# - '■ et* d„ *_____...jlu listu : celo leto 35 din., pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. faserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije« Telefon interurban štev. 113. 31. ttCT. STRAŽA NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšalirana. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. Manibop, dne li. mapoa 1823« Letnik XXV. Kako so nameravali reducirati uredništvo? Beograd, 8.;oskrili po senčnatih kotih, kjer so prespavali najhujšo vročino dneva, in ni se ustavila prej ko pred težkim škrlatnim za-j štorom, ki je zakrival vhod v notranji dvor. Tu je postalat za trenutek in poslušala, ustnice so ji j prebledele od razburjenja, srce ji je hotelo počiti ocl : divjih udarcev —. Odgrnila je zastor —B Ozko, kamenito dvorišče je ležalo pred njo. Stene in I tla so bila obložena z belimi marmornatimi ploščami, ki so i plamenele v solčnih žarkih in širile strašno vročino —. In tamle v kotu je ležal on, ki ga je iskala —. Z debelimi železnimi verigami je bil priklenjen na I obroč v tleh in krog vratu je nosil težek železen ovratnik. J Ne sila ne iznajdljivost bi ne bila mogla streti teh okov. ; Prazen vrč in košček plesnivega kruha sta ležala poleg i njega na tleh. Kakor hitro mu je veriga dovoljevala, se je zavlekel, da bi dosegel pedenj sence pod steno svoje ječe. Ne stati . in ne sedeti ni mogel s svojo kratko verigo in bela koža na I njegovem vratu in njegovih ramenih je bila že čisto odrg-! njena in okrvavljena od železja. Brez ključa k težki ključavnici ob ovratniku bi sam Vul kan* ne bil mogel rešiti Britanca in Valeriji je srce upadlo, i ko je brezupno zrla krog sebe po pomoči in premišljevala, j kako malo jej morejo pomagati njeni nežni, slabotni prsti. S Ni bilo rešitve, niti sedaj ne, ko ga je našla! V onemogli jezi je sklepala roke. Koliko je trpel oi vročine in žeje in bolečine! In pri vsem tem je še gledal pred seboj gotovo smrt! — j In vendar je Bska mirno kakor otrok spal na razgre -tem kamenju. Glavo je imel naslonjeno na eno svojih polnih mišičastih rok, pol pokrito od gostih rumenih kodrov, i ki so se mu usipavali čre« njo, njegova ramena pa so se * Bog ognja in kovačev v grško-rimskem bajeslovju. jagiča potegnil za noge, je sprejel — 6000 K. Dva žandarja sta se ob priliki obešenja onesvestila, mnogim drugim pa je postalo silno slabo. Predsednik sodišča dr. Vaič se je v zadnjih trenutkih obrnil v stran, ker ni mogel gledati, kako je rabelj ubijal mlado življenje Alije Alijagiča. Nevaren žepni tat pod ključem. Ljubljanski policiji se je posrečilo spraviti pod ključ nevarnega žeparja Martina Macan, ki je bil še tudi vlomilec po poklicu. Skrival se je pod tremi imeni, sedaj je osrečil ta okraj pod imenom Plotovič, drugi pod imenom Jutriša, ki je pravzaprav njegovo pravo ime ne pa Macan. Ugotovljeno je, da je ta zelo nevaren žepar in vlomilec izvršil po Štajerskem in Kranjskem celo vrsto žepnih tatvin in vlomov. Protidraginjski shod zagrebškega delavstva se je vršil v nedeljo v Metropol-kinu. Sprejeta je bila resolucija, ki naglaša, da je režim kriv te draginje ter zahteva, da se odpravijo izjemni zakoni proti delavstvu, da se preneha s svobodno trgovino in da se kontrola nad uvozom in izvozom