kot igrišče. Sedaj, ko imajo šoloobvezni otroci počitnice, se nimajo kam zateči (na tem obomočju je preko 200 stanovanj). Omenim naj še Kidričevo ulico od vhoda z Ljubljanske ceste pa do odcepa na Tomšičevo cesto, svoj čas je bilo rečeno, da bodo vzporedno z ulico urejena parkirišča. Tudi od tega ni bilo nič. Tako je Kidričeva ulica sedaj najbolj zanemarjena ulica, posebno, če se upošteva promet na njej in stalno parkiranje tovornjakov nekaterih podjetij. LESAR ALOJZ 17. srečanju rudarskih gasilskih enot Slovenije Ob obeležju praznika rudarjev se je operativna enota Industrijskega gasilskega društva RUDNIK — ITAS udeležila 17. srečanja rudarskih gasilskih enot Slovenije, ki je bilo 30. junija v Sočovlju. Pod strokovnim vodstvom Ivana Majcna so člani tekmovalne desetine uspešno zastopali občino Kočevje in dosegli zadovoljivo 9. mesto od 16. nastopajočih enot iz vseh rudarskih središč naše ožje domovine. Srečanje ni imelo samo tekmovalni pomen, ob tej priliki so si izmenjali strokovne izkušnje pri gašenju požarov in reševanju ter si utrdili prijateljstvo med gasilci iz različnih sredin naše republike. Po končani prireditvi so se člani gasilskih društev pozdravili s tradicionalnim rudarskim pozdravom SREČNO. Srečali se bodo ponovno drugo leto, ko bo 18. srečanje slovenskih gasilskih enot v Kočevju. ga je organizirala Občinska gasilska zveza pri brunarici v Dolgi vasi. S svojim nastopom so pionirji pokazali dobro usposobljenost za gašenje začetnih požarov s priročnimi in tehničnimi sredstvi. Pionirji gasilci so sodelovali tudi na zaključni prireditvi »Naša beseda«, ki je bila 12. junija v Šeškovem domu ob razstavi del šolskih in izvenšolskih dejavnosti, krožkov in pionirskih društev. V občini Kočevje je za pridobitev pionirske značke PREPREČUJEMO POŽARE tekmovalo veliko število učencev iz osnovnih šol. Pionirske gasilske značke sije pridobilo kar 155 pionirjev. Vsi pionirji, ki so tekmovali pod geslom »PREPREČUJMO POŽARE« so prejeli tudi pismena priznanja. VILKO ILC Novice iz osnovne šole Vas—Fara Na OŠ Vas — Fara je v minulem šolskem letu obiskovalo pouk od prvega do osmega razreda 60 učencev, v Osilnici pa od prvega do četrtega razreda 15 šolarjev. Učni uspeh je 100%. Tudi šolski obisk je bil v redu. V drugem polletju je na obeh šolah delovala mala šola. Letos si je vstop v prvi razred zagotovilo osem otrok iz okoliša Vas—Fara in šest iz Osilnice. Tako se bo v novem šolskem letu skupno število učencev na obeh šolah povečalo za tri. Osmega junija je bilo pri zgodovinski Taborski steni nad Belico tradicionalno srečanje borcev in mladine ob Dnevu mladosti. Pionirji sedmih razredov OŠ Vas-Fara in Broda na Kolpi so bili tudi sprejeti v ZSMJ. Vreme je bilo sicer slabo, vendar seje tu zbralo okrog tristo ljudi. Med njimi so bili narodni heroji Franc Avbelj—Lojko, Jože Boldan—Silni, Andrej Četinski— Lev in Jože Ožbolt. Slavja sta se udeležila tudi preživela borca iz bitke v Taborski steni, tovariša Tone Hočevar in Borut Mekina. Prišle so delegacije ZZB NOV iz Grčaric, Kočevske Reke, Banja loke, Drage, Vasi-Fara, Osilnice, Broda na Kolpi, Loškega potoka in Čabra. Zbrali so se mnogi tovariši in tovarišice iz bližnjih in daljnih krajev. Mladinci in pionirji so prišli iz Kočevske Reke, Vasi-Fare, Osilnice, Broda na Kolpi ter iz Čabra. Proslave so se udeležili tudi predstavniki DPO in SO Kočevje. Tuje bilo tudi precej delavcev podjetja Snežnik iz Kočevske Reke. Kot gost OŠ Vas—Fara je proslavi prisostvoval tudi pesnik Vojan T. Arhar iz Ljubljane. Prav posebno so bili organizatorji veseli, da so se proslave udeležili člani družine učitelja Vrtačnika iz Loškega potoka, ki je padel v bitki 24. VI. 1942. Slavnostni govornik je bil tovariš Tone Hočevar, preživeli udeleženec teh bojev. V kulturnem sporedu so poleg učencev in mladine iz omenjenih krajev nastopali še pevci iz KS Kostel ter vojaki iz garnizije Ribnica. Pri uspešni organizaciji proslave je že kot vsa leta nazaj poma- ( -----------------------^ Kitajski trener v Kočevju Namiznoteniška zveza Slovenije ima že vrsto let dogovor o sodelovanju z Namiznoteniško zvezo iz Kitajske. V Slovenijo prihajajo za določeno obdobje ternerji z te dalj nje dežele, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo na igralce v naši republiki. Kitajski trenerji delajo pretežno v osrednjem namiznoteniškem centru v Ljubljani, občasno pa se za krajše obdobje podajo tudi v ostale centre. Tako je za nekaj dni prišel v Kočevje terener LI XIANJUE, kjer je domačim igralcem posredoval nekaj »kitajskega znanja in veščin«. Priložnost smo izkoristili za kratek razgovor, ki je v prvem delu potekal kar v kitajščini, obogateni z nekaj slovenskimi besedami, in seveda v mednarodno uveljavljenem jeziku — ročna, nožna in drugačna spretnost. Ves pogovor, vprašanja in odgovori, so bili dan kasneje preverjeni ob prevajalcu, študentu iz Kitajske, ki že 6 let živi v Ljubljani in obvlada slovenščino. Kitajski trener je dejal, da je kočevski »ping-pong« dober, le da je premalo tekmovalcev. Klub ima v bistvu le tri, štiri USPEŠNE tekmovalce (enega člana, dva mladinca in enega dobrega pionirja). Kvaliteta pa trenutno sloni le na Gregorju Komacu. To pa je premalo za kvalitetno ekipo. Da bi v Kočevju dosegli vrhunske rezultate v tej panogi, bi morali imeti več takih tekmovalcev. Nato je dejal: »Ko opazujem igralce, ugotavljam, da imajo dobro »šolo« in kvalitetne treninge. Manjka pa masovnost. V proces treniranja bi morali v veliki meri vključiti osnovno šolo, s čimer bi dosegli masovnost, iz tega pa bi kadrovali kvalitetne igralce v klub. Za dosego tega cilja je potrebno dobro sodelovanje z učitelji telesne vzgoje, ki lahko največ pripomorejo k pravočasnemu, pravilnemu in usp.ešnemu usmerjanju mladine v dejavnosti, ki jih najbolj ustrezajo. Potrebno pa je tudi več trenerjev namiznega tenisa.« »In v čem je uspeh kitajskega namiznega tenisa? V grobem povedano, v masovnosti, zgodnjem usmerjanju, kadrovanju najboljših v namiznoteniške centre, kjer hodijo v šolo, trenirajo, jedo, spijo, skratka živijo in delajo skupaj, ter seveda v strokovnem delu.« Kitajski trener je govoril tudi o pogojih za vadbo namiznega tenisa v Kočevju. V _____________________________ galo podjetje »Snežnik« ter DPO in postaja LM iz Kočevske Reke. Osnovna šola Vas-Fara je tudi letos utrjevala in poglabljala prijateljstvo in bratstvo v OŠ Brod na Kolpi. Trdnejše stike je navezala s šolami v Pleščih, Čabru in Prezidu. S šolo Brod na Kolpi smo sodelovali na športnem, kulturnem in družabnem področju kot tudi v gojitvi tradicij NOB. Učenci so bili aktivni tudi v društvu .»Mladi gasilec«. Pri reševanju testov so dosegli lepe uspehe. Stopnji primerno so si prislužili bomaste, srebrne in zlate značke. Člani »Mladega gasilca« so 23. junija nastopili na slavnostni paradi ob 60-letnici gasilskega društva Vas-Fara in ob prazniku KS Kostel. Vse leto je šola skrbela tudi za varnost učencev. Ob koncu šolskega leta je šolo obiskal tovariš Vlado Gašparac iz obč. AVTO— MOTO ZVEZE in predaval otrokom. Opravili so tudi tehnični pregled koles ter opozorili pešce in kolesarje na nevanrosti, ki jim pretijo na cesti, posebno še med počitnicami. Učenci naše doline so se letos večkrat srečali z domačinom narodnim herojem generalom Andrejem Cetinski—Levom. Spregovoril jim je ob Kurirčkovi pošti v marcu na Brodu, nato ob otvoritvi razstave o delu in življenju Poudaril je, da imamo dobre pogoje za raznovrstno vadbo, da pa je za uspešno vadbo namiznega tenisa potrebno urediti parket, ker preveč drsi, kar športnikom onemogoča pravilno in uspešno delo z nogami. Manjkajo tudi »boksi« (bariere okoli posamezne mize), zaradi česar žogice letijo sem in tja. Ta moti igralce pri zbranosti. To pa ni problem le v Kočevju, temveč po vsej Sloveniji. Športnik izgublja vse preveč časa za pobiranje žogic, zaradi česar izgublja vadba na intenzivnosti. Na Ki- tajskem imajo igralci na mizo tudi po 500 žogic, tako. da lahko določen gib izvajajo dalj časa brez prekinitve in zelo intenzivno. Veliko žogic pomeni dober trening. Seveda to veliko stane. Tako velika šola, kot je v Kočevju, dobi na leto na Kitajskem okoli 65000 dolarjev za namizni tenis, naš klub pa jih dobi le okoli 3800, kar je prav gotovo premalo za dvig kvalitete, saj je potrebno poleg prevozov na tekmovanja, za prehrano in telovadne prostore zagotavljati tudi nakup kvalitetnih rekvizitov (loparji, žogice, copati), ki so pogoj za napredek oziroma vrhunske rezultate. Govoril je tudi o našem trenerju. Po njegovih besedah je ta zelo dober. O namiznem tenisu ve veliko in kar ga najbolj preseneča, je to, da razmišlja in dela podobno kot oni na Kitajskem. Ko smo ga vprašali, kako se počuti pri nas v Sloveniji, je dejal, da mu je tu lepo — nato pa je dodal: Težava je res v sporazumevanju, saj govorim le Kitajsko. Nekaj slovenskih besed sem se sicer naučil, tako da si nekako že pomagam. Tudi nekaj prijateljev sem si pridobil. Zelo dobro se razumem z vašim trenerjem, Marjanom Oražmom. CVETO ARKO _____________________________/ Kočevskega odreda, ki je bila organizirana na šoli v okviru praznika KS Kostel od 21. do 23. VI. 1985. Z ogledom razstave in z razlago so si mladi poglobili znanje iz zgodovine NOB domačega kraja in občine Kočevje. S tovarišem Levom so se srečali še 24. junija na partizanskem pohodu po poteh prvega osvobojenega ozemlja na Slovenskem od spomenika v Banji loki do Stružnice, kjer so bile med NOB partizanske postojanke in bolnice. Tovariš Lev je odgovarjal na vprašanja in razlagal učencem o vsem, kar jih je zanimalo. Pohod je šola na pobudo narodnega heroja generala Celinskega letos prvič organizirala. Želimo pa, da bi v bodoče postal tradicionalen ob prazniku KS Kostel ter da bi se mladini pridružilo čim več borcev in krajanov. V šolskem letu 1984/85 so učenci OŠ Vas—Fara in Osilnica dobili veliko pohval, nagrad in priznanj iz različnih področij. Osvojili so prvo in tretjo republiško nagrado za literarne prispevke od Železniškega gospodarstva iz Ljubljane, priznanje Pionirskega lista za natečaj »MI MLADI«, republiško nagrado RK za uspešno izvajanje pomoči starim in onemoglim, republiško nagrado za delo v Šolski hranilnici, zahvalo in priznanje KS Kostel in gasilskega društva Vas—Fara ob prazniku KS in še več drugih priznanj. MARIJA VOLF nemi m novice Šport V delu z mladimi je bodočnost nogometa ob Rinži Mnogi občani, ki so bili pred leti redni obiskovalci nogometnih tekem na stadionu ob Rinži, tja skoraj ne zahajajo več. No, to pa ne pomeni, da so se »kočevskemu« nogometu povsem odpovedali temveč nasprotno — o njem jih zanima prav vse. Kje so torej vzroki za njihovo »gledalsko« odsotnost? Med prvimi vzroki je zagotovo večletna obnova stadiona zaradi katerega ni bilo tekem v Kočevju. V tem času seje tudi porazgubila ena boljših generacij igralcev. K temu so pripomogli še znani Portoroški sklepi o TK, še posebno glede starostne omejitve igralcev. Drugi vzrojc za odsotnost gledalcev pa je bil v zadnjem času tudi kvaliteta prikazanih iger s primesjo (ne) obnašanja sicer majhnega števila (ne) nogometnih zvezdic. Obdobje 1976 — 1980 je bilo za nogomet nasploh polno negotovosti. K sreči tedanji nogometni delavci v NK Kočevju s takratnim predsednikom na čelu niso držali križem rok. Skupaj s prizadevnimi trenerji so pričeli praktično na novo ustvarjati člansko ekipo katera se je nato v sezoni 1979/80 uvrstila v II. slovensko nogometno ligo. Dobro je bilo delo z mladimi nogometaši. Klubje imel v tako imenovani piramidi kar devet selekcij, vse so tekmovale v ligah: člani (SNL), mladinci (SMNL), kadeti (KDNL) in pionirji s kar šestimi ekipami (Fara, Mozelj, Stara cerkev, Dolga vas, Partizan in Kočevje) v občinski pionirski nogometni ligi. Na osnovi tako širokega delovanja pa je prišlo tudi do uspehov. Mladinsko moštvo seje v letu 1981 uvrstilo v enotno Slovensko mladinsko nogometno ligo. Velike zasluge za to je imel poleg igralcev tudi trener Bej-tovič Benjamin. V nekaterih republiških selekcijah pa so redno nastopali tudi nekateri igralci. Vsekakor je s tako uspešnim delovanjem na tekmovalnem kot na množičnem področju nogomet upravičil status občinske prioritete športnih panog. Pot pa seveda ne vodi samo navzgor žal to vsak vsaj enkrat spozna v svoji športni karieri. Igralski kader, strokovni kader, pogoji za delo, finančna sredstva in čas so dejavniki »ustvarjalci« tako vzpona kot tudi padca. Članska ekipa je v letu 1984 izpadla iz II. SNL po petih letih nastopanja v tej ligi. Na srečo je nogomet v kočevju širokih korenin in to ni pomenilo katastrofe ali celo razpada kluba, ki ima 65 letno tradicijo. Pot ponovnega napredovanja bo težavna. Nogomet je med kolektivnimi igrami v Sloveniji daleč najbolj razširjen saj deluje preko 300 •klubov. Konkurenca za napredovanje je tu najtežja. V NK Kočevje gledajo z optimizmom v prihodnost. Letos vpeljana pionirska nogometna šola pod vodstvom trenerja D. Bižala, dopolnjen izšolan trenerski kader, igrišča in drugi objekti, volja in zagnanost vseh v klubu so porok, da se bosta želja in zastavljeni cilj uresničila. Vsak še tako skromen uspeh pa bo imel s tem toliko večjo veljavo. JOŽE GORŠE 22. Pionirske športne igre občin Delnice — Kočevje — Ribnica Tradicionalne športne igre pionirjev občine Delnice, Kočevje in Ribnica, ki se odvijajo že 22 let, so bile letos v Delnicah. Mladi športniki so se pomerili v osmih športnih panogah, kar je že prava mala olimpiada. Igre je slovesno otvoril predsednik skupščine občine Delnice. Po otvoritveni slovesnosti so se najprej pomerili atleti, za njimi pa so nastopili športniki v vseh ostalih panogah. Včasih so bila tekmovanja mnogo bolj napeta, saj skupni zmagovalec ni bil znan vse do zaključka zadnje discipline. Zadnjih nekaj let po pravilu zmagujejo pionirji iz Kočevja. Tako je bilo tudi tokrat. V skupni razvrstitvi so zmagali Kočevci s 370 točkami, drugo mesto pa so si delili domačini in gostje iz Ribnice z 250 osvojenimi točkami. --Rezultati po panogah: ATLETIKA: pionirji L mesto Kočevje 914 točk 2. mesto Ribnica 766 točk 3. mesto Delnice 488 točk pionirke L mesto Kočevje 890 točk 2. mesto Ribnica 665 točk 3. mesto delnice 556 točk. V atletiki je bilo tekmovanje izvedeno v šestih disciplinah. Rezultati posamično: 100 m — pionirji: L Bojc Tomaž (K) 12,28, 2. Mrhar Miran (R) 12,91, 3. Juvan Iztok (K) 12,98...6. Letig Mitja (K) 13,42 — pionirke: L Letnar Regina (K) 14,37, 2. Kovač Metka (K) 14.54, 3. Glad Aleksandra (K) 14.55, 600 m — pionirke: L Švagalj Melita (D) 1:53,93, 2. Rojc Beti (K) 1:55,41, 3. Lovšin Vesna (R) 1:58,60... 5. Štimec Tatjana (K) 2:02,00, 1000 m — pionirji: L Špehar Karlo (K) 3:03,50, 2. Škantar (D) 3:06,38, 3. Golež Zoran (R) 3:10.75..., 7—8. Jurkovič Tomaž (K) in Lavrič Andrej (K) 3:21,05, daljina — pionirji: L Bojc Tomaž (K) 5,21 m, 2. Stojkovski Drago (R) 5,19, 3. Juvan Iztok (K) 5,15 m.... 9. Pugelj Stanko (K) 4,01 m — pionirke: L Gornik Barbara (R) 4,26, 2. Kovač Metka (K) 4,09, 3. Vidmar Biserka (K) 3,95..., 6. Letnar Regina (K) 3,78, suvanje krogle — pionirji: L Kovačič Mirjan (K) 11,89, 2. Ferderber Viktor (D) 10,84, 3. Matijašič Damir (D) 10,62, 4. Beširevič Senad (K) 10,04...... 6. Žagar Damjan (K) 9,96 — pionirke: L Kure Alenka (K) 9,02 m, 2. Jurkovič Helena (D) 8,59, 3. Opačak Irena (R) 8,53....5. Vuk Andža (K) 8,02, 7. Nagu Andreja (K) 7,70, višina — pionirji: L Vidic Milan (K) 165 cm, 2. Muževič Željko (D) 145 cm, 3. Vukovič Siniša (D) 145 cm.., 5. Pugelj Stanko (K) 145 cm, 6. Jerman Miloš (K) 140 cm. — pionirke: L Učakar Petra (K) 135 cm, 2. Vidmar Biserka (K) 125 cm, 3. Kozina Simona (R) 125 cm, štafeta 4 x 100 m — pionirji: L Kočevje 50,50, 2. Ribnica 55,25,3. Delnice 56,79 pionirke: 1. Kočevje 57,82, 2. Delnice 1:01,70, 3. Ribnica 1:02,63, šah — pionirji: L Kočevje 6 točk 2. Delnice 4 točke, 3. Ribnica 2 točki — pionirke: L Delnice 4 točke, 2. Ribnica 2 točki, 3. Kočevje 0 točk, Odbojka — pionirji: Kočevje : Ribnica 2:0 (Delnice niso nastopi- — pionirke: Kočevje: Ribnica 2:0 (Delnice niso nastopile), nogomet — pionirji: Delnice — Kočevje 9:1, Ribnica : Kočevje 4:0, Delnice : Ribnica 2:0 1. mesto Delnice 4 točke, 2. mesto Ribnica 2 točki, 3. mesto Kočevje 0 točk, košarka — pionirji: Kočevje : Ribnica 43:22, Kočevje : Delnice 36:33, Delnice : Ribnica 36:16 L mesto Kočevje 4 točke, 2. mesto Delnice 2 točki, 3. mesto Ribnica 0 točk — pionirke: Delnice : Kočevje 14:13, (Ribnica ni nastopila), namizni tenis — pionirji: Kočevje : Delnice 3:1, Delnice e: Ribnica 3:0, Kočevje Ribnica 3:0 L mesto Kočevje 4 točke, 2. mesto Delnice 2 točki, 3. mesto Ribnica 0 točk — pionirke: Ribnica : Delnice 3:1, Delnice : Kočevje 3:2, Ribnica : Kočevje 3:1 L mesto Ribnica 4 točke, 2. mesto Delnice 2 točki, 3.»mesto Kočevje 0 točk, streljanje — pionirji ekipno: L mesto Kočevje 463 krogov, 2. Na maratonu treh dežel kočevski kolesarji Štirje člani kolesarskega kluba »KOČEVSKI ROG« Jarc Milan, Darko Mikulič, Roman Novak in Stane Lavrič so se sedmega julija Urejamo in gradimo V okviru športnega parka GAJ v Kočevju se ureja in gradi nekatere nove športne površine. Na stadionu se je že v letu 1984 pričelo s prenovo površine pomožnega nogometnega igrišča. Na zemljišču je bilo potrebno najprej uničiti neustrezno travno površino, nato pa zemljo preorati, zbranati, pognojiti, zravnati in posejati s posebno mešanico trav, ki so primerne za nogometne površine. Po enem letu je površina že lepo zaraščena. Potrebno pa bo poravnati še nekatere neravne dele, celotno površino pa povaljati in igrišče bo nared za uporabo. Žal nevedni malomarni ali pa celo hudobni občani vztrajno hodjo preko igrišča in delajo prav »lepo pešpot«. Zalegla niso ne pismena in ne ustna opozorila. Je pač tako, daje težko narediti nekaj korakov več, da bi do cilja prišli okoli igrišča. Vložena sredstva v objekt tako izgubljajo vrednost, saj igrišče ne more biti zaradi steze tako kvalitetno kot bi lahko bilo. Na predelu med Osnovno šolo Zbora odposlancev in mostom v Gaju, kjer je bilo včasih obsežno močvirno področje, kije med drugim služilo tudi kot odlagališče smeti, se danes urejajo oziroma gradijo tri tenis igrišča. Že pred leti je bilo močvirje zasuto z zemljo slabše kvalitete, ki ni bila primerna za druge namene. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se je šele letos pričelo z nadaljevalnimi deli. Pripravljen je osnovni ustroj, navožen in uvaljan je grobi mate- rial, pesek in grobi leš, nakopan na področju nekdanjega rudnika. V tem letu bo nabavljen tudi material za zgornji ustroj — tenisk. Ker je za tenis igrišča ključnega pomena ograja, sredstev za nadaljevanje izgradhje pa ni, bo treba še nekaj časa počakati, da bodo igrišča služila namenu. Ograja je tudi najdražji del investicije. Kegljišče preživlja zadnjih nekaj let kaj čudno usodo. NAMA ga je pred leti prenovila (avtomati, steze, bife), leseni del, kjer je bil nekdaj prijeten lokal, pa je postal skladišče. Težave v poslovanju so privedle do tega, daje bilo vse skupaj dalj časa zaprto za občane (člani kegljaškega kluba so treninge izvajali redno). Po daljših pogajanjih je objekt prevzela Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje. Da ne bi objekt predolgo sameval, je Kegljaški klub Kočevje začasno uredil obratovanje kegljišča in bifeja. V tem času se je iskala možnost trajnejše in ustreznejše rešitve. Po globljem premisleku so se organi ZTKO odločili, da celoten objekt oddajo v najem najboljšemu ponudniku, ki bi bil pripravljen investirati v obnovo objekta, predvsem pa v leseni prizidek, ki naj bi zopet služil nekdanjemu namenu. Želja je, da bo kegljanje dostopen šport vsakomur skozi celo leto, da bo urejen gostinski del s kvalitetno ponudbo (prehrana in pijača) in da bo celoten objekt lično urejen. CVETO ARKO udeležili kolesarskega maratona treh dežel (Avstrija, Jugoslavija, Italija). Maraton je bil dolg 182 km in je potekal na progi Celovec — Beljak — Trbiž — Predel — Bovec — Kobarid — Tolmin — Nova Gorica — Gorica. Proga je bila zahtevna, posebno vzpon na 1156 m visoki gorski prelaz Predel. Kočevski kolesarji so maraton prevozili v petih urah in 50 minutah. Na cilju je vsak prejel medaljo, kot ekipa pa kip rimske volkulje. Organizacija je bila odlična. mesto Ribnica 328 krogov, 3. mesto Delnice 276 krogov — pionirji posamezno: L Kure Roman (K) 165 krogov, 2. Hočevar Borut (K) 153 krogov, 3. Šega Simon (K) 145 krogov, pionirke ekipno: L mesto Kočevje 296 krogov, 2. mesto Ribnica 196 krogov, 3. mesto Delnice 145 krogov pionirke posamezno: 1. G olje v-šček Melita (K) 109 krogov, 2. Leskovšek Tjaša (K) 100 krogov, 3. Učakar Petra (K) 87 krogov, rokomet — pionirji: Ribnica ; Kočevje 13:5, Ribnica : Delnice 21:5, Kočevje : Delnice 18:1 L mesto Ribnica 4 točke, 2. mesto Kočevje 2 točki, 3. mesto Delnice 0 točk pionirke: Kočevje : Ribnica 19:2, Delnice Ribnica 8:8, Kočevje : Delnice 15:8, L mesto Kočevje 4 točke, 2. mesto Delnice 1 točka (boljša gol razlika), 3. mesto Ribnica 1 točka. Za skupno razvrstitev se prvo mesto v ekipni konkurenci točkuje s 30 točkami, drugo z 20 točkami in tretje z 10 točkami. Uvrstitve Kočevcev so tako prinesle prednost pred Delnicami in Ribnico za 120 točk. Že od leta 1974 Kočevski pionirji ne poznajo poraza, pa naj bo to doma ali v gosteh. Pionirke odbojkarskega kluba Kočevje tretje v Sloveniji Finale republiškega klubskega prevenstva pionirk v odbojki je bilo 8. junija v Ljubljani. Za prvaka so se pomerile tri ekipe: Mislinja, Nova gorica in Kočevje. Rezultati: Mislinja : Nova gorica 2:0(11,11) Mislinja : Kočevje 2 : 1 (-9,5,4EL Nova gorica : Kočevje 2:1 (7,—8,5) Vrstni red ekip: 1. mesto Mislinja 4 točke 2. mesto Nova gorica 2 točki 3. mesto Kočevje 0 točk. Kljub dobri igri mladim Kočev-kam ni uspelo premagati tokrat boljših ekip, vendar že sama uvrstitev v finale in osvojeno tretje mesto v Sloveniji je uspeh, ki kaže, da bo ženska odbojka tudi v prihodnje v članski konkurenci solidno zastopala Kočevski šport v slovenskem prostoru. Za Kočevsko ekipo so nastopile: Uran Maja, Hočevar Katja, Puš Suzana, Jarc Suzana, Zavodnik Metoda, Žurga Tina, Zore Vlasta in Turk Joža. Ekipo trenira Klun Brigita. CVETO ARKO Predstavljamo vam Da so tudi invalidi dobri športniki potrjuje naš občan PAVLIČ SLAVKO, ki je odličen strelec. Najraje in največ strelja z zračno pištolo, pa tudi puške in drugačnih vrst orožja se loti. V svoji kategoriji strelcev — invalidov spada med najboljše v Jugoslaviji. Do sedaj je na republiških prvenstvih osvojil 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo, na državnih prvenstvih pa je z zračno pištolo, pa tudi puške in drugačnih vrst orožja se loti. V svoji kategoriji strelcev-invalidov spada med najboljše v Jugoslaviji. Do sedaj je na republiških prvenstvih osvojil 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo, na državnih prvenstvih pa je z zračno pištolo osvojil 1 zlato in tri bronaste, z malokalibersko pa eno bronasto medaljo. Tudi letos seje udeležil republiških in zveznih tekmovanj. O osvojenih medaljah na republiškem prvenstvu v Kranju smo vas že obvestili v zadnjih Novicah, med tem pa se je udeležil tudi državnega prvenstva v Ljubljani. Z zračno pištolo je nastrelil 503 kroge, zasedel tretje mesto in si tako pridobil še eno bronasto odličje. CVETO ARKO Priprave na prvenstvo Članska ekipa NK Kočevje je pričela že 5. avgusta s pripravami na tekmovanje v Ljubljanski regijski nogometni ligi. V pripravljalnem obdobju bo ekipa odigrala več prijateljskih tekem s klubi iz Gorskega kolarja in iz Slovenije. Kočevci so tudi povabljeni na turnir v Brod Moravice ob 35 letnici tamkajšnjega kluba Buduč-nost. J. GORŠE Kočevski rokometaši v drugi republiški ligi Udeležiti se takšnega maratona ne pomeni samo športno prireditev, temveč tudi sodelovanje, mir in prijateljstvo med narodi. Atletika Po enoletnem premoru so se rokometaši RK ITAS — Kočevje vrnili v II. SRL. Lansko leto so sicer osvojili 10. mesto, so morali MILAN JARC zaradi ukinitve medrepubliških ---------------- lig in večjega izpada iz enotne slovenske lige igrati kvalifikacije, kjer so nesrečno izpadli. Na osnovi doseženih rezultatov na področnem tekmovanju, ki je bilo v Kočevju, so se v finale uvrstili tudi pionirji — atleti iz naše občine. Pravico nastopa sta si priborili obe štafeti (pionirji in pionirke 4x100 m) ter tekačica na 300 m in metalec krogle. Finale atletskega pionirskega pokala Slovenije je bilo 12. junija v Tolminu. Rezultati tekmovalcev iz Kočevja: pionirke — 300 m 5. mesto Kovač Metka, 44,5 s (čas zmagovalke: 39,8) — Štafeta 3 x 100 m 14. mesto 55,0 s (čas zmagovalcev: 51,8) pionirji — suvanje krogle 14. mesto, Kovačič Mirjan. 11,0 0 m (rezultat zmagovalca 14,35 m) — štafeta 4 x 100 m 9 — 10. mesto (čas zmagovalcev 47,5) Vsi navedeni tekmovalci so iz OŠ Zbora odposlancev Kočevje. Tekmovalce je pripravljal in vodil na tekmovanju prof. Košir Miro. CVETO ARKO Z reorganizacijo rokometne zveze Slovenije in delitvijo na šest zvez, so nato nastopali v Ljubljansko — Dolenjski ligi. Med devetimi ekipami so premočno osvojili prvo mesto in si s tem zagotovili pravico neposrednega nastopa v II. SRL. V članskem moštvu so nastopali: Rački, Arko, Žagar, Putre, Kalajžič, Mladenovič, Maršič, Grgorič, Pogorelec, Zamida in Križman, ki je bil najboljši strelec lige. Vključevali pa so se tudi nekateri mladinci: Petek Gregor, Antolin, Popovič, Der-žek Dušan in Egete. Mladinci sov svoji konkurenci osvojili peto mesto. Tekmovanje v naslednji sezoni se začne šestega septembra. Za nastopanje se bo potrebno temeljito pripraviti. V II. SRL so moštva, ki so še pred dobrim letom nastopala celo v drugi zvezni oziroma enotni slovenski ligi. Tošo Termopol (bivša Jelovica), Mokerc K IG in Peko. Seveda bodo srečanja s temi moštvi zelo zanimiva tudi za gledalce. Dobra igra in rezultati se lahko pričakujejo tudi od mladincev, ker ostanejo še vsi skupaj (dovoljen je nastop letnikom 1967 in mlajšim). V klubu se daje velik poudarek tudi delu z najmlajšimi, katere trenira Jože Lesar. V proces treniranja se želi vključiti čim večje število pionirjev, za kar so potrebni tudi dobri stiki s šolo. Treniranje in nastopanje se tesno povezuje s pogoji, v katerih kočevski rokometaši delajo. Gre za materialna sredstva, katerih ni nikoli dovolj (potovanja, ne za oprema in rekviziti). Zaradi zelo razvejane športne dejavnosti v občini lahko telesnokulturna skupnost zagotavlja le najnujnejši del sredstev, ostalo pa si zagotavljajo igralci sami, s prošnjami pa se obračamo na delovne organizacije in zasebnike. Naslednji problem je igrišče, na katerem se v enem popoldnevu zvrsti tudi po pet ali šest ekip. V jeseni in spomlaei, ko je potrebno največ trenirati, so dnevi prekratki. Z razsvetljavo bi si močno poboljšali možnosti treniranja, na tekme pa bi prihajalo še več gledalcev, za katere bo tudi bolje poskrbljeno z dokončanjem tribune ob igrišču. Vztrajnost, volja in borbenost so značilni za rokometaše. To velja tudi za kočevske, zato se lahko nadejamo uspehov. DUŠAN ZAMIDA Zanimivosti v besedi in sliki Reklama in turizem na Kočevskem Leta 1925 so Ivo, Tiho in Božena Sajovic iz Kočevja zal- ožili tisk barvne razglednice panorame Kočevja po sliki, ki jo je narisal prof. Jože Pungartnik (Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani). Vsi pomembnejši objekti tedanjega Kočevja so oštevilčeni in našteti po prioritetnem redu. 1 nteresantno je to, da so se posamezniki že tedaj zavedali,kako pomembna je reklama in da je to sestavni del uspešnosti celotnega gospodarstva določenega mesta, dežele. Tudi danes, ko se piše 1985. leto, bi se morali zavedati, da brez reklame, brez kvalitetnih uslug in skupnih programov ni moč pričakovati kvalitetnih premikov na področju turizma in ostale gospodarske dejavnosti, ki se tako ali drugače prepleta v razvojnih tokovih določenega kraja — v navedenem primeru Kočevske. Imamo desetletje stare prospekte gostinskega obrata »JA-SNICA«, prospekte hotela PUGLED, v katerem se dela reklamo za hotelski objekt pred rekonstrukcijo, prospekt kočevske z motivi, ki so se tekom let spremenili in lokali, ki jih več ni. Imamo tudi razglednice, ki imajo mogoče samo še zgodovinsko vrednost. Za napredek turizma in vsestransko primerno reklamo bi morali skrbeti vsi, predvsem pa podjetja, ki imajo od tega komercialno korist. Za vse delo in nedelo na tem področju žanjejo neupravičeno kritiko volonterji Turističnega društva Kočevje, ki naj bi brez denarja napravili turistični »BUM«, podjetja pa naj bi pobrala sadove! Kot vse kaž^ na področju turistične propagande in enotnih ciljev čakamo na čudež. Izgovori na teritorialno zaprtost posameznih predelov Kočevske (taki predeli niso samo pri nas, so tudi v drugih državah) so samo dekorativna fasadama katero skrivajo posamezniki svojo neučinkovitost in nesposobnost. VLADIMIR GAŠPARAC Spomeniki NOB na Kočevskem Žrtvam, padlim za svobodo v Stari cerkvi Stara cerkev je večja vas z močnim obeležjem primestnega naselja, saj je oddaljena le pičle 3 km od Kočevja. Več stoletij (od naselitve Kočevarjev 1330. leta) je na tem področju živelo jezikovno mešano prebivalstvo: nemško govoreči kolonisti, priseljenci iz nemških pokrajin Frankovske in Turingije in Ortenburški feudalni podložniki. Jezikovne razlike niso motile njihovega sožitja, dokler kapitalistična ekspropriacija ni napravila diferenciacije med premožnejšimi sloji in proletariatom, pri čemer so nemško govoreči prebivalci uživali vso podporo in privilegije avstro-ogrske monarhije. Prebivalci tega področja so se pretežno bavili s kmetijstvom, z razvojem žagarske in tekstilne industrije ter obratovanjem premogovnika, ki je dobršni del prebivalstva našel zaslužek pri teh delodajalcih. Tako seje v Stari cerkvi in okoliških naseljih porajal delavski razred, ki je imel pomembno politično vlogo pri osveščanju množic za njihov boj za politične svoboščine in socialne pravice. V teh okoliščinah je imela komunistična stranka močan vpliv tudi med socialno mešanim prebivalstvom (delavci, kmetje, pol-proletarci), kar je bilo zelo pomembno pri kasnejšem razvoju dogodkov, zlasti ob vsesplošni vstaji proti okupatorju. Partijska organizacija, kije delovala na tem področju, je ustvarila močno osnovo za široko razgibano delovanje Osvobodilne fronte. Skozi tako organizirano ilegalno delo je bila ustvarjena tudi čvrsta povezava s partizanskimi enotami, ki so se formirale že v začetku leta 1942, zlasti pa v arpilu in maju, ko je val množične vstaje zajel vso Kočevsko. Večina prostovoljcev je spomladi 1942 šla v partizane skozi »javke« in »odhodne slanice«, ki so delovale v Stari cerkvi in okoliških naseljih (Konca vas, Mlaka, Koblarji). Tudi narodni heroj Jože Šeško je imel svoje ilegalno zatoščišče v Konca vasi, dokler ga potom izdajstva niso odkrili Italijanski okupatorji 28. aprila 1942. Po odhodu Kočevarjev v Nemški Raih (ti so se*vsi izselili do 20. januarja 1942) je na področju Stare cerkve-ostal izključno slovenski živelj. Vsi so se opredelili za svobodno fronto, razen nekaj osamljenih primerov. Mladi fantje so vsi šli v partizanske enpte, in sicer v Notranjski, Zapadno-dolenjski in Kočevski odred in kasneje v Tomšičevo, Cankarjevo ter Kočevsko brigado in druge partizanske enote. Starejši prebivalci pa so vsi delovali kot aktivisti OF. Tudi mnogo deklet je šlo v partizane. Področje, ki zajema teritorij sedanje krajevne skupnosti Stara cerke^ je bilo prizorišče pomembnih dogodkov: v Konca vasi je bil bunker, kjer je deloval okrožni Komite KP pod vodstvom sekretarja Jožeta Seška, v vasi Cesta je bila 16. julija 1942 osnovana Tomšičeva brigada, v Starem bregu sta v bivši osnovni šoli junija 1942 delovala Izvršni odbor Osvobodilne fronte in CK KP Slovenije, koncem aprila 1943 je bil na Pugledu zbor aktivistov OF, spomladi 1942 sta pri KRISLERJI v bližini Smuke delovali dve ambulanti oz. bolnišnici, na Kraljevem kamnu pri- Pugledu je delovala aprila 1943 partizanska tehnika oz. tiskarna »Urška«, v Starem logu je v času osvobodjenega ozemlja 1942 bila intendantska baza Glavnega poveljstva partizanskih čet, v gozdovih blizu Starega loga je jeseni 1943 leta delovala zasilna bolnišnica, ki se je vsled nemške ofenzive umaknila iz področja Podstenic, na Smuki je spomenik funkcionarjema KP Avstrije, ki sta tam padla februarja 1945, na pokopališču v Starem logu je spomenik 70. prebivalcem, ki so jih Italijani med Roško ofenzivo 1942 leta zverinsko pobili kot talce. Sredi velike vasi Stara cerkev pa je postavljen lep spomenik borcem in žrtvam narodnoosvobodilne vojne. Projektant je bilo Kamnoseško podjetje KUNAVER iz Ljubljane, investitor pašo bili krajani Stare cerkve sami, ki so s prostovoljnim delom, materialom in denarjem financirali vse stroške izgradnje. Načrt in lokacijo je odobril takratni okrajni ljudski odbor Kočevje. Vsa dela ie izvedlo projektantsko podjetje samo. Spomenik je bil odkrit novembra 1948. Odkril ga je član Krajevnega združenja borcev Stara cerkev Rudi PUŠENJAK, bivši komandant jurišnega bataljona 15. divizije NOV in POS. Na zgornji marmorni prekladi je napis: ŽRTVAM PADLIM ZA SVOBODO. Na dveh vertikalnih marmornih ploščah so vklesana imena 66 borcev in bork ter aktivistov in žrtev vojne. Med njimi so tudi predvojni komunisti in borci iz leta 1941. Spomenik je skrbno vzdrževan, prav tako pa tudi njegova okolica. To je zasluga vestnih krajanov, predvsem mladine in borcev. Spomenik je vedno prizorišče pomembnih dogodkov in proslav, kot n. pr.: kurirčkova pošta, prireditve ob prazničnih dnevih, jubilejih in podobnih slovesnostih. NACE KARNIČNIK Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič - predsednica, Vlado Gašparac - odgovorni urednik, Rudi Muller - glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 - telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.000 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. Nagradna križanka 8 NOVICE KOMUN. INTtUHA UONMA SUJL&t” site* 11 MESTO V M« SLNIČC fosfor. 