KLIN NA UDARU: Športni novinarji – pomembni, a ne dovolj cenjeni ŠTUDENTSKO: Intervju s predsednico Društva študentov novinarstva FEJS Romano Biljak Gerjevič NOVINARJEV BONUS: Kuhanje kave ni novinarska praksa OKTOBER, 2013 Kako hitro čas beži ... Ja, mnogim zelo poznan in uporabljen KAzALO rek, ampak resnično se mi zdi, da gre vsako leto hitreje. Letos še posebno, saj sem poleg študijskih obveznosti in nabiranja iz- kušenj na novinarskem področju urednikovala Klinu, ki je bil NA UDARU kljub izdanim le trem številkam vedno nekje v ozadju mojih 4 Intervju z urednikom Ekipe misli. Želela sem, da je iz številke v številko boljši in ravno zaradi Andrejem Miljkovićem časovne stiske pred izpiti ga nismo izdali že pred poletnimi poči- 6 Intervju z novinarjem na Šport TV tnicami. Galom Zbačnikom Tako je pred vami četrta številka, kjer sem imela še zadnjič svoje 8 Intervju s teniškim komentatorjem na prste vmes kot urednica. V študijskem letu 2013/14 bo ta vloga Sport Klubu Petrom Pevcem pripadla Vidi Božičko, ki je dodobra spoznala proces ustvarjanja 10 Portret: Tomaž Hudomalj – športni Klina, saj četrte številke brez njene pomoči ne bi izdali že v za- novinar na RTV Slovenija četku oktobra. 12 Možnosti izobrazbe športnega Tema tokratnega Klina je športno novinarstvo. Veliki športni do- novinarja godki, kot je bil letošnji EuroBasket, pa so odlična priložnost, da se novinarji, ki vas šport zanima, začnete udejstvovati tudi na tem POD DROBNOGLEDOm področju. Poleg stalnih rubrik NA UDARU, ŠTUDENTSKO, POD DROBNOGLEDOM in NOVINARJEV BONUS 13 Prihaja nov program Erasmus+ so v tej številki tudi vtisi iz različnih festivalov, ki so jih študenti novinarstva obiskali med poletjem, in občutki, 14 Odhajam v Italijo povezani z Erasmus izmenjavami. 14 Odhajam v Nemčijo Vsem želim uspešno študijsko leto ter da bi sami znali presoditi, kdaj je pravi čas za nabiranje izkušenj poleg študija 15 Bila sem na Finskem in uživali v življenju – študentska leta bodo še prehitro minila! 15 Bila sem v Španiji Uživajte v prebiranju! ŠTUDENTSKO LEA SmRKOLJ 16 Intervju z Romano Biljak Gerjevič, predsednico FEJS-a Z »Oprosti, ker težim ampak …« se je v zadnjem mesecu začela 18 Subvencionirane vozovnice letos večina mailov, sms-ov in Facebook sporočil, ki sem jih poslala. dražje Zdi se precej neidiličo za tako visoko zvenečo funkcijo, kot je 19 Študentski referendum uredniška, a se je začetniško »gnjavljenje« za prispevke, iskanje 20 Multimedijska poletna šola za mlade kontaktov in ponavljanje že povedanega iz dobrega treninga za živce hitro spremenilo v zelo kreativno sestavljanje Klina. Ko vi- NOVINARJEV BONUS diš, da pred tvojimi očmi dejansko nekaj nastaja, preprosto 21 Delo med študijem vzljubiš tudi tisto napetost, ki se nakopiči okrog prihajajoče revije. 22 Obvezna novinarska praksa v 3. in 4. Bližal se je rok oddaje in spet sem začela s svojim znamenitim letniku novinarstva stavkom, iskala zamenjave in kolege spodbujala k hitremu pisa- 23 Praksa na Valu 202 nju. Pa sem čakala. Minilo je nekaj dni in ko sem ugotovila, da 23 Praksa na Delu se res že zelo mudi, sem poteptala svoje načelo večnega dialoga, nehala pristajati na kompromise in se oprijela stavka, ki sem se ga FESTIVALSKO POLETJE do konca vztrajno izogibala: »Tako bo!« 24 Festival Sziget Z uredniško funkcijo sem novinarstvo začela spoznavati še z dru- 26 Schengenfest gega zornega kota, saj sem nasplošno vajena delovanja »tik pred 27 Koncert Robbieja Williamsa v Zagrebu zdajci« in rada se pohvalim z »najboljše vedno pride na koncu«. Zdaj pa sem jaz tista, ki čaka. Čaka na najboljše, kar 28 Metal days od novinarjev tudi pričakujem. 28 Reggae Overjam »Klin je treba obdržati na nivoju,« pravi dosedanja urednica Lea in prav ima, ker se to za študente novinarstva ne le spodobi, ampak tudi pričakuje. Upam in verjamem, da je številka, ki je pred vami, dosegla zastavljene kriterije in to zAmIŠLJENO predvsem po zaslugi kopice odličnih izdelkov kolegov, ki so in še bodo sooblikovali revijo (pa tudi temeljit pregled, 29 Orožje so besede, ne granitne kocke tokrat dvojnih uredniških oči, ni zanemarljiv). 29 Če ne Machiavellija, Klin me uči odločnosti, natančnosti in predvsem čakanja, upam pa, da bom zaradi te izkušnje nekoč začela prehite-vsaj Stanislavskega vati in ne več loviti zadnjih minut. Ker zdaj vem, da tisti, ki teži, v resnici grize nohte in čaka! 30 Pogled na dogajanje ob sodbah »tajkunov« in uporabo pojma pravna VIDA BOžIčKO država 31 Anketa: Greš na Erasmus? Študentska revija Klin. Številka 13.03. Oktober 2013. Odgovorni urednici: Lea Smrkolj in Vida Božičko. Novinarji: Kristjan Kozina, Jakob Škantelj, Gašper Andrinek, Uroš Kotnik, Žiga Lesjak, Zala Fendre, Vida Božičko, Katja Humar, Sara Trontelj, Monika Kern, Eva Rupnik, Enja Zagoršek, Nika Senica, Špela Bizjak, Urška Trafela, Lea Dvoršak, Barbara Vidmajer, Mitja Godnič, Janja Ferenc, Matevž Polajnar, Martin Gramc, Monika Hrovat. Lektorica: Tea Letonja. Naslovnica in oblikovanje: Gašper Uršič. Naslov uredništva: Fakulteta za družbene vede – Klin, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana. Elektronska pošta: fdv.klin@gmail.com. Izdajatelj: Društvo študentov novinarstva FEJS Slovenija. Tisk: Kapri d.o.o. Naklada: 700 Izvodov. 3 INTERVJu Z uREDNIKOM EKIPE ANDREJEM MIlJKOVIćEM pokroviteljev v medijih. Odličen primer je bila zadeva, ki DANES DAJEJO BESEDO se je dogajala okoli Valterja Birse. Ni ga bilo slovenskega športnega novinarja, ki ne bi v primeru, da bi šlo za Čeha VSAKOmUR ali Hrvata, skritiziral Milan in rekel: »Joj, kako nizko ste padli, da kupujete takšnega nogometaša.« Nihče ni tega napisal in nihče ni rekel tega, a mislim, da je bilo tako PRIPRAVILA: Kristjan Kozina in Jakob Škantelj prav. FOTOGRAFIJA: Kristjan Kozina in osebni arhiv Andreja Miljkovića Večna dilema v športnem novinarstvu je poimeno- vanje slovenskih tekmovalcev in ekip. So »naši« ali slovenski? Menim, da se je dobro izogibati uporabi prve osebe. Pred našim diktafonom se je tokrat znašel športni Torej, »da smo nekaj naredili«, »da vodimo«, »da lovi- novinar Andrej Miljković, ki je urednik mednarod- mo«. Zadnje čase se je začelo to ponavljati v časopisnem nega nogometa pri edinem športnem dnevniku pri novinarstvu, še bolj pa v televizijskem. In to ne samo nas, Ekipi. Kljub temu pa se njegovo ime velikokrat na komercialnih športnih televizijah, ampak na novo znajde tudi pri drugih športih, saj velja za zelo raz- tudi na javni televiziji, recimo na pripravljalnih tekmah novrstnega športnega novinarja, ki mu tudi pisanje košarkarske reprezentance. Naši in Slovenci pa je na o košarkarskem ali smučarskem svetu ne predstavlja drugi strani te meje in mislim, da je to »OK«, saj ne de- večje težave. Vendar Miljković ni bil hvaležen sogo- lamo neke jasne razlike, kdaj eno ali drugo, ampak bolj vornik le zaradi tega, ampak je močno povezan tudi po občutku. s Fakulteto za družbene vede in Klinom. Na FDV-ju je diplomiral novembra 2005, pred tem pa je bil eden Vedno večji rak na ravni športa sta prirejanje športnih izmed ustanoviteljev in članov prve novinarske ekipe rezultatov in pa doping. Kako športni novinarji gle- pri Klinu. date na to, ko ste nekoč o nekom že pisali v pozitivnih presežnikih, danes pa je pri tem ravno nasprotno? Glede na to, da ste diplomirali iz novinarstva na Kdaj je upravičena navedba sponzorja v imenu mošt- V čem se športno novinarstvo razlikuje od osta- Moram reči, da je to zame v vseh pogledih nočna mora. FDV-ju, menite, da bi moralo športno novinarstvo va in kdaj ne? Je danes še vedno zelo težko potegniti lih področij? Kot športni navdušenec nekatere športne discipline kar imeti vsaj kakšen predmet znotraj katedre. Ne nazad- ločnico? Zelo težko vprašanje. Mogoče je športno novinarstvo težko spremljam. Težko se veselim ali občudujem neke nje se da v tujini študirati športno novinarstvo kot V primeru, da se tekmovanje imenuje po sponzorju, najbolj takšno, da ga lahko opravljaš le, če si v njem dosežke, ko pa preprosto čutim neko seme zla ali seme samostojni program? menim, da je to treba tudi navesti. Recimo pri navajanju stoodstoten, samo če je to nekaj, s čimer si vezan do te dvoma, ki so ga zasejali številni prestopniki na obeh po Če odgovorim glede na moj poklic, absolutno da. Znam lestvic različnih lig je to smiselno navesti. Seveda pa ne mere, da bi to počel v vsakem primeru. Rad rečem, da pa se postaviti tudi v kožo ljudi, ki so na fakulteti odgo-gre pretiravati. Če se klub imenuje po pokrovitelju, je v kot športni novinar v devetdesetih odstotkih primerov “mORAL BI PISATI z JASNIm zADRžKOm, TAKO vorni za to in zelo dobro vedo, da je na novinarstvu že redu, če enkrat v tekstu ali uradnem zapisniku tekme počnem tisto, kar bi počel tako ali tako. Recimo, če bi DA BI DAL BRALcU JASNO VEDETI, DA SO RE-tako malo študentov v primerjavi s številom v drugih omeniš ime pokrovitelja, kakor to delamo mi v časo- bil po poklicu nekaj drugega, bi moral za to plačevati, zULTATI TAKI, AmPAK .... AmPAK TO, čE BI BIL državah. Če bi se te zadeve tako specializirale, da bi pisu. Bog ne daj, da bi bilo treba delati uslugo pokro-tako pa sem zdaj plačan. Mislim, da je v športu ogrom- POVSEm NAčELEN IN OBJEKTIVEN.” veljali za ljudi, ki imajo besedo, pa naj je šlo za športno “RAD REčEm, DA KOT ŠPORTNI NOVINAR V imeli takšen predmet, ki bi zadeval med pet in sedem viteljem, daleč od tega. Zadeve je treba jasno ločiti, po no ljudi, ki bi v vsakem primeru gledali tekme, ki bi v ali katero drugo novinarstvo. Današnji mediji in družab-DEVETDESETIh ODSTOTKIh PRImEROV POčNEm študentov, bi znal biti to problem. Smer športnega novi- drugi strani pa jih tudi ne gre tako drastično šikanirati, vsakem primeru debatirali o tem in bi samo čakali na dročjih. Tako da se včasih kar zdrznem, ko spremljam na omrežja pa besedo dajejo vsakomur. Zdaj je izjem-TISTO, KAR BI POčEL TAKO ALI TAKO.” narstva pa je utopija. Mislim, da je to nemogoče. Glede da bi potem odvrnili vsakega, ki ima malo dobre volje priložnost, da bi imeli možnost izraziti se preko medi-kakšen športni dogodek, pa si potem rečem: »Saj to bi no težko razlikovati ljudi, ki imajo besedo kar tako, in na to, da imamo cel kup predmetov, ki prav tako ne za-za vlaganje v šport. jev, novih modernih načinov komuniciranja ali na ka- moral gledati z zadržkom, ker vem, da bodo morda čez ljudi, ki imajo besedo, ker znajo nekaj povedati. Iz tega gonilna sila. On in še nekateri drugi so bili takrat pri-nimajo 50 ali 60 študentov, bi bilo do neke mere smisel- kršenkoli drug način. Pri drugih oblikah novinarstva to dva tedna rezultati drugačni!« Če bi bil povsem načelen razloga, pa tudi iz nekaterih drugih razlogov, bi bila su-pravljeni premikati gore za to stvar. Da bi na FDV-ju, no imeti športno novinarstvo kot predmet. Čeprav se So PR službe in psevdodogodki športnim novinarjem vendarle ni tako zelo potrebno. Delati politiko ne pome-in povsem objektiven, bi vsak svoj tekst, le z izjemo lige per zadeva nekakšna novinarska licenca, ki bi novinarja ki v tistem trenutku ni imel nobenega časopisa, zrastel mi zdi, da so ostali predmeti bolj splošni kot športno v korist ali bolj v škodo? ni nujno, da imaš tako zelo rad to stvar in da si tako vpet prvakov, kjer na tisti najvišji ravni ni prirejanja izidov, postavljala v podoben položaj kot odvetnika ali zdravni- časopis, v katerem bi se lahko študenti novinarstva pre- novinarstvo, ki je zelo ozka zadeva. A če se vrnem nazaj Kakor kdaj. To je večno vprašanje, o katerem je mogoče vanjo. Ljudje, ki delajo politiko, jim politika ni hobi. napisal bodisi o športih, ki so bolj podvrženi dopingu, ka. To bi dalo novinarju nekakšen status, licenca pa bi izkušali, kasneje pa tudi dokazovali. Tud jaz sem bil ta-na pogled iz svojega poklica, bi pa to bilo super, zara- govoriti ure in ure, lahko pa tudi predstavimo argu- Ljudje, ki pa delajo šport, jim je športno novinarstvo in bodisi o tekmah, ki so zelo podvržene nameščanju. bila tista, ki bi ga vodila v medije, mu dajala delovna koj za, tako da sem bil verjetno celo med prvimi, potem di tega, ker nekaterih znanj, ki so ključna za športnega mente in se ga tako dotaknemo iz obeh zornih kotov. sam šport nasploh tudi hobi. Moral bi pisati z jasnim zadržkom, tako da bi dal bralcu mesta, akreditacije, dovoljenja za obisk novinarskih pa je kmalu skupina petih ali desetih ljudi začela delati novinarja, študenti ne dobijo na fakulteti, ampak jih priPR služba ti je lahko v pomoč, tako da ti olajša nekatere jasno vedeti, da so rezultati taki, ampak ... ampak to, če konferenc in delanje intervjujev. Potem bi taki ljudje Klin. Moram pa reči, da sem vesel, da Klin še vedno ob-nesejo od drugje ali pa jih dobijo z delom pri mediju. zadeve, ki bi jih sicer moral urediti sam. Psevdodogod- Športno novinarstvo je zelo specifično pri svojem po- bi bil povsem načelen in objektiven. Ko pa bomo enk- resnično imeli besedo, saj bi na nek način z državnim staja in da se ga dela po najboljših močeh. Čeprav ne ki, navidezni dogodki in dogodki, ki to mogoče sploh ročanju. Nemogoče je ostati objektiven, vendar kako s rat začeli tako pisati, bomo zelo blizu koncu športa, zato izpitom ali kakšnim drugim kriterijem prišli do licence poteka po sistemu, ki smo si ga zastavili mi, in sicer V svoji diplomski nalogi ste se pred leti osredotočili niso, pa se včasih zdijo odveč, vendar nato približajo subjektivnim jezikom doseči verodostojnost poročila? upam, da do te točke vendarle ne bomo prišli, ter da se za opravljanje zelo odgovornega in pomembnega dela. osem številk na leto, je odlično tudi toliko, kolikor jih na prikrito oglaševanje v športnem novinarstvu pri novinarja dogajanju v neki zadevi ali mu omogočijo Najtežje je seveda, ko gre za slovenske športnike ali bo na obeh področjih toliko spremenilo, da mi tega ni-Danes se lahko kdorkoli predstavlja kot novinar, zato pač je. Ne nazadnje tudi nam nikoli ni uspelo doseči štenas. Je to še zdaj takšen problem? srečanje z glavnimi akterji na nek drugačen način. In domačo reprezentanco. Po mojem mnenju se s tem v koli ne bo treba zapisati. Čeprav nismo le mi, ampak so sem mnenja, da je to glavni problem slovenskega novi-vilke osem, ampak smo jih izdali pet ali šest. Kljub temu V primeru, da se tekmovanje imenuje po sponzorju, če je tu nek dogodek oziroma neka promocija, na ka- veliki meri vračamo v primer pokroviteljev, saj je te- tudi mnogi svetovni mediji po koncu dirke po Franciji narstva. Hkrati pa je tudi večplasten problem, ker vse pa smo ogromno odnesli od tega. Marsikdo je zaradi menim, da je to treba tudi navesti. Recimo pri navajanju teri ti spoznaš predstavnike klubov, reprezentanc, zvez matika zelo podobna. Do neke mere objektivno in de-prišli zelo blizu temu, da bi hkrati pisali superlative o to izvira iz dejstva, da slovenski mediji z omejenimi Klina dobil zelo pomembna znanja, ob tem pa se je, kot lestvic različnih lig je to smiselno navesti. Seveda pa ne gre in igralce, ti bo to zagotovo koristilo tudi takrat, ko boš jansko podajanje tistega, kar se je zgodilo na tekmo-Froomu, nato pa za vejico toda. sredstvi in z omejenim denarjem veliko raje zaposlijo Klinov novinar, pokazal nekoliko širši javnosti. Precej pretiravati. Če se klub imenuje po pokrovitelju, je v redu, delal dogodek, ki ni psevdodogodek, saj boš imel neke vališčih, ampak po drugi strani zavedanje, da je šport »kogarkoli«, namesto da bi zaposlili šolanega novinarja. širši, kot so samo študenti na FDV-ju. Menim, da če če enkrat v tekstu ali uradnem zapisniku tekme omeniš veze. Seveda pa gre lahko zadeva tudi predaleč, ko pa ena neločljiva celota v slovenskem prostoru in je zelo Vemo, da stanje v slovenskem novinarstvu ni rožnato. danes pogledamo to originalno generacijo Klina, v njej ime pokrovitelja, kakor to delamo mi v časopisu. Bog ne enkrat pride do vsiljivosti ter do poudarjanja nečesa, kar težko radikalno nastopati proti nečemu. Navijači, lju-Katere so pomanjkljivosti, obenem pa težave, ki jih je Bili ste eden izmed ustvarjalcev prvih številk Klina. najdemo predsednika Društva novinarjev Slovenije in daj, da bi bilo treba delati uslugo pokroviteljem, daleč od ni pomembno, je lahko napačno. Vendar je tako tudi pri bitelji športa, oglaševalci v športu in športni novinarji treba odpraviti? Kakšni so bili njegovi začetki? tudi ljudi, ki so zelo uspešni ter delajo na najbolj ugled- tega. Zadeve je treba jasno ločiti, po drugi strani pa jih vseh drugih stvareh. Nič ni samo dobro ali samo slabo. tvorimo en krog, ki ga je zelo težko sekati. Mislim, da Stanje v Sloveniji ni rožnato in pika. In stanju v sloven-Bolj kot ne sem le pristavil lonček. Jaz nisem bil ide- nih slovenskih medijih, potem vidimo, da smo izpeljali tudi ne gre tako drastično šikanirati, da bi potem odvrnili In ta zadeva je enaka. bi bila tu pretirana objektivnost včasih ena zadeva, ki bi skem novinarstvu lahko dodate katerikoli samostalnik jni vodja, ampak je bil to trenutni predsednik Društva eno dobro zadevo. vsakega, ki ima malo dobre volje za vlaganje v šport. ta krog sekala enako kot pretirano odvračanje od imen želite. Včasih so ljudje, ki so imeli besedo, tudi v družbi novinarjev Slovenije, Matija Stepišnik, ki je bil tudi 4 N A U D A R U N A U D A R U 5 INTERVJu Z GAlOM ZBAČNIKOM, NOVINARJEM NA ŠPORT TV-Ju LJUDJE SO OD NEKDAJ NAVAJENI TEKmE SPREmLJATI NA »DVOJKI« PRIPRAVIL: Gašper Andrinek FOTOGRAFIJA: Gašper Andrinek “SIcER NI POTREBNO BITI NA VOLJO 24 UR NA DAN, JE PA VELIKO DELA, TUDI mED VIKENDI.” Gal Zbačnik, zasvojenec s Twtterjem, ki se je že pre- Absolutno, saj sem tudi sam povsem brez vez prišel Kako poteka vaše delo v medijski hiši? Imamo nasplošno dobre športne televizijske pro- vrhuncu. Kamorkoli pogledaš, boš takoj opazil razliko. povabili zanimive strokovne sokomentatorje, pokrivali bili na novinarsko sceno. Čeprav je študiral elek- zraven. Če imaš željo in ambicije, ne vidim razloga, da Delam novinarska dela. Veliko je znanega že vnaprej, grame? pa smo tudi nekaj ostalih tekem. Pripravili smo kopico trotehniko, ga je športno novinarstvo potegnilo se ne bi kam