ra. Ra.i ZaL^° primanjkovati prosto-P°PravrJS|^a d.elavnica Jc vzdrževala, dijskih 8 'n Vdelovala na stotine ra-postaj aPara nepravilno razvojno 0 in neodgovornost zanjo. “Še so znanje, Pnirr, °skl napredek, prispevek k sku-i>i vSa{URosi°vanskim koristim. Zato Vsake h pove^anje vpliva zvezne ali fj*dera 8e uprave pri odločanju 'ahko azp°teganja in delitve dohodka ^Os|a|,0vzr°čilo le še večjo tehnološko XianJe dugostevije v Evropi in v rjan ^ v 8°v°ru poudaril Bogo Nič hude krvi zaradi davkov Marjan Orožen, predsednik ZSS, na obisku v kočevski občini: novih davkov še nihče ni kritiziral, čeprav zelo rušijo stabilizacijska prizadevanja _ KOČEVJE — Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen in predsednik medobčinskega sveta ZS Ljubljana Ivo Miglič sta minuli petek obiskala LIK in Kmetijsko gospodarstvo, pogovarjala pa sta se tudi z občinskim političnim aktivom. V LIK, ki dosega v zadnjih dveh, treh letih sorazmerno dobre gospo- kolektivu, ki upošteva dogovorjene usmeritve; poudaril je pomen zapo- panje kočevskih kmetijcev v glavnem pravilno. Položaj delavca v kmetijstvu je stvar sindikata, reševanje gospodarskih vprašanj pa je predvsem stvar drugih. Poudaril je, da bo prihodnje leto izrazito protiinfla- M. BEZEK Orožen pohvalno izrazil o tem K enakosti v revščini? Osnutek stališč CK ZKJ o drugačni delitvi osebnih j dohodkov močno odmeva tudi med našimi ljudmi, vendar Povsem drugače; kot bi si predlagatelji želeli. Odmev je I odločno odklonilen. Namen je lahko dober, toda zamisel je iz mnogih razlogov nesprejemljiva, \prta z ustavo in z zakonom | 0 združenem delu. zaradi svoje uravnilovske in administra-i ,n'ne težnje pa preživela in ideološko nazadnjaška. Povrhu ; vsega zbuja še lažno upanje, da je moč v novi razporeditvi j dohodka najti čarobno paličico za učinkovitejše gospo-| arJenje. Po predlaganih zamislih, ki naj bi postale sestavni [ del kongresnih stališč, naj bi bil zagotovljeni del osebnega dohodka neodvisno od rezultatov dela enak po vsej državi Slede na kvalifikacijo in delovno mesto, kar pomeni, da bi Jemali uspešnejšim in dajali manj uspešnim. Ta vsejugoslovanska uravnilovka bi vodila le do enakosti v revščini, kar pa Senovo ni cilj Zveze komunistov. Televizijsko »Omizje« je za nameček še razkrilo, da je predlog izvedbeno povsem neizde-an in da kot tak ne dela časti predlagateljem. Nič čudnega, € je bito o njem na (pohvalno samostojni) seji predsedstva 'ndikatov v Ljubljani rečeno, da je vnesel nepotrebno zmedo n dodatno zaskrbljenost in celo. da je, naredil več politične hode kot stavke, saj poskuša delavca izriniti iz njegove , en>eljne vloge samoupravljalca. M. LEGAN • Marjan Orožen je dejal tudi, da ga moti, ko nekateri zganjajo velik hrup, ko gre za nujne podražitve proizvodov v kaki delovni organizaciji, hkrati pa se ni nihče oglasil, ko je ZIS povečal davke in bo tako zbral kar okoli 8.000 milijard dinarjev. slovanja mlajših strokovnjakov, družbene prehrane, menil pa je tudi,' da je lepo, če sindikat dobro sodeluje z vodstvom delovne organizacije, vendar mora sindikat tudi »zagnati vik in krik«, če kaj ne gre, kot bi moralo iti. »V Kočevju je več problemov v delovnih organizacijah. in če bi že pred štirimi leti sindikat nanje odločneje opozoril, danes ti kolektivi ne pi bili v težavah,« je menil predsednik Orožen. Poudaril je, da je treba probleme pravočasno in demokratično razreševati, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zaplet-Ijajev in da bosta v kolektivih vladala red in disciplina, ki sta pogoj za uspeh. Kmetijci pa so povedali predsedniku Orožnu, da dosegajo pri produktivnosti nadpovprečne rezultate v republiki, kljub temu pa ne ustvarjajo primernega dohodka. Predsednik Orožen je menil, daje ukre- JUBILEJ HEROJA SILNEGA KOČEVJE — Srečanje ob 70-Ietnici narodnega heroja Jožeta Boldana — Silnega so 27. septembra organizirale občinska skupščina in družbenopolitične organizaci je občine Kočevje. Na njem sta o heroju Silnemu, njegovih junaštvih v NOB in o njegovem povojnem delu govorila predsednik občinske skupščine Jože Novak in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Nace Karničnik. Razen tega so heroju za jubilej čestitali še generali in narodni heroji Franc Tavčar — Rok, Jože Ožbolt in Andrej Cetinski — Lev, general Miha Butara — Aleks, učenci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, ki so izvedli ob tej prložnosti tudi krajši kulturni program, in še nekateri drugi. onesnaženosti Save, vendar naj bi bila le v 2. do 3. kakovostnem razredu, medtem ko republiški planski dokumenti že sedaj govorijo o večji onesnaženosti, da ne govorimo o raziskavah, ki jih je pri zavodu v Mariboru pred časom dobila posavska ribiška odškodninska komisija. Prav s premogovim prahom in škodljivim muljem onesnažena Sava se lahko sprevrže v ekološko katastrofo, če bi se ta nesnaga posedala za vrhovškim jezom. Prizadete krajevne skupnosti opozarjajo na ta in še mnoge dru^e probleme, reševanje pa seveda ni zgolj' skrb elektrogospodarstva. A.ŽELEZNIK BERITE DANES! na 2. strani: • Zavod ali »nebodigatreba« na 5. strani: • Položaj Tekstilane ni brezupen na 6. strani: • Sita vrana lačni ne verjame na 7. strani: • Majhne na pomoč na 9. strani: • Pšenica šole kličejo ne raste na darske rezultate, seje predsednik ............................................... cijsko, kar pomeni, da bo poraba še bolj omejena. To gotovo ni v skladu z antiinfla-cijskim programom in stabilizacijskimi prizadevanji. j političnih njivah na 15. strani: • Sodobni dom — gre-zdo strupov? V na 16. strani: • Krivcev ne bo na zatožno klop na 17. strani: • Omerzel novi državni prvak na 24. strani: • Prišili prste iz rokavice ■■■■■■■■■■■■■■■■■n Rudarji spet niso ostali sami Senovo: po vdoru mulja zaprti dve delovišči SENOVO — V senovskem rudniku rjavega premoga so že konec julija letos razglasili izredno stanje, da bi nadoknadili zamujeno v izjemno mrzlih zimskih mešecih, ki so povrž-očili kopico težav. Rudarji so z delom ob prostih delovnih sobotah tako presegli proizvodni plan za 9,4 odstotka. Ko je že kazalo, da bodo rudarji ob izjemnih naporih le nakopali dovolj premoga, jim je večkratni vdor mulja in vode zrušil načrte. Direktor rudnika Senovo Zoran Šoln je tik pred zaključkom redakcije časopisa povedal, da bosta zaradi vdora mulja in vode vsaj dober mesec zaprti dve od petih delovišč. Dnevno nakopljejo, zdaj senovski rudarji okoli 30 odstotkov, oziroma več kot 150 ton premoga manj. Mesečna proizvodnja, bo verjetno celo za 3.000 ton manjša. Krški občinski izvršni svet je na izredni seji na Senovem ugotovil, da so delavci rudnika pri vseh vdorih mulja storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi odpravili posledice. Izkušenosti rudarjev gre zahvala, da ni prišlo niti do poškodb, kaj šele hujših posledic. Odločitev republiškega rudarskega inšpektorja, ki je prepovedal izkopavanje premoga na dveh deloviščih, je bila nujna. Izvršni svet je pozval delavce rudnika, naj še naprej odpravljajo posledice zadnjega vdora. Senovski rudarji ne bodo prikrajšani pri izplačilu .osebnih dohodkov, čeprav nezgoda še povečuje izgubo rudnika. P. PERC ČRNOMELJ: VISOK OBISK ČRNOMELJ — Pretekli petek so črnomaljsko občino obiskali Pepca Kardelj, Janez in Olga Vipotnik. S političnim aktivom občine so se pogovarjali o političnih in gospo^ darskih razmerah v občini, gostje pa so obiskali tudi srednjo šolo, ki nosi ime po Edvardu Kardelju. A. MARINC IN J, STANOVNIK V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Na povabilo občinskega komiteja ZK bo danes, popoldne v sejni sobi hotela Metropol poslovodnim delavcem občine govoril Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, o idejnopolitičnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Naslednji dan bo prav tam predaval Janez Stanovnik, član predsedstva Slovenije, o razmerah v mednarodnem gospodarskem sistemu in vlogi Jugoslavije. J Ob koncu suho in toplo. IS a ho še tedna LETOŠNJA »TRGATEV« PO BELOKRANJSKO —Mraz in delno spomladanska toča sta belokranjske vinograde tako prizadela, daje bilo grozdja marsikje skoraj samo za vzorec. Vendar mnogi vinogradniki kljub temu ne bodo občutili žeje, kajti imeli so možnost, da so si kupili grozdje, ki so ga s posredovanjem črnomaljske kmetijske zadruge pripeljali iz Srbije. Do konca preteklega tedna so ga v Črnomlju (od koder je posnetek) in v podružnicah kmetijske zadruge po občini prodali 46 ton, vendar zanimanje ljudi za tovrsten nakup še ni ponehalo. Kako zelo letos v Beli krajini primanjkuje grozdja, pa pove že to, da so mnogi potrpežljivo čakali v vrsti za nekaj sto kilogramov grozdja po nekaj ur, nekateri tudi zaman, ker ga je prej zmanjkalo, preden bi po seznamu prišli na vrsto. (Foto: M. Bezek) YU ISSN 0416-2242 Št. 40 (1886) Leto XXXVI NOVp MESTO četrtek. 3. oktobra 1985 ! Cena: 60 din j 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom I ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Vse ie ni črno Medobčinski svet ZSS za Dolenjsko obravna-val gospodarstvo .NOVO MESTO — Na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko, ki je bila preteklo sredo v Novem mestu, so delegati obravnavali družbeno-, ekonomske razmere v regiji. Žal kažejo analize, da se dolenjsko gospodarstvo z izjemo nekaj pozitivnih kazalcev še ni v celoti prilagodilo zaostrenim razmeram' Seveda slabi ekonomski rezultati vplivajo tudi na razpoloženje delavcev. Število konfliktnih situacij se povečuje, nekaterim delovnim organizacijam primanjkuje dela, ponekod so ustavili proizvodnjo. Znamenja, da nezadovoljstvo narašča, so bila v Pionirju, Mercatorju. Podobno razpoloženje je tudi med prosvetnimi delavci in še bi lahko naštevali. Vzrok za tako stanje je slej ko prej močno poslabšanje gospodarskih učinkov. K temu pa prispeva manjša proizvodnja, naraščanje zalog, manjša akumulacija, naraščanje izgub. Izgube so narasle za tretjino, z njimi posluje kar 17 delovnih organizacij. Med njimi prednjači IMV—Tovarna avtomobilov, ki je imela kar okoli 90 odst. vseh izgub v regiji. V takih razmerah bi se moralo politično delo okrepiti. Pa ni tako, saj se iz leta v leto ponavljajo težave pri istih delovnih kolektivih. Ob tem se seveda zastavlja tudi vprašanje moči in nemoči odločilnih dejavnikov v regiji, pa tudi znanja. Kljub tem nič kaj spodbudnim podatkom pa slika gospodarstva ni v celoti črna. Prihodek, uresničen na tujih trgih, narašča, skupna rast izvoza pa presega rast Uvoza. Osebni dohodki pa so narasli tudi realno in s tem seveda je bila odpravljena še ena možnost za konflikte. Zavod ali »nebodigatreba«? Zavod z? varstvo naravne in kulturne dediščine nima ne prostorov, ne denarja, ne dovolj strokovnjakov — Črnomelj je povsem odrekel NOVO MESTO — Osem zaposlenih v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki s sedežem v Novem mestu dela za pet občin, si ni izmislilo ustanove, kjer so zaposleni. Občine ustanoviteljice so v dveh letih pokazale mačehovski odnos in ga kljub večkratnim obljubam njenih najvišjih predstavnikov niso spremenile. Zavod je bil ustanovljen 1. maja 1983 kot samostojna ustanova regijskega značaja, ki dela za občine Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, dogovarjajo pa se, da bi v letu 1986 prevzel posle še za Krčane. Obstoj zavoda je narekovala nova zakonodaja, zato so občine ob ustanovitvi zbrale 700.000 dinarjev za začetne stroške, hkrati pa je bil določen stalen način financiranja ustanove. Del denarja naj bi vse "C OBISK IZ ŽELEZNeTŽUPANIJE — Minuli teden je bila delegacija mladih komunistov iz Železne županije na Madžarskem na obisku pri RK ZSMS. V četrtek so bili gostje novomeške OK ZSMS. Dopoldan so si ogledali proizvodnjo v Krki in se pogovarjali o tehnološkem razvoju tovarne in o vlogi mladih, zatem pa so si ogledali Jakčev dom in Dolenjski muzej, popoldan pa so bili na obisku v Pleterjah in Kostanjevici. (Foto: J. Pavlin) Mladi zaupajo v Tesnila V Trebnjem, v Loki in Lanšprežu proslavili 10. obletnico Tesnil — Slavnostni govornik Jože Knez RAZVILI PRAPOR TREBNJE — Na dan gasilcev Jugoslavije so v Trebnjem razvili prapor občinske gasilske zveze. Slovesnost, na kateri so razvili prapor ob 30.obletnici obstoja občinske gasilske zveze, je bil^y trebanjskem kulturnem domu. Na njej je govoril predsednik občinske konference SZDL Jože Tomažin. Občinska gasilska zveza Trebnje je v svojem tridesetletnem obstoju dosegla pomembne uspehe. TREBNJE, VELIKA LOKA — Tesnila Trebnje so v teh dneh praznovala 10-letnico obstoja. Tovarna, ki se je v teh desetih letih prebila med vodilne proizvajalce tesnil v Jugoslaviji, je med najbolj uspešnimi delovnimi organizacijami v občini. Dobri proizvodni in poslovni rezultati pa so seveda praznik tovarne samo še polepšali. Na slavnostni seji delavskega sveta, ki je bila preteklo soboto v trebanjskem domu kulture, je direktor. Tesnil Anton Hočevar spregovoril prisotnim poslovnim partnerjem in gostom iz domače občine in od drugod. V kulturnem delu programa pa sta sodelovala KUD Svoboda z Mirne in Jože Falkner. - Na proslavi je govoril Jože Knez, podpredsednik ljubljansko pisnto Ob tolažbi: tudi drugod imajo krizo Jugoslavija in svet LJUBLJANA — Vzroki za našo gospodarsko nestabilnost in gospodarske težave so zelo različni; Po eni strani so objektivno pogojeni s krizo svetovnega gospodarstva, po drugi strani pa so sad notranjih slabosti. Svetovno gospodarstvo in mednarodni ekonomski odnosi doživljajo od začetka sedemdesetih let globoko in zelo obsežno krizo. Taje zajela vse države sveta, tako razvite kot države v razvoju, kapitalistične in socialistične. Eden izmed dejavnikov splošne krize svetovnega gospodarstva je kriza neokolonializma kot najnovejše faze v razvoju sodobnega kapitalizma. Tako velike spremembe in motnje v svetovnih razsežnostih so morale in morajo negativno vplivati tudi na gospodarske tokove v naši državi, zlasti še, če upoštevamo relativno Visoko vključenost našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. V takšnih razmerah se naša država ni mogla niti se ne more izogniti posledicam krize svetovnega gospodarstva, zlasti zaradi velike odvisnosti našega gospodarstva od uvoza. Tako se je odvisnost naše industrijske proizvodnje nenehno večala: leta 1966 je znašala 18.497, 1970 — 23.9^. 1974 — 31.197 in leta 1980 — 3997. Največ uvažamo surovin in reprodukcijskega materiala in to pretežno surovin mineralnega porekla ter opremo, katerih cene so na svetovnem trgu rasle najhitreje. Tudi naša odvisnost od uvoza v energetiki seje večala iz leta v leto — od 17G v letu 1965 na 38.3C7 v letu 1975 .oziroma na 42G \ letu 1979. Gibanje bi mo- ralo biti vsaj po letu 1974, se pravi po naglem zviševanju cen nafte na svetovnem trgu, tudi pri nas obratno, kot se dogaja v drugih državah. Toda uvoz bolj in bolj drage nafte seje naglo večal, neznatno manj pa je naraščala proizvodnja domačega premoga. Zelo počasi se je večala domača proizvodnja jekla, potrojili pa so se izdatki za uvoz proizvodov črne metalurgije. Namesto da bi pospešili rast kmetijske proizvodnje — spričo njenega vse večjega primanjkljaja v svetu in naših komparativnih prednosti — smo jo zavrli, stopnja kritosti uvoza hrane z njenim izvozom pa se je bolj in bolj manjšala. Zakaj se je večala odvisnost našega gospodarstva od uvoza? • V našem povojnem razvoju je prišlo, kakor je znano, do zaostajanja v proizvodnji surovin, energije in hrane za rastjo predelovalnih zmogljivosti, in to pretežno iz dveh razlogov. Prvič zaradi dolgoletnega učinka relativno nizkih cen surovin, energije in hrane na svetovnem trgu v razmerah liberalne mednarodne menjave. Drugič pod vplivom ukrepov naše sprotne ekonomske politike, ki je bolj ali manj nenehno nadzirala cene bazičnih proizvodov, medtem ko so se cene končnih'izdelkov pretežno prosto oblikovale. Pri tem je bila finalna proizvodnja zelo zaščitena pred uvozom, uvoz reprodukcijskega materiala pa praktično ni bil z ničimer omejen. Tako so se. razširjene predelovalne zmogljivosti opirale na uvozne surovine in energijo, primarna proizvodnja pa je zaostajala._________________ Okoliščine na mednarodnem trgu so se v zadnjih letih občutno spremenile in s tem zelo zaostrile te naše strukturne probleme. Čeprav so se mednarodne okoliščine spremenile, pa smo mi hodili po stari poti. To je povečalo nestabilnost, ki se kaže v visoki inflaciji, naraščanju primanjkljaja plačilne bilance, zadolženosti naše države v tujini in temu podobnem. Zato so nujni odločni zasuki v zasnovi našega gospodarskega razvoja in sistema. VINKO BLATNIK republiške konference SZDL. Med drugimje dejal, da je tovarna prinesla Veliki Loki in vsej občini ne samo napredek, ampak' tudi delovna mesta, delavcem pa možnost, da sami odločajo o svoji prihodnosti. »Kljub težavam, ki so spremljale nastanek obrata in poznejše ustanavljanje TOZD Tesnila Trebnje, ste z zavzetim delom in dobro organizacijo postavili trdne temelje za kasnejše poslovne uspehe. Tega se posebno dobro spominja tistih 80 delavcev med vami, ki so pred desetimi leti začeli tako rekoč iz nič. Njim velja posebna zahvala in Jože Knez, podpredsednik SZDL iskrene čestitke. Danes šteje vaš kolektiv 375 veči del mladih ljudi, ki so prepričani ne le o prihodnosti vaše tovarne, ampak tudi o prihodnosti teh krajev« je dejal Knez. J. S. občine ustanoviteljice (po defežu) nakazovale mesečno, del prispevajo kulturne skupnosti, del pa ustvarjajo delavci zavoda sami s prodajo storitev. Ob ustanovitvi so v vsem NoVem mestu za delo zavoda našli prostore edinole na podstrešju stavbe na Kidričevem trgu, kjer sicer dela delovna skupnost skupnih služb več interesnih skupnosti. Prostori so bili izbrani začasno, po dveh letih pa še niso našli drugih. Na 90 m2.površine je komaj polovico prostora uporabnega zaradi nizkih poševnih stropov, izrednega mraza pozimi in neznosne vročine poleti, povrhu pa streha še zamaka. Medtem ko zavod svoj delež lastnih sredstev ustvarja in kulturne skupnosti še kar v redu plačujejo dogovorjeni delež, pa občinski proračuni v nobenem primeru ne dajejo, kolikor bi bilo po planu zavoda potrebno. Občina Črnomelj je že v prvem letu povsem odrekla nakazovanje denarja in doslej še ni dala niti dinarja. Posledica takega odnosa je izkazana v polletnem obračunu, ki kaže 400.000 din izgube ravno toliko, kolikor znaša dolg občin, predvsem Črnomlja. • Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bi nujno potreboval še nekaj strokovnjakov za izpopolnitev strokovne skupine, ki bo kos vsem nalogam na območju, v Sloveniji najbogatejšem s kulturno dediščino. Zaradi prostorske stiske ne morejo niti enega strokovnjaka več spraviti pod streho, nimajo ga s čim plačati, ne morejo tudi opravljati vse predvidene dejavnosti s strankami. O osebnih dohodkih zaposlenih v tej ustanovi nima smisla posebej govoriti, ker so razmeram povsem ustrezni. Ker pa se položaj pomembne ustanove z bogatimi, že pripravljenim načrti za novo srednjeročno obdobje niti za las ne spremeni na boljše, je čas reči bobu bob. RIA BAČER O CESTNEM OMREŽJU s NOVO MESTO — V Novem mestu je bilo pretekli torek regijsko posvetovanje predstavnikov občin z Dolenjske, Posavja in Kočevskega o pripravi srednjeročnega plana republiške skupnosti za ceste za obdobje 1986 -t— 1990. Predstavniki vseh devetih občin so največ govorili o regionalnem cestnem omrežju, kije sedaj v pristojnosti občinskih skupnosti za ceste in naglo propada, ker te nimajo denarja za vzdrževanje. Po novem naj bi jih vendar »obesili« na prispevek, ki ga združujemo v republiški cestni skupnosti in je sedaj šel za avtoceste in magistralne ceste. Podprli so tudi že večkrat izraženo zahtevo, da se magistralna cesta Ljubljana — Zagreb vendar vključi v plan in modernizira. Prodaja se tudi iznajdljivost Dvajset let prodajalne Alpina — Kje je skriv-nost uspeha? NOVO MESTO — Alpinina prodajalna na Cesti komandanta Staneta je že nekaj let med tistimi trgovinami z obutvijo, kamor ljudje najraje zahajajo, pa ne le zaradi prijaznosti prodajalcev, temveč tudi zaradi ugodnih cen in dobre ponudbe. Minuli teden sov Alpini praznovali dvajsetletnico in ob jubileju so pripravili poseben ' teden z vsakdanjim sejmom. Prodaja je cvetela, trgovina pa je tako pridobila skoraj 5 milijonov dinarjev dodatnega zaslužka. »Prodaja se naša iznajdljivost. Kupcu je potrebno prisluhniti in mu v teh časih ponuditi tudi kaj ceneje iz starih zalog. Ob tako dragih novih artiklih kupci ne gledajo več na modo. temveč bolj na ceno. Od poslovodje in trgovcev pa je precej odvisno, koliko in kako se prodaja,« je o skrivnosti poslovanja trgovine, ki je po prometu med novomeškimi daleč na prvem mestu, povedal njen poslovodja Vladislav Kiderič. V prodajalno je prišel pred tremi leti. Takrat je bila novomeška prodajalna med Alpi-ninimi pa 52. mestu. Sodelavci so prisluhnili njegovim izkušnjam, ki si jih je kot vodja blagovnice v Stuttgartu nabral v tujini, Pričeli so organizirati prodajne sejme, predvsem zimsko-šporlne obutve, v Brežicah, Krškem, Sevnici in drugje. S plakati in drugim propagandnim materialom, med katerim so še posebej padle v oči lepo urejene in vabljive izložbe, so si delavci te trgovine kmalu pridobili zaupanje kupcev in so v tem času v samem vrhu med Alpininimi trgovinami v Jugoslaviji. Prizadevnim trgovcem te prodajalne. ki ne vprašajo za delovni čas. so pa seveda zato tudi bolje nagrajeni, je prisluhnilo tudi matično podjetje in jim ob 20-letnici odkupilo celotno stavbo na Cesti komandanta Staneta, kjer bodo že \ naslednjem letu razširili ponudbo na celotno športno opremo. J. PAVLIN »>•»» TRGOVCI, VREDNI POSNEMANJA NASA ANKETA Štrajk ni rešitev u> V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Jugoslaviji registriranih 341 prekinitev tlela, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem lanskem obdobju. Konfliktnih situacij, izsiljenih sestankov, prekinitev dela, kot danes pri nas pravimo, saj se izrazu stavka oz. štrajk prav po nojevsko na v.se prelege izogibamo, je tudi na našem območju kar precej in vse več. Najpogostejši povod zanje je še vedno nezadovoljstvo zaradi osebnih dohodkov pa neinformiranost oz. nezadostna ali nepravilna obveščenost delavcev, ki si tako ob vseh mehanizmih samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja žal ne znajo pomagati drugače, kot da prenehajo delati. Ob tem večina meni, da to ni pot za urejanje stvari, in večinoma pozneje tako izgubljeni čas tudi nadomestijo. DUŠAN JANKOVIČ, preddelavec v . zunanjem obratu Rudnika Kanižarica: »V glavnem so vzroki za stavke neinformiranost, nepravilna obveščenost in neznanje delavcev, ki pričakujejo, da bodo probleme, ki izhajajo iz prej naštetega, rešili s štrajki. V stavkah je tudi kaj pozitivnega: v delovni organizaciji, kjer je prišlo do štrajka, in še v marsikateri drugi potem bolj skrbijo za pravilno informiranje. Razlog za stavko je tudi nizek osebni dohodek. Pri nas do stavk še ni prišlo, čeprav se ne moremo pohvaliti z dobrimi prejemki. Težave rešujemo sproti.« IVAN PLUT, obrtnik z Boldraža pri Metliki: »V glavnem ljudje štrajkajo zato, ker so prevelike razlike v osebnih dohodkih, vendar če pogledam, kako nekateri delajo, menim, da za svoje delo dobijo še preveč. Jaz kot obrtnik lahko zaslužim le z delom in s stavko ne bi nič dosegel. Sicer po štrajkih nihče ni na boljšem. Težave, ki pripeljejo do stavk, bi morali rešiti drugače, vse bi lahko uredili po mirni poti, če bi bilo v praksi tako, kot j piše v ustavi.« ALOJZ KAFOL, strojni ključavničar v trebanjskem Trimu: »V Iskri, kjer sem delal prej^smo bili delavci med seboj večji tovariši in smo se znali za svoje pravice skupno potegniti. Tukaj do česa takega, kot je stavka, niti ne more priti. Večina delavcev ima doma še kmetijo in niso ekonomsko odvisni le od tovarne. To se pozna tudi pri doseganju skupne norme. Tem delavcem je vseeno, kako posluje tovarna. Zanje je glavno, da so zavarovani in da dobe vsak mesec nekaj denarja. Seveda takemu delavcu ne pride na misel, da bi stavkal, ko je z vsem zadovoljen.« SLAVKA JAKOPIN, tajnica v ČZP Kočevski tisk, Kočevje: »Menim, da štrajki niso potrebni niti koristni. Pač pa bi bilo koristno vreči s položajev vse tiste, ki slabo vodijo naše gospodarstvo. Danes navsezgodaj sem se počutila, kot bi me s kladivom po glavi, ko sem po radiu slišala za nove podražitve in nove, seveda višje davke. Kako si lahko potem razpoložen na delu?« ALOJZ ŠKULJ, tajnik sindikalne enote Vratarna v Inlesu, Ribnica: »V svetu je pač taka praksa, da delavci s -štrajki izražajo svoje nezadovojstvo. Nekakšno možnost delavec le mora imeti. Menim pa, da je potrebno že prej v stikih s samoupravnimi organi in vodstvenimi delavci ukreniti vse, da se sporne zadeve razumno in samoupravno rešijo. Poizkusiti je treba vse, da do štrajka ne bi prišlo, saj med štrajkom delavci ne delajo, ne ustvarjajo dohodka in tako škodijo le sebi.« » MARIJA PIRC, delavka iz Krškega-»Zdi se mi, da prekinitve dela oz. štrajk' ne bi smeli prednjačiti pred dogovarjanjem in sporazumevanjem v naš' samoupravni socialistični družbi, a so, žal, marsikdaj skoraj nujni. Menim, Ja so v redu, če delavci le tako lahko nekaj dosežejo, čeravno je verjetno res, da Je to izražanje neke nemoči. Vodilni imajo več možnosti, da se uveljavi njihova beseda. Delavci naj bi po' mnenju nekaterih le delali in bili lepo tiho..." MIHA HOTKO, delavec službe varstva pri delu v brežiški tovarni pohištva: »Menim, da je štrajk oz. izsiljena prekinitev dela skrajna odločitev potem, ko so bili vsi dogovori zaman. Trdno sem prepričan, da imamo danes na voljo drugačne rešitve, ki pa jih po samoupravni poti ne znamo izkoristiti. Imamo vendar toliko sestankov. Najbrž se na njih marsikje preveč pogovarjajo in premalo dogovorijo.« n ALBIN MIRT. obratni električar v sevniški Lisci: »Osrednji dnevniki j RTV obveščajo o prekinitvah dela Z® sramežljivo ali sploh ne. Več piše o nj' Mladina. Govori se, da ukrepajo pr° pobudnikom. Kljub temu je prekinit®^ dela vse več. Na tak način se ne re^uJS„ stvari, ki do prekinitve pripeljejo. D do tega sploh pride, pa pomeni, da sv°J vloge ne odigra sindikat.« JANEZ MEDLE, krojaški mojster iz Šentjerneja: »Štrajk ni rešitev. Potrebno bo več in bolje delati, pa bo za vse dovolj. Včasih so štrajkali zato, ker so delali 16 ur v nemogočih pogojih. Zdaj mnogi dejansko delajo le po 4 ure, imajo toplo malico, kosila, rekreacijo in še vrsto ugodnosti. Kdo bi ob tem štraj-kal? Pri nas obrtnikih je drugače. Moji pomočnici delata 8 ur za manj kot tri stare milijone. Kolikor zaslužimo, toliko razdelimo, ostalo so dajatve. O izkoriščanju ni govora.« J kmetijstvo Jrva presegla Obveza metliške občine ‘a Prihodnje leto je 560 -!?|^odkupljene pšenice s1(Metlika — Metliška kmetij- a zadruga je bila prva kmetijska Sanizacija, ki je dosegla in prese-4-“paK so velike tudi zaloge v eckih kaščah. Sedaj se na veliko 'Pravljajo na jesensko setev, p 0 republiškem sporazumu o ve' e'ovanju pšenice je metliška ob-te a za Prihodnje leto 560 ton, od p ‘10 ton iz družbenega, ostalo Sa'z zasebnega sektorja. Delavci in rup °Upravn' organi kmetijske zad-&e menijo, da so realne možnosti p Ur,esn>čitev tega plana, ne da bi ecali setvene površine. fr°kovne službe zadruge bodo lit Jesensk° setev zagotovile kva-nih n° semensko pšenico priporoče-Sre ,Sort’ mineralna gnojila, zaščitna Vo Jlva ter pismena strokovna na-u ’ a- Semenske pšenice je dovolj, tilne n? pa Je tL*di menjava merkan-ra Penice za semensko, in sicer v ob«ju 1 proti 1 s tem da se kmet Ds ’ da bo za hektar posejane ni k-Ce P.roc*a* 2 toni. Razliko v cela 'r ' Zna.®a 50dinarjev, bosta pokri-(jjpfPp^^ki (40 din) in občinski (10 ski7 h .za mtervencije. V kmetij-je<. adrugi predvidevajo, da bo plan .»^^^setve uresničen. Za NEVTRALIZACIJSKI BAZEN tli^ETLlKA — Delegati zborov meni s ?.°°činske skupščine so na nedav-sprejeli sklep, da se Vinski kleti lastp'ačno dodeli zemljišče družbene tied v* V ‘zmer‘ dobrih 33 arov, ki leži ozni„ ln.sk° kletjo in križiščem z obv- Zerr>liišis je zaPros‘la za to disko zaradi gradnje nevtralizacij bazena za odpadne vode iz O * ■ v v oejm/sca sejp^ŽlCE — Na sobotni Praši* So rejci Pripeljali 278 PrnrfI . star'h do 3 mesece. Ki|0Dani*1 je bilo 194 živali, din m z‘ve teze ie veUal 500 Izziv posavskim sadjarjem Razstavo v Brežicah bodo spremljali prikazi strojnega dela v nasadih OKLJU.KOVA GORA — Tukajšnjega sadjarja Darka Jelčiča so organizatorji slovenske sadjarske razstave v Brežicah izbrali za predsednika komisije za demonstracijo sadjarskih strojev. Pozanimali smo se, kako in kje bo to potekalo, nakar je inž. Jelčič pojasnil, da bodo prikazovali posebej mehanizacijo za sodobne kmečke nasade in posebej strojno linijo za večje družbene komplekse. Za kmete bo prvi praktični prikaz strojnega dela 18. oktobra v nasadu Ivana Hotka za sadjarsko skupnost Globoko, drugi 19. oktobra pri Jožetu Molanu za sadjarsko skupnost Arnovo selo in tretji pri Jožetu Cizlju za sadjarsko skupnost Dečno selo. Mehanizacijo bodo dobili s sadjarskega posestva v Stari vasi. Nekaj strojev bodo posodili jugoslovanski proizvajalci in nekaj predstavništva tujih firm. Tako bodo kmetje lahko primerjali učinkovitost domače in tuje mehanizacije.« • In kaj vse bodo pokazali s stroji v sadovnjakih? »Zimsko in poletno rez, drobljenje vej po rezi, košnjo trave in zaščito. Taje lahko dobra ali slaba, zato ji bomo dali več poudarka. Na tem področju je veliko novosti, tudi pri varstvu človeka ob strojnem delu. Posvetovanje in prikaz strojnega dela na velikih družbenih posestvih bo 22. oktobra pri Agrokombinatu v Krškem. Demonstracijo bo vodil Stane Berčič, profesor na višji agronomski šoli v Mariboru. Tam si bodo udeleženci lahko ogledali celo strojno obiranje sadja, za kar bo posodil stroj Agrokombinat iz Maribora.« 9 Kaj kot specializirani sadjar menite o izboru Brežic za slovensko razstavo? Inž. Darko Jelčič »To sprejemam kot priznanje posavskim sadjarjem in izziv za naprej. Razstava prihaja k nam o pravem času. Daje nam priložnost, da se sadjarstvo bolj uveljavi in si pribori prednost. Zasluži jo, saj izkorišča zemljišča, ki niso primerna za poljedelstvo in za vinogradništvo. Menim, da moramo sprejeti razstavo tudi kot posavsko prireditev, ne brežiško, zato želim, da bi se Sev-ničani in Krčani počutili na njej kot doma. Sadjarji bomo veliko dosegli, če bomo v Posavju našli skupen jezik.« J. TEPPEY Kmetijski Hygromull si utira pot lahkot su^a Je tako kot vsaka doslej obudila razmišljanja, kaj tijstVu £Vek sam naredi, da bi zmanjšal njen pogubni učinek v krnelo p^°*'kokrat je bilo letos izgovorjeno in zapisano dejstvo, da ^že| ■'°dstotku namakanih kmetijskih površin na repu evropskih jirrto C*a se rnoramo v večj' mer> znebiti odvisnosti od neba. P°Zab|j da bodo po stari navadi utihnili pozivi in da bodo , Voriien' dobri sklepi, če suše v naslednjih letih nekaj časa ne bo. ^ le r-Qct~x: : * *.__i _*__:»: .. _ 1.1_i___: iebjg rastoči rastlini pač treba zagotoviti že v skladu z znanim Pasy p0ferP Pravilom o minimumu. V našem zmernem podnebnem “00 1 Je kmetijska rastlina za kilogram suhe snovi od 250 do v. »onp. h > S I N I k S I S * h I N I S I N I h I k I S I V I s < s I s I I s I s I h I s I s I s I N I \ I k I N I S I s I k I k I k I k I k I k J Stroški krčijo kokoSjo jato V primerjavi s krmili prepoceni jajca — Dovolj koruze zase in za Grudo BREŽICE — V septembru kmetijci že precej natančno vedo za uspešnost gospodarjenja, saj so medtem pospravili velik del letine. Pri direktorju Kmetijstva, tozda Agrarie Brežice, Jožetu Grubiču smo zvedeli, da zaradi lanskih in letošnjih težav nekateri obrati omejujejo proizvodnjo. Tozd ima štiri posestva: v Cerkljah redijo kokoši nesnice, v Vrbini vzrejajo podmladek za perutnino, v Trnju pridelujejo hmelj, koruzo in pšenico ter pitajo govedo, v Globokem redijo perutnino, na okoliških površinah pa sejejo oljno ogrščico,-koruzo in pšenico. Tam imajo tudi sadovnjake s hruškami. Pšenice so letos na 100 hektarih površin pridelali 509 ton. Oddali so je Žitu Ljubljana po vnaprej določe- ni in sprejemljivi ceni. Orgščico so imeli na 36 hektarih. Obrodila je dobro, po 2540 kg na hektar. Največ sejejo koruze, za silažo soje pridelali 3.600 ton, od (ega 1.600 ton zase in 2000 ton za Grudine hleve v Globokem. Koruze v zrnju jim dozoreva 300 ton, dovolj za pitanje 300 glav živine v Trnju. Pozeba jim V novi petletki več rib Ribogojnica na Dvoru povečuje proizvodnjo DVOR — Srednjeročni plan je za Emonin obrat »Krka« na Dvoru lepo zastavljen, odvisen pa je od tega, če se možni onesnaževalci ribogojne vode ne bodo pregrešili. Trenutno imajo v dvorski ribogojnici blizu 7.300 m2 vzrejnih površin ribnikov, teh pa tudi v novem srednjeročnem obdobju ne mislijo povečevati, ampak nameravajo sedanje zmogljivosti bolje izkoristiti. Medtem ko so v zadnjih treh letih vzredili po 150 ton tržnih postrvi — šarenk, nameravajo od prihodnjega leta dalje pošiljati na trg po 200 ton postrvi, v letih 1989 in 1990 pa celo po 210 ton. Glede na vsak dan dražje meso bodo občani bržkone vse raje segali po ribah, ki so tudi za zdravje primernejše, vendar bi bilo kljub lepim načftom vse v zraku, če bi prišlo do ekološke katastrofe. Možni onesnaževalci ribogojne vode so livarna v Ivančni Gorici, farma bekonov v Stični in komunalne ter kemijske odplake od izvira Krke navzdol. Ti so sicer opozorjeni na pravilno ravnanje toda... Jože Grubič Rebalans je vzela precej hrušk. Računali so na 700 ton, nabrali pa jih bodo komaj 100 ton. Na posestvu v Cerkljah so zaradi naraščanja stroškov tudi število ne-snic zmanjšali na polovico. Trenutno jih redijo samo še 13 tisoč, ki dajo na leto okoli 4 milijone jajc. Do tega ne bi prišlo, če bi bila cena jajc usklajena s cenami hranil in drugih materialov. Krojenje cen kmetijskih pridelkov z vrha navzdol prisiljuje pridelovalce k zmanjševanju dosedanjega obsega proizvodnje, kar se najobčutne-je pozna pri reji govejih pitancev za zalogo. V tem primeru potrebujejo za enega 60 tisočakov na leto za krmo. Do tega težko pridejo, ker nimajo lastnih sredstev. Grubič težko razume, da je slovenska skupščina načela obrestna in druga vprašanja že v aprilu, zdaj pa je september, pa še ni nobene rešitve. J. TEPPEY Modi *ost o vinu Zb- tl Ho, ««• • Pristno vino je neprimerno več kot samo alkoholna pijača, kajti alkohol v vinu je komaj ena od nad šeststo sestavin. • Dobro jutro žganju, zbogom pamet. • Kdor vino večerja, vodo zajtrkuje. • Vino je sonce v steklenici. (Francoski pregovor) • Krčmarjeva kreda pijančem rada dvojno piše. • V vinu je resnica. • Kar trezen misli, pijan pove. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN E Uspehi dol, zaslužki pa gor Občinska skupščina kritično o polletnem gospodarjenju in planu SRS NOVO MESTO — trije zbori novomeške občinske skupščine so prejšnji teden na ločenih sejah obravnavali pomembne zadeve, med katerimi naj omenimo le dve: kritično obravnavo polletnih gospodarskih rezultatov in tehtne pripombe k slovenskemu družbenemu planu. Medtem ko je industrijska pr- oizvodnja v prvih šestih mesecih po obsegu celo malo nazadovala in so močno narasle zaloge nedovršene proizvodnje, so šli osebni dohodki v združenem delu navzgor preko meril, odvisnih od poslovnih uspehov. Delegatom se je zdela močno optimistična in nestvarna napoved, da ob koncu leta rezan IMV in Tovarne močnih krmil ostali izgubarji ne bodo imeli več rdečih številk v bilancah. Posebej so ob ugodnih izvoznih dosežkih opozorili na dejstvo, da izvozniki nimajo nobenih spodbud in da so pravzaprav v finančnem • Pri obravnavi republiških planskih dokumentov pa so v Novem mestu postavili glasno zahtevo, da izvozno zelo obetavna proizvodnja prikolic v IMV ne sme biti izpuščena iz slovenskega plana. Razen tega zahtevajo še mesto v srednjeročnem planu SRS vsaj za pripravljalna dela pri gradnji in modernizaciji avtoceste, plinovoda in modernizaciji železnice na relaciji Trebnje—Novo mesto— hrvaška meja. smislu kaznovani za svojo pravilno naravnanost. Novomeška občina je namreč izvoz povečala za 13 odstotkov, več kot Slovenija v popre- čju, finančna sposobnost delovnih organizacij pa zato bolj peša, kot je povprečje v Sloveniji. Po sklepu občinske skupščine naj bi delegati v svojih delovnih okoljih poskrbeli za čim boljšo uresničitev plana do konca leta in pospešeno delo v zadnjih treh mesecih, hkrati pa naj bi opozarjali na izplačevanje osebnih dohodkov po rezultatih dela in dogovorjenih merilih. Težko bo tistim, ki bodo vnaprej pojedli neustvarjeni dohodek, ker bo moral v takih primerih ukrepati družbeni pravobranilec samoupravljanja. Za zdaj pa zoper prekoračitelje ne bodo uvajali nobenih sankcij, kajti poprečni zaslužek novomeškega občana je že za 13 odst. slabši, kot znaša zaslužek poprečnega Slovenca. R. BAČER Gostinec iz gradbenega tehnika Načrti še s pomanjkljivostmi Novomeški občinski sindikalni svet razpravljal o planskih dokumentih do leta 1990 in 2000 ter o polletnih gospodarskih rezultatih — Povsod velike težave NOVO MESTO — V prihodnjem srednjeročnem obdobju od 1.1986 do 1990, za katero sedaj s polno paro pripravljamo planske dokumente, nikomur ne bo lahko. V novomeški občini bo očitno še težje kot drugje v Sloveniji. Resolucijskih ciljev ne uresničujemo in problemi se samo povečujejo. Zato bo treba smernice v temeljih plana za naslednjo petletko ponovno preveriti, predvsem, ali bomo sposobni izpeljati 3,3 odstotno rast družbenega proizvoda, od česar bo pravzaprav odvisno vse drugo. S temi dejstvi m v položaju, ko za vrsto zadev še ni znano, kaj bo zanje prinesel »paket« iz Beograda, se je preteklo sredo pričela obravnava občinskih planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje in do konca stoletja v občinskem sindikalnem svetu. Nanje je imel svet, že pred tem pa njegove komisije in odbori sindikatov dejavnosti, vrsto pripomb. Menil je, da so planski dokumenti grajeni na čibstoječem stanju in opredeljujejo razvoj obstoječih dejavnosti, medtem ko niso analizirane ' prednosti področja in razvoj na tej osnovi. Razvojni plani delovnih organizacij v nekaterih primerih niso usklajeni z občinskim planom. Manjka bilanca življenjskih in delovnih pogoje#, ki bi jih dosegli z uresničitvijo planskih opredelitev. Svet je zahteval, da proizvodni programi, ki jih bomo razvijali, ne smejo poslabšati zd- • Svet je obravnaval tudi polletne gospodarske rezultate v občini, ki so v celoti vse prej kot spodbudni. Sindikat naj bi povsod naredil, kar le more, da bo do konca leta vendarle bolje. Osebni dohodki bi morali rasti le z večjo proizvodnjo, konfliktne situacije, ki jih je vse več, pa naj bi sindikat pomagal reševati po mirni poti, oz. naj bi jih z večjim posluhom za delavce že preprečeval. Svet je dalje menil, da osnutek dolgoročnega plana družbenih dejavnosti ni v skladu z osnutkom dogovora o temeljih plana za obdobje 1986—1990, prvi predvideva za prvo petletko ohranitev sedanjega obsega pravic in zelo omejeno povečevanje zmogljivosti, srednjeročni plan pa pomeni zaradi daljšega porodniškega dopusta, ki ga svet sicer podpira s stoodstotnim nadomestilom, bistveno povečanje pravic, pa tudi večina investicij, predvidenih v družbenih dejavnostih do leta 2000, pade v obdobje 1986—1990. Vrsta pripomb je bilo izrečenih na račun objavljenega pregleda vrednosti programov in povprečnih stopenj sisov družbenih dejavnosti. Pripravili naj bi nov, ustreznejši pregled. Z. LINDIČ—DRAGAŠ VRHPOLJE — Borisa Kranjca mnogi Novomeščani poznajo kot gradbenega tehnika, kije med drugim več let pri Komunali skrbel za zimsko službo. Ta posel je lani obesil na klin in prevzel domačo _gostilno v Vrhpolju.. »V tej hiši je bila domačija moje stare mame. Tudi ona je zrasla v gostilni, ki ima večdesetletno tradicijo. Nazadnje jo je vodil stric, ko pa je on odnehal, tuji najemniki niso bili dolgo. Malo zavoljo tradicije, malo pa zato, ker sem imel pri Komunali nehvaležno delo, ki ga je prav vsak kritiziral, sem se odločil, da bom sam začel z gostinstvom. Naredil sem gostinsko šolo, malce moderniziral lokal in z veliko dobre volje odprl Kosov hram,« pravi Boris. NITI ANŽURJA NISO SPUSTILI Boris Kranjc: »Ni mi žal, da sem zamenjal poklic.« Ker so domačini, ki ob večerih radi zahajajo v prenovljeno gostilno, dobri poznavalci vin, toči Boris le dobro pijačo. Na prijetnem dvorišču se ob poletnih večerih hladijo domačini in številni izletniki, jeseni in pozimi pa je gostišče znano kot »lovska oštarija«. Lastnik Kosovega hrama pa ima še načrte. Takole pravi: »Ker želim predvsem povečati izbiro jedil, sem dobil odličnega kuharja, domačina Jožeta, ki je doslej vodil kuhinjo v Pleterjah. Povečal bom kuhinjo, rad pa bi obnovil še starodavno hišo v sadovnjaku in v njej začel kmečki turizem" R. b. Da se razmere v kadrovski politiki novomeške občine čudno vrtijo, pričata tudi nedavno imenovana dva odbora. Na prvi listi je trinajst občanov — funkcionarjev in nekaj običajnih smrtnikov, imenovanih v pripravljalni odbor za praznovanje občinskega praznika, kjer ne bo tako rpplo dela ob usklajevanju programa za prireditve in otvoritve. Na drugi listi je več kol še enkrat toliko imen, gre pa za imenovanje častnega odbora za kros Dela, v katerem so vsi medobčinski in občinski vrhovi in vsi direktorji delovnih organizacij, ki nekaj pomenijo. Niso pozabili tudi na Marjana Anžurja predsednika začasnega vodstva IMV. Imajo ti ljudje res toliko časa? R. B. Tabor obrambe in zaščite Usposabljanje mladih v vojaških veščinah ravstvenega stanja delavcev in občanov in morajo varovati okolje. Ustaviti zastrupljevanje SZDL organizira javno razpravo »Kakovost življenja in naš nadaljnji razvoj« — Pride lahko vsak NOVO MESTO — Skrb za varstvo okolja je v novomeški občini precej napredovala, kljub temu pa nenehno grožnjo zdravemu življenju predstavljajo onesnaženi izviri pitne vode, Žabjek in še nekaj črnih točk. Kaj glede teh zadev in posegov v naravo predvidevajo novi planski dokumenti občine? Svet za varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL meni, da vrsta razvojnih vprašanj s področja varstva okolja v dolgoročnem občinskem plantL še ni us- dnje odlagališča za nevarne odpadke? 