YU ISSN 0351-2851 Mm T l lm LETNIK I VOLUME I ŠTEVILKA 2 NUMBER 2 APRIL 1980 APRIL 1980 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslev uredništva editorial address urednik in oblikovalec editor and designer uredniški svet editorial council tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocepahlus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Marija Lavrič Lojzka Žvokelj Lidija Šeligo (za slov. - for slov.) Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD- WATCHING AM) BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov address predsednik president tajnik in blagajnik secretary and treasurer izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate glasilo journal Langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Štumberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove člani prejmejo glasilo brezplačno members receive the journal gratis mapam 81 zi «* ## 4 *mr*m m -mup 22 SODOBNA FAVN I STIKA - NJENO PODROČJE IN NALOGE MODERN FAUNISTICS - ITS DOMAIN AND TASKS Nujno je razmejiti favnistiko od bližnjih disciplin: zooekologije, zoogeografije in taksonomije. To ni pomembno le s teoretičnega, ampak tudi s praktičnega vidika. Da pa bi lahko opravili takšno razmejitev, je potrebno najprej natančno določiti delovno področje favnistike in njene naloge. Šele tako določeno favnistiko smemo šteti za posebno disciplino. Do zdaj ta okvir ni bil natančneje določen in je zato marsikatero favnisticno delo v resnici mešanica podatkov in sklepov zooekologije, zoogeografije in evolucijskega nauka. Takšna dela ne obravnavajo določenih vprašanj, temveč niz podrejenih, zelo različnih vprašanj. In še nekaj: v takšni raznovrstnosti ostajajo neopaženi dragoceni podatki vseh tistih disciplin, ki niso v naslovu dela izrecno poudarjene. O vrednosti takšnih del so mnenja deljena. Medtem ko nekateri mislijo, da so izredno dragocena, jim drugi ne priznavajo večje znanstvene vrednosti, ker ne rešujejo določenega vprašanja. Zavoljo tega je potrebno precizirati obseg in področje favnistike,njene naloge in razmerje do drugih disciplin. Temeljna naloga favnistike je proučevanje favne, ker je poznavanje favne ključno vprašanje za reševanje teoretičnih in praktičnih problemov ekologije, biogeogra-fije, varstva narave, varstva človekovega okolja, zaščite rastlin pred škodljivci v poljedelstvu in gozdarstvu. Brez favnističnih (in florističnih) podatkov si danes ne moremo zamisliti gospodarnega, racionalnega in dolgoročnega upravljanja z naravnimi bogastvi neke dežele. Toda favnistična raziskovanja pri nas vidno zaostajajo in so zapostavljena v razmerju do florističnih, ker so v preteklih desetletjih vodilni jugoslovanski biologi neutemeljeno trdili, da je pri nas in v svetu favnistika "presežena etapa", ki je za neke skupine dovolj proučena ali pa se lahko "preskoči". Posledica takšnih neodgovornih trditev se danes kaže v pomanjkanju favnistov in zapostavljanju favnističnih raziskovanj. K temu precej doprinaša tudi dejstvo, da se favnistična raziskovanja ne morejo opravljati s pomočjo elektronske multiteh-nične opreme in se zato favnisti med "sodobno" opremljenimi biologi počutijo nesodobne. Toda tudi metode favnističnih raziskovanj so zahtevne. Proučujemo živa bitja v njihovem naravnem okolju. Sodobni favnist mora biti za proučevanje nekaterih živalskih skupin še kako "tehnično" opremljen, da vso to opremo nosi s seboj na teren in da včasih dela v neugodnih vremenskih in bivanjskih razmerah. Vse to zahteva velik fizični napor in ljubezen ter požrtvovalnost za znanstveno in terensko delo. Ker se favnisticno delo opravlja pretežno v naravi,vodilni biologi eksperimentalno laboratorijske smeri (ki po pravilu pri nas in v svetu usmerjajo znanost) dela na terenu ne znajo ceniti. Zanje je terensko delo favnistov (kajpak tudi floristov) neke vrste "rekreacije" ali turizma. Vse to odvrača mlade biologe od tega, da bi se posvetili favnistiki. Danes je poznavanje favne določenega kraja nadvse pomembno, ker se s pomočjo bioindikatorjev najlažje opazijo spremembe, ki jih v biocenozi povzroča človek. Tako se na primer danes