priključil. Na začetku moraš pač biti pri-tudi tedensko lahko planiram obveznosti, saj so šport- Javna televizija bo še vedno, ne glede na to, če imaš Kakšne so te razlike? Bi lahko primerjali ameriško in zanimivih reportaž, intervjujev, zgodovinskih preletov nazaj. Zaposlen je na Šport TV-ju, živi pa za košarko pravljen na vse. Ko te enkrat spoznajo in vidijo, da si ni dogodki znani že vnaprej in se lahko nanje ustrezno boljši program in boljše goste, bolj gledana pri glavnih evropsko športno novinarstvo? in pogovorov z gosti v studiu pred tekmami. Program in nogomet – Real Madrid in Boston Celtics. Ob red- res želiš in že dosti znaš, je boljše. Še vedno veliko stvari pripravim. Sicer ni potrebno biti na voljo 24 ur na dan, športnih dogodkih. Ljudje so od nekdaj tekme navajeni V Ameriki gre največ zgolj za en velik posel in je v igri smo lahko razširili, saj imamo dva programa. To, da je nem delu skupaj s prijatelji še najde čas za komenti-pogrešam. Mnogo stvari ni pokritih, konkurenca ni pre- je pa veliko dela, tudi med vikendi. Za komentatorsko spremljati na »dvojki«. Bojim pa se, da tega na RTV-ju veliko denarja. Vse skupaj je en velik šov in zelo kom-bila Slovenija tri tedne v središču evropskega športne- ranje svetovne košarke preko »podcasta« Pivotiranje. huda in prostora za mlade športne novinarje je še vedno funkcijo zaenkrat še nisem pripravljen, saj je precej dru-ne opazijo, saj menim, da bi lahko na športnem področ- pleksna zadeva. Komentatorji se spuščajo v izjemno ga dogajanja, je izjemno. Celoten spektakel je prinesel Spremljanje športnih dogodkov, spoznavanje šport- dovolj. gačna kot novinarska. Komentator ima zahtevno nalo- ju delali veliko boljše. globoke debate. Lahko se tudi med seboj, v živo na odlično promocijo, tako za šport kot tudi za državo. nih zvezdnikov in potovanje po svetu se zdi nadvse go, saj mora neprenehoma govoriti najmanj eno uro in televiziji, sprejo. Novinarjem je dopuščeno veliko svo- privlačno, vendar pa, kot pravi mladi novinar Gal Se vam izobrazba v novinarskem delu zdi pomembna? pol, povrh tega pa mora biti še zanimiv. Kaj pa športne oddaje? jega mnenja. Podobno je tudi v angleškem in španskem S kolegi ste osnovali prvi košarkarski »podcast«, kako Zbačnik, še zdaleč ni samo to. Izobraževati se je treba ves čas. Enostavno si ne moreš Poglejva npr., če imaš tekmo med Realom iz Madrida in novinarstvu. S tem, da ni tolikšnega cirkusa, ampak je prišlo do ideje? privoščiti, da na dopustu, četudi za en teden, vse pre- Kakšne sogovornike imate najraje in kateri športni Barcelono, jo bo gledalo določeno število ljudi. Lahko so zadeve resne. Kakšnega igralca ali vpletenega lahko Ta medij je v Sloveniji izjemno slabo razvit. Zdela pa se Kako ste, kot naravoslovec, sploh »zašli« v športno prosto izklopiš. Informacije je treba spremljati nepresta-novinarji so vam še posebej pri srcu? se potrudiš in pripraviš super studio z izjemnimi gosti, mediji dobesedno »nataknejo na kol« in medijsko uničinam je zanimiva stvar, ki je res enostavna za uporabo. novinarstvo? no. Seveda je pa izobraževanje odvisno od ambicij. Po Vedno so mi bili všeč »posebneži«. Takšni, za katere os- vendar bo njegova gledanost majhna. Tako je to pri nas. jo. Pri nas si tega enostavno ne predstavljam, saj se ni-Lahko ga snameš s spleta in si ga naložiš na mobilnik, v Spomnim se, to je že kar nekaj let nazaj, mislim da o- tali govorijo, da so čudni in nezanimivi. Od takih izveš Težko nekaj narediš, če nikogar ne zanima. hče ne upa izpostavljati. avto ali na kako drugo napravo. Na kup smo se zbrali tri- koli leta 1998. Takrat sem se prvič odpravil na košar- “čE ImAŠ žELJO IN AmBIcIJE NE VIDIm RAzLO- navadno največ. Izjemno veliko željo imam nekoč go- je kolegi, ki imamo veliko za povedati in radi pametuje- karsko tekmo v Novem mestu. Krka, ki je takrat še igrala GA, DA SE NE BI KAm PRIKLJUčIL.” voriti z Josejem Murinhiom. V košarkarskem svetu pa Kje je torej glavna težava? Ima objektivnost prostor v športnem novinarstvu? mo, košarko pa smo izbrali zato, ker nam je vsem najbolj Evroligo, je doma gostila ekipo iz Barcelone. V košarko lahko izpostavim Zmaga Sagadina, ki me vedno očara s Predvsem manjka pravih športnih navdušencev. Slo- Pri športnem novinarstvu je tako, da ne smeš biti pre- blizu. Upam, da bo tovrstnih novosti v Sloveniji sčasoma sem se takrat v hipu zaljubil. Zatem sem začel podrob- mojem mnenju, če si »pišoči« novinar, moraš znati do- svojimi zanimivimi pripombami, pa seveda Aleksandar venija je zelo majhna in težko narediš dober projekt. več subjektiven in čustveno vpleten v športne dogodke. vedno več, kar pa je težko, saj smo premajhen trg. neje spremljati še druge športe, predvsem nogomet. V bro pisati. Odvisno je predvsem od tebe in tega, kaj pač Petrović. Podobno velja za športne novinarje. Andrej Če si navijač ene ekipe, nikakor ne moreš komentirati srednji šoli sem bil že reden gost na košarkarskih tek- hočeš v novinarstvu početi. Sam sem na začetku delal Stare mi je bil vedno všeč, saj s pikrimi komentarji vselej “PREDVSEm mANJKA PRAVIh ŠPORTNIh tekme, ko igra »tvoja« ekipa. To je seveda druga stvar, Ste tudi sicer uporabnik novih digitalnih orodij v mah v Novem mestu, ko pa sem se odločal za študij, me vse mogoče stvari. Sedaj, po toliko letih, pa že sam de-poskrbi za zanimivo vzdušje. NAVDUŠENcEV. SLOVENIJA JE zELO mAJhNA IN ko igra reprezentanca. Nekako moraš povzdigniti ev- novinarstvu? je bolj zanimalo naravoslovje kot recimo novinarstvo, lam reportaže in druge prispevke. Ves čas imam govo- TEžKO NAREDIŠ DOBER PROJEKT.” forijo in javnost motivirati, vendar ob vsem tem je treba Priznati moram, da sem od Twitterja že postal odvisen. vendar se nekako nisem znašel, zato sem potem preklo- rne vaje, izpopolnjujem se v različnih načinih snemanja, Je boljše, če športni novinar pokriva enega ali dva uporabiti veliko razuma, da ostaneš še nekako na real-Super je, ker tam izveš največ in najhitreje. Brez te ap- pil na novinarsko delo. montiranja, v vsem, kar je pač za televizijske prispevke športa, ali če je dejaven na več področjih? Športni programi so odvisni zgolj od »ratingov« in ti na- nih tleh in ne kuješ športnikov v zvezde. likacije si ne predstavljam več, kako bi lahko bil na potrebno. Izjemno pomembno se mi zdi, da imajo tisti, Veliko boljše je, če se specializiraš za manj športov, saj vadno niso navdušujoči. Zaradi tega tudi ni »podcastov« tekočem z vsemi novostmi. Dozdeva se mi celo, da je Ste primer novinarja, ki mu je uspelo svet športnega ki novinarstvo študirajo, čim več prakse, saj se samo s se jim lahko veliko bolj posvetiš in razširiš znanje o tem. in drugih novih žanrov. Če si lahko dovolim in rečem, da Kako ste na Šport TV-ju skrbeli za spremljanje Euro-Twitter narejen kot nalašč za telefon in ga je zato še lažje novinarstva priti brez novinarske izobrazbe, pa tudi študijem težko prebiješ kam. Teren je nekaj čisto dru-Obenem pa je treba biti vsaj malo na tekočem tudi s imamo pri nas dvoje ljudi. Dežurne pljuvače in tiste, ki basketa? uporabljati kjerkoli in kadarkoli. Če bi se moral odločiti, brez vez. Verjamete, da se to še zmeraj da? gega kot teorija. preostalim dogajanjem v športu. niso nikoli z ničimer zadovoljni. Mentaliteta ni ravno na Prenašali smo vse tekme s slovensko reprezentanco in brez česa bi lahko živel, to Twitter zagotovo ne bi bil. 6 N A U D A R U N A U D A R U 7 INTERVJu S PETROM PEVcEM, TENIŠKIM KOMENTATORJEM NA SPORT KluBu KJER JE žELJA, TAm JE POT PRIPRAVIL: uroš Kotnik FOTOGRAFIJA: uroš Kotnik “čE NAŠEmU IGRALcU USPE PREmAGATI FEDERERJA SAmO ENKRAT, LAhKO TINA mAzE ŠESTNAJSTKRAT zmAGA NA OLImPIJSKIh IGRAh IN USPEh NE BO ISTI. NE BO ISTI!” Eden najbolj znanih in hkrati priljubljenih teniških glasov na naših tleh deluje kot komentator, trener in igralec, ki za dušo nekajkrat na leto na turnirjih nižje dve uri tenisa. Podobno je bilo pri meni, čeprav nikoli serije Futures tudi sam tekmovalno poprime za lopar. nisem namerno manjkal, sem bil v šoli samo zaradi ob- S svojo skromnostjo slovi predvsem kot vdan ljubitelj veze, z mislimi pa drugje. belega športa, ki bi se z zanj najbolj značilnim »tro- zložnim« nagovorom najverjetneje predstavil: »Peter Že dlje časa se preizkušate tudi v vlogi trenerja pri Pevc, dame in gospodje!« usposabljanju mlajših. S katerimi talenti se trenutno ukvarjate? Lahko koga še posebej izpostavite? Kljub 28 letom starosti ste se preizkusili že marsikje, Trenutno se ukvarjam samo z enim, to je Tomaž Dorian na Pop TV-ju, v časopisni hiši Delo, kasneje na nacio- Janežič. Kar zadeva druge talente, mislim, da jih v Slo- nalnem radiu in na Prvi TV, danes pa kot teniški ko- veniji po generaciji Aljaža Bedeneta in Blaža Role ne- mentator delate na Sport Klubu. koliko primanjkuje. Zaenkrat v ozadju ne vidim nekih Da, res je, svojo kariero sem začel pri rosnih šestnajstih izjemnih nadebudnežev, zato bo, če bomo želeli čez pet- letih na Pop TV-ju, kamor sem prišel preko takratnega najst let imeti dobro reprezentanco, treba te, ki jih ima- odgovornega urednika Roka Tamšeta, ki mi je čez po- mo na voljo, čim dlje zadržati v tenisu. letje dal priložnost, da si pogledam, kako poteka njiho- Kako bi ocenili splošne pogoje pri delu z mladimi? Na glavni razlog vedno denar. Tako je bilo recimo pri Adrida se nikoli ne ustavijo. Mislim, da to ni le trenuten pre- vo delo. Že tedaj me je motilo, da v Sloveniji, ne glede katerih področjih bi bile potrebne izboljšave oziroma anu Voinei, nekdanjemu trenerju Blaža Kavčiča, ki na blisk, ampak da bo vse skupaj izjemno pozitivno vpliva-na to, o kateri medijski produkciji govorimo, nimamo kje se pojavljajo največje luknje? turneji ni želel biti vedno poleg njega, Blaž pa je hotel lo na daljši rok. tako sestavljenega novinarstva, da bi posameznik lahko Mislim, da smo v teniškem smislu veliko bolj podob- imeti določeno podporo, zato se je odločil za Slovenca pokrival zgolj eno področje, en šport. Šel sem na Val Izmed vsega mi je nedvomno najbolj pri srcu komen- Torej še nikoli v karieri niste imeli priložnosti ko- ni Zahodni kot Vzhodni Evropi. To pomeni, da imajo Blaža Trupeja. Najpomembneje je, da se igralec razume Lahko slovenski tenis poseže še višje, ali je to glede na 202, naredil govorni tečaj, kjer ponovno ni bilo mesta tiranje na televiziji, kjer lahko izražam samega sebe in mentirati v živo s teniškega prizorišča? naši teniški igralci ponavadi vse pogoje, saj prihajajo s trenerjem in mu zaupa. Na koncu vedno izbereš to, v pogoje maksimalen domet? Kaj bi bilo treba storiti, le za tenis, ampak bi moral poprijeti še za kopico drugih povem, kar mislim. Vem, da ni vse, kar povem, prav, a Da bi komentiral tekmo v pravem pomenu besede, iz družin, ki omogočajo normalno eksistenco. Pri nas kar verjameš. da bi rezultate ohranili oziroma jih še nadgradili? športov, kar me spet ni dovolj zanimalo. Potem je bila vedno poskušam svojo misel kar se da dobro utemelji- nikdar, imel sem edino javljanja. Škoda, saj bi stvari v vsekakor ni težava v tem, da recimo nimamo svoje Mislim, da je sedaj najprej treba uživati v tem, kar ima- možnost v pokrivanju Wimbledona za TV3, kjer sem ti. Dejstvo je, da se mnenja povsod krešejo, zaradi česar tem primeru bile neprimerno drugačne. Tekmo bi la-teniške akademije, saj je tako Kavčič kot tudi Žemlja in Premore Slovenija dovolj dobre trenerske stroke in mo. Včasih me zares močno jezi, da Slovenci vlagamo odšel na avdicijo in bil izbran brez vsakršnih izkušenj obstajajo tako različni igralci kot tudi komentatorji. hko spremljal s prazno mizo, pa bi gledalci še vedno pogoje za uspešno trenersko delo? z izjemo opravljenega govornega tečaja, ki te po mojem neizmerno uživali in izvedeli stvari, ki jih ni moč najti “mENIm, DA JE ŠKODA mARSIKATEREGA Da, absolutno premoremo dovolj dobrih trenerjev in “TAKRAT, KO SEm BIL VRžEN V VODO SEm mnenju spočetka celo omejuje. Takrat, ko sem bil vržen Komentatorji tekme v večji meri spremljajo iz na internetu. TALENTA, KI NImA mOžNOSTI, DA BI zJUTRAJ stroke, za katero so nam še nedavno nazaj očitali ne- PO DOLGEm čASU SPOzNAL, DA mORAŠ PRI v vodo, sem po dolgem času spoznal, da moraš pri ko- domačih studiev in dogajanja tako ne povzemajo s NAmESTO OBISKA ŠOLE ODIGRAL RAJE DVE URI sposobnost, da bi lahko izoblikovali vrhunskega ig- KOmENTIRANJU BITI PREPROSTO TAK KAKRŠEN mentiranju biti preprosto tak, kakršen si, čeprav se sedaj samega mesta dogodka. Kje se pravzaprav odražaPred komentatorsko kariero ste tudi sami vrsto let TENISA.” ralca. Na drugi strani imamo ogromno balasta, ki nima SI, čEPRAV SE SEDAJ SEVEDA SmEJIm, KO seveda smejim, ko poslušam svoje prve komentarje. jo glavne razlike, če odboje žogic slišiš v živo ali pa trenirali tenis in pri tem poželi kar nekaj uspehov. pojma o tenisu, a tako je povsod. Vedno se najdejo tre- POSLUŠAm SVOJE PRVE KOmENTARJE.” Vsekakor sem imel priložnost, ki je drugi nimajo in to obračun spremljaš preko sprejemnika? Zaigrali ste denimo v finalu državnega prvenstva in Bedene niso obiskovali ter niso hodili v tujino po kam- nerji, ki se prodajajo pod imeni, ki nikoli niso obstajala. na primer je glavna težava RTV Slovenije, saj dobesed- Dejstvo je, da če obstaja denar in možnost, je komenti- na lestvici do 16 let zasedali mesto med prvimi tremi. pih. Najbolj sta potrebni volja in želja otrok, da iz začet- Kakorkoli, ko se na koncu potegne črta, se govori samo v petorazredne športe, namesto da bi vlagali v tenis, ki no izdelujejo komentatorja, s čimer na koncu dobijo ranje z mesta dogajanja zaradi podrobnejših informacij Kje so razlogi, da se niste odločili za profesionalno nega lagodja, ki ga uživajo, preskočijo na meje, kjer si o tem, kaj je kateri trener dosegel in ne, kako je delal. ga po svetu igra na milijone ljudi. Dejstvo je, da naci- kopijo. V informacijskem svetu, v kakršnem živimo, bi neprimerno enostavnejše in boljše. Priprava na obračun pot? Kdaj ste pravzaprav sprejeli to odločitev? Ali ste bolestno želijo biti najboljši. Treba se je le boriti in prid-jo spoznaš, ko uspehe dosežeš v športu, ki v svetu nekaj morali imeti strokovne komentatorje polne znanja, ne iz domačega studia je namreč zelo splošna, kar pome- jo kdaj obžalovali? no delati, saj, kot sem že večkrat poudaril, kjer je želja, Predvsem lansko sezono so v marsičem zaznamovali velja. Če našemu igralcu uspe premagati Federerja samo pa zgolj takšne, ki informacije le nabirajo in jih podajajo ni, da jo lahko nabere praktično vsak. Če pa delaš ne- Če začnem pri koncu, odločitev sem obžaloval in jo še tam je pot. uspehi slovenskih igralcev – Žemlje, Bedeneta in Ka- enkrat, lahko Tina Maze šestnajstkrat zmaga na olimpij- naprej. Treba je biti vse bolj podroben in mislim, da je posredno s terena, je informacij toliko več, da je pripra-vedno. Žal mi je, da nikdar nisem vsaj poskusil zaigrati včiča – ki so poskrbeli, da imamo Slovenci prvič kar skih igrah in uspeh ne bo isti. Ne bo isti! Glede napred-pametno, da so se nekateri, ki jih je informacijska teh- va na dvoboj sestavljena le iz opornih točk, saj se zgodbe med profesionalci, ni mi pa žal, da je pot vodila tako, kot Kako pa je s trenerji, se naši igralci večinoma poslužu-tri predstavnike okoli stoterice. »Trenuten« preblisk ka je najbolj pomembno, da fantje delajo tako, kot so nologija prehitela, enostavno iz komentiranja umaknili. dejansko navezujejo ena na drugo. Recimo Sport Klub je. Glavni razlog, ki je vplival na odločitev, tiči predvsem jejo tujih ali domačih strokovnjakov? Je izbira večino-ali dvig konkurenčnosti slovenskega tenisa na daljši do sedaj. Skrb vzbujajoče je bolj to, da se ob takšni ge-Srbija, ki je naše glavno vodilo, že pozna to prakso, saj v ciljih mojih staršev, saj jim je vedno bila v ospredju ma odvisna od finančnega položaja? rok? neraciji na slovenski teniški sceni dobesedno ne dogaja Kako bi opisali razliko med delom na radiu, pri časo- pokriva vsaj deset turnirjev letno iz samega mesta doga- šola. Menim, da je škoda marsikaterega talenta, ki nima Zaenkrat v celoti samo domačih. Zgodbe o sodelovan- To, kar so fantje dosegli, je vsekakor bila misija ne- nič novega. To je stvar, pri kateri bi kritiko podelil prav pisu in na televiziji? janja. Škoda, da sami teh zmožnosti ne premoremo. možnosti, da bi zjutraj namesto obiska šole odigral raje ju pa so povsem različne, pri čemer ne bi rekel, da je mogoče. Preprosto sanje, za katere bi človek rad videl, vsem in tu bo enostavno treba narediti korak naprej. 8 N A U D A R U N A U D A R U 9 PORTRET: TOMAž HuDOMAlJ – ŠPORTNI NOVINAR NA RTV SlOVENIJA NI VRhUNSKI ŠPORTNIK, JE PA »PAmETEN O ŠPORTU« PRIPRAVIL: žiga lesjak FOTOGRAFIJA: osebni arhiv Tomaža Hudomalja “SEVEDA SI LAhKO DOVOLIŠ, DA SI, KO NAS- TOPA SLOVENSKI ŠPORTNIK, mALcE BOLJ PRI- STRANSKI IN mALcE BOLJ POVzDIGNEŠ GLAS, TODA VSE TO S PRAVO mERO OBJEKTIVNOSTI.” Tomaž Hudomalj je aktiven tabornik in športni mama, ki je tam že bila zaposlena in mu ona služila kot mentiranje. Pravi, da s tem ni nič narobe, vendar mora novinar na RTV Slovenija. Redno poroča iz športnih mentorica, ki ga je uvajala v vsakodnevno delo novinar-biti v komentiranje nacionalnih uspehov vključena rav- “DO TAKRAT ŠE TEGA NISEm NIKOLI POčEL IN dogodkov doma in po svetu. Za RTV je med dru- ja. Od tod izhaja tudi zanimiva anekdota o sodelovan- no prava mera objektivnosti in čustev. TUDI NIKAKRŠNIh NAVODIL mI NI DAL, SAmO RE- gim spremljal olimpijske igre v Pekingu in svetovno ju med njima, saj mu je na začetku, ko je pripravljal KEL JE PRENOS ImAŠ. POTEm, KO SmO SNEmALI prvenstvo v nogometu v Južnoafriški republiki, z prenose tekem, statistične podatke pripravljala kar Najraje komentira uspehe slovenskih športnikov JE PA zRAVEN mENE SEDELA mAmA, PISALA lanskim letom pa je pričel s komentiranjem svetovne- mama. Spominja se, da je takrat do njega pristopil šport- »Že od nekdaj si želim, da bi komentiral, ko bi nek slo- STATISTIKO IN mI KAJ PRIŠEPNILA.” ga pokala v alpskem smučanju. Športni novinar je ni urednik in rekel, da bo pripravil prenos. »Do takrat še venski športnik ali ekipa dosegla res odmeven uspeh, postal zaradi velike ljubezni do športa in ker ni imel tega nisem nikoli počel in tudi nikakršnih navodil mi ni saj mi to kot Slovencu pomeni največ. In lani, ko sem možnosti postati vrhunski športnik, je postal, kot dal, samo rekel je »prenos imaš«. Medtem ko smo sne-začel komentirati alpsko smučanje, sem imel takšno pravi, »pameten o športu«. mali, je pa zraven mene sedela mama, pisala statistiko in srečo, da je Tini Maze uspela sanjska sezona. Na koncu Seveda so vsake olimpijske igre nekaj posebnega, toda za Ker bo na prizorišču komentiral žensko smučanje, je postane boljši pri opravljanju svojega dela. Forumov ne mi kaj prišepnila. Res, takrat mi je ogromno pomagala.