TD^/%l#Clfl I iCTž,e>/fka95' pokrajino: letno |8B| ^BBk BB (za inozemstvo 200 lir). « V ^ W V W ■ polletno 75 lir, mesečno *» ciceva ulica roma mestnega zaklada, proračuni Združenih mestnih podjetij, to je ; proračuni elektrarne, plinarne, vodovoda in tramvajskega podjetja, ter tako zvani specialni proračuni, po številu 12, in sicer proračuni klavnice, pristave, pogrebnega zavoda, zastavljalnice, Delavskega doma, regulacijskega fonda, preskrbovalnega urada, Meščanske imovine, Mestne delavske zavarovalnice, mestne trgovine z električnimi potrebščinami, ustanov in pokojninskega sklada tramvajskih uslužbencev. Razgrnjeni proračuni predstavljajo že rezultat številnih proračunskih sej, ki jih je vodilo županstvo s prizadetimi pred-i stojniki mestnih uradov, zavodov in podjetij. Prvi osnutki proračunov za leto 1945. so izgledali povsem drugače, kajti v njih so bile izražene vse želje in potrebe referentov, ki niso računali s tem, kako bi se ogromni izdatki mogli pokriti z dohodki, temveč gledali na to, da bi v prihodnjem proračunskem letu občina nadoknadila in popravila vso škodo, ki jo je že doslej trpela zaradi vojnih razmer. Naravno je, da so bili ti prvi osnutki izdatkov številčno znatno višji, in da je bil zato tudi končni primanjkljaj večji. Kot primer navajam, da je prvi osnutek proračunskih izdatkov mestne uprave izkazoval vsoto lir 85,887.875.—, proračuni Združenih mestnih podjetij lir 64,613.840.08 in specialni proračun znesek lir 37,586.658.80. Skupni izdatki vseh teh osnutkov proračunov, kakor so sd jfh zamislili šefi uradov, zavodov in podjetij, so znašali torej lir 188,088.373.88, kar bi pomenilo na-pram proračunom za leto 1944. povišek v znesku lir 67,306.859.72 ali 55.72%. Skupni primanjkljaj po tako sestavljenem proračunu izdatkov je bil ugotovljen na znesek lir 51,194.935.68, ki so ga sestavljali deficiti naslednjih proračunov: 1. mestnega zaklada . lir 37,659.208,— 2. mestne klavnice • lir 1,216.800___ 3. regulacijskega fonda..............lir 103.800.— j 4. mestnega preskrbovalnega urada , lir 1,203.968.— 5. meščanske imovine lir 31.394,— 6. mestne delavske zavarovalnice . . lir 65.250.68 7. mestnega vodovoda lir 1,050.500.— 8. mestne elektrarne lir 8,364.000.— 9. mestne plinarne . lir 1,500.000.— ‘Mestno županstvo je smatralo za prvo svojo dolžnost strogo pregledati vse predlagane izdatke in izločiti tiste postavke, ki bi v današnjih izrednih razmerah sploh ne bile pomembne, oz. bi jih zaradi pomanjkanja raznega materiala sploh ne bilo mogoče izvršiti. Kot primer naj navedem postavko za škropljenje mestnih ulic, ki je tvorila vedno znatno obremenitev proračun mestnega tehničnega oddelka. Zaradi oblastvene prepovedi škropljenja ulic se je ta kredit črtal iz proračuna, s čemur smo pomagali tudi upravi mestnega vodovoda, ki se je zaradi pomanjkanja premoga pri črpanju vode že itak morala omejiti. Tako so se tudi pri vseh ostalih postavkah pregledale možnosti uresničitve naročil, storitev in del ter v proračunu pustili le tisti krediti, o katerih smo bili prepričani, da so neobhodno in neodložljivo po-trebni. Prvotni osnutki proračunov Izdatki znatno znižani Razgrnjeni osnutki proračunov občine za leto 1945 izkazujejo zato skupnih izdatkov le za znesek lir 169,702.561.—, kar bi pomenilo proti proračunom za leto 1944 povišek lir 48,920.556.— ali 40%. Proračun mestne uprave za leto 1945 zato tudi ne izkazuje več lir 85,887.875.—, ampak le lir 72 milijonov 543.613.— izdatkov. Samo v tem proračunu je bilo črtanih kreditov za znesek lir 13 milijonov 344.262.—, čeprav smo morali medtem še nekatere postavke, tako predvsem prispevek občine k vzdrževanju policije, znatno zvišati. Povišku izdatkov v navedeni višini se ni bilo mogoče izogniti. Treba je bilo namreč upoštevati splošno podražitev cen materialu, ki ga rabi mestna uprava pri svo« jem poslovanju, kakor kurjava, pisarniške potrebščine, gramoz, železo, cevi, obrtniška dela pri vzdrževanju nepremičnin in tako dalje. Znatno smo morali zvišati tudi prispevek po § 31 zakona o bolnicah ter prispevek za vzdrževanje policije. Povišek samo teh dveh postavk znaša lir 1,668.850. V proračunu, je bilo dalje predvideti zvišanje rednih in izrednih podpor mestnim ubožcem, kajti z lir 40.— ali celo manj na mesec v resnici ni mogoče nikomur živeti. Nova uredba o požarni policiji in prostovoljnem gasilstvu je povzročila tudi za občino znaten porast materialnih izdatkov. Naravno je dalje, da so se z novim proračunom povečale tudi dolžnosti občine pri protiletalsko-zaščitni službi. Po uredbi Vrhovnega komisarja so bile z decembrom 1943 zvišane plače za 30%, k čemur je prišteti tudi v 1. 1944 s privoljenjem Vrhovnega komisarja napravljene izdatke za regulacijo mezd. Višji prejemki so povzročili tudi višje socialne dajatve. Navedeno dokazuje, da mestna uprava pri najboljši volji ni mogla bolj reducirati izdatkov, če je hotela, da bi se tudi v prihodnjem letu vsaj v glavnem zadostilo njenim dolžnostim. Izdatkom razgrnjenih mestnih proračunov za leto 1945 v znesku lir 169,702.561.— stojijo nasproti dohodki v višini lir 135,905.792.—. Primanjkljaj znaša torej lir 33,796.769.— Jedro tega primanjkljaja tvori deficit proračuna mestne uprave v znesku lir 19,619.219.—. Nadaljnje primanjkljaje izkazujejo še proračuni tramvajskega podjetja v znesku lir 2,462.452.—, elektrarne v višini lir 8,613.575.—, plinarne v znesku lir 1,300.000.—, vodovoda v znesku lir 584.723.— in klavnice v višini lir 1,216.800. Posebej je podčrtati, da bi se navedeni celotni primanjkljaj lir 33,769.769.— povečal za nadaljnjih lir 2,490.900.— v primeru, če bi država ne prižnala zaprošene dotacije b specialnemu proračunu mestnega preskrbovalne-nega urada. Če so znašali celotni dohodki proračunov občine za 1. 1944. Ur 120,782.005.—, bi povišek predvidenih dohodkov za 1. 1945. znašal le lir 15,123.787.—. Jedro tega tvori povišek dohodkov pri specialnih proračunih, ki znašajo lir 15,115.848.—, dočim predvidevajo proračuni Združenih mestnih podjetij na svojih dohodkih le poviišek lir 122.498.—, proračun mestne uprave pa celo zmanjšanje dohodkov za lir 114.559.