s pomočjo bioindikatorjev opravlja klasifikacija onesnaženosti voda, zemljišč, industrijskih in urbanih okolij. S pomočjo bioindikatorjev lahko tudi tipiziramo gozdove, odrejamo položaj in jakost mrazišča, ocenjujemo osnovne lastnosti zemljišč, ugotavljamo nahajališča nekaterih rud. Bioindikatorj i so temelj ali dober pripomoček tudi pri reševanju mnogih drugih znanstvenih in praktičnih problemov. Ena od prvenstvenih nalog favnistike je, da z analitičnimi postopki ob pomoči taksonomije klasificira in razlikuje živa bitja med seboj in s tem omogoča pre-poznavo bioindikatorjev in drugih ekološko in biogeografsko pomembnih vrst. slika 1: Vzajemne dinamične zveze favnistike z dotikajočimi se znanostmi: 1 - favna, la - neobdelano favnistično gradivo s terena, 2 - biogeografsko znanje, 2a - neobdelano gradivo s terena, 3 - ekološko znanje, 3a - neobdelano gradivo, 4 - genetično znanje, 4a- neobdelano gradivo, 5 - takso-nomska obdelava gradiva, 6 - biogeografsko uporabni podatki, 7 - ekološko uporabni favnistični podatki, 8 - genetično uporabni favnistični podatki figure 1:Dynamic links of faunology with related sciences: 1 - fauna, la - unprocessed faunal data from the field, 2 - biogeographi-cal data, 2a - unprocessed data from the field, 3 - ecological data, 3a - unprocessed data, 4 - genetic data, 4a - unprocessed data, 5 - taxo-nomic data treatment, 6 - biogeographically applicable faunal data, 7 - ecologicalhj applicable faunal data, 8 - genetically applicable faunal data 24 Toda mirno lahko trdimo, da so vse sestavine favnistike enako pomembne, ker ne vemo, katera prvina lahko vsak čas postane bioindikator, gospodarsko pomembna ali karakteristična vrsta za opažanje in napovedovanje dogajanja in zakonitosti. Zavoljo tega je potrebno enako proučevati vse favnistične prvine. Floristična in fav- nistična proučevanja so vedno bila in tudi danes ostajajo ne samo prva etapa, temveč tudi temelj vseh terenskih bioloških raziskovanj. Bistvo favnistike ne predstavlja le poznavanje favne določenega zemljepisnega področja, temveč tudi spoznanje o razporeditvi favnističnih prvin v njem. Ta zemljepisni vidik pristno povezuje favnistiko z zoogeografijo, ki tudi na terenu s posebnimi metodami zbira material in podatke, vendar večidel rabi favnistične podatke. Enako bi lahko trdili za taksonome, ekologe in nekatere specializirane genetike. Vsi ti imajo svoje probleme in svoje metode, toda pri proučevanju določenega zemljepisnega področja so prisiljeni spoznati se s favno in floro tega področja. Ker so favnistična (in floristična) proučevanja skoraj v vseh krajih utirala pot zooge-ografom, taksonomom, ekologom in genetikom, z vso pravice lahko trdimo, da so podatki o favni in flori odskočna deska pri delu teh bližnjih disciplin. Toda favnist lahko s pridom uporabi tudi gradivo, zbrano pri terenskem delu na vprašanjih teh dotikajočih se znanosti. Na ta način se z vzporednim delom vseh, vzajemno povezanih disciplin, zbira znanje o favni proučevanega področja. Na shemi so prikazane dinamične zveze med favnistiko in dotikajočih se znanosti. To spoznanje favnist ureja po zakonih taksonomije, genetike in evolucije (stopnje 5 na shemi), in to v obliki, ki jo lahko koristijo biogeografi, ekologi in genetiki (povratne zveze so označene s številkami 6, 7, 8). Iz plenarnega referata dr. Sergeja Matvejeva na I. simpoziju o favni Srbije, Beograd 1976. .ae to initial difficulties the first issue of Acrocephalus was hatched without the English translation being checked. Thank, you for your understanding, The editorial council 25 ČRNA ŠTORKLJA cicama mgra V SLOVENIJI BLACK STORK cicoma mgra IN SLOVENIA Janez Gregori UDK 598.3(497.12) "Ciconia nigra" Podatki o gnezdenju črne štorklje v Sloveniji so skopi, v nekaterih predelih je gnezdila v preteklosti. Trenutno je edino znano naseljeno gnezdo v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici, ki je zasedeno vsako leto od 1974 naprej, ko je bilo prvič ugotovljeno. Nekatera opažanja v času gnezdenja, ki pa žal niso točno zabeležena, so znana tudi na Ljubljanskem barju. Bolj številne, čeprav prav tako skope podatke o opazovanjih, imamo za čas izven gnezditve. Podajamo kronološko urejene zapise opazovanj črnih štorkelj, v oklepaju navajamo opazovalca, ki je posredoval podatek: 1. Spomladi 1977. leta sta se dve zadrževali v potoku Ledava v Črni Šumi pri Lendavi (A.Gonza); 2. 