« je bilo že toliko uspehov in zmag, da sem se jih malce moderno dobo pravijo, da ni bilo še bolje organiziranih njegova želja jasna: »Valda, da zlata medalja Tine.« prebira, saj je mnenja, da so pogovori tam »neargumen- Od malih nog velik športnik po duši naveličal.« Še vseeno si želi komentirati dogodek, kjer iger od tistih leta 2008 na Kitajskem in na teh je bil. tirani in v večini primerov prepiri na osebni ravni nekih Malo je ljudi na tem svetu, ki jim je že od samega začet- Igor E. Bergant, Aleš Varoga in komentatorji na Eu- bi slovenski športniki zmagovali in po tihem upa, da se »Takrat sem bil otrok, pa je le 5 let nazaj. Bil je moj prvi Komentator smučanja, ki ne zna smučati zafrustriranih ljudi, ki v življenju nimajo kaj bolj pamet- ka dano vse, kar so si želeli. Tomaž ni eden iz med teh, rosportu mu služijo kot vzgled bo to zgodilo že letošnjo zimo v Sočiju. Želi si tudi ko- velik športni dogodek in vse skupaj me je prevzelo. Ni Smučanje je šport, ki ga ima že od malih nog, čeprav nega početi, kot pod anonimnimi imeni onesnaževati ni postal kar čez noč komentator, ki na drugem pro- Novinar, ki ga je prvi prevzel in nad katerim je bil res mentirati finale svetovnega prvenstva v nogometu, toda sam ne smuča, izredno rad, in še preden je čas nedel-splet«. Najbolj ceni mnenje svojih sodelavcev, predvsem gramu vsak vikend komentira zmage Tine Maze ali med navdušen, je bil radijski voditelj Aleš Varoga. Še danes nič ne zasenči slovenskih športnih uspehov, bodisi v ro- “KO JE SARA ISAKOVIč OSVOJILA SREBRNO jskih kosil začel preživljati v studiu, je prenose redno izkušenejših, ta mnenja in kritike vzame zelo resno, poletjem nogometne tekme na svetovnem prvenstvu. ne ve, zakaj mu je bil všeč. »Verjetno je bilo nekaj v kometu, nogometu, atletiki ali alpskem smučanju. Lani mEDALJO SEm OB TISTEm BAzENU TAKO VPIL, spremljal. V prvem razredu, ko se je smučati učil, si je premisli o njih, saj, kot sam pravi, »nisem še tako dober, Svoj prvi prispevek je napisal v osmem razredu, saj ga njegovem glasu, kar je dodalo čar športnim prenosom je tudi doživel komentiranje evropskega prvenstva v no-DA SEm SLIŠAL SAm SEBE, PA JE BILO POVSEm zlomil nogo in od takrat ima velik strah pred smučan- da bi si rekel, da delam vse brez napak, vsi delamo napa- je do takrat, kot sami pravi, šport zanimal kot dejavnost: preko radia.« V mlajših letih si ni predstavljal kosi-gometu, kar mu je dalo veliko novih izkušenj. »Vsakič POLNO PRIzORIŠčE.” jem. Svoji sokomentatorici Ani Kobal je obljubil, da se ke in res mi veliko pomeni, če me kdo opozori«. »Želel sem postati uspešen športnik, mogoče tudi znan. la, pri katerem ne bi bil prižgan televizijski ekran in si postavljam nove izzive, če bom kdaj komentiral finale bo do Sočija naučil smučati, saj si bo le tako lahko sam Treniral sem vse mogoče, bil sem na treningih odbojke, na njem prenos tekem alpskega smučanja, ki ga je ko- svetovnega prvenstva, bom želel drugega, tretja in četr- mi bilo problema narediti vsega, kar so mi rekli, vse mi ogledal progo. Glede na to, da je Soči že zelo blizu in Taborniki so me naučili veliko košarke, tenisa, na koncu pa sem pristal pri rokometu.« mentiral Igor E. Bergant. »Njegov slog in pristop sta tega še bolje.« Sam je sicer mnenja, da je veliko težje je bilo noro.« Ko ni pripravljal prispevkov, se je tudi sam mu časa zmanjkuje, se je pošalil, da bo odšel na ogled »Taborniki so me že od samega začetka naučili dobrega Ko je ugotovil, da ne bo postal vrhunski športnik, je z bila res odlična. Tako me je prevzel, da imam mogoče to komentirati športe, kjer sodelujejo slovenski športniki, podal na kakšno prizorišče in bil navaden navijač s slov-smukaške proge takrat, ko bo njegov nastop komentiral ekipnega dela, tudi javno nastopanje sem najbolj izpilil njim želel vseeno ostati tesno povezan. »Mogoče je po-netradicionalnost po njem.« Vzornikov sicer nima, saj saj mora veliko pozornosti posvečati temu, da ni preveč ensko zastavo okoli vratu in pustil glas ob navijanju. »Ko Miran Ališič. tam.« Kljub temu, da je zelo zaposlen, vedno poišče čas, vod bil tudi to, da je moja mama bila novinarka in me je želi biti čim bolj inovativen pri svojem delu, zelo pa ceni subjektiven. »Seveda si lahko dovoliš, da si, ko nastopa je Sara Isaković osvojila srebrno medaljo, sem ob tistem da se posveti svoji veliki ljubezni, ki je sicer bolj način to nekako pritegnilo, v osmem razredu sem prvič tudi novinarje in komentatorje iz Eurosporta. »Praktično vsi slovenski športnik, malce bolj pristranski in malce bolj bazenu tako vpil, da sem slišal samega sebe, pa je bilo Na mnenje drugih daje vedno več pozornosti življenja, in sicer taborništvu. Veliko znanj, ki jih je os- nekaj napisal za ŠKL ligo.« komentatorji tenisa in smučanja na Eurosportu dosega- povzdigneš glas, toda vse to s pravo mero objektivnosti.« povsem polno prizorišče.« Čez pol leta se bo ponovno Sprva, ko je začel delo komentatorja, so ga po vsakem vojil tam, mu še danes koristijo pri vsakdanjem delu in jo vrh športnega komentiranja.« Zelo ceni tudi komen-podal novi dogodivščini naproti. Tokrat bodo to zimske prenosu vsi hvalili z vsemi možnimi superlativi in na to ceni. »Ko sem pri tabornikih, sem Hugo in tudi želim Sprva mu je med prenosi statistiko vodila mama tatorje iz Hrvaške. Pravi, da so zelo dobro pripravljeni, Od Pekinga do Sočija olimpijske igre, ki se bodo odvijale v Sočiju. »Pričaku- to ni dajal velikega pomena, saj je vedel, da to ni objek- biti Hugo. V tisti družbi se želim odklopiti od vsakdan- Ko je začel z delom na VTV-ju, ni imel pravega men- podučeni strokovnjaki, s sočnim izrazoslovjem, vendar Hudomalja je doletela tudi ta čast, pa niti ni čast, bolj jem, da bodo te igre nekaj čisto drugega kot poletne. Ra-tivno mnenje. Sedaj, ko kdaj pa kdaj dobi kakšno elek- jega življenja in res uživati v preprostih rečeh.« Novinar torja in se je moral bolj ali manj že od samega začetka jih pa ne posluša rad, kadar komentirajo hrvaške uspe-uresničitev sanj marsikaterega novinarja ali komenta- zlika je v tem, da imam več izkušenj in tja ne grem kot tronsko pošto s kritiko ali pohvalo, pa to jemlje veliko Tomaž Hudomalj je pri svojih mladih letih doživel ve-kar dobro znajti sam. Na pomoč mu je vseeno priskočila he, saj vključujejo preveliko mero subjektivnosti v ko-torja, da se je lahko udeležil poletnih olimpijskih iger. nekakšen otrok, ampak imam bolj realna pričakovanja.« bolj resno, saj meni, da lahko to samo pripomore, da liko, a ob vsem vseeno ostaja skromen. Ostaja Hugo. 10 N A U D A R U N A U D A R U 11 MOžNOSTI IZOBRAZBE ŠPORTNEGA NOVINARJA PRIHAJA NOV PROGRAM ERASMuS+ ŠPORTNI NOVINARJI – POmEmBNI, cILJ JE DOSEčI 20-ODSTOTNO A NE DOVOLJ cENJENI mOBILNOST EVROPSKIh “V REDAKcIJI EKIPE JE LE TRETJINA USTVAR- PRIPRAVILA: Zala Fendre JALcEV čASOPISA PO IzOBRAzBI NOVINARJEV. ŠTUDENTOV DO LETA 2020 FOTOGRAFIJA: Zala Fendre in osebni arhiv Tomaža OD zAPOSLENIh SE PRIčAKUJE DOBRO POzNA- Hudomalja VANJE ŠPORTA, žILIcA zA PISANJE, zADOVOL- PRIPRAVILA: Vida Božičko JIVO SLOVNIčNO zNANJE ...” Fakulteta za družbene vede (FDV) daje bodočim gramov. Zato pravim, da če pride nekdo na našo tele- novinarjem na vseh področjih določeno osnovno vizijo z diplomo novinarja in ima nekaj smisla za to, bo znanje, toda ne specifično. Še posebej neopazno je potreboval vsaj leto, da bo videl, kaj se pri nas dogaja, športno novinarstvo. nato pa bo čez čas znal biti športni novinar,« je dejal Laurenčič, sicer po izobrazbi komunikolog. Po besedah red. prof. dr. Karmen Erjavec je program Novinarstvo na FDV-ju mednarodno primerljiv. Čeprav Navijači s peresi so bili člani Katedre za novinarstvo pri njegovem ob- Dokaz za dobro opravljanje novinarskega dela na po- likovanju in izvedbi omejeni predvsem z neugodnimi dročju športa, kljub drugačni izobraženosti, je Slavko finančnimi sredstvi ter zahtevami bolonjske reforme, Jerič. Diplomirani matematik in psiholog pravi, da je do je zasnovan po zgledu kakovostnih univerzitetnih danes prebral kar nekaj novinarskih učbenikov, iz ka-programov novinarstva po svetu. »Zaradi finančnih terih je razbral, da ima športno novinarstvo, vsaj v in organizacijskih omejitev pa ne moremo ponujati primerjavi s politiko ali gospodarstvom, oznako manj specializiranih predmetov, ki bi ponujali specializira- Erasmus je eden izmed štirih glavnih akcij programa, je izobraževanje in usposabljanje, ne glede na zmožno-Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, več- no novinarsko znanje,« pravi Erjavčeva. Dodaja, da ne “NEKATERI ŠPORTNI NOVINARJI SO T.I. "NAVI- imenovanega Vseživljenjsko učenje, ki se z letom sti, starost ali izvor, zato je vanju koristno vlagati. No-jezičnost in mlade Androul a Vassiliou je v sporočilu za obstaja mednarodno primerljiv univerzitetni program JAčI S PERESI", A PO TEm KRITERIJU SI NE 2013 izteka. Evropska komisija je za obdobje 2014– vost je razdelitev programa na tri poglavja, in sicer javnost povedala: »Nedavni rekordni podatki, ki kažejo, v Evropski uniji, ki bi ponujal ozko specializacijo iz UPAm TRDITI, DA JE KAJ BOLJE PRI DOLOčENIh 2020 razpisala nov program Ersamus+, vendar vse šport, mladina ter izobraževanje in usposabljanje. Proda smo presegli cilj treh milijonov študentov Erasmus, športnega novinarstva. Delno pa lahko študenti prido- NOVINARJIh, KI POKRIVAJO SLOVENSKO podrobnosti še niso znane. Večjih sprememb sicer ni gram pa kljub raznolikim ciljnim skupinam in aktiv-bijo znanje o športu tudi tako, da med izbirne pred- POLITIKO.” pričakovati, saj ideja programa ostaja enaka – krepi- nostim stremi k poenostavitvi finančnih in administra- “V čASU GOSPODARSKIh TEžAV IN VISOKE mete uvrstijo predmete z drugih fakultet, kot je npr. tev mobilnosti mladih. tivnih pravil za vse upravičence. BREzPOSELNOSTI mED mLADImI JE ERASmUS Fakulteta za šport. »Treba je poudariti, da slovenske in kvalitetnega novinarstva. »Raziskovalec športnih medi-POmEmBNEJŠI KOT KADAR KOLI PREJ.” mednarodne raziskave kažejo, da športno novinarstvo jev Simon Ličen, ki se je pred časom kot predavatelj Celotni program Vseživljenjskega učenja se po 7-let- Več pozornosti namenjene praksi v tujini nasplošno odstopa od pravil novinarskega sporočanja, zaposlil na univerzi Washington State, je prepričan, da nem obdobju konec leta 2013 izteka. Del tega je tudi Evropska komisija bo za nov program Erasmus+ za potrjujejo trajno uspešnost in priljubljenost programa. saj je bolj prisoten razvedrilni element.« je eden od ključnih težav pri športnem novinarstvu, da program Erasmus, ki se bo, po zadnjih informacijah, po 7-letno obdobje predvidoma namenila 14,5 milijarde V času gospodarskih težav in visoke brezposelnosti med gre pri določenih novinarjih za t. i. »navijače s peresi«. novem imenoval Erasmus+ in bo v veljavo stopil janu- evrov, kar bo omogočilo usposabljanje, poučevanje ali mladimi je Erasmus pomembnejši kot kadarkoli prej.« Potrpežljivost in trdo delo Ličen ima prav, a po tem kriteriju si ne upam trditi, da je arja 2014. »V novem programskem obdobju 2014–2020 prostovoljno prakso v tujini 4 milijonom ljudem. V pro- Mag. Andreja Čufer iz Službe za mednarodno sodelo- Da je športno novinarstvo ovrednoteno kot manj kaj bolje pri določenih novinarjih, ki pokrivajo sloven- bo vključeval aktivnosti dosedanjih evropskih program- gramu Vseživljenjskega učenja je bilo za obdobje 2007– vanje in evropske zadeve je prepričana: »Mobilnost pomembno, se strinja športni novinar na RTV Slo- sko politiko. Športni novinarji pri nas so ustvarili kar ov in podprogramov kot so Erasmus, Leonardo da Vin- 2013 na voljo 40 odstotkov manj sredstev. mladih na državni ravni je usklajena z evropsko.« To venija Tomaž Hudomalj, ki meni, da bi bolj usmerjeno nekaj presežkov, ki so neupravičeno spregledani,« je ci, Comenius, Grundtvig, Mladi v akciji, Erasmus pojasnjuje z dejstvom, da je bilo za razpisano leto 2012 izobraževanje na fakulteti bilo zelo dobrodošlo. »Moja svoje mnenje argumentiral Jerič. “EVROPSKA KOmISIJA BO zA NOV PROGRAm vloženih štirikrat več vlog kot leto prej. Janez Škulj, di- izkušnja je takšna, da sem se praktično vse, kar danes “ŠTUDENTSKE IzmENJAVE z NAmENOm ŠTUDIJA ERASmUS+ zA 7-LETNO OBDOBJE PREDVIDOmA rektor nacionalne agencije programa Mladi v akciji se s vem in znam o športnem novinarstvu, naučil skozi delo. Na časopisu zaposlenih manj kot polovica piscev z IN PRAKSE TER IzmENJAVE PREDAVATELJEV NAmENILA 14,5 mILIJARDE EVROV, KAR BO tem ne strinja: »V Sloveniji ni nacionalnega programa, In da ne bo pomote, se še vedno učim.« Pravi tudi, da je novinarsko izobrazbo BODO ŠE NAPREJ mOGOčE.” OmOGOčILO ki bi podpiral mladinske izmenjave.« Uspeh mobilnos- dobil občutek, da je danes lahko vsak športni novinar Da študij novinarstva ni pogoj, da postaneš športni USPOSABLJANJE, POUčEVANJE ALI PROSTO- ti mladih je zasluga evropske politike in ne slovenske, in tudi zaradi tega se športnega novinarstva drži nega- novinar, sta že potrdila Laurenčič in Jerič, pridružil pa Mundus, Tempus, Alfa, Edulink in ICI (Sodelovanje z VOLJNO PRAKSO V TUJINI 4 mILIJONE LJUDEm.” hkrati pa statistika kaže, da mobilnost slovenskih štu- tivna oznaka. »Vsak, ki si želi pridobiti ustrezno znanje se jima je še Lucijan Pejčič, odgovorni urednik edine-industrijskimi državami),« pojasnjuje Sonja Mavsar iz dentov ni visoka, saj ne dosega niti dveh odstotkov. Po za poklic športnega novinarja, mora predvsem ogrom- ga športnega časopisa v Sloveniji. V redakciji Ekipe je Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske »Na delitev sredstev je treba še počakati,« pravi Son- podatkih Evropske komisije najvišjo mobilnost dosega no delati sam. Izobraževan na FDV-ju v programu namreč le tretjina ustvarjalcev časopisa po izobrazbi programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPI- ja Mavsar iz CAMPERUS-a, saj so se aktivnosti, ki so Španija, sledita pa Nemčija in Francija. »Do sedaj so novinarstva je brez dvoma pomemben temelj, toda tu novinarjev. Od zaposlenih se pričakuje dobro pozna- US). Vse dosedanje aktivnosti programa Erasmus to- vključene v programsko shemo tega finančnega okvira, bile najpopularnejše akcije v sedanjem programu Mla- se prava pot šele začne,« je nasvet športnega novinar- vanje športa, žilica za pisanje, zadovoljivo slovnično rej ostajajo. »Študentske izmenjave z namenom študija razširile. »Tudi o spremembi števila razpisanih mest je di v akciji Mladinske pobude, ki delujejo na lokalnih ja in komentatorja na nacionalni televiziji, kjer danes znanje, fleksibilnost glede delovnih pogojev, komunika-in prakse ter izmenjave predavateljev bodo še naprej še prezgodaj govoriti,« nadaljuje Mavsarjeva, ki je pre-oziroma nacionalnih aktivnostih,« pojasnjuje Škulj. najodgovornejšo funkcijo v novinarskem delu šport- tivnost, odgovornost in zanesenjaški odnos do športa in mogoče,« še dodaja Sonja Mavsar. pričana, da se program ne bo skrčil, saj je interes zanj iz Programi, ki podpirajo lokalno in nacionalno dejavnost nega programa opravlja Urban Laurenčič. Leta 1996 časopisa. leta v leto večji, opozarja pa, da bodo po novem napori s strani Evropske komisije v novem programu več ne se je pridružil kolektivu na RTV-ju, že dobrih deset let Vztrajnost, trdo delo, poznavanje športa in malo sreče Vizija programa Erasmus+ ne bo bistveno drugačna usmerjeni tudi k izmenjavam za namen prakse in da bo bodo podprti, kar še dodatno nakazuje smer evropske pa ga poznamo kot komentatorja alpskega smučanja. bi se glasil recept, kako postati športni novinar v Slo-od dosedanje del sredstev namenjen študentskim posojilom za študij politike združevanja. Eden od osrednjih ciljev pro- Začel je tako kot večina – s popisovanjem materiala in veniji. Dobrodošlo je seveda tudi znanje tujih jezikov. Glavna ideja programa ostaja enaka, saj so v središču še na magistrski stopnji. V zadnjem letu se je namreč, po grama je doseči 20-odstotno mobilnost evropskih štu-nošenjem kaset. »Športno novinarstvo ni stvar, ki se jo Naučili smo se že, da izobrazba ne igra večje vloge, v vedno mladi, učenci, dijaki, študenti, praktikanti, pros-poročilu Evropske komisije, objavljenem julija letos, dentov do leta 2020, kar bodo dosegli z novimi orodji lahko naučiš, ampak se jo priučiš. V športu so določeni vsakem primeru pa nič ne pride čez noč, zato je verjet-tovoljci in tudi njihovi učitelji, vzgojitelji in mentorji. Erasmus praksa povečala za 18 odstotkov. spodbujanja. »Za prihodnost Erasmus programa se tako segmenti, ki so mogoče malce specifični, torej od po- no potrpežljivost najpomembnejša lastnost, ki jo mora Prednostne točke so izboljšanje posameznikovih veščin ni treba bati,« še meni Sonja Mavsar. ročanja, živih prenosov, do vodenja različnih studiev imeti vsak (bodoči) športni novinar. in s tem povečanje zaposljivosti ter podpora moder- Mobilnost slovenskih študentov je manj kot dvood- in mogoče se iz tega vidika razlikujemo od drugih pro- nizaciji izobraževanja in usposabljanja. Ideja programa stotna 12 N A U D A R U P O D D R O B N O G L E D O m 13 ODHAJAM V NEMČIJO BIlA SEM NA FINSKEM BREmEN, mESTO LJUBEzNI DEžELA, KI JE PRIJAzNA LJUDEm PRIPRAVILA: Sara Trontelj IN ŠTUDENTSKEmU žEPU Bremen, mesto ljubezni? Ni res, to so Firence. Ampak mesec. Zelo sem si želela živeti v študentskem domu, Ryanairovo letališče. Ta nizkocenovna letalska družba te PRIPRAVILA: Monika Kern tri evre več kot v Ljubljani. Vozovnica je vključevala pet