í)(iitíTijske Novice izhajajo vsjil; íÍ(í1|'Í(í1í ; a)ío : : ]G ta (ÍHti pi-aztiik, (iiui l>0)ifej. : : (.ietia jim je za celo leto (od aprila do a|)rila} o h, za |ioi leta 1*.>0 1Í. Naroi-riitm za Nciiiřijo, Bosno in drago evropske države ^riaša lî'")!) li, za Aiticriko 4-Ó0 K. I.ist iit oglasi Stí )>lařtJ.j(\j() iia|)i'(ij. Vstí il(ii)isr>, iiaroťiiiiio in oznanila siM'<'j(íiiia tiskarna .1. Krajec trnsl, Nova sredstva proti trtnim boleznim. Vsled poitmiijlianja iii siltmgii i)U(lrii-žeiija galice iti žveplii se tfudijo íiidiistrijski ki'ogi v zvtî/.i s stiokoviijaki iia polju zatikanja ))aiaziti(inili bulcziiî lastliii, da hi iznašli nadonieslila in nova smilstva, ki bi bila pripi'avna m zatii'anje I r(nil) bolezni. Tako bo vojska [n'inosla marsikaj novega liuii za viiiograiliiike. Pi'i pf(;sojanjit novih si'edstev proti t>i;ionospori je treba loćiti med bakw vse-l>njoi;iiiii in baker nevsebiijočiiiii siedstvi. Bakci' vsebujoča sredstva ol)stoje po vofini iz iiiodie t^alicc, kateic en del je nadonioščeii s kalto drugo i)rip]-avrio snovjo, posebno z gaUmoni ali z žveplcnokislo glino. spada ziiieii galice in galiina, t» je Mai'tinijiiva zmes, galico in žvoplenokisl« gline; ki jo lahko imenujemo vojno zmes, tenaks, i(.d. Ta si'èdstva je seveda mogoćc rai>ît.î le tedaj, će imamo kaj galice na razpolago. Ob popolnem pomanjkanju galice ostaniíjo taka sredstva brez pomena, ker galun ah žveplcnokisla glina same nie ne učinkiijcta, temveč le galico toliko zbolj-šavata, da tudi v manj niočnili laztopinaii zadostno nrnnkuje. Kci' SLC jii Lati, da bo pomanjkanje bakra in a tem tudi modre galice v jni-liodnjem lotu še veíje, so velikega pomena zlasti ona sredsiva, ki nc vsebujejo bakra. Od doslej znanih sredstev sjjada luseni pred vsem perocid. To sredstvo je odločno dobro, Če se ga prav pripravi in prav nibi, ampak tudi tega sredstva primanjkuje, ker se surovine za izdelovanje perocida uvažajo k nam iz -iužne Amerike in ta uvoz je sedaj med vojno nemogoi;. Med drugimi, pi'iporoiMjiyimi sredstvi vzbuja posebno pozornost novo sredstvo, ki-sç imenuje skrajšano „Meíior", kemijsko lia iiaraklormetakiezol. To sredstvo izdeluje tvrdka „av.^irijski rudniški zavodi" (('»sten-eidiiselie :yionlan- werkc)- v svoji tovaini v Ivaznjovu na Češkem. — i\relior jc beli, jio Hzcdu dišeči piab, ki se v vodi prccej hitro topi. Rabi se tako-le: V kak čcbisr se na-pidrii 100 litrov vode in se vanjo polagoma med vědním mii-Šanjem,strese eden kilogram praška „Mulioi'". , 1'rašek se liitro-raztojM in da tekočino mlečne bai've, ki jo puhtimo K) do i 2 ui' stati in jifi tem jo ,(/i;čkrat, premešamo. Dobro pri tem učinkuje soltična svetloba. To pretekli lega časa postane raztopina čista kot voda in se ž njo potem lahko škropi. Melior se rabi iirez vsaoega druzega ]ji'idatka. Ni toi'ej Ireba pri tem sredstvu ne apna, ne sode, ne di uge i)i'imesi, kar je golovo velika njegova prednost : Edina napaka je, da se niČ ne vidi. Če' in' kako je tita ž njim poškropljena ali ne. Na di'ugi stiani pa je za trto bolj ugodno, da ni pobeljena. Sicer pa se radi barve tej škropilni tekočini pi imeša lahko kaka neškodná snov. „Melior" učinkuje baje ne samo proti pei'onospoii, am])ak tudi ]irol i grozdni plesnobi. Učinkuje baje tudi proti škrlupu (ťusikladiju) plesnobi in drugim škodljivcem sadnega drevja in unifii tudi krvavo listno uš in kaparje! Řkropi se ž njim trikrat na leto kot po navadi proti jieionospoi i. Škropiti je Ic .suhe tj-to, najbolje v gorkem, .solnčnem, brezveli'nem vremenu. To sredstvo je že lani pi'eskusil sloveči češki učenjak, dvorni svetnik Stoklasa, pi'ofesor na agrikulturnem oddelku visoke tehnične šole v Pragi, ki je njegov glivice zatirajoč učinek preskusil in zelo polivalil. ljetos se s tem sredstvom vrše na mnogih zavodih v Avstriji poskušnje, med diugimi tudi v državni tilniei v Novem mestu. Ue se bo to sredstvo obneslo, bo to gotovo velikega pomciuv za naše vinogradništvo. Želeti bi bilo, da ga tudi naši boljši gospodarji preskusijo. To veîja zlasti za one, katei'im primanjkuje galice. „Melior" bo imela v zalogi c. kr. kme- tijska družba kranjska v Ljubljani, in sicer bo veljal kilogram kake H krone. iConeČno je omenil,i, da .se vsled pomanjkanja in silnega po(iražcnja galice od h)'czvisati, koliko so naželi in koliko namlatili. Kmet moi'a svoje žito in sočivje ponuditi vojnožitnemu zavodu. Deželna i)0-litična oblast l)o izilala podrobne iiredpisc o pi'evzemanju za[denjenili pridelkov. Novo je to-le: Dežidna ))olitična oblast lahko določi, da morajo v kakem gotovem ozemlju vsi ali vsaj veČ kmetovalcev skupno obdelati v nekem gotovem času neko gotovo najmanjšo množino ( kont ingent) itosameznih žitnih vrst. Posameznim političnim oki'ajem in njihovim (d)činam aH veleposestnikom (menda za Galicijo? Op, ur.) se bo lahko predpisalo določene mesečne kontingente. Za izmero teh mesečnih kontingentov bodo služili za podlago podatki o obdelani po-vi'šini in letošnjem pridelku, kakor tudi podatki o množinah, katere je vojnožitni zavod lansko leto pokupil po dotičTiem okraju. Tistemu kmetu, ki bi svoje množine za kontingeid pravočasno ue oddal, bodo to vzeli s silo in ob enem znižali ceno za 10 odstotkov. Porabo v posameznih deželah uredi deželna politična oblast, ki si lahko ustanovi poseben posvetovalni odbor prised-nikov. Poi abo po posameznih občinah lahko uredi gosposka ali pa tudi občina sama. Za te posle si tudi ti dve oblasti lahko izbeieta stalne pi'iseilnikc ali stiokovnjaka, listek. Junak Albin Mlakar. ■ (Kuacr.) . 'lunaSki poročnik Mlakar je rodom '■■"venec. Rojen je bil iiň. februarja ISOl v Ilannn iia Kranjskem tei' je sedaj j'avno let sta]', a pristojen je pa v Krčevino m-i Ptuju. Sest let je z dobrini uspeliom študiral v Ptnju na deželni gimnaziji in potem vstopil v pionirsko kadetnico v i^mburgu na Nižjem Avstrijskem, Že kot tietjosolcii so močno ugajale vaje v Ptnju nauiescenega je gojil vedno želj,), postali tudi enkrat pionir, kar .se mu j« ,,ares tudi najizvrst-iiejse posrečilo; Novembra je 'bil odbran za praporščaka v o. pionirskem lataljoini, ki je bit tedaj nameščen v' |m!msu o. D., m meseca maja 11)12 je ^li uiieimvan za poročnika. Ženialen mož ken'"''' darom jeziiiov, v liziki in ^emiji, xemljepisju in zgodovini in posebno stroki — literaturi — lu JO v resnici umetnik. Idealno "^^vdalinjen, mladi niož-je prišel začetkom ^oj ne na, rusko bojišče. Toda težka živčna bolezen ga je prisilila, da je Čez nekaj časa zaijustil bojišče: Ko je nekoliko okreval, je bil dodeljen svojemu bataljonu