26.9.1977 je odrasel osebek krožil nad hipodromom v Stezicah pri Ljubljani (D.Sere); 3. Konec septembra 1977 jih je bilo 12 pri potoku Trnava pri Središču ob Dravi (F.Krnjak); 4. 19.8.1978 je ena zletela s koruzne njive med Ljutomerom in Cezanjevci (M.Šumak); 5. 29.9.1978 je ena letela čez logamico v Črni Šumi ob Ledavi pri Lendavi (A.Gonza); 6. Cd 2.10.1978 do 8.10.1978 se je par mladih črnih štorkelj zadrževal v Kranjski gori ob potoku Rojca (sedaj teče tam tudi Sava), kjer sta iskali hrano. Cbčasno sta se zadrževali tudi na bližnjih poljih, predvsem proti večeru, na prenočevanje pa sta odleteli v bližnji gozd (na Brdih) . Po 8. oktobru ju kljub iskanju nismo več zasledili (J.Gregori). Zbrani so skromni podatki, ki pa vendarle dopuščajo možnost, da črne štorklje gnezdijo še v katerem predelu Slovenije poleg Krakovskega gozda. Več pozornosti v tej smeri je treba posvetiti okolici Ljubljanskega barja in okolici Lendave. slika 1: razširjenost poročil o črni štorklji v Sloveniji figure 1: distribution of the records on the Black Stork in Slovenia SUMMARY The only known breeding site of the Black Stork in Slovenia is in the Krakovski forest near Kostanjevica. It was more frequent in the past. Distribution of (¦ records collected out of the breeding season are shown. Janez Gregori, 61000 Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova l'O 26 6. Mladi črni štorklji (J.Gregori) 6. Young Black Storks (J.Gregori) 7. črna štorklja v letu (J.Gregori) 7. Black Stork in flight (J.Gregori) m#M igSSVft: rd 3 O IS N Q) aw o o > -p a ¦H -H S "8 (U (D C U -P ¦H a i H •H verjetno prebivališče probable habitat 1. kratkoprsti škrjanec C.brachydactyla 2. laški škrjanec m. calandar 3. mala cipa a. pratensis 4. trstni cvrčalec L. luscinoides 5. rečni kobiličar L. fluviatilis 6. tamariskovka A. melanopogon 7. bledi vrtnik h. pallida 8. žametna penica s. melanocephala 9. svetlooka penica s. hortensis 10. belobrada penica S. cantillans 11. hribska listnica p. bonelli 12. črnoglavi muhar f. hypoleuca 13. sredozemski Kupčar O. hispanica 14. modra taščica L. svecica 15. brkata sinica P. biarmicus 16. žalobna sinica P. lugubris 17. laška konopeljščica s. citrinella 18. planinska vrana p. pyrrckocorax pust svet pust svet travnik trstišče ščavje trstišče grmovje grmovje (zlasti žuka) grmovje grmovje borov gozd sadovnj ak,park pust svet zamočvirjen svet trstišče hrastov gozd smrekov gozd visokogorski svet Dare Sere, predsednik sekcije za opazovanje 28 TEMA LETA: HALI KUHAR Ficeđula parva THEME OF THE YEAR; RED-BREASTED FLYCATCHER Ficeduia parva Razširjenost malega muharja je dokaj nenavadna, kar je posledica posebnih zahtev njegovega življenjskega prostora. Sloveniji najbližja prebivališča so na Tirolskem in Hrvaškem. Za Slovenijo je znan podatek o gnezdenju izpred 60-tih let v okolici Maribora (Reiser, 1925). Še bolj kot redki podatki o gnezdenju preseneča odsotnost kakršnihkoli zanesljivih podatkov iz selitvenega obdobja, vendar je tudi to v Evropi dokaj splošen pojav. Vrsta se seli preko Balkana v prvi polovici maja oziroma prvi polovici septembra. Mali muhar prebiva v bukovih gozdovih z nekaj starejšimi drevesi in nekaj iglavci, običajno tudi studenec ne manjka. Le redkokdaj se naseli tudi v smrekovem gozdu, pomešanem z listavci. Gnezdi v odlomijenih vejah, špranjah in za odstoplo skorjo, skratka na različnih policah, ki jih najde v bukovem gozdu. Površen opazovalec bi malega muharja utegnil zamenjati s taščico. Toda od taščice je precej manjši, saj meri le 11,5 cm, izdaja pa ga tudi zelo očitna belina v repu, Kot trdijo poznavalci, ni prav nič plašen in kot listnica obletava drevesno krono, ne meneč se za opazovalca. Na tleh videvamo par le v času gnezdenja. Takrat samec tudi strdito napada vsiljivca, pri čemer razburjeno dviguje rep. Pravijo (Aschenbrenner, 1972), da je njegovo petje nepozabno. Sestavljeno da je iz treh delov. Trem precej tihim žvižgom sledi rastoča in padajoča melodija, konča pa se (čeravno ne vselej) s padajočimi, kovačkovemu petju podobnimi toni. LITERATURA Aschenbrenner, L.