dali nalogo in teden dni časa. Priznam, da sem se s pre-mislim, da je vsako mesto, ki sodeluje v Erasmus pro- ampak do tega je težko priti, ker je treba izpolnjevati za 30 € pelje skoraj po celi Evropi. Naj vikend izkoristim prevoznih sredstev, vlak, avtobus, tramvaj, metro in tra-malo tehnične podkovanosti precej namučila s projek- gramu, lahko mesto ljubezni. Več ko poslušam o izmen- določene pogoje, ki jih ne razumem povsem. Če pa bi za mrzlo Norveško ali bi se raje pogrela na Kanarskih Za svojo »Erasmus pot« sem se odločila zelo na hi- jekt. Študentskih bonov sicer nimajo, imajo pa posebne tom, kar se tiče snemanja in montiranja, vendar sem javah v tujini, bolj se veselim, da za eno leto odhajam. moja želja po študentskem domu bila res tako močna, otokih? Časa imam dovolj, prevozna sredstva pa so štu-tro, v nekaj dneh. Vedno sem rada potovala, vendar o se zato tudi precej naučila. Pri predmetu, imenovanem Vezi, ki se stkejo na takih potovanjih, naj bi bile res pa v Bremnu ponujajo sobe v privatnih študentskih do-dentom veliko bolj prijazna kot v Sloveniji. Med drugim študiju v tujini nikoli nisem razmišljala, vsaj ne zares. “žE SEm ImELA V mISLIh, KAKO BO IzPADLI LAS Radio, denimo, smo naredili svojo radijsko oddajo v an- močne. Sploh, če jih povezuje ljubezen. Ljubezen do movih za 350 € na mesec. na začetku semestra študenti kupimo »Semester ticket« Na prvo mesto liste skrbi sem postavila jezik. Zdaj, ko V LIJAKU DELAL hISTERIJO mED BABAmI. ROKO gleščini. Finski kolegi so nam pri tem pomagali. Ko je bil življenja. Me je strah? Seveda me je strah. Ampak mislim, da je to za 190 €, ki ima mnogo ugodnosti. Med njimi tudi je izkušnja za mano, vem, da je bila ta skrb popolnoma NA SRcE – TOVRSTNA DEKLETA SE NA IzmENJA- predmet Radio v polnem teku in v etru, za njih odpadejo Da bom nekoč šla na študentsko izmenjavo, vem že dol- tista prijetna trema, ker ne veš, kaj te čaka. Ta pa mora vključuje potovanja po celi zvezni deželi. Tako se lahko, odveč. Ko enkrat slišite Špance ali Francoze in njihovo VO NE PRIJAVLJAJO.” vsi drugi predmeti, saj morajo program pokrivati do- go. Kaj pa vem, tujina se mi je vedno zdela privlačna. biti. Bolj kot tega se veselim, da grem. Nov svet, novi kadar želim, usedem na vlak in obiščem večja mesta, ubogo znanje angleščine, ti je takoj jasno, da ti obvladaš. ber mesec. Med izbirnimi predmeti, čeprav sem sama In ko sem prvič obiskala Nemčijo, sem vedela, da je to kot sta Hamburg ali pa Hannover. Svoje nagle odločitve nikoli nisem obžalovala. Finsko študentske restavracije, imenovane UniCafe, kjer si lahko študirala novinarstvo, sem si lahko izbrala tudi precej kraj, kjer bi rada študirala. Zanimivo, prijavila pa sem “čAKA mE čUDOVITO PRESENEčENJE, KI SE To, da nemško ne znam dobro me ne skrbi, ker se bom sem med mnogimi državami izbrala, ker sem želela iti jedel tudi presno in vegansko, za dobra dva do slabih pet bolj tehnične in ne toliko novinarske predmete, kot jih se na Nizozemsko. Bremen je bil šele moja tretja izbira. mU REčE RyAN-AIROVO LETALIŠčE. TA NIzKO-udeležila intenzivnega tritedenskega tečaja nemščine. nekam, kjer je svet popolnoma drugačen. evrov. Skrbi mi je povzročala tudi nastanitev. Sama sem poznamo pri nas. Ustvarjali smo animacije iz različnih Ampak usoda me je spomnila, da sem vedno stremela cENOVNA LETALSKA DRUžBA TE zA 30€ PELJE Vsi predmeti, ki jih bom opravljala, so v angleškem jezi- Skrbi so se pojavljale tudi v obliki denarnih sredstev. živela v hiši s starši več kot dve desetletji, zdaj pa naj bi tehnik, delali kratke filmčke z efekti, na fakulteti, kjer nas k Nemčiji. SKORAJ PO cELI EVROPI.” ku, s tem bom imela priložnost izboljšati svojo anglešči- Čeprav sem imela vse možne štipendije, ki se jih da dobiti, si apartma delila še s petimi puncami. Že sem imela v je kava stala le en evro, smo bili deležni tudi vse tehnične Urediti ogromno papirjev, preden greš, je neizogibno. no, pa tudi nemščino. sem še vedno segla globoko v žep, da sem si izkušnjo la- mislih, kako bo izpadli las v lijaku delal histerijo med in vizualne podpore, ki smo jo potrebovali za produkci-To je zame še posebej težko, ker mi je bilo do sedaj pre- ljudje in sveža energija. Točno to, kar potrebujem! Pri Nenazadnje pa so tu zabave. Pomislite, ljudje z vseh hko privoščila. So bile pa skrbi glede tega pred odhodom »babami«. Roko na srce – tovrstna dekleta se na izmen-jo. To je bilo zame novo, vsa ta oprema, ki jo je fakulteta cej prizaneseno na tem področju. Da pa sem poprijela tem pa mi precej pomaga naš dober prijatelj Facebook. koncev sveta, željni novih začetkov, zagnani, da v seme-pretirane. Šolstvo na Finskem stoji super. Res sem vesela, javo ne prijavljajo. Punce so bile vse res »skulirane«. Na premogla, in tudi sam odnos s strani profesorjev. Vsi so za delo s papirji sama, je prvi korak k osamosvojitvi. Tam sem se že včlanila v nekaj Erasmus skupin. Ko vi- stru ali dveh izkusijo čim več. Včasih se vprašam, če si da sem ga imela priložnost spoznati pobliže. O tem, kako začetku vse poteka bolj z rezervo, preračunaš, kdaj greš v bili izredno prijazni, nobenih striktnih rokov nam niso Prvič bom živela 1.200 km stran od doma, kjer bom dim, koliko ljudi se podaja v enako življenjsko situacijo nisem zadala preveč. Grem pa le za eno leto v neznano je bil cel »novinarski« faks pravzaprav povezan z igralci, kuhinjo, da ne bo nikogar zraven. Čez teden dni se začne-dajali. Pomembno je bilo le to, da kakršnokoli idejo smo odvisna samo od sebe. Tam ni zasilnega izhoda »Starši in se sooča z istimi problemi, moram priznati, da me deželo med popolne tujce. Kako bom pa drugače vedela, režiserji, radijci, da so predavalnice predstavljali studii jo kratki pogovori ob kuhanju ali pomivanju posode, po dobili, so jo podprli – mi pa smo jo mogli izvesti po SOS«. Kje bom sploh živela? Univerza v Bremnu mi je kar malo pomirja. če ne poskusim? Ne vem, kaj me v Bremnu čaka, pre- in ogromni prostori tehnične opreme, fakulteta ima tudi dveh tednih, ko pade prvi stanovanjski žur, postanete svojih najboljših močeh. Čeprav Finci veljajo za hladen ponudila sobo za 360 € na mesec, kar je precej drago. Potovanja, potovanja, potovanja! Obožujem jih. V pričana pa sem, da bo nepozabno. svojo kuhinjo in dnevno sobo. Izkušnja je bila fenomenal- neločljive pri kuhanju večerij. narod, ki ima rad prostor okoli sebe, mehurček le zase, Povprečna cena za opremljeno sobo je nekje 230 € na Bremnu me čaka čudovito presenečenje, ki se mu reče na. In stroški meni, kot študentki na Finskem, nič višji kot Predavanja niso potekala povsem klasično. Že prvi teden se le-ta razblini takoj, ko spozna, da ti lahko zaupa. doma. V Helsinkih sem za mesečno vozovnico plačevala so nas s pravimi kamerami poslali v snežni metež, nam ODHAJAM V ITAlIJO BOJ z BIROKRAcIJO KONčAN, BIlA SEM V ŠPANIJI ŠTUDENTSKA žIVcI IzGUBLJENI, NAJBOLJŠI DEL IzmENJAVA PA ŠELE PRIhAJA V TUJINI? JA! PRIPRAVILA: Katja Humar PRIPRAVILA: Eva Rupnik Nekaj novega. Nekaj vznemirljivega. Nekaj, kar ni datke poiskala kar sama. Po urah dešifriranja fakultetne opravljeni. Tako sem v enem tednu uspela zamrzniti FOTOGRAFIJA: Eva Rupnik tukaj. Potovanja so mi bila že od malih nog nekaj spletne strani sem diplomirala iz italijanskega šolskega moje bivanje v študentskem domu, pridobiti zdravst-samoumevnega. Zato sem, že preden se mi je sploh san- sistema in našla nekaj, kar je spominjalo na predmetnik. veno zavarovanje, določiti datum odhoda, rezervirati Celotno življenje je sestavljeno iz niza trenutkov, ki se jalo, na kateri faks se hočem vpisati, vedela, da grem na Kos papirja s praznimi okvirčki v meni vzbudi neka-hostel, napisati par oglasov za sobo v Italiji ter izbrati prepletajo v izkušnje in tkejo osebno izkaznico vsakega študijsko izmenjavo. In končno je nastopil ta februar, ko kšno fobijo, odpor in kljub močni želji po odhodu na prevozno sredstvo. Boj z birokracijo končan, živci izgu-posameznika. Še vedno sem mnenja, da se vse stvari smo vsi zainteresirani oddali svoja motivacijska pisma izmenjavo, se ne zmorem lotiti izpolnjevanja vse do sk-bljeni. v našem življenju dogajajo z razlogom in da so nam in upali, da bomo izbrani na želeno tujo fakulteto. Moja rajno zadnjega trenutka. Dobro. Usedem se, izpolnim, Kaj trenutno občutim, ko pomislim, da bom sedla na najpomembnejše izkušnje podarjene takrat, ko sprejme-sporočam vam, da ste sprejeti na študentsko izmenjavo vanjem novih ljudi s celega sveta, nove kulture, popol-prva izbira, Nizozemska, žal ni obveljala, prav tako ne natisnem, zapakiram in pošljem »application form«. Že vlak in da bo v hipu, ko bo ta speljal, vse odvisno samo mo tveganje in se prepustimo toku dogajanja. Tako sem na Universidad de Vigo za obdobje poletnega semestra noma drugačnega življenja in navad ljudi ter enkratno Češka, zato pa me bo usoda popeljala na sam jug Ital-naslednji dan pa sem hitela v Ljubljano, da pridobim od mene? Po eni strani mi gre kar malo na smeh, ko se tudi jaz, študentka novinarstva, odločila za do zdaj študijskega leta 2012/2013.« Zadane te kot strela z jasne-kulinariko. Študij je potekal zelo sproščeno, predavanja ije. Pravzaprav nisem bila razočarana in vedno bolj mi podpis predstavnika naše katedre, preden odide na do-pomislim, kako se bom s svojim smislom za orientaci- najboljšo izkušnjo v svojem življenju in odšla na ga, ko si kar naenkrat pred življenjsko odločitvijo in klju - so potekala v timskem delu, kar je potenciralo posa-postaja všeč ideja, da se moje poletje letos še ne bo tako pust. Podpisan študijski sporazum je nato treba poslati jo in polomljeno italijanščino znašla na sredi Salerna. Erasmus študentsko izmenjavo v tujino. čnim vprašanjem, kako pustiti za seboj svojo družino, meznikovo samoiniciativnost in predvsem presenečen- hitro zaključilo. matični univerzi, mednarodni pisarni in univerzi gos- Priznam pa tudi, da sem malce nemirna. S potovanjem Vse skupaj je bilo zelo preprosto, saj sem si od nekdaj prijatelje, predvsem pa navajenost na okolje in vsakod-je, kako te s srcem sprejmejo takrat še nepoznani ljudje. Dober je občutek, ko dobiš potrjeno prošnjo za Erasmus titeljici, pridobiti še tri podpise in nato imaš dva meseca in samim prilagajanjem nimam težav, doživela sem tudi želela živeti in študirati v Španiji. Že zaradi načina živl-nevno rutino. Z dvignjeno glavo in takrat zmedenimi, a Odhod na Erasmus izmenjavo definitivno predstavlja izmenjavo in že se nasloniš, nasmehneš in izdihneš, am- počitnic. že kar dosti neudobnih situacij, spoznala nekaj poseb- jenja, želje po izboljšanju lastnega akademskega znanja, pozitivnimi mislimi sem tako pristala sredi majhnega in velik izziv ob novem načinu življenja in spoznavan-pak ne! Sedaj so na vrsti papirji. To je najslabši Avgust je minil. »O, na izmenjavo greš. Že veš kako boš nih oseb. Nikoli pa še nisem nekam odšla za celo leto, možnosti izobraževanja v drugačnem in mednarodnem meni še nepoznanega mesta v Španiji. ju novih poznanstev iz oddaljenih koncev sveta, ki prišla tja?«, »Ne, bom že.«, »Kje boš pa spala?«, »Ne vem, sama. Kljub temu vse skupaj dojemam kot nekakšen šolskem sistemu, pridobivanja novih življenjskih iz-Vsako novo obdobje in nov začetek čutim kot prelom- te popeljejo na neopisljivo in neprecenljivo izkušnjo. “mENJAVA OKOLJA, DRUžBE, JEzIKA, VSE TO TI ampak pridi na obisk.«, »Je drago?«, »Hmm?«, »Moraš izziv. Menjava okolja, družbe, jezika, vse to ti pomaga kušenj, zabave, spoznavanja novih ljudi, možnosti posta-nico v svojem življenju, kjer mi je moja iznajdljivost in Odšla sem z izpolnjenima ciljema, tekočim znanjem POmAGA DEFINIRATI SEBE, ŠE Iz DRUGAčNIh imeti zdravstveno zavarovanje za tujino?«, »Zdravstve- definirati sebe, še iz drugačnih zornih kotov. Prepriča- ti in biti samostojna ter predvsem zaradi osebne rasti in komunikativnost prišla zelo prav, saj večina Špancev ne španskega jezika in z veliko mero novih izkušenj, na zORNIh KOTOV.” no zavarovanje?« … Vse to se mi je zdelo postranskega na sem, da bo izmenjava pozitivna izkušnja, ki mi bo iznajdljivosti v popolnoma tuji državi. Na voljo sem govori angleškega jezika in je bilo v samem začetku kar katere sem zelo ponosna. Rada bi se zahvalila svojim pomena, ah bom že, še zmeraj sem se nekako znašla. prinesla veliko novih doživetij, preizkušenj, poznanstev, imela le eno špansko mesto, in sicer Pontevedro, zame težko. Po slabem tednu sem s pomočjo študentov pros-staršem, da so mi omogočili to neverjetno izkušnjo, ki del tega procesa. Najprej ti fakulteta, ki te bo gostila, Izgleda, da druge bolj skrbi zame, kot mene samo. Kot predvsem pa spominov. Zato se tudi strinjam s prego-najlepše mesto v gorati pokrajini na skrajnem severoza- tovoljcev prišla do prijetnega stanovanja v centru mesta, jo po mojem mnenju potrebuje prav vsak posameznik, pošlje podatke o izmenjavi, predmetnik, itd. Pri meni vedno pa sem se tudi tokrat v bližini datuma odhoda vorom, da je svet knjiga in tisti, ki nikoli ne prestopijo hodu Iberskega polotoka. Priznam, težko je, ko prejmeš kjer sem živela z dvema Argentinkama in punco s Polj-in prijateljem, ki so mi ob celotni izkušnji stali ob strani. je bilo vse to sicer bolj samoiniciativno, saj sem si po- počutila ogroženo z vsemi opravki, ki pač morajo biti domačega praga, berejo le eno stran. elektronsko pošto z naslovom: »Spoštovana Eva Rupnik, ske. Tako se je pričela moja polletna izkušnja; s spozna-Sprejmite izziv in se podajte v neznano! 14 P O D D R O B N O G L E D O m P O D D R O B N O G L E D O m 15 INTERVJu Z ROMANO BIlJAK GERJEVIČ, PREDSEDNIcO FEJS-A žELELI SmO SPODBUDITI DRUŠTVENO DELOVANJE NOVINARJEV IN SE mED SEBOJ mALO SPOzNATI PRIPRAVILA: Vida Božičko FOTOGRAFIJA: Vida Božičko Študentka 4. letnika smeri Novinarstvo na FDV-ju premalo živ. Ko je bilo lani na seji treba menjati vod-Letos vas torej čaka organiziranje skupščine, se nanjo in predsednica slovenskega FEJS-a (Forum for Eu- stvo, smo se podpredsednica Nastja Hrobat, takratna že pripravljate? ropean Journalism Students) Romana Biljak Ger- urednica Klina Lea Smrkolj in jaz odločile, da bomo Ja, skupščina se že organizira in trenutno delamo na “zA LETOŠNJO IzVEDBO mEDIJSKEGA FESTI- jevič, pravi, da je z aktivnostjo in samoiniciativ- društvo vzele v roke, če bomo res nekaj delali, saj se nam programu. November bo namreč kmalu tu in mi bomo VALA SmO žE V KONTAKTU z ODGOVORNImI Iz nostjo dosegljivo vse. Lansko leto je zato prevzela je zdelo brezzveze imeti društvo, ne da bi karkoli orga-gostili približno 50 ljudi, za katere bo treba dobro DNS-JA IN VSE KAžE, DA SE BO LETOS SODELO- vodstvo FEJS-a, ki je ob pomoči kolegov ponovno nizirali in da ljudje sploh ne bi čutili, da lahko sodeluje-poskrbeti. VANJE SAmO ŠE RAzŠIRILO.” zaživel. Mednarodni FEJS (FEJS International) je že jo. Podpora je bila velika, predvsem s strani naših kole-zelo stara povezava, ki je v osnovi nastala pod inicia- gov. Verjetno so aktivno novinarsko društvo pogrešali Je program že zasnovan? festivalom, resneje pa smo se začeli pripravljati nekaj 3. letniki prevzamejo uredništvo Klina. Tudi ljudje po možnosti. Sčasoma si napolniš življenjepis, spoznaš lju-tivo študentov novinarstva, saj so čutili, da se morajo ali pa so začutili, da res želimo nekaj narediti. Stvari so Nekaj idej že imamo, ampak še niso za v javnost. V mis-mesecev prej – imeli smo nekaj sestankov, se dogovo- končanem študiju še ostanejo v kontaktu z nami, sicer di in priložnosti se ti začnejo odpirati same od sebe. Res povezati, ker je le tako v stroki možen napredek. »Šir-preprosto zaživele in zdaj nekako tečejo. lih imamo ogled Ljubljane in morda izlet na Bled, sicer rili, kaj bo kdo počel in podobno. Za letošnjo izvedbo in bolj zaradi prijateljstev, pa vendar. verjamem, da se da. jenje obzorij in spoznavanje ljudi je velika prednost pa je program na skupščinah bolj delovno naravnan. organizacijo festivala smo že v kontaktu z odgovornimi tovrstnih združenj,« pravi Romana, ki bo tradicijo Pa vendarle ne tečejo same od sebe. Kakšna je tvoja Treba bo izvoliti nov sekretariat in se pogovoriti o pri-iz DNS-ja in vse kaže, da se bo letos sodelovanje samo Kaj so prednosti članstva? Kaj bi zaželela brucem ob novinarskih začetkih? FEJS-a na Fakulteti za družbene vede nadaljevala tudi vloga – vloga predsednice? hodnosti mednarodnega FEJS-a. Na skupščini ni nikoli še razširilo. Dostop do ljudi, ki so aktivni v istih stroki kot ti, lažje Brucem bi svetovala, naj vztrajajo. Če je novinarstvo to, v tem letu. Moja vloga je največkrat birokratske narave, ukvarjam neke tematike, mogoče bomo, za popestritev, organi- pa izveš tudi za kakšne poslovne priložnosti in avdici- kar si res želijo početi, potem ne potrebujejo nikogar, da se z razpisi in skrbim za finance. Pri tem mi seveda po- zirali kako gostujoče predavanje. Kaj je glavna vloga FEJS-a? je. Predvsem pa gre za širjenje obzorij, sodelovanje, Za teboj je prvo leto vodenja FEJS-a, kaj so bili tvoji magajo ostali člani. Ena od pomembnejših vlog je tudi Menim, da je njegova glavna vloga povezovanje ljudi, spoznavanje novih ljudi in pogledov na različne pro- “NE SE PRESTRAŠITI OB DEJSTVU, DA SmO cilji, ko si funkcijo prevzela? zbiranje idej za projekte, a ne bi rekla, da sem idejni Kakšni so pa sicer plani za to študijsko leto? tako s kolegi na fakulteti kot tudi z Društvom novinar- blematike, ukvarjanje z novimi stvarmi, kot je recimo NOVINARJI NA LISTI TOP 5 NEzAPOSLJIVIh S podpredsednico Nastjo Hrobat sva se odločili, da vodja, saj zadeve načrtujemo skupaj, se poslušamo in Za letos imamo veliko načrtov. Namen imamo organi-jev Slovenije, saj so take povezave vedno dobrodošle, organizacija dogodkov in zbiranje različnih referenc. To KADROV – TEBI BO žE USPELO!” hočeva s FEJS-om seznaniti čim več ljudi in jih spod- projekte skupaj realiziramo. Bistveno pa je, da kot pred- zirati delovni vikend, ponovno izdati štiri številke Kli- mednarodna sodelovanja pa omogočajo tud spoznavan- so prednosti. buditi k pisanju za Klin, saj jih v preteklih letih ni toliko sednica bdim nad društvom in sem v rednih kontaktih z na in organizirati spoznavni žur. V planu imamo nekaj je tujih (bodočih) novinarjev. S pomočjo FEJS-a lahko jih v to prepričuje. Ne se prestrašiti ob dejstvu, da smo sodelovalo. Povezati smo se želeli z Društvom novinar- mednarodnim FEJS-om. predavanj in okroglih miz, ki jih bomo organizirali spoznaš cel kup novih ljudi s podobnimi interesi. To so Kaj si osebno pridobila in se naučila v letu dni pred-novinarji na listi »top 5« nezaposljivih kadrov – tebi bo jev Slovenije (DNS) in posledično postali njihova mlajša samostojno in v povezavi z drugimi društvi, ponovno dobre veze, ki so lahko zgolj kontaktne, ti pomagajo pri sedovanja? že uspelo! Možnosti so, ampak samo za tiste, ki si jih res sekcija. Na sploh smo želeli spodbuditi društveno delo- Kako deluje mednarodni FEJS in v kakšnem odnosu bomo sodelovali pri organizaciji medijskega festivala v kakih novinarskih prispevkih ali pa se razvijejo v pri-Spoznala sem ogromno novinarjev iz Slovenije in iz tu- želijo in so se pripravljeni malo potruditi. vanje novinarjev in se med seboj malo spoznati. je s slovenskim? povezavi z DNS-jem, pa seveda aktualne, tekoče zadeve, jateljske. jine, mlajše in starejše kolege s fakultete, s katerimi sicer FEJS International ima 3 organe, izvršilni odbor, ki ima vedno se še kaj najde. ne bi prišla v kontakt. Prav tako sem obiskala države, ki Pa vendar, niso okoliščine slabše kot pred leti? Je začetena zagnanost obrodila sadove? 