PROGRAM
umetniških in zabavnih prireditev
KL7WIRSKI VIRTUOZ HNTOM TROST
jubljana (Union) dne 14. novembra 1920 (Rloma)
BEETHOVEN: 32 varijacij v C-molu.
2. BEETHOVEN: Sonata appassionata. Op. 57.
I.	Allegro assai.
II. Andante con mo>to.
III. Allegro ma non troppo. Presto.
3. SCHUMANN: Sinfonične etude. Op. 13.
(V obliki varijacij.)
4. BRAHMS: Rapsodija. Op. 119, 4 JOS. SUK: Pomladna idila.
VIT. NOVAK: Iz »Pisnč zimnich noči«. Op. 30.
a) Pesem božične noči;
b) »Pesem karnevalske noči«.
5. TSCHAIKOWSKY-PABST: Evgenij Onjegin.
(Koncertna parafraza.)
V	nedeljo dne 14. novembra se vrši v veliki dvorani »Union« edini koncert slovenskega klavirskega virtuoza Antona Trosta z Dunaja.
Leta 1908 je Anton Trost dovršil v Ljubljani gimnazijo in šolo »Glasbene Matice«, kjer je prihodnje leto nadomestoval profesorja Prohäzko, ki je bil takrat poklican na konzervatorij v Prago. Leta 1912 potem, ko ie dovršil z odličnim uspehom (državna diploma) dunajsko akademijo, se je vrnil v Ljubljano in poučeval dve leti na šoii »Glasbene Matice«. Leta 1914. je naš virtuoz napravil z vijolinskrm mojstrom Zlatko Balokovičem skupno turnejo v Egipt, kjer sta žela obilo uspehov.
Fo izbruhu svetovne vojne se je 'preselil mojster Trost na Dunaj, kjer si je pridobil z več koncerti trdna tla in bil resno upoštevan.
Pri tej priliki hočemo naglasiti, da je našega umetnika, ki ie dokazal tehnično znanje in izborni muzikalni okus, inozemski tisk zdo simpatično uvaževal kot interpreta in pianista.
Pri lanskem koncertu v Zagrebu je sprejela kritika Antona Trosta z navdušenimi priznanji. Pričakujemo, da bodo tudi njegovi
Slovenski soroiaki hiteli v nedeljo dne 14. novembra v »Union« k njogovemu edinemu koncertu.
Predprodaja vstopnic za ta koncert, kateri obeta obilo uspeha in užitka ter vzbuja obče zanimanje, se vrši pri Anončni ekspediciji Al. Matelič, Kongresni trg 3/L, telefon 174.
KONCERT THIERRY - JERfiJ - BREZOVŠEK
Celje (Union) dne 15. novembra 1920 (Hloma)
1. a) LAJOVIC: Razdvojenost.
b) R. SAVIN: Ljubica, zdaj je dan.
c) KONJOVlC:	Aman dievojka.....................THIERRY.
2. E. GRIEG: Sonata C-moll.
a) alllegro molto:
b) allegretto:
c) allegro appassionato. ..................JERAJ.
3. a) KONJOVlC: Tama.
b) IIATZE: Moja sudba.
c) HATZE: Aj, da znadeš............................THIERRY.
4. a) R. SAVIN: Balada.
b) SMETANA:	Iz moje domovine. .	JERAJ.
5. a) SAINT SAENS: Arija Dalile iz opere Samson in Dalila
b) STÖHR: Tužna ptica na polju.
c) E. GRIEG:	O ivanjskoj noči...................THIERRY.
Piano: operni kapelnik BREZOVŠEK.
Koncert teh izbornih domačih umetnikov, ki se je vršil z velikim moralnim uspehom dne 8. noiv. v Ljubljani, se ponovi dne 15. nov. v veliki dvorani »Union« v Celju.
Operna pevka ljubljanske opere Vilma pl. Thierryjeva ni znana samo domačemu občinstvu, ampak je dosegla lepe uspehe tudi v vseh večjih krajih naše domovine in v inozemstvu. Ta izborna altistinja ima nenavadno obsežen, močen in zveneč glas najboljših vrlin. V višini je poln toplote, v sredi prijeten, v nižini pa resen in polno doneč. Nijena umetnost, njeno nastopanje in predavanje ter utopitev v skladbo odgovarjajo popolnoma njenemu osvajajočemu bitju, prežetem z inteligenco isn naravnostjo.
Sodelovanje profesorja na ljubljanskem konzervatoriju Karla Jeraja, ki je znan našemiu občinstvu posebno kot kapelnik orkestralnega društva, ter izbornega kapelnika ljubljanskega opernega gledališča Ivana Brezovšeka, bo sigurno spopolnilo v polni mer1 ta večer, za katerega vlada že sedaj živahno zanimanje.
Ljubljanski koncert je, kakor smo že omenili, imej izboren moralni uspeh. Kritike v naših časopisih so se enoglasno izrazile o resni volji in umetniških dušah vseh izvajajočih.
Želja našega občinstva, da izborni operni kapelnik ljubljanske opere Ivan Brezovšek nastopi tudi v samostojnih številkah, se bo s časom — upamo — uresničila in vemo, da g. Brezovšek ne bo odklonil te naše in splošne želje.