01KEST ULNA KLADfoA ki.mu.oio v TObkltU Vtirioit Nick SUJVNl- ČMO ŠTEVILO DUŠIK FT \v t DOPONlg f*$T* uojrn:v divjadi msto v Mul JkMOCL. kiUtMr JANC* MEDENI ktKS ♦*U**1» 2* Pl WMS4UI UTINSIA P*ED*oHl SociNlk ZMACE kkLU FLNIKO- Lk 3LMOCI DUSlk v srk m J i TOhfE SEUSJtU VODNI &LODM*£ ULU MkJ Til KAMNIKU STIL PlVSg.1 tuaut flf ir* luLN lndkej ftromhi VEZNIK. loZMLN VLNe POLŽKI ***** mvjlkji sivkasta AoviNA UVfc.flAH Poslov. ENOTA CEO L. PLAST MUCE V*JLbl CUtiA VIST'4 J UME. 10MA6A HVAL »upoma SLAVNI ŠTEVNI It khPEl SZDL VtSIk. too. STOTNIJ SkMOCL STIL SkNoCL. VOSToi. CNU«, LITIJ OMJL kito -cnvi LD kCTk ICULNA Xkfcrk k-INCOLK Čiovtfc 1 vtuium oihtl Ž.lMt JOD MV*1 poweL AMPER bOLEČl. NE V itiODCU leitNkk JULMic Rešitev nagradne križanke 8 pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti (s pripisom, nagradna križanka št. 8) do 5.9. 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade in sicer: 1. nagrada — 10 kg sadja po izbiri: SADJE ZELENJAVA »Bedeti Fejžo« 2. nagrada — pizza in pivo ŠPORT: Bistro »Albina Župančič« 3. nagrada — knjiga : Združenje borcev NOV Kočevje Na naslov uredništva je prispelo 43 rešitev nagradne križanke št. 6. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci: 1. nagrada — URH RUDOLF, Frankopanska 5, Kočevje — večerja za dve osebi Gostilna Jelen Mozelj 2. nagrada — ZAJC INES, Grajska pot 4, Kočevje — izdelek Vezenine Bled Kočevje 3. nagrada - SMOLIČ CVETO, Kidričeva 7, Kočevje - knjiga OK ZSMS Kočevje Vodoravna rešitev križanke št. 6: Primož Trubar, radirka, nivo, obara, Kričač, ta, on, Tof, Ra, Ora, GL, SO, IJ, Pb, Tuatara, laket, e, moka, arena, skiro, zakon, Larisa, m, SR, kanasta, AB, Ita, Anti, R, S, rele, m, pašteta, cene, oni, nosi, dir, pav, Antigona. Od 82 prispelih rešitev nagradne križanke št. 7 so bili izžrebani naslednji nagrajenci: 1. nagrada — LET1G MATIJA, Livold n. h., — nogometna žoga TKS Kočevje 2. nagrada - LUNDER IZTOK, Kidričeva 9, Kočevje — večerja za dve osebi Hotel Pugled Kočevje 3. nagrada - JUŽNIČ IGOR, Kekčeva 2, Kočevje - knjiga OK ZKS Kočevje Vodoravna rešitev križanke št. 7: specialiteta, Cankarjev dom, Ero, Ana, AE, Nato, odurnež, alarm, OV, PG, Re, Galvani, lleana. Lazar, Skandinavija, Ta, Da, a, zdaj, kit, glosa, Poe, kurir, Avstrijec, La, SČ, sosed, til, Tam, zidanica, ara, Ika, grah. delegatska priloga i Iz vsebine: ANALIZA STANJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990: — ZDRAVSTVENO VARSTVO 2 — VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 18 — OTROŠKO VARSTVO 22 — SOCIALNO SKRBSTVO 26 — KULTURNE DEJAVNOSTI 28 — TELESNO KULTURNE DEJAVNOSTI 29 — RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 31 ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV ZA OBDOBJE 1986 — 1990: — ZDRAVSTVENO VARSTVO 32 — VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 35 — OTROŠKO VARSTVO 36 — SOCIALNO SKRBSTVO 37 — KULTURNE DEJAVNOSTI 37 — TELESNO KULTURNE DEJAVNOSTI 38 — RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 38 OPOMBA: OBJAVLJENO GRADIVO JE DELEGATSKI MATERIAL ZA DELEGATE SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI IN DELEGATE OBČINSKE SKUPŠČINE. £ ANALIZA STANJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KOČEVJE V OBDOBJU 1986 — 1990 Objavljamo analize stanja in razvojnih možnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Občinske zdravstvene skupnosti. Občinske raziskovalne skupnosti, Občinske skupnosti otroškega varstva. Občinske skupnosti socialnega skrbstva. Kulturne skupnosti. Telesno kulturne skupnosti in Občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1986-1990 in elemente za sklepanje SaS o temeljih planov SIS Občinske zdravstvene skupnosti. Občinske izobraževalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti. Občinske skupnosti otroškega varstva, Kulturne skupnosti. Telesno kulturne skupnosti in Občinske skupnosti socialnega skrbstva. Med objavljenim gradivom ni analize Občinske skupnosti za zaposlovanje in elementov za sklepanje SaS o temeljih planov. Vsebina objavljenih gradiv je prikaz stopnje na področju družbenih dejavnosti in istočasno potreb po razvojnih možnostih. Objavljeni podatki pa v celoti ne prikazujejo materialnih možnosti katere prikazuje že objavljena analiza razvojnih možnosti občine Kočevje in smernice za družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986-1990. Elementi za sklepanje SaS o temeljih planov za obdobje 1986—1990 prikazujejo osnovne podatke dejavnosti, ki so isto- časno osnovni elementi za sklenitev samoupravnih sporazumov. Objavljena gradiva so namenjena najširši javni obravnavi uporabnikov in izvajalcev z namenom, da oblikujejo svoja stališča do teh gradiv in da se opredelijo do ugotovljenih potreb in elementov za sklenitev samoupravnih sporazumov. Objavljena gradiva s pripombami in predlogi bodo služila za sklenitev SaS tako po vsebini dejavnosti, kot tudi za izpopolnitev materialnih obveznosti pri izvajanju dejavnosti po letnih planih SIS v naslednjem srednjeročnem obdobju. Posebej opozarjamo izvajalce družbenih dejavnosti da se opredelijo do prikaza razvojnih možnosti in da vskladijo s svojimi analizami razvojnih možnosti. Objavljeno gradivo se obravnava kot celoto, čeprav je sestavljeno po posameznih SIS in to iz razloga da pomenijo vse dejavnosti določeno zaokroženo celoto socialnega razvoja, da pa istočasno pomeni v pogledu zagotavljanja sredstev strošek združenega dela in da se je iz celotnega pregleda in istočasne obravnave mogoče odločiti za določeno eventuelno prioriteto in prekon-struiranje znotraj družbenih dejavnosti Obravnava bo trajala vse do 25. septembra 1985. Pripombe in predloge pošljite Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti. V času javne obravnave bodo gradiva obravnavali organi samoupravnih interesnih skupnosti. Na osnovi gradiv in pripomb, ter predlogov se bodo pripravili SaS o temeljih planov samopravnih interesnih skupnosti, ki bodo objavljeni v oktobru letos. I ANALIZA STANJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI KOČEVJE V OBDOBJU 1986 — 1990 1.0. Analiza dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva 1.1. Demografske značilnosti prebivalstva Na 76.584 ha, kakor meri površina obnine Kočevje, je v letu 1975 živelo 17.345 prebivalcev. Številoprebivalstvasejevobdobju 1975 — 1983 povečalo za 7,35% (1.276 prebivalcev), prebivalstvo ljubljanske regije je naraščalo hitreje (12,20%). Z naraščanjem števila prebivalstva se je v analiziranih letih spreminjala gostota prebivalstva in sicer: v letu 1985 je bilo 22,6preb./km2 v letu 1983 pa 24,3 preb/km2. Občutnejše povečanje gostote naseljenosti je bilo opaziti v ljubljanski regiji-108,5 preb/km2 v letu 1975 in 121,7 preb./km2 v letu 1983. Spolna struktura prebivalstva v občini Kočevje je v obdobju 1975 — 1983 ostajala skorajda nespremenjena in sicer: v letu 1975 je bilo 49,1% moških In 50,9% prebivalstva ženskega spola, v letu 1983 pa je bilo 49,63 možkih in 50,4%žensk. V letih 1978 — 1983 je bilo opaziti upadanje deleža prebivalcev do enega leta(v letu 1983 1,54%), delež otrok od 1—6 let pa je v teh letih ostajal skoraj nespremenjen (približno 9,50%), po letu 1980 smo lahko opazili upadanje deleža starostnih kategorij 7 — 14 let in 15 — 18 let. Po letu 1980 seje povečal delež kategorije prebivalcev starih od 19 — 64 let (57,8% v lu 1978 in 62,56% v letu 1983). Po letih 1978 in 1980, ko je bil delež starejših nad 65 let 7,9%, lahko opazimo, da seje le-ta močno povečal in v letu 1983 dosegel 9,32%vsega prebivalstva. Pri opazovanju natalitete v občini Kočevje v letih 1975 — 1983 lahko ugotovimo, daje bila rodnost v tem obdobju »nizka«, saj je bil koeficient rodnosti v letu 1975 14,8, v letu 1979-81 je nekoliko porasel, po letu 1982 pa je bilo prebivalstvo s 15,6% le nekoliko nad kritično mejo. Gibanje natalitete v občini Kočevje se bistveno ne razlikuje od gibanja v ljubljanski regiji in Sloveniji. Ugotovimo lahko, da je bila splošna mortaliteta v analiziranih letih v občiniKočeše nizka, saj seje gibala med 8 in 9%, v primerjavi z ljubljansko regijo ni opaziti večjih odstopanj. Koeficient splošne mortalitete, izračunan za Slovenijo j e bil v tem obdokpu okq 10%, kar pa že pomeni srednje visoko splošno mortaliteto. Zaradi nizke stopnje natalitete, kljub izredno ugodni nizki stopnji splošneumrljivosti, jeobčinakočevjeizkazovala nizek naravni prirastek, ki pa je bil z izjemo v letu 1975 nad republiškim povprečjem. Koeficient mortinatalitete, izračunan za občino Kočevje kaže, da se je število novorojenih otrok od leta 1975, ko je bil koeficient 23,0 (ljubljanska regija 7,0, SRS 7,2) le-ta v naslednjih letih zniževal (leta 1982 je bil npr. 3,7). Zaskrbljujoč je nenaden porast v letu 1983, ko je bil 13,9. Ljubljanska regija in Slovenija sta v obdobju 1975 — 1983 izkazovali neprestano upadanje tega koeficienta. (Tabela: 1) 1.2. Gibanje števila zavarovanih oseb v občinski zdravstveni skupnosti Ugotovimo lahko, da je število vseh zavarovanih oseb v občini v obdobju 1976— 1983 naraslo za 17,53%, število zavarovanih oseb — delavcev (zaposlene osebe, ki delajo najmanj polovico rednega delovnega časa) je v tem obdobju naraščalo nekoliko hitreje — 19,29%. Ves čas pa je upadalo število zavarovanih kmetov (osebe, ki so si na podlagi zakona zdravstvenih skupnosti pridobilestatus kmeta). Kmetje so v letu 1976 predstavljali 3,32% vseh zavarovancev, v letu 1983 pa le še 1,87%. V istem obdobju seje število vsel za.ač.ancev v ljubljanski regiji povečalo za 13,96%. Tudi v regiji seje občutnejše povečalo število zavarovancev — delavcev (16,52%), za 38,11% pa seje zmanjšalo število zavarovancev — kmetov (Tabela: 2). 1.3. Zdravstveno stanje prebivalstva 1.3.1. Statistika obolevnosti Med boleznimi, ki so bile ugotovljene pri prvih pregledih v splošnih ambulantah v občini Kočevje, so v obdobju 1975 — 1983 naprvem mestu bolezni dihal ter na drugem bolezni kosti in gibal. Število ugotovljenih bolezni dihal se je v letu 1983 zmanjšalo za 11,9% v primerjavi z letom 1975, v tem obdobju pa se je povečalo število poškodb izven dela za 26,8% oziroma od 8,3% na 14,2% (v regiji 7,5%) od celotnega števila ugotovljenih bolezni. V ljubljanski regiji ugotavljamo enak vrstni red treh najbolj zastopanih bolezni v letu 1983, kot v občini Kočevje, v Sloveniji pa so prav tako naprvem mestu bolezni dihal. Število vseh ugotovljenih bolezni v splošnih ambulantah v občini se je od leta 1975 zmanjšalo za 3.541 primerov oz. 15,9%. Kljubtemupa je obolevnost v občini višja kot v regiji. Zdravstvena statistika za leto 1983 ugotavlja v splošnih ambulantah občine 18.706 primerov bolezni in drugih stanj, kar pomeni, da je povprečno bila ugotovljena ena bolezen na prebivalca občine ali 1005 bolezni in stanj na 1000 prebivalcev, v regiji pa le 638 oz. 0,64 povprečno na prebivalca regije. Razlika je še večja med občino in regijo, če primerjamo število ugotovljenih bolezni in stanj v splošnih ambulantah na 1000 odraslih prebivalcev (občina 1398, regija 957). Sicer v letu 1983 opažamo višjo obolevnost žensk in šolarjev v občini kot v regiji, manj pa je ugotovljenih bolezni in stanj na 1000 otrok v občini (2300, v regiji 3315). Pri predšolskih otrocih ugotavljamo, da so v letu 1983 med najbolj pogostimi obolenji pri prvih obiskih v predšolskih ambulantah, enako kot pri celotni populaciji, bolezni dihal, na drugem mestu so ušesne bolezni otrok in na tretjem akutne nalezljive bolezni. Podobno ugotavljamo za najbolj pogost e bolezni v ljubljanski regiji s tem, da se na tretjem mestu nahajajo bronhitis in enofizemi. Ko primerjamo podatke iz leta 1975 opažamo, da so takrat v občini Kočevje nadrugem mestu bile zastopane bolezni kože in podkožnega tkiva, na tretjem mestu pa bolezni prebavil. Iz podatkov o obolevnosti otrok do L leta starosti na 100 dojenčkov ugotavljamo, da se odleta 1975 obolevnost povečuje, ker je delno lahko tudi posledica večjega obsega pregledov oziroma boljše kontrole zdravstvenega stanja dojenčkov. Obolevnost dojenčkov je manjša kot v regiji. Vitalni kazalci v občini Kočevje, Ljubljanski regiji in SRS v obdobju 1975—1983 TABELA: 1 (v promilih) Leto Zdravstvena skupnost Nataliteta Splošna mortaliteta Naravni prirastek Vitalni indeks Mortinataliteta 1975 Kočevje 14,8 8,9 5,9 166 23,0 Ljubljanska regija 16,7 8,7 8,0 191 7,0 SRS 16,5 10,1 6,4 164 7,2 1979 Kočevje 16,9 8,5 8,3 196 9,9 Ljubljanska regija 16,9 8,4 8,4 198 7,4 SRS 16,2 9,6 6,6 169 5,8 1980 Kočevje 17,8 10,1 10,5 176 6,2 Ljubljanska regija 16,5 8,4 8,1 196 5,1 SRS 15,7 9,9 5,8 159 6,2 1981 Kočevje 16,6 8,0 8,6 107 6,6 Ljubljanska regija 16,1 8,8 7,2 181 5,8 SRS 15,2 9,8 5,4 156 6.1 1982 Kočevje 14,4 8,9 5,5 161 3,7 Ljubljanska regija 14,6 8,5 6,1 171 5,5 SRS 15,0 10,2 *.8 147 5,8 1983 Kočevje 15,6 9,1 6,4 170 13,9 Ljubljanska regija 14,1 9,2 4,8 152 6,2 SRS 14,1 10,5 3,3 134 ... VIR: Statistični letopis SR Slovenije 1984, Ljubljana, 1984 * Mortinataliteta obravnava smrt otroka, ki nastopi po 28. tednu nosečnosti TABELA: 2 1976 1977 1978 1979 1980 1901 1982 1983 1. Zavarovanci 10.185 10.541 10.896 11.400 11.609 11.661 11.478 12.025 2. Družinski člani zavarovancev 7.172 7.388 7.696 8.010 8.138 8.181 8.396 8.681 3. Skupaj zavarovanih - delavcev 17.357 17.929 18.592 19.410 19.747 19.842 19.874 20.706 4. Skupaj zavarovanih - kmetov •596 556 511 488 458 437 409 395 5. Skupaj vseh zavarovancev 17.953 18.485 19.103 19.898 20.205 20.279 20.283 21.101 VIR: Statistični letopis (1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1982, 1983), Zdravstvene skupnosti Slovenije, Ljubljana Število ugotovljenih bolezni v ambulantah za šolske otroke v občini se je v obdobju 1975 — 1983 povečalo za 36,0, v ljubljanski regiji pa za 52,4%. Najbolj pogoste bolezni v letu 1983 so bile pri šolskih otrocih: bolezni dihal 34,8%, poškodbe 15,3% in bolezni kože in podkožnega tkiva 8,4%. Sistematični pregledi predšolskih in šolskih otrok pomembno vplivajo na zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni. Iz podatkov sistematičnih pregledov v letu 1982/83 ugotavljamo pri osnovnošolski populaciji, da ima 5,7% otrok od vseh pregledanih slabo držo (v letu 1975 22,3%), 18,4% slab telesni razvoj (v ljublj. regiji 6,9%), 28,5% je bilo slabo prehranjenih otrok (regija 14,8%), da narašča število otrok z izraženimi deformacijami hrbtenice 7,5% (regija 1,7%) in da je izredno visok delež osnovnošolskih otrok s kariesom I. (21,5%) in II. stopnje (17,7%, regija II. stopnje 9,2%). Podatki o boleznih žensk (starejših od 15 let) v dispanzerjih za žene od leta 1975 do 1983 kažejo, da seje zmanjšalo število ugotovljenih bolezni in stanj za 17,8% (regija 21,3%), kljub temu pa je v občini višja obolevnost žensk (na 1000 žen./256 bolezni, regija 106 bolezni). Obolevnost otrok do L leta starosti ni 100 dojenčkov v občini Kočevje in ljubljanski regiji. TABELA: 3 Leto l I 100 dojenčkov Kočevje Ljubljanska regija 1975 316,4 321,7 1979 399,1 364,9 1981 ’ 329.7 408,2 1983 339,2 958,5 VIR: Zdravstveno statistični letopis za območje ljubljanske regije (1975 — 1983), Zavod za medicino in higieno, Ljubljana Ugotovljene bolezni in stanja pri prvih obiskih v občini in ljubljanski regiji Tabela 4: Dejavnost število ugot.bolezni 1975 1977 1981 Indeks 1983 1983/75 Indeks 1983/81 Ugotovljene bolezni na Na 100 Kočevje Ljubij. Kočevje Ljubij. Kočevje Ljubij.Kočevje Ljubij.Koče- Ljubij. regija Koče- ljub. reg. 1000 prebiv. v letu 1983 1981 Kočev-v je Ljublj -regija Koče- vje Ljub) regij Ambulante in dispanz. za žene 2.315 31.51*1 2.566 28.996 1.577 24.184 1.903 24.817 82,2 78,7 120,7 102,6 256 106 217 108 Dispanzerji za predšolske otroke 3.991 148.205 4.896 180.008 4.729 204.744 5.604 211.954 14Q4 143,0 118,5 103,5 2.715 3.351 2.300 3.319 Dispanzerji za šolarje in mladino 3.858 105.930 4.615 138.771 4.496 158.858 5.246 161.420 13^0 152,4 116,7 101,6 1.654 1.600 1.455 1.646 Splošne ambulante 22.247 978.751 21.410 497.349 17.789 411.914 18.706 336.162 84,1 70,8 105,2 81,6 1.398 957 1.369 1.055 Dispanzer za borce NOV - - 1.040 10.382 879 18.039 1.143 16.484 - 130,0 91,4 - - - - VIR: Zdravstveni statistični letopis za območje ljubljanske regije (1975—1983), Zavod za medicino in higieno, Ljubljana Prvih 10 najpogostejših bolezni in stanj ugotovljenih pri prvih obiskih v splošnih ambulantah v občini Kočevje in ljubljanski regiji 1983 TABELA: 5 BOLEZNI KOČEVJE 1983 BOLEZNI REGIJA 1983 število delež v % število delež v % 1. Druge bolezni dihal 5.418 29,0 1. Druge bolezni dihal 98.084 26,8 2. Bolezni kosti in gibal 2.740 14,7 2. Bolezni kosti in gibal 47.142 12,9 3* Poškodbe izven dela 2.662 14,2 3. Poškodbe izven dela 27.304 7.5 4. Druge bolezni prebavil 1.073 5,7 4. Bolezni kože in podk.tkiva 24.031 6,6 5. Bolezni kože in podkož . 1.054 5,6 5. Druge bolezni prebavil 21.792 6,0 tkiva 6. Bolezni ledvic in sečil 800 4,3 6. Bolezni ledvic in sečil 18.591 5,1 7. Visok krvni pritisk 788 4,2 7. Visok krvni pritisk 15.544 4,2 8. Perinatalna morbidi- 8. Akutni bronhitis 13.032 3,6 teta.simpt.in ne-dif.stanja 599 3,2 9. Očesne bolezni 11.998 3,3 9. Očesne bolezni 502 2,7 10. Ušesne bolezni 11.553 3,2 10. Ušesne bolezni 425 2,3 11. Ostala obolenja 77.090 20,8 11. Ostala obolenja 2.645 Skupaj 366.162 100,0 Skupaj 18.706 100,0 VIR: Zdravstveno statistični letopis za območje ljubljanske regije, 1983, Zavod za emdicino in higieno, Ljubljana PRVIH 10 NAJPOGOSTEJŠIH BOLEZNI H STANJ, UGOTOVLJEN« PRI PRVIH OBISKIH V SPLOŠNIH AMBULANTAH V OBČINI KOČEVJE 1983. PRVIH 10 NAJPOGOSTEJŠIH BOLEZNI IN STANJ, UGOTOVLJENIH PRI PRVIH OBISKIH V SPLOŠNIH AMBULANTAH V LJUBLJANSKI REGIJI 1983. »rvge baletni Stkal Z" •»lesni kaatl la (tkal Peekaeba ls.ee «el» ■ s i “-1 — ■■ — teK :Oi & 1 •elesal keia ln paek.lnege " " ,5 Drage baleenl preba.ll .lUBSSSBiSiBll •»lesa: 1 ea.lt Ir »a6U S... I (alaaal leC.lt ln ea«U _ Tlaaa «|-™1 »ritne fc; ,f. | naag kr*« »rtttee Perinatalna earllaltete, elect la aaatf.etan. O •nrtal kreniti* g—~ i Ofaana baletni g ' □ F 1 1 V ambulanti za borce ugotavljamo, da se najbolj pogosto pojavljajo bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva s 17,l%ter povečan krvni pritisk s 14,6% od vseh ugotovljenih bolezni. 1.3.2. Hospitalizacija Število bolnikov občine Kočevje, zdravljenih v bolnišnicah, se v preteklih letih ni bistveno spreminjalo. Tako je bila stopnja hospitalizacije leta 1977 131,1*, 1981 136,2, 1982 pa je malenkostno upadla (135,0). Stopnja hospitalizacije prebivalstva občine Kočevje, ljubljanske regije in SRS v letih 1977, 1981 in 1982 TABELA: 6: KOČEVJE_________ LJUBU.BEGIJi_________SRS 1977 1981 1982 1977 1981 1982 1977 1981 1982 Kirurgija 28,1 24,4 27,8 29,5 30,2 35,1 35,0 Ortopedija 6,7 10,1 8,4 6,3 6,3 5,1 5,1 Gin.-porodn. 32,8 43,7 40,8 47,0 44,8 43,8 41,8 Otorinolaring. 7,5 7,3 5,2 5,4 4,9 8,2 7,4 Okulistika 3,6 2,9 3,1 3,0 2,9 3,7 3,6 Onkologija 2,6 4,5 3,6 4,0 3,2 3.3 Interna 13,0 13,1 11,5 16,4 l6, 3 22,6 22,7 Dermatoven. 2,8 M 2,0 1,9 1,9 2,1 1.9 Infektolog. 12,< 6,6 7,9 7,8 7,4 5,8 5,5 Nevrologija 3,2 3,0 2,8 ... 2,3 2,6 2,6 2,8 Pediatrija 14,3 11,9 11,6 12,8 12,7 14,2 14,0 Psihiatrija 2,6 4,3 4,4 5,1 4,9 4,6 4,6 Pnev.Toftiz. 4,1 4,1 «,8 4,9 4,8 5,5 5,6 Skupaj 131,1 136,2 135,0 146,0 143,7 156,5 153,3 VIR: Priročnik za načrtovanje zdravstvenega varstva, Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Ljubljana, 1984 *(V tem letu v stopnji niso zajeti bolniki, ki so se zdravili na onkološkem oddelku) Stopnja hospitalizacije občine Kočevje ni nižja samo v primerjavi z ljubljansko regijo, občutneje izpod stopnje, izračunane za republiko (156,5 v letu 1981 in 153,3 leta 1982). Število hospitaliziranih seje v obdobju 1981 — 1982 znižalo v občini Kočevje, ljubljanski regiji in republiki. Če primerjamo stopnjo hospitalizacije občine Kočevje in ljubljanske regije ugotovimo, daje imela regija znatno večje število hospitaliziranih bolnikov in sicer: leta 1981 jebilastopnja 146,0,1982. pa 143,7. Največ hospitaliziranih prebivalcev občine Kočevje v letu 1982 je bilo v ginekološko-porodniških oddelkih (40,8), oddelkih za kirurgijo (27,8), pediatriji (11,8) in interni (11.5). Ugotavljamo, da je število hospitaliziranih v občini 1977 — 1982 upadlo v naslednjih oddel- kih: infekcijskem, pediatričnem, kirurškem, internem, okulistiki, otorinolaringologiji; naraslo pa je v pnevmoftiziološkem. psihiatričnem, ginekoioško-porodniškem, ortopedskem oddelku. Število hospitaliziranih v obdobju 1981/1982 v onkoloških oddelkih seje povečalo v občini Kočevje, ljubljanski regiji in republiki. Glede na to, da v občini ni bolnišnice in na osnovi podatkov o de-, janskem bolnišničnem zdravljenju iz preteklih let, lahko ugotovimo, da prebivalci občine Kočevje v pretežni meri uporabljamo kapacitete UKC v Ljubljani. Podatki iz leta 1982 nam kažejo, da seje v UKC zdravilo na oddelkih za infektologijo 99,3%, ginekologijo-porodništvo 98,7%, psihiatrijo 97,4%, dermatovenerologijo 97,2%, kirurgijo 95,7%, nevrologijo 94,1%, interno 93,6%, pediatrijo 86,7%, okulistiko 82,1% in otorinolaringologijo 50,5% vseh hospitaliziranih prebivalcev občine. Potrebe po zdravljenju na pnevmaftiziološkem oddelku je zadovoljevala bolnišnica na Golniku v 93,4%, v bolnišnici v Valdoltri pase je zdravilo 85,9% bolnikov z ortopedskimi težavami. Glede na to, daje bila večina prebivalcev, potrebnih bolnišničnega zdravljenja, hospitalizirana v UKC v Ljubljani, smo analizirali povprečno ležalno dobo v centru za obdobje 1975 — 1983 in ugotovili, da seje podaljšala na oddelku za okulistiko in otorinolaringologijo, na oddelku za kirurgijo je ostalo približno enako dolga, na vseh ostalih oddelkih pa seje skrajševala (glej tabelo št. 7). Povprečna ležalna doba v UKC, Golniku in Mestni otroški bolnišnici v letih 1975, 1980 in 1983 TABELA 7: Bolnišnični 1975 1980 1983 oddelek povp.ležalna povp.ležalna povp.ležalna Kirurgija (UKC) 11,5 11,7 11,4 Ortopedija (UKC) 2^,9 21,1 19,9 Gin.-porodn. (UKC) 7,5 6,2 6,2 Otorinolaringol. (UKC) 7,1 7,4 8,1 Okulistika (UKC) 15,2 18,8 16,9 Onkologija (UKC) 19,0 16,3 15,1 Interna (UKC) 19,4 16,6 14,4 Dermatovener.(UKC) 28,5 27,9 25,6 InfektologiJa (UKC) 13,5 10,0 10,0 Nevrologija (UKC) 25,4 23,6 20,6 Pediatrija (UKC) 14,1 11,5 11,0 Pediatrija (Mestna otroška bolnišnica) 17,8 13,7 10,2 Psihiatrija (UKC) 81,2 68,6 61,5 Pnevmoftiziologija (Golnik) 15,5 13,1 VIR: Zdravstveno statistični letopis 1975, 1980 in 1983, Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana Bolniki občine Kočevje v TABELA 8 bolnišnicah v letu 1982 Bolnišnični oddelki Število Stopnja bolnikov hospitalizacije Zdravljeni v UKC Zdravljeni drugje Zdravljeni skupa 1 % gravitacije pov- prečna lež.doba štev.bol. oskrbnih dni mesta % gravitacije pov- prečna lež.doba štev. boln. oskrb. dni % gravi- tacije števila bolniško dni KIRURGIJA 484 27,8 95,7 11,9 5.512 različno 4,3 10,0 208 100,0 5.720 ORTOPEDIJA 146 8,4 14,1 21,2 436 Valdoltra 85,9 21,0 2.634 100,0 3-070 GlNEK.PORODNIŠTVO 710 40,8 98,7 6,2 4.345 različno 1,3 6,6 61 100,0 4.906 foovo mesto 46,4 OTORINOLARINGOLOGIJA 90 5,2 50,5 8,9 405 različno 3,1 7.0 312 100,0 717 Novo mesto 16,1 OKULISTIKA 54 3,1 82,1 17,2 763 Koper 1,8 11,0 106 100,0 869 ONKOLOGIJ A 78 4,5 ... 14,9 ... ... ... 15,5 1.209 100,0 1.209 INTERNI 200 11,5 93,6 15,1 2.827 različno 6,4 13,5 173 100,0 3.000 DERMATOVENERIČNI 35 2,0 97,2 25,4 864 Novo mesto 2,8 23,0 23 100,0 887 INFEKTOLOGU A 137 7,9 99,3 10,2 1.388 Koper 0,7 11,0 11 100,0 1.399 NEVROLOGU A 49 ' 2.8 94,1 21,5 991 različno 5,9 23.0 66 100,0 1.057 oeatna otr. bolnica 10,1 12,5 259 PEDIATRIJA 205 11,8 86,7 11.2 1.991 Šentvid 3,2 88,5 581 100,0 2.831 Begunje 1,3 PSIHIATRIJA 77 4,4 97,4 67,3 5.047 Celje 1.3 68,0 136 100,0 5.163 Golnik 93,4 13,7 1.075 Topolšica 2,2 23.0 PNEVMOFTIZIOLOGIJ A 84 4,8 - - - Novo mesto 4,4 23.0 128 100,0 1.203 SKUP A J 2.349 135,0 24.569 6.982 31.551 *V tabeli smo uporabili dejansko povprečno ležalno dobo v bolnišničnih oddelkih UKC v letu 1982, pri bolnikih zdravljenih v drugih bolnišnicah (razen Golnika, Mestne otroške bolnišnice in Zavoda za revm. in srč. rekonv. za mlad. Šentvid pri Stični) pa smo upoštevali veljavne normative. Na osnovi podatkov o stopnji hospitalizacije, % gravitacije bolnišnično zdravljenih prebivalcev občine Kočevje in povprečne ležalne dobe, smo izračunali število bolniško oskrbnih dni v letu 1982 in ugotovili, daje bilo od celotnega števila dni (31.551) 77,9% realiziranih v UKC, drugje pa 22,13% bolnišnično oskrbnih dni (glej tabelo št. 8). 1.3.3. Absentizem V obdobju 19.77 — 1981 se je povečalo število dni začasne odsotnosti zaposlenih prebivalcev občine Kočevje zaradi bolezni, poškodb pri delu, poklicnih bolezni in nege obolelega družinskega člana (indeks 1981/77= 127). Poletu 1981 pa je pričelo upadati število dni začasne odsotnosti — indeks 1984/1981 = 82. V analiziranem obdobju 1977 — 1984 je še hitreje kot število dni upadalo število primerov (indeks 78). Če primerjamo gibanje števila registriranih primerov in število dni odsotnosti z dela občine Kočevje z ljubljansko regijo in republiko, ugotovimo, daje bil trendgibanjav občini najugodnejši. Gibanje števila primerov odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu, poklicnih bolezni in nega obolelega družinskega člana v občini, ljubljanski regiji in republiki v letih 1977 — 1983 Tabela 9 Leto število primerov število dni Povprečno trajanje primerov 1977 Kočevje 22.776 - 155-479 - 6,8 LjubiJ.regija 415.699 - 4.274.510 - 10,3 S BS L.124.159 - 11.407.072 - 10,1 1978 Kočevje 23.615 104 170.238 109 7,2 Ljubi J. regija 445.472 107 4.457.983 104 10,0 SRS 1.207.089 107 12.116.779 106 10,0 1979 Kočevje 25.621 108 190.489 112 7,4 LJublJ.regiJa 480.192 108 4.894.430 110 10.2 SRS 1.310.826 109 13.153.794 109 10,0 1980 Kočevje 25.402 99 196.658 103 7,7 LJublJ.regiJa 466.348 105 4.686.662 96 10,1 SRS 1.272.548 97 12.565.075 96 9,9 1981 Kočevje 23.108 91 197.644 101 8,6 LJublJ.regija 461.957 99 4.688.426 100 10,1 SRS 1.346.295 106 13.073.672 104 9,7 1982 Kočevje 22.451 97 192.797 98 8,6 LJublJ.regija 466.688 101 4.757.008 102 10,2 SRS 1.326.585 99 13-041.715 96 9,8 1983 Kočevje 22.416 99 173-304 90 7,7 LjubiJ.regiJa 482.010 103 4.813.635 101 10,0 SRS 1.403.965 106 13.349.086 102 9,5 1984 Kočevje 17.812 79 166.464 96 9,7 VIR: Statistični letopis(1977,1978,1979, 1980,1981,1982, 1983), Zdravstvena skupnost Slovenije, Ljubljana Zdravstveni informativni center, Ljubljana (podatki za občino Kočevje za elto 1984) VIR: Priročnik za načrtovanje zdravstvenega varstva, Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo, Ljubljan a 1984 Zdravstveni statistični letopis 1982, Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana. V obdobju 1977 — 1983 v ljubljanski regiji se dolžin a povprečnega trajanja primera ni bistveno spreminjala in je bila ves čas, z izjemo let 1978 in 1983 (10,0) malenkostno nad 10 dni. SRS je v istem obdobju izkazovala minimalno enakomerno upadanje povprečnega trajanja odsotnosti, število dni je bilo v analiziranem obdobju manjše kot v ljubljanski regiji. V občini Kočevje je bilo v tem obdobju najmanjša doba trajanja primera glede na republiko in regijo. Če analiziramo gibanje povprečnega odstotka z dela odsotnih delavcev dobimo povsem drugačno podobo, saj je bil ta odstotek v vseh letih znatno višji kot v regiji oz. republiki. Ugotovimo pa lahko, daje pričel v letu 1982 opazno upadati in da se je občina Kočevje v letu 1983 približala povprečju SRS, še bolj pa povprečju regije. Povprečni odstotek izgubljenih dni v občini Kočevje, ljubljanski regiji in republiki v obdobju 1977 — 1983 Zdravstvena skupnost 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 % % % % % % % % Kočevje 6,20 6,57 6,96 7,08 7,12 6,93 5,93 5,7 Ljubljanska regija 5,06 5,11 5,38 4,99 4,97 5,04 5,09 SRS 4,64 4,73 4,91 4,55 4,71 4,70 4,81 Pri ugotavljanju vzrokov odsotnosti z dela (tabela 10) vidimo, daje imela v preteklih letih občina Kočevje znatno višji procent odsotnosti zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni kot pri ljubljanski regiji. Večje število odsotnosti je bilo v občini tudi zaradi bolezni in nesreč izven dela, vendar se je občina v letu 1983 in 1984 približala regiji. V obdobju 1980 — 1984 pa je imela nižji % izostankov z dela zaradi nege, izolacije in spremstva družinskih članov. % izgubljenih dni zaradi odsotnosti z dela po vzrokih zadržanosti v občini Kočevje in ljubljanski regiji 1979 — 1984 TABELA 10: Leto Zdravstvena skupnost % izgubljenih dni , , nesreče pri s upaj de2U in po_ klicne bol. bolezni in nesreče izven nega,izolacija in spr. druž.članov 1980 Kočevje 7,1 0,7 6,1 0,3 Ljubij.regija 5,0 0,3 4,2 0,5 1981 Kočevje 7,1 0.6 6,2 0,3 LjubiJ.regiJa 5,0 0,3 4,2 0,5 1982 Kočevje 6,9 0,6 6,0 0,3 LjubiJ.regiJa 5,1 0,3 4,2 0,6 1983 Kočevje 5,9 0,5 5,0 0,4 Ljubij.regija 5,1 0,3 4,2 0,6 1984 Kočevje 5,7 0,5 4.8 0,5 LJublJ.regija 5,0 0,3 0,6 1.3.4. Gibanje umrljivosti in njeni vzroki Med pomembnejšimi kazalci zdravstvenega stanja prebivalstva je podatek o umrljivosti prebivalstva. Splošna umrljivost v občini Kočevje, ki v letu 1983 znaša 9,1 na 1000 prebivalcev (SRS 10,4, regija 9,2), kaže v zadnjih letih naraščanje, kar .je posledica predvsem večanja deleža prebivalcev starejših od 65 let. Podatki o umrljivosti prebivalcev po vzroku smrti kažejo, da sta najbolj pogosta vzroka smrti bolezni srca in ožilja, ki tvorita 49,7% vseh vzrokov (regija 45,0%) in maligne novotvorbe 20,2% (regija 18,8%). Prav tako kot splošna umrljivost je tudi umrljivost dojenčkov pomemben kazalec zdravstvenega stanja prebivalstva, na njegovo stopnjo pa poleg drugih vzrokov pomembno vpliva tudi družbenoekonomska razvitost posameznega okolja, življenjski standard ter zdravstvena prosvetljenost prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija šteje ta podatek za najbolj celovit kazalec zdravstvenega stanja prebivalstva. Umrljivost dojenčkov v občini Kočevje upada in sicer posebej od leta 1975/77, ko je bila zelo visoka in nad regijsko. V zadnjih letih je dosegla nižje vrednosti kot jih ima regija, posebej je zmanjšana neonatalna umrljivost. Umrljivost dojenčkov na 100 živorojenih v občini Kočevje in regiji TABELA 11: _________________Leto________________________________ Umrljivost „„ „„ 1981 1983 Koče- Ljub. Koče- Ljub. Koče- Ljub. Koče- Ljub. vje reg. vje reg. vje reg. vje r=g. Perinatalna umrljivost (mrtvorojeni in umrli do 6 dni starosti) 3,9 1,8 1,8 2.0 1,0 1.2 1.7 1,5 Neonatalna umrljivost (0-27 dni) 2,3 1.3 1,4 1.« 0,3 0,9 0,7 1,0 Postnatalna umrljivost (2 - 12 mes.) 0,8 0,« 1,8 0,3 0,3 0,3 0,3 0,4 Skupna umrljivost 0-1 leta na 100 živorojenih 3,1 1,6 3.2 1.7 0,6 1.2 1.0 1,8 Vir: Zdravstveno statistični letopis za območje ljubljanske regije (1975 — 1983), Zavod za medicino in higieno, Ljubljana 1.4. Zdravstvene zmogljivosti in njihova uporaba 1.4.1. Delavci v zdravstvenih organizacijah Podatki o kadrovski zasedbi v zdravstveni dejavnosti v občini Kočevje nam kažejo, da so bili od leta 1975 storjeni veliki pozitivni premiki glede zaposlovanja zdravstvenih delavcev. Tako seje od leta 1975 do leta 1983 povečalo število zdravstvenih delavcev v občini za 25% oziroma od 76 na 95 zaposlenih. V letu 1985 jev Zdravstvenem domu Kočevje redno zaposlenih 23 zdravnikov, zobozdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev z visoko izobrazbo in specializacijo ter še 63 medicinskih sester, tehnikov in asistentov oz. zdravstvenih delavcev z višjo in srednjo izobrazbo. Po pogodbi je v ZD Kočevje zaposlenih še 8 zdravnikov specialistov in ena VMS. Ugotavljamo, da seje v zadnjih letih izboljšala kadrovska zasedba v osnovni zdravstveni dejavnosti in zobozdravstvu, kljub temu pa še vedno obstajajo problemi fluktuacije zdravnikov in pomanjkanja zdravstvenega kadra predvsem na področju medicine dela, v splošni ambulanti in zobozdravstvu. Število prebivalcev na zdravnika splošne prakse se je v občini Kočevje v primerjavi z letom 1977 močno izboljšalo, s čimer seje zmanjšala občutna razlika, kije v prejšnjih letih obstajala med občino in regijo oz. republiko. Tako lahko ugotovimo, da obstoječa kadrovska zasedba v večini dejavnosti, kijih izvaja zdravstveni dom v Kočevju, dosega regijske kadrovske normative in se je zelo približala republiškim. O obremenjenosti zdravstvenih.delavcev govorijo tudi podatki o številu obiskov na enega redno zaposlenega zdravnika. Tako ugotavljamo, daje v letu 1985 letno obiskalo redno zaposlenega zdravnika v splošni ambulanti 11.385 prebivalcev (v regiji 10.295) v letu 1983 pa 6.705 prebivalcev (v regiji 7.461). Če primerjamo podatke z republiko ugotovimo, daje v letu 1983 bilo 1.312 prebivalcev na enega zdravnika zaposlenega v osnovni zdravstveni dejavnosti (Zdravstveni domovi) in 2.054 prebivalcev na enega zobozdravnika. Število prebivalcev na redno zaposlenega zdravnika in na zobnega terapevta v občini Kočevje in ljubljanski regiji TABELA 12: 1975______________1977________________1979_________________1981______________1963 Kočevje Ljubij. regija Kočevje jLjublj. regija Kočevje LjublJ. reglja Kočevje Ljublj. regija Kočevje Ljublj. regija SR Slovenij Število prebivalcev na zdravnika (splošne prakse, specializanti, specialisti, pripravniki) 1.084 1.466 1.466 415 1.200 393 1.134 372 1.035 388 536 Število prebivalcev na zdravnika splošne prakse 5.84j 2.038 5.924 2.018 3-599 1.752 2.591 1.604 1.862 1.635 2.155 Število prebivalcev na zobnega terapevta 2.068 1.986 2.102 1.790 1.713 1.669 1.911 1.544 1.770 1.596 1.826 VIR: Zdravstveno statistični letopis za območje ljubljanske regije (1979 — 1983), Zavod zamedicino in higieno, Ljubljana. •Podatek velja za občini Kočevje in Ribnica skupaj, ker v letu 1975 ni ločeno prikazanega podatka. 