Ameriška Domovi ima '/»■ H/ft E RI «=/% HI— HOIWIE No. 143 AMCMCAN IN tMRfT FORCiGN IN LANGUAGG ONLY Ffttimul and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 28, 1959 fLOVOilA* MORNING NiWSRAPGR STEV. LVm.-VOL. Lvm. Herfer in Lloyd isceia pot k sestanku na vrhu AngJeži sodijo, da je konferenca v Ženevi že toliko razčistila položaj, da bi bil sestanek na vrhu na mestu. V Washingtonu in Parizu so drugačnega mnenja. ŽENEVA, šv. — Koncem preteklega tedna je postalo očito, da so Angleži v razgovorih s Sovje-tijo pripravljeni iti precej dalje kot ostale zahodne sile. Zun. minister Lloyd je dejal, da je po njegovem konferenca štirih zunanjih ministrov že dosegla toliko, da bi bil sestanek samih vodnikov velik sil na mestu. Ti naj bi sklenili dokončni sporazum glede Zah. Berlina in zedinjenja Nemčije, o čemer se zunanji ministri menijo v Ženevi že osem tednov. V Washingtonu so poudarjali Ves čas, da mora konferenca pokazati resničen uspeh, predno se kodo sestali vodniki velikih sil. Nodobno stališče zavzemata tudi Nariz in Bonn. Med tem ko vidijo Angleži v sedanjih razgovorih v Ženevi “dovoljšen uspeh,” osta- tri zahodne sile tega ne vidijo. Da bi svoja gledišča spravili v Soglasje, predno se spuste v novo Wsto sej s sovjetskim zunanjim niinistrom Gromikom, sta se Nerter in Lloyd ponovno sestala krivatno in se o tem menila. Ameriški državni tajnik Her-|;e'r je bil preko konca tedna v ^-ah. Berlinu in je tam poudaril 2Rova, da Združene države ne bo-0 Pristale na nobeno omejitev ~v°je prisotnosti v Zah. Berlinu n prav tako ne na umik svojega Vojaštva od tam, ker da je to 2r; svcibodo mesta neobhodno po-N-ebno. Kongres in zvez. banke v sporu o finančni politiki Washington, d. c. — Pred °ngresom leži predlog admini-racije, naj se odpravi vezava na tlaJvečjo obrestno mero 4Y4% za R°lgoročna federalna posojila. V redstavniškem domu bi radi o- , eJili to pooblastilo samo na do-v° bveh let. Predlogu so dodali ^ resolucijo, naj federalne ban-re P° rnožnosti kupujejo “fede-zadolžnice različnih zapad-„ b ker to ne nasprotuje 2 ravi denarni politiki”, ku ec*eraWe banke so se dodat-v ° Nakupovanju federalnih ob-ezriie “različnih zapadlosti” b a(Jko uprle, ker mislijo, da mo- Novi grobovi Edward Klopčič V nedeljo je umrl Edvvarc, Klopčič z 6612 Bonna Ave., star je bil 44 let, rojen v Clevelandu. Zaposlen je bil pri mestu kot vrtnar. Bil je veteran druge svetovne vojne in član društva Clairvvoods št. 40 SDZ. Zapušča sestri Mrs. Mary Scobie in Mrs. Frances Primosch, brata Johna in Anthonya v St. Louis, Mo. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Stephanie Fletcher V ponedeljek zjutraj ob 9:30 je preminula po hudi bolezni v Euclid Glenville bolnišnici Mrs. Stephanie Fletcher, prej Ausec, 24420 Effingham Blvd. v Euclidu. Rojena je bila leta 1913 Clevelandu. Zapušča moža Georgea, tri otroke, mater Mrs. Mary Ausec na E. 262 St., sestri Mary Francis in Sophie Pritekel, in brata Johna Ausec. Leži v Brickman Funeral Hbme na E. 222 in Euclid Ave. Pogreb bo v četrtek ob desetih iz cerkve sv. Felicite. Pokopana bo na Ali Souls pokopališču. Butler sklenil premirje s kongresnimi demokrati Washington, D.C. — Pretekli teden se je pokazal na Kapitolu narodni predsednik demokratske stranke Butler in se spustil v prav prijazen pogovor s senatorjem Johsonom in predsednikom predstavniškega doma Samom Rayburnom. Pogovor je veljal spravi med njim in Kongresom. Butler je namreč kritiziral delo kongresnih demokratov s preveč ognjevitimi besedami, kar mu je velika večina demokratskih senatorjev in kongresnikov precej zamerila. Ker nihče izmed vseh treh ni. hotel priznati, da je na sporu kaj kriv, so solidarno zvalili krivdo na časnikarje in časopise češ, da so preveč površno poročali o demokratskih prepirih. Butler ne bi bil Butler, ako ne bi bil skoraj isti hip “zaupal” svojim prijateljem, da nima tudi osebno prav ničesar proti j Rayburnu in Johnsonu, moti ga samo to, da hoče Johnson kandidirati za predsednika. Sam bi menda rajše imel za kandidata Symingtona ali Humphreya. Ker je mirovna konferenca med tremi demokratskimi vodi- Tovarne se selijo iz velemest na podeželje Tov. Hruščev menda premalo pozna Ameriko Washington, D.C. — Vsi tisti diplomatje in politiki, ki so Večina industrijskih velesre- zadnje mesece govorili s Hru-dišč na Vzhodu in Srednjam ščevim, tarnajo, da Hruščev si-Zahodu je V zadnjem deset-J cer ne mara vojne, da pa prejetju nazadovala, Čeprav je malo pozna Ameriko in da bi dežela povprečno napravila 1 ga pomanjkanje takega poznavanja utegnilo zapeljati v oborožen spopad. Po ovinkih torej NIXON BIL V LENINGRADU ZELO PRIJAZNO SPREJET Iz Clevelanda in okolice precejšen korak naprej. NEW YORK, N. Y. — Iz sta- Podpredsednik Richard Nixon je bil v nekdanji car- v bolnišnici— ski prestolnici zelo ljubeznivo sprejet. Ko je bil) Josephine Mrzlikar z E. 177 snoči v gledališču predstavljen občinstvu, ga je St. in Grovewood Ave. •je v to navdušeno pozdravilo. — Rickover si je Ogle- Euclid Glenville bolnišnici. Obi-dal atomski ledolomilec. — Nobene bistvene ,ski 50 dovoljeni! želimo ji sko- spremembe v stališčih. LENINGRAD, ZSSR. — Oni, ki so mislili, da se ute- tis«k zvezne v.ade Je razvidno, | da je New York izgubil tekom ^ ,.mo se ^ <<(urjsti» nj | zadnjih deset let 6.4% služb, lnoma L^Vdi Se Šne goditi Nixonu v Sovjetski zvezi slično kot ob obisku v roma delovnih mest, še slabše se i ^ ^ v- 1 , , , ' Latinski Ameriki, so snoči videli, da je ameriški podpredsed- Ameriko kot ona njega.' pik tod veliko bolj dobrodošel. Ko se je pokazal v gledališču rajšnjega okrevanja! je godilo industrijskemu podro- čju Albany - Schenectady - Troy, Hruščev • toliko prebrisan Ha in bil občinstvu predstavljen, ga je to navdušeno pozdravi- se rad zataji, ako ga ne zapelje njegova zgovornost. Francozi vodijo hudo ofenzivo v Alžiriji Detroitu in Providence. Iz istih podatkov je razvidno, da je povprečna plača tovarniškega delavca v New Yorku za $25.45 na teden manjša od povprečne plače tovarniškega delavca v Detroitu. Med 123 velikimi industrijskimi središči v deželi je v pogledu za-služba New York na 90. mestu. City Club je predložil, naj bi bila določena najnižja urna delavska plača na $1.50. Če katero podjetje take plače ne zmore, je po mnenju tega kluba boljše, da preneha s poslovanjem. Iz statistik je razvidno, da so v gospodarskem pogledu napredovale zlasti zahodne države in nekatere države na jugu Velika podjetja pri tem ne grade , ,.v. . . , novih tovarn v velemestih, am-'10 na sredlSC,e m »aj^nejse za-pak v manjših naseljih v bližini,' V,etJ,6 k V ^ ^ ki imajo ugodne prometne zveze ff1 o0’000 izbranih trancosklh in razpolagajo z izbiro strokov- i J, , v , .. Del cet so vrgli s padah da ne bo zamudil prve pri brom letos, ugodno izjavil. 1 tira francoska javnost že dolgo. ' Miljo za miljo, oporišče Podpredsednik Nixon se je ne-Katoliki so za, vsi proticerkveni za oporišče, taka SO poga- kaJkrat uato v svojih pozdravih krogi s socialisti na čelu pa proti. jan ja Z komunisti |in srečanjih v Lenin§radu spom- Debata je postala zadnje čase Washington, D.C. ________ Obisk nil na S0VJetski atomski ledolo- tako ostra, da je potisnila na podpredsednika Nixona na Ru- fUeC ČeŠ’ da, naj bl Amerika j11 stran vsa ostala politična vpra- skem Se sicer odvija po progra- SovJeJ1->a tekmovali y uporabi šanja. Francija doživlja na ta mu, toda se3tava programa je atemske sile v nevojaške name- način spomine na nekdanji kul- delaIa velike preglavice našemu ,ne.m "J1 bl ledoIom;lec razlaml1 turni boj. Vlada je imenovalap o- .tajništvu za zunanje zadeve. |led med °bema dezelama- sebno komisijo, ki naj izdela za- Kremlj je zahteval popolno Nobene SUremembe stališča konski predlog, ki naj bo izgla- iteto med obiskom Kozlova; WASHINGTON DC-Pod sovan še pred novim letom. .. . „ ... I WA&niiNLxiuiN, u. c. — roa. Ce odmislimo kulturni boj, jel ^ L oblsko,m. NlX0na predsednik Nixon je sporočil pa zadeva zelo resna. Javnih šol je premalo, katoliške so v velikih gospodarskih stiskah. Veliko število sploh ne bo moglo začeti jesenskega pouka. Vlada se tega zaveda in jim bo morala pomagati iz zadrege z začasnim podpiranjem. ----!