Banovlnski proračun, Banski svet dravske banovine, ki je začel zasedati 17. februarja, je pretresel banovinski proračun, ki znaša 97,327.046 Din izdatkov in dohodkov. Proračun je sestavljen, kakor je poudaril v svojem govoru g. ban dr. Natlačen, v znamenju varčevanja in vendar se je moral zvišati z 5 milijonov Din.Dajatve ljudstva banovini pa niso bile povišane v nobenih postavkah. Proračun banovinskih podjetij, zavodov in ustanov znaša 40,872.897 Din, od teh izdatkov pa krijejo zavodi sami z lastnimi dohodki okroglo 28,900.000 Din. Vzdrževanje bolnic in hiralnic povzroča banovini visoka finančna bremena. Bolnišnice so zasedene do zadnjega kotička, pa vendar njih dohodki vsled revščine ljudi vedno bolj nazadujejo. Tako mora banovina poleg osebnih izdatkov za uslužbence in režijsko osobje kriti iz svojih sredstev povprečno 60% vseh vzdrževalnih stroškov za bolnike. Država dolguje bolnišnicam do konca leta 1935 5'A milijona Din. Osebni — stvarni izdatki. Osebni izdatki v novem proračunu znašajo 21%, koncem leta 1935 je banska uprava zaposlovala 1399 uslužbencev. Med stvarnimi izdatki znašajo izdatki občnega, upravnega in finančnega oddelka 16% celokupnega proračuna. Anuitete in obresti za posojila, ki so jih najele bivše samouprave in banovina, znašajo letno 12,811.000 Din. Anuitete so se povečale radi najetja posojila 8 milijonov Din za zgradbo nove gimnazije v Ljubljani in radi posojila 1,650.000 Din za nakup posestva v Svečini. Za elektrifikacijo je še potrebnih 76 milijonov Din, del te svote odpade na posamezne kraje, večino pa bo morala prevzeti banovina. Socialna politika — bednostni fond.  Za socialno politiko in zdravstvo znašajo stroški 19 'A% vsega proračuna in so v primeri s prejšnjim proračunom povečani za nad 2 milijona Din. Banovina ima 7 bolnic s 1655 posteljami, 2 hiralnici ter je kupila graščino v Gornji Radgoni za banovinsko hiralnico, ki bo najbrž že jeseni odprta. Bednostni fond je bil v prejšnjem proračunu odrejen s 3 milijoni Din za izvrševanje javnih del in 1 milijonom Din za dela nezmožne brezposelne. Tekom leta se je izvršila sprememba v določenju izdatkov, vsled česar sta ostala za delo okoli 2 milijona Din. V predlogu Proračuna 1936-37 se vračajo prvotne številke prejšnjega proračuna. Prosveta. Kar se tiče podpiranja prosvete, je g. ban v svojem govoru ob otvoritvi zase- danja navedel zanimive podatke o prosveti v naši banovini. Od šolskega leta 1931—1932 do 1934—1935 je število osnovnih šol naraslo od 846 na 860, število razredov od 3457 na 3820, število učnih oseb od 3762 na 4113 in otrok od 149.296 na 182.321. število šol in razredov ter osobja ne narašča primerno s številom otrok. Pomagamo si na ta način, da se več razredov poučuje v isti učilnici, da se je dopustno število otrok za eden razred zvišalo od 50 na 65 in da banovina sama nastavlja učne moči kot dnevničarje na račun bednostnega fonda. Nezasedenih mest je 150, banovinskih učiteljev-dnevničarjev, ki dejansko poučujejo, pa 173. golski proračuni so znašali leta 1931 36.86 milijonov Din, pa so do leta 1934 padli na 24 milijonov Din, v letu 1935— 1936 pa so se povečali na 25.2 milijonov Din. Najsiromašnejšim šolskim in upravnim občinam je banovina podelila skoraj 1 milijon Din podpor. Kar se z ozirom na težavni gospodarski položaj da omejiti, je zidanje novih šol. Število meščanskih šol je naraslo od 1. 1933—1934 na 1934—1936 od 40 na 41, razredov od 213 na 231, učnih oseb od 403 na 462 in učencev od 7736 na 8409. Proračuni meščanskih šol so znašali 1935 —1936 1.68 milijonov Din. Tudi za meščanske šole je banovina občinam podelila okoli 300.000 Din podpore. Žtevilke srednjih šol izkazujejo še letos znaten dvig. Od 1931—1932 do 1934—1935 je število razredov srednjih šol brez učiteIjišč naraslo od 188 na 209, učnih oseb od 306 na 335 in dijakov od 7751 na 9185. Tehnični oddelek. Izdatki tega oddelka tvorijo 38.2% vsega proračuna. Najtežje breme je vzdrževanje banovinskih železniških dovoznih cest ter