1.4.2. Obseg opravljenih storitev V letu 1983 je bilo v občini Kočevje povprečno opravljenih 4,5 vseh pregledov v ambulantah splošne dejavnosti na odraslega prebivalca (regija 3,4) in sicer manj kot v obdobju 1975— 1982, prvih pregledov pa je bilo povprečno 1,4 na prebivalca (regija 1,0). Obiski prebivalcev starejših od 19 let pri zdravniku splošne medicine v letu 1983 v SRS, ljubljanski regiji in Kočevju Območje Štev.obiskov na odraslega prebivalca Število pregledov na prebiv. Število ponovnih obiskov na odras.preb. Število preventivnih sistema t .pregl. na 1000 preb Število vseh obiskov na 1000 SRS 3,8 1.2 2,6 16,8 3-816 Ljubi J. regija 3,*» 1.0 2.5 27,1 3.422 Kočevje M,5 M 3,1 - 4.509 Iz prikazane tabele je razvidno, daje imela občina Kočevje v letu 1983 večje število obiskov (prvih in ponovnih) na odraslega prebivalca v splošnih ambulantah, kot jih imata regija in republika. Posebej so opazna odstopanja v številu obiskov na 1000 prebivalcev, kjer občina presega povprečje republike za 18,2%, regiji pa za 31,8%. •VIR: Letopis o zdravstvenem in socialnem varstvu v SRS 1983, Ljubljana, avgust 1984 Obiski v ambulantah v občini Kočevje in regiji TABELA 13: Na eno delovno uro zdravnika v ambulanti Š t e v 1 1 o ob i s k o v obiskov leto ponovni obisk ponovni 83/75 ambulantah pregledov prvin. prvi obisk indeks 83/81 Koce- Ljub. Koce- Ljub. Kočevje Ljubijan. Kočevje Ljubljan. Kočevje Ljubijan. Kočevje Ljubij. .Kočevje Ljubi v 1* reg. vje reg. regija regija reglja regija regij 2,3 4.208 71.148 33-648 , n 91,0 105,2 obiski v 1975 3.7 3,8 2,0 ('.bil 37.500 1.591 0, u 0,9 127,7 103, i ambul. dispanz. 1981 5,1 2,9 3,4 1,5 2.999 72.442 2.007 38.461 992 33.981 0,5 0.9 za žene 1983 4,1 3,3 2,5 1,8 3-830 74.832 2.316 41.303 1.514 33-529 0,7 0,8 Ambulante 1975 3.9 5,6 2,1 2,8 7.574 297.071 4.127 149.233 3.447 147.838 0,8 1,0 predš.otr. 1981 5.0 5,8 2,6 3,0 9.771 10.961 393.555 906.314 4.970 5.830 205.543 212.729 4.801 5.131 188.012 1,0 0,9 144,7 136,1: 1983 5,1 5,7 2,7 3,0 193.""Sj 0,9 0,9 112,2 103,- Obiski v 1975 4,5 5,5 2.0 2,4 8.752 219.294 3.896 107.309 4.856 111.985 1,2 1,0 šolskih dispanz. 1981 5,1 5,7 2,4 3,1 9.697 9.427 298.364 302.410 4.535 161.804 162.977 5.162 136.560 1,1 0,8 107,7 137.9 v ZD 1983 5,0 5,7 2,8 3.1 5.255 4.1/2 139. 33 0,8 0,8 97,2 101,4 Obiski v 1975 7,0 6,1 2,3 2,1 68.312 1910.421 22.290 477.315 46.022 933-106 2,1 2,0 splošnih ambulantah 1981 4,3 5,2 1,1 1,5 70.769 1478.051 1402.580 17.790 412.914 366.711 52 . 979 1065.137 1035-869 3,0 2,6 2,8 88,3 99.4 v ZD 1983 4,1 5,2 1,3 1,5 60.347 18.722 41.625 2,2 85,3 94,9 Obiski v 1975 5,0 3,1 1,1 0,8 1.740 26.251 388 6.786 1.352 19.465 3,5 2,9 201,6 284,2 dispan.za borce NOV 1981 5,0 3,6 1,4 1,1 3.096 80.168 879 23.663 2.217 56.505 2.5 2,4 113,3 93,1 1983 3,8 3,4 1.2 1,0 3.507 74.610 1.143 21.564 2.364 53.046 2,1 2,5 VIR: Zdravstveno statistični letopis (1975, 1981, 1983) za območje Ljubljanske regije. Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana Število obiskov v osnovnem zdravstvenem varstvu in zobozdravstvu v občini Kočevje za obdobje 1977 — 1983 TABELA 14: 0 B I S K 0 V Štev.zdravnik. Na zdravnika Indeks Indeks Zdravstveno Leto ur zdravn. vseh prvih iz delovnih ur letno obiskov v abcinc bblakov varstvo leto na zdravnika letno Kočevje Regija Kočevje Regija obiskov Kočevje Regija ' skupaj SKUPAJ 197> 21.826 104.050 37.651 13,6 371,5 7.651 8.123 osnovno zarav. varstvo 1981 25.193 108.704 33.664 15,8 434,4 6.880 7.571 83/77 97,5 84,4 91,5 1983 25.189 101.428 36.969 15,7 429,1 6.460 7.436 83/81 93.3 93,9 98,2 Splošna 1977 12.533 65.275 20' 323 7,8 154,8 8.369 9.165 83/77 92,5 77,5 91,3 ambulantna alužba 1981 16.333 70.769 17.790 10,2 176,7 6.939 8.365 83/81 85.3 93.5 100,1 1983 14.877 60.347 18.722 9,3 168,9 6.489 8.371 Medicina dela 1977 1.808 3.070 3.070 1,1 32,5 2.791 3.617 83/77 31,2 81,2 76,0 preventiva 1981 1.832 2.466 2.466 1,2 40,3 2.055 2.907 83/81 10,1 110,3 94,6 1983 1.792 2.493 2.493 1,1 43,6 2.266 2.750 « Zdravstveno 1977 526 3.106 948 0,3 9,7 1.035 5-986 83/77 113.3 566,7 118,2 varstvo borcev NOV 1981 624 3.096 879 0,4 9,7 7.740 6.894 83/81 113,7 75,8 102,6 1983 932 3.519 1.155 0,6 9.6 5.865 7.075 Zdravstveno 1977 1.808 10.572 5.162 1,1 47.9 9.611 8.819 83/77 118,2 86,7 95.8 varstvo predšolskih otrok 1981 2.254 11.233 5.239 1.4 56,4 8.024 8.843 81/77 111,2 103,8 95,6 1983 2.423 12.493 6.242 1,5 59.5 8.328 8.451 Zdravstveno 1977 2.242 11.583 4.971 1,4 40,4 8.274 9.076 83/77 109,5 109,5 84,1 varstvo šolskih otrok _n mladine 1961 2.181 12.063 4.535 1,3 49,5 9.280 8.013 83/81 105,1 97,6 95,3 1983 2.273 12.679 5.255 1,4 50,8 9.056 7.636 Zdravstveno 1977 1.993 6.308 3.177 1,3 28,2 4.852 5.047 83/77 99.8 129.8 106,3 varstvo žensk 198’ 929 5.273 2.755 0,6 39.3 8.789 4.58» 83/81 119,4 71,6 117.0 *983 1.512 6.297 3.099 1.0 32.2 6.297 5.363 Delo pnevmofti- 1977 916 9.136 - 0,6 11.0 6.893 7.135 83/77 87,1 65,3 72,1 zisloske službe 1981 1.040 3.809 - 0,7 12,6 5.935 5.677 83/81 99,7 82,8 90,7 1983 1.380 3.601 - 0,8 14,0 9.501 5.197 Vse zobne ambulante skupaj 1981 Del.ure zob.terap. 15.874 35.466 1.330 9,9 312,2 3.582 3.293 83/81 109,1 108,5 103,4 1983 15.193 36.906 716 9,5 301,8 3-885 3.352 Splošne aoeu- 1981 9.819 29.379 70 6,1 207,1 3-996 3.266 83/81 102,1 103,9 102,6 lante za^ odrasle 1983 9.520 29.912 - 6,0 201,8 9.152 3.352 Predšolske 1981 6.060 11-492 1.260 3,8 2.919 3-198 83/81 108,1 117,9 104,6 In šolske ambulante 1983 5.673 11.999 716 3.5 100,0 3.927 3.352 VIR:Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana DELO V SPLOŠNIH IN ŠOLSKIH ZOBNIH AMBULANTAH TABELA: 15 Leto Vsi obiski Prvi Delo ambul.za predš.ln v obiski šol.ambul. Povrečno obiskov na 100 Serijski pre- Serijski pregledi pred- gledi šol-šolskih otrok skih otrok Letno ol skov-povi predš., otrok šol.otr.in mlad. prebivalcev na 1 zap zob.terai Kočevje Ljubi j. reglja Kočevje LJublJ. Koče- regija vje LJublJ. reglja Koče- vje LJublJ. reglja Koče- LJublJ. vje regija Koče- LJublJ. Koče- LJublJ. vje reglja vje regija Koče- Lj-vje rt-., 1975 20.957 669.953 1.866 116.850 162 11.779 1.297 33.398 127 137 5.131 910 29.839 5.239 9., 1977 33.335 1007.090 3.763 185.323 292 13.653 1.589 34.204 130 193 2 2.909 397 18.629 2.865 3.' 1979 31.917 1015.503 3.875 187.958 393 12.855 1.242 37.719 186 194 13 3-139 88 2.235 2.300 2. 1981 35.«66 1085.599 9.730 198.317 278 13.765 1.289 37.291 196 198 6.192 1.260 18.272 4.062 3- 1982 36.761 1101.212 9.785 190.700 907 13.975 1.407 38.073 208 203 3 9.373 765 19.633 4.712 3- 1983 29.912 753.223 3.080 132.103 639 12.329 1.540 37.892 208 199 9 3-815 712 18.061 9.152 3. 83/75 118,9 113,3 165,1 113,1 391,9 109,7 118,7 113,5 163,8 195,3 79,9 173,7 72,7 - Indeks 83/82 67,8 68,4 64,4 69,3 155,8 88,2 109,5 99,9 100 98,0 87,2 93,1 92,0 - VIR: Zdravstveno statistični letopis (1975 — 1983) za ljubljansko i gijo, ZaVod za medicino in higieno, Ljubljana re- DELO SPLOŠNE AMBULANTNE DEJAVNOSTI TABELA: 16 Na enega redno zaposlenega zdravnika Obiskov v ambulantah na prebivalca od 1 .9 leta dalje Leto obiskov v letu vseh prvih Kočevje Ljubljanska regija Kočevje LJublJ.regija Kočevje LJublJ.regija 1975 11.385 10.295 5,1 3,5 1,6 1,2 1976 12.857 9.822 9,9 3,5 1,6 1.2 1977 12.523 10.025 9,8 3,5 1.6 1,2 1978 9.325 9.385 9,9 3,9 1,5 1,1 1979 10.163 9.060 5,3 3,9 1,5 0,9 1980 19.732 8.730 5,9 3,3 1.5 0,9 1981 10.110 8.593 5,5 3,8 1,9 1.1 1982 7.561 7.789 5,9 3,5 1,5 1,0 1983 6.705 7.961 9,5 . 3,9 1,9 1,0 VIR: Zdravstveno statistični letopis (1975 — 1983), Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana TABELA: 17 l«t, V splošnih ambulantah V specialističnih ambulantah vsi obiski prvi obiski vji obiski prvi obiski 1975 <5.655 15.188 1.673 1.080 1976 <3.753 K. 012 2.128 1.322 1977 <2.729 K. 020 2.922 1.700 1978 <6.786 13.611 2.780 1.67< 1979 53.87< K.299 2.781 1.736 1980 56.597 K. 351 2.570 1.839 1981 5<.301 12.353 3.582 2.126 1983 <5.<06 13'8" 3.<71 1.975 OBISKI AKTIVNIH ZAVAROVANCEV V SPLOŠNIH IN SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH V LETIH 1975 — 1983 — KOČEVJE VIR: Zdravstveno statistični letopis (1975 — 1983) za območje Ljubljanske regije. Zavod za medicino in higieno, Ljubljana ŠTEVILO OBISKANIH BOLNIKOV NA 10.000 PREBIVALCEV IN POVPREČNO OBISKOV NA ENEGA ZDRAVNIKA Strokovna nega bolnika na domu TABELA: 18 Leto 5? Vi 1 0 obiskov Število obiskanih bolnikov Na 10.000 obiskanih prebivalcev bolhikov Povprečno obiskov na enega bolnika Kočevje Ljubij.regija Kočevje Ljublj.regija Kočevje Ljubi j. regija Kočevje Ljublj.regija 1975 3.402 46.530 520 2.035 299,8 41,6 6,5 22,9 1979 3.628 54.377 468 2.429 260,0 44,2 7,7 22,4 1981 4.554 64.792 451 3.027 248,6 55,2 10,1 21,4 1982 6.249 72.145 526 3.059 283,3 53,6 11,9 23,6 1983 6.588 79.299 577 3.494 309,9 60,9 11,4 22,7 indeks 1983/ 75 193,7 170,4 111,0 171,7 VIR: Zdravstveno statistični letopis (1975, 1979, 1981, 1982,1983) za območje Ljubljanske regije. Zavod za medicino in higieno, Ljubljana Število vseh obiskov v ambulantah splošne dejavnosti je vseskozi naraščalo do leta 1980, po tem pa beležimo upadanje in zmanjšanje tudi števila prvih obiskov v splošnih ambulantah, kar je posledica večjega obiska prebivalcev v ambulantah specialističnih dejavnostih in novih zaposlitev v drugih ambulantah ter kadrovskih težav. Od leta 1975 beležimo hitro naraščanje števila opravljenih pregledov v ambulanti za predšolske (44,7%) in šolske otroke (7,7%), v ambulantah dispanzerjev za žene od leta 1981 (27,7%) in ambulanti za borce (101,6%), v splošnih zobnih ambulantah za 18,9%. V letu 1983 je bilo povprečno 208 obiskov v zobozdravstvenih ambulantah na 100 prebivalcev v občini Kočevje (regija 199, SRS 158), v letu 1975 pale 127 obiskov (regija 137) na 100 prebivalcev, kar kaže na občuten razvoj te dejavnosti v občini. V letu 1984 ugotavljamo povečanje obsega dela glede na prejšnje leto in sicer za 23% v šolskem in otroškem dispanzerju, večkratno povečanje pregledov v dispanzerju za borce in starostnike, 8% v dispanzerju za žene in 13% povečanje v obsegu zdravljenja in negi na domu, sicer pa seje tudi povečal obseg delav vseh specialističnih ambulantah v občini. Posebna pozornost je podana razvoju preventivne dejavnosti, ki se izvaja po zagotovljenem programu skoraj 100%, kar je vplivalo, da se je povečalo število sistematskih pregledov in drugih preventivnih storitev v vseh ambulantah osnovne zdravstvene dejavnosti. 1.5. Osnovne značilnosti razvitosti zdravstvene dejavnosti v občini Kočevje in ocena realizacije srednjeročnega plana 1981 — 1985 V V občini Kočevje se v letu 1985 izvajajo naslednje zdravstvene dejavnosti: 1. splošna medicina, 2. zdravstveno varstvo borcev, 3. zdravstveno varstvo žena, 4. zdravstveno varstvo otrok in šolske mladine, 5. dejavnost medicine dela, prometa in športa, 6. pulmološko internistična dejavnost — DBT, 7. patronažna, babiška dejavnost, zdravljenje in nega bolnika na domu, 9. zobozdravstvena dejavnost, 10. reševalna služba. Ob teh dejavnostih, delujejo še: diagnostični laboratorij, fizioterapija, rentgensko slikanje in higiensko epidemiološka služba. V občini Kočevje opravljajo tudi ambulantno specialistične dejavnosti pri zdravljenju, svetovanju uporabnikom ali diagnostiki naslednjih specialističnih dejavnosti: 1. okulistična ambulantna dejavnost, 2. ortopedska, 3. otorinolaringološka (ORL), 4. diabetološka, 5. rentgenološka (RTG) specialistična ambulanta. Zdravstveni dom Kočevje organizira delo v 6 zdravstvenih postajah in sicer v Kočevski Reki, Predgradu, Strugah, Dragi, Osilnici in Vasi Fari. Zdravstvene postaje prostorsko zelo dobro pokrivajo z osnovnim zdravstvom in zobozdravstvom izvenmestno območje, tako pa so tudi zadovoljivi prostorski pogoji dela v teh postajah, saj je večina prenovljenih ali novograjenih. Dve postaji Osilnica in Vas Fara imata stalno zaposlenega zdravnika, v drugih postajah zdravnik dela lx do 2x tedensko. Od 6 zdravstvenih postaj se finančno pokrivata le ZP Osilnica in Vas Fara. ostale pa ne ustvarjajo dovolj prihodka, da bi pokrivale svoje stroške. Na podlagi podatkov za desetletno obdobje 1975 — 1985 lahko ugotovimo, da je zdravstvena dejavnost dosegla zelo hiter razvoj v občini Kočevje in da se je v tem obdobju močno izboljšalo zagotavljanje oskrbe zdravstvenega varstva skoraj na vseh področjih, ki delujejo v občini, močno pa se je povečalo preventivno delo in zdravstvena vzgoja ter zmanjšala čakaln-a doba. V planskem obdobju 1981 — 1985 je bil razvoj zdravstvene dejavnosti usmerjen v realizacijo prednostnih nalog in zastavljenih ciljev, ki so še posebej poudarjali potrebo po hitrejšem razvoju zdravstvene dejavnosti, zmanjševanju obsega in trajanju bolnišničnega zdravljenja z razvojem zdravljenja in nege na domu, racionalizacijam ustreznejšo delitev dela, razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje, postopno povečanje opravljanja specialističnih ambulantnih storitev in drugo*. V letu 1985 ni dosežen kadrovski plan ‘Naloge opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti Kočevje 1981 — 1985, 6. člen zaposlovanja, na to pa so najbolj vplivale omejene materialne možnosti za zdravstveno dejavnost, fluktuacija zdravstvenega kadra, še posebej pa nezadostne prostorske kapacitete zdravstvenega doma v Kočevju. Kljub temu, da ni dosežen načrtovani kadrovski plan je v večini dejavnosti realiziran planirani obseg dela. V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985je dosežen predvideni kadrovski razvoj v naslednjih dejavnostih: — zdravstveno varstvo žena, pulmološko internistično zdravstveno varstvo, diagnostični laboratorij, fizioterapija, rentgenski kabinet, okulistično ambulantna dejavnost, ortopedska, otorinolaringološka, diabetološka, gentngenološka ambulanta specialistične dejavnosti ter zdravstveno varstvo otrok in šolske mladine. Deloma so realizirane naslednje dejavnosti: — splošna medicina, zdravstveno varstvo borcev NOB, medicina dela, prometa in športa, patronažna, babiška dejavnost, nega in zdravljenje na domu, zobozdravstvena dejavnost in reševalna služba. V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 ni realizirana naloga uvajanja psihiatrično zdravstvenega varstva in neurološke ambulantne specialistične dejavnosti v občini, kar je posledica pomanjkanja kadrov in prostorske stiske. Enako ni prišlo do predvidene izgradnje 111. trakta zdravstvenega doma v Kočevju in lekarne, kar je močno omejilo možnosti razvoja posameznih dejavnosti. Stopnja hospitalizacije je v obdobju 1977 — 1982 rahlo upadla, na večini oddelkov seje skrajšala povprečna ležalna doba, kar sta tudi bili dve od osnovnih usmeritev srednjeročnega plana 1981 — 1985. Podatki o absentizmu nam kažejo, da se je v preteklem srednjeročnem obdobju znižalo število primerov. Po letu 1980 je pričelo upadati tudi število dni trajanja posamičnega primera. Izredno pozitivno je. da seje občutno zmanjšal delež izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni. 1.6. Sredstva namenjena za zdravstveno varstvo občine Kočevje Prihodki Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje so se v obdobju od 1978 do 1983 konstantno povečali (indeks 1983/1978 = 347). Največji porast sredstev glede na preteklo leto je bil 1975. (indeks 141) in 1983. leta (156). Delež solidarnostnih sredstev republike in regije, ki jih je občina v tem obdobju prejemala, seje ves čas zmanjševal in sicer: leta 1978 so solidarnostna sredstva predstavljala 14,5%, leta 1983 pa le še 4,32% celotnih prihodkov občinske zdravstvene skupnosti (glej tabelo 19). Prihodki ljubljanske regije so v tem obdobju naraščali približno enako (indeks 1983/1978 = 346). Največji delež odhodkov občinske zdravstvene skupnosti v preteklih letih so predstavljali izdatki za neposredne zdravstvene storitve (76,6% v letu 1978 in 85,9% v letu 1984), precej manjši delež sredstev je.bil porabljen za denarna nadomestila in povračila (14,1% v letu 1978 in 5,1% v letu 1984)9 sredstva za investicije, ki so se v zadnjih letih še zniževala, so v vsem obdobju predstavljala najmanjši delež. Ugotoviti moramo, da se struktura izdatkov ljubljanske regije ni bistveno razlikovala od strukture občinske zdravstvene skupnosti (tabela 20 in 21). Ko smo analizirali izdatke za neposredno zdravstveno varstvo občine Kočevje smo ugotovili, da je bilo največ sredstev porabljenih za bolnišnično zdravljenje (približno 44%) in da je bila občina (z izjemo leta 1978) vedno pod povprečjem regije in republike. V preteklih letih je imela občina višji strukturni delež porabe sredstev za splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje kot regija in republika, občutno manj pa je porabila za specialistično zdravljenje, zobno nego in protetiko. zdravila in injekcije, od leta 1982 dalje pa tudi za zdraviliško zdravljenje. Visoko nad republiškim in regijskim povprečjem pa je bila le glede izdatkov za prevoze z rešilnimi avtomobili (tabela 23). PRIHODKI ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE IN LJUBLJANSKE REGIJE V LETIH TABELA 19. 1 1978 — 1983 (v 000 din) Leto Zdravstvena skupnost Prihodki : skupaj Prihodki brez solidarnosti sredstev (1) indeks Solidarnostna sredstva prispeva dobi Razlika med prisp. in dob. sol.sredstvi (2) Struktura sredstev glede na prihodek (v% 1 ♦ 2 indeks 1978 Kočevje 87.910 - 75.126 - - 12.784 12.784 14,54 Ljubljanska regija 2.723.251 - 2.788.137 - 192.720 127.834 - 64.886 2,38 1979 Kočevje 124.358 141 109.669 146 _ 14.689 14.689 11,81 Ljubljanska regija 4.027.781 148 4.101.206 147 203.577 130.152 - 73.425 1,82 1980 Kočevje m. 524 116 127.485 116 17.039 17.039 11,79 Ljubljanska regija 4.533.610 113 4.622.810 113 249.630 160.430 - 89.200 1.97 1981 Kočevje 180.052 125 164.224 129 15.828 15.828 8,79 Ljubljanska regija 6.242.637 138 6.416.175 139 374.286 200.748 - 173.538 2,78 1982 Kočevje 195.993 109 181.575 111 14.418 14.418 7,36 Ljubljanska regija 7.304.810 117 7.500.889 117 491.270 295.191 - 196.079 2,68 1983 Kočevje 305.099 156 291.930 161 13.169 13.169 4,32 Ljubljanska regija 9.443.027 129 9.744.522 130 569.270 267.775 - 301.495 3,19 •Upoštevana so solidarnostna sredstva na ravni regije in republike VIRI: Statistični letopis (1978. 1979, 1980, 1981. 1982, 1983), Zdravstvena skupnost Slovenije, Ljubljana ODHODKI ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE IN LJUBLJANSKE REGIJE V LETIH 1978 — 1983 TABELA: 20 (v 000 din) Leto Zdravstvena skupnost Odhodki skupaj 1 + 2+ 3 4 Indeks Neposr.zdravstv. štor.(brez participac.) 1 Denarna nadomestila in povračila 2 Investicije 3 Drugi odhodki 4 1978 Kočevje 89.664 - 68.644 12.623 2.811 5.586 Ljubljanska regija 2.824.801 - 2.026.881 402.251 72.820 322.849 1979 Kočevje 119.940 134 88.581 16.914 4.323 10.122 Ljubljanska regija 3.691.992 131 2.606.751 531.206 206.103 347.932 1980 Kočevje 141.787 142 106.487 23.017 3.743 8.540 Ljubljanska regija 4)517.224 122 3.271.760 668.916 164.868 411.680 1981 Kočevje 199.928 137 191.223 26.072 10.567 17.066 Ljubljanska reglja 6.280.196 139 9.883.582 621.591 156.091 618.932 1982 Kočevje 293.116 125 188.593 36.901 7.000 11.122 Ljubljanska reglja 7.959.119 119 5.922.503 892.062 32.995 656.609 1983 Kočevje 319.202 129 219.739 39.988 1.606 53.379 Ljubljanska reglja 9.981.579 127 7.968.527 1.099.825 106.208 807.019 1989 Kočevje 932.797 138 371.835 21.837 3-221 35.909 Ljubljanska reglja ... ... ... ... ... ... VIRI: Statistični letopis (1978, 1979, 1980, 1981, 1982, 1983) Zdravstvene skupnosti Slovenije, Ljubljana Občinska zdravstvena skupnost Kočevje, strokovna služba. STRUKTURA ODHODKOV ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE IN LJUBLJANSKE REGIJE V LETIH 1978 — 1983 TABELA: 21 Leto Zdravstvena skupnost Odhodki skupaj 1 ♦ 2 * 3 ♦ 9 Neposr.zdravstv. storitve (brez participac.) 1 Denarna nadomestila in povračila 2 Investicije 3 Drugi odhodki 9 1978 Kočevje 100 76,55 19,08 3,19 6,23 Ljubljanska reglja 100 71,75 19,29 2,58 11,93 1979 Kočevje 100 73,85 19,10 3,61 8,99 Ljubljanska reglja 100 70,61 19,39 5,58 9,92 1980 Kočevje 100 75,11 16,23 2,69 6,02 Ljubljanska reglja 100 72,93 19,81 3,65 9,11 1981 Kočevje 100 72,95 13,38 5,92 8,75 Ljubljanska reglja 100 77,76 9,90 2,99 9,85 1982 Kočevje 100 77,57 19,97 2,88 9,58 Ljubljanska reglja 100 79,95 11,30 0,99 8,81 1983 Kočevje 100 69,93 12,57 0,51 16,99 Ljubljanska reglja 100 78,77 11,60 1,12 8,51 1989 Kočevje 100 85,91 5,05 0,79 8,30 Ljubljanska reglja ... ... ... ... ... IZDATKI ZA NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE CUE V LETIH 1978 — 1983 TABELA: 22 IN LJUBLJANSKE RE- (v 000 din) Skupaj Spl.amb.in Specialist. Bolnišn. Zobna nega Zdravila Zdravil. Prevozi Ostali Leto Zdravstvena skupnost od 1 - 8 indeks disp.zdrav, .zdravi Jen zdhavlj. in protet. in injek. zdravlj. z reš.avt. izdatki 1 2 3 4 5 6 7 8 1978 Kočevje 68.644 12.662 7.233 30.278 4.161 7.162 v sklopu 2.984 4.164 Ljubljanska regija 2.026.881 - 345.681 287.209 888.114 149.711 243.209 "ost.izd." ^ 33„ 80.623 1979 Kočevje 88.581 129 20.511 9.141 35.765 6.280 8.757 1.331 4.254 2.542 Ljubljanska regija 2.606.751 129 513.188 344.319 1.087.483 214.560 291.229 37.377 48.430 70.165 1980 Kočevje 106.487 120 22.421 10.821 43.108 7.992 11.004 1.523 6.346 3.272 Ljubljanska regija 3.271.760 126 629.176 408.964 1.376.614 283.'815 366.774 48.743 68.631 89.043 1981 Kočevje 141.223 133 28.224 14.997 61.763 9.712 15.196 1.958 6.190 3-183 Ljubljanska regija 4.883.582 149 898.556 665.551 2.153.633 431.803 498.194 55.223 86.875 93.747 1982 Kočevje 188.593 134 44.542 16.205 81.001 15.918 17.400 2.273 9.148 2.106 Ljubljanska regija 5.922.503 121 1.175.792 707.959 2.569.466 561.674 571.982 83.912 129.991 121.727 1983 Kočevje Ljubljanska reglja 219.734 7.468.527 117 116 47.838 1.512.686 23.793 890.020 93.979 3-211.045 17.490 699.316 19.905 697.482 2.037 99.837 10.746 152.579 3-946 205.562 1984 Kočevje * Ljubljanska reglja 371.835 169 84.207 46.519 157.977 30.892 32.609 4.312 14.520 799 VIRI: Statistični letopis (1978. 1979. 1980. 1981. 1982. 1983) Zd-*Ostali izdatki vključujejo potne stroške, proteze in ortopedske ravstvene skupnosti Slovenije. Ljubljana Občinska zdravstvena pripomočke, konvencije, zdravljenje v tujini skupnost Kočevje. Strokovna služba STRUKTURA IZDATKOV ZA NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE IN LJUBLJANSKE REGIJE V OBDOBJU 1978 — 1983 TABELA: 23 Leto Zdravstvena skupnost Izdatki Sploš.ambul., Specialis. Bolnišnično Zobna nega Zdravila Zdravil. Prevozi z Drugi skupaj disp.zdravlj. zdravljenje zdralvjenje in protet. in injekc.zdravlj. rešil.avtom. izdatki (od 1-8) 1 2 3 4 5 6 7 8 1978 Kočevje 100 18,45 10,54 44,11 6,06 10,43 v sklopu 4,35 6,06 Ljubljanska regija 100 17,05 14,17 43,82 7,39 12,00 "ost.izd." . 1,60 3,97 SRS 100 18,72 11,28 44,74 7,08 11,80 1,90 4,48 1979 Kočevje 100 23,16 10,32 40,38 7,09 9,89 1,50 4,80 2,86 Ljubljanska regija 100 19,69 13,21 41,72 8,23 11,17 1,43 1,86 2,69 SRS 100 19,26 11,36 44,56 7,25 11,44 1,59 1,99 2.55 1980 Kočevje 100. 21,06 10,16 40,48 7,51 10,33 1,43 5,96 3,07 Ljubljanska regija 100 19,23 12,50 42,08 8,67 11,21 1,49 2,10 2,72 SRS 100 19,17 11,02 44,38 7,83 11,15 1,67 2,13 2,65 1981 Kočevje 100 19,99 10,62 43,73 6,88 10,76 1,39 4,38 2,25 Ljubljanska regija 100 18,40 13,63 44,10 8,84 10,20 1,13 1,78 1,92 SRS 100 18,31 11,69 44,22 8,19 11,17 1,67 2,02 2,76 1982 Kočevje 100 23,62 8,59 42,95 8,44 9,22 1,21 4,85 1,12 Ljubljanska regija 100 19,85 11,95 43,39 9,48 9,66 1,42 2,19 2,06 SRS 100 18,97 11,01 43,98 8,63 10,40 1.92 2,24 2,85 1983 Kočevje 100 21,77 10,82 42,77 7,96 9,06 0,93 4,89 1,80 Ljubljanska regija 100 20,25 11,92 42,99 9,36 9,34 1,34 2,04 2,76 SRS 100 19,15 11,14 43,89 8,54 10,11 1,61 2,16 3,40 STRUKTURA IZDATKOV ZA NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO STRUKTURA OLriOOKOV ZS OBČINE KOČEVJE .V LETU 1984 ZS OBČINE KOČEVJE V LETU 1984 ZDRAVILA IN INJEK 9 06% PREVOZI Z REŠILNIMI ZOBNA NEGA IN SPL OŠ. AMBUL IN OSP NEPOSREDNE ZORAVST STORITVE BS VI % DRUGI ODHODKI e 30 % INVESTICIJE OTLV. DENARNA NADOKSTILA IN POVRAČILA S0S% 1.7. Lekarniška dejavnost Ugotavljamo, da se je kadrovska zasedba lekarne v Kočevju v preteklih latih (1977— 1983) izboljševala. V letu 1983 so bili zaposleni 4 farmacevti. 3 srednji farmacevtski tehniki in I lekarniški laborant. V občini je bilo tako leta 1983 4.655 prebivalcev na enega farmacevta. kar je izredno ugodno v primerjavi z republiko (5.501)* in nekoliko slabše v primerjavi z regijo (4.439)*. Ugodna je tudi primerjava med številom zdravnikov in farmacevtov, v občini je 3.3 v regiji 3,5* in v repugliki 3.6* zdravnika na farmacevta. Prodaja zdravil (magistralnih in gotovih ter zdravil ročne prodaje) je v preteklih letih močno variirala. Največjo prodajo je lekarna zabeležila v letu 1979 z 250.101 kosom (40,9% je bilo gotovih in magistralnih ter 59,1% ročne prodaje), v letu 1983 je bilo prodanih 176.237 zdravil (60,6% magistralnih in gotovih ter 39.4% ročne prodaje). Kljub temu. da seje razmerje med prodajo magistralnih in gotov ih ter zdravil ročne prodaje spreminjalo, lahko ugotovimo, da po letih 1977/78. posebno pa v poslednjih letih, količina prodanih zdravil ročne prodaje ni nikoli presegla 50%. Vrednost prodanih zdravil je v obdobju 1977 — 1983 ves čas naraščala (indeks 1983/1977 = 291). Vrednost prodaje magistralnih in gotovih zdravil seje povečala približno trikrat (indeks 1983/1977 = 310). ročne prodaje pa dvakrat (indeks 229). ’Podatki za regijo in republiko so iz leta 1985 1.8. Varstvo okolja in epidemiološko — higienska situacija Ugotavljamo, da je število prijavljenih primerov nalezljivih bolezni v občini Kočevje v obdobju 1977 — 1983 zelo variiralo glede na ljubljansko regijo. Število je tako v letu 1977 predstavljalo 4,6% Všeh primerov v ljubljanski regiji, leta 1980 samo 2.4%, zaskrbljujoč pa je podatek iz leta 1983. ko je bilo od vseh primerov v ljubljanski regiji (17.173) kar 8,3% v Kočevju. 2.0. Analiza razvojnih možnostizdravstvenegavarstvaod 1986do 1990 v občini Kočevje Razvojne možnosti zdravstvenega varstva v občini Kočevje so podane s predvidenim družbeno-ekonomskim razvojem občine in regije v obdobju 1986 — 1990. »Globalne gospodarske možnosti razvoja v občini Kočevje*« za to obdobje predvidevajo povprečno letno stopnjo rasti proizvodnje okoli 4%. Predvideno število zaposlenih se bo povečalo v občini Kočevje s povprečno letno stopnjo rasti 1,2%, oziroma v letu 1990 bo skupaj zaposlenih 8.720 oseb. Družbena produktivnost dela bo naraščala po povprečni letni stopnji 3,2%. V naslednjem srednjeročnem obdobju se predvideva prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki se bodo posredno prilagajale materialnim možnostim razvoja kljub predvideni realni rasti sredstev za družbene dejavnosti v občini. Skupaj bodo sredstva za družbene dejavnosti naraščala s povprečno letno stopnjo 3,7%, za dodatna sredstva bo edini vir neposredna svobodna menjava dela in solidarnostna sredstva. 2.1. Demografski razvoj prebivalstva Prebivalstvo občine Kočevje bo v letih 1981 — 2000 naraslo za 10,13% (približno 0,5% letno). Glede na nekatere demografske pokazatelje lahko ugotovimo, da je prebivalstvo občine Kočevje staro, stanje pa se bo do leta 2000 še poslabševalo. Tako sebo delež starejših od 65 let do leta 1991 gibal med 8 in 9%, po letu 1991 pa se bo povečeval in v letu 2000 bo 11,94% prebivalcev občine starejših od 65 let. ‘Analiza razvojnih možnosti občine Kočevje in smernice za družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990 ŠTEVILO PREBIVALCEV V POSAMEZNIH STAROSTNIH KATEGORIJAH V OBČINI KOČEVJE IN LJUBLJANSKI REGIJI DO LETA 2000 TABELA: 24 Leto Zdravstvena skupnost Prebivalci vsi 0-6 7-14 15 - 18 19 - 24 25 - 64 65 1981 Kočevje 18.139 2.056 1.927 1.163 1.953 9.286 1.754 Ljubij.reglja 548.620 61.695 64.574 31.931 50.401 279.922 60.097 1985 Kočevje 18.526 2.199 2.055 963 1.838 9.973 1.498 Ljubij.reglja 565.411 66.220 68.107 32.287 48.251 299.626 50.920 1986 Kočevje 18.622 2.201 2.125 941 1.76o 10.082 1.513 LJublj.reglja 569.609 66.976 69.432 31.787 48.564 302.349 50.501 1990 Kočevje 19.010 2.168 2.361 991 1.477 10.379 1.634 Ljubij.reglja 586.405. 67.412 74-333 33.778 48.778 310.083 52.021 1991 Kočevje 19.106 2.142 2.380 1.073 1.407 10.426 1.678 L-jjblj.regija 590.600 67.041 75.308 34.432 48.835 312.081 52.903 1995 Kočevje 19.493 2.052 2.499 1.128 1.517 10.294 2.003 Ljubij.regi ja 607.401 65.980 78.269 36.690 50.988 317.047 58.427 1996 Kočevje 19.590 2.040 2.493 1.174 1.550 10.236 2.097 Ljubij.reglja 611.593 65.901 78.880 36.682 52.347 317.100 60.683 2000 Kočevje 19.977 2.042 2.416 1.260 1.733 10.140 2.386 Ljubij.regija 628.391 66.601 77-454 40.196 55.281 322.115 66.744 VIR PODATKOV: Zavod SRS za statistiko. Urbanistični inštitut SRS (projekcija prebivalstva do leta 2001 — varianta XV). Zavod SRS za družbeno planiranje Ugotovimo lahko, da prebivalstvo ljubljanske regije glede na prebivalstvo Slovenije konstantno narašča, tako da je v letu 1981 29% vseh prebivalcev živelo v ljubljanski regiji, v letu 1990 jih bo živelo 29,05%, v letu 2000 pa 29,15%. Drugačno podobo dobimo, če primerjamo delež prebivalstva občine Kočevje glede na prebivalstvo ljubljanske regije, saj je bil delež v letu 1981 3,31%, v letu 1985 bo 3,28%, 19863,27%, 1990 3,24», leta 2000 pa bo padel že na 3,18%. Delež prebivalcev v občini Kočevje od 0 — 61et(vletu 1981 11,3% vsega prebivalstva) bo do leta 2000 poča-su upadal (leta 2000 10,6%); ljubljanska regija bo v tem obdobju izkazovala podoben trend. V kategoriji prebivalcev, starih od 7 — 14 let je v občini Kočevje opazno naraščanje — 10,62% vsega prebivalstva v letu 1981 in 12,11% v letu 2000 (podoben trend lahko opazimo tudi v ljubljanski regiji). Kategorija 15 — 18 let v občini Kočevje izkazuje v tem obdobju neznaten padec deleža prebivalcev, v ljubljanski regiji paje opaziti rahlo povečanje. Občina Kočevje in ljubljanska regija v kategoriji prebivalcev od 19 — 24 let izkazujeta padec; deleža kategorije od 25 — 64 let pa v občini in ljubljanski regiji ostaneta probližno enaka (okrog 51% vsega prebivalstva). Kot smo že poudarili se v občini Kočevje v obdobju 1986— 1990 zaskrbljujoče povečuje delež prebivalcev starih nad 65 let, trend deleža ljubljanske regije je nekoliko bolj umirjen in je z izjemo leta 2000(10,62%) v vseh analiziranih letih pod 10%. GIBANJE ŠT. PREB. V OBČINI KOČEVJE V BODOBJU 1981 — 2000 prebival. 25 000 20 00 0 19 500 19 000 18 500 18 000 '95 '96 '90 *91 GIBANJE ŠT. PREB. V LJUBLJANSKI REGIJI V OBDOBJU 1981—2000 630 000 620 000 610 000 600 000 560 000 570 000 560 000 550 000 540 000 '90'»1 '85 '86 2.2. Globalni cilji razvoja zdravstvene dejavnosti v obdobju 1986 — 1990 Temeljni cilji na področju zdravstvene dejavnosti je izboljšanje zdravstvenega stanja in splošnega zdravstvenega varstva prebivalstva. Zdravstvena dejavnost je posebnega družbenega pomena in je v občini Kočevje v naslednjem srednjeročnem obdobju opredeljena kot prioritetna dejavnost. Poseben poudarek bo dan naslednjim nalogam: — v obdobju 1986 — 1990 bomo ohranili pravice delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov do zdravstvenega varstva n a dosedanji ravni. Prednostno bo potrebno zagotoviti tisti obseg in vrsto storitev, ki so zakonsko določeni; — posebno pozornost bomo namenili nadaljnjemu zmanjševanju hospitalizacije, skrajševanju ležalne dobe v bolnišnicah in pospešen uvajanju nege in zdravljenja na domu; — povečali bomo samozaščitno dejavnost občanov, da bi tako učinkoviteje ukrepali za ohranitev in izboljšanje zdravja ter preprečevali bolezni in njihove posledice; — razvijali bomo prosveto in vzgojo prebivalstva ter krepili preventivne oblike dela; — prednostno bomo razvijali osnovno zdravstveno dejavnost ter ukrepali za preprečevanje odkrivanje in zdravljenje najbolj razširjenih bolezni v občini; — nadaljevali bomo s procesom racionalizacije, delitve dela in združevanjem OZD na tem področju; — okrepili bomo prizadevanja za doslednejše uresničevanje že sprejetih opredelitev v sistemu zdravstvenega varstva in s tem tudi za nadaljnje poglabljanje družbeno-ekonomskih odnosov svobodne menjave dela; — v obdobju 1986 — 1990 načrtujemo zaposlovanje zdravstvenih delavcev le v deficitarnih dejavnostih; — v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo nadaljevali gradnjo III. trakta zdravstvenega doma in lekarne v Kočevju. 