5 članov iz 5 držav in se vsako leto volijo na skupščini, Koliko članov ima društvo? jih brez kongresov ne bi. Mogoče sem malo pridobila Mogoče imamo celo več možnosti v teh časih, saj nas Ja, z Društvom novinarjev Slovenije smo sodelovali sekretariat, ki se voli na dve leti (trenutno so v sekretar- Že lansko leto ste aktivno sodelovali pri medijskem Članov je precej, okvirno društvo šteje 200 članov, od tudi na odgovornosti, predvsem pa spoznala ogromno nič ne omejuje. Sploh v času študija je treba izkoristiti pri organizaciji medijskega festivala, organizirali smo iatu tri Slovenke), tretji organ pa je organizacijski odbor, festivalu, kako je potekalo delo? Ali bo letošnje tega jih je aktivnih okrog 50. Ti sodelujejo pri pripravi zanimivih in dobrih ljudi. to, da lahko delaš praktično povsod. Menim, da je okol- cel kup okroglih miz, tako v povezavi z drugimi društ- ki se spreminja vsako leto, glede na to, kje bo nasled- sodelovanje podobno? naših dogodkov, se jih udeležujejo, pišejo za Klin ali so je lahko kar spodbudno – ustanavlja se veliko novih vi kot tudi samostojno, na začetku leta smo pripravili nji FEJS kongres oziroma skupščina. Trenutno smo v Sodelovanje je bilo zelo sproščeno, »fejsovci« smo v aktivni v mednarodnem FEJS-u. Največ jih je študentov Kaj meniš o zaposlovanju novinarjev po končanem stvari, samo nekako jih je treba znati opaziti in se znaj-brucovanje, udeležili smo se mednarodne skupščine organizacijskem odbor Slovenci, ki bomo organizirali večini delovali v uredništvu, ki je bilo postavljeno na Novinarstva, nekaj je takih, ki so študij že zaključili ali študiju? ti. Veliko izkušenj se da dobiti že z obvezno novinar- v Belgiji in mednarodnega kongresa, ki je bil aprila na skupščino. Tako deluje mednarodni FEJS, po državah festivalu – vse dni smo sproti pisali novice, poročila z pa študirajo katero drugo smer, pa se z novinarstvom Sem optimist. Menim, da se da narediti vse, če prev-sko prakso, kar je res dobro čim bolj izkoristiti. In ni se Nizozemskem. Res smo bili precej aktivni. pa ima tudi svoje satelite, kjer, podobno kot v Sloveni- dogodkov, komentarje za spletno stran festivala, dela- ukvarjajo. V začetku leta se za vpis vedno odločajo tudi zameš iniciativo. Vedeti moraš, kaj bi rad in najti pot, sploh treba obremenjevati z okoliščinami – nikoli niso ji, delujejo tudi na državni ravni. Pri nas smo npr. zelo li intervjuje, pomagali smo tudi pri podelitvi nagrad, prvi letniki, najaktivejši člani pa so študenti 3. letnika. kako priti do tega. V novinarstvu te ne bo nihče prosil, za nikogar popolne. Zdi se, kot da je v preteklem letu FEJS ponovno zaživel. povezani z DNS-jem, s fakulteto, z ostalimi društvi naše prodaji vstopnic in drugih organizacijskih delih. Ok-Mislim, da takrat spoznajo, da je treba biti aktiven na da prideš delat, pa tudi ko boš že delal, te ne bo nihče V bistvu je FEJS dobro deloval že prej, a je bil verjetno Univerze, podpira pa nas tudi ŠOU Ljubljana. virno smo se za sodelovanje dogovorili že pol leta pred več področjih in se zato še najbolj zaženejo. Prav tako prosil, da delaš več ali bolje. Če se potrudiš, je veliko 16 Š T U D E N T S K O Š T U D E N T S K O 17 SuBVENcIONIRANE VOZOVNIcE lETOS DRAžJE ŠTuDENTSKI REFERENDuM KOmBINIRANE VOzOVNIcE V ŠE EN PRImER NEPOTREBNE mARIBORU DRAžJE zA PET, V RAzSIPNOSTI S ŠTUDENTSKIm LJUBLJANI PA zA DESET EVROV DENARJEm PRIPRAVILA: Enja Zagoršek PRIPRAVILA: Nika Senica FOTOGRAFIJA: Enja Zagoršek FOTOGRAFIJA: Nika Senica Lani je Vlada RS uvedla subvencionirane vozovnice za študente in dijake. Sprememba je povzročila moč- Za nami je prvi študentski referendum. Stavim, da no povečano uporabo javnega prevoza. Tudi letos so je informacija, da se je sploh oddajalo svoje glasove, subvencionirane vozovnice v javnem potniškem pro- marsikaterega študenta presenetila ali pa ga samo metu na voljo, vendar po višji ceni. opomnila nanj in mu vzbudila slabo vest, ker je bil ravno v času referenduma na počitnicah. To si upam Vozovnice za vse, ki so od kraja izobraževanja oddal- trditi kot dejstvo, saj si je zanj čas vzela le peščica jeni vsaj dva km študentov. Natančneje 319 od okoli 50.000 študen- Preteklo študijsko leto so študenti za mesečno vozovni- tov, ki so registrirani v Upravni enoti Ljubljana. Pri co odšteli približno pet evrov manj kot bodo letos. Do tem je ŠOU v Ljubljani za kampanjo pridobitve čim nje so bili upravičeni vsi, ki so bili od kraja študija odd- več študentskih glasov namenila celih 12.500 evrov aljeni vsaj pet kilometrov. Varuhinja človekovih pravic študentskega denarja. Ali je študentska neaktivnost Vlasta Nussdorfer se s tem ni strinjala, saj bi po njenem v politiki res tako razširjena ali pa je to preprosto posledica tega, da je ŠOU določil datum referenduma “LETOS SO DO SUBVENcIONIRANE VOzOVNIcE med 9. in 11. julijem in to le na eni lokaciji, na Ker- UPRAVIčENI TUDI TISTI, KI SO OD KRAJA SVO- snikovi 4 za vseh 10.000 študentov. Tolikšen je nam- JEGA IzOBRAžEVANJA ODDALJENI VSAJ DVA reč prag udeležbe, da je referendumski predlog sploh KILOmETRA.” sprejet. mnenju morali do subvencionirane vozovnice biti upra- Referendum se je zgodil na pobudo študentskega vičeni tudi tisti, ki so od kraja študija oddaljeni vsaj dva društva Iskra. Študentski zbor (ŠZ) ŠOU-a v Ljubljani kilometra. Na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč 16. maja na seji sprejel plan investicij glede RS je poslala svoje nestrinjanje zaradi diskriminatorne ureditve prostorov na Kersnikovi 4 v hotelsko dejavnost. ureditve. Ministrstvo se je na pobudo odzvalo in po- Profitno usmerjena dejavnost, v kateri se investicijam tihoma spremenilo zakon. Tako so letos do subven- vanjo, po besedah Iskre, »izogibajo celo banke«. Kritični cionirane vozovnice upravičeni tudi tisti, ki so od kraja do ŠOU-a so bili tudi zaradi netransparentnosti sprejet- svojega izobraževanja oddaljeni vsaj dva kilometra. boljšal socialni položaj študentov. Klemen Balanč meni, Z uvedbo polletnih in letnih vozovnic bi, kot je Bojan ja investicije ter stališča, da je investicija očitno interes-da je ta podražitev zgolj še ena v vrsti za študente in di- Žlender povedal za medije, radi preprečili nepotrebne no zgrešena. Hotel s tremi zvezdicami študentom ne Subvencionirane vozovnice ostajajo, a po višji ceni jake vedno bolj neugodne socialne zakonodaje. »Zadnji vsakomesečne čakalne vrste za vozovnico. bi prinesel nič, le da bi se ob tem »vzpostavila realna Vozovnice se bodo v povprečju podražile za pet evrov. rebalans proračuna je prinesel zmanjšanje sredstev za Idejo o polletnih in letnih vozovnicah podpirajo tudi možnost korupcije, krčili bi se prostori za študentske Zanje bodo tisti, ki so oddaljeni od kraja študija med 2 skoraj vse socialne transferje, in če bo vlada jeseni na-na Študentski organizaciji Slovenije, vendar pa so cene dejavnosti in zmanjševala sredstva za socialo«. Ni skriv- in 60 kilometri, odšteli 25 evrov mesečno. Za tiste, ki so pačno posegla v sistem študentskega dela, bomo zašli na le-teh od 180–500 evrov, na kar je v izjavi za Dnevnik nost, da je ŠOU v Ljubljani s svojim proračunom precej oddaljeni med 60 in 90 kilometri, bo cena vozovnice 35 pot elitizacije študija,« je povedal Klemen Balanč. opozoril direktor Ljubljanskega potniškega prometa Pe- razsipen, pa ne v smislu dodatkov za študentske družine evrov, tisti, ki pa so od kraja študija oddaljeni več kot ter Horvat. Vozovnice je treba kupiti že septembra oz. ali revne študente, ampak v smislu jahte za 105.000 ev- ostali neuslišani: »Predlagane spremembe bi sicer one- hostes. Za zadnje naj bi odšteli celih 4.000 evrov. 90 kilometrov, pa bodo zanje odšteli 55 evrov mesečno. Novosti tudi pri nakupu oktobra, kar pa predstavlja še dodaten strošek v času, ko rov, svetovanj za nakupe nepremičnin za 85.000 evrov mogočale izvedbo referenduma med počitnicami, izpit- Pri nakupu kombiniranih vozovnic, ki vključujejo deset Nekoliko se je spremenil tudi sam nakup vozovnice, ki je potreben tudi nakup ostalih šolskih potrebščin. in nazadnje pri želeni investiciji v hotel za 490.000 ev- nim obdobjem, vikendom ter dela prostimi dnevi, prav “GLAVNI PLAKAT KAmPANJE NI VSEBOVAL NITI voženj mesečno z medkrajevnim prometom in vozovni- je to študijsko leto bolj enostaven. Opravi se lahko na rov. Prav slednja pa je pri Iskri sprožila največ nestrin- tako pa bi morale volilne skrinjice biti postavljene na INFORmAcIJE O KRAJU NITI DATUmU co za mestni promet, bodo mariborski študenti odšteli enem mestu, upravičencem pa ni treba dodatno posre- Se bomo študenti raje odločali za druge vrste prevoza? janja in pozvala ŠOU k referendumu. vseh volilnih enotah.« A pri prvem študentskem refe- REFERENDUmA.” pet evrov več kot lani, študenti v Ljubljani pa deset ev- dovati potrdil o šolanju, saj si jih izvajalci izmenjajo Mnenja o tem, ali se bodo študenti raje zatekli k dru-rendumu se je zgodilo prav to. rov več. Do te spremembe je, po besedah generalnega med seboj. Kot novost so na voljo tudi polletne in letne gim prevoznim sredstvom, so različna. Mnogi menijo, Nekonsistentnost pravilnikov ŠOU-a Že če ste pogledali malo okoli sebe oziroma »posrfa- direktorja direktorata za promet Bojana Žlenderja v iz- da podražitev ne bo prinesla bistvene spremembe, po Iskra je že pred začetkom zbiranja 500 podpisov štu- Proračun spet razsipen li« po internetu sadove tega denarja, jih verjetno niste javi za medije, prišlo zato, ker se je za uporabo javnega “NOVOST SO POLLETNE IN LETNE VOzOVNIcE, drugi strani pa se študenti že več let namesto javnega dentov, kolikor jih je treba zbrati za razpis referenduma, Odgovor ŠOU-a na zahtevan referendum je bil očitajoč, niti opazili ali iz njih česarkoli razbrali. »Glavni plakat potniškega prometa zaradi subvencioniranih vozovnic S KATERImI LAhKO ŠTUDENTJE PRIhRANIJO DO prevoza raje odločajo za ponujene prevoze s spletne opozarjala na anomalije v pravilnikih ŠOU-a, ki zade- saj »z vztrajanjem pri razpisu referenduma le tratimo kampanje ni vseboval niti informacije o kraju niti da-odločilo več mladih kot so predvidevali. To naj bi jih 45 EVROV.” strani Prevoz.org, ki je nastala ravno zaradi slabega vajo izvajanje referenduma. Med drugim se je pokazala denar« ter pri tem opozarjali na upad koncesijskih do-tumu referenduma,« so pripomnili na Iskri. To vse naj postavilo pred izziv, kako pokriti vse subvencije z raz- javnega prevoza, je pa tudi cenovno precej ugoden. »To nekonsistentnost pri številu, ki določa prag udeležbe, saj hodkov iz proračuna in pomanjkanje financ. To samo bi povečalo udeležbo na referendumu, a zakaj je potem položljivimi sredstvi. Ta na letni ravni znašajo 39,8 mili-vozovnice. Slednje za študente veljajo devet mesecev. Z je odličen primer samoregulacije, ki potrjuje, da so tisti statut ŠOU-a določa petinsko udeležbo, poslovnik ŠZ po sebi ni slabo, če ne bi 2. julija predsedstvo ŠOU-a svoj glas oddalo le 319 študentov? To pa še ni vse, di-jona evrov. Kljub ukrepom, ki so jih izvajali že sredi leta, njimi lahko nekoliko prihranijo, saj je letna vozovnica sistemi, ki se sami regulirajo, trdni in obstojni,« je za to pa višjo, tretjinsko udeležbo. sprejelo sklepa, s katerim je za prej »nesmiselno in fi- rektor ŠOU-a v Ljubljani, Andrej Klasinc, je namreč še bodo konec leta pridelali okoli 5,4 milijone evrov izgube. za študente 45 evrov cenejša. Študenti lahko izbirajo možnost dejala urbanistka dr. Ilka Čerpes. O subven-Do omenjenih aktov so kritični tudi, ker »nesmiselno nančno potratno« referendumsko kampanjo namenilo pred koncem referendumskega glasovanja potrdil govo-S podražitvijo vozovnic se ne strinjajo v Študentski or- med mesečno, štirimesečno, petmesečno in devet- cioniranih vozovnicah pa je še dodala: »Ta odziv vlade omejujeta čas, v katerem se referendum odvija in na- 12.500 evrov. Iskra pa je že pred tem povedala, da »je rice, da ŠOU ne glede na rezultate referenduma vseeno ganizaciji Univerze v Ljubljani, saj po besedah ministra mesečno vozovnico. Ob nakupu polletne vozovnice je dober, a se zdi, da so zadeve šele na začetku. Sicer jmanj eno volilno skrinjico na sedežu ŠOU-a«. Boži-cena izvedbe referenduma primerljiva s ceno enega razmišlja o opustitvi hotelske dejavnosti. Študentski re- za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljublani, Klemna Bal- študent pridobi mesec brezplačne vožnje med počitni- oživlja Slovenske železnice in medkrajevne avtobuse, dar Kolar, član upravnega odbora Iskre, je dejal, da so zasedanja ŠZ«, torej do 3.000 evrov. Denar naj bi ŠOU ferendumski denar pa je očitno tako postal še en primer anča, ne gre za ukrep, ki bi lajšal socialno stisko in iz-cami, ob nakupu letne pa dva meseca brezplačne vožnje. vendar je potrebna nadgradnja.« na to temo ŠOU-u predlagali spremembe, vendar so namenil za splošno spletno kampanjo, majice in najem nepotrebne in neodgovorne razsipnosti ŠOU-a. 18 Š T U D E N T S K O Š T U D E N T S K O 19 DElO MED ŠTuDIJEM NABIRANJE IzKUŠENJ PRIPRAVILA: urška Trafela FOTOGRAFIJA: Katarina Bulatović MulTIMEDIJSKA POlETNA ŠOlA ZA MlADE INVAzIJA NOVINARJEV V LATVIJI PRIPRAVILA: Špela Bizjak FOTOGRAFIJA: Indjilin Dobriyana 35 evropskih držav. 35 mladih novinarjev in aktivis- produkcije. pester vpogled v dogajanje v Latviji – migracije in beg tov. Deset učiteljev. Osem gostujočih predavateljev. Poleg aktivnih delavnic smo imeli tudi nekaj zanimivih možganov, kritično socialno stanje upokojencev, brez-Najmanj 22 odmorov za kavo. 14 dni v Latviji. Statis- predavanj s področja aktivizma in promocijskih zgodb. poselnost mladih, evro skepticizem. tika in številke ne povedo vsega. Bistvo je, da je 14 dni Pogovarjali smo se o razliki med aktivizmom in noviVečina študentov si že med samim študijskim obdob- delom. Tako lahko študenti novinarstva na Fakulteti za Karierni centri fakultet Multimedijske poletne šole v Latviji minilo hitreje, narstvom ter medsebojni povezanosti. Spoznali smo Največji korak: zabava jem poišče delo, saj si želi pridobiti delovne izkušnje, družbene vede izkušnje pridobivajo z ustvarjanjem revije Karierni centri na fakultetah nudijo študentom in kot bi pričakovali. Učenje multimedijskih veščin in osnove dobre kampanje, ugotovili, da je Twitter super Poleg natrpanega urnika se je vedno našel čas tudi za mnogim pa študentsko delo predstavlja tudi dodaten študentov novinarstva Klin, ki jo pravkar prebirate. Tudi diplomantom informacije o študijskih programih in druženje s kolegi iz celotne Evrope ter pripovedovan-orodje za »crowdsourcing«, se naučili kako pritegniti druženje in zabavo. Včasih smo imeli konkreten razlog vir zaslužka. Študentski servisi ponujajo veliko štu-s študijsko prakso, ki je obvezna za študente tretjega in zaposlitvenih možnostih diplomantov po zaključku je o svojih (novinarskih) dogodivščinah je zagotovo ravno pravšnjo pozornost na socialnih omrežjih. za zabavo – praznovali smo rojstne dneve, poslovili smo dentskih del, ki pa velikokrat niso povezana s samim četrtega letnika novinarstva, študenti pridobijo še kako študija, individualno in skupinsko karierno svetovanje, izkušnja, ki ti še dolgo ostane v spominu. se od predčasnega odhoda katerega izmed učiteljev ter študijem. Nekaterim pa se pri izbiri dela nasmehne pomembne izkušnje. Analiza praktičnega usposabljanja organizacijo brezplačnih delavnic in drugih dodatnih Novinar mora znati argumentirati proslavili prihod novega. Skoraj vsak večer smo ime- sreča, saj najdejo študentsko delo ravno na področju na FDV-ju v študijskem letu 2011–2012, ki je na voljo na izobraževanj, obveščanje o prostih delovnih mestih, Prvi korak: spoznavanje Poleg učenja multimedijskih veščin je bila poletna šola li turnir v igranju Enke – igre za eno uro ali vso noč. svojega izobraževanja. spletnih straneh FDV-ja, kaže, da je kar 98,6 % študen- predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih možnostih v FEJS Latvija (Forum for European Journalism Students) namenjena tudi debatiranju. To pomeni, da smo se uči- Imeli smo tudi prosti dan in se odpravili raziskovati tov pri praktičnem usposabljanju pridobilo ter uporabilo njihovih organizacijah, študijske obiske v organizacijah, in Soros Foundation Latvia sta letos med 12. in 25. av-li, kako jasno argumentirati in tvoriti močan argument, Siguldo s kajaki po bližnji reki in se kopali. Nekateri so Dragocene izkušnje znanje in kompetence, ki so potrebne za opravljanje pokli- kjer študenti spoznavajo realno delovno okolje, sprem- gustom organizirala Multimedijsko poletno šolo za kako prepoznati šibke argumente in jih samozavestno se preizkusili v adrenalinskih športih in si vzeli čas za Čeprav študentsko delo uradno ne šteje med delovne iz-ca, prav tako pa so opravljali dela in naloge, ki omogočajo ljajo diplomante, izvajajo promocijske aktivnosti, orga-mlade od 18 do 29 let. Latvija je dežela dreves, zato ne zavrniti, ter kako si pripraviti svoj govor. Naučeno smo obisk adrenalinskega parka, preizkusili »bungee jump-kušnje, študent z vsakim študentskim delom izkušnje in pridobitev izkušenj in nadgradnjo znanj, ki so jih pridobili nizirajo posvete na temo vseživljenjske karierne orient-preseneča, da se je poletna šola dogajala v Siguldi, zele- vadili v debatah, v katerih smo se razdelili v skupine ing«, vožnjo z bobom ali se kolesom podali po mestu do določena znanja pridobi, predvsem pa delovne navade, med študijem. acije in drugo. Karierni centri so koristni, saj skrbijo za nem okolju 50 kilometrov vzhodno od prestolnice Rige. in zastopali različna stališča ter zavračali argumente bližnjih gradov. ki so še kako pomembne pri iskanju zaposlitve. Z delom stike med študenti in delodajalci. Zaradi pestrosti držav in mladih ljudi je bila že dan po nasprotne skupine. Koristen nasvet naših učiteljev de-na področju izobraževanja študent pridobi izkušnje, ki Samoiniciativnost je ključnega pomena prihodu organizirana kulturna spoznavna zabava. Tako bate je bil: »Veš več, kot misliš, da veš.