V mesecu OKTOBRU: 25% POPUST na vzglavnike, odeje ter prešite odeje! #ri | www.dstilnica-labod.si, E-pošta: labod.cistilnica@siol.net PE MERCATOR CENTER KAMNIK, tel. 01 /8311741 Letošnja jesen je bogata-tudi z uspešno ič * is llnvest djami p< na ; o »čini Krožno križišče na Fužinah z novo zgrajenimi pločniki, kolesarsko stezo in javno razsvetljavo omogoča varno pot vsem udeležencem v prometu. S prerezom traku so ga v torek, 17. oktobra, uradno predali v uporabo župan Anton Tone Smolnikar, Vib Zavrlan, direktor Direkcije RS za ceste, Alojz Kramljak, direktor Cestnega podjetja Ljubljana, in Bogdan Brinovec, direktor za področje glavnih in regionalnih cest pri DDC svetovanje in inženiring. Spremljala sta jih v kamniško narodno nošo praznično oblečena zakonca Bohte. Vseh 16 otrok, ki obiskujejo podružnično osnovno šolo Gozd v Črni, je z iskreno otroško pesmijo pozdravilo novo igrišče, ki sta ga s skupnimi močmi uredbi krajevna skupnost Črna in Občina Kamnik. » V lKA IVLU/JAV- Kamničanke prvič državne prvakinje Mlade odbojkarice OŠ Frana Albrehta so na finalnem turnirju najboljše osmerice Državnega prvenstva v Beach volleyu v Ankaranu dosegle izjemen uspeh - z odlično igro so osvojile naslov državnih prvakinj. Odbojkarice Nika Obolnar, Ana Katarina Hribar, Željana Blagojevič, Sara Gregorinčič in Sara Orehek trenirajo v Odbojkarskem klubu Kamnik, uspeh pa so dosegle pod dirigentsko paličico Francija Obolnarja. Več na 13. strani. V raznih krajih občine Kamnik so se v minulih dneh in tednih krajani veselili uspešno zaključenih investicij in pomembnih pridobitev. Ljudje, še zlasti na podeželju, se iskreno veselijo, ko se v njihovem okolju naredi kaj novega, lepšega, sodobnega, kar jim omogoča napredek in boljši jutri. Poleg velikih sredstev osnovnemu šolstvu in začeti gradnji novega vrtca na Perovem je Občina Kamnik v letošnjem letu izdatna sredstva namenila tudi za izgradnjo sodobne komunalno cestne infrastrukture. Kot je slišati, morda res ni naključje, da se v teh dneh in tednih zaključujejo mnoge večje, pomembne investicije. Pa niso vsega krive le volitve, sleherno jesen smo priča otvoritvam pomembnih projektov, saj morajo občine po nalogu Ministrstva za finance investicije zaključiti v oktobru, da jih v roku dveh mesecev, kolikor je zakonsko določen plačilni rok izvajalcev, do konca leta tudi finančno realizirajo. Tudi v kamniški občini je v tem času tako. O slovesnih odprtjih pomembnih pridobitev, ki pomenijo tudi prijetna srečanja krajanov več na 5. strani. 20 let samostojne osnovne šole Marije Vere F letošnjem letu osnovna šola Marije Vere praznuje 20-letnico samostojnosti in dobrega pol stoletja od prvih razredov na Duplici. Ob jubileju so s skupnimi močmi sedanji in nekdanji učitelji ter učenci pripravili obsežen zbornik in pester program obšolskih dejavnosti (predavanja, športne aktivnosti), ki so se in se odvijajo v teh dneh, napovedala pa jih je slavnostna prireditev ob praznovanju 20-letnice samostojne šole v šolski telovadnici v torek, 10. oktobra. Na fotografiji iz lanskega leta kolektiv OŠ Marije Vere. Več na Nihalko na Veliko planino bodo pognali sredi decembra Obeti za zimsko sezono na Veliki planini so vzpodbudni. Vremenska napoved sicer še ni znana, je pa zato znan datum, ko naj bi na planino ponovno začela voziti nihalka, ki je zaradi okvare obstala ob koncu letošnjega marca. 15. december kot okvirni datum dokončnega popravila nihalke je namreč potrdil tudi Marijan Skornišek, novi direktor družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o., ki je s prvim oktobrom zamenjal Vinka Ribnikarja, ki je s tega položaja odstopil. Več na 3. strani. Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide v sredo, 8. novembra. Članke in oglase oddajte do petka, 3. novembra, do 12. ure; zahvale pa do ponedeljka, 6. novembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tek: 01/83 91311,041/662-450, e.na-slov: sasa.meiac@siol.net 55 ro ZA svetnike L ■ ZA BOLJŠI JUTRI! šfAm Ln Slovenska ljudska stranka OBČINSKI ODBOR SLS KAMNIK NAŠ POGOVOR: DR. BOŽIDAR DROVENIK Pol stoletja za hroščke vseh vrst Kamničan dr. Božidar Drovenik je eden redkih slovenskih strokovnjakov, ki je svojo dolgoletno poklicno pot in praktično ves svoj prosti čas namenil majhnim živalicam, ki jih večina od nas v vsakdanjem življenju komajda še opazi - hroščem. Pogovor z njim na 11. strani V NEDELJO NA VOLIŠČA! Čez nekaj dni bomo imeli dolžnost in pravico odločati o tem, kdo bo v prihodnjih štirih letih usmerjal razvoj naše občine in posameznih krajev. Volili bomo župana, članice in člane občinskega sveta ter svetov krajevnih skupnosti. Za mesto prvega človeka v občini se potegujejo štirje kandidati: Marjan Smole Levček kot neodvisni kandidat s podporo LDS, zdajšnji župan Anton Tone Smolnikar kot neodvisni kandidat s podporo občanov, Demeter Sadnikar kot skupni kandidat SDS, NSi in SLS ter Miha Resnik kot neodvisni kandidat s podporo SD, DESUS, Obrtno-podjetniške liste in Zelene stranke. 29 članic in članov občinskega sveta pa bomo izbrali s kar dvanajstih list. V zadnjih tednih se kandidati in stranke na vse mogoče načine trudijo prepričati volivce, da so ravno oni, njihova stranka in njihovi programi najboljši, obljubljajo rešitve vseh problemov in gradove v oblakih, le pot do njih bo vse prej kot lahka. Zato bomo verjetno v nedeljo, 22. oktobra, svoj glas oddali kandidatu ali stranki, ki smo ga (jo) izbrali na osnovi zaupanja v ime, ne le v program. Prvi glasovi pa so že v volilnih skrinjicah, saj so na volišču za predčasno glasovanje v prostorih občine Kamnik lahko volivci z območja občine Kamnik oddali svoje glasove že v torek, sredo, to možnost pa imajo še danes do 17. ure. Se vidimo na volišču! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ ZA bodočega župana: MARJAN SMOLE LEVČEK PUBLICUS^č,- Še je čas za oddajo NEVARNIH ODPADKOV! Razpored najdete na strani 10. '■■■• : i ODPRLI SMO NOVO PRODAJNO MESTO f ZA občinski svet: Si.mobil-Vodafone Kamnik Šotna 76, (pri Korobaču), tel.: 01/ 839-40-30 . v T? , v I’ Damjan Hočevar s.p., Ajdovščina 1, Ljubljana, PE: Trubarjeva 30, Ljubljana Q VO(jafone simobil 2. 19. oktobra 2006 Volitve v občinski svet 2006 VEČJI POMEN PREFERENČNEGA GLASU Ko bomo v nedeljo izpolnjevali glasovnice bodimo pozorni. Pri glasovnicah za župana in člane svetov KS obkrožimo zaporedno številko kandidata. Za članice in člane občinskega sveta pa volivec na glasovnici voli eno izmed list kandida-tov za bodoči občinski svet in glasuje tako, da najprej obkroži samo eno (sicer je glasovnica neveljavna) številko liste kandidatov, ki jo je izbral. Če pa volivec želi, da bi bil nek kandidat iz te obkrožene liste bolj verjetno izvoljen za občinskega svetnika mu da lahko preferenčni glas takole: V okence za prereferenčni glas na koncu vrstice že obkrožene številke liste še vpiše zaporedno številko izbranega kandidata s te obkrožene liste. In kako je nekdo izvoljen v občinski svet na podlagi referenčnih glasov ? Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina vo-livcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. To pomeni na primer, da se v postopku personalizacije mandatov, če je za listo glasovalo 700 volivcev in je lista dobila 2 mandata, preferenčni glasovi volivcev te liste upoštevajo, če je vsaj ena četrtina £ to je 175 volivcev oddalo tudi preferenčni glas. Ko je izpolnjen ta pogoj, se ugotovi, ali je kdo izmed kandidatv na listi dobil več kot 10 % glasov, oddanih za listo, to je 71 ali več pre-ferenčnih glasov. V tej konkretni situaciji bi lahko dva kandidata izpolnila ta pogoj in »pre-skočila« vrstni red kandidatov na listi ter bila izvoljena. Velja razmisliti, morda bo takšen izbor bolj po vašem okusu demokracije?! Vendar je potrebno, da je takšnih volivcev, ki bi vpisali še preferenčno številko »vašega« kandidata z liste, vsaj četrtina vseh, ki bodo glasovali za to listo! MILAN WINDSCHNURER SPREMEMBA SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KAMNIŠKA BISTRICA V Kamniškem občanu št. 17 (stran 14) z dne 6.10. 2006 je OVK Kamnik objavila sezname kandidatov za člane svetov KS. Pri prenosu podatkov je bil pomotoma izpuščen kandidat za 3. VE, KS Kamniška Bistrica. Občinska volilna Komisija je za navedeno volilno enoto ponovila žrebanje vrstnega reda, ki je naslednji: KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA Vol. enota št. 3: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik 1. EMIL CRNKOVIČ, ROJ. 12.02.1951, ZGORNJE STRANJE 58, TRGOVEC, INVALIDSKI UPOKOJENEC 2. FRANC LIPIČNIK, ROJ. 27.12.1941, SPODNJE STRANJE 9, UČITELJ GLASBE, UPOKOJENEC 3. PETER KOSIRNIK, ROJ. 08.06.1965, STOLNIK 19, TRGOVEC, GOSTINEC 4. KARLA URH, ROJ. 07.06.1961, ZGORNJE STRANJE 31 A, UČITELJICA GLASBE 5. MIHAEL ŠLEBIR, ROJ. 21.10.1946, STOLNIK 10, MIZAR, POKLICNI GASILEC, UPOKOJENEC Voli se tri člane. Številka: 041-0002/2006-3/1 OBČINA KAMNIK Datum: 13.10.2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav., I.r. PREDSEDNIK ZAČENJA SE REKONSTRUKCIJA OBVOZNE CESTE R1 - 22S OD ŠOLSKE ULICE DO CANKARJEVE CESTE V skladu z objavo v zadnji številki Kamniškega občana so se v tem tednu začela rekonstrukcijska dela na kamniški obvoznici, odsek Šolska - Maistrova. Gradbeni stroji že delajo v strugi reke Kamniška Bistrica. V prvi fazi bo izvedena sanacija opornega zidu v dolžini 270 metrov. Zaradi varnosti udeležencev v cestnem prometu bosta pločnik in kolesarska steza v območju gradnje zaprta. V letu 2007 pa bo izvedena še druga faza, to je rekonstrukcija vozišča, zamenjava in obnova nizkonapetostnih in kabelskih vodov, zaščita plinovoda, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija vodovod s priključki, kanalizacija, zaščita pobotja pod Starim gradom. Po sofinancerskem sporazumu je vrednost vseh del 420 mio SIT, od tega je delež Občine Kamnik 160 mio SIT. V sporazum so vključeni tudi vsi stroški izdelave projektov, pridobivanje ustreznih soglasij, služnosti in študij. IVAN KENDA višji svet. za cestno- prom. dejavnost ' Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 18/04 - ZVKSES), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04,34/04 in 62/06), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo), sklepa župana Občine Kamnik, št. 3523-25/2006 z dne 12.10.2006 in na podlagi določil 3. in 6. točke Pogodbe o soinvestiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj z dne 10.4.2006, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, javnim skladom, Poljanska cesta 31, Ljubljana, in Občino Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ter sklepa Občinskega sveta Občine Kamnik, št. 03201-2/02-394, sprejetega na 32. seji, dne 10.5.2006, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana in Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik objavljata JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA 1.1. Občina Kamnik v svojem imenu in s soglasjem ter po pooblastilu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem okvirno 16 neprofitnih najemnih stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2007 in 2008. Oblikovani boste dve ločeni prednostni feti: - na listi A bo predvidoma 8 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Uradni list RS, št. 14/04,34/04 in 62/06, v nadaljevanju: pravilnik), oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine; - na listi B bo predvidoma 8 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu Pravilnika iz prejšnje alinee in so zavezanci za plačilo varščine. Stanovanja so predvidena v objektu Perovo v Kamniku in na posameznih drugih lokacijah (izpraznjena neprofitna stanovanja v Kamniku in okolici). Nobena predvidena stanovanjska enota ni prilagojena invalidnim osebam, ki so trajno vezane na uporabo invalidskega vozička. Lastnika stanovanj ste Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana in Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Najemniki bodo najemne pogodbe sklepali z lastnikom neprofitnega stanovanja, oddanega v najem. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131 /03 in 142/04) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku oziroma predpisom, veljavnim v času trajanja najemnega razmerja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu oktobru 2006, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov 42.220,00 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine -lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjska se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - žrtve nasilja v družini, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj; - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo v občini Kamnik, možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravskene storike; - najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje do dodelike neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelike neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1.8.2005 do 31.7.2006 ne presegajo v preglednici določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 181.350,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.2., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez lastne udeležbe in varščine ali listi B - z varščino. Razmejitev med prosilci liste A in liste B je razvidna iz naslednje preglednice: M S S,# USTA A /S:-. /' USTAB % Meja dohodka % Meia dohodka 1-člansko 90% do 163.215,00 SIT od. 90% do 200% nad 163.215,00 SIT do 362.700,00 SIT 2-člansko 135% do 244.822,50 SIT od 135 do 250% nad 244.822,50 SIT do 453.375,00 SIT 3-člansko 165% do 299.227,50 SIT od 165 do 315% nad 299.227,50 SIT do 571.252,50 SIT 4-člansko 195% do 353.632,50 SIT od 195 do 370% nad 353.632,50 SIT do 670.995.00 SIT 5-člansko 225% do 408.037,50 SIT od 225 do 425% nad 408.037,50 SIT do 770.737,50 SIT 6-člansko 255% do 462.442,50 SIT od 255 do 470% nad 462.442,50 SIT do 852.345,00 SIT Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem po 20 odstotnih točk, na listi B pa s prištevanjem 25 odstotnih točk. 2.3. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali sotestnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjska ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Glede na število članov gospodinjska vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov aospodinistva Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti Drimemeoa stanovanja 1-člansko 3.629.632,79 SIT 2-člansko 4.436.217.85 SIT 3-člansko 5.646.095,44 SIT 4-člansko 6.613.997.52 SIT 5-člansko 7.662.558.10 SIT 6-člansko 8.469.143.1 7 SIT Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja, slednje v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom varščine. 2.4. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavike stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki. Skladno z določili 4. člena pravilnika, razpisnik določa še dodaten pogoj stalnosti bivanja v občini Kamnik, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: Stalno bivanje v občini Kamnik Točkovanje nad 5 do 10 let 20 točk nad 10 do 15 let 40 točk nad 15 do 20 let 90 točk nad 20 let 110 točk Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve branja, se leta seštevajo. 3.2. Prednostne kategorije prosilcev in dodatne prednostne kategorije prosilcev, se za posamezno listo A oz. listo B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. mlade družine: mladi 60 100 2. družina z večiim številom otrok - naimani trije otroci 50 50 3. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki (moški 13 let, ženske 12 let) 50 50 PREDNOSTNA KATEGORIJA V SKLADU S 6. ČL. PRAVILNIKA LISTA B Izobrazba prosilca (višia, visoka ali univerzitetna, magisterij ali doktorat 50.60,80 50,60,80 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja v Občini Kamnik, mlade družine, družine z večjim številom otrok, prosilci z daljšo delovno dobo. V primem, da so prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenačeni, se postopek nadaljuje z naslednjo prednostno kategorijo. IV. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v odločbi in najemni pogodbi. V. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dobilo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 19.10.2006 do vključno 20.11.2006 v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik. Glavni tro 24. Kamnik, vsak delovni dan od 8. ure do 15. ure, v sredo od 8. ure do 17. ure, v petek oa od 8. ure do 13. ure. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača v upravnih kolkih, gotovini ali s plačilno kartico v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah s tem, da status oprostitve dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Vloge z vsemi prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi lahko prosilci oddajo v sprejemno informacijsko pisarno Občine Kamnik od 19.10.2006 do vključno 20.11.2006 in sicer v ponedeljek od 8. ure do 12. ure in od 13. do 15. ure.vsredoodS. ure do 12. in od 13. do 17. ure, v petek oa od 8. ure do 13. ure ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik z oznako »ZA RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM«. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev, neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1.8.2005 do 31.7.2006 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa, invalidnina, itd.), odločbo o odmeri dohodnine za leto 2005 ter potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza in prehrane med delom, preživnina otrok, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic nesreče itd; 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba; pogodba o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih - potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti; 6. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; 7. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik) 8. utesnjenost v stanovanju - v kolikor gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih, se upošteva izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma v souporabi; 9. kopijo poročnega liste oziroma notarsko overjene izjave o obstoju izvenzakonske skupnosti; 10. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 11. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 12. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 15. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč drage osebe; 16. izvid osebnega zdravnika, s katerim se dokazujejo trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami; 17. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča-vame hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam nasilja v družini psihosocialno pomoč ob nasilju; Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. VI. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe, razen spremembe glede ožjih članov družine prosilca, se NE upoštevajo. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primera ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Če se na prednostni vrstni red uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu, imajo prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja tisti, pri katerih predstavlja višina najemnine za primemo stanovanje večji delež v družinskem dohodku. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v 2 mesecih po prejemu popolne pritožbe župan občine, v kateri ima pritožnik stalno prebivališče. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se javno objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje, ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črte iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če uspeli upravičenec še izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. V primera bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih uspeli upravičenec ne izpolnjuje pogojev in meril tega razpisa, lahko razpisnik postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika, Kamnik, Glavni trg 24, v času uradnih ur: ponedeljek od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00, sreda 8.00-12.00 in 13.00 -17.00, petek 8.00-13.00 ali na naslovu http://www.kamnik.si. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Občina Kamnik Kamniška občina na sedmem mestu med večjimi občinami REVIJA MANAGER OCENILA ŽUPANE Z NAJVEČJIM GOSPODARSKIM RAZCVETOM Odkar so računalniki naš vsakdanji sopotnik je znano, da tej napravi lahko določiš cilj, ki ga mora izračunati tako, da mu posreduješ podatke, ki sledijo temu cilju. V teh dneh smo priča številnim manipulacijam in potvarjanjem podatkov, ocenam in izračunom, da je občina Kamnik po dvanajstih letih z 29, padla na 121. mesto v gospodarskem razvoju. Avtorji seveda ne omenjajo, da je bilo pred uvedbo lokalne samouprave v Sloveniji samo 62 občin, »spomnili« so se nekaterih številk, ki bi razvrednotile naše dosežke. Zadnja številka Manager je na osnovi podatkov Gospodarske zbornice Slovenije, Statističnega urada, Fakultete za upravo Ministrstva za finance ocenjevala zadnji mandat slovenskih županov. Med manjšimi občinami se je najbolje odrezala sosednja občina Komenda, med večjimi Ivančna Gorica. Med njimi pa je razveseljiv podatek za občino Kamnik, ki se je uvrstila na 7. mesto, kar dokazuje, da smo dobro gospodarili in da imamo tudi dobre osnove za nadaljnji razvoj. Za ocenjevanje uspešnosti župana in razvoja njihovih občin so izbrali šest kazalnikov, pri čemer so se skušali izogniti začetnim razlikam v razvitosti občin, saj niso merili le relativnih rasti oz. absolutnih stanj, temveč so računali predvsem tudi približevanje oz. oddaljevanje občin od slovenskega povprečja. Resda smo po spremembi indeksa stopnje delovne aktivnosti prebivalcev zabeležili negativen trend, je pa razveseljiva rast podjetij v zadnjih štirih letih, saj beležimo kar 11,4 odstotno rast. Pri kazalcu povprečja deleža naložbenih izdatkov v proračunih beležimo 37,7 odstotkov, pri deležu izdatkov za javno upravo v proračunu 12,2 odstotka. Na 4. mesto med večjimi občinami smo se uvrstili pri rasti dohodnine in davka od nepremičnin na prebivalca z 11,4 odstotno rastjo. Na 5. mesto pa nas uvršča nekaj več kot 2 odstotni delež odhodkov za subvencije v proračunu v letih 2002 u 2005. Gre za subvencioniranje fizičnih oseb in zasebnih podjetij. Ti rezultati, ki so jih pripravili in izračunali neodvisni strokovnjaki, dokazujejo uspešnost občine Kamnik v minulih letih in tudi dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Ob tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da je Občina v minulih letih vložila ogromno sredstev za zagotavljanje pogojev, ki jih potrebuje podjetništvo in gospodarstvo (zagotavljanje kakovostne pitne vode, čiščenje in odvajanje onesnaženih voda, 55 km plinske napeljave, že začeti projekti pri izboljševanju prometnih pogojev), so trdni temelji za nadaljnje uspešno delovanje gospodarskih subjektov in razvoj celotne občine. OBČINA KAMNIK USPEŠNA PRI PRIDOBIVANJU EU DENARJA K tem rezultatom so pripomogle številne aktivnosti pri pospeševanju malega gospodarstva (sofinanciranje obrestne mere, izobraževanja in svetovanja podjetnikom, promocija malega gospodarstva in sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest). Tudi zato seje stopnja brezposelnosti v Kamniku zmanjšala iz 11,4 na 6,6 odstotkov, kar je bistveno manj od slovenskega povprečja. Lahko bi naštevali projektne povezave gospodarstva in Občine pri izkoriščanju državnih in evropskih virov. Naj očitke, da nam iz evropskih skladov ni uspelo pridobiti veliko sredstev, zavrnem s številkami, da bo samo v razvoj Term Snovik vloženih 431 mio sit nepovratnih sredstev EU, približno toliko tudi v nove objekte podjetja Meso Kamnik. Pri obeh projektih je bilo vloženih ogromno naporov Občine Kamnik, župana, strokovnih služb in tudi nemalo moralne podpore vseh pri pripravi razvojnih programov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se je s preselitvijo Mesa iz mesta umaknila tudi ekološka neprimerna industrija. Tudi za pridobitev sofinančnega deleža za izgradnjo povezovalke in postavitev novega karbonskega mostu na Bakovniku, ki bo pomembno razbremenil prometne težave na Duplici, je bilo potrebno veliko znanja in aktivnosti, saj so zahteve za pridobitev EU sredstev skoraj neverjetne. A uspelo nam je! Seveda se z dosedanjimi uspešnimi rezultati ne moremo zadovoljiti, saj hiter gospodarski razvoj, vpet v evropski prostor, zahteva tudi nova območja, kjer bodo našli prostor novi podjetniki, kjer bomo našli nove prostorske danosti za razvoj gospodarstva in podjetništva. V okviru programa priprave Strategije prostorskega razvoja so ta območja že načrtovana. Alojz Kolar Podsekretar-vodja Oddelka za gospodarske __________dejavnosti in finance Občine Kamnik V Podgorju je zaživelo prvo otroško igrišče, prihodnje leto športno igrišče... 11. oktober 2006 je bil za krajevno skupnost Podgorje pomemben dan. V vasi z okrog 1000 prebivalci so odprli prvo otroško igrišče, ki pomeni prvo fazo športnega igrišča - ta je že v gradnji in naj bi ga končali prihodnje leto. Župan Tone Smolnikar je ob odprtju pohvalil prizadevnost podgorskega športnega društva, ki ga vodi Klemen Lamberšek, in krajevne skupnosti Podgorje s predsednikom sveta Branetom Bremšakom. Po njegovem tako velik kraj, kot je Podgorje, nujno potrebuje tako otroško kot športno igrišče. Igrišče leži sredi Podgorja, na Kebrcah, približno 150 metrov umaknjeno v gozd, v bližini znane smučarske skakalnice, kjer vsako leto prirejajo smučarske skoke. Od skupne površine 2500 m2, kolikor bo obsegalo urejeno celotno športno igrišče, so doslej uredili preko 500 m2 in postavili tobogan, gugalnice in več drugih igral ter klopi. Uredili pa so tudi ustrezno parkirišče. Prizadevni člani ŠD Podgorje so pri tem opravili preko tisoč prostovoljnih ur tako, da skupno vrednost doslej opravljenih del ocenjujejo na okrog 10 milijonov SIT. K tej vsoti je poleg prostovoljnega dela društvo prispevalo 3 milijone SIT, občina Kamnik pa je za nakup igral prispevala 2 milijona SIT, pomemben delež so prispevali tudi sponzorji in donatorji. Zdaj jih čaka še ureditev javne razsvetljave, v drugi fazi pa prihodnje leto še dokončna ureditev površin za rokomet in košarko ter prostora za shranjevanje športne opreme in rekvizitov. Že letos pa bodo te površine izrabili za drsanje. Ob odprtju prve faze so predstavniki KS in Športnega društva izrazili posebno hvaležnost vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji tega za podgorsko mladino in vse ostale krajane pomembnega objekta, še posebej pa lastnikom dela zemljišča za njegovo brezplačno uporabo. Prizadevni Podgorci so ob tej priliki izrazili tudi pričakovanje in upanje, da bodo s svojimi zagnanim delom ter s sodelovanjem občine Kamnik uresničili zamisel, da bi prihodnje leto ob tem času športno igrišče tudi slavnostno odprli. Med ostalimi deli v KS Podgorje naj omenimo še to, da bodo na podgorskem pokopališču predvidoma še letos sanirali spodnji pokopališki zid, za kar je občina Kamnik namenila deset milijonov SIT, in uredili razpadajoče sanitarne prostore v kulturnem domu, za kar je predvidenih 2 milijona tolarjev. F. SVETELJ Podgorski malčki so zelo veseli prvega otroškega igrišča v svojem kraju... KRVODAJALSKE AKCIJE SO SE VRNILE V KAMNIK V teh dneh naj bo prisoten duh humanosti! Pred letom dni smo skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino RS po dolgem času izvedli krvodajalsko akcijo v Domu kulture Kamnik. Napeto smo pričakovali odziv. Krvodajalci občine Kamnik in Komenda so s številno udeležbo dokazali, da duh humanosti ni zamrl. Zadovoljni so, da lahko kri darujejo v bližini svojega bivališča, prav zanimivo pa je, da veliko ljudi pride na odvzem že pred službo ali v odmoru za malico. Pred nami je v teh dneh že tretja in hkrati zadnja letošnja krvodajalska akcija. Vljudno vabimo vse krvodajalce in vse, ki to želite postati, da se je udeležite. Krvodajalec lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let, težji od 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri mesece. Pred odvzemom je krvodajalec zdravniško pregledan. Pred odvzemom krvi je potrebno zaužiti lahek obrok - čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno, ne sme pa se zaužiti nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne. Se vidimo 18., 19. in 20. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10! OZ RK Kamnik Nihalka na Veliko planino bo pognana sredi decembra Obeti za zimsko sezono na Veliki planini so vzpodbudni. Vremenska napoved sicer še ni znana, je pa zato znan datum, ko naj bi na planino ponovno začela voziti nihalka, ki je zaradi okvare obstala ob koncu letošnjega marca. 15. december kot okvirni datum dokončnega popravila nihalke je namreč potrdil tudi Marijan Skornišek, novi direktor družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o., ki je s prvim oktobrom zamenjal Vinka Ribnikarja, ki je s tega položaja odstopil. Novi so tudi člani nadzornega sveta, ki ga zdaj sestavljajo Dušan Šuštar, Tadej Pojbič in Dušan Božičnik. Z vsemi težavami in prednostmi Velike planine se bo kot novi direktor skušal spopasti 47-letni Marijan Skornišek iz Velenja, ki ima dolgoletne poklicne izkušnje na področju žičničarstva, saj je več kot dvajset let deloval na smučišču Golte, zadnje štiri sezone pa na Celjski koči. Po izobrazbi je elektrotehnik, v novo službo se bo dnevno vozil iz do- mačega kraja, na delovnem mestu direktorja pa bo delal kot zunanji sodelavec, samostojni podjetnik. »Stanje v družbi in na planini še spoznavam, saj sem z delom začel šele pred nekaj dnevi, lahko pa rečem, da za razmišljanja o problemih zdaj niti ni časa, saj smo se že s polno paro lotili priprav na bližajočo se zimsko sezono. Veliko je namreč še potrebno storiti, da bodo pozimi vse naprave obratovale, ker pa trenutno vse teče po načrtih in brez zapletov, lahko potrdim, da bi nihalko morali ponovno zagnati že 15. decembra,« je optimistično napovedal Skornišek, ki je bil za direktorja, tako kot novi člani nadzornega sveta, imenovan do maja prihodnjega leta, torej le za obdobje šestih mesecev. Prioriteta novega vodstva je torej zimska sezona in čeprav morda ni videti, se po zagotovilih direktorja dela na planini opravljajo tudi v teh dneh. Odpravljajo se napake na nihalki, kmalu pa bo povsem nared tudi dvosedežnica Šimnovec, saj je zobnik že montiran, 20. oktobra pa računajo tudi na obratovalno dovoljenje. »Skupaj z nihalko in dvosedežnico Šimnovec bomo že letos skušali usposobiti Marijan Skornišek, novi direktor družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o, ima dolgoletne poklicne izkušnje na področju žičničarstva: »Skupaj z nihalko in dvosedežnico Šimnovec bomo že letos skušali usposobiti tudi vlečnico Zeleni rob.« tudi vlečnico Zeleni rob in pridobiti vsa dovoljenja, ki jih ta naprava potrebuje. Iščemo pa tudi možnosti in rešitve za drugo stran planine, za smučišče Tiha dolina, kjer so določene naprave mirovale tudi po pet let. Vse pogone bi radi elektrificirali, vse investicije pa so seveda odvisne od financ,« je povedal direktor, eden od devetih zaposlenih v družbi Velika planina, ki bo v naslednjih dneh skupaj s člani nadzornega sveta preučil finančno konstrukcijo, od katere bo odvisno, kaj vse bo sploh mogoče narediti. Opozarja namreč, da je od zimske sezone zelo težko pričakovati dobiček, saj so žičnice predrage, da bi lahko poslovale pozitivno, in do pozitivnega rezultata pomaga šele celostna, celoletna ponudba. Si bodo pa prizadevali še letos zagotoviti še en teptalni stroj, ki ga bodo potrebovali, če jim bo uspelo smučišče razširiti še v Tiho dolino. Kljub temu, da so prizadevanje vseh zaposlenih v družbi zdaj usmerjena v zimsko sezono, pa novi direktor poudarja, da je glavna sezona na planini v poletnih mesecih, a programe za to bodo začeli pripravljati spomladi, pravi. »Z dolgoročnimi cilji se zdaj ne ubadamo, pred nami je zimska sezona, na katero bi se radi čim bolje pripravili. Obiskovalci planine tako tudi letos lahko računajo na pestro ponudbo, ki bo spet vključevala nočno sankanje, šolo smučanja in deskanja in še mnogo drugega,« pravi Marijan Skornišek in neobremenjen s tem, da ne prihaja iz okoliških krajev, dodaja: »Planina je vredna vsega truda, ne glede na to, ali prihajaš iz Kamnika ali iz Velenja, tako kot jaz...«. Zdaj si lahko zaželimo samo še zimo, bogato s snegom. JASNA PALADIN 20. obletnica samostojne osnovne šole Marije Vere Osnovna šola je za vse nas osnovna dobrina. Prav v osnovni šoli se začne izobraževanje najmlajših, ki je zelo pomembno za nadaljnji razvoj tako posameznika kot celotne populacije. Zdaj v večini učilnic poleg nujnih potrebščin pričakujemo še moderno opremo ter seveda urejeno celotno šolo in njeno okolico. Pa vendar ni bilo vedno tako. Nikjer, tudi na osnovni šoli Marije Vere na Duplici ne. V letošnjem letu šola praznuje 20-letnico samostojnosti in skoraj trikrat toliko let od prvih razredov na Duplici. Do leta 1955 so dupliški otroci obiskovali oddaljeno šolo v Kamniku. Naselje ob desnem bregu Kamniške Bistrice se je širilo zaradi vse bolj razvite industrije, število prebivalcev in otrok je naraščalo, zato so se odločili, da prav tega leta odprejo podružnico OŠ Frana Albrehta tudi na Duplici. S poučevanjem 1. in 2. razreda sta začeli učiteljici Angelca Adamič in Marinka Gregorš kar v stanovanjskem bloku št. 33■ Ker je število otrok naraščalo, je bilo v šolskem letu 1966/67 na dupliški šoli že 76 učencev v dveh razredih in treh oddelkih, s tem pa je bilo potrebno zaposliti še eno učiteljico -Heleno Knaus. Pouk je potekal v treh izmenah, saj so imeli v bloku na voljo le eno učilnico. Leto kasneje se je eden od razredov preselil v ljudsko knjižnico v kulturnem domu. Leto 1969je bilo za šolo prelomno - s prispevki tovarn je bila zgrajena samostojna šolska stavba za učence od 1. do 4. razreda. Pouk v šolskem letu 1969/70 je prvič potekal v lastni zgradbi, obiskovalo pa ga je 175 učencev in učenk. . Potrebe po dodatnih prostorih so se iz leta v leto povečevale. Prostorska stiska je postajala nevzdržna, dokler septembra leta 1979 niso zgradili prvega prizidka, s katerim so pridobili 8 novih učilnic, proti koncu leta pa tudi telovadnico. V šolskem letu 1980/81je bilo v šolo vpisanih že 330 učencev. Še vedno pa je na tem mestu potekal samo razredni pouk, učenci predmetnega pouka so se morali voziti v Kamnik. Prav za te učence (in seveda učitelje) je bilo pomembno leto 1986, ko se je začela gradnja prizidka, ki je bila končana avgusta istega leta. S tem je takratna podružnica pridobila pogoje za ustanovitev samostojne osnovne šole na Duplici. Ustanovljena je bila I6.jidija 1986, najprej poimenovana kot OŠ Duplica, 21. marca 1989pa se je preimenovala v OŠ Marije Vere. Za OŠ Marije Vere bi lahko rekli, da jim grad- nje nikoli ni dovolj. Ampak vedno imajo za to tehten razlog - prostorsko stisko. Tokrat ne toliko naraščanje števila otrok ampak prihajajoči program devetletke. Gradnja se je začela septembra 2001, natanko čez leto dni je bila slavnostna otvoritev, šola je pridobila devet učilnic. Gradnja se je nadaljevala, leta 2002 so podrli najstarejši del, ki so ga nadomestili s še štirimi učilnicami, multimedijsko učilnico, knjižnico in upravnimi prostori. V šolskem letu 2003/04 so prvič začeli z devetletno osnovno šolo, kije zahtevala ne samo več učilnic, pač pa tudi izobraževanje učiteljev. Šola ima poleg sodobnih učilnic tudi lepo opremljeno okolico z igriščem in atletsko stezo, za kar si je pridobila naziv EKO šola. Vsekakor pa ne smemo ostati samo pri zgodovini. Tega se zavedajo vsi sedanji in nekdanji učitelji ter učenci, ki so poleg obsežnega zbornika s skoraj 80 stranmi zanimive vsebine pripravili tudi pester program obšolskih dejavnosti (predavanja, športne aktivnosti), ki so se v šoli odvijale v minulih dneh, danes ob 18. uri pripravljajo predavanje o astronomiji, zaokrožil pa jih bo prijeten glasbeni večer nekdanjih in sedanjih učencev šole v sredo, 25. oktobra, ob 18. uri v Kidturnem domu v Šmarci. Kot uvodna in tudi najbolj slavnostna prireditev ob praznovanju 20-letnice samostojne šole je bila prireditev v šolski telovadnici v torek, 10. oktobra. Program so pripravili učitelji in učenci, zajemalje predvsem plesne, glasbene in pevske točke perspektivnih učencev, ki šolo še obiskujejo ali pa svoje znanje nadgrajujejo po srednjih šolah. Popoldansko urico in polje povezoval Marjan Šarec, tudi nekdanji učenec šole, ki je dogajanje popestril s svojimi »preoblekami« v predsednika vlade in države, županske kandidate, igralce in pevce. Ravnateljica šole Violeta Vodlan, ki svoje delo zavzeto in uspešno opravlja že od leta 1998, je pozdravila nastopajoče in obiskovalce v upanju, da bo sodelovanje tudi v prihodnje uspešno. Zbrane je pozdravil in nagovoril še župan Tone Smolnikar, ki seje vsa teta zavzemal za izgradnjo tako šole kot tudi za ureditev okolice, pločnikov in semaforja v bližini. Program je bil pester, vendar za večino mlajših obiskovalcev na tribuni očitno predolg, saj je na med gledalci potekalo, kotje omenil povezovalec, tekmovanje kdo zdrži dalj. Vsekakor pa so se učitelji, učenci ter vsi ostali uslužbenci šole potrudili in izpeljali lepo prireditev, primerno jubileju. MIRTA KADIVEC Letošnja kulturna sezona v Kamniku bo bogata Priden možic in kamniška kultura Koncert MePZ Cantemus in VS Ad libitum MePZ Cantemus se je s koncertom poslovil od svojega dirigenta Sebastjana Vrhovnika V soboto, 30. septembra, smo v župnijski cerkvi na Šutni v Kamniku prisostvovali koncertu ob zaključku enotedenskega seminarja, imenovanega »Med originalom in priredbo«, ki ga je vodil nemški dirigent, pevec in pevski pedagog Holger Speck. Na koncertu sta se predstavila Mešani pevski zbor Cantemus in Vokalna skupina Ad libitum, ki sta se pri izvedbah skladb izmenjevala. Pevci in pevke Ad libtuma so izvajali izvirne skladbe iz renesanse, baroka in romantike, Cantemusovci pa so izvedli njihove priredbe iz 20. stoletja. Tako sta si seminar in koncert zamislila dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Holger Speck. Seminar, ki je potekal v dvorani Glasbene šole Kamnik in v galeriji Veronika od 25. do 30. septembra, je bil namenjen slovenskim zborovskim pevcem in zborovodjem, ki si želijo bolje spoznati razliko med pripravo skladbe iz časovno oddaljenih slogovnih obdobij ter njene sodobne priredbe. Namen seminarja je bil tudi spoznati načine vodenja in oblikovanja glasu (vokalna tehnika) v različnih slogovnih obdobjih, osvojiti modernejša načela vodenja vaj, se poglobiti v dirigentsko tehniko in predvsem dobiti vpogled v raznoliko zborovsko ustvarjanje. Aktivni udeleženci seminarja so bili Andreja Martinjak, Nana VVeber, Simon Jager in Kamničanka Mateja Kališnik. Vsi štirje so se spoznavali z delom nemškega dirigenta. Kaj so se naučili, pa so lahko pokazali na zaključnem koncertu, saj so vsi dobili priložnost, da so stopili pred omenjena vokalna sestava. Še posebej sta se z energijo in vodenjem izkazali An- dreja Martinjak in Mateja Kališnik, kar se je tudi slišalo v skladbah, ki sta jih omenjeni seminaristki dirigirali. S koncertom pa se je po petih zares uspešnih sezonah od umetniškega vodenja zbora Cantemus poslovil Sebastjan Vrhovnik. V tem obdobju je Cantemus zasijal v vsej svoji odličnosti, kar potrjujejo dve zlati plaketi na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru (2001 in 2003), vrhunske uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih (Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu/ Avstrija 2005 - 2. mesto in posebna nagrada publike. Mednarodno tekmovanje v Mariboru 2006 - 3. mesto in nagrada za najboljši slovenski zbor tekmovanja. Mednarodno tekmovanje Mernes/Nemčija 2006 - 1. mesto) in - nenazadnje - izdana zgoščenka z naslovom »Most« ter mnogi koncerti doma in v tujini. Po občutenem poslovilnem govoru predstavnice zbora, ki se je zahvalila Sebastjanu za večleten trud in požrtovalno delo, je mladi dirigent še zadnjič stopil pred kamniški zbor s pesmijo, ki govori o slovesu in ponovnem snidenju. V polni župnijski cerkvi na Šutni smo lahko tako uživali v uro in pol dolgem koncertu ob skladbah različnih obdobij z različnimi dirigenti. V ponos nam je lahko, da je petje v Kamniku v zadnjih letih poleg tradicije preseglo tudi kakovost občinskih meja. Upajmo, da bo MePZ Cantemus nadaljeval s svojim poslanstvom in še naprej polnil dvorane in naša srca s kvalitetnim petjem in da bodo to znali ceniti tudi tisti, ki oblikujejo kulturno politiko našega kraja. LOJZE NOVAK Letošnja peta sezona vpisovanja gledaliških abonmajev je rekordna. Več kot sto petdeset se vas je že odločilo zaupati Priden možicu in njegovemu programskemu vodenju Doma kulture Kamnik, gotovo pa se bo ta številka do prve abonmajske predstave še precej povečala. Težko