2.3. Razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti in preventivnih oblik dela V naslednjem srednjeročnem obdobju bo namenjena posebna pozornost razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti, ki bo morala zadovoljevati potrebe po zdravstvenem varstvu vsega prebivalstva občine. Prostorska razporeditev zdravstvenih postaj v občini že omogoča dobro dostopnost prebivalcev občine do osnovnih zdravstvenih storitev, zaradi česar bo v naslednjem srednjeročnem obdobju večji poudarek na povezovanju te dejavnosti z organizacijami združenega dela, šolami in vrtci v širjenju zdravstvene vzgoje in preventivnega dela. Podatki o najbolj pogosto ugotovljenih boleznih pri prvih pregledih v splošnih ambulantah opozarjajo, daimaobčina Kočevje v primerjavi z regijo višji delež ugotovljenih bolezni dihal, še posebej pa poškodb izven dela. Enako podatki o zdravstvenem stanju šolskih otrok kažejo na slabšo zdravstveno situacijo kot je ugotovljena za isto starostno skupino v regiji. Prav zaradi tega bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju bistven poudarek namenjen preventivi in zgodnjemu odkrivanju bolezenskih znakov ter zdravstveni vzgoji prebivalstva, da bi lahko preprečevali bolezni ali zmanjšali njihovo število in negativne posledice. S tem je tesno povezana razširitev zdravstveno vzgojne in prosvetne dejavnosti prebivalstva, da bi dosegli aktivnejšo vlogo vsakega občana pri preprečevanju bolezni in ohranjanju svojega zdravja. Razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti je povezan z izboljševanjem kadrovske zasedbe posebej v ambulanti medicine dela, z izboljšanjem in posodobitvami zdravstvene opreme, zmanjševanjem čakalne dobe, povečanjem učinkovitosti in z izboljšanjem kvalitete dela. Z zmanjševanjem bolnišničnega zdravljenja se bo povečala potreba po hitrejšem razvoju zdravljenja in nege na domu. Vobdobju 1986 — 1990 ne predvidevamo bistvenega povečanja obsega dela v osnovni zdravstveni dejavnosti, oziroma naj bi ostal na enaki ravni kot je v letu 1985. Poleg razvoja splošne medicine, medicine dela, nege in zdravljenja na domu ter drugih dejavnosti je potrebno razvijati in krepiti splošno in otroško zobozdravstveno, posebej pa skrbeti za sistematske preventivne preglede v cilju zmanjševanja števila zobnih obolenj pri otrocih in mladini. 2.4. Razvoj ambuiantno-specialističnih dejavnosti v obdobju 1986 — 1990 V obdobju 1986 — 1990 v občini Kočevje ne predvidevamo uvajanje novih specialistično ambulantnih dejavnosti, ker za to n e obstajajo prostorske in kadrovske možnosti. V obdobju 1986— 1990 bodo delovale tako kot v letu 1985 naslednje dejavnosti: okulistična, ortopedska, otorinolaringološka, diabetološka in rentgenska specialistična ambulanta. Kadrovska zasedba bo ostala nespremenjena v teh dejavnostih oz. zdravniki specialisti bodo zaposleni po pogodbi v ZD Kočevje. 2.5. Hospitalizacija Ocenjujemo, da bi bilo v naslednjem srednjeročnem obdobju mogoče znižati stopnjo hospitalizacij najmanj za 5%, prav tako pa tudi ležalno dobo v povprečju za 5%. Znižanje ne bo enakomerno na vseh področjih, saj že sedaj lahko ugotovimo nizko stopnjo hospitalizacije in tudi relativno kratko ležalno dobo na nekaterih področjih. V obdobju 1986 — 1990 bo potrebno vzpodbujati povečanje obsega specialistično-amgulantne dejavnosti in hkrati zmanjševati obseg bolnišničnega zdravljenja, izraženega s številom bolniško-oskrbnih dni (glej tabelo 25). 2.6. Kadrovski razvoj v zdravstveni dejavnosti do leta 1990 Gospodarski razvoj občine in predvidena stopnja zaposlovanja določata tudi možnosti kadrovskega razvoja v zdravstveni dejavnosti vobdobju 1986— 1990. Iz prikazane tabele je razvidno, da zdravstveni dom v Kočevju predvideva nove zaposlitve zdravnikov le v deficitarnih dejavnostih in sicer v dejavnostih medicine dela, ki naj bi imela do leta 1990 3 zdravniške teame. Načrtovani plan razvoja, ki ima za osnovo leto 1985, ostaja v okvirih občinskih in republiških kadrovskih normativov. ŠTEVILO BOLNIŠKO OSKRBNIH DNI BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENIH PREBIVALCEV OBČINE KOČEVJE V LETU 1990 TABELA: 25 Zdravljeni v UKC Zdravljeni drugje Skupaj Bolnišnični oddelki % gravitacije število bolniško oskrbnih dni Mesto % število bol- gravitacije niško oskrbnih dni S gravitacije število bolniško oskrbnih dni Kirurgija 95,7 5.236 različno 4,3 198 100 5.434 Ortopedija 14,1 414 Valdoltra 85,9 2.502 100 2.916 Ginek.-porodniški 98,7 4.128 različno 1,3 58 100 4.186 Otorinolaringologija 50,5 385 Novo mesto različno 46,4 3,1 296 100 681 Okulistika 82,1 725 Novo mesto Koper 16,1 1,8 101 100 826 Onkologija . . . ... ... ... 1.149 100 1.149 Interna 93,6 2.686 različno 6,4 164 100 2.850 Dermatovener. 97,2 821 Novo mesto 2,8 22 100 843 Infektologija 99,3 1.319 Koper 0,7 10 100 1.329 Nevrologija 94,1 941 različno 5,9 63 100 1.004 Pediatrija 86,7 1.891 Mestna otroška bolnišnica Šentvid 10,1 3,2 798 100 2.689 Psihiatrija 97,4 4.794 Begunje Celje 1,3 1,3 129 100 4.923 Pnevmoftiziologlja * ~ Golnik Topolščica Novo mesto 93,4 2,2 4,4 1.143 100 1.143 SKUPAJ 23.140 6.633 29.973 Primerjava podatkov za republiko in ljubljansko regijo o številu prebivalcev na zdravnika v petih dejavnostih osnovne medicine do le- ‘Zdravstveno varstvo, priročnik za načrtovanje zdravstvenega vars- ta 1990*, kaže, da občina Kočevje ne izkazuje večjega odstopanja od tva Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo. Ljubljana republike, pri posameznih dejavnostih pa zaostaja za ljubljansko re- 1984 — varianta I, planiranje kadra gijo. V letu 1986 je največji primanjkljaj v dejavnosti medicine dela, ki se v letu 1990 z zaposlitvijo 2 zdravnikov približuje regiji in republiki. KADROVSKA ZASEDBA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENEM DOMU KOČEVJE — STANJE IN PLAN DO LETA 1990 TABELA: 26 DEJ AVNOST STANJE 1985 1986 1987 1988 1989 1990 kadrovska zasedba Zdravnik zobozdr. VMS asist. SMS tehn. ZDR VMS SMS ZDR VMS SMS ZDR VMS SMS ZDR VMS SMS ZDR VMS SMS služba splošna wdlcine 6 10,5 6 1 X0.5 6 1 10,5 6 1 10,5 6 i 10,5 6 X 10,5 Zdravstvene postaje 2 3 2 2 3 2 2 3 2 2 3 2 2 3 2 2 3 2 Dispanzer za borce 1 i - 1 X I X X X X X X X X 1 1 1 X Dispanzer za žene 1 1 1 X X X X X X X X I X i 1 1 1 1 Dispanzer za otroke in šolarje 3 2(1) 2(1) 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Dispanzer aedlcine dela 1 2 1 1 2 1 2 2 2 2 2 2 2 3 2 3 3 3 DPBT 0.4 1 1 0.5 I X 0.5 X X 0,5 I X 0,5 X 1 1 X 1 Patronaža - 3 - - 3 - - 3 - - 3 - - 3 - - 3 - Babice - - 2 - - 2 - - 2 - - 2 - - 2 - - 2 Nega In zdravljenje na doeu 0,5 l 1 0,5 I 1 0,5 X l 0.5 X 1 0.5 1 1 0.5 1 1 Zobozdravnik za odrasle 7 T 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 Zobozdravnik za dtrake 3 3 . 3 3 - 3 3 3 3 - 3 3 3 3 - Oratodontiji 0,4 0,5 0,5 0.4 0.5 0,5 0,4 0,5 0,5 0,4 0,5 0,5 0,4 0,5 0.5 0,4 0,5 0.5 Diagnostični laboratorij - laborant g&k 6 1 - 6 1 - 6 1 - 6 1 - 6 1 - 6 1 Fizioterapija - fizlotar. 3 - 4 - - 4 - 4 - - 4 - 4 - BTC kabinet - - re^g.teh. - - 2 - 2 - - 2 - 2 - - 2 Ortoped .aab. p0 po8°dbl spec.dejavnost 0,3 BTC t.aavč. 0,3 Q4 .0,3 0,3 0,3 040,3 0,3 0,3 0« 03 0,3 0,3 0403 0,3 0,3 0*03 0,3 0,3 O* 03 Okulist.special.po pog. dejavnost 0,4 0,4 - 0,4 0,4 - 0.4 0,4 - 0,4 0,4 - 0.4 0,4 - 0.4 0.4 - Diabetolaika amb. spec.dejavnost po pog. 0.2 0,2 0,2 0,2 0,2 0.2 0.2 0,2 0,2 0,2 0,2 0.2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 ORL ambulanta po spec.dejavnosti pog. 0,2 - 0.2 0.2 - 0,2 0,2 - 0,2 0,2 - 0.2 0,2 0,2 0.2 - 0,2 BTC, special, po i aab. dejavn. pog. 0,3 - RTG teh. 0,6 0.3 - 0,6 0,3 0.6 0,3 • 0.6 0,3 - 0.6 0,3 - 0,6 VIR: Zdravstveni dom, Kočevje, maj 1985 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA ZDRAVNIKA V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V SRS, LJUBLJANSKI REGIJI IN OBČINI KOČEVJE V LETIH 1986 — 1990 TABELA: 27 Leto 1985/86 1990 Zdravsvetno območje SRS Lj.regija Kočevje SRS Lj.regija Kočevje dejavnost število prebivalcev na zdravnika število prebivalcev na zdravnika predšolsko zdravstveno varstvo (0-6 1) 1.333 965 1.467 1.385 990 1.445 šolsko In mlad. zdravstveno varstvo (Z—19 1.) 2.702 1.872 2.044 2.844 2.028 2.234 zdravsvetno varstvo žena 9.857 7.664 9.385 10.149 7-954 9.581 medicina dela 2.714 2.761 8.300 2.752 2.813 2.906 splošna medicina 2.209 1.863 1.669 2.276 1.929 1.686 splošna medicina brez zaposlenih 974 811 632 1.010 843 596 skupaj štev.preb. na zdrav, v 5 dej. 1.499 1.246 1.027 1.552 1.299 1.038 mladinsko in otroško zobozdravstv. 1.637 1.032 1.739 1.717 1.466 1.840 splošno zobozdravstvo 2.190 1.935 1.901 2.314 2.004 1.927 VIR: podatkov za SRS in regijo: Zdravstveno varstvo, priročnik za načrtovanje zdravstvenega varstva, Ljubljana 1984. (varianta I, planiranje kadra) 2.7. Zdravstveno informacijski sistem V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo v SRS nadaljevali z izgrajevanjem enotnega in računalniško podprtega zdravstveno informacijskega sistema. Zdravstveno informacijski center Ljubljana (ZIC) bo v obdobju 1986 — 1990 pripravil pogoje za razrešitev sedanjega programa obdelav za potrebe medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana (v katero se vključuje tudi občina Kočevje) in zdravstvenih organizacij na tem področju ter še naprej nadaljeval z razvojem celovitega informacijskega sistema za potrebe slovenskega zdravstva. 2.8. Investicije v obdobju 1986 — 1990 Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in omejenim materialnim možnostim načrtujemo nadaljevanje gradnje III. trakta zd- ravstvenega doma z lekarno v Kočevju (neto zazidana površina znaša 5.058 m2). Investicija je bila že začeta v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 in je do sedaj realizirana začetna faza, oz. pridobljena je tehnična dokumentacija s pripravo zemljišča in komunalno ureditvijo (telefon, elektrika in dr.). Gradnja je opredeljena kot prednostna investicija na področju družbenih dejavnosti občine Kočevje in kot takšna vključena v skupni program naložb v medobčinski zdravstveni skupnosti (1981 — 1985). Obstoječi zdravstveni dom v Kočevju je bil zgrajen leta 1964 in zaradi funkcionalno neustreznih in omejenih prostorskih pogojev zavira hitrejši razvoj zdravstvenih dejavnosti in učinkovitost zdravstvenih delavcev. Predvidena investicija naj bi bila realizirana do leta 1990, poleg sredstev občine Kočevje pa bo potrebno zagotoviti sredstva tudi Medobčinske zdravstvene skupnosti. V obdobju 1986— 1990 v Lekarni Kočevje predvidevamo posodobitev opreme in izvedbo najnujnejših obnovitvenih del. 2.9. Uresničevanje solidarnosti na področju zdravstvenega varstva Zaradi pomanjkljivosti, ki jih v zadnjih letih opažamo pri uresničevanju solidarnosti na področju zdravstvenega varstva, v naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo spremembe obstoječega sistema solidarnosti v SRS. V obdobju 1986 — 1990 se bomo prizadevali, da bi ohranili solidarnost na medobčinski ravni oziroma, da bi na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana izenačili pravice in obveznosti, kijih imajo v okviru samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. 2.10. Materialne možnosti razvoja Ko smo analizirali prihodke in odhodke občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1978 — 1983, smo ugotovili, da so le-ti nominalno precej hitro naraščali. Povsem drugačno podobo padobimo, če upoštevamo deflatorje (letni indeksi cen in drugi faktorji, ki vplivajo na nominalni porast družbenega proizvoda), ki jih je izračunal Zavod za družbeno planiranje SRS — glej tabelo 28. REALNE VREDNOSTI — ODHODKI IN PRIHODKI TABELA: 28 Ur.eski v 000 din) Leto Odhodki Indeks Prihodki Indeks 1978 393-906 109 337.176 111 1979 379.562 121 393.543 129 I960 350.82C 112 357.592 117 1981 352.305 112 325.419 107 1582 343.280 1C 9 276.742 Sl 1583 314.202 100 305.099 100 1984 270.498 86 •Osnova je leto 1983 Iz tabele je razvidno, da so se prihodki oz. odhodki v preteklih letih realno precej zniževali, zato bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju zaustaviti upadanje realnega prihodka, znižati bo potrebno izdatke za bolnišnično zdravljenje in predvsem izdatke za prevoze z rešilnimi avtomobili. Kočevje, maj 1985 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOČEVJE Analiza stanja in razvojne možnosti vzgoje in izobraževanja v občini Kočevje v obdobju 1986—1990 1. Razvojni cilji 1981 — 1985 Razvoj dejavnosti vzgoje in izobraževanja v občini Kočevje smo uporabniki in izvajalci opredelili s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana OIS Kočevje 1981—1985, s katerim so bili dogovorjeni naslednji cilji in naloge: a) v osnovnem šolstvu: — vključiti v osnovno izobraževanje celotno generacijo otrok v starosti od 6, 5 let do 14 let, — vse šoloobvezne otroke z motnjami v razvoju usposabljati v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠ Lj. Šercer), — postopno uvajati novi program življenja in dela osnovne šole, — dosledna in poglobljena realizacija zagotovljenega programa osnovne šole z uvedbo diferenciacije in individualizacije v učno-vzgojni proces, — razvoj celodnevnih oblik dela — celodnevna šola, podaljšano bivanje učencev, — povezava šole z okoljem, — razvijanje in dograjevanje svobodne menjave dela, — izvajanje programa osnovnega izobraževanja odraslih, — glasbeno izobraževanje mladine, — zagotavljanje, vzdrževanje in izboljšave šolskega prostora. b) v usmerjenem izobraževanju: izobraževanje mladine po starih programih (gimanzija, ekonomska srednja šola, poklicna kovinarska in tekstilna šola) ter prehod na usmerjeno izobržaževanje z uvedbo smeri: kovinarska, tekstilna, družboslovna jezikovna in lesarska (gimnazija in SŠTUD Kočevje). c) izobraževanje odraslih: splošno izobraževanje, izobraževanjeob delu, funkcionalno izobraževanje, družbenopolitično izobraževanje in izobraževanje za SLO in CZ — vse v okviru Delavske univerze »J. Šeško« Kočevje. 2 2. Organizacija vzgojnoizobraževalnih dejavnosti V osnovno izobraževanje je bila vključena celotna populacija otrok v starosti od 6,5 let do končane šolske obveznosti, razen posameznih romskih otrok. Pri šolanju teh otrok je bil dosežen zelo skromen napredek. Sicer so se v večjem številu vključevali v izobraževanje, vendar večinoma v OŠ s prilagojenim programom, za kar ni objektivnih vzrokov. Organizacija osnovnega šolstva se v preteklem planskem obdobju ni spreminjala, le z 31. 8. 1983 je bil začasno prekinjen pouk v OŠ Trava, kjer je bilo v šolskem letu 1982/83 v vseh razredih smo še 6 otrok. Ti so prešolani v OŠ Podpreska in je zanje organiziran vsakodnevni prevoz. Osnovnošolsko izobraževanje otrok sta izvajali dve centralni OŠ z 8 podružničnimi šolami in OŠ Ljubo Šercer Kočevje, kije usposabljala otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, in sicer v naslednjem obsegu: Šola 19SO/Š1 učen.odd. 1981/82 učen.odd. 1982/ej učen.odd. 1983/ej učen.odd. 1964/85 učen.odd. Kočev.ie 1.36o 46 1.372 47 1426 48 1.417 49 1434 5o Struge 61 4 63 4 59 4 59 4 62 4 Podpreska 29 3 28 3 27 3 32 3 31 3 Trava 6 1 6 1 6 1 void 55 3 51 3 52 3 61 3 52 3 Zeljne Kočevska Reka 33 2 37 2 36 2 45 2 44 2 29 2 36 2 32 2 33 2 34 2 Stara cerkev 86 4 95 4 64 4 93 4 loo 60 4 Vas Para 61 4 62 4 4 66 4 4 Osilnica OS Li.Sercer i 13 2 16 2 14 2 16 2 15 2 56 6 5o 6 54 6 62 7 55 7 SKUPAJ: 1.789 77 1.816 78 1.87o 79 1.884 80 1.887 81 Poleg tega se otroci iz obrobnih krajev šolajo zunaj občine, in sicer v OŠ Stari trg 24 učencev iz bivšega šolskega okoliša Predgrad in OŠ Čabar 11 učencev iz slovenskih vasi ob Čabranki. Skupno je torej v občini 1.922 šoloobveznih otrok, od tega šola: a) v Kočevju (OŠ Kočevje in OŠ Lj. Šercer) 1.489 učencev oz. 77% b) v zunanjih šolah v občini 398 učencev oz. 21% c) zunaj občine 35 učencev oz. 2% Izredno visoka koncentracija učencev v Kočevju je nastala zaradi prevozov, predvsem učencev višje stopnje iz Stare cerkve, Željn, Livolda in Kočevske Reke, ter učencev od 1. — 8. razreda iz smeri Polom, Stari log, Koprivnik, delno Knežja lipa. V petih šolskih letih se število šoloobveznih otrok ni bistveno povečalo (98 učencev, 4 oddelki). Vendar je stalnost le navidezna. Pravo gibanje število otrok po letnikih je bolj opazno iz primerjave učencev, ki zaključujejo osnovno šolo (osnovnošolci), in učencev, ki se vpisujejo v 1. razred: UČSitCI OŠ V OČBMI KOČEVJE___________________________________ Šolsko Število vseh Učenci % Učenci leto__________učencev___________1.razred._________8.ra sred. 198o/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1.789 242 13,5% 225 1.816 277 15,3% 19o 1.87o 275 14,8* 223 1.884 274 14,6* 211 1.887 269 14,3* 199 * 12,6% lo,5% 11,9% 11,2% lo,6% Učenci OŠ v SR Sloveniji Šolnk" št. vseh Učenci * Učenci * leto učencev 1.razred. 8.razred. 1980/81 219.396 28.983 13,2% 26.652 12,1* 11,7* 1981/82 219.082 29.654 28.921 13,5* 25.524 1982/83 219.709 13,2* 13,3* 24.837 11,3% 1983/84 221.978 29.606 24.841 11,2% 1984/85(00) 222.900 30.000 13,5% 25.500 11,4* Porast šoloobveznih otrok v občini Kočevje ni niti velik niti hiter, vendar to petletno obdobje pomeni preobrat od dotedanjega dolgoletnega naglega upadanja, ki je doseglo najnižjo točko v šolskem letu 1980/81 s skupno 1.789 učenci; 10 let prej (šolsko leto 1970/71) je bilo v občini Kočevje še 2.488 učencev. S šolskim letom 1981/82 se krivulja obrne navzgor, delno tudi zaradi možnosti vstopa v OŠ s 6,5 let (prej 7 let). Izredna razsežnost in znana redka in neenakomerna poseljenost občine močno vplivata na organizacijo šolske mreže in organiziranost samega pouka. Posledice se kažejo v močno razvejanih in dragih prevozih, v velikem obsegu kombiniranega pouka in v velikih razlikah glede številčnosti otrpk v oddelkih po posameznih šolah. Skozi celo plansko obdobje sta imeli čisti (nekombiniran) pouk samo OŠ Kočevje in OŠ Stara cerkev. Delne začasne spremembe so nastajale v Željnah, Livoldu in OŠ Lj. Šercer, v vseh ostalih šolah pa se je pouk v celoti izvajal v oddelkih, kombiniranih iz 2 razredov, v OŠ Podpreskaje bilo vseh 8 razredov združenih v 3 oddelke (1. + 2. + 3; + 4. + 5. + 6; + 7. + 8); v Travi pa so do ukinitve učenci vseh razredov imeli pouk skupaj v enem oddelku. Prikaz vključitve otrok v kombinirani pouk: 5at 4 Pouk sp 1980/81 1981/83 1982/83 uč. odd. 1983/64 198 ji/ 65 uč.odd. uč. odd. i. Štev. vseh učencev 1.789 ii 1.816 78 1.87o 79 1.8«4 80 1.8&7 Bi Od tega a kombiniranim poukom: 1.-8. 61 4 63 4 59 4 59 4 62 4 Podpreska 1.-8. 1.-8. 29 3 6 1 28. 3 6 1 27 3 6 1 32 3 31 3 Livold Željne 1.-4. 2o 1 19 1 18 1 24 1 1.-4. 33' 2 37 2 22 1 45 2 44 2 1 j E 5 1.-4. 29 2 36 2 32 2 33 2 34 2 1.-8. 61 4 62 4 64 4 66 4 .60 14 Osilnica 1.-4. 13 2 16 2 14 2 16 2 15 2 Lj. Šercer 1.-8. 18 2 16 2 21 2 9 1 9 L SKUPAJ: 27 0 21 283 21 263 2o 284 19 ta » od vseh učenčev Ker je na zunanjih šolah v občini izredno malo učencev v posameznem razredu, šol pa zaradi oddaljenosti ni mogoče združevati, ostaja kot zadnja možnost še organizacija pouka v kombiniranih oddelkih. Zakon o osnovni šoli dopušča združitev dveh, praviloma zaporednih razredov v kombiniran oddelek, če v njem ni več kot 24 učencev. S tem se seveda poslabšajo pogoji za kvaliteten in uspešen učnovzgojni proces. Vendar predlaganih sprememb glede prešolova-nja učencev višjih razredov v bližnje šole izven občine (Struge-Dobropolje, Podpreska-Loški potok) nismo uspeli realizirati, delno zaradi nasprotovanja samih krajanov (Struge), delno pa tudi zaradi izredno visokih stroškov, ki bi nastali s prevozom (Podpreska). Kot je razvidno iz podatkov v tabeli, se stanje glede obsega kombiniranega pouka sploh ni izboljšalo. Vse možne rešitve v smeri odpravljanja kombinacij so bile izvedene že predhodno, ko so se ukinjale šole z zelo malo učenci (Koprivnik, Mozelj, Predgrad) in so otroci s prevozi pre-šolani v popolno šolo, večinoma v Kočevje, da jim je bil, posebno na višji stopnji zagotovljen kabinetni pouk brez kombinacij, s popolno strokovno zasedbo pedagoškega kadra in s specialnimi učilnicami za posamezne predmetne skupine. Na ta način so prešolanim učencem zagotovljene enake možnosti izobraževanja. Zato trenutno predstavlja v tem pogledu naječji problem obstoj kombiniranega pouka na višji stopnji v OŠ Vas-Fara (40 učencev), Podpreska (16 učencev) in struge (32 učencev). Ti otroci namreč obiskujejo kombiniran pouk ves čas svojega osnovnega šolanja, v neustreznih učilnicah, pomanjkljivo opremljenih z učili, za tako majhno število učencev ni mogoče zagotoviti ustrezne strokovne zasedbe učiteljev po posameznih predmetih, šole nimajo specialnih učilnic niti telovadnic — razen OŠ Vas-Fara. Zaradi take situacije je bil od vključno šolskega leta 1982/83 v višjih razredih kombiniran pouk kvalitetno izboljšan s tem, da se pri posameznih »težjih« predmetih poučuje ločeno, za kar je šolam priznanih (finančno) po 10 ur tedensko na oddelek. Povprečje števila učencev na oddelek v obdobju 1980—1985 in učenci vozači 1984/85 1991/65 1955753 1993/84 1964/85 Uč. 29,2 15.8 1:1 17.0 18.5 18.0 23.8 15.5 8,o 29.7 14.8 l'° 6.0 17,3 18.0 16.0 25.0 16,5 7.0 33= "T575 28,7 24C" 14,8 15,5 6 lo,7 lo,3 4 20.3 17,3 9 22.5 22,5 16.5 17,o 14 23.3 25,0 14 16,5 15,o 4o 8,0 7,5 Kočevje Podpreska Kočevska Reka Stara cerkev Vas-Para Osilnica 2976 15.3 1:2 18.3 16.5 14.5 21.5 15.3 6,5 S kupa .i OŠ 05 Lj. Ser Zakon o osnovni šoli je do vključno šolskega leta 1983/84 dovoljeval maksimalno 36 učencev v čistem (nekombiniranem) oddelku, s šolskim letom 1984/85 pa je uveljavljen normativ maksimalno 32 učencev. V pogledu razporeditve učencev po posameznih šolah in oddelkih izstopajo izredno velike razlike, to je od minimalno 6 do maksimalno 32 učencev v oddelku redne osnovne šole. To na eni strani sili v kombiniranje razredov in vsled tega manj kvaliteten in uspešen pouk, na drugi strani pa z 32 učenci ni mogoče dosledno realizirati individualizirane obravnave otrok pri učnovzgojnem procesu. V finančnem pogledu ta razdrobljenost močno podraži šolanje, saj vsak od teh različnih oddelkov »stane« letno c ca 2.000.000 din. Ob enakomerno koncentrirani poseljenosti bi namreč sedanjih 1.832 učencev rednih osnovnih šol lahko razporedili v 58 oddelkov, dejansko pa so sedaj vključeni v 74 oddelkih (brez OŠ Lj. Šercer).. 3. Razvoj celodnevnih oblik dela v OŠ Za tekoče plansko obdobje smo načrtovali intenziven razvoj celodnevnih oblik dela v osnovnih šolah, to je podaljšano bivanje učencev in celodnevna šola. Do leta 1980 je bila celodnevna šola uvedena v OŠ Stara cerkev in OŠ Lj. Šercer, širok obsegpaje že imela tudi podaljšano bivanje učencev z oddelki v Kočevju, Vasi-Fari in Strugah. Učinek se je dokaj hitro odrazil med drugim tudi na učnem uspehu, ki je že v šolskem letu 1979/80 dosegel 98,5%. Učenci v podaljšanem bivanju in celodnevni šoli: Šola 1980/81 Uč.odd. 1981/82 Uč. odd. 1982/83 Uč. odd. 1983/84 Uč. odd. 1984/85 Uč. odd. Kočevje PB Vas-Para PB Struge PB Livold PB 251 lo 28 1 22 1 263 11 26 1 2o 1 257 lo 2o 1 242 lo 2o 1 159 7 Skupaj PB: % v Kočevju % v SRS 3ol 12 16,8% 12,8% 3o9 13 17,o% 12,6% 27 0 11 14,4% 12,6% 262 11 13,9% 12,8% 159 7 8,4% COŠ Stara cerkev Kočevska Reka OŠ Lj.Šercer 86 4 56 6 95 4 36 2 5o 6 1°2 2 54 6 93 4 33 2 62 7 55 7 Skupaj KOŠ % v Kočevju % V SRS 142 lo 7,9% 11.3% 181 12 lo,o% 12.9% 186 12 lo,o% 13.9% 188 13 lo, 0% 14.3% 155 H 8,2% S šolskim letom 1982/83 sta bila oddelka podaljšanega bivanja v Vasi in Strugah odpravljena, vpeljana paje bila delitev kombiniranega pouka na višji stopnji, ker seje izkazalo za bolj uspešno, saj so te izboljšave deležni vsi učenci višjih razredov. Za celodnevno šolo so bili v Kočevski Reki z adaptacijo stavbe zagotovljeni ustrezni prostori (učilnice, kuhinja, prostori za interesne dejavnosti), le telovadnico je šola še naprej imela v najemu. Ves čas obstoja celodnevne šole pa so bile težave v zvezi s prevozi učencev, tako da časovno ni bilo mogoče programa COŠ realizirati v celoti. V letu 1984 pa zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in omejevanja skupne porabe ni bilo več mogoče kriti stroškov osnovnega šolstva v takem obsegu. Ker obe dejavnosti (PB in COŠ) sodita v dogovorjeni programje bil s stabilizacijskimi ukrepi njun obseg zmanjšan s tem, daje bila ukinjena celodnevna šola v Kočevski Reki in 4 oddelki podaljšanega bivanja (1 v Livoldu in 3 v Kočevju). Ker so bili v oddelke PB vključeni večinoma učenci, potrebni dodatne pedagoške pomoči in obravnave, se bo krčenje t e oblike dela poznalo na učnem uspehu. 4. Prostorski pogoji v osnovnem šolstvu Pouk se je izvajal v 13 šolskih stavbah s 83 učilnicami. V stavbah začasno ali za stalno ukinjenih šol paje ostalo praznih 6 učilnic. Koprivnik 2 učilnici, Mozelj 2 učilnici, in Trava 2 učilnici. Tako so ukinitve osnovnih šol na podeželju in prevozi učencev povzročili med drugim tudi neskladje med številčnostjo učencev in razpoložljivimi kapacitetami šolskih zgradb. V začetku planskega obdobja 1981—1985 je bil pouk organiziran v eni izmeni v OŠ Kočevje, Livold, Kočevska Reka, Željne, Stara cerkev, Trava in Vas-Fara, dvoizmenski pouk paje bil v Podpreski, Strugah in Osilnici. V Podpreski je bil ob adaptaciji stavbe usposobljen še tretji prostor za učilnico in s šolskim letom 1984/85 je šola uvedla enoizmenski pouk v treh kombiniranih oddelkih. V šolski stavbi v Strugah so stanovanjski prostori preurejeni v eno učilnico, tako da ima pouk v 2. izmeni samo še 1 oddelek s 16 učenci. V Osilnici je samo ena učilnica z najnujnejšimi dodatnimi prostori, zato na enoizmenski pouk ni bilo mogoče preiti in 7 učencev 1. in 2. razreda ima pouk popoldne. Skupno ima torej v občini pouk v drugi izmeni 23 učencev oziroma 1,2%. Eden najbolj perečih problemov osnovnega šolstva v občini je neustreznost in slabo stanje šolskega prostora oziroma šolskih stavb, kar je razvidno iz naslednjega: Starost in kapacitete zgradb: šola Zgrajena adaptacija leta bruto etaž. □ovršina m2 število učilnic 1. Kočevje nova šola ▲ 1967 3.267 24 2. St. na Reški 3 B 1892 1973 l.o42 12 3- Gimnaz. C 1871 1.646 12 4. Struge 1934 1973 332 4 5. Podpreska 19oo 1892 1983 225 3 6. Livold 1959 285 3 7. Željne 1915 1955 162 2 8. Kočevska Reka 19oo 1981 5o3 3 9. Stara cerkev 1858 198o 543 4 11. Para 1896 1983 652 2 1939 1983 82o 128 4 12. Osilnica 13. OŠ Ld. Šercer 1952 1979 1 1927 1979 622 9 Skupaj: 10.225 83 V tekočem planskem obdobju za osnovno šolstvo v občini Kočevje nismo zagotavljali investicijskih sredstev niti ni bilo možnosti najemanja kredita. Edini vir sredstev za "vzdrževalna delaje bila amortizacija šolskih zgradb, ki jo vse osnovne šole že od 1974 dalje združujejo pri OIS in se troši po posebnem programu vzdrževanja in popravil. Vendar se od starih zgradb z majhno vrednostjo zbere zelo malo amortizacije, potrebe pa so ravno zaradi dotrajanosti izredno velike. Poleg tega so bila tudi ta sredstva s stabilizacijskimi ukrepi zmanjšana, in sicer v letu 1983 na 85%, v letu 1984 na 50% obračunane amortizacije. Sredstev ni mogoče sproti trošiti, kajti šele z večletno amortizacijo je možno zagotoviti znesek za ureditev planirane stavbe. Pri tem se z inflacijo zmanjšuje vrednost zbranih sredstev, na drugi strani pa se zaradi propadanja povečuje škoda na stavbi. V obravnavanem obdobju je bilo v popravila, vzdrževalna dela, preureditve in adaptacije šolskih stavb vloženo: — OŠ Kočevska Reka: adpatacija, ureditev šolske kuhinje po standardih za COŠ, napeljava centralnega ogrevanja, zamenjava opreme. 5.698.000 din — OŠ Kočevje, stavba na Reški cesti 3, popravilo centralnega ogrevanja, zamenjava podov, preureditev hišniškega stanovanja v učilnico, 1.806.000 din — gimanzijska stavba, sprotna popravila, ureditev zasilne telovadnice in delna adaptacija, ki se izvaja v juliju in avgustu 1985, (942.525 + 10.931.636), 11.874.161 din — OŠ Struge, popravila strehe, preureditev stanovanja v učilnico, 916.800 din — OŠ Podpreska, popravilo strehe, podov, preureditev pomožnega prostora v učilnico, fasada,, 1.215.000 din — OŠ Vas-Fara — obe stavbi popravilo strehe, urejanje notranjih prostorov — tudi za otroško varstvo v Vasi, fasada, KS Kostel je sofinancirala dela z 2.000.000 din, iz šolske amortizacije pa je porabljeno 1.563.500 din. Od stavb, ki se še vedno uporabljajo za pouk, so v najslabšem stanju šole v Livoldu in Željnah, v stari gimnazijski stavbi v Kočevju pa niti sedanja vzdrževalna dela prostorskih pogojev za delo ne bodo bistveno izboljšala, saj ne posegajo niti v konstrukcijske izboljšave, niti v neustrezne inštalacije. 5. Glasbeno izobraževanje mladine je izvajala glasbena šola Kočevje, in sicer v najetih prostorih v stari gimnazijski stavbi. Ta dejavnost je v finančnem pogledu uvrrščena v dogovorjeni program vzgoje in izobraževanja, zato v obravnavanem obdobju ni bilo materialnih možnosti za vključitev vseh otrok, ki so se v šolo želeli vpisati. Poleg neustreznih prostorov in slabe materialne osnove ima šola problem še s slabo opremljenostjo z glasbenimi inštrumenti in sploh z učili ter kadrovske težave v tem smislu, da so prisiljeni za precejšen del dejavnosti najemati zunanje sodelavce, kar poveča stroške. Za poučevanje posameznega instrumenta namreč ni možna polna zaposlitev učitelja, ker je delovno področje preozko. Število učencev, učni uspeh in kadri v obdobju 1981—1985 Šol. leto število učencev SBpt . -jUTli j A Učni Učitelji redni zunanji 198o/81 lo3 Ino 94,o% 4 5 1981/82 113 llo 96,4% 4 4 1982/83 113 lo9 92,7% 4 5 1983/84 116 112 93,9% 4 5 1984/85 118 113 92.4% 6 2 6. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih je bilo planirano letno po 2 oddelka po skupno 60 slušateljev, kar je planirala Delavska univerza J. Šeško Kočevje. Interes za to vrsto izobraževanja upada, tako v občini Kočevje kot v SRS, tako je DU uspela izvesti osnovno šolo za odrasle le v šolskem letu 1984/85, in sicer za 25 slušateljev v 1 oddelku osmega razreda. 7. Usmerjeno izobraževanje Izobraževanje mladine po končani osnovni šoli je v tem obdobju potekalo po dveh smereh: a) izobraževanje po starih programih v gimnaziji, ekonomski srednji šoli, poklicni kovinarski šoli — triletni in dvoletni s prilagojenim programom, poklicni oblačilni šoli — triletni in dveletni šoli za konfekcijske delavke. V prve letnike teh programov je bil zadnji vpis v šolskem letu 1980/81, zato se je tovrstno izobraževanje v poklicnih šolah zaključilo v šolskem letu 1982/83, v gimnaziji in srednji ekonomski šoli pa v šolskem letu 1983/84. Obseg izobraževanja po starih programih oz. šola 198o/81 odd.uč. 1981/82 odd.uč. 1982/83 odd.uč. 1983/84 odd.uč gimnaziga 9 259 7 19o 67 4 116 2 57 ekon.s.s. 2 69 2 2 67 1 35 >ki.kov.8. 8 196 kov.š.s pril. 6 133 3 68 progr. poki.obl.š. s.za konf. 2 39 1 21 3 55 2 44 1 27 d£^ • 2 23 1 11 Skupaj: 26 641 19 466 lo 278 3 92 b) s šolskim letom 1981/82 seje začela v srednjem šolstvu vsebinska reforma oziroma prehod na usmerjeno izobraževanje, s katerim je bila v občini Kočevje uvedeno izobraževanje po naslednjih usmeritvah: — kovinsko-predelovalna s programi: kovinarstvo in strojništvo (IV.), strojni tehnik (V.), obdelava kovin in upravljanje strojev (SKR, II.) — tekstilno tehnološka s programi: tekstilni konfekcionar (IV.) pomočnik tekstilnega konfekcionarja (SKR, II.) — družboslovna, družboslov.-jezikovna dejavnost (V.) — naravoslovno matematična, naravoslovno-matematičnatehnolg-oija (V.). Glede na kadrovske potrebe združenega dela so bila v občini Kočevje močno prizadevanja, da bi se v okviru Srednje šole tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje mladina lahko izobraževala v programih lesarske usmeritve, kar pa ni bilo realizirano, pač pa je šele v preteklem šolskem letu bil dovoljen vpis v naravoslovno-matematično usmeritev. Iz občin Kočevje in Ribnica se je v usmerjenem izobraževanju v Srednji šoli tehniških usmeritev in družboslovja izobraževalo naslednje število učencev: Usmeritev 1981/82 odd.uč. 1982/83 odd.uč. 1983/84 odd.uč. 1984/85 odd.uč. 1985/86 razpis za 1. letnik l: Družb.-jezik. 2 55 3 71 3 I08 5 126 3o Kovin.pred.usmr. kov. in strojn. Tekstil.usmer. tekst.konf. 4 117 8 227 12 341 11 285 9o 3. 1 33 2 29 3 93 3 93 3o pom*.konf. Narav.mat.usmr. 1 lo 2 16 2 18 2 22 16 4. 1 29 3o SKUPAJ: 9 232 17 371 22 591 24 587 212 Učni uspeh: 93.2% 92.6% 89.9% SŠTUD Kočevje je izvajala v celoti pouk v eni izmeni, in sicer v 17 splošnih učilnicah s kapaciteto 587 mest za učence (995 m2) ter v 9 specialnih učilnicah s kapaciteto 198 mest za učence (638 m2), praktični del pouka pa v strojni, ključavničarsko-strojni in šiviljski delavnici. 8. Izobraževanje odraslih je izvajala DU Kočevje, vendar se je obseg te vrste izobraževanja ob uvedbi usmerjenega izobraževanja vidno zmanjšal, tako je ta izobraževalna organizacija svojo planirano dejavnost le delno realizirala, in sicer v naslednjem obsegu: Vrsta izobraževanja Število udeležencev izobraževanja _____________________________1961/-2 1962/33 1963/84 1164/85 1. Izobraževanje za samoupravi jem j e 936 597 7o 47 2. Izobraž. za SLO in CZ 9.63o llo 3. Iz.za potrebe dela 22o 32 15o llo 4. Splošno izobraževanje 111 14 2o 2o 5. Šola za prodajalce 6. Šola za varuhinje 73 25 25 25 7. Ekonomska srednja šola 8. Poilovodska šola 31 26 26 2o 2o 9. Srednja komercialna š. 23 lo. Poklicna administrativ. 4o 9. Izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov v osnovnih šolah: Zakon o osnovni šoli, sprejet v letu 1980, je konkretneje opredelil cilje in smotre razvoja v smislu podružabljanja in vključitve šole v okolje, prenove učnovzgojnih vsebin, oblik in metod dela ter dal večji poudarek širši vlogi osnovne šole kot družbenemu, kulturnemu in telesnokulturnemu središču v krajevni skupnosti. Konkretizacija teh opredelitev pomeni » novi program življenja in dela osn. šole«, ki se je začel uveljavljati s šilskim letom 1983/84 in bo postopoma dokončno vpeljan v vse razrede v šolskem letu 1986/87. Predmetniki in učni načrti poleg pouka postavljajo kot obveznost šole tudi dodatni in dopolnilni'pouk, dejavnosti na področju naravoslovja, kulture, tehnične in telesne kulture, delovne vzgoje in interesnih dejavnosti učencev. Poudarjeno je načelo individualizacije in diferenciacije ob aktivni vlogi učencev v vzgojnem in učnem procesu. Posebej je poudarjena skrb za zdrav telesni razvoj učencev. Osnovne šole v občini Kočevje so v celoti prevzele tecilje in naloge, jih prilagodile potrebam in sposobnostim učencev — in seveda finančnim možnostim — ter jih uresničujejo z realizacijo vsakoletnih delovnih programov šol. Le šola v naravi se v letih 1984 in 1985 ni izvajala, ker ni bilo sredstev za izvedbo plavalnih tečajev za učence 4. razredov, oziroma za ogrevanje bazena. V obdobju 1981—1984 je bil na posameznih šolah dosežen naslednji učni uspeh (prikazan v odstotkih od celotnega števila učencev posameznega šolskega leta). Sola 196o/81 1981/82 1962/83 1963/84 Kočevje 97,5% 98,4% 96,1% 96,3% 97,o% 98,4% 96,4% 88,2% Podpreska loo,o% loo,o% Im’S* 96,4% 100,0* Livold Zeljne 98,ošt 98,1* 98,4% 97,3% 91,2% 95,1% Kočevska Reka 96*8% 98,4% 96,9% 97,o% Stara cerkev Vas-Para loo,o% 98 is* Osilnica SKUPAJ OŠ OSIP v obč.Koč. 98,0% 5,2 96,6% 5,9% 96,6% 8,7% 97,1% 7,1% OSIP v SRS 6,6% 5,8% 5,9* 6,0% šola 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 Učni uspeh v OS L.i. Šercer .88, .6% 86. 