—. Nesorazmerno velik povišek dohodkov specialnih proračunov je pripisati prvenstveno dohodkom proračuna mestnega preskrbovalnega urada, v katerem se kalkul-lira z nabavo kompletne količine kuriva, potrebne ljubljanskemu prebivalstvu, kar je seveda znatno dvignilo na eni strani izdatke, na drugi strani pa tudi dohodke tega proračuna. Iz te primerjave je že razvidno, da na dohodkih mestne uprave in podjetij niso predvideni poviški, ki naj bi rezultirali iz zvišanja vseh vrst občinskih davščin kakor tudi cen proizvodom Združenih mestnih podjetij in zavodov. V proračunu za leto 1945. je namreč predvideno pobiranje davščin v višini, kakor se danes pobirajo, in cene za vodo, plin in elektriko, kakor veljajo po zadnjih odobritvah oddelka za kontrolo cen pri Pokrajinski upravi. Pri vsem tem so bili seveda upoštevani uspehi, doseženi v tekočem proračunskem letu ter podlaga za odmero občinskih doklad k državnim davkov, kakor jo je pripravila davčna uprava za proračunsko leto 1945. V splošnem so se vsi dohodki računali v najvišji možni meri brez kakih posebnih odbitkov za neizterljivost ali odpise drugih vrst. Na vsak način pa se je bilo oziralo na dokazano padajoči uvoz alkoholnih pijač, ki bo imel znatne posledice za proračun dohodkov mestne uprave v prihodnjem letu. Če se je še v aprilu in maju t. .1 mesečno uvozilo v Ljubljano približno 400.000 litrov vina, je padel uvoz vina v oktobru in novembru komaj na dobrih 100 tisoč litrov. Čeprav se županstvo ni moglo odločiti, da bi se zaradi izravnave proračuna zvišale za ljubljansko prebivalstvo nadvse važne občinske dajatve, kakor vodarine, gostaščine, kanalske pristojbine, doklade na pridobnino, družbeni davek itd., se za prihodnje leto vendar predlaga zvišanje trošarine na vino od dosedanjih lir 2.50 na lir 3.— za liter. Ta povišek je gotovo utemeljen, saj se vino ne prodaja več po lir 20.— do lir 30.— kot pred letom dni, temveč po 70 lir in še več. Na ta način se je mogel dohodek trošarine zvišati za Mr 1,250.000.— s predpostavko, da bo znašal uvoz vina v letu 1945. vsaj 2,500.000 litrov. Tako sestavljeni dohodki proračuna mestnega zaklada za leto 1945. pa bi tudi ne dosegli izkazane vsote lir 52,924.394.—, če ne bi v njih izkazali zneska 10 milijonov lir, ki naj ga prispeva premoženje občine, izvirajoče iz dosedanjega proračunskega poslovanja ter prispevkov, ki jih namerava občina zaprosita pri državi. Gre v tem j »ogledu za znesek lir 3,050.000.—, od katerega naj bi prispevala Pokrajinska uprava za požarno policijo in prostovoljno gasilstvo lir 1,400.000.—, za protiletalsko zaščito lir 500.000.— in za izredno ter redno vzdrževanje pokrajinskih cest, kakor tudi mestnih ulic, ki v vojnem času veMko več trpijo, lir 1,150.000.—. Na prvi hip bi morda presenetila vsota lir 10,000.000.—, predvidena v proračunu dohodkov kot prebitek iz prejšnjih let. Treba pa je pojasniti, da so v tem znesku zapopadene razne starejše terjatve, ki jih bo po vsej verjetnosti možno izterjati v 1. 1945, ter prihranki na izdatkih, nastalih prav zaradi tega, ker že v 1. 1944. ni bilo mogoče marsikaj naročiti oziroma izvršiti, kar je bilo sicer s proračunom predvideno. Ustaviti "so se morale zaradi pomanjkanja bencina razne avto-vožnje s škropilnimi in drugimi avtomobili, kakor tudi odložiti nabave sicer potrebnega materiala vseh vrst, ki ga danes ni mogoče niti kupiti. Vstavitev dobroimetja iz prejšnjih let pa je tudi danes še prav posebno umestna, ko bi se sicer drugače morala davčna bremena čezmerno zvišati. V teh izrednih razmerah naj tudi občina žrtvuje vsa razpoložljiva sredstva v svrho delnega doprinosa k zaželjenemu uravno-vešenju proračuna, čeprav bi morda poraba vseh rezerv vplivala na likvidnost mestne blagajne. V kolikor bo nadzorstveno ob-lastvo odločilo, da se zaradi urav-novešenja proračuna dovolijo zvišanja vsaj nekaterih davčnih virov občine, se bo videlo šele pozneje. Na vsak način pa bi prišlo v poštev zvišanje trošarine na vino, kakor tudi primerna zaokrožitev doklade na pridobnino in družbeni davek. Pravično bi bilo nekoliko zvišati tudi takse na prenos nepremičnin. Če upoštevamo, da so cene proizvodov Združenih mestnih podjetij delno celo pod lastnimi režijskimi stroški, bi bila razumljiva tudi sprememba tarit za prodajo električnega toka, plina in vode. V razgrnjenem pravilniku o izvrševanju proračuna mestne občine za 1. 1945. končno niso predvidene kake bistvene izpremembe, ampak le popravki stilističnega značaja ter izpopolnitev postopka pri nabavah, upoštevajoč dejstvo, da je vrednost denarja nekoliko padla. Ni tudi smatrati v členu 23. predvidene izpremembe odmere socialne občinske davščine kot kak povišek. Gre le za poenostavitev priredbenega postopka, pri čemer naj bo po predlogu davčne uprave za one davke, ki so sumarno knjiženi, odmerni kriterij višina osnovnega davka, za uslužbenski davek in za minimalni davek pa naj bi ostal kot doslej čioti dohodek. Izprememba priredbenega postopka je zamišljena tako, da bi zaradi tega davčni zavezanci ne plačali več, kot so plačali doslej. » G. župan Jančigaj je med drugim omenil tudi razne težave, ki jih mora premagovati ljubljanska občina. Mnogo teh težav ne bi bilo, če bi bila vedno povsod dobra volja. Obširneje je govoril tudi o skrbi mestne občine, da bi oskrbela ljubljansko prebivalstvo z zadostno koMčino drv. Ze od aprila dalje je občina neprestano opozarjala na to potrebo, toda šele sedaj je začela njena akcija postajati uspešna. Zelo velike skrbi povzroča tudi pomankajnje premoga. Zaradi tega trpi zlasti obratovanje elektrarne, plinarne in vodovoda. Nujno želeti je, da bi se ljubljansko prebivalstvo zavedalo resnosti tega pomanjkanja in čim bolj šte-djilo z električnim tokom, vodo in plinom. Ob koncu konference je še višji svetnik dr. Krošelj podal nekatera pojasnila k sestavi proračuna. Letos se je sestava proračuna preuredila, da je sedaj proračun mnogo bolj pregleden. Uvedle so se tudi nove partije, tako za gasilstvo, protiletalsko zaščito, skrbstvo itd. Stara delitev proračuna na osebne in materialne izdatke je sicer v glavnem še ostala, toda izvršen je prvi korak, da se sestava proračuna poenostavi in da postane