'Organizatorji računajo, da bodo ljudje povedali svoje mnenje, planerji pa bodo morali njihovemu glasu bolj prisluhniti. Na območju celotne občine je glede teh vprašanj veliko pripomb in negodovanja, r b. MANJ MARŠEV IN STROGE DISCIPLINE — Vodstvo in mentorji so se na taboru obrambe in zaščite potrudili, daje tudi suhoparna snov iz vojaških veščin postala zanimiva. Na sliki: pri učni uri z radiodetektorjem. (Foto: J. Pavlin) ŽUŽEMBERK — Minuli četrtek je v brigadirskem naselju končalo osem-najstdnevno usposabljanje v vojaških veščinah 107 mladih iz novomeške občine, ki niso nadaljevali šolanja usmerjenega izobraževanja. Letošnji tabor obrambe in zaščite, ki ga je vzorno pripravil občinski svet za SLO in DS, seje v mnogočem razlikoval od prejšnjih. O nekoliko drugačnem delu z mladimi je komandant tabora Silvo Polak povedal: »Skupaj z mentorji smo se trudili, da smo snov iz SLO prikazali drugače, in ne samo v luči maršev in stroge discipline. Več pedagoških prijemov, več dela z av-diovizuelnimi sredstvi je pripomoglo, da je sicer suhoparna snov postala zanimiva in da so jo mladi zlahka osvojili, kar so zadnji dan pokazali tudi pri reševanju testov. Posebnost so bili tudi medsebojni odnosi, saj so mladi živeli kot velika družina.« Pouk je potekal vsak dopoldan, popoldan pa je bil čas za svobodne aktivnosti. V tem času so tečajniki dodobra spoznali življenje Suhok-ranjcev. Obiskali so partizanska obeležja na Cviblju in Plešivici, kjer so se pogovarjali z borci. O dogodkih zadnje vojne jim je pripovedoval Stane Gorinšek. Pomagali so tudi pri kopanju jarka za telefonski kabel v Sadinji vasi in Mačkovcu, kmetu na Pleševici pa so pomagali pri spravilu koruze. Posebno prijetno je bilo nedeljsko srečanje s starši. Kar 350jih je prišlo in presenečeni so bili nad urejenostjo in disciplino. Mladi so jim skupaj z vojaki vojašnice »Milan Majcen« pripravili zanimiv kulturni program. Tako veselo je bilo tudi zadnji dan, ko so prav vsi prejeli priznanje KS Žužemberk in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Na zaključni slovesnosti so razdelili tudi posebno številko svojega glasila Tabor obrambe in zaščite. J.P. • Vse to sodi v sklop sekcijske obravnave, ki bo 9. oktobra ob 17. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav. Vabljeni so vsi občani, kijih tovrstna problematika zanima. trezno rešena, zato računa na pomoč občanov. Gre za onesnaženost Krke in izvirov pitne vode, ki so ob zadnjem merjenju pokazali prav slabo sliko. Kaj bo z Medvedovim hribom in predlagano gradnjo kamnoloma na njem? Alije deponija odpadkov v Leskovcu ustrezna in kakšna bo dolgoročna rešitev gra- IZREDNA HITROST NOVO MESTO — Znano je. da celotno družbeno delo novomeške občine ni na dobrem glasu glede urejenosti samoupravnih aktov in prilagajanja teh aktov novim predpisom. Navadno akte usklajujejo šele na več urgenc, toda pred kratkim je bilo drugače. Ko je šlo za sprejetje aktov, na osnovi katerih lahko delovna organizacija poveča ceno izdelkom ali storitvam, so izredno hitro ukrepati. Še nikdar ni bila nobena uskladitev tako naglo opravljena, v roku in brez opozoril!!! Kakšna bo ocena čez 5 let? Poudarki s skupne seje OS ZSS in OK ZKS Metlika o gospodarjenju — Kljub razmeroma ugodnemu gospodarjenju v prvem polletju precej očitkov in kritik METLIKA — Nedavna skupna seja občinskega sindikalnega sveta in občinske konference Zveze komunistov v Metliki o gospodarjenju v prvem polletju se je začela s spodbudno ugotovitvijo, da so z gospodarjenjem lahko zadovoljni, saj so v tej mali belokranjski občini kljub zaostrenim in težkim razmeram dosegli dokaj ugodne rezultate. V burni in izčrpni razpravi pa so se člani enega in drugega foruma marsikdaj brez dlake na jeziku lotili tako gospodarjenja in številnih drugih tem tudi z drugačnih, manj optimističnih zornih kotov, precej bolj konkretno, kritično, celo ostro in očitajoče. Novomeška kroniki ČASOPIS — Nekatere meščane)1 minuli četrtek v nabiralniku namesj* Dolenjskega lista čakal Nedeljsv dnevnik. Napako so zakrivili možak* rji v adremi Ljudske pravice, ki Jji izvode Nedeljskega dnevnika opreiW z imeni naročnikov Dolenjskega lis1* Uredništvo našega tednika je °fi omenjeni nemarnosti uradno protes« ralo, kakšne večje škode pa ne bo. K«1! pa bi Dolenjski list trajno zamenjal $ Nede(jca? ČEVLJI — Tovarna zdravil Krka J1, svoje delavce razveselila z nakupe11 smučarskih čevljev na obroke in še [k stari ceni povrhu. Vse bi bilo lepo prav. če ne bi bilo mogoče popoln?0’* enakih čevljev po lanski ceni kupiti1* di v Alpini na Cesti Komandan0 Staneta. Otroški smučarski čevlji®1 34 so stali v aranžmanu Krke 7.2® din, popolnoma enak model pri Alffl pa 4.990 din. Dobro obveščeni trd#; daje razliko 2.210 din mogoče pripis* ti na račun »trebanjske zveze«-’ .. NOGOMET — 600-glava roirW! | etična skupnost v novomeški obe1*! ima kar dve nogometni enajsten« »Zeleno gmajno« in »Lepe dečke; Čeprav so fantje zelo zagrizdj pridejo včasih do zmage tako rek l IZ NOVEGA MESTA: Tonič z Glavnega trga 6 — '‘UgttJ* Bernarda Perko z Drske46 Ladi Bunjevac iz Šegove 11 Vesna Berkopec, Na Tratah jj ' in Maletič Gospa z Zagrebs* Dejana. Čestitamo! Sprehod po Metliki MLADI, KI IMAJO Vstab dvorani disco, so zavihali ro^ pjje Ir v roke posode z barvo ter^ g d prebarvali notranjost domis*ln[1,ia^ hovito. S plakati zdaj vabjj ,eji hovito. b pianati zoaj v«-, -etc' , naj se pridejo sproščal vsa . uid1^ 10«' naj ac piiutju apioavo« .• |UW soboto zvečer. Stavba pa vpU pra popravilu strehe in še česa- a(1 bilo, če bi mislil na to lastni pravna'stanovanjska'knnno METLIKA — V metliški Beti sol avgusta nabavili nov računalnik | Delta 4850, ker je bil Delta 644/160, ki so ga uporabljali od začetka leta I 1983, prepočasen. Nanj je bilo namreč priključenih 30 terminalov, nameščenih po vsej tovarni, ob konicah, ko je bila obremenitev računalnika največja, pa ni mogel hitro postreči s podatki, ampak je delal celo 30- do 50-krat počasneje. Sedaj tečejo priprave za prenos programov na nov sistem, predvidevajo pa, da bodo začeli z novim računalnikom delati v sredini oktobra. Novi sistem je kar se tiče hitrosti dela, za 1,6-krat hitrejši od prejšnjega, to | pa bo, tako so prepričani v Beti, dovolj, da ne bo prihajalo več do | zastojev. računov za najemnino. METLIKA JE ZNANA *7:V? ne*?«*1 red SAMBL1H, ki vzniknejo, ihnejo. U v len, ki v« I dirčevi zidanici in misli v fa presenetiti javnost s koncet' tje so si nadeli ime Popolno p ] kdor pa bi jih rad povabil ig | naj poišče Branka Ivičiča >,(t' KOMET - KONFEKCIJ;. | TLI K A praznuje lel°s 2'^btfpi I ■ r.l ii' i mj v - — - /»tnv /w pešnega delovanja. V n‘?'r)0z,or<’,|, i —— * j . , -oz, I slijo posvetiti jubileju več P u 1 med drugim se bo p°J®. I*! ivi'V*' priložnostnih zapisov _1U(H„ KotST • vi nerj Na. | bil Edi Macele zelo ponos*” SE • . JO m« uvivsviiiii ||»— |d Ap .1 V METLIŠKIH GOSTIT ^0 : pojavilo letošnje vi eflih je .b:!?i?,b^v.R"JNea%tr!wc^ p,v | so jo hvalili. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN S ia črnomaljski drobir ENOTNOST — Na sejah v Črno-dnsU Je Posta*° »moderno«, da morajo °tm na sejah čakati vsaj četrt ure «'P/eč, da so sklepčni ali vsaj na deln ePČn°sti. To »modo« verjetno le “narekuje tudi letošnje izredno onr J,sensko vreme in seveda vsa (n»5yii k' Pohajajo s tem. Seveda pa sklepčnost ni problem le v Črno-yJ. ampak tudi na sejah v Metliki, heiii ena stvar več, kjer sta obe t?o,anJ'ski občin> enotni, so vč INJE1. da se izginuli pro-p0Er1 j za mrtve. Sodišče čaka, preden aiesere311!83 Pro8lasi za mrtvega, tri viset; minuli teden smo videli na deski tri taka obvestila. JMme iz Kočevja Kme^DP,0VPREČNI PRIDELKI — da sr, Cl 'n vrtičkarji se pohvalijo, Pričat, IITIr*‘ b°ijši pridelek, kot so ki so °Va i' Najuspešnejši so bili tisti, .S-MN^^^^nise- ,rgovin vln a??23 ozimnico kupiti. V Ko{ev ' kmetijske kooperacije ZKGP °zjm Je smo zvedeli, da že prodajajo P° 60 c0, ‘n s'cer krompir in čebulo zlati h !n kdogram.jabolkajonatan in 'n gloc. P° ^4 din, jabolka idared Mntsf, Pa-P0 114 din. °ča|£NEJŠO ČRPALKO - Por-atladi y °’ da. so strokovnjaki že spo-vnekai^°Vili- da ie centralno gretje zato, ker b*ok'b v Kočevju preslabo d°vo|i J zaradi šibke črpalke ne dobe neUradnlk vode' Te dui smo slišali iz Pogos, l virov, ki so v Kočevju s« l,0 , olJ zanesljivi, kot uradni, da ?očneit"? odgovorni le naročili Ve Pol l irPa‘ko in še, da je rok do-Hilt b|0L ela- Stanovalci slabo ogreva-V|fi ne bod0Upa-i°' da tokrat neuradni IPdi tn . - “licu piav. Len 'm° zmrzovali. . ?P° 'meli prav, saj bodo sicer lVu in ki še traja, je kmetijs- _ i i . -i »i -■ 'čkarjem zelo koristilo. Veči )e že pospravljena. Delo je s pripravo drv. Tudi oranje - K° setev se je začelo l[ebanjjke iveri 5ŽJmenik KI NIMA MIRU — >■*** Mokronožani prestavili v resnici lepo uredi-oli ni,.oZeso sPel začeli kopati jarke tvoritvi d lo k°maj nekaj dni po v s Liam ri' ali kd°r je že tam i1aPrei v i', b' morali vsaj nekaj dni h °nskn ’ kJe bo potekala trasa , °d° "apeljave. No, upati je, da rt , kot 'c° spomenika spet uredili Hevj Je bila ob otvoritvi pred 20 Sr!?IDE SLUŽBENI AVTO— n 0je trn V .ok°lišk i h vaseh, kjer ima Pr,kaže ^V‘nLe Trebanjski Mercator, n, ^en vr,aUf ' avtomobil ali pa ?°ra bjij Prebivalci že vedo, da i,aSu to nr,ne j narobe. In v zadnjem Prave n ITleni, da so prišli delavci z nZk0r. saUPra^iat cene. Seveda na-t^nilj Pr' nas ne zgodi, da bi kaj KrVODAJALSKA akcija v t«Ebn^?EBNJEM T t- - TE — V Trebnjem bo 16 oJ' okt°bra krvodajalska akci-•sani P-in ia' O, f'tn veeKjan^at°rji vas pričakujejo b'. fešiu'n.5,evilu' saJ j<-‘ tako zbrana J*fijave .Pfenekatero življenje. ^tlečena r prtjema občinski odbor Jih orpa • a in aktivisti RK v delov-ni ]bniZac'jab- Odvzem bo na zdravst ok,obra od 7. ure naprej v 0 kri n^m ^omu* Naslednji dan ravstven zen,ali v Trebnjem v zd-°kror1Q,n doniu’ oktobra pa v ®°seben RU' krvodajalce bo vozil en avtobus. «5 11 Ko kadrovanje kroji mehanik... Slaba izobrazba delavcev v kadrovskih službah ČRNOMELJ — Glede na to, da je delo kadrovskih služb močno razvejeno in interdisciplinarno, bi ga morali opravljati strokovnjaki različnih strok z visoko in višjo izborazbo. Toda ko pogledamo, kdo rešuje kadrovske zadeve v črnomaljski občini, ugotovimo, da jih ima od 45 delavcev v kadrovskih službah le 12 višjo ali visoko izobrazbo, 19 srednjo 14 nižjo strokovno izobrazbo. Usposobljenost mnogih še zdaleč ne ustreza zahtevam kadrovskih opravil ne po stopnji ne po smeri izobrazbe niti po izkušnjah. Kako tudi, ko je med kadrovskimi delavci moč najti celo kvalificiranega mehanika, poštno delavko, visoko kvalificiranega kovinarja, gimnazijskega maturanta, ekonomskega tehnika, administratorko, trgovko. Zato ni čudno, če so tovrstna opravila nestrokovno opravljena in temu primerno manj ovrednotena. Prav zaradi neustrezne, pomanjkljive izobrazbe bi se morali številni kadrovski delavci dodatno izobraževati, a so očitno prepričani, da jim njihovo šepajoče znanje zadostuje. Kako bi sicer razumeli podatek, da se je doslej udeležil izpopolnjevanja v kadrovski dejavnosti le en delavec iz delovne organizacije. ~ M. BEZEK Kam nas bodo pripeljale podražitve? »Bojim se štrajka« RIBNICA — »Vodilni sooblju-bili, da bodo plačilne liste vseh zaposlenih obesili na oglasno' desko, a tega do danes še niso storili. Jaz sem v Inlesu že 15 let, a prekinitve dela tu še ni bilo. Zdaj pa je nezadovoljstvo že večje. Domači in tuji trg se za naše izdelke zapira, saj velika večina ljudi kupuje le še tisto, kar je nujno za življenje,« nam je povedal Franc Mihelič, predsednik ene izmed organizacij sindikata v Inlesu Ribnica. Dodal je, da so imeli v Vratarni, kjer dela, z novim letom precej izgube. Na sestanku z vodstvom ob- PREMALO MLADIH ČRNOMELJ — Na nedavni seji občinske konference ZSMS Črnomelj, kjer so izvolili za novega predsednika Dušana Jankoviča, za podpredsednika Jožeta Kambiča ter nekaj novih članov predsedstva konference, je beseda tekla tudi o pripravah na delegatske volitve v prihodnjem letu. Mladi so opozorili, da sta od 1.843 delegatov, kolikor jih je evidentiranih v občini, le 302 mlada, s čimer niso zadovoljni, zlasti še, ker je vprašanje, koliko ocf teh bo zares zastopalo interese mladih. »Črno« hlodovino zamenjala drva TOK Gozdarstvo težko gospodari z gozdovi, ki jih ima v lasti več kot 5.700 gospo-darjev — Niso kos črnim sečnjam — Zalog od koncu leta ne bo več ČRNOMELJ — Med tistimi devetimi organizacijami v črnomaljski občini, ki so se jim v prvem polletju zaloge povečale za več kot 100 odst. je bila tudi temeljna organizacija kooperantov (TOK) Gozdarstvo Črnomelj. Vendar pa pri njih te zaloge niso povzročile večjih težav, kajti običajno je, da se v prvih treh mesecih nabere pri njih okrog 3 tisoč prostorninskih metrov lesa. Res, daje bilo letos teh zalog 7 tisoč prost, metrov, ki sojih kmetje privlekli do kamionskih cest, dobili zanje plačilo, TOK je imel tudi kupce, a ni bilo dovolj tovornjakov, da bi jih odpeljali. Ob polletju so se zaloge močno gozdov. Ti imajo kar 5.760 las-zmanjševale, septembra pa so že skoraj skopnele. Nekaj težav pa imajo pri gojenju gozdov, saj se tudi s pomočjo kmetov težko približujejo planom gojitvenih del. Pogozde- tnikov, imajo povprečna velikost pa je Franc Mihelič ratov so sklenili, da bodo še bolj zaostrili disciplino in bolje izkoristili delovni čas. Zaradi stalnega naraščanja cen repromaterialu in izsiljevanj po sovlaganju v devizah pa so bili prisiljeni prodajati svoje proizvode tudi pod ceno. Ocenil je, da sindikat nima posebnega vpliva na gospodarjenje. Povedal je, da se je z delavci med malico pogovarjal o novih podražitvah in zvišanju prometnega davka. Delavci se sprašujejo, kam nas bodo take podražitve pripeljale, saj marsikdo zasluži komaj za hrano in stanovanje, za kurjavo pa nekateri že težko. »Bojim se, da tudi pri nas ne bo prišlo do kakšne prekinitve dela, čeprav predsednik kolektivnega poslovodnega organa obljublja, da bodo osebni dohodki tako visoki, kolikor je največ možno.« je dejal Franc Mihelič. J. PRIMC • V črnomaljskem TOK so se sprijaznili s tem, da ne bodo mogli nikoli preprečiti vseh črnih sečenj. Vendar jim vliva upanje, da bodo lahko pri odkrivanju ilegalnih posekov le nekoliko bolj uspešni, novi zakon o gozdovih. Zakon predvideva, da bo imel gozdar, ki bo nosil s seboj posebno izkaznico in znak, le nekoliko manjša pooblastila kot gozdni inšpektor. To v praksi še ni povsem zaživelo, ko pa bo, bodo tudi črni razrezi hlodovine bolj tvegani. nih je sicer že dovolj površin, tako da pogozdujejo le še tam, kjer je malo donosen gozd z majhno lesno zalogo. Takšnih gozdov je v Beli krajini kar okrog 4.300 hektarov, torej dobra petina vseh belokranjskih gozdov lesna zaloga v njih paje le 81 prost, metrov na hektar. Dobri gozdovi imajo v Beli krajini v povprečju po več kot 200 prost, metrov lesa, prav slabi pa znižujejo belokranjsko povprečje na 125 prost, metrov na hektar. Sedaj se pripravljajo na jesensko pogozdovanje. Pogozdili bodo 18 hektarov površin, spomladi pa so zasadili z drevesci 28 hektarov. Kot je povedal Jože Vidervol, vodja TOK Gozdarstvo Črnomelj, jim povzroča velike težave pri gospodarjenju z belokranjskimi gozdovi v zasebni lasti izredna razdrobljenost Ribiški dom za praznik občine KOČEVJE — V okviru prireditev ob prazniku občine so kočevski ribiči v soboto proslavili 30-letnico svoje družine. Ob tej priložnosti so odprli ribiški dom ob Rudniškem jezeru, razvili prapor družine in podelili zaslužnim ribičem priznanja in odlikovanja. Pokroviteljica svečanosti je bila občinska konferenca SZDL Kočevje. Na svečanosti je najprej govoril predsednik RD Kočevje Marjan Bas-tar, nato pa še predsednik OK SZDL Alojz Petek in predsednik Ribiške zveze Slovenije Jože Hartman. Govorniki so poudarjali pomen ribištva pri varstvu narave in posebno še voda, pa tudi zgledno sodelovanje kočevskih ribičev ne le znotraj republike, ampak tudi s sosednjima hrvaškima ribiškima družinama Brod na Kolpi in Čabar. Prapor je v imenu pokroviteljice svečanosti OK SZDL razvil Alojz Petek, kije nanj pripel spominski trak.^ Predsednik Ribiške zveze Slovenije je nato podelil odlikovanja zveze, in sicer ribiški družini Kočevje red za ribiške zasluge druge stopnje z zastavico, red za ribiške zasluge tretje stopnje pa so prejeli Marjan Bastar, Vinko Zajec, Slavka Jakopin^ Milan Trpin, Vlado Eberle, Anton Skvarč, Dušan Tošaj in Jože Primc. Priznanja ribiške družine je prejelo še 16 ribičev. V kulturnem programu so razen ribičev sodelovali nonet »Rog«iz Željn, harmonikarji glasbene šole in fanfaristi kočevske godbe. Na sam praznik je izšel tudi zbornik »Ribištvo na Kočevskem«. J. PRIMC Več posodobljenih cest Z lepim videzom v novo tisočletje — Kje bo dokončna obvoznica in kje sodobna avtobusna postaja? RIBNICA — Lani in letos je bilo na področju komunalnih dejavnosti v ribniški občini mnogo narejeno. Lani je bila razširjena in asfaltirana cesta od Sodražice do Loškega potoka v dolžini 12 km, prihodnje ieto pa jo bodo prelili še z zgornjim slojem asfalta (fini asfalt) in uredili bankine. Asfalt so dobili še v Žlebiču, na Bregu ter posamezne ulice v Ribnici in Sodražici. Sredi leta je bila odprta asfaltirana cesta od Ortneka prek Sv. Gregorja do Sodražice; veljala je okoli 80 milijonov dinarjev. Asfalterji novomeškega Cestnega podjetja ne počivajo. Trenutno urejajo in širijo cesto skozi Velike Poljane, ki jo bodo še letos tudi asfaltirali. Dela bodo veljala okoli 20 milijonov dinarjev, kijih bodovglavnem zbrali Poljanci sami s krajevnim samoprispevkom. Tako bo dobila tudi zadnja krajevna skupnost v občini Ribnica asfalt skozi svoje krajevno središče. Vojaki postojnske inženirske enote posodabljajo cesto od Loškega poto- ka do Lazca. To bo velika pridobitev za krajane tega dela ribniške občine in sosednje Dragarske doline. V Ribnici pa so najživahnejše razprave o tem, če bo Ribnica dobila pravo obvoznico in sodobno avtobusno postajo. V izdelavi je že posebna študija o tem, v kateri bo predvidena tudi lokacija za oboje. M. GLAVONJIČ RIBIŠKI DOM ZA PRAZNIK —Ob prazniku občine Kočevje in 30-letnici ribiške družine Kočevje so v soboto ob Rudniškem jezeru odprli ribiški dom, razvili prapor družine in podelili odlikovanja zaslužnim ribičem. Trak je prerezal in s tem odprl dom ribič Stane Potočnik. (Foto; Primc) Položaj Tekstilane ni brezupen Začasno je družbeno varstvo odloženo — Z ukrepanjem se mudi KOČEVJE — Tekstilana bo začasno brez družbenega varstva. Občinski izvršni svet je namreč umaknil predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Tekstilana Kočevje, in to na sami seji zborov občinske skupščine, ki je bila minuli petek. Ta umik je predsednik izvršnega sveta Stane Letonja utemeljil s tem, da še ni doseženo soglasje z upniki Tekstilane in da v takem stanju začasni organ družbenega varstva ne bi mogel uspešno delati. Razen tega je potrebno prej ugotoviti, kje zaposliti odvečne'delavce oz. delavke. Predsednik pa je nadalje poudaril, da je potrebno hitro poiskati rešitve in da bodo o predlogu Industriji ostane levji delež Delegati občinske skupščine sprejeli smernice za srednjeročni načrt TREBNJE — Obsežna razprava o predlogu smernic za srednjeročni družbeni plan občine Trebnje, kakršna seje razvila na skupni seji zborov krajevne skupnosti in združenega dela, kaže, da delegatom ni vseeno, kakšen bo razvoj občine Trebnje. Že ta interes pa vzbuja dobre upe za prihodnost in zaradi njega gre delegatom oprostiti, da so se tu in tam spuščali v podrobnosti. Končno pa so tudi te podrobnosti razumljive, saj delegati izhajajo iz krajevnih skupnosti, kjer gledajo na probleme in odprta vprašanja,skozi optiko, ki jo krajevna skupnost dopušča. Podobna ugotovitev velja za organizacije združenega dela. Seveda pomeni taka razprava tudi svojevrstno priznanje popravljalcem gradiva, ki so delo dobro opravili. Več kot jasno je, da bo v občini Trebnje industrija še naprej nosilec razvoja. To se bo zgodilo seveda, kljub temu da je njena sestava neugodna. Trebanjsko industrijo pa še posebej teži zastarela oprema. nizka rast akumulacije, pomanjkanje energije, slaba strokovna zasedba. Več bodo vlagali v industrijo, ki ima perspektive. To so slej ko prej Iskra iz Mokronoga, IM V z Mirne, Trimo in tudi Tesnila. V celoti gledano, pa bodo morali v občini odpraviti žarišča izgub, izboljšati produktivnost in rentabilnost poslovanja, zlasti pa izvoz. Kmetijstvo, kije tudi pomemben sestavni del trebanjskega gospodarstva, pa bo moralo še bolj intenzivirati pridelavo hrane, kar ni samo v občinskem interesu, ampak tudi interes središč, kamor usmerjajo presežke. Seveda v smernicah niso obšli družbenih dejavnosti, za katere velja že nekaj časa, da so v velikih težavah. Dovolj govori o tem tudi podatek, da občina Trebnje za več kot tretjino zaostaja za poprečnim slovenskim družbenim proizvodom, družbeni standard Trebanjcev paje le za malenkost slabši od republiškega. Na seji so delegati sprejeli tudi poročilo o izvajanju resolucije. J. SIMČIČ NOVA ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA ŠENTRUPERT — Stanovanjska zadruga Šentrupert sporoča, da je spremenila številko žiro računa, na katerega nakazujejo zadružniki svoj denar in sredstva iz kreditov. Nova številka žiro računa je: 52120-662-87311. družbenega varstva za Tekstilano odločali na prihodnji izredni seji • Po sedanjem predlogu naj bi bili v začasnem kolegijskem organu družbenega varstva: predsednik Jože Vonta, generalni direktor DO Tekstil Ljubljana, njegov pomočnik Miro Sa-mardžija, tudi iz Tekstila Ljubljana, član pa še Miro Garibaldi iz Gospodarske banke—Ljubljanske banke. Predsednik IS Stane Letonja je poudaril, da položaj Tekstilane ni tako brezupen, kot menijo nekateri. Dosedanje ugotovitve zunanjih strokovnjakov so pokazale, da ima Tekstilana zelo dobro strojno opremo, vsekakor pa občutno nadpovprečno v primerjavi z drugimi slovenskimi tekstilnimi tovarnami, in da je z njo možno proizvajati še kaj drugega kot odeje. zborov občinske, ki bo predvidoma do 15. oktobra. Hitro ukrepanje je potrebno tudi zato, ker se lahko zgodi, da bo izguba Tekstilane, kije znašala ob polletju nad 63 milijonov. J. PRIMC PEVSKI ZBOR VABI TREBNJE — Pevski zbor trebanjskega društva upokojencev je pričel z rednimi vajami. Vse, ki imajo posluh in veselje do petja, vabijo, da se vključijo v zbor. Vaje so ob petkih ob 18. uri v društvenih prostorih v kulturnem domu. 0,47 hektara. Kar 3.600 lastnikov ima gozdove, ki merijo manj kot 3 hektare. Sicer pa v Beli krajini ugotavljajo, da zadnje čase na črno pripravljajo predvsem drva, še do lani paje bila bolj zanimiva hlodovina, ki sojo ilegalno prodajali na Hrvaško. V črnomaljskem tozdu Gozdarstvo so se naročila za drva povečala od 4 tisoč na 8 tisoč prost, metrov. Vendar gredo nekateri »ilegalci« pri pripravi drv tako daleč, da za kurjavo uničujejo celo hlodovino, to pa predvsem zaradi nesorazmerja med ceno tehničnega lesa in drv. M. BEZEK Prireditve ob prazniku občine Kočevje Danes podelitev občin-skih priznanj in nagrad KOČEVJE — Danes praznuje občina Kočevje. Praznične prireditve bodo trajale do 6. oktobra. V okviru praznovanja bodo še naslednje prireditve: 3. oktobra ob 11. uri bo svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ob 16. uri pa bo v domu telesne kulture tradicionalni turnir ženskih rokometnih ekip. 4. oktobra: ob 11. uri bo otvoritev parovoda centralne toplarne Kočevje v delovni organizaciji LIK, ob 16. uri tradicionalni tek »Kočevskega zbora« po ulicah Kočevja. 5. oktobra: ob 10. uri prikaz šolanih psov Kinološkega društva Kočevje pri domu telesne kulture, ob 11. uri otvoritev posodobljene ceste Brezovica— Stari trg ob Kolpi — v Brezovici, popoldne srečanje športnih ekip pobratenih občin Dolina in Kočevje na igriščih v Gaju. 6. oktobra: ob 9. uri kegljaški turnir na kegljišču v Gaju. V času, ko to poročamo, še ni znan datum otvoritve pošte v Kočevju, ki jo bodo tudi odprli v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika. Naložbe so plod dobrega dela Obrat Induplati v Mokronogu med najboljšimi MOKRONOG — Obrat Induplati Mokronog šteje prav gotovo med boljše delovne enote v tozdu Konfekcija. Obseg proizvodnje se povečuje iz leta v leto, v skladu s tem pa se povečujejo tudi osebni dohodki. Zdaj znašajo 50 tisoč dinarjev in so med najvišjimi v občini. Stane Štih »Zavedamo se, da bomo samo z delom dokazali pravico do obstoja,« pravi Stane Stih, vodja obrata. »Tega se zaveda sleherna delavka med nami. Zato seveda naši proizvodni učinki niso nič nepričakovanega. Opazili pa so jih tudi v Vodstvu tozda in delovne organizacije. Da je tako, kažejo tudi naložbe v nove prostore. Pred kratkim smo pri nas dogradili novo skladišče, ki je veliko 150 kvadratnih metrov. Veljalo pa je domala dve milijardi starih dinarjev. Zdaj bomo lažje organizirali proizvodnjo, saj naših izdelkov in materiala ne bomo več skladiščili med stroji. Poleg tega smo dobili dvigalo, tako da nam je prenašanje materiala v višje nadstropje zdaj precej lažje. Seveda naložbe v obrat ne pomenijo metanje denarja v prazno. V našem tozdu smo namreč za domala polovico presegli izvoz, ki smo ga načrtovali s planom, in sodelovanje z zahodnonemško firmo Gotschalk se bo potemtakem samo še krepilo. Nedvomno je, da imajo zasluge za to tudi naše delavke.« J. S. jfj IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Z EVIDENTIRANJEM ZAMUJAJO KS IN TOZDI BREŽICE — Člani predsedstva OK SZDL in volilne komisije so med 16. in 24. septembrom obiskali vse krajevne skupnosti v občini, da bi se seznanili s potekom evidentiranja in drugimi pripravami na skupščinske volitve v prihodnjem letu. Ugotovili so, da veliko KS zamuja in da postopkov za evidentiranje sploh še niso začeli. Tudi v delovnih organizacijah niso posebej hiteli. Med tistimi, ki so do roka poslali zahtevano poročilo o evidentiranju delegatov za skupščino DPS in skupščine SIS, jih je bilo komaj 11, SISOV NE BO ZDRUŽEVALA VSAKA OBČINA ZASE BREŽICE — Tukajšnji svet za družbenopolitični sistem je obravnaval več možnih variant za združevanje sisov v eno skupnost ali oblikovanje skupnih skupščin za več sisov, vendar s predlogom ni prišel na plan. To je utemeljil z mnenjem, naj bi se vsaj v Sloveniji lotili združevanja po -enotni poti s sprememembami v zakonodaji. Zborom občinske skupščine je svet dal pobudo, naj to zadevo prek delegatov sproži v slovenski skupščini. Bogat praznik Razstave, asfaltna Gorenji Prekopi, športne prireditve ob krajevnem prazniku Kostanjevica KOSTANJEVICA — V dolenjskih Benetkah so letos pripravili bogat spored prireditev ob krajevnem prazniku. Živahno bo ves oktober, uvod v praznovanje bo jutri, 4. oktobra, ob 17. uri razstava del hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja v Lamutovem salonu pod naslovom Igra z erotiko. V soboto priredi športno društvo na šolskem igrišču turnir v malem nogometu, v nedeljo zjutraj pa strelska družina Toneta Kambiča vabi v osnovno šolo Jožeta Gorjupa na tekmovanje v streljanju z zračno puško. Vaščani Gorenje Prekope bodo 11. oktobra odprli odsek asaltirane ceste, dan pozneje bo po ulicah dolenjskih Benetk tradicionalni tek, v nedeljo pa šahovsko tekmovanje v šoli. Kostanje-viški lovci vabijo v petek, 18. oktobra, ob 15. v Poljane pri Krakovem na streljanje na glinaste golobe. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v soboto, 19. oktobra, v Domu kulture. Začela se bo s promenadnim koncertom godbe na pihala ob 9.30, ob 11. pa bo zbor 1. dolenjskega bataljona in 3. občni zbor skupnosti borcev bataljona. Ob 13. bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. V nedeljo bo ob 13.45 prireditveni prostor kostanjeviški otok, okoli katerega bo potekala regata za vse tekmovalne kategorije. V ponedeljek, 21. oktobra, bo ob 10. uri komemoracija na grobišču talcev na kostanje-viškem pokopališču, uro pozneje pa bodo v Lamutovem salonu odprli 8. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Ob 13. uri bo v kulturnem domu gostovalo mariborsko Lutkovno gledališče z delom Janeza Jemca »Solza, polna smeha.« Ob 16. pa bodo odprli še 2. del grafičnega bienala v krški galeriji. V OŠ bo 26. oktobra ob 9. odbojkarski turnir, ob 19. uri pa priredi Kostanjeviški oktet v gradu jubilejni koncert ob 15-letnici. Tehnični muzej Slovenije bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. v gradu marsikoga prijetno presenetil s prenovljeno vinarsko zbirko. Pokrovitelja prireditev ob krajevnem prazniku sta SO Krško in Iskrin tozd Industrijska elektronika Kostanjevica na Krki. Konfekcija iz Dobove na vse strani sveta DOBOVA — Konfekcionarke tukajšnjega tozda Beti Metlika že dobri dve leti šivajo za svetovno znano zahodnonemško frimo Bledele s Stuttgartu in si s kakovostjo izdelkov povečujejo naročila za tujino. »Delavke so dobro sprejele naš program in se hitro vpeljale v delo,« jih je pohvalil pri Bleyleju zaposleni tehnik Slovenec Franc Ambrož. »Za nas je najpomembnejša kvaliteta, šele na drugem mestu so roki,« je dejal. Ambroževa dolžnost je, da obiskuje tovarne, ki delajo za njihovo firmo, in ob menjavi artiklov pokaže potek delovnih operacij. »V Dobovi niti to ni potrebno, ker direktor Vujasino-vič odlično obvlada tehnologijo,« je dodal. V pogovoru smo zvedeli, da B!eyle sodeluje s celo vrsto naših tovarn, z Muro, Rašico, Almiro, Vezenino, Kometom in Beti, s katero se povezuje 13 let. Pred leti je tudi Ambrož delal v Metliki, začel pa je v Elkroju v Mozirju. Zdaj potuje in vsak teden obišče drug kolektiv. Firma Bleyle zaposluje blizu 4 tisoč ljudi in ima obrate v ZRN, Franciji, na Irskem, v Italiji in Avstriji, kjer je Ambrož hkrati namestnik obratovodje. Bleyle je 150 let stara firma in se po kakovosti izdelkov uvršča na drugo in tretje mesto na svetu. V tehnologiji se njihovi obrati že poslavljajo od elektronike. Na pohodu je robotika. • J. TEPPEY Več o žariščih nezadovoljstva V Brežicah se sprašujejo, zakaj nimajo moči, da bi obrnili kolesa gospodarjenja v drugo smer — Preskope informacije o nastajanju nezadovoljstva BREŽICE — V delovnih organizacijah se bodo vsak čas soočili z devetmesečnimi rezultati gospodarjenja, zato naj bi sindikati na obravnavah v kolektivih bolje odigrali svojo vlogo kot ob polletju, so poudarili pred enim tednom na seji občinskega sveta. Ne bi se torej smeli zadovoljiti s prikrojevanjem podatkov o poslovanju in osebnih dohodkih. Ponekod tako delajo, namesto da bi razčlenili, kako pridejo do dohodka, z boljšim delom in samo z zviševanjem cen. »Če bomo gledali le na indekse, kjer vse postavke bolj ali manj skladno naraščajo, potem se lahko preimenujemo v pevski zbor in kar takoj veselo zapojemo,« je dejal eden od diskutantov, spet drugi pa je bil ogorčen nad tem, da na sejah sveta kritične stvari samo meljejo in meljejo, čeprav bi kdaj pa kdaj lahko upravičeno zahtevali, naj izvršni svet kaj obrne. NAJPREJ ZAČENJAJO PRI SEBI BREŽICE — Priprave na sejo CK ZKS so nekaj osnovnih organizacij močno zaposlile. Poglobljene analize vzrokov za težave pri gospodarjenju pripravljajo v večini delovnih kolektivov, ponekod pa so jih že dopolnili s pobudami za izboljšave z lastnimi močmi. Pri tem nikjer ne zamolčijo nemoči pred ukrepi od zunaj, pred težavami, ki jih povzročajo neusklajene cene. Te posebej prizadevajo kmetijstvo in industrijo končnih izdelkov. Osnovne organizacije Slovina, Agrarie in tovarne pohištva v Brežicah ter Trima v Dobovi je obiskala delovna skupina občinskega komiteja ZKS in skupaj z njimi ocenjevala dosedanje aktivnosti, ugotovitve in usmeritve za naprej. Pokazalo se je, da so povsod še rezerve, ki jim bodo olajšale izhod iz krize. »Ali res nimamo ničesar v rokah, da bi zaustavili kolesa, ki se vrtijo v napačno smer?« je vprašal razpra-vljalec, ki je nato sam odgovoril, da 9 Maričič je načel tudi razpravo o vlogi sindikata pri prekinitvah dela, pri čemer se je zavzel za reševanje po samoupravnih poteh in poudaril dolžnost sindikata, da pospeši urejanje interne zakonodaje v kolektivih. so v sindikatih in Zvezi komunistov ljudje, ki bi to lahko storili. V razpravi je bila kritika uperjena,, tudi v pomanjkljivo informiranost sveta o trenutnih in potencialnih žariščih nezadovoljstva in o tem. kje so zaradi zastarelih samoupravnih aktov okrnjene pravice delavcev. Za Agroservis so udeleženci seje zvedeli, da samoupravni predpisi že od leta 1978 niso doživeli nobene preobrazbe. Iz podobnih razlogov se že od 1983 zaostrujejo odnosi v Zdravstvenem centru. »Tudi pri bolezninah smo bili sindikati neuspešni,« je povedal pred- sednik Marjan Maričič, »saj smo tudi pri nas razumeli, naj vsi prejemajo 90-odstotno nadomestilo. Okvir zanj pa je 75 do 95 odst. odvisno od trajanja bolezni.« Maričičjezato predlagal, naj se to uskladi prek zdravstvene skupnosti in da se poenoti tudi nadzor, kar je gotovo bolj racionalno, kot da ga vsak tozd organizira zase. J. TEPPEY ZBORI ŠTIPENDISTOV POSAVJE — Občinske skupnosti za zaposlovanje prirejajo v vseh treh občinskih središčih sestanke s štipendisti. J utri ob 17. uri bo tak shod v sevniškem gasilskem domu, v Brežicah v soboto ob 9. uri v domu JLA, v Krškem ravno tako jutri ob 8. uri v Domu Edvarda Kardelja. Po 15. oktobru bodo izplačane štipendije za september. Samoupravni organi za štipendiranje so odobrili štipendije: v sevniški občini za 392 prosilcev, Krškem 463 in Brežicah 416. Najbolje bo, če štipendisti prinesejo na te sestanke še seboj podpisane štipendijske pogodbe. Domačnost Treh lučk Lokai je velika pridobitev krškega gostinstva KRŠKO — Tri lučke, specializirani gostinski lokal krškega hotela Sremič na hribu z istim imenom, ponuja gostom pristno domačo hrano. Pripravljajo jo v krušni peči, ki sojo domiselno vgradili v eno izmed gostinskih sob. Novo gostišče s petimi apartmaji, 20 sedeži v pokritem delu in ravno toliko na treh razglednih terasah, se Veliko, a premalo cenjeno delo _______Z 2. srečanja vzgojno-izobraževalnih delavcev v krški občini SENOVO — Senovčani so bili dobri gostitelji 2. srečanja delavcev s področja vzgoje in izobraževanja v občini Krško. V Domu 14. divizije na Senovem je tamkajšnja osnovna šola pripravila pester kulturni spored, v katerem so sodelovali tudi učenci krške glasbene šole. Predsenica odbora sindikata vz- gojno-izobraževalnih delavcev Kristina Božič je vsem, posebno pa tistim, ki odhajajo v pokoj, zaželela, da bi bilo srečanje prijeten dogodek. Po nagovoru ravnateljice OŠ 14. divizije Olge Košir je spregovoril predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti in podpredsednik občinskega izvršnega sveta Niko Žibret. »Spremljati življenje in ga sooblikovati, kot je to dano učitelju, je nekaj velikega, in biti tu, ko iz otroka nastajata fant in dekle ter mož in žena, pa je sploh nekaj veličastnega. Z umom, z vzgledom, z notranjo močjo osebnosti peljati v življenje razred za razredom učencev je zato zanesljivo nekaj več kot le poklic,« je dejal Žibret. V imenu skupščine občine Krško in družbenopolitičnih organizacij seje zahvalil za vložene 9 Na srečanju, katerega pokrovitelj je bil tozd Papirkonfekcija tovarne Djuro Salaj, so se zahvalili predmetnima učiteljicama Silvi Golouh in Meti Habicht, ki zaključujeta dolgoletno uspešno delo. Desetim vzgojno-izobraževalnim delavcem so podelili priznanja za 20 let dela, šestim pa za 30-letni jubilej. Slednji jubilanti so Ivanka Maksi, Eva Ostrovršnik, Marjana Požun, Franc Rakar, Janez Plestenjak in Stana Šepec. Posebnega pozdravnega nagovora je bilo deležno 13 učiteljev in vzgojiteljev, ki šele pričenjajo delo. V Domu Štirinajste je bil na ogled izbor grafik Grafičnega bienala pionirjev Jugoslavije, preko 50 grafik akademskega slikarja Jožeta Marinča pa je tudi obogatilo tokratno srečanje. napore pri prosvetiteljskem delu in izrazil prepričanje, da bo v zavest slovenske družbe le prodrlo spoznanje, da sta vzgoja in izobraževanje vse kaj drugega kot zgolj banalna poraba. P, p. NA IZLETU V začetku septembra smo bili na zaključnem izletu v Pulju. Stanovali smo v Zlatnih stjenah. Denar za končni izlet smo zbirali tri leta. Prislužili smo ga z raznimi delovnimi akcijami. Izlet nam bo ostal v lepem spominu. POLONA VERSTOVŠEK, 8. r OŠ Globoko Kopitarna gre v veliko šolo _____Sodobnejša tehnologija, ki jo uvajajo, zahteva tudi več znanja_ SEVNICA —-V Kopitarni že pripravljajo 225 milijonov dinarjev vredno posodobitev proizvodnje, pri čemer se bodo poslužili tudi znanega IFC posojila. Proizvodnjo je treba namreč delno preusmeriti, saj se trg vse bolj zanima namesto 'za lesene za modernejše plastične izdelke. V iskanju tistega, kar muhasti obutveni trg išče, so v Kopit arni prišli do novega izdelka — ortopedsko oblikovanega podplata s plutovinastim vložkom iz klasičnih materialov. Obuvalo naj bi bilo namenjeno za prosti čas. Pisali smo že o na novo razvitem pregibnem lesenem podplatu za cokle. V pripravi naložbe gredo po drugačni poti, kot je navada. Ni, da bi se na dragih strojih šele učili. Sestavili so obsežen tovarniški zapis izobraževanja delavcev ob delu. Predvsem v sodelovanju s škofjeloško poklicno lesno šolo bodo to jesen pripravili izobraževanje ob delu za lesarje. Za tako imenovani program 1. stopnje v lesarski usmeritvi želijo sestaviti dva oddelka s 50 slušatelji, en oddelek — za 25 slušateljev za obutveno smer, 20 delavcev za II. stopnjolesnesmeri, nadaljnjih 20pa 9 Novi stroji naj bi v Kopitarno prispeli že proti koncu leta ali najpozneje v začetku prihodnjega. V celoti bodo nabavili dvanajst strojev, med njimi uvoženi liniji za brizganje plastičnih kopit in penasti poliuretan. Pet drugih strojev bodo kupili od domačih tovarn, pet pa jih bodo naredili v tovarniški mehanični delavnici, kjer so izvedli že prenekatero inovacijo. naj bi popolnoma prekvalificirali v obutveno smer. Že lani so poskusili ta način. Žal se je izjalovil, predvsem zaradi neresnosti in premajhne prizadevnosti slušateljev. A.ŽELEZNIK PREDSEDNIK POSLEJ NEPOKLICNO SEVNICA — Predsednik občinske konference SZDL je na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine obvestil delegate, da bo oktobra predsednik občinske skupščine Jože Bavec odšel na novo delovno mesto, dosedanjo poklicno funkcijo predsednika občinske skupščine pa naj bi do izteka mandata opravljal nepoklicno. Po novem družbenem dogovoru o nagrajevnaju funkcionarjev mu bi zatem šlo 25 odst. osebnega dohodka. Predsednik Bavec naj bi v sevniškem kmetijskem kombinatu prevzel delo vodje komericale. Sita vrana lačni ne verjame Sevniška občina za enotno rizično skup-nost v zdravstvu SEVNICA — Že drugo desetletje si v tej občini prizadevajo za enotno rizično skupnost v zdravstvu. Vendar je vse zaman. Ve se, kje so nasprotovanja; v Ljubljani in nekaterih gorenjskih občinah. Odveč je poudarjati, da je tamkajšnji Klinični center za bolnike iz naše prestolnice lokalna bolnišnica. Drugim se mora zgoditi že kaj hudega, če hočejo priti vanj. Poleg tega je treba bolnike tja voziti po dolgi in luknjasti cesti. Je to problem zgolj občinske zdravstvene skupnosti? V Sevnici menijo, da ne bi smelo biti. Zato so delegati občinske skupščine na seji minuli petek vztrajali, da ta boj nadaljujejo tudi pri nadaljnjem usklajevanju republiških planskih dokumentov. Sevniški delegati se čutijo prikrajšani še zaradi drugih zadev. Tako zaenkrat niso uspeli, da bi šel krak plinovoda, torej čistejše energije, tudi skozi Posavje. Vztrajajo tudi, da prevaga dolenjska inačica hitre železniške proge, saj za savsko zmanjkuje v tej tesni prostora. Ogorčeni so, da prehajajo regionalne ceste na pleča občin. Ce bi se zgodilo to, verjetno še zlepa ne bo posodobljena ob-mirenska cesta, ki je najbližja povezava z Ljubljano. A. Ž. lahko pohvali sili let staro vinsko prešo, menda največjo na Balkan«. Po pričevanju domačinov, vaščanov Sremiča, je najmanj 20 ljudi moralo pridno trgati grozdje, da so grozdno stiskalnico enkrat napolnili, saj je iz enega polnjenja priteklo kar štiri do pet tisoč litrov mošta. Stiskalnica je spomeniško zavarovana in je pod streho največje sobe »Treh lučk«, na njej pa je omizje s 16 sedeži. V eni izmed sob je tudi odprt kamin. Za prijetno, .domače vzdušje pa bodo poskrbeli še v degustacijski kleti za zaključene družbe, kjer bodo gostom lahko ponudili najboljša slovenska vina različnih pridelovalcev kar iz soda. Po besedah direktorja Hotela Sremič Petra Markoviča bodo gostom nudili ne le dobro domačo hrano in kapljico, ampak tudi različne prireditve. Ob petih bo igral narodnozabavni ansambel, pripravili bodo trgatev v vinogradu M-Agrokombinata v neposredni soseščini gostišča, imeli pa bodo tudi kostanjeve večere. Tri lučke bodo ena izmed postaj, ki jo pripravlja krško turistično društvo. V turistično ponudbo so vključili tudi domačine, ki bodo prodajali svoje pridelke: sir, salame, klobase in seveda domače vino. P. P Na Bučki telefon za praznik Na potezi je PTT BUČKA — Ob letošnjem krajevnem prazniku 1. novembru, ki ga praznujejo v spomin na prvi napad partizanov na nemško orožniško postajo leta 1941, bo tudi ta delsev-niške občine dobil več telefonov. Z akcijo krajani vrsto let niso imeli sreče, vedno se je kaj zataknilo. Končno je letos le steklo. Do Škocjana, kjer bodo priključeni na centralo, potrebujejo kar 400 drogov. Na gospodinjstvo morajo prispevati v denarju po 160 tisočakov, pripraviti so morali po šest drogov, zanje izkopati jame in jih postaviti. Računajo, da bodo dela končali do krajevnega praznika. Na voljo bo sprva le 15 številk. Domenili so se, da v vsako vas potegnejo po en priključek, središče krajevne skupnosti naj bi pridobilo šest telefonov. Edini telefonski zvezi, ki ju premorejo sedaj, sta telefona v krajevnem uradu in trgovini. Izven delovnega časa zveze ni. V sevniški občini ni krajevne skupnosti, ki bi bila po telefonu tako odrezana od sveta. Sedaj je na potezi spet PTT. V Škocjanu bi morali namestiti večjo centralo, da bi postali živi telefoni vseh naročnikov v bučenski krajevni skupnosti. A. Ž. Novo v Brežicah ] SAVA KONKURIRA TOPtf CAM? Ko bi bila čista, bi se kopalci* dni zagotovo namakali v njej. Bilo I* bolj poceni kot kopanje v bazenih. Z* ogrevanje je poskrbela Jedrska elekl-rarna v Krškem, kije za nekaj dni cejc zmanjšala obratovanje, da ne preveč ogrozila življenja v reki. Tui tični delavci bodo torej kmalu lahki popestrili ponudbo in v sušnih dne*1 privabili v ta del kopalce, ki jih mik*: ribarjenje v tropskih vodah. KAM NEKI SO POSKRILI PR* ŠIČE? Tako so se zadnje tedne sprak' vali kupci, ki se jim je zahote® svinjske pečenke. Z lučjo so iskat meso po vseh mesnicah in le tu in ta® se jim je nasmehnila opoteča sreSj Zdaj, ko je meso dražje, ga bo najb®' spet dovolj. Čudno je le to, da se nih® ne spomni, da za take primere p nimo rezervne shrambe. KAČA DO OBVOZNICE -1 Brežicah je postalo že pravilo, spuščajo zapornice čez železniške progo najmanj za dva, če že ne zate vlake hkrati. Vrste čakajočih avtom® bilov so se med popravljanjem pf^j? da pri Petrolu včasih podaljšale-®* obvoznice in naprej do mesta, nič dre gače pa ni bilo na krakih proti Kršr mu in Brežini. Železničarjem seveda® mar zgubljenih ur avtomobilskih P® j tnikov, saj njihov dohodek zagotol* ni odvisen od tega, kolikokrat odprt in zaprejo kak prehod. . VSAK ČETRTEK ODPRT VRATA — Društvo proti mučCJ živali v Brežicah sprejema nove čte® in se oglaša na telefonske klice V-J, četrtek na Cesti prvih borcev od 24. j® ■ 18. do 20. ure. Priporoča se, dal, občani obveščajo o primerih 0er, manega ravnanja z živalmi, ki jih J* našem okolju še vedno veliko. Dob*; došel je vsak nov član, vsak ljub®? živali, saj so jim potrebni dobri z?"