—o------- Srednja Afrika se počasi bliža svojemu zedinjenju Monrovia, Liber. — Predsednik liberijske republike Tub-man je povabil na obisk oba svoja črna tovariša predsednika: Nkrumah iz Ghane in Tou-rea iz Gvineje, da se pogovorijo, kako bi napravili iz Srednje Afrike prvo veliko črno federacijo. Za to idejo se posebno poteguje predsednik Nkrumah, zanjo ni nič vnet Tubman, Toure pa niha in se ne more prav odločiti. Vsi trije predsedniki so se zedinili na stališču, da je taka federacija potrebna, da pa je treba počakati, da postanejo neodvisne še Nigerija, Togo in Kamerun. Iz resolucije se da zaključiti, da je zmagalo Tubmanovo stališče in da je do prave federacije v srednji Afriki še precej daleč. nanesla več milj za Nixona, kot virti. Razpravljala sta o vseh 1 l0rej °k™g1.0 3.4'/( Vec ,kot fred jih je po Ameriki prepotoval vprašanjih, ki zadevajo obe de-, deS®tl.mi letl' Ako Pa odmis imo K'r.'/irvxr | . . , , , |skodelice in mislimo na funte, 'želi, pa v bistvu nista povedala Kozlov. Kozlov je bil povabljen, naj nič novega. Hruščev je zagovar-obišče naše znano oporišče za jaj že znana sovjetska stališča o , rakete Cape Canaveral. Ponud- Zah. Berlinu, o zedinjenju Nem-j ,6 merJene bo je odklonil, kajti drugače bi čije, končanju preskušanja atom-1“ ^ zdl^e 23 ^timi Z^timi dobil tudi Nixon pravico, da skega orožja, vojaških oporiščih k°, S° Amenkanci pili res obišče kako rusko oporišče. Ru- in drugem. |Qobro kaV0’ kakrsna danasnJa si so zahtevali in dali pariteto ^ Nixon je sporočil menda, da to ni' tudi pri sestavi obeh delegacij, še nikakor ne pomeni, da ne bi j Ker je bil na primer v ruski de- mogel Hruščev poslati Gromiku legaciji odličen voditelj komu- iv Ženevo novih navodil, ki bi nistične tajne policije, so Rusi omogočila uspešno zaključitev dovolili, da spremlja Nixona tu- razgovorov. moramo pa dognati, da smo v A-(meriki porabili samo 10% več funtih. Urad di eden vodij naše FBI. V Arkansasu napreduje integracija liho in mirno Little Rock, Ark. — Po sod- Rusi imajo zaenkrat še izredno malo medcelin- J skih raket New York, N.Y. — Naš tajnik nem odloku morajo srednje šo-za narodno obrambo McElroy je le v Little Rock začeti letošnjo na televiziji izjavil, da imajo po jesen s sprejemanjem črnih njegovih informacijah Rusi ze- kandidatov, lo malo medcelinskih raket, | Šolska uprava je registrirala menda niti deset ne. 'dijake, ki so se priglasili za Podobne izjave so dali pred vpis. Med njimi je 35 črncev, kratkim tudi angleški strokov-) Vpisovanje se vrši vsaj za-njaki, med njimi tudi tisti, ki enkrat brez vsakih neprilik. Raso v službi angleške obvešče- čunajo, da se prvo leto ne bo valne službe. Grožnje tovariša vpisalo dosti črncev v tiste sred-Hruščeva z bombami so torej nje šole, ki so do sedaj spre je-bolj ža propagando. male samo bele učence. Japonska vlada jih je sita! TOKIO, Jap. — Kot prejšnja leta se nameravajo tudi letos zbrati od 1. do 7. avgusta v Hi-rošimi japonski nasprotniki a-tomskega orožja. Ti so povezani v posebni organizaciji, ki je pa pod popolnim nadzorstvom levičarjev, če ne naravnost komunistov. Justični minister Hiroya Ino je izjavil, da je organizacija dobila lani 2a svoj kongres v Hi-rošimi $20,000 podpore iz rdeče Kitajske, $11,000 pa iz Sovjetije. To se bo nemara zgodilo tudi letos. Skupina nastopa javno tudi proti novi bbrambno-vojaški pogodbi med Združenimi državami in Japonsko. ke izlete. Vsi skupaj povdarja-jo, da se ne bodo dali komunistom vleči za nas in da bodo odločno branili čast naše dežele. Na zadnjem mladinskem festivalu v Moskvi so naši mladi A-merikanci tudi to trdili in proti splošnemu pričakovanju držali besedo, kar so jim ruski gostitelji zelo zamerili. Indija in Pakistan postajata počasi znosna soseda KARACHI, Pak. — Odkar sta Indija in Pakistan svobodni in neodvisni državi, se stalno prepirata med seboj, komu naj pripade Kašmir. Prva leta se niti pogledati nista hoteli, šele zadnja leta sta uredili vsaj nekaj malih obmejnih sporov. Sedaj sta sklenili, da dasta medsebojnim gbspodar-skim stikom, ki so bili do sedaj navezani na priložnostne sporazume, pravno podlago v trgovski pogodbi. Pogodba naj bi v glavnem u-redila mali obmejni promet na obeh straneh državne meje, česar dosedanji sporazumi niso mogli doseči. MJNOVEJšE VESTI NEW YORK, N.Y. — Včerajšnji sestanek vodnikov jeklarske industrije z vodniki delavstva ni prinesel v bistvu nič novega. Obe strani vztrajata na svojih že znanih stališčih. Sestanek je pripravil zvezni posredovalec Finnegan, ki se še nadalje trudi, da bi spravil pogajanja z mrtve točke in končal stavko. COLUMBUS, O.-Guv. DiSalle je vetiral zakon, ki bi predpisoval označitev najnižje cene piva na steklenicah. Po njegovem bi tak zakon samo škodoval splošnosti. ŽENEVA, Šv. — Zunanji ministri štirih velikih sil se danes ne bodo sestali, pripravljajo pa pismeno predložitev svojih stališč za. jutrišnjo sejo. Stališča so ostala v bistvu nespremenjena. HAVANA, Kuba. — Napovedujejo, da bodo skoro morali pred puške Rafael Del Pino in njegovi sodelavci, v kolikor so padli v roke oblasti. Del Pino je svoj čas podpiral Castra, pa se nato obrnil proti njemu češ, da je pod vplivom komunizma. Ko je koncem tedna hotel z letalom prenesti nekaj svojih somišljenikov s Kube, je policija njegovo letalo zadela in njega samega ranila. •117 St. Clair Avc. ?-* HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohi# National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ' NAROČNINA« Za Zedinjene države: $12.00 na leto; ?T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 143 Tues., July 28, 1959 Vsaka kolajna ima dve plati Smo v dobi izletov, ki so za Amerikance prava strast, ne imenujejo nas po nepotrebnem narod na kolesih. Potujemo po vsem svetu, Slovenci še posebno radi v nekdanjo domovino ali “stari kraj.” To je razumljivo. Tja potujejo največ stari ljudje, da pred svojo smrtjo vidijo še enkrat kraje svoje mladosti. To menda ni samo človeška težnja, pravijo, da jo imajo celo nekatere živali. Izletniki bi bili izjema od znane ameriške zgovornosti, ako ne bi skušali svojih vtisov s pota povedati tudi svoji ožji in širši okolici, V ta namen se da kakor nalašč vporabljati časopisje. Poletje je čas kislih kumar, razburljivih novic je malo, težko je najti zanimiv materija! za vsebino dnevnikov, tednikov itd. Potopisi so v tem času več kot dobrodošli. Kdor hoče imeti dokaze, naj v teh mesecih samo pogleda v slovenske časopise v Ameriki. Ni dneva, da ne bi kdo razlagal in pripovedoval, kaj vse je videl in doživel na poti v staro domovino in na izletih po njej. Na žalost je večina takih potopisov napisana, rekli bi, kar po meri. Ako jih človek prebira, zve v njih že znane stvari, redkokdaj kaj novega, pri vsem tem so pa skoraj vsi potopisi gotovo brez vsake zle namere pobarvani precej enostransko, vse prikazujejo v najlepši luči, o resničnem življenju, ki ga živi sedanje dni naša stara domovina, pade le izjemoma tu pa tam kaka beseda. Ako bi hoteli tipizirati tak potopis, bi ga mogli podati takole: Po več ali manj napornem potu po morju in na suhem sledi sprejem izletniških skupin na slovenski obmejni postaji. Za izletnika, ki ga doživi prvič, je to pravo doživetje. Kdor pa bere poročila o takih sprejemih, lahko hitro ugotovi, da so organizirani po zainteresiranih jugoslovanskih uradih za potovanje po eni in isti šabloni. Lepo oblečene deklice z rožicami, primerno mal orkester, nekaj občinstva morda tudi pevski zbor in uradni slavnostni govornik, prijazni obrazi carinskega in obmejnega policijskega osobja, postoežljivost na vseh straneh. Vse to bi se dalo lepo posneti na filmski trak in predvajati izletniškim skupinam kar na prostem od prihodu v Jugoslavijo, da se ne bi dolgočasile ob carinskem pregledu in pregledu potnih dokumentov. Za vsakim takim sprejemom tiči zadaj organ režima, ki je njegova naloga, da izletnik dobi dober vtis takoj, ko pride čez mejo, in njegova želja, da ga tudi razglasi, kadar se mu ponudi prilika. Le redek je tisti izletnik, ki bi se rad oddaljil od sprejema samo par sto metrov in tam govoril z navadnimi ljudmi, opazoval njihovo delo in