proračun bolj pregleden. Sprememba pravil Splošne maloželezniške družbe Šef pokrajinske uprave je odobril spremertibo pravdi Splošne maloželezniške družbe d. d. v Ljubljani. Po novih pravilih ni več predsednik upravnega sveta družbe podžupan ljubljanske občine in ostalih 4 članov upravnega sveta ne imenuje župan iz vrst me-ščanov-strokovnjakov, temveč imenuje ves upravni svet družbe, ki ima pet članov, župan, torej tudi predsednika, in sicer iz vrst občanov, ki imajo zadostno tehnično in gospodarsko sposobnost. Predsednika upravnega sveta zastopa v njegovi odsotnosti podpredsednik, ki ga izvoli upravni svet. Prijava zalog gradbenega lesa V smsilu izvršilnih določb šefa pokrajinske uprave k naredbii Vrhovnega komisarja za preskrbo z lesom se morajo prijaviti zaloge gradbenega lesa še po dosedanjih predpisih. Prijave je treba izvrševati v trojniku po občini oz. Združenju industrijcev do vsakega 5. dne v mesecu po stanju zadnjega dne prejšnjega meseca. ToMko objavljamo v dopolnilo k okrožnici Sindikata trgovcev z lesom, št. 18 z dne 6. nov. 1944, št. I 3026/44-263. Sindikat trgovcev z lesom. Prispevki delojemalcev za »Zimsko pomoč« Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča, da je prejela od Pokrajinske delavske zveze naslednji dopis: >Na prošnjo »Socialne pomoči« z dne 23. t. m. ter v želji, da bi se omogočilo enotno zbiranje delojemalcev za veleakcijo »Vsi hočemo pomagati — darujte za izredno božično obdaritev za 1. 1944.«, predlagamo, da organizirate po podjetjih nabiralne akcije med njihovimi posadkami. Podjetniki naj bi pozvali svoje uslužbence, da prispevajo ustrezne zneske v sorazmerju z rednimi mesečnimi prejemki in naj jih naklonijo »Zimski« oz. »Socialni pomoči«. Tako darovane prispevke bi bilo treba odtegniti pri rednem izplačilu mezde oz. plače v času od 1. do 15. decembra in jih nakazati po navodiilh »Socialne pomoči.« Prosimo vsa združenja in Odsek za obrtništvo, da o tem takoj ob-veste svoje člane in da tako zbrane prispevke nakažejo na tekoči račun »Socialne pomoči« pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine. Pokrajinski zvezi delodajalcev pa naj predlože seznam podjetij, katerih uslužbenci so prispevali za »Socialno pomoč« in koliko so darovali Zasluge nemške veletrgovine Praznovanje praznika Vseh svetnikov Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča naslednji dopis nemškega svetovalca: »Z odločbo VIII-35-Dr. K./R z dne 27. X. 1944 sporoča Vrhovni komisar, da se praznik Vseh svetnikov (1. novembra) uvršča med praznične dneve, ob katerih se mora delavcem in nameščencem izplačati mezda tudi, če niso delali.« Tudi vajencem se mora izplačati božičnica Pokrajinska delavska zveza sporoča, da pripada tudi vsem vajencem, ki so že dovršili enoletno učno dobo, ustrezajoča božična nagrada v smislu odredbe Vrhovnega komisarja. Tudi nemškj svetovalec je izdal tolmačenje, da pri pada vajencem ustrezajoča božična nagrada. Zato se pozivajo vsi delodajalci, da izplačajo vajencem z enoletno učno dobo ustrezajočo božično nagrado. Opozorilo članom Združenja industrijcev in obrtnikov Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine razgla Sa: Delovni čas in pribitek za nadurno delo Z odločbo z dne 4. julija 1944, s katero je Vrhovni komisar za ope racijsko območje »Jadransko pri morje« odobril dodatke h kolektivnim pogodbam (gl. našo okrožnico št. 6591 z dne 2. avgusta 1.1.), je bdi predpisan za vse stroke 48-urni delovni čas ter 25% pribitek za nadurno delo ob delavnikih, 50% pribitek pa za praznično in nedeljsko delo. Na vlogo Pokrajinske zveze delodajalcev, s katero je opozorila na zakonodajo, ki velja v naši pokrajini, je Vrhovni komisar z rešitvijo z dne 15. X. t. 1. zavzel dokončno stališče kakor sledi: Normalni delovni čas je 48 ur, razen v strokah, kjer je . že obstoječimi kolektivnimi pogodbami predviden daljši delovni čas. Za preko-časno in nočno delo je plačat. 25%-ni pribitek, za delo ob nede ljah in praznikih pa 50%-ni pr' bitek. Božična nagrada delavcem Ker so nekatera podjetja pri izplačilu doklade v smislu odredbe Vrhovnega komisarja odtegnila tudi po zakonu na delojemalca odpadajoči del prispevka za socialno Ali je v današnjih časih vedno večjega vpliva države na vse gospodarsko življenja veletrgovina sploh še upravičena? Na to danes gotovo zelo aktualno vprašanje odgovarja »Deutsche Adria-Zeitung« vsem poudarkom pozitivno ter pravi v članku »Upravičena veletrgovina« med drugim naslednje: Z visokimi dimniki se neprezen-tira tovarniški obrat, z izložbami čeprav je v vojnem času njih sijaj obledel — podrobna trgovina. Veletrgovini pa manjka tak zunanji znak. Potrošniku blizu stoječi detajlist more še nekako upati na razumevanje svojega dela. Bolj daljna pot blaga pa je zaprta očem javnosti. Ce bi bila veletrgovina v resnici odveč, kakor se tu pa tam trdi, bi jo že davno preskočili. Nihče namreč ni zavezan, da bi se je moral posluževati. Je pač zgovoren dokaz, da se je ne more pogrešati, ko so tudi najbolj vneti zagovorniki direktnega blagovnega prometa našli nazaj pot k veletrgovini. Sicer sie> je v gnezdila v tihotapski trgovini v letih 1917/18, še bolj bujno pa v naslednjih letih razvrednotenega denarja zelo nerazveseljiva oblika veletrgovine: verižniška trgovina, ki je živiela od tega, da je pošiljala blago na sprehod. Še v slabšem spominu pa je ona trgovina, ki je delala le z beležnico in telefonom ter pospravljala oderuške dobičke, pa čeprav bi spravil vso to trgovino žep telovnika. Toda v strogem očiščevalnem procesu ob deflaciji so bili vsi takšni elementi odstranjeni. Nikdar se ne bi moglo tako gladko preiti na vojno stanje, če ne bi veletrgovina dala v prvi prehodni dobi svoje dobro napolnjene zaloge na razpolago. Te so tudi Se kasneje omogočale zadostno oskrbo, to je prometni aparat preobremenjen v prvi vrati z vojaškimi potrebami. Načrtno se je veletrgovina založila z blagom tudi za ta primer, da so mogle njene zaloge tudi v času najbolj ostrega zastanita transportov ne samo omogočiti normalno oskrbovanje z blagom, temveč tudi včasih nastale hipne potrebe zadostiti, kakor ob premestitvi tovarn, evakuacijah in