kot vežbalec. Iskreno je pi'osil, da bi smel zopet na bojišče. Končno se je njegova srčna želja lu'esničila. Zopet na ruskem bojišču je Šel jeseni 191') lik mimo smrti. V žepti vrhnega suknjiča je nosil s .seboj pesmi svojega najljubšega pesnika Leiiaua in v tem zvezku je obtičala japonska krogla. Kasneje je bil jirestavljen k saperskemu t)ataljonu št. 11, ki spada k inomoškemu l)ovcljslvu, in prišel je na italijansko bojišče, kjer se je tedaj drzno in z nepojtisnim junaštvom bojeval s kletim izdajalcem italijanom. Vojnodoidsni stan pa Se ja\lja, da je izvršil že 15. maja naš Mlakai' še drug znamenit, junaški čin. 1'ri Secondo Posta (severno od Monte Costona) je tekom skrajno nezanesljivega (lesetminutnega odmora lastne artiljerije udri iz lastnega jarka in odstranil s pomočjo sa|)erske pati'ulje 300 do 400 korakov oddaljeno sovražno oviro, Vsled tega je bil poročnik ]\nakar izreilnim jiotom povišan v nad-imročnika in je bii ob enem odlikovan z v i tež kini križcem Leopoldov ega reda. Isti duh, kakor Albina, jireveva celo družino Mlakarjevo. Oče Štefan je rojen v Vrlilogi, žu|)nije Crešnjevec, pri Slov. lîisti'ici in je sedaj star (i4 let. Bil je pa več let kot postajenačelnik v i'lain'ni na Kranjskem, kjer je bil tedaj rojen naš junak Albin. Nadalje je oče služboval v Moškanjcih blizu Ptuja in je bil ob svojem napredovanju premeščen v Ptuj, kjer je sedaj kot višji revident in dela noč in dan v svojem uradu. P^il ježeiz mladih službenih let vsepovsod znan kot vedno točen in vesten, a pa tudi postrežljiv uradnik. Svoj prosti Čas pa je večinoma uporabil za velik, modem čebelnjak in za perntninarstvo. Vsikdar pa je bil zaveden Slovenec, liavno tako je bila tudi mati vedno navdušena za slovensko stvai' ter vsled svoje ljubeznjivosti in skrom-nosi,i ter svoje ljubezni do petja splošno priljuldjuna in spoSiovana. i »oma je iz Pršilih sel pri Tojilicah lui Dolenjskem. V družini .Mlakarjevi se občuje le slovenski in tudi v J'tuju so Mlakarjevi ostali zvesti sami sebi in svojemu narodu. Otroci so bili vpisani v šolah kot Slovenci. Hči Štefanija, sestra AUnna, strežis neumorno od začetka vojne ranjencem v Ptuju. Sin Jožef, istotako nastavljen pri južni železnici, je prišel jjo junaškem boju o liožiču 1015 v rusko vojno ujetništvo. Malo išiebrno hrahrostno svetinjo, ki si jo je bil [U'iboril, so poslali starišem. Mlajši sin Aleksander, nazadnje sedmošolec na ptujski gimnaziji, je na bojišču kot enoletni prostovoljec-Četovodja. Obe mlajši hčerki sta ]ia napletli za vojake že neštevihie volnene jopice in nogovice in naiiravili na tisoče idgaret za lí,deči k!:iž v Ptuju. — Na očetovem domu v Vrlilogi gospodari brat Anton, ki pa služi seilaj kot črno-vojnik ju'i 47, peŠiiolku v Mariboru. Drug brat, Simon, ki kmetuje v Ijeskovcii, župnija Orešnjevec, ima sedem sinov pri vojakih. * Dokler l)o govorila zgodovina, bode poslušal svet. sUn"osp(;ve junaku Slovencu illakarju, kije prinesel toliko slave samemu selti, svojim starišem in sorodnikom ter celemu slovenskemu narodu. Da, A litin » v . , Mlaka]' jť kot Kranjec m Stajaiee sm slovenskega ljudstva, ki se žrtvuje z dušo in telesom «a svoj mili dom in za svojega presvetlega cesarja, .hinak Mlakar je i)a tudi čast. in ponos junaškega tretjega ali graškega armadnega zbora, ki združuje po svoji večini udane sinove avstrijske, slovenske zemlje, , Slava junaku! občine jia vse te posle lahko izreče po-sebnenui aprovizačjienuj odseku. PoilrobiK» prodajo zi'cdijo tudi te tri oblasti. Ker okrajna g'lavai'stva vskd jioinanj-kanja nradtiištva iic bodo '/mořila vsega ogromnega dela, IkuIo (h)bila posebne oki aj-ne žitne nadzornike. Kazenska dolofiila so tudi pi'edi'uga-čena. iiai'aiii prestopka in pri vrednosl.i Jiad TiOOK zai'adi pregreška iio kaznovan, kdor bi vcdotiia kupil /aplenjen« zaloge 01Î takega, ki iiinia |)iavit;c zii i)ro(iajo. Odslej bo liaznjivo fiidi večje ki'šenje ali zaiietiiafjanje dolžnosti, ki bi jili zagrešil pooblaščenec vojnožitnega zavoda. Knie-tovaka, ki bi bil kaznovan zaradi skrivanja ali poškodovatija zaiog ali vsled i)i'esto))ka Itredpisov o porabi, se laliko postavi poti nadzorstvo od gosposke (b)ločenega zaupnika in se ]nii laiiko nkaže, da temu zau])niku na vsakokratno zahtevo pokaže svoje zaloge iti pove, kako jili je porabi), V posebno obtežilnib okoliščinah deželna politična oblast kmetovalcu lahko vzame ugodnosti, ki jili ima liot sainopreskrbo-valeč.. Cerkveno. Velika prošnja procesija na Trški gori. ~ Voilstvo novomeškega M l. reda sv. Fi ančiška je priredilo s sporaziimljenjem preč. g. žii|uiika v Št. Petru na bínkoštni [Kindíiljelt veliko pi'oŠiijo jtobožnost pi'ed oltafjííin Trškogoi'ske Matei'e ííožje, da bi ona izprosila pri svojem Siini milost koněfie zmage Avst.i'ijs(kega orožja in častnega, trajnoga iiiirn. řle zgoilaj zjutraj je vrelo od vseh stiani ljudstvo v frančiškansko cei'kev v Novem incstn ter pred osmo uro na|ioliiilo glavni ti'g. Po dokončani osmi sv. maši v samostanski cerkvi se je začela pi'ocesija razvijati. Nad dvatisofi duš brojeČa piocesija se je v dolgi vrsti prepevaj« in med molitvijo sv. rožnega venca pomikala skozi Ločno in Mačkovec jjroti (nlori. V omenjeinii vaseii in na raznili potili so se še vedno pridruževale večje in manjše množine udeležencev. Med slovesnim zvonenjeni seje približal velikanski sprevod po(i Ooi'o, kjer sta prečastita gospoda župnik Šentpeterski Fr. Vovko in P. Atanazij Čakala ])rocesijo, katero je vodil misijonar preč. g. P. Pavel Pi)točnik kot voditelj lil. veda v spremstvu preč. gg. Kcšiča, ravnatelja gluhonemnice, P.Antona ter gvaniijana i'. Ambroža, ki je ob enem skrbel za petje. — Polagoma se je napolnila cerkev na Trški goi i in ves prostor okoli cerkve tako, da seje vse t]'lo ljudstva. Toliko ljudstva še ni videla Trška gora. Pa ne samo ženske, tudi moški so bili zastopani v Častnem številu, JjC zastoj)-nikov iz novomc-škiii boljših krogov nismo opazili med množico, kakor da bi ne bili tudi oni pomoči o(i zgoi'aj zelo potrebni. Po prihodu na Trško goio okoli H, ure sta liila dva ccrkvena govora, V cerkvi je govoril pi'eč. g. žuitnik Vovko o potrebi božje pomoči, ki si jo najgotovejŠe izjtrosimo ))0 Mariji, ki je „Pomoč kristjanov". Zunaj pa je govoril preč. g. P. Pavel o miru. Povdarjal je. Četudi še morda no bo kmalu miru, da moremo tembolj prositi Marijo za pomoč, da lii saj iaglej prenašali grozote vojske. Poslušalci so s sveto pazljivostjo in z notranjim čntom sledili jedrnatim in globoko v srce scgajočiin besedam govornikov; nobeno oko ni bilo