« S pomočjo do-Slovo ni zadnji korak mu kasneje pomagajo pri iskanju prve zaposlitve, prav Študentka novinarstva Monika se je za delo med študi- “ANALIzA PRAKTIčNEGA USPOSABLJANJA smo lahko v enem večeru okušali avstrijsko čokolado, brih argumentov smo bili sposobni argumentirati temo, Po dveh tednih je prišel čas, ko smo se morali odpraviti tako pa se velikokrat ponudi priložnost prve zaposlitve jem novinarstva odločila, ker je želela izvedeti, kako FDV KAžE, DA JE KAR 98,6 % ŠTUDENTOV PRI slovaško žgano pijačo, holandske bonbone, češko pivo ki je nismo poznali, smo jo poznali le površno, ali pa se domov. Dva tedna je dovolj, da se spoprijateljiš z ljud-prav v podjetju, kjer študent opravlja študentsko delo. To pravzaprav poteka novinarsko delo. Čeprav je že med PRAKTIčNEm USPOSABLJANJU PRIDOBILO TER in seveda slovensko potico. z uvodno trditvijo sploh nismo strinjali. Zadnja dva dni mi, s katerimi si deliš toliko skupnih interesov, a vse-je pomembno predvsem zato, ker delodajalci pričakuje- samim študijem pridobila določena znanja, je želela ve- UPORABILO zNANJE IN KOmPETENcE, KI SO je potekal tudi pravi turnir v debatiranju. eno premalo, da z njimi deliš vse, kar bi želel. Vsi smo jo, da imajo študenti ob zaključku študija že pridobljene deti, kako poteka delo v uredništvu časopisa. Ker oglasa POTREBNE zA OPRAVLJANJE POKLIcA.” Drugi korak: učenje se strinjali, da Evropa ni tako zelo velika, zato smo že določene delovne izkušnje. na spletnih straneh študentskih servisov kar nekaj časa Naslednji dan se je začelo zares. Na programu smo ime- Tretji korak: delo dogovorjeni, da se ponovno vidimo – kar tako, kar nek- Najti delo, ki ustreza smeri študija, ni preprosto, zato štu- ni zasledila, se je odločila, da bo sama pisala uredniku. Na spletnih straneh kariernega centra Fakultete za li različna predavanja in delavnice, ki so se vsak dan Vso znanje, ki smo ga dobili s predavanji in delavnicami, je ali pa ponovno v Latviji na t. i. zimski šoli, ki jo po-denti velikokrat posegajo po neplačanem, prostovoljnem Priložila je svoje dosedanje pisne izdelke in bila izbrana za družbene vede tako najdemo aktualne ponudbe za ponavljale in nadgrajevale. Začeli smo s predavanjem smo morali uporabiti pri skupinskem projektu. Ponudi-novno organizira FEJS Latvija. Brez dvoma smo vsi delo. Pri delu se je naučila predvsem samostojnosti in iz- praktično usposabljanje in študentsko delo. o fotografiji, kjer smo spoznali osnove in ustvarili foto li so nam sedem možnosti in sedem tematik, ki so nas pridobili veliko novega in uporabnega znanja, ki nam “KARIERNI cENTRI NA FAKULTETAh NUDIJO najdljivosti, saj mora večino dela opraviti sama, hkrati pa Zelo pomembno je, da začnemo graditi kariero že te-zgodbo. Pogovarjali smo se tudi o etiki in zasebnosti, zanimale in bili tako razdeljeni v sedem skupin. Vsaka bo koristilo na naši poti – naj bo to osebna pot ali pa ŠTUDENTOm IN DIPLOmANTOm INFORmAcIJE je tudi spoznala, da je to res tisto, s čimer se želi ukvarjati kom študija in nadgradimo znanje, ki ga pridobimo. ki ju mora vsak fotograf upoštevati. Ugotovili smo, da skupina je morala pripraviti multimedijski prispevek na stopničke do naše kariere. O ŠTUDIJSKIh PROGRAmIh IN zAPOSLITVENIh tudi v prihodnosti. Z delom je zelo zadovoljna, saj meni, Vsako leto je ponudb za študentsko delo na trgu dela obstaja veliko pravil, kako narediti dobro, kvalitetno svojo temo. V ta namen smo se odpravili tudi v prestol-mOžNOSTIh DIPLOmANTOV.” da pridobiva praktične izkušnje, ki ji bodo koristile tudi manj, zato se moramo sami angažirati in iskati delo tudi fotografijo, ta pravila pa moramo včasih tudi kršiti, da nico Rigo na tiskovno konferenco in na intervjuje, za KORISTEN NASVET NAŠIh UčITELJEV DEBATE JE v bodoče. Sicer pa so v podjetju zelo prilagodljivi in lah- neposredno pri podjetjih. Le tako si bomo iskanje prve fotografija dobi osebni pečat. S praktičnimi vajami – katere smo se morali predhodno dogovoriti. Projekt je BIL: »VEŠ VEč, KOT mISLIŠ, DA VEŠ.« delu. To delo ponujajo fakultete, študentske organizaci ko delo prilagaja študijskim obveznostim, tako da študij zaposlitve olajšali. Saj, kot pravijo, nič ne pade z neba. snemanjem novic ipd. smo se lotili tudi video in avdio vsaka skupina predstavila zadnji dan. Tako smo dobili je, društva, organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljnim ne trpi. 20 Š T U D E N T S K O N O V I N A R J E V B O N U S 21 PRAKSA NA VAlu 202 ...NAPOSLED PA SE V ETRU zNAJDE “NEKAJKRAT SEm SPREmLJALA, KAKO NASTAJA PROGRAm VALA 202 V žIVO IN VSAKIč zNOVA TVOJ PRISPEVEK zARDEVALA, KO SEm SPOzNAVALA SPIKERJE z NEBEŠKImI GLASOVI, KI JIh SIcER VSAKODNEV- NO POSLUŠAm NA RADIU.” PRIPRAVILA: Barbara Vidmajer Če vas zjutraj prebuja žametni glas z radio budilke, ob na štiri stene, nasprotno – precej sem hodila po terenu. mesecu in pol prakse na nacionalnem radiu sem nam-pripravi zajtrka poplesujete na popevko tedna, vas v Sprva sem se skupaj s starejšo sodelavko odpravi- reč ugotovila, da še kako velja zguljeno reklo, da je novi- avtomobilu na poti do faksa radijski sprejemnik ob- la na novinarsko konferenco, nato pa sem se jih nekaj narstvo preprosto način življenja. Enostavno ne veš, vešča o postavljenih radarjih in zastojih na cesti ter si udeležila tudi sama in o njih pripravila poročila. Pose-kdaj boš končal z dnevnimi zadolžitvami, zato se raje ne ne morete predstavljati, da ne bi nekje v ozadju ves čas ben izziv je predstavljalo snemanje anket na ljubljanskih dogovoriš za kosilo s kolegico, saj obstaja velika verjet-poslušali svoje priljubljene radijske frekvence, potem ulicah, zato pa sem se toliko bolj zabavala pri sami mon-nost, da bo ravno takrat na Okrajnem sodišču v Ljublja- vam je praksa na radiu preprosto pisana na kožo! taži prispevkov. Končno nalogo je predstavljala priprava ni potekal izrek sodbe Janezu Janši, na katerega te zadnji Kot ljubiteljica radia sem se v lanskem študijskem letu 7-minutnega prispevka, čigar tematiko in sogovornike hip pošlje urednik. Zna se zgoditi, da je kakšen dan tre-odločila za opravljanje prakse na drugem programu sem sama predlagala. Seveda sem bila ponosna, ko je ba vstati ob petih zjutraj in začeti pripravljati poročila Radia Slovenije, Valu 202. Po začetni gori birokracije bil konec julija v etru oddaje Generator objavljen moj za Drugo jutranjo kroniko, spet drugič pa popoldan in obveznih postopkov skozi katere moraš, če želiš priti prispevek o mladih, ki iščejo zaposlitev! Nič manj na-srebaš šampanjec in klepetaš s svetovnimi umetniki na na javni zavod RTV, sem se z urednico dnevne redak- vdušena pa nisem bila nad pripravo krajših novičk za predstavitvi nove knjige priznanega francoskega pisatel-OBVEZNA NOVINARSKA PRAKSA V 3. IN 4. lETNIKu NOVINARSTVA cije Vala 202, Natašo Zanuttini, dogovorila za opravl- isto oddajo in urejanjem Koledarja kulturnih prireditev. ja. Najpomembneje pa je, da imaš oči ves čas na pecl-KUhANJE KAVE NI NOVINARSKA janje prakse v poletnih mesecih. Junijsko-julijski ter- Nekajkrat sem spremljala, kako nastaja program Vala jih. Brez samoiniciative pač ne gre. Predlagaš to in ono, min se je izkazal za dobro potezo, saj je bilo kar nekaj 202 v živo in vsakič znova zardevala, ko sem spoznavala dobiš nekaj zavrnitev, naposled pa se tako v etru kot na PRAKSA sodelavcev na zasluženem dopustu, tako da sem lahko spikerje z nebeškimi glasovi, ki jih sicer vsakodnevno spletni strani Val202.si znajde tvoj prispevek o fantu, ki večkrat kam vskočila, koga zamenjala in celo dobila svoj poslušam na radiu. mu je na inovativen način uspelo dobiti nazaj ukradeno začasni prostor na uredništvu – mizo z računalnikom. Dejstvo je, da je delo na radiu precej pestro, intenzivno, kolo. Ta občutek zmagoslavja pa res prija. PRIPRAVILA: lea Dvoršak “mORDA BOSTE DELALI zASTONJ. zA IzKUŠNJE, Sicer moram reči, da moje naloge niso bile vezane zgolj zahteva hipne odločitve, ažurnost in prilagodljivost. V FOTOGRAFIJA: lea Dvoršak KOT RADI REčEJO.” NOVINARSKA PRAKSA NA KulTuRNI REDAKcIJI DElA Veliko je odvisno od urednika Študenti tretjega in četrtega letnika novinarstva Šteje opravljeno delo zamujajte ali odpovejte oddaje prispevka, saj s tem ne POPOTOVANJE OD ANKETIRANJA DO Urednik je šef, bog redakcije, temelj, vzgojitelj, mentor. opravljajo novinarsko prakso. Praktično usposabljan- Čas opravljanja prakse si izbere vsak študent sam v boste pustili dobrega vtisa. Vsaj na začetku je njegova vloga zelo pomembna, saj je v uredništvu enega od slovenskih medijev je ena dogovoru z delodajalcem, pri katerem bo preživel 150 zGODB IzVEN RUTINIzIRANIh OKVIRJEV te vodi vse do trenutka, ko se lahko znajdeš že sam. A prvih simulacij, kako bo njihovo delo potekalo ne- ur praktičnega usposabljanja. Lahko dela vse leto po ne- Plačilo ni zagotovljeno vsak urednik je tudi človek. Človek, ki ima določen okus, koč, in preizkus, kako dobro se znajo vživeti v ekipo kaj ur na teden, lahko pa se obveznosti reši že v enem Kljub zgoraj naštetemu pa mora vaše delo vedno os-PRIPRAVILA: Janja Ferenc določene zahteve, pogoje, merila. Je človek, s katerim si sodelavcev in do tedaj precej teoretično znanje preliti mesecu, če v tem času nabere dovolj ur in vsaj 10 obja-tati novinarsko. Niste dolžni kuhati kave ali pomivati najbolj v kontaktu, ki mu zaupaš svoje ideje, želje in je os- v prakso. vljenih novinarskih prispevkov v pisani, zvočni ali video kozarcev, opozarja Igor Vobič. »Skrbno nadzorujemo, Časopisna hiša Delo. Vrh, na katerega sem se žele-dan dobila nalogo – ogled filma in pisanje recenzije. Vau, eba, ki ti pove, ko delaš kaj narobe. Zato je odnos z njim obliki. Te mora ob koncu opravljanja prakse skupaj s da do kršitev ne prihaja, če pa bi, naj se študenti nemu-la povzpeti že odkar sem prvič zaplavala v novinarske prvi dan, pa nobene ankete? No, saj me je ta na(d)loga tisti, ki si tudi zasluži nekaj vaše pozornosti. Pravila so precej fleksibilna in temeljijo na dogovoru poročilom mentorja in izpolnjenim anketnim vprašal- doma obrnejo name.« Nikjer pa žal ne piše, da bi vam vode. Simbol kvalitetnega pisanja in ugleda. A hkrati doletela kasneje. Ko sem oddala recenzijo urednici, si je Prakso je treba namreč izkoristiti na vseh ravneh, saj se med študentom, koordinatorjem na fakulteti in men-nikom oddati koordinatorju na fakulteti, ki material prakso medij moral plačati, čeprav FDV po besedah Vo- tudi prostor individualnosti. vzela čas, jo prebrala, na papirju označila, kaj je nejasne- tako še najbolje naučiš opravljati novinarski poklic. Ko torjem na izbranem mediju. Fakulteta za družbene vede pregleda in ga oceni pozitivno ali negativno. Ure opra-biča zagovarja stališče, da naj bo vse, kar urednik objavi, ga, kaj pretežkega in kaj manjka. Nato sva se o prispevku na lastni koži spoznaš, kako pomembni so časovni roki, ima z vsemi večjimi slovenskimi mediji sklenjen dogo-vljenega dela je v resnici težko šteti, saj kot novinarji ne tudi plačano, saj je prineslo dodano vrednost mediju. V Objavljen prispevek na kulturni strani Dela je bil ena pogovorili, podala mi je konstruktivno kritiko, od tega, kako hitro je treba odreagirati, kako kot javna oseba spre-vor o praktičnem usposabljanju študentov novinarstva, boste delali le v pisarni, ampak velikokrat tudi na terenu praksi žal te idile ni in morda boste delali zastonj. Za izmed mojih največjih želja tekom študija novinarstva. kar ji je zelo všeč, do tega, kar se v prispevku naj ne bi jeti komentarje pod tvojim prispevkom, ki se pojavijo ta-zato se lahko prijavite za prakso na Delu, Dnevniku, in ob poznih večernih urah doma za računalnikom, da izkušnje, kot radi rečejo. Kar je krivično, ampak FDV V bistvu tako velika, da nisem niti razmišljala o podal- uporabljalo. koj, če je prispevek povezan s politiko; spoznaš pa tudi, RTV Slovenija, Pop TV-ju, Mladini, portalu Siol ali še bi pravočasno oddali prispevek. Toda ne obremenjujte na tem mestu nima nobenega pravnega vzvoda, s ka-jšanju Erasmus izmenjave v Belgiji, saj sem pred seboj Po prvem prispevku sem se začela že vpeljevati v delo. kako določen medij deluje in kaj pričakujejo od tvojega na več kot ducatu drugih medijev. To storite na začetku se preveč s temi številkami, v resnici največ šteje opravl-terim bi medij lahko prisilila, da vaše delo plača. »Tudi videla le prakso na Delu. In tako si lahko predstavljate, Določene teme sem sama predlagala, za določene so me izdelka. Slednje se namreč pri vsakem mediju razlikuje. študijskega leta na prvem sestanku z nosilcem predme- jeno delo. mi potrebujemo njih in tega se zavedajo. Če bi zahtevali kako sem prvi dan s tresočimi nogami prestopila prag določili. Doletelo me je tudi opevano anketiranje, ki naj ta Novinarska praksa Igorjem Vobičem. Število mest na plačilo na vsak način, bi nekateri prekinili sodelovanje z te velike, črne stolpnice, četudi to še zdaleč ni bilo moje bi doletelo skoraj vsakega praktikanta, ampak za nagra-Zadovoljiva praksa posameznem mediju je omejeno, vendar pretepov za Študij je pred prakso nami z argumentom, da naj si vaši študenti iščejo prak- prvo novinarsko delo. Osveščena aktualnih dogodkov do me je čakalo pisanje zahtevnejših člankov. Tako me Pa da se vrnemo na Delo. Že splošno je znano, da je delo mesta ni, pravi Vobič: »Interesi študentov so različni, Kljub temu, da je opravljena novinarska praksa v tret-so drugje, če jim kaj ni všeč,« je še povedal koordinator sem se dobila na sestanku z nadomestno urednico, ki je urednica začela usmerjati izven rutiniziranih okvir- na časopisu bolj individualno kot npr. na televiziji, kjer a neizpolnjenih želja je malo. Če si nekdo močno želi jem in četrtem letniku študija novinarstva obvezna, novinarske prakse, ki obenem poudarja, da ni vse tako me je najprej povabila na uredniški sestanek. Udeležba jev in me spodbudila, da iščem zgodbe tudi zunaj neke prevladuje nekakšen ekipni duh. Časopisni novinar po-na določen medij, ga po navadi spravimo tja, pa čeprav čas zanjo ni predviden v urniku. To pomeni, da zaradi črno. Mnogi uredniki zelo cenijo trud in samoiniciativ-na le-tem je postala moja stalnica, saj sem tam lahko časovne omejitve. Zgodbe, ki so večne. Oziroma zgodbe, trebuje malo miru, da uskladi svoje misli ter jih poveže so mesta že zapolnjena.« Veliko študentov si za prakso delovnih obveznosti na mediju ne smete manjkati na nost praktikantov ter jo tudi ovrednotijo vsaj z mini-predlagala kakšno izmed tem, ki so me zanimale in do- ki so lahko objavljene kadarkoli. Delo ima, tako kot veči- v jasne in zanimive stavke. Zato nenehen zvok tipkanja, izbere lokalne medije, s katerimi se dogovorijo sami. predavanjih in vajah, in da si morate delo sami oziroma malnim plačilom. bila določen »feedback«. Hkrati pa je to priložnost, da na časopisov, tudi spletno vsebino, kjer je veliko prostora buljenje v računalnik, zatopljenost v svoje misli ni nič »Mislil sem, da bom kot predstavnik fakultete mo- po individualnem dogovoru z delodajalcem razporediti spoznaš, kako redakcija deluje, kdo kaj pokriva ter ka- za krajše zgodbe ter zgodbe, povzete po tujih medijih. Ne nenavadnega na Delu. Tudi tebi puščajo tvojo svoboral pomagati bolj, a se mnogi dogovorijo kar sami,« še tako, da se ne bo prekrivalo z študijskimi obveznostmi. Popotnica k prvi službi kšne so ideje tvojih sodelavcev. glede na to, kako resen je časopis, se na njegovi spletni do, individualnost in kaj kmalu ostaneš sam s svojimi dodaja Vobič. Če torej že delate na kakšnem lokalnem Na to bodite pozorni, saj se vam lahko hitro zgodi, da se Življenje bo po končani fakulteti šlo naprej in takrat ne strani najde tudi prispevek o južnokorejskem fenomenu mislimi. Skupno posedanje na kavicah je redkost, ki je mediju, lahko prakso opravljate tam in zgolj dokažete bo veliko dogajalo v uredništvu ravno takrat, ko boste bo več pomembno, koliko vam je nek profesor zaključil Upoštevanje mnenja Psyju. Tako da tekom prakse nekako plavaš med lahkot- na drugih medijih mogoče navada. A vseeno ti Delo da svoje sprotno delo z objavljenimi prispevki. Če pa si imeli tudi na faksu ogromno obveznosti. Preprostega predmet in tudi to ne, ali ste izpit opravili v prvo. Pom- Že prvi dan mi je pokazal, da uredništvo še zdaleč ni nejšimi in resnejšimi, krajšimi in daljšimi, zanimivimi primerno prakso za bodoče delo v časopisnem novi- želite novih izkušenj ali pa vas mika delo v Ljubljani, pa nasveta, ki bi rešil ta problem, ni. Delodajalci morajo nite pa, da bodo štele praktične izkušnje. Novinarska »bav bav«, ampak da tudi izkušeni novinarji radi pris- in nezanimivimi zgodbami. V času prakse na časopisu narstvu. In to ni praksa, po kateri te kar odpišejo. Če so sicer prihajate z drugih koncev Slovenije, so povezave razumeti, da je vaš študij pred delom in da pri njih niste praksa je dragocena, ker je skoraj edini stik z realno-luhnejo tvojim željam. Tako je bilo prvo vprašanje, ki me lahko tudi priplavaš pred kamero, saj je za spletno stran zadovoljni s teboj, se to pozna, ali pri končnem poročilu fakultete idealna priložnost, da stopite v nov svet in se redno zaposleni, toda od vas smejo tudi pričakovati, da stjo, ki ga v času študija dobite in vam ga zagotovi kar je doletelo, kaj me pravzaprav v svetu kulture zanima. treba posneti tudi kakšen video prispevek. Da, tudi časo-ali pri možnosti kakšnega nadaljnjega sodelovanja, ki je preizkusite v kolektivu, ki ga niste vajeni. boste resni in odgovorni. Zaradi kolokvija tako nikar ne fakulteta. In ker se je med naštetim znašel tudi film, sem že prvi pisni novinarji ne sedijo samo za računalnikom! sicer zaradi vsesplošne krize vedno bolj okrnjeno. 