poveri in prepusti kmetskim in delavskim organizacijam. Shod je končal tudi s pozivom, da se delavstvo strne v enotno organizacijo, ki stoji na stališču neizprosnega razrednega boja. Vojaški dezerter v ženski obleki. Norija Žabi-rovič, redov 29. pešpolka, pobegnil je že dvakrat od vojakov, a obakrat so ga ulovili. Nedavno jo je pobrisal v tretje, a da bi ga ne zalotili, se je oblekel v žensko krilo in tako preoblečen pobegnil. Nečega dne pa ga je le prijel žandar, kateremu se je zdela ta ženska sumljiva. A Norija še mu je pravočasno ušel, žandar pa je dobro pazil, kam bo izginila ta ženska, Žandar si je nato še poklical dva stražarja in vsi trije so vdrli v krčmo, v katero je bila izginila ona sumljiva ženska. Po temeljiti hišni preiskavi so izvlekli Zabiroviča iz zaboja pod zamazanim perilom, dognali, da je vojaški begunec ter ga predali sodniji. Trgovina s ponarejenim zlatom. Beograjska policija je v Gornjem Adroven okrog Aleksinca zaprla seljaka Svetolika Jovanoviča in njegovega pajdaša, ker. prodajala ponarejeno zlato. Stvar je prijavil policiji neki Mihajlo Grubi, ki' pa je bil že dolgo časa z Jovanovičem v trgovskih zvezah, Jovanovič je Grubiju že več koščkov svojega »zlata« vrinil in končno mu je začel ponujati celo ploščo od 30 kg, češ, da je to zlato iz Narodne banke, ki je ob evakuaciji Silo zakopano v Aleksincu. Grubijo je bilo to vendarle sumljivo, prijavil je stvar policiji, ki je stvar preiskala, krivca aretirala, «zlato« pa spoznala kot zmes bakra in mesinga. Trhli pragi povzročili železniško nesrečo. Sim-plonekspres je skočil na potu v Pariz pri Rakovici iz tira. Ponesrečili so se k sreči samo 4 vagoni. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa materijalno škodo. Dognali so, da so vzrok te nesreče trhli prožni pragi, ki so že stari 40 let. Promet je bil ustavljen radi nezgode 24 ur. Jadranska železnica. Na sestanku vladnih strank v Beogradu 11. t. m. so sklenili železniško zvezo med Beogradom in Jadranom. Zgradila se bo nova železniška proga Beograd—Črna gora—Kotor. Da je prodrla ravno ta kombinacija, je vzrok dejstvo, da se v višjih političnih krogih vedno računajo z možnostjo amputacije. Radi tega so sklenili železniško zvezo po pokrajinah, kjer prebivajo Srbi. Na drugi strani pa hočejo tudi osredotočiti ves promet v Beogradu. Motorni čolni za promet med Beogradom in Zemunom. Jugoslovanska trgovinska banka je predala prometu 5 motornih čolnov za prevoz potnikov med Beogradom in Zemunom. V vsaki čoln gre lahko 60 oseb, vožnja traja četrt ure in stane en dinar in pol od osebe. Tihotapljenje na Reko. Svojčas smo že poročali, kako tihotapijo iz naše države na Reko zlato in srebro. Sedaj pa javljajo, da se iztihotapi od nas na Reko vsaki dan 50—60 komadov volov. Tihotapci pripeljejo jugoslovanske vole očitno pred reško klav- enakomemo dvigala in padala v mirnem dihanju globokega, zdravega spanja. Rahlo se je Valerija prikradla bliže, kot bi se bala, da ga zbudi, in za trenutek je prišla na njeno lice globoka in nežna ginjenost, ki z njo mati gleda svojega spečega otroka —. Rahli korak pa ga je motil v spanju. Premaknil se je, ne da bi se bil zbudil, in je obrnil obraz proti njej. Sklonila se je nad njim, zrla na njegov