lii'ez solz. Po pridigah je bila slovesna sv. maša v (cerkvi po pi'eč. g. Župniku, l)ri kateri so lepo peli šentpeterski pevci in pevke. Zunaj je imel duhovno ojjravilo l»reč. g. P, Pavel, katero je i)oveHčevalo zbrano petje pomnoženega III. redniškega zboi'a pod vodstvom preč, g. P. Ambroža, Po sv. mašali je bilo znotraj in zunaj darovanje za cerkev. Popoldne ob polu 2, uri se je molil sv, križcv pot za jiadle vojake. Od 2. do fî. ure je bila molitvena ui'a v natlačeno polni cerkvi. Kako ginljivo je bilo slišati, ko se je takšna množica inolilcev z branjem lepo vjoniala in menjavala z duhovniki pred oltarjem, podobno veličastnemu koru. Nato je sleilila sklepna pi'idiga, po kateri so zaključile slovesne pete litanije z molitvami za mir nenavadno pobožnost. — Pi'idigoval je preč. g. P. Atanazij o prosv. Rešnjeni Telesu. Z vzvišeninn' beseiiami je navduševal vcrtiike, da naj se z vsem zaupanjem zatekajo k liožji mizi, kjer edino bodo našli tolažbo i u nioČ v tej žalostni dobi vojne. „Tako lepo šo ni bilo na Trškigori!" je bilo splošno slišati med udeleženci. Upati pa tudi smemo, da ta spok(U'na procesija in molitev gotovo ne bodeta zastonj. Prošnja ogromnega ljudstva bode prodrla oblake in dosegla usmiljenje pri Bogu, da bode l)riki'ajšal trpljenje sedanjih dni po mogočtii in iprošnji Trškogoi'ske Marije. — Zatorej kličimo neprenehoma mi uboge in za[>uščenc zemeljske reve; „Kraljica vojskinih trum in miril, prosi za nas!'' Podgradom se je vršilo v nedeljo Sv. Ti'ojice farno žegnanje in sicei' skupno z lepo pobožnostjo III reda sv. Frančiška, Voditelj TIL reda, preč. g. P, P a v o 1, ]ni-sijonar in frančiškan iz Novega mesta je imel v to svrho ti'i ognjevite in vzi)odbud]ie govore, s katerimi je pi'ivabil 52 novih udov v tretji red, ki so bili po popolu-danski službi božji zelo slovesno sprejeti. Dal Bog in ]\Iai'ija, da bi ta ogenj gorel z vedno večjim plamenom v ljubezni do spokornega življenja po zgledu sv. očeta Frančiška! — Pri tej pi'iliki smo opazovali veliko vnemo faranov za božjo čast in imshišali lepo in dostojno cerkveno petje. Osobito pri petih litanijah Matere Božje popoludne nas je prijetno iznenadil način odpevov. Vrla orgaiiistinja g. Manca V ril o v n i k , ki se s posebno navdušenostjo trudi za petje in dobre pevke, je poski'bela, da so pole po vsakem napevu di'iigo kitico Marijinih i)csmic, kai' je na poslušalca prav blagodejno vplivalo. Drugod smo navajeni slišati jiri pctib litanijah največ trikratno spremembo i»esniic; tukaj je pa bilo 17 sprememb. In vendar je takšna velika spremcm))a silno inična in tedaj vsega priporočila vredna. Pač jia imajo takšno navado v goriških krajih, kjer litanije vedno tako pojó, kakor je povedal lansko leto v neki pridigi Podgi'adom pi'eč. g, misijonar P. Klemen iz 8v. Gore. Ker bodo ravno prihodnjo nedeljo 25, junija zopet ta misijonar imel cerkveno opravilo iwvodom velikega žegnanja pi'i Mariji Pomagaj v Vini vasi, bode gotovo srčno vzradosten, ko se bode prepričal, kakšen dober sad so obrodile njegove besede pri podgrajskih iiridnih dekletah in pobožnih faranih. — Upati je in želimo, da se enako petje ni)elje po vsem Slovenskem. Saj imajo Slovenci nad tisoč milih pesmic, s katerimi od srca časte nebeško Kraljico. Dopisi. Od vojne pošte št. 220 piše poljedelski inženir in učitelj na kmetijski šoli na Grmu g.nadporočnik Albert Vedernjak povodom svojega odlikovanja svoji gosjiej soprogi mej drugim Še sledeče zanimivosti: „ . . . Imel sem ])recej sitno nalogo, a z božjo pomočjo je zelo lepo izšla. Pisal sem Ti že nekoč, da hodim po raznih gorah, dasi ogledam od vseh strani gozdiček, katerega so imeli takrat Še Italijani. In prišel je 4. maj, sv. Florjana dan, karerega ne bodcm pozabil. Že 3. maja smo v noči splezali na visoko goro Kom do točke, od katere srno morali potem naskočiti naše „drage prijatelje". Ležali smo celi dan za skalami kakor mrtvi: gibati nismo smeli, da bi nas ne zapazili. Ob 5. uri popoldne je pričela kanonada od naše strani; kmalu so tudi nas začeli ))o]entai'ji obsipavati z šrai)neii in granatami. Niso naravnost na. nas merili, ne, malo nižje v skalo, in vsak sti'el je povzročil kamenit dež, proti kateremu se je bilo težko ubraniti. Bobnelo, treskalo in žvižgalo je kakor v peklu, vmes vskliki ranjencev. Naenkrat eden „ Volltretťe]':" Koka in dve nogi so zleteli doli po strmini, gi'ozen krik in potem zo[)et tišina. Ne hodom naprej o|»isal te grozne spomine, slike, ki so na dnevnem I'edu v bojih, katero trezen človek imenuje uboje , , . Počasi, po polževo so tekie ure; vsaka miinita je bil cel dan. Zvečer ob pol 9, uri je prišlo povelje za naskok. Naše topništvo jo nekoliko odnehalo in s trepetajočim, a vendar smrti se ne boječim srcem je šlo navzdol med skalami na laške pozicije. Žične oviro so iiitro pi'crezane, par strelov in stvar je dobljena. Par strelov, sklikov, gruča za gručo padajoćiii Italijanov ! Med tem se je stemnilo. Komaj nekoliko korakov [»red seboj videči, smo l)relczli celi gozdiček. Ob ll.uiipo noči sem zamogel javiti : gozdiček je naš, moj ! A še ni bilo miru. Gladni, žejni smo si morali pripraviti za silo obrambne zidove; delali smo za žive in mrtvo in no zastonj. Ob 5. uri zjutraj so se napodili polentarji na nas; nekaj strelov in metali smo kamenje na nje in zbežali so. Nekaj smo jih pa polovili. Sledil je še malo časa bobneči ogenj razjarjenih LalionČkov, ki nam pa ni prav nič škodoval. Gozdič je ostal naš in dokler bom tukaj, nihče ne pride vanj. Pozneje so Laiii poskušali še par napadov, a brez dobička. V gozdičku smo našli veliko v skalo vsekano jamo; tam sem pieživel Šest dni. Vreme jo bilo slabo in preživel sem zelo nepi'ijetnc dneve v vlažni, irodzemni luknji, kjer je sedaj telefonska postaja: „Station Vedernjak," Tako se namreč sedaj uriwlno imenuje gozdiček. Bilo je zelo težko ])rodirati. Misli si oni gozdiček pod šolskim vrtom proti mlinu: bolj redko nasajeno drevje, vmes pa na vsak korak male in velike skale in razpoke; sti'ino pa ravnotako! Še po dnevi si lahko človek kosti polomi, kaj še le ])o iioči, No, hvala Bogu, srečno je izteklo; moje izgube so malenliostno. Prva dva dneva samo šest mrtvili in nekaj ranjenih! . . • Cele noči, temne kot v peklu, smo gradili in delali v potu svojega obraza; dobava živil in vode zelo težka; vsako minuto pripravljeni na protinapad; izmučeni, utrujeni in večkrat tudi ghuhii; ni bilo drugače mogoče vsled groznih kraških razmer. No, sedaj je bolje. Zgradili smo si pot; s pomočjo žic in vrvi splezamo gori in doli; za jesti in piti