rečem, da so časi naklonjeni kulturnim prireditvam. Ljudje imamo vedno manj časa, delovni časi so raztegnjeni čez cel dan, v stanovanjih kraljujejo televizije in širokopasovne internetne povezave, mladina je brezvoljna ali preobremenjena. In s temi prežvečenimi besedami na ustih jadikuje večina organizatorjev v kulturnih centrih in na prste ene roke prešteva obiskovalce. Pametnjakoviči, ki boste v tem trenutku potegnili na plan mengeški fenomen, vedite, da v njihovem primeru govorimo bolj o industriji kot kulturi. O odličnem poslovnem projektu, ki v malo mestece blizu Kamnika vsako leto privabi na tisoče ljudi, vendar zgolj z enim samim žanrom - torbo komedijo. Kaj pa imajo od tega Men-gšani in Mengšanke? Kako vpliva delovanje tamkajšnjega kulturnega doma na življenje v občini? Kulturno društvo Priden možic se z enoročnim preštevanjem publike v Domu kulture Kamnik ne bo sprijaznilo kar tako. Če smo avgusta štirinajst dni polnili grajski hrib, bomo tudi dvorano čez zimo. Kot sem že napisal, je vpis abonmajev odličen, poleg tega pa smo v sodelovanju z Mladinskim centrom Kotlovnica začeli s projekti približevanja Doma kulture mladim, pripravljamo tudi naslednjo fazo prenove in ureditve zunanjosti. Še pred novim letom bomo namestili sodobnejšo svetlobno opremo, do konca sezone bomo našli denar za Iz Matične knjižnice Kamnik ZAKAJ OTROKOM BRATI? Se še spomnite, katere so bila vaše najljubše pravljice v otroštvu? Rdeča kapica, Pepelka, Sneguljčica, Kraljična na zrnu graha... Verjamem, da je vsaj ena zgodba tista, ki vam je burila domišljijo v mladih letih. Kaj pa danes, v tem hitrem ponorelem svetu? Ali pustimo otrokom, da so samo otroci? Jim bomo pustili, da sanjajo daljne svetove, kjer je vse mogoče, kjer je vse prav, kjer so vsi konci srečni? Ali se bodo morali po vrtcu odpraviti še na kup popoldanskih aktivnosti? Kakorkoli že, neskončno sedenje za računalnikom, učenje takšnih in drugačnih ved jim zagotovo ne uide. To vse jih še čaka, ampak dokler So otroci, imajo pravico do igre, pravico do brezskrbnosti, pravico, da pobegnejo v svet pravljic, v svet radosti. Otrokom moramo pustiti, da izživijo svojo domišljijo, da se poistovetijo s čarobnimi škrati, z lepimi princeskami, da pomagajo mojstru Mihi, se spustijo v morske gladine z Mavrično ribico... Preveč je potovanj, da bi naštevali, kamor otroke zares doživeto popeljejo knjige. Knjige v otroku prebudijo vedoželjnost, v njih vzbudijo zanimanje. In tukaj se pokaže pomembna vloga staršev. Vedno večkrat se pojavljajo pobude raznih strokovnjakov, naj starši več časa preživijo s svojimi otroki. Pomislite, kaj lahko vašega otroka lepše zaziba v miren spanec kot nežen starševski glas ob pripovedovanju pravljice. Res, da je lažje prižgati televizijo ali zavrteti zgoščenko, ampak nobena še tako zanimiva in poučna risanka ne more zamenjati starševske roke, ki III. EX TEMPORE MEKINJE Otvoritev razstave ob krajevnem prazniku V soboto, 7. oktobra, je v avli župnišča v Mekinjah potekala že tradicionalna otvoritev prodajno likovne razstave, ki je bila tudi letos plod Otvoritev likovne razstave v čast krajevnega praznika je spremljala glasba: presunljiv vokal študentke solo petja Laure Zafred, ki jo je na kitari spremljal Matic Smolnikar, prav tako študent glasbene akademije. spomladanskega Ex tempo ra Mekinje. Na razstavi se je predstavilo preko 25 kamniških in okoliških likovnih ustvarjalcev, ki so ustvarjali v različnih tehnikah ter na različne materiale. Kolonijo ter razstavo je organiziralo Športno kulturno društvo Mekinje s pobudnikom Andrejem Balantičem, finančne stroške obeh dogodkov pa je tudi letos pokrila krajevna skupnost Mekinje, ki je bila tudi soproducentka prireditve. Otvoritev, ki je potekala v čast krajevnega praznika, je postregla s presunljivim vokalom študentke solo petja Laure Zafred, ki jo je na kitari spremljal Matic Smolnikar, prav tako študent glasbene akademije. V kratkem govoru je predsednica KS Mekinje Nina Stankovič povedala nekaj besed o projektu, ki vsako leto v Mekinje privabi vedno več ustvarjalcev, se zahvalila vsem zaslužnim, nato pa prisotne povabila k ogledu razstave ter prigrizku. Program je povezoval Ivo Semprimožnik. Razstava bo na ogled še ta teden, za ogled pa je potrebna predhodna najava po telefonu na številki 031 756971. N.S. www.kd-domzale.si Bktober MATJAŽ STRAŽAR slikarska razstava iCj Razstava bo odprta do 27. oktobra 2006. Vstop v Galerijo Domžale je PROST. Gelerija Domžale petek, 20. oktober ob 20:00 N. Vipotnik, T. Partljič: VISOKA DRUŽBA Kabaret Berlin 1920-1930 kabaretna predstava sobota, 28. oktober ob 10:00 Plesno društvo Netopir, Kranj Koroška narodna: MOJCA POKRAJCUUA plesna pravljica matineja torek, 7. november ob 20:00 MATEJ ZUPAN (flavta) in GODALNI KVARTET ACIES (Avstrija) koncert sobota, 11. november ob 10:00 Mini teater, Ljubljana Josip Ribičič: MIŠKOLIN lutkovna predstava "matineja INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale nakup akustične školjke, ki bo tudi manj kvalitetnim zborom omogočila nastop v največji kamniški dvorani. Najbolj smo seveda ponosni na projekt Oder je vaš, ki smo ga pripravljali več kot pol leta in se je ravno v tem tednu začel odvijati v celotnem Domu kulture. Trajal bo skozi vse leto in je prvi iz paketa podobnih projektov, ki zajemajo poleg osnovnih šol tudi kamniške vrtce in srednješolski center. Podrobno bo projekt Oder je vaš predstavljen v posebnem članku, zaenkrat le toliko, da gre za tesno sodelovanje z OŠ Frana Albrehta, in da sta projekt finančno podprla Ministrstvo za šolstvo in šport ter veleposlaništvo Združenih držav Amerike. Dom kulture Kamnik in Festival Kamfest že od vsega začetka vodi oz. pripravlja Kulturno društvo Priden možic, nevladna organizacija (NVO) s sedežem v Kamniku, ki že vrsto let ne spada več med t. i. ljubiteljska društva. Poleg diplo- miranega ekonomista na mestu poslovnega vodje, diplomirane komunikologinje na mestu odnosov z javnostmi KDPM zaposluje na mestu programskega vodje in vodje razpisno-projektnega sektorja še dva diplomiranca iz evropskega programa European Diploma in Cultural Management, s katero se v tem trenutku v Sloveniji lahko pohvali manj kot deset ljudi. Letošnja kulturna sezona v Kamniku bo bogata. Poleg rednega programa v Domu kulture Kamnik bo z rednim delovanjem začel Mladinski center Kotlovnica, pozimi nas čaka Mestovanje, spomladi prireditve okoli občinskega praznika, poleti pa prevetreni srednjeveški dnevi, prireditve v mestnem muzeju, festival uličnega gledališča, novi poletni festival za mlade SummerKam, tradicionalni Kamfest... Glede na to, kako večina županskih kandidatov razmišlja o kamniški (ne)kulturi in v kolikšni meri, glede na njihove izjave, poznajo sodobne evropske kul torne tokove, nas vse skupaj čaka še veliko dela. GORAN ZAVRŠNIK, programski vodja KDPM ob branju zaziba otroka v spanec. Otrokom je treba že zgodaj pokazati, da knjige lahko postanejo zabaven delček v njihovem življenju. Zato otroke in njihove starše vabimo v knjižnico, da si izposodijo knjige in da obiščejo pravljične urice. Knjige starše in otroke povezujejo, že samo obiskovanje knjižnice lahko postane družinska navada, obred. Otrok skupaj s staršem izbere pravljico, ki jo bo zvečer slišal za lahko noč. Tako bo tudi odhod v posteljo manj težaven, saj bo otrok vedel, da ga pred spanjem čaka še popotovanje v pravljični svet. Vaša knjižnica vam pri tem pomaga. Vam in vašim otrokom pripravlja pravljične ure. V knjižnici v Kamniku so pravljične urice vsak ponedeljek od 18. do 19. ure, ki jih pripravlja Ema Vidic, vsako sredo dopoldne od 10. do 11. ure imamo Igralne ure z Ribami, namenjene otrokom od 3. leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vodi jih Helena Sterle. V Komendi pravljične ure pripravlja Barbara Zlobko vsako sredo od 18. do 18. ure. Uživajte z otroki dokler so še otroci, dokler še želijo biti otroci, ker bodo prekmalu želeli odrasti. BARBARA ZLOBKO Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 faks: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si V M#i KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Pravljične urice za najmlajše v Kamniku Vsak ponedeljek od 18h do 19h v Veronikini sobi. Pravljice bo pripovedovala pravljičarka Ema Vidic. Pravljične urice za najmlajše v Komendi Pravljične urice so brezplačne in bodo v prostorih knjižnice v Komendi potekale vsako sredo od 18h do 19h. Vodi pravljičarka Barbara Zlobko. Igralne ure z Bibami Igralne ure so namenjene otrokom od 3. leta starosti naprej, ki niso v organiziranem varstvu. Srečanja so brezplačna in bodo potekala vsako sredo od 10. do 11. ure. Pripoveduje pravljičarka Helena Sterle. Ustvarjanje v Vili Čira - Čara Srečanja so se že pričela, potekala pa bodo predvidoma ob četrtkih od 16.30 do 18.30 v Veronikini sobi. Mesečni prispevek je 9.000 SIT. Ustvarjanje bo potekalo pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Informacije: 040 838 570, Rosana. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net petek. 20. oktobra, ob 20.00. salon gradu Zaprice v sodelovanju z Društvom glasbenikov Slovenije: JazzZapriceOG GROOVEVARD & Kristina Oberžan (Kristina Oberžan - vokal, Gregor Ptičar - klavir, Filip Šijanec - kitara in Tomaž Štular - bas) Vstopnice: 1000 SIT /4,17 EUR. Mladina brezplačno. Število sedežev v dvorani je omejeno, zato vam priporočamo, da si jih rezervirate: tel.: 01 83 17 662, 031 592 125, marko.kumer@auest.ames.si petek. 10. novembra, ob 20.00, salon gradu Zaprice Koncertni cikel Študent&Muzika v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik: Vokalna skupina Domen. Umetniško vodstvo: Matjaž Prah. Vstop prost. Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2 Ob torkih od 16.30 do 18.30 MALEŠEV SALON ZA PREDŠOLSKE OTROKE Vabimo vse predšolske otroke v galerijo na spoznavanje zgodb in umetnin, na igranje in razvijanje ročnih spretnosti ter likovne in glasbene ustvarjalnice. Skupaj bomo spoznavali bogato zgodovino mesta in okolice in se pripravljali na praznike skozi vse leto. rb® DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 - 818,041 360 399 www.domkulture.org info@domkulture.org sreda, četrtek in petek. 18.. 19. in 20. oktobra od 7. do 13. ure Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA *b® DRUŠTVO MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV Kamnik Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957- 609 /Helena/ Torek. 31. oktobra . od 16. do 18. ure. Šutna 38 NOČ ČAROVNIC Vabimo male in velike čarovnice, duhce in vampirje na prijetno druženje ob ustvarjalnih delavnicah. Letošnja jesen je bogata -zaključenimi investicijami V raznih krajih občine Kamnik so se v minulih dneh in tednih krajani veselili uspešno zaključenih investicij in pomembnih pridobitev. Ljudje, še zlasti na podeželju, se iskreno veselijo, ko se v njihovem okolju naredi kaj novega, lepšega, sodobnega, kar jim omogoča napredek in boljši jutri. Poleg velikih sredstev osnovnemu šolstvu in začeti gradnji novega vrtca na Perovem je Občina Kamnik v letošnjem letu izdatna sredstva namenila tudi za izgradnjo sodobne komunalno cestne infrastrukture. Kot je slišati, morda res ni naključje, da se v teh dneh in tednih zaključujejo mnoge večje, pomembne investicije. Pa niso vsega krive samo volitve, sleherno jesen smo priča otvoritvam pomembnih projektov, saj morajo občine po nalogu Ministrstva za finance investicije zaključiti v oktobru, da jih v roku dveh mesecev, kolikor je zakonsko določen plačilni rok izvajalcev, do konca leta tudi finančno realizirajo. Tudi v kamniški občini je v tem času tako. Po lepši cesti do Ogrina Za prebivalce KS Tunjice je bila sreda, 11. oktobra, vesel dan, saj se jim ni potrebno več voziti po prašni makadamski poti. Po začetnih delih v letu 2004 so namreč slavnostno obeležili odprtje prenovljene in asfaltirane javne poti od Ogrina proti glavni cesti Kamnik - Tunjice, ki sta jo s prerezom traku tudi uradno predala uporabi župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Tunjice Valentin Zabavnik. Dela rekonstrukcije zgornjega in spodnjega ustroja, odvodnjavanja in asfaltiranja v dolžini 1059 metrov v višini 15 milijonov tolarjev je Občina Kamnik sofinancirala v zadnjih treh letih. Prenovljena cesta in nov pločnik proti golfskemu igrišču za večjo prometno varnost Tudi krajani Volčjega Potoka so se v minulih dneh razveselili nove asfaltne prevleke za varnejšo vožnjo po cesti, ki pelje proti golfskemu igrišču. Kot je ob uradnem odprtju minulo soboto poudaril župan Tone Smolnikar, je občina cesto, ki je bila v zelo slabem stanju, uredila zaradi vse večjega prometa proti golf igrišču, predvsem pa za prebivalce, ki so si varno cesto želeli in si jo tudi zaslužijo. Rekonstrukcije uničenega cestišča se je Občina Kamnik lotila lansko leto, ko so zamenjali zgornji sloj tik pred igriščem, letos pa so v drugi fazi dokončali ureditev približno 500 metrov ceste - uredili so spodnji in zgornji ustroj, meteorno ka- nalizacijo, zgradili nujno potreben' hodnik za pešce, varovalno ograjo v dolžini 80 metrov, pripravili vse potrebno za javno razsvetljavo in povsem na novo preplastili cestišče. Veliko naporov pa je občinska uprava vložila tudi v pridobitev soglasij lastnikov zemljišč, po katerih poteka nova trasa, in odkup že asfaltiranih cest. Vrednost del je skupaj z odkupi zemljišč veljala občinski proračun letos 30 milijonov tolarjev, v lanskem lem 15 milijonov tolarjev, a investicija še ni dokončana, saj bo v prihodnjem lem potrebna še 3-centimetrska plast asfalta in tretja faza - ureditev 400 metrov cestišča do ceste Kamnik-Radomlje. Župan Tone Smolnikar je ob prijetnem dmženju krajanov pred domom KS ob uradnem odprtju ceste povedal: »Prepričati sem, da bomo našli dogovor z lastniki zemljišč, da pridemo s pločnikom do glavne ceste, saj so pešci, predvsem naši najmlajši, v nevarnosti«. Ob tem je dodal, da občina skrbi tudi za ekologijo, čiščenje in odvajanje odpadnih voda, varno preskrbo z vodo in kot velik dosežek na tem področju izpostavil letos pripeljan vodovod do Rudnika. »Vpetih letih vlaganj v izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja od Kamnika do Iverja, ki je z vsemi vzporednimi infrastrukturnimi objekti zahtevala okoli 500 milijonov tolarjev, smo pred dnevi naredili povezavo s stare salonitne cevi na novo vodovodno cev premera 400 mm in s tem je 19-000 prebivalcem kamniške občine in nekaj več kot 2000prebivalcem komendske občine zagotovljena vama preskrba z eno najbolj kvalitetnih vod v Sloveniji«, je z zadovoljstvom poudaril župan. V Lokah je pot po novi cesti prijetnejša V Lokah so se krajani veselili uspešnega zaključka pred leti začete investicije - ureditve javne poti ob igrišču v dolžini Krajani Lok se veselijo nove prodobitve - asfaltirane ceste ob igrišču. 270 metrov. Plazo- vita brežina je zahtevala ustrezno drenažo, odvodnjavanje, kar je skupaj z deli spodnjega in zgornjega ustroja ter asfaltiranja zahtevalo skoraj 3 milijone tolarjev, ki jih je zagotovila Občina Kamnik. Zbrane na slovesnosti ob uradnem odprtju ceste minulo soboto, 14. oktobra, je v imenu krajanov zaselka Loke pozdravila organizatorka srččanja Darinka Zore, župan Tone Smolnikar pa je v nagovom med drugim poudaril, da občina Kamnik ni le mesto Kamnik, je mdi podeželje, kjer ljudje še posebej cenijo pridobitve. Predsednik sveta KS Srednja vas Bojan Tičar se je toplo zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, za kraj pomembnemu dosežku. Obnova igrišča pri podružnični OS Gozd v Črni S skupnimi močmi uredili prostor za igro in rekreacijo V osnovni šoli Stranje - podružnica Gozd v Črni se izobražuje 16 otrok. Sedem jih v 1. in 2. razredu uči Magda Krt, devet učencev pa si v 3- in 4. razredu nabira znanje s pomočjo učiteljice Petre Vrhovnik. Vseh 16 učencev te šole je s pesmijo in igranjem na flavto sodelovalo v prijetnem programu slovesnosti ob odprtju težko pričakovanega igrišča pri šoli v nedeljo, 15. oktobra. Zbrane je pozdravil predsednik sveta KS Črna Marko Kemperl. Spomnil je na leta, ko je KS Črna s samoprispevkom sodelovala ali pa sama financirala veliko prido- Vgrajen temeljni kamen za nov vrtec B2 Perovo Pot novega vrtca na Perovem, ki bo v septembru prihodnje leto sprejel v svoje okrilje okrog 150 malčkov in s tem bistveno omilil problematiko pomanjkanja prostora v vrtcih, je dokončno začrtana in potrjena z vgraditvijo temeljnega kamna, ki so ga minuli ponedeljek, 16. oktobra, na že zgrajene temelje vgradili v.d. direktorice VVZ Antona Medveda Jelka Golob, župan Tone Smolnikar in Bogdan Jamšek, izvršni direktor inženiringa SGP Graditelj. Bogdan Jamšek iz kamniškega podjetja SGP Graditelj, izvajalca gradnje, je predstavil potek gradnje novega vrtca na Perovem, ki bo prihodnjo jesen sprejel okrog 150 malčkov. »Vzgojno-varstvena ustanova je tista, ki ne daje samo tople strehe, ampak tudi vzgojo in primerno carstvo. Projekt je zasnovan za vključitev okoli 150 otrok. Nekateri pravijo, da to ne bo dovolj, da prihajajo v za nekatere sporna stanovanja tudi »ne-kamničani«. Prepričan sem, da bo kar nekaj otrok, ko bodo ta stanovanja zapolnjena, obiskovalo že osnovno šolo. Prednost pri uvrstitvi v vrtec bodo imeli ?troci Kamničani oziroma tisti otroci, ki so že dalj ^sa v Kamniku«, je povedal župan in dodal, da v teh dneh poteka tudi javni razpis za podelitev kon-oesije zasebnemu vrtcu za otroško varstvo za okoli mest. Zasebni ponudnik iz Domžal ureja veliko hišo v Mekinjah za sprejem otrok že v prvih mesecih Prihodnjega leta. »Ob začetku šolskega leta 2007/08 bosta torej nov/ vrtec na Perovem in koncesijski vrtec lahko sprejela do 240 otrok,« pravi župan Anton Tone Smolnikar, ob tem pa opozarja na občutno povečanje proračunskih izdatkov za subvencioniranje otroškega varstva in dodaja: »Doseči moramo, da bodo tisti starši, ki imajo manj, tudi manj plačevali za vrtec. Vrtci v Kamniku zagotovo niso najdražji, saj občina plačuje kar precejšen delež - v povprečju 70 odstotkov realne cene varstva, vsaj 20 odstotkov plača tudi tistim, ki so najbogatejši ali tistim, ki upajo prijaviti dobre osebne dohodke.« Celotna investicija je vredna približno 450 milijonov tolarjev (1,9 milijona evrov), gradnja vrtca, ki jo izvaja kamniško gradbeno podjetje SGP Graditelj d.d., velja dobrih 370 milijonov tolarjev, oprema pa nekaj čez 37 milijonov tolarjev. Potek del je predstavil Bogdan Jamšek, izvršni direktor inženiringa podjetja SGP Graditelj: »Gre za dvoetažni objekt v pritličju in nadstropju, lociran v smeri proti JZ, v smeri sonca, torej na ugodni lokaciji. To bo osem oddelčni vrtec s štirimi oddelki v pritličju in štirimi v nadstropju, vsaka etaža ima kar 1200 kvadratnih metrov površin, zato so tu še večnamenski prostor in drugi spremljevalni prostori. Armirano betonske konstrukcije z opečnimi polnili narekujejo potrebe po varni gradnji, ki so zahtevnejše kot za individualne hiše. Z novim šolskim letom naj bi ta vrtec zaživel«. Še kar nekaj pomembnih investicij se zaključuje v teh in prihodnjih dneh. Tako so se varnejše šolske poti do podružnične šole v Mekinjah z zgraditvijo 400 metrov hodnika za pešce veselili pred dvema dnevom, včeraj so slovesno odprli novih 550 metrov ceste Praprotno-Zakal, slovesnega odprtja novih asfaltiranih cest pa se bodo veselili še krajani najvišje ležeče vasi v občini Ravne, krajani Zgornjih in Spodnjih Palovč, v Šmarci dveh avtobusnih postajališč in 1800 metrov novih pločnikov, ki zagotavljajo varnejšo pot na sicer prometni cesti proti Domžalam, končana pa bo tudi rekonstrukcija in razširitev Ljubljanske ceste od Svetilnika do Mercatorja z voznim pasom levih zavijalcev, pločnikom in kolesarsko stezo. bitev - izgradnjo mrliške vežice, cesti Zavrh, Kališe, v zadnjem času cesto na Gozd, vodovod Kališe. Ob tem se je zahvalil Občini Kamnik, ki je za te investicije zagotovila v proračunu kar precej sredstev. Na vprašanje zakaj danes otvoritev igrišča in zakaj ne telovadnice oz. pokritega objekta, kot je bila želja krajanov na referendumu za samoprispevek, je odgovoril, da pri vseh investicijah v šolstvo v občini Kamnik v zadnjih letih ta investicija res ni bila na prvem mestu. Spomnil je tudi na probleme vodooskrbe in upravljanja z vaškimi vodovodi. Župan Tone Smolnikar je posebno pozornost namenil zahtevnim investicijam, kot so ureditev vodotoka v Podstudencu in plazov, ki nenehno ogrožajo ljudi. Spomnil je na traso vodovoda v Kališu in poudaril, da je vaške vodovode treba dati v upravljanje sposobnemu koncesionarju. Seznanil je z zahtevnimi investicijami v šolstvo:»Z« naš naraščaj moramo poskrbeti in zagotoviti pogoje tako za izobraževanje kot za igro, da bodo otroci zrasli v zdrave, sposobne in delavne osebnosti.