5% 83.4;« 96.8* Učni uspeh se ni bistveno spremenil, saj je že predhodno bil dosežen z 98,5% in je vsa leta ostajal približno v republiškem povprečju. Slabšalo pa se je stanje glede »osipa« učencev. Osip pomeni odstotek učencev enega letnika, ki v osmih šolskih letih niso uspeli končati vseh osem razredov osnovne šole oziroma so ponavljali. Vzroki za neuspeh določenega števila učencev in večji osip so predvsem v naslednjem: — slabe socialne in kulturne razmere v družinah, v katerih se razvija del otrok v predšolski dobi; — premalo organizirane družbene vzgoje v predšolski dobi in premalo priprave na vstop v osnovno šolo (mala šola); — prepozno odkrivanje motenosti otrok v razvoju (navadno šele ob koncu male šole); — težave vključevanja priseljenih otrok iz drugih jezikovnih področij, — količinsko preobsežni učni načrti, ki pri pouku terjajo prehiter tempo obdelave vsebin, — preveliko število učencev v oddelku (OŠ Kočevje), vsled česar je manj možnosti za uspešno izvedbo individualizacije in diferenciacije pri učnovzgojnem procesu; — pri osnovnem izobraževanju otrok z motnjami v razvoju učni uspeh močno znižujejo prepogoste in dolgotrajne odsotnosti romskih otrok, ki so pogosto ob koncu leta neocenjeni. V letnih programih OIS in osnovnih šol je dan poseben poudarek izvajanju zagotovljenega programa, ki vključuje obvezni pouk, dodatni in dopolnilni pouk in interesne dejavnosti učencev. Te so na vseh šolah izvajali v širokem obsegu, vanje so bili vključeni vsi učenci. Kljub pestrim vsebinam pa je bilo premalo interesnih dejavnosti tehnično-proizvodnega področja in premalo mentorjev iz OZD gospodarstva. Dejavnosti dogovorjenega programa: podaljšano bivanje učencev, celodnevna šola, zagotavljanje učil in učbenikov, šolska prehrana in regresiranje so se v prvih letih planskega obdobja uspešno razvijale in uveljavile ter ustvarile ugodnejše pogoje in razmere za izvajanje zagotovljenega programa. Ker te dejavnosti po zakonu niso obvezne, so bile prve na udaru stabilizacijskih ukrepov in njihov obseg se že od leta 1983 manjša. Največjo težo ima ukinjanje oddelkov podaljšanega bivanja, v katero so že bili vključeni vsi učenci, potrebni dodatne pedagoške pomoči in urejene prehrane, ki je bila za socialno ogrožene učence tudi regresirana. Sredstva za regresiranje nabave učbenikov in za učila zadnji dve leti tudi ni bilo več mogoče zagotoviti, regresiranje prehrane v osnovnih šolah pa je s šolskim letom 1984/85 prevzela Občinska skupnost otroškega varstva Kočevje, in sicer iz programa denarnih pomoči. Tako se obseg prehrane v šolah doslej še ni zmanjšal. Učencem se na vseh šolah pripravlja malica, tudi kosilo pa v OŠ Kočevje, Struge, Podpreska, Stara cerkev in OŠ Lj. Šercer. Ugotavljamo, daje šolska prehrana dobro organizirana in s te plati nudi učencem možnosti ko- riščenja potrebnih obrokov — pač glede n a čas bivanja v šoli, z večjo pozornostjo pa bo potrebno obravnavati redno prehrano za učence vozače. Če povzamemo: zagotovljeni program in s tem novi program življenja in dela osnovne šole se v celoti izvajata v predpisanem obsegu, vsestransko pa se slabšajo pogoji za njihovo realizacijo. 10. Kadrovske osnove v osnovnih šolah Na osnovni šoli Lj. Šercer se za delo z motenimi učenci zahteva višja izobrazba — smer specialni pedagog. Pouk je v tem obdobju izvajalo 9 specialnih pedagogov in 2 učitelja predmetnega pouka (telesna in tehnična vzgoja). Tako so vsa predmetna področja v celoti strokovno zasedena. V rednih osnovnih šolah se zahteva višja izobrazba ustreznih smeri, oziroma za razredni pouk tudi srednja izobrazba (nekdanje učiteljišče). Delovna mesta v šolah so bila ves čas v celoti zasedena, vendar ne v celoti s strokovnim kadrom, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: !*,l.let= število vseh učit. nestrok. Število nestrok. 1980/81 99 5 (5,1*) 245 tedensko 1981/82 99 6 (6,1*) 157 tedensko 1982/83 3 (3,o*) 85 tedensko 1983/84 lol 5 (4.9%) 1Č7 tedensko Največ nestrokovno zasedenih ur je pri tehnični vzgoji, nemškem jeziku in slovenskem jeziku. Pretežni del nestrokovne zasedbe odpade na zunanje majhne šole s predmetno stopnjo (Podpreska, Struge, Vas—Fara), za kar pa so objektivni vzroki, kot npr. v OŠ Struge: na višji stopnji sta samo 2 kombinirana oddelka. Strokovnjak za določeno predmetno skupino (npr. matematika — fizika) bo po predmetniku svojo stroko poučeval samo 10 ur tedensko, drugih njegovih 10 ur pouka pri ostalih predmetih se šteje za nestrokovno zasedbo. V šolskem letu 1984/85 je na vseh OŠ in glasbeni šoli poučevalo skupno 115 pedagoških delavcev, od tega: s srednjo izobrazbo 42 učiteljev, z višjo izobrazbo 61 učiteljev in z visoko izobrazbo 12 učiteljev. V izvedbi programa je sodelovalo še 5 vodstvenih, 6,5 strokovnih, 6 administrativno-finančnih delavcev in 33,5 delavcev tehničnega osebja, skupno 166 delavcev. 11. Združevanje sredstev in sovobodna menjava dela 1981 — 85 Na osnovi zakon a o svobodni menj avi dela smo se s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OIS 1981—85 dogovorili, da bomo za letne programe osnovnega šolstva v občini združevali sredstva po prispevni stopnji 5,3% od bruto osebnih dohodkov — domicilni princip in da bo realna vrednost sredstev rastla z letno stopnjo 3,2%. S tem bi postopno zmanjšali zaostajanje rasti osebnih dohodkov izvajalcev dejavnosti za rastjo OD v gospodarstvu'občine. Vendar pa so stabilizacijske razmere celotno dejavnost v materialnem pogledu močno omejile, tako da minulo plansko obdobje pomeni zastoj v razvoju in nazadovanje, poslabšanje materialnega položaja izvajalcev in slabše delovne pogoje v pogledu opremljenosti šol s sodobnimi učili, z opremo in slabše prostorske pogoje. Linearno indeksno omejevanje letnih sredstev za dejavnost ne glede na spremembe v obsegu dejavnosti, je imelo za posledico močno padanje realnih vrednosti in vedno večje zaostajanje za gibanji v gospodarstvu občine. Nominalna rast letnih sredstev je vedno močno zaostjala za stopnjo inflacije in za rastjo cen in materialnih stroškov. 12. Razvojne možnosti vzgoje in izobraževanja Na področju osnovnega izobraževanja v obdobju 1986— 1990 ne bo bistvenih vsebinskih sprememb. Novi program življenja in dela bo v celoti uveden v vse razrede v šolskem letu 1986/87, potrebno pa se bo v SR Sloveniji dogovoriti za enoten obseg tega programa in enotno metodologijo vrednotenja storitev. Da bi učencem zagotovili pogoje za razvoj njihovih individualnih interesov in sposobnosti, moramo uveljaviti notranjo diferenciacijo in individualizacijo pouka ter kvalitetnejše izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka. Zaradi lažjega vključevanja učencev v višje stopnje izobraževanja je potrebno okrepiti vzgojno funkcijo osnovne šole, posebno pozornost pa posvetiti delovni in poklicni vzgoji. Podatki o predšolskih in šolskih otrocih v občini Kočevje nakazujejo trend nadaljnjega povečevanja števila učencev osnovnih šol v naslednjih letih, predvsem v Kočevju, Željnah, Stari cerkvi in Livoldu. Manjše spremembe na ostalih šolah ne bodo vplivale na število oddelkov. Če upoštevamo sedanje prostorske zmogljivosti, bi organiziranost ostala enaka v osnovnih šolah Vas-Fara(4oddeiki)Osilni-ca (2), Kočevska Reka (2) in OŠ Lj. Šercer (7). V Podpreski in Strugah ostaja dejavnost v istem obsegu, vendar bo nujno vnesti dodatne ukrepe, da se spremeni oziroma odpravi kombiniran pouk na višji stopnji. Sredstva združena v obdobju 1980 — 1985 i d V 000 dii 1 PRIHODKI 198o 1981 81/8o 1982 ind. 82/81 1983 ind. 83/82 1984 ind. 84/83 1985 (oce: lB) - iz prisp. stop.od BOD - prenos presež. 51.337 1.921 65.057 2.643 127 81.642 6.966 125 107.218 131 148.807 3.124 139 237.. 29 Skupni redni viri v drugi prohodki 53.258 322 67.7oo 4o4 127 88.608 835 131 107.218 3.642 120. 151.931 1.54 9 142 237.. 129 SKUPAJ: 53.58o 68.1o4 127 89.443 131 II0.860 124 153.480 237.. 29 - prisp. stop. od BOD 4,8o% 5,o9% 4,71% 4,94% 4,5o% 4,g< % ODHODKI Zagotovljeni program 37.962 48.633 128 61.099 125 85.019 139 12o.786 142 Dogovorjeni program 13.143 18.451 14o 24.o7o 13o 24.966 lo4 31.318 125 Skupni prog. v SRS 2.249 l.o2o 45 898 88 872 97 1.315 15o SKUPAJ : 53.354 68.1o4 127 86.067 126 Ho.857 129 153.419 138 Rast osebnega dohodka iv-' tr v. a. č., ~ ,7*y. ^ 18% 25% 26% 19% 42% Rast sredstev za materialne stroške 27% 3o% 15% 45% 45% Predvidenega porasta učencev v OŠ Livold šolska stavba v eni izmeni ne more sprejeti, zato bo potrebno v naslednjem obdobju usposobiti in aktivirati šolo v Mozlju. V Željnah bo ob sedanjih pogojih potrebno preiti na drugo izmeno že v šolskem letu 1986/87. Najtežji problem glede šolskega prostora oziroma izmen bodo v samem Kočevju, kjer bo 1990. leta 322 učencev več kot sedaj, kar pomeni 8 novih oddelkov oziroma 8 dodatnih učilnic. Rešitev je ali v izgradnji dodatnega šolskega prostora ali v uvedbi druge izmene, postopno že od vključno šolskega leta 1986/87 dalje, kar bo ob 350 učencih vozačih zelo težko izvedljivo. Pri prevozih učencev ne bo sprememb na sedanjih relacijah. Ponovno pa bo potrebno obravnavati vprašanje prevozov učencev sedmih in osmih razredov iz Strug v Dobrepolje in iz Podpreske v Loški Potok. V zvezi s šolskimi prevozi je potrebno izpostaviti problem neurejenih in v zimskem času nevarnih cest do Koprivnika, Poloma in Osilnice, kar bo nujno v najkrajšem času sanirati. Kadrovske osnove: v prihodnjem planskem obdobju bomo s štipendiranjem in drugimi ukrepi zagotovili (razen posameznih izjem) 100% strokovno zasedbo pri vseh predmetnih področjih. Določenih odstopanj ne bo mogoče v celoti odpraviti samo na majhnih podružničnih šolah. V pripravi so novi vzgojnoizobraževalni programi za visokošolsko izobraževanje osnovnošolskih učiteljev. Ob tem bo potrebno zagotoviti možnosti dopolnilnega izobraževanja že zaposlenim učiteljem, ki te izobrazbe nimajo. Materialne možnosti gospodarstva v občini ne bodo omogočile intenzivnega širjenja dejavnosti dogovorjenega programa. Zato bo celodnevna šola ostala v sedanjem obsegu. Obseg podaljšanega bivanja pa bo potrebno povečati, da sf vanj vključijo vsi najnujnejši primeri učencev. V glasbeno izobraževanje mladine bo potrebno zajeti določeno število predšolskih otrok (mala glasbena šola). Nujno moramo znova vzpostaviti šolo v naravi — ali z aktiviranjem plavalnega bazena, ali jo organizirati na morju. Zaustaviti moramo siromašenje in zastaranje učil in druge didaktične opreme v šolah, vzpostaviti materialne pogoje za izvajanje interesnih dejavnosti tehnično-proizvodnih področij, se pri tem tesneje in v širšem obsegu povezati z OZD gospodarstva in od tam pridobiti mentorje za izvajanje interesnih dejavnosti. Le preko take oblike sodelovanja bo mogoče poklicno usmerjati šolsko mladino v stroke, ki jih naše gospodarstvo potrebuje. Kljub težkim gospodarskim razmeram pa bo nujno zagotoviti sredstva iz prispevne stopnje, iz samoprispevka in iz drugih virov za sanacijo šolskega prostora, kjer je bilo v preteklem planskem obdobju najmanj narejenega, saj so bila s stabilizacijskimi ukrepi najprej črtana sredstva za te namene (ukinitev investicijskih sredstev, 50% amortizacija nepremičnin). V svobodni menjavi dela moramo uveljaviti ustrezno vrednotenje storitev izvajalcev, že v letu 1986 v celoti odpraviti sedanje zaostajanje osebnih dohodkov za višino OD v gospodarstvu, za dejavnost na-mneniti večji delež v družbenem proizvodu in 3,7% letno realno rast sredstev za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov. Kočevje, julija 1985 ANALIZA STANJA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI KOČEVJE 1986—1990 I. Planirani razvoj 1981 — 1985 V okviru občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje smo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OSOV Kočevje 1981—1985 načrtovali razvoj dejavnosti na naslednjih področjih: a) organizirano dnevno varstvo predšolskih otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah (WO) in družinskem varstvu: do leta 1985 vključiti 47%predšolskih otrok, odpreti 1 oddelek v WO za predšolske otroke, motene v razvoju, b) investicijska dejavnost — povečanje prostorskih zmogljivosti za 266 mest z izgradnjo vrtca v Turjaški ulici za 206 otrok in prizidka pri enoti Čebelica za 60 otrok. c) izvedba vzgojnih programov za otroke izven WO: — mala šola za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo, postopna širitev programa do 120 ur letno na skupino, — cicibanova šola za 5 letne otroke, — letovanje otrok — sofinanciranje za 200 otrok letno, č) denarne pomoči za vse otroke, katerim lastna družina ne more zagotoviti socialne varnosti, d) varstvo matere in novorejenca: nadomestilo osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta v trajanju. 246 dni za vse porodnice v delovnem razmerju in za združene kmetice; pomoč pri opremi novorojenca za vse porodnice (paket). e) sprejeti ustrezne enotne normative in standarde za izvajanje vzgojnovarstvenih storitev, strukturo ekonomskih cen v WO in obremenitve staršev uskladiti v SRS, 0 izvajalcem vzgojnovarstvene dejavnosti s svobodno menjavo dela zagotoviti ustrezno vrednotenje njihovih storitev in jih v materialnem pogledu izenačiti z delavci v gospodarstvu občine. II. Realizacija planiranih nalog 1981 — 1985 1. Dnevno varstvo predšolskih otrok sta izvajali Vzgojnovarstvena organizacija Kočevje (WO) in vrtec pri OZD Snežnik Kočevska Reka — samo za otroke delavcev te OZD. Ker je dejavnost vrtca v Kočevski Reki specifična tako v organizacijskem kot v finančnem pogledu (del stroškov pokriva OZD Snežnik), ga v nadaljno obravnavo vključujemo samo s številom otrok in s sredstvi, ki jih je OSOV Kočevje prispevala letno za njegovo dejavnost. Prostorske zmogljivsoti vrtcev 1985 — število mest in igralnic za otroke od 0 — 3 let in 3 — 7 let: Objekt W0 0-3 let 3-7 let število igralnic igralnic zaposlenih W0 Kočevje ob Rinži 62 4 21o 7 49 Kekec 12 1 98 4 12 Čebelica 42 3 152 6 22 Mojca 14 1 46 2 7 Vas - - 18 1 2 Podpreska - - 18 1 2 W0 skupaj: 13o 9 542 21 94 Družinsko varstvo 42 6 - - 6 SKUPAJ: 172 15 542 21 loo OP. V Podpreski seje v času zbiranja podatkov še izvajalo družinsko varstvo, pozneje pa se šteje za zaposlenima. Vključenost otrok v VVO 1981 — enoto 1985 VVO z 11 otroki in 2 W0 izoroma W enota 198o 1981 1982 1983 1984 1985 1, W0 Kočevje WB ob Rinži 23o 258 278 265 282 3oo WB Kekec 117 112 122 12o 121 118 WB Čebelica loo lo5 46 191 214 2o7 WB Mojca 23 62 58 59 60 55 WB Kostel - - - 8 lo 13 Družinsko varstvo 62 63 59 61 64 51 Skupno otrok 532 6°2 563 7o4 751 744 Skupno oddel. 3o 3o 38 38 37 2. VVO Kočevska Reka - otrok 48 46 5o 5o 54 58 - oddelkov 3 3 3 3 3 3 SKUPAJ-otrok 58o 646 613 754 80 5 80 2 (1+2) o odd. % vključitve otrdk v W0 33 35 33 41 41 Jl% 34% 31% 38% 4o% 4o% Spremembe so nastajale iz naslednjih vzrokov: Leta 1981 je v Stari cerkvi (Mojca) začel z delom nov vrtec s 3 igralnicami za 62 otrok, v enoti ob Rinži pa sta odprta 2 izmenična oddelka. Naslednje leto se adaptira stavba WO Čebelica, samo 2 skupini delata v zasilnih prostorih, del otrok je preko vseh normativov sprejet v enoto ob Rinži. V januarju 1983 prenovljena in razširjena stavba Čebelica sprejme 191 otrok, sprosti se prenatrpanost ob Rinži, oktobra je odprta enota v Vasi. Na število otrok vpliva tudi starost otrok. V istem prostoru je lahko varstvo npr. za 14 dojenčkov ali za 26 starejših predšolskih otrok. Takega značaja so spremembe v letih 1984 in 1985. Družinsko varstvo otrok smo v občini Kočevje organizirali že v letu 1978 v 5 družinah za 35 otrok, ker v vrtcih ni bilo dovolj prostora. V preteklem obdobju se je ta oblika povečala na 9 družin s 60 — 64 otrok v starosti do 3 let. Zaradi manjšega števila otrok v skupini (7 otrok) so starši za tako varstvo dojenčkov zelo zainteresirani. S tem jim je bil tudi zagotovljen prostor v WO za otroka v predšolski dobi. Celotno organizacijo in pedagoško vodenje te dejavnosti je že v začetku prevzela WO Kočevje, ki si je s tem sicer naložila dodatno delo in skrbi, istočasno pa si je zagotovila večji dotok otrok v vrtec. V letu 1982 so bili s Samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela na področju družbenega varstva otrok v občini Kočevje sprejeti povečani normativi o številu otrok v starostnih skupinah, normativi o številu zaposlenih v skupinah in kalkulativni elementi za vrednotenje storitev v WO. Dogovorjeno je, da se kot enota storitve upošteva mesečni strošek na 1 otroka, to je ekonomska cena, ki vključuje osebne dohodke izvajalcev z vsemi prispevki, sredstva za sklad skupne porabe, 2% obvezno rezervo in materialne stroške. Izven ekonomske cene OSOV vrtcu direktno zagotavlja sredstva za amortizacijo, minulo delo, strokovne delavce, delno za boleznine in prevoze delavcev na delo. V V letu 1981 so bile sprejete še nedeljene cene v WO in starši so prispevali k stroškom v razponu od 10% — 90% vseh stroškov. S posebno lestvico so bili starši razvrščeni po višmi dohodka na člana družine in na osnovi tega kriterija je bila izračunana tudi obveznost prispevka za delno kritje stroškov v WO. V letu 1982 so bili stroški na otroka že deljeni na stroške vzgoje, ki jo v celoti krije OSOV iz združenih sredstev, in na stroške varstva in prehrane. Od tu dalje so starši po omenjeni lestvici krili le določen odstotek samo oskrbnih stroškov. V razmerah nagle rasti cen in življenjskih stroškov ter visoke inflacije so tudi cene v WO sicer nominalno hitro naraščale, vendar nikdar vzporedno z rastjo materialnih stroškov poslovanja. V vsakoletni obravnavi in sprejemanju novih cen v vrtcih jev skupščini skupnosti prevladovalo prizadevanje ustvariti tak sistem razdelitve cen in kritja stroškov WO, da se v vrtec lahko vključi vsak otrok, ne glede na socialno stanje družine. Ta cilj je bil tudi dosežen. Ob primerjavi podatkov iz drugih občin v SRS je skozi vse srednjeročno obdobje občina Kočevje izstopala v naslednjem: starši z nizkimi dohodki so za otroka v vrtcu prispevali manj kot v večini drugih občin, starši v višjim standardom pa so bili bolj obremenjeni kot v večini drugih občin. V globalu pa so starši v občini Kočevje krili približno enak delež stroškov v WO kot v drugih občinah, to je 48% — 58% stroškov oskrbe (varstva in prehrane) oziroma 30% — 32% vseh stroškov po ekonomskih cenah. Delno sliko socialnega sestava otrok, vključenih v WO Kočevje dajejo tudi podatki o izobrazbeni strukturi staršev in o zaposlenosti staršev — enostranski ali obojestranski zaposlenosti: Otrod v VVO po izobrazbi staršev LETO VIS. VIŠ. SRED.RIŽ. VKV KV PKV HKV SKUPAJ 198o 24 26 69 27 9 216 21 87 479 1981 32 33 84 34 6 25o 12 123 574 1982 3o 38 83 66 2o 127 7 0 165 599 1983 27 41 173 22 28 249 69 82 691 1984 4o 31 lob 178 19 167 44 167 751 1985 27 33 V1 61 53 299 99 84 747 SKUPAJ: 18o 2o2 605 388 153 1.3o8 315 7 08 3.841 % 4.7 5.3 1^,6 lo.l 3.5 34 8.2 18.4 loo Vsekakor nivo strokovne usposobljenosti staršev odločilno vpliva na materialni standard družin, vendar ugotavljamo, da so v družbeno varstvo v primarnem odstotku vključeni tudi otrod iz sodalno manj ugodnih družinskih razmer. Izstopa pa dejstvo, da v vrtrih ni niti enega kmečkega otroka. Pri ugotavljanju gmotnega položaj a družin je enako pomemben pokazatelj tudi zaposlenost staršev: Otrod v WO glede na zaposlenost staršev ZAPOSLENI 198o 1981 1982 1983 1984 1985 oba starša 429 465 554 636 695 686 9o mati samohranilka 42 91 38 49 4o 41 8 oče samohranilec 1 2 1 3 2 o,2 samo oče zaposlen samo mati zaposlena 4 1 lo 6 1 2 3 4 16 2 o,9 oče in mati nezaposl. 7 5 3 6 - 0,5 Otrod prvih treh skupin povsod v vrtdh prevladujejo v približno enakih odstotkih kot v Kočevju, za otroke zadnjih treh skupin pa nudi bivanje v vrtcu v večini primerov boljše življenjske pogoje. Prizadevanja, da se omogoči vključitev v vrtec vsem otrokom, predvsem tudi tistim iz slabših socialnih razmer, so na drugi strani zahtevala več družbenih sredstev. V ta namen je bil že s 1.5. 1983 del sredstev iz programa denarnih pomoči uporabljen za kritje razlike od prispevka staršev do polne cene oskrbe v WO. S to funkdonalno obliko denarne pomoči je bilo doseženo naslednje: ob 25 odstotnem letnem povečevanju ekonomskih cen, so se obveznosti staršev v globalu povečale samo za 6,8%, določenim kategorijam pa je bil prispevek celo zmanjšan. Zato seje na drugi strani z izredno visokimi indeksi povečeval delež, ki naj bi v ceni predstavljal stroške vzgoje (glej tabelo V.). Taka uravnavanja so terjale družbene razmere, ko je v pogojih gospodarske zaostritve osebpi standard izredno hitro padal. Ko bi obveznost plačila za otroka v WO postala preveliko družinsko breme, bi se začeli vrtci prazniti. Ta proces se v občini Kočevje še ni začel. S 1. 5. 1985 je stopil v veljavo Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic z drugačnimi kriteriji za plačilo oskrbe v WO, po katerih starši za otroke v vrtcu prispevajo 35% od dohodka na člana družine, doseženega v preteklem letu. Na ta način starši v globalu krijejo povprečno 60% stroškov oskrbe v WO (prej 50). Primerjava ekonomskih cen v WO Kočevje 1981 — 1985 Starostna Element 1981 skupina cene 1982 Ind. 1983 81 Ind. 82 1984 tfd 1985 ind. 84 o-3 leS-vzgoja 1.367 4.2o9 2.088 4.874 153 116 4.389 21o 6.5o6 133 8.680 8.130 19E 12; skupaj ekonomska cena 3.660 5.576 152 6.962 125 10.895 156 I6.8I0 154 maksimalni prisp. staršev 3.294 3.788 11^ 3.85o lo2 5.53o 144 8.13o M, 3-7 let:-vzgoja -oskrba 629 1.210 192 2.673 22o 5.415 20; 3.335 3.833 115 5.145 134 6.43o 12; Skupaj ekonomska cena 2.9oo 3.964 136 5.043 127 7.818 155 11.845 152 maksimalni prisp. staršev 2.6lo 3.00I 2.998 V 4.373 146 6.43o 147 Družinsko varstvo -vzgoja -oskrba 1.491 3.922 2.225 4.52o 149 115 4.500 2o2 5.965 132 8.550 7.450 19< 12; Skupaj ekonomska cena 3.4oo 5.413 159 6.745 125 I0.465 155 I6.000 15: maksimalna prisp. staršev 3.o69 3.529 11‘P 3.573 lol 5.o7o 142 7.45o Mi Poraba sredstev OSOV za dejavn. VVO (v ooc din) 13.129 21.383 16? 35.995 168 59.3o6 165 2. Plan investicij 1981-1985 je bil zastavljen glede na takrat ugotovljene potrebe po dnevnem varstvu otrok, ki bi se pokrile z izgradnjo novega vrtca v Turjaški ulici. Po tehnični dokumentaciji, izdelani v letu 1980, bi bilo v vrtcu prostora za 206 otrok. Ker pa so bili 1981 povečani normativi o številu otrok v vzgojnih skupinah, bi bilo po tej spremembi v isti stavbi prostora za 240 otrok. Poleg te novogradnje je biia v načrtu adaptacija stare stavbe WO Čebelica na Ljubljanski cesti. Ker pa bi novogradnja v finančnem pogledu presegla materialne možnosti, je bil že v novembru 1981 investicijski srednjeročni plan spremenjen v tem smislu, da se načrtovane gradnje vrtca v Turjaški ulici preloži v naslednje srednjeročno obdobje, stavba na Ljubljanski cesti pase adaptira, ob njej se zgradi prizidek s 5 igralnicami za 96 otrok in z vsemi potrebami dodatnimi prostori. V planu je bilo tudi urejanje okolice vrtcev oziroma igrišč ob vseh enotah WO, ker ob novogradnjah oziroma adaptacijah enot nobena ni bila zaključena. Realizacija tako spremenjenega plana je bila dokaj uspešna. S 1. 1. 1981 je začela z delom v novi stavbi enota VVO Mojca v Stari cerkvi. Montažna stavba s kapaciteto 62 otrok je bila zgrajena konec leta 1980. S L 7. 1982 sosezačela dela pri adaptaciji stare stavbe enoteČebeli-ca in pri gradnji prizidka, zaključena so bil a do 15. 1. 1983, kojebilov obeh stavbi sprejeto cca 200 otrok. Skupna (nominalna) vrednost investicije je 31.896,000 din. Zagotovitev sredstev za investicije: L zbrana sredstva iz redne prispevne stopnje BOD 1980, 1981, 1982 20.047.780 2. zbrano po izredni prispevni stopnji 1,59% od BOD 4.631.750 3. sredstva amortizacije vVO Kočevje 1.716.470 4. KS Kočevje iz samoprispevka 5.000.000 5. stanovanjska sredstva VVO Kočevje____________________500.000 SKUPAJ 31.896.000 S tem so bile v samem mestu v glavnem pokrite najnujnejše potrebe po dnevnem varstvu otrok. V oddaljenejših krajih na podeželju, kjer so krajevne skupnosti izpostavile potrebo po dnevnem varstvu'otrok, so bile ustanovljene varstvene družine, konec 1981 v KS Draga, najprej v zasebni hiši, leta 1984 pa je stanovanjska skupnost Kočevje družbeno stanovanje adaptirala za te namene. Del stroškov sta krila TOZD Gozdarstvo Draga in obrat Žaga Podpreska. V teh prostorih bo glede na število otrok možno odpreti tudi dislocirani oddelek vrtca. Prostori so že opremljeni v celoti za delo enote vrtca, v kar je OSOV vložila 466.500 din. V KS Kostel je leta 1983 ob adaptaciji šolske stavbe v Vasi del šolskega prostora preurejen za en dislociran oddelek vrtca, kjer se izvaja varstvo otrok že od oktobra 1983. Stroške preureditve prostorov je pokrila KS Kostel iz samoprispevka, stroške opreme v znesku 268.000 din pa OSOV Kočevje. V urejanje okolice enot VVO ob Rinži, Čebelica, Kekec, Mojca — ograje, igrišča, igrala, drenažna dela — je v tem obdobju vloženo skupno 8.120.000 din iz namenskih investicijskih sredstev in iz amortizacije nepremičnin WO Kočevje. 3. Izvedba vzgojnih programov za otroke v KS, ki niso varovanci vrtcev. Vzgojne programe v KS je izvajalo vzgojno osebje WO Kočevje, v oddaljenih krajih pa učitelji osnovnih šol. V malo šolo so bili v vseh krajih vključeni vsi predšolski otroci. Medtem ko so varovanci vrtcev imeli celoletno MŠ, je bila za zunanje otroke organizirana različno, v trajanju od 72 uro do 160 ur letno na skupino. Manj uspešna so bila prizadevanja VVO in osnovnih šol, da bi k vzgojnim programom pritegnili vse romske otroke. Organizirane so bile razne oblike: obiskovanje MŠ v rednih skupinah z drugimi otroki, pa tudi poskusno v skupinah samo romskih otrok in z možno udeležbo njihovih staršev. Druga oblika je hitro propadla, redno MŠ pa obiskujejo le otroci bolj delovno naravnanih Romov. V pomanjkanju vzgoje v predšolski'dobi se začenja šolski neuspeh romskih otrok oziroma njihovo vključevanje v osnovno šolo za razvojno motene otroke, kar je hudo zgrešena rešitev. Cicibanovo šolo z 80 urnim programom so obiskovali 5-letni otroci v Kočevju, Livoldu, Željnah in Stari cerkvi redno od leta 1982 dalje v osmih skupinah s povprečno 160 otrok letno. ter mS izven vYo Cicibanova šola odd. odd odd. 1981 4 lo8 12 168 179 1982 5 131 13 7 128 1983 4 lo7 13 188 8 136 1984 5 123 12 196 8 179 1985 6 165 13 174 8 164 4. Kadri — strokovna zasedba Zakon o družbenem varstvu otrok predpisuje za vzgojno osebje srednjo izobrazbo oziroma končano 4-letno šolo vzgojiteljsko ali srednjo medicinsko šolo, za varstveno osebje pa 3-letno šolo za varuhinje. Strokovna zasedba vzgojiteljic je bila že v začetku obdobja ustrezna, varuhinje v VVO in družinskem varstvu pa so bile v večini brez ustrezne izobrazbe, kar je bilo splošno stanje v republiki, saj sije bilo možno izobrazbo pridobiti samo s študijem ob delu. Zato je v dogovoru z VVO Kočevje DU J. Šeško organizirala v Kočevju šola za varuhinje, ki je bila uspešno končana junija 1984. Kadrovska struktura v VVO Kočevje 1980 — 1985 Lelavci 198o leči 1982 1983 1984 1985 1. tehnično osebje 15 23 22 2o 25 24 2. Upr. adm. osebje 6 6 6 7 7 8 3. Pedag.varstv.os.: - vzgojiteljice 23 23 27 33 33 34 — vanillin j e 25 19 2o 28 37 32 Skupaj: 69 71 75 88 lo2 98 3. Z neustrezno izobrazbo: - vzgojiteljice 1 2 1 - varuhinje 21 11 14 22 31 3 - družin.var. 7 9 9 9 8 7 III. PROGRAM DENARNIH POMOČI Do vključno leta 1980 je denarne pomoči (otroške dodatke) izvajala Skupnost otroškega varstva Slovenije, tudi sredstva po enotni prispevni stopnji od BOD so se združevala na republiškem nivoju. Zjanuarjem 1981 so vse občinske skupnosti otroškega varstva prevzele postopek za urejanje denarnih pomoči, sprejele so lastne (različne) prispevne stopnje in prihodki iz tega vira so se odslej združevali na nivoju občin pri OSOV. Hkrati je v okviru republike izdelan tudi sistem solidarnostnega prelivanja sredstev med občinami. OSOV Kočevje skozi vse plansko obdobje v solidarnost ni bila dolžna prispevati lastnih sredstev, do solidarnosti pa tudi ni bila upravičena, ker družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80% povprečnega družbenega proizvoda v SRS. Vendar je zagotavljanje denarnih pomoči iz lastnih virov bilo za občino težko breme, na kar kaže izredno visoka prispevna stopnja 1,92% že v letu 1981. Vsled slabe socialne strukture v občini in velikega števila delavcev iz drugih republik so bile potrebe po denarnih pomočeh izredno velike. Na nesorazmerja kaže primerjava porabe sredstev za denarne pomoči in za dejavnosti vrtcev (stroški vzgoje, regresiranje in funkcionalne oblike) v letih 1981 in 1984: Stroški 1981 % 1984 % otrošk:' dodatki dejavnost W0 18.438.000 5856 13.129.000 43% 23.417.000 59.306.000 28% 72% SKUPAJ: 31.567.000 82.723.ooo Pregled denarnih pomoči 1981 — 1985 Leto denar.pomoči upravičenci minim. maksim. družin oirok 19Š1 1982 1983 1984 -iirrr 3^o •45o 45o 9oo 555 55o 1.2oo 1.35o 2.4oo 1.249 2.V40 781 1.798 637 1.512 528 1.287 692 1.6o4 1Š.438.388 19.497.662 19.2o8.l67 23.416.712 56.993.5oo Oženje kroga upravičencev do denarnih pomoči ne pomeni, da seje njihov socialni položaj izboljšal. Pravico do otroškega dodatka so izgubljali zato, ker se dohodkovni kriteriji letno niso povečevali vzporedno z naglo rastjo življenjskih stroškov, pač pa (približno) z letno rastjo osebnih dohodkov. Ponoven porast upravičencev od 1. 5. 1985 dalje je posledica uveljavitve novih kriterijev upravičenosti do denarnih pomoči, kijih prinaša Sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči. Če bi primerjali po starem sistemu, se je »dohodkovni cenzus« s L 5. 1985 povečal z indeksom 199 (od lani 6.000 din na letos 11.938 din na člana družine) in zajel več družin. Denarne pomoči so bile s 1.3. 1985 varlo-rizirane za 67% s L majem na osnovi sporazuma povečane v globalu za 10%, s L septembrom pa bo izvedena ponovna valorizacija za 30%. Za pokritje tako povečanega obsega denarnih pomoči so potrebnih 56.993.500 din, kar napram lanski porabi pomeni porast z indeksom 243. Maksimalni otroški dodatek v letu 1985: do 28. 2.: 2.400 din na otroka do 30. 4.: 4.000 din na otroka do 31. 8.: 4.164 din na otroka od 1.9.: 5.400 din na otroka Maksimalna denarna pomoč od 1. maja dalje po sporazumu pripada družinam, ki s svojim lanskim dohodkom niso dosegli 7.774 din mesečno na člana družine. Do maksimalnega otroškega dodatka je v občini upravičeno 358 družin za 940 otrok, od tega z bivališčem v: — občini Kočevje 217 družin za 489 otrok — v drugih občinah SRS 10 družin za 21 otrok — v drugih republikah 131 družin za 430 otrok IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV Na osnovi vsakoletnih izhodišč o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje je bila za oba občinska programa opredeljena višina sredstev, ki smo jih udeleženci sporazumevanja združevali po sprejetih prispevnih stopnjah bruto osebnih dohodkov, za program vzgoje in varstva po domicilnem principu, za denarne pomoči po delovnem mestu. Za program nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta se združujejo sredstva po enotni prispevni stopnji pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije, ta jih na osnovi porabe nakazuje v občini. Prihodki OSOV Kočevje so bili planirani na osnovi resolucijsko dogovorjene rasti skupne porabe, zadnji dve leti pa v skladu s planirano rastjo dohodka v gospodarstvu občine. Tak sistem ni omogočal realnega vrednotenja programa, kar se je v končni fazi najbolj odrazilo na materialnem položaju izvajalcev dejavnosti, saj v cene njihovih storitev ni bilo mogoče vkalkulirati dejanske rasti materialnih stroškov niti ni bilo izvedeno sprotno us- klajevanje osebnih dohodkov z ugotovljeno rastjo OD v gospodarstvu občine. V prvih letih planskega obdobja je bilo nujno det združenih sredstev nameniti za investicije — tudi na račun nizkih osebnih dohodkov v vrtcih, v drugi polovici pa je skokovita rast cen zahtevala ogromna sredstva za materialne stroške poslovanja. Tako od planskih ciljev tega srednjeročnega obdobja ostaja najslabše realizirano izboljševanje materialnega položaja izvajalcev dejavnosti. V TABELI IX. prikazana 5-letna poraba združenih sredstev po posameznih postavkah prikazuje: 1. stroške vzgoje, osebni dohodek strokovnih delavcev, sredstva za minulo delo zaposlenih in amortizacija v WO o vse v celoti krije OSOV, 2. sredstva, s katerim je OSOV pokrila tisti del oskrbe v WO, kije niso s svojimi plačili pokrili starši, v letu 1984 pa so na tej postavki tudi sredstva, s katerimi je OSOV regresirala prehrano za učence osnovnih šol 1.300.000 din. 3. letna izplačila za otroški dodatek, 4. stroški izvajanja male šole, cicibanove šole, letovanja otrok in drugih dejavnosti za otroke izven WO, 5. sredstva za gradnje in adaptacije stavb, delno za igrišča in letne anuitete od najetih kreditov za gradnjo vrtcev. 