! iz vrst staršev in vzgojiteljev, da b®J prenašali ljubezen do živalskega s' na mlade ljudi. PORODNIŠNICA V času od 21. do 27. septembra® brežiški porodnišnici rodile: Brr Kastelic iz Dolenje vasi — Jeri** Jadranka Pejič iz Samobora — Gordana Rasinec iz Brežic — ded* Anica Močan iz Samobora — I'®*1 Ana Vrbanič iz_ Samobora — |lf Jožica Berden iz Župelevc — Drag1'’; Milka Ognjenovič iz Sombora klico, Nevenka Bortas iz Samobor*' Tomislava. Čestitamo! Krške novice PRVAK — Krešo Omerzel jc nedeljo, kot poročamo še na drui mestu, na zadnji dirki v Ljubljani kazal, da letos v jugoslovanskem ?P\ dwayu pravzaprav ni imel resnej i tc( i tif tekmeca. Številni Krčani so bU1 pozdravili novega državnega pr**., posebno Omerzelovi sodelavci iz V iuloze, katerim je tovarna omogt* brezplačen prevoz. Čestitamo! I .alf Petkova otvoritev AKTI tave akademske kiparke viček je v tudi sicer dobro obis*^ krško galerijo privabila izjemno ,( vilo obiskovalcev. Kiparka se P®; več let ni predstavila s samos' razstavo domačemu občinstvu je zanimalo, kaj je priljubljena uHj® ^ ca ustvarila novega. Razstava egne imeti nekoliko več njo. obiskovalcev, saj so na ogled a* PLAČE? — Naredili smo “bl^je vito« anketo med učitelji, k' 'a|jsO priznano nizke osebne dohodke, r za nov način nagrajevanja, k' ® njsP dvideva zvezni osnutek. Učitelj' za stare plače niti za uravnilovk0^: jih tak način gotovo prinesel.*^«, za pošteno plačilo po rezultat'® $ Torej za nagrajevanje, ki upošt id izobrazbi tudi delovne dose, idart soodvisnost od razmer v gospo' Sevniški paberki RAZPRAVA O OKOLJU mčani in okoličani se še ksr e|1)iz jezijo na onesnaženi zrak, pred |jat* 11 lOAt '1 m nn MiA na nrnn 08\0 »IfUlD Jugotanina. Nič ne pomagaj0 vodstva tovarne, ki smo jih P i> objavljali tudi v našem čas°P'.e on® vlagajo velike denarje v reševanj . 0 snaževanja, kar ni lahka naj jj sef vsem skupaj je bilo na 73 občinske skupščine spet pos ■ no f delegatsko vprašanje. Pojasnji V|J® bilo, da krajevna skupnost P^Jv® o teh vprašanjih javno razprav rani gasilskega doma. Tam naj bili odgovore iz prve roke. tc K*’1 GLASBA, PLES IN St «>■ ODMEVAJO — Kopalna streljanje in še kaj na sevniškem^3-nu so že lep čas mimo, vendar ,-0 oj selju heroja Maroka še sedaj hrup z bazena. Da, govorij0.1- v<č in ne glasbi, ki to že zdavnaj S PESKANJEM NAD NEfrato^ — Sodelavci ljubljanske resta ^ delavnice obnavljajo sPornenlji& 1,1, lim v Sevnici. Nesnago s Kay^anje J rajo odstranjevati kar s Pe . iaju uuMranjcvau kui r ■ ' kar, žal, ne pride v poštev P ravt® solate in avtomobilov, ki s0 P -tu. umazani od nesnage, ki je J"**# ii ČRNOMELJ NA SLIKAH — Preteklo soboto je 70 učencev belokranjskih osnovnih šol v okviru 4. belokranjskega ekstempora slikalo vedute Črnomlja. Tokrat je bi! ekstempore, ki ga je ob tednu otroka in v počastitev 40. obletnice osvoboditve pripravila črnomaljska 'Zveza prijateljev mladine, prvič v Črnomlju, udeležilo pa se gaje rekordno število mladih likovnikov. Njihova zanimiva dela si oo moč ogledali najprej na razstavi v črnomaljskem Kulturnem domu, katere otvoritev bo danes, 3. oktobra, ob 18. uri. Pozneje bodo slike razstavljene še v Ganglovem razstavišču v Metliki ter v belokranjskih šolah, potem jih bodo ponudili za simbolično ceno v odkup delovnim organizacijam in skupnostim. (Foto: M. Bezek) Jlotranje življenje žena nekajletnem premoru spet samostojna razstava Vladke štoviček — Visoka kiparska raven z ^ — "Kiparki Vladki Štoviček je nedvomno z veliki napori uspelo stvarjalnim delom izoblikovati svojo kiparsko osebnost. In ta se najbolje 0b»a*a v njenih plastikah, ki jih je tako kot večina slovenskih umetnikov otv as.no.Pr'kazala na razstavah,« je poudaril dr. Mirko Juteršek ob petkovi °ktob*V' razstave P*as,'k 'n plnket, ki bo na ogled v krški galeriji do 11. pJ>0.avtorični prehojeni kiparski Zda' 1° k'Parstvu’ k' Sa zastopa r- .J ,ze lahko govorimo o ustva-tni n' >rast‘ 'n solidarnosti ume-oriHe!'£eprav se pr'tem n' bistveno nr»,? a od očetovih kiparskih jj dstav, vendar že lahko prepoz-stvVaip°, oziroma ločimo avtor-v m j -i razlik je v modeliranju VlT.r aijers-vu’ saJ ji Je oče, kipar ‘adimir Štoviček, lahko ime- liahn^,Zor' V portretih na medalj1 Vladka Štoviček torej us-nadaljuje visoki domači ki-Patski nivo. ra,Ve,'ik° osebnega je umetnica V|la v svojem figuralnem ki- parstvu. Z občutkom za mehko modelacijo je vnesla v upodobitve aktov in žena močno čustveno noto. p, PERC r ^■ČLJIVA ŽIVLJENJSKOST la0(, p3 Vladka Štoviček je bide* °'v<»itvi razstave, na kateri je po šte f .svoi° umetniško zrelost, tla, pa čestitkah vidno ganje-žaokl. *.'.eseUtvi kulturni dogodek je P, PerZJ ^ Leskovški oktet. (Foto: a jubilejev jjj°yomeški Študijski n,ci pripravljajo več razstav_____________ 'et°Se\P MESTO — Prihodnje jtcjžih oK|Zvr.stii° nekaj pomemb-ki iik . Platnic iz naše zgodovine, ARHEOLOŠKA RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO — Jutri, v petek, 4. oktobra bo ob 18. uri v mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprta arheološka razstava »Rimsko-dobna nekropola Gornja Vas v Žumberku«. Razstavo, ki ima medrepubliški značaj, so pripravili Arheološki muzej v Zagrebu, Samoborski muzej in Dolenjski muzej. Predstavljene bodo najdbe iz rimskih grobov v Žumberku, ki so prve arheološke najdbe s tega področja. Časovno in po obliki so te izkopanine najbolj sorodne z rimskimi grobovi na Dolenjskem. Razstavljeno gradivo bo predstavil arheolog Zoran Gregl, kustos Arheološkega muzeja v Zagrebu, ki vodi izkopavanje na tem najdišču. j k; Mira v Študijski knjižnici t —-.j-.*. P(Jčastj. arca poskušali primerno °bčaSn-. predvsem seveda z n*ZaCjj 1,11 razstavami in orga-°d pre . sPremljajočih prireditev do srp, aYanj, literarnih večerov N, anj z jubilanti. aičai Ijtvejša je nedvomno 8a tycla>ca smrti našega velike-sloVe 'm°ža Trubarja, »očeta r?di nr književnosti«, kot mu c' b0cfVlrno.' ^ Študijski knjižni-P°skrb ^ Pflpravili razstavo in vanje v,1 za primerno preda-l5(k|e. °dobno bodo počastili tja jn n'£° rojstva Josipa Strita-sk°rai °5"letnico rojstva nekdaj Pa vSe ?0vsern pozabljenega, zdaj ‘n Disa. i Prisotnega dramatika Živ|jen: e J.a Slavka Gruma, čigar leSn0 p ln delo je še posebno l30-|e, °Vezano z. Novim mestom. cab0cinico rojstva Antona Ašker-rarnjp.0 Polastili z razstavo in lite-Posvefp Vc^erom, na prireditev, snika ,nc! 60-letnici rojstva pe-Prišej,'j^j.Zeta Krakarja, pa bo S Posl,,x , unt sam >n se pogovoril z8°dm/ i' ^udi znani literarni Uckležil'nar- ®9r‘s Paternu se bo P°častj, Sredanja- pripravljenega v •PerDp ,fv njegove 60-letnice. Pri-?abe|ej..0d° v Študijski knjižnici Jtianeoa tu<^’ 20-letnico smrti 5kega .skladatelja in novome-q °Jaka Marjana Kozine. V p?Je vsekakor treba, da *>r'Pravl'l0Va*a tuc^' ustanova, ki distih i*a Vse razstavo o dragoce-n' kl Jih hrani. Posavske freske za koledar Preobrat od kiča k tehtnejši vsebini BREŽICE — Na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice bo posavsko gospodarstvo del kulturne dediščine Posavja prikazalo na koledarju z 1987. leto. Založile ga bodo občinske kulturne skupnosti Brežice, Krško in Sevnica, na njem pa bodo predstavile najznamenitejše freske s tega območja. Vzorec je že na voljo. Slikovno gradivo zanj je izbral Zavod za spomeniško varstvo v Celju z dr. Stoparjem na čelu. Koledarje oblikovan kot umetniška brošura trajne vrednosti. Vsaka fotografija je dopolnjena s strokovno obrazložitvijo. Izvršilni odbor zbornice je vzorec z zadovoljstvom sprejel in menil, da je po oblikovni plati posebnost med našimi, koledarji. Podjetja izdajajo ogromno denarja za kičasta skrpucala, zato je sedanji izbor gradiva prijetno presenečenje in obrat h kakovostnejši vsebini. Posavski koledar nameravajo izdati v 15.000 izvodih, kar pomeni, da bodo delovne organizacije predstavile kulturne znamenitosti Posavja zelo širokemu krogu ljudi. Skrb za pripravo koledarja je prevzela delovna skupina pri sevniški kulturni skupnosti. Do aprila 1986 bo zbirala naročnike. Potrudila se bo, da bi bila naklada čim večja in čim cenejša. Izvršilni odbor zbornice priporoča izdajatelju, naj ceno koledarja oblikuje tako, da bo po odbitku tiskarskih in drugih stroškov ostalo še nekaj denarja za obnovo kulturnih spomenikov na posavskih tleh. j. T Majhne šole kličejo na pomoč Med njimi je tudi srednja šola v Črnomlju —■ Skupaj z ostalimi tovrstnimi šolami ____________zahteva opredelitev položaja in svoje mesto v mreži šol ČRNOMELJ — V gradivih izobraževalne skupnosti Slovenije sqbile že večkrat omenjene majhne šole v srednjem usmerjenem izobraževanju v obmejnih, nerazvitih ali oddaljenih področjih Slovenije, ki so že doslej odstopale od normativov, so pa življenjskega pomena za razvoj teh krajev, za demografsko ravnovesje in uresničitev načela o skladnem razvoju celotne Slovenije. Med takšnimi šolami je tudi črnomaljska srednja šola Edvarda Kardelja. Ker tovrstne majhne šole pestijo težave, so na skupnem sestanku sredi septembra v Ljubljani dale pobudo, da bi skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije imenovala komisijo, ki bi vsaj z naslednje plansko obdobje opredelila položaj majhnih šol in njihovo mesto v mreži šol. Črnomaljska srednja šola je namreč doslej delovala pod zelo neustaljenimi pogoji, kar je oteževalo načrtovanje dela, ogrožalo socialno varnost učiteljev in pripeljalo šolo do nevzdržnih materialnih problemov. Dva programa, družboslovje in kovinarstvo, od teh le eden V. stopnje, nikakor nista zadoščala za pokrivanje načrtovanih kadrovskih potreb v Beli krajini, zato se v šoli zavedajo, da morajo obdržati kombinacijo družboslovja in naravoslovja (slednje so uvedli letos), ob tem pa v skladu s potrebami združenega dela razpisovati 2 oddelka za kovinarstvo in strojništvo in občasno skrajšani program obdelave kovin in upravljanj strojev ali pridobivanja in predelave kovin. Letos obiskuje srednjo šolo v Črnomlju v 12 oddelkih 316 učencev, od tega sta pod normativom prvi letnik družboslovja in naravoslovja, v 2. in 3. letniku pa oba oddelka v kovinarski usmeritvi. Ker je v 3. letniku družboslov-no-jezikovnega programa le en oddelek, pa v skladu z normativi ne morejo oblikovati dveh smeri, Zato so se odločili za družboslovno smer s tem, da lahko učenci izbirajo med politično ekonomijo ali tretjim tujim jezikom in fakultativnim poukom drugega tujega jezika. Da bi zagotovili polno zaposlitev učiteljev na obeh belokranjskih srednjih šolah, torej na črnomaljski in metliški srednji tekstilni šoli Beti, so na podlagi samoupravnega sporazuma začeli skupno načrtovati potrebne kadre in usklajevati življenje in delo obeh šol. Sedem učiteljev poučuje na obeh šolah, kar terja veliko medsebojnega usklajevanja, dosegli pa so, da so vsi učitelji na obeh šolah polno zaposleni. Vendar se v tem šolskem letu v Črnomlju vseeno srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami pri strokovnih predmetih, predvsem v kovinarski usmeritvi. Odloč.ili so se namreč za intenzivno proizvodno delo ob praktičnem pouku in vanj vključili tri inženirje. S tem bodo izboljšali kvaliteto praktičnega pouka in ustvarili boljše ekonomske pogoje za celotno šolo. Z velikim razumevanjem delovnih organizacij, predvsem Belta, jim je uspelo pridobiti tudi zunanje sodelavce. Velike težave imajo tudi pri pouku umetnostne vzgoje, ker v Beli krajini ni primernega kadra z ustrezno visoko izobrazbo glasbene in likovne smeri. M. BEZEK tura in fora- anje Obilo pripomb na posvetu Posavski regijski posvet o šolstvu in izobraževanju opozoril na vrsto težav KRŠKO — Med posveti o vpetosti šolstva v nove plane je bil minuli četrtek pri medobčinskem svetu SZDL posavski med zadnjimi v republiki. Marsikaj o prepričevanju prepričanih, o vse bolj nezadovoljnih šolnikih, da o učencih ne govorimo, bi lahko zapisali o tem triinpolurnem sestan ku, podobno, kot je bilo minuli teden kritično zapisano o novomeškem, a bodi prihranjeno. Posavčani so med drugim opozarjali na razdrobljenost posebnih izobraževalnih skupnosti. V največjem posavskem kolektivu, Tovarni celuloze in papirja, je med 2.300 zaposlenimi le 18 odstotkov papirničarjev, ostalo so drugi profili. Kako naj sedaj usklajujejo potrebe? Opozarjali so na enotno urejanje vzajemnosti in solidarnosti, za kar so bili precej grajani. Doslej so se čutili še posebno prikrajšani, ker je denar prihajal z veliko zamudo, tu pa inflacija še povečuje stisko. Razlike niso le med občinami, kot je bilo navedeno, celo med velikimi in malimi šolami. Brez odgovora je ostalo tudi kaj je s celodnevno osnpvno šolo. Nemalo težav imajo v centrih usmerjenega izobraževanja. Rečeno je bilo, da ima trenutno zeleno luč za posodabljanje visoko šolstvo, ki je sedaj v preosnovi. Šolniki menijo, da v Posavju ne morejo dvigati stopenj za izobraževanju, čeprav se jim o marsičem, npr. o opremljanju računalniških učilnic, uspe dogovoriti z združenim delom. Šolniki bi prav radi zmanjšali obseg pisarniških opravil, a kaj, ko jim vsak dan nalagajo na kupe novih pisarij. Pohvalno je bilo ocenjeno delo novomeške enote Zavoda za šolstvo, ki pa je v nezavidljivem gmotnem položaju za delo na velikem območju. Ne premorejo niti avtomobila. Opozorjeno je bilo na vrsto strokovnih dejavnosti, ki bi jih morale razjas- niti za to plačane institucije. Kaj je bolje: prenapeta projekcija ali kruta stvarnost, ko ni denarja za zamenjavo opeke za referendumsko zgrajeni šoli? Takšna bodo verjetno vprašanja, zaradi katerih bo v novem srednjeročnem obdobju še marsikoga bolela glava. Kar dvakrat so kot primer, kako bi mrtvoudno dogovarjanje presekali, navedli rudarje. Tudi to, kako med njimi izrečena beseda drži. A. ŽELEZNIK CELOSTNA PODOBA »KRKE« LJUBLJANA — V petek, 27. septembra, so v Galeriji Krka v Ljubljani odprli razstavo idejnega projekta'celotne podobe Tovarne zdravil Krka, ki so ga izdelali v Studiu Breg, kot glavni avtor pa je zapisan Ha-rald Draušbaher. Gre za novo oblikovno in grafično rešitev, ki naj bi pomagala Krki uveljaviti svoj položaj tudi na tein, v mnogih delovnih organizacijah močno zapostavljenem področju nastopanja in predstavljanja. Nova celostna podoba Krke in vse, kar je povezano z njo, ponazarja ritem gibanja naravnh oblik, zdravje, rast in optimizem, kot piše v kratki obrazložitvi projekta. Razstava grafik V kočevskem Likovnem salonu Makučeva dela KOČEVJE — V počastitev praznika občine Kočevje so v Likovnem salonu v petek, 27. septembra, odprli razstavo grafik akademskega slikarja Vladimirja Makuca. Razstava bo odprta do 8. oktobra. Makuc je doma iz Solkana pri Gorici, se pravi, da je rasel v tistem delu naše domovine, ki je navdihoval in ustvarjalno spodbudil lepo vrsto slovenskih slikarjev od Pilona, Černigoja in Čarga do Spacala in Bambiča. Končal je šolo za umetno obrt in kasneje še Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, medtem ko je restavracijsko specialko opravil pri prof. M. Šubicu. Restavratorsko delo in kopiranje srednjeveških fresk, s čimer se je nekaj časa preživljal, je pustilo tako kot doživetje kraškega sveta globoke sledove v Makučevem ustvarjanju. Svoj skrivnostni svet likovnosti je gradil postopoma skozi več različnih faz in preskušanj posameznih grafičnih tehnik, dokler ni izoblikoval svojega upodobitvenega sloga »z značilnim pridihom infantilnosti, zdaj romantično zazrte v propadajočo arhaiko kraškega miljeja, zdaj angažirano zavzete za probleme in razklanost sodobnega stehnokratiziranega sveta« (N. Silič-Nemec). Njegov likovni jezik je skrajno oseben in pristen, saj umetnik ni nasedal tujim vzorom in modnim novostim, četudi seje z njimi seznanjal in jih spremljal. ZK0 preohlapen okvir za društva? Trebanjska kulturna društva se pritožujejo nad pomanjkanjem podmladka —Ali ____________________bo pozimi večina kulturnih dvoran zaprta?__________________ TREBNJE — Na nedavni seji predsedstva Zveze kulturnih organizacij Trebnje so najprej pregledali v prvem delu leta opravljeno delo, potem pa govorili tudi pripravah na jesensko sezono. Na seji ni bilo slišati dosti spodbudnega, za nameček pa so ugotovili še, da tudi predsedstvo deluje v okrnjeni sestavi. Nasploh se zdi, kakor da je Zveza kulturnih organizacij v Občini Trebnje preohlapen okvir za delovanje društev. Mnoga društva se niti ne zmenijo za to, da bi kaj prispevala k oblikovanju skupne kulturne politike v občini. Dve društvi pa že dve leti nista opravili niti občnega zbora. Skratka, društva se oglašajo ZKO le, kadar zabredejo v take ali drugačne težave. Zanimivo je, da se v društvih kljub nemogočnim razmeram glede financiranja kulturne dejavnosti bolj pritožujejo zaradi drugih problemov in težav. Manjka zborovodij, plesnih učiteljev, režiserjev, scenografov in mentorjev. Vzrok za marsikatero izmed teh težav je tudi premajhna povezanost s šolniki. Medtem ko kulturne skupine v občini jadikujejo, ker.v društva ni mladih ljudi, na šolah delujejo dramske, re-citacijske, lutkarske in kdo bi še naštel vse skupine. Po drugi strani pa se niti šolniki niti člani kultur- nih organizacij zaradi pomanjkanja kadra letos niso udeležili niti enega seminarja, kije bil organiziran na slovenski ravni. Posebej zapleten vozel pa je vprašanje glede prostora za kulturne dejavnosti. Zaradi pomanjkanja denarja bo večina kulturnih domov pozimi zaprta, ker ne bo kurjave. Društva pač ne goje komercialno uspešne kulture, krajevnim skupnostim pa primanjkuje denarja še za kaj drugega. Seveda predsedstvo ne rhore narediti dosti več, kot da na to opozori kulturno skupnost. Na seji predsedstva so obravnavali tudi trebanjski kulturni dom, ki je sedaj edini primeren za zahtevnejše predstave. Predsedstvo si je zadalo nalogo, da že letos organizira abonmajski program. Pri tem računa pomoč sindikata. ________________STANE PEČEK NOVA RAZSTAVA PRI SLONU NOVO MESTO — V gostišču Pri slonu nadaljujejo s priložnostnimi razstavami v preurejenem razstavnem prostoru. V ponedeljek, 30. septembra, so odprli razstavo olj Mirana Hočevarja. Ustvarjalec se predstavlja predvsem z upodobitvami Novega mesta, Brega in Krke. Razstava bo odprta do 13. oktobra. Mladi filmarji v Sevnici Sevnica je imela v gosteh najmlajše slovenske fil-marje in goste s Koroškega in Hrvaškega — 21 filmov Naložba za bodočnost Bodo posavski delovni kolektivi pomagali šolam pri nabavi računalnikov in opreme? BREŽICE — Izvršilni odbor MGZ je predlagal skupščini Medobčinske gospodarske zbornice Posavja, naj pomaga srednjim šolam v regiji pri nakupu računalnikov s tremi milijoni dinarjev nepovratnih sredstev. Vsota, ki naj bi jo prejele srednje šole v Sevnici, Krškem in Brežicah, bo odvisna od obsega računalnikov, kijih te potrebujejo. V Posavju so vse šole sprejele enotno odločitev za nakup računalnikov Partner Grafika. Skupaj bodo naročile 17 enot: sevniška tri, brežiška in krška pa po sedem. Po ponudbi Iskre Delta, ki je veljala do konca septembra, je približna predračunska vrednost računalnikov za posavske srednje šole s tiskalniki in programskimi orodji 13,6 milijona dinarjev. Zbornica je šolam naročila, naj ji sporočijo, koliko denarja jim manjka, da bodo te potrebe skupaj s komisijo z širjenje računalniške pismenosti prikazali 56 tozdom in delovnim organizacijam. V oktobru jih bodo predstavniki šol in člani komisije šeosebno obiskali, da bi jim kolektivi pomagali zagotoviti potrebno vsoto denarja. Delavci jim na zborih gotovo ne bodo odrekli pomoči, če bodo tričetrtletni obračuni kolikor toliko zadovoljivi. Z računalniškim opismenjevanjem mladega rodu ne kaže odlagati, saj to pomeni, da bo regija v izobraževanju še bolj zaostajala in to zaostajanje prenesla naprej v1 delovne organizacije, ki se včasih prav zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe ne morejo prebiti naprej. To je torej priložnost za na-logbo v znanje, ki se bo gotovo obrestovala. J. TEPPEY SEVNICA — Dva dneva, v petek in soboto, so bili v tem posavskem mestu gostje najmlajši slovenski fil-marski in gostje iz sosednje Hrvaške. V sevniškem kinu je bilo slednjič mogoče videti nekaj drugega, ne nagice in podobno plažo, ki jo sicer (da kino ne bi imel še večje izgube) ponujajo ,v tukajšnjem kinematografu. Posavje in vsa ostala Dolenjska sta očitno »tabula rasa« za filmsko ustvarjanje in torej drago ustvarjanje, kot nekateri še vedno poimenujejo film za otroke. Filme je letos poslalo le osem klubov in krožkov, skupaj 21 filmov, ter gostje izven konkurence iz Kašte-la — Sučurca na Hrvaškem. Hvalevredno je sodelovanje rojakov iz Koroške. Njihov film Velikonočne šege je imel že kar narodopisne vrednote. Mentorji so imeli tudi strokovne razprave. Mirjana Borčiča, predsednica žirije, se zavzema, da v filmu dajo krila nepotvorjeni otroški ustvarjalnosti, ki trpi, če ji riekateri skušajo nadeti uzde posnemanja risank in ostalih kratkih filmov po zgledu odraslih ustvarjalcev. V pogovoru je zato kot najbolj prisrčen otroški film omenila film o povhu. V vrsti filmskih klubov so prodrli že dokaj globoko v animacijo. Nekateri filmi bi lahko uspešno zamenjali uvožene risanke na televiziji. 0 886) 3. oktobra 1985 PRIZNANJA — Tone n; predsednik združenja filmskovt nih delavcev Slovenije, in Mir,,...« Borčič (v sredini) sta najboljšim izročila priznanja. (Foto: A. Z.) Mladi filmski avtorji so prespali pri šolarjih sevniške osnovne šole Savo Kladnik, ki je bila ob občinski zvezi kulturnih organizacij in »Lisci« kot pokrovitelju tudi gostitelj tokratnega srečanja. V soboto so jim razkazali še sevniške znamenitosti. A. ŽELEZNIK pisma in odmevi .. LJUDJE MED SEBOJ Ko sem se pred kratkim vračala (menda ne že tako stara?) iz bolnišnice na novomeško avtobusno postajo, sem srečala sredi ozkega mostu moža in ženo, ki sta na povodcu vodila velikega psa. Žena je uvidela mojo stisko, ko se pred psom nisem imela kam umakniti, in mi je samozavestno, v svojega psa zaupajoč, zaklicala: »Nič ne bo hudega, moj pes ima raje mlado govedino kot pa staro! »Ostala sem brez besed, tako me je ta »duhovitost« prizadela. -a Lahko si prvi — celo na svetu, a boš v Novem mestu šele četrti V polemiko (DL 12. in 19. septembra) se je vključil tudi OK Pionir_ Rokometni delavci se v prispevku z naslovom »Lahko si prvi — celo na svetu, a boš v Novem mestu šele četrti« sklicujejo na neupravičene pripombe novomeških odbojkarjev. Spodbijajo strokovnost našega dela in govorijo o množičnosti, vendar ne navajajo niti enega samega argumenta. Ker s svojim pavšalnim prispevkom zavajajo širšo javnost, želimo nekatera dejstva, ki jih je objektivno predstavil tudi novinar Bojan Budja, dopolniti še s konkretnimi podatki: Strokovno delo se odraža pri doseženih rezultatih. Res je, da večina naših trenerjev nima ustreznih papirjev o strokovnosti, vendar so Delegat sprašuje Kočevje: je obljubiti in narediti preveč? KOČEVJE — Že marca smo brali o delegatskem vprašanju, kdaj bo narejen pločnik ob Roški cesti v Kočevju od samopostrežne trgovine do bivšega križišča. Pločnik je namreč na nekem delu zožen, kar je nevarno za vse pešce, posebno pa za otroke, ki hodijo tu v šolo. Izraženo je bilo tudi upanje, da bo lastnik vrta razumevajoč in bo odstopil del vrta, da bi pločnik lahko razširili. Odgovor je bil, da je ureditev tega pločnika vnesena v plan SIS za komunalno in cestno dejavnost in da so v predlogu plana te SIS predvidena finančna sredstva za to. Pojasnjeno pa je bilo še, da ni nobenih ovir tudi od strani lastnika zemljišča. Krajani, ki pa vsak dan hodijo ob Roški cesti, so bili te obljube zelo veseli. Žal pa kaže, da je obljubiti in narediti preveč, saj je tu že jesen, bliža se zima, pločnik pa še vedno ni razširjen. A. ARKO POKAL DOLNJE STRAŽE GOSTITELJEM DOLNJA STRAŽA — Minulo nedeljo je bilo v Dolnji Straži območno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta in pokal Dolnje Straže. Slednji je pripadel gostiteljem. Tekmovanje sta organizirala občinska gasilska zveza in Straško gasilsko društvo, na njem pa je sodelovalo 15 ekip, od tega 6 ekip članov, 4 članic, 3 mladincev in 2 ekipi mladink. Tekmovanje bo poslej tradicionalno. J. KOBE ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: osnovna organizacija ZK Elektro Novo mesto —namesto venca za pokojnega Toneta Počrvino ml. 5.000 din; Nace Gregorčič, Fotokopiranje Novo mesto — namesto cvetja na grob pokojnega Toneta Počrvino ml. 3.000; stanovalci bloka Majde Šilc 6 Novo mesto — namesto cvetja na grob pokojnega Toneta Počrvino ml. 4.700 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! ZVESTOBO STA SI OBLJUBILA 2245 METROV VISOKO — Množica planink in planincev je spremljala v soboto, 28. septembra, sklenitev zakonske zveze na dokaj nenavadnem kraju. Majda Vasovič in Janez Sed-minek iz Dolenje vasi pri Mirni peči sta namreč dahnila usodni »da« prav na vrhu 2245 metrov visokem Krnu pred matičarko Valerijo Gaberšček in delegatom za sklepanje zakonskih zvez Mihom Bizjakom iz tolminske občine. Ideja o poroki na tej lepi gori jima je vzklila v Gomiščkovem zavetišču planinskega društva Nova Gorica na Krnu, kjer sta bila letošnjo sezono oskrbnika. Po tem najsrečnejšem dnevu sta odpotovala v domači kraj, kjer si gradita skupni dom. (Tekst in foto Marko Rakušček) Upokojenci spet na izletu Trebanjski upokojenci so 14. septembra obiskali Metliko, Kočevje, Bazo 20 — Letos še dva izleta Trebanjski upokojenci zelo radi hodijo na izlete. Letos so bili že na 4. oktober — svetovni dan zaščite živali Do zdaj smo v Jugoslaviji zelo malo naredili zanje Jutrišnji dan je za nas vse, ki imamo kakorkoli- opravka z živalmi, priložnost, da pogledamo in se zamislimo, če smo zares naredili vse, da bi živalim omogočili vsaj približno tako življenje, kot ga imajo v naravi, in da na primeren odnos do njih opozorimo soseda, znanca ali sodelavca na delovnem mestu. 4. oktober je svetovni dan za zaščito živali. Deklaracija OZN iz leta 1978 priporoča vsem državam in vladam, da sprejmejo ustrezne zakone, s katerimi bi jih obvarovali mučenja in nasilja. Pri nas deklaracije nismo vzeli resno, zato smo ostali kar pri Zakonu o prekrških zoper javni red in mir iz leta 1974, ki pravi, da se z denarno kaznijo do 2000 din ali z zaporom do 30 dni kaznuje tisti, ki živali muči, jih preobremenjuje ali ravna z njimi na surov način. Tak je republiški predpis, na zvezni ravni pa sploh nimamo predpisa, ki bi varoval pravice živali, za katere se zavzema svetovna deklaracija. IVAN KAPUŠIN, Društvo prijateljev živali v Brežicah štirih, načrtujejo pa še dva. Vsak izlet načrtujejo tako, da obiščejo kak zgodovinsko pomemben kraj. V soboto, 14. septembra, so obiskali Metliko, Kočevje in Bazo 20. Z njimi so bili tudi upokojenci iz Dobrniča, ki so njihovi člani. Mnogi so med vojno kot borci hodili po teh krajih in so jih želeli spet videti. Med udeleženci izleta je bila Sabina Kužnik iz Preske, ki je pripovedovala o dogodkih med vojno. Veliko je vedela povedati o vseh bolnicah na Bazi 20, kamor je kot borka nosila ranjene partizane. Upokojena učiteljica Darinka Japelj pa je pripovedovala o svojem življenju mlade učiteljice začetnice v letih 1928 do 1932 v Kočevskem potoku, kamor je bila nameščena. Bilo je težko, saj so bili tam že pred vojno zagrizeni Kočevarji. Težko seje privadila popačeni kočevski govorici in razočarana je bila, ker je morala poučevati v nemškem jeziku, slovenske matere pa so vendar zahtevale, naj njihove otroke uči v slovenščini. Skupine nemških študentov, ki so večkrat hodili po teh krajih in prirejali razne sestanke, so še bolj hujskale Kočevarje proti Slovencem. Izletnikom je pokazala, kje vse so nekoč bile vasi, pa jih danes ni več, le tu in tam je še kakšen zid. Povedala je, da sta bila z možem, tudi učiteljem, po vojni z dekretom poslana v Dobrnič. Tam so dograjevali šolo z združenimi močmi. Ni bilo vode, elektrike, stranišča, spali so na zabojih. Pohištvo so imeli šele kasneje. Danes je vse veliko lažje, pa še nismo zadovoljni. Med izletniki je bila tudi 86-letna Uršula Starič, ki zelo rada potuje in pripoveduje, kje vse je že bila. Tudi doma vedno kaj dela. pa je utrjena in zdrava. REZKA MAJER 40 LET LOVSKE DRUŽINE VELIKI PODLOG — V Globelem sredi Krškega polja je lovska družina Veliki Podlog proslavila 40-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so podelili plakete, priznanja in diplome lovske družine, kar 16 njenih članov pa je prejelo odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Danes šteje družina, ki jo vodi starešina J one Bučar, 37 članov in gospodari z loviščem, ki meri 2694 hektarjev. V njem vzorno skrbijo za divjad — zajce, fazane in srnjad. V tem pretežno ravninskem lovišču pa ima svoje domovanje tudi črna štorklja, ki jo najdemo samo na tem območju Slovenije in je zato strogo zaščitena. V prihodnje nameravajo prizadevni člani lovske družine Veliki Podlog dokončno usposobiti lovski dom v Globelem in postaviti v Krakovskem gozdu bivak. (G. Rovan) Dr. Marko Vizjak 24. septemora smo se na kočevskem pokopališču za vedno poslovi- li od plemenitega in vestnega zdravnika ter družbenopolitičnega delavca dr. Marka Vizjaka. Rodil seje 1923 v Ljubljani, kjer je 1952 tudi dokončal študij na medicinski fakulteti. V Kočevje je prišel 1954 kot zdravnik v takratno rudniško ambulanto. V Kočevju je delal blizu 30 let — vmes se je dve leti izpopolnjeval v kirurgiji na Jesenicah — vse do svoje prerane smrti. Dr. Marko Vizjak je bil med NOB sodelavec OF in je tako že kot študent dokazal zvestobo svojemu narodu, ki mu je nato kot zdravnik posvetil vse svoje življenje. V Kočevju je bil dolgo let vodja splošne zdravstvene službe, predsednik delavskega sveta, dve leti pa je opravljal tudi dolžnost direktorja Zdravstvenega doma. Več let je bil predsednik odbora za zdravstvo pri občinski skupščini Kočevje, pa tudi občinski odbornik. Razen tega jebil rezervni vojaški starešina, in sicer kapetan. Čeprav rojen Ljubljančan, je vzljubil Kočevsko in tudi osnoval svoj dom. Vsem bo ostal v spominu kot plemenit zdravnik, pa tudi kot delaven, vesten in pošten človek. J. P. SE: VSAK OBČAN EN TULIPAN V kratkem zapisu o hvalevredni akciji Dolenjske turistične zveze, ki želi olepšati zunanjo podobo mest in vasi, je bilo prejšnji teden napačno zapisano, da bo v ta namen Vrtnarija prodajala tulipane po polovični ceni, kar pa žal ne drži. naši trenerji pod strokovnim vodstvom »uvoženega trenerja« dosegli v pretekli sezoni naslednje rezultate (navajamo jih le nekaj): 5. mesto članske ekipe v II. zvezni odbojkarski ligi, 2. mesto na prvenstvu SRS pri mladincih, 2. mesto na prvenstvu SRS pri kadetih. Na podlagi teh in ostalih uspehov so bili naši igralci izbrani v naslednje selekcije oziroma reprezentance: Smrke — v državno mladinsko reprezentanco, Smrke in Petkovič — v republiško mladinsko, Goleš — v republiško kadetsko, Kastelic — v republiško pionirsko in Brulčeva — v republiško pionirsko selekcijo. Kar se pa »uvoženega trenerja« tiče, le to: če bi vsak domači trener dal le pol toliko kot on, potem bi bil novomeški šport na povsem drugi ravni, kot je danes, (izvzemamo seveda tiste, ki so dosegli vrhunske rezultate). Eden izmed potrebnih pogojev za množičnost je prav gotovo kvaliteta članske ekipe. Tega se očitno rokometni delavci ne zavedajo, saj sicer ne bi dopustili »domačemu« trenerju, daje vzel nekaj ključnih igralk in se z njimi »preselil« v drugo občino, in to prav v času, ko bi morali roditi sadove ter s tem prizadejal novomeškemu rokometu takšen udarec, da si bo le težko opomogel od njega. . Ne bomo se spuščali v polemiko v zvezi z množičnostjo in razširjenostjo v občini, omenimo naj le, da šola odbojke poteka na petih osnovnih šolah v občini ter da na delavskih športnih igrah sodeluje 20 moških in 12 ženskih ekip. V zvezi s pojasnilom strokovnega sveta za vrhunski šport pa zaenkrat želimo opozoriti na neizmerno ozkost tega organa. Strokovni svet pač ne bi smel trditi, da si lahko prvi na svetu, pa nisi v novomeški prioriteti! Z ostalimi argumenti pa bomo seznanili še delegate na naslednji skupščini telesnokulturne skupnosti, tako da bodo dobili celovito informacijo in lažje presodili, kaj je prav. IO OK PIONIR NOVO MESTO Mlečnozoba predrznost ali kaj več? Dogodka, ki ju bom opisal, sta si podobna. Prvi seje pripetil mojemu nečaku Ediju, drugi pa meni. Edj se je peljal s kolesom skozi Curile in Rosalnice proti Metliki: V Rosalnicah gaje ustavil mladenič, star približno štirinajst let. Zagrozil mu je, da se po cesti skozi Rosalnice ne sme voziti. Da bi si dvanajstletni deček to zapomnil, mu je izpraznil obe zračnici. Edi je prišel domov preplašen in peš. In zdaj k drugemu dogodku. Svoj avto sem parkiral pred samopostrežno trgovino v Šes-tovi ulici. Nakupil sem nekaj reči, in ko sem hotel odpeljati domov, nisem mogel naprej, ker so me zaparkirali, nazaj pa tudi ne, ker je stal za avtomobilom svetlolas fant, ki ni štel več kot devet let. »Prosim te, če bi se umaknil, ker drugače ne morem ven,« sem ga zaprosil. »Ne, ne bom se ti umaknil,« je bil njegov odgovor. In tako še trikrat, dokler ni končno spoznal, da bo najbrž moj avto le močnejši od njegove trme in kljubovanja, pa seje po polžje umaknil. Za menoj je kazal jezik, z vrtenjem rok pa je namigoval na mojo prismuknje-nost. Je k prvemu in drugemu komentar sploh potreben? TONI GAŠPERIČ ZLATARSKA RAZSTAVA CELJE — Tu bo od 11. do 17 oktobra v iapidariju Pokrajinskega muzeja 19. zlatarska razstava i mednarodno udeležbo. Razstava je eden od sadov tesnejšega sodelovanja jugoslovanskih predelovalcev plemenitih kovin, k‘i s° odločeni v prihodnje bolj uskladi11 svoje nastopanje doma in na tuj® . trgih, povečati izvoz in skupne naložbe v razvoj domače surovinah baze. Domačim potrošnikom h° razstava pokazala prizadevanja domačih oblikovalcev in izdelovalce' nakita, tuje kupce pa naj bi pritegnile kolekcije. Na razstavi bo m0* videti preko 2 tisoč novih ekspo; natov 14 jugoslovanskih in najma®.1 44 tujih proizvajalcev nakita. ZOPET NA PROSTOVOLJNI AKCIJI KRŠKO — V soboto, 28. sept«* bra.so bili mladinci krškega »R°st\ raj kluba« na prostovoljni delov” akciji na pobudo Turističnega.d® štva Krško. Očistili so Žaho*? graben, ki je bil do tedaj odlagali** starih štedilnikov, žimnic in & avtomobilov. Klub obstaja že ev časa in priredili so že tudi šaljiva tekmovanja. Najaktivnd pa so v očiščevalnih akcijah, saj že očistili turistično pot, se* grmovje okrog ribnika. Dela J'. prav gotovo ne bo zmanjkalo- * število neurejenih poti in divjih st® M- p. tišč narašča iz dneva v dan. ODPRLI NOVO PRODAJALNO NOVO MESTO — Včeraj s° ' novomeškem Glavnem trgu novo prodajalno ČGP Dela, kjerh° prodajali jugoslovanske in tuje faSfj ke, spominke, galanterijsko blag0 ', šolske potrebščine, sprejemali r°' naročnike in male oglase. C »ZLATA SELEKCIJA« V KOČEVJU — Tribune kočevskega stadiona »Gaj« so bile pretekli četrtek nabito polne. Zbralo se je 2500 gledalcev, ker je gostovala »Zlata selekcija« ekipa malega nogot11^ v kateri so nastopili sami asi slovenskega športa, med njimi Miro Cef Brane Oblak, Radoslav Bečejac, Vinko Polončič, Tomaž Cerkovnik prvič med nogometaši tudi ženska. To je bila Nuša Tome, naša z"3 smučarka. Nasprotniki Ljubljančanov so bili kočevski Košarkarski v ni. Zmagali so gostje z rezultatom 6:4. Med zmagovalci je najb°U® Brane Oblak, najboljši strelec pa je bil Tomaž Cerkovnik. Izkupiče* ^ srečanja bo namenjen potrebam društva Paraplegikov Slovenije. (Foto-Glavonjič) . FANT MOJ, PAMET V ROKE! Prispevek krajana k evidentiranju _ Fant moj, pamet v roke! je že od majhnega poslušal. In jo je vzel. Izpila za strojnega ključavničarja sicer ni opravit, ker je medtem postal vajenec v strukturi, se pravi, predsednik mladinskega aktiva na vasi. Redno je hodil na sestanke in vestno prenaša! direktive. Mojster mu je odsotnost z veseljem opravičeval, saj v delavnici tako ni bilo dosti od njega, pa tudi: takile tiči, kaj se ve?! Predsednik mladinskega aktiva je v začetku z velikim trudom, vendar skrbno zapisoval misli občinskih mojstrov strukture in jih potem obnavljat na mladinskih sestankih, na sestankih raznih krajevnih odborov, povsod, kjer je bil kot predsednik vaške mladine že z zahtevo pravil imenovan. Sčasoma je zapisovanje skrčit predvsem na naslove, kajti posvetilo se mu je, da misli mojstrov pravzaprav kolobarijo, spreminjajo pa se naslovi primerno političnemu, gospodarskemu in letnemu času. ČarovnijcTje v tem, da na nosilno gred: tovarišice in tovariši, mi moramo! ., obešaš ali snemaš delegatsko-bazo, samoupravni sistem, osebno odgovornost, včasih etatizem, nacionalizem itn. Najbolj pomembno je, da to storiš takoj, ko zaropotajo občinski mojstri in seveda vedno v skladu, z veliko citati in dovolj nerazumljivo. Ko so ga izvolili za občinskega predsednika mladine, so mu čestitali, dogodek so zabeležili tudi nekateri časopisi, in f za pijačo. Ni dolgo trajalo, ko F tudi ključavničarski mojster za pijačo, kajti strukturo J ugotovila, da je na mladinsk ^ komiteju le preveč delo . .. volonterja in tudi njegov sedaJ; status v poklicu... ah,-kaj N ^ Fant naj mimogrede opraV . r politično šolo, saj jo ]'er'uri preverjen, perspektiven kader'- j - ’ r r ~ Se naprej je hodiI na tanke, seje, kolegije, konje ce. regijske in republiškePos,e. te, koordinacije ter vseh vrS...:t. minarje. Hodit je tudi v po'" F no šolo. Mimogrede je orga ra! lastno osnovno celico dru' dobil stanovanje in kupu srednjega razreda. ^ Tovarišu bo v naslednje ■ tu potekel zadnji ma 3: pra-mladini, za fronto pa bi bu P ^ va mlada kri. Evidentirani g profesionalnega vodilnega J kcionarja v Socialistični ze naslednjo utemeljitvijo: , — evidentirani izhaja ,( • in j kmečko-delavske družine take :baz< po osnovnem poklicu _ rekoč kovinar, se pravi, i- ^ — evidentirani je usp končal politično šolo jv — evidentirani je član ^ — evidentirani je član nih občinskih teles, jJega1 — evidentirani je bil o ,Q. na republiškem kongresu dine ,.,eja- — evidentirani je njim delom dokazal, da orabljati pamet! dos-znauF od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Onesnaževalce Krupe je rešil **kon ^Krivcev torej ne bo na zatožno klop. Sliši zQLeverje'n°, a je vendarle res: rešil jih je 4ar°c' Zastaralni rok, ki velja za gospo-s*e prestopke tri. oziroma šest let, je poskrbel za to, da semiška Iskra ne bo odgovarjala za hudo onesnaženje Krupe in okolice s polikloriranimi bifenili (PCB), ki predstavlja po mnenju strokovnjakov eno najhujših ekoloških katastrof v Evropi. Ne gre dvomiti o tem, kar je ugotovil temeljni javni tožilec, da so namreč Krupo neposredno zastrupili odpadni kondenzatorji. ki so bili napolnjeni s piralenom in odvrženi do leta 1974, prav tako s pravnega stališča ne gre dvomiti o pravilnosti njegove odločitve, ostaja pa zato grenko spoznanje. • Še zdaleč ne gre za to, da bi v izrečenih kaznih iskali maščevanje ali kakršnokoli uteho za vse, kar je bilo storjenega. To se ne da popraviti. Gre za povsem življenjsko gledanje, ki ne zahteva prav nič drugega, kot da so krivci — v tem primeru krivci za hudo zastrupitev vode in okolja — pravično kaznovani. Težko je reči, da naš pravosodni sistem temu zelo poenostavljenemu gledanju ne sledi, pa vendar so primeri, ko zaradi svoje togosti in neživljenjskosti daje dovolj tehtnih razlogov za premišljanje. Primer Krupe in semiške Iskre je najbolj svež, ni pa edini. Spomnimo se nekaj mesecev nazaj, ko je bilo sojenje udeležencem razvpite afere s prekupčevanjem in ponarejanjem vin v brežiškem Slovinu. Nepremišljeno bi bilo trditi, da so krivci prejeli prenizke kazni, čeprav je res, da je na račun zastaranja iz prvotnih obtožnic izginilo nekaj kaznivih dejanj. A ostanimo raje pri sedanjosti! Ekološka katastrofa v Beli krajini je brez dvoma dvignila v javnosti toliko prahu, in to upravičeno, kot malokatero dogajanje zadnja leta pri nas. Logično nadaljevanje začete zgodbe je, da ima zaključek. Tega v tem primeru ne bo, vsaj takšnega ne, kakršnega je javnost pričakovala. In verjemite, nihče ne bo šel brskat in listat po naših zakonih, da bi se prepričal o pravilnosti ukrepanja javnega tožilca, vsak bo raje apatično zamahnil z roko, češ stara praksa, kdaj je pa kdo pri nas za kaj takega odgovarjal, in podobno. Zaupanja v pravičnost in doslednost pravosodnega sistema si s tem nismo utrdili. Sicer pa je bila prav zanimiva in po svoje dovolj zgovorna prva poulična reakcija na novico o ustavitvi kazenskega pregona zoper semiško Iskro: »Čudno. Postopek naj bi zastaral, strup pa bo v ljudeh in z njimi živel še_ vrsto let!