obraz, obdan od zlatih kodrov na njegove sedaj zaprte oči, pila vso lepoto tega možatega lica, kakor da bi življenje zanjo ne imelo več ne upov in ne strahov onstran tega blaženega trenutka. — Pozabila je na čas in na kraj, na nevarnost, na Placida na vse — globlje in globlje je klonila njena glava, njegov topli dih je zaigral v njenih bujnih laseh, miren smehljaj so mu ljubke sanje privabile na lice — in njene ustnice so se združile z njegovimi v dolg, ljubeč, strasten poljub —. IV. Čaša opojnosti. Glasovi so zadoneli skozi tišino popoldanske zaspanosti, sužnji so tekali sem ter tje, — gospodar se je vrnil. Eska je odprl zadremane oči in Valerija je planila po koncu. Komaj je še imela čas, da si je popravila razmrščene lase raz čelo, že je stopil Julij Placid na dvorišče in stal pred njo s tistim zakrknjenim izrazom na licu, ki ga je tako zelo sovražila. Ali je videl, ko je poljubila spečega sužnja — ? To vprašanje ji je prvo šinilo skozi glavo. (Dalje prihodnjič.) nico in jih tamkaj prodajo italijanskim mesarjem. To jugoslovansko živino pa ne uživajo samo Rečani, ampak se razprodaje po celi gladni Italiji. Obsojen Nazaren. Pred vojaško sodnijo v Sarajevu Ì*e bil te dni zopet obsojen Nazaren-vojak Božidar Mila-:ovič iz Vukovara — radi nepokorščine na dve leti ječe. — O Nazarenih smo že obširneje poročali in povedali smo tudi to, da se je celo kruta Avstrija naposled sprijaznila s človečansko zahtevo, da se take idealiste, ki iz svojega prepričanja nočejo sprejeti orožja, drugače pa najpokornejše opravljajo vsako drugo delo, ne kaznuje. Celo med vojno so jih pustili v miru, ko so enkrat uvideli,, da se te ideje s silo in preganjanjem ne da zatreti. V Sarajevu je bilo že več Nazarenov obsojenih. Njih ideje so v Bosni, Sremu in Bački najbolj razširjene in globoko vkoreninjene. Nove brzojavne pristojbine. S 1. aprilom t. 1. se zvišajo tudi brzojavne pristojbine za notranji promet. Za vsako besedo je plačati 30 par, dodatek k pristojbini 1 dinar ki se je plačeval dosedaj, odpade, pač pa bo stal vsak brzojavni blanket 20 par. Nove poštne pristojbine. S 1. aprilom t. 1. stopijo v veljavo nove poštne pristojbine za inozemstvo. Za pismo do 20 gramov se plača 2 dinarja, za pismo nad 20 gramov se plača za vsakih 20 gramov še po 1 dinar, za navadne dopisnice 1 dinar, za dopisnice z odgovorom 2 dinarja, povratnico 2 dinarja. Tudi ostale pristojbine kot za poštne pakete in denarne pošiljatve se zvišajo. Rudarski upor v Južni Afriki. Listi poročajo, da je izbruhnila v Južni Afriki velikanska rudarska stavka. Nastali so veliki nemiri. Med vojaštvom in uporniki je prišlo do velikih spopadov. General Smuth in Pyes, ki se s svojimi oddelki približujeta Johanis burgu, sta zajela nad 3000 rudarjev. Mesto Johanis-burg je v rokah upornikov. Nad mestom krožijo vojaški zrakoplovi, ki mečejo na postojanke upor nikov bombe. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 264, francoski frank 24—25 naših kron. Za sto avstrijskih kron je plačati 4.20, za 100 čehoslovaških kron 5—5.50, za 100 nemških mark 110 in za 100 laških lir je plačati 14.80 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.75 centima (1 centim je 1 vinar). Zabvsls. Podpisani Matjaž Masten, župan v Pušencih, ki sem pogorel leta 1921, sem prejel od faranov, meščanov iz Ormoža ter iz okolice raznovrstno stavbeno gradivo, kot les, vožnje, nadalje živila itd., se tem potom zahvaljujem (tudi Muro-poljcem) kar najtopleje ter se priporočam še v nadaljnje naklonitve. — Matjaž Masten. Iz Maribora. Dr. Pfeifer in Šoštarič se pereta v št. 59 »Tabora« v uvodniku. Tabor ju hvali, da je kaj ! Pa hvala v »Taboru njima ne pomaga nič — obadva ostaneta miljonska škodljivca mariborskih občanov. Da ljudstvo izve. kako »Tabor« » farba » in laže, pribijemo tó!è*. 1. Dr. Pfeifer in njegov nesrečni Gospodarski urad, katerega je vodil Šoštarič Kozinc in njegova žlahta, so napravili mestu do 3 milijone kron škode. Občinski svet se mora še zdaj skoraj v vsaki seji pečati s tem gospodarstvom ter plačevati Pfeifer-Šoštarič-Kozinčeve grehe. Do 2 milijona kron je za te grehe že plačal, najmanj en milijon teh plačil ga še pa čaka, ker že samo država zahteva 800.000 K izvozne carine zaPfeiferjeve prašiče. Poživljamo Tabor, da v prihodnji številki kratko in brez ovinkov ter brez psovk pove, ali je to res ali ne! 2. Pribijemo: Čisto navadna laž in podlo »farbanje« ljudstva je »Taborova« trditev, da dvakratna revizija izvršena po klerikalni Brejčevi vladi ni našla v poslovanju gg. Pfeiferja in Šočtariča ničesar slabega in da se je obema izreda s te strani zahvala. Zastopniki SLS so v tedanjem mestnem sosvetu v vsaki seji najostreje kritikovali poslovanje Pfeiferjevega Gospodarskega urada, ter zahtevali strogo revizijo. Dr. Pfeifer pa se je revizije branil, zagovarjal je svoj urad in ga hvalil in trdil, da mora urad plačevati dolgove prejšnjega zavoženega nemškega gospodarstva, kar pa je bila gola laž, kajti dr. Pfeifer in Šoštarič sta prevzela od nemškega Gospodarskega urada, kakor kaže prevzemna bilanca, okrog 400.000 K premoženja, svojemu nasledniku pa sta zapustila okrog 2 milijona dolgov! Člani SLS v sosvetu so nazadnje izsilil revizijo, katere pa ni napravila Brejčeva vlada, ampak g. nadrevizor Pušenjak. Izid te prve revizije je bil uničevalen za dr. Pfeiferja in Šoštaričevo žlahto. Še hujši je bil izid revizije, katero je povzročil vladni komisar dr. Leskovar po mestnem uradniku. Ti dve reviziji dr. Pfeiferju in Šoštariču niste prinesli pohvale ampak strogo grajo. Poživljamo torej »Tabor«, da nam jasno pove, kdaj in po kom je klerikalna Brejčeva vlada izršila revizijo in s ka-rim dnem je datiran pohvalni dekret Brejčeve vlade? Na dan z dejstvi! Umor v stanovanju dr. Brenceta. Kakor smo že svojčas poročali, so dne 21. februarja t. 1. našli v stanovanju dr. Brenceta v Cvetlični ulici umorjeno hišnico Apolonijo Silak. Bila je zadavljena, oropana pa je bila pletena košara. Natačne preiskave so dognale, da je bil umora osumljen, velik, močan človek, ki je nosil klobuk z zelenim trakom in «gamsbarton«. Nadalje so izsledili, da vodijo sledovi umora v Ljubljano. Preteklo soboto so ugotovili, da je morilec nek Anton Rozman, ki je svojčas služboval v Mariboru. Iz Ljubljane je šel v Maribor in tamkaj izvršil roparski umor. Še istega dne ga je ljubljanska policija dala pod ključ. Našli so v njegovem stanovanju oropano košaro in v njej mnogo oropanih reči. Morilec je še le koncem