« Ureditev otroškega in košarkaškega igrišča pri podružnični šoli Gozd je zahtevala izkope in postavitev ograje ob šoli in potoku, izravnavo zemljišča za travnato otroško igrišče (igrala so v načrtu za prihodnje leto), asfaltiranje mini košarkaškega igrišča, rekonstrukcijo garažnega objekta in preureditev prostorov za potrebe športa in rekreacije, kar je zahtevalo dobra 2 milijona tolarjev iz občinskega proračuna, približno 4 milijone tolarjev pa je prispevala krajevna skupnost. Dogodek, ki se je razvil v družabno srečanje krajanov, so popestrili domači pevci iz Črne in ansambel Pravi trije. Ob veseli glasbi in pesmi ter domačih dobrotah, ki so jih pripravile prizadevne članice Društva podeželskih žena Kam-nik-Komenda (Marija in Bernarda Hribar s Kališ, Magdalena Zamljen, Ivica Spruk in Angela Senožetnik). Marko Sušnik pa je skuhal okusen golaž, ki je obiskovalce pogrel v hladnem vremenu. Krožišče na Fužinah je rezultat dobrega sodelovanja občine z državo Da lahko občina v sodelovanju z državo uspešno izpelje projekte je dokaz že pred dobrim mesecem dni zgrajeno, predvčerajšnjim pa uradno predano v uporabo krožišče na Fužinah, eden največjih zalogajev na področju komunalno-cestnih investicij v letošnjem lem. Projekt rekonstrukcije obstoječega nevarnega križišča v krožišče je bil uvrščen v državni proračun, na podlagi katerega je bil podpisan sofinancerski sporazum in izdelan investicijski program. Novozgrajeno krožno križišče z urejeno javno razsvetljavo je za Kamničane in druge uporabnike velikega pomena, saj omogoča varnejšo vožnjo, zgrajeni pločniki s kolesarsko stezo in javno razsvetljavo pa večjo varnost pešcev in kolesarjev. Vrednost izvedenih del, ki so obsegala še ureditev odvodnjavanja, zaščito komunalnih vodov in izgradnjo sanitarne kanalizacije, znaša 84 milijonov tolarjev, vrednost celotne investicije z izdelavo projektov, nadzorom in izvedbo pa 108 milijonov tolarjev. Delež, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, znaša 67,6 milijonov tolarjev. Občinski upravi pa je uspelo doseči, da je Cestno podjetje Ljubljana kot vzdrževalec regionalnih cest v občini Kamnik zagotovilo še dodatnih 40 milijonov tolarjev za preplastitev najbolj uničenih delov ceste ob zidu KIK-a proti Stranjam. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Pesem Kamniških kolednikov o Kamniku je odmevala proti kamniškim planinam, ki so se ob odprtju krožišča kopale v soncu:« Kjer venec planin se dviguje v nebo, kjer Bistrica nam Šumija, kjer tihi gozdovi še pesmi pojo, se mesto s soncem igra ...«. >Priključena« tudi Nevlje in Oševek Prebivalci Nevelj in Oševka so končno dočakali tisto, kar so si želeli že od davnih osemdesetih let. 6. oktobra so priredili slovesnost ob odprtju nove glavne kanalizacije in obnovljenega cestišča v delu naselja Nevlje in Oševek. Kako se je vse skupaj odvijalo in zakaj, je pojasnil Florjan Torkar, predsednik sveta krajevne skupnosti Nevlje: »Gradbena dovoljenja smo pridobili leta 2005■ Začela se je gradnja kanalizacije od Kamnika po desni strani Nevljice. Priklop na glavno kanalizacijo in čistilno napravo v Domžalah je pri Domu starejših občanov. Cevi so 2-3 m globoko, glavna dela so potekala čez poletje, obnovljen je bil del vodovoda ob Nevljici, položili so tudi cevi za kabelsko televizijo. S tem projektom se je na glavno kanalizacijo priključilo 30 stanovanjskih objektov, v naslednjem letu se jih bo še 5■ Ob ko- Novo kanalizacijo in obnovljeno, varnejšo cesto v delu naselja Nevlje in Oševek so s simboličnim prerezom traku ob veselju narodnih noš in zbranih krajanov predali v uporabo predsednik KS Nevlje Florjan Torkar, predsednik gradbenega odbora Andrej Koželj in župan Tone Smolnikar. Krajani Nevelj in Oševka so pokazali veselje in zadovoljstvo ob dokončanju gradbenih del, saj želijo ohraniti idilično okolje in čisto Nevljico ter njen pritok. Zaigrali in zapeli so Franc in Gašper Plahuta, Franci Balantič, Andrej Sušnik in Klemen Plahuta, ki pa ga na tej sliki ni. tičanju gradbenih del smo krajani pridobili tudi del obnovljenega cestišča v naselju Oševek«. In še nekaj statističnih podatkov, ki jih je v svojem govoru povzel župan Tone Smolnikar: leta 2005 so zgradili 675 metrov kanalizacijske napeljave v vrednosti 47 milijonov tolarjev, 2006 še dodatnih 777 metrov, vrednih več kot 51 milijonov. Obnova vodovoda je zahtevala dodatnih 11 milijonov. V naslednjem letu bo dokončanih še 500m kanalizacije za preostalih 5 objektov, za kar bo potreben denarni zalogaj v vrednosti 40 milijonov. Zbrane je nagovoril in pozdravil tudi predsednik gradbenega odbora Andrej Koželj. S pripravami in izpeljavo otvoritve so krajani pokazali veselje in zadovoljstvo ob dokončanju gradbenih del, veseli pa so predvsem zato, ker si želijo ohraniti idilično okolje in čisto Nevljico ter njen pritok. Na prireditvi, ki se je odvijala na novem cestišču in na dvorišču pred domačijo Koželj, je nastopal Mladinski pevski zbor Nevlje, za narodno zabavno glasbeno podlago so prav tako kot za prigrizke in pijačo poskrbeli krajani sami. SOCIALNI L; Ozelenitev območja, otroška igrišča in dom krajanov: nove možnosti za izboljšanje kakovosti bivanja in druženja krajanov Garažna hiša bo v dveh podzemnih etažah obsegala 200 zaprtih garažnih prostorov za osebna vozila. Ob njih bo nekaj manjših garažnih prostorov, namenjenih za shranjevanje koles in motociklov. V parkirni hiši na nivoju Steletove ceste je predvidenih 119 pokritih parkirnih mest, namenjenih dnevnim obiskovalcem Mercatorjeve trgovine in okoliških dejavnosti ter parkirne ploščadi dostopne z Ljubljanske ceste s 70 parkirnimi mesti. Na vseh javnih parkirnih površinah bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, namenjenih parkiranju invalidnih oseb. stop do parkirne ploščadi, zelenih površin z otroškim igriščem ter objektom, namenjenim storitvenim dejavnostim, poslovnim prostorom in prostorom KS Perovo. Ob cesti so nanizani trije volumni kockaste oblike povezani z dvema mostovžema in višinskima poudarkoma na končnih objektih s strešnimi terasami. Pritličje objektov je namenjeno storitvenim dejavnostim v nadstropju pa poslovnim prostorom ter prostorom krajevne skupnosti z večjo dvorano za druženje prebivalcev tega območja. Osnovno nosilno konstrukcijo objekta predstavlja AB skelet IDEJNA REŠITEV ZA PARKIRNO IN GARAŽNO HIŠO V OBMOČJU B5 - MED STELETOVO IN LJUBLJANSKO CESTO Pogled z zraka. Obstoječa parkirišča za stanovalce Zikove se ohranjajo. v kombinaciji s prefabriciranimi votlimi AB ploščami. Fasade so kombinacija macesnovih letvic, valovi-te-parforirane aluminijaste pločevine ter vlakno cementnih plošč antracitne barve, posamezni deli paviljonov pa ometani s tankos-lojnim silikatnim ometom. Primerno po-zicijonirana in dimenzijonirana stopnišča omogočajo nemotene povezave med različnimi etažami objekta, hendikepiranim obiskovalcem pa je namenjeno osebno dvigalo ob jugo - vzhodnem stopnišču. S tem je ohranjena tudi obstoječa pot do avtobusne postaje. Iz nivoja parkirišča je predvidena klančina za dostop v parkirno hišo z vozički. V objektu je predvideno 24 urno fizično varovanje v kombinaciji s sistemi za tehnično varovanje. Ob Steletovi cesti bosta urejena hodnik za pešce in kolesarska steza, preostale površine pa bodo parkovno urejene. Predstavitev idejne rešitve ter zbiranje pripomb in dopolnitev bo trajalo od 29- septembra do 30. oktobra 2006 v prostorih Občine Kamnik in v gasilskem domu Perovo. Pričakujemo, da bo na osnovi zbranih idej in pripomb na predlagano idejno rešitev lahko to osnova za spremembo zazidalnega načrta B5 Perovo, ki bo pomembno izboljšala kakovost življenja in bivanja, postane pa lahko tudi pomembno središče za druženje prebivalcev tega dela Kamnika. ALEŠ B. IVANKO, univ. dipl. ing. arh. Zaupamo v zagnanost mladih In Izkušenost starejšim Ob Ljubljanski cesti so predvideni manjši paviljonski objekti, namenjeni storitvenim dejavnostim, poslovnim prostorom, varstvu otrok z notranjim in zunanjim igriščem ter prostorom KS Perovo z večnamensko dvorano v prvem nadstropju. Na nivoju Steletove ulice sta predvidena uvoz in izvoz v parkirno - garažno hišo s parkirno etažo na nivoju ulice ter dvema kletnima etažama, namenjenima garažnim prostorom. Ob Steletovi cesti sta dva manjša višinska poudarka - izhoda stopnišč na parkirno ploščad. Z nivoja Ljubljanske ulice je do- Pogled z Mercatorjevega parkirišča na parkirno garažno hišo ter kamniške hribe. Na nivoju Steletove ulice sta predvidena uvoz in izvoz v parkirno - garažno hišo s parkirno etažo na nivoju ulice ter dvema kletnima etažama, namenjenima garažnim prostorom. Garažna hiša bo v dveh podzemnih etažah zagotavljala 200 zaprtih garažnih prostorov za osebna vozila. V parkirni hiši na nivoju Steletove ceste je predvidenih 119 pokritih parkirnih mest. Po naročilu Občine Kamnik je biro Cubus image pripravil idejno zasnovo umestitve večnamenskega objekta na področju med Ljubljansko in Steletovo cesto za reševanje mirujočega prometa na območju KS Perovo. Osnovno vodilo projekta je zagotdvitev parkirnih površin v več nivojih in s tem zagotoviti čim več zelenih površin, otroško igrišče površine nad 400 m2 in park ob Steletovi cesti. Objekti v nivoju glavne ceste pa imajo namen zakrivanja parkirnih površin in prehoda z visokih na nižje objekte. 5 x 3 ali KAKO na volitve 1. Na svoje volišče odidite peš - prišli boste prej kot z avtomobilom, čeprav je nedelja verjetno edini dan, ko v Kamniku ni prometnih zastojev! Ko boste oddali svoj glas, pomislite na to, da so cestna infrastruktura, prometna nepretočnost in javni prevoz > izmed najbolj perečih kamniških problemov, ki jih je treba rešiti! In da po 12 letih obstaja možnost, da se to resnično zgodi. 2. Če vas pot pelje po cesti, kjer ni urejenih stez za pešce ali kolesarje, bodite previdni. Ni treba veliko, da bi občanke in občani Kamnika zaživeli brezskrbno in sproščeno. Ko obkrožujete številko na volilnem lističu, pomislite na kakovost življenja, ki si jo zaslužite. Pomislite na 3 vrednote: varnost, poštenost in zaupanje. Če boste na poti na volišče razmišljali o tem, kaj lahko naredi občina za vas, pomislite na vse obljube, ki so bile do sedaj uresničene. Pomislite na svoj standard in kakovost bivanja. Pomislite, koliko ljudi poznate, ki nimajo službe in so nezadovoljni z življenjem v Kamniku. Na koncu boste ugotovili, da nas je veliko! Daje čas, da končno vsi skupaj obrnemo smer dosedanjega delovanja in razmišljanja. Čas je za spremembe! Obkrožite številko 3. 4. Če vas bodo na volišče spremljali otroci, pomislite, kaj vse je bilo otrokom v zadnjem desetletju onemogočeno - veliko otrok je ostalo brez otroškega varstva v vrtcih, veliko otrok je gulilo šolske klopi v starih, prepolnih šolah, veliko otrok ni moglo trenirati želenih športov, zato ste (so) jih morali starši voziti v druge kraje ... Čas je, da ponudimo otrokom vse, kar potrebujejo na poti v svet odraslih! Dajmo našim otrokom 3 osnovne pogoje: varnost, znanje in ljubezen! Spoštovane volivke in volivci občine Kamnik! Vesel sem, da sem sprejel izziv in se odločil kandidirati za mesto kamniškega župana. Med pripravami sem spoznal mnogo zanimivih ljudi, s katerimi smo in še bomo odlično sodelovali. Že od nekdaj sem verjel v timsko delo in verjemite, rezultat ni nikoli izostal. Od nekdaj sem se s sodelavci in prijatelji pogovarjal in vedno smo si zaupali, kaj nas tare in kaj si želimo. Zato smo lahko delali dobro. In bomo tudi v prihodnosti. Kamnik in vsi mi, njegovi prebivalci, imamo potencial in priložnosti, ki jih ne bi smeli več zamujati. Ne dovolimo, da se dogajajo stvari, ki nam slabšajo življenje in nam niso blizu. Uredimo si kakovostno življenje! Čas je za spremembe! Udeležite se volitev! Pravijo, da kdor ne voli, preda svoj glas nasprotnemu kandidatu. Vzemite si torej čas in podarite svoj glas tistemu, ki mu zaupate in vanj verjamete! Le tako bomo lahko tiste stvari, ki nas motijo, spremenili in premaknili na bolje. £ S "o 1 Z Ne glede na izid volitev se vam zahvaljujem za izkazano podporo, še posebej pa sem hvaležen vsem tistim, ki ste zaupali vame od vsega začetka, me usmerjali in mi pomagali z dobrimi nasveti. 5. Če si boste po oddanem glasu zaželeli na nedeljski izlet, obiščite naše najlepše turistične kotičke. Čeprav razen Term Snovik težko govorimo o turističnih lepotah, ki nudijo svojim obiskovalcem dovršeno paleto storitev. Predstavljajte si samo, kako lepo bi bilo preživeti dan na urejeni Veliki planini. Do ponovnega rojstva Velike planine nas ne loči veliko, pravi človek na pravem mestu bo znal uskladiti interese in planini vrniti ugled, ki ga je imela včasih. Naj bo Velika planina 3-krat zanimiva: poleti, pozimi in vedno tudi vmes! Vidimo se v nedeljo, 22. oktobra na lokalnih volitvah! Vaš Demeter Sadnikar, kandidat za župana NSi SDS Novo Slovenijo Krščanska liutisko stranka Slovenska ljudska stranka GOVORIJO DEJANJA, USPEŠNO IZPELJANE NALOŽBE, VEČINA NALOŽB ZAHTEVA PRED URESNIČITVIJO DOLGOLETNE PRIPRAVE Kljub temu, da so temelji že zabetonirani, je župan Tone Smolnikar ob pomoči v.d. direktorice VVZ Antona Medveda Kamnik Jelke Golob, Bogdana Jamška - predstavnika izvajalca Graditelj Kamnik, simbolno položil temeljni kamen za nov vrtec na Perovem, ki bo prihodnjo jesen sprejel 150 kamniških malčkov. Že v zadnji številki Kamniškega občana sem predstavil najpomembnejše dosežke minulega mandatnega obdobja z osnovnimi usmeritvami prihodnjega razvoja naše občine. Tokrat želim spomniti še na druga področja, ki so zaznamovala uspešne razvojne trende. Ponovno ne morem mimo množice številnih nekorektnih izjav, podtikanj nekaterih županskih protikandidatov. Pričakoval sem, da bodo v številnih izdajah njihovih časopisov korektnejši, brez laži in potvarjanja dejstev, da bodo s konkretnimi predlogi prepričali volivce, kaj bodo storili, kje bodo našli denar, kdaj bodo vse obljubljeno tudi izpolnili. Tako pa lahko preberemo misli kot »lotimo se konkretnih nalog, ki se kažejo v vsakem kraju naše občine in ki bodo občanom izboljšale življenje«. Parole, ki prav nič ne povedo! Kamničani pričakujejo, kakšni bodo ukrepi, ki bodo pomenili revolucionarne spremembe, ki bodo dvanajst grehov župana in občinske uprave in konec koncev tudi vseh svetnikov občinskega sveta, spremenili v raj na zemlji, ki se mu reče občina Kamnik. Pomembno je predvsem vedeti, kolikšen proračun ima občina Kamnik, kaj prinaša nova zakonodaja na področju financiranja, kakšne so zakonske obveznosti, na katerih področjih so že sprejeti razvojni programi, kakšne so sploh naloge občine... STORILI SMO VSE, DA KAMNIČANI PIJEMO NAJBOLJŠO VODO! Minuli teden so delavci Komunalnega podjetja Kamnik pri zajetju Iverje priključili novo vodovodno cev, ki bo zagotavljala bolj varno preskrbo 19.000 prebivalcev občine Kamnik in dela prebivalcev občine Komenda. S tem smo zaključili investicijo, ki je z vzporednimi objekti veljala 500 mio sit, saj je povsem nova vodovodna cev 0 400 napeljana od Kamnika do zajetja. Posebno vprašanje so tako imenovani vaški vodovodi, ki preskrbujejo manjša območja ali posamezne vasi, krajevne skupnosti. Zakonodaja je na tem področju zelo restriktivna, zato bomo morali v prihodnjem letu pripraviti vse geodetske posnetke teh vodovodov, da bodo lahko pridobili vodna dovoljenja Ministrstva za okolje, s tem pa bo omogočena tudi izdaja gradbenih dovoljenj za novogradnje v teh predelih. Občina Kamnik je dosegla dogovor z Ministrstvom za okolje in prostor, da bodo posamezni prosilci dobili začasna vodna dovoljenja na svoje ime, kar je tudi pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Polaganje kanalizacijskih cevi v Podgorju, na Duplici, v Šmarci, Nevljah, na Žalah, v Novem trgu, povezovalni kanal Laze-Šmartno, v Mekinjah, Volčjem Potoku, Stahovici, Stranjah in pred mesecem priključen primarni kanal Stranje - Kamnik, kanalizacija v Oševku (skupaj s prenovljeno cesto), zagotovo veliko pomeni na področju ekologije, čistosti Kamniške Bistrice, varovanja vodnih virov. S temi investicijami bo v občini Kamnik priključenih kar % vseh prebivalcev. V zaključni fazi so tudi projekti za kanalizacijo Zg. in Sp. Špitalič, Motnik, Godič in Stolnik, vključno s potrebnimi črpališči. V začetku prihodnjega leta naj bi pridobili gradbena dovoljenja, naložbe pa bodo stekle v okviru programa koncesionarja in razpoložljivih proračunskih sredstev. SODELUJMO SKUPAJ, TUDI ZA KAMNIŠKO BISTRICO! ... veliko moramo postoriti tudi na urejanju in varovanju okolja v naši dolini. Zavzel se bom za nadaljevanje dela komisije, ki je že delovala in uspela naše probleme predstaviti širši skupnosti, ni pa dobila podpore sedanjega vodstva krajevne skupnosti, ki je preračunljivo stopilo na stran podjetja Calcit. Kljub temu pa je komisiji vsaj delno uspelo vzpodbuditi podjetje k razmišljanju o potrebi po upoštevanju mnenj in pripomb prebivalcev. Neprestano pa smo zaskrbljeni tudi za bogastvo naše kvalitetne pitne vode, ki ji »grozijo« stroji v Stahovici. Rešiti bi bilo potrebno tudi vprašanje mostu v Zgornjih Stranjah, ki je preozek že za osebni promet, kaj šele za tovornjake ter dokončno zaključiti zgodbo z urejanjem glavne ceste v naš kraj, ki se že vse predolgo vleče. Robert Čimžar Kandidat za svetnika občinskega sveta v volilni enoti 2 POZNAMO POT ZA URESNIČITEV CILJEV! Naš cilj je, da z županom Tonetom Smolnikarjem vidno vplivamo na razvoj naše občine. Težave poznamo in smo se pripravljeni z njimi spopasti. Mnogo je narejenega, imamo večino ciljev zastavljenih, ne samo kot želje, ampak tudi vemo kako, kdaj in s kom jih bomo uresničili. Rudolf Pfajfar Kandidat za svetnika - nosilec liste . v volilni enoti 4 Potekajo že intenzivni pogovori s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje teh investicij iz evropskega kohezijskega sklada. Gre za kanalizacijo Stranje, Godič, Tunjice, Bistričica in Tuhinjska dolina v predlagani višini 6.711.000 EUR. Tudi zato smo na področju vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih vod na prvem mestu v Sloveniji! DUPLICA: VZTRAJAMO, ZAHTEVAMO ČISTEJŠI ZRAK Tako rekoč ni dneva, da ne bi dobivali pritožb v zvezi z onesnaženim zrakom, ki ga povzročajo izpusti nekdanje Stolove kotlovnice. Minuli teden sem bil s predstavniki krajevne skupnosti na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer smo se dogovorili, da bomo s skupnimi napori zagotovili stalne meritve, ki naj dokažejo, ali gre res za prekoračenje emisij v skladu z zakonodajo. Doslej so naša pisanja in zahteve ostale le črka na papirju, še več, inšpektor za okolje in prostor pošilja prebivalcem Duplice, ki javljajo, kako se dim vali iz dimnika, ovadbe za lažne prijave. Skupaj bomo vztrajati za čisti zrak. Če bo treba, tudi v evropskih institucijah ali z zaporo kotlovnice. NUJNO MORAMO RAZŠIRITI TUDI PLINOVODNO OMREŽJE V skrbi za čistejši zrak naj omenim tudi nujno nadaljevanje plinifikacije. Najprej moramo sprejeti lokacijski načrt za območje Vrhpolja in Tunjic, od koder dobivamo največ pobud. Številni že spoznavajo ekološke in cenovne prednosti tega energenta, saj smo zgradili že 55 km dolgo omrežje. USTAVIMO TOVORNJAKE, PA BO PRECEJ MANJ ZASTOJEV V teh dneh beremo številne ideje, kako bi s čarobno palico razrešili vse prometne zagate. Te ideje pa izhajajo predvsem iz investicij, ki jih občinska uprava že uresničuje: - zaključujemo razširitev vozišča, izgradnjo pločnika in kolesarske steze od svetilnika do Mercatorja, - za nami je otvoritev krožišča na Fužinah , dela obnovljene ceste ob zidu Kemijske industrije proti Stranjam, kar je rezultat uspešnih pogovorov župana in občinske uprave s predstavniki države, - v strugi Kamniške Bistrice so že stroji, ki začenjajo izgradnjo štiripasovne obvoznice od Maistrove do Šolske ulice, - zaključujemo hodnik v Šmarci za pešce in avtobusni postajališči, - prenovljena je cesta in zgrajen nov pločnik proti golfskemu igrišču, - začenjamo z izgradnjo zapornic na Zapricah in na Streliški ulici, - v prihodnjih dneh bo podpisana pogodba za najsodobnejši