-----    385    -----
Naše slovstvo.
Domači koledar slovenski za navadno leto 1862. Spisal P. Hicin^er, dekan postojnski. S podobo iderskega mesta.   V Ljubljani založil J. Gi o nt i ni.
Sedmi tečaj! beremo na lica domačega koledarja za leto 1862. To je že samo po sebi dosti očitno znamenje, kako se je priljubil koledar ta našim Slovencem. Pa je res tudi vreden, da ga radi imajo, ker je za sto in sto stvari, ki jih človek vsaki dan potrebuje, zanesljiv svetovavec. Letošnji tečaj obsega zraven vseh teh reči spet prav zanimive nove sostavke o snovi nebesnih teles, o starih indijanskih mestih in stavbah, o Moskvi in Petrogradu, o Celjovcu, o Idrii, o zgodovini staro- in novoslovenskega slovstva; pri-djano je tudi nekoliko izgledov za manje opravilne spise itd. In tako bo lepo obdarovan romal ,,domači slovenski koledar^^ spet po vsi slovenski zemlji, gotovo povsod prijazno spre-jemljan. Mi pa mu kot svojemu staremu prijatlu voščimo srečno pot!
Glasonoša, Pred nami je že 7 brojev tega lista, ki izhaja v Karlovcu in smo ga omenili že v 44. našem listu. Kar je v burnih, Minervi in njenim plodom malo priležnih časih mogoče v listu, ki mu politika ni glavni namen, to se podaja bravcom v teh brojih: pesmi, sostavki o rodo-Ijabju, o razvitku književnosti, posebno o razmerju serbske in hervaške ali bolje skupno rečeno štokavske literature, o načinu pisave hervaške. V podlistku je novela historična iz časa Mohačke bitke. Zraven nahaja se množina kratko-časnic in zastavic. Jezik je gladek, in za nas Slovence lahko razumljiv; tedaj ga iznova priporočamo serčno in živo tudi mlajšim našim bravcom. — Vsak mesec dodaja se doklada ^Slovo i slika^', da nam prinaša posebno kritike o jugosla-venskih knjigah in umotvorih. Takega lista nam je res ker-vavo treba, ker dosedanje dela redko so kritike nahajale, pa to vse raztepeno po raznih listih; trebalo bi, da se pri tem listu udeleže tudi Slovenci, ker po takem bi nam morebiti sčasoma ta list pomagal saj nekoliko, da dosežemo ono vzajemnost med ostalimi Jugoslaveni in Slovenci, brez ktere nam ni nikakošne, še ne najslabeje prihodnosti. Druga brezplačna doklada je „obce koristni poslovni list", ki obsega oglase tergovske in obertnijske, česar tudi živo potrebujemo, ker razun tega štokavci takega lista nimajo. — Za nas Slovence prav važen je glavni list, pa tudi <,^Slovo i slika." Priporočamo ga kakor tudi živo priporočamo verli jjNaše gore list'' vsem našim rodoljubom, kteri že znajo ali pa žele bliže se seznaniti z jezičnimi in ostalimi zadevami naših bratov jugoslavenskih.
Gospod Andr.  Einspielerjeve  j^Stimmen aus Inneroster-
reich,''   V. zvezek.
Ravno tako  dobro kot  prejšni zvezki  se nam dopada
tudi ta najnovejši  5. zvezek.    Nekak čverst duh, ki bravca
dobro de,  veje v  vseh spisih,  in če  tudi  ni  od konca do
kraja vse izvirno,  so vendar citati, če tudi dalji, iz druzib
----    386   -----
kDJi^ ali časopisov posneti, tako dobro vpleteni, da se vidi, da 80 pisatelji ,,in succurn et san^uioem^^ vse sprejeli, kar upotrebujejo za svojo rabo; celo popisi iz že davnejih sej deržavneg;a zbora so z resnično kritiko tako osoljeui, da nobenega mora dolgočasnosti ne tlači.
Pervi članek jjDie Hausfeinde der Slaven" v kratkih čerticah popisuje nemilo osodo Slovencov od nekdaj, kar se tiče njihove narodnosti, pri kteri se pa dosti očitno božja roka kaže, da sto in stoletno zatirovanje slovenskega jezika v soiah, pisarnicah in javnem življenji ^a ni mo^lo zatreti; narod naš živi — in pod zavetjem cesarjeve besede mu bode prisijala veselejša prihodnost, čeravno bo so dosti boja potreba s protivniki našimi, med kterimi so nam najhuji — domačini naši, ki zatajujejo mater svojo, sebe in nas. ,,Ini-mici nostri — domestici nostri'^ se ^lasi načelo te^a skozi in skozi resničnega sostavka.