obilo. Obiskal nas je „Gruppenkomniaudaíit", ki se ni zamogel načuditi, kako da smo zamogli v večernih urah prodreti v gozdiček in ga vzeti Italijanom, ki so se bili močno utrdili v njem. ^Šest dni sem preživel tam gori v sredi svoje stotnije naprijetne ure. Sedaj smo se utrdili za silo; svoje vlažno stanovanje sem zamenjal z malo, med skalami ležečo liišico, kamor do sedaj še ni zadela laška granata. Od tukaj grem vsaki večer pogledat v svoj gozdiček, kaj je novega, Cez dan se ne sme iti, ker vidijo polentarji in lakoj začno streljati z artilj(;rijo. Po dnevi se vsi skrijemo v luknje, A sedaj bo kmalu bolje. Gozdiček začenja zeleneti; škoda, čez par dni nas bodo „vekslali". Izgledamo kot cigani ; uši nam ne manjka, a dobre, vesele volje smo pa le. V ki'atkem pa spet več o mojem življenju na kraškem Rambosu . . S Preloke pri Vinici. V dittgič je došel na dopust Četovodja Žaljec Franc iz Zilj. V Galiciji jo bil ranjen v roko, se zdravil v neki bolnišnici, šel zojiet nazaj, čez nekaj časa pa bil poslan od tam v Gradec, kjer sedaj uri in vežba vojaške novince. — StarešiniČ Peter, čevljar iz Vukobratov, je bil doše! tudi domov za nekaj dni. Bojeval so je na soški fronti. Bil je v najhujših bojih na Kalvai'iji, Mrzlem vrhu, itd. Do zdaj jo je še vselej srečno odnesel. Na Kalvariji je na zvit način ušel sovražnemu zajetju. Ko T^ah naše nekaj nazaj potisne in hiti čez mrtvece naprej, pade Peter, ki je bil prav od spred, da ne bi bil zajet, kot zadet na tla, spravi nekega mrtveca nase in tako čaka v strahu, kakšen bo konec tega položaja. No, Lah mora naprej, Peler se pa polagoma zopet i»rtpîazi k svojim. Petru ni dišala polenta. — Vojni kiirat g. L, Tiiršič jioi-oča svojemu prijatelju tukaj : „Dragi Jožko! Da boš vedel, da se mi več tako dobro ne godi, Ti pošiljam za poskus to-lo „uplenjeno" karto. Smo v vednem ognju in nevarnosti, poleg tega jia še to slabo vreme z dežjem, točo in viharjem. NoČujemo na prostem in samemu sebi se Čuilim, da seru še tako trden in zdrav. Oklopne utrdbe naši rnožnarji tarejo kakor orehe. Vsak dan zrem z višine na znano Mlakaijevo utrdbo. 3. t. m. je naš prvi bataljon zajel nad 800 ujetnikov, ti topova in strojnic. Samo pred njim je ležalo na stotine mrtvih polentarjev. Pa reci, da se ne postavimo ! Prisrčen pozdrav! Polde." — Novica s Pj'eloke je tudi ta, da smo 19. t, m. imeli prvič, odkar stoji preloŠka župnija, sestanek ati konferenco duhovnikov semiške dekanije. h mojega dnevnika. 3. junij 1916. „ViLar je bujui grozni iitihoil, hura, duÚjonii je , , . Bil je vroč, strašen boj. Končan je s sijajno zmago za nas, s strašnim porazom za sovražnika. Zavzeli smo eno jako važnih visočin. O sovražniku ni duha, ne slulia ... Pač, cel hrib jc pokrit s padlimi in ranjenimi naspi'otniki in tam po hribu navzdol se pomika dolga, dolga procesija ujetnikov. Grozen je pogled po zavzeti višini... Ves hiib je razoran od naših granat, mrliči ležijo navskriž kot snopje na požetem žitnem polju, skoro za vsako skalo kriči, zdihuje, joče ranjenec. Na stotine sovražnih ))UŠk, za (iudo municije in najrazličnejšega materijala leži razmetanega po vsem hribu. Pri zadnjem najhujšem spopadu je jiadal dež, kot bi iz škafa lilo. Sedaj se je tiebo Ka tr«nut«k ra/.jasnilo. Zahajajoče sohice pošilja zadnje žarke na opustošen hrib in obseva blede obraze padlih. Pod našimi nogami proti jugu se širi krasna, nopi'egledna ravnina. Prilegel bi se nam počitek, dobra večerja in toplo stanovanje, kajti naši želodci so prazni, trudni smo in premočeni do kože. Toda sedaj ni čas počitka, na menažo tudi še ne smemo misliti in sušiti se ne izjilača, saj se bo vsak čas znova iilil dež. Visino, ki smo jo zavzeli, moramo takoj zasesti in utrditi proti sovi'ažnik'u, da nas ta ne preseneti s kakim protinapadom. Mrači se že — na delo torej ! * -1. junij. Otožno jutro. Gori iz doline sem od juga se vlačijo goste megle in večkrat se ulije dež. Vstajamo ... Premočeni do kože, se tresemo kar po taktih. Kako lahko se človek vzdigne iz take postelje, kot smo jih imeti danes. Sinoči so ljudje pozno v noč gradili obrambni zid. Še-le okrog polnoči je došla nienaža (kosilo in veČeija). S slastjo smo jo povžili, dasi je bila dovolj prestana. Nato smo se spravili k počitku. Vsak mož se je zavil v svojo plahto, se ulegel k obrambnemu zidu, izročil božjemu varstvu in dežju v milost in nemilost, — Imel sem lirvi dve uri službo. Dasi so bili ljudje premočeni, dasi so ležali na mokrih tleh in je dež vnovič praskal po njih, so naenkrat pospali, kot bi jih pobil. — Kako si želimo danes solnca, da bi se ogreli in posušili! Za par trenutkov se pač raztegnejo megle, obsije nas ljubo solnce, a le za par trenutkov in zopet nas poškropi dež. Ves hrib je oživil, Povsodi se giblje kot na mravljišču. Eni gradijo, drugi do-našajo kamenje, eni pokopavajo mrliče, drugi zbirajo orožje, municijo in drug materijal. Lep plen bo to. Samo naše moštvo je Že zlu'alo do 700 sovražtiili pušk in kup najrazličnejšega materijala. Radeckîju. (Po noiiiSki „Radctckv erwaclie"!) Hadeclíij vzov junaštva, zapusti grob teinau. {41ej. starega sovraštva licsiii Italijan. Prijateljstvo hlitiil jc vsled tvojih slavnih zmag, zavrátilo zdaj nasilje liinavstva nm je znak. Ratleckij, vstaiii, vstaiii, zastava že vihra . . . Ti znova dom naš hrani, nas 1'Oil ottiii gorja! Sovražne nam soscilc ka/jinj kot vodja cet: kot nekdaj našo «lede nas vodi k zmagi sptit. A kaj bi drainii s petjem junake v/, gi'obov V Saj Avstrije po(iji;tjom je njihov blagoslov. Radeckij, spavaj sladko, ne bom te drainil več. Saj z našo je posadko tvoj zmagoslavni meČ. Br. Gervozij, DomaČe in tuje novice. Razglas. Dne 18. avgusta 1916 kot Najvišji rojstni dan Njega Veličanstva cesarja Kranca Jožefa 1. se bodo razdelile obresti „uhožne in invalidske ustanove raziiuščenega vojaškega veteranskega", in sicer v znesku 7r,(j K. Travico do njih imajo za leto lOHi; i. „bogi elani raz-piišCenega kianjskega vojaškega vetei'an-skega društva v Ljubljani, odnosno njih vdove; 2. iíe sploh ni takih prosilcev: a) vojaki, ki so postali pred sovražnikom invalidni irt so pristojni v kako obôino lia Ki'anjskeiu; b) vojaki avstro - ogrske monarhije sploh, ki so postali pi'ed sovražnikom za vojaško službo nesposobni, i'rošnjani za obdaritev iz te ustanove je pi'iložiti rojstni (krstni) iist, od pi'istojiiega žiipnegaodn. občinskega urada napravljeno nravstveno in ubožno spričevalo, iz kojega zadnjega se dajo pridobitne imovinske in rodbinske i'azniere natanko jiosneti, kakor domovinski list, nadalje iiidi dokazilo, da