decembra’ lanskega leta zapustil mariborsko kaznilnico v kateri je zaradi tatvine presedel 18 mesečno ječo. Upati je, da je sedaj -za vedno spravljen na varno. Umri je v mariborski vojaški bolnišnici v 26. letu svoje starosti Franc Dovnik, doma iz Hočkega Pohorja. Rajni, ki je služil v vojakih 5 let, si je nakopal jetiko. Po težko bolanega so prišli orožniki ■ iz Hoč ter ga vkljub prošnji staršev v hudi zimi j odgnali v Maribor na orožne vaje. Moral je oprav- ! ljati, čeprav komaj napol živ, vojaško službo in še le tri dni pred njegovo smrtjo so ga oddali v vojaško bolnišnico, kjer je umrl. Njegov oče, ki ga je ! prišel obiskat, ga ni videl več živega. Vrli mladenič j je postal žrtev brezobzirnega režima. Svetila mu | večna luč, preostalim pa naše sožalje I Krojaški pomočniki že štrajkajo dobrih deset | dni. Zahtevajo povišanje plače sorazmerno z naraslo j draginjo. Več mojstrov in to samo manjših je že u- j videlo upravičenost teh zahtev. S pomočniki so se pobotali in sedaj se zopet dela v teh obratih. Oni mojstri pa, ki delajo z največjim profitom, nočejo odnehati na noben način. To je znana stvar. Kdor je proti drugim največji oderuh, je proti svojemu delavstvu največji skopuh. Sam ne pozna draginje, ker ima dovolj denarja, zato pa misli, da draginje sploh ni drugače kot tedaj, če je treba naročniku močno zabeliti račun. Stari Maribor zgineva. Zadružna Gospodarska banka bo postavila na vogalu pred frančiškansko cerkvijo veliko novo hišo. Starodavna hiša Aleksandrove ceste št. 6 bo v kratkem izginila. Strankam so se že nakazala druga stanovanja. Hiša bo izpraznjena še ta teden. Prihodnji pondeljek se začne s podiranjem, katero bo izvršilo mariborsko Jugoslovansko inženirsko podjetje. Protidraginjske komisije. Trgovski gremij razglaša: Zadnje dni se pojavljajo po mariborskih trgovinah uradne komisije, ki kontrolirajo in pregledujejo zaloge in cene blaga, ter zahtevajo tudi vpogled v knjige. V zakonu o pobijanju draginje ni nikjer predvideno, da imajo take komisije pregledovati trgovine itd. in ker tudi pravilnik za izvrševanje zakona proti draginji še ni bil izdan, je treba j čakati na te izvrševalne določbe, v katerih bode tudi postopek oblasti predpisan. ~ Zakon o pobijanju draginje člen 17 namreč predpisuje, da imajo policijske oblasti javiti pregreške rednemu sodišču, kar pa imajo izvršiti šele na podlagi kake ovadbe, nikakor pa brez vsakega vzroka. Trgovec je tedaj primoran svoje fakture in knjige predložiti na zahtevo le rednemu sodišču, nikdar pa kaki drugi komisiji, kar naj služi članom gremija v orijentacijo. Vodstvo splošne bolnice v Mariboru objavlja, da se vrši sprejem bolnikov zopet normalno. Dva poštena dijaka — učiteljiščnika iščeta stanovanje brez hrane. Ponudbe prosimo na naslov : prof. Vesenjak, učiteljišče. Davorin Žunkovič: 0 naših krajevnih imenih. Po preobratu so v naši deželi uveljavili izključno slovenska krajevna imena. Žalibog je bilo tako, da so določevali obliko teh imen razni ljudje, ki niso poznali niti zgodovinskega ozadja, niti lokalnih posebnosti, dotičnih krajev. Zgodilo se je, da so «oficijelni« činitelji v marsikaterem slučaju krajevno ime tako popačili, da ga ljudstvo v diktirani obliki kratkomalo ni hotelo