GROBA LEPENKA IZ TOBAČNE CELULOZE
Pomanjkaaje grobe lepeake za amba-lažne škatle je čutiti po vscra svetu. Pri nas porabimo za i-zdelavo raz-nih. zalx>jev veLike koli&ine jeloviaie. Proizrodnja le-senih zabojev jo triikrat dražja kakor za-bojev i;z Iep«nke: lesen zaiboj določene velikosti sfanc 1^00 d'in, a prav tak iz le-penke 500 d<in. Za izdeloTanje lepenke pa prunanjkuje suro-rin.
Z raziskovanji so v >Tutuaovem kom-binatu< v Skoplju ugotovili da je raogočc problem suroviin za Jzdelovanje lepenke rešiii s pridobivnnjem eeluloznih v.laken iz tobačnega stebla. Pridobivan je te su-roviue je preprosto in ceneno. Gre nam-reS zato. da laliko pri pridobivanjvi niko-ti^na iz iobačnega stebla, ko dobimo 0.70 odstotka te surovine za kemično industri-jo. z istiini sredstvii in z enim pranjem dobimo pribKžno 60 odstotkov celuloznega vlakna, katerega kakovost popohioma ustreza za izdelovanje grobe lepenke.
Strokovnjaki trdijo. da bi imelo pod-fetje. ki bi so ukvarjalo z izdelovanjem lepenke  iz  tobačne  celuloze,  dvojno ko-
rist. Celuloza iz tobačne^ga stebla je prvič kakrfvosinejša od tiste, ki jo dobivaino dz krp in drug-ili <xlpadkov. ker nje.no vla<k> no ni pretrgano. Proizvodnja pa bi bHa drugič tudi cenejša, ker stane po pribKž-nem računu kilograin celuloze iz tobač-nega stebla 10 din, medtem ko p-lačujejo pocljetja, ki predelujejo celulozo, sedaj po 30 in več din.
Strokornjaki so prav tako mnenja, da bi bilo mogoče tako rešiti problera surp-vin za pr>oizvo.dnjo grobe lepcnte, a s tftin bi oskrbeli gospodarstvo tudi z am-balažo iz lepenJc?. V Skoplju so mo/nostL, da bi z nMTiimalnimi investicijanii (za kom^letiranje zmogljivosti tovarne za si-vo Ipponko »Koraunai in obrata za pro-izvmlnjo nikotina v tobaoni tovarni. ki se med«ebf>jno dopolujujeta) zagoto-rili pro-izvodnjo ffrn-be ilcpenke in nikolina v vrednosti 3 do 4 milijarde na leio.
Š.