zračnem terorju. Tudi ob najbolj nepričakovanih težkih dogodkih se je izkazala okretnost veletrgovine. Veletrgovina more biti kos zelo mnogostranskim nalogam in njena pozicija se ne more zlahka določati. Potrošnik misli pri omembi veletrgovine le na veletrgovino, ki dela za podrobno trgovino in na njene odjemne naloge, pri tem pa pozablja na nič manj važno proizvodnjo zvezano trgovino, ki spravlja posamezne proizvajalne obrate v kontakt, ko tudi trgovino, ki nakupuje surovine, odpadke in staro blago. Dejansko spremlja veletrgovina blago po vsej njegovi poti od surovine pa do polizdelka in izdelka ter do prodaje predmeta detajlistu, na drugi strani pa prevzame ostanek preostalega blaga, da ga dovede do novega kroženja. K veletrgovini pa spada tudi uvozna in izvozna trgovina. Ravno ta trgovska panoga je pokazala vojni občudovanja vredno stabilnost in življenjsko silo. Izpadloe v čezmorski trgovini je znala veletrgovina izravnati z odkritjem novih trgov. Dočim se je vodila prejšnji svetovni vojni vsa zunanja trgovina po centralni družbi, da so zasebne tvrdke kot samostojne trgovine zginile s trga, je danes nemška zunanja trgovina v bistve nem postavljena pod zasebno vodstvo. Najboljšie storitve so se dosegle tam, kjer se je državno vodenje poslužilo podjetniške iniciative hamburških, bremenskih, Itt-beških, gdanskih in drugih trgovskih podjetjih in njih inozemskih zvez. Danes ni več urada, ki bi se zavzemal za izključno monopoliti-stične oblike v zunanji trgovini. Zaradi označbe veletrgovina bi se lahko pozabilo, da se naloge veletrgovine nikakor ne omejujejo le na čisto trgovske posle. Veletrgovina ne zagrabi samo blaga, ga stehta, kontingentira, kreditira in posreduje pošiljke. To vse je morda spadalo še v začetke veletrgov-skega udejstvovanja. Moderni veletrgovec mora biti v mnogih primerih poleg trgovca tudi še verzi-ran tehnik. Tako daje nasvete trgovec z orodjem za stroje, da navedemo en primer, pri nabavi in izberi strojev. Večje trgovinske tvrdke imajo večinoma lastne tehnične pisarne. Trgovino z opremo obratov goje dostikrat tako, da prevzamejo izdelavo celotnih fabričnih naprav, ker morejo potrebne tehnične kon- zavarovanje, opozarjamo članstvo, da ob božičnih nagrad ni treba plačevati Zavodu za socialno zavarovanje nikakšnih prispevkov in se zato tudi ne sme na račun pri spevkov za socialno zavaroyanje delojemalcem ničesar odtegovati. I Proizvodnja sadne mezge se je od 5000 ton leta 1938. zvišala do lani | na 110.000 ton. Tudi pri napredku bolgarske [ živinoreje ima Nemčija velike za-I sluge. Iz Nemčije je Bolgarija dobivala plemensko živino in bolgarski kmetje so v Nemčiji spoznali j najnovejše gospodarske in strokovne metod«, ki so jih potem strukcije in izvedbe najbolje presojati. Trgovina z orodjem ter z orodjem za stroje je priskrbela orodne delavnice za čete in jih sestavila, prevzela strojno opremo oborožitvenih obratov, finansirala njih razširjenja ter prebila mejo. . . - med trgovino in tovarniško proiz- T™1 ^večjim pridom uporab-vodnjo ter sama začela ustanav- J 1 P1? m mlekarstvu. 1 V raznih strokah so se v Nemčiji dobro izšolali tudi bolgarski de-Seveda pa je tudi v vojni še j lavci. vedno najvažnejša funkcija vele- Ves čas vojne je Nemčija več trgovine skrb za zaloge. Po sorti- dajala Bolgariji, kakor pa je od mentu veletrgovine je povezano nje dobivala, Nemčija pa ima iz-veliko število dobaviteljev s še vozni presežek tudi pri izmenjavi večjim številom odjemalcev. Na ta blaga od začetka leta 1939. dalje, način se more brez števila veliko | V tej dobi je bil nemški uvoz iz delovnih potov združiti, dočim bi direktni promet pomnožil število naročilnih potov, pošiljk, formularjev, obračunov itd. v nedogled. Če bi bila veletrgovina avtomatičen in na vse zadnje odvišen razdeljevalec blaga, bi se že davno nadomestila z drugo razdeljevalno organizacijo. V resnici pa ima veletrgovina to veliko nalogo, da spremeni delo proizvajalnih obratov v odjemno in oskrbovalno storitev. Nemška gospodarska pomol Bolgariji Bolgarije vreden 1057.2, nemški izvoz v Bolgarijo pa 1176.95 milijona mark in znaša tako nemški izvozni presežek 119.75 milijona mark. Izdatne nemške gospodarske pomoči, ki jo označujejo ti podatki, pa so bile z Bolgarijo vred deležne tudi druge južnovzhodne dežele, ker je Nemčija posvetila gospodarstvu tega dela Evrope svojo posebno pozornost. Za koristi, ki so jih imele Bolgarija in druge južnovzhodne dežele od gospodarskih odnošajev z Nemčijo, se je treba zahvaliti močnemu nemškemu prizadevanju za uresničenje velikega cilja — gospodarske samostojnosti celinske Evrope. Neosnovane trditve novih bolgarskih ministrov, da je Nemčija gospodarsko izkoriščata Bolgarijo, so, Itakor je »Trgovski list« že poročal, popolnoma ovržene s tem, ker so bolgarske vlade same objavljale iz zuna n j e-trgo vinske bilance, poučen in zanimiv pa je naslednji opis nemško - bolgarskih gospodarskih odnošajev, ki ga je objavi] »Slidost-Echoc: Kdor je zasledoval razvoj gospodarskih odnošajev med Bolgarijo in Nemčijo ne samo od jeseni 1939, temveč že dolga leta prej, si bo brez težave ustvaril pravo sliko ter vse objektivno presodil. Gospodarski odnošaji med obema državama niso bili intenzivni samo v vojnih razmerah ali zaradi njih, temveč tudi v mirni dobi ter vedno tesno zvezani s strukturo bolgarskega izvoza. Bolgarija je v še večji meri agrarna dežela ko ostale južnovzhodne države, iz raznih vzrokov, predvsem pa zaradi velike razlike zemljišč, pa njena žitna proizvodnja ni bas obilna. Cerealije imajo v okviru bolgarskega izvoza samo skromno vlogo. Lahko pa izvaža razmeroma velike količine tobaka, grozdja in sadja, torej blago, ki ni nikjer ne obhodno potrebno in čigar cene so v raznih razmerah zelo različne. Poleg tega ker se je po prvi svetovni vojni pri tem blagu pojavila močna konkurenca Severne in pozneje Južne Amerike, od koder je prihajalo v Evropo prav dobro blago, ki ni bilo drago. Zaradi te konkurence so bili bolgarski pridelovalci v težkem položaju Situacija bi se bila še poslabšala, če ne bi Nemčija svoje nabave živil bolj in bolj prelagala na evropski jugovzhod. S tem so se