je bil prosilec, odn. sopi'og prosilke řlan l az-puščenega vojaškega veteranskega društva Ljubljani, ali da je poslal pred sovi'až-inkoin invalid, oziroma za službe nesposoben. Koleka proste prošnje je vložiti potom političnega okrajnega obiastva bivališča (okrajno glavarstvo, odn. mestni magistrat v Ljubljani) najkasneje do 10. julija I91f!, Irepozno, ali ne na predoznačcn način vložene, kakor pomanjkljivo opremljene prošnje se „^ vpoštevajo. C. ki', deželna vlada za Kranjsko. Ljubljana, dne 5. jmiija 1916. Umrl je pri Sv. Križu pri Kostanjevici preč. g. duh. svetnik in zlatoniašnik, župnik Kozma Pavlic dne IK. junija, po dolgi mučni bolezni v 75. letu starosti, K.LR! Umrl je v Inoniostu za zadoliljeninii .ranami na južnem bojišču Jožef Murn, siii znanega leetarja v Kandiji. Tokopan le^btl li). jtmij^ Onjeni rodbini nase sožalje. Junaku bodi oliranjen časteii spomin! '' Vlaki vozijo v Ljubljano in iz Ljubljane zopet_ vsi kakor navadno. Vsprejemni izpit. Novi uěenci /.a prvi lazied novomeške ,, vah v petek (30. junija) „«poblne od 3. izpiti pa se bodo ^«'li l.juhja od ado 12. uro dopoldne, ; l opoldne od 2. do 4. ure. iVosilci naj ' starišev ali njih S '■•'ivnateljstvu v iianuskanskem samostanu in naj sabo pri--ejo rojstni „i ^ ljudske ^ole dano za vstop v srednjo šolo. Mnenje dolenjskega dekleta je tudi isto kakor gorenjskega, da naj pridejo iz mest na pomoč kmetom tudi meščanke. Potem ne bode toliko ])ritoževanj in zabavljanja na kmečki stan ravno sedaj, ko kmečke ženske garajo in delajo in so trudijo celih dvajset ali še več ur in za potrebni i^očitek si niti dobrih štirih ur ne morejo privoščiti. Nekatere mestne ženske, posebno gospodične, pa včasih ne vedo, kako l)i Čas ubijale in nimajo drugih ski'bi, nego kako bi se lišpale in zabavale in kako bi iispešnejše „koketirale" in oči sukale. Povabimo jih, naj pridejo k nam mrvo obračat in nam pomagat, ker primernega dela za bolj nežne roke imamo tudi pri nas dovolj. •— Kar pa je posebno žalostno je to, da ravno v mestih najbolj kriče na kmeta: češ, da odira in cene pretirava, da ga je treba brez usmiljenja naznaniti in kaznovati. Pomagajte rajši kmetu pri delu in draginja bo kmalu manjša! — Pa še to je zelo značilno, da mešČanje zahtevajo od kmeta, naj jim ]>ošilja vsak dan mleko v hišo in (o sedaj, ko se kmečki ljudje iz dela ne vidijo. Vzdihuje se po mleku, da ga ni ! Mleka je še dovolj, toda kmečkih deklet ni, da bi imele Časa ga nositi v mesto. Naj se tedaj ineščanje potrudijo in pošiljajo po mleko svoje otrokiï in gospodične, ki imajo časa dovolj. To delo ne bo težko in bo le meščanom v korist. Saj je kmet povsem dobi'ega .srca in rad proda in pomaga; seveda čez svojo moč pa ne more ustreči, })osebno še v sedanjem času ne. — Pomagajmo si tedaj z vzajemnim delovanjem in z ljubeznijo (hug drugemu in Bog bo pomagal tudi nam, da činipreje preminejo žalostni dnevi obiskovanja šibe draginje, lakote in vojske. Prvi stroj za kositi si je nabavil l>reč. g. duh. svetnik Anton Jjcsjak v. Št. Jerneju. Začeli so kositi 14. junija s prav zadovoljnim uspehom. Takšen stroj, ki ni drag, je zares velika dobrota posebno v seíííinjtím Času, ko manjka koscev. Obisk bolnikov v bolnišnicah je dovoljen vsled odredbo Ic onim, ki zamorejo ■/. zdravniškim potrdilom dokazati, da so bili tekom sedanje vojne uspešno cepljeni proti kozam. Za cesarice Elizabete rezervno bolnico so darovali: g. J. Krajec nasi.: 300 pisemskih papirjev s sliko Novega mesta in toliko omotov, 200 razglednic s papirnatim okvirjem; m. g. prost dr. Klbert: 5 zabojev pive; g. major Hofschuster: 1 knjigo. Vsem najlepša hvala. Nesreče. Janez Brk, posestnikov sin iz Jesenic pri Št. Riipertu, je kosil poleg svoje sestre. Nesreča je pa hotela, da ga je zadela sestra s koso v desno nogo in mu prerezala kito nad stopalom. — Viljem Povše, posestnikov sin na Doleh pri Litiji, je prišel pod voz in si je zlomil desno nogo v goleni. — Janez Adam, posestnikov sin iz-Dol. Pake pri Ùrnoniljii, je padel s črešnje in si je zlomil levo nogo v stegnil. Navedeni ponesrečenci sc zdiavijo v kandijski bolnici. Poiskušena goljufija. — Trgovec v Novem mestu- Frant' Hmalc, nazadnje črnovojnik, je bil obsojen od poljskega sodišča zaradi hudodelstva poiskiišene go-Ijutije v Škodo vojaške upiavc na pet let težke in poostrene ječe. Obsojenec je po zimi leta 1915 dobavljal vojaškemu nion-turnemu dobavnemu skladišču mesto prave ovčje volne, manj vredne ali nerabne surogate, kakoi'strojarsko volno, dlako goveje živine in svinjske ščetine, kar je pošiljal v navlašč v to svrho pripravljenih ovojih, da bi se mu goljniija higljej posrečila. Obsodba je postala pravomočna in je obsojenec kazen že nastopil. Iz ruskega ujetništva so prejeli sta-riŠi Jožef in Marija Šmajdek iz RegrČe vasi št. 3 pri Novem mestu jio pj-etekii več kot enega leta od svojege sina Fi'anca dopisnico dne 2H. maja 1916, iu katere je razvidno, da ni dobil od njih nobenega obvestila, (dasi so večkrat jiisali). Pravi, da je na dehi, a dobi mesečno samo 4 rublje ter si ne more ničesar kupiti. Prosi za kaj denarja. Slariši so ustj'egli njegovi želji. Biva: v Saratovski guberniji, Bala-šovska ujezda, selo Danilkin. — V isto vas na št. 15 je dospela z dne 5. marca 1911) od ujetnika Jožefa Perko, ki naznanja svojim starišem, da jim je jiosial svojo fotografijo (katere i)a še niso prejeli). Dela v mizarski tovarni; da ne z zadostno plačo, se sklepa iz tega, ker jih prosi za nekoliko denarja. ~ Na Vel. Podljuben št. O je prejela mati Neža Vidmar od svojega sina Jožefa Vidmar dne 20. marca dopisnico, v kateri naznanja, da ne dobi nič odgovora na svojih več kot 100 od-jioslanih kartic. Dela v neki tovarni. Biva v Permski guberniji. Alajiamski zavod. Perm. — Oglasil se je Franc Penca, 27. domobr. pp. 4 koiiip. doma v Siiiolinji vasi št. 32. Biva; Ekatarinoslavska gubeniija, Krasnopolski Rudnik, llosija. — Oez dolgo časa se je oglasil dne 2S. aprila tudi Janez Jordan z Marseče vasi št. 5 fara ňkorijan, občina Raka, naznanja svojim starišem, da se kot ujetnik nahaja: Semi-palatinsk mesto in gubernija v Ceiitral-Aziji. Podpisani so še soujetniki: Josip Skrjancc, Kostanjevica : Franc Stritar, Sv. Križ št. 46; Janez Goienc, Jelenk pri Raki; Josip 1'rah, Sv. Duh, Smešeč. Vojni pregled. Italijansko hojišfe. — Uradna poročila zadtýih dni poročajo, da so bili boji s topovi, čc je to dopustilo vreme, na bojni črti med Brento in Adižo in v Dolomitih zelo živahni ter da so Italijani brezuspešno ponovili na već točkah svoje napade. Dne 12, t. lu. zjutraj vdrle