22 N O V I N A R J E V B O N U S N O V I N A R J E V B O N U S 23 FESTIVAl SZIGET OTOK SVOBODE IN DIVJEGA RAJANJA PRIPRAVIL: Mitja Godnič FOTOGRAFIJA: Gabriela Humar Budimpešta – Sziget velja za enega najbolj odmevnih in mednarodnih festivalov v Evropi. Ob svoji 20. obletnici so mu organizatorji nadeli prav posebno oznako Otok svobode, s katero želijo poudariti, da obiskovalci za teden dni festivala pozabijo na zunan- ji svet in se prepustijo različnim glasbenim ritmom, novim poznanstvom in aktivnostim, ki jih ponuja festival. Letošnja udeležba je bila s 362.000 obiskov- alci za odtenek manjša od lanske, a vendar se festivalu obeta svetla prihodnost in tradicija, ki jo spremlja- uživali v tem, kar je ponujal trenutni nastop na odru. jo predvsem zveneča glasbena imena na množičnih Lepo je videti, da posameznik v občinstvu spoštuje in odrih festivala. prisluhne tudi zvrstem, ki mu niso ravno po godu, ter Otok, ki v madžarskem jeziku pomeni ravno »sziget«, se “SzIGET NEDVOmNO PREDSTAVLJA POSTOJAN- na reki Donavi v središču Budimpešte vsako leto prelevi KO, NA KATERI SE mORA USTAVITI VSAK LJUBI- v eno največjih glasbenih in kulturnih prizorišč v Ev- TELJ GLASBE, FESTIVALOV IN NEPREKINJENE ropi, ki na svoja tla privabi okrog 400.000 obiskovalcev zABAVE. GLASBENI PROGRAm POTEŠI TUDI s celega sveta. Kot da bi celo leto prazen in nedotak- NAJBOLJ KRITIčNO UhO, cELOTEN KOmPLET njen čakal samo na prvi teden v avgustu, ko se festival DOGAJANJA PA zA SPREJEmLJIVO cENO PONU- začne, ga nato organizatorji poselijo z množičnimi odri JA NEPOzABNO DOžIVETJE.” in različnimi tematskimi vasicami, kot je afriško-la- tinska vas, vrt za sproščanje, masaže na prostem, plaža da glasbene skupine na odrih postrežejo z maksimalno in drugo. Bistvo festivala predstavljajo obiskovalci, ki instrumentalno izvedbo svojih skladb. Poseben vtis na na otoku z edinim vhodom čez ozek most postanejo glavnem odru so vsekakor pustili Franz Ferdinand, Alex “Sziget prebivalci” z edinstvenim potnim listom, ki si Clare, Skunk Anansie, Ska-P, Biffy Clyro, Blur, Editors ga uredijo pred vstopom na otok, in s posebno “Sziget in Mika, ki je s svojim zabavnim popom prepričal tudi plačilno kartico”. zahtevnejše poslušalce. “BISTVO FESTIVALA PREDSTAVLJAJO OBIS- Za neprekinjeno zabavo poskrbljeno podnevi in KOVALcI, KI NA OTOKU z EDINIm VhODOm čEz Grenak priokus zaključnega šova ponoči OzEK mOST POSTANEJO "SzIGET PREBIVALcI" z Skupaj so na vseh odrih festivala nastopili glasbeniki in Čeprav zabave željne obiskovalce, ki v večini predstavl- EDINSTVENIm POTNIm LISTOm, KI SI GA UREDI- skupine iz kar 52 držav sveta. Za manjše razočaranje je jajo domačine, Italijane in Nizozemce, prepriča pred- JO PRED VSTOPOm NA OTOK, IN S POSEBNO poskrbela le zaključna točka festivala. David Guetta je vsem pester glasbeni program z zvenečimi imeni, celot- "SzIGET PLAčILNO KARTIcO".” sicer izvrstni producent popularne elektronske glasbe no Sziget izkušnjo popestrijo različne aktivnosti, ki se v zadnjih nekaj letih (če ne najboljši), vendar se njegov dogajajo čez dan pred sedmo uro zvečer, ko se začnejo številnih uličnih umetnikov, ki kar tako zabavajo mi- svojim psihadeličnim rockom pustili najboljši vtis. zaključni nastop s številnimi svetlobnimi efekti in raz- glasbeni koncerti. Čarobno vzdušje pričarajo že kamp moidoče, ali pa naše brbončice napajamo s številnimi Za bolj dinamične in posebne svetlobne efekte na nas-košnim ognjemetom ob koncu ni najbolje skladal s naselja po celotnem otoku, ki so okrašena s številnimi kulinaričnimi stojnicami, ki ponujajo manjše kuli- topih so organizatorji poskrbeli v Party Areni, kjer so preostalim glasbenim programom na glavnem odru čez božičnimi lučkami in lampijoni, svoj pečat pa doda- narične prigrizke s praktično celega sveta. svoje znanje za mešalno mizo pokazali svetovno znani cel teden festivalnega dogajanja. jo obiskovalci z najrazličnejšimi idejami, kako okrasiti Glasbeni nastopi – rdeča nit festivala DJ-ji, kot so elektronskoprogresivni Chuckie, Sebastian Sziget nedvomno predstavlja postojanko, na kateri se svoje šotore na čim bolj »odštekan« način. S potnim Letos so po uradnih podatkih na otok pripotovali Ingrosso, Deniz Koyu, Otto Knows in Bingo Players, za mora ustaviti vsak ljubitelj glasbe, festivalov in nepre-listom, ki ga dobimo ob vstopu, zbiramo posebne žige obiskovalci iz kar 69 držav sveta. Po celodnevnem po- bolj hitre D’n’B ritme pa so poskrbeli producenti Nero kinjene zabave. Glasbeni program poteši tudi najbolj za opravljene aktivnosti, kot so ogled gledališke pred- tepanju po otoku pa je vsak goreče pričakoval nastope in Chase&Status. Presenečenje tega šotora je predstavl-kritično uho, celoten komplet dogajanja pa za spre- stave na prostem, svetlobne konstrukcije Luminarium, svojih najljubših glasbenih izvajalcev. Ti so se zvrstili jal predvsem avstralski duet Empire of the Sun, ki je s jemljivo ceno ponuja nepozabno doživetje. Zdi se, kot szigetovega cirkusa, kopanje v reki Donavi, spoznavan- na več kot desetih uradnih odrih festivala, med kate- svojim elektronsko-instrumentalnim nastopom doka- da mladina v madžarski prestolnici za teden dni diha je življenja ljudi s posebnimi potrebami, preizkušanje rimi sta najbolj izstopala glavno prizorišče na prostem zal, da ustvarja kakovostno glasbo dostopno množicam, skupaj s festivalom in poskrbi, da se tudi tujci na njem v logičnih igrah, opazovanja uličnih umetnikov in šte- in šotor A38 z več kot pet tisoč kvadratnimi metri pros- podkrepljeno s futurističnim plesnim nastopom. počutijo sproščeno in preprosto samo uživajo v glasbi, vilne druge delavnice. Aktivnosti je ogromno, zato je tora. Na slednjem so se zvrstili predvsem alternativni A vendar so se ljubitelji raznovrstnih glasbenih zvrs-dogajanju, spoznavanju in tudi kakšni kapljici alkohola. treba začeti z zbiranjem žigov že na začetku tedna, saj ustvarjalci elektronske in instrumentalne glasbe, kot so ti najraje zbirali pred osrednjim odrom festivala, kjer Zanimivo je tudi dejstvo, da se v vsakem kotičku festiva-drugače hitro zmanjka časa. Že samo kratek sprehod po Everything Everything, T.E.E.D., Peter Bjorn, Ranglek-so skupine mladih in tudi malce starejših z zastavami la nahajajo varnostniki, ki s prijaznim pristopom skrbijo osrednji promenadi je dovolj, da se naše oči naužijejo lods, Zaz, Gesaffelstein, Katy B in Tame Impala, ki so s ponosno izpostavljali svojo narodnost, predvsem pa vsi za varnost na otoku in z veseljem pomagajo komurkoli. 24 F E S T I VA L S K O P O L E TJ E 25 ScHENGENFEST NE NAJVEčJI, AmPAK (S 43 °c) NAJBOLJ VROč PRIPRAVILA: lea Dvoršak FOTOGRAFIJA: lea Dvoršak Samooklicani »ne največji, ampak najbolj seksi festival v Sloveniji« Schengenfest je letos dobil dopolnitev sloga- na – postal je tudi najbolj vroč! Tisti konec tedna med drugim in četrtim avgustom, ko sem se pomešala med množico približno 7.000 mladih v Vinici, je termometer v bližnjem Črnomlju pokazal 43 °C. Mi pa smo taborili na pokošenem travniku brez enega samega drevesa, od koder nas je že ob osmih zjutraj na- podilo žgoče sonce in nas gnalo vse do nabrežja Kolpe. Tam je vsak dan množica kopalcev kot vojska mravelj zasedla travnate zaplate. »Ni šans, da se danes premak- nem iz Kolpe. Razen, ko bo žeja prehuda,« se je nasme- jal mladenič, s katerim sva v množici plavalcev trčila in se zapletla v kratek pogovor. Komaj je čakal na večer, ko je sonce končno pospravilo svoje žgoče žarke in smo se lahko posvetili pomembnejšim stvarem – glasbi. Schengenfest ponuja »vsega po malem«. Od petka in sv- etka slovenske popularne glasbene scene, ki se začne z Mi2 in konča z večnim Perom Lovšinom. Vmes padejo še Niet, disko plesna mešanica Manouche in tzv. mari- borski Irci ali drugače povedano Happy Ol’ McWeasel, ki so večtisočglavo množico na nogah in v poskočnem koraku držali še ob treh zjutraj! Za okrepčilo pa z odra po stari tradiciji metali pločevinke piva. KONcERT ROBBIEJA WIllIAMSA V ZAGREBu Jugo nostalgija in Marjan Sobotno jutro je pozdravila ... še večja vročina. In kriki, »ImAm VELIKI K***c!« ko so duhovi Schengenfesta v podobi skrokanih obra- zov še vedno vztrajno klicali že nekaj let pogrešanega PRIPRAVILA: Barbara Vidmajer Marjana. Vsake toliko se je prebudil val navdušencev FOTOGRAFIJA: Barbara Vidmajer in kmalu se je razlegalo po vsej dolini: »Marjaaaan!« Vendar niti Marjan ni mogel prepričati varnostnikov, da Sonce, 26 °C in niti sledi o nevihti. Pozno popoldne so osvetljen, na vrhu ogromne jeklene glave pa se je v Strong. A Maja ni bila edina srečnica, ki je lahko objela bi nam dovolili v kamp prinesti plinski gorilnik in kon-se na avgustovski torek proti stadionu Maksimir vile bleščečem suknjiču pojavil eden in edini Robbie Wil- Robbieja, saj je 39-letnik varnostniku ob ograji naročil, zerve s hrano. Zaradi varnostnih razlogov so nam vse kolone avtomobilov in pešcev z majicami pop ikone. liams. Po debeli žici se je spustil čisto blizu občinstva, naj na oder vzdigne tudi mamico in plavolaso hčerko, ki tovrstne »nevarne predmete« na vhodu vzeli. Razumem, Zasedena parkirišča okoli stadiona in gruča ljudi so njegov podvig pa so spremljali plameni ognja in očara- sta lahko do konca koncerta uživali v perspektivi nasto- da vnos alkohola v kamp ni bil dovoljen, ampak hrana v kega Ako su to samo bile laži in Plavim Orkestarom. Za na Hrvaškem«. Res je, da je bila Kolpa oddaljena samo nakazovali, da se bo zvečer v Zagrebu dogajalo nekaj nost poslušalcev. Prvi vtis – nekoliko starejši in »a pajočih. Tako stari hiti kot pesmi z njegovega najnove-konzervah?! Kaj pa so mislili, da se bomo obmetavali z konec pa še disko hiti osemdesetih z Denis&Denis. Za nekaj deset metrov, toda vsaj tisti večer je ni preplavala. velikega. bit tummy«, kot se je izrazil tudi sam, a je vseeno kar jšega albuma Take the crown down so bili pospremlje-njimi in z gorilniki požigali sosednje šotore? Tako malo vsakega nekaj. Za vrhuncem lahko pride še en vrhunec, če so na odru prekipeval od energije. Začel je udarno in se ni umiril ni z dinamično projekcijo, premikajočim se odrom in zaupanja v goste boli, še bolj pa je bolel želodec (in srce Dubioza kolektiv in množica skače in manično ponavl- Žal pa si množica v velikem pričakovanju glasbenega vse do konca koncerta. Dejal je, da naj se predstavi: posebnimi učinki – padali so konfeti, v zrak so odleteli ob pogledu v denarnico), ko smo zaradi tega varnost-Vrhunec temperatur in glasbe ja spevne refrene. Ker »tranzicija svima prija« in »zbog spektakla ni mislila, da lahko za začetek pričakujejo »It’s Robbie fucking Williams!« je zakričal v mikrofon nega ukrepa morali tri dni jesti zgolj hrano, ki so nam Vrhunec temperatur in glasbe je sovpadel v nedeljo. svjetske krize nemam za rizle«. Kar si mnogi le mislijo veliko nadlogo v obliki dežja. Razposajene obiskovalce in zapel Let me entertain you. Če rečem, da je gotovo “čE REčEm, DA JE GOTOVO POSKRBEL zA KON-jo ponudili organizatorji v restavraciji na prizorišču. To- Na najbolj vroč dan tega poletja in v najbolj vročem o Evropski uniji, življenju v Bosni in Hercegovini in na pred odrom je uro pred koncertom dobesedno zalilo – poskrbel za koncert leta, ga ne pohvalim dovolj. Zdelo cERT LETA, GA NE POhVALIm DOVOLJ. zDELO rej dobrote z žara, krompirček, pico in razno zelenjavo delu države je na oder Schengenfesta stopila v bleščice Balkanu, o tem oni prepevajo na turnejah po vsej stari nevihta s strelo in grmenjem je vreščeče ljudi pognala v se je, kot da je Robbie praktično doma na odru, poleg SE JE, KOT DA JE ROBBIE PRAKTIčNO DOmA na sto in en način za vegetarijance. Vsekakor je bila to oblečena Skin. Njen kot kristal čist, a vendar umazano celini. Na speven in žurerski način žgejo v neusmilje-iskanje zavetja, kar na nepokritem stadionu predstavlja tega se sploh ni poznal sedemletni premor nastopanja. NA ODRU, POLEG TEGA SE SPLOh NI POzNAL pretkana marketinška poteza in možnost veliko večjega močan glas je zaščitni znak Skunk Anansie, ki so vseka nem plesnem ritmu. Pol koncerta smo skakali, drugo velik izziv. Najbolj zagreti oboževalci so kaplje prezrli Enostavno je dokazal, da še vedno zna. Da še vedno SEDEmLETNI PREmOR NASTOPANJA.” zaslužka, to jim priznam. Ni pa ta gesta ravno prijazna polovico skandirali z rokami v zraku in peli na vse grlo. in kar brez majic pričakali predskupino – Ol yja Mursa obvlada petje, čeprav pri zelo visokih tonih za pomoč in za festivalskega veterana, ki se je srečal že z marsičem, “NI ŠANS, DA SE DANES PREmAKNEm Iz KOLPE. Le nekaj ur so na istem odru stali S.A.R.S., ki so prav z bendom. Znanec X Faktorja je pogumno zavzel oder, poprosi dekleta, zna zaplesati kot Beyonce, brenkati na rdeče-rumenimi baloni, napolnjenimi s helijem, konec je bila prepoved vnosa povsem običajne juhe v konzer-RAzEN, KO BO žEJA PREhUDA.” tako iz Bosne in ubirajo podobno taktiko z družbeno s svojim seksi plesom poskrbel za glasne ženske krike kitaro in se šaliti na svoj račun. Med koncertom je im-spektakla pa je zaznamoval večji ognjemet, kot ga pre- vi, ki rešuje vsak študentski žep med kampiranjem, kot kritičnimi besedili in balkanskim melosom, pa so kljub in z britanskim naglasom prosil vreme, da se poboljša. presioniral s svojim znanjem hrvaščine in z listka premore Ljubljana. V rdečem suknjiču se je vrnil na oder in boleč udarec v trebuh. To se nam tudi na veliko večjih kor izstopali na seznamu nastopajočih v Vinici. In pre-temu v primerjavi z Dubiozo kolektiv izzveneli precej Sicer pa na dež najverjetneje ni pomislil več nihče, ko je bral: »Imam veliki kurac!« Seveda je stadion ponorel in za konec prihranil Feel, She’s the one in seveda Angels festivalih, kakršna sta MetalDays ali Punk Rock Holi-pričali. Še bolj, ko se je 46-letna Skin brez obotavljanja medlo. Največja imena imajo pač tisto posebno energi-Ol y s svojimi hiti Dance with me tonight, Dear darling, se krohotal, Robbie pa s še večjim veseljem vpil: »Veliki ter nam za kratki rok zapustil prehlajene spominčke in day, še ni zgodilo. vrgla množici pod odrom v naročje in se pustila nesti jo, vsi ostali pa so, kot pravi Schengenfest v svojem slo-Troublemaker in ostalimi dodobra ogrel publiko pred kurac, veliki kurac!« in tudi sam planil v smeh. tudi tiste tople, ki se jih bomo z nasmehom na obrazu Sobota zvečer in jugo nostalgija. Najprej s Partibrejkersi naokoli. Ob navdušenju ji je publika tako odpustila tudi ganu, seksi. nastopom svojega pevskega kolega. Veselja pa gotovo ni primanjkovalo Zagrebčanki Maji, spominjali še dolga leta. in punkerskim Kreni prema meni, nato nekaj popovs- majhen spodrsljaj, ko se je zahvalila za »čudovit koncert Po dramatičnem premoru je bil zlati oder ponovno ki jo je britanski pevec povabil na oder in ji zapel pesem 26 F E S T I VA L S K O P O L E TJ E F E S T I VA L S K O P O L E TJ E 27 PRIPRAVILA: Monika Hrovat PRIPRAVIL: Martin Gramc METAlDAyS OROžJE SO BESEDE, NE čE NE mAchIAVELLIJA, DESETA OBLETNIcA PRAzNIKA mETALcEV GRANITNE KOcKE VSAJ STANISLAVSKEGA PRIPRAVIL IN FOTOGRAFIJA: Matevž Polajnar Kdo ne pozna našega slovitega festivala, »praznika« ni« obujajo spomine na svoje prve nastope pod žgočim cej olajšali delo obiskovalcem, saj so uvedli t. i. plačilne Začetek leta 2013 so zaznamovali protesti, ki so se z decembrskega epicentra v Mari- »Vem, da bo vsakdo priznal, kako nadvse hvale vredno bi bilo, ko bi vladar od zgoraj metalcev – MetalDays (pred tem Metal Camp). V zad- tolminskim soncem. Ker večina manj znanih skupin v kartice, na katere si je vsak naložil želeno količino de-boru razširili čez vso Slovenijo. Punt je obetal mnogo, a prinesel malo. Alternative opisanih lastnostih imel tiste, ki nam veljajo za dobre. Ampak ker človeška narava ne njem julijskem tednu je v Tolminu grmelo iz mogočnih Tolminu preživi kar celoten teden, se ti lahko zgodi, da narja. Ob nakupu hrane in pijače so uslužbenci nato so ostale neartikulirane, želje so bile premalo podkovane, heterogenost protestnikov dopušča, da bi imel samo te lastnosti in se v vsem po njih ravnal, mora, hočeš nočeš, zvočnikov, ki so ojačevali glasbo metalskih zasedb z med odhodom na plažo ali v trgovino srečaš svojega zgolj odštevali ceno živila s kartice. Razširili so svojo ni prinesla enotne opozicije skisani politiki. S snegom je skopnel tudi spomin na biti vsaj toliko pameten, da zna zabrisati slab sloves napak, ki bi ga spravile ob drža-vseh koncev sveta. Poleg obeh odrov so se obiskoval- glasbenega idola in imaš priložnost z njim pokramljati ponudbo jedi, saj si je vsakdo lahko privoščil obroke obljube, ki so nam bile dane. vo, tistih, ki ga obnjo ne spravijo, pa se varovati, le če more,« tako o karakteristikah ci lahko zabavali še na obeh plažah, v samem mestu, in popiti pivo. z različnih koncev sveta, kot je Mehika, Slovenija in vladarjev v znamenitem delu Vladar razpravlja Niccolò Machiavelli. O lastnostih nekateri pa so norčije izvajali kar v svojih kampih. Že Največji zvezdnik letošnje izvedbe je bil priljubljeni Nemčija. Na plaži so tokrat prvič stregli koktejle, s ka-Vzkliki, napisi in hrepeneče oči so pokazali, da smo Slovenci do grla siti trenutne Gašparja Gašparja Mišiča bi lahko razpravljali v nedogled, še težje sodili, lahko pa teden pred začetkom se je na prizorišče zgrnilo veliko danski vokalist King Diamond, ki je v petek zvečer zak-terimi