rea 195 jEN II ' o illlilii K ili* —litim — G LASILO KOM UNIŠ TIGNE PARTIJE TEŽAŠKEGA OZEMLJA -, Leto IX. žtev. 14 (443) TRST - SOBOTA, 6, APRILA 1957 [Posamezna štev. 25 Lir - ... rvr. R- , r> iijajno napredovanje KPI na občinskih volitvah v Rimini TugiOn $ lek, Goji , Žarko j r, Iskra Hvalislal ra'ne volitve v občini Rilevi ’aini, ki so bile v nedeljo, !'j° novo neizpodbitno H^fzeolt KPI’ ki j'* naPredova,a mtLašisth”1 z lanskimi »P^vni-'»utvami za 867 glasov ter ‘bila v občinskem svetu še nonarhojjnj^ {}va sedeža. Tako 11 komunisti sedaj 16 sede- Beloyanšdočim so jih imeli prej ibe So jn PSI imata na podlagi tizani. bih rezultatov sedaj veči-je posi* občinskem svetil, ki šteje 'etovaleev. ska aiVk° 80 prejeli lažni pre-ikmurjU »n napovedovalci skorajš-«komunistične krize» še 0 krepko moralno zaušnico. --------hp v Rjmjnj so pokazale, e *e že hoče govoriti o kri-i (_/ ° prav Sotovo ne velja za "oiste. ki so izšli tudi iz V J Cj al'lne bitke še močnejši, vsem manevrom demokri. fv’ vsem spletkam in mo-. ' r naini ter materialnim priti-na volivce. Doprinos, ki 1 jzSznaJ]. 'I;,la KPI s svojimi gla-nist Al6- bil odločilen za zmago 8 30 Glv ki si je tako zopet pri 19.15 Str* občino Rimini. - 20.30 M1 hov se je udeležilo 94,40 lanna -• volivcev. KPI je prejela glasov, dočim jih je „i na prejšnjih volitvah avir"* r ^Predavala je torej. * omenjeno za 867 glasov, netijsk» **»3 5892 glasov (5 sedežev, in naš izmeri z lanskimi volitvami ilajše - i la in i; Glasba; iški zb» inceri 1 rancescij luvreur! .35 Radii 3 v d-4 Ljudski protesti v Čilu 2. Zivlij ikalni K madžaj. lačaranCjk« vlada je v sredo prora univ a izredno stanje v prestol-mika - i ' antiago de Chile zaradi ;b m°JSft°9stracij proti povišanju knjizeV»oznih tarif policija je iz. Proti demonstrantom prav-ozemsk* *)°kolj ; ubitih je bilo 11 3.30 GJr; ranjenih pa kakih 120. lUghan 'rali s„ tudi nad 50 poli-dva K V’ ker niso hoteli streljati .8.27 Ze< omonstrante. Zveza čilskih ecermjm0v je zahtevala da se eseti b'ì razP»sti sedanjo policijo reorganizira. janske - ______ : OrkeS t Pisani najmlai lom ki i -st2L o$ osebnosti rinfi v Italiji živalsj^ P°val)ilo Združenja Ita lirska $ K h so prišle te dni v Rim 1 ,c*om žn rej šil ji teden so se v Indiji L zaključile politične volitve. Med vsemi strankami, ki so šle na volitve, beleži največji napredek Komunistična partija Indije, ki je prejela tokrat 11.418.000 alasov. KP Indije je s tein več kot podvojila svoje glasove v primeri z volitvami leta 1952. Takrat je odnesla 5.300.000 glasov. Število glasov KP Indije se je torej na letošnjih volitvah zvišalo za 4,8%. Sedaj ho imela KP v centralnem parlamentu 29 poslancev, dočim jih je imela prej 26. Majhen porast števila poslancev Partizanski shod Severne Italije v Trstu vsem, sporni11! Krvavi spopadi v Alžiru Sflljkv, ,'rU so še vedno v teku a*z'rsk IPad' med pripadni-in h^**ja • l'Sa osvobodilnega gi-^Osk' ^r:i**<‘oskimj četami. XjuOUi te,] ' k°lonialisti so prej-Uje|j" ^k*l* 800 Alžircev, 85 svojih izgubah pa zplo previdno molčijo, 957. ker očividno nočejo preveč razburjati javnega mnenja. Francoska vlada skuša na vse načine ovirali novinarje ter časopise, ki obširneje poročajo o zverinskih represalijah francoskih čet proti Alžircem. V nedeljo je bil v Trstu svečan shod partizanov Severne Italije. Glavna manifestacija je bila zjutraj v dvorani kina «Alabarda», ki je bila,-*- kot kaže gornja slika -— zasedena do zadnjega kotička. Več sto oseb ni našlo prostora v dvorani in tako se je zbrala tudi na ulici množica partizanov, aktivistov, političnih preganjancev, Slovencev in Italijanov. ki so prihiteli iz vseh mestnih okrajev, okolice in podeželja, djt pozdravijo partizanske delegacije Severne Italije, kot predstavnice junaškega partizanskega gibanja, ki je dalo svoj odločilen delež za osvoboditev Italije izpod nacifašističnega trinoštva. s Od 5.300.000 glasov je prešla na 11.448000 je pripisati precej nedemokratičnemu volilnemu sistemu. Veliko napredovanje KP Indije je tembolj pomembno če upoštevamo, da ni nobena druga stranka napredovala, razen Kongresne stranke, ki je prešla od 47,450.000 glasov na 54 milijonov. Razen tega je KP pred-lužila samo 140 kandidatov, do. čim je v centralnem parlamentu 500 mest. Ne smemo nadalje pozabiti, da šteje KP Indije samo 125.000 članov, ki pa so se kot kažejo volilni re- zultati v tej volilni kampanji še posebno potrudili in gledajo danes lahko s ponosom na dosežene uspehe. V več volilnih okrožjih sta KP in socialistična stranka uPraja» predložili skupne kandidatne liste. Naj omenimo še, da sta v Indiji dve socialistični stranki : « Praja» in nacionalna. Obe sta precej nazadovali, posebno v tistih okrožjih, kjer sta nastopili sami in odbili zavezništvo s komunisti. Računa se, da sta tako izgubili kakih 6 milijonov glasov in 9 poslancev. Londonski «Times» je v komentarju med drugim podčrtal, da je napredovanje komunistov v vseh državah Indije najbolj nepričakovano odkritje teli volitev ter še dodal, da je K P Indije sedaj najmočnejša opozicijska stranka, ki bo imela tokrat prvič svoje zastopnike v vseh zakonodajnih organih. Uradno glasilo «Times of India» piše, da se je s tem «razblinila velika iluzija, češ da hi politika prijateljstva s komunističnim blokom, združena s solidnim programom gospodarskega razvoja, lahko oslabila položaj komunistov v deželi». si jo o proceduri v proračunski razpravi! In končno se pakt nanaša na diskriminacijo, na edino bistveno vprašanje, vsebovano v sporazumu. V tej zvezi se trdi, da od sedaj dalje ne bo več nobene izključitve načelnega značaja v imenovanjih občinskih komisij. To je pozitivno. Vnaša pa se ocena o enakih pravicah opozicij, bodisi desnice kot levice. To pravzaprav pomeni postaviti na isto raven komuniste in fašiste. Podobna konce pci ja kval u n kri stičnega tipa ni gotovo znak socialnega, demokratičnega odprtja, še naj. manj pa levičarskega odprtja. Takšne koncepcije ne hi bili v nobenem mestu sprejeli pred. stavniki PSI. Na vsak način pa v Trstu takšna stališča niso novost. Poleg tega je jasno, da se s temi precizacijami pustijo odprta vrata diskriminaciji v primeru kot se je zgodilo na tisti znameniti seji! da se ne bi opozicije sporazumele glede skupnega kandidata : cen. ter bi priskočil na pomoč zaželenega. ki prav gotovo ne bi bil komunist. Skratka, pošteno mislimo, da je cena. ki jo je plačala tristranska koalicija v zameno za zunanjo podporo štirih svetovalcev. res skromna, skoraj smešna. Glasilce PSDI se kljub temu baha s tem paktom kot z veliko zmago svoje « kvalifikacijskem akcije v okviru odbora. Voditelji PSDI se na ta način imajo za leader je udemokrati-čne levičen, poveljnike odhoro-vega rešilnega čolna. Naj nam oprostijo tisti, ki si delajo velike utvare z demokratičnimi perspektivami sedanje občinske uprave. Žal nam je. da jim prinašamo razočaranje, a. odkrilo povedano, jim moramo povedati, da je zelo malo takih, ki gojijo takšne upe. Javno mnenje ve, da je v dobi nekaj mesecev sedanji odbor, čeprav se formalno lah. ko nazivi je sredinsko-levičarski (ker ni v njem predstavnika PLJ in uživa «zunanjo pod po. ron PSI), dejansko imel le malo levičarskega v svoji politiki. V tem odboru ni liberalcev, toda desničarski duh veje v njegovem delovanju, ki je privedlo do zvišanja voznin in trošarin za skupno vsoto približno mi. li jarde lir. kar znatno otežuje izdatke delovnih ljudi. Po računih merodajnih trgovskih krogov gre za 600 milijonov v zvezi z zakonom 703. katerim je dodati 330 milijonov za voznine poleg neugodja in materialne škode, prizadejane pre. bivalstvu zaradi starke, do katere }e prišlo zaradi neohcut. Ijivosti, trmoglavosti in prevare tržaških demokristjanov in socialdemokratov v upravi A-cegata in odboru ter njihoiih nacionalnih strank, ki so na vladi. . DULCAMARA 7. maja zasedanje Vrhovnega sovjeta Kol poroča agencija Tass, bo 7. maja v Moskvi sedmo zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR. Predvideno je. da bo na tem zasedanju tov. Hroščev podal poročilo o načrtu za decentralizacijo industrije. Na Poljskem ukinjena omejitev potrošnje bencina 1. aprila je na Poljskem stopil v veljavo vladni sklep n u-kinitvi omejitev \ potrošnji bencina, ki so jih bili uvedli lansko leto. Vlada je obenem pooblastila svojega predsednika. da lahko v primeri potrebe uveljavi omejitve v potrošnji bencina v obdobju naj večje porabe tekočih goriv. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Sklicanje kongresa • • nase partije nalaga vsem tovarišem važne naloge Q klicanje našega kongresa za drugo polovico junija na- laga tovarišem in vsem organom partije važne naloge, ki so bile omenjene v Centralnem komiteju in posebno še na aktivu, ki se* je vršil v torek svečer v Ljudskem domu. Sekcije in celice so se že lotile dela, da izpopolnijo’ posvetovanje med tovariši glede spremeni Ive naše partije v avtonomno federacijo KPI. z razpravljanjem s tovariši,( ki še niso izrekli svojega mišljenja in s prikazovanjem razlogov in velikega pomena predloga, ki bo postavljen na kongresu. Priprava kongresa zahteva, naravno, izdelavo delovnih načrtov sekcijskih komitejev, da se predkongresna diskusija (ki se bo začela mesec dni pred kongresom na podlagi posebnega osnutka tez) poveže z okrepitvijo naše partije, z našimi borbami, z vso politično akcijo, ki jo vodimo v obrambo ko-risti delovnih ljudi, za gospodarsko obnovo Trsta. Te načrte je treba že sedaj sestaviti na podlagi diskusije v slehernem sekeijskem komiteju, v luči sedanje situacije v mestu in v kraju, kjer delujeta sekcija ali celica, s ciljem, da se okrepi naša akcija v tovarnah, okrajih, na podeželju ter organizacija partije v nje- Pariz pričakuje angleško kraljico Pred prihodom britanske kraljice aprila letos na uradni o-bisk v Francijo bodo podaljšali 313 m visoki Eiffelov stolp v Parizu za nadaljnjih pet me. trov. Na vrhu bodo postavili ploščad za televizijske naprave, da bodo na njih prenašali ves ceremoniel ob sprejemu. Stolp bodo ob uradnem obisku okrasili s francoskimi in britanski, mi zastavami. Po 9 letih bodo Angleži zapustili inijo Jordai Do 13. septembra letos bodo Angleži morali zapustiti Jordanijo. kjer so njihove čete ostale na osnovi skupne pogodbe preko devet let. Jordanska vlada je ob tej priliki izjavila, da je končno dežela združena z ostalim arabskim svetom. pridobivanjem ni skupnosti novih sil. Kongres Zveze komunistične mladine, ki se bo vršil prihodnji mesec, bo v tem smislu pomagal partiji z delom, ki ga bo morala vršiti, da nudi kar največjo pomoč mladim komunistom, da obrne pozornost tovarišev na probleme tržaške mladine, ki so tako tesno povezani z borbami, ki jih vodimo za bodočnost našega mesta. Razvoji krajevnega položaja, ki ga označuje gospodarska kriza, katera se vedno bolj zaostruje zaradi brezbrižnosti via-de in škodljive politike občinskega odbora, potrjujejo z druge strani pravilnost borbe naše Partije in nujno potrebo, da se la borba pospeši. Naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva-'pro. ti politiki vlade in trostranske-ga občinskega odbora dokazuje. da prav tisti, ki danes naj- bolj govoričijo o «komunistični krizi», to je KD, socialdemokrati in republikanci izgubljajo zaupanje in niso sposobni odgovoriti na pričakovanja pre. bi valsi va po tolikih obljubah ter na vprašanja, ki se jim z vseh strani postavljajo po tolikih spletkah na škodo prebivalstva. Vse to morajo tovariši upoštevati pri pripravah kongresa in pri razvoju dejavnosti in borb Partije v teh mesecih. Popularizacija naše akcije, širjenje našega tiska, okrepitev in raz. širitev naše organizacije, vse to je neločljivo povezano z našo predkongresno dejavnostjo. Zaradi tega sta nadvse važni rekrutacija novih sil za našo Partijo in nabiralna akcija, ki bo organizirana na čast kongresu medtem, ko se približuje Prvi maj, ki bo nedvomno dan mobilizacije in borbe delovnih ljudi in najširših ljudskih mno. žic ne samo zaradi pomena, ki ga je ta dan zadobil med delavskih in demokratičnim gibanjem, marveč tudi zaradi široko občutene potrebe, da se pospeši akcija za izid iz težkega stanja, ki je vedno bolj mučno za vse državljane, in posebno še za delovne ljudi. To so nekatera navodila, ki podčrtujejo važnost našega prihodnjega kongresa, iz katerega bo naše gibanje izšlo prav gotovo okrepljeno ih prekaljeno za bodoče borbe, ki jih bo vodilo skupno z ostalimi silami KPI, partije «v krizi», ki pove. ču j e svoje glasove pri volitvah v Leccu, Cremoni, Rimini in v vseh občinah, kjer so sc v zadnjih časih vršile volitve, partije, za katero se že čutimo kot njen sestavni del, čeprav bo o organični združitvi z njo, kot federacija, odločil kongres. RESOLUCIJA Centralnega komiteja KP SZ ob 40. obletnici Oktobrske socialistične revolucije Na( zadnjem zasedanju je Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze odobril resolucijo o pripravah na svečano proslavo 40. obletnice velike socialistične Oktobrske revolucije, ki jo objavljamo v daljšem izvlečku. «7. novembra 1957 ho potekala 40. obletnica velike socialistične Oktobrske revolucije, ki je odprla novo obdobje v zgodovini človeštva, obdobje padca kapitalizma in nastanka nove socialistične družbe. Oktobrska socialistična revolucija se je izvedla pod vodstvom Komunistične partije, ki jo je vodil veliki Lenin. Strmoglavila je oblast veleposestnikov Deklaracija o sodelovanju med KP Francije in ZK Jugoslavije ^ b zaključku razgovorov med delegacijama Zveze komunistov Jugoslavije in Komunistične partije Francije, je bila v petek prejšnjega tedna objavljena naslednja deklaracija : «Med delegacijo CK KP Francije in delegacijo CK ZK Jugo. slavije so bili od 20. do 28. marca razgovori v Beogradu in Ljubljani. V delegaciji CK KP. Francije so bili : Francois Bil-loux, Raymond Guyot in Wal-dech Rochet, člani politbiroja CK KP Francije ter Pierre Bil. Ion in Jean Doghe, člana CK KP Francije. V delegaciji CK ZK Jugoslavije so bili tovariši: Edvard Kardelj, sekretar Izvršnega ko. miteja CK ZK Jugoslavije, Pelar Stambolič, član Izvršnega komiteja CK ter Dobrivoje Ra. dosavljevič, Veljko Vlahovič in Vlil i j a ti Neoričič, člani CK ZK Jugoslavije. Delegacija KP Francije je i-inela razgovore tudi z generalnim sekretarjem CK ZK Jugoslavije tovarišem Titom. Med bivanjem v Jugoslaviji je delegacija KP Francije obiskala Beograd ter več podjetij in zadrug v LR Srbiji, LR Hr-vatski in LR Sloveniji. Med temi obiski je bila podrobno obveščena o temeljih gospodarskega in političnega razvoja socializma v Jugoslaviji. Med razgovori so bila široko in odkrito izmenjana gledi. šča o perečih vprašanjih skupne koristi s posebnim ozirom na mednarodni položaj, na pro. Zaključek razgovorov med delegacijama Komunistične partije Francije in Zvezo komunistov Jugoslavije bleine socialistične izgradnje v Jugoslaviji, na razvoj delavskega gibanja v Franciji, na stike med ZK Jugoslavije in KP Francije, kakor tudi na probleme sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju nasploh. Delegaciji sta lahko ugotovili, da so bili razgovori med predstavniki obeh partij po jetske zveze iz teoretičnega kakor tudi iz praktičnega vidika za razvoj mednarodnega delavskega gibanja, korist boja za mir in socializem, kakor tudi zar sodelovanje med komunističnimi in delavski partijami ter med socialističnimi deželami na podlagi enakopravnosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve in izmenjave izkušenj. Na teh na- presledkih, do katerih je ! čelih sloneče sodelovanje med prišlo v minulih letih v odno- ! komunističnimi partijami ka- ša j ib med ZK Jugoslavije in KP Francije, zelo koristni in pozitivni. Na teh srečajih so bili položeni temelji za ponovno ureditev in razvijanje normalnih in bratskih stikov med obema partijama. Dolgoletne tradicije v sodelovanju med komunisti Francije in Jugoslavije ter med narodi obeh dežel kakor tudi skupna korist v boju za mir in socializem bodo pripomogle k razvoju tega sodelovanja. Delegaciji sta ugotovili, da je socializem po veliki Oktobrski revoluciji v minulih 40 letih dosegel velike zgodovinske u-s pelle. Ideje socializma dobivajo po vsem svetu čedalje večje Devilo pristašev. Delegaciji poudarjata velik pomen XX. kongresa KP Sov- kor tudi sodelovanje med socialističnimi deželami, ki jih veže proletarski intcrnacionali-zem ter skupni cilj in medsebojno sodelovanje, so velikanska moč in velikega pomena za okrepitev miru in razvoj socializma. To sodelovanje in izmenjava izkušenj med komunističnimi partijami in socialističnimi deže. lami upošteva nauke velike. Ok. tobrske revolucije, različne izkušnje v izgradnji socializma in narodne specifičnosti posameznih dežel. Predstavniki KP Francije in ZK Jugoslavije so se sporazumeli, da je v sedanjem mednarodnem položaju treba krepiti hoj za mir, nadaljevati politi, ko popuščanja napetosti na svetu in šo bolj podpreti poli- CVETKO ZAGORSKI SVARUN iiiiliiliilii]ii|j:iiili!liili:ii!lllllliniiiiiiliiliiiiii.'iiiiiiiii!iiiiiiiiii:!i,!i::iiiiiii!iiiiiiii:;i:!i;!