« ■ BOJAN BUDJA Pšenica ne raste na političnih njivah Novomeška občina letos ni izpolnila plana pridelave in oddaje tržnega pridelka pšenice, ki je bil zanjo določen z republiškim razrezom obveznosti. Da bo to mogoče, so v kmetijski zadrugi kot organizatorju proizvodnje zaradi vrste razlogov močno dvomili že pred setvijo. Če prištejemo še izredno neugodno vreme, ki je pomagalo marsikje prepoloviti pridelek, potem se niti ne gre čuditi, če je z njiv pogodbenih pridelovalcev prišlo na trg le 1.070 od načrtovanih oz. zahtevanih 1.600 ton pšenice. S tem pa pšenične zgodbe še ni konec. Začenja se namreč nova setev. V teh dneh naj bi po prvotnem republiškem planu v novomeški občini posejali s pšenico 730 hektarov zemljišč kooperantov ter oddali prihodnje leto 2.050 ton tržnega pridelka. V zadrugi so ocenili, da to ni izvedljivo, ter izdelali nov plan, v katerega so v republiki privolili: pogodbena setev pšenice na 650 hektarih in oddaja 1.720 ton pšenice ob žetvi. Pospeševalna služba je za izvedbo pla- na izdelala načrt nabave semena in gnojil za jesensko setev. To, dobro seme in gnojenje ter seveda zaščita posevka igra glavno vlogo pri intenziviranju pridelave, v doseganju večjih pridelkov na enakih površinah. • Nekateri na našem območju že dosegajo pridelke nad 6, celo do 8 ton na hektar, seveda ob upoštevanju stroke. Ugodnejši kot prejšnja leta so letos tudi vsi pogoji za pridelavo, regresiranje semena, gnojil, zaščitnih sredstev ter oskrba z reprodukcijskim materialom. Nekateri trdijo, da je ob izkoristku vseh regresov ter ob upoštevanju stroke, da se doseže velik pridelek, pridelovanje pšenice tudi na manjših parcelah, ki na območju občine prevladujejo, ekonomsko utemeljeno in zanimivo. Pričakovati bi bilo, da bodo kmetje navalili na sklepanje pogodb o pridelavi pšenice in oddaji tržnih presežkov. Pa ni tako. S sklepanjem pogodb so izredne težave (zaenkrat jih je le za okrog 260 hektarov), večje kot kdajkoli doslej, odkar smo se lotili pridelave pšenice s politično akcijo. Že z nakupom semena oz. z zamenjavo merkantilne za semensko pšenico ne gre vse, kot bi bilo treba. Pospeševalna služba je za vse temeljne zadružne organizacije naredila načrt o porabi 201 tone semenske pšenice, TZO pa so naročile le 134 ton semena. Ob tein vse TZO, razen šentjernejske, ocenjujejo, da plana, niti manjše variante, ne bodo mogli uresničili. Marsikdo bi v takem položaju kazal na zadrugo in pospeševalce, češ da so zatajili. Saj ne, da bi jih branili, toda kaj lahko narede, da bodo kmetje v večjem obsegu sklepali pogodbe za pridelavo pšenice, in sicer tudi za manjše parcele 20, 30 hektarov? Cenovnih nesorazmerij, (pre)drage koruze in otrobov, pa repromate-riala za pridelavo, ki kmete najbolj in upravičeno odvračajo od organizirane pridelave pšenice, se tukaj ne da rešiti, saj so jugoslovanska zadeva. Podobno je s prepozno določitvijo odkupne cene pšenice. Dokaj nemočni so tudi pri nekaterih drugih zadevah, ki še.kako vplivajo na kmetovo odločitev, kaj in kako bo prideloval in prodal, naj gre za nepoštene analize Žita glede vlage in primesi v oddanem žitu, ki lahko precej prizadenejo kmete pri končnem obračunu, ali za počasnost in neodgovornost lovcev pri ugotavljanju škode, ki jo je na posevkih naredila divjad. Itd., itd. Ob vseh teh dejstvih seveda vse pogosteje niti obisk pospeševalca pri kmetu ne pomaga. Poleg tega pa je več kot jasno, da pospeševalci ne morejo »obdelati« kakšnih 1.600 kmetov, ki naj bi pogodbeno pridelovali pšenico, ampak jih lahko le 600, 700. In tako se prav lahko zgodi, da bomo prihodnje leto spet nezadovoljni jadikovali nad neuresničenimi plani odkupa pšenice. Kmetje pa bodo pšenico seveda še sejali, že zaradi kolobarjenja, je bilo slišati na nedavni seji občinskega koordinacijskega odbora za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Le da jo bodo pridelovali po svoje, neintenzivno in — v glavnem za sebe. Je tako prav? Z. LINDIČ—DRAGAŠ Suverena pravica do drobiža Kako navzkriž so si besede in dejanja, ta čas najbolj občutijo izvozniki finalnih izdelkov. V praksi na vsakem koraku opažajo, da imajo večje ugodnosti tisti, ki prodajajo izdelke z malo vloženega dela. Za polizdelke se da več iztržiti kot za končne proizvode, surovina pa je še donosnejša, še posebej, če ima kdo nadnjo monopol. Taki kolektivi nimajo težav z zadnje čase tako poudarjenim prestrukturiranjem proizvodnje, zato pa se s temi problemi tembolj ukvarjajo izdelovalci končnih izdelkov. Mednje sodi tudi Tovarna pohištva v Brežicah. Ta 500-članski kolektiv, ki že leta izvaža velik de! izdelkov, se je pred 10 leti opredelil za specializacijo, za velikoserijsko proizvodnjo. S tem je dosege! veliko storilnost in velik dohodek, zato je lahko z lastnimi sredstvi dograjeval tovarno. • Danes se mu to maščuje. Prodaja zastaja in zaloge se kopičijo, zato so se odločili za manjše serije in še zahtevnejše izdelke. Voz vlečejo naprej z veliko odpovedovanja, saj znaša izvoz v skupni vrednosti kar 56 odstotkov, namenjajo pa mu 62 odstotkov fizičnih zmogljivosti. Pa poglejmo, kakšna je dejanska vloga delavcev pri ustvarjanju in delitvi dohodka! Vplivajo lahko samo na 12 do 15 odstotkov dohodka. /verice so v tujini po 85 dolarjev, pri nas po 165, zato ni mogoče pričakovati, da jim bo zunanji kupec priznal to razliko. Torej delajo napol zastonj. Pri 1 ustvarjenem dolarju daje delavec te tovarne 5 odstotkov provizije izvozniku, 7 za prevoz, 20 jih poberejo banke za financiranje izvoza, 65 odstotkov pa je materialnih stroškov. Torej ostanejo samo 3 odstotki za pokrivanje fiksnih stroškov in vseh obveznosti, upoštevajoč tudi naložbe v sodobno tehnologijo. Res je, da so se pred 10 leti narobe odločili, toda kaj bi bilo, če se ne bi, se sprašujejo. Že zdavnaj bi jih pobralo, tako pa vendarle dobivajo velik de! dohodka na račun minulega dela iz tečajnih razlik od prejšnje prodaje. Na drugi strani pa so v skrbeh, kako naprej, ko njihova tehnološka opremljenost močno zaostaja za opremljenostjo v tujini, kjer je vse delo kompjuterizirano. Razen tega jih v izvozu moti nelojalna konkurenca, zaradi katere Jugoslovani po besedah direktorja Franca Puharja dobesedno razprodajamo svoj narodni dohodek. Kolektiv od manjših serij in zahtevnejših izdelkov ne bo odstopil, čeprav razmišljajo, da bi v enem od obratov kazalo proizvajati še kaj drugega. Davek zaradi slabe povezanosti v reprodukcijski verigi ni enakomerno porazdeljen, in kot kaže, sozdi veliko premalo naredijo za to, da tveganja od prodaje doma in na tujem ne bi nosili samo delavci v tovarnah. JOŽICA TEPPEY ^ davnini Žužemberk 1)1 sameva Petk'">°len*ski 9aler'i' v Novem mestu bo od tega naKa na ogled arheološka razstava »Rimskodob-Po nekroP°la Gornja Vas na Zumberku«, ki zasluži /\r^°rnost iz več razlogov. Razstavo so pripravili Do, ološki muzej v Zagrebu, Samoborski muzej in Hrva*i.ski muzej- To je prva arheološka razstava iz tv0rn v Novem mestu in predstavlja rezultat r3jin s9delovanja treh muzejev sosednjih pok- Pa? V dveb r®publikah. Arheološka raziskovanja nijj Urnberku in njihova prva predstavitev v Slove-Projfjf Se vključujejo* v obsežen medrepubliški vit6|i ’ ^umberak—Gorjanci, ki bo pod pokro-zaje| VorT1 znanstvenih akademij obeh republik VaniaProstorsko Planiranje, zgodovinska razisko-tPrisr* Seh obdobii ter načrtoval gospodarsko in učno prihodnost tega območja. nihskePreci nekai le,i ,e bil° šir°ko področje pla-arhe0|9a Žumberka, torej južna stran Gorjancev, v čePra °®kem smislu popolnoma neznana pokrajina, Grapi! nekatera krajevna in ledinska imena, na primer Že pra ' Gradišče, Rudo, Zeljezno, dajo slutiti davno, Pabin2®0c*ov'nsko naselitev teh krajev. Nič ni kazalo, Ostrin-,3 teh visokih pobočjih in vzpetinah z razmeroma •ahk0 bodnebjem in slabimi prometnimi povezavami tuflj odkrili sledove davnega življenja. Vzrok temu je aelstvo opraV| °' da na Poc|ročju Zumberka še ni bila t°p0Q)ena temeljita in sistematična arheološka Jaarh a’ se Pravi načrtni obhodi in pregledi terena slikn eol°škimi sledovi, ki pa bo po zaključku sedanjo *aarhrafiia' siik0 eolo®kimi sledovi, ki pa bo po zaključku sedanjo b>istvearhe0l0ške Preteklosti teh krajev nedvomno p n° spremenila in izpopolnila z novimi podatki. berkg°brat v odkrivanju arheološke preteklosti Žumri^. POrT|eni leto 1982, kp so po naključju odkritega arbe ®9a 9roba pri Gornji Vasi pričeli zagrebški gr°bjj°9i na tej lokaciji načrtno odkrivati obsežno Srobiši 9robov iz ledincv “ w p0d KlrTI imenom Ravnice se nahaja neposredno 6oq Gornja Vas in leži na nadmorski višini okoli str£n *rov(!)' kar je za sočasna najdišča na severni Odkr't ®0riancev, na Dolenjskem, izjemno visoko. Prvov 16 rimsk°dobnih grobov vtem kraju je pomenilo rstno senzacijo zaradi svoje visoke lege, značil- to Leto za letom raziskujejo v poletnih mesecih 'obo Pe 'n do let°šnjega poletja so odkrili že 38 Z |e(j. v_lz rimskega časa z žganim pokopom. Najdišče nih grobnih oblik in zaradi bogatih pridatkov v grobovih. Vsi grobovi so imeli kamnito konstrukcijo, ki je bila zgrajena na tri načine: 1. štiri pokončno vsajene kamnite plošče so tvorile pravokotno, skoraj kvadratno grobno skrinjo, medtem ko je peta plošča služila kot pokrov, 2. pravokotna grobna komora je sezidana iz ploščatih kamnov brez malte, kot pokrov je služilo nekoliko večjih plošč, 3. grob s krožnim tlorisom je bil sezidan iz ploščatih kamnov v tehniki suhozida in je bil kupolasto zasvoden. Grobovi te oblike so redki, vendar po svoji vsebini najbogatejši. Poleg tega zastavlja odkritje rimskodobnega grobišča v Gornji Vasi s svojimi bogatimi grobovi nekaj vprašanj, ki jim zaenkrat še ne vemo zadovoljivega odgovora. Kje je bila naselbina prebivalcev, ki so pokopavali svoje mrtve pod današnjo Gornjo Vasjo, s čim so se ukvarjali, in čemu so prav na tem visokem pobočju pri vrhu Zumberka zgradili svoje domove in blizu njih pokopavali svoje rajne? Da so bili antični prebivalci Gornje Vasi precej premožni, dokazujejo skrbno zgrajene grobnice, bogati pridatki v grobovih, še prav posebej številne steklene posode, ki so bile v takratnem času zelo dragoceno in celo luksuzno posodje. V grobovih pri Gornji Vasi so našli tudi več hišastih žar, te značilne grobne posode Latobikov, v katere so dajali pepel sežganih mrličev. To so prve hišaste žare na Zumberku in poleg ene, že prej odkrite v Zagrebu, doslej edine, ki so bile odkrite na območju Hrvaške. Oblike grobov in lončenih posod v grobovih iz Gornje Vasi imajo najboljše in najbližje primerjave v sočasnih rimskodobnih grobovih na Dolenjskem. Taki grobovi z enakim grobnim inventarjem so bili odkriti na primer v Novem mestu (Beletov vrt), v Trebnjem, Zloganju, na Šentjernejskem polju in v zadnjem času tudi na Verdunu pri Stopičah. Med lončenimi posodami izstopa nekaj značilnih oblik, kot na primer sivočrni lonci z narebrenim vratom in znamenite hišaste žare, ki jih najdemo samo na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in sedaj tudi na Zumberku. Te posode so nedvomno proizvod dorpačih lončarjev, ki so s svojimi izdelki zalagali tisto področje, koder so živeli Latobiki, po poreklu keltskega rodu. Fino namizno posodje, kot naprimerterrasigillata(spečati izdelovalcev žigosane posode) ter steklene posode, so bile izdelane v severnoitalskih delavnicah, odkoder so jih v naše kraje tovorili potujoči trgovci. Bronaste zaponke — fibule pa so najbrž bile izdelane v rimski Sisciji (današnji Sisak). Po zmagi rimskih čet pod poveljstvom Oktavijana (kasnejši prvi rimski cesar Avgust) nad Japodi in zavzetjem Siska leta 33 pred našim štetjem je prišlo tudi ozemlje Zumberka in Gorjancev pod oblast rimske države. Sprva je bilo to področje vključeno v provinco Ilirik, kasneje pa v provinco Zgornja Panonija. Rimljani so že v 1. stoletju našega štetja zgradili za potrebe vojaštva in trgovine dve veliki cesti: na severni strani tega območja čez Dolenjsko na črti Emona (Ljubljana — Siscia (Sisak), na južnem vznožju Zumberka v dolini Kolpe pa od Senja preko Karlovca do Zagreba in Siska. Upravno in trgovsko središče Latobikov na severni strani Gorjancev je postalo mesto Neviodu-num (Drnovo pri Krškem) z rečnim pristaniščem ob Savi. Na južni strani Zumberka pa so Rimljani zgradili večje mestno središče Kalapijanov v kraju Kamensko pri Karlovcu z rečnim pristaniščem ob Kolpi. Rimljani so z novim družbenim redom in visoko razvito civilizacijo v temeljih spremenili življenjske navade staroselcev. Romanizacija, to ježivljenje po rimskem načinu in navadah, je sicer počasi, toda vztrajno prodirala med staroselske prebivalce na podeželju. Mestne upravein državni uradniki so zamenjali oblast prejšnje plemenske aristokracije. Intenzivni razvoj kmetijstva in obrti z visoko proizvodnjo povečujejo kupno moč prebivalcev, v deželo prihajajo tudi luksuzni predmeti iz daljnih dežel. Tako tudi na visoka pobočja Zumberka, o čemer nam pričajo grobovi v Gornji Vasi. Enak način pokopavanja in sorodnost ali celo enakost oblik grobnih pridatkov v sočasnih grobovih na Dolenjskem in na Zumberku pričajo, da so v rimskem času obstajale trajne prometne povezave (tovorne poti) med rimskodobnimi prebivalci v Gornji Vasi in prebivalci v dolini Krke, še posebej s trgovskim središčem v Neviodunumu. Po mnenju arheologa Zorana Gregla, ki raziskuje grobišče v Gornji Vasi, je rimskodobna naselbina v Gornji Vasi nastala zaradi izkoriščanja rudnega bogastva in je delovala v drugi polovici 1. in v prvi polovici 2. stoletja našega štetja. Nadalje meni raziskovalec, da so v tem časovnem razdobju na tem območju živeli Latobiki, zato je najverjetneje, da so bili pripadniki tega plemena pokopani v nekropoli v Gornji Vasi. Ob predstavitvi rimskih grobov iz Gornje Vasi naj omenim še drugo, nič manj pomembno arheološko odkritje na Zumberku, ki vzbuja pozornost zaradi svoje izjemne velikosti in časovne pripadnosti. To je izredno razsežno prazgodovinsko gomilno grobišče in blizu njega tudi obsežno utrjeno prazgodovinsko gradišče pri vasi Budinjak, ki leži približno 3 km vzhodno od Gornje Vasi. Ob cesti, ki pelje iz Budinjaka v Mrzlo Polje, se v redkem brezovem in hrastovem gozdu, obraslem z visoko in gosto praprotjo, skrivajo očem desetine večjih in manjših gomil, ki krijejo v sebi grobove iz starejše železne dobe, izpred več kot dva tisoč petsto let. Nanje so postali pozorni delavci Samoborskega muzeja in leta 1984 so pričeli pod vodstvom arheologa Željka Škoberneta raziskovati prve gomile. Letos spomladi so celotno območje z gomilami geodetsko izmerili in posneli, jih kartirali in pri tem našteli nič manj kot 141 prazgodovinskih gomil! Impozantno število gomil, ki tahko preseneti in navduši še tako razvajenega arheologa. Letos poleti so raziskovanje gomil nadaljevali in prišli do presenetljivih podatkov. Med grobnimi pridatki je največ keramičnih posod, sledijo bronasti okrasni predmeti in veliko število steklenih jagod izredno lepih oblik in barvnih kombinacij. Raziskovanje prazgodovinskih gomil v Budinjaku je šele na začetku in se bo nadaljevalo še več prihodnjih let. Najdbe v Budinjaku so pokazale, da so tu živeli ljudje v starejši železni ali halštatski dobi, zanesljivo že v 7. stoletju pred našim štetjem. Najdbe iz Gornje Vasi in Budinjaka so prvi znanilci bogate arheološke preteklosti na Zumberku, ki se šele odstira. V prihodnjih desetletjih se bo ta podoba gotovo še močno pomnožila in obogatila. Zumberak ne bo več bela lisa in neznana dežela na arheološki karti naših krajev. Muzejskim delavcem Arheološkega muzeja v Zagrebu in Samoborskega muzeja izrekamo dobrodošlico v Novem mestu, raziskovalcem priznanje za opravljeno delo in obilo uspehov pri bodočih arheoloških raziskavah na starodavnem Zumberku. TONE KNEZ foto slišal Milan Markelj pni°oK^c’ «RAV'CA DRAG|CA! SAMO KILCE Sl ODREZAL, SAMO POL s dolenjski list pred 20 leti Odpovedi — zadnja reSitev Ni množičnega odpuščanja delavcev — »Manj besedičenja, pa več dela!« zahtevajo občani PRI NAS ni množičnega odpuščanja delavcev zaradi ukrepov, ki jih je prinesla reforma. Kljub temu v posameznih kolektivih vendarle odpuščajo po nekaj ljudi. Po dveh desetletjih, ko smo živeli v prepričanju, da ima skoraj vsakdo neomejeno pravico do dela, so odpovedali vsekakor presenečenja. Čustvena prizadetost ljudi, ki so dobili odpoved, je zato toliko bolj umevna. Zategadelj bi morale biti odpovedi zares samo zadnja rešitev za kolektiv. Ker so maloštevilne, pa bi morale vsebovati obširno razložitev, ki naj delavcu kar se da natančno pove, zakaj je dobil odpoved. »MANJ BESEDIČENJA, pa več dela,« zahtevajo občani na Kočevskem čedalje bolj, kadar na sestankih in drugovrstnih zborih pretresejo vprašanja perečih področij. Zato je težko tistemu predstavniku, ki pride med ljudi nepripravljen. Vprašanja so neposredna, vzeta iz življenja, odgovori nanje pa morajo biti zelo konkretni, predvsem pa ustrezni, da požanjejo zadovoljstvo. JAVNE TRIBUNE so potrdile da občani odobravajo reformo in od nje marsikaj pričakujejo. Pripomnjeno pa je bilo, naj se reforma dosledno izvaja na vseh ravneh, ker se bodo sicer prizadevanja izprevrgla in ne bomo zadeli žebljice v glavico. Izmaličena reforma pa bi pomenila korak nazaj in ne bi bila v skladu z nujo, da postavimo gospodarstvo slednjič na trdna tla. PREBIVALCI NASELJA pri hotelu Sremič, kjer nastaja novo središče Krškega, se sprašujejo, kdo je odgovoren za zunanjo ureditev stanovanjskih blokov. Pogled med te bloke je prav žalosten. Neurejenost pa ne moti le stanovalcev, temveč tudi goste v hotelu. ČRNI OBČINSKI mercedes že precej časa ni viden na trebanjskih cestah. Poslali so ga na popravilo v Ljubljano, zdaj pa menda ni hrabrega moža, da bi šel ponj in ga pripeljal domov. Bojda so vmes neplačani računi ob nakupu, pa ne mara nihče blizu. Zgodi se. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. septembra 1965) I * * * * * * \ 0 * * * * \ S Sodobni dom — gnezdo strupov? Zastrupitve ožjih bivalnih okolij z radioaktivnostjo — Smo zadeli v vrh ledene ______gore novih nevarnosti? — Sodobna gradnja hiš v slabi luči_ m SVETU NISO LETELI, kot jim je bilo obljubljeno, pa so se pritožili na sodišče in zahtevajo visoko denarno odškodnino. Gre za skupino Američanov, ki so delovali v sekti slavnega guruja Maharishija Mahesha Yogija, zdaj pa so globoko razočarani nad duhovnim vodjem. Yogi namreč obljublja svojim privržencem, da jih ne bo naučil samo branja misli, modrosti in duhovnega uživanja, marveč tudi letati prosto po zraku. Dolgo je sedem Američanov (zdaj tožnikov) vadilo in vadilo po navodilih guruja, vendar dlje od nerodnega poskakovanja niso prišli. Zapravili so mlada leta, od letenja pa nič. No, če drugega ne, je veliko vredno že izkustvo, da ne gre verjeti tistim, ki veliko obljubljajo. Nekaj takšnih modrosti odkrivamo tudi v naši ljubi deželi brez gurujev. NISO ZRASLI, čeprav je bilo v oglasu napisano, da bodo. In ker so Japojici, kot je znano, nizke rasti, je Šigučiju Onu šinila v glavo sijajna, a goljufiva zamisel. Objavil je oglas, da prodaja tabletke za hitro rast. Interesent je moral poslati le lep kupček denarja in po pošti je dobil tabletke. Posel je v hipu zacvetel,.dokler ni dobrodel-neža priprla policija. Jasno je, da noben od uživalcev Šigučijevih tablet ni zrasel niti za milimeter, rasla je le vsota na bančnem računu japonskega sleparja. NISO OSTARELI za v vrtec in pika! Tako je vsemu navkljub sklenila 106 let stara Johanna Jonsson iz Vallakre, ko je na svojo prošnjo, naj jo sprejmejo v dom ostarelih, prejela rešitev, da jo že čaka prostor v bližnjem vrtcu. Izkazalo se je, da je računalnik pomešal leta starosti. Najbrž je bil narejen v istem podjetju kot'tisti, ki je poklical Antona Jessena na pregled zob v šolsko zobozdravstveno ambulanto. Jessen je namreč že krepko v jeseni življenja, svojih zob pa ni imel v ustih že več kot — 20 let... ZA KONEC tedenskega potepa po svetu okoli še nekaj časopisnih modrosti, ki jih je izbral Ellerman. Smrt je pomemben dogodek v življenju vsakega človeka. Težko je dajati prognoze, če se nanašajo na bodočnost. Deset odstotkov vseh nezaposlenih ni nikjer v službi. Nevarno se bližamo nekemu novemu meščanstvu. Redijo ga birokracija, tehnična inteligenca in tudi delavci, ki so zaradi preobilja ali požrešnosti zgubili vse kompase. J. JAVORŠEK Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Na delo, gospodje, na delo! Liberalcem ni za blagor dežele, ampak le za razprtije in strankarstvo -Dolenjcem primanjkuje bek — Požar v Dečji vasi — Nove orgle v Šmihelu (Dolgotrajen) boj naših poslancev ni bil brez uspeha in to togoti liberalce od sile. Upati je, da bo deželni zbor kranjski, ki se skliče za gotovo oktobra enkrat, mimo zboroval, seveda če ne bodo liberalni poslanci poskušali delati ovir. Njim tako ni do pravega blagra dežele, marveč samo za strankarstvo in za prepire in zato se utegne zgoditi, da bodo nalašč nagajali, seveda, če se bo to dalo. Gospodje, na delo, na skupno gospodarsko delo, sicer boste res morali iskati ljudi, ki bi vam verjeli, da ste narodni in za narodov blagor vneti. (Povsod), kjer se vinska trta goji, potrebujemo za vežnjo trt tudi bek (šibic). Povsod, po vseh vinorodnih deželah, pridelujejo nalašč beke v ta namen. Tudi po Dolenjskem se jih prideluje, le žal, da v dosti premajhni meri, tako da jih sleherno leto primanjkuje. Ker jih primanjkuje, pomagajo si vinogradniki na ta način, da napravljajo iz tistih vitre s tem, da jih razkoljejo in tako pomnožijo. (D n e) 6. septembra t. 1. nastal je požar v vasi Dečja vas občine Trebnje, ki je v najkrajšem času uničil devet posestnikom hiše, .vsa gospodarska poslopja, hišno opravo, obleke in orodja ter vse spravljene poljske pridelke. Škoda presega svoto 60.000 K. Zima se bliža in pogorelci nimajo sredstev, da bi napravili iz podrtij stanovanja in da bi se oskrbeli z opravo, za hišo in gospodarstvo najpotrebnejšo. Spričo te bede razpisujemo pobiranje milih darov. (Nove) orgije dobila je župnijska cerkev sv. Mihaela v Šmihelu, katere je postavila tvrdka Meyer iz Predarlskega. Orgije imajo 13 pevajočih spremenov in 10 zbiralnikov ter dva manuala. Sistem je pnevmatičen. Tvrdka Meyer je postavila na Kranjskem že več lepih orgelj, tako v Zatični v samostanski cerkvi in v Novem mestu v kapiteljski cerkvi, s katerimi deli je dosegla splošno priznanje. S šmehelskimi orgijami je dosegla tvrdka še večje zaupanje. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1905) Strupi so postali del našega vsakdanjika, kot je postalo že nekaj običajnega onesnaženo in zastrupljeno okolje. Če bi hoteli našteti vse strupene snovi, s katerimi se dandanes bolj ali manj srečujemo v širšem in ožjem bivalnem okolju, bi nastal dolg seznam. Pred leti, ko seje ekološka zavest širše javnosti začela prebujati, je odkritje sledilo odkritju, znanstveniki pa so delček za delčkom sestavljali grozljivo podobo nevarnosti, ki so obkrožile človeka zaradi njegovega premalo premišljenega ravnanja. Pričakovali bi, da kaj posebno novega ne bodo več odkrili. Lansko zimo pa se je začel odmotavati klobčič novega problema. V jedrski elektrarni v Colebrookdalu je neki uslužbenec pri običajni kontroli radioaktivnosti ugotovil, da je z njim nekaj narobe. Detektorji so zabeležili kontaminiranost, kar pa je v jedrski praktično nemogoče. Posebna ekipa je odšla pregledat še njegovo stanovanjsko hišo, oddaljeno nekaj kilometrov. Po prvih meritvah so bili tako presenečeni, da rezultatom niso verjeli in so naredili še eno merjenje. Odkrili so namreč tako visoko stopnjo radioaktivne kontaminiranosti hiše, kot je niso še nikoli dotlej v kakšni nastanjeni zgradbi. Seveda so hišo za drag denar dekontaminirali. Toda odkritje je bilo tako presenetljivo, da so začeli meriti kontaminacijo še v drugih hišah. V petih mesecih so pregledali 1.800 domov in kar v 40 odst. hiš zbeležili nevarno visoko stopnjo kontaminiranosti z radonom. »Zatipali smo vrh ledene gore. Radon je prav lahko že vsepovsod,« pravijo strokovnjaki urada za zaščito okolja. Računajo, daje najverjetneje kak milijon ameriških domov kontaminiranih z radonom in tej nevidni in s čuti nezaznavni zastrupitvi ožjega bivalnega okolja domnevno pripisujejo letno 30.000 primerov smrti zaradi pljučnega raka. Radioaktivni element radon, ki Samo za močne in brezsrčne Ponižujoč in čuden »šport« prihaja v Evropo Ta mesec se bo v Avstraliji začelo nenavadno svetovno prvenstvo če seveda protest javnosti ne bo dovolj močan in bo preprečil javno merjenje moči zaenkrat le štirim ekipam na svetu (dvema avstralskgna in dvema angleškima) v čudnem »športu«. Vajeni smo že, da slišimo in beremo o čudaških tekmovanjih, kjer merijo dolge jezike, pljuvajo v daljavo, si merijo dolžino nohtov in podobne neumnosti, toda za metanje pritlikavcev v daljavo doslej še nismo slišali. A prav za ta »šport« gre. Tekmovalec, biti mora krepak možakar, mora vreči pritlikavega človeka čim dlje. Pritlikavci, ki jih korenjaki premetavajo, sicer res nosijo zaščitno čelado in padajo na razprostrte blazine, toda stvar ni samo v tem, da naj bi bili v rasti zaostali ljudje zavarovani pred morebitnimi zlomi tilnika in hrbtenice, marveč gre predvsem za očitno norčevanje in poniževanje že tako dovolj nesrečnih ljudi, da o izkoriščanju sploh ne govorimo. Osrednja osebnost novega »športa« je poslovnež Danny Banfor, ki si prizadeva, da bi tekmovanja zanesel tudi na evropska tla in navdušil zabave željno občinstvo za nenavadno početje. Podvig se mu za zdaj v Veliki Britaniji ni posrečil. Komunistična poslanka Vera Squarcialupi je slučajno poslušala radio in slišala oddajo o nenavadnem »športu«. Takoj ko je mogla, je obvestila komisijo za človekove pravice in se hkrati začela potegovati, da bi novi »šport« odločno prepovedali prenesti na evropska tla in ga onemogočili tudi v Avstraliji. Medtem se je zvedelo, da je poslovnež Banfor novo »športno panogo« že prikazal na Finskem, v Zahodni Nemčiji in nekaterih ameriških vojaških oporiščih na evropskih tleh. »Človeškega materiala za šport ne manjka,« pravi cinično. Brezposelnosti je dovolj tudi med pritlikavci. je brez vonja, barve in okusa, so odkrili v začetku tega stoletja. Nastaja pri razpadu radija, ki pa je Drodukt razpada urana. Znanost že precej časa ve, da je radon nevaren predvsem rudarjem v uranskih rudnikih, saj so svoj čas zabeležili med njimi precej večjo stopnjo obolenj za pljučnim rakom, odkrili pa so tudi krivca. V sodobnih uranskih rudnikih, kot je, denimo, naš v Žirovskem vrhu, se zastrupitvi s plinom radonom in drugimi nevarnimi snovmi, ki so v povezavi z uranovo rudo, izognejo tako, da je rudnik dobro prezračen, pri vrtanju pa preprečujejo dviganje in nastajanje prahu s stalnim oblivanjem svedrov z vodo. Toda radon se lahko razširi na vse konce. Na kilometre daleč prodre pod površjem in nato pride na dan skozi porozne kamenine in razpoke tudi daleč od ležišč uranove rude. Na zraku se radon hitro razgubi in ne more priti do zdravju nevarnih koncentracij. Vse drugače pa je, če plin prodira skozi temelje hiše in se začne nabirati v notranjosti stavb. Po daljšem času se skozi razpoke, porozni material, skozi kanaliz-cijske odprtine in druge napeljave nabere toliko radioaktivnega plina, da nastane smrtno nevarna koncentracija. V nadaljnjem procesu se radon razkroji v radioaktivni bizmut in polonij poleg še nekaterih drugih snovi; posebno nevaren pa je polonij,ki se veže na prašne delce, kijih stanovalec vdihava. Tako pride do postopne zastrupitve človekovega organizma. Največji problem je v tem, da vse skupaj poteka neopazno. Po dosedanjih ugotovitvah se z radonom povzročeni rak razvija do 20 let. Prejšnjih zdravstvenih težav ni in človek, ki se zastruplja, ne more pravi čas zaznati nevarnosti in seji izogniti. Kot pravijo strokovnjaki urada za zaščito okolja, se je nevarnost kopičenja radona v stanovanjskih prostorih v zemljepisnih predelih, kjer prihaja do naravnega izhaja- nja tega plina na površje, še p°’ večala zaradi sedanjega načina gradnje. V skrbi za varčevanje 1 energijo so današnje stanovanjske hiše močno izolirane in izmenjava ( plinov je onemogočena. To pa pomeni, da toksični plini ostajaj0 v bivalnih prostorih. Zal med temi strupenimi plm' niso samo radon oziroma elemen; ti in snovi, ki nastajajo Prl njegovem razkroju, pridružile*0! se jim še druge snovi. Menda JC kar 11 zdravju nevarnih snovi, kjv i sodobnem stanovanju ogrožaj0 j človekovo zdravje. Nastajajo Pf' delovanju sodobnih gospodinj’ skih naprav, pri vzdrževanj0 stanovanja in tudi kot posledic novih gradbenih materialov j1 različnih snovi v opremi in pol'1’ štvu. Vendar pa delovanje, spr‘ oščanje in učinkovanje vse|> teJLi osumljenih snovi znanstveno šen| \ dovolj raziskano, zato zaenkrat01 mogoče kaj prida ukreniti. Strokovnjaki svetujejo tistin1 državljanom, ki sumijo, da ogroženi zaradi kontaminacije2 radonom, naj dajo pregled0" hišo. Meritve sicer niso poceni111 jih mora plačati lastnik hiše saij vendar so za tista naselja,-kr obstoji sum, da prihaja do 00 ravnega izhajanja radona, v priporočljive. Če meritve pok^ jo, da se v stanovanjskih prosto0'’ nabirajo strupi, potem je tre hišo dekontaminirati in jo ^ datno zavarovati z doslednim10 oliranjem tal, zatesnitvijo rs*1 komunalnih vodov, od vodov0" nih do kanalizacijskih priklj0* kov, nato pa je priporočljivo, da> nabavijo še dobro prezračeval"1 napravo. , Pri nas zaenkrat tovrstnih z°s, rupitev nismo zasledili, ozire"1’ če smo natančnejši, o njih še\ bilo nič slišati. Končno pa s°s^ to novo nevarnostjo v dom0', kot prvi srečali Američani “ letos. Vse skupaj je še precej", jasno in potrebnih bo veliko & skav, preden se bo pokazala' resnica. Morda ima strah danes že prevelike oči. M' (Vir: Tii"f m f Na avtomobilski strehi so preskušali aerodinamičnost modela. To ie med začetnimi fazami, zato ima pterozaver še bolj oguljen videz- Izumrla pošast bo leteli ....... ... fi Izdelava izumrlega letečega plazilca velik «*ZI paleontologe in konstruktorje dovolj izkušenj za gradnjo večjega modela, katerega v . ^ dosega že polovico veliko* -J-mrlega pterozavra. NajveCJ ^1 stavniki so merili v razpčinama Kočevje in Rab. Iz občine Kočevje je bilo Ged NOB mnogo občanov 'Garniranih v fašističnem iabori§ču na Rabu. Občani °nah občin so med drugo svetovno vojno doživljali podobno usodo. Vezi, ki so se spletle med NOB in možnosti sodelovanja na različnih področjih, predvsem na področju gospodarstva, so dobra osnova za pobratenje in nadaljnje so- delovanje med obema občinama. Ob občinskem prazniku na kratko ocenimo tudi, kako v tekočem letu uresničujemo zastavljene cilje. Ocena oz. podatki so pri- pravljeni na osnovi polletnih rezultatov poslovanja. Vseh zastavljenih ciljev za letošnje leto ne dosegamo, beležimo pa nekatere pozitivne premike. Celotni prihodek, akumulacija in sredstva za reprodukcijo so na- SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE N.SOL.O. TOZD: GRADBENI SEKTOR KOČEVJE — GRADBENI SEKTOR RIJEKA — STROJNI OBRATI KOČEVJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE * Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME, n.sol.o. Kočevje Proizvodni program: — prikolice in polprikolice, kiper prikolice in polprikolice — traktorske prikolice — polprikolice za prevoz kontejnerjev — specialne kiper polprikolice za prevoz kontejnerjev — kontejner-cisterne za prevoz sipkih materialov in tekočin — cisterne — prikolice in polprikolice za prevoz sipkih materialov — cisterne za prevoz živinske hrane — avtomešalci postaje in oprema za pretransport sipkih materialov s pomočjo pnevmatskega transporta — silosi za skladiščenje živinske hrane — silosi za skladiščenje žita — univerzalni trosilniki umetnega gnojila in kalcija — mešalec — transporter silirane živinske hrane PROIZVODNO PODJETJE KOČEVJE TOZD Težka konfekcija „SINTEP' TOZD LESNA PREDELAVA TOZD USLUGA Občanom občine Kočevje čestitamo za praznik občine pp ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! ______ suvnuuB LESNA INDUSTRIJA K O Č E V 1 E OPREMA ZA ŠOLE, OTROŠKE VRTCE, DIJAŠKE IN ŠTUDENTSKE DOMOVE, OTROŠKE SOBE, MASIVNO POHIŠTVO, IVERNE PLOŠČE, ŽAGAN LES rnc ZBORA ODPOStANCrV M 64 -v ; ■ '%■ ■: t v :k ',-V v' w^Ww!im mJF* Gospodarska banka !*2£?5SU»,« Ljubljana, n. sub. O. tetafon: (061)851-822 Poslovna enota Kočevje telegam: n»nka Ob prazniku občine Kočevje čestitamo vsem članicam in varčevalcem Dejavnost delovne organizacije je: zaključna dela v gradbeništvu, in sicer: — kleparstvo, splošno in strojno ključavničarstvo, kovinostrugarstvo, kovinska galanterija in oprema, izvajanje vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih instalacij, hladilnih, klimatskih in prezračevalnih naprav, kotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke tlake in za procesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in za čiščenje zraka, napeljave kanalizacije, kovaška in podkovska dela. Čestitamo vsem občanom! > : . ___________________________________________________________ Kemična tovarna Kočevje n.sol.o. Kočevje 61 330, Tomšičeva 9 Brzojav: Melamin Kočevje Teleks: 31344 yu melko, tel.: (061) 851-115 nsw TOZD MELAPAN, TOZD KOMELOLI, TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK v------------------------------------------ Ie'efoni: direktor (061) 851-109, h. c. 851-911 • Telegram: TEKSTILANA ^ Ielex: 32 208 yu tekoč • Žiro račun: 51300-601-10082 pri SDK Kočevje *el- postaja Grosuplje froizvodni program: proizvodnja odej in pregrinjal ^STITAMO ob občinskem SOZD Gozdarstvo — Kmetijstvo KOČEVJE 4 Kočevje, Kolodvo °B PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM prebivalcem občine INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME p.o. — KOČEVJE Proizvodni program: — lestve — kovinsko pohištvo ČESTITAMO ZA — oprema za kopalnice DDA7Mllf HDfMME — galvanske storitve rnMtlllfV UIjuINl Tozd KONFEKCIJA PROIZVAJA: zenske, moške in otroške hla-t CE . TOZD PLETENINE PROIZVAJA: GARNITURE ZA DOJENČKE IN OSTA-t-E OTROŠKE PLETENINE KOČEVJE ^ Cm gg Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine. °B PRAZNIKU OBČINE Č LOQATEC INTEGRAL. SAP LJUBLJANA TOZD STOJNA KOČEVJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM! mercator - velepreskrba ljubljana n. »ub. o. Mercator TOZD trgopromet 61330 Kočevje, Ljubljanska 18 o. sub.o. OBČANOM, SODELAVCEM IN DRUGIM POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Vinogradništvo-k leti Krško, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge vzdrževalca strojev v delovni enoti kletarstvo Leskovec Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: — poklicna šola strojne ali elektro smeri — poskusno delo 3 mesece — 6 mesecev delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih ---c/ Interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev • pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, CKŽ 52, v kacftovsko službo. Prijave na razpis bomo sprejemali 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 633/40-85 Emona Dolenjka — TOZD Engro-detajl, Novo mesto, objavlja javni natečaj z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo dela nepremičnin vi. št. 28, k. o. Žužemberk, ki predstavlja gospodarsko poslopje — skladišče. Izklicna cena je 921.600 din. Varščino v višini 92.160 din mora ponudnik položiti hkrati s ponudbo na žiro račun št. 52100-601-10927 (varščina). Dokazilo o vplačani varščini mora biti priloženo ponudbi. Rok za ponudbe je vključno 18,10.1985. Odpiranje ponudb bo 21.10. 1985 ob 8. uri. Odpiranju ponudb lahko priSOStvujSjC tudi ponudniki. Ponudba mora biti v zapečateni ovojnici z oznako »Javni naiečaj«. Ponudbe pošljite na naslov: Emona Dolenjka, TOZD Engro-detajl, Novo mesto, Glavni trg 28. Vse potrebne informacije dobijo interesenti na sedežu TOZD v Novem mestu, Glavni trg 28. 635/40-85 Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto Ulica Milke Sobar 30, razpisuje skupaj s Tehniško fakulteto Maribor vpis izobraževanje odraslih v šolskem letu 1985/86 za II. stopnjo elektrotehnike, smer elektronika. Izobraževanje ob delu bo potekalo pri SŠTZU Boris Kidrič, Novo mesto. Pogoj za organizirani pričetek v letošnjem letu je vsaj 25 študentov, ki bodo študirali ob delu. Študentom bo določena minimalna kvota za nudenje organizirane pedagoške usluge. Vpisni pogoji so enaki kot za redno izobraževanje. Pred-prijave se zbirajo na SŠTZU Boris Kidrič, tajništvo, tel. Ce bo dovolj preaprijav, bomo organizirali sagtanek s študenti, kjer se bomo dokončno dogovorili o vseh pogojih študija. Predprijave zbiramo na šoli do 15. oktobra 1985. s 636/40 sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri *S% _________________ POKLIČITE 741-711 SLOTCMJAL&S iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa nagrada NA GOLNIK Izmed reševalcev predzadnje krinke je žreb izbral MAKSA JAMŠKA z Golnika in mu za nagrado ““delil knjigo Bazilije Pregelj »Moj °ee«. V tem likovno bogatem opremljenem delu hčerka znanega s|ovenskega pisatelja Ivana Preglja * občutenjem izrisuje svoje spomine "a očeta in razkriva ožje duhovno okolje, v katerem je živel in ustvarjal pisec Tolmincev, Plebanusa oannesa in drugih del, ki so temelj “genske književnosti. Košite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 11. oktobra na naslov: Uredništvo ,®*enjskega lista, Germova 3, oOOO Novo mesto, s pripisom križanka. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Nasilje zmerom izgublja. Č. SARIČ (Naše preproste človeške pa-j/1 ne vodi razum, pač pa Smerno upanje. D. JANČAR . Sramoti, ki smo si jo sami na-°Pali na vrat, ni opravičila. P. SARIČ oim bogastvo družbe je raznest njenih posameznikov. D. BARJAKTAREVIČ rr SKLADATELJ (ALES-SANDRO) ŽELATINA IZ ALG GR. FILOZOF POOPIS Z ZNAČKO IT PRESTOLNICA ISTRSKO VINO ORIENT PRAŠEK ZA USE MESTO NA KDOR KASO JE NEM. TOV. MOTORJEV POVRŠINA EG. BOG. ORJAŠKI KUŠČAR SONCA POHIŠTVA ZASLUŽEK SVITEK DRI zbor OTOK PRI PEVCEV ATLETSKA FR TEROR ORG. MlECNI IZDELEK HRV. PETROL PREBI- VALIŠČE Prva je potipala komet za rep astronom?