LISTEK. <*» Stevilka 73. (Konec.) Danes pofiiva mož, ki so ga čakale časti in slava, ki bi se lahko veselil v krogu cvetočib vnukov srečne starosti, če bi bil vedel in botel premagovati nizke strasti, na osrednjem pokopališču. Njegov priprosti grob kinča le črn križ, na katerem je zaznamova.na št. 73. In niliče, razen mene, ne bo molil ob tem grobu, niliče razen meno ga kedajkrasil s cvetkami,., Koliko se je upalo in pričakovalo od tega nadebudnega moža, ki je sam sebe pahnil v nesrečo in morebiti Se mnogo drugili s seboj. 0, da bi mogla vse mladeniče peljati k njegovemu grobu in jim govoriti: ,,Varujte se te nesrečne strasti! Ne postavljajte v nevarnost svoje častne sreČe, srSnega miru, svojega veSnega zveliSanja! Kajti, Čeravno smemo po pravici upati, da je Bog odpustil onemu nesrečnežu in ga sprejel v prebivališče zveličanili, koliko jili je vendar, ki živijo liudobno, kakor on, ki pa se ne povrnejo, kakor 0:1, k Bogu, in iz časne zajdejo v strašno noč večne obupnosti? Ti 11 esreČniki so še-le prav posebno obžalovanja vredni... In vsem materam in očetom bi rada zaklicala: ,,Vadite svoje otroke za boj proti strasti, vcepite jim v srca strah božji, najgotovejše sredstvo, da si oliranijo Sistost srca, dajte jim s pravo krščansko vzgojo trdno značajnost na življenja pot! Pred nepopisno. uesrečo jili boste s tem obvarovali, in Še v poznih letih vam bodo hvaležni!" A. S. Moj dom. Majhina, priprosta hišica, ob kateri se spenjata divji šipek in vinska trta, ljubo solnce pa veselo odseva od malih, a ličnih in čistih oken. Znotraj je par sobic, snažne in prijetne, s pohištvom, ki so ga zapustili stariši in prastariši, stare re&i, dobro ohranjene in obdane s čarom poezije. Na oknih so priproste, bele zavese, ki zabranjujejo radovednim, neopraviCenim, vpogled, vmes povsod 11 a oknih zelene, cveto6e rožice, ki s svojim svežim življeniem razsvetljujejo oko in srce. To je moj dom, moj ljubi, dragi dom, Ne bi ga zamenjala s knežjo palačo, za vse zlato sveta ga ne bi prodala! Kajti tukaj sem delala in skrbela, ter molila in trpela, tu je moj svet, tukaj sem preživela najsrečnejše, najblaženejše trenotke. Tisoč ljubkih spominov me veže na vsako sobico, na vsako poliištvo, na vsak kotiček v hiši in na vrtu. Kamor pogleclam, povsod vidim stare prijatelje, neine, priljubljene priče mojega veselja in trpljenja. Ta hiša obsega vse moje bogastvo, vso mojo sreco: tiste, ki so mi najljubše, najdražje na svetu. Semkaj prihiti mo.i ljubi mož z vedno novim veseljem po poslih in opravkih dneva. Tudi njemu je naš dom otok miru v viharju, v puščavi živlienja. On ve, tukaj ga caka zvestoba in ljubezen, ki mu skuša vse pripraviti prijetno, ki misli le na njegovo sre6o. In naši malčki! Kje so rajši kot doma? D 0 m a , to je Sarobna beseda, ki nas vse veže, druži, ki vsakega izmed nas neka Čudna sila veže na dom, vleSe doraov, naj svet še tako mika sn vabi k sebi od doma proČ! Doma je paS najlepše, najboljše! A. S, Materine solze — nebeški hiseri. Na prijaznem hribčku stoji lepa romarska cerkev. Tako iskreno se da moliti pred milostnim oltarjem nebeške Kraljice, ki kraljuje, odeta z zvezdnatim plaščem, na pozlačenem .prestolu; zaobljubljene podobe močno povzdigujejo zaupanje do nje, kakor bi nam govorile: 0' Devica, pomočnica bila si in boš nam ti Le sladkosti in bla.gosti tvoja roka nam deli. Pred cerkvijo cvete na majhnem^grobu obilo spoininčic. Kdo pač tukaj počiva? Otrok trpljenja, cegar pretresljivo življenje mi je njegova mati sama pripovedovala: ,,Katika ni bila nikdar zdrava, že od rojstva jo je spremljalo le trpljeiije. Tako žalostuo me je pogledovala, da sem vsikdar rriorala jokati; da, moje