življenje in pozvedel, kako se jim godi in kako presojajo življenske pogoje na obeh straneh državne meje. Režim že poskrbi, da se mu ta želja ne izpolni, tudi ako bi jo imel. Sledi sprejem po sorodnikih, prijateljih in znancih, navadno v Ljubljani. To je edina točka v vsem izletu, ki je res okritosrčna, prikupna in zanimiva. Vsak potopis jo omenja in pove nekaj novega. Potem se začne izletniško življenje: obiski, srečanja, ogledovanja, ki jih redno spremljajo pogostitve, zabave, veselice, izleti, pikniki itd. Na takih stvareh se potopisi največ zamudijo. Tam zvemo, kako dobra so bila kosila, kako izvrstna je bila pijača, kako ni prav ničesar manjkalo. Ko človek bere taka poročila, bi skoraj verjel, da je Slovenija postala prava Indija Koromandija, kjer se cedi med in mleko. Avtorjem potopisov najbrže ne pade v glavo, da bi pomislili, koliko časa so morali njihovi gostitelji varčevati in si morda celo pritrgavati od ust, da so mogli lepo sprejeti ameriške goste. Pri takih mislih bi morda prišli tudi na idejo, da bi vprašali, kako more uradniška ali delavska družina shajati z enim dolarjem na dan, koliko mora trpeti kmetska družina, da si lahko privošči gosposko kosilo ali večerjo. Iz odgovorov na taka vprašanja bi mogli sestaviti lepo sliko o pravem življenju stare domovine, ki najbrže ne obstoji iz samih veselic, izletov, gostij, zabav, plesov itd. Mnogi izletniki imajo navado, da primerjajo sedanje stanje v stari domovini s tistim, ki je bilo takrat, ko so jo morali zapustiti pred 30-50 leti. Ko so takrat šli po svetu, je vladala tam še raševina, hodnično platno in coklje, na mizo je pa romal sok in podmet, žganci so bili že velika dobrota. Danes vsega tega ni več in to smatrajo izletniki kot velik napredek. Ne pomislijo pri tem, da so vse te stvari izginile iz starega kraja že s prvo svetovno vojno. Ko se na primer znajdejo zvečer v Ljubljani v spodobnih sobah in udobnih posteljah, jim nihče ne pove, da še zmeraj živi tretjina Ljubljane v podstrešnih in kletnih stanovanjih. Zato takih dejstev tudi ne morejo omenjati v svojih potopisih. Ko se izletniki vozijo po.deželi, lahko vidijo ob nedeljah odprte cerkve, kar jim je v dokaz, da cerkev ni preganjana.” Potniške pisarne celo povdarjajo, da so nedeljski izleti organizirani tako, da izletniki lahko opravijo svojo versko dolžnost. Izletniki niso tako radovedni, da bi vpra- šali, kje je nakradeno in naropano cerkveno premoženje, in koliko imajo župniki pravice, da vzgajajo mladino in vodijo vernike. Odgovori na taka vprašanja bi jim odkrili “novo Ameriko.” Značilno je tudi, da se skoraj noben izletnik ne briga za vprašanje, kaj je z mladino. Mnogi izletniki so kar zadovoljni, ko ugotovijo, da ima mladina toliko smisla za večerna in nedeljska veseljačenja in da najrajše živi samo ob izletih, veselicah, športnih prireditvah in podobnih zabavah, kar potopisi posebno radi povdarjajo. Tako pride konec izleta in slovo od domačih. To je druga točka, ki jo vsi potopisi lepo in ganljivo opisujejo. Slovo je iskreno in oblito s solzami. Navadno je potok solza večji pri tistih, ki ostanejo v starem kraju, kot pri tistih, ki se vračajo v Ameriko. Morda je temu deloma krivo tudi dejstvo, da bi mnogi radi šli v Ameriko, le redkokdo pa ostal za stalno v starem kraju. Končno še par pripomb k takim potopisom. Njihova obsežnost v časopisih namiguje na dejstvo, da morajo biti bralci časopisov po večini stari ljudje. Mladi bralci ne bi imeli nobenega veselja, da berejo iz dneva v dan, kako postaven je stric Janez, kako zgovorna je teta Katra, kako dobro se imata boter Jaka in botra Neža, kaj vse počno sestre, bratje, sestrične in bratranci; saj nikogar ne poznajo in so zanje vsa ta imena tuja. Svojih misli o takih potopisih ne bi zamolčali uredništvom. Stari ljudje pa radi bero take dopise, da najdejo priliko, da se ponovno zatopijo v svoje mladostne spomine. Končno: Kdor bi sodil Slovenijo in Jugoslavijo po takih potopisih, bi moral priti do zaključka, da je tam red in blagostanje in da tam ničesar ne manjka. Zato staremu kraju ni potrebna nobena pomoč več, ne od družine do družine, ne od Eisenhowerja do Tita. Slovenci na obeh straneh naše domače železne zavese bi morali biti potem takem složni v protestu proti podpiranju Jugoslavije. Od take sloge smo še daleč — ne po naši krivdi. Časopisje, ki prinaša take dopise, naj si samo odgovori na vprašanje: počemu zagovarjati podpiranje Jugoslavije, ako se glasom potopisov ljudem' tam godi tako dobro. j BESEDA IZ NARODA j Velik uspeh mladega rojaka Washington, D. C. — Na diplomatski šoli (School of Foreign Service) jezuitske univerze v Georgetownu, Washington, D. C. je diplomiral g. Milan A. Kravanja — “Miloš,” rodom iz Cerknice na Notranjskem. Ves čas študija je bil na dekanovi častni listi in končal šolo kot “valedictorian” z diplomo iz mednarodne trgovine “summa cum laudae.” Miloševo (tako smo ga v ilegali klicali) življenje ni bilo ravno posuto z rožicami. Ljudsko šolo je končal v rojstni Cerknici, maturiral je na IV. moški gimnaziji za Bežigradom v Ljubljani. 22. maja 1942 je bil zaprt od Italijanov in zaradi ilegalnega delovanja v vrstah J. V. v D. obsojen na tri leta konfinacije na Tre-mitih. Po padcu Mussolinijevega režima se je vrnil v Ljubljano in se vpisal na medicinsko fakulteto ljubljanske univerze in seveda nadaljeval ilegalno borbo proti okupatorju. Na VMovdan 1944 je bil v Batini palači od Gestapa aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Od tam je romal skozi razna koncentracijska taborišča in ko je spomladi 1945 kopal rove pri Kasslu v Westfaliji, so ga ameriške enote osvobodile. Takoj je vstopil kot prostovoljec v tankovsko divizijo in kasneje bil dodeljen ameriški vojaški obveščevalni službi na Primorskem. Po izročitvi uprave STO-ja Italijanom je emigriral v ZDA. Pred petimi leti se je Miloš vpisal na univerzo v Georgetownu in študiral v večernem tečaju poleg osemurnega dnevnega dela ter zmagal nad vsemi sošolci, ki so redno študirali. Za tak uspeh je bil nagrajen s članstvom treh častnih akademskih društev: The Gold Key Society, Phi Alpha Theta National Honor Society in History in Alpha Sigma National Jesuit Honor Society ter prišel v knjigo “Who’s Who” na ameriških univerzah in kolegijih v letu 1958-59. Za nadaljevanje študija mu je ponujenih več štipendij. Hrabremu borcu za svobodo in trpinu iskreno čestitamo! AMG. januarja 1886 v Kotu v semiški fari v Beli krajini. Srednje šole je končal v Novem mestu, nate pa je 1. 1908 prišel v Ameriko v St. Paul Seminary v Minnesoto študirat za duhovnika. L. 1912 je odšel od tam v Denver, kjer je študije končal in bil posvečen v duhovnika. Pokojni je bil zadnji od skupine .slovenskih duhovnikov, ki so prišli sem iz stare domovine, da bi delovali med svojimi rojaki v Colorado, škof ga je poslal k na novo zgrajeni, cerkvi sv. Jožefa v Leadville, ki je bila namenjena Slovencem in Hrvatom, ki so delali v tamkajšnjih rudnikih. Tam je ostal od julija 1912 do začetka 1. 1913, ko je odšel v Colorado Springs, od koder se je nato 1. 