so tri sovražno torpedovke v pristanišče Poreč. .Naši obrambni topovi in letala so jili prepodila; njih stre^aiije je lahko i)Oškodovalo le neko steno in neko streho, raiyen ni nihče, naši topovi in naši letalci so pa pač zadevali. Vojaške naprave v San Giorgio di Noga.ro in kolodvorsko naprave v Gradežu so zopet napadla naša pomorska letala. \a goriško mostišče in proti Dobrdobski planoti so 14, t. m. zvečer razvili Italijani živahen og'onj s topovi iu metalci min. Na južni del planote so ponoči sledili napadi sovražne pehote, katere bo, kakor so uradno poroča 16, t, m,, našo vrle čete odbile. Obnovljeni sunki Italijanov proti posameznim našim dolomitskim postojankam so sc pravtako izjalovili. V teku so živalmi artiljerijski boji na Asiaški visoki planoti. Vrha Tukett in Madatsch v Ortlcrskom ozemlju sb naše Čete vzele. Mornariško poveljstvo poroča 16. t. m.; V noči od ITi, na 16, t. m, je brodovje naših pomorskih letal metalo bombe uspešno na kolodvorske napravo v Portogruaro in Latisaui in na železniško progo Portogruaro-Latisana, drugo na kolodvor in vojaške napravo v Motta di Livenza, tretje pa na sovražne postojanko pri Tržiču, Skocijanu, Pierisa in Hestrigni. Zadete so bile postojanke in kolodvor večkrat. Kljub lyutemu obstretjevaiqu so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Kakor se vidi, postali so Italijani zopet nekako bo|j živahni z uapadi ob Soči in v Dolomitih, ker so mneiya, da smo vzeli četo od tam, da jih jiorubimo na drugem bojišču, — Laško ministrstvo, na čela mu Salandra, jo odstopilo. Novo ministrstvo, katerega sestava je poverjena Boselijti, Se ni sestavljeno in se vrše za to še pogajanja z raznimi politiki, — 18. t. m. se porota uradno; Italijani so se na bojni črti ob Soči zopet na več mestih priprav^ali, da napredujejo, tako proti južnemu delu gore sv. Mihaela, kakor tudi proti našim višinskim postojankam severno od mostišča pri Tolminu. Zahvaliti se moramo ogi^u naših topov, da se noben napad ni razvil. Delovanje sovražnika v Dolomitih je splošno ponehalo, le Monte Cadini so jo nahajal nekaj časa pod zelo ljutim oj^t^ein s tO])Ovi, ki mu je sledilo več slabejšili, kmalu odbitih napadov, iz prostora pri Primolanu in na našo bojno črto južnozahodiio od Asiaga 90 ponovili Italijani svojo napade, katere smo povsod odbili. liusk« liojiščo. — Najnovejša poročila z ruskega bojišča kažejo, da se Rusi najbrže ne bodo dolgo veselili «spehov, katere so priborili pretočene dni z ogromnimi žrtvami. Boj divja neprestano dalje, a nase hrabre čete odbijaja hrabro vse napade. Naše desno in levo kriio so Rusi sicer potisnili nazaj, niso pa mogli središča in vpraša se, bo li nova bojna črta za Kuse tako ugodna kot je bila prvotna. Res ao Rusi ujeli precej naših, a številke, ki jih navajajo, so jako pretirane polog tefïa imajo Rusi v enem samem tednu en četrt milijona mož izgub, mej temi ogromno število mrtvih častnikov, mej njimi 14 gene- ralov, 17 polkovnikov in veliko število drugih častnikov. — Iz Črnovic se poroča 16. t. m. Vže štiri dni se l)ije ljut boj okolu Črnovic. Ker smo umaknili svojo bojno črto med Dnjestrom in Prutom, so se začasno izpraznilo tudi naše postojanke severozahodno od Crnovic. Brez boja zasedli snm našo postojanke v dolini Prut v neposred[ii bližini Črnovic. Takoj je bilo mesto jio boju prizadeto, iiinkoštno nedeljo pričeli so se boji za posest mesta in Rusi so otvorili topniški ogenj "" "^še postojanke v neposredni bližini mesta, kar je imelo za posledico, da jo marsikateri izstrelek padel tudi v mesto ter tudi tam napravil Škodo in ranil nekaj oseb. V_noči od pondeljkn na torek hoteli so Jîusi Crnovice napasti ter se približali reki Prutu, kjer so jih naši hrabri branilci sprejeli z uničujočim ognjem. Boj je trajal do 3. ure zjutraj, sovražnik je imel ogromne izgube, na stotine jih je utonilo v Prutu, a dalje niso prišli, naši so jih junaško odbili. V torek nameravali so Rusi napad ponoviti, a našo topništvo je namen v kali iidu.šilo ter s protinapadoni pregnalo Ruse iz doline Prut daleč preko Sadugore. — 18. t. m, se poroča uradno : Posadko utrjenega mostišča Črnovice smo morali včeraj umakniti pred osredotočenim ogi^jetn topov zelo premočnega sovražnika. Ponoči je izsilil sovražnik na več točkah prehod čez Prut in je vdrl v Črnovice. Naše čete so izpraznile mesto. OgenQ s topovi je preprečil napad Rusov zahodno od Wlsni-owczyka ob Stri])i. V Vohniji so pridobile naše čete na prostoru severno od Lipe, severno od Gorohova in pri Dokačih; odbile so rusko protinapade. Prcdvčerajšojim in včeraj smo ujeli 905 Rusov in zaplenili 3 strojne puško. Severno od odseka Tur.va so ujele v uspešnih bojih nemške sile 11 ruskih Častnikov in 3446 mož, zaplenile so 1 tO]» in 10 strojnih pušk. Med Sokolom in Kolki smo zopet odbili močne napade Rusov. ^— Berlin. Časopisje pravi, da jo izpraznitev Crnovic lo strategičiia odredba in ne bo učinkovala na nadaljevanje ^vojske z Rusijo. In „Matiti" piše; Tudi padec Črnovic ne izpremeni splošne bojne Črto, ker gre pred vsem za središče, ki se pa ne umika. Krajepisno-z^odovinske črtice iz BeleKrajine. l'rioliùiJ Ij. KolbcKcn. Turn pri Črnomlju. Ako si, dragi Čitatelj, že kedaj potoval po lîclikrajini iz Črnomlja po glavni cesti na Vinico, si se gotovo vzradostil nad mogočno, dvostulpno dragatiiško župno cerkvijo, ki se takoj zazre, kadar se pride po cesti na vrh pred Dragovanjo vasjo. Pred sabo zazreŠ lepo ravan s senožeti, ki se takoj pod dragovanjskim klancem začne pri vasi Kvasica, kjer se lei)o število vitkih jagnjet visoko dviga nad vasjo in vso ravnico nekako poživijo. Vse naokoli se razteza pred tabo bujno žitno polje do pobočja Tančegore na desno, kjer se začenjajo vinogradi, na levo pa polagoma ju'ehaja ravan v vzvišen hribček, na katerem stoji vas in župnija Dragatiiš. Ta župnija je bila zajedno ustanovljena s suhovsko za vladikovanja škofa Alojzija Volfa 1. 