most iz karbona, ki ga financira EU, na povezovalki Bakovnik - obvoznica, V času županovanja je pred matičarkami Upravne enote Kamnik in županom Tonetom Smolnikarjem sklenilo poroke preko 300 parov iz Kamnika in tudi od drugod. Minulo soboto sta se za ta korak odločila Katarina Humar iz Nevelj in Domen Kralj iz Domžal. številni Kamničani me sprašujejo, kje naj bi potekala »zahodna« obvoznica, ki je v zadnjem času tako opevana. Bodimo realni in se prepričajmo, da je to projekt nekaj prihodnjih let, saj gre za oceno investicije v višini 2,5 do 3 milijarde sit. Občina Kamnik bo letos zagotovila denar za geodetske izmere in izdelavo idejnih rešitev, pri pripravi strategije prostorskega plana jo bo potrebno umestiti v prostor, postati mora projekt Ministrstva za promet. Še bi lahko govorili o denarju in naložbah, ki jih je Občina uresničila za boljši in bolj varen promet. Ponovno pa poudarjam dejstvo, da bi morala država celoviteje oblikovati prometno politiko, predvsem spodbujati javni potniški promet. Nemalo kolon pa povzročajo predvsem veliki tovornjaki skozi Stranje, po Cankarjevi in obvoznici. Našteli so jih tudi do 800 na dan, ki pa ne ustvarjajo le kolon, ampak močno uničujejo naše in državne ceste, v nevarnosti so predvsem otroci. BO CALCIT PRISPEVAL VEČ ZA CESTE? Vemo, da ceste najbolj obremenjujejo vozniki, ki iz Calcita vozijo nakopano rudnino. Zavedam se, da ta firma daje kruh več kot 100 zaposlenim, da so v zadnjem obdobju tudi na zahtevo krajanov in zbora krajanov pomembno izboljšali pogoje za bivanje tamkajšnjih prebivalcev. Ne vem, zakaj pa se nihče ne vpraša, ali rana, ki nastaja na hribu v Stahovici, res nastaja v skladu z veljavnim urbanističnim načrtom, ali v skladu s tem načrtom tudi rekultivirajo to območje. Strokovna organizacija je z meritvami v minulih mesecih dokazala, da posegajo izven dovoljenega območja in da količine odkopanega materiala, ki jih prijavijo Ministrstvu za gospodarstvo, ne ustrezajo dejansko odkopanim količinam. To je razbrati tudi iz dokumentacije letnih poročil Calcita, ki jih posreduje AJPES. Občina je na osnovi prijavljenih količin dobila 12,8 mio sit koncesijske dajatve, prav toliko državni proračun. Direkcija za ceste RS vztraja, da mora podjetje Calcit letno dodatno zagotoviti 20 mio sit za posodobitev uničenih cest. Na pogovoru minuli petek dokončnega rezultata oz. podpisa pogodbe še ni bilo. Novega pločnika v Volčjem Potoku so se razveselili predvsem najmlajši in šolarji, prav tako pa prenovljena cesta zagotavlja varnejši promet domačinom in številnim obiskovalcem golfskega igrišča. Po otvoritvi te pridobitve smo z domačini pokramljali tudi o dosedanjih naložbah v tej krajevni skupnosti, kjer med najpomembnejše sodi kanalizacija in novi vodovodni odseki. Občina dobro sodeluje tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, saj se zavedamo, da občina Kamnik ni samo mesto, ampak je tudi podeželje, kjer ljudje nove pridobitve še bolj potrebujejo in še posebej cenijo. O ŠUTNI ... Letos mineva točno 20 let, ko je bila na Občini Kamnik sprejeta odločitev, da se Šutna zapre za motorni promet. Pred mojim prihodom pred 12 leti je bila že podpisana pogodba o ureditvi tega dela starega mestnega jedra. Naročnik je bil tedanji sklad stavbnih zemljišč. Kljub zapori in dovoljenju za dostavo do 9. ure zjutraj je danes popolnoma uničena. Že nekaj let imamo pripravljene idejne rešitve, letos je občinska uprava predlagala tudi 30 mio sit za preureditev, vendar so svetniki to postavko prerazporedili na nekatera druga področja. Moja misel je daleč od razmišljanja enega od protikandidatov, da bi bila Šutna zjutraj prevozna navzdol, zvečer v nasprotno smer. Rešitev je le ena: doseči soglasje s prizadetimi krajani, lastniki in najemniki lokalov. Referendum o takšni odločitvi se mi zdi najbližji. VELIKA PLANINA BO REŠENA! Tudi eden od kandidatov za župana je bil član Izvršnega sveta SO Kamnik, ko so družbo Velika planina vrnili v 100 odstotno last občini. Sedaj mu je to najpomembnejše področje, zaradi katerega ga boli glava, morda še iz tistih časov. Sam kot župan nimam vpliva, da bi elektronika iz leta 1981 delovala sto let. Kako ta kamniški biser spraviti na zeleno vejo, odgovora ne ponuja nihče. Ko omeniš morebitne kupce iz tujine, je v nekaterih glavah vse narobe. Vesel sem, da smo na občinskem svetu zagotovili denar za obnovo elektronike, da torej firma ni šla v stečaj. Po pogodbi jo bo izdelovalec namestil najkasneje do 15. decembra. Nov nadzorni svet družbe Velika planina je že sprejel vse potrebne ukrepe, da bodo žičniške naprave letošnjo zimo delovale. Tudi tiste v Tihi dolini. Na nezavezujočo ponudbo za odkup 75 odstotnega deleža družbe se je prijavila samo ena firma, ki je pripravljena dolgoročno vlagati v infrastrukturo na Veliki planini. Pozvali smo jo, da nam pošlje tudi zavezujočo ponudbo z vsemi garancijami, da bo uresničila razvojni program, ki ga je predlagala, v višini 11 mio EUR. Ne gre za nikakršno novo strategijo, ampak samo za obnovo sedanjih naprav, odkup in obnovo hotela Šimnovec, napeljavo vode ... In spet bodo »nasprotniki« našli črne misli in osnovo za nove napade! Dvosedežnica ponovno obratuje, sicer z nekaj mesečno zamudo. Zagotovo župan ni kriv, da je firma Rotiš iz Trzina, ki naj bi v prihodnjih letih za velike milijarde opremljala slovensko vojsko, kolo za dvosedežnico namestila s petmesečno zakasnitvijo. OBČINA KAMNIK NA SEDMEM MESTU Odgovor tistim, ki znajo potvarjati podatke in izračunati, da je Občina Kamnik v dvanajstih letih po gospodarski uspešnosti padla iz 29. na 121. mesto (ob tem zamolčijo, da je bilo pred dvanajstimi leti v Sloveniji le 62 občin), je v teh dneh ponudila revija Manager, ki je strokovno izbrala nekaj najpomembnejših kazalcev uspešnosti županov in njihovih občin. Vesel sem teh rezultatov, ki kažejo pravo sliko naših prizadevanj. 7. mesto med večjimi občinami v Sloveniji dokazuje, da smo dobro delali in dobro obračali denar. IN ZA KONEC... Kar nekaj časopisnih strani bi potreboval, da bi predstavil celotno sliko razvoja naše občine v minulih letih. Še enkrat pa poudarjam, da ničesar ni moč storiti čez noč, brez trdnih razvojnih usmeritev, gospodarnega obračanja občinskega denarja, v okviru zakonskih možnosti v soglasju z občinskim svetom. Tudi v okviru volilne kampanje se moram obnašati racionalno, v mejah zakona o volilni kampanji. Do konca jo želim pripeljati korektno, s ponovno željo, da naj govorijo dejanja preteklosti in nakazane rešitve za prihodnje štiriletno obdobje. Prepričan sem, da volivci znate presoditi, kaj so obljube, kaj so želje in kaj resničnost! SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Že vnaprej se vam zahvaljujem za oddan glas za župana, ki pomeni glas za razvoj in kakovost življenja vseh Kamničanov. Obkrožite št. Oddajte tudi svoj glas za listo Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, pod zaporedno št. Vseh 29 kandidatov za občinske svetnike na tej listi se je odločilo, da bomo namesto »čudnih potez«, ki jih v teh dneh zasledimo v predvolilni kampanji, zbrali 1 milijon sit in jih nakazali v občinski proračun. Denar bomo namenili v Sklad za štipendiranje socialno šibkejših in nadarjenih dijakov in študentov. Zavedamo se, da smo v minulih letih prav na tem področju namenili premalo skrbi. 1 mio sit naj bo osnova, ki naj jo nadgradi tudi občinski proračun. Kandidat za župana Občine Kamnik Tone Smolnikar NAŠA POTOVANJA SULAWEZI - otok iskrivih oči in raznolike narave (VI.) V tej in prihodnjih številkah nadaljujemo z objavljanjem zanimivih vtisov in dogodivščin s popotovanja po otoku Su-lawezi, ki so zaradi obilice drugih dogajanj morala nekoliko počakati na objavo. Do sulaweških ciganov v vasi s preprostimi hišami, grajenih na kolih Sobota, 13■ novembra: Kar nekaj ur je ropotala naša barkača po mangrovinem blodnjaku do sulaweških »ciganov«, plemena Oran Baja (Badža). Od daleč smo opazili vas, kjer so preprosto grajene hiše povečini na kolih, pritrjenih na dno plitvega morja. Povedali so nam, da tod živi okoli 2000 ljudi, da imajo mnogo otrok in da so po veri muslimani. Po prihodu do vasi smo najprej zagledali trumo otrok. Pravi živ-žav se je razlegel, ko smo stopali po sumljivo grajenih lesenih stopnicah v vas. Takoj se je videlo, da se radi slikajo. Otroci so navdušeno vreščali, ko jim je Marko pokazal posnete slike na ekranu digitalca. Vaščani živijo predvsem od ribolova. Sušijo tudi morske kumare, ki jih kot afrodizijak prodajajo Kitajcem (žal preko trgovčev). Menda je njihova filozofija: »Boljša je ljubezen kot vojna«. V vasi sta dve skromni-trgovinici. Ljudje so lepo napravljeni, njihova obleka je preprosta in čista. Umazanije v vasi nismo opazili. Otroci tod ne prosjačijo, le radovedni so, polni radoživosti in smeha. Tudi ob našem slovesu so vriskali in nas klicali po imenih, tudi rokovali smo se z njimi. Starejši so nekoliko bolj zadržani. Odpotovali smo proti manjšemu pristanišču Bunte, do koder smo z dokaj počasno barkačo porabili več ur vožnje. Vmes smo se srečali z večjo jato delfinov, ki so nam priredili pravi šov s plavalnimi spretnostmi in skakanjem. Krater ognjenika Mahawu. Vriskali smo in jih občudovali; bilo je nepozabno: skoraj deset minut dolga igriva predstava! Po pristanku smo se v vasi Bunta kar težko poslovili od prijetne posadke, ki nas je v naše zadovoljstvo več dni spremljala po območju Tominskega morja, posejanega s skrivnostnim otočjem in pisanimi koralnimi grebeni. Od Bunte do Pagimane smo zaradi močno razčlenjene obale potrebovali več ur vožnje, kot smo načrtovali. Naveličani vožnje smo se na pristaniških tleh najprej napotili v manjši lokalček, kjer smo naročili skromno večerjo, kupili nekaj sladkarij in pitno vodo za nadaljnjo pot po morju do 200 km oddaljenega Gorontala. Na trajekt smo vstopili proti večeru, noč na njem pa preživeli na palubi, kar je bila izjema, morda za nas privilegij. Večina potnikov je morala prebiti noč v vročih notranjih prostorih plovila. Potrebo po tem so utemeljevali z dejstvom, da je tako plovba varnejša.. Iz prijaznosti so nam na palubi ponudili celo blazine in mirno guganje nas je na prijetno svežem zraku kmalu uspavalo. Belcev skoraj ne poznajo Nedelja, 14. novembra: Po pristanku trajekta v pristanišču Otanaha smo nadaljevali pot proti Lolaku. V Gorontalu smo se ustavili le toliko, da smo se povzpeli po visokih stopnicah do portugalske trdnjave iz leta 1515. In splačalo se je. Odtod je čudovit pogled na jezero Limboto, pred nekaj let še do 15metrov, sedaj samo do 5 metrov globoko, in na daljno okolico, ki je izginjala v megli. Muslimani so praznovali konec ramadana, zato so se po ulicah zgrinjale množice ljudi proti mošejam. Zlasti ženska noša je bila prava paša za oči, razne naglavne rute s čipkami pa so delovale kot bi bili na modni reviji. V nekaterih ulicah, kjer ob mošeji ni bilo dovolj prostora, so moški posedli kar na cesto. Vendar ni bilo težav, mirno so se umikali našemu vozilu. Do Lolaka nas je vodila dolga in naporna vijugasta cesta. Potovali smo skozi značilne, po njihovem okusu zgrajene vasi, skozi bujno zelenje gozdnih površin, mimo prijetnega jezerca z lokvanji in mimo tropskih sadnih nasadov. Pri neki stojnici ob cesti smo se ustavili in nabavili okusno in sladko sadje rambutan. Tudi v drugih naseljih smo srečevali trume muslimanov, ki so se vračali iz mošej. Nikjer ni bilo odprte gostilne, ne trgovine, mi pa lačni in žejni, da je kaj. Po prihodu v Lolak smo se namestili v skromnih bungalovih blizu vulkanske plaže nemirnega Sulavveškega morja. V dokaj zanemarjenih bungalovih so imeli celo klimo, ki pa ni dobro delovala. Imeli smo srečo, da je Daud poznal družino Bugijev (priselili so se z juga otoka Sulavvesi), kjer smo končno dobili na hitro pripravljene testenine z omako, kar nam je prijetno potešilo želodce. Še bolj zadovoljni smo bili zvečer, ko so nam postregli izdatnejšo hrano: govedino, čokoladne oreške in celo koščke torte, ki so jo imeli zase za zaključek ramadana. Mesto Lolak je delovalo zapuščeno. Več kilometrov dolga plaža temne mivke ob mestu je bila prazna, le skupinica otrok se je zadrževala na njej. Ugotovili smo, da tamkajšnji prebivalci belcev od blizu tako rekoč ne poznajo, zato smo jim bili ob vsakem koraku zanimiva tarča. Maja in Mojca, najmlajši v naši skupini, zato nista hoteli na sprehod po mestu. Iz razpoke v zemlji se kadi gosta para. Iz jezera veje žvepleni duh Ponedeljek, 15. novembra: Tako kot vedno, če je morje v bližini, se najprej odpravimo na kopanje. In glej ga zlomka, že prihitijo Kitajci, ki se želijo slikati z nami, rade volje smo jim ustregli. Od Lolaka smo nadaljevali pot proti mestu Tomohon, blizu katerega je ognjenik Lokan, visok 1595 m, ki je leta 1995 ob izbruhu izlival lavo. Nedaleč stran je še en aktiven vulkan, Mahawu, 1311 m, ki je bruhal leta 1968. Pred prihodom v Tomohon smo se napotili še k jezeru Linau, nastalem v vulkanskem kraterju. Iz jezera še danes veje žvepleni duh. V jezero blizu obale je zabitih več kolov, na katerih gnezdijo kačji pastirji. Njihove ličinke so za domačine posebna specialiteta. Nekoliko stran smo naleteli na gobe, podobne našim dežnikarcam, so pa strupene; posušene in zmlete uporabljajo zasvojenci kot droge - za haluciniranje. Nekoliko višje smo prišli do razpoke v zemlji, iz katere se kadi gosta para, ki zaudarja po žveplu. Precej kamnov v jedru in okolici je oblito z žve- plom, zato je svet tod okoli brez rastlinstva. Pot smo nadaljevali do brbotajočega jezera, kjer kar vre in se kadi iz blata in vode. Na več mestih se je nabralo na kupe žveplenega prahu. Vulkanologi imajo tu kaj videti. Ne daleč od tod smo stopili še v japonske kaverne, zvrtane globoko v steno peščenjaka. Med drugo svetovno vojno so imeli v njih veliko skladišče orožja. Po prihodu v Tomohon smo si najprej ogledali kraj, kjer izdelujejo in postavljajo lesene hiše različnih tipov in izvedb za prodajo. Pravijo, da jih kupujejo celo iz Taiwana. Povedali so, da povprečno veliko hišo postavi šest ljudi v enem mesecu in pol. Prodano hišo za transport razstavijo in nazaj postavijo na mestu, kjer želi kupec. Tomohon je prijazno mesto; prikupila se nam je trgovina s športnimi in alpinističnimi rekviziti Aiger; iz nje nismo odšli brez nakupov. Ob cesti smo poskusili (smrdljivi) sadež Duriana, zanj se je navdušil le Mitja, ki jih je »predelal« kar nekaj primerkov. (se nadaljuje) Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik PO NEMŠKO GOVOREČIH DEŽELAH Dijaki ŠCRM Kamnik smo proti zaključku šolskega leta obiskali nemško govoreče dežele. Naša prva postaja je bila na jugu Tirolske £ Brixen, ki leži med sotočjem dveh rek, Elisack in Reinz. Mesto v sebi skriva grofije, katedralo, samostan, mostove, škofije gotskega sloga in muzeje. Tu so nekoč živeli briksenški grofje, ki so bili tudi lastniki Blejskega gradu. Pot smo nadaljevali preko mostu Europabriicke. Zgrajen je bil www.volkswagen.ti med leti 1959 in 1963, in meri 180 metrov v višino in 820 metrov v dolžino. Do nedavnega je bil to najvišji most v Evropi, pred kratkim pa ga je prehitel most v Franciji. Kmalu je sledil postanek. Ustavili smo se v tirolski prestolnici Innsbruck, ki je znano športno središče. Mesto je dvakrat gostilo zimske olimpijske igre (leta 1964 in 1976). Sprehodili smo se po starem Ne strašite sebe in svojega avtomobila! Svoje vozilo servisirajte le no pooblaščenih servisih Volkswogen. Neoriginalni avtomobilski deli lahko peljejo v poceni in neoriginalno grozljivko, saj pogosto ne izpolnjujejo varnostno tehničnih zahtev proizvajalca vozila in povzročajo prezgodnje staranje vozila! Z rednimi servisnimi pregledi na pooblaščenem servisu Volkswagen boste poskrbeli za brezhibnost in varnost svojega avtomobila, ter ohranili vse Volksivagnove garancije. Vse to vam zagotavlja višjo ceno pri nadaljnji prodaji. Do konca leta 2006 imate z obiskom na pooblaščenem servisu Volkswagen priložnost obnoviti Garancijo mobilnosti in sodelovati v nagradni igri za brezplačne zimske počitnice. Servis Volkswagen Pooblaščeni servis Volkswagen: AV/r AVTOCERAR, pooblaščeni trgovec in serviser vozil Seat pooblaščeni serviser vozil VW in VW gospodarska vozila Perovo 23, Kamnik, tel.: 01/83- 95-040, Gorenjesavska 13, Kranj, tel.: 04/23-67-340 mestnem jedru, ki ga krasijo stare cehovske hiše in si ogledali stolnico sv. Jakoba, staro mestno hišo, mestni stolp, Dvorno cerkev in »zlato strešico«. Nismo pa pozabili zaviti v trgovino Swarowski, kjer smo si ogledali čudovite izdelke iz kristalov. Pot nas je vodila do Bergisla, kjer smo si ogledali smučarsko skakalnico. Drugi dan smo imeli navsezgodaj zjutraj zajtrk, potem pa smo se hitro odpeljali do Konstance. Vožnja je potekala ob Bodenskem jezeru, ki se nahaja med Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Na njem ležijo trije otočki: Mainau, Reichen in Lindau. Sprehodili smo se po Mainau, kjer naj bi uspevalo preko 1200 vrtnic. Vendar smo bili prezgodnji, vrtnice še ne cvetijo, zato smo se morali zadovoljiti s tulipani. Sledil je najlepši postanek, Renski slapovi - največji slapovi v Evropi. Pred leti je slavni pesnik Eduard Morike izrazil svoje občutke takole: »Oh traveller, be careful and hold your heart very firm in your hands -1 nearly lost mine out of joy by watching the powerful play of huge masses of water thundering down the falls and breaking the surface below, causing a mist rising high«. Do slapov smo se zapeljali s čolnom. Občutek ob opazovanju je bil neverjeten. Bili so tako mogočni; čisti, nedolžni kot v By-ronovi pesnitvi Romanje grofiča Harolda. V mestu Stein am Rhein smo se sprehodili in si ogledali staro mestno jedro z viteško hišo, stolnico in samostanom. Pot smo s trajektom nadaljevali do Unteruhldingena, kjer smo si ogledali muzej mostiščarjev in koliščarjev, za katere domnevajo, da so tam živeli. Vodička nam je razkazala hišice in predstavila predmete, s katerimi so lovili, jedli, izdelovali orodje in orožje. Ob koncu dneva naj bi si ogledali tudi muzej avtomobilov My-bach Mercedes v Friderichshafnu, vendar so nam ogled odpovedali. Mislim, da smo bili zaradi tega vsi razočarani. Zadnji dan smo se zbudili v deževno jutro. Po zajtrku smo se odpeljali v St. Gallen, kjer smo imeli daljši postanek za ogled mesta. Renski slapovi Več stoletij je bilo to najpomembnejše švicarsko versko in kulturno središče, kar dokazujejo tudi njegovi dragoceni spomeniki. Ogledali smo si zbirko svetovno znanih iluminiranih rokopisov, ki so bili razstavljeni v knjižnici nekdanjega benediktinskega samostana. Pred vstopom vanjo pa smo morali obuti ogromne, smešne copate. Opazili smo, da hranijo v knjižnici dva slovenska rokopisa. Zapeljali smo se skozi kneževino Liechtenstein, ki je umeščena med Švico in Avstrijo, pod Alpami. Legenda pripoveduje, da je kneževina dobila ime po nenavadnem bleščečem kamnu, ki ga je izkopal delavec med krčenjem gozda. Kamen se je svetil kot diamant, zato so prebivalci dolino poimenovali po njem »liechten-stein«, kar pomeni kamen, ki se sveti. Ustavili in sprehodili naj bi se v Vaduzu, vendar smo ga zaradi dežja le prevozili in našo pot nadaljevali proti Salzburgu. Tudi tukaj nismo imeli sreče in nismo obiskali solnega rudnika. Ogledali smo si Mozartov spomenik in njegovo rojstno hišo. Mozart je bil »vvunder kind« in je pri komaj šestih letih na dunajskem dvoru Francu Jožefu zaigral skladbo. Nad tem ogledom smo bili zadovoljni, saj pri urah nemščine že celo leto poslušamo o Mozartu, ker je Mozartovo leto, zdaj pa smo nekaj njegovega videli še v živo. Z nami so bili zelo prijetni in energični profesorji, »frau« Gere, ga. Hribar in g. Mujanovič. Ti so lepo skrbeli za nas, piko na i pa je dodala vodička z zanimivimi razlagami. Iris 0para, 2. c Mozartov spomenik Društvo podeželske mladine Kamnik V gosteh pri DPM Goričko - Bodonci V soboto, 30. oktobra, smo se člani Društva podeželske mladine Kamnik odpravili na potep po Goričkem, kjer so nas ves dan gostili mladi iz DPM Goričko - Bodonci. V Murski Soboti sta na pričakali njihovi članici Anita in Karina. Najprej smo se sprehodili skozi center mesta in si privoščilo dopoldansko kavo. preizkusili chardonnay, muškat otonel, traminec, laški rizling, šipon in modro frankinjo. Turistična kmetija se ponaša s štirimi jabolki, saj so pred kratkim povečali kapaciteto postelj in sedežev, pohvalijo pa se lahko