Razprodana dvorana bo pokazala simpatije, katere uživajo gori omenjeni domači umetniki.
Programi tega koncerta, ki se bodo prodajali v dvorani in v predprodaji, vsebujejo tudi tekst posameznih komadov, katere poje gospodična Thierryjjeva.
Predprodaja vstopnic v Celju: Trafika Kovač, Aleksandrova ccsta 5.
SEMT M’HMESH
Ljubljana (Operno gledališče) dne 19. nov. 1920 (Hloma)
Bojni ples (Indijska melodija);
Egiptovski nabožni ples;
Yaravi iz z.birke »Cilasovi narodov« . . . Firiedenthal.
Boginja lune .......................................... Capellen.
Ples iz »Belzacarove gostije« ................... Sibelius.
Siameško božanstvo;
Arabeske;
Beduinski ples	.......................... Barteis.
Maskeradni ples ................................. Miindler.
Kostimi od Sent M’ Ahese.
V	petek dne 19. novembra t. 1. nastopi v ljubljanskem opernem gledališču svetovnotznana orientalska plesalka Sent M’ Ahesa, katera je v inozemstvu postala slavna na koncertnih, gledaliških in kinematografskih odrih. To je prvi nastop te glasovite umetnice na našem ozemlju. Kritike največijih in najresnejših tujih časopisov javore o Sent M’ Ahesi z navdušenjem in se ji dšvijo in smatrajo' za pojav najestetičnega užiitka. Sent M’ Ahesa velja splošno za vodi teli; zo in prvakinjo te vrste plesalk ter spada v krog najslavnejših kapacitet staroegiptovske mističnosti. Izborno povečava tujo atmosfero s svojim stilom in lastno fantazijo. Njena umetnost je popolnoma oddaljena od prostega in navadnega. Sent M’ Ahesa učinkuje lepopisno na občinstvo ter ga očarajoč vleče v tajinstrvene daljave.
Plesalka nastopa oblečena kakor fresko-podoba starih egipčanskih tempeljnih kretalk. Pleše egiptovske plese — nastopa kot siameška plesalka, visoko na odru je podobna krivoboginji: ob nogah n ehr oj lučic. Cmi priiežni triko iz omota, orne srebra lesketajoče lehtnice, na glavi srbma čelada polna srebrnih zvončkov. Godba igra staro-kitais;ko pesem, katere zvenkljanje spominja na orientalsko enoličnost, v celem malo čudno. Njena podoba se komaj premiče. le prste na roki giblje umetno in siameško graci-jozno. in od časa do časa se njeno telo trese. In ko dvigne telo na
prste, zvenkljajo kraguljöki na njenih nogah. Od uje prihaja dih onijenta, mir divjih razposajenosti, začudenja, • poželjivost napolnjena od kričečega žara do razmosa.
Prastare podobe iz kraljevih grobnic oživijo, odrevenele, mrtve podobe postanejo meso in kri; naraščanje in valovanje nasičenih barv se združi z oglatimi harmoničnimi kretnjami v skrivnostne kiasme podobe. Trepeti božanstva stopajo z odra. Njena podoba je orijentalska, polna sipeči-h strasti, težka, in poželjiva melanhoničnih nagonov.
Sent M’ A bes a pleše plose, kateri uplivajo na sedanji mrzlični čas tango- in 'twostep-plesov naravnost blaživno. Njena visoka, nje lastna umetnost zapušča utise, kateri ne zginejo. To je Seat M’ Ahesa!
KONCERT TMIERRY - JERiTJ - BREZOVSEK
Maribor - Ptuj, december 1920 (ftloma)
Ta koncert, ki je bil projektiran za Maribor dne 14. novembra, sc vrši šele v decembra t. !. V istem času nameravajo ti umetnik' koncertirati tudi v mestnem gledališču v Ptuju.
O tem sledijo posebne notice.
BALETNA TURNEJ n VLCEK-WlSIflKO VFS
November-december 1920 (Oloma)
Baletni par: slovenska koncertna plesalka Lidija VVisiakova in bivši član baleta narodnega gledališča v Pragi ter bivši baleitni mojster narodnega gledališča v Ljubljani Vaclav Vlček pričneta še tekom t. m. baletno turnejo po vseh večjih krajih Jugoslavije.
Objava programa koncertov in turneje sledi pravočasno.
KONCERTI DRVOTH- EERSCliNIQ- BflLnTKH
November 1920 (FMoma)
Člani ljubljanskega opernega gledališča, in sicer operni tenor Drvota, soJo-čelist Ferschnig in operni kapelnik Balatka pripravljajo za mesec november nekaj vokalno-inštrumentalnih koncertov v Sloveniji.
Podrobnosti se še objavijo.
SIMFONIČNI KONCERT QODBE DRRVSKE DIVIZIJE Ljubljana (Union) dne 18. nov. 1920
Ob priliki 30-letnice pnvega nastopa kapelnika dra. Josipa Čerina kot dirigenta v javnosti, priredi isti dne 18. t. m. v veliki dvorani hotela Union veliki sinfonični koncert omenjene godbe. Vstopnice se dobivajo v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica.
J ’ iTf LJSKA TlSKAHN*. LJUBLJANA %•	;........
• ALOMA.
 ;.........................
‘V '	-	3038—20