1858, ki je bi) velilc dobrotnik te župne cerkve. Saj je pa tudi pravi ponos Belekrajine i po svoji velikosti, i po notranji o]ti'avi. Dva zvonika sta prenienila svoje prejšnje, malim kupolam podobne stiehe z višjimi nastavki, ki se prav prilegajo mogočni zidavi cerkve in napravljajo ugoden vtis na opazovalca. Kar posebno še zanima v tej okolici, je Četrt ure od Dragatiiša na desni strani ležeča i)odrtina starega grada „Turna". Nazivali so to gosjioščiiio s tem imenom, ker je bil ondi prvotno sezidan stolp (turu). Kjer vinorodna T'ančagora prehaja v obrško pobočje pri vasi Breznik, priteče močan vi'elec izpod skale, ki se dalje po senožeti pretaka mimo vasi Polek in tvori en dotok potoka Lahinja. Na skali pri izvirku tega vrelca se je prvotno sezidal mogočen, štirivoglat lurn, po katerem je dobila ime tudi graščina. Okrog „Turna" je stalo drugo grajsko poslopje s kapelico sv. Andreja, katere zdaj ni več ; do Črnomlja je petČetrt ure hoda. Sloveča je bila ta gospoščina po lepi legi nad ravnico, z žuboreči m vrelcem izpod skale, ki je takoj pi'i izviru tvoril mali ribnjak (stanjek) in dalje [lo senožeti se vijočeui potoku, ki je bil svoj čas bogat na rakih in ribah, ki so |ia poginile vsled namakanja lana ia iie daje oknstie krme za živino; zato bi bilo največjega gos))odurskega pomena za dragatuško žujniijo reguliranje tui'nskega potoka za hitrejši otUok, iz-suševarije senožeti in obdelovanje ali pogozdovanje poleg ležečih steliiikov med Breznikom, Golekoiii in Kvasico. Tudi to prelepo stran Belekj'ajine so Turki z vsako-iotnimi napadi i'oparski iHcplavijaii in kot divje zverine ])ot\MijaIi največja divjaštva, kakor jiii obSirnoje opisuje Valvazor med vojnimi dogodki. Prvotno je bila ta gospošČina last GuzaUičev, za tejni je dobila več gospodarjev, kakoi'; Šnicenbauin, lieinai'diiî, Sternberg, in okoli 1. 16H0 ])o kupni pogodbi prišla v last g. Janezu Juriju baronu Apfalti'cr. '/j odpravo tlake je tudi ta za-iiitiiivost iir piikupljiva zidina davnih časov izgubila svojo starinsko vi'ednost. Stai'i, štii'ivoglati, mogočni „turn", ki je bd res v pravem pouieiui mogočni stolp pied sovražnikom, je razpadel, kakor tudi drugo poslopje, kije piišlo po nizki kupčiji v last. Iiližnjili posestnikov, le še en del prejšnjega zidovja je ohranjen, ki sinži kmeiom za senik in hlev, lastovkam in čapljam za gnezda, mimoidočitu potnikom pa kot kraj idilične in romantične iei)ote pive vrste v Belikrajini. Kég delajo trapisti, o (,cm laiiko izveš v tiiični novi knjižici: „Brat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu." Dobiva se pri 00. trapistili v Rajlienburgii in p() vseh knjigarnah in tudi pri J. Krajec nasi, in LTrban Horvat v Novem mestu. Brošii'ana knjiga velja K ii 50 in v platno vezana IC H-riO, po posti pa pri obeh po 20 vin. več. — Ta nc samo vseskozi zanimiva in s primci'jiitiii podobami oki'ašcna, ampak i'avnotako podučna in zabavna knjižica, bi ne smeia tnanjkati v nobeiu šolarski in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni kiijižiei vsi Slovenci, vse šolar-site, farne iii izobraževalne knjižnice ter knjižnice Marijinih družb itd.! Doneski k vremenoslovju Bele Krajine, .i. .weij v. o vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. letih. L. li-)OK. Meseca maja smo imeli od 4. nadalje do konca meseca liudo vi'očino in tudi jirav občutljivo sušo. To])lomer je kazal n. pi'. 11. oh 1. uri popoldne v senci 29 C, na sohicu pa 43 0. 14. in 15. so se nekateri Že kopali v Kulpi. I'l. so hile nekatere iidadice na trtah že Va metra visoke, tako silno je bila ti'ta že odgnala, a amerikanske tite so pa že cvetele. Od 16. dalje se je trava na župiiiškem vi'tu že sušila in Stí. smo moi'ali že vrt, pokositi, ko smo ga di'uga leta navadno še-le v drugi polovici jutiija. 16. in 26. je sicer malo deževalo, a komaj toliko, da se je malo prah zmočil. Zemlja je bila na več krajih močno razpokana. Koncem meseca je cvetela ponekod že Irta in tudi li])a. Da ni bilo toliko časa dežja, bila je ki'iva zo[íct burja, ki je držala ves ta čas. Da i)i si izpi'osili dežja v tej hudi suši, imeli smo 24., 21). maja in 1. junija procesije v Dolenjce. — Ravnolako smo imeli tudi jiitiija silno vročino in su,šo. Tojdomer je kazal n. pr, 20. v sonci 310, a Kidpa je imela 27 (J topline. 7. in K. je sicer deževalo, a lí3 nialo. ,,V,sa j'ast je bila zaostala. Pa.še za živino ni bilo skoraj nič.-Ji:fer íťo se posušili vsi kali in vsi studenci razuti onih ob Kulpi, bilo je ljudem prav hudo kei' je bilo piav je kaj imel, je je kakor po navadi. 30, junija ni bilo je bilo minulo po za vodo, iiosehno za živino, in so jo morali voziti iz Kuliie. l\limo žuimišča niso menda še nikdai' zvozili toliko vode, kakor v tem ča.su. Tudi sejmo\'i so Ijili pi;M' slabi, kei' ni mogel skoraj idkdo prodati živine, ko ni bilo ku])cev. iCuiiovati pa tiiso hoteli, malo krme, a kd(ii' je ])i'odal še enkiat dražje. Na župniškt;m vrtu do pi'av nič otave, četudi pivi košnji 5 tednov. Vsled suše je dozorela tudi šenica že do konca junija in so jo nekateri poželi že pred sv, Petrotn. Ljudje so bili kar obupani, kaj bo in so se nckatei'i kai' jokali. Živina je v ceni močno iiadla. — l'a tudi prvi teden v juliju je tj'ajala ,šc suša. Četudi je 1., 4, in 5. nekaj maloga deževalo, vsaj toliko dii se je dobio prah zmočil in letina vsaj malo osvežila, 6. julija so sadili nekateri še presad, kateri ga niso bili v torek po binkoŠtih. Na župniškem vrtu so se sušila Že nekatera sadna di'c-vesii in jim je list vsled suše odpadal, V noči 0(1 '). do 6. pa je dež dobro namočil, tako da so ljudje mogli oiati. Po tem dežju so ljudje tudi šele pi'ašili po vino-gi'adih, kar do tjc ni bilo mogoče. I 4. julija je imela Kuljia 2S-5(' topline. Ki. julija pa smo dobili zjutraj okolu dveh po strašni vročini in se večji suši vendar enkrat izdatni dež. Namočil je tako, kakor ni že jirej od Velike noči t. j. skoi'aj 3 mesece. Bil je pa tinli že ski-ajtii čas, vsaj se je poziuila suša tnočno že na vsem. Hibezelj, sad, sc je na žu])niškcm vrtu ves posu.šil, še pi'edno jo dozorel. Slive, ki so bile iziedno i)olne, kakor že več let ne, tako da so se veje )jonekod že spomhuii šibile, so se vsled suše silno osipale, nekatera slivova drevesa so se pa kar posušila. Tudi drugo sadje je odpadalo iii semintja celo tudi grozdje. Vsled silne vročine in suše smo pa opazili, da je na Preložtiiku imela portugalka 22. julija na dan sv. iMarije iEagdaleno že črne gi'ozde, iair je jiri nas pač nekaj izrednega v tem času, Ta strašne suša pa ni bila samo v Beli Krajini, iimrveč po vsem Kranjskem, Primorskem, v Istriji, na Spodnjem Štajerskem, Hrvaškem in diugod. Pa tudi tej suši jo bila kriva, kakor pri nas navadno, burja, ki je zmirom držala. Sploh me uči opazovanje belokranjskega vremena v zadnjih 30. letili tole: kadar drži binja vspomladi in ]io leti!, imamo navadno vročino in hudo sušo, sicer pa miiiio vi'etiie. Če pa drži jug v istem Času, takrat pa imamo po navadi prav nemirno vreme, viharje, nevihte, jialive, hude ure, gromenje, ti'eskanje in večkrat točo, ki i'aviio lielo Krajino (.ako rada o!)iskuje, kakor sem to popisal v svojetii spisu: „Kako je v zadnjili 27. letih delala ioČa škodo po Beli Krajini" v lanskih „Dol. Nov." št. 13. do IH. — Pa tudi v avgus(-u je še trajala suša v začetku meseca. Krompir se je po nekaterih njivah že posušil. Celo i)o hoislah se je sušilo že nekatero drevje. Že prve dni se je dobilo tudi že mehko grozdje. 