(1972): Wissenswertes über den Zwergschnäpper BECHST.), Die Gefiederte Welt 96, str. 35 Reiser, 0.(1925)-.Die Vögel von Marburg an der Drau, Graz. (Ficedula parva Urednik TAŠČICA 8. mali muhar na gnezdišču (F.Balat) 8. Red-breast Flycatcher at the nesting site (F.Balat) MALI MUHAR slika 1: črno bel vzorec repa pri malem muharj u figure 1:black-white pattern of the tail of the Red-breasted Flycatcher 29 POROČILO O ULOVU IN OBROCKANJU PTIČEV V SRS V LETU 1976 IN V LETIH 1927 - 1976 REPORT ON CATCHES AND RINGING FOR SLOVENIA IN 1976 AND IN THE PERIOD 1927 - 1976 Ivo Božič UDK 598.2(497.12 UVOD Tudi v letu 1976 je bilo delo kustodiata za ornitologijo obširno in pestro. Poleg različnih raziskav na različnih koncih Slovenije in zbiranja podatkov o ptičih, ki v Sloveniji gnezdijo, oziroma jo preletijo ali tu prezirnujejo, je bilo eno od obsežnejših del kustodiata lov in obročkanje ptičev, zbiranje in urejanje teh podatkov. Kakor prejšnji podatki - torej podatki iz leta 1975 in nazaj, so bili tudi podatki ulova v letu 1976 posredovani "EURING-u", mednarodni organizaciji za obročkanje ptičev s sedežem na Nizozemskem, ki jih je posredoval drugim evropskim državami. ULOV IN OBROČKANJE V LETU 1976 V letu 1976 smo ujeli in obročkali 35.087 ptičev, ki pripadajo 127. različnim vrstam, kar je vsekakor velik uspeh, ki pa je v veliki meri zasluga vztrajnega dela naših sodelavcev. Preglejmo na kratko ulov sodelavcev v letu 1976: število število ime obročkovalca naslov primerkov vrst number of number of name of ringer address , specimens species 1. Beravs Anton Ljubljana 67 16 2. Bogataj Marjan Ljubljana 45 10 3. Bolta Franc Ljubljana 426 37 4. Bolta Ivan Ljubljana 315 28 5. Božič Ivo Trbovlje 1330 54 6. Bricelj Alojz Ljubljana 583 16 7. Bricelj Jože Bizovik 871 39 8. Čolnar Alfonz Ljubljana 156 22 9. Debelič Marijan Brnik 155 1.3 10. Čamernik Roman Ljubljana 233 21 11. Demšar Franc Ljubljana 108 21 12. Dolinar Bogo Ljubljana 536 20 13. Dolinšek Jože Ljubljana 127 13 14. Dovič Janez Ljubljana 1432 55 15. Drašček Stanke Nova Gorica 153 19 16. Geister Iztok Kranj 548 95 17. Goljuf Otmar Trbovlje 443 27 18. Grošelj Peter in Stane Sp. Idrija 3416 77 19. Gračner Jože Zalog 8*69 57 20. Groznik Mirko Šmartno pri Litiji 175 14 21. Habjan Drago Ljubljana 111 19 22. Holešek Drago Trbovlje 360 26 23. Hrušovar Ivan Trbovlje 236 17 24. Jankovič Anton Črna vas-Ljubljana 356 41 25. Jankovič Marko Črna vas-Ljubljana 1268 70 26. Jardas Vinko Lahovče 268 23 30 ine obročkovalca name of ringer naslov address število število primerkov vrst number of number of specimens species 27. Javoršek Branko 28. Knavs Andrej 29. Kos Stane 30. Kurež Feliks 31. Lenarčič Moj z 32. Lipar Ivan 33. Lisec Anton 34. lončarevič Zvonko 35. Lovšin Jurij 36. Magajna Božidar 37. Marciuš Štefan 38. Markuta Anton 39. Mastnak Jože 40. Mali Bojan 41. Medvešček Ladislav 42. Mestinšek Borut 43. Medic Tone 44. Mojškerc Miro 45. Mučič Andrej 46. Mučič Franc 47. Nered Jože 48. Petkovšek Dušan 49. Plahuta Mirko 50. Podobnik Alojz 51. Rahne Franc 52. Rehar Peter 53. Rejec Marjan 54. Roglič Franc 55. Ropoša Jože 56. Simončič Marko 57. Simončič Rajko 58. Slabanja Branko 59. Starič Jože 60. Sere Dare 61. Šilar Albin 62. Štolfa Vlado 63. Štricelj Polde 64. Trontelj Andrej 65. Vrhovec Marjan 66. Zabukovec Jože 67. Zidar Anton 68. Zlobko Ivan 69. Zupančič Miro Zalog Ljubljana Ljubljana Kisovec-Zagorje O/S Jesenice Slovenska vas na Dol, Zagorje ob Savi Celje Škofja Loka Ljubljana Zagorje ob Savi Kranj Ljubljana Ljubljana Kranj Ljubljana Ljubljana Eizovik Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Nova Gorica Slovenska vas Zalog Vipava Ljubljana KIsovec-Zagorje O/S Ljubljana Ljubljana Trbovlje Ljubljana Slovenska vas Ljubljana Bitnje-Kranj Slovenska vas Brnik Ljubljana Ljubljana Laško Jesenice Hrastnik Ljubljana 327 22 840 45 127 17 730 37 779 34 738 