1915 vrnil v Leadville. Februarja 1921 je bil imenovan za župnika pri cerkvi sv. Rožnega venca, kjer je ostal do svoje smrfti, nad 38 let. Papež Pij XII. ga je imenoval za svojega hišnega prelata v novembru 1950. V fari je veliko gradil in se brigal vsestransko za njemu izročene vernike. Ljudje so ga imeli radi in se ga bodo dolgo spominjali. Zadnja leta je bil močno bolan. Slovesno pogreno sv. mašo je opravil za njim njegov rojak č. g. Leopold Mihelich. K večnemu počitku so ga položili na Mount Olivet pokopališču. Nadškof Urban je imel zanj slovesno pontifikalno mašo v stolnici. Pokojnika so krasile tri velike kreposti: Velika ljubezen in požrtvovalnost za bolnike, skrb za uboge in neumorna pripravljenost zdraviti dušne rane v zakramentu sv. pokore. Dolge ure je ostajal v spovednici. Pokojnega župnika bo težko pozabiti, saj stoji vsem nam, njegovim fara- ukradejo, odnesejo. V manjših količinah je to zlato vedno, vsak dan na razpolago: 12 ur podnevi, dvanajst ur ponoči. Toda od 1. avgusta opoldne, pa do 2. avgusta opolnoči je pa to zlato na razpolago, da si ga lahko vsak nagrabi, kolikor le hoče, do mile volje. Bo zopet neka potegavščina! Ne, živa resnica je! V tem času, prvega avgusta od poldne in kar naprej do polnoči drugega avgusta je v mali cerkvici Marije Pomagaj v Lemontu na stežaj odprta bogata zakladnica porciun-kolskih odpustkov. Kako smo se včasih za take božje zaklade zanimali! Redovne cerkve sv. Frančiška so bile kot čebelnjaki, kot mravljišča, kjer je vse hitelo notri in ven, talko vneto so isi verniki prizadevali za bogate porciunkolske odpustke. Po tri, štiri, pet in še več ur s'o ljudje peš prišli, da bi obogatili svojo dušo s popolnim, odpustkom. Potem so pa molili in molili in naklanjali odpustke ubogim dušam v vicah. Ona dva dneva so bile vice na stežaj odprte in trumoma so se duše selile iz kraja očiščevanja in trpljenja v njih tako toplo zaželjeno nebeško domovje. Gotovo sto tisoč slovenskih duš je šlo med drugo svetovno vojno tako nenadoma v večnost. Vse hoste, njive, travniki, planine in ravnine so zgnojene z mrliči in s slovensko krvjo. Kako so bili ti ljudje pripravljeni za. odhod v večnost? Mnogi dobro; nekateri so pa le morda s kletvijo na ustih in s sovraštvo v srcu odhajali pred Sodnika. Vse moramo vzeti v duhu vere. Ob takih dnevih moramo misliti na Gospodovo besedo in povelje.” “Molite za svoje sovražnike, blagoslavljajte tiste, ki vam kaj slabega store!” Naj se izpolni nad nami oziroma mi izpolnimo to, kar zatrjuje pesnik: “Bratoljubje vlada v jami!” Pridite na porciunkulo v Le-rnont! Kdor more, naj pride že v soboto 1. avgusta, ah pa vsaj v nedeljo 2. avgusta, ko bo v cerkvi Marije Pomagaj dvojna slovenska služba božja: ob 7. uri zjutraj in ob 11. uri dopoldne s sv. mašo, in dnevu primernim cerkvenim govorom. Popoldne v nedeljo pa bodo ob 2. tudi litanije in blagoslov. Pogoji za odpustke so: 1. Prejem zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Spoved se lahko opravi že en teden prej sv. obhajilo pa se mora prejeti 1. ali 2. avgusta ali pa med osmino. V Lemontu bo spovedovanje oba dneva, kadar bo kdo želel. 2. Za vsak odpustek je treba obiskati cerkev reda sv. Frančiška, ali pa tako cerkev, ki ima za te odpustke posebno dovoljenje iz Rima. Popolni odpustek lahko dobimo, kolikor krat obiščemo v določenem času imenovano .cerkev. 3. Pri vsakem obisku je predpisana molitev 'za odpustek: šest Očenašev, šest Zdrava Marija in šestkrat Čast bodi. 4. Eden odpustek lahko dobimo zase, druge pa lahko naklonimo za duše v vicah. Vse, kar je velikega, sloni na žrtvah, tako predvsem zveličanje naše duše. Žrtvujte se in pridite od blizu in daleč po odpustke k Mariji Pomagaj! Žrtvujmo se za one, ki so za ftaj počiva v miru! Denver, Colo. — Msgr. John Judnic, ki je umrl 12. julija v Mercy Hospital, je bil rojen 27. nom pred očmi njegov svetli vzor ; nas toliko žrtvovali; za naše po-gorečega in prisrčnega župnika, kojne. Zdaj imamo priliko, da ki je imel za vsakega vedno pri- 'sg jim najlepše oddolžimo! Ma-pravljeno dobro besedo in darež- riji Pomagaj bomo izročali svo-Ijivo roko, kadar je potreboval j je molitve za duše naših dragih njegovega nasveta, tolažbe ali1 pokojnih in ona, Marija, bo naše materialne pomoči. Naj v miru molitve naklanjala onim du-počiva! C. O. gam, ki so najbolj potrebne bož- jega usmiljenja. Bodimo pridne čebelice Marijinem čebelnjaku! Voditelj romanj. Zlata jama pri Lemont, lih — Res? Kje? V Lemontu, na Ameriških ■ Brezjah! Tega pa še nismo slišali! Pa je resnica! Najbrž to bogastvo preveč skrivamo, ker se bojimo, ds bi ga kdo ne ukradel? Ne! j nič ne skrivamo, vsakemu je na razpolago. Celo želimo in vabimo, da /pridejo “tatovi” in zlato Razni nazori — Glej, možiček, tu je naju zadela lani Amorjeva puščica. — Vrag vzemi še to puščico! Mene je moral treščiti Amor s kolom po glavi, ker sem tako znorel, da sem se oženil... Kerala in novi odnosi Indije do komunizma Javnost se je od upora v Tibetu začela obračati odločnejše proti komunizmu, med tem ko Nehru še vedno okleva in hoče hoditi srednjo pot. Pred dvemi leti in pol so šli volivci v državi Kerala na skrajnem jugozahodnem robu Indijskega polotoka na volitve. Te volitve so postale zanimive ne samo za Keralo, ampak za vso Indijo, ker so pomagale komunistom po demokratični poti do oblasti. Dobili so sicer samo 35.7 odstotkov oddanih glasov, pa jim je vendar pripadlo 64 od 127 poslanskih mest. Za komuniste je glasovalo dva milijona, za nesložne njihove nasprotnike pa 3,-700,000 volivcev. Zaradi svoje razklanosti so dobile opozicional-ne stranke, kongresna, socialistična in muslimani, le 60 poslancev, med tem ko so trije pripadli manjšim skupinam. Komunistična stranka je kot najmočnejša sestavila vlado, ki ji stoji na čelu Nambooddripad. Ta mož je pripadnik visoke bra-manske kaste in je bil vzgojen v katoliški visoki šoli. Najprej je bil član Kongresne stranke, nato pa je 1. 1942 prešel h komunistom in poklonil partiji tudi vse svoje milijonsko premoženje. Nekaj časa je bil glavni tajnik Indijske KP. in bi morali biti obsojeni. Večje število že obsojenih je enostavno pomilostila. 1 Vse to je javnost spravljalo vedno bolj v nevoljo, do roba pa je prišlo, ko si je partija hotela podrediti šole, ki so po veliki večini privatne ustanove katoličanov, hindov in delno muslimanov. Vprašanje šol V septembru 1957 je vlada izdelala posebni šolski zakon in ga spravila skozi državno zakonodajo. Po tem zakonu bi smele šole izbirati učitelje in profesorja samo iz po vladi odobrenih list, torej dejansko samo one, ki bi bili vladi po godu. Vodniki privatnih šol in te so končno v veliki večini, so se postavili zahtevi rdeče vlade po robu. Zakon so označili protiven indijski ustavi in dosegli, da so bile nekatere določbe iz njega črtane, predrF ga je predsednik Indije Prasad končno odbril. Letošnjo spomlad je rdeča via' da skušala na vsak način začeti zakon izvajati, vodniki privatnik šol so izjavili, da bodo šole ostale zaprte. Zelja po spremembi Poznavalci razmer trdijo, da se je 1. 1957 izjavilo za komuniste toliko volivcev ne zaradi svoje naklonjenost partiji kot zaradi svojega nezaupanja do ostalih, korumpiranih strank. Hoteli so poskusiti, v kolikor bodo komunisti izvedli svoje lepe obete in načrte. Ti so obljubljali, da se bodo v vsem držali zakonov in uvajali spremembe zakonitim potom. Indijci so bili tedaj mnenja, da je komunistom mogoče zaupati, da je mogoče verjeti njihovim zatrjevanjem. Ljudje v Kerali so bdi v skrajno slabem gospodarskem položaju. Dežela je res rodovitna, toda tam pride na dva in pol kv. km okoli 1,000 prebivalcev, kar je nekako petkrat toliko kot v današnji Sloveniji ali če hočete — v Ohio. Industrije sikoro ni, kjer bi mogli ljudje najti delo in zaslužek. Komunisti so obetali, da bodo izvedli agrarno reformo in ustvarili nove industrije. Sledilo je razočaranje Ljudje so kmalu odkrili, da tudi komunistične volivne obljube niso dosti vredne. Komunistična oblast je bila prav tako nepoštena in pristranska kot prejšnje, le da je ta delala v korist partije, med tem ko so druge delale v korist posameznikov. Komunistom se ni posrečilo dosti doseči niti v gospodarskem pogledu. Ostale indijske države so Keralo pustile zadaj, čeprav ima ta najmanj nepismenih in največ šol. Zvezna vlada, in tuje vlade so rdeči vladi v Kerali odklonile pomoč. Brezposelnost narašča dalje, v državi so se pojavili delavski in sedaj še politični nemiri in izgredi. Nekdaj mirna država je postala sedaj isredišče nasilij, ki s0 v bistvu indijski naravi protivna. Nasilja izvajajo največ pripadniki komunistične partije, ki skušajo na ta način ukrotiti svoje nasprotnike. Policija se v te napade ne meša češ, da “noče dušiti glasu ljudstva.” Zvezna vlada — opazovalec Zvezna vlada pod predsedstvom Nehruja se drži od vsega začetka strogo nevtralno, ne migne niti s prstom, da bi preprečila ali končala komunistično rušenje zakonitosti. Komunisti so postopno podko-pali ustavo, “omehčali” nepri-stranost sodišč in začeli zaničevati javno vero. Z vsemi sredstvi so skušali obogati komunistično stranko, utrditi njeno, cblast in jo tudi sicer okrepiti. Po vaseh in podjetjih so bile ustanovljene komunistične celice, partijci strumno nadzirajo vse uradnike, ki