solze bi laliko že gnale mlinski kanien. Cez nekaj let smo se preselili semkaj v bližino to cerkvice. Obljubila sem, da bom uesla Katiko vsak dan pred milost111 oltar, da jo blagoslovi nebeška Mati. In zdaj je moja žalost naenkrat izginila, moje srce se je nekako oddahnilo, postalo veselejše. Le ena želja me je navdajala: Ko bi vendar to dete pred menoj umrlo, ker sicer bi bila obžalovanja vredna pri tujili ljudeh! Hoditi ne more, govonti tudi ne in tako žalostno gleda, 6e drugi otroci veselo skačejo in se igrajo 0, Marija, pornagaj Katici do lahke smrti, kakor si Izidorju ohranila življenje! Ua, majhni Izidorček je liotel nekoč, še ne vajen, košček mesa hitro požreti; drobna koščica pa mu obtiči v vratu iji ni šla ne naprej in ne nazaj, Že bi se bil skoro zadušil, pa zatečem se še zaupno k Pomofinici kristjaiiov, in glej, naenkrat je skoeila kost ven na tla, I!z hvaležnosti sem pri oltarju obesila zaobljubljeno podobo iji še bolj sem zaup<ila. Seclem let je že Katica živela in trpela. Ravno si je z veseljem ogledovala priprosto igračo, ki ji jo je darovala soseda, Tamblizu pefi se zadovoljno smehlja; a sčasonia postaja nemirna in me krčevito prime za roko. Prestrašena zapazim, kako ji je lice razgreto: to je vročinska bolezen! Hitro io spravim v posteljo in prižgem pred podobo Marije Pomočnice 2 lučki. 08e pokropi težko sopeSo li&erko z blagoslovljeno vodo, bratje in sestre klečijo in ipolijo. Be enlcrat odpre Katika o'či in nas prijazno pogleda, kakor bi se bila hotela zahvaliti za vso ljubez^n in skrb. Poteni pa ugasne njenega življenja Iu6 mirno in tiho, — 0, angel varuii, ponesi dušo naravnost kvišku v nebeSki vrtec! Tako sem prosila Boga. Naslednjo noč sem imela čudne sanje; zdelo se mi je, da sedim pri oknu in predem. Glej, tamkaj ob mizi se prikaže naenkrat Katika, Začudena jo vprašam: ,,Ti si tukaj?" ,,Da!" reče tiho. ,,Kaj, ali zdaj laliko govoriš?" ,,Da, ljuba mati!" odgovori še bolj veselo in se nasmeje v blaženi radosti. „0, kako blišči tvoja obleka, vsa je zlata! In ob robu lesketajo cudne cvetlice iz draguljev iji biserov, kaj to pomenja?" In s slovesnim glasom mi odgovori: ,,Draga mati, to so solze, ki ste jih prelili zaradi mene; glejte, nobena kapljica ni izgubljena, vse se svetijo kot nebeški biseri." Po teh veselih, tolažbe polnih besedah, izgine — jaz pa se prebudim in vidim skozi okno bliščati zvezde. 0, teh sanj ne pozabira nikdar; vedno se zahvaljujem tarakaj pri milostnem oltarju nebeški Materi za njeno ljubeznjivo pomofi." A. S. Mati, kaj seješ? PolnoS je. Ravno sem zaspal, ko nekdo pozvoni pri vratih s hišnim zvoncem, da sem se vzbudil, Takoj vstanem, se ogrnem s plaščem in stopim k oknu. »Kaj je?" ,,Castiti gospod, prosim, spoved, k bolniku!" ,,Kam?" ,,K podružnici v M., kjer je neki delavec pri tamkajšnji tovarni na smrt bolan in želi duhovnika." ,,Pridein takoj! Proslm, poBakajte nekaj trenotkov!" Naglo sem se oblekel in hitim v cerkev po Najsvetejše. Cerkovnik, ki me je vzbudil, gre z zvončkom in svetilko naprej. Tako sva šla v tihi poSi k skoro 1 uro oddaljeni podružnici. Spoved k bolniku v tihi nofti! Ali vam naj popiSem Sustva, ki jih ima srce duhovnikovo na takem potu? Ne, moje pero je preslabo! Kar bi povedal, bi bil le slab odmev tega, kar duhovnik v resnici čuti. On gre tako rad, z veseljem, na klic bolnika, ki ga poželi, da mu s sveto popotnico razsveti tenmo sinrt110 uro. in koliko misli vstaja v duhovnikovili prsih, ko gre, na srcu noseč nebeško hrano, svojo pot in pošilja Zvelifiarju pobožne vzdihljaje za bol.nika, ki ga je poklical! In na nebu se svetlikajo zvezde, kakor bi liotele s svojim blišBem pozdraviti Gospoda