|!!i!!iiii:'iiiiiiiiiii(iriiiiaiiilllllllilli!liiliiiiiiiiiiiiiiiiilllllllilliiliiiiii!ii]|liiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii|!iiMiiii:iitiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii!iiiiiMli»]il!ilHi!]iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii jg orci iz zasede so ga dohiteli. Poiskali so komandanta in mu poročali : zdrobili so več avtomobilov z Nemci vred. Danilo se je že, pa so še lezli vkreber. Svarun se je odločil za najvišji vrh v hribovju. Ne bodo se več skrivali po jarkih, zavzeli bodo položaje. Vole in zalogo hrane so pustili niže v gozdu in okrog devete prilezli pod vrh. S poseke na samem vrhu, kjer je staro trigonometrijsko znamenje, se je videlo na vse strani, mimo Lučan po zeleni dolini globoko v Avstrijo. Višine so bile gosto porasle s smrekami, spodaj so bile čistine. Drago bi plačal, kdor bi hotel čeznje. Ves dan so ljudje počivali, le straže so se menjavale. Pod košatim borom je ležal vznak kmet Žejn. Strmel jo v goste veje in lovil z očmi bele oblačke, ki so se zgubljali visoko pod soncem. Sin na desni je vlekel vrvico skozi puškino cev, mati na levi je krpala moževo srajco. «Zdi se mi. ko da smo na božji poti,» je rekla. Nehala je šivati in se nekam zagledala. «Kdo bi si bil mislil...» « Bogve kako je z živino,» je rekel kmet. «Pa hiša obleka, posoda... ali so vse izropali ali naselili Nemce...? In ali učakamo konec?» «Vsi mogoče ne, kdo bo pa le učakal, in življenje bo spet steklo... Roke me že srbijo. Ko bi le vse orodje pustili.» «Jaz pa na to ne mislim,» se je oglasil sin. «Prej se bomo še bili, pa še kako ! Sinoči sem videl, kako je treba, in da tudi Nemci stočejo in padajo, če jih zadene.» Materi so počivale oči na družini. Spreletela jo je misel, da za nič ne bi zamenjala teh tenutkov. Ali so kdaj prej takole brez skrbi posedali in se od srca pomenili, ne da bi jih težil kup skrbi okrog zemlje, živine, letine, davkov? Zmeraj so se čutili nekam odvisne od vseh teh skrbi. Tesnili so jih odnosi, ki so jih sami ustvarili le zato, da se ohranijo v boju za obstoj : oče je bil oblast in je opravljal vsa najtežja dela. na materi je bilo delo v hiši, okrog hiše in deloma ;e na polju, fant se je trgal izpod očetove roke. Zdaj pa so se zbližali čisto drugače, kol ljudje, ki jih družita misel in cilj. Ozrli so se navzdol v smrečje. Dekle v svetlo rožasti obleki je hitelo navzgor. Poznali so jo, obveščevalko in aktivistko Minko. «Kje je štab?» je vprašala zasoplo in se ustavila, rdeča v obraz in potna v čelo. Kmet je stegnil roko v smeri košatih borov. Preden je stopila pred Svaruna. si je otrla s čela znoj in si vrgla kiti naprej, čez prsi. Komandant se je ukvarjal s svojo novo puško. «Prekleti pihavnik,» je bentil skozi ozke ustnice. «Nekaj se je zataknilo v njem. Razstavil sem ga, a sestaviti ga ne /nam. Človek si misli, kakšno dragocenost je dobil, pa te lahko izda, ko jo najbolj potrebuješ... Zdravo, Minka ! Si prišla? Sedi... Kaj je novega?» se je slednjič spomnil, pustil razstavljene dele puške in se zagledal v dekletov razžarjeni obraz. Opazil je, kako je raztresena in zmedena. To je poskušala prikrili z zasoplosljo. Sedla je in podvila noge pod krilo. «Hitela sem,» je začela nezbrano, kakor da ji leži na srcu vse nekaj drugega. «Ljudje veliko govore, veselje se zaradi sinočnje akcije, Župan se je zjutraj vrnil z nekaj policisti, menda pospravlja in se bo z družino preselil v Maribor. Razen enega policijskega avta drugih Nemcev ni bilo... Pač pa so sosedje poslali k nam nekega begunca. Samo toliko smo ga razumeli, da išče partizane in da je Francoz. Spodaj pri straži sem ga pustila». Svarun je skomignil z rameni. «Naj pride», je rekel in poslal partizana ponj. V pol ure se je vrnil z visokim, tenkim človekom v hudo obnošeni obleki in nizkih čevljih. Pod gladko nazaj počesanimi, -vetlokostanjevimi lasmi so gledale tihe in prijazne oči. Veselo je pokimal' komandantu. «Vous partizan ! » je zaklical in pomolil Sv a runu obe roki. Ta mu je ostro pogledal v oči in mu dal roko. ne da lij vstal ali povabil prišleca, naj sede. «Francoz?» je vprašal. (Nadaljevanja sledi J tiku miroljubne koeksistence med vsemi narodi in državami. V tej zvezi je treba prispevati nove napore za ureditev mnogih vprašanj, od katerih je odvisna okrepitev miru, predvsem p o priti iz zagate v pogajanjih za razorožitev, prepovedati proizvodnjo in uporabo jedrske energije v vojne namene, doseči sistem evropske kolektivne varnosti in urediti vprašanje ponovne krepitve nemškega militarizma. Delegaciji sta se sporazumeli, da bosta podprli vse napore, ki vodijo k pravični, miroljubni ureditvi alžirskega vpra. sanja v skladu z Ustanovno listino OZN ob upoštevanju sa-mooodločbe ter v skladu s skup. nitni koristmi narodov Francije in Alžira, kakor tudi v korist okrepitve miru na svetu. Kar zadeva neurejene probleme Bližnjega in Srednjega vzhoda je treba ukreniti, da se zagotovi mir v tem delu sveta. V tem smislu morajo ostati budne vse sile miru, ki so učinkovito delovale med napadom na Egipt. Delegaciji sta se sporazumeli, da je vzlic trenjem glede tolmačenja dogodkov na Madžarskem bilo in je še zmerom potrebno, da se v korist madžarskega naroda, ohranitve miru in socializma podpreta revolucionarna delavsko-kmečka vlada Madžarske pod predsedstvom Janoša Kadarja in Socia, listična delavska partija Madžarske. Da bi se borili za zaščito koristi delovnih množic, za okrepitev miru in za socializem ter prispevali k enotnosti delavske, ga razreda, ZK Jugoslavije in KP Francije menita, da je potrebno razvijati sodelovanje s socialističnimi strankami in naprednimi gibanji. Delegaciji ZK Jugoslavije in KP Francije menita, da se morajo medsebojni stiki razvijati na načelih enakopravnosti, medsebojnega zaupanja, nevme. šavanja v notranje zadeve, na podlagi razprave in morebitne odkrite tovariške kritike v vseh vprašanjih, važnih za obe strani, stoječ pri tem na načelih marksizma-leninizma. Sedanje razlike v glediščih o posameznih vprašanjih po mne. nju obeh delegacij ne bi smele biti ovira normalnega in uspešnega sodelovanja v vprašanjih, v katerih je bilo doseženo soglasje med KP Francije in ZK Jugoslavije. Redna izmenjava mnenj in občasne tovariške razprave o problemih, ki zanimajo obe de-želi in njune narode, ter o nalogah, ki čakajo mednarodno delavsko gibanje, lahko samo prispevajo k boljšemu razumevanju politike obeh dežel. V načrtu je, da bo prispela v Jugoslavijo delegacija KP Francije, ki bi temeljiteje proučila pogoje in izkušnje socia- in kapitalistov in postavila v naši deželi politično nadvlado delavskega razreda, diktaturo proletariata, sovjetski režim ki je najvišja oblika demokracije in sicer demokracije za najširše ljudske množice. Prvič v zgo. dovini je ljudstvo postalo gospodar svoje dežele : naprave, tovarne, železnice, zemlja in njeno rudninsko bogastvo je postalo last delovnih ljudi. V vseh prejšnjih revolucijah je ena oblika izkoriščanja nadomestila drugo, prevladovanje enega izkoriščevalskega razreda je sledilo drugemu. Oktobrska revolucija je privedla v ZSSR do ukinitve izkoriščanja človeka po človeku in do ukinitve vsake oblike narodnega zatira, nja in narodne neenakopravnosti. Oktobrska socialistična revolucija je zapopadla najpopolnejšo revolucijo v gospodarstvu, v razrednem ustroju družbe, v odnosih med narodnostmi, v političnem in kulturnem življenju narodov. Oktobrska socialistična revolucija je rešila našo deželo pred pretečo gospodarsko in nacionalno katastrofo, pred nevarnostjo razkroja in zasužnjenja s strani imperialističnih jastrebov. Rešila je problem, ki ga je Lenin imenoval «problem življenja ali