Dru^i sostavek: „Dic franzosische Gesellschaft und unsere Bahnen^^ s številkami dokazuje, kolikošna škoda je doletela našoderžavo, da so se njene železnice bivšim ministrom Bruck-om Francozu prodale na 90 let, pa tudi nam se je 31. januarja 1859 vožnja podražila , ker za vsako miljo v 1. vozu se je tarifa od 35 kr. nov. du. povikšala na 36 kr., v 2. vozu od 26 74 na 27 kr., v 3. vozu pa od IT^a na 18 kr. To znaša pri vsakem goldinarju čez 3 nov. kraje, brez razločka vozov, in prerajtano je, da v preteklih dveh letih je francozka družba s temi navdarki si 436.800 gold. pridobila. Dosti bolje bi stalo z našim deržavnim dnarstvom — sklepa ta sostavek — ako bi nam bila že nekoliko let poprej  ustava z odgovornostjo ministersko podeljena bila.
Sostavek „Das Uuterrichtsvvesen in Inuerosterreich^' pretresa na dalje učilnice naše in njih učno osnovo začasno od ljudskih šol noter do viših. V^ tem sostavku nasvetuje pisatelj po svojih opazkah in po skušnjah zvedenih mož, kako naj bi se učna osnova premeuila, da bi se namen šolstva bolje dosegel. Marsiktero dobro zerno je tu vmes; naj bi se ne zaverglo, pa bo dober sad rodilo! Avstrija ima mnogo bistrih glav; ni treba, da bi bila le opica unanjih deržav; kar pa se je tudi tam dobro poterdilo , naj se ne zanemari pri nas, in le iz take moke bo dober kruh.
Ceterta nadaljava spisa: „Dle Kirche und das Natio-nalleben" brani cerkev proti napadom, da cerkev je sovražnica omike in prosvete, ter dokazuje z zgodovinskimi oziri   po šiiocem svetu, da ona zabavljica je kriva.
Članek ^Reichsrathsverhandlungen" pretresa govornike v deržavnem zboru poslednje dni avgusta in perve dni septembra; — zadnji oddelek pa obsega dopise iz slovenskih krajev, ki večidel odkrivajo naše rane, ktere bo treba zaceliti, da se tako tem pred vresniči veličastna cesarjeva beseda, ki zagotovlja vsem narodom enake pravice prilož-nega življenja. To je pač kriva pot, ako se, kar pravico in postavo na pomoč kliče, preganja za ^^prenapeto^^ ali „ultra". Slovenec, svojemu cesarju vsigdar zvest in vladi pokoren, ne terja nič, kar žali drugim pravice; al kar je drugim drago, je tudi njemu pravo; to pa terja tudi on in sme terjati po pravici.
Pisatelj iz Dunaja je ob pravem času iz tmine pozabljivosti na dan potegnil, kar je ravno tisti gospod Nace Kuranda, ki v svoji „Ost-Deutsche Pošti" se sedaj tako rad norčuje o nas Slovencih, takrat govoril, ko je nas rojak Anastazi Grun (Anton grof Auersperg) v izverstui prestavi „Dle slovenischen Volkslieder aus Krain" naše slovenske pesmi prestavil v nemški jezik. Takrat je Kuraudov časnik pisal tako-le: jjEin Volk ..., dessen poetische Psyche in solcher Verkliirung den Deckel ihres Sarges bricht, ist als eine neugewonnene Provinz, als ein neuer Zuvvachs an Kraft, Eigenthiimlichkelt und Schonheit im Reiche des menschlichen Fortschrittes und humaner Blldung zu be-griissen". Tako je govoril Nace Kuranda takrat, ko mu je slavni naš rojak podal naše slovenske pesoie v tistem jeziku, ki ga „Ost-Deutsche^' razume. Takrat nam je slavo
pel in ee čudil, da tak narod ni bil možem ^O^t-Deutsche-Pošte" še znan, ter se je radoval, da je slovenska Vila pre— derla pokrov groba; — sedaj pa, ko ta narod, kteremii je Nace Kuranda leta 1850 tak izversten diplom podpisal, iz groba vstaja in kliče po svojih pravicah, sedaj pa ravna tisti mož s svojimi pomagači v „Preši", ^O^Hterreicherei'', ^Triesterci", „Tagespošti" itd. tisi pokrov z vsemi štirimi doli, kar koli more, da bi ^die poetische Psyche" tega naroda ne ušla iz ffroba, in „dle neugevvonnene Provinz'' ne delala sivih las tistim, ki jih je boginja Germanija izvolila za aposteljne, da bi ,,kulturo^' njeno nesli proti izhodu, ia na tej poti poteptali slovenski narod, ki bi utegnil prevelik „Zuwach8 an Kraft, Eigenthiimlichkelt und Schonheit im Reiche des menschlichen Fortschrittes und humaoer. Btl-dung" biti. Lejte Slovenci! tako visoko so čislali ti ljudje leta 1850 naš narod po njegovih pesmah.^ kterega pa 11 let pozneje, to je, dandanašnji, milujejo kot otroka, ki je komaj „blebetati" (lallen) začel!! — Po taci h delih lahko spoznate njih značaj. Le eno more biti resnično: ali s(^ pred lagali  ali pa lagajo danes.
Žalostno je le to, da še kdo takim kaiakterom verjame T