začeli za bolgarske pridelovalce novi in boljši časi. Prvič je bil nemški trg dovolj velik, drugič pa so bili v Berlinu pripravljeni, plačati bolgarsko izvozno blago po dobrih in stalnih cenah. Te cene so bile celo nad povprečjem cen t Melita Jelačin V Ljubljani je umrla gospa Melita Jelačin, vdova po pok. romun-svetovnega trga. Tako so leta 1938.1 skem konzulu in industrialcu inž. prevzeli bolgarsko pšenico po 155 M. Jelačinu in lastnica tovarne za mark za tono, ko je biLa cena na zamaške. svetovnem trgu samo 90 mark, sojo in suhe slive pa so prevzeli po 225 in 386 mark za tono, dočim ,e bila svetovna tržna cena okrog 190 in 300 mark. Te ugodne cene gotovo niso bile brez vpliva na življenjski standard bolgarskega judstva in ko je tako naraščala kupna moč bolgarskega kmetijstva, so bile onemogočene tudi vse potrebne investicije za napredek kmetijskih gospodarstev, za nabavo umetnih gnojil ter za izpopolnitev prej zelo skromnega inventarja kmetijskih strojev in orodja. Od leta 1918. do 1943. so 4V*V4V4V4v*V/♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V A VAV«V»V»V*V« ♦ ♦ ♦ ♦%%%% KNJIGOVEZNICA judske tiskarne LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 6 a) Knjigoveški oddelek: Vezava vseh vrst od preprostih do razkoSnih Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo b) Torbarski oddelek: Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo Pokojnica je bila visoko naobra-žena dama in skrbna žena, ki je povsod uživala velik ugled in odkritosrčno spoštovanje. To je dokazalo tudi številno spremstvo na njeni zadnji poti v nedeljo. Bodi ji ohranjen blag spomin! Naj višje cene za oljna semena Na prošnjo Kmetijske zbornice je odobril Komisar za cene naslednje najvišje cene za oljna semena, v Bolgariji naročili okrog 240.000 M l kg franko *birališče plugov in na tisoče raznih strojev. Samo v letu 1942. je prišlo v deželo okrog 1000 traktorjev. Nabave umetnih gnojil so se v letih 1938. do 1942. povečale od 754 na 17.438 ton sončnice lir 7.50 (sedem in pol), bučnice Mr 9.-— (devet), repica lir 7.50 (sedem in pol), ogrščica lir 7.50 (sedem in pol). Cenik z najvišjimi cenami mora . .. .biti na vpogled občinstvu na vid- V sodelovanju z Nemčijo so bile nem mesju v vseh obratnih prosto-tako v nekaj letih omogočene na-1 jjjer se prodaja blago, nave-bave, za katere bi bilo pod drugi- deno v ceniku mi pogoji potrebnih trikrat toliko Vsako nepošredno ali posredno let. Večina bolgarskih kmetov pa I zvjganje ^ je prepovedano. Krši-morda sploh nikdar ne bi mogla te]j| ge kaznujejo po zakonskih dobiti nekaterih modernih strojev, predpis €e ne bi bilo ugodnih nemških dobav. Nemčija je od začetka voj ne uvajala razne akcije za napredek bolgarskega kmetijstva v splošnem ter za uvedbo in pospešitev novih kultov (oljne rastline) Trgovinski register Spremembe in dodatki: „ v, x. kju jvvpHpni I Vladimir Stare, tvornica vzorna posestva in naselja, napo- llana-sled pa ustanovljen kmetijski in-1 Vpiše se prokurist stitut. Po nemški pobudi so začeli leta I 1934. pridelovati sojo in so se ti nasadi od skromnega začetka 1400 ha razširili od lani na okrog I 50.000 ha. Pri nemškem zagoto-1 Na vilu rednega prevzemanja pridel-1 triletni načrt za industrializacijo kov se je v enem desetletju bol- dežele. Praktično izvajanje tega garsko sadjarstvo in vrtnarstvo po načrta se je že začelo z razdelitvi-svojem pridelku potrojilo in pri I jo naročil za opremo raznih novih uvajanju novih kultur so sodelo-1 in razširjenih industrijskih obra-vali nemški strokovnjaki Po nem- tov. Velik del naročil je dobila ški pobudi in z nemško pomočjo Švica. Tako so v Švici naročili je zelo uspešno napredovalo tudi dve tretjini vseih strojev in naprav konserviranje sadja in sočivja, I za novo veliko tovarno papirja, ki kar je znatno dvignilo količino bo imela dnevno kapaciteto 1500 in vrednost bolgarskega izvoza, kilogramov papirja. Tudi pri dru-Med drugim je bila uvedena pro- gih industrijskih obratih, ki bodo izvodnja grozdnih koncentratov, ki urejeni po triletnem načrtu, bo ________________________________ je dosegla lani 5000 ton, kar ustre- mnogo strojev, orodja in aparatov za predelavi 30.000 ton grozdja. I švicarskega izvora. «%♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ r se proKurisi Martelanc Slavko, zasebni uradnik v Ljubljani. Industrializacija Portugalske Portugalskem so napravili Lesni dogovori med Nemeiio in Hrvatsko Obrtniški vestnik Mezde za 1. november Z odločbo VIII-35-Dr. K./Rzdne 27. 10. 1944 sporoča Vrhovni komisar, da se praznik Vseh svetnikov (1. novembra) uvršča med praznične dneve, ob katerih je delavcem in nameščencem izplačati mezdo tudi, če niso delali. Prispevek delojemalcev za zimsko pomoč Da bi se omogočilo enotno zbiranje prispevkov pomočniškega in nameščenskega osebja za veleakci-jo »Vsi hočemo pomagati — darujte za izredno božično obdaritev za leto 1944«, naj obrtniška podjetja na prošnjo »Socialne pomoči« in na predlog Pokrajinske delavske zveze pozovejo svoje uslužbence, da prispevajo ustrezne zneske v sorazmerju z rednimi mesečnimi prejemki in jih naklonijo »Socialni pomoči«. Tako darovane prispevke ja treba odtegniti pri rednem izplačilu mezd oziroma plač v času od 1. do 15. decembra t. 1. in jih nakazati »Socialni pomoči«, oziroma na njen tekoči račun pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine, Odseku za obrtništvo pa je istočasno pismeno ali ustno sporočiti naziv podjetja in skupno zbrano vsoto prispevkov, katere so darovali delavci in nameščenci vsakega podjetja posebej za »Socialno pomoč«. Večja volja po storitvah v Nemčiji Nove misli nemškega storilnega socializma se med drugim kažejo tudi v narastku raznih predlogov za zboljšanje dela v obratih. Leta 1943. je imelo 35.000 nemških podjetij organizirano službo za predlaganje zboljševalnih predlogov. Vseh predlogov je bilo približno 300.000, od katerih je bilo 00 do 70 odstotkov praktično uporabnih. Skoraj dve tretjini predlogov sta prišli iz krogov strokovnih, izučenih in pomožnih delavcev. Vinski pridelek Severne Italije Severna Italija bo letos pridelala 12 do 18 milijonov hi vina, kar bi zadostovalo za kritje njene potrebe. Da se zajamči redna oskrba potrošnikov, morajo biti vse ve-lekletarne z najmanj tisoč hi na razpolago kmetijskemu ministrstvu. Te velekletame bodo oskrbovale ljudi z običajnim potrošnim vinom. Vinogradniki morajo tem velekletarnam oddati svoje pridelke grozdja. Vsa proizvodnja vina bo kontingentirana. Razdolžitev madžarskega kmetijstva Madžarska vlada je v svojem programu napovedala, da bo do 1. januarja 1945 popolnoma razdol-ženo vse madžarsko kmetijstvo. V zadnjih letih je ta razdolžitev že dobro napredovala in so v začetku letošnjega leta kmetijski dolgovi znašali samo še 877 milijonov pengo, dočim so 1. 