tudi s številnimi dejavnostmi za obiskovalce, od jahanja konj, kolesarskih poti, do lastne savne. Pot smo nada- članov in tri generacije, ki skrbijo za urejenost kmetije. Obdelujejo štirideset hektarjev zemlje, redijo pa od 90 do 100 glav goveje živine ter dve plemenski svinji. Na njihovi kmetiji se šolajo tudi učenci iz Rakičana in višje kmetijske šole iz Maribora. Kmetija se prav tako ponaša z mnogimi naslovi iz preteklosti in dosežki Z avtobusom smo se zapeljali do Moravskih toplic, kjer smo se ustavili ob hotelu družbe Terme 3000 - hotelu Livada Prestige, prvem hotelu s 5 zvezdicami v Sloveniji in prvem na svetu s termalno vodo v vsaki sobi. Sledil je obisk turistične kmetije Tremel v Bokračih, s kosilom in (kot se za Prekmurje spodobi) z degustacijami različnih sort vina. Tako je marsikdo prvič jedel prave prekmurske koline, od vin pa smo ljevali do Krajinskega parka Goričko, kjer smo si ogledali grad Grad z več kot 300 sobami. Grad je sicer še v obnovi, vendar vsako leto pripravijo zelo znano noč čarovnic. Popoldanski čas je bil namenjen ogledom kmetij. Najprej smo se podali na specializirano govedorejsko kmetijo družine Gomboc iz Gerlinec, ki je v tem letu prejela veličasten naziv naj kmetija 2006. Družina šteje šest na področju kmetijstva. Med potjo smo si v gasilskem domu v Bodoncih ogledali še razstavo buč, ki so jo pripravile tamkajšnje članice Društva kmečkih žena Klas Bodonci in poskusili njihove dobrote. Sledila je kmetija družine Hodošček, ki je usmerjena v prašičerejo. Kot zadnjo pa smo si ogledali kmetijo Bojana Lončarja v Zenkovcih, s prvim moderniziranim objektom za vzrejo perutnine v Sloveniji, v katerem lahko redi okrog 24.000 piščancev. Sam projekt naj bi stal okrog 60 mio sit, od tega je dobil 19 mio nepovratnih sredstev. Sam objekt je tehnološko dovršen, od krmiljenja, do klimatske naprave in prezračevanja. Za projekt so se pripravljali več let, saj je bilo potrebno pridobiti ogromno dokumentov in dovoljenj za izgradnjo objekta. Po nekaj letih papirne vojne, so tako letos postavili halo, ki je bila pripeljana iz Italije. Zanimivo je, da so po devetdesetih dneh od začetka gradbenih del že vselili prvo jato piščancev. Sicer imajo na kmetiji kapaciteto za 36.000 piščancev, tako jih je del v starem poslopju, saj se kmetija s perutnino ukvarja že več kot 40 let. Kot nam je povedal gospod Lončar, piščance oddaja v Emono Merkur, ki 90% izdelkov proda v Sloveniji. Kmetija vsekakor kaže dobro luč na slovensko kmetijstvo, predvsem pa na samo Prekmurje in njeno promocijo. Na vseh kmetijah smo bili pozitivno presenečeni nad prijaznostjo in postrežbo, saj nikjer ni manjkalo njihove tradicionalne kulinarike. V večernih urah nas je sprejel tudi duhovnik Evangeličanske cerkve v Bodoncih gospod Simon Sever ter nas seznanil z njihovo vero, obredi in dejavnostjo cerkve, Iti je bila za večino Gorenjcev do sedaj nepoznana. Za konec pa je sledila večerja z degustacijami vin in domačega kruha v gostilni Špilak ter družabno srečanje z domačini. Domov smo se odpravili utrujeni, vendar siti, zadovoljni, polni lepih spominov na gostoljubne Prekmurce, v upanju da se kmalu zopet snidemo. Marjana Kadunc, Duša Komprej Obnovitvena dela na Gori z gotsko cerkvico sv. Miklavža Gota postna koča, #*. IfiUavž bogR^t^ubUmspoDoiom gleda navad pod seboj Župnijski urad Šmartno in Turistično društvo Gora sv. Miklavž sta v nedeljo, 8. oktobra, pripravila lepo slovesnost ob blagoslovitvi zaključnih del obnove cerkve in novega križevega pota v cerkvi sv. Miklavža na Gori (750 metrov visoko). Slovesnost blagoslova z mašo sta vodila domači župnik Jože Razinger in prelat Jože Lap, ki izhaja iz priznane pevske kamniške družine z desetimi otroki, tri mesece je ljubljanski prost, prej pa je bil 29 let novomeški prošt ( v Novem mestu je služboval 38 let). Oba sta se zahvalila prizadevnim faranom in jim čestitala za tako pomembno delo. Predsednik Turističnega društva Gora sv. Miklavž Jože Korošec je v slavnostnem govoru orisal lepote tega kulturno zgodovinskega bisera visoko v tuhinjskih hribih, ki dominira ne le Tuhinjski dolini, temveč mnogo širše. Ponosen je na obsežna obnovitvena dela na Gori - obnovljeno notranjost cerkve, ki jo je že pred dvema letoma blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, in na dela, ki so jih opravili v letošnjem in ob kon- cu lanskega leta. Tako so lani jeseni naredili zračni most na strehi cerkve in zamenjali letve, letos so obnovili fasado na cerkvi, namestili nove žlebove in obrobe. S fugiranjem na način, da je viden kamen na steni, so obnovili fasado na mežnariji in pročelje obrambnega zidu. Predvsem vhodni portal je močno klical po obnovi. Župnik iz Šmartnega pri Ljubljani Franci Juvan je brezplačno trikrat prebarval rdečo streho prosto stoječega zvonika. Za požrtvo- .NCisCo Nekaj najzaslužnejših ljudi pri obnovitvenih delih na Gori z gotsko cerkvico sv. Miklavža: z leve Jože Korošec, Tone Hočevar, župan Tone Smolnikar, ljubljanski prošt JoževLap, ključarja Rafko Breznik in Franc Drolc, Štefka Legedič in Albert Žibert na slovesni blagoslovitvi. valno, marljivo in tvegano delo mu je Jože Korošec izročil spominsko darilo - sliko Gore. Predsednik TD Jože Korošec se je toplo zahvalil vsem, ki so pomagali pri obnovitvenih delih, še posebej Mariji Jenko iz Ljubljane za izdelavo novega križevega pota, ki krasi notranjost te znamenite starodavne cerkvice in ob tem poudaril: »Gora postaja lepša, sv. Miklavž postaja bogatejši, tako da lahko s ponosom gleda na vasi pod seboj. Vsa ta dela so zahtevala precej denarja, prostovoljnega dela in prevoženih kilometrov, za kar pa nam, ki smo sodelovali pri obnovi, danes zagotovo nižal. Spet pa ne morem mimo spomina in zahvale pokojnemu župniku Francu Balohu, ki ja začel s prenovo sv. Miklavža.« Korošec se je zahvalil občini Kamnik, županu Tonetu Smolnikarju in Antonu Kaminu za denarna sredstva, gospodu župniku Jožetu Razingerju za moralno podporo, ključarjema Rafku Brezniku in Francu Drolcu, izvajalcem del, članom gradbenega odbora in drugim, ki so kakorkoli pripomogli pri obnovitvi. Še posebej topla je bila zahvala proštu Jožetu Lapu:« Zahvala vam, da ste Streho prosto stoječega zvonika je brezplačno prebarval župnik iz Šmartnega pri Ljubljani Franci Juvan. S fugiranjem na način, da je viden kamen na steni, so obnovili fasado na mežnariji in pročelje obrambnega zidu. prišli med nas in blagoslovili naša dela, da ste nam vlili novih moči za nadaljnja dela, kajti sv. Miklavž je še potreben prenove, predvsem obzidje in fasada zvonika ter nadaljnja ureditev mežnarije s črno kuhinjo, kamro in izbico, da bo vaš blagoslov družil ljudi dobre volje, da bodo še naprej radi prihajali na Goro k sv. Miklavžu.« Slavnostni obred je praznično razpoložena množica zaključila z zahvalno pesmijo, ki so ji sledile še mnoge druge pesmi. Ob pogostitvi z dobrotami domačih gospodinj, zvonjenju, prepevanju in zvokih harmonike Albina Škerjanca in Alberta Žiberta ter Toneta Sušnika na basu so se prepletali prijateljski pogovori. Slovesnosti sta se udeležili tudi hčerki od dvanajstih Mežnarjevih otrok z Gore. Spominjali sta se težkega otroštva tu gori na skromni hribovski zemljici. VERA MEJAČ Orientacijska plošča na Veliki planini nas popelje po vseh planinah, kamor seže pogled Prvo soboto v oktobru bajtarji pričenjamo svojo sezono. Tudi letos smo se v soboto, 7. oktobra, zbrali na Veliki planini. Da bi bil naš praznik še bolj slavnosten, smo na Gradišču odkrili orientacijsko ploščo -rožo vrhov. Tudi naša planina ima tako prostor, kjer lahko potrdiš, da si 1666 m visoko v gorah. Zahvaljujemo se Pašni skupnosti Velika planina, Občini Kamnik, Milanu Vodlanu in vsem ostalim donatorjem, ki so pomagali, da je ta roža vrhov postavljena in bodo obiskovalci planine, gorniki in bajtarji s tega kraja lahko občudovali Grintovce, pa Triglav, planino in dolino. Prav tako gre zahvala vsem, ki so pomagali pri postavitvi, še posebej Miru Šuštarju in Rajku Balantiču. Jesen se kaže v vsej svoji zlati podobi. Tudi planina je pričela z jesensko preobleko. To je čas, ko na planino pridejo BAJTARJI, najemniki planšarskih koč čez zimo. Pastirji so odgnali svoje črede v dolino, ključ planine smo prejeli, da ga čuvamo in vrnemo pastirjem ob novi sezoni v juniju 2007. Ta čas moramo skrbeti za koče - bajte, varovati naravo in okolje. Saj je Planina edinstvena in naš dragulj. Ob praznovanju bajtarjev pred dnevi so bila podeljena priznanja, redne značke (5), srebrne (7) in zlata (1), zahvalili smo se donatorjem, ki so pripomogli k našemu dobremu delu, golaž je mamljivo vabil, priložnosti za klepet s prijatelji in tudi za ples je bilo dovolj. Županja Helena Plahuta je povedala, kakšno je bilo to leto, kaj vse so organizirali na planini. Lanska sezona se je 1. oktobra 2005 pričela s slovesno mašo g. nadškofa msgr. Alojzija Urana, podelitvijo priznanj, golažem in druženjem s prijatelji, planinci in drugimi. Novo leto in koledovanje je prineslo težko delo kolednikom, saj je bilo snega »na metre«. Premagovali so vse ovire, saj dobro poznajo planino in njene pasti. Zato so jim bila na tem prazniku podeljena priznanja za prizadevnost pri tem opravilu. Pastirčkove igre in pustni smuk u snega v obilju in razigrani obrazi malih tekmovalcev, čeprav je veter in snežni metež urejal naše frizure in obleko je tekmovanje uspelo. Ob toplem čaju in hot - dogu so mali tekmovalci pozabili na težave. Pa tudi staršem, babicam in dedkom se pot, ki sojo v visokem snegu naredili za svoje navihance in jim pomagali nositi opremo in maske, ni zdela več tako strašna. V aprilu seje poslovil naš prijatelj, bajtar, gorski reševalec ing.arh. Vlasto Kopač. Veliko je naredil za našo Planino. Ljubitelj gora do zadnjega diha, saj je prav tiste dni dokončal knjigo Iveri z Grintovcev, s katero je postavil poseben pečat k ohranjanju dragocene dediščine. Posebej se je zavzel in posvetil zaščiti pastirskega selišča na Veliki planini. VELIKA PLANINA, ARHITEKTONSKI BISER BREZ PRIMERE ! Ohranil je Preskarjevo bajto, edini primerek ovalne pastirske ognji-ščnice.. Njegovo delo so tudi prostorska ureditev planine in turistične koče na planini. Sneg je obležal tudi aprila in konec tega meseca smo kurili kres, ki so ga gasile velike snežinke, ki jih je veter priganjal in z njimi ustvarjal skoraj novoletno vzdušje. To je potrebno doživeti, saj se malokrat ponovi kaj takega. 1. maj je bil obdan s soncem in tekmovanje v turnem smuku, spusti v lavorju ter izbor miss dilce se je lahko odvilo po pričakovanjih. Tekmovalci so uživali in se pozneje družili v domovih. Planino smo čistili v maju. Kar težko je razumeti, da polno steklenico ali pločevinko lahko obiskovalci prinesejo s seboj, prazno pa odložijo, ker jim je pretežka, na pašnik, za grm ali skalo. Povem vam, takšnih »odlagalcev« je bilo precej. Kar nekaj prikolic smeti smo odpeljali z planine. Ob mali turi na Mrzlico, pa veliko v Fužinske hribe, smo ugotovili, kako lepo se je povzpeti čez Štapce in gledati Triglavsko jezero z višave. V avgustu smo obujali spomin na našega prijatelja Mihola in se povzpeli na Kokrsko sedlo. Bajtarsko srečanje pri Jeršinu v Tunjicah bo ostalo v lepem spominu vsem, predvsem najmlajšim, ki so rajali in se zabavali z osličkom. Markacisti so označevali poti. Med letom smo na planini gostili dijake iz Nurnberga in Kamnika, planince PD Integral in Slovenskega planinskega društva Trst, mlade z Jezerskega. Upam, da so vsi po potepanju po planini in pripovedovanju o njenih posebnostih vzljubili ta del našega kraljestva pod Grintovci in se bodo sem še vračali ter pripovedovali doma in drugod o tej planini, saj enake ni! Obiščite nas na Planini v vseh letnih časih, saj boste poleti pri pastirjih, pozimi in spomladi pa pri bajtarjih prijazno sprejeti. Županja bajtarjev Helena Plahuta Spominska maša v Kamniški Bistrici z nadškofom Perkom Letošnje jubilejno somaševanje, petnajsto po vrsti, na Dan pred Vsemi svetimi, bo vodil upokojeni nadškof dr. Franc Perko. Tudi tokrat bo to bogoslužje 31. oktobra ob 14.30 v lepo obnovljeni kapelici Lurške matere božje v Kamniški Bistrici. Na tej spominski daritvi se verniki iz celotne kamniške dekanije udeležijo molitev za vse žrtve iz teh krajev in v teh krajih v 2. svetovni vojni in po njej. Okrog 1200 jih je izgubilo svoja življenja, bodisi v nacističnih taboriščih, bodisi kot talci, partizani, prisilno mobilizirani v nemško vojsko, kot povsem civilne žrtve, domobranci in še več tisoč kot žrtve v povojnih pobojih na področju naše dekanije. Na številnih, še povsem neraziskanih množičnih grobiščih v naši in komendski občini bomo v tistem času prižgali svečke, položili cvetje in molili za duše rajnih. S spominsko mašo pa se bomo še posebej spomnili žrtev v teh grobiščih, tako najbližjih in največjih na Kopiščih, pa tistih v Komendskih borštih, v Tuhinjski dolini, v okolici Kamnika, v podgorskih gozdovih. Organizacijski odbor 1. OKTOBER - DAN STAREJŠIH Kako v Društvu upokojencev Kamnik skrbimo za potrebe vseh starejših Merjenje krvnega tlaka, sladkorja v krvi ter holesterola in trigliceridov poteka že leto dni vsak prvi torek v mesecu (razen julija, avgusta in januarja). Meritve se opravljajo v prostorih DU Kamnik, Kolodvorska ul. 5 (pri Marjanci). Najbolje, da pridete tešč. Pričnemo ob 8. uri in končamo med 10. in 1030, odvisno od obiska. Plačate samo material za enkratno uporabo. Ponavadi je takrat prisoten tudi zdravnik (dr. Doplihar) za razne nasvete. Ravno tako je vsak prvi torek v mesecu prisotna tudi pravnica - upokojena sodnica za brezplačne pravne nasvete. Z njo se lahko pomenite o vseh pravnih problemih, tudi o tem, kako narediti oporoko. Uradne ure ima od 930 do 11.30 ure (po potrebi tudi več). V društvu imamo tudi telefon za pomoč starejšim, številka: 83192 66 z glasovno pošto, kjer lahko 24 ur na dan pustite sporočilo in vašo telefonsko številko ali naslov, da vas pokličemo oz. obiščemo. Osebno prisotna pa je skoraj vsak torek in petek od 9. do 12. ure Marjana Berlec, predsednica socialne komisije pri društvu. Na terenu imamo veliko prostovoljk, ki so v okviru projekta »Starejši za starejše« opravile anketo in sedaj enkrat, včasih tudi dvakrat letno obiščejo starejše občane, jih povprašajo po počutju in po potrebi organizirajo kakšno pomoč, kot POKAŽI, KAJ ZNAŠ OTROCI O NEVARNIH ODPADKIH Vse življenje se učimo, za otroke tudi počitnice niso izjema. Gotovo še ni pozabljeno znanje, ki so si ga pridobili OTROCI na različnih taborih in izletih v naravi. Radi hodijo v naravo, odkrivajo njene lepote in v prijetnem okolju pridobijo tudi koristna znanja. Kako ohraniti čisto in zdravo okolje? Prvi korak za ohranitev lepe in čiste narave je pravilen odnos do odpadkov. Ne odvržemo jih kjerkoli. Za pravilno odlaganje in ločevanje odpadkov pa se moramo pustiti še kaj podučiti. Premalo se zavedamo škodljivosti nevarnih odpadkov, če jih odvržemo v naravo, pa tudi v »kanto« za gospodinjske odpadke se jih ne sme odlagati. Takole so si otroci v počitniškem vzdušju vzeli čas za poučitev o nevarnih odpadkih, ki se je zaključila z izpolnjevanjem nagradnega vprašalnika, v katerem so morali pokazati, kaj znajo, kako poznajo nevarne odpadke, kakšne so njihove nevarne lastnosti in kako se pravilno shranjene nevarne odpadke pravilno tudi odda, da se narave ne uničuje. Otroci so povečini pravilno odgovorili, da spadajo med nevarne odpadke ostanki barv in lakov od pleskanja, ostanki zdravil, izrabljene baterije, akumulatorji, izrabljeno motorno olje.... Težave pa so jim delale neonske žarnice, izrabljeno olje od pomfrija, pa lak za nohte, sprej doze deodorantov in laka za lase, kar spada tudi med nevarne odpadke. Vsekakor pa so pravilno odgovorili, da so nevarni vsi izdelki, ki nosijo na embalaži oranžen kvadratek s črnim znakom za razne nevarnosti, ki so jih dobro poznali. Ostanke takšnih snovi hranimo v dobro zaprti originalni embalaži. Skupaj z drugimi nevarnimi odpadki jih prinesemo na zbirno mesto v času Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Le tako bo omogočeno koncesionarju za ravnanje z odpadki v občini Kamnik, da bodo tudi naši nevarni odpadki varno predelani. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov še traja. Vsak naj poišče najbližjo lokacijo in naj prinese nevarne odpadke v mobilno zbiralnico. Od nas je odvisno, kako bomo poskrbeti za varno oddajo nevarnih odpadkov Le tako se bodo naši otroci lahko veselili v zdravi naravi. Mojca Požar Štunf je čiščenje stanovanja, pomoč pri delu na vrtu, pomoč pri sprehodih, branje ter druženje in preganjanje osamljenosti. Ko naše prostovoljke naletijo na terenu na težje primere, obvestimo o tem Center za socialno delo in patronažno službo v občini. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta smo v društvu skoraj 250 vdovam in vdovcem pomagali pri izpolnitvi obrazca za pridobitev deleža vdovskega dodatka. Veliko primerov je že rešenih, najdejo pa se še taki, ki tudi po devetih mesecih niso dobili odgovora. Svetujemo, da po telefonu pokličete ZPIZ in zahtevate, da vam povedo, kateri referent vam vlogo rešuje in potem ga pokličite, da ugotovite kaj je narobe, zakaj še ni rešeno. Pri tem vam lahko pomagamo tudi na društvu. Še vedno se najdejo primeri, ko vdove ati vdovci, ki so upravičeni do deleža vdovske pokojnine, še niso vložiti vloge. Pridite na društvo, pomagali vam bomo. Do tega deleža so upravičeni tudi tisti, ki so živeti v iz-venzakonski skupnosti. S potrdilom matične službe občine, da ste živeli v skupnem gospodinjstvu, ter dvema pričama, ki jih bodo zaslišali na ZPI-ZU, boste pridobili delež vdovskega dodatka. Pa poglejmo še enkrat na hitro pogoje, ki so potrebni za pridobitev dela vdovskega dodatka: Vdovec ali vdova mora prejemati svojo starostno ali invalidsko pokojnino. Ob smrti partnerja je po starem zakonu morala biti vdova stara 45 let, po novem 50 let (upoštevajo se tudi leta, če so otroci prejemali pokojnino v času šolanja). V letošnjem letuje limit 167.000 SITpokojnine in vdovskega dodatka. Umrli partner je moral imeti najmanj 15 let delovne dobe. Seveda pa v primeru, da se poroči ali živi v izvenzakonski skupnosti, v nekaterih primerih izgubi pravico do dela vdovskega dodatka. Z novim letom bo limit za pridobitev dela vdovskega dodatka povečan, zaenkrat znesek še ni znan. O tem vas bomo obvestiti v januarju 2007. Vse upokojence, ki imajo svojo starostno, invalidsko, vdovsko oz. družinsko pokojnino manjšo od 87.668 tolarjev (razen kmečkih upokojencev, ki nimajo pravice do dela vdovskega dodatka, do varstvenega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo) pozivamo, da zaprosijo za varstveni dodatek. Vdovski ati invalidski dodatek na to ne vplivata. Na to vplivajo samo premoženjsko stanje, če je večje, npr. kmetija ati družinski dohodki. Za vse, kar vas zanima v zvezi s pridobitvijo pravic iz pokojninskega zavarovanja, se obrnite na Društvo upokojencev Kamnik, na že omenjeno telefonsko številko ati pridite osebno ob torkih ati petkih. Ni važno ali ste član društva ati ne, pomagamo in svetujemo vsem starejšim občanov v občini Kamnik. MARJANA BERLEC VSEgospodinj^^^ ■obpiišGi RAZPORED ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK - II. del akcije SOBOTA, 21.OKTOBER 2006 Ura Zbirno mesto Ura Zbirno mesto 8.008.45 Krivčevopri gostilni JURČEK 8.00-8.45 Kamnik Zaprice-pri žel.postaji 9.00-9.45 Podstudenec-pri trgovini PETEK 9.00-9.45 Podgorje-pri KS 10.00-10.45 Črna - pri trgovini Črna 10.00-10.45 Šmarca-pri Gasilskem domu 11.00-11.45 Stahovica - pri podjetju CALCIT 11.00-11.45 Šmarca-pred gostilno Goručan 12.00-12.45 Stranje - pri OŠ 12.00-12.45 Volčji potok-pri KS 13.00-13.45 Godič-pri KS 13.00-13.45 Kamnik Duplica-Kulturni dom 14.00-14.45 Mekinje - pri podjetju ZARJA 14.00-14.45 Bakovnik-pred trgovino TUŠ 15.00-15.45 Tunjice - pri OŠ 15.00-15.45 Perovo-parkirišče na Livarski Prvi del akcije zbiranja nevarnih odpadkov v občini Kamnik, ki jo je organiziralo podjetje PUBLICUSje potekal v soboto, 14.10.2006 na 14 lokacijah. Kljub predvolilnemu vzdušju v mestu se je Akcije udeležilo več kot 130 udeležencev in je bilo zbranih nekaj manj kot 4000 kg nevarnih odpadkov. ŠE JE ČAS, da NEVARNE ODPADKE IZ GOSPODINJSTEV oddate NA VARNO!! Na razporedu poiščite VAM najugodnejšo lokacijo postanka premične zbiralnice in se v soboto na dan volilnega molka udeležite Akcije zbiranja nevarnih odpadkov!! ■i ‘PUBLICUS 11 JATA EMONA d.d. Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana Na Enoti Duplica, Korenova pot 2, Kamnik zaposlimo PROIZVODNEGA DELAVCA za delo na perutninski farmi, v sortirnici jedilnih jajc na Duplici in po potrebi na drugih enotah družbe, za določen čas 1 leto, z enomesečnih poskusnim delom in s polnim delovnim časom. Če vas ponujena priložnost za zaposlitev v naši družbi zanima, se prijavite na ta razpis v roku 10 dni po objavi. Prijavo lahko oddate osebno v tajništvu Enote Duplica ali jo pošljete po pošti na naslov: JATA EMONA d.d., Referat za kadre in splošne zadeve, Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana. ROZALIJA IN JANEZ KLEMEN PRAZNOVALA BISERNO POROKO V soboto, 16. septembra, sta se 84-letna Rozalija in 98-letni Janez Klemen, po domače Blančeva mama in ata iz Bele pri Motniku, v farni cerkvi sv. Antona Puščav-nika v Špitaliču zahvalila Bogu za 60 let skupnega življenja. Ob jubileju biserne poroke je zahvalno mašo daroval duhovnik Jože Kovačič, ki je poudaril njun zgled krščanskega zakona, njuno zvestobo Bogu, dobro srce in odprte roke. Oba izhajata iz trdnih krščanskih družin (dva Janezova strica - p. Metod in p. Konrad - sta bila redovnika v Stični) in družin z veliko otroki, pri Janezu jih je bilo enajst, pri Rozaliji, roj. Slapnik, pa kar trinajst. Tudi sama sta življenje podarila sedmim otrokom. Razen sina Izidorja, ki je pred nekaj leti umrl, so bili ob jubileju svojih staršev vsi navzoči z družinami, prav tako dva Janezova brata in štiri Rozalijine sestre. Brat Dorče in sestra Fanika sta bila tudi priči. Rozalija in Janez sta vse življenje delala na težavni hribovski kmetiji. Včasih so pridelali 60 mernikov pšenice. Seveda so vse poželi ročno, prav tako so travnike še dolgo kosili z ročno koso. V življenju sta preživela veliko težkih trenutkov, a jima je vera in medsebojna povezanost dajala moči, da sta zmogla. Pred leti jim je požar uničil hlev, vrstile so se različne nesreče, izgubila sta sina. Toda kljub preizkušnjam sta dočakala častitljivo starost. Mamo je teža let malo upognila, ata pa je pri 98-tih še pravi korenjak! Njune biserne poroke so se poleg otrok, njihovih družin in ožjih sorodnikov udeležili tudi sorodniki iz Debra pri Laškem. Pri Kovačevih je bila namreč poročena Janezova teta, a so po drugi svetovni vojni izgubili vse stike, po več kot petdesetih letih pa so se po naključju pred dvema letoma spet našli in tako je bilo slavje biserne poroke še lepše. MARINKA MOSNIK ZADOVOLJSTVO PO UVEDBI PLAČLJIVIH PARKIRNIH POVRŠIN V OŽJEM MESTNEM SREDIŠČU Minilo je dobro leto dni, ko smo na nekaterih parkiriščih v ožjem središču mesta namestili parkirne avtomate oz. zaračunavati parkiranje. Zavedati smo se, da bo ta novost različno sprejeta, tako kot v številnih drugih mestih. Kako so uporabniki, Kamničani in drugi sprejeli novost, smo v minulih dneh ugotavljali z anketiranjem 100 voznikov in drugih občanov. Z anketo smo želeli dobiti informacije o morebitnih pomanjkljivostih, ki bi jih bilo potrebno opraviti. Anketiranci so sodelovali prostovoljno in anonimno, večina je z novim prometnim režimom zadovoljna. 61 jih je odgovorilo, da so zelo zadovoljni, 33, da so zadovoljni in 6, da niso zadovoljni. Samo eden od anketirancev je odgovoril, da je višina parkirnine prenizka, 91 odgovorov je bilo, da je primerna, 8 jih meni, da je previsoka. Povprašali smo jih tudi, če znajo uporabljati parkomate: dobili smo pozitiven odgovor vseh vprašanih. Kar 99 vprašanih pa je odgovorilo, da so navodila na parko-matih razumljiva. S sodelavci, ki smo opravili to anketo, smo tudi sicer v pogovorih ugotovili, da je nova prometna ureditev v Kamničani so dobro sprejeli plačevanje parkirišč. ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI: V ČETRTEK, 26. OKTOBRA: - Mali Ratitovec ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB v Ratitovcu, - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB; V PETEK, 27. OKTOBRA: -Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB; - Motnik ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču; - Špitalič ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču; - Rudnik ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB; - Komenda ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB v Mostah; - Kamniška Bistrica ob 11. uri pri grobišču padlih v NOB v Zg. Stranjah,- - Črna ob 12. uri pri spomeniku padlih v NOB, pri »Jami«, - Nevlje ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri OŠ Nevlje; - Srednja vas in Sela ob 16. uri pri spominskih ploščah padlim v NOB pri šoli Sela; V NEDELJO, 29. OKTOBRA: -Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, na Prevojah v Zg. Tuhinju. V PONEDELJEK, 30. OKTOBRA: - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni; ožjem delu mesta sprejeta z zadovoljstvom, saj zagotavlja lažji dostop do poslovnih, upravnih in drugih prostorov v centru, brez nepotrebne izgube časa, ko gre za iskanje prostih parkirnih mest. Ni več bojazni, da bo ob nepravilnih parkiranjih sledila tudi visoka kazen. Ocenjujemo, da je nov način parkiranja dosegel svoj namen, saj nismo sledili misli, da bomo s plačljivimi parkirnimi površinami polnili občinski proračun, ampak zagotovili prosta parkirna mesta za krajše obdobje parkiranja. Ivo Kokalj, svetovalec za komunalni nadzor in občinsko redarstvo POPOLDAN Z LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI Ljudske pevke Predice iz Kamnika smo 17. septembra v Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah ob podpori Občine Kamnik in KD Dediščina organizirale že četrto srečanje z naslovom Popoldan z ljudskimi godci in pevci. Lahko rečemo, da je bila prireditev dobro obiskana, saj je bilo dvorišče pod gankom Budnarce polno poslušalcev. Žal nam ga je vreme malo zagodlo, tako da smo s programom nadaljevali v hiši. Na prireditvi so sodelovali harmonikarji: domačinka Anica Berlec, Jože Jagodic, Leja Kališnik ter vaški godci Kamilo, Jože, Zdravko, Aleš in Angelca. V pevskem delu programa pa so sodelovale ljudske pevke Bodeče Neže Ozare Kranj, ljudske pevke Pušeljc iz Ljubnega in me - Predice. Popoldan smo zaključile ob skupnem petju v hiši, kjer smo pripravile pogostitev za vse nastopajoče in goste. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so s svojimi prispevki podprli to srečanje. Lahko samo upamo, da bomo k sodelovanju v prihodnje privabile vedno več novih ljudskih pevcev in godcev, saj bo drugo leto za ljudske pevke Predice jubilejno. Pol stoletja za hroščke vseh vrst Kamničan dr. Božidar Drovenik je eden redkih slovenskih strokovnjakov, ki je svojo dolgoletno poklicno pot in praktično ves svoj prosti čas namenil majhnim živalicam, ki jih večina od nas v vsakdanjem življenju komajda še opazi - hroščem. Zdaj že upokojeni diplomirani biolog in doktor bioloških znanosti, dolgoletni sodelavec biološkega inštituta Jovana Hadžija pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, dolgoletni predsednik slovenskega žužkoslovnega društva, eden od štirih Slovencev v evropski organizaciji za preučevanje žuželk Evrope in evropsko priznani koleopterolog (raziskovalec hroščev) - če naštejemo le nekaj njegovih poklicnih uspehov, je svoja znanstvena dognanja o hroščih doslej objavil v številnih člankih in knjigah doma ter v tujini, a nikdar ni pozabil na svoje domače okolje, predvsem na Menino planino, kjer se je njegova raziskovalna pot pravzaprav začela. Ob koncu avgusta je s svojim znanjem in bogato zbirko namreč sodeloval pri razstavi na temo hroščev Menine planine in ob tej priložnosti nam je zaupal nekaj več o svojem dolgoletnem strokovnem delu in zanimivih hroščih. Hrošč Alpski kozliček (Rosalia Alpina). Od prvih hroščev do doktorata Božo Drovenik se je za naravo, še posebej rastlinski in živalski svet, navdušil že kot otrok, ko sta se njegova starša, oba učitelja, iz Savinjske doline najprej preselila v Špitalič, nato pa v Zgornji Tuhinj, kjer je preživljal svoje otroštvo. »V petem ali šestem razredu so me iz Tuhinja poslali v Ljubljano na takratno nižjo gimnazijo Poljane in tam smo osnovali prirodoslovni krožek, kjer smo se zanimali za vse - kače, žabe in tudi žuželke. Prav žuželke so že takrat pritegnile največ moje pozornosti,« se danes spominja začetkov spoznavanja živalskega sveta. Vse svoje počitnice je preživel na Menini dolini in po kotičkih Tuhinjske doline in zbiral ter preučeval hrošče, metulje in druge žuželke. Menina planina je bila do takrat namreč na tem področju še povsem neraziskana. Med študijem biologije se je nato za določen čas posvetil predvsem rastlinam. »Med študijem je bilo za hrošče bolj malo časa, saj sem štiri poletja za Gozdarski inštitut kartiral celotno Zgornjesavsko dolino in Kočevsko. V tistem obdobju sem poznal več kot polovico vseh slovenskih rastlin!« Sicer pa se je že zelo zgodaj specializiral prav za hrošče in te male živali so bila tudi tema njegove diplomske naloge. Pri Kamničanu, profesorju Janezu Matjašiču, ki je učil na biološkem oddelku Biotehniške fakultete, je namreč diplomiral z nalogo, v kateri se je posvetil krešičem Menine planine. Takrat je na planini zbral približno 140 hroščev. Prav tej vrsti hroščev, eni od približno petdesetih pri nas, je pravzaprav posvetil svoje življenje in na to temo je tudi doktoriral. Na Zemlji je milijon vrst hroščev Hroščem se je nato v celoti posvetil z delom na biološkem inštitutu in danes je za njim že približno petdeset let bolj ali manj sistematičnega raziskovanja. »Menina planina je bila v mojem življenju pomembna iztočnica, tam ni nihče delal, bila je pred mojim nosom, zato nisem rabil veliko sredstev, le nek odnos do raziskav in podporo kolegov, a v nadaljevanju sem raziskoval po vsej Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, Balkanu in drugje po Evropi. V svetovnem merilu je znanih približno milijon različnih vrst hroščev, v Sloveniji pa okrog 6000, gotovo pa jih bomo uspeli registrirati še okoli petsto,« pravi Drovenik in doda, da koleoptero-logi pri nas vsako leto odkrijejo približno dvajset novih vrst. Približno deset vrst in celo en rod hroščev pa je doslej ime dobilo prav po našem kamniškem strokovnjaku, saj so znani kot drove-niki. Rezultat dolgoletnega dela je več kot 120 strokovnih objav, a na preprosto vprašanje, zakaj prav hroščki, Božo Drovenik še vedno težko odgovori. »Kar samo po sebi je prišlo to navdušenje, ne vem točno, zakaj. Človeka kar nekaj prime,« pravi in nadaljuje, da je bil včasih tudi jamar, saj je veliko novih vrst našel prav v jamah, veliko tudi v Kamniški jami. Njegova bogata zbirka vsebuje tudi približno 600 vrst hroščev iz Kamnika in okolice, sicer pa od 300.000 do 400.000 primerkov, ki jih še vedno, čeprav je že v pokoju, hrani na inštitutu. »Na inštitutu sem delal 39 let in še vedno grem večkrat na teden prostovoljno tja. Doma niti nimam prostora za vse te škatle, prav tako od mojih nikogar to ne zanima preveč, na inštitutu pa imam naslednika, ki bo to peljal naprej.« Žarnica in bela rjuha Hroščev se ne da preučevati, če jih prej ne ujamemo, za to pa je potrebno osvojiti različne tehnike lova. Ker večina hroščev leti, jih je najlažje loviti ponoči z lučjo. »Prižgemo močno žarnico, ki privabi žuželke, te pa zaradi svetlobe nato omotične popadajo na belo rjuho, kjer jih nato lahko prepoznamo. Na takšen način lahko najdemo številne nove vr- ste, predvsem pa je to primerno za najmanjše, od enega do treh milimetrov velike hroščke, ki jih sicer težko najdemo,« pravi in nadaljuje, da jamske hrošče lovijo spet na drug način. V zemljo zakopljejo kozarec, vanj namestijo kos mesa ali vinski kis, tako da hrošča privabijo, ki pa pade v kozarec in ne more iz njega, ga ubijejo z etrom, nato pa preparirajo. »Hroščka nekoliko umijemo, očistimo, mu - če se le da - raztegnemo vseh šest nog in tipalke, ter jih, opremljene s podatki o kraju in datumu najdbe, s posebnim vodotopnim lepilom nalepimo na kartončke. Hrošča moramo včasih tudi odlepiti, saj se da določene vrste določiti le po genitalijah, takrat pa moramo hrošča obrniti. Najprej je pomembna zunanjost, izgled, po katerem določimo vrsto, zelo pomemben aspekt pa je tudi ekologija, torej to, kako in kje določeni hrošči živijo, kje in v kakšnem obsegu se pojavljajo, v katerem letnem času živijo, katere vrste živijo skupaj, katerih vrst je več, katerih manj ipd.« Pa mu je doslej s terena ostalo v spominu kaj prav posebnega? »Mogoče to, da smo pet let zapored hodili v Kamniško jamo in nastavljali pasti za hrošče, pa smo ene vrste ujeli kakšnih petdeset primerkov, neke druge pa v vseh teh letih le dva, ki sem jih našel sam. Še danes ne vemo, kje v jami je tipičen prostor za to vrsto in od takrat nismo ujeli nobenega več.« Ko se že pojavi sum, da je neka vrsta hroščev izumrla, je Božo Drovenik zelo previden, saj se mu je že pripetila zanimiva zgodba, ki jo je zaupal tudi nam. »Leta 2000 smo bili Slovenci organizatorji mednarodnega simpozija za raziskovanje žuželk, ki je potekal v Radencih. Ko sem imel predavanje o hroščih, sem dejal, da je neka vrsta kozličkov najverjetneje izumrla, ker že zelo dolgo nisem našel nobenega primerka. No, pa smo šli naslednji dan v Prekmurje in kot nalašč mi je češki kolega v roki prinesel pokazat prav tega hroščka, ki ga je prav takrat našel v bližini...« Slovenija, raj za koleopterologe Po vseh teh letih raziskovanja in številnih novih vrstah, ki jih je odkril, lahko reče, da je še zelo veliko ostalo nepreučenega in da hroščarje pri nas čaka še veli- ko terenskega dela. Slovenija je s temi živalmi sicer izredno bogata, saj je registriranih nekaj več kot 6000 vrst, v neprimerno večji Nemčiji pa na primer le 8000. Božo Drovenik zadnja leta jamskih hroščev ne raziskuje več, zato pa vsako leto na površju odkrije od pet do deset novih vrst, ki jih v Sloveniji še nismo registrirali. Ali takoj prepozna, da je najden hrošček nova vrsta? »Ne, tega je zdaj že toliko, da podrobnosti odkrijemo šele doma pod lupo, po tem, ko smo hrošča najprej preparirali. Z lupo posamezen primerek povečamo, nato pa s knjigo in katalogi pred seboj po posebnem določevalnem ključu lahko določimo skupino in vrsto. Je pa res, da po petdesetih letih, kolikor se s tem ukvarjam jaz, že hitro vidite, pri čem ste.« So pa hrošči v zadnjem času postali precej ogrožena skupina živali, saj so, tako kot pri vseh žuželkah, precej škode naredili sodobni agrotehnični posegi. Redkih in ogroženih vrst je v Sloveniji že par sto. Na rdečem seznamu najdemo 400 vrst, večji del -150 vrst - je jamskih hroščev. Slovenija je v tujini poznana tudi po prvem opisanem jamskem hrošču na svetu in po največjem številu jamskih hroščev na tem prostoru. Hrošč, ki ga ne mara noben hroščar Hrošči so večinoma vsejedi - hranijo se z govnom, ušmi, deževniki ali rastlinami. Živijo od dva do tri mesece, predvsem samci pa poginejo kmalu po tem, ko se izležejo jajčeca. Najmanjši hrošči so pri nas so veliki približno milimeter, največji pa tudi po deset centimetrov. Se posebno zanimivo pa je spoznavati, kako in kje posamezne vrste živijo. Alpski kozliček, precej dragocen hrošček, ki je značilen prav za območje Menine planine, ima prav posebno navado, ki pa je zanj vse prej kot koristna. Samica najpogosteje izleže jajčeca v posekan bukov les, ki ga kmetje v gozdu zložijo v klaftre in tam sušijo. Ko pa pride zima, les razžagajo in. pokurijo, s tem pa uničijo celotno generacijo hroščev. Zato hroščarji opozarjajo, naj kmetje takšen les v poletnih mesecih čim krajši čas zadržujejo v gozdu. Hrošči so Božu Droveniku prav posebno pri srcu, a med njimi se najde eden, ki ga ne mara noben koleopterolog - hrošč muzejnik. To je namreč hrošček, ki se hrani s prepariranimi žuželkami, ki jih zbiralci tako skrbno hranijo v svojih zbirkah. Zvito se priplazi v na videz trdno zaprto škatlo in če zbiralec svoje zbirke ne razkužu-je, zrači ali vsaj pregleduje redno, se lahko zgodi, da bo nekega dne namesto pisanih primerkov v svoji škatli zagledal le še prah. Razstava o hroščih Menine planine v Motniku Čeprav je Božo Drovenik že pol leta v pokoju, se je z veseljem odzval povabilu celjske in kranjske območne enote zavoda za varstvo narave, predvsem Gregorju Kalanu, ki je v kulturnem domu v Motniku ob koncu avgusta pripravil razstavo hroščev Menine planine. Ogledati si je bilo mogoče 150 vrst različnih hroščev in izvedeti veliko zanimivih stvari o njihovem načinu življenja, hroščarstvu na Slovenskem ter Naturi 2000 na Menini planini. »Po vseh teh letih mi to še vedno predstavlja velik izziv, to je pač moje življenjsko veselje,« zaključi Božo Drovenik, ki ima še veliko načrtov, med drugim tudi izdajo kataloga rilčkarjev Slovenije, ki ga pripravlja prav v teh dneh. JASNA PALADIN OBČINA KAMNIK Objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov - pisarn v mansardi poslovnega objekta na Maistrovi 18 v Kamniku v najem I. SPLOŠNI POGOJI: 1. Predmet javnega razpisa je poslovni prostor v izmeri 97,10 m2, ki ga sestavlja šest pisarn in sicer štiri v izmeri 14,40 m2, po ena v izmeri 10 m2 in 14,50 m2, opremljena mini kuhinja v izmeri 5 m2, moški WC v izmeri 5 m2 in ženski WC v izmeri 5 m2. 2. Namembnost objekta: osrednja dejavnost (pisarniška oz. administrativna) 3. Možnost najema posamičnih prostorov s souporabo sanitarij ali celotne razpisane površine 4. Čas oddaje objekta v najem: določen z možnostjo podaljšanja 5. Višina izhodiščne najemnine: 1.198,20 SIT/m2 oz. 5 EUR/m2 6. Rok zbiranja ponudb: 18 dni od dneva objave II. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: 1. Dokazilo o vpisu v register 2. Potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 3. Program dejavnosti Ob enakih pogojih imajo prednost nosilci samostojnega osebnega dela, ki imajo registrirano obrt v občini Kamnik, katerih poslovni prostori ne ustrezajo dejavnosti, oz. razvrstitvi dejavnosti, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti in še nimajo poslovnega prostora, tisti, ki do sedaj kvalitetno opravljajo dejavnost oziroma redno plačujejo obveznosti. Ponudbe s prilogami lahko ponudniki pošljejo do vključno 6.11.2006, do 12. ure priporočeno na naslov: Občina Kamnik, Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem, Glavni trg 24,1240 Kamnik, s pripisom »ZA JAVNI RAZPIS-NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA NA MAISTROVI 18«. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v roku 8 dni. Komisija nepopolnih ponudb ne bo obravnavala. Vse druge informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Kamnik, telefon, št.: 8318-118 (g. Bojan Mlakar) in tel. št.: 8318-138 (ga. Lidija Fujan). OBČINA KAMNIK Medvedova jama zaščitena pred nedovoljenimi izkopavanji zbiralcev fosilov jamskega medveda Medvedova jama pod Mokrico je znana kot eno najpomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji in je bila zaradi tega že vrsto let ogrožena zaradi nedovoljenih izkopavanj zbiralcev in trgovcev s fosili jamskega medveda. Da bi jo ustrezno zaščitili pred nadaljnjim uničevanjem, je v juliju stekla akcija postavitve zaščitne mreže, pri kateri so poleg Občine Kamnik in Inšpektorata za kulturo in medije sodelovali tudi kamniški planinci in jamarji, predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj in Slovenska vojska, ki je s helikopterjem prepeljala zaščitno mrežo. Zaradi težke dostopnosti in odmaknjenosti jame, ki leži na višini preko 1500 metrov, je bilo potrebno vso opremo, orodje in električni agregat fizično nesti do vhoda v jamo, kar predstavlja več kot 700 m višinske razlike. Člani odprave so ob začetku del ugotovili, da so bili v območju jame že aktivni plenilci najdišča, saj so opazili večji izkop predjamo, razmetano zaščitno ograjo, ki je bila prepeljana v bližino, nikjer pa ni bilo kovinskih vrat. Vse to potrjujejo nujnost postavitve zaščitne mreže. Jamarski zapisnik iz leta 1935 v svoji vsebini že opozarja na sledi izkopavanj kosti jamskega medveda, vendar je kljub vsem opozorilom in načelnemu strinjanju do preprečitve vstopa v jamo prišlo šele po več kot sedemdesetih letih. V lanskem letu je Inšpektorat za kulturo in me- dije Slovenije dal pobudo županu, da se aktivno vključi v projekt zavarovanja jame, za izdelavo načrtov pa je poskrbel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj. Lično zaščitno mrežo je izdelal kamniški podjetnik Grzinčič s.p.. Za dolgoletna prizadevanja jamarjev, Občine in ostalih zainteresiranih je Občina namenila preko 450.000 SIT. Prispevek lokalne skupnosti kaže na njeno skrb za naravno in kulturno dediščino enega od najpomembnejših paleolitskih najdišč v slovenskih Alpah. Božo Drovenik hrani v svoji zanimivi zbirki več tisoč hroščkov vseh vrst. 21, september - Mednarodni dan miru v ZUIM Kamnik V teh nemirnih časih, ko v mnogih državah še vedno potekajo različni spopadi ali celo vojne, se premalo pogovarjamo o pravih vzrokih zanje. Mar niso ravno današnji odnosi v družbi, ki temeljijo na tekmovalnosti in sebičnosti, pravi vzroki za spore in spopade med posamezniki, skupinami in narodi? Mar niso naši predsodki in mnenja o drugih in drugačnih, ki jih tako nekritično sprejemamo in širimo, »gorivo«, ki ga izrabljajo razni nestrpneži po svetu, pa naj bodo to politiki, ekonomisti, novinarji ali tako imenovani ekstremisti in teroristi. Mednarodni dan miru, 21. september, je priložnost, da se o teh vprašanjih pogovorimo. Zato smo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku v okviru srednješolskega parlamenta organizirali družaben večer na temo miru, na katerem so predavali: profesorja Rok Kralj in Goran Peršin ter dijak Ivica Brkič. Hkrati pa smo v okviru mednarodnega projekta ENO posadili drevo (kisovec; latinsko ime Rhus typhina), ki simbolizira tako našo zavezanost miru kot našo skrb za okolje. ENO - Environ-ment Online je globalna virtualna šola za trajnostni razvoj in okoljsko ozaveščenost, v kateri deluje preko 300 šol iz več kot 90 držav. Projekt ENO koordinira in vodi Pataluoto School iz finskega mesta Joensuu. Ohranitev okolja in mir v svetu, mar ni to tisto, za kar bi si morali vsi prizadevati? Rok Kralj, mentor srednješolskega parlamenta ZUIM Kamnik ... buče pa so se pomerile v različnih kategorijah: aranžmaji, vozički in naj buče (največje, najdaljše, najtežje...). Na sliki tretje nagrajeni voziček buč iz sprevoda jesensko okrašenih vozičkov. / POVABILO: 31. oktobra od 16.