34 1195 39 335 14 110 18 551 46 391 25 132 14 540 39 75 16 100 12 212 17 487 34 875 36 222 19 408 23 163 14 1238 46 200 17 1045 41 101 26 215 12 120 13 163 19 46 8 163 22 547 33 206 25 386 25 3226 91 190 11 1312 32 348 26 209 22 268 11 565 32 329 19 331 23 129 23 tabela 1: prispevek posameznega sodelavca v letu 1976 table 1: contributions of individual collaborators in 1976 Iz navedenega je razvidno, da so naši zunanji prostovoljni sodelavci tudi v letu 1976 naredili za nas ogromno delo ter nam posredovali obilico vrednih in zanimivih podatkov o ptičih Slovenije. Tudi ob tej priliki se jim najlepše zahvaljujemo ter priporočamo za nadaljnje sodelovanje. 31 Na kratko si oglejmo še ulov ptičev v letu 1976 po vrstah: vrsta species 1976 1927-76 1976 1927-76 vrsta species 1976 1927-76 1976 1927-76 6 72 2 28 - 4 32 210 1 7 7 47 1 67 6 32 5 215 819 2731 450 1235 8 18 - 167 - 1 - 3 2 30 - 15 1 109 30 257 .. 5 19 45 751 - 2 3944 24012 330 1850 96 615 13 67 384 2003 5 9 235 636 11 27 - 1 64 482 3 38 7 31 17 75 . 66 214 660 3542 ! 12 148 2 15 60 472 .105 642 72 453 30 178 6 93 - 5 - 17 537 2977 174 260 19 50 64 285 4 55 20 41 13 26 1. Podiceps ruficollis 1 32 54, 2. Podiceps nigricollis - 1 55. 3. Ardea cinerea - 1 56, 4. Ixobrychus minutus 4 4 57, 5, Ciconia ciconia - 310 58, 6. Anas platyrhynchos 1 2440 59, 7. Anas querquedula — 1 60, 8. Pernis apivorus - 2 61, 9. Accipiter gentilis 1 10 62, 10. Accipiter nisus 2 67 63, 11. Buteo buteo - 49 64, 12. Circus cyaneus - 2 65, 13. Falco peregrinus - 1 66, 14. Falco vespertinus - 1 67, 15. Falco naumanni 13 856 68 16. Falco tinnunculus 4 540 69, 17. Perdix perdix - 520 70 18. Coturnix coturnix - 5 71, 19. Phasianus colchicus 2 639 72 20. Rallus aquaticus 3 5 73 21. Crex crex - 7 74 22. Porzana parva - 1 75 23. Porzana pusilla 1 1 76 24. Porzana porzana - 1 77 25. Gallinula chloropus 3 31 78 26. Fulica atra - 3 79 27. Vanellus vanellus 20 38 80 28. Charadrius dubius 14 24 81 29. Numenius arquata - 3 82 30. Tringa ochropus - 3 83 31. Tringa glareola 4 10 84 32. Tringa hypoleucos 23 61 85 33. Gallinago gallinago 1 5 86 34. Scolopax rusticola 1 3 87 35. Calidris temminckii 1 1 88 36. Philomachus pugnax 1 1 89 37. Burhinus oedicnemus - 1 90 38. Larus ridibundus - 1 91 39. Chlidonias niger 2 2 92 40. Columba palumbus - 8 93 41. Streptopelia turtur - 30 94 42. Streptopelia decaocto 13 67 95 43. Cuculus canorus 3 20 96 44. Tyto alba - 6 97 45. Otus scops - 7 98 46. Athene noctua 2 40 99 47. Strix aluco - 46 100 48. Asio otus 7 40 101 49. Caprimulgus europaeus - 9 102 50. Apus apus - 11 103 51. Alcedo athis 28 170 104 52. Upupa epops 11 70 105 53. Jynx torquilla 40 263 106 Picus viridis Picus canus Dryocopus martius Dendrocopos major Dendrocopos medius Dendrocopos minor Galerida cristata Lullula arborea Alauda arvensis Hirundo rustica Delichon urbica Riparia riparia Oriolus oriolus Corvus corax Corvus corone corone Corvus corone comix Corvus frugilegus Corvus monedula Pica pica Nucifraga caryocatact Garrulus glandarius Pyrrhocorax graculus Parus major Parus caeruleus Parus ater Parus eristatus Parus palustris Parus montanus Aegithalos caudatus Remi z pendulinus Panurus biarmicus Sitta europaea Certhia familiaris Certhia brachydactyla Cinclus cinclus Troglodytes troqlodyt Erithacus rubecula Luscinia megarhynchos Iuscinia svecica Phoenicurus ochruros Phoenicurus phoenicur.105 Saxicola rubetra Saxicola torquata Cenanthe oenanthe Monticola saxatilis Turdus torquatus Turdus merula Turdus pilaris lurdus musicus Turdus philcnielos Turdus viseivorus Cettia cetti Locustella naevia 32 vrsta 1976 1927-76 vrsta 1976 1927-76 species 1976 1927-76 species 1976 1927-76 107. Locustella luscinoid. 3 7 139. Motacilla alba 191 658 108. Acroceph. melanopogon 2 5 140. Motacilla cinerea 114 291 109. Acroceph. arundinaceus 33 86 141. Motacilla flava 40 125 110. Acroceph.scirpaceus 63 179 142. Bombycilla garrulus 105 197 111. Acroceph.palustris 455 740 143. Lanius excubitor 8 96 112. Acroceph.schoenobaen. 