rabiti, ker je bilo navadna spakedranka. i Zgodovinski in jezikoslovni interesi zahtevajo, da ob- j drži vsak kraj svoje prvotno in pravilno ime tudi v na- j prej; ker je v krajevnih imenih vsebovan njih povod, bi bilo umestno, da« jih politične oblasti še Sedaj, ko še niso tako udomačena, nemudoma popravijo. To je postulat kulture, Mi se moramo zavedati, da tvorijo popačena krajevna imena precejšnjo oviro bodočemu raziskovanju; iz omenjenega razloga hočemo par teh imen glede njih pravilnosti stvarno oceniti. Na vzpodbudo čitateljev bodemo po možnosti to pojasnjevanje nadaljevali. 1. Račje — Rače. Nova, iz Ljubljane diktirana oblika «Račje« je popolnoma napačna. Tamkajšnji prebivalci poznajo «Rače«, govorijo o «Račah«, ne poznajo pa «Račja«. Nesmisel nove oblike odseva najbolje iz dejstva, da se je sosednemu in analogno stvorjenemu nazivu «Hoče« pustilo prvotno obliko «Račam« pa ne, čeprav je poslednja dokumentarič-no utemeljena. To naselbino so omenjali že v letu 1175 kot «Rachis« (v pluralu) ker se je govorilo o Gornjih in Spodnjih Račah. Singular še je glasil potemtakem «Rache«, taraj: Rače. Leta 1249. so uporabljali obliko «Ra-tscha«, 1492. in jedva pozneje pa jedva lokalno obliko «Ratschach« (v Račah). «Rače« značijo: bojišče, obrambno mesto («rat« — vojna, bi%0- Grad, v katerem sta se shajala znana upornika Zrinjski in Tattenbach, je s svojimi velikimi dvorišči in globokimi jarki, ki so jih napolnjevali v nevarnih časih z vodo iz višje ležečih ribnikov, služil okoličanom kot zavetišče in obrambna točka. Edino pravilna in zgodovinsko utemeljena oblika tega krajevnega imena ni «Račje«, ker bi ta naziv pomenil Račja vas (Entenort oder Krebsenort — raca, rak) — temveč «Rače«. Tezno — Stezno. Krajevno ime Tezno je v splošnem znano kot jezikovna uganka, izključeno pa ni, da se je ta kraj svojčas imenoval «Stezno«, to je kraj pri cestah, (stezah). To je kraj, kjer se cesti Maribor—Ptuj in Maribor—Trst razideta. Ta okolnost je najbrže v veliki meri vplivala na določitev kr jev. imena. Iz tega razloga tudi Nemci ne pravijo «in Thesen«, marveč «auf der Thesen«, analogno pa tudi Slovenci ne govore «grem v Tezno«, temveč «na Tezno.« Najstarejše, dokumentirane oblike tega imena, iz leta 1265 kot «Dechsen« in «Toyssen« in kot «bei dem Thesen« iz 1. 1473' nam ne nudijo prave orientacije. Ker ni izključeno, da označuje naziv «Tezno« raztezajoče se obcéstje (tezati — raztezovati), in se je rabila oblika «teza« mesto «steza«r sledi, da oblika Tezno ni povsem napačna. Izprememba krajevnega imena Tezno torej ni potrebna. Gornja ugoto-tovitev naj služi le v pojasnilo. 3. Radvanje — Radvan. V starih dokumentih so prevladovale sledeče oblike: leta 1100 — oppidum Radeva n, 1265 in 1408 pa — Radvan. Z «Radvan« so v staroslovenščini označevali bojiš čeobmeji (rat in van). V tem slučaju je bila najbrže mišljena eksponirana točka utrjenega mesta Maribor. To slutnjo potrjuje leta 1100 omenjena označba «oppidum Radvan«, t. j. nekaka., trdnjava, ki se je najbrže nahajala tam* kjer stoji danes Rosmanithova grajščina. Potemtakem bi morali govoriti o «Gornjem« in «Spodnjem Radvanu«, vsekakor pa je «Radvanje«, ki označuje dve enako imenovani naselbini, združeni v eni katastralni občini, jezikovno popolnoma opravičeno. Ime «Radvanje« so uporabljali še leta 1880. Poznejših raziskovalcev tudi to ne more motiti, ker ostane najstarejša oblika «Radvan« nedotaknjena, — suffix «je« kot tak pa je v jezikovnem oziru brezpredmeten. 