1932., ko je bila po ugotovitvi Madžarskega gospodarskega instituta kmetijska zadolžitev na višku, dosegli 2.17 milijarde pengS. Obrestno breme te zadolžitve je doseglo 225 milijonov ter je znašalo več ko 20% vsega tedanjega kmetijskega dohodka. Ze 1, 1934. se je obrestno breme znižalo na 15.4% letnega kmetijskega dohodka, v poznejših letih pa je razdolžitev še bolj napredovala. Veliko zaslugo pri tem imajo gospodarski odnošaji z Nemčijo, kajti madžarska kmetijska proizvodnja je v Nemčiji dosegla cene, ki so presegale cene svetovnega trga. Madžarsko kmetijstvo je imelo od leta do leta večje dohodke, dolgovi pa so se tako znižali, da bo letos obrestno breme znašalo samo še 1.6% od letnega kmetijskega dohodka. Zadnji »Internationaler Holz-markt« poroča: Vse iz Hrvatske dospele vesti govore o neprestanem zviševanju cen skoraj vseh predmetov in storitev. Razvrednotenje denarja hitro napreduje. Na drugi strani pa se opaža v zadnjem času vedno večje pomanjkanje denarja, kar se tudi v zadnji izdali »Obvestil Nemške 'trgovinske zbornice« V Hrvatski posebej naglaša. Neenakomeren razvoj denarnega obtoka in cen kaže posebno jasno, da je dvig cen le v manjši meri posledica zajemanja denarja iz emisijske banke. Nasprotno je ta nastal zaradi pomanjkanja blaga, kar se posebno dobro vidi pri lesu. Les na Hrvatskem čisto gotovo ne spada v ono vrsto blaga, ki bi ga primanjkovalo. Nasprotno ga je v deželi zelo veliko, a je redno gozdarsko obratovanje zaradi tolovajev nemogoče. Pa celo brez ozira na to, bi bilo v deželi, pri še obratujočih žagah in pri veletrgovcih zadosti rezanega lesa, zlasti če se primerjajo dejanske gospodarske potrebe z razpoložljivimi zalogami. Šele zaradi nemožnosti, da bi se zaradi nesigurnih razmer »Sudost-Echo« piše, da se v Švici vojna udejstvuje v duhu in smislu napredujoče socializacije. Do tega zaključka prihaja na naslednji način: Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je švicarski narodni dohodek številčno zvišal, po realni vrednosti pa znižal ter da je to znižanje bolj v breme kapitala in dohodkov od kapitala kakor pa v breme množic delavcev in nameščencev. To dokazujejo tudi najnovejši podatki o gibanju mezd in plač. Zvezni urad za industrijo, obrt in delo je objavil pregled mezd in plač v oktobru 1943. Iz tega pregleda je razvidno, da so se od julija 1939. do februarja 1943. mezde izučenih delavcev zvišale povprečno za 31 %>, neizuče-nih delavcev pa za 39.1 °/o. Mezde žensk so se zvišale za 40 %>, mezde mladoletnih delovnih moči pa celo za 54.5 °/o. Zaslužki v raznih strokah so precej različni, razlike pa so povzročene tudi od krajevnih V nasprotju s sedanjo vojno niso bile v prvi svetovni vojni cene za kovine v Združenih državah Sev. Amerike prav nič omejene. Zato so se zaradi močno naraslega vojnega povpraševanja dosegle rekordne cen. Da se to ne bi ponovilo tudi v sedanji vojni, je ameriška vlada dvig cen ustavila. Od tedaj pa se je položaj zelo spremenil v škodo severno-ameri-ške kovinske proizvodnje. Ameriški rudniki ne morejo danes več kriti kovinske potrebe oborožitvene industrije. Če bi se ob izbruhu sedanje vojne dovolil syoboden razvoj cen, bi najbrže cene tako narasle, da bi se mogle one v prvi svetovni vojni označiti še kot zelo skromne. Te prednosti pa severnoameriško gospodarstvo ne bi moglo samo popolnoma izkoristiti, kajti rudniki in plavži danes ne morejo zagotoviti lastne oskrbe ameriške oborožitvene industrije. Od visokih kovinskih cen v Združenih državah bi imele v prvi vrsti dobiček ibero-ameriške dežele, katerih kovine in rudninske dobave USA danes ne morejo več pogrešati. Pri neprimeroma bolj ugodnem mednarodnem odjemnem položaju so mogli ameriški proizvajalci kovin doseči v prvi svetovni vojni zelo visoko zvišanje cen, da je ve- moglo spraviti blago na kraj potrošnje, se popolnoma pokaže pomanjkanje blaga. Lesni promet med Nemčijo in Hrvatsko je v znaku splošnega neugodnega gospodarskega razvoja Hrvatske. Zviševanje cen, moglo bi se skoraj reči, je na tekočem pasu in preprečuje skoraj vse dogovore. K temu pride še to, da marčna pogajanja zaradi cen med Nemčijo in Hrvatsko nikakor niso ustrezala pričakovanju hrvatskega lesnega gospodarstva, ne sicer toliko zaradi njih višine ko zaradi njih notranje strukture. Pri velikanskih kakovostnih razlikah, kar velja zlasti za listovce, morajo enotne oene povzročiti, da se izvaža samo manjvredno blago ali pa da ostanejo dogovorjeni kontingenti samo na papirju. Drugo težavo vidijo lesni strokovni krogi v tem, ker se je rezani les jelše in bresta v ceni izenačil, za hrastov rezan les pa zvišala cena le za pol odstotka. Hrvatska zveza lesnih industrialcev predlaga zato, da se linearno zvišajo vse stare cene, pri čemer naj bi se upoštevala celotna vrednost lesnega izvoza v Nemčijo v višini 112,575.000 RM. razmer. Tako so zaslužki v trgih za 6%, v mestih pa za povprečno 18% višji ko v vaseh. Pri uslužbencih so se plače od junija 1939. do oktobra 1943. po kategorijah zvišale za 25.6 do 28.9, pri uslužbencih pa od 28.3 do 32.8 #/o. V strojni in kovinski industriji so se v drugi polovici lanskega leta urne mezde pri profesionistih zvišale za 175.3 %>, pri pomožnih delavcih pa za 200.1 °/o nad višino leta 1914., dočim se je indeks življenjskih potrebščin od takrat dvignil od 100 na 205. Iz tega primera se vidi, da mezde indeks življenjskih stroškov celo presegajo ter da se pri nižjih kategorijah bolj zvišujejo ko pri višjih. Plače nameščencev se sicer ne zvišujejo v