Gospodarske stvari. Vinsko leto 1878 na Štajerskem. Poro6ila iz drugih vinskib dežel nam pravijo, da so vinogiadarji letos jako zadovoljni. Pridelali 80 namieč veliko in dobrega vina, posebno v Dalmaciji, na Hrvatskem in Ogerakem. Tukaj jim je cel6 posode zmanjkalo, kakor nam 1. 1834. in 35. Letos pa mi tako sre6ni nismo ter bodo skoro oni dobili prav, ki trdijo, da bode aedemdesetke vse treba šteti med neugodne vinske letine. Nave6no mokro in hladno vreme, mrazne no6i, cel6 poleti, nalivi, to6e, so branile, da izredno obilno naleženi kabrnki niso mogli postati dobro dozoreno grozdje. Jesen 1. 1877 bila jc prav ugodna, lea do dobra zrel, ljudje so veliko dela po vinogradih opravili. Zima tudi ni bila buda, 17. dec. 1877. je prvi ve6ji mraz potegnil, najhujši bil je 12. in 13. januarja 1878. namre6 — 16° R. in 13. februarja, ko je gorkomer kazal — 13° R. Snega bilo je ravno prav. Potem je nastopilo lepo spomladansko vreme, rezitev in prva kop bila je do 24. marca skoro povsod dokončana, potem je zapalo debelo snega. Meaeca aprila pa je nastala popolna spomlad, vse je bilo v cvetju in bvala Bogu slani je sre6no všlo. Ko bi še slede6i mesenci bili jednako ugodni, letino bi nuorali všteti med najboljše v celem stoletju, toliko aadeža se je na drevju, v goricah itd. prikazalo. Pi va nevihta je prisla 21. aprila in 25. aprila je toča sekala po Ljutomerskih goricab pa ni veliko škodila. Maj bil je deževen, imel je 12 dni dež, slane pa ni bilo. Upanje na obilo sadja in grozdja postajalo je 6edalje ve6je. Juni bil je neprijazen in deloma cel6 bladen, ter imel 10 dežnih dni. Kabrnki so pozno zaeeli cveteti. Neugodno vreme je cvetenje vedno motilo in ga zavleklo do sred julija. Grozdi6je postalo je -cusravo". Juli je imel 18 dežnih dni, pogostih nali vov in to6. Po mnogih goricah je tudi smod veliko škode delal. Augnst in september imela sta le nekaj lepega vremena; september nam je dal celo 17 dežnih dni, noči so postale mo6no bladne ter 80 zorenje grozdja zadržavale, ki je pogosto za6elo gnjiti. Ker je me8eca septembra pogosto dežilo, se je delo, kojega so ljndje veliko imelo s spravljanjem zrelih jabelk, hruaek, sliv in orebov, mocno zavleklo, skoro do sred oktobra. Nekaj zavolj obilnega dela, nekaj pa, ker je grozdje še le kislo bilo, 6akali so vinogradarji z branjem, kakor se maloktero lcto prej. Branja so se poprijemali najbolj od 14. oktobra naprej. Delo je bilo mudno, skoro vsaki drugi den je šel dež in 31. oktobra, potem 2. in 3. novembra, ga je debeli sneg popolnem ustavil. Na stotine strtinjakov vina, posebno okoli Maribora, je prišlo pod sneg, še le 12. nov. so mogli branje nadaljevati in pri at. Iljn v Slov. goricah so še 24. nov. bera6i v goricah pobirali. Tako je kon6alo vinsko leto prav žalostno, ki nam je toliko veselega obetalo. Moat je naglo in burno vrel in novo vino bode gotovo slabejae od lanjskega. Sladkorja kazal je mošt po 10% in 11%, v Štribovecu po 13, okoli Maribora po 14 in 15, v Črešnorcib pri