4. Razvanje — Razvaj. Kraj Razvanje (Rosswein) se je imenoval leta 985. «villa Razmak, 1100. Razwei, 1265. Razway, 1297. Raz-wey, 1408. Razway, 1443. Rasway,-1456. Razwan, (ako se ne tiče «Radvan-a«). Zgodovinsko utemeljeno ime je «Razvaj«, kar znači v jezikovnem oziru toliko, kakor kraj °b razpotju. Na tem mestu se namreč križajo komunikacije proti Hočam, Mariboru in Pohorju. Ta oblika naj bi se uradno uveljavila iz enostavnega razloga, da se udejstvi pregnantna razlika med označbama «Radvanje« in «Razvanje«. 5. Strnišče — Prelogi. Nekaj povsem na čudni način je nastalo nanovo ustvarjeno krajevno ime «Strnišče« za nekdanjo označbo «Sterntal«. Tisti izumitelj je napravil iz nemškega «Stern« slovensko označbo «Strn« in je na ta način dobil «Stmi-šče«, kar je pa nesmiselno, kajti ravnotamkaj so «Prelogi«, (to je pusto ozemlje). Zemlja je ugodna k večjemu kot pašnik za ovce, in je temu primerna bila tudi prejšnja označba «Sterntal«, kar more označiti napačno staro označbo «Sterenstall« to je W i d d e r s t a 11 (hlev za koštrune). (Dalje prihodnjič.) Tehnični uradnik i Trgovsko opravo j- se išče, verziran v stroki visokih zgradb, tehnično in praktično izobražen, po možnosti vešč slovenskega in nemškega j -zika v govoru in pisavi. Ponudbe je staviti direktno na Stavbeno podjetje M. Curk, Ljubljana, Mirje št. 3. 2—2 103 Železnobeton-ske stopnice 24 komadov, 1*54 metr.l dolge se takoj prodajo! v Tiskarni sv. Cirila v| Mariboru. proda Andrej Oset, Aleksandrova cesta 57, Maribor. Telefon 88. 13 j 05 Cann prešano od 50 kg na »CIIU prej razprodaja Andrej Oset, Aleksandrova cesta 57, Maribor. Telefon 88 1—3 106 ANDREJ OSET Maribor. Aleksandrova c. 57, Telefon 88 • trgovina z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo — po najugodnejših cenah. — Brzojav: Andrej Oset Maribor, i -6 107 llrOriOr z dobrimi spričevali U (.Click se sprejme na vso oskrbo v trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 2 —3 96 : t % i i i Žepne ure EStU“ vlja najsolidneje tvrdka R, Brzak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 23—30 ZAHVALO za uspešno zdravljenje moje žene, izrekam gospodu dr. Simonu Jagodiču, okr. zdravniku v Slov. Bistrici ter ga tem potom vsem toplo priporočam. LEOPOLD ŠLOSAR kovač na Gornji Polskavi. 3—3 a 28 Trapistovski sir vsakovrstjužnosadje se dobi prvovrstno pri £ Matija Lah-uf Maribor, Glavni trg 41 Pozor! CENJENE DAME! Najnovejši modeli svilenih klobukov in slamnikov dobite po na j nižjih cenah pri modistinji Mariji Savnik, Maribor, Mlinska ulica 9. Sprejmejjo se vsakovrstni stari klobuki in slamniki v. popravilo in moderniziranje. Dežne plaice Klobuke 95 pepilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni trg2 Na drobno TRGOVINA Na debelo emailove, steklene, porcelanaste in majolične posode se 1 priporoča cenj. občinstvu Albert Vitel, Maribor, Glavni trg 5. Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.' Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.