so odklonili vstop v partijo. Vlada je posegla ponovno v sodne razprave proti komunistom, ki so zagrešili zločine Policija strelja v ljudske množice V več krajih je prišlo do de' monstracij proti vladi, ta je na' ročila policiji, naj strelja v mnO' žice. Pri tem je bilo blizu 20 oseb mrtvih in še več ranjenih' Na tisoče so jih prijeli in zaprl*’ Zaradi tega se je razburila vsa Indija in javnost je začela zahte' vati poseg zvezne vlade v Ker3' lo. Opozicijske stranke so se p°' vezale in se obrnile na predsed' nika Indije Prasada, naj vlado Kerale razreši in razpiše noVe volitve. Komunisti so povabil* v državo predsednika zvezne via' de Nehruja, ki je dajal na olF strani prijazne izjave, pa r>*^ ukrenil. Kongresna stranka se je zganila Pretekli teden je vodstvo Kol*' grešne stranke v Kerali sestavil0 posebno poročilo in ga ponovM predložila predsedniku PrasadO' V njem kaže na vse nezakonit0' sti rdeče vlade, zahteva njei*0 razrešitev in razpis novih vol*' tev. Poročilo je objavilo glavi*0 vodstvo Kongresne stranke New Delhiju. Nato je o nj6*^1 razpravljala tudi zvezna vlad3; Za kaj se bo Nehru odločil, še ** znano. Omenjeni nastop Kongresi*0 stranke, ki ima v rokah zvezi*0 \lado in vlade v vseh ostalih d*' žavah Indije, je zanimiv v tolih0’ ker ta prvotno ni vstopila v zdr0' ženo opozicijo proti komunist*' čni vladi, ampak je le dovolil0 posameznikom, da se vključil0 vanjo. Rdeči popuščajo Predsednik komunistične vP' de Nomboodiripad je malo oi*F lil določbe šolskega zakona in V0' skušal začeti razgovore z i*0" sprotniki o vseh drugih spori**11 vprašanjih, ti so razgovore klonili in zahtevajo prej ko sl°l odstop rdeče vlade. Ta je izjavila jasno in odloči*0' da ne misli odstopiti, dokler **e poteče njen rok. Zagrozila F celo, da bo uporabila za strti odpora in izgredov vojaštvo. ^ bo seveda le težko storila, mora za to dobiti dovoljenje zVe' zne vlade. Zelo verjetno je, da se opoZ:l ciji z mirnimi sredstvi rdeče vP de ne bo posrečilo vreči, če p*° idejo k sili, se izpostavljajo hf varnosti, da se zamerijo indij5, javnosti, komunistom pa možnost izvajanja še večjih **0, silij. Odločitev je vsekakor P1^ zvezni vladi, ki ima pravico ^ do Kerale zaradi nezakonit6^ postopanja odstaviti. — Nekako tri četrtine delaW^ v Združ. državah ima med de lom kratek odmor za pitje kav'e‘ .frak, 1. *» ^cSk ■ -W f^9 arh. Jrik.. l\MERt$K\ Domovih ■f tyi l a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPGR Romanje v Midland TORONTO, Ont. — Malo dvomeče so gledali romarji nedeljsko jutro (19. julija) proti nebu, kako se zdaj razjasni pa spet pooblači. Vendarle so se podali na pot. Iz Toronta so šli z avtobusom in številnimi privatnimi avtomobili. Prišli so tudi iz drugih krajev Ontaria. Tako se nas je Slovencev zbralo v Midlandu preko 500. Bili smo edina velika grupa ta dan. Spovedovanje se je pričelo že pred deseto uro. Sveta maša s pridigo pa je bila opoldne. Tako nikomur ni bilo-treba muditi. Kot nekoč Izraelci ob Geneza-reškem jezeru so posedli skupina za skupino po zeleni travi. Le čudeža pomnožen j a kruha ni bilo treba, ker je vsak prinesel popotnino s seboj. Srečavali so se znanci, pozdravljali prijatelji, vsi pa so v lepem razpoloženju prebili čas za odmor med mašo in križevim potom. Po zunanjem vtisu je bila popoldanska pobožnost močnejša. Dopoldne jn pel cerkveni zbor Marije Pomagaj. A ker niso mogli priti vsi pevci, tudi ni napolnil cerkve s svojimi glasovi. Ko pa so romarji na prostem molili križev pot, je donela slovenska pesem v daljavo. Še bolj veličastne so bile pete litanije Matere božje v cerkvi. Morda so nekateri prišli bolj na izlet kot na romanje, a večina je razumela svojo pot pravilno. Na tleh, ki je prepojena s krvjo kanadskih mučencev, se je okre-pila tudi naša vera. Spomnili smo se svojih mučencev. In mor-da bo res kdaj prišel čas, ko bodo otroci naših otrok romali v Slovenijo, da počaste v Kočevskem Rogu spomin naših mučen-cev. Le eno ne smemo pozabiti, tisto, kar je rekel romarski govornik: naše življenje ni izlet, nmpak romanje in gorje slovenskemu narodu, če bodo v njem izumrli možje in žene. Romar. Potovanja preko morja Toronto, Ont. — Na obisk v Trst in domovino je odletel z letalom ALITALIA rojak Stanko Skrt. K očetu J. Gartnerju je prišel iz domovine sin Srečko Gartner. Lotoval je z Air France. Z leta-l°m iste družbe je prišla k možu £a- Ivanka Vrabec. K sorodnikom v Torontu je Pripotovala iz Prekmurja gdč. ^Iga Stanko. Vsi navedeni so potovali s posredovanjem World Travel Ser-vice Ltd. Dobrodošli TORONTO, Ont. — Pred krat-bim je prišla v Toronto družina Vidmar. Potovali iso z italijan- sko ladjo Irpinia. Prišli so k svojim sorodnikom g. Tonetu Muhiču in njegovi družini. Gospa Marija Franceschi je prišla na obisk k svojemu sinu g. Petru Novaku in družini Turkovi. Potovala je z letalom letalske družbe Lufthansa. V Evropo je odpotoval g. dr. mg. W. Bratina in sicer ,s Swissair’. i Vsem je uredila potovanje potniška agencija TRAVELWAYS SERVICE LTD. iz Toronta. ------o----- Novi darovi v sklad za cerkev v New Toronto TORONTO, Ont. — V zadnjem poročilu smo poleg dobrotnikov iz Združenih držav in raznih delov Kanade objavili imena Slovencev iz Toronta, ki so velikodušno sodelovali pri kampanji za novo cerkev v New Torontu. Medtem se je oglasilo spet lepo število dobrotnikov z darovi za cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu. Nekateri so poslali denar že v zahvalo Brezmadežni za uslišane prošnje; drugi so poslali svoje darove s prošnjo, da bi zadobili zdravje ali kako drugo pomoč po posredovanju Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Nismo pa še objavili imen darovalcev iz New Toronta. Slovenska verska skupnost v New Torontu šteje sedaj okrog 80 družin in okrog 25 odraslih poedin-cev, ki živijo zase. Prav zadnje tedne so se naselile v New Torontu nekatere ugledne slovenske družine iz Toronta; tako družina Jožeta Kastelica, družina Radota Paznarja, družina Franceta Goriška, družina Valentina La vriše. -Pri kampanji za novo cerkev so sodelovali skoraj vsi Slovenci iz New Toronta; in še tisti, ki doslej niso še nič prispevali, bodo to storili v bližnji bodočnosti. Pri kampanji v New, Torontu so Slovenci sodelovali takole: Po $1,000.00: g. Valentin Tekavčič, g. Jože Kastelic; $500:00 g. Franc Krmelj; $250.00 g. Jože Jereb; $204.00 g. Franc Petrič; po $200: g. Izidor Pleško, g. Frank Anzelc, g. Janez Tratnik, g. Stanislav Čermelj, g. Valentin Strah; $150 g. Janez Murgelj; po $120: g. Stanislav Ulčar, g. Engelbert Medved; po $100: g. Lojze Jereb, g. Jože Jaklič, g. Franc Osredkar, g. Jože Mrvar, g. Janez Pa-hulje, g. Rudolf Tekavčič, g. Slavko Zupančič, Rev. Janez Kopač, g. Franc Mušič, g. Lojze Petrič, g. Janko Smole, g. Anton Čušin, g. Frank Vlahovič, g. Anton Tratnik, g. Martin Sterle, g. Janez Rozman, g. Aleš Likozar, g. Jernej Založnik, g. Anton Jereb, g. Janez Slana; $75: g. Edvard Ferkulj; $60: g. Blaž Potočnik; po $50: gdč. Anica Dolenc, ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: moje ime.-________________________ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. ■'V v Lov in ribolov sla jim ljubša Kanadska vlada je pred 30 leti v želji, da spremeni Eskime iz lovcev in ribičev v živinorejce, dala privesti na področje delte reke Mackenzie na kanadskem Severu okoli 3,000 izbranih severnih jelenov. Poskus Je delno uspel. V. P. Z. Bled, g. Jože Cvet, g. Frank Glivar, g. Feliks Sebanc, g. Cvetko Oseli, gdč. Justi Petrič, g. Alojzij Vidic, g. Jožef Kastelic (38 Eltham Dr.), g. Miha Brinaviec, g. Vinko Povše, g. Franc Repovž, g. Ludvik Stajan, g. Ivan Šibenik, g. Ignac Kastelic; $35: g. Ciril Sebanc; po $30: g. Kazimir Žižek, g. Jurij Sušnik; po $25: g. Stanko Hočevar, g. Peter Stark, g. Jože Cestnik; po $20: g. Ignac Dejak, gdč. Frančiška Kraker, g. Franc Tomšič, g. Franc Lenče, g. Stanko Pahulje, g. Franc Leben, g. Ciril Gorjup, g. Peter Duitka; po $15: g. Jože Plut, g. Bert Medved, ga. Josepha Mazzuccb; po $10: g. Janez Adamič, g. Joseph Knafl, g. Alojzij Gračner, g. Avgust Kavčič, g. Stanislav Pleško, g. Franc Stani-ša, g. Ivap’Tanko, g. Franc Zupet, g. Valentin Lavriša, družina Medoš, g. Ostronich, g. Eržefc, gdč. Norma Anzelc, g. Franc Gorišek; $9 g. Anton Vovk; po $5: g. Jože žagar, ga. Alojzija Tratnik, N. N.; $2 g. Joseph Fosnarič. V mesecu juliju so se oglasili še sledeči dobitniki: $50: V. P. Z. Bled, Odsek Krka št. 3, Timmins, Ont.; po $40: dr. Vojko Bratina, Toronto, Ont., g. Vinko Kokelj, Cartier, Ont.; po $30: g. Peter Markeš, Toronto, Ont.