Radgoni po 16 in 17 in le v Ljntomero in v Ritonjskem pri Slov. Bistrici po 18 in 19 %• Kisline pa menda nobenega leta, odkar pišemo 1870 in više, toliko ni bilo, kakor letos. Nabralo se je sicer res obilo, ali kaj pomaga to, 6e pa pridelka v denar spraviti ne moremo! Kateri so prisiljeni, prodavajo novo vino po tako nizki ceni, kakor še skoro nobeno leto do sedaj; štitinjak po 25, 30, 40 fl. Tisti, ki dobijo ve6, so uže dobro prodali. Tako je vsaj v Mariboru. Po 50 in 60 fl. dobiš vina, kolikor ga ho6eš! Gra jš6ak velike grajščine Brunn8ee ima vinograde v raznih krajib in je 13. novembra novo vino po dražbi prodal ter za tako imenovano Gori6ko vino (Stribovec, Plojdra, Lugac itd.) dobil za štrtinjak (10 starih veder) in brez posode po 50 fl. za Kapelščaka pri Radgoni po 90 fl. za Ritonjš6aka (Rittersberg) po 105 fl. in za Ljutomerš6aka po 122 fl. Kako je kaj na Bizeljskem in po drugod, tega nismo mogli poizvedeti. Zato prosimo prijatelje ,,Slov. Gospodarja" po doti6nih krajih, naj nam blagovolijo kaj poro6ati! Koliko travnega seniena in v kteri zmesi se poseje na oral razne zeinlje. M. V ob6e se jemljo na oral zemljiaaa slede6e zmesi travnih semen: a) Na težko, vezavno glinasto in ilovičaato zemljo: semena od trave, ki se imenuje avinjski rep (Phleum pratense, Lieschgra8 tudi Timotheuagras) 6 funtov, travne ljulike (Lolium perenne, englischea Raigras) 3 fnnte, travniške bilnice (festuca pratensia, Wiesen8chwingel) 6 funtov, pasje trave (Dactylia glomerata Knaalgras) 6 funtov, travne fiorinovke (Fioringras) 4 fante, bele detelje (Trifoliura hybridum, Leostredklee) 10 funtov; vsega rkup 44 funtov. b) Na srednje močno ilovičasto in pešnato zemljo: latovke ali tratnice (Poa pratensis Riespengras) 12 funtov, trave imenovane nliai6ji rep" (Alopecuru8 pratensis Wie8enfachs8chwanz) 6 funtov, laake pahovke (Italienisches Raigras) 6 funtov, francoske pahovke (Arrbenatberam avenaceum, franzosiscbes Raigras) 4 funte, boljke ali rosulje (Antoxantbum odoratum Rucbgras) 4 funte, rude6e travniške detelje (Rotber Wiesenklee) 8 fantov, bele detelje 4 fante; vaega vkup 44 funtov. c) Na suho zemljo: francoske pabovke 12 funtov, laške pahovke 8 funtov, 8vinj8kega repa ali Timotejeve trave 8 fantov, ov6je trave (Schafschwingel) 6 funtov, rudeče detelje 8 funtov, bele detelje 4 funte; vsega vkup: 46 funtov. d) Na gozdne travnike z bolj mokrotnim zemljiščem: pasje trave 8 fnntov, navadne latovke ali tratnice 8 funtov, travničke bilnice 8 funtov, trave fiorinske 6 funtov, bele detelje 14 funtov; vsega vkup 44 funtov. Zoper difteritis ali vratno vnetico, se vzame 8tol6eno žveplo. Eno 6ajno žlico žvepla dene se v kozarec poln vode ter se dobro zmeaa in potem v grln grglja. Grgljano vodo se svetuje tudi požreti. Žveplo uniči vsako glivo (gobo) na 61oveku, živalih in raatlinab v malo minutab. To sredstvo 80 zdravuiki neki z dobrim vapebom rabili. Josip Kotnik, učitelj, Sejmovi. 17. dec. Ljutomer; 19. dec. sv. Ana pri Celju; 22. dec. Brežice.