smrti desetine milijonov ljudi» s tem. da je proglasila mir in nakazala narodom izbor iz krvavega imperialističnega klanja. Velika ljudska revolucija je vzgled pogumne in plemenite borbe delavcev in kmetov proti vojni, za mir med narodi. Pod zastavo marksizma- leninizma (Nadaljevanje na JV. straniJ Velika Oktobrska socialistična revolucija se je izvedla pod nepremagljivo zastavo marksizma-leninizma. Zadala je mogočen udarec buržoazni ideologiji, to je ideologiji oportunizma in revizionizma v delavskem gibanju, social-šovinizmu in reakcionarnemu nacionalizmu. Konkretizirala je velika načela proletarskega internacio. nalizma, imela je revolucionarni vpliv na delovne ljudi vsega sveta in je. dvignila na višjo raven svetovno delavsko gibanje in narodno osvobodilno gibanje. Oktobrska socialistična revo. lucija je odprla širše perspekti-ve za razvoj proizvajalnih sil Sovjetske zveze. Pritegnila je k zavestnemu zgodovinskemu delovanju najširše ljudske množice. ki so dale dokazov brez primera v zgodovini o junaštvu v borbi proti silam starega umirajočega sistema, v ustvarjanju nove napredne družbe. Oktobrska socialistična revo. lucija je osvobodila ženo in ji zagotovila popolno enakopravnost v političnem in socialnem življenju, odprla ji je široke možnosti za aktivno udeležbo v socialnem delu in za vzgojo no. ve generacije, dvignila^je ugled matere. Oktobrska revolucija je dala mladini vseli narodnosti ZSSR široke možnosti izobrazbe in strokovne usposobitve, odprla je. mladini široke perspektive ustvarjalnega dela, izumov in uresničitev za srečo in slavo sovjetskega ljudstva, za komunizem. Rešitev najtežje naloge Ni bila lahka naloga graditi socializem v zaostali agrarni deželi, opustošeni od vojne in obkroženi z vseh strani od sovražnih kapitalističnih dežel. Mnogo težav in ovir je stalo na poti socialistične izgradnje. Toda junaški delavski razred, delovni kmetje, napredni intelek-tualci naše dežele, ki jih je navdihovala in vodila leninistična Komunistična partija, niso kolebali spričo težav in ovir, premostili so jih v ostri borbi proti izkoriščevalskim razredom, proti menjševikom, soci a 1-revolucionarjem, trockistom, bu-harinoveem, buržoaznim nacionalistom in drugim sovražnikom socializma. Sovjetsko ljudstvo je izvedlo socialistično industrializacijo dežele v najkrajšem času, rešilo je najtežjo nalogo po prevzemu oblasti in sicer kolektivizacijo kmetijstva, izvedlo je kulturno revolucijo, odpravilo-je izkoriščevalske razrede in zgradilo prvo socialistično družbo v zgodovini. Vsi omenjeni uspehi so bili doseženi v štiridesetih letih sovjetske oblasti. Od teh so vzeli 18 let državljanska vojna in druga svetovna vojna, kot tudi poznejša obdobja obnove nacionalnega gospodarstva. Zgodovinska zmaga sovjetskega ljudstva nad fašizmom v drugi svetovni. vojni, ni rešila samo narodov Sovjetske zveze, marveč je rešila vse človeštvo pred nevarnostjo fašističnega suženjstva. Sovjetsko ljudstvo, politični in gospodarski socialistični sistem, so sijajno prestali preizkušnje te vojne in sovjetska država je postala še močnejša in mogočnejša. To dokazuje neusahljivo življenjsko silo socialističnega sistema. Pod vodstvom Komunistične partije je postala Sovjetska zveza velika industrijska sila, dežela z moderno tehniko in znanostjo. Z letom 1957 se je sovjetska industrija razvila nad 30 krat v primeru s predrevolu-cionarno dobo in težka indu- strija, ki je podlaga vsega socialističnega gospodarstva pa nad 50 krat. Ustvaritev mogočne socialistične industrije, ki je podlaga socialističnega gospodarstva, je uspeh brez primera junaškega delavskega raz. reda, intelektualcev, ki so prišli iz ljudstva ter vsega sovjetskega ljudstva. Oktobrska socialistična revolucija in kolektivizacija kmetijstva sta korenito spremenili temelje kmetijske proizvodnje in življenje kmetov. Ogromna moč kolhozniškega sistema, koristi socialističnega kolektivnega kmetijstva na široki podlagi, so prišle vedno do izrava v u-spehih pri izvajanju ukrepov partije za hiter razvoj kmetijstva v zadnjih letih. Oskrba kmetijstva z modernimi stroji, široko izkoriščanje uspehov znanstvenikov in najboljših delavcev v proizvodnji kolhozov in sovhozov, razvoj več milijonov hektarov ledin in neobdelani' zemlje, so omogočili deželi. da je bistveno povečala proizvodnjo žitarie in razvila živino rejo. Vsi navedeni gospodarski u-spehi, največji skok naše dežele iz zaostalosti, primitivne tehnike do prvovrstne mehanične industrije, orjaških hidro-električnih central, avtomatizacije, telemehanike in uporabe atomske energije, dokazujejo zgodovinske prednosti socialističnega gospodarskega sistema. Zmaga leninistične nacionalne politike Oktobrska socialistična revo. lucija je odprla najširše možno, sti za politični in gospodarski razvoj vseh narodnosti ZSSR, za ustanovitev njihove državne suverenosti in razcvet kulture, ki je narodna po obliki in socialistična po vsebini. Veliko prijateljstvo, enotnost in vzajemna pomoč med narodi so nadomestile prvotne odpore in sovražnosti. Zmagala je leninistična nacionalna politika, to je politika enakopravnosti, prijateljstva in bratstva med vsem ljudstvom in vsemi narodi. V svoji borbi za socializem je sovjetsko ljudstvo delavci, kmetje in intelektualci — duhovno in politično dozorelo in kot junak zgodovine, kot ustvarjalec novega socialističnega življenja, je ljudstvo v celoti pokazalo svojo mogočno ustvarjalno energijo. Prvič v zgodovini sta bili v ZSSR odpravljeni brezposelnost in revščina. Vzporedno z naraščanjem storilnosti dela in industrijske ter kmetijske proizvodnje, sta naraščala tudi nacio. nalni dohodek in življenjska raven prebivalstev v mestu in na vasi. Dežela, ki je imela pred revolucijo 76% analfabetov (od 18 let starosti navzgor), je uvedla sedemletno splošno šolsko izobrazbo in prehaja danes na desetletno splošno šol-sko izobrazbo. Veliko število intelektualcev iz vrst ljudstva se je izurilo v vseh panogah in delajo z uspehom za napredovanje sovjetske znanosti, teh. nike in kulture. Zmaga velike Oktobrske socialistične revolucije in nastanek socialističnega sistema v Sovjetski zvezi, sta imeli odio, čilni učinek za ves potek zgodovine. V Evropi in Aziji so se razvila mogočna proletarska in narodno svobodilna.gibanja. Po. raz fašističnih sil v drugi svetovni vojni, kjer pripada odločilna vloga Sovjeski zvezi, je dal novega zaleta proletarskim revolucionarnim in narodno o-svobodilnim gibanjem. Stotine milijonov ljudi v Aziji in A-friki, ki so stoletja koprneli pod kolonialnim jarmom, se je prebudilo in začelo intenzivno politično življenje. Zaradi zrna. govitega gibanja narodne osvoboditve, so si velike azijske države, ki vršijo danes važno vlogo v mednarodnih zadevah in v borbi za mir, priborile neodvisnost. Najvažnejši zgodovinski dogodek po veliki Oktobrski socia, listični revoluciji, je bila zmaga socialističnih revolucij na Kitajskem in v raznih deželah Evrope in Azije. Te revolucije, ki so rezultat junaške borbe na. rodov, so istočasno dokaz postopnega razkrojevanja svetovnega kapitalističniga sistema, nezadržnega napredovanja vse- ga človeštva k socializmu. Kriza svetovnega kapitalističnega sistema, ki se je začela z Oktobrsko revolucijo, postaja vedno bolj ostra. Narodi, ki so pretrgali vezi s kapitalističnim sistemom, so ustvarili skupno s Sovjetsko zvezo edini socialistični tabori čigar gospodarska, politična in ideološka sila stalno narašča, kar ima blagodejen vpliv na ves potek svetovnih dogodkov. Velika skupnost socialističnih narodov Velika skupnost socialističnih narodov, ki veže z bratskimi vezmi Zvezo sovjetskih socialističnih republik, Ljudsko republiko Kitajsko. Ljudsko republiko Albanijo, Ljudsko republiko Bolgarijo, Ljudsko republiko Madžarsko, Demokratično republiko Vitnama, Demo. kratično republiko Nemčijo, Demokratično ljudsko republiko Korejo. Ljudsko republiko Mongolijo, Ljudsko republiko Poljsko, Ljudsko republiko Ro. munijo in Ljudsko republiko Češkoslovaško, je postala nepremagljiv branik miru in varnosti narodov. Imperialistisli so pobesneli zaradi velikanskih uspehov, ki jih je dosegla velika skupnost socialističnih dežel na vseh področjih socialnega življenja. V štiridesetih letih