so se nekateri hladili, nekateri pa napivali. politične garniture. Hkrati pa tudi to, da je lažje seči po molotovki kot po polni zanesljivo rečemo, da ga zaradi imenovanja predsednika uprave Luke Koper ne skrbi število glasne glasbe lačnih metalcev, ki pa so bili priljučil deseto obletnico dogodka. Poleg njega se je največ Preko tedna so na plaži potekale raznorazne aktivnosti, politični participaciji. Ta se ne začne dan pred protesti z nakupom jakne s kapuco, za ugled, kakršenkoli bi ta že bil. Če že, bi mu lahko pripisali brezobzirnost, saj v morani predhodno kampiranje dodatno plačati. metalskih privržencev ustavilo še na koncertih skupin kot so »topless« odbojka na mivki, balinčkanje, badmin-ampak z udeležbo na volitvah in referendumih, s spodbujanjem političnih razprav, primeru njegovega imenovanja ni bilo niti poskusov prikrivanja ali zanikanja. Letos je festival doživel korenite spremembe. Avstrij- In Flames, Hypocrisy, Iced Earth, Wintersun, Sonata ton in nogomet. Zadnji večer so pripravili še ognjemet, s podajanjem predlogov vladi in vrsto drugih načinov, s katerimi lahko naš glas seže Vsi tisti, ki trdijo, da med prejšnjo in sedanjo vlado ni razlik, se močno motijo, ci so prenehali s sodelovanjem, tako da je bila letošn-Arctica, Mayhem, Ensiferum in Alestorm. Nekatere ki je bil nekakšen gala zaključek festivala. Ta se vrača v parlamentarno vas. A še pred tem se moramo naučiti osnov, kako deluje slovenski seveda so. Prejšnja vlada se je na vse pretege trudila skriti nameščanja svojih stran-ja organizacija povsem v slovenskih rokah. Spremenili skupine so vse glasbe željne »kemperje« zabavali že v tudi prihodnje leto, ko bodo travniki in gozdovi ob Soči politični sistem, kdo so njegovi predstavniki, kakšne so naše državljanske pravice karskih podpornikov, sedanja to počne brez sramu. Ko je Alenka Bratušek postala so ime, na samem prizorišču pa kot obiskovalec večjih zgodnjih popoldanskih urah in pod najhujšim soncem, znova polni metalcev, ki se bodo pod odri rade volje in dolžnosti. Preden govorimo o UTD-ju, moramo torej imeti UTZ – univerzalno premierka, je Mišič izjavil, da je prišel čas, da bodo sedaj še malo oni vladali. Seveda sprememb nisi doživel. Kot vsako leto so postregli s druge pa vse do poznih večernih ur. Za tiste najbolj div-prerivali v »moshpitih« ali »circlepitih«, se zaganjali temeljno znanje. Ga imamo? Se ga trudimo pridobiti? smo to izjavo pospremili z ogorčenjem, ampak niti v najbolj divjih sanjah si nismo široko paleto skupin, ki so predstavili veliko število ra- je metalce so na plaži vsako noč pripravili striptiz in te- drug v drugega (»wall of death«) ali pa »crowd surfali« predstavljali, da nam bo tako odkrito in nazorno pokazal, kako se to počne. zličnih metalskih žanrov. Nekatere skupine se v dolino kom celotnega festivala vrteli glasbo. na koncertih svojih najljubših skupin. Pogosto imam občutek, da več študentov ve, kdaj je rodila Kim Kardashian, kot kdo Soče zelo rade vračajo, saj vsako leto številni »frontma- Tudi za žejne in lačne je bilo poskrbljeno. Letos so pre- je aktualni minister za izobraževanje, znanost in šport. Ko je aprila potekal teden Svo- Kot običajno so se vladarji naših strank tudi tokrat izkazali s slabimi igralskimi bodne univerze, so nam ponudili raznovrstna predavanja o perečih problemih, ki de- lastnostmi. Koalicijski kolegi so z resnično slabo zaigranim ogorčenjem pospremili gradirajo našo državo. Državo, ki bo odločala, ali bomo delali za kruh ali drobtine. Mišičevo kadrovanje. Moralna vertikala slovenske politike tokrat za čudo ni grozila REGGAE OVERJAM Namesto pričakovanega pokanja predavalnic po šivih, so se študenti veselili »eno- z izstopom iz koalicije, je pa Virant dejal, da je omenjeno dejanje nravno nedopust- POzITIVNE VIBRAcIJE V SLOVENIJI tedenskih počitnic, ko ni predavanj«. Enako stanje apatičnosti se je pokazalo julija. no. Škoda, da ni uporabil slavnega izreka, kdor z Adrio na njene stroške leti, ta lahko Takrat je potekal študentski referendum o gradnji študentskega hotela. ŠOU je za volil-o korupciji pravdo deli. no kampanjo porabil 12.500 proračunskih evrov. Glasovnico je oddalo 319 študentov. Lukšič je javnosti sporočil, da je kakopak šokiran, kot da ne bi vedeli, da je član PRIPRAVILA IN FOTOGRAFIJA: Katja Humar njegove stranke pred kratkim prevzel direktorski stolček Elektro Celja. Pravijo, da na mladih svet stoji, mi pa odraščamo v pasivne ovce, ki jih bo politika SDS tokrat ne sodeluje v tej javni debati, saj se je očitno naučila, kaj se zgodi, če »Pozitive vibes and love, love, LOVE! That’s what I feel«. Barrington Levy in drugi. Na plaži so glasbo vrteli DJ-ji, in preizkušali svoje ravnotežje na »slacklinu«. Prav tako oropala prihodnosti, če se ne bomo zganili. Bili so časi, ko so bili mladi glavno gonilo nekomu, ki za razliko od ostalih kandidatov nima izkušenj, daš delovno mesto, saj O ja, Tolminci so se iz črne preoblekli v oblačila rdeče, poskrbljeno pa je bilo tudi za navdušence dubstepa in pa je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše ter invalide. revolucij. In so časi, ko bi se verjetno več mladih udeležilo shoda za legalizacijo mari- si boš s tem zagotovil svež dotok idej, ki so, kot vemo, vitalnega pomena za razvoj rumene in zelene barve. Lokali so preklopili iz metal dancehal a. Letošnji glasbeni program je imel poudarek Pestra ponudba je bila razvidna na stojnicah, ki so pred-huane, kot pa se jih je udeležilo protesta proti krčenju javne univerze. Dokler se bomo podjetja. glasbe na reggae, po dolgih 4 letih premora se je nam- na glasbenikih iz Slovenije in držav nekdanje Jugoslavi- stavljale pravo stičišče različnih kultur. Hrana, izdelki politike na široko izogibali, bo ta še naprej drvela proti prepadu. Vladajočim vedno V Sloveniji, ki je pozitivna, še ne razmišljajo o izključitvi, so pa pričeli (premiki bodo reč v Tolmin zopet vrnil reggae festival. Sotočje Tolmin-je. Tako so se na Sotočju med drugim ustavili domači iz konoplje, oblačila, pijača, obstajal je celo frizerski prav pride neveden in kolektivno pozabljiv narod, ki nekdanje tarče ostrih kritik rad tektonski) tuhtati, da bi sprejeli ukrepe, ki bi prepovedali politično kadrovanje v ke in Soče se je za en teden v avgustu spremenilo v malo Sell Out in Raggalution ter tolminski band Tmin Tafari kotiček, posebno specializiran za delo z »dreadlocksi«. nagrajuje z novimi mandati, celo mandatom predsednika države. Tako naša nean- državnih podjetjih, a so, kot je zatrdil Möderndofer, odločno proti temu, kot doka- Jamajko. V Posočje je tako dnevno priromalo okoli Sound. Nič manj pestro ni bilo niti podnevi. Festival pa je pozornost namenil tudi svetovnim temam. gažiranost politikom dopušča, da si vedno znova lahko rečejo: Gremo mi po svoje! zujejo njihova dejanja. 3.000 ljubiteljev reggae glasbe z vsega sveta, daleč največ Velik del festivala pa predstavlja že samo kampiranje. V Overjam festival se namreč odvija na stičišču treh držav, Oskar za najbolj prodorno izjavo gre z vso gotovostjo Pličaničevem Senku, ki je iz-pa je bilo Italijanov. kampu se je čas ustavil nekje sredi 70. let. »Scooby doo« namen festivala je postati simbol integracije in miru ter Vsaka nova generacija izpod lipovega lista je možnost za nov miselni premik. Zakaj ne javil, da se bodo morali državljani in državljanke zavedeti tega problema in ukrepati. »Reggae glasba je začetek vsega, reggae je korenina kombiji, drevesne veje, okrašene z lesenimi obeski, na združevanja v različnosti. Vsak dan ob večernih urah so bi mi bili generacija, ki bi obrnila politična jadra v pravo smer. Če je politika skrenila Resno se sprašujem, ali je pravosodni minister preživel preteklo leto v tropih ali je glasbe,« je dejal legendarni reggae izvajalec Barrington vrveh so plapolale brisače z napisi »one love«, znaki za potekale konference, na katerih so se mednarodni pres poti poštenosti, smo mi tisti, ki jo lahko usmerimo nazaj. Še posebej od študentov resnično tako preprost. Levy. Reggae glasba predstavlja tudi korenine festivalov mir in portreti Boba Marleyja, v zraku pa je bilo moč davatelji posvetili iskanju odgovorov na vprašanja glede Fakultete za družbene vede se pričakuje, da bomo prvi poiskali veter, ki nas bo popel-v Tolminu, saj se je vse začelo z prvim Reggae River- zaznati sladek vonj. Ljudje so veselo kramljali pred svo- upravljanja z naravnimi viri, trajnostnega razvoja, gos- jal stran od čeri apolitičnosti. Bodimo glasni, zahtevni, vztrajni, predvsem pa vsaj os- Čas, da spremenijo zakonodajo političnega kadrovanja, je minil, vse floskule in gri- splashem leta 2000, ki pa se je po osmih letih predčasno jimi šotori, nič skrbi, samo sreča. podarstva in splošnega sožitja ljudi različnih kultur. novno politično poučeni. Res je, da granitna kocka lahko razbije zunanjost državnega mase na račun nespodobnosti in nepravilnosti Mišičeve zasedbe mesta predsednika končal zaradi hudih finančnih težav. Čeprav je glasba velik del celotne reggae kulture, pa Festival je potekal brez večjih težav, organizatorji so zbora, do notranjosti pa vendarle seže le (z znanjem utemeljena) beseda. uprave, so le slaba melodrama. Ako slovenski politikanci niso prebrali Machiavell- Letos so organizatorji Reggae Overjama, največjega so bile obiskovalcem vsak dan na voljo tudi različne bili z obiskom zadovoljni, vreme je bilo lepo, ljudje na-ijevega Vladarja, naj vsaj predelajo Stanislavskega, da bomo vsaj poskušali verjeti tovrstnega festivala v Evropi, postavili kar štiri odre. Na delavnice. Tla so se tresla pod živahnimi gibi afriških in vdušeni, zato bo reggae spet postal del festivalnega po-njihovi igri. glavnem odru so se občinstvu predstavile zvezde reggae indonezijskih plesov, nekateri so svoje misli umirili na letja v Tolminu. glasbe, Groundation in Inner Circle, nemški Jamaram, tečaju joge, medtem ko so se drugi učili igranja na bobne 28 F E S T I VA L S K O P O L E TJ E z A m I Š L J E N O 29 POGlED NA DOGAJANJE OB SODBAH »TAJKuNOV« IN uPORABO POJMA PRAVNA DRžAVA ANKETA: GREŠ NA ERASMuS? VERA V PRAVNO DRžAVO ALI čE NE NA IzmENJAVO, PA VSAJ NA »JUNAKI« V zAPORU OBISK K PRIJATELJU PRIPRAVIL: Kristjan Kozina PRIPRAVILA: Vida Božičko FOTOGRAFIJA: Osebni arhiv Kristjana Kozine FOTOGRAFIJA: Osebni arhivi vprašanih Evropska komisija je julija objavila, da je število Eras- mus študentov letos preseglo 3 milijone. Za študij v tujini se odloča vedno več mladih, vse bolj pa je pril- jubljena tudi Erasmus praksa, ki se je glede na prejšn- je leto povečala za 18 odstotkov. Mobilnost mladih je iz leta v leto večja, nekaj študentov na Fakulteti za družbene vede smo zato povprašali, če so se že, ali pa se še nameravajo udeležiti programa Erasmus. Timotej Skledar, 2. letnik, smer Družboslovna informatika Ustava v 2. členu navaja, da je Slovenija pravna in so- sodišču, (lahko) pritožil na sodbo. To bodo najverjetne more delovati, če je ljudje ne upoštevajo. Dogaja se, da Izmenjavo Erasmus imam v načrtu, saj je to svojevrstna cialna država. Vendar, kaj je sploh pravna država, za- storili tudi Bavčar, Šrot, Janša, Krkovič ... Čeprav v Slo- veliko ljudi od države samo nekaj pričakuje oz. tarnajo, izkušnja. Spoznaš veliko ljudi, njihovo kulturo in kraj, kaj lahko nemalokrat od ljudi slišimo, da ne živimo v veniji velja načelo neodvisnosti in nepristranskosti so-kako je stanje v državi slabo. Obenem pa mnogi želijo Uroš Kotnik, 3. letnik, smer Novinarstvo kjer živiš. Najverjetneje se bom izmenjave udeležil v 3. pravni državi. Se moti Ustava ali se motijo ljudje? dstva in sojenja, pa lahko na ta način spoznani za krive delati brez računa ali pa se kako drugače izogniti pravni O Erasmus izmenjavi sem že razmišljal, in sicer lani, letniku študija, razmišljam pa o treh državah, in sicer Nina Huš, 3. letnik, smer Novinarstvo Včasih lahko celo slišimo izjave v smislu, da bi bilo prav, na prvi stopnji izkoristijo ponovno presojo drugih so-državi. Želiš, da ti država nudi vse, kar ti pripada, oben- ko sem se želel odpraviti v München, a fakulteta ni o Poljski, Slovaški in Češki. Na dokončno odločitev bo Ne vem, zakaj se še nisem odločila za izmenjavo, kon-da bi vse tajkune in zločince postavili pred zid in jim dnikov, točneje tistih, ki so na višjem sodišču in šele po em pa ne bi dal državi, kar je državnega. Zelo zanimivo, razpisala mesta. Vsekakor bi se enkrat med študijem vplival trenutni navdih. kretnega razloga ni. Pač še ni pravi čas. Bolj razmi- takoj sodili. Ali pa kot je dejala gospa na posnetku, ki sodbi drugostopenjskega sodišča je sodba pravnomoč- bolje rečeno, žalostno. rad odpravil v tujino, saj menim, da je to nepozabna šljam o podiplomskem študiju v tujini. Menim, da štu- ga je objavilo Delo 5. junija na svojem portalu pod novi- na. Poslužijo se lahko tudi izrednih pravnih sredstev ter Seveda pa ne smemo reči, da ni pravne države, če je kdo izkušnja, kjer pridobiš mnogo neprecenljivega znanja, denti novinarstva več odnesemo od prakse v tujini kot co (Video) Pred sodiščem: Janša, Janša, Janša: »Zelo me poti, da svojo pravico poiščejo v Evropi. spoznan za nedolžnega, pa čeprav mnogi menijo, da bi izkušenj in poznanstev. Poleg Nemčije, ki mi je zaradi od študija, saj novinarstva kot smeri študija v tujini boli, ker so nam izropali Slovenijo, ukradli državo, kaj Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Bine Kordež je le nekaj moral za rešetke. Lahko preprosto ni storil tega, kar mu poznavanja jezika precej domača, bi najraje odšel »čez skorajda ni in zato moramo kompenzirati s kakšnimi bi pa sedaj naredili, še vedno bi ljudi v jamo zmetali. imen, katerim so mnogi peli hvalospeve, danes pa pre-je bilo očitano in je res nedolžen. Po drugi strani pa so lužo« v Ameriko (New York ali Miami) oziroma v kakš- medijskimi študijami in ostalimi družboslovnimi smer- Kočevje ima še veliko jam.« bivajo v zaporu. Bili so spozane za krive, pravnomočno se lahko resnično v postopku naredile procesne napake. no tropsko državo izven Evrope. mi, kar pa me ne zanima preveč. Eden od razlogov je Kakorkoli interpretiramo zgornjo izjavo, vemo, kaj se je obsojeni in zato je prav, da so tam, kjer so. Tako ljudje tudi denar, saj je izmenjava kljub štipendiji precejšen dogajalo na Kočevskem po vojni in to dejstvo na žalost namreč vidijo, da ni pravilno, če izigravaš druge in drža-Mogoče je, da se za zapahi znajdejo tudi Janša, Šrot in strošek. Vsekakor je program Erasmus super. Menim, skeli še danes. Še danes je in tudi vedno bodo ta oz. vo, da delaš po svoje in se požvižgaš na zakone. Verjetno Bavčar. Sodbe še niso pravnomočne, zato za njih še ved-da je odličen način pridobivanja izkušenj, tudi takšnih podobna dejanja obsojanja vredna. A očitno za nekatere so se našli ljudje, ki so jih imeli svojčas za heroje ter ju-no velja domneva nedolžnosti. Prav tako kot za vse velja za življenje. še vedno velja, da se iz zgodovine niso nič naučili, saj bi nake, a danes so Tovšakova, Črnigoj in Kordež zaporni-enakost pred zakonom, pa naj gre za junake osamosvo- nekateri sami svojo pravno državo naredili na temelju ki. Ljudem se lahko ob tem vrača upanje, upanje v prav-jitve ali pa običajnega Janeza Novaka. Po drugi strani pa tistega, kar je paradoks za pravno državo oz. je značilno no državo. Hkrati so jim te zgodbe tudi zgled za pošteno ni prav, kar se dogaja s spominskimi tablami na Roški. za njeno nasprotnico, policijsko državo. Zakaj? Bistvo življenje v skladu s črko zakona. Pomembno je namreč, Janši je le treba priznati zasluge za osamosvojitev Slo-pravne države namreč leži v tem, da je delovanje vseh da ljudje ne pozabijo, kaj je pravično, moralno in v skla-venije. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da bi zaradi državnih organov urejeno s pravnimi pravili. Ta določa- du s pravnimi pravili. Tovšakova, Črnigoj in Kordež so v tega imel kakršnekoli ugodnosti oz. opravičilo za more-jo vsebino in način odločanja državnih organov. Tako zaporu, nekateri so zagotovo dobili moralno zadoščenje, bitna kazniva dejanja. Če bo pravnomočno obojen, bo v Sloveniji sodišča in drugi državni organi odločajo na a škoda in posledice ostajajo. Ljudje so zaradi njihovega šel v zapor, tako kot se je to zgodilo bivšemu hrvaškemu podlagi pravnih pravil, ki so vnaprej določena. To pa pohlepa ostali brez služb, poslabšale so se njihove so-predsedniku vlade Ivu Sanaderju. Če bo šel prvak SDS-a daje posamezniku tudi varnost, saj lahko ta predvide- cialne razmere, kršene pa so bile tudi nekatere človekove po poti svojega hrvaškega kolega, bomo lahko dejali, Katja Manfreda, 3. letnik, smer Mednarodni odnosi va, kako bo organ odločil in lahko odločitev nadzira ali pravice. Upajmo, da je to opomin vsem, da se kaj takega, da je mož, ki si je želel drugo republiko, očitno pozabil, Natalija Gajšek, mag. študij, smer Novinarske študije Na študijsko izmenjavo sem se prijavila, a nisem bila pa se na podlagi tega tudi brani, če je odločitev organa kar so počeli tajkuni in gradbeni baroni preprosto ne iz-da je država tudi sama kot celota delovanja podrejena O izmenjavi sem razmišljala, vendar nekako nikoli ni bil sprejeta na želeno fakulteto, zato sem izkušnjo v tujini nezakonita. plača, za nikogar. pravu, ki ga sama sprejema in hkrati ustvarja, kar pa je pravi čas za to. Vsa leta ob študiju tudi delam in mis- raje zamenjala za delo v študentski organizaciji, kjer se Tako je seveda bilo oz. tudi bo v vseh (zadnjih medijsko Vendar bi težko dejali, da ta opomin že deluje, oz. da so tudi eno od temeljnih (pod)načel, ki tvori pravno držalim, da je bil to glavni razlog, ki me je vezal na Slovenijo. mi je ponudila priložnost za aktivno udejstvovanje. Na zelo odmevnih) sodnih primerih. Kordež se je zaradi ga dodobra razumeli prav vsi ljudje. Tudi pravno drža-vo v širšem pravnem smislu. Sem pa vestno obiskovala študijske kolege, na njihovim izmenjavo se bom prijavila tudi letos in upam, da bom tega, ko je bil spoznan za krivega na prvostopenjskem vo namreč sestavljamo ljudje in tudi pravna država ne izmenjavah. sprejeta na izbrano fakulteto. 30 z A m I Š L J E N O z A m I Š L J E N O 31