** Ameriška raziskovalna vesoljska naprava ICE v repu Giacobini-Zinnerjevega __________kometa — Kometi so res le umazane velike snežene kepe Ta čas, ko skozi bližnji vesoljski sk'rft0r *1‘t* ma*a armacIa jaPon' '*>. sovjetskih in evropskih na ^rav> ki so jih izstrelili z na-otpm, da bi od blizu potipale 2 0vtti Halleyev komet in tako ^tanstvenikom posredovale čim-o podatkov za razumevanje teh “besnih pojavov, je skorajda argona ameriška vesoljska napra-a ICE pripravila lepo presene-r aJ0- Kot prvi izdelek človeških je zaplula skozi kometov rep Pri tem srečanju zbrala kopico nimivih podatkov. *CE seje srečala s kometom, ki 0s> naziv Giacobini-Zinner in P°tuje okoli Sonca šest let in pol. eveda komet še zdaleč ni tako vaven kot Halleyeva repatica, endar je uspešno srečanje ICE s a°tietom pravi obliž na ranjeni l?ler'ški znanstveni ponos. Leta el, ko je NASA zaprosila za de-p r’ s katerim bi poslali v vesolje j. s“bno napravo za raziskovanje ^ a*Ieyevega kometa, je ameriški bgres prošnjo gladko zavrnil. sk0 dru Tako > strokovnjakom za razi-u( 'Vanje nebesnih teles ni ostalo kot da so poklicali na Dra ^ skoraj odsluženo na-j,. V°ICE. Poltonsko napravo so v 'elili že leta 1978. Poslali sojo bnročje, kjer se gravitacija 'sm -n ^onca >zr>ičujeta, da bi So . zbirala podatke o učinkih “nega vetra na zemeljsko »M*etno P°'je-Oter -rava s*u*‘ °bičajno za je J.enje valov plazme, prav to pa k(*t°, kar se nahaja tudi v ■ Komet: strok, °vem repu,« pravi Nasin ;e‘UK°vnjak Robert Farquhar, ki „ Prvi predlagal, da bi ICE Sp rabili za raziskovanje kometa. Nal|3 So J° nameravali poslati venleyevemu kometu naproti, pre* ?r so ugotovili, da ima ICE hn radijsko postajo, ki bi ne °8la poslati podatke od tako daleč, kot se bo nahajal slavni komet, ko bo Zemlji najbližje. Potem pa so se domišlili Giacobini-Zinnerjevega kometa, ki prileti precej bližje našemu planetu. Komet je sicer veliko manjši, vendar za raziskave primeren. In še nekaj je pritegovalo ameriške strokovnjake: če bi jim srečanje uspelo, bi se to zgodilo prej kot srečanja ostalih naprav s Halleye-vim kometom. Odločitev je padla, NASA je zvrtala denar za nov program in začelo se je maratonsko in naporno pripravljanje srečanja ICE s kometom. Najprej so morali natančno izračunati pot kometa G-Z, kot mu v skrajšani obliki pravijo, potem pa se je' začelo zapleteno in težavno delo načrtovanja poti naprave ICE. S pomočjo računalnika so izdelali natančen program poti, in sicer so najprej spravili napravo iz lebdenja v območju izničene gravitacije ter jo usmerili proti Zemlji. Pred tremi leti, se pravi 1982. leta, je ICE krenila na pot, leto kasneje je začela plesti pentlje okoli našega rodnega planeta in vsakič se je približala tudi Luni, kjer je pridobivala pospešek. Decembra 1983 je s strahovito hitrostjo 70.000 km/h odletela novemu cilju naproti. Ker so kometi kaj muhasti vesoljski popotniki, so morali strokovnjaki večkrat popraviti pot ICE, Ko se namreč komet približuje Soncu, se ogreva in snov v glavi začne izparevati ter oblikovati rep. Včasih pride tudi do manjših izbruhov, ki nekoliko spremene smer poleta. Vsem tem spremembam so natančno sledili, da bi ICE ne zgrešila svojega cilja. Ob vsem tem pa je strokovnjake skrbelo še nekaj. Naprava, ki sojo poslali v kometov rep, ni bila zg- Ogroženi dolarji Ponarejanje denarja ^postaja vse lažje ko Fotokopirni stroji dandanes 'ristno služijo ljudem pri števnih drobnih opravkih v vseh *J)ogočih (in vsemogočnih) ura-, da o njihovi uporabnosti v Poslovnem svetu sploh ne Sovorirno. In kot je povsem 'azumljivo, se razvoj fotoko-P'rnikov ni ustavil, marveč gre silovito naprej. Vodilna podje-Ja že napovedujejo, da bodo v e'u ali dveh že v splošni uporabi barvni fotokopirniki, ki “odo naredili natančen posne-jjj* vsakršnega barvnega izvir- Zadeva je za marsikoga ko-'stna, za tiste, ki ubirajo tem-?a Pota kriminala, pa se zdi °t dar iz nebes. Predvsem gre r® Ponarejevalce denarja. Ce odo barvni fotokopirniki res ako zelo sposobni in široko ostopni, potem bo ponare- janje denarja postalo skoraj da smešno lahek posel. V nekaterih državah so pripravljeni na prihod novih fotokopirnikov. V Veliki Britaniji uvajajo kvalitetnejši in zahtevnejši tisk novih bankovcev. Novi 20-funtni bankovec ima vgrajeno varnostno nitko, ki je vidna kot linija srebrnih črtic, pogledana proti svetlobi pa se pokaže v celoti. Japonci, ki so že doslej imeli svoje bankovce natiskane tako, da jih je bilo najtežje od vseh svetovnih valut ponarediti, so začeli pri tiskanju uporabljati posebno barvo, ki jo je izjemno težko ponarediti. Na udaru pa je seveda ameriški dolar, kije kljub cenjeno-sti. in veljavnosti po vsem svetu narejen dokaj preprosto, če ga primerjamo z drugimi bankovci. Tiskajo ga le v eni barvi, kar bo barvnim fotokopirnikom zelo lahko posneti. Zato ameriški bančniki razmišljajo o novih bankovcih, ki bodo večbarvni, dodatno pa naj bi jih zaščitili proti ponarejanju še z vloženimi nitkami in posebni optičnimi pripomočki. rajena za takšne raziskovalne naloge in ni imela zaščitnega plašča pred prašnimi drobci. Velika hitrost in nekolikanj večji drobec snovi v kometovem repu bi hitro uničila nekajletne napore. »Dovolj bi bil že drobec, velik kot peščeno zrno,« pravi Hohn Brandt, eden od odgovornih za projekt. No, kot se je izkazalo zadnje dneve septembra, je šlo vse po sreči. ICE je brez škode preživela polet skozi kometov rep. Najprej je prebila tako imenovani udarni val, ki ga dela komet, ko pluži skozi sončni veter kakih 180.000 kilometrov daleč od kometove glave, nato je letela skozi njegov rep vse bližje k jedru. Najbolj se mu je približala na 8.000 kilometrov. Med najpomembnejšimi odkritji, ki jih je posredovala ICE, je nedvomno odkritje molekul vode in ogljikovega monoksida. S tem so se potrdile-znanstvene domneve o sestavi kometa, ki jo še najbolj nazorno opišemo z Brandto-vimi besedami, da je komet v osnovi le »velika, umazana snežna kepa«. Presenetljiv pa je bil podatek o debelini repa. Znanstveniki so pričakovali, da ima komet precej tanjši rep, toda ICE je pokazala, da je rep kar petkrat bolj debel, kot so računali. Stara, dobra ICE je svojo nalogo opravila, vendar je vseh dolžnosti še niso razrešili. Usmerili so jo v globine vesolja proti Halleyevemu kometu. Če bo šlo posreči, bo pobrala nekaj kome-tovega prahu, potem pa čez kaJ kšnih 30 let ponovno priletela v bližino Zemlje. Takrat je bodo pobrali iz orbite in odnesli na Zemljo. Že sedanja tehnologija z vesoljskim letalom Discoverie to omogoča, čez tri desetletja pa bo verjetno vse skupaj neprimerno lažje in bolj utečeno. MiM (Vir: Time) Svetlobni vrtinec na sliki spiralna meglica? Razburkano, svetleče nebo na znani sliki Zvezdna noč slavnega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha ni plod bolezenskega haluciniranja, kot domnevajo nekateri strokovnjaki, ki iščejo v Goghovih slikah odraz njegove duševne bolezni, marveč prej odraz globokih razmišljanj resnega ljubiteljskega astronoma. To trditev je bilo slišati na sestanku Ameriškega društva astronomov, izrekel pa jo je umetnostni zgodovinar Albert Boime. Slika Zvezdnato nebo je nastala v času, ko je van Gogh bival v zgornjem nadstropju bolnišnice v francoskem samostanu Saint Paul de Mausole, kjer naj bi se zdravil zaradi duševnih motenj. Toda teh Gogh ni imel, trdi profesor Boime. Veliki slikar ni bil duševno bolan, marveč ga je mučila le padavica. Sam je vedel, da potrebuje pomoč, in poiskal jo je v omenjeni bolnišnici, kjer se svoji slikarski strasti ni izneveril in je 19. junija 1889 zjutraj naslikal Zvezdnato nebo. Na njem je, kot zatrjuje ameriški profesor, naslikal tudi točno podobo spiralne meglice, kakršne dandanes astronomija dobro pozna, znane pa so tudi odlične fotografije teh meglic. V van Goghovem času ni bilo fotografij, za spiralne meglice se je vedelo le bolj teoretično. Je slikarju pomagala domišljija ali globoko poznavanje nebesnih pojavov? Boime se nagiba bolj k drugemu in dokazuje, da seje van Gogh zanimal za astronomijo, med drugim je s pomočjo sodobnega planetarija dokazal, da je razpored zvezd na sliki astronomsko natančno takšen, ko je bil na nebu tistega dne, ko je Vincent slikal Zvezdno nebo. Spiralno meglico pa je slikar svobodno vkomponiral v sliko. Za narodno zvestobo na bivanjski borzi ni cene. A. REBULA Pet stoletij zatiranja Preganjanje brazilskih Indijancev skozi stoletja Boj za zadnje ostanke njihove zemlje Medtem ko se ves svet dokaj redno seznanja in se tudi na različne načine bori proti rasnemu razlikovanju v Južni Afriki, pa se v notranjosti Brazilije dogajajo še vse hujše stvari z južnoameriškimi Indijanci, ki bi bili veseli tudi apartheida, saj bi jim omogočil vsaj življenje, ločeno od belcev. Tako namreč razlaga položaj brazilskih Indijancev Jorge Miles, ki je eden redkih visoko izobraženih Indijancev. Njegov glas pa je slišati tudi zaradi tega, ker je najbrž edini, ki je doštudiral v ZDA. Zgodovina brazilskih indijanskih plemen je hudo žalostna. Vse od takrat,’ko je pred skoraj 500 leti deželo za zahodni svet odkril Portugalec Pedro Alves Cabral, se število Indijancev zmanjšuje. Nekdaj jih je živelo okrog 5 milijonov. zdaj jih ob 100 milijonih ostalih prebivalcev, ki so se razmahnili na nekdanji indijanski zemlji, biva le še kakih 220.000. Tako strahotno se je število prvoselcev skrčilo zaradi nečloveškega preganjanja in številnih bolezni, proti katerim Indijanci niso bili odporni. Ta čas imajo brazilska indijanska plemena v svoji lasti samo še 7 odst. brazilskega ozemlja. Toda tudi po tem ostanku vstrajajo veliki apetiti. Izvedelo seje, da v teh preostalih indijanskih rezervatih ne manjka rudnega bogastva: zlata, bakra, svinca, mangana, tun-gstena. Vsakdo bi bil vesel takega bogastva v svoji domovini, Indijance pa izkušnja uči, da jim prinaša več slabega kot dobrega. Seveda če ne bodo s svojimi problemi močneje potrkali na vest mednarodne javnosti. VASA zgodba OKOVANA V LED Svetloba vzhajajočega sonca se prebija skozi meglo. Drevesa in grmi dobivajo jasnejše oblike. Capljam po zmrznjeni Rinži in obujam spomine. Posuta z ivjem se vije med drevjem in skalami. Okovana v let se mi zdi preveč tiha. Sence črnih jelš so razložene po tleh. Ogledujem korenine, razvejene in zmrznjene. Gledam belo zimsko cvetje. Čudovite rože je mraz vdihnil v led. Sonce s svojimi žarki srebri drevje v ivju. Kakor poleti cvetlice v vseh mogočih barvah, zimske krasijo stekleni led. Koraki se ustavljajo. Tenak led poka in grgra po vsej dolžini in širini. Vodni mehurčki so videti kot živo srebro v libeli. Razklan glas sivih vran se izgublja nad drevjem. Oči lažejo moji duši. Tako čudno lepo je molčeče padanje ivja v žarkih sonca. Lice smreke ob vodi odpira veke, poteze mile, kapa bela. Drevju je zmrznila zelena kri v žilah. Poka od mraza, vznemirja tišino. Ne dobiva več hrane iz globokih korenin. Iz grma skoči zajec, zadnje noge lovijo prve. Kot pojoče strune pozvanjajo koščki ledu ob debla in veje. Mrzel zimski dan umirja utrip. Čižki obiramo storžke črnih jelš, obrnjeni z glavo navzgor. Migljajoča zvezda jutranjica ugaša. Na ledu, pokritem z ivjem, iščejo stopinje živali in ptic ena drugo. Šopi vodnih trav kot da so si bratje med seboj. Šonce razdeljuje žarke v pisano mavrico. Riše v protisvetlobi čudovite slike. Oglašajo s? siničke dolgorepke. Kot pojoče strune obletavajo veje. Obirajo drevesno skorjo in tiho čebljajo. Stopam tiho kakor maček, ne motim zimske tišine. Drevesa in grmi molčijo. Odmrle veje lipe leže vkovane v led. Dahnem v » A mrzel zimski zrak, iz ust se kadi tojila sapa. Odkimam lesenemu obrazu na vrbi, zasanjan gleda v belina zimskega dne. Oglaša se premrla ptica. Na smrekovi veji sedi prazno gnezdo kosa in čaka pomlad. Črede sončnih žarkov se pasejo na posrebrenih vejah. Drobni odtisi tačk kune zlatice poskušajo očarati tla, posuta z ivjem. Tišina pa kakor da ni sama. Stekleni led poka in grgra pod nogami. Čudovita glasba. Sončni žarki mi zapirajo veke, bel puh leti po mrzlem zraku. Veje in vejice dreves tko na tleh na tisoče varljivih oblik. Sraka se v dolgih zamahih kril poganja naprej, reže vrv tišine. Tesnoba srca se sprošča, ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. Iz goste smreke se spusti lesna sova, plava kot čudežna ladja. Išče zavetje pred svetlobo. Ne izgubim stika s posameznimi drevesi, ki še stoje ob zmrznjeni Rinži. Pričarajo podobo iz otroških let, ko smo se kopali ob njih, skakali v vodo s prvih vej. Tako čudno lepo je tiho padanje ivja, kot bi prisluškoval stopinjam večnosti. Ivje hladi rane golih vej, kjer so rasli listi. Capljam pojedu, posutem z ivjem. Bel pajčolan je ves v zlatih žarkih sonca. Že sem »Pri kamniti plošči«, kjer smo se otroci kopali in lovili ribice v plitvi vodi. Sonce razliva toploto in svetlobo. Tako je vse tiho, dobro in lepo. Tako blizu mi je tvoj pogled, jeka Rinža. Razdajaš se mojim očem v vsej svoji zimski lepoti. Kot spomenik tišine je velika skala, štrleča iz vode. Sonce zaman išče zelene liste po vejah jelš in vrb. Sence dreves so globoke in kontrastne. Belo zimsko cvetje. Rinža, polna zlizanih kamnov in spominov, me žene naprej v svet zimskih pravljic. Capljam po steklenem ledu s svojim mladostnim spominom. PETER VOVK PASJA SVATBA Pomlad je čas, ko vse živo kipi, se prebuja,se druži. Ni ograje, ki bi lahko zaustavila ta pradavni življenjski nagon, kadar se prebudi. O tem eovori tudi tale zgodba. V nekem kraju je živela premožna družina. Česa vse niso imeli? Od najsodobnejših tehničnih naprav, lepega avtomobila, do psa z rodovnikom. In tudi držali so se, kot se položaju spodobi: oholo in visoko. ^ Pri sosedu je oilo drugače. Imeli so navadnega cucka, kot temu rečemo, brez rodovnika, brez črno na belem zapisanih potrdil, da je plemenitega rodu, in zanj ni bilo treba odšteti milijonov^ Nekega dne je lastniku cucka padla v glavo čudna misel. Ženi je dejal: »Veš kaj, lastnika tistega elegantnega psa bom povprašal, če bi pustil, da bi se sparil z našo psičko. Ne bo odveč, če dobimo kaj boljšega naraščaja. Še kakšen dinarček lahko zasluživa, če bo psičkov veliko in bi jih lahko prodali.« »Pa stopi do njega,« je po krajšem premisleku dejala žena. In res. Ponižno in previdno, kot se za takšno ponudbo spodobi je sosed omenil bogatemu lastniku svoj predlog. Lastnik rodovnega psa je vidno zardel in skoraj otekel v obraz. Rdeči toni so se prelivali v vijoličaste odtenke, nato pa je bruhnilo iz njega: »Kaj si drznete! Da bi se moj pes, ki ima črno na belem zapisan rodovnik, da bi se moj pes paril z vašo ničvredno psico? Ali ste ponoreli ali kaj? Da bi moj pes dal naraščaj takšnemu ničvrednemu mešancu. Kar izbijte si iz glave te in takšne norosti! K vaši bajti spada kaj drugega, ne moj lepi pes.« In tako se je pogovor presenetljivo hitro končal s popolnim polomom za nič slabega mislečega soseda. Toda narava po svoje uravnava pota. Jeseni je psička brez rodovnika že učila svoj mladi zarod vseh veščin, kijih mora pes znati. In med mladički je veselo skakalo tudi nekaj psičkov, zelo podobnih plemenitemu sosedovemu psu. ADOLF KAČ 1>0TA L\ STJt? 'It* Krivcev ne bo na zatožno klop Zaradi zastaranja semiška Iskra ne bo odgovarjala za hudo zastrupitev Krupe s _____PCB — Obtožni predlog le zoper tozd Energetski kondenzatorji dežu • poročaj 0 KOLESA IZGINJAJO — 26. septembra zvečer je nekdo z novomeškega Glavnega trga ukradel kolo z motorjem in lastnika Antona Gomp-lja oškodoval za 85 tisočakov. Prav tako je bilo sobotna noč usodna za motorno kolo Črnomaljčana Janeza Ivanetiča, ki gaje ta v strahu pred tatovi pustil kar pred cerkvenimi vrati. — 27. septembra je Anton Štepic s Studenca pustil nezakljenjeno kolo z motorjem na Golievem trgu pod stopniščem stanovanjske hiše, sam pa se z vlakom odpeljal na delo v Ljubljano. Ob vrnitvi kolesa ni bilo več. PLOČEVINA NA CESTI — V nedeljo so na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb pri Mačkovcu našli večji kolut navite pločevine, ki je najverjetneje zdrsnil s kakega tovornjaka. Tovor so s posebnim dvigalom odstranili delavci novomeškega Cestnega podjetja. OB ŠPORTNE UŽITKE — Marko Pavlin iz Dolenjega Kronovega je prejšnji teden ostal brez športnega kolesa Rog, ki ga je imel spravljenega na dvorišču. Morda ga bo našel na nedeljskem kolesarskem sejmu. DAN PO NESREČI UMRL CERKLJE — V četrtek ob 17.20 je prišlo na lokalni cesti med Cerkljami in Dolnjo Pirošico do hude prometne nezgode. 22-letm Branko Srbčič iz Vrhovske vasi seje peljal z motornim kolesom proti Pirošici, blizu gostilne Račič pa zavozil v • nepregledni desni ovinek s preveliko hitrostjo in tudi po Sredi ceste. Nasproti mu je takrat pripeljal z reševalnim avtomobilom brežiškega zdravstvenega doma Jože Pregrad iz Globokega in trčil v motorista. Ob padcu se je Srbčič na videz le laže poškodoval po glavi in je iz brežiške bolnišnice samovoljno odšel. Ker pa se mu je zdravje nenadoma poslabšalo, je naslednjega dne ponovno prišel v bolnišnico, iz Brežic so ga prepeljali v Zagreb, kjer pa je 27. septembra umrl. Zapisati velja še, da je Srbčič vozil neregistriran motor, da ni imel vozniškega izpita, bil pa je tudi brez čelade. SEMIČ — NOVO MESTO — Za hudo zastrupitev Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB), ki jo strokovnjaki uvrščajo med največje ekološke katastrofe v Evropi, ne bo nihče odgovarjal! Takšna je v najbolj skopih obrisih odločitev temeljnega javnega tožilca iz Novega mesta. Pa da ne bo prezgodaj vroče krvi: krivec je brez slehernega dvoma znan, bolj ali manj tudi posledice zastrupitve, prav tako pa je seveda javni tožilec seznanjem z dejstvom, da po naši sedaj veljavni zakonodaji poteče zastaralni rok za gospodarski prestopek v treh letih, medtem ko je rok absolutnega zastaranja šest let. In ker je pač Iskra, seveda prav njč kriva za takšne zakone, zastrupljala Krupo že pred davnimi leti, vsekakor pa pred rokom, ko bi še bilo možno sprožiti postopek, bo v očeh zakona ostala čista. Verjetno je brez potrebe izgubljati od,večne besede o vsem, kar se je v zadnjih letih dogajalo in govorilo okoli Krupe in semiške Iskre. Posledica vsega je bila, daje lanskega aprila vodnogospodarski inšpektor novomeške UIS podal kazensko ovadbo zoper Iskro, Tovarno kondenzatorjev Semič, in njeno odgovorno osebo Vladi-mira Zorca, predsednika KPO, zaradi sicer neopredeljenega gospodarskega prestopka. Kot je zanesljivo znano, je šlo pač za to, da so ob izviru Krupe in nato še naprej v njenem toku ugotovili prisotnost PCB, in sicer v količinah, ki so kar 400-krat presegale z ameriškimi normami dopustne količine. Preiskava, ki je stekla po podani ovadbi, pa je, kot smo že zapisali, morala kreniti v drugo smer. Nekje leta 1976 ali pa celo že prej je dobavitelj surovin obvestil semiško Iskro, da prihaja do problemov pri prodaji proizvodov, ki vsebujejo PCB. Zategadelj so v Iskri izdali posebno navodilo o zbiranju in shranjevanju onesnaženega piralena, ki so ga poslej začeli skladiščiti in vračati v Francijo, kjer so ga uničili. Prav tako so v Iskri v tistem času pričeli opuščati piralen in ga nadomeščati z drugimi snovmi, tako da je preiskava pokazala, da piralen uporabljajo le še v tozdu Energetski kondenzatorji. Vse to je privedlo do spoznanja, da, kot piše v sklepu o ustavitvi postopka, »izvira onesnaženje Krupe iz odpadnih kondenzatorjev, ki so bili napolnjeni s piralenom in odvrženi do leta 1974.« Po vsem tem pa seveda zaradi zastaralnega roka postopka ni mogoče uvesti, pač pa je javni tožilec v sklepu Zapisal še. da je pregon možen le zoper tozd Energetski kondenzatorji in njegovo odgovorno osebo. Samo da v tem primeru ne gre več za zastrupitev Krupe, pač pa za nepravilnosti pri skladiščenju piralena. V obtožnem predlogu .zoper omenjeni tozd in odgovorno osebo, direktorja Janeza Škrinjarja, ki je bil te dni posredovan novomeškemu sodišču, stoji, da so skladiščili piralen v sodih na nepokritem betonskem platoju, od koder so meteorne vode odplakovale piralen iz sodov v kanalizacijo. Prav tako so skladiščili odpadna ohišja kondenzatorjev v kontejnerju, od koder seje piralen izcejal v kanalizacijo, naša zakonodajna pa za izpust takšne onesnažene vode, četudi le v kanalizacijo, zahteva vodnogospodarsko dovoljenje. In prav na dejstvu, da tega dovoljenja v semiški Iskri ni bilo, sloni obtožni predlog. Seveda je pa povsem druga stvar vprašanje, koliko bo tak obtožni predlog zadovoljil tiste, ki so hoteli nič drugega kot pravično kazen za krivce ene največjih ekoloških katastrof v Evropi. BOJAN BUDJA Pot po mamila v Milano se je končala v Krškem Kako je odvisnost od mamil močnejša — Ukradel apaurin, si ga vbrizgal in piklical miličnike KRŠKO, NOVO MESTO — Noč na letošnji 7. julij je bila za krške miličnike po svoje nenavadna: ni namreč običaj, da nekdo, ki vlomi, po dejanju ostane na mestu dejanja in pokliče miličnike;. naj pridejo ponj. Pa vendar je natanko tako storil 29-letni Ramiz Seho-vič, TV mehanik iz Bijeline. Kot je nenavadno njegovo početje, je po svoje nenavadna in žalostna zgodba, ki smo ji bili priča pred nekaj dnevi, ko je moral Šehovič sesti na zatožno klop novomeškega sodišča. Skopo^bi lahko dogodke, zaradi katerih je na obravnavi senat prisodil Šehoviču 4 mesece zapora, orisali takole: Obtoženec je v noči na 7. julij letos z večjim bukovim polenom razbil steklo na vhodnih vratih predprostora krške lekarne, nato je udaril še po steklenih vratih, ki vodijo v glavni prostor, želel pa je samo eno: da čimprej pride do potrebnih narkotičnih sredstev. Ko želenih narkotikov ni našel, se je zadovoljil s šestimi ampulami apaurina, vzel pa je še petgramski zavitek glukoze in dve injekcijski brizgi. Sodišče je ob izreku sodbe zapisalo še, da je Šehoviču štelo v olajševalno okoliščino, da je dejanje storil, ko sebe zaradi dolgotrajne uporabe narkotičnih sredstev ni imel v oblasti. Takšna so nesporna dejstva, vendar jih bo veliko laže razumeti in se ob njih tudi zamisliti ob besedah, ki jih je v svoj zagovor povedal obtoženec. Priznal je, da je dalj časa jemal heroin in se v Zagrebu tudi že zdravil zaradi narkomanije, vendar je bila želja po mamilih močnejša. Jemal jih je še naprej, skupaj celih 8 let s poprečno dozo poldrugi gram dnevno(l). In ko mu je tako letošnjega julija zmanjkalo heroina, se je odpravil ponj v Zagreb. Računal je, da ga bo dobil toliko, da bo z njegovo pomočjo vzdržal pot do Milana, kjer naj bi si ga nabavil večje leočine. Vendar želenega narkotika v Zagrebu ni dobil in po njegovih besedah mu ni preostalo drugega, kot da seje usedel na vlak za Milano. Računal je, da bo mejo prestopil ilegalno. A že med vožnjo seje zgodilo najhujše. Padel je v hudo krizo, dobil je napad, podoben gripi. Zato je sklenil izstopiti v prvem večjem mestu. To je bilo Krško. Ko je našel lekarno, ni prav nič pomišljal. Sprva je iskal »Heptanon«, a ker je bil ta varno spravljen v železni blagajni, se je odločil za pomirjevalo apaurin. Še v skladišču si gaje vbrizgal v obe roki, in ko seje nekoliko umiril, videl, kaj je storil. Poklical je miličnike in jih počakal. 4 Za preiskovalce in sodnike — ti so Šehoviču poleg štirimesečne zaporne kazni izrekli še ukrep obveznega zdravljenja narkomanije — primer po zgolj pravni plati ni bil kaj posebnega, povsem drugačne pa so njegove razsežnosti, če vemo, da postaja narkomanija danes novo zlo, ki išče svoje zaveznike prav med mladimi. Veliko je primerov, ki kažejo, da tudi Dolenjska in Posavje v tem nista izjema. B. BUDJA Med beračenjem koval načrte Dve leti zapora za Marjana Hudorovca — Ob prosjačenju spoznaval ljudi in _____njihove navade — Več vlomov in tatvin — Se trije obsojeni 'NOVO MESTO — Gostoljubnost pa tudi lahkomiselnost krajanov Bučke, Grmovelj in okoliških vasi je 34-letni Marjan Hudorovac iz romskega naselja Coklovci pri Semiču lansko jesen in letošnjo pomlad s pridom izkoristil. Zaradi večjega števila vlomov in tatvin je moral pred nekaj dnevi sesti pred senat novomeškega temeljnega sodišča, poleg njega pa so bili na zatožni klopi še 23-lctni jože-Šine Brajdič, 20-letni Darinka Kovačič in 25-letna Marija—Marina Brajdič, vsi iz Dobruške vasi. Kot je pokazala preiskava in kasneje tudi obravnava, je Hudorovac razmere v krajih, koder je vlamljal in kradel, dobro poznal, saj je tam često prosjačil za odpadne kovine, pri tem pa bistremu očesu niso ušle navade krajanov, še posebej pa ne to, kam ob odhodu iz hiše skrijejo ključe vhodnih vrat. In takoje Hudorovac sam letošnjega 17. aprila na Stari Bučki vlomil v hišo AL ojza Šribarja, mu razmetal po omarah, naposlčd pa pod pokrovom mize našel 30.000 din ter odnesel nekaj suknjičev in srajc. Prav za slednje je na sodišču ob pričevanju cestarja, ki ga je videl, kako pod pazduho nese večji paket, trdil, daje nosil ukradeno kokoš, ki pa jo je kasneje iz strahu spustil. Sodišču mu seveda kaj takega ni moglo verjeti, kot tudi ne kasnejšim izgovorom, saj Hudorovac očitanih mu dejanj ni priznal. Senat pa je imel v rokah dovolj dokazov, da ga je spoznal za krivega še »obiska« hiša Alojza Hočevarja vGrmovljah, iz katere so izginili najmanj 3 tisočaki in ročna ura, pa vloma v stanovanjsko hišo Marije Drečnik na Vinjem vrhu, ki je ostala brez 4-kilogramskega suhega svinjskega plečeta, jabolk in tisočaka v denarnici, kot tudi vloma 6. februarja popoldne v hišo Marije Knafelj v Grmovljah, ki je pogrešila žensko ročno uro in nekaj drobiža. Prav tako je Hudorovac lanskega 11. oktobra obiskal nezaklenjeno hišo Alojza Antončiča na Vinjem vrhu, iz katere je odnesel 7.500 din gotovine, salamo in 10 zavitkov cigaret »Ibar«, 8 dni kasneje je stopil v odklenjeno hišo Franca Lindiča na ŽENA IN SIN " HUDO RANJENA KRŠKO — 28. septembra ob 10.40 se je. na Cesti krških žrtev v Krškem pripetila huda prometna nesreča, ki jo je z neprevidnim prehitevanjem zakrivil 47-letni voznik tovornjaka Ivan Kastelic iz Brežic. Slednji je namreč prehiteval vozilo 36-letnega Brežičana Antona Novaka, ki je imel vključen smerni kazalec in zavijal v levo. Pri trčenju sta se hudo poškodovala Novakova žena Jožica in 9-letni sin Damjan, laže pa voznik in 5-letna hčerka Lidija. Gmotne škode je bilo za 250.000 din. NAŠLI UKRADEN AVTO DOBOVA — Na območju koprske UNZ so pred nekaj dnevi našli ukraden avto, ki je v noči na 17. september izginil izpred stanovanjske hiše Vike Asi v Dobovi. Storilec je v hiši splezal skozi priprto okno, vzel iz denarnice 4 tisočake, zraven pa še ključe avtomobila, kije bil last firme Gransvveinbeer, vozil pa gaje Ljubljančan Matjaž Krambčrger. Za storilcem še poizvedujejo. . Brezovici in iz denarnice ukradel 6.760 din, v decembru pa je poskušal še v hiši Alojzije Keglovič, vendar je moral pobegniti, ker so ga med krajo zalotili domači. Skupaj z ostalimi tremi obtoženci je Hudorovac lanskega oktobra pred gostilno Koželj v Dobruški vasi vlomil v osebni avto in iz njega odnesel šotor, nekaj cigaret, denarnico in dve vrečki z oblačili, medtem ko je Jože Brajdič novembra lani na Vinjem vrhu vlomil v zidanico Franca Jeriča in mu odnesel sekiro, kladivo, električni kabel, posodo za mleko in ročno škropilnico. Zaradi vsega naštetega je senat sodišča obsodil Marjana Hudorovca na 2 leti zapora, ostale tri pa na pogojne kazni: Jože—Sineta Brajdiča na 6 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, Darinko Kovačič in Marijo-Marino Brajdič pa na 3 mesece, pogojno za 2 leti. B. B SMRT POD VLAKOM DOLNJI BOŠTANJ — V ponedeljek, 30. septembra, je 23-letni Stanislav Križnik iz Dolnjega Boštanja 3 pešačil po železniški progi iz smeri Sevnice proti domu. Ura je bila 1.30, ko je'iz novomeške smeri v gosti megli izza ovinka pripeljal motorni vlak, ki ga je upravljal strojevodja Jože Starič iz Straže. Lokomotiva je zadela Križnika, ki je bil na mestu mrtev. ELEKTRIKA JE UBILA BREŽICE — 18. septembra ob 14.30 je prišlo v gospodarskem poslopju Draga Vinpoljška v Brežicah do smrtne delovne nezgode. 37-letni Jože Erhatič iz Brcsnice pri Ormožu je ta dan opravljal montažna dela na hiši Bojana Gričarja v Dolenji vasi. Ker pa mu je zmanjkalo lat, sejespomnil, da bi jih naredil na kakem mizarskem stroju. Skupaj z Gričarjem sta se odpeljala k Vinpoljšku, tam je Erhatič priključil mizarski stroj, ko pa je nameraval pričeti z delom, gaje električni tok vrgel po tleh. Bilje takoj mrtev. HUDO POŠKODOVANA KOLESARKA — 61-letna Marija Kovačec iz Gorenje Straže se je 23. septembre peljala s kolesom po lokalni cest i iz Straže proti avtobusni.postaji v Gorenji Straži. Med vožnjo je nenadoma zavila v levo na avtobusno postajo, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Alojz Tisovec iz Gorenjega polja. Navzlic zaviranju je l isovec kolesarko zadel in zbil po cestišču, pri čemer se je ta hudo poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Ob nezgodi je bilo nekaj pločevine zvite, škodo so ocenili na tisočaka. PREHITRO JE VOZIL — 26. septembra se je 28-letni Anton Zaletel iz Dešeče vasi peljal z osebnim avtom z Dvora proti Žužemberku. prj vasj Klek je Zaletel vozil z neprimerno hitrostjo, zato je ob srečevanju s tovornjakom, ki ga je nasproti pripeljal 22-letni Alojz Zamida iz Uršnih sel, prišlo do trčenja. Sopotnica v osebnem avtu. 3-letna Irena Zaletel.se je ob tem poškodovala in so ji zdrav-, niško pomoč: nudili v novomeški bolnišnici. Nastalo materialno škodo so ocenili na 100.000 din. Med vožnjo zamenjal voznika Vložena obtožnica zoper šoferja, ki sta z lahkomiselnostjo zakrivila prevrnitev avtobusa pri Luterškem selu — Dva mrtva in 43 poškodovanih OTOČEC, NOVO MESTO — Marsikomu verjetno še ni ušla iz spomina huda prometna nezgoda, ki se je predlanskega 17. junija pripetila na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Luterškem selu. Dva mrtva, 26 hudo in 17 laže poškodovanih, ob tem pa še preko 500 tisočakov materialne škode, takšne so bile krute posledice po svoje prav neverjetne lahkomiselnosti dveh voznikov Kompasovega avtobusa. Že nekaj dni bo, kar se je končala preiskava zoper 50-letnega Ljubljančana Milorada Mariča in 35-letnega Todorja Jovanoviča iz Jaginovega loga, zoper oba pa je javni tožilec pred dnevi vložil obtožnico novomeškemu sodišču. V njej očita obema, da sta kriva prometne nesreče, ko se je avtobus, v katerem je bilo 50 potnikov, z magistralne ceste prevrnil po 2 in pol metra visokem nasipu na lokalno cesto med Otočcem in Kronovim. Po navedbah obtožnice je Kompasov avtobus tistega dne prevažal naše delavce, ki so na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, iz Muenchna v Jugosla- , vijo. V avtobusu sta bila dva šoferja, Marič in Jovanovič, vendar slednji, kot so na zaslišanju povedali tudi potniki, vozniške naloge ni bil najbolj vešč. Že med vožnjo so namreč potniki godrnjali nad njegovim načinom vožnje, saj je peljal prehitro, sunkovito je .tudi zaviral, in prav to je bilo tudi vzrok, da seje nekje pri Otočcu Marič odločil, da bo Jovanoviča vnovič zamenjal. Ker pa se pri takih vožnjah redno dogaja, da žele biti potniki kar najhitreje doma pn svojih in je zatorej vsaka minuta še kako dragocena, sta se voznika odločila za sila lahkomiselno j potezo, ki pa ni tuja tudi drugint šoferjem avtobusov in še posebej j tovornjakov: kar med vožnjo^ ji. se pri hitrosti med 45 in 62 | kilometrov na uro sklenila presesti. In medtem ko je Jovanovič vstajal in Marič prevzemal volan, sta izgubila oblast nad j vozilom. Vse ostalo je bolj alt manj znano, dokončno besedo o ; tem pa bo v kratkem rekel še senat novomeškega sodišča. B. B Miličniku zagrozil z ubojem Romi so vročekrvnega napadalca naposled sami ukrotili VELIKA LOKA — Sredi prejšnjega tedna, točneje 24. septembra popoldne, se je skupina Romov iz Male Loke odpravila v sosednjo Veliko Loko pri Trebnjem. Zvonko Hočevar in njegova žena Olga sta namreč dobila obiske in za številno družbo, v kateri je bilo ob odraslih tudi nekaj mladoletnikov in otrok, je bil to pravi vzrok za popivanje v tamkajšnjem bifeju. Zaužita pijača je kmalu pričela delovati. 17-letni Z. H. je med popivanjem zapustil družbo in se odpravil v samopostrežno trgovino, stopil k stojalu s kavbojkami in jih pričel meni nič, tebi nič razmetavati. Prodajalka, ki je to opazila, je mladeniča opozorila, naj preneha s tem početjem, ta pa je pričel nanjo kričati, jo zmerjati in brcati. Prav v tistem času je prišel, v trgovino tudi miličnik trebanjske PM in vročekrvnega mladoletnika odstranil iz trgovine. Z. H. to seveda ni bilo povšeči, odšel je po pomoč in se skupaj s 26-letnim Milanom Hočevarjem vnovič vrnil v trgovino. Hočevar se je polotil kar miličnika, mu pričel groziti z ubojem, v prerivanje pa so se vključili še ostali Romi, ki pa.so, ko so spoznali, da gre zares. Milana Hočevarja sami ukrotili. Zoper slednjega je preiskovalni sodnik že odredil pripor, ostali pa bodo morali na zagovor k sodniku za prekrške. ZBIL OTROKA NOVO MESTO — 16-letni S. iz Novega mesta se je v petek pe-ljal na kolesu z motorjem po pešPl’-ti v Šegovi ulici v Novem mestu, j njej se je prav takrat s svojim eno* tnim vnučkom sprehajala Mah) Hrastar, vendar je Jože S. obsreo vanju zadel otroka in ga zbil potic* sam pa po nezgodi odpeljal napre! PO DOLENJSKI DEŽELI • Neznan storilec je prejšnj' teden vlomil v zidanico p8 Cerovcu, last Marije Božič >z Smolenje vasi. V miličniškei" poročilu sicer piše, da ji je izs0"! da iztočil nekaj litrov vina, ni P8 razčlenjeno, ali po grlu ali pa P° I tleh. Kakorkoli že, Božičeva ie oškodovana za 6 tisočakov. • Še neznan sobotni obiskuj valeč stranišča v hotelu G ra® Otočec je bil za opravljanje svoje potrebe nagrajen z 270 tisočak' gotovine. Ta znesek je namreč skupaj s torbico in dokument' na stranišču pozabil neki Mila" Jovanovič iz Kaniške gore, ki J^ tega dne z znanci kosil v grajsk' restavraciji. Torbico pa je vzel5 seboj v stranišče najverjetneje zaradi strahu pred njenim notjem... • Na dvorišču vinske kletiv Kotu pri Semiču je bilo Pr ^ petkove noči spravljeno kol°. motorjem, last Antona ariča s Trate pri Semiču. Mp*8a kar je zjutraj ugotovil, da voznC ni več. Si ga je sposodil nekdo- ^ ga noge po obisku kleti nisove držale? --- Kabine poslej brez davka NOVO MESTO — Mar podatek, da pri nas v primerjavi s sosednjimi državami izgubi življenje kar tri-do desetkrat več voznikov traktorjev in njihovih sopotnikov, ni dovolj velik argument nedavno sprejetemu določilu zakona o varnosti cestnega prometa, po katerem morajo biti vsi traktorji do 1. januarja 1986 opremljeni z Varnostno kabino ali vshj lokom? Sodeč po tem, da je po nekaterih podatkih vsega tri mesece pred pričetkom veljave tega določila še domala polovica traktorjev brež tega pripomočka, ne. Statistika nosi črno sporočilo, daje v zadnjih letih v prometnih nezgodah izgubilo življenje 131 traktoristov, v delovnih nesrečah s traktorji pa nadaljnjih 1-50. Koliko družinskih tragedij in vzrokov za propadanje kmetij se skriva v teh številkah, še posebej, ker je bila velika večina smrtnih žrtev starih 15 do 45 let, zadnje čase pa je med njimi celo vse več otrok! Vzroke zanje najdemo .v premajhni izkušenosti voznikov pri uporabi kmetijske mehanizacije, nepazljivostih, veliko nezgod pa zakrivijo tehnično izredno slabo vzdrževani traktorji. Nedavna akcija »Brezhibno vozilo je varno vozilo« je pokazala, da je imelo preko 30 odst. pregledanih traktorjev napake na zavorah ali krmilnem mehanizmu. Povsem upravičeno je ob tem predvidevanje, daje stanje na traktorjih, )d se upora- delis- ,dil° bljajo izključno za poljska še slabše. Eno z drugim je torej zahtevo, da se krvni davek, k1.-^ terjajo traktorji, na kmehJ zmanjša. Kajti 80 tisoč eviden ranih in registriranih traktu J v Sloveniji pomeni prav to groženj za nove žrtve. In P obvezna vgraditev varnostne kr - 0rvi bine ali loka na traktor s0 večji varnosti. J° •• doseda« ■ r korak k nesporno pokazale raziskave in poskusi. Ker P doslej veliko oviro za y] ožičnejše vgrajevanje varnos . kabin predstavljal prav te!Tiera|j prometni davek, ki so ga ^ jgj ob nakupu plačevati *aS. jjja traktorjev, je bil konec J ^ vendarle sprejet Prec**of’i0ka poslej ob nakupu kabine ah ( ni potrebno plačevati 28,z _ temeljnega in republiškega P Q metnega davka. Prav J • Ker so do pričetka določila o obvezni opremi ir ^ z varnostnimi kabinam !c še slabi trije m« na Dolenjske^ kabine *a rjev loki povejmo, da je moč dobiti varnostne -- ^ vse tipe traktorjev Tomo Vin pri Mercatorju. Agrokombm* Krško, kjer sprejemajo tu roeila za druge tipe Pre!! traktorjev. olajšava, ki bo mnogim lZ rok še zadnji izgovor, če^J lastna varnost ne zaa'n1gypjA B. V nedeljo kolesarski sejem Od 8. ure naprej bo v novomeški športni dvorani sejem starih in novih koles ter opreme — Ob 10. uri start dolenjskega kolesarskega maratona NOVO MESTO — Prav za konec letošnje tekmovalne sezone, ki je prinesla dolenjskemu kolesarstvu toliko uspehov in priznanj, bo Novo mesto v nedeljo dopoldne vnovič zaživelo v znamenju kolesarskega športa. Novotehna in kolesarsko društvo Krka sta namreč organizatorja velikega kolesarskega sejma, ki se bo v nedeljo ob 8. uri pričel v športni dvorani pod Marofom, kjer bo tudi start in cilj tradicionalnega dolenjskega kolesarskega maratona, ki bo to dopoldne potekal med Novim mestom, Metliko, Črnomljem in Po partizanski magistrali nazaj Pred novomeško športno dvorano. Po besedah organizatorjev naj bi postal kolesarski sejem poslej tradicionalna prireditev, ki naj bi našla mesto tudi v koledarju kolesarskih prireditev. Prav tako vabi organizator na nedeljski sejem cimveč ljubiteljev kolesarskega športa, še posebej lastnike koles in opreme, ki žele skleniti kakšno kupčijo. Poleg prodaje in nakupa rabljenih koles in opreme bo na sejmu seveda moč pod ugodnimi pogoji kupiti vse vrste novih koles od otroških do tekmovalnih, medtem ko bo Metalka poskrbela za prodajo kolesarske opreme. Omenimo še, da bo na sejmu tudi prodaja rezervnih delov, da bo poskrbljeno za servisiranje in popravilo koles. • Kot že rečeno, bo v nedeljo ob 10. uri izpred novomeške športne dvorane, kjer bo tačas potekal kolesarski sejem, start tradicionalnega dolenjskega kolesarskega maratona med Novim mestom, Metliko, Črnomljem, Podturnom, Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom. In za konec še zanimivost: gostje sejma bodo nekateri člani jugoslovanske kolesarske reprezentance, svojo udeležbo pa je obljubil tudi zvezni selektor in trener ngših najboljših kolesarjev Franc Hvasti. Omerzel novi državni prvak Tudi na zadnji dirki za DP Žibert v v Zgornji šiški prepričljiva zmaga Krčana Omerzela — skupnem seštevku 4., Gerjevič pa 5.______________________________ LJUBLJANA — 28-letni Krešo Omerzel, papirničar v krški tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, je novi državni prvak v speedwayu. Čeprav je bilo že pred nedeljsko zadnjo dirko letošnjega državnega prvenstva, kije bila na stadionu v Zgornji Šiški, jasno, da bo Omerzel, ki je bil skozi vso sezono domala nepremagljiv, le stežka oddal prvo mesto, ni bila nedeljska tekma nič manj zanimiva. KOPITARNA VODI ŠE NAPREJ SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZS Sevnica je spravila pod streho že osmo disciplino letošnjih delavskih športnih iger. V malem nogometu se je pomerilo 13 ekip, v finale pa sta se uvrstili vrsti STT II in ekipa Kopitarne II. Rezultat je bil 4:2 v korist STT. V skupnem seštevku vodi po osmih disciplinah še naprej M Kopitarna, ki j^zbrala 126 točk, sledijo pa ji: Lisca 80 in drugi. Do konca oktobra se bodo športniki pomerili še v balinanju in rokometu. J. BLAS Jf zadnjih metrih ob naslov Sandi Papež zavozil s proge le nekaj metrov pred ciljem posamične dirke za . državno prvenstvo — Kolesarjem novomeške Krke štiri medalje SUBOTICA — Z nedeljskimi dirkami v posamični konkurenci se je v Subotici »calo jubilejno 40.državno kolesarsko prvenstvo v cestnih vožnjah. Ekipa ''omeške Krke, kije vozila brez Papeža in Smoleta — oba sta nastopala za vojno jjto iz Kranja —je dosegla pričakovane rezultate, štiri osvojene medalje pa so tudi ko oslabljeno vrsto postavile med tri najuspešnejše ekipe prvenstva. „ 4e na začetku zapisa o dogajanjih v srn Pa P°trebno omeniti veliko Sandija Papeža na nedeljski po-"lični dirki. Kakih pet kilometrov Pfed ciljem se je pričel ogročen boj vo-'ne skupine za najugodnejša mesta jLea ciljnim finišem. Najmočnejši je 1 Prav Papež, kije kot prvi zapeljal v hit nii ?av°j Pred ci'jem-tam PaJe Pr' detel r°sti kakih 60 kilometrov na uro s proge, enako kot Žaubi, ki je P 'Peljal za njim. Naslov državnega tolf ’ ^ ie 'me* tak° rekoč že v ni • splava> P° vodk, pomagale so niti solze. Vendar ostaja Papežu v Se! spoznanje, da je bila letošnja šk °na Zan-*’ ^ePrav j° Je prebil v voja-1 suknji, doslej najuspešnejša. .Novi državni prvak med člani je ta-je bi^18* ro8°vec Ugrenovič, S. Papež rtin' , Glivar pa 8. pri starejših mla-111 Je zmagal Milenkovič iz Beog- Odlični nastopi Hrenove na Pffenstvu SFRJ ^'Pno atletsko prvenstvo njene vrednosti „jvDolENJSKE TOPLICE — Ne-drj^0 končana tri kola letošnjega tv, VneBa ekipnega atletskega prvens-t«kitii° Pr'nesla veliko uspeha tudi Hr^°V8leem iz Dolenjskih Toplic Ul , V|> Križetovi in Šimuniču, ki bra-Sona8rve celjskega Kladivarja. Vsi trije k|U(,ll,re* še kako zaslužni, da je njihov iti«. V °bch konkurencah osvojil 3. ^državi. Pesth^8 Hren, ki so jo med sezono kajji' Poškodbe, je šele tokrat po-Mani8 sv°j° pravo vrednost. Tako je v Hietro°ru v °beh kolih v teku na 100 lila, Vz ovirami celo zmagala in pus- rada, Božič je zasedel 8. mesto, medtem ko je bil pri mlajših mladincih najboljši Ječnik iz Save, Novomeščan Judež pa je pripeljal skozi cilj kot tretji v času zmagovalca. Nič manj razburljiva ni bila petkova ekipna vožnja na kronometer. Novo-meščani, ki so lani tako presenetljivo osvojili naslov državnih prvakov, letos oslabljeni niso bili kos Savi in Rogu. Kranjčani Ropret, Cuderman, Marn in Lampič so bili tokrat razred zase, novomeška vrsta, za katero so vozili Robič, Glivar, Bojane in Novak, pa je s tretjim mestom, do katerega so resda prišli šele po dirki, ko je sodniška žirija kaznovala kolesarje Astre z dveminu- TREM LE TOČKA RIBNICA — V 3, kolu II. republiške rokometne lige — zahod so dolenjski predstavniki igrali takole: Itas — Preddvor 26:26 (14:11), Peko — Donit 29—15 (14:13) in Bistrica — Inles 23:19(12:10). M. G-č. tnjm pribitkom, izpolnila zastavljeni cilj. Na pragu zmage in naslova državnih prvakov pa so bili starejši mladinci, vendar so Božič, Pavlič, Kruljac in Strajnar za vsega 9 sekund zgrešili zlato odličje, ki je tako pripadlo beograjskim kolesarjem. Tretjo bronasto medaljo so KD Krka prikolesarili mlajši mladinci Šmajdek, Ravbar ter Peter in Roman Judež, ki so v ekipni vožnji zaostali za svojimi vrstniki iz Save in Roga. B. B. NOVOMEŠČANI V BOJU ZA ZMAGO NOVO MESTO — Zadnja letošnja velika atletska prireditev v Sloveniji bo, kot je znano, 20. oktobra v Novem mestu. Na stadionu bratstva in enotnosti bo zaključni del ljubilejnega krosa občinskih reprezentanc za pokal Dela. Končni vrstni red je običajno negotov do zadnjih kategorij tekmovalcev, lahko pa upamo, da bodo v boju za zmago med starejšimi mladinci zelo nevarni tudi gostitelji s Fabjanom, Vidmarjem in Sajetom. s bo 3V ki, Seboj obe državni reprezentantih tU(j| Najboljši čas pa je bil 14,8 kar ' aJen osebni rekord. Hrenova je rat j? a še v skoku v daljino in trik-^v„Scd'a odlično drugo mesto za Vrkičevo. , 1 rezultat je Hrenova dosegla ^lc(0iU’ k0 je skočila 572 centimetrov reprezentantko V3l 0„ š, , M ttsda t?8*a se Je tud' Križetova. ki je Pttsl.P^eč od svoje prave forme, ko je 8 184cm,ajevendarleenkrat P8itn 'n t*vakrat druga, vselej Cskoiila * ^ cm' tcm tre’ hira za 8t’.’ da Križetova marljivo tre-%]( P^bodnjo sezono, ko pričakuje cilj pa f.Mednarodne vrednosti, glavni bijdi k' Je nastop na zagrebški unive-t'Up' 4° dališem času je nastopil tudi kotje Shnunič. Premor zaradi po-Hi,jL n' 'mel večjih posledic, saj je v VJ? dveh kolih zasedel 4. mesto v \t0 s 15,33 m in prav tako 4. v skoku v daljino s 715 cm. gladke zmage n^OVOMEŠČANK S MESTO — Mlade košarka-Hijj, Vega mesta, ki nastopajo v re-1 Mladinski ligi, dosegajo zrna- »Problem« le rezultati Pogovor z novim trenerjem krških rokometašev — Pogoji za delo, kakršnih drugod ni J -MlllJftl ligi, CIVZ.)VJ,UJV/ Z.1111» rX|a'nag°. Tako so sredi septembra t k s u'P° Zlatoroga na njenem ig-k-^an,- , (23:3), v soboto pa doma 64:59 (27:32). Strelke so 19 r,n°ša 8, Bratož 8, Aš 20, Ada-’ JU(j • Verstovšek 2, D. Verstovšek k°bra Ž 2. Še posebej razveseljuje '8ra Aševe in Adamičeve, ki Siten n’orali tudi v e|)altOmenimo za konec še, dt 1 Nji 1° UsPešne tudi kadetinje, ki so Uljo s L® v zadnjem srečanju ugnale 53:46 (29:35). nositi eno glavnih skorajšnji republiški da KRŠKO — Rokometni klub Krško je pridobil novega, priznanega trenerja. Še ne 25-letni Andrej Juratovec, po poklicu diplomirani kadrovsko-socialni delavec in tudi s trenersko diplomo v žepu, je skoraj štiri leta zelo uspešno vodil mladinske selekcije ljubljanskega Siovana, pravzaprav je bil s pionirji, kadeti in mladinci Slovana zmeraj v vrhu slovenskega rokometa, torej v vseh finalih. Mnogi mladinci, ki jih je vadil Juratovec, so se že priključili prvi članski vrsti, in to je zanj pravzaprav največje priznanje. Takole je potekal pogovor z njim: 9 Kakšne so gmotne, prostorske možnosti za razvoj rokometa in drugih športnih panog v Krškem? »Menim, da so v tej občini fantastični, povsem neizkoriščeni pogoji, vsaj za kolektivne športe z žogo. Ob tako lepih dvoranah, kot so v Leskovcu, Krškem, Kostanjevici. Podbočju in na Senovem, vidim njivo, ki jo je treba le zorati. Odsotnost drugih športov je tudi znak premajhne zavzetosti, vztrajnosti športnih, tudi rokometnih delavcev. Učiteljem telesne vzgoje na osnovnih šolah bi morali nuditi strokovno pomoč in nabaviti še nekaj opreme, če naj bi pričakovali tudi njihovo večjo zavzetost za razvoj športa v občini. Za rokomet lahko rečem, da kar ne morem razumeti, kako je lahko Krško, ob takih pogojih za delo, prišlo v položaj, da se bori za obstanek v SRL.« 9 »Zgodovina« posavskih rokometnih zdrah, medsebojnih očitkov o kupovanju igralcev, skratka nič kaj spodbudnega ozračja s primesmi nevoščljivosti, vas verjetno ne obremenjuje. »Zgodovina v Posavju me zanima le v toliko, da bi nekaj stvari spremenil. Zakaj je sploh prišlo do tega, da stvari z nekaterimi klubi niso bile najbolje zastavljene? Osebno imam z vsemi klubi dobre odnose, kar seje izkazalo ob naših srečanjih z Brežičani, Krmeljčani, Sevničani...« 9 V Krškem ste okoli 2 meseca in pravite, da takih pogojev za rokomet ni verjetno nikjerv Sloveniji, nitj v Ljubljani. Denar tudi ni problem? »Res, malo je klubov, ki bi imeli take pogoje za delo. Sredstva tudi niso problem. Jasno, z denarjem se ne razmetava, toda ga je za normalno delovanje kompletnega rokometnega pogona od pionirjev in kadetov do mladincev in članov.« 9 Kakšna je pripravljenost moštva v boju za obstanek? Imate kakšno okrepitev v igralskih vrstah? »Okrepitev bosta dva povratnika v klubu: Matjaž Manček, ki je igral v Aeru Celje, in Tomo Malgaj. Pavzirala sta okrog dve leti (JLA!), spomladi pa bosta že stebra ekipe. Prvi vratar, mladinski slovenski reprezentant Pereč, se 4 % Andrej Juratovec: »Pred nami je težak boj za obstanek. Ni pričakovati kaj več!« vrne decembra od vojakov in bo tudi močna okrepitev, če vemo, da je vratar skoraj pol ekipe. Standardno levo krilo Grilc gre šturid-rat v Zagreb in se želi posloviti, prenehala sta igrati Bizjak in Rakar, tako da je trenutno ekipa oslabljena, ne okrepljena. Povprečna starost moštva je 18 let m v teh fantih, ki vse bolj marljivo vadijo, je prihodnost.« P. PERC Teoretično bi namreč Omerzel, kije imel pred nedeljsko dirko pet točk naskoka pred klubskim kolegom Žib-ertom in sedem pred tretjeuvrščenim Pavlicem iz Preloga, še lahko izgubil prvo mesto. Toda Krčan je tudi tokrat dokazal, da letos doma nima prave konkurence. V Ljubljani je zmagal v vseh vožnjah in tako zbral največje možno število točk, 15, kar je bilo več kot dovolj za prepričljiv končni uspeh. Krešo Omerzel je tako v celoti uresničil cilj, ki si ga je zadal že pred pričetkom letošnje sezone, njegovo zmagoslavje pa so dopolnili še dosežki ostalih krških tekmovalcev, ki so tako V SOBOTO START PIONIRJEVIH ODBOJKARJEV NOVO MESTO — V soboto ob 19. uri bodo odbojkarji novomeškega Pionirja odigrali v Športni dvorani pod Marofom prvo srečanje letošnjega prvenstva v II. zvezni ligi. Nasprotnik Novomeščanov bo ekipa Fužinarja, zato se obeta izredno zanimivo srečanje. Znano je namreč, da ekipa Pionirja že v tej sezoni meri na vrh lestvice, za kaj takega pa so seveda potrebne zmage. In če je soditi tudi po zadnjih pripravljalnih srečanjih, so Pionirjevi odbojkarji na sezono res dobro pripravljeni. V četrtek so doma s 3:0 ugnali ekipo Narodnega doma, v soboto in nedeljo pa so sodelovali na močnem turnirju v zahodnonemškem Immens-tadtu, kjer so brez izgubljenega niza osvojili prvo mesto. V predtekmovanju so s 3:0 ugnali gostitelje in odbojkarje Lienza, v polfinalu Sondhofer z 2:0, v finalu pa nato z enakim rezultatom ekipo Immenstadta. vnovič dokazali, da so danes daleč najboljši kolektiv v Jugoslaviji. Škoda le, da je v nedeljo spodrsnilo Žibertu, kije z osmimi točkami zasedel zanj šele 8. mesto, kar ga je v skupnem seštevku stalo naslov podprvaka. Zato pa je tokrat prijetno presenetil Gerjevič, ki je oddal vsega dve točki in si s 3. mestom v nedeljo privozil tudi 4. mesto v skupnem seštevku. Vrstni red nedeljske zadnje, 6. dirke za državno prvenstvo, je bil takšen: 1. Omerzel (Krško) 15, 2. Pavlic (Prelog) 14, 3. Gerjevič (Krško) 13, 4. Lazar (GV Lendava), Žagar (AMTK Ljubljana), Kocmut (Gornja Radgona) po 11, 7. Žibert (Krško) 8... 9. Gorjup (Krško) 8. Končni vrstni red letošnjega državnega prvenstva je naslednji: 1. Omerzel 84, 2. Pavlic 76, 3. Žibert 71, 4. Gerjevič 66, 5. Kocmut 63, 6. Žagar 49, 7. Lazar 58, 8. Horvat 40 itd. TENIŠKA ŠOLA TREBNJE —Telesnokulturna skupnost Trebnje priredi 20-urni tečaj tenisa. Tečaj bo na igriščih Tesnil v Veliki Loki vodil Rudi Kušar. Predvidoma naj bi se začel 4. oktobra. Zanj bodo morali odrasli tečajniki odšteti po 2.000 din, mlajši pa 1.000 din. Vse dodatne informacije dobijo interesenti pri TKS Trebnje na tel. 44-157. JELIČ PRVAK ZA SEPTEMBER NOVO MESTO — Med dvajsetimi šahisti, ki so se udeležili rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto za mesec september, je zmagal mojstrski kandidat Jelič, ki služi vojaški rok v Novem mestu, zbral je 13,5 točke. Sledijo: Šporar 13,5, Stokanovič 13, N. Lo-nčarevič 13, Ščap 12,5, R. Rudman 12,5, Istenič 12, M. Picek 11,5, Lubej 10 itd. - M M M p s 11 i I i I Iskra prevzela vodstvo Največje presenečenje v obeh SRL so igralke šentjernejske Iskre — Inles ob točko v Litiji — V soboto derbi v Ribnici BESEDO IMAJO ŠTEVILKE rokomet SRL, moški, 3. KOLO: IUV USNJAR — INLES 21:21 (10:10) INLES: Gelze, Deržek, Dejak, J. Ilc 3, T. Ilc4, Čirovič, Karpov7, Tanko, Ambrožič 1, Mate 4, Fajdiga 2, Parezanovič. DVZ PONIKVE — ŠOŠTANJ 21:26 (10:12) DVZ PONIKVE: Jambrovič, Bambič 6, Fink 1, M. Strnad 1, D. Strnad 6, Vujinovič 2, Kočevar, F. Strnad, Doblekar 5, Lenarčič, Meglič. KRŠKO — PARTIZAN 23:23 (13:12) KRŠKO: Kastelic, Junkar 2, Pirc, Arnšek, Malgaj 1, Iskra 2, Manečk 7, Kljančič, Kekič 4, Šerbec 3, Glaser 4, Kovačič. LESTVICA PO 3. KOLU: 1. Ajdovščina 6, 4. Inles 5, 10. Krško 1, 11. DVZ Ponikve 0. Pari naslednjeg kola: Inles — Ajdovščina, Partizan — DVZ Ponikve, Ferrotehna — Krško. SRL, ženske, 4. KOLO: ITAS KOČEVJE —VETA 23:21(14:11) ITAS: Vuk, Klarič 2, Fajfar 6, Križmanič 3, S. Jerič 10, M. Jerič 2, Bejtovič, Šaftič, Filipovič. DRAVA — ISKRA ŠENTJERNEJ 19:29 (8:14) ISKRA: Bolte, Gorenc 3, Dolar 8, Radovan, Turk 10, Selan, Ran-gus 3, Vide 2, Kovačič 3, Jakše, Kos. OLIMPIJA — NOVO MESTO 14:15 (7:8) NOVO MESTO: Udovč, Aba-zovič 1, T. Zupančič 3, Iličin 1, Blažič, Žagar 2, Kramar 5, E. Zupančič, Simončič 1, Mršnik 5, Jerman. LESTVICA PO 4. KOLU: 1. Iskra 6 ,5. Novo mesto 4, 11. Kočevje 2. Pari naslednjega kola: Alples — Itas, Iskra ž Ferrotehna, Novo mesto — Burja itd. Največje presenečenje po prvih odigranih kolih tako v moški kot ženski republiški rokometni ligi so brez dvoma igralke šentjernejske Iskre. Po sobotni visoki zmagi v Ptuju nad Dravo so namreč po štirih kolih na prvem mestu, medtem ko so prve favoritinje za končni uspeh, rokometašice Novega mesta, po dveh spodrsljajih dosele v Ljubljani uspeh. Šentjernejčanke so kar z desetimi zadetki prednosti ugnale ptujske gostiteljice, kar jim je prineslo tudi vodilno mesto na lestvici. Nasploh velja za pričetek ženske republiške lige, da je postregel z vrsto presenečenj, da so vsi favoriti daleč od mest, ki bi jih po napovedih morali zasedati, in da vrh lestvice zenkrat krojijo ekipe, ki jim pred prvenstvom za kaj takega nihče ni pripisoval večjih možnosti. Poleg Novo-meščank — poročila iz. Ljubljane govore, da so si točki proti Olimpiji priborile z zelo grobo igro — so neprijetno presenečenje tudi igralke Burje, ki so po sobotnih tekmah šele na 8. mestu. In kako je po treh kolih pri moških? Inles je z izgubljeno točko v Litiji zdrknil na 4. mesto, vendar še zdaleč ni nič odločenega. Na dlani je namreč, da bo boj za prvo mesto in vstopnico za II. zvezno ligo izredno hud, kot kaže pa bodo v njem sodelovali Ajdovščina, Šoštanj in Inles, torej prav iste ekipe, ki so že lani krojile vrh lestvice. Prav zategadelj bo sobotno srečanje v Ribnici med Inlesom in Ajdovščino še posebej zanimivo. Preostali dve ekipi. Krško in DVZ Ponikve, igrata s precej manj uspeha. Še posebej Ponikve, ki so bile še lani tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice, so brez osvojene točke povsem pri dnu, pa tudi izkupiček Krčanov je skromnejši, kot so ga pričakovali. MATERNI BOLJŠI OD CIGANA NOVO MESTO — Bivši član ŠK Novo mesto, mojstrski kandidat iz Zagreba, Anton Materni, je med 30 šahisti iz Metlike, Trebnjega, Novega mesta in Zagreba zmagal na tradicionalnem turnirju za pokal Gorjancev. Materni je zbral 24 točk, sledijo pa: Cigan 22,5, Škerlj 21, N. Lončarevič 21, Stokanovič 21, R. Rudman 21 itd. Uspela prva olimpiada Prva pionirska atletska olimpiada pritegnila 250 športnikov in 3500 gledalcev ______________ Mladi brežiški atleti pokalni prvaki SRS Kevo in Tekstor najboljša posameznika prvenstva CELJE — Mladi brežiški atleti so največje presenečenje finalnega tekmovanja mlajših mlacincev za APS, ki je bilo v Celju. Z izrednimi nastopi, predvsem tekmovalcev v metih in skokih, so mladi Brežičani zbrali toliko točk, da jim nista mogli do živega niti ekipi, kot sta Kladivar in Maribor. Naslov republiških prvakov je tako brez dvoma romal v prave roke, dosedanji dobri rezultati mladih atletov iz Brežic pa so dobili potrdilo, da ne gre za nikakršno naključje, pač pa za strokovno in načrtno delo. Novomeščani tokrat zaradi poškodb in bolezni niso mogli upati na uspeh, kakršnega so ga spomladi dosegli starejši mladinci (2. mesto v finalu APS). Zalo pa je za veselje'poskrbel Sandi Tekstor, ki je bil z dvema zmagama ob brežiškem metalcu krogle in diska Kevu najboljši atlet letošnje zadnje pokalne prvenstvene tekme. Z rezultatom 15,4 s je Tekstor najboljši letošnji mlajši mladinec v SRS na 110 metrov na članskih in mladinskih ovirah. Odličen pa je bil Tekstor,tudi v skoku v daljino s 653 cm, kar je prav tako njegov osebni rekord. J. P. NOVO MESTO — Ob 60-letnici delovanja Atletskega kluba Novo mesto so minulo soboto na Stadionu bratstva in enotnosti športni delavi ob podpori Zveze telesnokulturnih organizacij pripravili nekoliko drugačno proslavitev dneva pionirjev. Na prvi atletski pionirski olimpiadi se je v 36 atletskih disciplinah pomerilo kar 250 mladih iz osnovnih šol novomeške občine, na tribunah pa jih je spodbujalo več kot 3500 njihovih vrstnikov, pedagogov in drugih privržencev tega športa. Prva pionirska olimpiada je bila narejena po vzoru prave olimpiade. Vsi nastopajoči so pred tribuno.prikorakali v svečanem defileju z godbo, mažoretkami in olimpijsko" zastavo. Po pionirski himni je Anita Salopek iz o. š. Dolenjske Toplice v imenu vseh pionirjev povedala zaobljubo, Klavdija Tičar iz o. š. Šmihel pa je ob zvokih fanfar prižgala olimpijski ogenj. Po spustu golobov, ki ga je opravil slavnostni govornik Jože Jazbec, predsednik OZPM, so se pričela tekmovanja. Rezultati: cicibanke 60 m: Gril (Dol. T.) 9,8. Gorenc (Šmarjeta) 9,8, More (Grm) 9,9, daljava: Blatnik (Dol. T.) 3,75, Slak (Nm) 3,75, Breznik (Br-šljin), 3,27, met žogice: Turk 24,78, Djurič (obe Dol. T.) 23,94, Radoš (Nm) 20,28, mlajše pionirke — 60 m: Štampohar (Grm) 9,1, Bučar 9,2^ Tasič (obe Nm) 9,2, 300 m: Žulič (Sentjefnej) 49,9. Žagar (Nm) 50.0, Skubic (Dol. T.)50,2,600 m: Dajčman (Šentj.) 1:53,7, Tori (M. peč) 1:56,0, Bučar (Nm) 1:56,3, 'daljava: Tičar (Šmihel) 4,85 (Dol. Rek.), Asič (Nm) 4,55, Merdanovič (Bršlj.) 4,53, višina: Brudar (Grm) 1,30, Novina (Dol. T.) 1,25, Golob (Šentj.) 1,25, met žogice: Čuček (Nm) 42.60, Luksič (Dol. T.) 41,86, Boštjančič (Bršlj.) 38,80, starejše pionirke — 100 m: Košir (Grm) 14,1, Štimfelj (Šmarj.) 14,4, Kušič (Grm) 14,5, 300 m: Kastelic (Grm) 45,7, Markovič 45,9, Salopek (obe Dol. T.) 46,8, 600 m: Radovan (Šentj.) 1:50,7 (Dol. Rek.), Kocjan (Nm) 1:57,2, Hribar (Šmarj.) 2:03,0, 4x100 m: Dol. Toplice 57,0, Grm 57,3, Šmihel 59,1, daljava: Došlar (Grm) 4^64, Jenič 4,49, Knafelc (obe Šmihel) Do Veselič (Grm) 1,35, Žagar (Bršlj.) Dol. T.) 1,40, 4,46, višina: Avguštin (D< Ža 1,35, krogla: Novak (Dol. T.) 10,43, Kotnik (Nm) 10,30, Štimac (Grm) 10,19, cicibani — 60 m: pavlič 9,4, (Setnj.), Plevnik (Šentj.) in Novak (Grm) 9,5, daljava: Popovič (Bršlj.) 4.25, Horvat (Dol. T.) 4,25, Djap (Nm) 4,00, met žogice: Zamuda (Dol. T.) 40,78, Štrasberger (Bršlj.) 39,46, Petrov (Nm) 37,14, mlajši pionirji — 60 m: Slak (Otočec) 9,0, Grubar (Šentj.) 9,1, Fortuna (Nm) 9,1. 300 m: Badovinac (Nm) 47,7, Urbančič (Grm) 48.6, Šiška (Dol. T.) 49,3, 600 m: Kra-jačič (Nm) 1:53,9, Atelšek 1:54,3, Tomazin (oba Grm) 1:54,3. daljava: Bratuž (Grm) 4,87, Blatnik (Dol. T.) 4.63, Šimunič (Dol.T.) 4,39, višina: Serajčič 1,45, Hlavaty (oba Grm) 1,30, Zato-rovski (Nm) 1,30, met žogice: Ivanušič (Nm) 49.94, Kovšček (Grm) 49,44, Polanko (Nm) 47,82, starejši pionirji — 100 m: Lukšič(Grm) 12,9, Kovačič (Nm) 13.0, Peterlin (Šentj.) 13,4, 300 m: Hrovat (Dol. T.)41,l,Borse(Grm) 42.7, Ilovar (Šmarj.) 45,6, 1000 m: Br-ginc (Grm) 2:55,2, Dragan 2:58,3, Stojanovič (oba Nm) 3:17,8, 4x100 m' Dol. Toplice 50.5, Grm 51.1, N. mer 53,3, daljava: Zaman (Dol. T.) 5." c Bankok (Grm) 5,29, Pečnik (Nm) 5,15, višina: Blatnik (Dol. T.) 1,65, Zatežič (Grm) 1,60, Žnidaršič (Šen:1 t 1,55, krogla: Kastelic (Grm) 14,34 Polanko (Nm) 13,77, Slane (Dol. J . 12,58 m. Na koncu so najboljši trije iz • > nekdanjih in danes še aktivnih atlet prejeli zlata, srebrna in brona odličja. J. N©VA REKORDNA ZMAGA RIBNICE RIBNICA — Tudi v 3. lat dolenjske nogometne lige so igral Ribnice na igrišču ob Bistrici zabeleži i nenavadno visoko zmago. Kar z 10;f (4:0) so ugnali enajsterico Mirne, strelci pa so bili: Čampa 43, Nosan 3, Šporar 2 in Petkovški 1. M.G-č. KROS V MOKRONOGU BO 8. OKTOBRA MOKRONOG — 8. oktobra ob 17. uri popoldne se bo izpred osnovne šole v Mokronogu začel kros za občino Trebnje, ki ga zveza telesnokulturnih organizacij prireja v okviru akcije Kros 85. Prijave bodo sprejemali na startu dve uri pred pričetkom. 17 ■ m..m, m'.".__________________________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSKI LIST £ynn fiiV FILMSKO—GLASBENI MARATON NOVO MESTO — V okviru prireditev, posvečenih mednarodnemu letu mladih, bo 5. oktobra v Domu kulture svojevrstna prireditev filmsko-glasbeni maraton. Program bo sočasno potekal v dvorani in klubskih prostorih. Vseboval bo film, gledališče, glasbo, poezijo, ples, fotografijo in drugo. Prireditev bo vredno obiskati, saj miadi organizatorji iz OK ZSMS pravijo, da bo program odstopal od strogo ločenih okvirov podobnih prireditev. ARTIČANI SO DOBILI ASFALTNO PREVLEKO PO KONFERENCI ŠE ŠPORTNI DAN ČRNOMELJ — V četrtek, 26. septembra, smo imeli učenci SŠ Edvarda Kardelja v Črnomlju volilno konferenco OO ZSMS. Izvolili smo novo predsedstvo in prebrali poročila lanskega vodstva in ŠŠD. Po poročilih smo razpravljali in ugotovili, da kljub težavam, ki jih nedvomno imamo, jih ne povemo. Učenci smo izpostavili le problem družboslovcev (nimamo štipendij in s tem tudi ne vidimo možnosti zaposlitve), mladinskih delovnih brigad in prevoza učencev z avtobusi. Po volilni konferenci smo imeli športni dan. Odpravili smo se na kopališče v Griblje. Tam so najpogumnejši poskakali v vodo, ostali pa smo se na travniku igrali razne igre z žogo. J. Ž. NOVICE IZ OŠ ŠENTJERNEJ ZAKLJUČNI IZLET NA ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Pri nas imamo že nekaj let običaj, da gredo osmošolci na izlet v začetku šolskega leta. Tudi z nami je bilo letos tako. Denar zanj smo si prislužili z delovnimi akcijami. Celo vožnjo smo imeli zastonj, ker smo s spisi osvojili na lanskem natečaju Železniškega gospodarstva brezplačne vozovnice. Izbrali smo najdaljšo pot do Pulja. Potovanje z vlakom je bilo prijetno. MARIJA GORIŠEK, 8.r OŠ Artiče SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV EKSKURZIJA ► P' Up; RISANJE NA ASFALTU V BRŠLJINU — Prvič organizirana prireditev Društva prijateljev mladine v Bršljinu »Rišemo na asfaltu« je 26. septembra privabila 120 otrok. Pod vodstvom mentorjev so na asfaltnem parkirišču pred vrtcem nastajale male umetnije, ki so sijih z zanimanjem ogledali tudi številni starši. (Foto: R. B.) Že nekaj časa je prebivalce Artič jezila slaba cesta skozi vas. Povzročili so jo številni tovornjaki in težja vozila, ki vozijo po bližnjici do rudnika v Globokem in še kam. Lahko rečem, da so jo. domačini najmanj uničili, svoje pa je opravila tudi zadnja zima. Vsi smo se razveselili strojev in cestarjev, ki so se začeli zbirati najprej v Spodnji Pohanci. Delo so počasi nadaljevali proti Dečnim selom. Tako je naš asfalt končno dobil zaporno plast, ki ga bo obvarovala pred novo zimo in bodočimi obremenitvami. Veseli smo te pridobitve. ALENKA CIZEL V Sloveniji nas je nad 100.000 nlanincev. Vsako leto se v septembru rečamo. Letos je bilo srečanje na togli na Pohorju. Iz planinskega ruštva iz Breži? nas je bilo na rečanju kar 69. Proslava je bila zelo epa. Posebno všeč so nam bilepesmio I,minah. Po proslavi smo šli peš do ■ oče na Pesku. GORAZD BALAS, 4.r novin. krožek, OŠ Artiče OBISKALI PIONIRSKI ODRED V TOMAŽU PRI ORMOŽU — Ob dnevu pionirjev je delegacija pionirjev OŠ Katja Rupena iz Novega mesta obiskala pionirski odred* Katja Rupena v Tomažu pri Ormožu, kjer je pred 40 leti v Mali vasi pri Tomažu padla dolenjska rojakinja, borka in aktivistka Zora Rupena — Katja. V spomin na ta dogodek so v osnovni šoli odkrili njen doprsni kip, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. FOTOGALERIJA VABI Vsi, ki vas zanima fotografija, ste vabljeni V Fotogalerijo v Dom kulture, kjer bo v petek, 4. oktobra, ob 18. uri odprta razstava Jožeta Kološe. Predstavil se bo z foto-mapo Ob Muri, kije nastala ob 60. obletnici tovarne oblačil Mura. Razstava bo odprta do 25. oktobra. FOTOGALERIJA POGOSTILI SMO NAŠE BABICE IN DEDKE OBISK »LISCE« V četrtek smo imeli učenci 7. in 8. razreda jesenski športni dan z orientacijskim tekom in krosom. Start za orientacijski tek je bil na hipodromu.^ Pot nas je vodila po gozdu, kjer smo se' orientirali po znakih in iskali skrita pisma. Ko so vse skupine prišle na cilj, smo imeli še kros. Dokazali smo, da smo dokaj vzdržljivi. Izpeljali smo tudi akcijo zbiranja starega papirja. Tudi ISKRA nam ga je odstopila in na koncu smo dobili še izrabljene učbenike iz šolske knjižnice. Zbrali smo 10330 kg papirja in tako akcijo uspešno zaključili. KATJA ŽUPAN in MIRJANA SELAK OŠ ŠENTJERNEJ V »Lisci« so delavci praznovali 30-letnico obstoja. Nekaj dni predtem smo si lahko ogledali tovarno. Najprej smo si ogledali šivalnico. Tu delavke ob treh tekočih trakovih šivajo perilo in kopalke. Delo jim gre hitro od rok. Iz šivalnice smo prišli v krojilnico, kjer krojijo blago na tračnih žagah. Zvedeli smo, da se delavec sme zmotiti le za en milimeter. V skladišču pa smo videli, kako je blago spravljeno v regale in dvigala, s katerimi ga spravljajo vanje. HELENA STRAH, 7.r OŠ Boštanj Krajevni odbor RK Dolenjske Toplice in Podturn je organiziral srečanje starejših krajanov na naši šoli, kjer smo pomagali tudi mladi člani RK. Pripravili smo program in slavnostno kosilo. Povabilu se je odzvalo veliko starejših krajanov, saj so po dolgem času zopet srečali svoje nekdanje sošolce in znance in z njimi tudi pokramljali. Posebno smo se razveselili obiska treh najstarejših babic, starih preko 90 let. Razživeli smo se po kosilu, ko smo skupaj s pevskim zborom peli različne pesmi. Ob slovesu smo jim zaželeli, da bi se prihodnje leto zdravi in čili zopet srečali. Mladi člani RK OŠ Baza 20 — Dolenjske Toplice KNJIGA!?... Hm! NA SEJMU V CELJU Razveselili smo se novice, da bomo obiskali celjski obrtni sejem. Potovali smo z rednim avtobusom, v katerem je bila velika gneča. Na sejmu je bilo predstavljenih veliko obrti. Avtomehanika je zanimala predvsem dečke, deklice pa smo občudovale razne spominke v cvetličarni. Pri lectarju smo kar obstale. Zelo lepo je bil urejen frizerski salon. Kozmetika je spet pritegnila predvsem deklice. Videli smo lahko še veliko izdelkov najrazličnejših obrti in dejavnosti. Še posebno so nas pritegnili izdelki Zlatarne Celje, pletilstva, usnjarstva, krznarstva. MOJCA PENIČ, 7.r OŠ Koprivnica Če povem po pravici, za knjige nisem preveč navdušen. Ne morem pomagati. Vsak človek ni za nekaj. Jaz, recimo, nisem za branje, berem le tisto, kar moram, in še takrat sem najbolj srečen, če je zgodba kratka. Nikoli nisem čutil močne želje po knjigi. Če bi jih sam pisal, bi napisal za take bralce, kot sem jaz, čisto kratke, a zanimive zgodbe. Nikoli ne bi zavleče-val konca in opisoval nepotrebnih reči. Tudi na zunanjost bi pazil. Moje knjige bi bile že na zunaj privlačne in ilustrirane od najboljših ilustratorjev. FRANCI MOLAN, 6.b novin. krožek, OŠ Artiče VESELI NOVEGA AVTOBUSA ZA ŠPORTNO ZNAČKO Na naši šoli je več kot polovico učencev, ki se vozimo v šolo in domov s šolskim avtobusom. Zato smo se razveselili novega avtobusa, saj je bil stari že zelo dotrajan. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili nakup novega avtobusa, in obljubljamo, da ga bomo čuvali, saj je vožnja z njim zelo prijetna, i UČENCI OŠ ŠKOCJAN V torek, 17. septembra, smo se učenke 6. in 7. razreda, ki tekmujemo za športno značko, s kolesi odpeljale v Šmarješke Toplice. Z nami je bil mentor tovariš Kuhelj. Kolesarjenje je bilo prav zanimivo, preverjanje plavanja pa prava osvežitev. Vseh 20 nas je test uspešno opravilo. ANDREJA JARKOV1Č OŠ Šentjernej BILO JE ČUDOVITO V sredo smo šli učenci osmih razredov na ogled celjskega obrtnega sejma. Najprej smo se ustavili v Krškem, kjer pa smo si le na filmu ogledali tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj v njihovi dvorani. Zatem smo odšli v Celje, kjer smo si ogledali sejem. Videli smo tudi film o različnih poklicih v obrti. Obiskali smo še edino kraŠko jamo na tem koncu Slovenije, jamo Pekel. Ekskurzija je bila zelo poučna. .IRENA SPREIZER, OŠ Črnomelj NOVICE IZ BRŠLJINSKE ŠOLE Bršljinski osnovnošolci smo si septembra ogledali film Očka na službenem potovanju. Bili smo tudi v operi, ogledali smo si opero Gorenjski slavček. Kar lepo nam je, kajne? Toda skrbi nas, kdaj nam bodo dozidali šolo. Letos se že štirje oddelki vozijo vsak dan v šmihelski internat: Za dozidavo pa ni denarja. Le kdaj se bo to spremenilo? . NATAŠA MIKLAVČIČ, 8.c OŠ XII. SNOUB, Bršljin V Pardubicah je vsako leto, letos že 13. po vrsti, tekmovanje v speedwayu za zlato čelado Češkoslovaške. Med znanimi svetovnimi imetli sta letos Jugoslavijo zastopala Omerzel in Žib-ert, ki sta ob pomoči slovenskih navijačev solidno vozila. Izredna šoferja Franci in Često, ki sta dejala, da jih veselo razpoloženje v avtobusu nič ne moti, sta nas srečno pripeljala tja in nazaj. Takoj po prihodu v Pardubice smo si ogledali sobotno spedwaysko dirko in se zvečer nastanili v hotelu Alessandria v Hradcu Kralovem. Naslednji dan smo si po zajtrku ogledali mesto in izložbe, da bi nakup v ponedeljek kar najhitreje potekal. Hradec Kralove je res čudovito mesto, edino, kar sem pogrešala na tem svojem potepanju, je bila prijaznost prebivalcev. Naj strnem ta kratek zapis: bilo je čudovito, kolektiv NE Krško je enkratno organiziral svoj izlet na Češkoslovaško. M. K. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 4. X. 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Povej mi, povej. Likovna vzgoja, Angleščina, Dragutin Tadijanovič, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti. Risanka, Mali program. Zgodovina, Risanka, Po izbiri, Zadnje minute 12.30 POROČILA 17.15 — 23.50 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 10. del nanizanke 17.50 OBISKOVALCI, 12. del nadaljevanke 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici V kamnoseštvu 19.10 RISANKA 19.55 VREME 20.05 DESETLETJA UNIČENJA, 1. del angleške dokumentarne serije 21.00 NF. PREZRITE 21.15 ZBOGOM, GOSPOD CHIPS, zadnji del angleške nadaljevanke 22.15 DNEVNIK 22.25 POZDRAVLJEN, JUNAK, ameriški film Film govori o družinski črni ovci, mladeniču, ki naj bi študiral, pa se nepričakovano vrne domov ravno v času, ko pripravljajo praznovanje bratovega rojstnega dne. Njegov prihod povzroči v medčloveških odnosih v družini pravi preplah in razdejanje, saj s svojo brezkompromisnostjo in ostrim jezikom ne prizanaša nikomur. 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — U-f Zgodbe iz Nepričave — 18.1.5 Zo-ravstveno izobraževanje: Čisti zobje, zdravi zobje — 18.45 S 15. beograjskega jazz festivala — 19.30 Dnevnik -• 20.00 Pregled modernega baleta (L de1 francoskega niza) — 20.30 Jazz na ekranu — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Živeti življenje za glasbo — 21.50 Srčni kralj (francoski film) TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TVvšoli — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Zgodbe iz nepričave — 18 J' Zdravstveno izobraževanje — 18.45* 15. beograjskega jazz festivala '' 19.30 Dnevnik — 20.00 Pcarl (L del ameriške nadaljevanke) — 20.55 Ka® nas veter nosi — 21.40 Dnevnik " • 21.55 V petek ob 22h SOBOTA, 5. X. 7.45 — 12.45 in' 15.00 — 23.10 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna serija 8.20 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, nanizanka 8.35 N. Maurer: KOSTANJEV ŠK-RATEK 8.45 ZAKAJ, ZAKAJ 9.00 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: VESOLJNI POTOP — BABILONSKI STOLP 9.15 KEVINOV SVET, irski film 9.45 MALI SVET 10.15 F. Rudolf: TRNULJČICA, 2. del predstave SMG Ljubljana D.45 RAČUNALNIŠTVO II, 5. del 10.‘ angleške serije 12.05 SPOZNANO NEZNANO: V prvem razredu znanosti 12.40 POROČILA 15.15 TEK JE MOJE ŽIVLJENJE, kanadski film Junak filma je zagrizen maratonec. Neuspešen pri delu, slabo se razume z ženo, brez večjih športnih uspehov, a vztrajno trenira maraton. Z malo sreče mu uspe, da se uvrsti v ameriško olimpijsko reprezentanco. Na tekmi mu gre imenitno, vodi, dokler... 16.35 POROČILA 17.00 PJ V KOŠARKI — BORAC : PARTIZAN 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Izviri življenja, 1. del francoske serije 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 KAKO SE POROČITI Z AMERIČANKO, italijanski film Riccardu, malemu italijanskemu poslovnežu, ki dela v nepomembni tovarni, se na potovanju v Ameriki posveti, da bi lahko mnogo lepše živel, če bi se poročil z bogato Američanko, po možnosti s staro, ki bi kmalu umrla in mu zapustila premoženje. Za zgled mu je prijatelj, ki je v Ameriki ovdovel in sedaj zapravlja podedovane dolarje z lepotičkami. 21.55 ZRCALO TEDNA 22.15 VIDEO GODBA 23.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.15 Test — 13.30 Igrani fim —15-®° Tale— 15.45 Letni čas (jugoslovanski mladinski film) — 17.30 Radosl Evrope — 19.00 Narodna glasba " 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi l-— 20.30 Odhajanje inovatorjev r* 21.15 Poročila —21.25Športnasobo-ta — 21.45 Šahovski komentar " 22.05 Freud (1. del angleške nadaljevanke) — 23.00 Pesniško gledališče TV ZAGREB 8.45 TV v šoli — 10.30 Pod lipo " 12.00 Kritična točka — 12.30 Narodna glasba — 13.00 Tenis za Davisov pokal Jugoslavija — Francija—16.45 Poročila— 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Borac : Partizan — 18.30 Medtem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Plovi, plovi — 21.35 Dnevnik — 21.50 Za konec tedna NEDELJA, 6. X. 8.15 — 13.05 in 13.25 — 22.35 TELETEKST 8.30 POROČILA 8.35 ŽIV ŽAV 9.30 OBISKOVALCI, ponovitev 12. dela nadaljevanke 10.00 ŽIVLJENJE BREZ KONCA, 2. del slovaške nadaljevanke 11.05 IZROČILA 1 1.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.40 MOSTOVI 14.10 Brands Hatch: AVTOMOBIL- SKE DIRKE FORMULE I ZA VN EVROPE, prenos 14.35 V. Majer: OČENAŠKOV DNEVNIK, 3. del humoristične nadaljevanke 15.35 AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1, nadaljevanje prenosa 16.15 POROČILA 16.20 ANGELI SO IZGUBILI SIJAJ, ameriški film 17.50 TV KVIZ, 1. oddaja 18.15 KNJIGA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ZGODBE IZ TOVARNE, 3. del nadaljevanke 21.10 ŠPORTNI PREGLED 21.55 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 22.30 POROČILA DRUGI PROGRAM 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in jug. film Odpisani — 13.00Tenisz3 davisov pokal — 17.00 Avtomobilski dirke formule 1 — 18.00 Športna oddaja — 19.00 Reportaža z nogomet«3 tekme Železničar — CZ — 19-*? Dnevnik — 20.00 Terra X — 20.4* ® Včeraj, danes, jutri — 21.05 *; • C kinoteka: Kapetan Lahkonogi (amer1" | d: ški film) — 22.35 Izviri t PONEDELJEK, 7. X. 8.50 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 22.55 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 PEKARNA * 17.50 ŽIVLJENJE V KAPLJICI VODE 18.10 MURNI 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 GLASBA ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 22.10 DNEVNIK 22.25 GLASBENA ODDAJA DRUGI PROGRAM 20.05 VEDNO NA POTI, 2. del angleške nadaljevanke 21.05 SPOZNANO — NEZNANO: Danes za prihodnost 17.30 Beograjski TV program 19-0® Telesport — 19.30 Dnevnik — 20-®® Raziskovanje — 20.50 Včeraj. d*?fj jutri — 21.10 Dinastija Stereovizija 22.1® TOREK, 8. X. 8.50 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30-POROČILA 16.15 — 23.20 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV: Vulkani, Atomska energija in notranjost atoma. Hrana in sonce, Na domačiji 17.30 POROČILA 17.35 MEDREPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84 18.05 MITI IN LEGENDE — Bibilij-ski miti: OČAKI ŽIDOVSKEGA LJUDSTVA — ABRAHAM, IZAK, JAKOB, nanizanka 18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 JESEN DJURA DRAŽETIČA, drama TV Novi sad 21.15 OMIZJE 23.15 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Mi i" tV ■3Š«- 18.15 Odprta knjiga — 18.45 SP.^oO jem te — 19.30 Dnevnik "'.epe-Poezija in glasba bluesa — 20.4' fj banje lota — 20.50 Včeraj, dane*'! v. — 21.05 Balkanske dežele v 2. sV {ia ni vojni — 21.45 Brezskončnos* — 22.15 Šahovski komentar SREDA, 9. X. \011: IILI cVPt . . A*I IMS MalTveliki svet -jjel '2I.00 r°r' Dnevnik — 20.00 Mračni g sovjetske nadaljevanke) : nadaljevanke) .-tar oči la — 21.05 Šahovski kom 21.25 Umetniški večer h s . Pred 43 leti KRVAVA ŽETEV 21. septembra 1942 je zajel šesti val italijanske Joške ofenzive tudi vas Šmarjeto in okolico. Ta raza ofenzive je zajela območje od nemško-itali-lanske demarkacijske črte čez dolini Mirne in Krke oo Novega mesta. V šmarjeto je prišel del italijanske divizije Isonzo, z njimi pa prvič belogardisti iz Jošta pri Novem mestu pod vodstvom komandanta Milana Krajnca, ki so že nekajdni pred talijani rovarili po hribovskih vaseh nad Šmarjeto. »lado Jurančič (Šmarjeta pri Novem mestu v NOV 1941—45) navaja, da so belogardisti takrat prijeli pntona Košeleta in Jožeta Peršeta iz Žalovič in Ludvika Kernca s Sel. Vse tri so mučili in pretepali. Kaplan Šinkar je bral mašo v žaloški cerkvi, da bi s® prikupili upornim Zalovčanom. Ko so se popoldne vračali skozi Koglo, so prijeli Jakoba Planiška s Kogla, ki je tudi.za partizane ustrojil kakšno kožo, in Rudolfa Planinška s Sel, medtem Pa jim je Anton Košele ušel. Uboge ujetnike so Predali Italijanom v Zburah, predtem pa so jih Mučili in pretepali. Partizanske enote in precej političnih aktivistov, k' so razen V. Jurančiča bili v glavnem od drugod, s° se že kakšen teden dni pred ofenzivo umaknili ® Smarjete, domači aktivisti in nekaj mladih Partizanov, ki so jih partizani poslali brez orožja domov, pa smo mislili preživeti ofenzivo v domačih Krajih, kjer smo se počutili varnejše. °idite takoj domov! Aprite, forza! (Odprite, hitro!),« s.11301 ukazali italijanski vojaki in belogardistični °jevniki, in že sva morala z bratom, s katerim sva se bila akrila skupaj s sosedom v sosedovi kleti in mlela u^ka, domov, kjer sta bili hiša in dvorišče polno 'lanov in belogardistov. Ko sva v kuhinji z bratom »Ze v Sibirijo gonili brate so nekdaj, pa prišef je konec sili, kje, tiran, si zdaj?« je resno šepnil Franc. Videčnik za nama z bratom, ko smo šli 22. sept. 1942 pod močnim, že opisanim spremstvom proti Beli cerkvi, ki se je šepetaje pogovarjal z Jurančičevo in Karlovškom. Slišala sva tihi odgovor Jurančičeve: »Nekdo jim je prav vse povedal in vse izdal! Prav vse vedo in celo stvari, ki sem jih že pozabila! Ne priznam nič določenega, pa če me ubijejo, sem sklenila.« »Le kdo je izdajalec, prokleto! Ko bi ostal živ vsaj zaradi tega, da ga najdem in zadavim kot mačka! Nič mi ne verjamejo, ko jim vse oporekam in priznam le, kar moram in kar ni važno. Hudičevo nevarno bo za nas tri, saj vedo, da smočlani rajonskega odbora Šmarjeta! Še vedno jih poskušam prepričati, da to ni res,« je vse tolažil Karlovšek. Videčnik pa je potrdil, da so podobna vprašanja postavljali tudi njemu in ga dolžili celo, da je vodja narodne zaščite šmarjeta, kar je odločno zanikal, čeprav je bilo res. »Fantje, bodite previdni, da iz vas kaj ne izvlečejo! O mladini nas niso nič spraševali in vedo o vašem delu manj kot o našem,« naju je z bratom in Jožetom Gregorčičem posvaril sosed Karlovšek, kar je bilo nujno in koristno, saj nismo vedeli, če si bomo še lahko izmenjali kakšne informacije. To nam je prišlo še kako prav pri nadaljnjem zasliševanju, čeprav so vedeli, da smo hodili po mladinskih sestankih, peli partizanske pesmi in podobno. Niso pa vedeli, da smo vsi trije člani SKOJ, ne za moje in bratovo delo s pionirji, medtem ko je Jožeta zelo bremenilo, daje bil že v partizanih, kajti našli so njegovo partizansko kapo skrito doma v senu, bil pa je tudi izdan, da je prišel domov, čeprav se je izgovarjal, »da je od partizanov ušel«, kar seveda ni bilo res, ker so ga le začasno pustili domov (za take napake je bila partizanska komanda pozneje kritizirana od najvišjih političnih forumov!). Jože se mi je zaskrbljeno pritoževal, kajti Šinkar ga je nečloveško pretepal, kar se mu je poznalo po telesu in obrazu. »Nič ne rečem, če bi to bil kdo drug, a da me duhovnik tako pretepa, čeprav sem vedno hodil v cerkev in imel duhovnike za ljudi, ki so nekaj več kot mi, mi je nerazumljivo!« Potem pa je zatarnal: »O Jože, Jože, prokleti butelj! Zakaj nisi ostal v gozdu s puško v rokah? O, če bom ostal živ, bodo že videli, kako zna Jože streljati pokvarjence, kot so Šinkar in podobni!« naju )ala z ocvirki zabeljen krompir v kosih in solato, ZBOGOM, ZBOGOM, LJUBA MATI! le med kosilom opazoval in začel siliti visok in jr&*a -------■-—~ ’ w... Vh S 'rebelne9a. ki je pred nekaj dnevi s skupino ,k“eljanov vstopil k belim. »Hudiča!«sva se začudila •kat upatuvai mi z.auci amil vioua lil can belogardist, naj vstopiva raje v belo gardo, kot hufeva v internacijo, »če se vama ne bo še kaj Pr» z9odi,o. kajti imajo slabe podatke o vaju. Dri Nste delali za partizane, pa tudi vajin brat Albin je njih!« je dodal. "Morda imaš pri njih kakšno besedo, da ju boš rešil,« brJ6 rel*el ooe 'n nama povedal, da je sin njegovega r a,a - .............................. S'ja _______________ oJ?*0rn’ ker 9a nisva poznala in ker sva ga videla v teh °l'ščinah. Prš 01 ne vem’ sem Prav stor'i’ ko srr|o vstopili po br Pričevanju gospodov k ,ta belim'. Gospod župnik Trelan Tiringar, ki so se zaradi komunistov umaknili s Slait ne®a v Mokronog k župniku Janezu Sladiču, in Sta nas PrePr'ča,a’ da je to edina rešitev za nas, I mo vstopili k njim. Med nami je tudi kaplan Šinkar. lito ae Precei psmetnih ljudi, saj nas vodijo 9°Slovanski oficirji in podoficirji. Pravijo, da se še (jaem izkazal, pa mi še popolnoma ne zaupajo. Vedo, C6Srn° sorodniki, zato vama ne morem nič pomagati. Parit8 odlo^ita za nas’ P°m stopil h gospodu koman-We 'n V3*U rešil!“ *e brez usPeha govoril bratranec >"prokleto, kako si mogel pustiti ostarelega brata Ma?eta brez moške pdmoči na tako velikem gruntu v 'mah? Ali res ne veš, v kakšno nevarnost si se Ton “ je brez uspeha posvaril oče kolebljivega ?®ta, ko sva z bratom vstop k belim gladko odbila. Jq>, stom Cirilom sva se znašla v večji sobi soseda vjj ■k' i® bila včasih trgovina, skupaj s kakšnih 30 ali jUr trškimi in z edino žensko, učiteljico Leopoldino Poiitv^’ materjo mojega prijatelja Vlada, sodelavca-Do bnega aktivista po mladinski liniji, ki je zaskrbljevala skoz okno proti domu, kjer je morala ,(ar s,'ti poleg Vlada, ki se je umaknil, še tri sinčke, bist 0rTlai 13,12 In 11 let. Njen mož, predvojni komu-OtjJ^bilževeprilu 1942 ponoči prijet od Italijanov in No • v zaPore- Opazoval sem dobro učiteljico, tjjQ i° težka bol in skrbi razjedajo. Kot sekretarki Cij akega odbora OF šmarjeta se ji skupaj s Fran-tu^j .karlovškom in Francem Videčnikom, ki sta bila bohr* a tega odbora in z nami zaprta, ni obetalo nič C 6®a' V35j6v|i3r Jože Pajk, sicer miren človek iz Gorenje Vqj' Pa je vse preklel, ko je skoz okno videl domači N* n prašičev in drugih stvari, v katerega sta b.li d?iaiieni ed'n' krav'ci, ki sta obdelovali kmetijo in brnileko za ve(-ie število Jožetovih otrok in njego-Kaj a'cev in sester. Prokletekurbe italijanske in bele! brat 5* storili naši družini! Hočejo se maščevati, ker je Nj0 °iZe pri partizanih. Naj le počakajo, hudiči, saj je e čutili njegovo pest in pesti drugih partizanov!« °lažil, ne pa tudi potolažil Jože Pajk. ^ASL|§EVANJE v osnovni šoli Vdevati so nas začeli v osnovni šoli Šmarjeta in Drugi dan, 23. septembra, so nas zopet z močnim spremstvom vodili po dva in dva ali pa tudi po tri proti Novemu mestu. Kot zločinci smo se pomikali počasi z večjim številom Italijanov in belogardističnih telovajev ob naši »koloni«. Naenkrat je mladi Anton Turk iz Bele cerkve glasno zapel: »Zbogom, zbogom, ljuba mati! Zbogom, sestre, ljubi brati! Zdaj se več ne vidimo, ker v internacijo pojdemo!« Pesem je bila otožna in znana, le daje namesto besedi »na vojsko« Turk zapel besedo »internacijo«, kar je gromko povzela za njim cela kolona trpinov. Italijani so se čudili, belogradisti so kleli, vendar ni nič pomagalo. Poslovili smo se ponosno, s pesmijo na ustih. »Pa kaj, hudiča, mislita vidva? Ali gresta res raje v internacijo, če ne bo še kaj hujšega, kot pa k nam? Vse Beretičeve fante imajo na črnem spisku!« sva zaslišala in zagledala ob sebi visokega bratranca Toneta z veliko »preklo« na rami. »Ne, pod nobenim pogojem ne greva k vam!« sva mu z bratom povedala oba hkrati. »Saj tudi vi ne veste, kako se bo vse končalo,« mu je rekel Ciril. »Ciril, bodi tiho!« mu je zašepetal sosed Karlovšek, ko se je Tone obrnil v drugo stran, malo zaostal in se daleč za nami vključil v kolono. Tone ni povedal nič od tega, kar smo mu doma in po poti govorili, kajti imel je občutek krivde pred nami. Nikoli pa ne bi verjel, če bi mi takrat kdo rekel, da ga bodo pozneje belogardisti sami ustrelili. Govorilo se je o pomoti, nesreči, da ni bil zanesljiv, da so ga pospravili sosedje zaradi nekakšne nevoščljivosti in podobno, kar pa je ostalo tajno kot mnogi belogardistični zločini in nekaznovano kot mnogi belogardistični organizatorji in duhovniki, ki so prepričali pobožne fante, da so stopili v boj proti lastnim bratom. Ko smo prišli po slabi uri do Št. Petra (zdaj Otočec), smo zaslišali nedaleč od nas streljanje. Šele pozneje smo izvedeli za tragedijo, ki se je takrat zgodila s političnimi aktivisti, ki so se skrili v Beceletovi jami. Utrujeni, žejni in lačni smo prišli do novomeških sodnijskih zaporov. Natlačili so nas v celice, še prej pa so nam pobrali vse »orožje in vrednosti«, kot so noži, vžigalniki, denar in podobno. PODPLAČALI IZDAJALCA V zaporu sem se znašel v celici skupaj z navedenimi člani rajonskega odbora, Gregorčičevim Jožetom, sosedom Francem Medletom in drugimi, ki sem jih večino poznal. Bilo nas je okrog 20. Očetu je uspelo, da mi je dostavil v celico hlebec kruha in prekajeno svinjsko pleče, kakortudi listek, na katerem je pisalo nekaj po italijansko. Žig je bil od italijanskega bataljona, ki je bival nekaj časa v Šmarjeti, podpisan je bil njegov komandant. Oče je namreč podplačal tolmača in izdajalca Vladimirja Svetka, ki se je večkrat nacejal s cvičkom v zidanici, s slivovko in suhim mesom, kar sta si s komandantom razdelil?, njemu pa sta dala list papirja, na katerem je bilo v glavnem priporočilo, naj Beretičevim fantom ne . naredijo nič žalega, ker je oče dober državljan in ker spoštuje italijanske zakone, in podobno. Kaže, da me je ta listek, ki sem ga dal zasliševalcu v Novem mestu, rešil najtežjega, saj so mi ga vrnili in me niso več nadlegovali z zasliševanji kot ostale. Brat Ciril je bil zaprt v drugi celici. »Prokleti psi hudičevi! Imajo nekakšen spisek! Kaže, da smo v njem zapisani vsi, ki smo v tej sobi iz Šmarjete,« je po zaslišanju odločno trdil Videčniku in Jurančičevi Karlovšek. »Prav vse vedo, celoto, da sem jahal okrog belega konja, ko sem organiziral volitve« je dalje govoril Karlovšek, »in tudi to, da so pri meni spali politični aktivisti, kakor tudi, da so imeli pri meni partizani nekakšno upravo, pisarno, srečanja z aktivisti in da so peli, kar je normalno zagostilno, zanje pa nedopustno. Če ostanem živ, bom poiskal izdajalca in ga kaznoval ali pa se bom izselil iz Šmarjete, če ne bo izdajalec kaznovan, kot je zaslužil.