obstoja novega socialnega sistema, je mednarodna reakcija skušala ovirati zmagoviti razvoj socialističnih dežel preko špijonaže in prevratniškega delovanja, kontrarevolucionarnih zarot in neposrednih vojaških pustolovščin. Toda vsi poskusi so izpod leteli, ker nobeno sredstvo ne more ustaviti zgodovinskega procesa nastanka novega socialističnega sistema. To je nespor. no dokazal zadnji propadel poskus mednarodne imperialistične reakcije, da bi strmoglavila sistem ljudske demokracije na Madžarskem. To so dokazale še druge spletke in provo, kacije imperialističnih napadalcev, ki so hoteli poslabšati med. narodni položaj. Leninove zgodovinske ugotovitve Lenin je ugotovil, da bodo vse dežele, prej ali slej, prišle v socializem. Ko je podčrtal, da je treba upoštevati nacionalne posebnosti in specifične značilnosti raznih dežel, je Lenin dejal, da so osnovni zakoni in značilnosti socialistične revolucije v ZSSR njednafodne, in ne samo krajevne, nacij§] ne važnosti. Te značilnosti in skupfl koni so ; diktatura preleta1, to je politična oblast dehjj^ ga razreda pod vodstvom munistične partije ; zavezi J delavskega razreda s preti vJ delom kmetov in z vsemi, delovnih ljudi; ukinitev milnega zatiranja in posti P°li enakopravnosti in brat-*a^ia prijateljstva med vsemi nn?v‘ a ukinitev kapitalistične laia'/uk in postavitev socialistične lično lastnine osnovnih proizv« Us*‘ sredstev ; planificirani r^N vse industrije in gospodarska ki ima kot cilj postavite Ul cializma in komunizma,’^est« življenjske ravni delovnih zako di ; postopna obnova st va na socialistični liniji, en akt pitev socialistične države ličnih hramba socialističnih prjre k, tev pred napadi razredni!, ga vražnikov, bodisi not ranjene ir zunanjih ; solidarnost deh ga razreda neke določene le z delavskim razredom d dežel (proletarski internat ližem). v Skupna pot v socializem A Z vso svojo izvirnoslj«^. izhaja iz zgodovinskih pt1***^ Rusije, je Oktobrska re vol pokazala skupno pot v sr0fl j c Oktobrski revoluciji, se'; 0 1 socialistični državi, org A, «kem delu KP v socia'1 revoluciji in izgradnji zrna itd. Osnutek posebnega statuta za deželo Furlanija - Julijska krajina ki ga bodo predložili parlamentu poslanci K Pl J Jel «e, naJstanovitev .. skupr dežele i prpletal v :',^n splošne določbe z vsemi kinitev 1 : V okviru nerazdruž. in posti Politične in ustavne eno-n brat^U anske republike se u-kseini na?v* avtonomna dežela Fur-tične 1 apulijska krajina, ki ima listične r^no osebnost na osnovi proizv^ Ustave in lega statuta, •irani 2: Dežela obsega po- gospodaloska okrožja Videm in Go-postavite in Tržaško ozemlje. Gla-iiinizma, ^Oesto bo določeno z d ožel-delovnih zakonom. nova kit)N 3: V deželi je priznali liniji, enakopravnost civilnih in države ličnih pravic državljanov •nih pr>re boli jezikovne pripad-raz retimi. Zaščitene so posamezne notranji rie ;n kulturne značilnosti, rost tlel* loločene _ . redom /. CLei internai eželna oblast ot sm Poglavje I. zvirnoslj* / _I i • iških p^akonodajna % Tt oblast dik7k^ i: Dežela ima, v skla-I ' ostavo in splošnimi na- ki io ' rzavne juridične uredit-lo mirolL°StOVilnju mednarodnih ob. v z ra K ■Osti države, ohranivši zako. zen discipline zasebnih odnosov; 1U. pospeševanje kmetijske in industrijske proizvodnje, vrednotenje, razdeljevanje, zaščita kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov ter trgovskih dejavnosti ; 11. rudniki, kamnolomi, šoti. šča, javne in mineralne vode ; 12. obrtništvo ; 13. zadružništvo ; 14. sejmi in tržni dnevi ; 15. razlastitve za javno koristna dela krajevnega značaja : 16. ljudske gradnje in zavodi za ljudska stanovanja ; 17. prispevki za izboljšanja v zvezi z javnimi deli, ki jih izvrši dežela ali javne ustanove na ozemlju dežele ; 18. urbanistika in regulacijski načrti ; 19. ceste, vodovodi in javna dela v interesu dežele ; 20. turizem in gostinstvo ; 21. kulturne ustanove v krajevnem in deželnem interesu, muzeji, knjižnice, ohranitev sta. rin in umetniških del ; 22. gasilska služba ; 23. higiena in javno zdrav, sivo ; 24. strokovna izobrazila, obrt. niška, profesionalna, šolska pomoč. ČLEN 5: Upoštevajoč splošni delokrog, ki ga nakazujejo člen 4 in osnovna načela državne zakonodaje, ohranivši zakonodajno pravico Tržaškega o-zemlja, ima dežela zakonodajno pravico v naslednjih zadevah : a) otroški vrtci, osnovne in srednje šole, klasična gimnazija, vseučilišče, znanstvene, tehnične in umetniške šole, omejeno na pravice jezikovnih manjšin ; 1) ) deželne zveze in prevozi ; c) zdravniška oskrba ; d) nadzorstvo bančnih zavodov, zavarovalnic in hranilnic; e) prehramba in razdeljevanje živil ; f) izseljevanje; g) javne predstave, razvedril, ne in športne ustanove ; h) socialna zakonodaja, delo, socialno zavarovanje in skrbstvo, spoštujoč minimum, ki ga določajo državni zakoni : i ) obmejni promet; I) vse druge zadeve, ki so pretežno deželne koristi. Poglavje II. Upravne pravice ČLEN 6: Deželi pripadajo, razen upravnih funkcij glede njene organizacije in drugih, ki so navedene v" tem statutu, upravne pravice, ki so pripadale državi v zadevah za katere ima zakonodajno pravico. 3. del Deželni organi C LEN 7: Deželni organi so deželni parlament, deželni odbor in njegov predsednik. C LEN 8: Deželni parlament vrši zakonodajne funkcije, ki pripadajo deželi. ČLEN 9 : Deželni parlament je izvoljen za dobo štirih let s splošno volilno pravico in tajnim glasovanjem ter proporč-nim sistemom, na podlagi volilnega zakona, ki ga bo odobril deželni parlament. ČLEN 10: Svetovalci zastopajo vso deželo in vršijo svojo funkcijo štiri leta. Na vsakih 20.000 prebivalcev ali frakcijo nad 10.000 se izvoli po 1 svetovalec ; svetovalci položijo prisego, da bodo vršili mandat v cilju nerazdruž-Ijivih koristi Italije in dežele. Proti deželnim svetovalcem se ne sme postopati zaradi izraženih mnenj in danih glasov pri vršenju njihove funkcije. ČLEN 11: Deželni svetovalci prejmejo odškodnino, ki se določi z deželnim zakonom. C LEN 12: Svetovalci imajo pravico predložiti v deželnem parlamentu interpelacije, postaviti vprašanja in predlagati resolucije. ČLEN 13: Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi, ki so vpisani v volilnih imenikih občin v deželi ; v deželni parlament je lahko izvoljen volivec, ki je na dan volitev dopolnil 25 leto starosti. ČLEN 14: Deželni svetovalec ne more hiti istočasno tudi član nacionalnega parlamenta, predsednik pokrajinskega sveta in ne župan ene izmed občin, ki ima nad 10.000 prebivalcev. ‘ČLEN 15: Deželni parlament izvoli z absolutno večino in tajnim glasovanjem iz svoje srede predsednika. Pri tretjem glasovanju zadostuje večina veljavnih glasov. Parlament izvoli predsedstvo, vključno dva podpredsednika in to na podlagi pravil, ki bodo določena v notranjem pravilniku deželnega parlamenta. ČLEN 16: Deželni parlament skliče na redno zasedanje predsednik prvi teden v maju in novembru, na izredno zasedanje pa se skliče na zahtevo deželnega odbora ali vsaj dvajset svetovalcev in sicer v roku 15 dni od predložene zahteve. ČLEN 17 : Sklepi deželnega parlamenta niso veljavni če ni prisotna večina svetovalcev in če se ne sprejmejo z večino Na partizanski veselici v Sv. Križu v z racemi sle/ , Pravieo teritorialnega tno in vj. baškega ozemlja, zako-politikiJn° l,rav>c0 v naslednjih i razvoj lturnih ' ^re(litcv deželne uprave, u. »lami k'v *n ustanov, ki so od sled-:lni. Sovj°j*visni ter juridični in ek o. vij a vse S*‘ Položaj osebja ; tev in d Ustanovitev, delokrog, ure-' prezreti funkcije in nadzorova-lih krog*rajevnih ustanov ; ijne. Za kmetijstvo in gozdarstvo, zanim8učno: pogodbeni odnosi, ži. ^ne f’ e,rcia in gojenje rib, kme-1 velik i hi konzorciji, gozdni čuvaji, e socalil-Uološki zavodi in kmetij-P°staje, ureditev najmanjših *Jruih enot, zemljiška vzpo-Pv 'n spremembe ter oine-zeinljiške lastnine ; Odi )0Itifikacija, namakanje in S V»i konzorciji: .“v in ribištvo ; j lesarstvo ; '° ima J Postavitev in vodenje zrni. e zgodo’0 knjige. na pici Ureditev zbornic za trgovinico pTÌ'fj? in kmetijstvo go. da \ " lnJa m trSovma- ra‘ alistične > razvite ’ i in to ’ >m obii č proiz’ nih nap1 ije, sov) 0 dela z* la žago!”’ zvijajoč i. eijo in ' - piasti elo drž*' odstvo f! rne izg tj in kul*'1 čne zavf' i. sociabL™. zaupanj«! jo je nak rti ja. p« 1 resoli!