isti meri kot delavske mezde, je pa tudi pri njih tendenca podpiranja nižjih kategorij. Poleg plač pa imajo nameščenci tudi draginjske doklade, ki so vedno v skladu z indeksom življenjskih stroškov. ljala libra bakra do 37, svinca do 12.25 in cinka do 27.50 centov. Sicer so si znali takrat Britanci najti nadomestilo za visoke ameriške kovinske cene s tem, ker je tudi njih kositer dosegel rekordno ceno. V New Yorku je notiral malajski kositer 110 centov za libro. Tako visoka cena v zgodovini še ni bila dosežena. Ko se je sedanja vojna začela, je notiral v New Yorku elektrolitični baker 12.37 centa za libro, svinec 5.55, cink 5.75 in kositer 49 centov. Danes se gibljejo cene za elektrolitični baker med 11.25 in 12.12 'A centa, cena svinca je narasla na 6.50, cinka na 8.25 in kositra na 52 centov. Dvig cen je torej tako neznaten, da bi mogel nepoučeni misliti, da vlada na kovinskem trgu v USA preobilje. To pa ni tako. Oskrba ameriške oborožitvene industrije je bila v tej vojni deloma zelo teoretična. Ameriška vlada je zato smatrala za potrebno, da je začela plačevati severno-ame-rišldm producentom posebne premije za povečano proizvodnjo. Te premije so zvišali za baker 5 centov pri libri, za svinec in cink pa 2.5 centa. Te premije so se izplačevale producentom na meji, da producenti z relativno višjimi proizvajalnimi stroški niso mogli uživati »vojue konjunkture«. Zaradi tega pa tudi niso imeli razloga za povečanje proizvodnje, dočim proizvajalcem v Ibero-Ameriki ni bil neznan kočljiv položaj severnoameriške oskrbe. Ta položaj so izkoriščali z zahtevanjem višjih cen in USA vlada jim je morala skoraj vedno ugoditi; Na ta način se je posrečilo severno-ameriškim ve-lekoncernom kovinske industrije, da so si zagotovili svoje vojne dobičke s pomočjo svojih ibero-ame-riških podružnic. Za razvoj v USA odgovorni krogi so najbrže sedaj spoznali, da ni dosedanja politika cen dosegla nameravanega učinka, da hi se namreč ohranila nizka raven cen. Obmejni producenti dobe vključno s premijo 5 centov itak že 17 centov za libro bakra, drugi proizvajalci pa dobe s pomočjo svojih ibero-ameriških podružnic višje cene, pri tem pa še štedijo rudne zaloge v svojih severno-ameriških ležiščih. Zato je prodrla namera, da se bodo cene za baker občutno zvišale, in sicer od 17 do 27 centov za libro. Ce se bodo v resnici odločili za takšno spremembo v politiki cen, potem treba računati s tem, da bodo tudi proizvajalci svinca in cinka zahtevali zvišanje svojih cen. (Po »Reichu«.) Denarništvo in zavarovalstvo Uradne ure denarnih zavodov Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine objavlja: Zaradi letalskih alarmov so poslovne ure denarnih zavodov za stranke .od 1. decembra t. 1. dalje od 8. do 12.30 ure. • Ko se je izdala v Belgiji naredba o zamenjavi bankovcev, so računali, da bo predloženih v zamenjavo za 86 milijard frankov. Predloženih pa jih je bdlo za 10 milijard manj, ki so bil; najbrže 8 pomočjo anglosaških čet poslani izven dežele. Kanton Ziirich bo deloma konvertiral svojo 4 odstotno posojilo iz leta 1934. v 3.5 odstotno ter bo v ta namen najel novo posojilo v viSini 40 milijonov šv. fr. Novega Švedskega 3.5'/« obligacijskega posojila je bilo podpisano za 487,5 milijona žv. kron. Ta vsota pa l)o še narasla. Zavarovalnice so podpisale zelo veliko tega posojila, ravno tako tudi banke, in sicer tako za svoj račun ko na račun svojih klientov. Industrialci pa niso dosti sodelovali pri podpisovanju tega posojila. Gospodarske vesti Cementno industrijo t Nemčiji ni vojna glede donosnosti pospeševala, kakor poroča »Reich«. Dočim je za 1. 1941. 13 vodilnih cementarn plačalo povprečno 6 odstotno dividendo, jo je izplačalo v 1. 1942. samo 3 podjetij, 9 pa ni izplačalo nikake dividende. V 1. 1943. pa se je položaj zboljšal dn samo dvoje podjetij ne bo izplavalo dividende, dočim so druga zopet začela izplačevati dividende. Trgovski pouk se je znova uvedel v nemških vojaških strokovnih šolah. S tem je bila dana lepa prilika poklicnim vojakom, da se bodo mogli po vojni' uveljaviti v trgovini. V Nemčiji se niso zvišale urne mezde od izbruha vojne niti za 15 odstotkov, diočim ho se dvignile v prvi svetovni vojni za 230 odstotkov. Od tega velikega zvišaja mezd pa delavci prej niso imeli nobenega dobička, ker se je življenje podražilo še v večji meri. V sedanji vojni pa se je izkazalo, da je stop za cene trdna podlaga za politiko stabilnih cen. Ob koncu oktobra 1948 je bilo v Nemčiji (vključno z novimi ozemlji) 5367 delniških družb s skupno osnovno glavnico 29.7 milijarde RM proti 5.404 družbam z 29,06 milijarde RM ob koncu leta 1942. Madžarski komisar za cene je predpisal maksimalne plače za vodilno uradniStvo v gospodarskih podjetjih. Najvišja plača uradnika sme biti' največ desetkrat večja od mezde strokovno kvalificiranega delavca. Španska vlada je dovolila tvrdki Lorenz Heria ustanovitev tovarne za izdelovanje radijskih sprejemnih aparatov ter radijske popravljalnice. To pa pod pogojem, da bo pri 9Voji proizvodnji uporabljala izključno domač material. Železna proizvodnja Španije je dosegla v prvih sedmih mesecih letoš- Gostilničarski vestnik Oddaja piva Pokrajinska uprava v Ljubljani sporoča pod štev. 6611/1-VII1 zdne 28. 11. 1944: Nov obratovalni čas za prodajanje piva samo 3 dni v tednu in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah od ‘/s8. do V2I2, in od 14. do 15.30 ure, kakor ga je tvrdka dne 25. t. m. tu sem prijavila, se sprejme na znanje. V smislu gorenjega sporočila bo Pivovarna »Union« odslej oddajala pivo samo trikrat tedensko med zgoraj označenimi urami. Sindikat gostinskih podjetnikov. Zaposlitev v švicarskem hotelirstvu Švicarski zvezni urad za industrijo, obrt in delo je izdelal in objavil pregled zaposlitve v raznih strokah. Iz tega pregleda je razvidno, da se je zaposlitev v hotelirstvu letos od junija do avgusta nekoliko dvignila. Najnižjo stopnjo, ki je bila v poletju leta 1940., je dosegla 30%, je pa še vedno za 23*/o pod višino, ki je bila dosežena v poletju 1. 