129 245 144. Lanius minor 3 336 113. Acroceph.paludicola 7 12 145. Lanius senator - 6 114. Hippolais polyglotta 10 24 146. Lanius collurio 271 5290 115. Hippolais icterina 19 72 147. Sturnus vulgaris 190 6352 116. Sylvia atricapilla 1445 3270 148. Passer domesticus 640 2044 117. Sylvia nisoria 19 159 149. Passer domesticus ital 3 3 118. Sylvia hortensis - 2 150. Passer montanus 1059 3985 119. Sylvia borin 420 833 151. Montifringilla nivalis 10 120. Sylvia caiiuunis 299 919 152. Coccothraustes coccothr.517 2421 121. Sylvia curruca 166 543 153. Carduelis chloris 3422 26664 122. Sylvia melanocephala - 10 154. Carduelis carduelis 4137 44588 123. Cisticola juncidis 10 15 155. Carduelis spinus 562 38836 124. Phylloscopus trochilusl03 524 156. Acanthis cannabina 842 11185 125. Phylloscop.collybita 1084 3227 157. Acanthis flavirostris 9 126. Phylloscop.sibilatri> : 33 116 158. Acanthis flammea 66 2197 127. Regulus regulus 25 147 159. Serinus citrinella - 2 128. Regulus ignicapillus 14 90 160. Serinus serinus 2196 17700 129. Muscicapa striata 57 495 161. Pyrrhula pyrrhula 616 6411 130. Ficedula hypoleuca 25 76 162. Loxia curvirostra 31 4612 131. Ficedula albicollis - 3 163. Fringilla coelebs 1111 4930 132. Ficedula parva - 10 164. Fringilla montifring. 4311 15186 133. Prunella modularis 452 1052 165. Emberiza calandra 12 43 134. Prunella collaris - 2 166. Emberiza citrinella 537 3468 135. Anthus pratensis 62 400 167. Emberiza leucocephala 2 5 136. Anthus trivialis 76 1114 168. Emberiza cirlus 19 47 137. Anthus cervinus - 7 169. Emberiza hortulana 4 11 138. Anthus spinoletta 11 45 170. Einberiza cia 35 99 171. Einberiza schoeniclus 442 1111 172. Calcarius lapponicus 35067 1 264551 tabela 2: seznam obročkanih ptičev v letu 1976 in v letih 1927-76 table 2 : 'list of birds ringed in 1976 and in the period 1927-76 Podatki ulova iz leta 1976 so nas ponovno prepričali, da s skupnimi močmi lahko marsikaj dosežemo. Ulov v letu 1976 je bil rekoreden in kot tak velika vzpodbuda za naše nadaljnje delo. Razvidno je tudi, da smo od leta 1927 pa vključno do leta 1976 ujeli in obročkali 264.551 ptičev, kateri pripadajo kar 172. različnim ptičjim vrstam. Podatek je vsekakor zanimiv in vsega priznanja vreden. Seveda bo potrebno vse te podatke še dokončno uredit:Ljji ovrednotiti. SUMMARY 35.087 birds belonging to 127 species were ringed in Slovenia in 1976. It is a result of the enthusiastic work of 67 amateur collaborators and 2 professional workers from Ljubljana ringing centre. More than 264.000 birds belonging to 172 species were ringed during the whole period 1927-76. Ivo Božič, 61420 Trbovlje, Leninov trg 9 33 REDKE VRSTE RARE SPECIES Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax Chough Pyrrhocorax pyrrhocorax 0 veliki noči 1933 sta v sončnem jutru med številnimi planinskimi kavkami po smetišču pred Kredarico stikali tudi dve planinski vrani . Ptici nista bili posebno plašni, ob približevanju sta se vzdignili šele skupaj s kavkami. Kljub precej pogostnemu zahaja-nju v gore sem takrat planinsko vrano videl prvič in zadnjič. Andrej O.Župančič, Veselova 8, 61000 Ljubljana Snežni strnad Plectrophenax nivalis Snow Bunting Plectrophenax nivalis V Šturmovcu ob Dravi pri Ptuju sem dne 12.1.1979 opazoval snežnega strnada. Presenetila me je njegova zaupljivost, saj sem ga opazoval iz neposredne bližine. Borut Štumberger Cirkulane 41 , 62282 Cirkulane Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachydactyla prvič v Sloveniji Short—toed Lark Calandrella brachydactyla first record for Slovenia 28.4.1978 sem v Jurjevici pri Ribnici opazoval jato (20 ex.) nepoznanih škrjancev. Na tleh so se oglašali kakor poljski škrjanci, vendar so bili videti precej manjši, ustreljeni primerek je I.Geister prepoznal za kratkoprstega škrjanca, s čemer je spisek ptic Slovenije obogaten za novo vrsto. Meh se nahaja v zbirki Kustodijata za ornitologijo pri PMS, kjer so determinacijo potrdili. Jože Kozina, Jurjevica 61, 61310 Ribnica Kanadska gos Branta canadensis prvič v Jugoslaviji Canada Goose Branta canadensis first record for Jugoslavia 6.10.1974 sem lovil ščinkavce v koruzišču na ježi pri Naklem, imenovani Nacovka, ko je proti poldnevu zakrožilo nizko nad planoto 