«' | na sklep'j :i< Kom' ■tske zv« tev 40. icije. V ni praz*'1 pomena ansko pl >v, inže* ki bod' tekm' ega i ^ veličastnem jutranjem zborovanju v Trstu, se je v nedeljo popoldne , ur1 VlNila v Sv. Križu velika ljudska veselica, kateri so prisostvovali člani poda* lzvr;nega gveta AN Pl ter vse delegacije partizanov iz številnih mest ^®Verne Italije. Na veselico je prihitela ogromna množica ljudi iz vseh \ šol 0 'Znj’h vasi in tudi iz mesta, ki so z velikim navdušenjem prisostvovali ri c Uzdelitvi častnih izkaznic svojcem padlih borcev iz podeželja in pestre. rl > kult Zav« ^vdušujoče čase osvobodilne borbe in osvoboditve ter ponovno zacu-f.°’ kako važno je, da se ohrani enotnost vseh, ki so se v težkih časih ^stičnega tiranstva in nacistične okupacije borili za boljše življenje i r«’ n bratstvo med narodi. V prisrčnem sprejemu gostov, v navdušenem j^dravu je bila obljuba, da bo naše ljudstvo ostalo zvesto idealom za oku«t liro . častnih izkaznic svojcem padlih borcev iz podeželja in pestre-kulturnemu sporedu, ki je sledil. Vse ljudstvo je ponovno preživljalo Zav« ^vdušujoče čase osvobodilne borbe in osvoboditve ter ponovno začu- cK d0, ka rugi"! Rističi 1 bt u#' ^atere so padli naši najboljši, da bo ohranilo bratstvo in prijateljstvo r°’ t l<1*ovcnci in Italijani, ki je glavni pogoj, če hočemo, da bodo nasi s”llko preizkušeni kraji doživeli dobo mirnega sožitja, da bo naše me-’’ 0 Postalo res most združevanja med obema sosednima državama in ne kamen spotike. ocia* ii k»' glasov prisotnih, razen če ni predpisana posebna večina. ČLEN 18: Pobudo za deželne zakone dajo svetovalci, deželni odbor in najmanj 10.000 deželnih volivcev. ČLEN 19: Vsak zakon, ki ga odobri deželni parlament ali teritorialni svet se sporoči vlad. nemu komisarju za deželo in se izda trideset dni po obvestilu, razen če ga vlada republike ne pošlje nazaj deželnemu parlamentu ali teritorialnemu svetu. Zakon se izda če ga deželni parlament ali teritorialni svet zopet odobrita z absolutno večino glasov vseh članov in če v roku petnajstih dni od novega sporočila vlada republike ne iznese pred ustavnim sodiščem vprašanja zakonitosti. V prime, ru dvomov odloča o pristojnosti ustavno sodišče. Če je neki zakon proglašen s strani deželnega parlamenta ali teritorialnega sveta kot nujen z absolutno večino glasov članov, izdan je zakona in uveljavitev nista podrejena navedenim rokom. Deželne zakone in zakone teritorialnega sveta izda predsednik deželnega odbora ali predsednik teritorialnega odbora in vidira jih vladni komisar dežele. ČLEN 20: Zakoni, ki jih o-dobri teritorialni svet se sporočijo predsedniku deželnega odbora, ki. v cilju, da se spoštujejo deželni zakoni, kot v členu 49 tega statuta, ima možnost izpodbijati predložene zakone pred ustavnim sodiščem na način in v rokih, kot jih določa predstoječi člen. ČLEN 21 : Deželni zakoni so podvrženi ljudskemu referendumu za celotno ali delno ukinitev. kadar to zahteva najmanj 20.000 volicev ali dva pokrajinska sveta. Referendum ni dopuščen za zakone, o davščinah ali o deželnem proračunu. Do udeležbe na referendumu i. majo pravico vsi volivci dežele. Predlog, ki je podvržen referendumu, je sprejet če se je u-deležila glasovanja večina upra-vičeneev in če je predlog prejel večino veljavnih oddanih glasov. Ostale določbe za izvedbo referenduma se določijo z deželnim zakonom. ČLEN 22: Deželni parlament odobri ob zaključku vsakega finančnega leta proračun in obračun, ki jih predloži deželni odbor. Poglavje III. Predsednik deželnega odbora ČLEN 23 : Deželo predstavlja predsednik deželnega odbora ; predseduje deželnemu odboru in urejuje njegovo delovanje, izdaja deželne zakone in s svojimi odloki določbe, ki jih je odobril odbor. Vrši vse ostale funkcije ki mu jih nalagata listava in ta statut. ČLEN 24 : Predsednika deželnega odbora izvoli iz svoje srede deželni parlament s tajnim glasovanjem in z absolutno ve. čino. Po drugem glasovanju zadostuje relativna večina. ČLEN 25 : Predsednik deželnega odbora prisostvuje sejam ministrskega sveta, na katerih se sklepa o zadevah, ki zanimajo deželo. Poglavje IV. Deželni odbor ČLEN 26: Deželni odbor sestavljajo predsednik in deželni odborniki, ima izvršilne in u-pravne funkcije v zadevah v pristojnosti dežele in v eventualnih drugih, za katere ima pooblastilo od države. ČLEN 27 : Predsednik predstavi deželnemu parlamentu de. žel no vlado, da dobi od slednjega zaupnico. Poskrbi za porazdelitev zadev na departma-ne, kot določa deželni zakon in jih poveri odbornikom. ČLEN 28 : Deželni odbor je odgovoren pred deželnim parlamentom. Nezaupnica deželnega parlamenta povzroči ostavko odbora. 4. del Imovina in finance ČLEN 29: Vsa imovina, ki pripada državi, bodisi iz državnih posestev kot premoženje, Jù obstoja na ozemlju dežele, se prenese na deželo, razen tistih, ki se tičejo državne obrambe ali služb, ki tej ostanejo. ČLEN 30 : Nepremičnine, ki se nahajajo v deželi in nimajo lastnika, pripadejo deželnemu premoženju. ČLEN 31 : Dežela je finančno avtonomna na osnovi določb tega statuta in načel vsedržavne solidarnosti. ČLEN 32 : Dohodki dežele so : 1. devet desetin neposrednih davkov, ki jih izterja država na področju dežele in dohodkov, ki so dozoreli v deželi, tudi če imajo koristniki dohodkov svoje davčno bivališče izven dežele ; 2. devet desetin naslednjih dohodkov, ki jih izterja država v deželi: a) proizvodni davek na električno energijo in pl ih, ki se porabita v deželi ; h) davčni deleži državnega davka monopolov, ki se porabijo v deželi ; e) kolekovine, takse na kolektivni lastnini kongregacij : kot nadomestilo registrskih in kolkovnih ; na državne koncesije ; 3. delež splošnega dohodninskega davka v pristojnosti države, ki se izterja v deželi in drugih državnih dajatev, ki se izterjajo na ozemlju. Gornje deleže določi parite-tična komisija vsako leto, tri mesece pred začetkom finančnega leta, sporazumno med državo in deželo ; 4. najemnine za hidroelek-trične koncesije. ( LEN 33: Po predhodni skupni preučitvi s strani deželnega odbora in teritorialnega odbora posebnih potreb Ozemlja, bo deželni parlament določil od leta do leta za Tržaško o-zemlje kvoto od skupnih dohodkov dežele, ki so navedeni v predstoječem členu. ČLEN 34: Dežela lahko določa davke v mejah in na podlagi člena 5 tega statuta. Dežela lahko odloča o davčnih oprostitvah, razbremenit, vah in olajšavah na deležih državnih dajatev, ki ji pripadajo. ČLEN 35 : Država bo nakazala deželi vsako leto iz naslova vsedržavne solidarnosti vso. to, ki se bo uprabila na podlagi organi enega načrta za gospodarsko in socialno obnovo dežele. Omenjena vsota bo služila kot nravno vesen j e manjše vsote dohodkov od dela v deželi, v razmerju s povprečjem v vsedržavnem merilu. Vsakih pet let se ho p regi e. dalo stanje v zvezi z nakazilom, z ozirom na spremembe podatkov prejšnjega računa. ČLEN 36: Dežela prispeva s svojimi merodajnimi davčnimi uradi k oceni in ugotovitvam davkov pri katerih je soudeležena. ČLEN 37: Carinski režim in kontrola nad valuto ostaneta še vedno v pristojnosti države. (Tuja valuta, ki si jo pridobijo ustanove ali zasebne tvrdke, katere poslujejo v deželi, ostane na razpolago deželi in se položi v novo ustanovljene kompenzacijsko zbornico, ki lxr z njo razpolagala. Tuja valuta izhajajoča iz pri. staniških uslug tržaške luke. najema ladij vpisanih v tej luki. pomorskih in kopnih zavarovalnin, bo namenjena za potrebe Tržaškega ozemlja). ČLEN 38: Tržaško ozemlje se postavi izven carinske meje države in postane prosta cona. Dežela določi sporazumno s pristojnimi ministrstvi odredbe za izvajanje prostih con. ki so določene na podlagi državnih zakonov. ČLEN 39 : Dežela lahko razpiše* notranja posojila. 