5. avgusta smo imeli popoldtie ob 2. na solncu +53 0, Kulpa pa je imela -t-2(;0. Po 12, avgustu l)a je ponehala vi'očina in suša in sredi meseca je obilno deževalo, ! i), avgusta trgal je pisec tega spisa v Kuniški župniji ono stian Kul]ie že grozdje, katero je tam kui)il. Bilo je popolnoma zrelo. Tudi tnršica je bila v diiigl polovici avgusta nekatera že zrela in so jo pospravljali. Ker se je hii po nekaterih njivali vsled suše krompir jiosušil, začel je kasneje, ko se je namočilo, na novo odganjati in je potem meseca septembra zojiet cvetel, — Toda vj-očina in suša pa tudi z avgustom še ni končala, marveč je trajala potem še v septembiii in do li). oktobi'a. Iver tuili ta dva meseca nismo dobili izdatnega dežja, do 19. oktobra ni mogel skoi'aj nikdo orati in strni sejati. Ker so imeli tudi nekateri potoki v črnomaljski župniji J.vslcd silile'suše^prenialo voil;^,.iitsa.vjo^glj inli'ní''óir''t)jíti, i.iU^^i, in so vozili V nAŠ^ grajski mlin y Polirežju. iz ifaijttih krajev črno)naljskc žuimije, li). oktobra pa je padlo pri nas mdiaj dežja, a iia (-Jorjaucili pa že [irvi sneg. Od lega dne pa do 23. oktobra vlekla je huija in oktobra je za))al (.udi pri nas že sneg, toplomer je kazal samo 1 (i topline. Tako Iiitro se si)remiiija pri nas včasih temperatura. Z oktobrom \ni je iiilt» tudi suše konec, ki je (rajala skoraj celo leto ud spomladi sem. ^naljc «ledi.) Razvedrilo. v gostilni. „Se dobi kaj gorkegtl za jesti?" — «Ne!" — „Pa morda kaj mrzlega?'- — „Tudi ne!" — „Torej piav nič?" — „Vendar, mikaj pi-egretega hi se še dobili)!" Pogovor na fronti. — Prvi vojak! „Angleži in Rusi nas torej hočejo izstradali." — „Zato se jih da toliko vjeti, da bi to prej dosegli!" Druščina, „Vaša žena je ■ rada v druščini — kaj ne da?" — „O, kajpak; saj je kot dvojček na svet prišla, sanu) da je imela ilriiščino!" Zanesljiva priča. Sodnik: „Tožnik, povejte, kdo je bil priča, ko vam je za-toženec d al zaušnico.''" — „.laz sam, gospod sodnik!" Na fronti. Narednik: „Cičelič, vaš nos je tako zagorelo-rdeč, da na tisoč koi'akov sovi'ažnik lahko opazi, kje da ležimo v vojni čit.i! Tak nos se mora prej sivkasto (feldgrau) pomazati !" DomaČi križ. Stotnik strežaju; „Pripni na mojo suknjo vse rede in križe, grem danes na bal!" — Stiežaj : „Ali domači križ tudi?*' — Stotnik: „Ne, moja žena ni ])ovabljena, ostane doma!" Zgovorni gostilničar. Gost; „Kako je to, da je v juhi mrtva mulia?" — Gostilničar: „Prav natančno vam tega ne vem povedati, zakaj da je iihiIki mrtva. Znabiti že dolgo ni dobila nič jesti, juha na krožniku ji je dišala, jo je hitro zavžila, se ji je Želodec vnel in je poginila. !;\Iorala je biti prav slabe natore, kajti ko sem vam juho- piinesel, je še prav veselo semtertje plavala. AlogoČe, da ji je kak ješpreiijček ostal v grlu in se je zadušila. Ďe se za to zelo zanimate, prosim, da je ne zavžijete, ampak pustite, da jo bo živinozdravnik raztelesil in [>ovedal, kaj je povzročilo, da je poginila." Drožbenl ohlic. 7 Dne 11. julija 1916 jiretipoludiie ob 10. uri 1)0 |tii C. lil. (ikroKnoiii wdiítSti v iisbt àt. 25 liružlm sl(!(lcr;iit iieprmuitiiiin: Zciiiljišku kiijisa Ita-ovei', vi. .št. 40, .11, 1303, Iimnjio kiiieùku ro-^etítvu h lii.ío in goripodnrskimi jjo-siu[iji v V(jl. Corovfii St. IS. t'en. Trednosl 31,W kiun. Nnjjiianjíi puiiiitick aioii krmi. ťmi tinjitmojšiiii poiiiid-kuiii SO no iiroilňja. C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IV,, úao 19, iimja IHIG. Popolnoma novo šupo z opeko kril.o, 16 metrov dolgo. T) metrov in 60 cm široko, pi'ipravnoza vsako uporabo, proda RUDOLF FALESKINI v Uol. Straži, u an/le 7 V imenu Mje^ove^a Veličanstva cesarja! C. kr. oki-iijiin soiiiiijti v liinLuifovciii jo n obložili oiiriivildj« (Iriiu'iiiîgii ln-ilviliiiStvii nojioi- Mii(ija lïititovc nnvoljo pie^tojika g 14 iiiiredbo v. liiie T./fi. li»15, it. SJiiH ti. K, v iiiivxtiíiKisli (ipnwitirlja iližaviic^u jinivil-niSlvii, prostega oliinžonci» Matijii Mtikovc, jio daiies dij^niftiii glavni riupnivi po iiredlo^rii olitožitcijft, da se iipomUl /Jikoii _ rHKMiililii tiiko: Matija Bukove, roj. 11. man-a ISfitI v Vori'iral), OKCiijfjn, ])i)sost»ik v Kotu ál. ti7, QokiiKiiovaii jť kriv prcstoiika po S 'i ''es. iiav. k dne 7. avgustu líllf) št. 22b, storjouoga s tem, dii jh dtie 20. aprilu t. 1. od i-'ranreta Slritzel due 11, ftpr la IHUl za ÍÍ480 kron kupljeni par volov ])oimJal pirodujal) ihi Irgii v Sr()vi!roO;euo t. vojiiini stiinjeiii, na ocobliodno potrebne roři oiitno to/iiieriie ceue in SO obsodi radi tepa po ^ M (jnienjotic naredbe 7. uporabo § k.>!.na200K denarne kazni v slučaju neizterljivosti pa na 20 dni v zapor. Dalje se v Btuislll § 1!) iuifitiovaue (íttHin-Hke nurtíiiljo doloůi, da se iuik ta soiiha etikrat objaviti v fasojiiwi „Doieujsko Novico". V smislu ^ 3f)Vl kpr. se obto/.euer oliwja v povratilo st.roíkov kaKeiiskoga [loptoiuinja. C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. ((I., dne 13. juuija líJltí. Hranilnica in posojilnica za Katidljo in okolico, reg. zadruga^z neomejeno zavezo v Kandiji, s tem naznanja, da se vsled načelstvenega sklepa z dne 1!). junija t. 1. • - pocenši s 1. julijem 1916 zniža obrestna mera hranilnih vlog na ^ od posojil pa na ^ Hranilnica iti posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Anton Žloiiai- 1. r. .los. Znre nař.ehiik. poilnatûhlik. Dve majhni StflnOWfllljÍ Ste oddati v Kandiji. — Več pove g. Jos. Zurc. imm Lep vinograd J(! lia pi'otliij. — Natančna pojasnila dajo Kiiiii (iloliočiiik, Ljiibtjaaa, Wolfova ulica l/ii. IVflN SVETEC briv.c iN vlasuljar RUDOLFOVO iiliivni (iî;, pÇ" nasproti mestni liiS'i [ii-iporoia že i>!gotovl)enc lasne kitt^ v vseh barvah. Izdeluje tudi dnijíe lasno i>otro)jsciiic ter ima vedno v zalop jiodliiyft, mila, pristno tekočino Haif-petrol iii Hairiiiu proti izpadanju las, potem Hiii-gi(.z!i flifi'inio odstranitev kiirjili OKO.S in drujro toaletne stvari. — Kiijmji! na drohiH» in debelo zmošane in rezaim iteiiskfl lase. ia8-24-U Popolnomo worno noložBii lienar. Hranilnico in posojilnici! za Kandijo in okolico, reg, zadruga z neoni. zavezo — v lastnem domu v Kandiji — sprejeina Lraiiiluo vioge od vsacega, če je njen ud ali nc, ter obrestuje l)0 20-12 4) ua leto brez odbitka rentnejîa davka, IcatcreK» sama i» svojejia plaiiije.