6 neznanih gosi. Pristale so na travniku v oddaljenosti kakšnih 200 metrov in nemo obstale z visoko iztegnjenimi črno-belimi vratovi. Poskušal sem se jim približati, a so se vzdignile in odletele proti zahodu, iztok Geister, 64202 Naklo 246 Kratkoprsti skobec Accipiter brevipes prvič v Sloveniji Levant Sparrowhawk Accipiter brevipes first record for Slovenia V dneh od 22.3. do 30.3.1976 je bil v Spodnji Idriji večkrat opažen kratkoprstni skobec. Sum, da ni navadni skobec, je vzbujal z načinom lova. Po neuspelem naletu na plen je ptiče, predvsem vrabce, vedno skušal preplašiti iz skrivališča. Enako se je obnašal tudi na preletalnici s ptiči, tako da sem ga nekajkrat videl celo iz razdalje 3 m. Determinacija iz take bližine ni vprašljiva, saj ima kratkoprstni skobec izrazito rdeče oči za razliko od navadnega skobca, ki ima oči rumene barve. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 34 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 2 WSTERY PHOTOGRAPH 2 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 1: WSTERY PHOTOGRAPH 1: 9. Katera vrsta je to? (I.Božič). Rešitev prihodnjič, 9. what is this species? (I.Božič). Solution in the next issue. BIČJA 1RSTNICA Acrocephalus schoenobenus SEDGE WARBLER Acrocephalus schoenobenus Skrivnostna ptica v fotografski uganki iz prejšnje številke je bičja trstnica Acrocephalus schoenobenus . Zamenljiva je S povodno trstnico Acrocephalus pa ludi cola , ki pa ima nadočesno marogo širšo, po sredi glave pa rumenkaste' podolžno progo, ki je bičja trstnica nima. Zlasti jeseni učinkuje bolj rumeno kot bičja in je tudi bolj kontrastno progasta. Tretja trstnica z izrazito nadočesno marogo (supercilejem) je tamariskovka Acrocephalus melanopogon, ki pa ima marogo snežno belo in je neprimerno bolj rdečerjava kot bič ja trstnica. Na preletu srečamo bičjo in povodno trstnico sočasno spomladi v drugi polovici aprila in prvi polovici maja ter jeseni od druge polovice julija do prve polovice septembra, tamariskovko pa marca oziroma oktobra in novembra. Doslej je pri nas ugotovljena le gnezditev bičje trstnice. Urednik / 35 OGROŽENO TRSTIŠCE V SEČOVELJSKIH SOLINAH ENDANGERED REED-BEDS IN THE SALINAS OF SEČOVLJE Dne 2.4.1980 se je posebna društvena ekipa, v sestavi D.Sere, B.Magajna in I. Geister, v okviru programa malo znanih gnezdilcev Slovenije (glej prispevek v tej številki) odpravila v Sečoveljsko trstišce ob levem bregu Dragonje z namenom, da v gnezditvenem obdobju potrdi ali ovrže možnost gnezdenja brkate sinice Pannurus biarmicus. Na naše velJJko presenečenje pa smo našli to po obsegu in starosti enkratno trstišce v obsegu približno 2/3 ali cca 2 ha popolnoma požgano. Trstišce je uničil tamkajšnji kozar, ki namerava nekdanje vinograde povrniti v pašnike. Zadeve smo prijavili Zavodu SRS za kulturno in naravno dediščino z zahtevo, da prepreči uničenje ogroženega biotopa. Zahtevo smo utemeljili s tem: 1. da je trstišce v Sloveniji med najbolj ogroženimi biotopi, ki jih je potrebno najstrožje varovati, 2. da je trstišce ob Dragonji komplementarni sestavni del Sečoveljskih solin, čeravno upravno politično leži že na Hrvatskem (levi breg Dragonje), 3. da so Sečoveljske soline poleg Cerkniškega jezera edini slovenski kandidat za razglasitev evropskega naravnega rezervata, iztok Geister, 64202 Naklo 246 10. Pogorišče v Sečovljah ob levem bregu Dragonje (i.Geister) 10. Burnt down reed-beds in the salinas of Sečovlje (I.Geister) 36 NEKAJ VPRAŠANJ OB NAMEŠČANJU GNEZDILNIC SOME QUESTIONS ABOUT NESTBOX PLACING Varstvu okolja posvečamo zadnja leta vedno večjo pozornost. Varstvu ptic v našem okolju kot posebno pomembnem členu v verigi žive narave pa posvečamo še prav posebno pozornost. Pod najširšim pojmom: varstva ptic razumemo vse od popularizacije zanimanja za ptice do proučevanja gnezdenja, selitve, obročkanja, kartiranja ptic v različne namene ter napore za ohranitev nekaterih specifičnih biotopov na ozemlju Slovenije. Fazen zgoraj navedenih sta še dva ukrepa, s katerima skušamo naš ptičji svet ohranjati. Namenoma ju navajam kot zadnja, kljub temu, da bi marsikdo menil, da spadata