« Tudi Jurančičeva in Videčnik sta potrdila, da imajo spisek, da je vse izdano in da vsemu oporekata, vendar pa jima nič ne verjamejo. Zasmilila se mi je Jurančičeva, ki je bila bolj sama vase zatopljena in se ponoči od hladu premetavala sama v enem kotu, medtem ko sva se z Jožetom Gregorčičem stiskala skupaj in se za silo grela. Zasliševali so zapornike v eni sobi posamezno, kamor so jih vodili, in jih vračali direktno iz celice. T udi ostali zaporniki so videli spisek in potrdili izdajo. Karlovška so posebno mučile skrbi za otroke, saj je tudi on pustil doma štiri majhne otroke, Videčnik poleg žene enega otroka, Jože Barbo iz Šmarjeških Toplic tri otroke. Jože Grm iz Brezovice in Franc Šušteršič, begunec, ki je stanoval na Brezovici, sta bila zaskrbljena, ker sta ugotovila izdajo in da jima slabo kaže. Iz Bele cerkve, pravzaprav iz Gradenj pri Beli cerkvi, pa sta bila z nami poštar Bevc in Franc Kukman. šele pozneje smo izvedeli, da je spisek sestavil in prinesel Svetku v Novo mesto grbavi mizar Franc Bajec, ki je nekaj dni pred ofenzivo zbežal z denarjem OF (12000—15.000 lir) v Novo mesto. Vedel pa je vse, saj je »pomagal« kot kurir rajonskemu odboru OF Šmarjeta in je vse izdal. Na našo srečo o mladini manj kot o starejših. Bili smo že nekaj dni zaprti, ko je prišla pod italijanskim spremstvom v celico neka šivilja, ki jo je poslala Karlovškova, da izmeri Franciju srajco, ker se takrat nisb dobile v trgovinah. Spremljevalec je ostal pred vrati in se zaklepetal s paznikom, šivilja pa nam je urno povedala vse novice in stisnila Karlovšku zavit listek, ki ga je skrbno skril. Na podlagi novic, ki smo jih zdaj izvedeli, novic, ki so »pricurljale v celico«, iz tega, kar je dobil Karlovšek napisano, smo hitro ugotovili, da je bila italijanska ofenziva, ki skoraj nikjer ni prišla v stik z večjimi partizanskimi enotami, le izgovor za krvavo žetev, ki so jo uprizorili skupaj z belogardisti tudi pri nas na Dolenjskem. Italijani in belogardisti so ropali in ubijali ljudi, kamorkoli so prišli. Krave, prašički, svinje, suho meso, zlatnina, denar, prav vse je »šlo« z njimi poleg izmučenih sotrpinov, ki smo zdaj čakali na njihovo odločitev. Partizana Franca Cvelbarja iz Čelevca, ki je bil kot partizan Jože Gregorčič poslan za nekaj dni domov, so Italijani prijeli in ustrelili v Mokronogu. SODIŠČE V ŽUPNIŠČU 21. in 22. sept. 1942 so se Italijani grdo znesli nad mokronoškimi in trebeljanskimi aktivisti in so jih pri Marijinem studencu na notarjevi njivi postrelili kar 15. Vse so belogardisti po spisku ovaduha župnika s Trebelnega Ivana Tiringerja, in Janeza Sladiča iz Mokronoga pred.ali Italijanom. V mokronoškem župnišču so imeli »sodišče«. Tiringer je izbral več kot 20 fantov in mož za streljanje. Med ustreljenimi so bili tudi Franc Smrekar mlajši, Ferdo Berk, Zaman in škor-nik iz Hrastnega, Jože Gačnik iz Mokronoga in Ernest Šetrajčič, sekretar rajonskega odbora SKOJ Mokronog, iz znane partizanske družine Šetrajčič. Zadnja dva so Italijani ujeli na našem terenu v bunkerju na Čelevcu, botrovala pa je^gotovo izdaja. Italijani so jih pobijali zvezane po pet in pet in jih zmetali v več jam. 22. septembra so Italijani ustrelili v dolini pred Kuretom še 5 ljudi, med njimi sta bila Čelik in Železnik iz Laknic. Pozneje, 27. sept., so Italijani ustrelili pri pokopališču v Mokronogu tudi Bevca s Puščave pri Mokronogu (glej Z. Hudales, Občina Trebnje v NOV, str. 301). Na Mali Strmici pri Šmarjeti so Italijani prijeli Janeza Kovačiča, ki je kot partizan med ofenzivo, kot sta to storila Gregorčič in Cvelbar, prišel domov. Bil je izdan. Prijeli so ga, ko je otepal orehe, in ga 21. sept. ustrelili ob Radulji. Z njim so ustrelili še Franca Grabnarja iz Čužne vasi, Franca Prijatelja iz iste vasi. Jožeta Peterleta s Cikave in Albina Železnika iz Mirne vasi, ter jih površno pokopali pod gradom Klevevž (V. Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v NOV, str. 56) Politični aktivisti, ki so se iz šmarjete umaknili, da bi preživeli ofenzivo, pa niso vsi imeli sreče, da bi ofenzivo tudi preživeli. 23. sept. so Italijani s pomočjo izdajalca mlinarja Zure iz Zagrada pri Starem gradu odkrili v Beceletovi jami v št. Petru (Otočcu) skupino aktivistov, med katerimi sta bila tudi Vinko Paderši-č—Batreja in Vinko Kos. Poleg teh dveh je bilo v jami še več aktivistov, med njimi Lojze Gregorčič, član rajonskega komiteja St. Peter in sekretar podokrož-nega komiteja Šmarjeta. V bližini jame so Italijani prijeli Meri Becele in Fani Kraševec iz Herinje vasi. Skupina v jami je dajala odpor. Italijani navajajo, da so imeli 4 ranjene vojake. Na poziv Italijanov in izdajalca, naj pridejo iz jame, in zaradi brezupne situacije in obljub, da bodo poslani v internacijo, če se predajo, so prišli vsi, razen Batreje, iz jame. Batreja pa se je upiral vso noč in si je šele naslednji dan, ko so začeli Italijani metati v jamo plinske bombe, pognal kroglo v glavo. Izdajalec je bil po kapitulaciji Italije obsojen na smrt in ustreljen, ujete aktiviste pa so Italijani pretepali in mučili in jih vse 23. septembra ustrelili. Vinko Paderši-č—Batreja je bil pozneje proglašen za narodnega heroja. Po Dolenjski se še zdaj govori o njegovi herojski smrti. Italijani so svojo jezo zaradi junaškega odpora v Beceletovi jami stresli še tako, da so 26. sept. izbrali med aretiranci v novomeških zaporih 12 talcev in jih še isti dan ustrelili pri Starem gradu. Med talci je bilo 5 v glavnem že omenjenih aktivistov iz šmarješkega območja, in sicer: Jože Perše iz Žalovič, Jakob Planinšek s Kogla, Ludvik Kerne in Rudolf Planinšek s Sel in Alojz Zupan iz Dola. Talci so si morali sami izkopati jamo. »Mario Beretiči, Floriano Bevč!« je nekdo v polomljeni slovenščini zakričal v celico 26. septembra in že sva morala z najstarejšim sotrpinom poštarjem Bevcem iz celice, ne da bi se imela čas posloviti. Odpeljali so naju v spodnjo malo, mrzlo celico, ki je imela na betonskih tleh s slamo napolnjeno slamarico in na steni Kristusa na križu. Na hodniku sva srečala več sotrpinov. Med njimi sem spoznal Vinka Jermana iz Čelevca, ki se je učil za mesarja v Novem mestu. NAJDALJŠA NOČ V ŽIVLJENJU »Proklete kurbe hudičeve, bele! Niti sanjal nisem, da vedo, kaj vse sem delal za partizane! Morali bi jih še kaj postreliti, in ne samo izdajalca Ajdnika, prokleto! Pa kaj to pomeni? Menda naju ne bodo za zajtrk pihnili? Pa kako to, hudiča, da so vzeli iz celice najstarejšega in najmlajšega? Le kaj mislijo storiti z nama?« se je celo noč jezil ubog, srednje velik možiček Bevc, ki je imel črne, že malo posivele brklje pod nosom. Zdel se mi je podoben našemu sosedu Jožku, le da je bil veliko bolj občutljiv, nestrpen in godrnjav. Nisva mogla zaspati. Enkrat sem se mu rahlo zasmejal, pa je bil tako užaljen, da bi me najraje vrgel iz celice. Tako je minila do takrat zame najdaljša noč v življenju, pozneje pa sem doživel več podobnih ali pa še težjih. Drugi dan zgodaj zjutraj so naju, uklenjena skupaj vsakega za eno roko, odpeljali s kombijem na železniško postajo v Bršljin, od tam pa v Ljubljano v belgijsko kasarno, vzapore, kar pa je že druga zgodba. Po pripovedovanju živečih prič se je zgodilo zadnje dejanje zločina nad ustreljenimi talci iz Šmarjete Jožetom Barbom, Jožetom Gregorčičem (Znedrčko-vim), Jožetom Grmom, Leopoldino Jurančič, Francijem Karlovškom, Francem Šušteršičem, Francem Videčnikom in Jožetom Kukmanom iz belocerkovš-kega območja takole: Dne 28. sept. 1942 so okrog 7. ure zjutraj Italijani naložili vse navedene talce na terensko vozilo z močnim spremstvom, oboroženim z ročnimi bombami, brzostrelkami, pištolami in mitraljezi. Vozilo so za kratek čas ustavili pred trgovino Alfonza Oblaka. Brat Boris, ki je bil zaposlen v tej trgovini in tudi aktivist OF, je ravno odpiral trgovino in zagledal žalostne znane obraze. Nekateri zaporniki, posebno se spominja Franca Karlovška in Jožeta Barba, so mu dali suknjiče in denarnice, da jih izroči svojcem, ker bodo ustreljeni. To je brat tudi storil. Italijani so vozili zapornike po stranskih poteh in potem čez Gorjance v Semič, mogoče tudi zato, ker so tam začenjali novo ofenzivno fazo v Beli krajini, kjer so se počutili bolj gotove. Končno so pripeljali talce v kraj Mladica pri Semiču, ga močno zastražili in zahtevali od telesno in •duševno izčrpanih zapornikov, da si sami skopljejo grob. Nekateri zaporniki jih niso ubogali, zato so z njimi fizično obračunavali, eden pa je baje odločno odklanjal, kar so povedali ljudje, ki so hodili mimo po raznih opravilih, saj so jim nekateri zaporniki tudi kričali: »Tukaj bomo ustreljeni šmarječani!« Odločno’ je to zakričala tudi Leopoldina Jurančič, in to tik pred ustrelitvijo, kar so ugotovili mimoidoči po ženskem glasu. Med ostalimi sta to slišala tudi Nežka Bojuk, vdova po umrlem internirancu, ki je pozneje živela pri Viktorju Velšetu na Selih pri Semiču, in Ciril Malnarič iz bližnje okolice Semiča, ker sta se po naključju peljala na kmečkem vozu mimo mesta zločina v gozd. Nežka mi je to sama povedala, ko sem raziskoval ta zločin. Zločinski rafali, plod sovražnega dela izdajalcev, belogardistov in Italijanov, so pokončali življenja plemenitih aktivistov-borcev iz Šmarjete in Bele cerkve 28. septembra 1942 okrog 11. ure. V smrt so odšli junaško in pošteno, z dvignjenimi glavami, in so tako dali nam vsem svetel zgled, kako se je treba boriti, in če je potrebno, tudi žrtvovati za boljše življenje in prenesti vsa ponižanja, trpljenje. Umrli so, ne da bi okupator od njih dobil tudi najmanjši podatek o njihovem delu ali delu ostalih, kar je ugotovljeno tudi iz kratkih zapisnikov, ki jih je ob zaslišanjih vodil okupator in ki se nahajajo shranjeni v Zgodovinskem inštitutu. Odšli so v smrt ponosno, kot so delali in živeli. MIRAN BERETlC "Uta* . ------------------------------------------ — — Nli** odvedli P°d močno stražo Italijanov in belo-Nke so nosili na ramenih visoke preklaste 'at. 'n nekateri še hribovske klobuke na glavah. \sj Se i® Jurančičeva zadnjič poslovila od svojih St)ic °v, ki so prišli kljub veliki nevarnosti do svoje b'lo bje ^a srečo niso vedeli, da se vidijo zadnjič, kajti hjpllrtl težje. Mogoče pa je takrat Jurančičeva le V°*akuf?0rnis,i,a. da ne bo prišlo do najhujšega, kajti Nil, tal'ianu, ki jo je stražil, se je zasmilila in jo je Ni °trokom, belogardistom pa se ni prav nič. Nrj*S6rn se mal° umiril, ker mi je uspelo v Šmarjeti \pva,i italijanskega stražarja, da grem pod stražo Nhatp0 suknjič, ki pa ga nisem mogel tako hitro ^ot ie zshteval. Tako mi je uspelo iz lesenega Niti _ne°pazno vzeti spisek šmarjeških skojevcev, Nkat.p° suknjič, ki pa ga nisem mogel tako hitro '* * * Nn® Sekretar sem bil, in ga uničiti. Tudi udarci iN|av9a "Prepričevalca« — italijanskega tolmača in 3koSLa na zviševanjih kaplana Šinkarja me niso 10 «1 fcuonoovHiijm nu^iunu vumuiju Poi ibel' 'n Pol®li kot uničeni spisek, ki mi je ola-Vg °*ai in hudo skrb za skojevce. Snu1 °6rkvi so vlačili k nam nove sotrpine, ki so jih "I lr/x< _ . ■ ,___ 'Nip ^0t nas v glavnem pri kmečkih delih. Ob *N0 Pr'Peljanem siromaku so belogardisti želi Neodobravanje Italijanov: Bravo, bravo! Nostri ahtj6 bella bela garda (Čestitamo, čestitamo! Naši :Wia|7 be|e garde!). To jim je silno godilo in so se NoJ' in si segali v roke kot dokaz prijateljstva '*8V« u 11886) 3. oktobra 1985 c? * Leopoldina Jurančič Franc Videčnik Franc Karlovšek DOLENJSKI LIST 19 mm PRIJAVE IN INFORMACIJE EMONA GLOBTOUR: — NOVO MESTO — Cesta komandanta Staneta 19, tel. 25-125 — LJUBLJANA: T rgovska hiša Maximarket, T rg revolucije 1, tel. 061/213-912, Gosposvetska 4, tel. 061/311-164, 313-230 Smartinska 130, tel. 061/441-088 — CELJE: Čuprijska 1, tel. 063/23-139 — ZAGREB: Gajeva 40, tel. 041/446-316, 445-620 — IN OSTALE POOBLAŠČENE AGENCIJE PC KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA ZIMA 85-86 JUGOSLAVIJA, FRANCIJA ITALIJA, AVSTRIJA Igman, Zatrnik, Vogel, Kobla, Kanin, Šar-planina, Črni vrh, Idrija, Mozirje, Gozd Martuljek, Pale, Jezersko, Velika planina, Livek, Kranjska gora, Krvavec, Zelenica, Mariborsko Pohorje, Mojstrana, Planica, Pokljuka, Roglja, Kope Stari vrh, Kanin, Golte, T rije kralji. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Kompas Novo mesto, Novi trg 6, tel. 068/23-404, 21-333 Kompas Krško, Cesta krških žrtev b.b. tel. 068/72-109 Kompas Ribnica, Seškova 42, tel. 061/861-798 in ostale pooblaščene agencije Ljubljanska banka Temeljna Dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: čiščenje poslovnih prostorov in opreme za 2 izvajalca za poln in nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: — nepopolna osnovna šola — 1 mesec delovnih izkušenj Kandidati morajo poslati svoje ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka —Temeljnadolenj-ska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1. Prijavljene kandidatke bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 30 dni po preteku roka za prijavo. . 627/40-85 Opekarna Zalog, p. o. Novo mesto komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. komercialista v trgovini z gradbenim materialom — 1 delavec 2. viličarista — 1 delavec Pogoji: Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pod 1) — srednja izobrazba ekonomske smeri ali končana poslovodska šola — dve leti delovnih izkušenj pri komercialnih poslih — vozniško dovoljenje B kategorije pod 2) — izpit za viličarja Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Opekarna Zalog, p. o. Novo mesto (komisija za delovna razmerja) O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh. /l/l metalna strojegradnja, konstrukcija in montaža, n.sol.o., Maribor tozd TOVARNA GRADBENE OPREME n.sol.o., SENOVO Da bi dosegli zastavljeni načrt, VABIMO K SODELOVANJU NOVE SODELAVCE za dela v projektno-razvojnem oddelku in v neposredni proizvodnji za opravljanje specialnih delovnih nalog. Nudimo vam zanimivo delo, spodbudne osebne dohodke, možnosti usposabljanja v poklicu, pridobitev višje stopnje izobrazbe in pomoč pri reševanju potreb vašega standarda. * Vabimo Diplomirane strojne inženirje Strojne tehnike Delovodje strojne smeri Strugarje Rezkalce Brusilce Ključavničarje Varilce za opravljanje del in nalog: Projektant (osebni dohodek od 80.000 do 100.000 din) Skupinovodja (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din) Strugar (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din) Rezkalec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din) Brusilec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din) Ključavničar (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din) Varilec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din) Nudimo vam zanimivo in zahtevno delo na področju žerjavogradnje, strojev in naprav za steklarsko industrijo, za predelovanje plastičnih mas ter na področju tekstilne in kemične industrije. če ste nadarjeni, ambiciozni, delavni, če bi vas delo pri nas veselilo in če ste pripravljeni prevzeti odgovornosti za svoje delo, vas vabimo, da se zglasite na razgovor v kadrovski splošni službi (Titova c. 106, 68281 Senovo), kjer se boste lahko podrobneje seznanili z vsem, kar vas zanima. 614/39-85 DOLENJSKI LIST OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV EKONOMSKI USPEH Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih. Vse Informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek In petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto. RAZPIS ZA OBČINSKA PRIZNANJA METLIKA — Komisija za priznanja občine Metlika je razpisala zbiranje predlogov za podelitev priznanj občine za letošnje leto. Predloge za priznanja, torej za imenovanje za častnega občana, podelitev domicila in plakete občine, je treba poslati na občinsko skupščino najpozneje do 10. oktobra. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji ob občinskem prazniku. V Metliki je od leta 1977, ko so začeli podeljevati tovrstna priznanja, prejelo plakete občine 12 posameznikov in 11 temeljnih in drugih organizacij, društev, krajevnih skupnosti in drugih, imenovali pa so tudi 4 častne občane. 0 TALNE OBLOGE ZA VSAK PROSTOR IN VSAK DOM Ugodno: — široka ponudba in ugodne cene — znižanje ostankov ter — blago II in III. kvalitete do 50% ceneje Brezplačno: — prevoz do 20 km # sinte JsTRfll Prodajalna Novo mesto Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 9. in 11. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 17/80) OBJAVLJA Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto po sklepu odbora za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo servisnih paviljonov (obrtne lokacije) na Drski v Novem mestu, in sicer: 1) Lokacjja št. 3, namenjena za frizersko dejavnost, na pare. št. 1051/1, travnik v izmeri 258 m2. Stroški priprave in komunalne ureditve znašajo 1.546.909.00 din. Odškodnina za zemljiščeznaša348,50 din/m2. 2) Lokacija št. 4, namenjena za krojaško ali čevljarsko dejavnost, na pare. št. 1051/2, travnik v izmeri 238 m2. Stroški priprave in komunalne ureditve znašajo 1.426.993.00 din. Odškodnina za zemljiščeznaša348,50 din/m2. 3) Lokacija št. 5, namenjena za urarsko dejavnost, na pare. št. 1051/3, travnik v izmeri 201 m2. Stroški priprave in komunalne ureditve znašajo 1,205.150,00'din. Odškodnina za zemljišče znaša 348,50 din/m2. Vsak graditelj bo moral plačati še prispevek za priključek na vodovod in kanalizacijo, prispevek za priključek na telefon, elektroenergetski prispevek za odvzem električne energije, prispevek namesto gradnje zaklonišča, prispevek za spremembo kmetijskega zemljišča v gradbeno, zgraditi priključek na telefon, elektriko, kanalizacijo, vodovod in javno pot, urediti lokacijo v skladu z zahtevami lokacijske dokumentacije in zgraditi objekt v skladu z zahtevki iz lokacijske odločbe s pridobitvijo projektov in dovoljenj za graditev. Ostali pogoji: 1. Stroške priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča ter odškodnino na zemljišče plača najugod-nejši interesent v 15. dneh po podpisu pogodbe ° oddaji stavbnega zemljišča. 2. Najugodnejši interesent mora najkasneje v 15 dneh P° ugotovitvi najugodnejšega interesenta in obvestila 0 ugotovitvi najugodnejšega interesenta skleniti pogodb0 o oddaji stavbnega zemljišča, ker bo sicer zemljišč oddano naslednjemu najugodnejšemu interesentu. 3. Varščino, ki jo mora plačati interesent hkrati s prijavo-znaša 30.000,00 din. 4. Varščino mora interesent nakazati na žiro račun 52100-662-87278 Stavbnozemljiški skupnosti obči°e Novo mesto in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi. . 5. Rok za dostavo prijav je vključno 15. dan po urad0' objavi v Dolenjskem listu. 6. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah te označene z oznako »Javni razpis«. Prijavo pošljite naslov: Stavbnozemljiška skupnost občine Novo mest0. Novi trg 6/II. 7. Ob odpiranju prijav bo odbor za oddajanje in urejanj® stavbnih zemljišč zahteval od prijavljenca na razP' dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovil® najugodnejšega interesenta po tem razpisu. 8. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interese0' tom na razpolago pri Stavbnozemljiški skupnosti občin Novo mesto, Novi trg 6/11, soba št. 52. oS 634/40-»° Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja OŠ Dragotin Kette v Novem mestu razpisuje na podlagi 135. člena zakona o osnovni šo|ilfl 50. člena statuta šole prosta dela in naloge ravnatelja Osnovne šole Dragotin Kette, Novo mesto, Milke 5°bar 25. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: ,n0ne- — da ima visoko ali višjo izobrazbo sPeciaL-no-dagoške smeri za delo z duševno prizadeto mff '^e — da ima najmanj 5 let ustrezne specialno peda<3 prakse po opravljenem strokovnem izpitu; trezne — da je družbenopolitično angažiran indaimausi moralno-politične kvalitete. s|0v: Vloge se sprejemajo 15 dni po objavi razpisa na na OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE, NOVO Mp Milke Šobar 25, z oznako »Za razpisno kom'g26/40-85 Aids ni znanstvena fantastika, ampak resničnost pogovor s predstojnikom mikrobiološkega inštituta pri ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Miho Likarjem o širjenju aidsa, nevarnostih ukreDih obveščani., in . i, * • st, kot kaže, ukvarjala še vsaj pet let _ »če bi bili ljudje dobro obveščeni, se aidsa ni tako težko ubraniti« nevarnost..., ukrep.h, obveščanju m problem,h, s katenm, se bo Prof. dr. Miha Likar, 63, prorektor ljubljanske univer-je predstojnik inštituta za mikrobiologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani. Po stroki je mikrobiolog, specia-*iral se je v virologiji, študiral pa je medicino in biologi-Jo. Je avtor številnih strokovnih del in poljudnoznanstvenih knjig. Z virusi se ukvarja že od leta 1952 (»...a so mi vedno^ bolj tuji...«, pravi) Aprila letos se je dr. . 'kar kot edini strokovnjak iz Jugoslavije udeležil mednarodnega kongresa o aidsu v Atlanti (ZDA). Ljubljanski mikrobiološki inštitut je po dogovoru na zvezni ravni oločen kot referenčni center za ugotavljanje primerov aidsa za vso Jugoslavijo. .Jerjetno ste zdaj eden najbolj Jeganih ljudi: verjetno vas oble-“jjl® novinarji, strokovnjaki, medi-Vam zmanjkuje časa in 0rda tudi živcev? Dr*?e’ sP'°h ne- Imeli pa smo nek f ‘em, ki je terjal precej dela in je 'poročil, da si letos pravzaprav J*,* mogel privoščiti dopusta. S ™'esorjem Drinovcem (sodelav-. ® na inštitutu, op.p.) sva namreč eti pri nas usposobila laboratorij pr^gnostiko te bolezni. To pa ni nj Prosto, ker noben posamezen test dovolj zanesljiv. Treba je bilo iz-j, *i Več testov, tako da bomo prav-p^av vsakogar trikrat preiskali, lah?en ^ bomo odločili, da bomo cijo Zanes*i‘vo rekli, da ima infek- ’ p*. ojodl. o širjenju aidsa oziroma o "«vih p ngotovitvah v zvezi z njim so v lovnem tisku iz tedna v teden bolj j^mirljiva. Vas to tudi osebno kaj lak‘?tanie v Združenih državah je so imeli letos več kot 5000 da je zares nenavadno. V n . »U.CU Vt,t PvVJl jj. v’h bolnikov. Če si predstavljate, ^ Je vsak tak bolnik hud problem za favstvo, za bolnišnico, v kateri je, Toern je to katastrofalna epidemija, u, Pa zato, ker se v Ameriki število mkov vsako leto podvaja. Lani so ^“Oportunisti' pri bolnikih imunske odzivnosti povejo smrtne bolezni« jih ieSTrfo °koli 4000’ letos Pa dosleJ rnije T_°- Vendar pa so takšne epide- ifclcat ■ no 'maj° v Ameriki, le v k jenh državah v svetu. Nikjer pa kot doseg.U tako visokih številk vilo /^rneriki. Podvojuje pa se šte- F'anrL ov v Veliki Britaniji, tia p,!1’ Zahodni Nemčiji, Belgiji, Svioj aaskem, Nizozemskem in v iitipjo ostalih evropskih državah Vj .s®° posamične primere. Nctiii Ze skoraj povsod. Imajo jih ,t n° vsi naši sosedje...« ia^mzen v vzhodnoevropskih dr- ^ nega imajo menda tudi že Mad-itf^ijPojavili so ga. Čehi so ga tudi dela]’ * !?■ njihov zdravnik, ki je Zboie|v ‘nshasi, v Zairu, in je tam ^hov ^mPak težko je reči, ali je to ju. Primer. Pravzaprav ni.« P* Je z jugoslovanskim pri-»naš« dr- k v u ne- To je bil nek zdomec, ki se V.eogradu na kliniki zdravil za ,Jeviem sarkomom. Šlo je za Sljo Pr'mer bolezni, najprej ugo-|«n tAv Beogradu, potem pa potr-sn! ^r' nas> kot je dogovorjeno, referenčni laboratorijski h^sUsta je jugoslovansko javnost infomacija o okužbah z \|®’ sledil je znani demanti, fitug mtem, po koncu glavne turi-\ Sez°ne, pa sporočilo o prvem ^ m bolezni, za katerega so pri-^“tgani očitno vedeli že precej Jtj-Ptej- Se vam ne zdi, da so ljudje Sj n J®8, žongliranja z informaci-tf ek°liko vznemirjeni? Si tp1 namerno. Naši labora-Sij, ’ so začeli to bolezen ugotav-\tj ° bili namreč res sposobni to St -?e'e konec avgusta. Ta stvar San! P°vezana s turizmom, zago-!k. I>r ,Vam- Prav gotovo, absolutno Si| m ugotavljanja te bolezni Sij^koliko sporen, kajti dolgo Sijaje niso razločevali med boli* Pon!*' infekcij° Infekcija nikakor Stig en' bolezni. Je pa infekcija Zato' ker sc 'a virus vključi v \CLSn.ov nekaterih celic v telesu. So iJ6 Pravzaprav inficiran za Sj/ Ne bo pa zbolel: v več kot se-^tih odstotkih primerov se ne S j dilo nič. Pet do osem odstotki , c'ranih, kot računajo zdaj, aidsom, določen del, okoli odstotkov, pa zboli za neko pravzaprav sklopom bolijo l!^ s skupnirh imenom ozna-jjot .kompleks, povezan z aid-' ARC. To pa je tisto, kar na- vadno opisujejo kot bolezenska znamenja pri aidsu: hujšanje, povečane bezgavke, napadi visoke telesne temperature, nemir, nespečnost, potenje.. . To so simptomi kompleksa, povezanega z aidsom, vendar to ni aids. Aids je, prvič, Kaposijev sar-kom pri mladih ljudeh, in to Kaposijev sarkom, ki je potrjen histološko. Drugič: infekcija s kakšnim organi- »Razočarani smo nad tem, da so novinarji pri nas biološko tako neizobraženi« zrnom, ki jim kot skupini pravimo .oportunisti*. To pomeni, da živijo na človeku, a ničesar ne povzročijo; pri bolnikih, ki izgubijo imunsko odzivnost, pa povzročijo smrtne bolezni. Med temi je najpogostejša ,pneu-mocystis carinii*. Ta parazit povzroči približno polovico smrti teh bolnikov — kajti bolezen je, kot sem vam rekel, nekoliko čudna po tem, ker vsak, ki zboli za aidsom, umre. Polovica jih umre v prvem letu. Ponovno pa poudarjam, da infekcija ne pomeni bolezni. V javnih občilih to ni dovolj poudarjeno.« Ponekod verjetno ne spremljajo dovolj informacij iz tujine... »Morda, morda. Mikrobiologi in infektologi smo nekoliko razočarani nad tem, da so novinarji pri nas biološko tako neizobraženi. Mene je in-tervjuval novinar Bogdan Pogačnik, ki ga izjemno cenim zaradi odličnih reportaž in izredno subtilnih zapisov. Vendar, ko sem se z njim pogovarjal in je to potem izšlo v Delu, sem bil popolnoma ,paf, ker je bilo čisto drugače. Razočaran sem nad Jurijem Gustinčičem. Gustinčič piše takšne članke v Naših razgledih, da včasih samo njega preberem. O aidsu pa je pisal frivolno. Frivolno piše o bolezni, za katero vsak umre in se širi po svetu kot neka kuga — a, fantje, tako pa ne gre! Je tako? In govori o bivšem predsedniku Združenih narodov in se pravzaprav norčuje iz Rocka Hudsona, ki bo ravnokar umrl! A, tako pa ne moremo delati! Smrt ni Tega občutka verjetno nimate samo vi kot eden strokovno najbolj pristojnih ljudi. Je torej pri nas obveščanje o aidsu v primerjavi s svetovnimi občili v precejšnjem kakovostnem in tudi količinskem zaostanku? »Ne, nekatere stvari pa niso... No, mogoče sem bil tu preveč dogmatičen glede poročanja. So tudi poročila, ki zvenijo alarmantno, so pa resnična. To je pa drugi vidik tega. Nekatere stvari so takšne, da so nenavadne, kajne? Zdi se mi, da premalo poudarjamo to, kar sem že prej rekel: da infekcija ni bolezen, pač pa infekcija pomeni, da inficiran človek' prenaša nalezljivo bolezen. Ampak: kako nalezljiv? Nalezljiva je njegova kri, če pride drugemu človeki .pod kožo*. To pa se ne zgodi v normalnem stiku med ljudmi. Normalen stik med ljudmi ni prav nič nevaren. »Norčuje se iz Rocka Hudsona, ki bo ravnokar umrl! A, tako pa ne moremo delati! Smrt ni šala.« "'■C Zadnjič mi je neka starejša gospa telefonirala, da sta bili s prijateljico v slaščičarni. Izzvenelo je, kot da si ne upata več piti kave pri Petričku... To je nesmisel. Nalezljiv je limfocit, posebne vrste limfocit, ki je tako občutljiv, da zunaj krvi takoj propade. Nalezljiv je intenziven spolni stik, pri katerem pride do krvavitve in poškodbe sluznic. Zato pa so tu nekatere .rizične skupine*, ki so danes res vir infekcije: homoseksualci in bisek-sualci — tisti homoseksualci, ki so tudi biseksualci, so namreč infekcijo prenesli tudi na svoje ženske partnerje — potem narkomani, ampak tisti, ki si vbrizgavajo drog - •" ’ dijo marihuano, se ne morejo i rati. V zelo majhnem številu je do infekcij prišlo tudi pri transfuzijah krvi. Gre pa za zelo malo primerov v' primerjavi s tem, kako se infekcija širi med homoseksualci in narkomani. Za hemofilike ste pa slišali: jemali so preparat .faktor 8* in se z njim inficirali...« »Še do letošnjega januarja je veljalo, da gre izključno za te tri znane skupine. Od januarja naprej — tako vsaj piše zahodni tisk — pa se je uveljavilo prepričanje, da aids ogroža celotno prebivalstvo. V to, da aids ogroža le rizične skupine, pa je še vedno prepričan dobršen, verjetno večinski del jugoslovanske javnosti, vključno z vodjem epidemiološke službe zveznega zavoda za zdravstvene varstvo dr. Stevanom Litvi-njenkom. Ali to nasprotje v pogledih, koga ogroža aids, ni že samo po sebi določena nevarnost? »Mislim, da je zelo pomembno, da se zavedamo, da so rizične skupine tiste, ki so res nevarne. Izven teh skupin so v nevarnosti seksualni partnerji rizičnih skupin. To pa priznam. Sicer pa, na splošno: nobenega aidsa še ni na primer med zdravstvenimi delavci, ki so negovali bolnike,- bilo nobenega aidsa do pred letom dni. Šele eno leto' je namreč, kar ta test znamo napraviti. V resnici pa je bilo prej že 8000 primerov brez laboratorijskega testa.« Kje? »V Združenih državah. Skupno: zrdaj jih je 12 tisoč, takrat jih je bilo osem tisoč. Celotno število primerov v svetu.« »Ni čisto zanesljivo, da je aids prišel iz Afrike« Vključno z Afriko? »Vključno z Afriko. Afrika je problem zase, namreč zato, ker si Američani na vse kripfje prizadevajo dokazati, da je aids prišel v ZDA iz Afrike. Jaz pa sem govoril z virologi in infektologi iz Kinshase (Zairej, ki so domačini, in ti trdijo, da so imeli v Kinshasi prvi primer leta 1982 in je bil povezan z ameriškim turistom. Tako ni čisto zanesljivo, da je aids prišel iz Afrike. Res pa je, da so našli virus ali pa vsaj zelo podoben virus tudi v nekaterih afriških opicah.« / obolele za aidsom. Bistvo je po mojem v tem, da družabni stiki med ljudmi ne pomenijo nevarnosti. Ta histerija, ki jo zdaj v Ameriki počenjajo z otroki, ki hodijo v šolo in so inficirani — to je čista izmišljotina. Nepotrebna. Nalezljiv je intenziven spolni stik: v tem pogledu je bolezen podobna spolnim boleznim. Po širjenju pa je podobna hepatitisu B.« Iz izjav predstavnikov zveznega zavoda za zdravstveno varstvo je sklepati, da je zdravstven Služiš V 'Ugbšiiviji na nevarnost širjenja aidsa dobro pripravljena in da kakšni posebni ukrepi ne bodo potrebni. Mnenja zagrebških in ljubljanskih strokovnjakov so glede tega precej drugačna... »Stališča pravzaprav niso toliko drugačna glede splošnih stvari. Po naključju sem .prišel v to stvar* toliko blizu, da sem sodeloval na* nekem kongresu o aidsu aprila letos v Atlanti (ZDA). Ko sem se vrnil, sem o tem napravil poročilo zveznemu komiteju za_ delo, zdravje in socialno politiko, v katerem sem povedal to, kar sem zdaj vam. Ampak, v čem je problem? Ena od teh bolezni je takšna, da se še ne ve, kakšno stališče je pravilno; Gre za Kaposijev sarkom. Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je to aids. Vendar so mnogi zdravniki to bolezen poznali, še preden se je začel širiti aids, približno leta 1980. Mnogi trdijo, da je v endemski obliki v Afriki bolezen tako blaga, da niti ni bila zanimiva, in da je bilo nekaj podobnega tudi okrog Sredozemlja. Ko smo začeli raziskovati aids, smo v Ljubljani ugotovili, da je bilo nekaj primerov Kaposijevega sarkoma. V Ljubljani se je za tem tudi zdravilo nekaj angolskih državljanov in tudi nekaj naših. Vendar infektologi in onkologi mislijo, da je definicija svetovne zdravstvene organizacije preozka, da torej obstajajo Kaposijevi sarkomi, ki niso aids. To je strokovno vprašanje, ki ga bo treba rešiti in se dogovoriti, kdo ima pravzaprav prav. Junija, ko smo o tem razpravljali, pa še nismo imeli pripravljenih testov 'za ugotavljanje virusa. Bolniki iz Angole so iz Ljubljane že zdavnaj odšli, tako da sploh niso mogli reči: .to je pa zanesljivo aids*. In potem so ponekod novinarji izrabili neko mojo izjavo, v kateri sem rekel, če bi bilo tako. da bi samo laboratorijski test lahko potrdil aids, da potem ne bi K temu bi sodilo naslednje vprašanje: ameriški epidemiolog Anthony Faud pravi, da si »bolj diaboličnega virusa, kot je virus aidsa, ni mogoče zamisliti.« Slišati je celo domneve, da utegne to biti virus, ki je — ponesreči ali pa tudi ne — ušel iz kakšnega vojaškega laboratorija za raziskave bioloških orožij. Dopuščate to možnost? »Ne. Ta skupina virusov za vojaške namene ni zanimiva. To so tako imenovani retrovirusi, ki so razširjeni pri živalih, jr. človeku povzročajo kronične bolezni, limfome. Kaj pa bo vojakom storila bolezen, ki ima »Genetika in biotehnologija veliko obetata« inkubacijsko dobo več let? Ta je prazna, to je nemogoče... Kako pa je vjrus nastal, zakaj se je nenadoma spremenil, nihče ne ve. Dvomim, da je ušel iz laboratorija takšen, ker nihče ni zanj vedel. Prej bi rekel; če bi hotel biti zelo pošten, bi moral citirati tistega, ki je virus odkril, Francoza Montagniera. Pravi, da nikoli ne bomo vedeli za vzrok, zakaj je ta virus nenadoma postal takšen, da povzroča tako hudo bolezen. Ameriški epidemiologi so pa zanimivi, ampak upoštevati morate, da so v hudi defenzivi pred francoskimi, ki so izredno veliko prispevali k poznavanju te bolezni, čeprav je v Evropi veliko manj primerov. Ampak evropski epidemiologi so v tem primeru po znanju o tej bolezni trenutno pred ameriškimi. Glede prihodnosti pa je v Ameriki veliko vprašanje. kako bo aids napredoval. Vsi* priznavajo, da imajo okoli 800 tisoč inficiranih ljudi. To pomeni v naslednjih treh letih 50 tisoč bolnikov... In mrtvih. To pa je problem.« V zahodni Evropi se že rojevajo otroci, oboleli za aidsom, v šolah pa ne vedo, kaj storiti z obolelimi učenci. V Jugoslaviji tega še ni. Koliko let še ne bo? »Kakršnakoli ugibanja o tem bi bila zelo nestrokovna stvar. Otroci se inficirajo z virusom aidsa na dva načina: od matere, ki je inficirana.'ali pa s transfuzijo krvi. Vendar so ti primeri redki. V ZC)A je med 12 tisoč bolniki le 116 takih. Mislim, da bo do takrat, ko bi imeli pri nas problem pri otrocih, minilo še kar precej časa.« »Vlnis smo podcenjevali.« je pred kratkim dejal eden najvidnejših svetovnih strokovnjakov za aids, Američan Robert C. Gallo. Vi se z virusi in nazadnje z aidsom ukvarjate že dolgo časa. Bi Gadovemu mnenju pritrdili? »Virus aidsa ima nekatere lastno-_sti. ki so takšne, da ne bi mogel biti bolj neprijeten, kot je, če bi poskušali dobiti tisto končno varstvo pred infekcijo, to je cepivo. Zato po svetu večinoma mislijo, da je do cepiva še kakšnih pet let. Cepivo bo preprečilo prvo infekcijo. To je bistvo — ko se človek enkrat inficira, ostane inficiran, ker virus prodre v dedno snov celice. Ne v celoti, ampak njegova dedna snov gre v dedno snov celice. Ta dedna snov celice se spreminja, ker se nekateri geni premikajo po zaporedju nukleotidov. To je problem. To pa pomeni težave tudi za diagnostiko, razpoznavo: vedno je treba iskati druge beljakovine. To je seveda velik problem. Pogovarjal sem se z nekaterimi, ki trenutno ak-» tivno iščejo cepivo, in vsi so enotnega mnenja: ni računati, da bo trajalo manj kot pet let. V tem obdobju bo treba povsod uporabljati ukrepe, da se zmanjša možnost infekcije.« Pravite, da strokovnjaki govorijo o najmanj petih letih. Nekateri pa trdijo, da se utegne izdelava cepiva zavleči celo do leta 2000. Dotlej pa bi se epidemija lahko razširila v »pandemijo«, epidemijo katastrofalnih, svetovnih razsežnosti. Kolikšna se vam zdi ta nevarnost? »To je pa zanimivo vprašanje. Veste zakaj? Čeprav je ta virus tako težaven, se je pa pojavil ravno v času, ko sta napredovali zlasti genetika in biotehnologija. V mislih imam zlasti metodologijo rekombinant in pa nekaterih drugih sodobnih metod biotehnologije. Te so odprle nekatere nove poti, da zato govorijo o približno petih letih. Obstajajo že namreč možnosti, da se dedno snov nekaterih virusov vključi v različne druge mikroorganizme — zlasti so zanimive kvasovka'— ki potem izdelujejo takšne snovi kot virus, če je celica inficirana. Te snovi bi lahko potem izdelovali na veliko, s pomočjo biotehnologov. Sodobne mo-lekulsko-biološke metode vsekakor obetajo. Leto 2000 je vendarle malo daleč. Prej.« V Jugoslaviji je bil pred kratkim zabeležen prvi primer bolnika. Kolikšno pa je število okuženih, torej možnih prenašalcev bolezni? »Več institucij je pri nas že preizkušalo serume pri raznih skupinah prebivalstva. Ugotovili so določen odstotek inficiranih pri narkomanih, potem je zanimiva neka študija, ki so jo napravili pri nekih potepuhih — tudi pri teh so skoraj v 25 odstotkih našli protitelesca virusa. Vendar pa: pri .navadnih*, zdravih ljudeh, ki jih zlasti preizkušajo pri zavodu za transfuzijo, doslej še niso našli nobenega pozitivnega, samo negativne. Preiskali smo na primer osebje infekcijske klinike v Ljubljani: nobenega primera ni bilo. Rizične skupine pa se v različnih delih sveta različno vedejo. V Ameriki se zelo zanimajo, da bi zvedeli, ali so inficirani, pri nas pa recimo homoseksualci ne želijo vedeti. Računamo, da je en določen odstotek inficiranih. K meni je na primer prišel nek homoseksualec in rekel, da ima njegov prijatelj iz Italije aids. Pri tem je bilo možno, da je inficiran, ampak ko smo mu predlagali preiskave, je rekel, da raje ne, čeprav ni imel nobenih znakov. Te rizične skupine se bodo morale zavedati, da so lahko inficirane. Nekaj je tudi inficiranih hemofilikov v Jugoslaviji. Vendar kakšno večje število se po dosedanjih raziskavah, ki so zajele že več sto ljudi, ne kaže. — Saj ste slišali za kongres viktimologov v Zagrebu? Imeli so določen odstotek pozitivnih izvidov, ki so jih poslali v potrditev v lar je zelo značilno. Čeprav smo mi jugoslovanski center in čeprav so se Hrvati strinjali, da bo to v Sloveniji, sb poslali izvide na kontrolo v Nemčijo... To seveda ne obeta, da bomo zelo organizirano delovali. Vseeno pa upam, da se bo to izboljšalo.« Zahodnonemšks vlada proučuje ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti. Kako bi morale ukrepati oblasti v Jugoslaviji. Je za to še dovolj časa? »Je. absolutno. Pri nas je treba ljudem natančno povedati, kako se infekcija širi. opozoriti na rizične skupine, potem pa je po mojem mnenju nepotrebno, da bi na zavodih za transfuzije vse ljudi preiskovali. V Sloveniji daje kri nekaj več kot 100 tisoč ljudi na leto. To pomeni okoli 600 tisoč mark...« Torej gre za problem denarja? »Tudi. ne pa samo. Rezultat je minimalen. zanemarljivo majhen. To bo vse negativno, ne bo nič... Bolje je na zavodih za transfuzijo opozoriti ljudi iz rizičnih skupin, narkomane in homoseksualce, da ne bodo dajali krvi.« Naj bo to potemtakem prepuščeno njihovi odločitvi in vesti? »V Ameriki je k širjenju infekcij s transfuzijami prispevala posebna okoliščina: tam narkoman potrebuje drogo in kri se plačuje. Pri nas je to »Ameriški homoseksualci hočejo vedeti, ali so inficirani, naši pa ne...« na prostovoljni osnovi. To imamo urejeno etično zelo visoko, pa tudi bolj logično, realno za naše razmere. Stroški za teste bi bili za vso Jugoslavijo, računam, več milijonov mark na leto... to je nemogoče.« Nemce je vodila neka odločitev... »Pri njih se je začelo število bolnikov podvojevati. Kaže, da gredo po stopnjah Združenih držav. To pa je bolj vznemirljiva stvar, drugačna stvar. Pri nas pa, zaradi enega primera, ki je bil zdomec in je potem odšel... Da bi začeli vso Jugoslavijo preiskovati...« Vendar je Jugoslavija kot celota izrazito tranzitna d"žava. Skoznjo gre na milijone potnikov, to je turistična država, veliko je zdomcev — v vsa-kem pogledu gre za velik pretok ljudi. Menite, da z ozirom na to, še »Če bi bili ljudje dobro obveščeni, se nevarnosti ni težko ubraniti« posebej za turistična območja, veljajo kakšne posebne ugotovitve? »Če bi ljudje bili dobro obveščeni, potem se. tega ni tako težko ubraniti, tudi če bi šlo za določeno nevarnost.« Ne grozi, da bomo padli v enake kalupe geometričnega podvajanja števila primerov, kot recimo Nemci? »Ne. Zato ne, ker je v Evropi precej držav, ki so nam bolj podobne kot Velika Britanija, Francija itd. V teh državah pa gre za posamezne primere, ki tudi ostanejo posamezni. Na primer: če bi našo državo primerjali z Italijo, Grčijo, Španijo, Portugalsko.. . Imajo posamezne primere, ne pa podvojevanja.« Nek zahodnonemšld strokovnjak za aids je izjavil, da so zahodnonecu šld zdravniki o tej bolezsri »katastrofalno neinformirani«. Kaj bi vi dejali za naše? »Isto«. Kaj to potem pomeni? »Da se bodo morali informirati. Prisiljeni bodo v to, ker je stvar tako pomembna, da bodo morali te stvari prebrati in se poglobiti v problem.« Govori se, da so prve informacije o aidsu v Jugoslaviji zaustavljali po nekih političnih odločitvah, da je bil posredi nek nalog. Kaj pravite k temu? »To je bilo zelo nesmotrno in nesmiselno.