podpiranih cest, ki skupno merijo okoli 4100 km. Predvideni krediti bodo le komaj zadoščali, posebno letos radi mile zime, v kateri ceste niso počivale pod snežno odejo in je bil tako uspeh jesenskega posipa malenkosten. V rednem proračunu določeni zneski so določeni predvsem za vzdrževanje že obstoječih cest, dočim se stroški za nove zgradbe krijejo iz banovinskega in državnega fonda za javna dela. V letu 1935—1936 je bilo na novo zgrajenih 21.25 km banovinskih cest, preurejenih pa 18.3 km. Izvršeno je bilo veliko regulacijskih del, nadalje je bilo zgrajenih 8 vodovodov za 7 vasi in 1 raesto in za 2800 prebivalcev itd. Kmetijstvo. Proračun kraetijskega oddelka znaša 11,215.598 Din, to je 11.6% celotnega pro- računa. Napram tekočemu proračunu izkazuje proračun za 1,317.000 Din več izdatkov. Precejšen del teh izdatkov in sicer 3,436.507 Din, gre za kmetijske šole in zavode. Ta prispevek je napram prejšnjemu proračunu povečan za 344.000 D in sicer deloma zaradi nujnih investicij, deloma pa tudi zaradi tega, ker število učencev v posameznih zavodih tega oddelka raste. Na novo pa se namerava otvoriti zimsko-kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. Nadalje se predvideva na novo znesek 300.000 Din kot prvi obrok za adaptacijo poslopij v Svečini, kamor se bode s prihodnjim šolskim letoitt preselila kmetijsko-gospodarska šola S Št. Jurija. Za krnetijsko izobrazbo je bilo 1. 1935—• 1936 namenjeno delo v treh kmetijskih, dveh banovinskih in šestih gospodinjskih šolah, v 133 nadaljevalnih šolah za kmetijsko mladino, v 21 potujočih kmetijskih gospodinjskih tečajih ter s 690 kmetijskimi strokovnimi predavanji. Poljedelstvo je banovina pospeševala s selekcioniranjem žitnega semena in krompirja ter je uvozila tudi 550 stotov predarlskega krompirja. Travništvo je banovina pospeševala z napravo umetnih travnikov, travnih deteljišč, travniških semenarskih krožkov in učnih travišč. Banovina je podpirala Hmeljarsko društvo v Žalcu, ki je skrbelo za pospeševanje hmeljarstvav V svrho podpiranja živinoreje je banovina posebno pozornost posvetila govedoreji, svinjereji, perutninarstvu in ureditvi gospodarstva z gnojem. Važen problem naše banovine so hudourniki, ki napravljajo veliko gospodarsko škodo. Doslej se je izdalo za ureditev hudournikov (pred vojno) približno pol milijona kron, po vojni pa 10 milijonov Din. V večjem obsegu so se ta dela začela izvrševati z ustanovitvijo banovine, ko je začela banovina sama nase prevzemati večji del stroškov za ureditev hudournikov. V novem proračunu je za ureditev hudournikov znesek 699.000 Din, to je pa le kredit za vzdrževanje že izvedenih del, za projektiranje novih ter za najnujnejše potrebe ob hudourniških poplavah. Kredit za večja dela bo vnesen v programu javnih del. Dohodki. Kar se tiče dohodkov, je banovina v glavnem navezana na državne davke, odnosno doklade, lastnih virov ima le prav malo. Ker najboljši finančni viri banovini niso na razpolago, se mora zadovoljitl z dokladami, taksami, trošarinami itd.Nujno potreben je zakon o samoupravnih financah. Dokler takega zakona ni, bi morala država prispevati h kritju izdatkov banovinskega proračuna. Zato je do- ločen v predlogu proračuna državni prispevek v znesku 2.7 milijona Din. Banovinske doklade so ostale iste ko prej, gospodarsko stanje našega ljudstva ne prenese kakšnega povišanja. Iz tega se vidi, da naša banska uprava v težavnih gospodarskih in finančnih razmerah sedanjosti smotreno in uspešno deluje za blaginjo našega ljudstva. Doklade, ki so kakor rečeno ostale neizpremenjene, so naslednje: 53% k vsem neposrednim državnim davkom, 5% zdravstvena doklada in 5% nadomestna cestna doklada. Drugi dohodki banovine so nekatere trošarine in takse. Proračunski predlog predvideva te-le dohodke: v milijonih doklade 47.8 Din trošarine . . . . i i . . . 27.43 „ takse ..... ? s ... 16.15 ostale davščine ...... 1.2 zaostanki . . . . :. -, . . , 0.5 razno > . . ? 1.55 državni prispevek ..... 2.7 skupaj 97.33 Din.