6. izplačila oziroma nadomestila osebnih dohodkov za povprečno letno 180-190 porodnic, opremo za novorojenca je prejemalo povprečno po 290 porodnic letno, 7. sredstva za strokovno službo OSOV in stroške poslovanja skupnosti, stroški SDK ter vsa neporabljena sredstva, ki so se po zaključnem računu prenašala v naslednje leto. Združevanje sredstev in poraba sredstev OSOV 1981 — 1985 (v 000 din) PRIHODKI 1981 1982 Ind. 81 1983 Ind. 82 1984 Ind. 83 1985 Ind. 84 1. program varstva otrok - prispevek iz BOD - drugi prihodki 27.765 33.103 119 41.330 125 55.940 135 1 87.394 156 654 191 5ol 64o 8.258 Skupaj 28.419 33.294 117 41.831 125 56.580 135 95.652 169 Prisp.stop. od BOD 1.34% 2.13% 1.81% 1.64% 1.75% 2. progr.denar.pomoči - prispevek iz BOD 21.564 24.740 115 29.192 118 38.414 131 65.694 171 - drugi prihodki 1.371 2.431 7.608 7.085 4.193 Skupaj 22.935 27.171 118 36.800 135 45.499 124 69.887 153 Prisp.stop.od BOD 1.92% 1.26% 1.27% 1.14% 1.22% 3. Nadomestila OD za porod. 38.168 dopust 12.145 14.464 119 19.211 133 26.256 137 145 SKUPAJ (1+2+3) 63.499 74.929 118 97.842 13o 128.335 131 2o3.7o7 158 ODHODKI 1. Dejavnost TV0 2. Regres.v W0 in funkc. 7.816 11.333 145 18.273 l6l 32.3o6 177 oblika denarne pomoči 5.313 .lo.o5o 189 17.722 176 28.811 162 3. Otroški dodatki 18.438 19.498 I06 19.2o8 98 23.417 122 56.993 243 4. Vzgoj.progr. v KS 1. >60 1.262 119 1.629 129 2.516 154 5. Investic.»anuitete 6. Nadomestilo OD za 14.566 8.660 59 9.885 1.383 porodniški dopust 7. Drugi odhodki in 11.76o 14.917 127 19.292 129 23.588 122 prenosi 4.546 9.2o9 11.833 16.312 SKUPAJ 1.-7. 63.499 74.929 118 97.842 13o 128.335 131 V. RAZVOJNE MOŽNOSTI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK 1986 — 1990 Zadnji dve planski obdobji pomenita intenziven kvantitativen razvoj družbenega varstva otrok, ob katerem so bile skoraj v celoti pokrite nujne potrebe po dnevnem varstvu otrok zaradi zaposlenosti staršev, vključeni vsi otroci v malo šolo, denarne pomoči po dogovorjenih kriterijih zagotovljene vsem upravičenim otrokom in pravice ob porodu zagotovljene v ustrezni višini za vse upravičene porodnice. V planskem obdobju 1986 — 1990 bo potrebno prvenstveno več narediti za otroke na podeželju, in sicer glede dnevnega varstva otrok in pri organizaciji in izvajanju vzgojnih programov za predšolske otroke izven WO. Potrebo po zagotovitvi prostora za dnevno varstvo izpostavljata KS Rudnik — Salka vas in KS I. Omerza, ki predlagata vsaka na svojem območju gradnjo vrtcev, ter Posestvo Snežnik, ki planira izgradnjo novega vrtca za 95 otrok, s tem da se obstoječa stavba vrtca več ne bo uporabljala v ta namen. O zagotavljanju namenskih investicijskih sredstev bo potrebno še temeljito analizirati realne možnosti združevanja v okviru redne prispevne stopnje, za kar je zelo malo izgledov. Zato se bo potrebno dogovoriti za druge vire, potrebe po novogradnjah pa utemeljiti s konkretnimi podatki. Ta naloga bo lažje uresničljiva, če bomo planirali zagotovitev prostora za varstvo otrok z ustreznimi adaptacijami. V drugih manjših krajih, kjer bodo starši ali KS ugotovili potrebe po otroškem varstvu, je najcenejša rešitev organizirano varstvo — družinsko — (Struge, Osilnica, Predgrad). Samo kot možnost nakazujemo prostore za varstvo v šobki stavbi v Mozlju — če so potrebe po varstvu. V tem primeru bi za adaptacijo stavbe združile sredstva OIS Kočevje, OSOV Kočevje in KS I. Omerza. Vzgojne programe za otroke v KS smo doslej izvajali le v minimalnem obsegu, zato bo v nslednjih letih njihov obseg raširjen z večjim številom ur, program za 5-letne bo uveden tudi v druge oddaljenejše kraje, v okviru možnosti bo v ustrezno obliko vzgoje potrebno pritegniti del 4-letnih otrok. Še naprej bomo finančno pod- pirali izvedbo počitniških letovanj otrok in druge množične občasne prireditve za predšolske otroke. Poživiti in razširiti bi bilo nujno športne aktivnosti na predšolski stopnji, v okviru glasbene šole pa uvesti »malo glasbeno šolo«. Kot izredno pomembna in nujna naloga pa je organizacija in izvedba vzgojnih programov za predšolske romske otroke. Potrebne kadre za predvideni obseg dejavnosti in za nadomestne zaposlitve ob upokojitvah bomo zagotovili s štipendiranjem. Denarne pomoči se, bodo urejale še naprej po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, vendar v višini, ki jo bo gospodarstvo občine zmožno zagotoviti. Ob tem bomo denarno pomoč v vseh ustreznih primerih preoblikovali v funkcionalno obliko denarnih pomoči, to je delno kritje stroškov v WO in prehrana v osnovnih šolah. V programu varstva matere in novorojenca so predlagane določene razširitve pravic, in sicer s podaljšanjem porodniškega dopusta in z razširitvijo kroga upravičenih, da bi pravico do delnega porodniškega dopusta imele tudi učenke v usmerjenem izobraževanju, študentke in iskalke zaposlitve. Kočevje, julija 1985 ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 I. UVOD Socialno skrbstvo je splošna družbena funkcija in integralni del socialne politike ter ima pomembno vlogo pri doseganju ciljev družbenega razvoja, ker zagotavlja trajno materialno in socialno varnost ter družbeno enakost vsem članom družbene skupnosti. Gre za organizirane ukrepe za preprečevanje nastajanja socialnih potreb in nudenja pomoči ljudem v različnih življenjskih težavah. Ta pomoč pa mora biti takšna, da se problemi občana kar najbolj učinkovito rešujejo ter ga spodbujajo, da sodeluje pri njihovem odpravljanju in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje. Nosilci socialnega skrbstva so delovni ljudje, združeni v organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, socialno humanitarnih in družbenih organizacijah. S svojo dejavnostjo nosilci uresničujejo politiko skrbstva, po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo sredstva za njeno uresničevanje ter ukrepajo za izvajanje nalog in razvoj socialnega skrbstva, v skladu s svojimi možnostmi. Za uresničevanje ciljev in nalog socialnega skrbstva nosilci: — zagotavljajo spremljanje in preučevanje socialnih problemov — spremljajo načrta in programe razvoja socilnega skrbstva — izvajajo preventivne ukrepe za preprečevanje nastajanja vzrokov, ki lahko privedejo do socialnih težav — določanje ustrezne oblike in ukrepe socialnega skrbstva za ljudi v socialnih težavah — ustanavljajo, razvijajo in spremljajo delo institucij in služb socialnega skrbstva. Novosti, ki so jih uveljavili nekateri zakoni, so pomembno vplivale tudi na to področje, kjer postopoma uvajamo in razširjamo preventivno dejavnost kot osnovo za preprečevanje socialnega skrbstva. Z uresničevanjem načel aktivne socialne politike skušamo postaviti socialno skrbstvo na take osnove, ki bodo delovnim ljudem in občanom omogočile aktiviranje lastnih moči in sposobnosti za aktivno vključevanje v življenje in delo. Temeljna predpostavka aktivnega socialnega skrbstva pa mora biti v tem, da z ustvarjanjem ustreznih družbenih pogojev omogočamo posameznikom uveljaviti lastne osebnosti in delovnih sposobnosti. Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se morajo izvajati na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za ustrezno vključevanje v delo in družbeno življenje. Tak sistem dela pa je mogoče razviti s podružabljanjem tega področja, z vključevanjem vseh delovnih ljudi in občanov v aktivnosti socialnega skrbstva in z izvajanjem programov socialnega skrbstva s pomočjo in ob sodelovanju institucionaliziranih oblik oziroma organizacij združenega dela s področja socialnega skrbstva, med katerimi imajo posebno mesto prav centri za socialno delo. Delo teh mora biti vedno bolj zastavljeno tako, da odpira, obvezuje in da spodbuja take odnose, ki bodo omogočali dosledno uresničitev svobodne menjave del na tem področju in oblikovanje ter sprejemanje programov socialnega skrbstva, ki temeljijo na izvirnih interesih in potrebah ter materialnih možnostih združenega dela. Ob tem pa je potrebno slediti ideji, naj bi se na področju socialnega skrbstva, ob upoštevanju strokovnih izhodišč socialnega dela in ob upoštevanju odnosov v naši družbeni skupnosti, razvili predvsem tisti načini strokovnega dela in oblike pomoči, ki bi ljudi vzpodbujale, da sodelujejo pri razreševanju lastnih problemov in tudi problemov v svojem okolju. V naši republiki pa je še vedno očiten razkorak med teoretično opredeljenimi cilji socialne politike in dejanskimi razmerami v občinah. Že vrsto let ugotavljamo, da moramo čimveč področij socialne politike prenašati v OZD in KS, to je tja, kjer ljudje živijo in delajo. V praksi pa je stanje pogosto ravno obratno. Redke so OZD, ki imajo izdelane dolgoročne in letne programe socialne politike, še slabše pa je stanje v KS, saj je kreiranje socialne politike največkrat prepuščeno le komisijam za socialna vprašanja, medtem ko se sveti KS in družbeno politične organizacije le redko lotijo tem, ki so povezane z vsakodnevnimi problemi občanov. Kako smo v praksi daleč od dekleriranih ciljev je razvidno ob izvajanju samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah, saj so CSD ostali sami pri izvajanju sporazuma, čeprav je bilo težišče dela usmerjeno v OZD in KS. Ker izvajanja posameznih nalog socialne politike nismo uspeli prenesti v OZD in KS, imajo občinske interesne skupnosti s področja socialnega varstva še vedno največ pristojnosti, v OZD in KS pa seje utrdilo prepričanje, da reševanje socialne problematike ni njihova naloga, saj imamo v občinah zato različne izvajalske organizacije. Na področju socialnega dela z ljudmi ugotavljamo temeljni konflikt med teoretičnimi cilji, ki opredeljujejo podružabljanje socialnega dela, kar pomeni aktiviranje čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov pri razreševanju socialne problematike. Na področju socialnega skrbstva bo potrebno zato razviti nove oblike in metode dela, ki bodo bolj podrobne in učinkovite in opustiti nekatere postopke, ki kažejo na togost obravnave vsakodnevnih težav posameznikov, družin in skupin občanov. S tem namenom bodo morali razvijati in vzpodbujati tudi prostovoljno delo v družbenih organizacijah v okviru krajevnihh skupnosti in organizacij združenega dela, kjer so socialni problemi najbolj očitni in jih je mogoče tudi najbolj učinkovito razrešiti. V središče vseh teh nalog pa sodijo CSD kot osrednje izvajalske organizacije za področje socialnega varstva občanov. Glede na dejanske socialne razmere v posameznih okoljih in opredelitve dejavnosti centrov v zakonu o socialnem skrbstvu, je bilo pričakovati, da bodo CSD poleg individualnega socialnega dela s i—sameznimi kategorijami občanov kompleksno proučevali socialno problematiko na svojem področju, odkrivali vzroke za njihovo nastajanje, predlagali ustrezne družbene ukrepe za preprečevanje nastajanja socialnih problemov in primerov, povezavah vse tiste dejavnike v občini, ki s svojimi ukrepi lahko preprečujejo ali pravočasno odpravijo nevarnosti za nastanek socialnih primerov, uvajajo sodobnejše oblike in metode socialnega dela. Skratka svoje oblike in metode dela bi morali stalno prilagajati dejanskim socialnim razmeram v svojem okolju. V to smer smo razvijali tudi družinsko, invalidsko-pokojninsko in kazensko zakonodajo, saj so CSD kot izvajalske organizacije skupnosti socialnega skrbstva prevzemali nove naloge od pravosodnih organov, organov družbenopolitičnih skupnosti, v zadnjih dveh letih pa tudi nekatere naloge posameznih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. II. CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE Upoštevanje zmožnosti gospodarskega razvoja občine Kočevje v okviru republike SRS v obdobju 1986-1990 ter za skupne potrebe po storitvah, programih in dejavnostih socialnega skrbstva bomo občani, izvajalske organizacije in delavci razvijali predvsem: — nadaljnji razvoj delegatskih odnosov in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela, — nadalnji razvoj organiziranosti socialnega dela, ki naj bi se razvijalo v vseh okoljih kjer ljudje živijo in delajo ter aktivnejše vključevanje prebivalstva v preprečevanje nastajanja socialnih problemov, — povečevanje obsega in učinkovitosti preventivnega socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva, — vključevanje socialnega skrbstva v proces celovite obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti. Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo dali predvsem prednost: — preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu, — prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva, — celoviti družbeni skrbi za starejše občane, — celoviti družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe, — ter vse ostale zakonsko, samoupravno in družbeno dogovorjene naloge v okviru izvajanja socialne politike. Cilje in usmeritve bomo uresničevali z naslednjimi programi: — zagotovljeni program — program solidarnosti — program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji — občinski program. Za izvedbo teh programov bomo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje za obdobje 1986-1990 določili: — obseg posameznega programa ter osnove in merila za določanje vrednosti elementov posameznega programa, — osnove in merila za oblikovanje cen storitev, — osnove in merila za združevanje sredstev, — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju posameznih nalog. 2.1. Zagotovljeni program Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic bomo zagotavljali vsem upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči: — denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje, — denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, 127— plačilooz. doplačilo k splošnemu oz. posebnemu socialnemu zavodu. Poprečno število upravičencev edinega vira preživljanja bo predvidoma znašalo v posameznem letu planskega obdobja 49, dopolnilnega vira preživljanja 32, za celotno plačilo oskrbnih stroško 26 in za delno plačilo oskrbnih stroškov v socialnih zavodih 21 občanov. Če ocenimo to vrednostno v cenah 84, potem si sledijo zneski in sicer: za DDP edini vir 4.128,- din, DDP dopolnilni vir 1.348,- din, za plačilo celotnih oskrbnih 2.190.- ter za doplačilo 885,- din. OPOMBA: Zneske za ta program ter za vse ostale programe za obdobje 1986-1990 ocenjujemo oz. vrednotimo v cenah 84 ter v tisočih din. 2.2. Program solidarnosti Solidarnostna sredstva bomo oblikovali v občinskih skupnostih socialnega skrbstva v katerih udeleženci združijo po enotni poprečni prispevni stopnji, dogovorjeni v sR Sloveniji več sredstev kot je potrebno za izvedbo zagotovljenega programa. Občinske skupnosti socialnega skrbstva združujejo solidarnostna sredstva pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po enotni poprečni prispevni stopnji od osebnih dohodkov na podlagi podatkov za devet mesecev (september minulega leta — september tekočega leta). Občinska skupnost socialnega skrbstva ni upravičena do solidarnostnih sredstev, če: — družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80% poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen, — solidarnostna sredstva predstavljajo do 5% njenega zagotovljenega programa. Občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje sodi med tiste občinske skupnosti, ki na osnovi navedenega ključa dajejo za namen solidarnosti tako, da je ta obveznost za leto 1986 naše skupnosti 2.306.— din s tem, da se za vsako naslednje plansko obdobje oz. leto za obseg poveča za 2% realno rast. 2.3. Program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji V obdobju 1986-1990 bomo uresničevali po načelu vzajemnosti v okviru. Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije naslednje naloge: — nadomestilo za invalidnost duševno in telesno prizadetih oseb v višini 35% osnove; — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb v višini 20% osnove; — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij v višini 10% osnove; — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti socialnega skrbstva v višini 10% osnove. OsnoVa za določitev višine nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Sredstva po Zakonu o družbenem varstvu prizadetih naj bi preds-itavljala v cenah 84 za leto 1986 3.864,- din za našo skupnost oz. na osnovi ocenjene prispevne stopnje 0,1141%. Za vsako naslednje leto planskega obdobja se navedeni znesek povečuje z 2% realno rastjo. V obdobju 1986-1990 bomo občinske skupnosti socialnega skrbstva v okviru Skupnosti socialnega skbstva Slovenije po načelu vzajemnosti združevali sredstva za izvedbo naslednjih skupnih nalog: — zagotavljanje sredstev za financiranje oskrbe oseb z neznanim prebivališčem; — sofinanciranje programov Romov; — financiranje prevoza slepih in njihovih spremljevalcev; — sofinanciranje mladinskih sprejemališč; — raziskovalne naloge skupnega pomena za socialno skrbstvo; — plačila storitev, ki jih opravljajo družbene organizacije in društva; — sofinanciranje mladinskih delovnih akcij; — publikacij NAŠ DELAVEC in NAŠA ZENA; — delo Skupnosti socialnega varstva Slovenije; — storitve Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana; — sredstva za nujne neprevidne naloge; — delo samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije; — delo strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije; — gradnja Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine na Igu. Sredstva za ta namen naj bi bila za leto 1986 zagotovljena v višini 372,- din v cenah 84, ter po predvideni stopnji za ta namen v višini 0,011%, s tem, da za vsako naslednje leto planskega obdobja povečuje ta znesek za 2%realno rast. 2.4. Občinski program Občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje bo v okviru občinskega programa v obdobju 1986-1990 uresničevala naslednje naloge: — zavodsko varstvo starejših in ostarelih oseb (ki'ni že vključeno zagotovljenem programu); — zavodsko varstvo odraslih oseb in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — vzgojni zavodi; — rejnine; — storitve strokovne službe — oz. CSD; — razne oblike družbeno denarnih pomoči; — sofinanciranje društev, zvez in ostalih humanitarnih organizacij; — ter druge spremljajoče strokovne samoupravne in družbeno dogovorjene naloge. Posebno pozornost v občinskem programu predstavljajo obveznosti do novo ustanovljenega Doma starejših občanov Kočevje, ustanovitve centra za socialno delo, organiziranosti in izvedbe enotne evidence, kakor družbena skrb pri zagotovitvi poslovnih prostorov za ustanavljajoči se center za socialno delo. Sredstva, ki bi bila potrebna za zagotovitev plačila oz. izvedbe tako zastalvjenih nalog občinskega programa naj bi se zbirala v letih 1986-1990 na osnovi ocene leta 84 po poprečni stopnji 0,79, kar bi predstavljalo cca 70% sredstev katere bi socialno skrbstvo združevalo po skupni stopnji na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje za navedeno obdobje upoštevajoč ob tem vsakoletno realno rast programa po stopnji 3,7. Zavedamo se, da so zastavljeni cilji in smernice Občinske skupnosti socialnega skrbstva izredno smeli upoštevajoč namreč ob tem gospodarsko situacijo nasploh kakor tudi v občini Kočevje. Želimo pa prikazati dejansko stanje na področju socialnega skrbstva v občini, pravočasno opozoriti na odprte probleme, ki preprečujejo boljše delo na tem družbeno zelo občutljivem področju, vendar smatramo, daje, mora ostati in vedno biti prisotna v naši družbi skrb za človeka, delavca, družino, skratka vse nas. Strokovna služba ObSSS Kočevje ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 ANALIZA STANJA Značilnost srednjeročnega obdobja 1981-1985 so bila izrazito drugačna ekonomska gibanja od načrtovanih, kar je vplivalo na realizacijo programa, saj so bila sredstva za izvedbo programov realno manjša. Že v letu 1982 so se začele zmanjševati materialne možnosti združenega dela, v letu 1983 pa so na izvedbo programov vplivali začasni restriktivni ukrepi gospodarske stabilizacije. V obdobju 1981-1985 so se vključevale v program Kulturne skupnosti občine Kočevje predvsem tiste organizacije in dejavnosti, ki so s svojimi programi poživile kulturno ponudbo ter prispevale k oblikovanju vsestransko razvite kulturne osebnosti našega občana: 1) Kulturni center Kočevje je nova oblika združitve več vrst kulturnih dejavnosti. V naši občini zaenkrat združuje knjižnično, muzejsko in kinematografsko dejavnost: a) knjižnica se prostorsko ni širila. Knjižna zaloga se ni povečala tako kot je bilo planirano, saj je knjižnica namesto planiranih 40.000 knjig dosegla le 36.014 knjig. S tem pa še niso dosegli planiranih dveh knjig na prebivalca. Povečal pa se je obisk knjižnice, povečala seje izposoja knjig ter število novih članov (od 366 na 499). Se vedno pa kraji izven mestnega območja zaostajajo za izposojo v mestu. b) muzej ni deloval na področju od Turjaka do Kolpe pač pa je svojo dejavnost usmerjal predvsem v arheološke raziskave, manj pa je proučeval zgodovino NOB, kar je bila prioritetna naloga muzeja v tem obdobju. V muzeju so bile občasne razstave iz zgodovine NOB. Prostorsko se muzej ni širil. c) kino je v tem srednjeročnem obdobju deloval kot gospodarska dejavnost in ga kulturna skupnost finančno ni podpirala. Z združitvijo v Kulturni center Kočevje pa je kulturna skupnost podpirala predvsem prizadevanja kina za vzgojo publike ter za predvajanje kvalitetnejših filmov. 2) Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je izvajal spomeniško varstvene posege v skladu z zakonskimi določili. Skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije je nadaljeval konsolidacijo naselja in gradu Kostel. 3) Zgodovinski arhiv Ljubljana je opravljal dela in naloge za našo občino v skladu z določili zakona o arhivskem gradivu in arhivih. Zbiral, obdeloval in hranil je arhivsko gradivo trajnega pomena, objavljal je pripomočke za uporabo gradiva in predstavljal gradivo javnosti. Arhiv ima v Kočevju svoj depo v Domu Jožeta Šeška. 4) Dom Jožeta Šeška je vzdrževala Krajevna skupnost Kočevje-mesto. V tem srednjeročnem obdobju je bilo popravljeno ostrešje ter na novo prekrita streha doma. Ni pa realizirano pleskanje dvorane, popravilo stropa ter popravila odra in nakup novih zaves. 5) Zveza kulturnih organizacij občine Kočevje je skrbela za razvoj ljubiteljske dejavnosti v občini. Na novo so bila ustanovljena kulturno športna društva v Predgradu, Kostelu in Osilnici. S tem se je poživila kulturna dejavnost in ponudba na našem podeželju. Dobro delujejo društva v šolah, ki so sodelovala na vseh proslavah in prireditvah ter v delovnih organizacijah, kakor tudi drugje. Poleg moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje so v Fari ustanovili moški pevski zbor, ki se že vključuje v kulturno ponudbo v občini. Še vedno pa je premalo pevske dejavnosti in bo treba na tem področju narediti korak naprej. Posebno dobro je zaživela Delavska godba Kočevje, kije povečala število godbenikov ter razširila svojo dejavnost še na druge oblike (mažuretke, ansamble itd.). Godba ima svoje prostore v stari gimnaziji. Težave ima pri adaptaciji teh prostorov, ker nima dovolj sredstev, kulturna skupnost pa nima sredstev za investicije. ZKO Kočevje tudi vodi dejavnost likovnega salona Kočevje. V teh prostorih je vsako leto najmanj 12 razstav, ki so dobro obiskane. Ustanovljena je bila amaterska likovna skupina, organizirani so bili seminarji za to dejavnost. Zmanjšal se je nakup umetniških del. Še vedno ni prostora za stalno razstavo odkupljenih umetnin. V okviru ZKO je v tem obdobju deloval tudi potujoči kino, ki je letno prikazal 50 filmov v raznih krajih občine. V okviru delavskega abonmaja so si delavci lahko vsako leto ogledali 8 predstav Mestnega gledališča ljubljanskega in Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. ZKO je posvečala pozornost tudi izobraževanju kadrov. Tako je organizirala seminarje za kulturne animatorje, za likovnike, za pevovodje in pošiljala mentorje in strokovne delavce na strokovne seminarje, ki jih vsako leto organizira ZKO Slovenije (za godbeno dejavnost, plesno, gledališko, filmsko, glasbeno dejavnost). 6) V naslednjem srednjeročnem obdobju bo kulturna skupnost finančno podpirala tudi kulturno dejavnost medobčinskih društev ter druge kulturne akcije aktualnega značaja. ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI Zaradi vključevanja v program gospodarske stabilizacije se pogoji razvoja kulturne dejavnosti v obdobju 1986-1990 ne bodo bistveno izboljšali. Še vedno bodo sredstva skupne porabe omejena in kulturna skupnost bo morala razvoj svoje dejavnosti prilagajati danim finančnim možnostim. Kulturna skupnost pa bo stremela za postopnim uresničevanjem sprejetih normativov in standarodv pri posamezni kulturni dejavnosti. Kljub vsemu pa navajamo v analizi skoraj vse, kar bi radi in bi bilo nujno izpeljati v naslednjem srednjeročnem obdobju: 1) Kulturni center Kočevje a) knjižnica bo s prostorsko razširitvijo v stavbi, v kateri je sedaj in s kadrovsko okrepitvijo v skladu z zakonom postala matična knjižnica. V letu 1987 bo prešla na celodnevno odprtost, z nakupom biblio-busa pa bo zagotovila izposojo knjig izven sedanjega izposojevališča. Glede knjižnega gradiva bo do leta 1990 dosegla 2,4 knjige na prebivalca, knjižni prirast bo 1 knjiga na 10 prebivalcev, letna izposoja bo do 5 knjig v letu 1990 na prebivalca. b) muzej bo dal velik poudarek proučevanju zgodovine 20. stoletja, zbiranju gradiva iz tega obdobja in iz obdobja 11. do 20. stoletja. Urejal bo kulturno zgodovinske zbirke in zbirko NOB. Skrbel bo za ostale muzejske eksponate. Postavil bo stalno razstavo, ki bo zajela celotna dogajanja na področju Kočevske od 1918 — 1945. leta. Poleg tega bo pripravljal občasne razstave z različno tematiko. Izdal bo publikacijo o vodenju po razstavah. Skušal bo dobiti dodatne razstavne prostore ter dopolnjevati zbirke. c) kino bo še naprej vztrajal na predvajanju umetniško kvalitetnejših filmih, skrbel pa bo tudi za vzgojo gledalcev, predvsem mladine. 2) Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo še nadalje opravljal spomeniško varstveno dejavnost za našo občino. V letih 1986-1990 bo zavod opravil kompletno topografijo in kartografiranje terenskih podatkov na zbirni karti za vse zvrsti naravne in kulturne dediščine. Nadaljeval bo s sanacijo na stolpih, obodnem zidu in obrambnih napravah na gradu Kostel. Po nekajletni prekinitvi bo nadaljeval z obnovo cerkve v Ribjeku pri Osilnici ter obnovil notranjost cerkve na Trati. 3) Zgodovinski arhiv Ljubljana bo še naprej opravljal dela s tega področja za našo občino. Predvsem bo opravljal naloge, ki mu jih nalaga akt o ustanovitvi in Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obvezndstih ustanoviteljic. Prevzemal, urejal, hranil in prezentiral bo predvsem arhivsko gradivo, ki ima kot kulturna dediščina trajen pomen za znanost, kulturo in zgodovino. Prevzemal bo gradivo družbenih pravnih oseb in društev, katere je določil upravni organ pristojen za kulturo. V depoju v Domu Jožeta Šeška v Kočevju bo arhiv hranil 300 tekočih metrov arhivskega gradiva. Vsako leto bo zaposlil po enega strokovnega delava (na Kočevje odpade letno 0,09 delavca). 4) V Domu Jožeta Šeška bo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju predvsem urediti dvorano (predvsem strop, ki že nevarno visi nad obiskovalci) ter oder in oderske naprave. Kupiti bo treba tudi nove zavese. Razmisliti bo treba tudi o možnosti, da bi celotna stavba postala muzej. Pri tem bo treba zagotoviti arhivu druge primerne prostore. 5) Zveza kulturnih organizacij bo s svojimi društvi in skupinami skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in drugimi dejavniki kulturi tudi v bodoče oblikovala in povezovala kulturnega delovanja ter nosilka načrtovanja in uresničevanja kulturne politike na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tako bo ZKO med drugim: — sodelovala v skupnih akcijah z organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi - v skladu z možnostmi pomagala pri ustanavljanju novih društev, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, — nudila vsestransko pomoč društvom in skupinam ter drugim organiziranim oblikam kulturnega delovanja, — organizirala razne kulturne prireditve, srečanja, — povezovala ljubiteljsko in poklicno dejavnost, — skupaj z ZKO Slovenije strokovno izobraževala kadre za različna področja dejavnosti, — skrbela za pridobitev kulturnih animatorjev v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, — razvijala neposredno sodelovanje med društvi, — skrbela za sodelovanje s pobrateno občino Dolina pri Trstu ter s pobratenimi krajevnimi skupnostmi (skupaj s SO Kočevje in KS Kočevje-mesto), — organizirala bo vsakomesečne likovne razstave v likovnem salonu ter občasno pripravila razstave tudi v drugih krajih občine, — organizirala potujoči kino z ozirom na prostorske in finančne možnosti, — skrbela za izboljšanje pogojev dela v kulturnih domovih, — skrbela bo za izboljšanje opreme kulturnih društev in skupin, — organizirala bo obiske kulturnih prireditev v mestu ter obiske v drugih krajih. ZKO skrbi tudi za sodelovanje s pobrateno občino Dolina pri Trstu, s katero je izmenjala vsako leto po najmanj eno prireditev. S pobratenimi krajevnimi skupnostmi pa je sodelovala slabše, saj ni dovolj sredstev predvsem za potovanja npr. v Prokupje, Kumanovo ali Bar. V tem srednjeročnem obdobju ZKO ni zaposlovala novih delavcev. Nekaj sredstev je investirala predvsem v popravila oz. vzdrževanje domov v Osilnici, Podpreski, Fari, Črnem potoku in Stari cerkvi. 6) Zaposlovanje novih kadrov je bilo v tem srednjeročnem obdobju minimalno. Enega strokovnega delavca je zaposlila knjižnica, enega pa muzej. V obdobju 1985-1990 bodo nujne sledeče zaposlitve: — 2 strokovna delavca v knjižnici — 1 strokovni delavec v muzeju — 0,09 delavca letno v arhivu — 1 profesionalnega kulturnega animatorja pri ZKO Kočevje 7) Investicije v glavnem niso realizirane. Zaradi pomanjkanja sredstev je kulturna skupnost črtala planirane investicije: posodobitev kulturnega doma v Mozlju, soudeležbo pri gradnji večnamenskega doma v Strugah ter izdelavo načrtov za gradnjo večnamenskega doma v Kočevju, katerega gradnjo naj bi načrtovali v obdobju 1985-1990. Realizirana tudi ni postavitev lokalne radijske postaje. Potrebne investicije: — razširitev knjižničnih prostorov v sedanji stavbi v I. nadstropju — ureditev doma Jožeta Šeška ter s tem v zvezi tudi muzejskih in arhivskih prostorov, — pridobitev prostorov za stalno zbirko in razstavo odkupljenih umetnin — obnova in oprema kulturnih domov in dvoran na podeželju, — popravilo kulturnega doma v Dolgi vasi, Lovoldu, Mozlju — soudeležba pri gradnji gasilskega doma v Črnem potoku — obnova (soudeležba) gasilskega doma v Mozlju — ureditev parka 88 dreves pri brunarici v Dolgi vasi (sodueležba) — postavitev spominskega obeležja I. Rajonskemu odboru na Kočevskem — vzdrževanje spomenikov NOB 8) V tem srednjeročnem obdobju je bila ustanovljena Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje, v katero sta vključeni tudi Kulturna skupnost Kočevje in ZKO Kočevje kot delovna skupnost. V nobeni od obeh organizacij ni bilo novega zaposlovanja. ZAKLJUČEK: Sredstva za program kulturne dejavnosti v občini Kočevje so v tem srednjeročnem obdobju nominalno rasla, realno pa so bila manjša, tako da je bila večina sredstev namenjena predvsem rednim programom kulturnih institucij, dejavnost Zveze kulturnih organizacij, ki prispeva pomemben delež kulture v občini pa je dobila manj sredstev. Zato so danes naša kulturna društva in skupine revna, brez uniform, instrumentov, opremljenih odrov in posebno v Kočevju tudi brez vskega primernega prostora za izvajanje ljubiteljske dejavnosti tako mladih kakor odraslih občanov. Pohvaliti pa je treba delovne organizacije, ki so bile vedno pripravljene primakniti še kakšen dinar z neposredno svobodno menjavo dela. Kulturna skupnost občine Kočevje ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH MOŽNOSTI TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOČEVJE ZA OBDOBJE — 1986/90 Analiza vsebinskih usmeritev telesnokulturne dejavnosti v občini Kočevje in njenih razvojnih možnosti izhajajo izxDcene stanja in analize razvojnih možnosti občine Kočevje ter smernic za družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990. »Na področju telesne kulture bo še vedno prioritetnega pomena rekreativna dejavnost, s tem, da bodo imele bistveno večjo vlogo Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. To dejavnost bo treba povezati z razvojem turizma, gostinstva in zdravstva in tudi na ta način izvajati neposredno svobodno menjavo dela (športni turizem, večje zdravstveno varstvo). Bistvena usmeritev je, da postane telesna kultura množična in trajna dejavnost, na tej podlagi pa se lahko predvidijo tudi kvalitetni rezultati. (Iz osnutka analize razvojnih možnosti občine Kočevje in smernic za družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990, eSA — ). ANALIZA STANJA V občini Kočevje deluje 31 telesnokulturnih organizacij in tri druge, ki izvajajo programe športne rekreacije. 