« Torej je res? »Ne vem, ali je res, ampak bilo bi zelo nespametno. Imam pa neko izkušnjo s tem. Oktobra leta 1983 je bil eden prvih Sestankov v zvezi z boleznijo v Evropi, bil je to simpozij o aidsu. Takrat še nismo vedeli, da aids povzroča virus, vzroke te čudne imunske pomanjkljivosti so še iskali. »Članek o aidsu so mi namesto v Delu objavili v nekem časopisu, ki ga nihče ne bere...« Šel sem v Bologno na ta simpozij in po vrnitvi sva z ženo napisala nek članek o tem in ga poslala Delu. Zdelo se mi je namreč, da imamo pred seboj problem, ki se bo povečeval. Delo pa članka ni objavilo. Dali so ga v nek tak časopis, ki ga nihče ne bere, eno od .stranskih' revij. Ampak jaz sem ga nameraval objaviti v Delu, da bi bila javnost obveščena, da je na obzorju neka takšna stvar, o kateri pa se lahko govori. To, kar se je s člankom zgodilo, pa prav gotovo ni bila neka politična odločitev, ampak odločitev uredništev. Mislim, da se včasih uredniki poskušajo preveč prilagajati tistemu, kar pričakujejo, da bodo politiki od njih zahtevali. Na koncu bo politik zahteval resnico, dejstva, ne pa nekakšno potvorjeno, sladkobno zadevo, za katero se na koncu izkaže, da ni resnična. Nekateri novinarji poskušajo kar uganiti, kaj bi bilo politikom prav. Kdo pa potem politiko kroji? « VITKO KOGOJ (Iz Primorskih novic) tedensKoled, A Četrtek, 3. oktobra — Evald Petek, 4. oktobra — Frančišek Sobota, 5. oktobra — Marcel Nedelja, 6. oktobra — Bruno Ponedeljek, 7. oktobra — Dan topništva Torek, 8. oktobra — Pelagija Sreda, 9, oktobra — Abraham Četrtek, 10. oktobra — Zlatko LUNINE MENE 7, oktobra ob 6.04 ■ zadnji krajec 11? BREŽICE: Od 3. do 5. 10. angleški film Gandhi. 6. in 7. 10. ameriški film Podgane. 8. in 9. 10. francoski film Sprijenec. ČRNOMELJ: 3. in 6. 10. ameriški film Zakaj se vse dogaja meni. 4. 10. angleški film Največji bančni rop. 6. 10. ameriški film Flash Gordon. 8. 10. japonsko-francoski film Carstvo čutil. 10. 10. ameriški film Leta nevarnega življenja. KOSTANJEVICA: 5. in 6. 10. ameriški film Deset zapovedi II. del. KRŠKO: 6. 10. amriški film Šampion nežnega srca. 8. 10. ameriški film Eden in drugi. 9. 10. ameriški film Dekleta s plaže. MIRNA.PEČ: 4. 10. avstralski film Harlekin. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 3. 10. japonska risanka (ob 16. uri) Palčica. 3. in 4. 10. filmsko gledališče — ameriška drama Velika prva divizija. 7. in 8. 10. ameriški film Na zahodu nič novega. 9. in 10. 10. ameriški film Dvoriščno okno. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 4. do 6. 10. ameriški film Stavkar. Od 7. do 9. 10. ameriški film Fanny Hill. motorna vozila FRIZERKO s prakso sprejme Frizerski salon Milka, Novo mesto, Partizanska 3. DELAVCA za dela na mizarskih strojih takoj zaposlim. OD zelo dober. Matjaž Jurkovič, Straža 111. VEČ DELAVK šivilske stroke, kvalificiranih ali priučenih, vajenih serijskega dela, vabimo k sodelovanju v novo odprto obrtno delavnico. Nudimo dobre pogoje dela, OD 40 do 45.000.— din. Informacije na telefon 24-946 vsak dan od 16. do 19. ure ali osebno na naslov: Mazovec, V brezov log 14, Novo mesto. TAKOJ zaposlim dekle, ki ima veselje do dela v gostilni (strežba in pomoč v kuhinji). Lahko je brez ustrezne prakse. Dober osebni dohodek, stanovanje in prehrana zagotovljena. Gostilna ŠPRINGER, Trebnje, telef-fon 44-121. BIFE LAMPE, Šentjernej 35, zaposli natakarico. stanovanja ODDAM ogrevano sobo eni študentki. Telefon 20-485. ODDAM sobo za posojilo. Naslov v upravi lista (5380/85). V CENTRU Brežic prodam novo štirisobno stanovanje. Ponudbe pod šifro: »UGODNO«. V NOVEM MESTU ali bližnji okolici kupi ali najame samska enosobno stanovanje ali garsonjero. Dam predplačilo. Naslov v upravi lista(5381/85). MLAD PAR išče stanovanje v Novem mestu, garsonjero ali večje. Plačilo po dogovoru. Možnost predplačila. Informacije na telefon 26-678, od 14. do 17. ure. ENOSOBNO STANOVANJE v bloku (pritličje) v Trebnjem prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Ulica Cankarjeve brigade 31. MLAD VETERINAR išče garsonjero do odhoda v JLA. Telefon 22-441 int. 406. PRODAM MINI Special, letnik 1981. Ponudbe na tel. (068) 21-661. PRODAM 5 mesecev star avtoma-tik za 8 M. Tel. 23-428. PRINCA 1200 C, zelo ohranjenega, prodam (registriran do avgusta 86). Slavko Škrbec, Ratež 29, Brusnice. 12 let staro ZASTAVO 101 ugodno prodam. Šekoranja, Nad mlini 19. Novo mesto. PRODAM R 4 TLS, letnik 1978. Andrej Turk, Mali Orehek 5, Novo mesto. R 4, 1974 ugodno prodam. Gantar, Straža 160, popoldan. POCENI PRODAM JAVO 350, letnik 1979. Vlado Čarman, Bučka 46, 68275 Škocjan. R 4 GTL, letnik dec. 1983, prodam za 80 SM. Tel. (068) 23-400, po 15. uri. PRODAM Z 101, december 80. Tomšič, Cankarjeva 29, Trebnje. Tel. 44-321 int. 351, dopoldne. NUJNO, po zelo ugodni ceni prodam motorno kolo TOMOS 15 SLC (5 prestav). Ogled vsak dan popoldne. Edvard Krištof, Sajenice 5 a, 68233 Mirna. PRODAM R 4 GTL, letnik 82. Veliki Slatnik 20, Novo mesto. Z 750, letnik 1982, prevoženih 26000 km, prodam. Kličite v večernih urah na tel. 23-776. APN 6, letnik 1983, dodatno opremljen, prodam. Retelj, Dol. Ka-mence 59, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Tel. 56-645, popoldne, R 18, 1981, 50000 km, ugodno prodam. Tel. 23-378. Z 750, letnik 1983, karambolirano, prodam. Cena 24 M. Pavlič, Šukljeto-va 21 (Šmihel), Novo mesto. DIANO 6 po delih prodam. Jože Krivec, Češnjice 17, Trebelno. ZASTAVO 750, letnik 1976, ugodno prodam. Jože Tomažin, Raka 20, telefon 75-529. Z 750, letnik 1976, prodam. Jordan, Čisti breg 7, Šentjernej. Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Mirko Pušič, Podturn 2, Dolenjske Toplice. FIAT 126 P, letnik 1977, ugodno prodam. Lovrin, Cankarjeva l.Novo mesto. FIAT 126, letnik 1983, prodam. Jože Kolenc, Resljeva 1, Kostanjevica. Z 101 B, letnik 1979, odlično ohranjeno, (prvi lastnik), prodam. Milojevič, Segova 12, N. mesto. DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- 30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO 101 mediteran, staro 4 leta, prodam, cena 55 SM. Telefon 85-788. R 12, kompletno ali po delih, ugodno prodam. Rožni vrh 19, 68210 Trebnje. GS 1,3, 1979, registriran do avgusta 1986, ugodno prodam. Tel (068) 71-081. Z 750, 1976, registriran do septembra 1986, obnovljeno, ugodno prodam. Tel. (068) 89-150. Z 101, dobro ohranjeno in garaži-rano, letnik 1975, ugodno prodam. Tel. 23-196, popoldne. —LADO TftOO, prevoženih 37000 km, in trajno-žareč štedilnik Gorenje, prodam. Telefon, do 14. ure 21-480, popoldne pa Jože Bobnar, Dol. Straža 120. GOLF diesel, star eno leto, prodam ali zamenjam za vikend v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (5383/85). Z 750, 1972, registrirano do avgusta 1986, prodam. Marolt, Stritarjeva 4, Novo mesto, telefon 22-265 (dopoldne). TOMOS APN 6, letnik 1982, prodam. Potov vrh 10, Novo mesto.. DIANO, letnik 1977, v voznem stanju, prodam. Telefon 85-259 (zvečer). ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Vel. Bučna vas 48, Novo mesto. PRODAM LADO, letnik 1976, ali zamenjam za manjši avto. Prodam tudi pomivalno korito in stenske omarice. Dušan Zupančič, Potok 19, Straža. ijski stroji PRODAM motokultivator Gorenje z motorjem ACCME (še v garanciji). Jože Kastelec, Dol. Težka voda 23. MOTORNO KOSILNICO BCS diesel, staro tri leta, prodam do ugodni ceni. Anton Javornik, Žalna 29, Grosuplje, tel. (061) 772-563. ADAPTER za koruzo, troredni, nov, za kombajn Zmaj 133 prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej. TRAKTOR Tomo Vinkovič 730 prodam. Koželj, Loka, Šentjernej. TRAKTOR Guldner IGPS s koso, plugom prodam za 40 milijonov. Stanislav Bizjak, Arto 3, Studenec. FERGUSON 35, rabljen, ugodno prodam. Franc kos, Gor. lakenc 6, Mokronog. TRAKTOR Ursus 360 prodam. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan. PRODAM enoosno, neprekucno traktorsko prikolico. Inf. »Bife OREL« Zagradec, tel. 061 786-021. prodam PRODAM harmoniko Hohner elektronik, 120-basno, in ojačevalec 100 W. Telefon 26-612. PRODAM novo motorno žago Stihi 038. Marj&n Bele, Mihovec 10 pri Podgradu. SADIKE žive meje prodam. Informacije: Pokorny, Novo mesto, telefon 24-289. NOV invalidski voziček na akumulatorski pogon prodam. Telefon (062) 26-711. GRUŠT za hišo 11x10 prodam. Kos, Šentjurje 12, Mirna peč. KOLO na deset prestav prodam. Informacije na tel 22-351. PRODAM vrata (sobna), radiokasetofon Grundig 4200 C avtomatik, fotoaparat Zorki 4 in starinske fotoaparate. Tel. 44-313. PRODAM barvni televizor in stereo avtoradio s kasetofonnom. Bojovič, Ragovska 9 a, Novo mesto. HARMONIKO, tritonsko, prodam. Janez Petan, Gor. Mraševo 7, Novo mesto. USNJEN PLAŠČ (acantara), številka 40-42, nov, prodam. Informacije v upravi lista. PRODAM hrastove deske. Telefon 24-040 (v večernih urah). PRODAM novo etažno peč za 9 M. Biserka, telefon 24-889 (dopoldne). PRODAM 150 m2 kombi plošč, d= 3,5 cm, in 200 m2 arabec mreže, 15% ceneje kot v trgovini. Ponudbe na tel. 85-993 (popoldne). PRODAM breji kravi in vinograd v bližini Metlike. Tel. 20-256. PRODAM FRAJTONARICE Železnik (Be,_Es, As) in ene, primerne za učenje, stoenkin menjalnik, NSU 1000, fička, vse po delih. Žbogar, Semič i. PRODAM novo navadno harmoniko domače izdelave (duri Bes, As). Tel. 22-216. PRODAM elektromotor (14 KM, 1440 obratov). Branko Umek, Ka-menško 17, Krmelj. RABLJENO kombinirano peč za kopalnico »Braun« prodam. Hrovat, Gor. Lakovnice 11, Novo mesto. PRODAM legla kalifornijskih deževnikov. Tel. (068) 25-870, popoldne. PRODAM dobro ohranjeno tehtnico (500 kg) z utežmi. Feliks Pograjc, Gaberje 57, Dobrova, tel. (061) 641-023. KOMBI PLOŠČE za fasado (160 m2) prodam. Gorenc, Mirna peč, n. h. TELICO, brejo 8 mesecev, in leto dni starega junca prodam. Gričar, Ločna 27, Novo mesto. PRODAM mizarski skobeljni stroj (poravnavanje krožna žaga, leseno podnožje). Podturn 74. KOBILO, staro 6 let, pripuščeno, prodam. Franc Požek, Krvavčji vrh 2, Semič, tel. (068) 58-786, od 18. do 20. ure. TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Biška vas 1, Mirna peč. OSTREŠJE (10 x 11), staro dve leti, prodam. Žabia vas 15, Novo mesto. PRODAM težkega konja. Kastelic, Vrh pri Pahi, Otočec PRODAM novo trajnožarečo peč Tobi Plamen in motorno gnojnično črpalko. Šiška, Jurka vas 1. Straža. PRODAM malo rabljeno peč Fero-term 25000 kalorij zaJ6 SM in_30 m2 keramičnih ploščic (rjavihJ za 1 SM. Telefon 21-239. PRODAM 3 m3 suhe hrastovine in 1,5 m3 suhe bukovine. Telefon (061) 869-168 dopoldne, (061) 869-216 popoldne. PRODAM motorno žago Partner. Informacije popoldne po telefonu 82-485. STEBRE za kozolec (3 kom.), rabljene, prodam. Franc Novak, Hudo 4, Novo mesto. PRODAM zamrzovalno skrinjo s tremi predali in pohištvo za otroško sobo. Tel. 25-747. PRODAM čebelnjak, čebele, točilnico in vse ostalo, tridelne blazine (modroce) za dve postelji in jogi vzmetnico. Moravec, Birčna vas 2, Novo mesto. GARAŽO, leseno, prodam, Nad mlini. Inforamcije na tel. 24-261, po 21. uri. LOVCI! Naprodaj imam posavske goniče, stare sedem tednov (rodovnik). Inforamacije: Franc Henigman, Dol. Toplice 224, telefon 85-805. PRODAM prenosni televizor color 42. tel. (068) 25-014. PRODAM rabljen hladilnik z zamrzovalno skrinjo in otroško posteljico z jogijem. Kličite na telefon 23-177 od 16. ure dalje. ENKRATNA PRILOŽNOST! Salonit (rabljen, 8-valni) z dveh vrstnih hiš prodam za 45.000.— din. Informacije: Popovič—Filipčič, Nad mlini 30-31, Novo mesto. POSTELJO iz programa Katarina prodam. Lidija Lamut, Lamutova 18, Novo mesto. PRODAM televizor, ležišče in omaro. Lahko tudi na obroke. Kalčič, C. herojev 56, Novo mesto, tel. 24-765. SOD (800 1), nov, prodam. Alojz Turk, Šegova 10, Novo mesto, tel. 20-532. PRODAM dve osovini in motor za cirkular. Jože Gorše, Drganja sela 23, Straža. PRODAM motorno žago Homelite .350. Cena ugodna. Ogled popoldne. Rabzelj, Škocjan 21. PRODAM športni zložljiv otroški voziček (chicco). Telefon 24-971. PRODAM 10 brejih ovac in 1 m3 3,5 cm suhih hrastovih desk. Franc Nagelj, Smolenja vas 51 a. kupim KRAVO kupim. Janez Skubic, Gor. Prekopa 10, Kostanjevica na Krki. KUPIM osebni avto VAUXHALL CHEVETTE. Informacije na tel. 25-836, popoldne. posest POSESTVO prodam. Kmetija ob cesti Bučka-Sevnica, 3,7 ha nerazdro-bljena, z vodovodom. Informacije tel. (061) 452-188. V VINJEM VRHU prodam posestvo s starejšo hišo. Čena 150 SM. Telefon'(068) 23-766. NA MALKOVCU prodam vinograd (35 a). Smerke, Mirna peč 108. UGODNO prodam staro nevseljivo stanovanjsko hišo z gradbenim dovo-. Ijenjem za adaptacijo v Žužemberku ob Krki. Naslov v upravi lista (5382/85). PRODAM manjši vinograd (250 trt) pri Bučki z zidanico v gradnji. Informacije na tel. 72-875. PRODAM 1 ha starejšega vinograda z nekaj gožda in sadovnjakom, hišo s kletjo, dvema sobama in kuhinjo ter majhnim gospodarskim poslopjem na jako ugodnem sončnem kraju v Sromljah, z lepim razgledom, 10 km od Brežic in 900 modasfaltneceste. Cena po dogovoru. Dominik Rožman, Obrtniška ul. 21, 68250 Brežice. razno STARINSKO URO, stensko, namizno in žepno, tudi pokvarjeno, kupim. Telefon 61-084 ali pod »URA«. SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj, se izučila ali zaposlila. Ji tudi pomagam. Kaplan, Galje-vica 14, Ljubljana. MARIJA in ANTON PERKO, Mirna peč 97, opozarjava vse tiste krajane, ki po Mirni peči in okolici širijo neresnični govorice, da jih bova sodno preganjala, če s tem ne prenehajo. Te dni praznuje 86. rojstni dan JOŽE GAZVODA iz Šentjošta 8. Vse najboljše, predvsem pa zdravja, mu želimo vsi njegovi. Dragemu mbžu, atu in dedku FRANCU SENIČARJU iz Dol. Ka-mefic za praznik iskreno čestitajo vsi njegovi. obvestila ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. Pokličite na telefon 21-360! FRIZERSKI SALON »Milka«, Novo mesto, Partizanska 3. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 6.30 do 20.30, sobota od 6.30 do 13.30. Se priporočamo! IŠČEM SKUPINO, ki bi prevzela gradnjo hiše — gostilne. Ponudbe na tel. (068) 69-837. SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdelujemo, po potrebi tudi montiramo. Potrebe sporočite Obrtni delavnici Dane MIŽIGOJ, 68270 Krško, poštni predal 26. CVETLIČARSTVO, pridelovanje cvetja, izdelovanje vencev, aranžmaj-jev in ostalih izdelkov iz cvetja. Priporoča se Vinko JAKŠE, Novo mesto, Šmihel 62, tel. 23-056. objavljena v prejšnji številki, je bila med žalujočimi pomotoma izpuščena J vnukinja Anica z družino, za kar se | opravičujemo. popravki Pri zahvali za FRANČIŠKO SVA-ŠNIK iz Starih žag 13, ki je bila Občinska zve2a DPM Novo mesto razpisuje dela in naloge sekretarja Pogoji: Višja izobrazba in družbenopolitična aktivnost-Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov: OZ DPM, Strma pof2, Novo mesto. 637/40-85 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ia občin« Črnomelj, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Z datumom 30. septembra 1985 je izšla 16. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo: — občina Metlika: odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1985; — občina Novo mesto: ugotovitveni sklep o spremembah in dopolnitvah SaS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985, odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Novo mesto, odlok o uvedbi melioracijskeg postopka na melioracijskem območju Šentjernejsko polje l/A, odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Šentjernejsko polje l/B, odlok o cenah geodetskih storitev in sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Šmihel; — občina Trebnje: sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje. Razpisna komisija mizarskega podjetja »HRAST« šentlovrenc na podlagi 86. čl. statuta organizacije združenega dela razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja organizacije združenega dela Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg pogojev, določenih v 511. čl. zakona o združenem delu. izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo, višjo oz. visoko izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske stroke — da imajo 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih —■ aa so moralno-politično neoporečni — da so predložili program razvoja. Ponudbe naj kandidati pošljejo Komisiji za imenovanj® Mizarskega podjetja »HRAST« Šentlovrenc v 14 dneh Pw objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh podnev razpisa. 631/40-® Svet VIO — TOZD Vzgojnovarstvena organizacija Trebnje Ulica heroja Slaka 5, T rebnje razpisu/e prosta dela in naloge: varuhinje za nedoločen čas s polnim delovnim čas01" vzgojnovarstveno enoto Mirna, varuhinje ^ za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom vzgojnovarstveno enoto Mirna; hišnika VVO trebe za nedoločen čas s polnim delovnim časom za P®'0g, V7nninnuarctuonih onni Troknio Mirna MO* vzgojnovarstvenih enot Trebnje, Mirna, Šentrupert in Veliki Gaber. ■. 23 V9" Kandidati pod 1. točko morajo izpolnjevati P.0^3 varstvu ruhinje, ki jih predpisuje Zakon o vzgoji j^orai0 predšolskih otrok. Kandidati pod 2. točko P^-i^ena izpolnjevati pogoj — končana poklicna šola. 4a izobrazba: KV mizar. nodojev Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih P pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. pošljite v 8 dneh po objavi na gornji nasiov. bjavi O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh P° 632/4O-85 razpisa. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, brata, svaka in strica VINKA UHANA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in njegovim sodelavcem, ki so mi Pomagali in nudili pomoč v času bolezni, za ustne in pisne izraze sožalja ter za darovano lepo cvetje, osebnmzahvala dr. Vodniku, Lojzki Gospodarič, patronažni sestri Marici Harmandič — Čampa ostalim sestram za skrb in nego, ki so jo nudili ob vsakem času. Prisrčna hvala dr. Čehovi, dr. ter vsem dežurnim sestram intenzivnega oddelka, ki so pokojnemu s sočutjem lajšali poslednje ure življenja. Hvala za spremstvo ZZB Mokronog, ZZB, KS, PTT podjetju Novo mesto v r za posebno pozornost stanovalcem Ragovske 10. Posebej se zahvaljujem družinam Romihovi, ptcevi Turkovi in vsem ostalim za nesebično pomoč v času pokojnikove bolezni. Prisrčna hvala' ragici Sepic in tov. Mitroviču, ki sta mi pomagala v najtežjih trenutkih, sem in vsakemu posebej ponovno iskrena hvala! Žalujoča: žena Anica ter drugo sorodstvo Novo mesto, dne 3. oktobra 1985 S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta FRANCA SAŠKA iz Dolnjega Suhadola ki nas je zapustil v 55. letu starosti, se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in številne izraze sožalja. Še posebej hvala družini Škrbec, delovnim organizacijam Novotehna, IMV in Krka, govornikom. za ganljive besede, gospodu župniku za opravljeni obred, novomeški gasilski godbi, pevcem iz Šmihela ter vsem, ki Ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: neutolažljiva žena Pepca, sinovi Franci, Milan ter Dušan in Jože z družinama, vnučki Jaka, Anja in Aleš, brat, sestre in ostalo sorodstvo ■i fcfe ZAHVALA Za vedno nas je komaj v 45. letu zapus. til naš dragi sin, brat, stric in svak IVAN GRANDA iz Čelevca Hvala 'a vsem sorodnikom, sosedom, znancem za podarjeno cvetje deležbo na njegovi zadnji poti ter župniku za opravljeni °bred. Žalujoč njegovi zadnji poti ter župniku za opravljeni ;i: mama, brata Franci in Stanko ter sestra Veri z družinami, nečakinja Zvonka z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija VINKA AVSCA dnji*Dot"° ZatlvalJujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zahvaljuj'’ mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, za-Pevcem ^ Se za orSanizac*j° pogreba, godbi, govornikom in Pestri r,^osebno 7Jlh™\o izrekamo LD Gorjanci, ZZB Novo Gomil- Agroservis in KS Gotna vas. Zahvaljujemo se tudi dr. °ddelk°Vl’ zdravstvenerr>u osebju pljučnega ter urološkega 'skrpr, a, sPi°šne bolnišnice v Novem mestu. Vsem še enkrat cna hvala! uJ°či. žena Terezija, sin Vinko z družino ter hčerki Milena in Mira z družinama Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 9. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je v 82. letu starosti zapustil ljubi mož, očka in stari oče MATIJA ' OGULIN Kal 18 pri Semiču Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica LEOPOLDA SELANA upokojenega cestarja iz Dol. Prekope fe^nceJ^hv^jfjem0 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom islf^-Pom Podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in nese- ta entie V te^ih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni t S>nJevi rnej’tozd Hipot, Komunali Novo mesto, tozdu Lipa . Tothov3 23 P°darje.ne vence, gasilskemu društvu Prekopa, ni zf zdravniško pomoč in župniku za opravljen red. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala! Žalujoči: vsi njegovi m ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mati, stara mati in sestra IDA HOČEVAR Mali Orehek 7 Zahvaljujemo se sodedom, sorodnikom in prijateljem ter znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje, podjetjema Novoles in Gozdno gospodarstvo Novo mesto za podarjene vence, nevrološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto za vso pomoč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. VSI NJENI Črne te zemlje pokriva odeja, v grobu tihotnem naša mami leži, cvetje na grobu, kot si želela k tebi, mami, nosimo mi. V SPOMIN Danes, 3. oktobra, mineva leto žalosti in praznine v naših srcih, odkar smo za vedno izgubili našo dobro in skrbno mami ANGELCO PEKEZ iz Novega mesta Vsem, ki ste jo imeli radi in se jo spominjate, iskrena hvala! NJENI NAJDRAŽJI Onemel je petja veselega glas, utihnila tvoja, beseda, sred poti je zastal ti korak, za vedno odšla si od nas. V SPOMIN 2. oktobra sta minili dve žalostni leti,, polni bolečine in samote, odkar nam je kruta usoda iztrgala njšo ljubljeno ženo, mamo, hčerko in sestro JOŽICO GOSENCA z Radoviče Globoko v naših srcih je vedno z nami tvoja podoba in spomin nate je vedno živ. Iskrena hvala vsem, ki ji prižigate sveče na njenem mnogo preranem grobu in ga krasite s cvetjem. VSI NJENI ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, praded in stric IVAN MESOJEDEC iz Češče vasi Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, ter vsem, ki ste pokojnega v tako lepem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala za vsestransko pomoč Kolenčevim, obema Dergančevima za poslovilne besede, župniku za lepo opravljeni obred ter dr. Balogu za obiske na domu. Zahvaljujemo se GD Prečna za organizacijo in spremstvo pogreba, kolektivom Opekarna Zalog, OOS Labod Temenica Trebnje, ŽTP-TOZD za promet Novo mesto in tapetništvu Jerman iz Novega mesta. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 45: letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric, svak, nečak in bratranec ALOJZ ŽITNIK iz Adamičeve 49 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravstvenim-delavcem Zdravstvenega doma Novo mesto, bolnišnici Novo mesto in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, garniziji Milana Majcna v Bršljinu, Pekariji Novo mesto za organizacijo pogreba ter krajanom Adamičeve za poslovilne besede in darovano cvetje. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje in cvetje tudi srednji šoli DESŠ Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi Ljubi! si zemljo, ljubil si dom in v cvetočem poletju, odšel si v večni dom. ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica ANTONA ZUPANČIČA • z Blance se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala DRAGU MIRTU za tako lepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Njegovi: sestra Urška in Tončka z družinami in nečakinja Marica z družino ZAHVALA t Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA KAPŠA se * najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki stega tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v Kočevju za pomoč pri zdravljenju pokojnikove hude bolezni, Gradbenemu komunalnemu podjetju iz Kočevja za pomoč, govornikoma za besede slovesa, izrečene ob odprtem grobu, tovarišici Anici Zupan in tovarišu Pavletu Veseliču ter Delavski godbi iz Kočevja. Žalujoči: žena Dragica, sinovi Jože z družino, Ivan in Roman, mama, brata in drugo sorodstvo 23 DOLENJSKI LIST 0 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 0 0 *0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IGNAC KAR Na današnji svečani seji zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij ob prazniku občine Kočevje bo preje/ najvišje občinsko priznanje, plaketo in nagrado »Jožeta Šeška«, znani kočevski delavec na političnem, gospodarskem in športnem področju Ignac Karničnik, ki je danes predsednik občinskega odbora ZZB NOV, pred tem je bil sekretar in nato predsednik občinske konference SZDL, še prej pa je opravljal ali pa še opravlja mnoge odgovorne dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah, skupščinah društvih in drugod. Na sestanku, kjer so tudi razpravljali o predlogu, naj bi prav on preje! to najvišje priznanje, je Nace sam nasprotoval, češ: »Vedno sem delal predvsem na političnem področju, politični pa tudi gospodarski položaj v občini ni najboljši. Za tako stanje so odgovorni predvsem politični vodje in mednje sodim tudi jaz.« Njegovega ugovora niso upoštevali, saj so vsi menili, da sodi prav Nace med tiste, ki so največ pripomogli k vsestranskemu napredku v kočevski občini. Nace je nosilec spomenice 1941. Najprej je delal kot aktivist OF v kočevskem rudniku, kjer je biI redno zaposlen, nato pa je bil od spomladi 1942 v partizanih, kjer je biI hudo ranjen. V povojnem obdobju je bil med najbolj zavzetimi prenašalci tradicij NOB na mladi rod. Vedno je zgledno delal z mladimi tako v delovnih organizacijah, kjer je bi! zaposlen, kot v TVD Partizan, Planinskem društvu in drugod. Pred nekaj leti je bil celo komandant mladinske delovne brigade, ki je gradila vodovod v Kostelu. imm Pred vojno je dokonča! osnovno šolo, po vojni pa se je izobraževal še naprej, bi! računovodja v Kemični tovarni in nato direktor ČZP Kočevski tisk, ki je prav pod njegovim vodstvom začelo posodabljati stroje in opremo. Vedno je bil prepričan, da je le v zdravem telesu tudi zdrav duh, zato je zelo zavzeto deloval na športnem področju. Bil je športnik, organizator tekmovanj, član vodstev športnih organizacij in sodnik. Že pred več desetletji je zgradil svoje igrišče za tenis, ki je do danes edino tako igrišče v mestu in je dostopno vsem igralcem. Tudi Nace kljub svojim šestim križem in več še vedno igra tenis. Tudi zanj velja, da je največ kritik deležen pač tisti, kdor dela. Vedno je nesebično delal po svojih močeh in sposobnostih ter v prepričanju, da dela najboljše. Za svoj prispevek v NOB in povojni izgradnji je sprejel številna visoka vojaška delovna in druga odlikovanja ter priznanja, ki potrjujejo, da bo letošnje najvišje občinsko priznanje podeljeno pravemu človeku. J. PRIMC * . % ! * % H S S * i H * 5 • •» n * * v ** * * % Kočevje ima 18. gobarsko družino Z ustanovnega zbora KOČEVJE — V Kočevju so pred kratkim ustanovili gobarsko družino. Predstavnik Zveze gobarskih družin Slovenije dr. Dušan Vrščaj je na njenem ustanovnem občnem zboru med drugim poudaril, daje to 18. taka organizacija v Sloveniji, na našem območju pa delujeta že gobarski družini v Novem mestu in Ribnici, medtem ko se v Beli krajini pripravljajo na ustanovitev. Na ustanovnem občnem zboru s.o sprejeli nekatere dokumente v zvezi z registracijo gobarske družine in delovni program družine. Sklenili so, da bodo gobarski sestanki do 18. novembra, vsak drugi ponedeljek (v Domu Dušana Remiha na Prešernovi cesti), nato pa vsak prvi ponedeljek v mesecu. Sodelovali bodo s sosednjimi gobarskimi družinami in gobarskimi krožk'i po šolah. Organizirali bodo nabiranje gob pod strokovnim vodstvom, gobarske. razstave, skrbeli za širjenje gobarske kulture, predvsem pa • STRUGE — V struški dolini so v 40 dneh letos poleti prodali Stružan-ci, predvsem starejši ljudje in otroci, raznim odkupovalcem za preko 20 milijonov (dve stari milijardi) dinarjev gob. Tudi gobe so lahko vir zaslužka v nerazvitih območjih, vendar ' jih je treba nabirati preudarno, da jih ne bi iztrebili, kot so jih že skoraj v Italiji. Italijani so nato nabirali gobe predvsem v Švici, dokler jim ta država ni tega prepovedala. bodo povečali število članov, saj je Kočevska znana po gobah, ki jih prihajajo sem nabirat tudi iz drugih občin in celo držav. Izvolili so vodstvo gobarske družine in nadzorni odbor ter delegate za Zvezo gobarskih družin. V izvršnem odboru so: predsednik Dušan Oražem, podpredsednik Alojz Levstik, gospodar Bogo Bavčar, blagajničarka Jolanda Randelj in tajnik Matija Cetinski. J. PRIMC Prisili prste iz rokavice Antonu Špecu uspešno prišili odrezane prste — Navodilo dr. Pesjaka SEVNICA — Pred časom so bili časopisi polni slik o roki, prišiti mlademu kombajnistu. Takšni posegi so za plastično kirurgijo v ljubljanskem Kliničnem centru zdaj postali že rutinski, pogoj je le, da ob ponesrečencu dobijo tudi odrezani del. V Kopitarni je tistega nesrečnega 12. avgusta Anton Spec kot že toliko dni prej paral klade na veliki tračni cepilki. Ta mu je odrezala tri prste na levi roki: palec, kazalec in sredinec. Ob pogledu na gladko odrezano rano (krožna žaga bi tako rano grdo scefrala) je dr. Jurij Pesjak v sevniškem zdravstvenem domu ponesrečenca najprej vprašal, kje je pustil prste. »V razcefrani rokavici, hekje pod strojem morajo biti,« je skoz solze odvrnil Anton. Kajpak so iz zdravstvenega‘doma takoj poslali ponje. Iz tovarne sojih prinesli vodrezani rokavici, vsesku-paj so vtaknili v vrečko. Rešilec je s Spečem in odrezanimi prsti v hladilni torbi odbrzel proti Ljubljani, v Klinični center, kjer so ga operirali. Špec po operaciji dobro okrevar. Redno hodi na sevniško fizibter-paijo. Pravi, da odrezane prste že čuti. V tem tednu mu bodo verjetno pobrali kovinske opore, zatem bo sledilo redno razgibavanje. A.ŽELEZNIK SREČANJE Z MEDVEDI Boštanjski učitelji niso obogateli Vsakomur 9.000 din nagrade za najdbo BOŠTANJ — Prejšnji teden smo na prvi strani poročali o nenavadni predvsem pazelo bogati najdbi boštanjskih učiteljev na parkirišču celjskega obrtnega sejma. Tam so namreč v kaj čudnih okoliščinah našli črn poslovni kovček nekega srbskega obrnika (o imenu diskretno molčijo), v katerem je bilo kar 420.000 dinarjev v gotovimi, za najmanj 1.2 milijona dinarjev evročekov, hranilna knjižica z veliko vlogo in še nekatere vrednosti, da o kopici za lastnika zelo pomembnih pogodb sploh ne govorimo. Šolniki, ki so bili nekaj časa »v posesti« bogastva, kakršnega zlepa ne bodo videli na kupu, so kot pošteni najditelji oddali kovček na UNZ v Celju. Ko je bil Dolenjski list že v tisku, smo izvedel), da lastnik kovčka leni čisto pozgbil na najditelje. Vsakomur je.namenil po 9.000dinarjev, in ker je bilo šolnikov pet, ga je pozabljivost veljala 45.000 din. Najdenino je očitno določil le po gotovini, ne pa po drugih vrednostih. Po,štenim ljudem v podobi skromnih učiteljev še na misel ne pride, da bi sodno izterjali (upravičeno) večjo najdenino. Ravnatelj Ivo Šnuderl, ki je izgubljeni kovček prvi opazil, je celo dejal, da bi, če bi jim lastnik odmeril večjo nagrado, denar namenili vedno prazni šolski blagajni. A.Ž. ANTON ŠPEC — »Zdravniki so res naredili čudov ito stvar. Prste že čutim.» Dr. Jurij Pesjak ob tem opozarja na ravnanje ob podobnih nesrečah: »Sodobna kirurgija dandanes reši že marsikateri problem. Mnogo ji pri tem lahko pomagajo ljudje, če do take nesreče pride. Da v takem prirrte- * Manjka samo še 250.000 di MED PRIJATELJI V STRUGI — Na svoji poti s kobilo Penelopo seje Philippe Desbois ustavil in prenočil tudi v Strugi in se za spomin fotografiral z jahači iz Struge. (Foto: J. P.) Na Penelopi po Evropi Francoz P. Desbois se je na kobili odpravil na 3.000 km dolgo pot — Postanek na Dolenjskem STRUGA — Kuštravi in brkati rancoz Philippe Desbois sije minuli petek zvečer v tamkajšnji Krkini konjušnici poiskal prenočišče zase in za svojo kobilo Penelopo, s katero se je že 17. aprila odpravil na 3000 km dolgo pot iz Strasbourga do Istambula. Tridesetletni Philippe, psiholog v otroškem vrtcu, je znan svetovni popotnik. S Penelopo, sedemletno kobilo anglonormanske pasme, ki jo rad imenuje tudi »Stari prijatelj«, je prepotoval že nad 50.000 kilometrov. Z njo seje potepal po Evropi, Kanadi, Ameriki, jahal jo je celo po puščavah Egipta. Tam bi skorajda že lahko naredil konec svojim potovanjem, saj mu je po prečkanju Nila Ribničani za Onkološki inštitut ru ne smemo izgubiti hladnokrvnosti,' predvsem pa kako ravnati z odrezanim udom, učimo že pri tečajih prve pomoči, vendar taka opozorila niso nikoli odveč. Ob nesreči naj torej velja skrb tudi odrezanemu delu! Primemo ga le s sterilno gazo in ga vanjo nato tudi zavijemo. Zatem ga je najbolje vložiti v vrečko, npr. za zamrzovanje živil, na vrečko pa položiti led, ki je ponavadi v vsakem hladilniku.« 9. oktobra ob 19.30 bo v ribniškem Domu JLA koncert krokodil napadel Penolopo. S pomočjo domačinov so krokodila le nekako umirili in se potem dva dni gostili z njegovim mesom. Kobila Penelopa je med konji res nekaj posebnega. Za takšno popotovanje je še posebej' izurjena. Ne boji_se ne pokanja ne avtomobilskega hrupa, ne dela težav, pa čeprav ima vsak večer »drugo stanovanje«. S hrano se zadovolji ob poti in ni prav nič izbirčfia. Philippe je njen zdravnik in kovač. Kot kobila je skromen tudi njen > jahač. S seboj ima le najnujnejšo opremo, dvoje škornje in kavbojke, ves ostali prostor v popotni torbi pa je namenjen kobili. Dnevno premagata po 40 kilometrov. Iščeta bližnjice, velikih mest pa se ne izogibata. Na Dolenjskem se je Philippe r zadržal kar dva dni, saj mu je bila gostoljubnost tukajšnjih konjerej-cev še posebno pri srcu. Oglasil seje na Strugi, v Šentjerneju in Mokricah. Danes je že nekje na poti proti Beogradu, čez leto dni pa se bo prek Grčije in Italije vrnil v rodno mesto. O svojih potovanjih pripravlja predavanja, namerava pa napisati knjigo, v kateri bo nekaj prostora namenil tudi poti po Dolenjski. J. PAVLIN Radodarnost še ni pre* sahnila — Kaj storiti po zaključku »akcije inkubator« Na žiro računu za nakup inkubatorja in ultra zvoka za zgodi)0 odkrivanje bolezni dojk je J* 3,444.856 din. Do načrtovanih 3, milijona dinarjev, s katerimi pokrili nakup obeh prepotrel rbnih medicinskih naprav, manjka torej še 250.000 dinarjev, kar v pril*' rjavi z že zbranim res ni ye*i"0: Zdaj se postavlja vprašanje, kaj storiti, ko bo akcija končat* Odgovorni pri občinski konfete^ ci SZDL predlagajo, naj bi * morebitni kasnejši prispevki Ig rali na računu za nakup dragi medicinskih instrumentov, i| • Minuli teden so darova** delavci Temeljnega sodišča Tre nje 2.000 din; Franci Cekota. mič, 5.000 din; OOS osnovne šol< Stari trg ob Kolpi 10.000 dt OOS Transport Krško 21«*J din; Metalna, tozd Senovo, 1®-® din; skupnost KS Novo me5* 10.000 din; Pavel Bobič, Skocj** 20.000 din; Pionir-tozd Novo mesto 10.000 din; N** Pavlič, Šentjernej, 3.000 din; -va Krško-tozd IGM 8.650 din; va Krško-tozd Sava projekt 3-» din; Sava Krško DSSS L050® ' Franc Zagorc, Šmalčja vas.5J* din; osnovna šola Milke §0» Nataša, Črnomelj, 5.000 <® OOS Komet, Metlika, 1®'”L din; J. K., Novo mesto, 2.000 d'' ■~n)< 990 d"1 krajani Uršnih sel (Luben) D-®.! din; Anica Plot, Dvor, -- * družini Kuhar in Abram Šentjerneja namesto -vene* grob Tonija Počrvine 0-®®® delavci ginekološko-porodnm“ ga oddelka novomeške bolni*1!,’ 30.000 din; M. in J. Salmič-niše pri Krškem, 3.000.din; de ci OS Katje Rupena, Novo me* 21.900 din in OOS glasbene*0 Krško 2.000 din. p Denar za ultrazvočni aParj0jI zgodnje odkrivanje bolezni n, lahko nakažete na žiro (a_ (. 52100-603-30372 Zdravstveni0, ter Dolenjske-tozd Splošna o° šnica, »Za ultrazvok«. > STRUGE — V okolici Strug v kočevski občini medvedje niso redkost. Poročali smo že o nekaj srečanjih domačinov z njimi, te dni pa smo zvedeli še za eno. Anton Ferkulj iz Lipe nam je pripovedoval, da sta šla z ženo v gozd nabirat gobe. Naenkrat seje pred njima postavila na zadnje noge medvedka in grozeče zarenčala in mlatila okoli s prednjima šapama, za njo pa sta bila še dva majhna medvedka. Koliko časa je to srečanje trajalo, se prestrašena zakonca niti ne spominjata. Na srečo sta oba medvedka krenila v nasprotno smer, za njima pa je odhlačala še mama... RIBNICA — Ribniški delovni organizaciji Riko in Inles priredita .1 v sredo, 9. oktobra, ob 19.30 uri v ribniškem Domu JLA že tretjo za- i bavnoglasbeno prireditev, katere j izkupiček Ribničani namenjajo j Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za raziskovalne namene. Z motorjem okrog sveta i® Zvone Šeruga s sopotnico Bojano Dobnikar odš®1 drugi del popotovanja okoli sveta z .nit Predsednik pripravljalnega odbora Jože Gradišar je povedal, da bo letošnji koncert potekal v času 2. mednarodnega podiplomskega tečaja za klinično kemoterapijo raka, ki bo v Ljubljani od 7. do 12. oktobra. Zato se bodo letošnjega koncerta, ki je izraz velikega humanizma ribniških ljudi in njihove pripravljenosti za pomoč, udeležili tudi tuji gostje. Ribničani jim bodo razkazali naravne in kulturnozgodovinske zanimivosti, partizansko Ogenjco, cerkev v Novi Štifti in jih seznanili tudi z organizacijo zdravstvene službe v ribniški občini. Na koncertu bodo sodelovali: Helena Blagne, Marjana Deržaj, Nace Junkar in Lado Leskovar, spremljal pa jih bo Berti Rodošek. Nastopili bosta tudi igralki Mila Kačič in Polona Vetrih, ki bo izvedla enega izmed skečev v angleščini. V sporedu bosta sodelovala kvartet Inles, ansambel Vita Muženiča, spored pa bosta povezovala Monika Glavič in Janez Doli- NOVO MESTO — Prejšnjo sredo okrog 12. ure je s parkirišča pred stavbo našega uredništva zarohnel 800-kubični BMVV in odnesel na dolgo pot Zvoneta Šerugo in Bojano Dobnikar, svetovna popotnika, ki bosta skušala prevoziti okrog 50.000 km dolgo pot preko Balkana, Turčije, Irana, Pakistana, Indije, Indokitajske, Indonezije do daljne Avstralije. Če jima bo podvig uspel, bo Zvone Šeruga, doma s Sel pri Rat-ežu, kot prvi Jugoslovan prepotoval svet na motornem kolesu. Potovanje si je zamislil pred nekaj leti in opravil že tudi del poti, ko je pred dvema letoma z Bojano prepotoval nekaj desettisočev kilometrov po ameriških celinah. Znana mu je tudi Afrika, po kateri se je potepal še nekaj let prej. Poguma imata oba dovolj, izkušenj in znanja tudi, saj Bojana govori kar štiri jezike, nič pa ni mogoče reči tudi opremi. Kot je povedal Zvone, ni bil še za nobeno potovanje tako dobro opremljen, kot je za to. Motor mu je po polovični ceni odstopila tovarna BMW, nanj je montiral večji hranilnik za gorivo, založil se je s potre '.j rezervnimi deli, za nameček P* j nabral kar lepo vsoto denarj ^ kaj so mu pomagale delovne nizacije (med našimi P'onrCt Krka), pokroviteljstvo je Nedeljski DneVnik, preost z Bojano zbrala z delom: Z) pisal in objavljal, Bojana paL, la med počitnicami kot vodič. PRED ODHODOM ure pred odhodom na des° kilometrov dolgo pot: ^v.°c0to: ^ on in Rniann Dobnika^. ( ga in Bojana Dobnikar Markelj) ŠE DRUŠTVO INOVATORJEV KOČEVJE — Inovativnost v delovnih organizacijah se vedno bolj širi in otipljivih rezultatov je tudi več, a žal le v Melaminu in Liku, kjer je to- področje dejavnosti razvito že nekaj let, kjer imajo ustrezne akte o tej dejavnosti in kjer inor vatorje tudi nagrajujejo. Akte o inovacijski dejavnosti so sprejeli tudi že v Eiektru, Inkopu, Zidarju in ZKGP, v večini delovnih organizacij pa jih pripravljajo. Na nedavnem posvetu o inovacijski dejavnosti, ki ga je sklical občinski svet Zveze sindikatov občine Kočevje, so ugotovili tudi, da je v delovnih organizacijah potrebno določiti, kdo bo strokovno ocenjeval inovacijske predloge, kdo bo vodil evidenco inovacij itd. V marsikateri delovni organizaciji pa tudi še vedno niso razčistili, kaj je inovacija in kaj delovna dolžnost delavcev posameznih služb. niso imeli možnosti, da bin - - - ‘ivah, - “ pričeske tudi ocenje izcf' nizator pa se je tako sProl^°v se*1' nil notranji konkurenčnost' dveh letih k ujiih p°s! ciji, ki je v zaživela. Tako kakih y“aStaJ izdelkov, ob katerih go b dih, ni bilo videti. Še P°seČV l[ere s° li razočarani starejši, n^zgpjli *n frizerji • popolnoma med manekeni niso ime® ^eel0 FRIZIRALF. SO V ŽIVO — Prva prireditev frizerjev novomeške občine bo ostala v spominu tudi po tem, da je pritegnila množico obiskovalcev. Na sliki: Tako so frizerke pred očmi obiskovalcev urejale pričeske. (Foto: J. Pavlin) predstavnika. Prire*t(Lgninia[,J' velja pohvaliti, saj že topn>c. med obiskovalci, k'.s0 , ja s' pokupili v dobri uri, želijo takšnih revij. stri*1 ic Večer so prijetno P°Pgj par1,1 Revija frizerjev in pričesk plesna skupina Pati- R1CQ0stii'sl‘‘ voditelj Leon Šuštersi • ?g t delavci Zdravilišča sp P ■« st)e večer pripravili precej cialitet in flambiranje v J* »j ptr Prva javna revija sekcije frizerjev novomeške občine DOLENJSKE' TOPLICE — Restavracija zdraviliškega doma je bila v soboto zvečer spremenjena v pravi frizerski salon. Velika dvorana je bila veliko premajhna. da bi sprejela vse, ki so si želeli ogledati, kaj zmore sekcija frizerjev novomeške občine, ki deluje pod okriljem Obrtnega združenja. Na prvi javni reviji predstavitve pričesk se je predstavilo enajst sajonov s svojimi delavci in manekeni, po en model pa so spretne frizerske roke pripravile kar pred očmi gledalcev. Ti sicer menda tudi novost v g rjredi|e. nudbi. Ne nazac*n-*5 'L:rkain|oZH dobro izkoristila tudi -|0jn0,5 Kozmetika, ki je ob tej P0 izv