č g. Pavel Babič, Toronto, Ont.; $25: gdč. Marija Demšar; $20: g. Marjan Zejn, oba iz Toronto, Ont.; $18.00 g. Janez Kranjc, Sudbury, Ont.; po $10: gdč. Kristina Žalik, gdč. Ivanka Benko, ga. Dora Tomšič, g. Peter Novak, g. Bogomir Babič, vsi iz Toronto, Ont., g. Anton Kranjc, Sudbury, Ont., g. Vinko Kokelj, ml., Cartier, Ont., g. Alojzij Fakič, Timmins, Ont., g. Marjan Jakopič, g. Jože Križmah, družina Tonkli, vsi iz Clevelanda, Ohio; $8 ga. Josephine Kocin, Cleveland, Ohio; $6 ga. Kristina Smole, Barberton, Ohio; po $5: ga. Mary Hrastar, N. N., obe iz Clevelanda, Ohio, g. Tone Zajc, London, Ont.; po $2: ga. Marija Marolt, Acton, Ont., ga. Mara Cerar, Cleveland, Ohio, g. Stanko Lesjak, Toronto, Ont. G. Janez Kopač;, C. M., in cerkveni odbor za zgradbeni sklad cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo se vsem darovalcem lepo zahvaljujeta.. Naj Brezmadežna vsem darovalcem obilno povrne in usliši vse njihove prošnje! V ta namen molimo vsako nedeljo pri slovenski službi božji v New Torontu za vse dobrotnike. V Clevelandu sprejema darove za našo novo cerkev poleg Jakoba Resnika tudi g. Franc Kamin, 1125 E. 72. St., Cleveland 3, O. Sicer pa pošiljate darove na g. Janez Kopač, C. M., 594 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Cerkveni odbor. Eskimi v severnih predelih Kanade se težko preživljajo. Njihov način življenja je naporen in zvezan z vsakovrstnimi pomanjkanji. Preživljajo se, v kolikor žive še po starem načinu v naravi, z lovom in ribolovom. Razne gradnje vojaško obrambnih naprav v teh predelih v zadnjih letih so pritegnile del domačinov v kulturni krog belega človeka, jih seznanile z njegovim načinom življenja in jih odtujile starodavnim običajem in izročilom. Pred tremi desetletji vsega tega ni bilo. Nihče se tedaj ni bal, da bi Rusi skušali preko Severnega tečaja napasti Kanado in Ameriko. Kanadska vlada je skušala izboljšati življenjske pogoje in okoliščine Eskimov. Najela je pok. Andrew Bahra, znanega rejca in poznavalca severnih jelenov iz Laponske, da bi prevedel čredo kakih izbranih 3,000 severnih jelenov iz Alaske kakih 1,800 milj daleč v področje delte reke Mackinzie na kanadskem Severu. Bahr si je zbral skupino laponskih in eskimskih pomočnikov in se spravil na pot preko gora severne Alaske in vzdolž obalne ravnine. Snežni meteži, hud mraz, volkovi in razne nezgode so mučile potnike in njihovo čredo. Prenekateri severni jelen se je obrnil in pobegnil nazaj proti domačim pašnikom. Končno se je spomladi 1935 Bahru in tovarišem le posrečilo s čredo 2,730' živali doseči cilj, 6,600 kv. milj obsegajoče področje na obeh straneh rečne delte in v njej sami. Prihod črede je pomenil začetek poskusa, ki ga jb prvič priporočila Kraljeva komisija že 1. 1922. Njegov namen je bil naučiti Eskime skrbeti za črede severnih jelenov na način, kot delajo to Laponci, in od njih živeti. Eskime so najprej izvežbali v oskrbovanju črede, nato so jim dali večje število živali, za katere naj bi skrbeli proč od ostale črede in se polagoma osamosvojili. Ko je taka čreda narasla, so Eskimi nekaj živali vrnili glavni čredi, ostala pa je bila njihova last. V načelu je bila to brez dvoma zdrava zamisel. Toda sedaj po četrt stoletja mora zvezna vlada, ki je v ta namen potrošila nad milijon dolarjev, priznati, da poskus ni uspel. Preko 100 Eskimov je poskusilo, se naučilo varovanja in nadziranja črede, nje- nega štetja poleti, gonjenja od pašnika na pašnik ter shranjevanja mesa in kož. Pri tem sta ostala sedaj le še dva, ki skrbita za, čredo kakih 1,400 severnih jelenov. Eskimi dajejo prednost svobodnemu lovu in ribolovu pred urejenim načinom življenja ob oskrbovanju črede. Poskus sam vendar ni bil popolna izguba in neuspeh. Prebivalstvo področja je dobilo od čred v tem času preko poldrug milijon funtov mesa in te so še danes glavini vir te oskrbe. S tem so se pogoji življenja le do neke mere izboljšali in nevarnost nenadne lakote zmanjšala. Osnovno čredo okoli 3,800 živali oskrbuje Oddelek za severne predele in narodno bogastvo na področju, ki je bilo 1. 1952 povečano na 17,900 kv. milj. Letos gradi ta oddelek 28 milj dolgo žično ograjo vzdolž zahodne meje, ki naj zadrži živali pred pobegom v tudro. Oddelek trdi, da nima najmanjšega namena poskus opustiti, nasprotno iskal bo novih načinov za izboljšanje življenja domačinov severnih predelov n^še širne dežele. ------o----- Fantič povzročil ogenj, v katerem so štirje zgoreli NEW HAMBURG, Ont. — O-blasti so izročile v varstvo staršev 12 let starega dečka, ki je priznal, da je povzročil ogenj, ki je povzročil okoli četrt milijona dolarjev škode in vzel življenje dvem ženskam in dvem otrokom. Fantič bo moral 25. septembra pred mladinsko sodišče v Kitchener. Priče so izjavile, da so videle fantiča, ki je tekel iz gorečega poslopja skozi zadnja vrata in kričal: “Jaz nisem hotel tega narediti. Skušal sem ogenj pogasiti!” ------o-------- Obrambni minister odšel v Veliko Britanijo LONDON, Vel. Brit. — O-brambni minister Pearkes je priletel sem, kjer bo ostal en teden, da prouči najnovejše angleške vojaške načrte. Časnikarjem je ob izstopu iz letala, s katerim je pripotoval, dejal, da je najbolj zainteresiran v načrtih naprav in orožja, ki bi ga bilo mogoče izdelovati v Kanadi. Istočasno z obrambnim ministrom je prišel sem tudi finančni minister Fleming z ženo in hčerko. Ta bo ostal tu nekaj dni na počitnicah. PODEŽELSKA TIŠINA — Na poti po Prince Edward otoku v Kanadi je izletnica obstala, da vzame posnetek mirne podeželske pokrajine. Slika kaže naselje na cesti št. 1 v bližini Hunter Rmer. Policijski avtomobili morajo biti označeni! TORONTO, Ont. — Načelnik Metro Gardiner je začel osebno kampanjo proti navadi uporabljanja neoznačenih avtomobilov od strani policije. Izjavil je, da bo vedno znova protestiral proti tej navadi. Po njegovem naj bi bili policijski avtomobili jasno označeni, ker bodo že s samim tem preprečevali zločine. Sodnik lan Macdoneli, ki je tudi član policijske komisije, je ugovarjal češ, da je potrebno na nek način ujeti nepoboljšljive slabe voznike in da je -to z neoznačenimi avtomobili najlažje. ---------------o------ Sporazum z delavstvom omogočil Avro ponudbo TORONTO, Ont. — Mednarodna zveza strojnikov in Avro Aircraft Ltd. in Orenda Engines so se sporazumeli o novi delovni pogodbi. Nov sporazum bo omogočil Avro potegovati se za naročilo obrambnega ministrstva za 214 novih Lockheed F-104G letal, ki bodo izdelana v Kanadi za kanadsko letalstvo. Podjetje je najprej predložilo uniji znižanje plač, da bi moglo tekmovati v ponudbi za naročilo. Ta je to odklonila in stavila drug način znižanja stroškov produkcije. Podrobnosti pogodbe niso bile objavljene. ------o------ Slon se pasel v ovsu CLAIR, N. B. — Farmar Albany Long v tej vasi v severozahodnem New Brunswicku si je pomel oči, ker ni verjel, da bi bilo res, kar je videl pred seboj — na njegovi njivi ovsa se je zadovoljno pasel velik slon. Preiskava je ugotovila, da je žival ušla iz cirkusa v Fort Kent. Me., preplavala Saint John reko in se šla past v Kanado. ------o----- Prometni minster pojde nadzorovat Sever OTTAWA. — Prometni minister Hees bo od 13. do 20. avgusta potoval po Severu, da si ogleda tamkajšnje prometne razmere na lastne oči. Obiskal bo Whitehorse in Dawson Creek, Yellowknife, Coral Harbor, Frobisher in Churchill (Man.). ---------O----- Zapor ne globe TORONTO, Ont. — Komisiji, ki jo je odredil župan za preiskavo prostitucije v mestu, je pol. nadzornica Newman predložila, naj dekleta, ki jih dobe pri tem poslu primejo in strpajo v zapor namesto da jim nalože globo. Prav tako je predložila, naj bi od vseh vzeli prstne odtise zaradi lažjega nadziranja. Za one, ki se vdajajo mamilom, je ista nadzornica predložila ustanovitev posebnega oddleka z 