sveta, ki ga nese duhovnik skozi tiho, mirno noč. Revna sobica je bila, v katero so me peljali, Na preprostem ležišču je ležal mlad mož, star kakih 38 let. Lice mu je bilo upadlo, oči so žarele od bude vročine. ,,Castiti gospod", refie bolnik, ,,ne zamerite, da sern Vas dal po noči poklicati. Toda čutim, da gre z menoj h koncu, in ne bi rad umrl brez svetih zakramentov." ,,Saj sem rad prišel", mu odgovorim; ,,ne bojte se, da bi mi bilo nadležno. Bolnik lahko ob vsaki uri pokliče duhov.nika in ni se mu treba bati, da bi bilo duhovniku nadležno iti." Bol.nik se spove in z iskreno pobožnostjo prejme svete zakramente za umirajoCe. Ko se je to. zgodilo, prime me za roko, zahvali se in reče: ,,Gospod, še eno prošnjo imam. Rad bi Vam na kratko opisal svoje življenje. Prosim, sedite k postelji in me poslušajte nekaj trenotkov". Storira po bolnikovi želji in on zafine: ,,Gospod, vidite me tukaj na kraju, kamor pridejo večinoma ljudje, katerih življenje je izgubljeno, ,ponesre5eno", ki so ,,za nič". Tu dobimo za svoje delo hrano in stanovanje ter nekaj vinarjev, ki jih porabimo navadno za žganje, tako, da nam nie ne 0stane, da smo le slabo, za silo oblečeni. Tako je tukaj pri vseh, kar Vam je sicer gotovo znano. — Jaz nisem rojen v tem kraju. D a s e m semkaj z a šel, se imam zahvaliti svoji materi. Moji stariši so bili ugledni in bogati t.er so me dali študirat. Bil sem zelo potraten dijak in sem zapravil več denarja, kakor bi ga bil pravzaprav smel. Oče me je veSkrat karal zaradi tega in mi ni hotel dati več denarja. Tu pa mi ga je dala mati za očetovira hrbtom; treba je bilo samo pazlti, da oče ni izvedel. Tmel sem denarja v izobilju in živel sem kakor sem botel, To je bilo krivo, da sem zanemarjal učenje, napredoval nisein nifi, učenje se mi je zdelo pretežko, da sera ga slednjič obesil na klin. Oče je zdaj liotel, da grem v kako trgovino, kjer bi bil pod stroglm nadzorstvom. To pa mi ni bilo prav. Rajši sem želel postati Častnik; mati je bila na moji strani in je pregovorila oeeta, da se mi je tudi ta želja izpolnila. Zopet mi je dajala denar brez očetove vednosti. Tako je bilo mogoee, da sem zaceligrati inpopivati terzanemarjati svoje dolžnosti, da so me odslovili. Žalostno je bilo! Da bi očeta nekoliko potolažil, vstopil sem v neko trgovino, in morebiti bi se bilo vse dobro izteklo, izpremenil bi bil svoje življenje, če mi ne bi bila tega zopet preprecila mati s svojo slepo ljubeznijo. Kadarkoli sem le mignil, mi je skrivaj zopet dala denar. Ni mi bilo treba skrbeti, da bi si bil sajn zaslužil svoj kruh; vrednost denarja sem vedel ceniti le po zabavah, ki sem si jih ž njim mogel privoščiti. Po trudu in delu, s kakoršnim se denar prisluži, ga rrisem vedel cenitl In vendar je to za mladega človeka tako zelo potrebno. Toda sfiasoma je materi zmanjkalo denarja; nič več mi jii mogla dajati. Kaj zdaj? Veseljačenja sem bil navajen, nisem ga mogel opustiti, hotel sem tudi nadalje uživati. Toda zabave stanejo denar, jaz pa sem imel zdaj samo to, kar sem zaslužil. To pa ni zadostovalo, in jemati sem začel iz blagajne svojega gospoda; ne samo enkrat, ne, ampak večkrat, dokler jii slednjič prišlo to na dan in so me spodili sramotno iz službe. Oče je bil razjarjen, ni mi hotel pomagati, mati pa ni mogla. Sel sem od doma profi, klatil sem se po svetu in padal vedno bolj, od stopinje do stopinje, dokler nisem zašel semkaj in se dal pregovoriti, da sem tukaj sprejel delo. Nih2e se ne briga za nas; živimo lahko kakor hočerao. Noben izmed nas nima družine, nobeden ne skrbi za bodočnost. Denar, ki ga dobimo, gre za žganje. In zdaj moram umreti, mlad in daleS od doma. (Koneo prihi.)