25 je društev in klubov, 3 šolska športna društva in 3 športnorekreacijska društva v OZD. 26 organizacij ima sedež v Krajevni skupnosti Kočevje — mesto, 8 pa v drugih Krajevnih skupnostih naše občine. Od 10 krajevnih skupnosti sta brez svoje« telesnokulturne organizacije le KS Struge in KS Rudnik-Šalka vas. Po podatkih telesnokulturnih organizacij in oceni nekaterih dejavnosti, za katere podatkov ni, se z telesnokulturno dejavnostjo aktivno ukvarja okoli 3500 občanov, ali 18,5% vsega prebivalstva v naši občini. Na osnovi popisa urejenih zaprtih in odprtih telesnokulturnih površin, pri čemer niso upoštevana razna travnata igrišča za mali nogomet, otroška igrišča v stanovanjskih soseskah, vrtcih in krajevnih skupnostih, je ugotovljeno, da razpolagamo z okoli 2,2 m2 uporabnih telesnokulturnih površin na prebivalca. Največ telesnokulturnih površin in obenem tudi najkvalitetnejših, je v krajevni skupnosti Kočevje-mesto, nekaj v središčih posmeznih KS, manj pa v raznih naseljih in vaseh. Brez urejenega telesnokultumega objekta za rekreacijo občanov sta le Krajevna skupnost Osilnica in Krajevna skupnost Poljanska dolina. V preteklem srednjeročnem obdobju Telesnokulturna skupnost Kočevje ni združevala sredstva za investicije, zato omembnejših gradenj ni bilo. Dejavnost v telesnokulturnih organizacijah vodi okoli 40 amaterskih strokovnih delavcev — trenerjev. Število se iz leta v leto spreminja, vendar nekje v navedenem okviru. Večina trenerjev ima pridobljeno strokovno izobrazbo na tečajih, ki jih organizira Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani. Okoli 20% procentov kadra ima višjo ali visoko izobrazbo iz tega področja, nekaj pa jih je brez ustrezne izobrazbe. Edini profesionalni delavci v telesni kulturi, so delavci strokovne službe TKS in ZTKO (2 zaposlena) in vzdrževalci telesnokulturnih objektov, zaposleni v Centru za VIGŠO Kočevje (hišnik in 4 snažilke). Osnovni vir sredstev za dejavnost telesne kulture v občini Kočevje so sredstva združena preko SIS za telesno kulturo. Manjši del sredstev združijo telesnokulturne organizacije z neposredno svobodno menjavo dela z organizacijami združenega dela in zasebnimi obrtniki. Sredstva Telesnokulturne skupnosti so nominalno rastla iz leta v leto, v skladu z dovoljeno rastjo v občini Kočevje, realno pa so padala, kar je več ali manj problemov v vseh SIS družbenih dejavnosti. To padanje je povzročalo nemalo težav, tako pri izvajanju dejavnosti, kot pri vzdrževanju objektov. V letu 1984 so se začela pri TKS združevati dodatna sredstva za pokrivanje amortizacije telesnokulturnih objektov v upravljanju Centra za VIGŠO, s čimer seje začel odpravljati eden od najbolj žgočih problemov. Izvirni prihodki TKS Kočevje v obdobju 1980 - 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 preneseni presežki 128.152 314.953 276.000 61.083 — — sredstva iz BOD 4.190.550 5.459.718 5.750.874 7.087.142 13.176.752 23.784.000 SKUPAJ 4.318.702 5.774.671 6.026.874 7.148.225 13.376.752 23.782.000 V letu 1984 so dodatno združena sredstva za amortizacijo objektov v višini 2.737.000 din, ki se v naslednjih letih ustrezno povečujejo. V letu 1984 je ustvarjen presežek v višini 686.000 din, ki je vnešen v plan 1985. Ocena dejavnosti. Okoli 18% aktivnih udeležencev v športnorekreacijskih dejavnostih ni zanemarljivo število, ni pa število z katerim bi bili lahko zadovoljni. Objektivne težave, ki se kažejo v pomanjkanju športno rekreativnih objektov odprtega tipa (otroška igrišča, igrišča za odraščajočo mladino in ostale občane v večjih stanovanjskih soseskah, vaseh in krajih), pomanjkanju strokovnih kadrov, pomanjkanju hor-ganizatorjev, sodnikov in funkcionarjev in nenazadnje v dokaj skromnih sredstvih, ki pa v veliki meri vplivajo na vse druge težave, ne dopuščajo bistvenega povečanja udeležbe. Redno organizirana vadba v mnogih pojavnih oblikah športa (19 različnih športov) razne športno rekreativne akcije in manifestacije (občinske lige, turnirji, sindikalne športne igre, tradicionalne in občasne manifestacije) dajejo možnosti za aktivno vključevanje različnim starostnim in socialnim kategorijam občanov. Za nekaj procentov bi se lahko število udeležencev povečalo kljub vsem navedenim težavam. Da pa temu ni tako so vzroki lahko različni: preslabo dodelana propaganda, velika razseljenost občanov (izjema Kočevje - mesto) in zelo heterogena struktura prebivalstva. Usmeritev, da se ob športnorekreativni dejavnosti razvija tudi »vrhunski« šport je vodila v vključevanje mlajših in starejših kategorij v tekmovalne sisteme na ravni regije, republike in tudi federacije. V to področje je vključeno približno 2,5% prebivalstva, pretežno mlajšega, od 11 do 25 let starosti. Premalo uveljavljena selektivnost, naključno izbiranje športnikov, pomanjkanje strokovnjakov, premajhna sredstva za izvajanje optimalnih športnih priprav (treningi, tekmovanja, rekviziti, oprema) organizacijske in druge težave so vplivali na neko povprečnost tekmovalnih rezultatov. Po merilih ZTKO SRS ima naša občina le 2 tekmovalca, ki dosegata status perspektivnega športnika, kar je izredno skromen delež naše občine v republiškem okviru. Seveda ob tej kritični oceni ne smemo pozabiti na nekatere dobre ali celo odlične dosežke in uvrstitve naših športnikov na republiških in zveznih tekmovanjih v preteklem obdobju, ter občasno ali stalno sodelovanje v republiških reprezentancah. Zal pa ni kontinuitete rezultatov, oziroma kvalitetnih dosežkov. V danih pogojih in okoliščinah gospodarske stabilizacije, ko so se sredstva realno zmanjševala in ko ni bilo nobene investicijske dejavnosti, je področje telesne kulture kljub vsemu dosegalo solidne rezultate, ki opravičujejo vložena sredstva in delo. Povečalo seje število telesnokultumih organizacij, oživlja se dejavnost na podeželju, število udeležencev se rahlo povečuje, organizira se vse več športnorekreacijskih akcij, kot izvajalci se pojavljajo različni nosilci (društva, KS, mladinski aktivi in drugi), doseženih je bilo vrsta dobrih tekmovalnih rezultatov in uvrstitev, urejala pa so se tudi nekatera druga področja, ki so osnovnega pomena za izvajanje telesnokultur-nih aktivnosti (vzdrževanje in obnova športnih površin in objektov, šolanje strokovnih kadrov). Prav gotovo najpomembnejše in veliko vredno je to, da je aktivno vključeno največ mladine. ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI 1. Športna rekreacija. Doseženo stanje in rahel trend naraščanja obsega športnorekreativne dejavnosti v preteklem obdobju daje realne možnosti za postopno povečanje tudi v naslednjem obdobju. Z ureditvijo nekaterih površin, izgradnjo novih objektov, z ustanovitvijo novih društev v sredinah kjer ni nosilcev telesnokultume dejavnosti, z povečanim obsegom programov rednih, občasnih in ma-nifestativnih množičnih akcij, se bo povečal obseg redno aktivnih udeležencev, vključenih v organizirane oblike dejavnosti. Odprtost objektov (igrišča, gozdne in travnate površine, vodne površine) omogoča neorganizirano individualno vadbo oziroma rekreiranje. Oboje naj bi zagotovilo osnovni cilj — povečanje števila aktivnih udeležencev v športni rekreaciji iz dosedanjih 18,5% na okoli 30 ali več. Za doseganje dolgoročnejših ciljev na tem področju, bomo v naslednjem srednjeročnem in tudi dolgoročnem obdobju posvetili več pozornosti telesnokulturni vadbi mladih. V redne oblike vadbe bomo vključili večje število predšolskih otrok. Organizirana bo redna vadba v sredinah, kjer obstajajo za to pogoji, izvajale se bodo različne akcije, bolj pa se bo uveljavila akcija Športna značka. V okviru dejavnosti Šolskih športnih društev se bo v dogovoru z telesnokultumi-mi organizacijami in Zvezo telesnokultumih organizacij Kočevje oblikoval širok, raznovrsten in kvaliteten program rednih oblik športnorekreativne vadbe, izvajala se bodo razne propagandne in množične manifestacije, oblikoval se bo primeren sistem tekmovanj na nivoju občine, z reprezentancami pa bomo sodelovali na tekmovanjih, ki jih organizira republiški center Šolskih športnih društev. Podpirali bomo dogovorjene republiške akcije, kot so: Športna značka, akcija Planinske zveze, Taborniške zveze in Partizana Slovenije, ki pomembno vplivajo na razvoj dejavnosti na področju množičnosti. Večji poudarek bo tudi na razvoju športnorekreativne dejavnosti v krajevnih skupnostih. Vzpodbujali bomo njen razvoj na tistih področjih, kjer je slabo razvita ali pa je sploh ni. V ta namen bomo podprli ustanavljanje novih telesnokultumih organizacij v teh sredinah, jim nudili finančno in strokovno pomoč ter vzklajevali programe in načrtovali skupne akcije. Osnovne telesnokultume organizacije bodo morale še v večji meri posvetiti svoje delo razvoju športne rekreacije pri čemer bo povdarek na vključevanju mladine. 2. Vrhunski šport. Razvitost, športnotekmovalni rezultati, tradicija, pogoji za vadbo, dajejo možnost za doseganje kvalitetnih športnotekmovalnih storitev. Dosežki v preteklem obdobju nakazujejo, da lahko v nekaterih športnih zvrsteh dosežemo dobre rezultate v republiškem in tudi zveznem merilu. Zato bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju prioritetno obravnavali tiste programe selektivno tekmovalnega športa ki zagotavljajo doseganje kvalitetnih športnih storitev. Podprli bomo dejavnosti in športnike, ki hočejo in zmorejo dosegati rezultate republiške, državne ali mednarodne vrednosti, kar je osnovni cilj. Za dosego tega cilja bomo morali ustrezno ovrednotiti programe in zagotoviti finančna sredstva za optimalno pripravo. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti tudi strokovnim kadrom. Za ustrezen izbor mladih športnikov (selekcioniranje) na podlagi znanstvenih dogajanj, bomo vpeljali posebne meritve za osnovnošolsko mladino, v dogovoru z osnovno šolo Zbora odposlancev pa bomo poizkušali uvesti športne razrede. 3. Kadri. Kadrovsko problematiko iz preteklih obdobij bomo reševali z šolanjem in ustreznejšim vrednotenjem dela. Podprli bomo šolanje kadrov za področje športne rekreacije ter za potrebe selektivno tekmovalnega športa v dogovorjenih programih. Poleg izobraževanja strokovnih kadrov bomo večjo pozornost posvetili tudi kadrovanju funkcionarjev v organe telesnokultumih organizacij. 4. Telesnokulturni objekti. V preteklih letih je bilo v naši občini zgrajeno veliko telesnokultumih objektov in videz daje občutek, da razpolagamo z obširnimi površinami. 2,2 m2 uporabnih površin na prebivalca pa je mnogo premalo. Ni objektov v vseh KS, v večjih naseljih, pri vrtcih, ni jih pri organizacijah združenega dela. Interesi kažejo, da bo potrebno in nujno v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtovati investicijsko dejavnost, ki je v preteklem obdobju v telesni kulturi ni bilo. Dokončati bo treba začeto gradnjo tenis igrišč v Kočevju, osvetliti rokometno igrišče, zgraditi igrišča v KS Poljanska dolina in KS Osilnica, sofinancirati izgradnjo kompleksa Jezero Rudnik ter poiskati možnosti za izgradnjo nekaterih otroških in drugih igrišč v večjih stanovanjskih soseskah. Urejene telesnokultume površine so osnovni pogoj za razvoj telesnokultume dejavnosti, zato je to naloga vseh dejavnikov, ki so zainteresirani za napredek športne rekreacije. 5. Športne prireditve. V občini Kočevje se redko organizirajo prireditve širšega znašaja, kar jo postavlja v podrejen položaj glede na druge. V telesni kulturi so zaradi nekaterih kvalitetnih objektov vse možnosti za organizacijo tudi mednarodnih prireditev, zato bomo vsako leto organizirali eno do dve pomembnejši športnotekmovalni prireditvi od republiškega, zveznega do mednarodnega merila. Take akcije niso pomembne le z športnega temveč tudi z raznih drugih vidikov, ki dolgoročno ne morejo biti zanemarljivi. Poleg teh izjemnih, se bodo organizirale tudi sedaj že tradicionalne prireditve, s tem da se bo z nekaterimi dopolnitvami ali novimi oblikami popestrila ponudba. 6. Obveznosti TKS do drugih. Obveznosti TKS, ki izhajajo iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov bodo ostale v sedanjih okvirih. Podpisali ali sprejeli se bodo le takšni, ki bodo imeli neposreden povraten učinek na telesnokultumo dejavnost naših občanov. Za skupni program na ravni republike (TKS SRS) se bodo združevala sredstva po dogovorjenem programu. 7. Strokovna služba. Stanje na področju organiziranosti strokovnih služb za telesno kulturo je trenutno še neurejeno. Postopki za reorganizacijo so v teku, tako da lahko pričakujemo določene rešitve v letu 1986. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno oblikovati službo tako, da bo sposobna opravljati vse strokovne, ad-ministrativnotehnične ter druge tehnične naloge. Glede na večanje obsega delovnih nalog pri vzdrževalnih delih na telesnokultumih objektih v upravljanju Centra za VIGŠO, bo potrebno to službo postopoma dopolniti z ustreznim kadrom. Šport in turizem. Raznovrstni in kvalitetni športni objekti v Kočevju in nekatere naravne danosti v drugih krajih, že sedaj nudijo izredne možnosti za priprave športnikov v različnih pojavnih oblikah športa. Z izgradnjo nekaterih novih in posodobitvijo nekaterih starejših se bo ponudba še izboljšala, zato se mora telesnokulturno področje povezovati z drugimi dejavniki v občini, ki lahko oblikujejo celovito turistično ponudbo. Na ta način se lahko izboljša tudi materialna osnova telesnokulturnih objektov. Cilj je, da v sezonah, ko domači športniki ne trenirajo, objekte ponudimo kvalitetnim športnim ekipam iz Jugoslavije in inozemstva, pa tudi drugim gostom, ki želijo prosti čas preživljati aktivno. Športnotekmovalni in športnorekreacijski turizem je lahko oblika celovite turistične ponudbe v naši obči- ni, ki pa jo le telesna kultura brez drugih subjektov ne bo mogla uveljaviti. 9. Financiranje. Pri zagotavljanju finančnih sredstev si bomo morali prizadevati, da bodo zaradi pomembnih nalog v novem srednjeročnem obdobju sredstva naraščala realno, da se bodo nove naloge ustrezno ovrednotile (prvenstveno investicije) in da bo do večje veljave prišla tudi neposredna svobodna menjava dela. Le tako lahko pričakujemo kakovostnejše premike v razvoju in uveljavljanju naše telesne kulture že v naslednjem srednjeročnem obdobju. strokovna služba TKS Kočevje STANJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI IN RAZISKOVALNE POTREBE V OBČINI Z OCENO MATERIALNIH MOŽNOSTI V srednjeročnem obdobju 1981-1985, ki se izteka, je občinska raziskovalna skupnost načrtovala raziskave na področju razvojnih možnosti občine, ter kadrovskih potreb, varstva okolja, pospeševanja raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Ocenjuje se. da bodo predvidevanja delno realizirana. Za realizacijo bo združenih in porabljenih za izvajanje programov in delovanje samoupravne interesne skupnosti v obdobju 1981-1985 okoli 6.841.200 din. Ta sredstva bodo predvidoma porabljena v višini 59,4% za občinski program, to je za raziskave po posameznih projektnih nalogah, 3,2% za pospeševanje inventivne dejavnosti, 9,6% za skupni program Raziskovalne skupnosti Slovenije in okoli 27,5% za delovanje samoupravne interesne skupnosti, strokovne priprave gradiv ter organizacijske naloge. V pripravah za načrtovanje raziskovalne dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986-1990 je bilo potrebno ugotoviti stanje in razmere raziskovalne dejavnosti in raziskovalne potrebe v občini. To naj bi ugotovili z razpisano anketo o ugotavljanju raziskovalnih potreb v občini, ki je imela zlasti namen: — da ugotovi organizacijo raziskovalno-razvojnih služb in raziskovalne dejavnosti v občini, — da ustvari določen pregled o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih potrebah, — da iz ugotovitev in v obravnavi občinska raziskovalna skupnost sprejme določene zaključke za nadaljni razvoj raziskovalne dejavnosti. V občini je 28 organizacij združenega dela na področju gospodarstva, ki zaposlujejo 7.238 delavcev. V negospodarskih dejavnostih je zaposlenih že 733 delavcev. Vseh zaposlenih je 7.971 delavcev. Anketirane so bile organizacije združenega dela s področja gospodarstva. Pri anketi o ugotavljanju raziskovalnih potreb je sodelovalo 10 organizacij združenega dela, katere zaposlujejo 3.850 delavcev ali 53,2 odstotka zaposlenih v gospodarstvu. Polovica teh organizacij ima v svojem sestavi več temeljnih organizacij, so pa tudi vključene v večje sestavljene organizacije s področja svoje gospodarske dejavnosti. Zastopane so vse vrste gospodarske dejavnosti od kovinsko predelovalne, lesno predelovalne, proizvodnje plastičnih mas, inštalacije v gradbeništvu, distribucije električne energije, gostinske dejavnosti do vodopreskrbe. Tako široko zapopadena dejavnoost bi morala dati izbor potreb in predlog za razvoj raziskovalne dejavnosti. Organizacije združenega dela se vključujejo v občinsko raziskovalno skupnost in preko te v Raziskovalno skupnost Slovenije ter v posebne raziskovalne skupnosti po svoji dejavnosti. Organizacije so tudi vključene v občinsko raziskovalno skupnost in v posebne raziskovalne skupnosti. Podatki ankete pa kažejo, daje sodelovanje v posebnih raziskovalnih skupnostih slabo: le dve organizaciji ugotavljata, daje sodelovanje v posebnih raziskovalnih skupnostih dobro. Gotovo gre za pomanjkljivo povezavo, pri kateri pa je več vzrokov in sicer od delegatske, ki je zelo zapletena in oddaljena organizaciji, pa do strokovnih in drugih povezav in stikov tudi zaradi slabe organiziranosti raziskovalnih služb. Organizacija razvojno-raziskovalnih služb pri polovici anketiranih ne obstaja. V ostalih je oblikovana v večih organizacijskih oblikah kot so sektor za razvoj izdelkov, razvojno-investicijski oddelki, v službi priprave dela pa celo pri službi varstva dela. Popolne razvojne raziskovalne službe so redek primer. Podatki ankete pa kažejo, da je raziskovalno delo še slabše organizirano od samih organizacijskih oblik. Samo v dveh primerih je odgovor, da obstoja to delo v zbiranju informacij o izdelkih v podjetju in izven in s preizkušanjem v laboratoriju. V enem primeru kaže resnost organizacije raziskovalnega dela. Z razvojno raziskovalnim delom se ukvarja 52 strokovnjakov. Večina so to tehniki in sicer 61,5%, kar predstavlja približno enak odstotek kot so zastopani v sami proizvodnji. Diplomiranih inženirjev in inženirjev v razvojno-raziskovalni dejavnosti je 17 ali 32,7%. V organizacijah združenega dela so trije magistri in ti delajo v razvoju. Polovica organizacij v letu 1984 ni namenjala sredstev raziskovalni dejavnosti. Ostale so porabile 29.905.185 din, vendar zelo različno. To pa predstavlja na ocenjeni dohodek v občini za leto 1984 le 0,47 odstotka. Organizacije, ki imajo organizirano razvojno-raziskovalno službo so povezane z raziskovalnimi organizacijami. To kaže podatek navedenih trideset raziskovalnih organizacij. To so predvsem inštituti, fakultete in druge raziskovalne organizacije. Sodelujejo v glavnem občasno, največkrat z naročilom za izvršitev posamezne naloge-izdelave analiz in to v pogodbenem odnosu. Pretok informacij je slab in največkrat enosmeren. Vzroke za to navajajo v pomanjkanju kadrov, oddaljenosti in slabih pogojih dela. Razvojni načrti organizacij naj bi pomenili usmeritve razvoja sleherne organizacije. Večina ima izdelane razvojne načrte, ki pa so jih tudi pripravili lastni kadri organizacij združenega dela. Le v dveh primerih je bil izdelan ob sodelovanju druge organizacije. Po podatkih ankete tudi za naslednje obdobje ne kaže, da bo več razvojnih služb v organizacijah združenega dela. Velik odstotek organizacij ni imelo razvojnih projektov. Ostale zaključujejo 16 raziskovalnih projektov iz področja njihove proizvodnje. Organizacije, ki niso imele raziskovalnih projektov jih tudi ne pripravljajo v naslednjem obdobju. Ostale pa imajo polovico manj pripravljenih kot jih sedaj zaključujejo. Izbor predlogov za skupne raziskovalne projekte, ki jih naj bi financirala oziroma sofinancirala občinska raziskovalna skupnost je skromen. Vseh predlogov je enajst. Večina teh pa je ožjega pomena za samo organizacijo združenega dela. Menimo, da imajo širši družbeni pomen le naslednji predlogi: — raziskave vodnih virov (kar se že dosedaj opravlja), — ekološki problemi v tovarni Melamin, — čiščenje odpadnih vod in postopki analize, — toplarniški sistem in — ogrevanje na odpadke. Nad polovico organizacij združenega dela inventivne dejavnosti nima organizirane (6 organizacij). V ostalih imajo organizirano in je bilo v preteklem letu obravnavanih 19 inovacij in 39 koristnih predlogov, katerih gospodarska korist je ocenjena v višini 30.004.000 din. Za inovacije in koristne je bilo izplačano 463.410 din. Za popularizacijo in pospeševanje raziskovalne dejavnosti je slab odziv, saj pet organizacij v tem v celoti ničesar ni storilo, dve le deloma. Ostale organizacije pa so popularizacijo izvajale: — z ugotavljanjem in objavljanjem prihrankov s substitucijo uvoženih surovin z domačimi, — z organiziranjem problemskih konferenc na temo krepitve inovacijskih sposobnosti delavcev v združenem delu in inovacijske dejavnosti, — z objavljanjem prispevkov o inovacijski dejavnosti, — z dodatnim izobraževanjem in ustanovitvijo oziroma organiziranjem raziskovalnega oddelka. Organizacije združenega dela so predložile 13 določenih predlogov za popularizacijo in pospeševanje raziskovalne dejavnosti v občinski raziskovalni skupnosti. Med prispelimi predlogi menimo, da je upoštevati zlasti: — posneti stanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti v občini Kočevje, — anilirati razvojne službe za občinske razvojne programe, — koordinirati delo z vodji razvojnih služb občine Kočevje in — izvajati konkretne naloge in predvsem o uspešnih rezultatih poročati. Vsaka aktivnost in dejavnost mora biti tudi normativno urejena. V posamezne samoupravne akte sodi posebna vsebina o razvojno raziskovalni in inventivni dejavnosti. Iz odgovora ugotavljamo, da tri organizacije teh vprašanj nimajo vključenih v noben akt. Vse ostale imajo to vprašanje urejeno v statutih, pravilnikih, samoupravnih sporazumih, vendar nobena v celoti. Organizacije združenega dela se niso pozitivno opredelile do krešitve strokovne službe v samoupravni interesni skupnosti. Ugotovljeno stanje na področju raziskovalne dejavnosti v občini izkazuje potrebe po spremembi: — v odnosu in vrednotenju raziskovalne dejavnosti, — organiziranju ustreznih služb v organizacijah združenega dela, — v potrebi po kadrovski krepitvi razvojnih služb, — v potrebi po večjem spremljanju razvojnih dosežkov, — po večjem pretoku informacij, — v odnosu do inventivne dejavnosti in nagrajevanju koristnih predlogov, — planiranju in vključevanju raziskav v plane organizacij združenega dela. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 se je v občinski raziskovalni skupnosti združevalo sredstva iz dohodka v višini 0,025 odstotka. V naslednjem srednjeročnem obdobju so potrebe po hitrejši rasti in naj bi celotna sredstva za raziskovalno dejavnost dosegla 2,5 odstotka družbenega proizvoda. Pri 3,7 odstotni rasti dohodka naj bi sredstva za program občinske raziskovalne skupnosti v obdobju 1986-1990 bila v višini 0,03 odstotka realnega dohodka. Združena sredstva se usmerjajo za potrebe občinskega raziskovalnega programa, pospeševanje množične inventivne in raziskovalne dejavnosti, program skupnih nalog in delovanje samoupravne interesne skupnosti. Občinska raziskovalna skupnost Kočevje ELEMENT ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986-1990 1. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje s sprejetjem teh elementov opredeljujeta podlage za sporazumevanje o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti in uskladitev razvojne politike in ciljev zdravstvenega varstva v letih 1986—1990 ter za uresničevanje tistih nalog, ki so skladno z zakonom in samoupravnimi sporazumi predvidene v Zdravstveni skupnosti Slovenije in Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana, da bi zagotovili učinkovito in smotrno uresničevanje zdravstvenega varstva kot enega izmed pomembnih dejavnikov družbenega razvoja. 2. Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva za naslednje srednjeročno obdobje ne predvidevamo večjih sprememb zakonov ali samoupravnih sporazumov s področja zdravstvnega varstva. Uresničevali bomo že sprejete zakone in samoupravne sporazume, ki zaokrožujejo sistem zdravstvenega varstva pri nas. Upoštevali bomo tudi najpomembnejše že sprejete odločitve udeležencev v svobodni menjavi dela, ki zadevajo strategijo razvoja ter usmeritve o možnosti zadovoljevanja interesov delavcev in občanov na tem področju. Pri tem bomo upoštevali tudi omejitvene pogoje razvoja občine Kočevje v letih 1986—1990 in usmeritve iz določenega programa gospodarske stabilizacije, ki zadeva področje druž-enih dejavnosti vključno z zdravstvenim varstvom ter stabilizacijske programe, ki so jih sprejele organizacije združenega dela in skupnosti. 3. Pravice delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov do zdravstvenega varstva bodo ostale na dosedanji ravni. Tudi obseg in višina posameznih pravic pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki jih uresničujemo v zdravstveni skupnosti po SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 26/83) bosta predvidoma ostala nespremenjena. Prav tako bodo praviloma ostali nespremenjeni pogoji in postopki za uresničevanje teh pravic občanov. O spremembah se bomo enotno sporazumeli z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije. V občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej si bomo uporabniki po načelih' solidarnosti zagotavljali celovite potrebe po zdravstvenih storitvah v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem zdravljenjem in rehabilitacijo o-olelih ter poškodovanih občanov izven dela, zdravila, ortopedske in druge pripomočke, nujne reševalne prevoze ter zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost v zakonsko in samoupravno opredeljenih okvirih. Zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni, preventivne zdravstvene storitve, storitve v zvezi z zdravstvenim varstvom pri delu in zdravstvenim varstvom delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo si bodo zagotavljali delavci v organizacijah združenega dela oziroma drugi delovni ljudje sami, v zdravstveni skupnosti pa le ob vzpostavitvi in izpolnjevanju solidarnostnih kriterijev. Delavci si bodo zagotovili socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom v svojih organizacijah združenega dela oziroma drugi delovni ljudje sami, z uresničevanjem solidarnosti na podlagi dogovorjenih meril pa tudi v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela in v zdravstveni skupnosti z ustreznim združevanjem sredstev. Obseg storitev, ki si jih bodo delavci zagotovili z vzpostavljanjem odnosov neposredne svobodne menjave dela z izvajalci zdravstvenih storitev, se bo predvidoma širil, predvsem na področju medicine dela. 4. Upoštevaje predvidene možnosti razvoja v občini, zdravstveno stanje prebivalstva in njegove potrebe na področju zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci za obdobje 1986—1990 določili naslednje cilje: — boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjšanjem obolevnosti oziroma njihovih posledic zlasti pri najresnejših in n^jpogoste-jših obolenjih, — učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ter prosvetnih ukrepov, — nadaljni razvoj družbeno-ekonomskih odnosov svobodne menjave dela s krepitvijo delegatskega sistema in odločujoče vloge delavcev in z uresničevanjem načel o enakem družbeno-ekonomskem položaju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev, — večjo strokovno povezanost zdravstvenih organizacij v občini oziroma v medobčinski zdravstveni skupnosti ter doslednejšo delitev dela med njimi, — povečanje motiviranosti in odgovornosti občanov, da v večji meri skrbijo za svoje zdravje in njihov aktivnejši odnos do zdravja. 5. Za doseganje zastavljenih ciljev bomo v naslednjem srednjeročnem obodbju dajali prednost nalogam in ukrepom za: — povečano samozaščitno dejavnost občanov (zdravstvena prosveta in vzgoja, aktivnejši odnos do zdravja, medsebojna pomoč občanov in podobno), — širitev dispanezerskih in preventivnih metod dela, — Za boljše obvladovanje najresnješih oblik in najbolj razširjenih zdravstvenih problemov (obolenja srca in ožilja, rak, poškodbe mimo dela, zobna gniloba, obolenja starostnikov itd.), — nadaljna širitev zdravljenja in nege bolnikov na domu, — večanje obsega in kvalitete dela v službi medicine dela oz. zdravstvenega varstva delavcev v zvezi z delom s širjenjem oblik neposredne svo-odne menjave dela, — zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, — skrajševanje čakalnih dob, — razvijanje in šriitev dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih, — zmanjševanje obsega in trajanja bolnišničnega zdravljenja, — razvijanje zdravstvenega varstva v vzgojno-varstvenih organizacijah in domu za starejše občane, — prilagajanje delovnega časa v ordinacijah in dežurne službe dejanskim potrebam delovnih ljudi in občanov za vse profile zdravstve- nih delavcev in prizadevanje za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času, — organizacijo zdravstvene dejavnosti v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v izrednih razmerah. Skupaj z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana in Zdravstveni skupnosti Slovenije bomo dajali prednost nalogam za medsebojno usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov in ukrepov za zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja v okviru, ki je strokovno — medicinsko in ekonomsko'sprejemljiv. Zato bomo še naprej dajali prednost razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti, njeni kadrovski krepitvi in boljši opremljenosti ter usposobljenosti. 6. V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bo predvidoma v celoti dogovorjena in uresničena trajnejša ureditev delitve dela v skladu s samoupravnim sporazumom, sklenjenim na republiški ravni. Ob določanju nadaljnega razvoja zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti bomo v tem obdobju opredelili normative dela in kadre, s katerimi bomo: — v osnovni zdr.vstveni dejavnosti ustvarjali možnosti za širjenje obsega dela enote medicine dela, zdravljenja in zdravstvene nege bolnika na domu ter preventivnega zobozdravstva, — zmanjšali obseg bolnišnične dejavnosti za občane našega območja s strokovno utemeljenim zmanjšanjem števila bolnišnično zdravljenih občanov in skrajševanjem povprečne dobe bolnišničnega zdravljenja Zdravstvene organizacije združenega dela, ki izvajajo bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo, bodo zaradi zmanjšanja bolnišničnega zdravljenja in skrajšanja povprečne dobe bolnišničnega zdravljenja sproščene kapacitete odpravile ali preusmerile v uporabo drugim koristnikom. — Zdraviliške zdravstvene zmogljivosti in dejavnosti še bolj usmerili v neposredno svobodno menjavo dela z organizacijami združenega dela. Obseg zdraviliškega zdravljenja za uporabnike občinske zdravstvene skupnosti bomo dogovorili v skladu s sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva z letnimi programi skupnosti. — z aktivnim sodelovanjem osnovne in lekarniške dejavnosti dosegali smotrno porabo zdravil, — ostali na doseženi ravni iz leta 1985 na ostalih ožjih področjih. Vse morebitne nove dejavnosti ali širitve obstoječih za potrebe občanov našega območja — uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti bo zdravstvena delovna organizacija lahko uresničila le na podlagi predhodnega dogovora v ustreznem organu zdravstvene skupnosti. Nadaljne zmanjševanje bolnišničnega zdravljenja (stopnjo hospitalizacije poprečno dobo zdravljenja itd.) ter prenašanja teh storitev na specialistično-ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost bomo načrtovali skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 7. Število zaposlenih delavcev v zdravstvenih organizacijah bo predvidoma ostalo na ravni leta 1985 oziroma se bo v seštevku povečevalo največ s stopnjo povečanja števila prebivalcev na območju skupnosti. V okviru dogovorjene rasti bo imelo prednost zaposlovanje nosilcev zdravstvenega varstva. Izjemoma bomo v občini v skladu z razvojnimi opredelitvami zdravstvenega varstva ter sprejetimi ukrepi za doseganje postavljenih ciljev kadrovsko okrepili dejavnost medicine dela ter zdravljenja in nege bolnikov na domu, ki so opredeljena v skupnosti kot deficitarna področja. Število specialistov v bolnišnicah se ne bo povečalo, zato pa naj bi ostalo razmerie med zdravniki na področju osnovne in ambulantno-specialistične dejavnosti v približnem razmerju 48:52. 