1C posteljami v Riverdale Isolation bolnišnici, kjer naj bi te ljudi zdravili pod posebnim strokovnim nadzorstvom. DOMA IN PO SVETU Torontski župan Phillips je imenoval posebno komisijo, ki naj preišče vprašanje prostitucije in trgovine z mamili v mestu. Nedavna zaslišanja so pokazala, da je tega v prestolici Ontaria več, kot bf kdo na prvi pogled utegnil misliti. * Vlada je objavila, da bo s 1. septembrom obnovila program posojil za gradnjo malih domov v želji, da bi pomagala gradbeni industriji boljše prebiti zimo. Vsak stavbenik bo lahko dobil na razpolago do 15 posojil za gradnjo hiš vrednih do $12,800. Vlada upa, da bo v okviru tega programa zgrajenih do 10,000 novih hiš. * Zvezna vlada je objavila, da bo dovolila odprtje nekaj novih privatnih televizijskih oddajnih’ postaj. Prošnje bo pretresal Odbor guvernerjev za.oddaje. ❖ Gasolinska vojna v Torontu je bila pretekli teden končana v korist splošnosti, ker je nova ce- na povprečno za 3c pri galonu nižja kot je bila pred začetkom spora. * Trgovinski minister Churchill napoveduje, da bo kanadski izvoz dosegel letos pet bilijonov, dolarjev. * Britanska vlada je v zadregi zaradi položaja v afriški federaciji obeh Rodezij in Njase. Posebna komisija, ki jo je vlada sama poslala tja, je v svojem poročilu zanikala obstoj kake zarote proti belcem in zatrjuje, da je bila to le pretveza za uvedbo “policijske diktature.” j ------o--— / , Dokaz pojedel V Johannesburgu v Južni A-friki so poklicali pred sodišče nekega Mohameda Wadee in ga obdolžili, da je izdal nepokrit ček. Za dokaz so mu ček predložili. Mož je ček vzel v roke, ga naglo zmečkal in pojedel. Dokaza ni bilo več, toda sodišče je krivca sedaj kaznovalo zato, ker je dokaz pojedel, z globo $289, dvojno vsoto, označeno na čeku. , «r .> Ženske dobijo delo Delo v kuhinji Išče se pomočnico za delo v kuhinji. Ure od 1:00 pop. do 8 zvečer. ( SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI G. I. Nič naplačilai Tu imate priliko živeti v krasni ranch hiši s 3 spalnicami, garaža za 2 kare. Se ne more primerjati z nobenim. Samo 2 leti stara. Plačila manj kot najemnina. Dokažemo Vam, da se ne bi zmotili s tem kupom. Blizu E. 185 St. Krasna hiša s 2 spalnicami, aluminijaste stene zunaj. Znotraj vse prenovljeno. Lepo znotraj in zunaj. Polna klet, garaža. Cenjena za hitro prodajo. $14,900. Grovewood — dohodek Zelo čista hiša, 5 sob na prvem in za dohodek zgoraj, garaža za 2 kare. Polna klet. Cenjena za hitro prodajo. Kličite in oglejte še danes. PENNA INC. REALTORS 620 E. 222 St. AN 1-2300 _____ " (28,31. jul) Hiša naprodaj Na 1275 E. 74 St., 8 sob plinski furnez, avtomatični vodni grelec, garaža. Zmerna cena. Lastnik na 6515 Bonna Ave. EX 1-5266. —(143) Sobe se odda Oddajo se 3 sobe blizu cerkve sv- Vida, na E. 61 St., zgoraj. $48 mesečno. Nič otrok Kličite UT 1-2226 ali FA 1-9317. (143) Hiša naprodaj Lastnik prodaja enodružinsko hiša v E. Cleveland, 7 sob, 3 velike spalnice, shrambe, 2 kopalnici. Da se uredi zapuščina. GL 1-0076 ali LI 1-2021. _______________________ -(145) Soda se odda Soda se odda zaposlenemu molskemu. Kličite EX 1-4199. Stanovanje v najem 4 neopremljene sobe, vse na novo dekorirane, se oddajo odraslim. Kličite IV 1-5531. _______________'__________(145) V najem Oddajo se 4 sobe na 1167 E. 58 St., samo odraslim. Kličite EX 1-4998. (144) Ali sta prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO BD. A KE 1-0034 lemo po pošti tudi za Cie vein*, d Naročila sprejemamo In Unto* /^KRIŠTOF KOLUMB n >« v ali / M Odkritje Amerike ■l ZGODOVINSKA POVEST II M ČETRTO POGLAVJE ^ vladarji v začetku pomladi hi- > teli ostaviti prašno mesto in se Pred junto (zborom) . podali v grad zunaj mesta. Ta- Na visokem holmu, ki strmo/ je s^orj2 j-ucji ]yajj Janez II. pada proti morju, ponosno stoji. J jrug0 jet0 potem, ko je prišel Penja di Cintra, priljubljeno let- . veijkj Genovčan v Lizbono. Po-no bivališče portugalskih ^ra* |miacj še ni bila nikakor prav na- Ijev. Fantastično kot stara nem-'„+_s« ^ ška balada, domišljeno kot arab ske pripovedke je sezidano to poslopje, s katerim je združeno toliko znamenitih zgodovinskih spominov. Že zračna arhitektu- stopila, že je kralj z vsem dvorom se preselil v Pen j o di Cin-trn. Tu sem so morali prihajati prositelji, tu se je zbrala junta, vrhovni zbor portugalski. Nekega majskega dne je v ša- ra priča, da je mavriški stavbar - jajCQ gjvo pr0s'itelji zgradil to čarobno poslopje in jn jVomiki hodili so semtertja je Janez II., ki se smatra za os- ^ jn vs,ajc je imei svoje skrbi, novatelja Penje, le predelal s^a'iysa]< je nezaupno gledal soseda ri dvorec maverskih sultanov . si mislil; če ne bode poleg zunaj mesta. Prekrasni vr^ovb njega stoječi prositelj nasprot-pravi Armidini vrtovi, ki ga ob- ;mu zagradi p0t) ali ga pa pusti na strani. Umljivo je, da so se pri tacih razmerah pogledi vseh obrnili nega uma. Na zapadu se Pre^|na visoko postavo prišedšega Krištofa Kolumba. Drug drugemu so tiho pripovedovali, kaj vedo in sodijo o Kolumbu. Le malo se mu jih je približalo, ko dajajo, dajo mu iše večjo mičnost. Naposled pa lepa lega do-vršuje krasoto te stavbe vzhod okni grada razprostira brezmej-' na površina Atlantskega morja, na severu je valeče hribovje pasa Estramadure, na jugu se vzdigujejo pa mični vrhovi S'ier-re Cintre in na vzhodu leži 28 ur oddaljena hrupna Lizbona. Umljivo je, da so portugalski posmehovala. -Poznate li se je ponosno ušel v kot kraljevega salona, večina mu je obrnila hrbet in se mu neprijazno CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD — By owner. 6 rm. 3 bedroom, 1200 ft. living area. Excel, cond. inside and out. Large liv. rm.; sep. din. rm., both carpeted, garage, basement. Best loc. 917,750. Phone MAyfair 7-5190. (143) LOVELY BRICK RANCH — 2 bdrms., fifll basement, beautiful grounds, Overlooking golf course. Near Congress expwy., schools, shop., transp. By owner. 10939 Roosevelt Rd. Call Fillmore 5-3319 for appt., except Sun- Hj-noj — niegovi zemljevidi su-days. (143) ^ s . . , _________________________________he zemlje m morja, so jako u- dobro tega gospoda? — rekel je neki prositelj sosedu. —Kdo pa ne pozna Krištofa Kolumba v vsej Lizboni? — rekel je drugi. —Hoče nam pokazati najbližjo pot v Indijo, — rekel je tretji. —Napolniti hoče svojo prazno mošnjo s portugalskimi cekini! Ha! ha! ha! —Slepar je, ki hoče ljudi spraviti v pogubo, — rekel je prvi. •Tega ne rečem, — pravi DOWNER’S GROVE — By owner, 7 rm. English type, Ige. liv. rm,; separate din. rm. carpeted; nat. firepl., newly remodelled kit., with dishwash-knotty pine den, scr. porch. 3 bdrms. 1 Va baths, gas ht., rec. room. Near schools, stores, transp. Immed. poss. $22,500. WOodland 8-1(840. (143) BEL'LWOOD — 5 room brick Georgian, gas heat, 2 car garage with attached screened patio, tile floor, full dry basement, blinds, draperies thrruout, close to schools, churches, shopping, transp. By owner $16.900. Llpden 4-6393, eves. (145) WHEELING — By owner. 3 bedroom Ranch. Cabinet kitchen, built-in range, oven, refrigerator, washer, dryer, garage with porch, workshop. 