• POGOVOR S PREDSEDNIKOM OK ZKS PAVLOM VINDIŠARJEM
VEČINA HOČE DELATI VEČ IN BOLJE
9. kongres ZKS je vsem komunistom začrtal kratkoročne in dol-goročne naloge, Id jih je treba takoj pričeti uresničevati. Zalo je zelo pomembno, kako so za izpeljavo teh nalog usposobljene osnovne organizadje, saj naj bi bilo torišče dela vsakega komunista prav tam, kjer živi in deb. O tem, kako se bo naša občinska organi-zadja zveze komunistov lotevala dela v prihodnjem obdobju, smo se pogovarjab s predsednikom občinske konference zveze komuni-stov naše obdne Pavlom Vindišarjem.
Kako je za uresničevanje zadanih nalog usposobljena naša občin-ska organiadja ZK?
Izjemen čas, kakršen je današnji, terja tudi izjemne ljudi, tako v Zvezi komunistov kot v družbi nasploh; predvsem pa terja liudi, ki so dolge razprave piipravljeni zamenjati z del«m. Izkušnje uče, da je Zveza komunistov vedno pridobivala na ugledu takrat, kadar se je lotevala konkretnih vprašanj in jih prelivala v življenje. Zato se morajo danes še posebej angažirati komunisti, ki jim delovni Ijudje zaupajo in jih spoštujejo; in obratno: Zveza komunistov bi morala tiste, ki niso taki, izključiti iz svojih vrst. To bi njeno sposobnost le povečalo.
(Nadaljevanje na 2. strani) •'-Ilf
(Nadaljevanje s 1. strani)
Program, ki ga je sprejela Zveza komunistov, in s tem tudi naša občin-ska organizacija, je takšen, da veje iz njega moč in volja po novcm, bolj-šem; vemo, kaj hočemo in nakazana je pot iz sedanjih težav. Ne dvomitn, da bo iz tega boja Zveza komunistov izšla tako, kot sta doslej KP in ZK vedno izšli. Temu smo podredili ludi našo organiziranost in naše delo. Sodbo, po kateri me sprašujete, pa bo dalo življenje samo. In to zelo hitro.
Najbrž pa je napačno mišljenje, da morajo naloge. sicer sprejete v Zvezi komunistov, urcsničevgti fe člani ZK?
Kako bomo delali in živeli, je inle-res, s tem pa tudi odgovornost vseh nas, nelečlanov /K To je tudi cdina pol, ki nas lahko popHje iz zaplete-nih političnih odnosov v naši družbi. Seveda pa s tem ne zmanjšujemo po-sebne odgovornosti Zveze komuni-slov za družbeni razvoj. To omenjam zato, ker smo v predkongresnem ob-dobju 10 premalo poudarjali.
Ontenili ste, da so v Zvezi komuni-stov ludi Ijudje, ki po svojem obnaša-nju in delu ne sodijo vanjo.
Tudi. Naš čas terja dvoje: dobre delavce oziroma dobre gospodarje snloh  in obenem politično zavzete
Ijudi. lakšne, ki so pripravljeni s s\o-jim zgledom in delom biti v sredisču življenja, ki so se pripravljeni spopa-sti z resničnimi ležavami in ki vidijo, kot pravimo. prek svojega plolu. Naš čas tudi lerja, da smo komunisti po svoji naravnanosti in moči zopet takšni, kakršni so bili komunisli v re-voluciji in povojni graditvi. Ko bomo res vsi komunisti takšni. bomo lahko z večjo odločnoMjo zuhtevali tako ravnanje od vseh ljudi. Kakor se bo obnašala Zveza komunislov. lako se bo v mnogočem obnašala naša družba nasploh.
Zakaj, menile, da je prišlo do tega?
Da >o danes v /vezi komunistov tudi posamezniki, ki bi jih v njej lahko pogrešali, je vzrok v tem, ker smo o liku komunista skoraj prene-hali govoriti. Vstop v7K smo v času hilre gospodarske rasti in relativno majhnih problemov nekako ra-"zvrednotili. /daj pa spel spoznava-rno, da v Zvezi komunistov ne potre-bujemo množičnosti, ampak kvalilc-lo. Zveza komunisiov ostaja tudi v prihodnje odprta organizacija, ven-dar pa to ne pomeni, da je za vsiop vanjo že dovolj izražena ž.elja. Ho-čemo Zvezo komunistov, ki bo idejna in politična sila, sposobna usmerjati socialistični družbeni ra-zvoj.
Nočemo lorej, da bi bila Zveza komunistov oblasl v imenu delav-skega ra/reda. /elimo...