1939. V primerjavi z lanskim razdobjem od junija do avgusta se je zaposlitev letos dvignila za 6%, kar je v vojnih razmerah še precej ugodno. njega leta skupno 345.200 ton proti 311.100 tonam v istem času lani. Istočasno se je zvišala proizvodnja jekla od 384.800 na 400.400 ton. Letošnja španska trgatev s 33 milijoni stotov grozdja je največja od leta 1934. Ker ae doma potroši le 2.5 milijona stotov grozdja, računajo, da bo dalo za vinsko proizvodnjo določeno grozdje približno 20 milijonov hektolitrov mošt?. Industrializacija je v zadnjih letih na Balearskih otokih močno napredovala. Od leta 1936. dalje se je 9 kapitalom 20 milijonov pezet ustanovilo 600 novih podjetij, med njimi 31 tekstilnih tovarn z letno kapaciteto 17 milijonov metrov bombažnih tkanin. Zelo se j« razvila tudi proizvodnja usnja. Generalni ravnatelj španskega urada za obnovo je objavil, da je Španska država dosedaj izdala za obnovo v državljanski vojni razdejanih poslopij 1j5 milijarde ipezet. Do leta 1950. bodo vsa poslopja obnovljena. Danska proizvodnja surovega masla je ibila v letu 1943/44 za približno 10% višja ko v prejšnjem letu. Nazadovanje švedske zunanje trgovine je skokoma povečalo brezposelnost mornarjev in pristaniških delavcev. V železnih rudnikih so bili v zvezi z izvoznimi omejitvami izvršeni prvi odpusti delavcev. Gospodarski krogi so zaradi nadaljnjega narastka brezposelnih zaradi' nazadovanja zunanje trgovine zelo vznemirjeni. Švedska industrijska proizvodnja je v avgustu zopet nazadovala, in sicer je padel produkcijski indeks (1. 1935. = 100) od 107 na 106: Najbolj je padla proizvodnja v jekleni, železni in strojni industriji. Blagovni promet na angleških železnicah je letos nekoliko padel, dočim se je potniški promet zaradi vojaških potreb invazije povečal. Zvišanje mezd in cene premoga je dvignilo izdatke železnic za 10 odstotkov. Ibero-ameriške države so v Chicagu protestirale proti nameravani organizaciji svetovnega zračnega prometa, ker so proti temu, da bi imele pri tem edino velesile odločilno besedo. Ibero^ameriSke države skušajo zaradi tega ustanoviti svoj poseben blok. Ameriški delavci zapuščajo svoja mesta v oborožitveni industriji, če le morejo najti namestitev v industriji, ki dela za mirovne potrebe. Roosevelt je zaradi tega zagrozil delavcem z zelo ostrimi ukrepi, ker ne sme ameriški oborožitveni industriji primanjkovati delavcev. Racionalizacija je biila v USA poostrena. Zlasti je začelo primanjkovati oblek, a se boje, da hi bila uvedb« oblačilnih nakaznic prekasna. Meso, maščobe in nekatere konserve so se morale znova racionalizirati. Tudi cigaret bo do srede leta 1945. primanjkovalo. Sovjetska unija zahteva s svojimi reparacijskimi terjatvami proti Finski in Romuniji približno 30—50 odstotkov predvojnega izvoza teh dežel. Do tega rezultata prihaja ameriška zveza za zaščito lastnine v inozemstvu. Zveza žalostno ugotavlja, da bodo zaradi tega trgovinski odnošaji obeh teh dežel do Anglije in USA prav občutno moteni. Kanadska proizvodnja aluminija se je v zadnjem času zmanjšala za 50%, ker je angleška vlada omejila svoje I nakupe kanadskega aluminija. Mezde in plače v Švici Pomanikanie kovin v USA HRVATSKA DEŽELNA BANKA D. D.f podružnica Ljubljana CENTRALA V ZAGREBU Podružnice: Beograd, Ctlkvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun — Delniška glavnica: Kn 100,000.000*—. Rezerve cca: Kn 30,000.000*— IzvrSuievse bančne posle najkulantneje! | JERAS MA m a i Ljubljana, Miklošičeva 34 ■ ■ • ■ ■ ■ 1 Čokolada • bon• j 38-36 ■ P. Magdič Ljubljana — Ulica 3. maja IpeMaaaaasBaaBaaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaBuaaaaaaaaaeaaaaaaaasaaaaaaaaaBaaBasBaeeaaaBaaBaaaaaaa^ ! A. Janežič Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig Ljubljana, Florjanska ul. 12-14 Tel. 32-22 [ BBBBB BBBBBBBBBBBBBBnBBBSBBBBBB BB BBBSBB BB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB' j Fafhani & ‘Jurjovec j j manufakfurna trgovina l [ Ejufiljana — Stritarjeva ulica štev. 5 \ Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani, Ulica 3. maia štev. 5 izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84 BMHBUBBBBBBIHIBBHUaBBI F. 6 L Goričar Liubliana, Sv. P 0 priporoča razno manufakturno blago 0 BBBBBBBBBBBBBBBBBBB*BBBBBBBBBB«BB SCHNEIDER & VEROVSEK Trgovina z železnino l 1 U B L 1 A N A NA DEBELO IBBBBBBBBBBBBBI 1 Manufakturna in modna trgovina | A. Žlender | Ljubljana — Mestni trg št. 22 vsaaBHBBsasass Priporoča se: A. J A N E Š delikatesna trgovina Ljubljana, Ulica 3. maja ♦ » MERKUR (( tovarna mila in kem. izdelkov Ljubljana STARI TRG 17 B B Telefon 39-77 : Avtomatični bofet, d. z o. z. Matej Orehek trgovina i modnim galanterijskim blagom in Čevlji Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 peBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBB^ a a DOMAČA LANENA INDUSTRIJA j PLATNO d .z o. z. PREJ SIEGEL IN DRUG D. Z O. Z. LJUBLJANA m ! BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBr IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BB B BI IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*BBBmBBB Anton Plevčak Ljubljana - Prešernova ulica mgggBBBBBBBBBBBaBBBBBeBBBaBBBBBBBaBBBasaBBBaBBVaBSaBBaaBBBBBBaBBaBm_ I Špedicija in prevozništvo GORNIK Ljubljana, Kolodvorska 43 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRLA GOSPA MELITA JELAČIN POGREB DRAGE POKOJNICE JE BIL V NEDELJO 3. T. M. 1944 IZ KAPELE SV. JOŽEFA — NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 1. DECEMBRA 1944. ŽALUJOČE RODBINE: G0TZ, KORN, DJUKANOV1Č JELAČIN, KROFTA, ŠUBIC pBmmBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI IBB BBBBB BBB B BBBBBBBBB BBt aiMBIBBBBBBBBBBBBBmmmBBBBBBBBBBBBB | Franc Ksav. Souvan : Ustanovljeno 1. 1835 : Manufaktura, trgovina na debelo in na drobno : j Ljubljana — Mestni trg štev. 24 j <£> H •■■••..■■■•BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBB trikotaža KOS Ul pletel*Ute> LJUBLJANA Židovska ulica št. 5 VAN KAIT Dr.Th.&G.BOHME Ljubljana Slaščičarna- kavarna PETRIČEK Ljubljana Palača Dunav. Tal. 42-80, 41-89 •BBmBBBBBBBBBBBBBBmBBBBBBBBBBBB i FR. P. ZAJEC j Izprašan optik in urar • Uibljina, Strltarlava ulica ( - Tal. «4-88 ■ (pri trlmostovlu) FUr daa »..< »i* -1. ssrsvjsss’ ~ F“r d,e Dn,d,e”‘ >M"‘ur< A'e