5, del Sodstveni in kontrolni organi Vladni komisar pri deželi ČLEN 40: Dežela ho določila ustanovitev in delovanje upravnega in davčnega sodstva za sod. bo o aktih dežele in deželnih ustanov, in ustanovitev ter delovanje v skladu z uredbami v državi organov upravnega sodstva 1. stopnje, ki se tičejo u* pravnih aktov države v deželi. ČLEN 41: Pravica imenovanja mirovnih * sodnikov in namestnikov, preide na predsednika deželnega odbora, ki bo skrbel za spoštovanje sodne u-redbe. ČLEN 42: Kontrolo zakonitosti nad upravnimi akti dežele vrši, v skladu z državnimi za. koni, ki urejujejo pristojnost na j višjega računskega sodišča, delegacija istega sodišča, ki ima sedež v glavnem mestu dežele. Delegacija vrši kontrolo tudi nad akti. ki jih izdajo državni organi s sedežem v deželi in so, na podlagi obstoječih predpisov, podvrženi kontroli najvišjega računskega sodišča. ČLEN 43: Državo zastopa pri deželi vladni komisar, ki urejuje po državnih smernicah, pristojnosti države v deželi. 6. del Krajevne ustanove ( LEN 44: Kontrolo nad akti pokrajin, občin, javnih ustanov za skrbstvo in dobrodelnost in drugih krajevnih ustanov vršijo pokrajinski odbori, o katerih govori naslednji člen, na način in v oblikah, ki bodo določene z deželnim zakonom v mejah člena 130 ustave. ( LEN 45: Pokrajinske kontrolne odbore sestavlja 5 članov in sicer : .1. sodnik upravnega deželnega sodišča, ki ga določi predsednik navedenega sodišča ; 2. dva efektivna člana in en namestnik, ki jih izvoli pokrajinski svet izven svojih vrst med državljani, kateri imajo pogoje za izvolitev v pokrajinski svet, ki naj se po možnosti izberejo med izvedenci o upravnih zadevah ; 3. dva efektivna člana in en namestnik, ki jih imenuje deželni parlament iz vrst izveden, cev v upravnih zadevah in i-majo volilno pravieo. Odbor je imenovan z odlokom predsednika deželnega odbora in izbere iz svoje srede predsednika. Člani, ki jih imenuje deželni parlament ali pokrajinski svet ostanejo na položaju do zapadlosti teh organov in vršijo svo- jo funkcijo dokler se ne imenuje njihovih naslednikov. Tajnik odbora je funkcionar deželne uprave. ČLEN 46 : Deželni odbor lab. ko razpusti svete pokrajin, občin in drugih krajevnih ustanov potem, ko je dal svoje mnenje deželni parlament, na podlagi izdanega deželnega zakona. 7Jel Tržaško ozemlje ČLEN 47 : Tržaško ozemlje, upoštevajoč njegove potrebe, u. živa v okviru dežele posebno avtonomijo. ČLEN 48: Ustanovi se terito. rialni svet, ki ga sestavlja po en svetovalec na vsakih 10.000 prebivalcev, državljanov in bivajočih na področju. Izvoljen ho s splošnim tajnim neposrednim glasovanjem in proporčnim sistemom, na podlagi zakona, ki ga bo odobril prvi deželni :\et in na način, da se zagoto-x i zastopstvo slovenske manjšine ter spoštovanje mednarodnih obveznosti države. ČLEN 49 : Teritorialni svet Tržaškega ozemlja ima, v mejah členov 4 in 5 tega statuta, oziroma za zadeve pod črkami a), b), e) in sledečimi in ob spoštovanju deželnih zakonov, zakonodajno oblast v naslednjih zadevah : a) urbanistika, regulacijski načrti in toponomaslika ob spoštovanju člena 3 tega statuta ; b) industrija in trgovina, vključno ureditev Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo ; c) zveze in prevozi pretežno leritorialne koristi : d) obmejni promet ; e) šole vseh stopenj in vrst, omejeno na pravice jezikovnih manjšin ; f) socialna zakonodaja, socialno skrbstvo in pomoč ; g) vse ostale zadeve pretežno teritorialne koristi. ČLEN 50: Teritorialni svet izvoli iz svoje srede svojega predsednika in teritorialni odbor. ČLEN 51 : Določbe tega statuta glede oblasti in delovanja organov dežele in njihovih odnosov z vladnim komisarjem se raztegnejo na teritorialni svet in na teritorialni odbor Tržaškega ozemlja. 8. Jel f Jezikovne manjšine ČLEN 52 : JUpoštevajoč mednarodne obveznosti bo dežela skrbela, da se zajamčijo pravice jezikovnih manjšin kar se tiče sol, uporabe jezika v odnosih z javnimi oblastmi in v javnih listinah, eventualne tipo rabe dvojezičnih napisov v zainteresiranih občinah. 9. del Revizija statuta ČLEN 53 : Pobudo za spremembo tega statuta lahko izvaja deželni parlament ali vsaj dvajsettisoč volivcev. Osnutke sprememb tega statuta na pobudo vlade ali parlamenta, «-poroči republiška vlada dežel, nemu parlamentu, ki izrazi svoje mnenje v roku enega meseca. Če je bil osnutek spremembe <»dohren v prvem sklepanju s strani ene izmed zbornic in je mnenje deželnega parlamenta nasprotno. lahko predsednik deželnega odbora razpiše posvetovalni referendum pred zapadlostjo roka. ki ga predvideva ustava za drugo sklepanje. Odredbe 4. dela tega statuta se lahko spremenijo z navadnimi zakoni republike in to na predlog vlade ali dežele, na vsak način ko je dala dežela svoje mnenje. , Odredbe, ki se tičejo zadev navedenih v členu 123 republiške ustave, se lahko spremenijo na način, kot je predvideno v istem členu. 10Jel Zaščita furlanske folklore in kulture ČLEN 54 : Dežela skrbi zae zaščito in vrednotenje furlanske jezikovne, kulturne in folklorne imovine. Dežela podpira j in finansira v tem smislu usme-I rjene pobude. Dopolnitvene in prehodne določbe ČLEN 55: Dokler ne bo izdan deželni zakon, predviden v členu 40 tega statuta, ostanejo na položaju v svojem delokrogu pokrajinski upravni od. bori. Njihov sestav je tako-le spremenjen : 1. efektivni sodnik in namestnik iz upravnega sodstva stop. nje, ki ne sme hiti nižja od VI, ki ju določi predsednik prizivnega sodišča. » funkcijo predsednika ; 2. efektivni funkcionar in namestnik, ki ju določi deželni odbor ; 3. trije efektivni člani in dva namestnika, ki jih izvolijo pokrajinski sveti. C LEN 56: Prefekture v Vidmu, 1 Gorici in Trstu ter vladni komisar za Tržaško ozemlje se ukinejo z dnem ko stopi v veljavo la statut in delovale bodo kot uradi za likvidacijo še nerešenih zadev vse do imenovanja vladnega komisarja. ČLEN 57 : Za ustanovitev svojih uradov in do izdanja deželnih zakonov v členu 4 št. 1, ,dre NEDELJA: 9. Kmetijska^ : daj a - 11.30 Vera in naš 1 12. Oddaja za najmlajše . Delovanje Združenja Trst- ZSSR S posebnim, prisrčnim aplavzom so udeleženci partizanskega shoda, tako na zborovanju v kinu « Alabarda» kot na krajevnih slavjih, pozdravili partizanskega borca, duhovnika Giulia Pieini, ki je s plemenitimi besedami pozval vse na medsebojno ljubezen in odpravo slehernega sovraštva, ker bo le tako človeštvo lahko zaživelo novo življenje v miru in spravi. ^ mesecu marcu je Združenje za kulturne stike med Trstom in Sovjetsko zvezo priredilo razne kulturne večere v mestu in na podeželju z namenom, da seznani prebivalstvo s kulturno dejavnostjo, življenjem in delom sovjetskega ljudstva. Zlasti veliko zanimanje so zbudili večeri s predavanji, ki so privabili povsod veliko število udeležencev. Pri Magdaleni je govorila o vzgoji v SZ Libera Sorini, ki je prikazala razvoj in napredovanje sovjetskega šolstva ter ga učinkovito primerjala s stanjem šolske vzgoje pri nas. O isti temi je Libera Sorini govorila tudi v Podlonjerju, kjer je prvič nastopila kol govornica tudi Ma-risa Primani. Mlada absolventka klasične gimnazije je spregovorila o sovjetski kinemato. grafiji ter prikazala napredovanje le važne panoge kulturnega udejstvovanja v SZ. V Saležu je o kulturnem razvoju v SZ govoril občinski svetovalec Franc Gombač ; prav tako v Skoljelu. kjer so nastopila tudi že popularna pod- lonjerska de1» : 1, ki so zapela razne narodne in druge pesmi oh spremljavi harmonike. V Prosvetnem domu v Treb-šah je govorila Jelka Gerbec o Sibiriji. Prikazala je bogastva te obširne zemlje, ki hi sama lahko hranila in vzdrževala 2 milijardi ljudi (dočim živi danes v Sibiriji le 21 milijonov prebivalcev) ter velike načrte, ki jih ima sovjetska vlada v zvezi s to deželo in ki jih je že začela izvajati. Kot gost je nastopil v našem mestu, in sicer v dvorani v ul. Vecelio, znani literat prof. Cveteremič, ki je govoril o zadrfjih razvojih v kulturnem življenju Sovjetske zveze. Govornik je prikazal veliko vsestransko kulturno napredovanje v prvi deželi socializma ter prizadevanje, da se odstranijo napake iz preteklosti in se dà razmaha novim ustvarjalnim silam. Oh priliki teh kulturnih večerov so bile tudi prirejene raz. slave slik in revij iz raznih področij življenja v Sovjetski zvezi. rjan Vouk: «Siromak'in L‘!a ska hči» - 13.30 Glasba pC !' rad. tednik za najmlajše In Radijska univerza . 