Cliini /K naj odločujo lakrat, ko *.o delegati — to pa pomcni / argu-menti, ulcmeljitvaini. s spozmiva-njcm in lazunievanjem inleresov ve-čine in / iijihovim usklajevanjem, upošlevujoč pri tem tudi naše mož-nosli. To pa je seveda ležje kol skli-cevanje na avtoriteto /K. Zdi se mi, da se v zaostrenih gospodarskih ra-zmerah pojavlja ležnja, da bi Zveza komunistov začela odločati kol nek-danja državna partija. V tistem ire-nutku pa, ko se bi ZK odlrgala od Ijudi, bi -začela izgubljati svojo avantgardnost in s tem • voje mesto v družbi.
Kako ocenjujele politične razmere v naši občini?
V naši občini živi prek fiO.000 pre-bivalcev. Zaposlenih je okoli 30.000 delavcev, od teh večina v gospodar-stvu. Torej smo resnično velika de-lavska občina, ki daje viden prispe-vek tako h gospodarskemu kot poli-tičnemu utripu [jubljane in Sloveni-je. Nekdanje napredne proletarske Mosle so prerasle v sodobno indu-strijsko meslo; ostala pa je napredna naravnanost, ki je z novfmi vczmi vpeta v našo sedanjost. Mislim. da na lo tradicijo večkrat pozabljamo, o/i-roma se je spomnimo le v slabših časih. Večina od teh 30.000 delavcev še kako čuli breme preteklih gospo-darskih odločitev; v predelovalni in-dustriji priinanjkuje reprodukcij-skega maleriala, gradbenišlvo še nima v celoti zagolovljenega dela za letošnje leto, ponekod zastaja pro-daja proizvodov itd.
Kljub temu so bili rezultati gospo-darjenja v preteklem letu ugodni; in tako je bilo tudi v prvih mesecih le-tošnjega leta. In če bomo tudi v pri-hodnje uspcli na tem področju, bo ludi politično razpoloženje še naprej takšno, da bo zagotavljalo uresniče-vanje zastavljenih nalog. Vse OO ~/h v občini so izrazile popolno pod-poro samoupravljanju, bratstvu in enotnosti, ohranitvi ugleda Titove Jugoslavije v svetu in še zlasti odlo-čenosl, da čimprej izidemo iz gospo-
darskih težav. 1 akšna enotnost pa se prenaša metl vse delovne Ijudi.
\li smo za stabilizacijo le na pa-pirju ali tudi v /ivljenju?
Ne poznam nikogar, ki ne bi / be-sedami podprl boljšega gospodarje-nja. Vendar pa to še ne pomeni. da je stabilizacija postala vseljudsko giba-nje prav povsod. Ugotavljam, da se Ntabilizacijsko obnaša sicer večina, ne pa vsi. Popuščaino že znotraj cne in isle temeljne organizacije in osta-jamo prcmalo dosledni vse do fetle-racije. Ostajajo oaze, v kalerih vedo za stabilizacijo le posredno. To pa je ludi politično nesprejemljivo. Velika večina hoče delati več in bolje; in lam, kjer so prav vsi tohoieli, so tudi uspeli.
Lahko poveste primer takega ob-našanja?
Pred dncvi sem bil na vclikcm gradbišču Obnove v Istri. Delo, za katerega jc običajno potrebno leto in pol, m5 delavci (ega podjelja opravili v šcstih mesecih. To pa jim je zagoto-vilo delo v Istri tudi v prihodnje. Da pa so v tem uspeli — in v gradbeniš-tvu je to danes že zelo težko — so morali vsi dati od sebe več, kot so pravzaprav zmogli. In takšno obna-šanje danes ni več izjenia. In lo nika-kor ni edini primer.
Predsednik občinske konference ZKS občine Ljubljana Vlosle-Polje ste postali pred dobrima dvema me-secema, t času, ko se spopadamo z vrsto težav. Kakšno naj bi bilo poli-lično delo v današnjem času?
Najbrž je res lažje oblikovati in -uveljavljali politična stališča in sploh politično delovati takrat, ko se družba ne spopada z eksistenčnimi materialnimi vpraSanji. Mkrati pa prav današnji čas ponuja družbeno-političnim organizacijam, posebno še Zvezi komunistov, izjemne možno-sti, to je, da poslanejo ob skupnih ci-Ijih, ob katerih združujemo delovne Ijudi, reMiični mobilizatorji. To po-nieni, da je temelj polUienega dela danes odpiranje perspektiv, odločajo pa naj tisti, ki bodo posledice najbolj neposredno, tudi ekonomsko, nosili. In kakor bomosejali, tako bomoželi. DARJA JUVAN