4‘/2% mortgage. — 684 N. Wayne PI. LEhigh 7-0430. (23,24.28.)ul) BUSINESS OPPORTUNITY metno narisani, če tudi se jako odločujejo od starih, in so obrnili nase pozornost učenjakov. —Zemljevidov najbrž ni risal on, ampak njegov brat Jernej, kateri se vedno suče po ribiških naselbinah in mesa glave lepim deklicam. —Mogoče — odgovoril je tovariš, a tudi Kolumb sam je jako spreten in izveden v svoji stvari. Nedavno sem ogledoval njegove narisane zemljevide, in od tega časa mi je simpatičen. —Če je tako izveden, kakor govorite, si je pač že pridobil lepo premoženje? —Nikakor ne. Prej je ubog nego bogat, — odgovoril je za-govarjalec. — Kakor sem slišal. CAFE - Gas station. Large Iiving je nedavno se celo zadolžiti mo-quarjer. One acre plus other ral' Ne °buPa Pa vendar ne> ^ buildings. Will sacrifice for $27,500. Itudi §a ^ nedaVn° Zadela huda A1 .... . . , . zguba, — umrla mu je soproga, Also adjoining motel for sale. — ° v -,,. Rolling Prarie, Ind. 8-9405. (144) katar0 j6 tak° §<^0 ljubil. _______________________________Ko se je tiho vršil ta pogovor, NORTHWEST SIDE: Food shop in 50 se nakrat odprla vrata, kar new shopping center, near Arling-^'e dokazovalo, da pride neka vi-ton Heights race track. Established „,.1,;, ncpt-,;, 2 years. Doing $185,000 year. Mu'st I see to appreciate. Reasonable. Call | —Peter Menezes, grof Villa CLearbrook 5-7887. Mrs. Anderson. Real> jeli so ggpetati drug drugemu. —Glejte, nekoga išče. —Zaupnik kraljev, koga pač išče mej prositelj i? — popraše-vali so drug druzega. —To ve samo Mati Božja. VOCATIONAL WHAT ABOUT YOU? The Franciscan Sisters are looking for girls who are willing to serve God . v as nurses, nursing instructors, super- Glejte, je ze našel, kogar je visors, administrators, technicians, dieticians, medical librarians, cooks, ' . . . seamstresses, sacristans, and in the —Glejte k risarju gre! many other departments in which they _K neumnemu sanjarju! The need for Sisters is great. More —K genuškemu klativitezu. hospitals could be opened if there Zmajevali So z glavami, pogle-were enough Sisters to staff them. Is , v. , , - ... Our Lord calling you? davsi drug druzega in šepetali, If you are interested in becoming kar je očitno kazalo, da se čudi-a Sister in the field of nursing, write ■ i4,,u today for information to: 1° Postopanju kraljevega Ijub- Reverend Mother General Ijenca. ST, MARY OF THE ANGELS 1 ~Peter dl Menezes je res sel k Kolumbu. —Pozdravljam vas, rekel je in se priklonil. —Veseli me, da ste dobili av- ~ CONVENT 1000 30th Street Rock Island. Illinois (143) dijenco. —Kako sem vam hvaležen, gospod. —Ni treba se zahvaljevati, gospod. Priporočila sta me goreče vaš svak Peter Korreo in učenjak Hoze Hudio. — Varujte se. Res je Hoze Hudio za vas, a • on je žid in njemu nasprotuje kraljevski duhovnik, ki mu je sovražen Dlje jo Ortic di Sacadi-Ija, ceutski škof je njegov hudi nasprotnik in bode gotovo tudi vaš nasprotnik. . . . Pogovor se je pretrgal, ko je prišel paže in v vratih glasno zaklical: —Gospod Krištof Kolumb. — —Pojdite in z vami naj bodo vsi svetniki, je hitro rekel grof in krepko stisnil roko Kolumbu. Vsi so se čudili, da je tako la,-skavo kraljevi ljubljenec govoril s Kolumbom. Ker je baš sedaj prišel dnevni maršal v sobo in jel izbirati prošnje in izpraševati prosilce, so Kolumba nakrat pozabil in vsak je mislil le na svoje koristi. V tem je Kolumb s pažetom prišel v kraljevi kabinet. Dva kraljeva služabnika v modrih baržunastih oblekah z zlatimi vrvicami in atlazastimi trakovi na plečah sta stala na obeh straneh zavese, ki je visela preko duri. Na znamenje pa-žetovo so pddrgnili zaveso in odprli duri. Kolumb je vstopil z:a pažetom v kraljevi kabinet. To je bila obširna soba v strogem slogu napolnjena z instrumenti, z mizami, z rokopisi, zem-liepisi in narisi razmetanimi v slikovitem neredu. —Vaše veličanstvo je izvolilo pozvati gospoda Kolumba — rekel je paže in se ponižno priklonil. — Tukaj je. Visok lep mož se je vzdignil izza pismene mize in šel naproti prišedšemu. Če tudi je obleka kraljeva bila popolnoma pri-nrosta, brez vsakih našivov, vendar se je že po hoji in ponosnem' obrazu moglo soditi, da je vladar, ne pa navaden smrtnik, j Na nizki poklon Kolumbov je kralj malo pokimal z glavo, da se je jedva opazilo, potem pa vanj uprl svoj ostri pogled. 1 Kolumb je spoštljivo ali trdno vzdržal ta pogled, ne da bi bil povesil oči. Njegovo vedenje in pogumnost sta napravila na kralja jako dober vtis in prijazen nasmeh se je prikazal na ustnih Janeza II. — Vi ste torej umetni risar? Vam je ime Krištof Kolumb? — začel je kralj avdijenco. — Na uslugo, vaše veličanstvo. Na Portugalskem imenujejo me Kristobal Kolon. V moji domovini — Italiji — pravijo mi Kristoforo Kolombo in po latinski mi je ime Kristoforus Ko-lumbus. — Na imenu ni nič ležeče, temveč na človeku samem, na človeku, da se samo ne široko-usti, temveč tudi res kaj stori. — V oblasti vašega veličanstva spremeni se beseda v dejanje. Ta smoter je velik in vreden kralja. « — Seveda je sicer res — rekel je zamišljeno kralj — a mi imamo toliko stroškov. Naša odkritja v Afriki prinesla so Portugalski veliko slave, a le malo dobička. — Korist bodete imeli, vaše veličanstvo, odgovoril je prepričan Kolumb, — kadar odkrijemo pot v Indijo. — A kdaj bode to? — zaklical je kralj. — Mari se nismo potrudili izvesti načrte infanta Henrika in storili vsega, kar je bilo v paših močeh. Vedno dajemo iz blagajnice velike vsote. — Oprostite, vaše veličanstvo, — je pogumno odgovoril Kolumb, — dovolite mi spregovoriti nekaj besed. Po mojih mislih, ako se tudi posreči izvršiti idejo infanta Henrika in obiti Afriko, priti tako do Indije, dežele zlata, biserov, dragih ka-menov in vsakovrstnih dragocenosti, ne bode ta pot opravičila nad, ki se vanje stavijo, in zadovoljila vašega veličanstva. — Čemu ne? vprašal je začuden kralj. I — Ta pot je predolga in prenevarna. V trgovini je čas de-!nar. Čemu bi tratili denar za daljšo pot, ako je pred nami , boljša in krajša? Priroda jo mam kaže. Priroda upa v vseh svojih pojavih koristne smotre, katere je napravil božji Stvarnik, katerega pota so nezapo-padljiva. Tako sonce tudi brez vzroka ne hodi okrog zemlje. Neverjetno je, da bi tako velika luč zastonj tratila svoje darove in brez smotra nam služila. Vrstenje dneva in noči nima pomena brez sonca — tega nebeškega svetila ... — Jaz vas ne razumem gospod! Kaj hočete s tem povedati? — Prepričan sem, vaše veličanstvo, — je z navdušenjem zaklical Kolumb, — da v osno- AVB AFELY vanju velikega prirodnega pojava se nahaja zakon splošnega soglasja. To je v naravi stvari. Iz tega sklepam, da sonce v svojih dobrotah ne pozna meje, da vedno deluje v prid človeštva, in se tedaj, ko se nam skrije ponoči, prikaže drugod. Sonce, ki pri nas zaide zvečer, ozarja azi-jatske dežele in začne se jutro na vzhodu in ko se v Aziji skrije, pa imamo pri nas novi dan. — Kaj sklepate iz tega, gospod. Kaj ima to opraviti z od- kritjem poti v Indijo? — Jako mnogo, vaše veličanstvo, more se reči, da vse — rekel je Kolumb in se spoštljivo priklonil. — Zanimivo je poslušati — odgovoril je kralj ne brez vsake ironije. — Sonce nam more pokazati pot v Indijo, biti nam za kažipota, vaše veličanstvo. — Sonce? Kako? / (Dalje prihodnjič) i^iiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ /žlacjodooiteo ROMARSKEGA DOMA (RETREAT HOUSE) | mggm I Pl »Miwm S j j Sl3 Io»l 185th Straat f ] 25000 Iwclid Avanu« L*,» 'j 6235 St. Clolr Avanua Cleveland, Ohio = E pri očetih frančiškanih v Lemontu, Illinois v NEDELJO, 9. AVGUSTA 1959 blagoslovil bo NADŠKOF ALBERT MEYER, CHICAGO, ILL. Maša ob 11 dopoldne Obed ob 12:30 . . . cena za poedinca $2.50 Tiketi za obed so že naprodaj I I i s s «£ S S S I S % ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za važe domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD M ** ^iiiiiimiimiiimiimitimmiimimiiimiiiiiiuiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmu Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. ZAŠČITA — Stqvkovne straže v St. Louis, Mo., so se pred žgočim soncem zavarovale s posebnimi sončniki, kot kaže slika. Prekomorski recepti • Sherwood farmacevti znajo razbrati zdravniške recepte, ki jih prejmete iz Evrope. • Prinesite ali pošljite nam te recepte v izvršitev. • Za preskrbo najboljšega Vas ne stane nič več. • Prosto parkališče in brezplačna paketna zavojnina za pošiljke preko morja. K. J. SHERWOOD DRUG GO., Inc. USTANOVLJENO L. 1887 2064 E. 9th St. (Rose Bldg.) Cleveland, Ohio KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Mullally Funeral Home zračevalnFsistem AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 Najstarejša slovenska podporna organizacija (( v Ameriki (( Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —- KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet OVEN, NE OVČKA — Ovčke so zgled kratkosti, ovni pa ne večino, kot skuša na sliki mali Richard Brandt na domači jarmi blizu J ordan City, Wis. Sestrica Joan, ki ima že 6 let, čaka nanj, da ga popelje domov. iet, m. J NEV AREN SOPOTNIK — Neka ženska v Southampton na Angleškem si je izbrala za družbo mladega krokodila. Da ji ne bi bilo dolg čas, ga. vozi s sabo na kolesu, kot kaže slika.