na prvo mesto. To sta krmiljenje ptic in postavljanje gnezdilnic. Glede na bogastvo naše avifavne zajemata zadnja ukrepa le majhen del ptic: tiste, ki se hranijo pretežno s semenjem v zimskem času, pri gnezdilnicah pa pomagamo v glavnem le duplarjem. S tem pa ne mislim zmanjševati pomena navedenih načinov varstva ptic. Za krmiljenje niso dovolj lično izdelane hišice, ki jih videvamo na najbolj nemogočih krajih, da o hrani v njih niti ne govorimo. Nekaj podobnega se dogaja tudi z gnezditvenimi hišicami; prikličimo si v spomin sliko vrta vnetega ljubitelja ptic, kjer se kar ponujajo valilnice najrazličnejših tipov in oblik na sadnem drevju, včasih pa bingljajo tudi na tankih vejah okrasnih grmičev. Mnogi pa se posvečajo postavljanju valilnic bolj resno, sistematično ter seveda dolgoročno. Med prvimi na tem: področju so slovenski gozdarji. Na tem. mestu ne bi izgubljal besed o pozitivnih straneh, saj so več ali manj gozdarjem znane, zato so se za postavljanje valilnic tudi odločili. Rad bi opozoril na napake, ki se v zvezi z nameščanjem valilnic pojavljajo. V petih letih (od 1974 do 1979) sem pregledal zaradi obročkanja mladičev preko 30 valilnic letno, katere je na širšem območju Godoviea postavilo SGG Tolmin -Tozd Gozdarstvo Idrija. Pri pregledovanju gnezdilnic mi je pomagal gozdar Karel Žgavec, za kar se mu lepo zahvaljujem. Valilnice so bile kontrolirane v času od prvega do deloma drugega dnezdenja, od maja do julija. Naj samo naštejem, katerim pomanjkljivostim bi se zlahka izognili, da bi postavljene gnezdilnice dale pričakovani rezultat. Opazovane gnezdilnice so dale izredno majhno število izpeljanih mladičev glede na to, da bi v optimalnih pogojih (na katere mi lahko vplivamo) bil uspeh skoraj stoodstoten. 1. Vhodna odprtina naj bo vedno taka, kot je predpisana: za veliko sinico Parus major 32 mri, za vse ostale sinice pa 26 mm. 2. Gnezdilnice naj bodo enakomerno porazdeljene, saj prevelika koncentracija nujno pušča le-te nezasedene. 3. Zaman postavljamo, kar je pri gozdarjih pogost pojav, gnezdilnice v enovite, iglaste gozdove, saj je znano, da je tak biotop po številu ptic na hektar na najnižji stopnji. Mnogo bolje se obnesejo gnezdilnice v svetlih mešanih in listnatih gozdovih, ob robovih posek, jas, pašnikih in seveda po sadovnjakih in vrtovih, kjer je tudi kontrola olajšana. Na večjih kompleksih je zaželen tudi sistematični razpored, na primer ob gozdnih poteh, da lahko gnezdilnice sploh še najdemo. 4. Dvakrat letno gnezdilnice odpremo ter pregledamo, odstranimo vsa stara gnezda ter ugotavljamo uspeh (ali neuspeh). Hkrati s čiščenjem preženemo tudi nevab-ljene stanovalce, od zajedalcev v gnezdnem gradivu do os, črmljev, podleskov, polhov, itd., saj nanje v nepostlanih valilnicah ne naletimo. 5. Vodimo pismeno evidenco, ki je lahko enostaven tabelaričen list formata A4, če predhodno gnezdilnice oštevilčimo. Pazlogi, ki so tu razvidni, so tudi narekovali, da si je novo ustanovljeno društvo za OIPPS zastavilo v delovni program za leto 1980 organizacijo izdelave in instrukcijo postavljanja gnezdilnic na terenu, za kar tudi eventualnih odjemalcev ne bi smelo manjkati. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 TEČAJ a IRAMEŠČANJE 6NEZDNIC COURSE IN NESTBOX PLACING Gozdn© :a - njeno področje modern faunistics - its dctnain and in naloge 22 tasks črna štorklja Ciconia nigra v Sloveniji 25 black stork Ciconia nigra in slovenia kaj vene o nekaterih malo znanih what information do we have about the gnezdilcih Slovenije 27 less well-known species of slovenia terca leta: mali muhar Ficećula parva theme of the year: red-breasted IS flycatcher Ficedula parva poročilo o ulovu in obročkanju report on catches and ringing for ptičev v SRS v letu 1976 in v letih slovenia in 1976 and in the period 1927-1976 29 1927-76 redke vrste 33 rare species ogroženo trstišče v sečoveljskih endangered reed-beds in the salinas solinah 35 of sečovlje nekaj vprašanj ob nameščanju gnezdilnic 36 sane questions about nestbox placing tečaj za nameščanje gnezdnic course in nestbox placing seznam članov društva list of association irentiers