21. Cfv?rn niča tedna - 22. Postna r?ri se sijanja - 22.15 Saint - S*- Ko Simfonija št. 3 v c-moluj.iitih ČETRTEK: 12.. Iz živalci 'escn, Nenavadna nesreča Cesta, ki jo imenujemo «Kolovoz» in ki gre od Lonjerja do Katinare, je bila tudi pred kratkim popravljena. Toda, na. mesto da bi jo tlakovali s kamnitimi kockami, kot je bilo obljubljeno, so jo le malo pod-mli z rdečo zemljo in gramozom. Oh prvem velikem nalivu pa bo vse spet v kanalih. Prava sramota pa je stanje poli. ki jo imenujemo «Staje». Ob tej poli, ki je zelo strma, »toji hiša ob hiši (približno 22 številk ). je pa v takem stanju, da predstavlja resno nevarnost za človeka, ki po njej stopa. Gre za približno 200 metrov Žrtev nenavadne nezgode je postala v petek 43-letna Emilija Trampuš iz Industrijske u ice. Na Šentjakobskem trgu je namreč prišlo 'do trčenja motornega vozila z nekim avtom. Sunek je vrgel motorista, nekega karabinjerja, na pločnik, kjer je priletel prav na Trampuševo, ki je padla na tla, a se na srečo -ni zelo poškodovala in bo okrevala v 10 dneh. Motorist pa je prav po zaslugi žene ostal nepoškodovan TEDENSKE NOVICE Neprevidnost vinjenega pešca po- lž matičnega urada V dneh od 28. marca do 3. aprila se je v tržaški občini 'odilo 00 otrok umrlo je 54 oseb, porok pa je bilo 9. Ponesrečen samomor 37-letni Danilo Grilli iz ul. Campanelle je v soboto iz neznanih razlogov skušal izvršiti samomor. V ta namen je v neki gostilni v Skednju zau-žil par uspavalnih praškov in se z britvico porezal po rokah in trebuhu. V bolnici, kamor ga je spremil neki karabinjer so pa ugotovili, da njegovo stanje ni nevarno in so ga le iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku za dobo 6 dni. Ponoči med nedeljo in nedeljkom je bil nujno sprejet na ortope iškem oddelku glavne bolnišnice 64-1 etn i Ivan Landič iz begunskega taborišča v Padričah, kateremu so ugotovili zlom desne noge in verjeten zlem desnega ramena ter ; a -ne druge poškodbe. Kot so pozneje ugotovili, je moža, ki je vinjen hodil po cesti, podrl neki ves-pist. Resna prometna nesreča V bližini bloka pri Škofijah se je v nedeljo težko ponesre- de! in si zlomil obe nogi ter ‘e tudi drugače poškodoval. Njegovo stanje je resno. V življenjski nevarnosti zaradi zastrupitve V ponedeljek so sprejeli na 4. zdravniškem oddelku 54-let-no Antonio Benvenuto iz ul. Torretta, pri kateri so ugotovili znake zastrupljanja z gar-denalom. Ker je bila žena v omotičnem stanju in ni govorila, niso mogli ugotoviti kaj se ji je pravzaprav zgodilo. Njeno stanje je resno, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Maščevanje v lastno škodo prikazati, da je nekdo drugi izvršil tatvino in je v ta namen pustila v kuhinji culico s starim kruhom, češ da jo je pustil berač, ki je denar u-kradel v odsotnosti gospodinje. Toda policija je kmalu odkrila resnico in tako je nepoštena žena romala v zapor. Končno je priznala, da se je hotela maščevati delodejalki Nesrečen padec V sredo je 49-letna Margherita Sferco med hojo po Šentjakobskem trgu nerodno padla in si zlomila gleženj leve noge. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer bo po mnenju zdravnikov okrevala v 30 do 60 dneh. V torek so- aretirali 46-letno čil s svojim motorjem 22-letni, hišno pomočnico Clorindo Za- Ljubo Prašelj iz ul. Carpi s on. Zaradi nenadne okvare na vo. zilu je mladenič nesrečno pa- netti iz Videmske ulice, ki je svoji delodajalki ukradla skupno 140.000 lir. Skušala je sicer Hrbtenico si je zlomil V taborišču v ul. C. Marzio je v sredo zjutraj nerodnn padel 73-letni upokojenec Giorgio Contento, ki mu je nena- doma postalo slabo. Pri padcu se je hudo udaril v hrbtenico in si jo verjetno tudi zlomil. Ce ne nastopijo komplikacije bo nesrečni mož okreval v 60 dneh. Nezgoda na delu V ladjedelnici Sv. Roka se je v sredo ponesrečil 60-letni Bortolo Lugna-ni s trga Stare mitnice. Mož je razkladal železne plošče s parnika «Tosca-nelli», ko sta mu dve plošči stisnili sredinec desne roke in mu skoraj popolnoma odsekali zadnji členek. Zdravniki predvidevajo, da bo okreval v 1:5 dneh. Kaznovana nečloveška mati Na kazenskem sodišču je bila te dni obsojena na 8 mesecev zapora Bruna Catalano s Istrske ceste, ki je policiji znana kot. lahkoživka. Obtožena je bila nečloveškega ravnanja s svojim sinčkom Gian-francom, ki ga je neprestano pretepala in zanemarjala, tako da je otrok nekega dne o-stal na cesti. Naši predlogi k osnutku statuta kraljestva - 13.30 Glasba ^ :e-vij - 19.15 Sola in dom e ° Dramatizirana zgodba - mp| Dickens . M. Javornik: an)u za zapletanje preprostih.'119)-dev» - 22. Italijansko po'1*9)! o gledališče. 4 ur PETEK: 12. O vitamin tud, »-C - di j ska univerza - 21. Um c, (. in prireditve v Trstu - 2G. v' st n a razmišljanja. 1 l,rp , " Knje —'ub. C* 13.30 Glasba po željah -1 ;,na Z začarane police - 19.1črZafat' K I N nim Ta»ji ■i* " So « Opčine Sobota, 6. aprila: «Konti^šar;n v plamenih» (Conth v in fiamme); film Inci,,i , Nedelja, 7. aprila: «Naj1, fsl ljubezen na svetu» L 9. 9 more più grande del ‘ nit''ti do); film Republic. ttePe Ponedeljek. 8. aprila: s< novi. ——. Torek, 9 aprila: «Velika žina» (La grande U glia); sovjetski film. I J Sreda, 10. aprila: se pone Četrtek, 11. aprila: «Lel- tero» (La bella ol film Cine Ritz. rc idei Prosek (Nadaljevanje s 3. strani) snega izraza' «socialno skrbstvo in pomoč» z navedbo zahteve po ponovni ustanovitvi avto-nomrie pokrajinske Bolniške blagajne, že obstoječe na Tržaškem ozemlju, pohodno kot določa čl. 6 posebnega statuta za deželo Trident-Poadižje, ki se že dolgo izvaja. 9. K čl. 52: Kar se tiče pravice slovenske etnične skupine, ne samo glede rabe jezika in organizacije šol. marveč na spio, šno raznovrstnih odnosov, ki niso za po padani v omenjenem členu, predlagamo različno formulacijo na način, da se vse civilne, politične in upravne pravice vseh t rzavljanov, kakor indi narodne pravice slovenske etnične skupine, priznane, v pri. logi II. Spomenice o sporazumu, vključijo v posebi deželni statut. Formulacija, ki jo predlagamo. naj bi bila naslednja: «Spomenica o sporazumu dolo, ča poseben statut za državljane Tržaškega ozemlja, tako glede civilnih, političnih in upravnih pravic, kot glede narodnih pravic slovenske etnične skupine, po določbah priloge II., ki jih je tu smatrati prepisane z vsemi mčinkLs^ _ Saša partija namerava seznaniti v najširšem merilu javnost vsega Ozemlja z osnutkom statuta in zgoraj omenjenimi po- pravki na način, ila se razvije najširšii diskusija ter si obeta sporočiti vam predloge in pripombe. ki bi izšli iz te diskusije. Z bratskimi pozdravi. CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE TRSTA Deklaracija KPF-ZKJ (Nadaljevanje z 2. strani) Ustióne izgradnje v Jugoslaviji. Dogovorjeno je bilo (udi, da se ho med ZK Jugoslavije in KP Francije nadaljevala redna iz. menjava partijskih dokumentov in publikacij kakor tudi drugih informacij ter spodbujale vse oblike, ki bodo pripomogle k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Na koncu sta obe delegaciji izrazili prepričanje, da bo razvoj medsebojnega sodelovanja pozitivno vplival na nadaljnjo krepitev prijateljskih stikov med narodi Jugoslavije ter Francije. V tem oziru delegaciji poudarjata pomen gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema deželama. Razvoj vsestranskega sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo ho koristil stvari miru v Evropi in na vsem svetu». Sobota, 6. aprila: «Zena k e» (La donna del fhj^otra. Barvni film Minervattiokp Nedelja, 7. aprila: se pG,,, Sreda, 10. aprila: «JunaG. trudni» (Gli eroi L Jp -er'1 od stanchi), dini pod dano. eroi Film Lux. 16 leti pre'"1 vel ‘"»•k ra lije . Nabrežina p p Sobota, 6, aprila: «Kočiše\| (Il figlio di Koeisli,,. u,]l" Universa!. J Poh Nedelja. 7. aprila: se Je,r|*jc Sreda, 10. aprila: «NesK(‘" part noč» (Notte senza rGsno film Warner Bros. lasi]. Nabrežina - postaja Sobota, 6. aprila: «Prisl3 fronta» (Fronte dej to); film Columbia. ' vni vlogi Marion Nedelja, 7. aprila: se P1 V ey • . JčtVi Zanimivo predavanja i-- !! '"ročil Center za kulturne al let0 ’. deželami ljudske demoh jaVl| priredi v ponedeljek, 8. t’iti . ob 20.30 v dvorani Lj'^°V|.a; 20.30 v dvorani Lji‘TVra-j, doma v ul. Madonnina p nimivo predavanje slikatipj r na Zaneanara o življeT<), . LR Kitajski. Fi|„0 . 1 Slikar, ki je pred k(X| d,- *' obiskal to veliko deželo- iti pr di razstavil številne sliGfeje]. jih je ustvaril ob prilik' " drja bivanja na Kitajske1' "Igoy