8. V osnovni zdravstveni dejavnosti na območju občine bo glede na ugotovitve iz prejšnje točke zato treba posvetiti večjo pozornost izkoriščenosti delovnega časa, notranji organizaciji ter zaostriti pogoje štipendiranja in učinkovito razreševati kadrovsko problematiko. Specializacija bo usmerjena v domače potrebe, prav tako podiplomska izobraževanja. Ožja področja znotraj osnovnega zdravstvenega varstva v občini bodo upoštevala poleg splošnih in drugih določenih usmeritev še: — Splošna ambulanta obdrži praviloma dosedaj določeno število zdravnikov in medicinskih sester, — Dispanezrska dejavnost bo zaposlovala do sedaj predvideno število kadra, — Patronažna služba bo povečala število zaposlenih le ob povečanem obsegu dela in če bodo družbene potrebe to zahtevale. — Zdravljenje in nega bolnika na domu je prioritetna dejavnost in se bo vzpostavila v celoti s potrebno učinkovitostjo ter vplivom na zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja — Dispanzer za borce in starejše občane bo upošteval dolgoročno usmeritev glede zdravstvenega varstva starostnikov že v naslednjem srednjeročnem obdobju, tudi v povezavi z domom starejših občanov v občini. — Higiensko-epidemiološka služba kot nova dejavnost bo v naslednjem srednjeročnem obdobju v celoti vzpostavljena kot dejavnost širšega pomena. — Specialistična dejavnost se predvidoma ne bo širila ob ugotovitvi, da po stanju leta 1985 zajema že vse pomembnejše specialnosti. — Zobozdravstvena dejavnost izkazuje potrebo po širitvi, da bi lahko pokrila potrebe prebivalstva občine, obenem pa po posodobitvi opreme, izboljšanju metod dela in strokovnosti za doseganje republiškega nivoja, po zamenjavi dotrajane in pridobitvi dodatne opreme. — Laboratoriji ne predvidevajo novih zaposlitev. Potrebna bo zamenjava starih, dotrajanih aparatur in nabava novih. — Fizioterapija ne bo imela sprememb v okviru dejavnosti zdravstvene OZD. Dodatno delovno področje bo zanjo v sklopu zdravljenja in nege bolnikov na domu, kjer je za to potrebno omogočiti zaposlitev ustreznega kadra ter nabavo potrebnih delovnih pripomočkov. — Rentgen bo moderniziran v obnovo delov aparature. — Medicina dela bo vzpostavljena v naslednjem srednjeročnem obdobju v skladu z opredelitvami zakona, sporazumov in zdravstvene skupnosti do obsega in nivoja za potrebe združenega dela v občim upoštevajoč pri tem kadrovske in prostorske možnosti ter stopnjo razvoja neposredne menjave dela na tem področju. — Zdravstvene postaje bodo izvajale storitve na dosedanjem nivoju s ciljem zagotavljanja in izenačevanja dostopnosti zdrav, varstva vsem občanom. V okviru storitev osnovne zdravstvene dejavnosti v občini se bo krila razlika v stroških delovanja zdravstvenih postaj. Mreža zdravstvenih postj v občini se ne bo razširila. — Tehnične službe bodo opremljene in usposobljene glede na potrebe zdravstvenih dejavnosti. 9. Lekarniška dejavnost v občini se predvidoma ne bo širila. Kot integralni del zdravstvenega varstva bo sledila ostalim dejavnostim na dosedanji način- Zakonsko in samoupravno dogovorjene naloge zajemajo preskrbo prebivalstva in zdravstvenih organizacij z zdravili, sanitetnim materialom ter farmakološkimi sredstvi za zdravljenje in za varstvo zdravja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno razrešiti problem izdaje zdravil na zdravstvenih postajah v občini, ki sedaj ne poteka na predpisani način. Za izvajanje lekarniške dejavnosti v občini bo potrebno postopoma nadomestiti iztrošeno aparaturo in opremo v lekarni, laboratorij pa dodatno opremiti. Novega zaposlovanja v tej dejavnosti ne bo. 10. Investicij v nove objekte zdravstvenih organizacij v letih 1986-1990 praviloma ne bo. Dokončali bomo začete gradnje in adaptacije objektov, ki so dotrajali. Pri novih investicijah bo imela prednost nabava medicinske opreme. Predvidoma se bo začelo združevanje sredstev amortizacije zdravstvenih organizacij združenega dela na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Lju-ljana. Med ukrepe za izboljšanje materialnih možnosti poslovanja zdravstvenih organizacij bomo vključili takšno amortizacijo, ki bo omogočila vsaj enostavno reprodukcijo medicinske opreme. V Zdravstveni skupnosti Slovenije bomo poleg nalog skupnega pomena združevali sredstva za druge naloge iz Elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 3/85). V okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana bomo predvidoma združili sredstva za dokončanje investicij na področju osnovne zdravstvene dejavnosti iz srednjeročnega obdobja 1981-1985, za nove objekte pa le izjemoma po predhodno usklajenem dogovoru med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ljubljanskega medobčinskega območja. Na območju občine bomo za izvajanje storitev osnovne zdravstvene dejavnosti, na podlagi ugotovljenih potreb in planskih opredelitev občine za področje družbenih dejavnosti, nadaljevali gradnjo III. trakta zdravstvenega doma z lekarno v Kočevju, da bi v osnovnem varstvu nadoknadili zamujeno pri gradnji ter obnavljanju zdravstvenih objektov, obnavljali pa bomo tudi medicinsko opremo, da bi se postopno pribljižali sodobni ravni opremljenosti. Delavci, drugi delovni ljudje in občani ter delavci-izvajalci zdravstvenih storitev se bomo s posebnim dogovorom dogovorili o zbiranju potrebnih namenskih sredstev za to izven glo-balov skupne porabe. Obstoječo računalniško opremo bomo vsestransko izkoriščali in nadaljevali z razvijanjem računalniškega informacijskega sistema za potrebe občinske zdravstvene skupnosti in slovenskega zdravstva, tudi s ciljem racionalizacije programiranja in izvajanja zdravstvenega varstva. Za ta namen bomo v obdobju 1986-1990 zagotavljali potrebna sredstva. Naložbe v informacijski sistem pa ne morejo iti v škodo sredstev za zagotavljanje dogovorjene ravni zdravstvenega varstva. 11. Za uresničevanje programov zdravstvenega varstva v zdravstvenih skupnostih bomo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva iz dohodka organizacij združenega dela, osebnih dohodkov delavcev, katasterskega dohodka kmetov in drugih dohodkov. Spodbudili bomo prizadevanja, da bi večji delež sredstev, ki so namenjena delavcem (predvsem na področju medicine dela, splošne medicine, zobozdravstva), vključili v neposredno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci. Razvoj teh odnosov neposredne svobodne menjave dela bomo vzpodbujali z ustreznim zniževanjem obveznosti organizacij združenega dela do združevanja sredstev v zdravstveni skupnosti. Delež participacije uporabnikov v celotnih sredstvih za zdravstvene storitve bo ostal na ravni, ki smo jo dosegli v sedanjem srednjeročnem obdobju. Delež sredstev za uresničevanje programov zdravstvenega varstva (zbranih iz vseh navedenih virov) v ustvarjenem družbenem proizvodu občine se bo rahlo povečeval. Obenem se bodo realno zvišala sredstva za zdravstveno varstvo s poprečno letno stopnjo rasti 3,7%. Z združenimi sredstvi skupnosti si bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljali uresničevanje dogovorjenih pravic do zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom po načelih medsebojne solidarnosti, uresničevanje nalog pri usposabljanju in opremljanju zdravstvenih organizacij za delovanje v izjemnih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, izvajanje programa in razvoj zdravstveno informacijskega sistema, solidarnostne naloge v okviru občinske zdravstvene skupnosti ter skupne naloge na ravni medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti. 12. V letih 1986-1990 bomo v Zdravstveni skupnosti Slovenije uveljavili nov sistem solidarnosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Predmet solidarnosti bodo po dogovorjenih merilih vse pravice delavcev, delovnih ljudi in občanov do zdravstvenih storitev, ki sijih zagotavljajo v skupnosti. S to solidarnostjo bi zagotovili v vsaki občini raven zdravstvenega varstva, ki jo je mogoče doseči v višini vsaj 88% poprečnega razpoložljivega zneska za zdravstvene storitve na uporabnika v SR Sloveniji. Z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana bomo uveljavili sistem združevanja in delitve sredstev medobčinske solidarnosti pri zagotavljanju pravic uporabnikov do zdravstvenih storitev, kjer bodo predmet solidarnosti pravice do uresničevanja potreb po zdravstvenih storitvah na področju ambulantno-specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti. S solidarnostjo na medobčinskem nivoju naj bi se postopoma izenačile možnosti za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih storitvah v medobčinskme prostoru. Za storitve v zvezi s preprečevanjem, okrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu bomo vzpostavili solidarnost med temeljnimi organizacijami združenega dela in delov- nimi skupnostmi v občini. S to solidarnostjo bomo pomagali tistim TOZD, oziroma delovnim skupnostim, ki bodo kljub podvzetim ukrepom varstva pri delu imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področju, da bi to ogrozilo socialno varnost njihovih delavcev. Varianta: Za te storitve bomo izvajali solidarnost z družbenimi sredstvi tudi v skupnosti na podlagi dogovorjenih osnov in meril. Za tisti del pravic do nadomestil osebnega dohodka v času začasne delanezmožnosti zaradi bolezni in poškodb, ki sijih delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo v organizacijah združenega dela, si bomo vzpostavili medsebojno solidarnostno pomoč med TOZD. To solidarnost bomo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti z ustreznim združevanjem sredstev, do katerih bodo upravičene tiste TOZD, ki bodo izpolnjevale s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljena merila. 13. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti bomo dogovorili ukrepe za izboljšanje materialnih možnosti zdravstvenih organizacij združenega dela in zagotovitev enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v zdravstvu z delavci v gospodarstvu. To bomo dosegli tako, da bomo — zagotavljali sredstva za pokrivanje dejanskih materialnih. stroškov, — racionalnejše poslovali v teh organizacijah in nadaljevali s prestrukturiranjem dejavnosti, — oblikovali sredstva amortizacije vsaj v takšni višini, da bodo ta omogočila enostavno reprodukcijo medicinske opreme, — omogočili delavcem v zdravstvu malo hitrejšo rast osebnih dohodkov, dokler ne bomo izenačili raven njihovih osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe z ravnijo, ki jo v povprečju dosegajo drugi delavci v združenem delu. Uporabniki in izvajalci bomo storitve osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela ovrednotili na nivoju občine v skladu s temi elementi in samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti. Storitve specialistične in bolnišnične ter ostale zdravstvene dejavnosti bomo vrednotili skupno z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi Slovenije. Pri tem bomo poleg drugih elementov za oblikovanje cene zdravstvenih storitev vkalkulirali v ceno storitev tudi sredstva za investicije v zdravstvu (oprema, objekti zdravstvenih OZD), če se bomo tako posebej dogovorili v temeljnih planskih dokumentih zdravstvenih skupnosti. 14. Občinska zdravstvena skupnost bo prispevala sredstva za realizacijo skupnih programov, ki jih bo z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi dogovorila s planskimi dokumenti Zdravstvene skupnosti Slovenije in Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana. 15. Ti elementi stopijo v veljavo, ko jih na podlagi javne razprave sprejmeta usklajene zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje in se uporabljajo za pripravo in sklepanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986-1990. Številka: 98/1-1-ZS/ZA-84 Datum: Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Ciglič, l.r. ELEMENTI za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje za obdobje 1986 — 1990 1. Udeleženci v svobodni menjavi dela v občinski izobraževalni skupnosti Kočevje določamo te elemente za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana OIS Kočevje in njimi kot uporabniki izkazujemo svoje potrebe na področju izobraževanja v skladu s svojimi dohodkovnimi možnostmi, kot izvajalci pa svoje možnosti za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov. 2. V osnovno izobraževanje mladine bomo v naslednjem obdobju zagotovili uveljavitev programa življenja in dela osnovne šole, ki ga bomo uresničili v vseh razredih osnovne šole s šolskim letom 1986/87. Tako bomo vsem učencem zagotovili pogoje za razvoj individualnih interesov in sposobnosti, s tem da bomo uveljavljali notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter kvalitetnejše izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka. 3. Zadovoljevanje izobraževalnih potreb: Število udeležencev osnovnega izobraževanja v obdobju 1986-1990: Šola 198^/86 1986/87 1987/88 1568/89 1989/9< Učen. odd. Dobi. odd. Učen. odd.Učen. odd. učen.ot d. Kočerj e 1.498 52 1.593 55 1.681 57 1.736 58 1.755 ! 8 57 4 55 4 53 4 54 4 56 4 Podpreaka Livold Zeljne 34 3 32 3 31 3 34 3 36 3 82 4 98 4 99 4 112 4 lo2 4 45 2 51 3 6o i 76 4 89 4 Kočevska Keka 33 2 34 2 35 39 2 36 2 Stara cerkev lo8 5 114 5 125 b 13o 5 125 5 4 Vas-Para 66 4 64 4 66 4 71 4 67 Osilnica OS Lj. Šercer 14 2 17 2 14 2 17 2 18 2 58 7 58 7 6o 7 62 7 62 7 SKUPU 1.995 85 2.116 89 2.224 n 2.331 93 2.348 « 2 OŠ zb odrasle 5o 2 5o 2 5o 2 5o 2 5o 2 Učenci osnovnih šol bodo vključeni v celodnevno šolo v sedanjem obsegu, to je v podružnični šoli Stara cerkev od 1. do 4. razreda in v OŠ Lj. Šercer od 1. do 8. razreda. V podaljšano bivanje bomo vključevali učence po ugotovljenih potrebah, vendar največ do 31% učencev poldnevnih šol, predvidom v naslednjem obsegu: Šola 1985/86 1986/87 uč. odd. 1987/88 uč. odd. "1555755 uč. odd. 1989/90 Kočevje Livold Zeljne l6o 7 184 8 2o 1 21o 9 2o 1 2o 1 24o lo 2o 1 2o 1 HHO SKUPAJ: % vključitve 16o 7 8.7% 2o4 9 lo.2% 25o 11 12.3% 28o 12 13.0% 28 o 12 31.0% Glasbeno izobraževanje za šolsko mladino in(novo) za predšolske otroke: 1985/86 1986/87 1987/88 1988/89 1989/9o >dd. uč. odd. uč. odd. uč. odd. uč. odd. čoleki otroci predšol. 118 7 13o 7 135 7 14o 8 14o 8 3o 1 3o 1 3o 1 3o 1 3o 1 SKUPAJ 1-48 8 16o 8 165 8 17o 9 17o 9 Ob ugodnejših materialnih in kadrovskih pogojih si bo šola prizadevala odpreti dislociran oddelek glasbene šole pri OŠ Vas, Fara. Predšolski otroci bodo vključeni predvsem k pouku ritmike in petja ter solo petja. 4. Pedagoški delavci: Zaradi širitve dejavnosti in nadomestinih zaposlitev ob upokojitvah bomo v obdobju 1986 — 1990 s štipendiranjem dodatno zagotovili kadre: STOFHJA 1986/87 1987/88 1988/89 1989/90 Skupaj Razred.pouk 2 2 2 1 lo Predmetni pouk - 3 2 4 9 Podalj.bivanj e - 2 1 1 4 SKUPAJ: 2 7 5 9 23 5. Investicije v obdobju 1986 — 1990: 1. Livold: adaptacija stavbe, izgradnja telovadnice in še 1 učilnice, 2. Željne: izgradnja nove šole v KS Rudnik — Šalka vas 3. Kočevje: rekonstrukcija gimnazijske stavbe in izgradnja prizidka 4. Mozelj: Adaptacija stavbe in usposobitev za pouk 2 oddelkov, 5: Struge: adaptacija stavbe in usposobitev še 1 učilnice (obseg del v odvisnosti od bodoče organiziranosti pouka na tej šoli), 6. OŠ Vas—Fara: ureditev gospodinjske učilnice, shramba za športno opremo, ureditev ogrevanja in priključitev obeh šolskih stavb na kanalizacijo. 6. Združevanje sredstev bo temeljilo na zakonu o svobodni menjavi dela. Za program osnovnega šolstva bomo sredstva združevali po prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov. V letu 1986 bomo odpravili zaostajanje v rasti osebnih dohodkov izvajalcev. V nadaljnih letih bomo iz združenih sredstev izvajalcem dejavnosti zagotavljali enak materialni položaj kot ustreznim kadrom v gospodarstvu. Pri višini letnih sredstev in sprejemanju pripsevne stopnje bomo upoštevali povečevanje programa zaradi večjega dotoka šoloobveznih otrok in zagotovili realno rast vrednosti sredstev po letni stopnji 3,7%. Za investicije bomo zagotovili sredstva iz samoprispevka, iz prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov, iz amortizacije šolskih zgradb, iz dohodka OZD in drugih virov. 7. Letne programe vzgoje in izobraževanja bomo vrednotili na osnovi dogovorjenih izhodišč v občini Kočevje, s tem da bomo v ceno vračunali enako rast OD, kot jo dosežejo OD v gospodarstvu občine, materialne stroške poslovanja šol bomo upoštevali v dejanski višini, med letom pa jih bomo korigirali v višini dejanske rasti cen. Kot enoto storitve bomo oblikovali letno ceno oddelka, v katero bomo vkalkulirali sredstva za osebne dohodke zaposlenih, materialne stroške poslovanja in sredstva za razširjeno reprodukcijo. Amortizacijo bomo zagotavljali v višini 100% obračunane amortizacije opreme in zgradb, s tem da bomo amortizacijo zgradb v celoti združevali pri OIS Kočevje. Kočevje, julija 1985 ELEMENTI za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje za obdobje 1986 — 1990 1. Udeleženci svobodne menjave dela v občinski skupnosti otroškega varstva Kočevje določamo naslednje elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSOV Kočevje 1986 — 1990. Vključenost predšolskih otrok v vzgojnovarstvene organizacije: Cene bomo oblikovali za vsako skupino: — skupina 15 otrok v starosti od 0-3 let — skupina 23 otrok v starosti od 3-7 let — skupina 7 otrok v družinskem varstvu 6. Do leta 1990 bo vključeno: Odd. otrok a) otroci od 0-3 let: VVO Kočevje WO Koč. Rek2 9 32 130 Skupaj(a:) 11 162 b) otroci od 3-7 let: WWO Kočevje 22 590 WO Koč. Reka 3 63 Skupaj(b:) 25 653 c) Otroci moteni v 18 d) družinsko varstvo: WO Kočevje 12 84 SKUPAJ (a-d) 49 907 Dislocirano vzgojnovarstveno enoto (VVE) bo mogoče odpreti, če bo v njej najmanj 15 otrok. 2. MALA ŠOLA bo organizirana za vse otroke s postopno širitvijo programa in naslednjim letnim številom ur na skupino: LETO Letno število ur Število skupin 1986 180 ur 13 1987 240 ur 13 1988 300 ur 14 1989 360 ur 14 1990 400 ur 15 Za varovance vrtcev bo izvedena celoletna mala šola. Romske otroke bomo vključevali v redne oddelke male šole v KS. 3. Za petletne otroke bomo izvajali vzgojni program s postopno širi-tivjo letnega števila ur na skupino: 1986 100 ur 1987 120 ur 1988 140 ur 1989 150 ur 1990 150 ur 6 skupin, Kočevje, Stari cerkev, Livold, Željne 7 skupin, Kočevje, Stara cerkev, Livold, Željne, Kočevska Reka 9 skupin, Kočevje, Stara cerkev, Livold, Željne, Kočevska Reka, Vas, Struge 10 skupin, Kočevje, Stara cerkev, Livold, Željne, , Kočevska Reka, Vas, Struge, Podpreska 10 skupin, Kočevje Stara cerkev, Livold, Željne, Kočevska Reka, Vas, Struge, Podpreska. Širitev prostorskih zmogljivosti za dnevno varstvo otrok: gradnja vrtcev v KS Rudnik Šalka vas, Kočevska Reka, I. Omerza. 7. Denarne pomoči in funkcionalne oblike denarnih pomoči bomo zagotavljali po kriterijih Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. 8. Za program OSOV Kočevje bomo delavci in delovni ljudje združevali sredstva po sprejetih letnih prispevnih stopnjah od bruto osebnih dohodkov. Z združenimi sredstvi bomo: — izvajalcem dejavnosti zagotavljali povračila za opravljanje storitve v taki višini da bo rast OD skladno z rastjo OD delavcev v gospodarstvu in da bodo kriti dejanski materialni stroški poslovanja; — v celoti pokrili stroške vzgoje v VVO in 50% stroškov oskrbe v WO ter celotne stroške vzgojnih programov za otroke v KS; — zagotovili del sredstev za planirane investicije; — zagotovili sredstva za denarne pomoči otrokom; — krili stroške strokovne službe OSOV in poslovanja skupnosti. 9. Porodniški dopust bomo uveljavili: I. varianta: — trajanje 246 dni, — vključuje: delavke v združenem delu, obrtnice združene kmetice — višina nadomestila OD: 246 dni 100% — daljši dopust (dvojčka, prizad. otrok) 12 mesecev. II. varianta: — trajanje 365 dni — vključuje: delavke v združenem delu obrtnice združene kmetice — višina nadomestila OD: za 246 dni 100% za 119 dni 75% — daljši dopust: 15 mesecev za 12 mesecev 100% nadomestilo za 3 mesece 75% nadomestilo Dodatno dobijo pravico do nadomestila OD iskalke zaposlitve, študentke in učenke v usmerjenem izobraževanju, in sicer za 84 dni v višini 50% povprečnega OD v SRS za preteklo leto. 4. Za izvajanje vzgojnovarstvene dejavnosti bomo upoštevali normative o številu otrok v vzgojnih skupinah in o številu zaposlenih na skupino, ki jih je leta 1982 sprejela skupščina OSOV Kočevje s Samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela na področju družbenega varstva otrok v občini Kočevje. 5. Cene vzgojnovarstvenih storitev v VVO bomo o-likovali po naslednjih sestavinah in izhodiščih: — osebne dohodke vzgojnega, varstvenega, tehničnega in upravno-administrativnega osebja, — veljavne prispevke in sredstva za sklad skupne porabe, — dejanske materialne stroške poslovanja (brez amortizacije opreme in zgradb), III. varianta: je enaka II. varianti, le nadomestilo osebnega dohodka je predlagano za 365 dni oziroma 15 mesecev v višini 100%. 10. Za skupni program družbenega varstva otrok in program varstva matere in novorojenca bomo delavci v SRS združevali sredstva pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije iz bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji: a) v primeru I. variante porodniškega dopusta je stopnji 1,10% od BOD b) v primeru II. variante porodniškega dopusta po stopnji 1,48% od BOD c) v primeru III. variante porodniškega dopusta po stopnji 1,60% od BOD. Kočevje, julija 1985 ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI KOČEVJE IN SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1986 — 1990 1. Uvod Izhajajoč iz podatkov ter prikaza v analizi razvojnih možnosti Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje za obdobje 1986-1990 lahko ugotovimo, da je osnovni povdarek le-te gospodarski in socialni razvoj v naši občini kakor tudi v okviru SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Stabilizacijski ukrepi gospodarstva, znižanje osnovnega življenjskega standarda, padec kupne moči, recipročno vpliva na socialno sitaucijo prebivalstva oz. na večje potrebe oz. možnosti finančnih sredstev, s katerimi naj bi razpolagala občinska skupnost socialnega skrbstva. Zaradi navedenega, naj bi bila osnovna vsebina povdarek in cilj samoupravnega sporazuma pravilno zastavljena metodologija kakor tudi osnovna potreba za namen socialnega skrbstva izražena s strani delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela oz. prebivalcev krajevnih skupnosti. V ta namen se bomo poslužili pri sestavi samoupravnega sporazuma enotne metodologije elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 22/79). 2. Enotna metodologija sestoji iz elementov katerih sestavni del bodo enotni minimalni kazalci in razvid posameznih del opravil strokovnih delavcev s področja socialnega skrbstva in sicer: — obseg dela strokovnih delavcdv v organizacijah združenega dela s področja socialnega skrbstva izražen s številom točk in vrednostjo točke; — število oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih in polna domska cena oskrbnega dne; — število oskrbovancev v posebnih socialnih zavodih in polna domska cena oskrbnega dne; — število otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in ustrezen del polne cene oskrbnega dne; — višina rejnine za rejence v oskrbi v višini zavarovanja rejnice oz. rejnika; — višina mesečne denarne pomoči kot edini vir preživljanja (v din); — investicije na področju socialnega skrbstva; — potrebna sredstva za uresničevanje socialnoskrbstvene dejavnosti. Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva pa bomo dali predvsem prednost: — preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu — prostovljnemu delu na področju socialnega skrbstva — celoviti družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe — ter vse ostale zakonsko, samoupravno in družbeno dogovorjene naloge v okviru izvajanja socialne politike. Cilj in usmeritve bomo uresničevali z naslednjimi programi: — zagotovljeni program — program solidarnosti — program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji — občinski program. Že v predhodno navedeni analizi smo okvirno opredelili posamezni program, vrednost programa ter število prejemnikov različnih oblik družbeno materialnih pomoči ali drugih oblik nudenja socialnih pomoči v okviru reševanja socialne politike v občini Kočevje ter v okviru SR Slovenije. V zgoraj navedenem smislu bo osnova za izvajanje socialne politike v občini Kočevje sklenjeni samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kočevje in njeni samoupravni organi bodo letno spremljali uresničevanje sporazuma in o tem obveščali udeležence. Če skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence, občinsko skupnost socialnega varstva in skupščino občine. Če skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oz. naslednje mesece tekočega leta. Če skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva ugotovi, da z združevanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oz. preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti socialnega skrbstva obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo oz. dopolnitev sklenjenega samoupravnega sporazuma. Strokovna služba ObSSS ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 Izhodišča za elemente za sprejemanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana so: — analiza razvojnih možnosti kulturnih dejavnosti v občini Kočevje na različnih področjih: L Knjižničarstvo Elementi veljajo za dejavnost splošnoizobraževalne oziroma matične knjižnice v Kočevju: — 2,4 knjige na prebivalca — temeljne knjižne zaloge — 1 nova knjiga na 10 prebivalcev — izposoja 5 knjig na prebivalca letno — 300-400 letno več novih bralcev — redno delo knjižnice — zaposlitev dveh novih delavcev do konca obdobja — naložbe v razširitev oz. adaptacijo dosedanjih prostorov knjižnice — nakup bibliobusa ali drugačna rešitev: (ureditev prostorov za izposojo knjig v večjih krajih občine). 2. Muzejska dejavnost Elementi veljajo predvsem za muzej v Kočevju: — 1 stalna razstava (nova) — občasna razstava letno — 1 občasna gostujoča razstava letno — program zbiranja, evidentiranja, obdelave, dokumentacije, zaščite, hranjenje gradiva, nakupov za izpopolnitev stalnih zbirk ter predstavitev gradiva — zaposlitev novega delavca — naložba v adaptacijo novih prostorov in nakupa opreme 3. Kinematografska dejavnost — vsaj 1 film umetniške kakovosti za odrasle na mesec — vsaj 1 film za mladino — kakovostni — na mesec 4. Spomeniško varstvena dejavnost Elementi veljajo predvsem za dejavnosti Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo: — program redne dejavnosti v skladu z zakonskimi določili — vodenje konsolidacijskih del in drugih strokovnih del pri posegih na objektih naravne in kulturne dediščine v občini Kočevje po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986-1990. 5. Program dejavnosti Zgodovinskega arhiva Ljubljana v skladu z nalogami in ustanovitvenim aktom — izdelava 1 vodnika po razstavah — izvedba 1 razstave 6. ZKO: — oblikovanje in povezovanje kulturnega delovanja na področju ljubiteljske dejavnosti — načrtovanje in uresničevanje kulturne politike na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti — sodelovanje na področju akcij, ki jih pripravljajo združeno delo in krajevne skupnosti — ustanavljanje novih društev v krajevnih skupnostih in OZD — organizacija kulturnih prireditev, letno najmanj: 8 gledaliških predstav za odrasle v okviru abonmaja z združenim delom 4 gledališke predstave drugačnega žanra 2 gledališki predstavi za mladino 4 koncerti za odrasle in za mladino 2 predstavi za najmlajše — sodelovanje s pobrateno občino in krajevnimi skupnostmi — strokovno izobraževanje kadrov za vsa področja ljubiteljske dejavnosti — pridobivanje novih kulturnih animatorjev v OZD in KS — organizacija likovnih razstav — vsaj 8 na leto — potujoči kino vsaj 1-krat na teden v raznih krajih občine — zaposlitev profesionalnega kulturnega animatorja v ZKO Kočevje — štipendiranje na kulturološki smeri — 1 — vsaj enkrat mesečno organizacija obiska Cankarjevega doma — najnujnejša vzdrževalna dela v kulturnih domovih in dvoranah po podeželju — pridobitev prostora v Kočevju za rzstavo stalne likovne zbirke — pridobitev skic slikarja Božidarja Jakca z Zbora odposlancev 1943. leta. Kulturna skupnost občine Kočevje ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMLEJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 L Športna rekreacija: — število aktivnih udeležencev (3500 — 4500 vključenih v redne oblike vadbe), — število vadbenih ur letno — najemnine za športne objekte — rekviziti za vadbo — športnorekreativna tekmovanja na nivoju občine ali KS 2. Tradicionalne in občasne manifestacije: — tradicionalne množične manifestacije (t letno) — športnotekmovalne prireditve od republiškega do mednarodnega merila (1-2 letno) — udeležba na repu-liških množičnih akcijah (3 — 5 letno) 3. Selektivni — tekmovalni (vrhunski) šport: — število udeležencev (500 — 600 letno) — število vadbenih ur letno — najemnine športnih objektov za vadbo in tekmovanja — prvenstvena in trening tekmovanja (prevozi, prehrana, prijavnine) — rekviziti za vadbo in športna oprema — stroški poslovanja telesnokulturnih organizacij 4. Strokovni kadri: — število trenerjev (40 — 60 trenerjev) — honorarji za opravljeno delo (plačilo po opravljenih urah) — šolanje novih kadrov (6 — 10 letno) — strokovno izpopolnjevanje (15 — 20 letno) 5. Telesnokulturni objekti: — amortizacija objektov v upravljanju Centra za VIGŠO — investicije (dokončanje igrišč za tenis, razsvetljava na rokometnem igrišču, igrišče v Poljanski dolini, Osilnici in igrišča ob Jezeru Rudnik) 6. Spremljajoča dejavnost: — propaganda — strokovna literatura (strokovne revije in knjige) — priznanja športnikov in telesnokulturnim delavcem 7. Skupni program: — dogovorjeni program na ravni republike — TKS SRS 8. Strokovne službe: — OD in materialni stroški strokovne službe TKS in ZTKO Kočevje (2 zaposlena) Strokovna služba TKS Kočevje ELEMENTI ZA PRIPRAVO SAMOUPAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI ZA OBD. 1986-1990 1.Raziskovalna dejavnost kot dejavnik družbenega razvoja Zaostajanje za razvitim svetom bomo lahko zmanjšali, če bomo med drugim upoštevali ustrezno prerazporeditev družbenega kapitala, zmanjševali zaostajanje naše znanosti za razvojem v svetu, povečali povezanost raziskovalnega dela, izpostaviti primemo mrežo raziskovalnih organizacij, primerno organizirali raziskovalne službe v organizacijah združenega dela in zagotovili ustrezna zadostna sredstva za doseganje postavljenih ciljev. Raziskovalna dejavnost bo s svojimi rezultati omogočila hitrejši tehnološki, ekonomski in celotni družbeni razvoj v obdobju 1986-1990 z večjo intenzifikacijo raziskovalne dejavnosti, usposobitvijo kadrov in obnovitvijo raziskovalne opreme. Za dosego teh ciljev bodo morala sredstva za raziskovalno dejavnost rasti hitreje od družbenega proizvoda in bi v povprečju morala doseči 2,5 odstotka družbenega proizvoda. V letu 1986 se predvidevajo celotna sredstva za raziskovalno dejavnost v višini 1,8 odstotka družbenega proizvoda in ob koncu srednjeročnega obdo-ja 2,7 odstotka. Letna stopnja je 11 odstotkov. Po posameznih letih pa naj bi znašala: — 1,8 odstotka družbenega proizvoda v letu 1986 — 2,0 odstotka družbenega proizvoda v letu 1987 — 2,2 odstotka družbenega proizvoda v letu 1988 — 2,4 odstotka družbenega proizvoda v letu 1989 in — 2,7 odstotka družbenega proizvoda v letu 1990 2. Načrtovanje razvoja raziskovalne dejavnosti v občinski raziskovalni skupnosti V občinski raziskovalni skupnosti se moramo opredeliti: — za cilje in načela v občinski raziskovalni skupnosti; — za občinski raziskovalni program; — za skupni republiški raziskovalni program; — za program pospeševanja množične inventivne in inovacijske dejavnosti; — za razvoj samoupravnih odnosov v občinski raziskovalni skupnosti in delovanje te skupnosti; — o sredstvih za raziskovalno dejavnost in delež le-teh v družbenem proizvodu; — o združevanju sredstev v občinski raziskovalni skupnosti. 3. Osnovne usmeritve Izhajajo iz analize razvojnih možnosti Socialistične republike Slovenije za obdobje 1986-1990 in stanja raziskovalne dejavnosti in raziskovalnih potreb v občini Kočevje. Izhajajoč iz ugotovljenih razvojnih možnosti in potreb so osnovne usmeritve naslednje: a) Za občinski raziskovalni program: — sodelovali pri raziskavah (sofinanciranje) s področja odkrivanja in rezreševanja problemov energetskih virov v občini Kočevje; — sodelovati pri raziskavah s področja varstva okolja (ekologija); — sodelovati pri raziskavah s področja gospodarskega razvoja in prestrukturiranja gospodarskih dejavnosti v občini; — izvajati popularizacijo raziskovalnih dejavnosti in pospeševati množično inventivno dejavnost; — dosledneje in pravilneje vrednotiti raziskovalno dejavnost; — organizirati ustrezne službe za oodročje raziskovalne dejavnosti v organizacijah združenega dela in te kadrovsko okrepiti; — dosledneje in v večjem obsegu spremljati razvojne dosežke in jih vključevati v svoje razvojne programe in neposredni proizvodni proces; — skrbeti za večji pretok koristnih informacij. b) Skupni program v Raziskovalni skupnosti Slovenije izkazan z naslednjimi potrebami: — usklajevanje medrepubliškega sodelovanja na raziskovalnem področju kot sestavine lastnih usmerjevalnih raziskovalnih programov oziroma možnosti za doseganje kadrovskih ciljev in porjektnih rezultatov; — zagotavljanje in usklajevanje vključevanja v mednarodno znanstveno raziskovanje za potrebe pospeševanja lastnega razvoja; — sofinanciranje znanstvenega tiska; — sofinanciranje znanstveno-tehnološkega informiranja in razvoja te dejavnosti; — sofinanciranje mladinske raziskovalne ustvarjalnosti; — zagotavljanje letno dogovorjenega deleža sredstev v inovacijski sklad; — pokrivanje obveznosti, ki jih je Raziskovalna skupnost Slovenije prevzela z družbenimi dogovori, katerih veljavnost bo trajala tudi v obdobju 1986-1990. 4. Združevanje sredstev Za izvajanje nalog v občinski raziskovalni skupnosti in izpolnjevanje njenih obveznosti bomo združevali sredstva po teh usmeritvah v višini 0,03 odstotka iz dohodka in jih predvidoma porabljali: — 50 odstotkov za občinski raziskovalni program, — 10 odstotkov za skupni program v Raziskovalni skupnosti Slovenije, — 12 odstotkov za pospeševanje množične inventivne dejavnosti in populatizacijo raziskovalne dejavnosti, — 28 odstotkov za delovanje samoupravne dejavnosti in izvajanje strokovnih opravil samoupravne interesne skupnosti. Datum; julij 1985 Občinska raziskovalna skupnost Kočevje