-18. ure vabimo na 5 Šutno male in velike čarovnike in čarovnice, duhce, vampirje in netopirje, kjer se boste lahko predstavili in zaplesali in si v ustvarjalni delavnici izdelali spominček na NOČ ČAROVNIC. Parkirišče za metle in sesalce je brezplačnolVabljeni!!! za MC Helena Sterle Mojca je obiskala živalski živ-žav in tako kot večina otrok z veseljem pestovala domačega zajca. Prava atrakcija je bil dihurček, mama Bianca je s sinovoma poskrbela za mini živalski vrt, zvezda popoldneva pa je bila zlata prinašalka Mica, ki je potrpežljivo prenašala izraze naklonjenosti obiskovalcev. Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo se domenili za dan odprtih vrat pri kamniških gasilcih. Imeli smo srečo, saj smo si poleg gasilskih vozil z vso opremo lahko ogledali tudi vajo najmlajših gasilk, ki zahteva veliko spretnosti. Študentski klub Kamnik Prihajajoče novosti V vsakem društvu je potrebno vsaj enkrat na leto organizirati sestanek vseh, ki aktivno sodelujejo pri celostni podobi društva. Tako je tudi pri Študentskem klubu Kamnik, kjer smo imeli preteklo soboto precej delavno. Potekal je namreč delovni vikend, govorilo se je tako o preteklem dogajanju kot o željah in njihovih uresničitvah za prihodnost. A o tem kaj več kdaj drugič. Z oktobrom so se začela potopisna predavanja s sodelovanjem Matične knjižnice Kamnik. Sezono je uspešno začel Rok Kofol s predavanjem Svet je lep, v naslednjih tednih pa mu bodo sledili še Iztok Bončina o Šrilanki, Gregor ' Tavčar bo podoživel Maroko skozi vetrobransko steklo, Martina Mali in Martin Bombač pa sta Tajsko gledala z druge perspektive u predstavila nam bosta plezalno Tajsko. Poleg tega se je v ponedeljek kombi odpeljal na izlet v zagrebški živalski vrt, kaj več besed in seveda dobra fotografija v enem od naslednjih prispevkov. Ko smo že ravno pri fotografijah velja omeniti še natečaj na temo »voda«. S svojimi fotografijami lahko sodelujete prav vsi, pogoje in prijavnico najdete na spletnem naslovu www.studentski-klub.com. S prijavami pohitite, ker se čas že izteka. Vsekakor pa ga je vedno dovolj za ogled dobrega filma. Če vam domača televizija ne ustreza, si vsak četrtek v klubskih prostorih v dobri družbi ogledate najnovejše filme vseh zvrsti. In kaj se nam še obeta v prihodnje? Jesenski paintball na Kraljevem hribu, ki je vsekakor najboljša priprava na streljanje v poznejših zimskih razmerah ter ogled svetovne znamenitosti u Postojnske jame. Za november imamo že pripravljenih nekaj povsem novih adrenalinskih projektov, na sporedu pa bo tudi koncert klasične glasbe na gradu Zaprice. Uživajte v lepih jesenskih dneh! Mirta Kadivec Pr-kamnik@studentski-klub.com Velika planina je največja planina pri nas, leži nad Kamnikom, obdana s Kamniško-Savin-jskimi Alpami. Na njej so pastirji v preteklosti zgradili več pastirskih naselij s pastirskimi stanovi posebne oblike, kakršnih ne najdemo nikjer drugje. Hišice imajo značilno ovalno obliko, strehe hišic so krite s skodlami, ki segajo skoraj do tal. Ena redkih res ohranjenih hišic je Preskarjeva bajta. Planina ozeleni šele sredi junija, takrat se pastirji v dolini pripravijo, da bodo odšli v planino. Iz domačih hlevov se odpravijo zgodaj zjutraj, že okoli dveh ponoči. Pastir ima na hrbtu velik koš, v katerem so lonci, obleka, hrana in oddeja. Glavni kravi okoli vratu obesijo velik zvonec tropinar (ime je dobil po tropu). Včasih imata glavna krava in pastir za klobukom tudi šopek rož. Pot je dolga in naporna, poteka mimo Sv. Primoža do Male planine in naprej na Veliko planino, kamor živina prispe, ko je na travi še rosa. Krave utrujeno poležejo po sočni travi, pastirji pa uredijo svoja nova prebivališča. Očistiti morajo dimnik, pobrisati prah, pomesti hišo in urediti hlev, ki je tudi v stanu. Okrog hišic so oski, ki so namenjeni pastirju, kjer lahko počiva, obeduje ali pa zvečer zaigra na harmoniko.Pas-tirji v planini za zajtrk največkrat jedo mleko in žgance, da so močni in zdravi, za kosilo krompir, zelje, repo ali obaro, za večerjo pa mlečni močnik ali kašo. Tudi krave imajo svoja imena, da pastir MC-Kotiovnica je prostor za vse mlade V tem oktobrskem predvolilno nabitem ozračju se zdi festival Pozdrav iz kotla, ki se je odvijal v zadnjih junijskih dnevih v Mladinskem centru Kotlovnica, zelo daleč. Vmes se je zgodilo poletje z dolgimi dnevi in res kratkimi nočmi, vmes se je izteklo nogometno svetovno prvenstvo, vmes smo hodili na Kamfest, vmes je bil Mladinski center Kotlovnica zaprt. Po poletnem oddihu smo se ponovno zbrali in najprej prezračili ter počistili prostore - kar skupaj, kot ponavadi, z ekipo Doma kulture Kamnik. Malo zgoraj, malo spodaj. Za vse tiste, ki težko sledite; Dom Kulture in MC-kotlovnica se nahajata v isti zgradbi, Dom kulture v pritličju, MC-Kotlovni-ca pa v kletnih prostorih. Kletni in pritlični ljudje zelo dobro sodelujemo. Torej, prostore smo pripravili za ponovno delovanje. V petek, 6. oktobra, smo vrata Kotlovnice odprli na široko, da bi preprečili morebitno gnečo pri vhodu. Gneče sicer ni bilo, vendar je odprtje sezone 2006/2007 privabilo kar nekaj kamniške in okoliške mladine. V Kurilnici, prostoru, ki mu je dušo vdihnil fantovski del ekipe MC-Kotlov-nica, je bila postavljena Kiparska razstava Blodnjak 2006 avtorjev Iztoka Holca in Jureta Zoriča, na hodniku pa so člani Foto kluba Kamnik predstavili svoje fotografije z letošnjega mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica. Večer je zaključil band Super heroes of BMX. Njegovi člani se v Kotlovnici kar pogosto zadržujejo, saj vadijo v t. i. glasbeni sobi. *MC-Kotlovnica torej spet obratuje in to ne več z lanskoletnim sloganom »sreda, petek za začetek«. Začetek je mimo in prav z veseljem sporočamo, da sredam in petkom dodajamo še soboto; MC-Kotlovnica bo torej delovala ob sredah od 19. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa od 19. do 24. ure. Poleg rednega tridnevnega dogajanja vsak teden bodo potekale tudi druge aktivnosti; ustvarjalne delavnice, npr. fotografska, pevska, video delavnica, izdelovanje iz gline, filmski večeri, nadaljevanje lanskoletnega programa, npr. Besedne kuhne, KID-ove gibalnice, ki letos že poteka vsak torek ob 21.00 v pravi plesni dvorani v Domu kulture v prvem nadstropju. MC-Kotlovnica sodeluje tudi pri programu Oder je vaš, ki ga izvaja Kulturno društvo Priden možic v sodelovanju z Osnovno šolo Frana Albrehta. Gre za projekt, ki ga podpira ministrstvo za šolstvo in šport ter ameriško veleposlaništvo. Mlajšim mladostnikom in osnovnošolcem ponuja zaporeden niz ustvarjalnih delavnic na področju gledališča. Delavnice bodo potekale v popoldanskih urah v prostorih MC-Kotlovnica in Doma kulture Kamnik. MC-Kotlovnica je, kot smo na festivalu Pozdrav iz kotla večkrat slišali, prostor, kjer se uresničujejo sanje. Takrat smo uresničile naše, uredili smo Kurilnico, kjer se lahko odvijajo koncerti, odrske predstave manjših zasedb in delavnice vseh vrst. MC- Kotlovnica je torej prostor, ki je namenjen vsemu in vsem - pika. Brez nadaljevanja in brez kakršnihkoli ozadij, kar predvsem v tem oktobrskem predvolilno nabitem ozračju veliko velja. ekipa MC-Kotlovnica žival lahko pokliče in da jih razlikuje. Največkrat dajo pastirji takšna imena, ki zaznamujejo zunanje lastnosti; obliko rogov, barvo kože, obnašanje. Imena so : Ru-menka, Pisana, Sivka, Košuta, Breza. In čemu vam namenjamo te uvodne besede? Zato, da tudi vas nekoliko spomnimo, kako je bilo nekoč in kako je danes v naši bližnji okolici, kar Velika planina vsekakor je. Če se nam je včasih zdelo samoumevno, da smo bili na Veliki planini pozimi, ko smo smučali, in poleti, ko smo nabirali borovnice, brusnice in razna zelišča, danes temu ni več tako. In tako smo se starši, otroci in vzgojiteljice iz vrtca Mojca odpravili proti planini, da še bolj spoznamo del naše širše okolice. Sobota je primeren dan za obisk planine, poleg tega nam je bilo tudi vreme zelo naklonjeno. Velika planina nam je ponudila vso pestrost vremena - od čudežnega, prelepega sončnega jutra brez sapice, do vetriča, in počasnega prihajanja megle, ki se je spuščala na planino. Ampak nas to ni motilo. Že ob prihodu na planino sta nas pričakala planšar Peter Erjavšek - Rošov Peter - mlajši in njegova hči Lea - Neža s prijaznim sprejemom in pogostitvijo. Čeprav morda za koga maloštevilen obisk družin, to za nas ni pomenilo, da se ne moremo imeti odlično. In smo se imeli. Otroke je prelepa narava Velike planine dobesedno potegnila v raziskovanje in igro. V planšarskem naselju nas je v Dolinškovi hiši pričakala Marija Gradiškova, mamica naše Neže. Družinski izlet otrok in staršev iz vrtca Mojca v Kamniku Organizacijski odbor za pripravo izleta je za naše družine že pripravil vse potrebno sprejem in pogostitev. Rošev Peter pa je prikazal planšarske običaje na planini. Za marikoga, ki ne pozna teh stvari, je bila pinja za izdelovanje masla nekaj, kar so lahko prvič videli »v živo«. Rog za klicanje živali ali za oddajanje signala v megli je izjemno zabaval otroke, prav tako prenašanje otrok v košu. Po malici je sledilo raziskovanje planine. Sprehodili smo se do kapelice Marije Snežne, si od daleč ogledovali Preskarjevo bajto, se podali na vrh sedežnice, si ogledovali prelepo panoramo planine. Bilo je preprosto lepo. Po pohajkovanju po planini in planšarskem naselju nas je čakalo pravo planšarsko kosilo, ki smo si ga pripravili sami (Peter in Au-rea Erjavšek, Marija Gradišek) - žganci in mleko, za bolj mesne pa bograč. Hrana je bila tako dobra, da smo jo brez sramu ponudili tudi mimoidočim, ki so z ves- Otroci so z zanimanjem spoznavali planšarske običaje - Peter Erjavšek jim je pokazal tudi to, kako v pinji nastane maslo... eljem pokukali tudi v planšarsko bajto. Verjetno ni potrebno posebno poudariti, da so otroci med obiskom planine preprosto uživali. To so dejavnosti, ki jih lahko z malo dobre volje, brez velikih materialnih vložkov in z veliko sodelovanja ponudimo na relaciji vrtec - družina. Velika planina je tukaj in zdaj in ko jo začneš spoznavati, ugotavljaš, da nam vedno ponuja nekaj novega, neznanega in neraziskanega. Tudi nam, ki mislimo, da jo poznamo. To so druženja, ki širijo obzorja in poglabljajo naša prijateljstva. Velika planina je zaklad narave in naša dolžnost je, da naše otroke popeljemo v preteklost in jih hkrati seznanjamo s sedanjostjo. Že zato, da bodo vse to znali spoštovati v prihodnosti, ki je njihova. ALENKA JEVŠNIK TEMEN OTROKA. EN NOČ ČMOVNEC V KAMNIKU V Tednu otroka, od 1. do 8. oktobra, smo tudi v Kamniku pripravili teden»praznovanja«. Na Mladinskem centru - Klubu staršev Kamnik smo se odločili, da vse aktivnosti organiziramo v popoldanskem času, da bi se nam pridružilo čimveč otrok s starši, pa prav velikega obiska ni bilo, z izjemo Bučarijade, živalskega živžava in obiska gasilcev. Po lanskoletnem dobrem spre- jemu je prav tak sprejem doživela tudi letošnja Bučarijada na Šutni, kjer so se srečali vsi, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in okraševanjem buč. Vrhunec srečanja je bil sprevod jesensko okrašenih vozičkov z bučami kot glavnimi nastopajočimi. Zaplesali so člani folklorne skupine društva upokojencev Kamnik, zapele pa ljudske pevke Predice. Bučarijada je tudi letos pritegnila otroke in njihove starše, dedke in babice. Skupaj so najprej risali, krasili buče, jih okušali in občudovali... GORSKI KOLESARJI ZAKIJUČHl SEZONO Za gorskimi kolesarji je dolga in naporna sezona, ki pa je bila že po tradiciji uspešna za kolesarje Kolesarskega društva Cal-cit Kamnik. Sezono so zaključili z zadnjo tekmo Slovenskega pokala v Vnanjih Goricah, kjer je Miha Šolar slavil v članski konkurenci, med mlajšimi člani pa se je na tretje mesto uvrstil Mohor Vrhovnik. Na začetku te sezone se je stantno dobrimi rezultati skozi po letu dni v matični klub vrnil celotno sezono zavihtel na ko-Luka Kodra, klub pa je okrepil nčno tretje mesto v slovenskem tudi lani najboljši slovenski pokalu. gorski kolesar Miha Šolar. Oba Za največji uspeh sezone lah-sta bila v letošnji sezoni stalna ko v klubu vsekakor štejejo na-člana slovenske reprezentance, slova državnih prvakov v olim- slovel kot kalilnica talentov. Klub si je s trenerjem Lukom Želetom za cilj zastavil imeti udeleženca na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, kar pa bo v veliki meri odvisno od tega ali si bo Slovenija pridobila pravico udeležbe na OI v tej disciplini. Upravni odbor kluba se ob tej priložnosti zahvaljuje glavnemu pokrovitelju Calcitu za dolgoletno podporo. V klubu je to jesen zaživela tudi sekcija teka na smučeh, ki je sestavljena iz nekdanjih tekmovalcev matičnega kluba v gorskem kolesarstvu. Člani sekcije se bodo udeleževali regijskih tekmovanj in ostalih mno- Med kamniškimi odbojkaricami POŠKODBAM NI VIDETI KONCA Kot kaže bodo kamniške odbojkarice v letošnji sezoni potile krvavi pot, če bodo želele obstati v prvi ligi in to prav dobesedno. Ze pred sezono so imele veliko težav s poškodbami, na spisek tistih, na katere bo domači trener Kramar v letošnji sezoni težko še računal, pa sta se uvrstili še Behričeva in Du-ranovičeva. V krstni tekmi v letošnji sezoni so Kamničanke gostovale pri visokoleteči ekipi Gorice, ki se je v letošnji sezoni močno okrepila tudi s tremi reprezentantkami Srbije. Kamničanke so v prvi set šle s preveliko mero spoštovanja do tekmic in zato set gladko izgubile. Že drugi set je pokazal, da se da igrati tudi s takšno ekipo in Kamničanke so do sredine seta celo vodile. Še bolje pa so zaigrale v tretjem setu, ko se imajo Goričanke le svoji iznajdljivosti v samem zaključku seta zahvaliti, da Kamničanke niso osvojile vsaj častnega seta. Na drugem gostovanju pa so Kamničanke prikazale slabšo igro kot so mnogi pričakovali. Kot, da bi se ustrašile priložnosti za prvo zmago, so v prvem setu proti Kopru popolnoma »zamrznile« in dopustile domačim, da so set gladko zmagale. V drugem setu so domače povedle že z 8:3, a so se Kamničanke pobrale in zaigrale kot prerojene ter celo povedle z 18:16. Na žalost pa se je pri tem rezultatu huje poškodovala (kolenske vezi) Sabina Duranovič in Kamničanke se od šoka do konca seta niso več pobrale. V tretjem setu smo gledali izenačeno igro, a so bile ob zaključku seta zopet boljše domače, ki so Kamničankam zadale še drugi poraz. V sredo so Kamničanke igrale prvo tekmo pred domačimi gledalci proti ljubljanskemu Vitalu. Z veliko boljšo igro kot v Kopru bi lahko Kamničanke na tej tekmi pripravile tudi manjše presenečenje. V soboto kamničanke gostujejo v Šentvidu. Kamniške kadetinje pa so na drugem kvalifikacijskem turnirju zopet izgubile proti Vitalu, a premagale Žirovnico in imajo tako še naprej možnosti za vsaj drugo mesto v skupini, ki vodi v dodatne kvalifikacije. ELAMNEČANKE mVHČ Luka Kodra na svetovnem prvenstvu v Rotorui, Nova Zelandija.... žičnih tekaških prireditev, ki jih v Sloveniji v zadnjih letih ne primanjkuje. Če bo prihajajoča zima darežljiva s snegom tudi v dolini, bodo v okolici Kamnika uredili tekaško progo, saj imajo v planu nakup motornih sani, s katerimi si bodo pomagali pri ureditvi tekaških prog. Ce bodo snežne razmere ugodne, bodo v klubu organizirali tudi tečaj teka na smučeh za vse ljubitelje te oblike rekreacije. Iztok Arbajter Mlade odbojkarice OŠ Frana Albrehta so na finalnem turnirju naboljše osmerice Državnega prvenstva v Beach volleyu v Ankaranu dosegle uspeh, ki so ga do sedaj dosegle le redke kamniške odbojkarice. Z odlično igro so osvojile naslov državnih prvakinj. Odbojkarice, ki vse trenirajo v Odbojkarskem klubu Kamnik, Nika Obo-lnar, Ana Katarina Hribar, Željana Blagojevič, Sara Gregorinčič in Sara Orehek so pod dirigentsko paličico Francija Obo-lnarja za ta uspeh zmagale na vseh tekmovanjih (Občinskem prvenstvu, Področnem prvenstvu, polfinalu DP), edini poraz pa so doživele le na finalu v predtekmovalni skupini proti domačinkam iz Hrvatinov. Le tem pa so se Kamničanke nato maščevale v finalu in tako presenetile vse, ki so pričakovali uspeh domače ekipe. Zgodovinski uspeh so si dekleta prav gotovo zaslužila, saj prav vse redno trenirajo pri OK Kamnik, kjer bodo tudi na klubskem nivoju štartale na visoka mesta. Uspeh deklet iz OŠ Frana Albrehta so s petim mestom dopolnila še dekleta iz OŠ Stranje (Vrhovnik, Puketa, Grilje in Hančič) in pa prav tako s petim mestom fantje iz OŠ Toma Brejca ( Železnik, Dernikovič, Lakner, Jeglič in Kavčič). Ni kaj, zaključek letošnje sezone v odbojki na mivki je bil po- Zaključek letošnje sezone v odbojki na mivki je bil popolnoma v znamenju kamniških odbojkaric in odbojkarjev, na fotografiji uspešne kamniške ekipe deklet OŠ Frana Albrehta, deklet OŠ Stranje in fantov OS Toma Brejca. polnoma v znamenju kamniških odbojkaric in odbojkarjev, ki so tako le dokazali, da kamniški odbojkarski klub še kako uspešno dela tudi z mlajšimi kategorijami. Upamo lahko samo, da bodo imeli mladi športniki še najprej vsaj takšne pogoje za delo kot do sedaj dn da bodo lahko še naprej dokazovali, da je potrebno računati tudi na njih. Cicol. S:8Ilsma:S EAMMŠED SEVEME ©DfMOl aiOLSEO mm© No pa se je začelo. V novo ligaško sezono so košarkarji CALCITA MAVRICE vstopili s prepričljivo zmago. V prvem krogu 3.skl-zahod so se domači košarkarji srečali s starimi znanci iz prejšnjih sezon z ekipo Izole. Na začetku tekme, pred kar lepim številom gledalcev, je bilo opazno nekaj nervoze pri domačih in verjetno tudi spoštovanja do gostujoče ekipe, s katero so eno tekmo v prejšnji sezoni tudi izgubili. Po dobri polovici prve četrtine je bil rezultat 14:18 za goste, nato pa so se domači otresli vseh okov in z delnim izidom kar 16:0 stvari postavili na svoje mesto. Predvsem velja pohvaliti igro v obrambi, kar pa je posledično prineslo tudi več odprtih metov v napadu, ki pa jih košarkarji CALCITA MAVRICE niso več zgrešili. Prvi polčas je bil končan z rezultatom 54:30 in tekma je bila odločena. V drugem polčasu so domači rutinirano ohranjali prednost, poleg tega pa pripravili še nekaj lepih akcij za gledalce. Tako ni manjkalo zabijanj, lepih podaj in preigravanj. Tekma se je končala z rezultatom 88:68. Kibici na tribuni so že ugotavljali, da je letošnja ekipa še močnejša od lanske, saj sta manjkala tako Grega Kajnih, kot naš barovec Gašper Papež. Z njima bo ekipa še močnejša in ni jih veliko, ki se jim bodo lahko dostojno postavili po robu. A o tem po koncu sezone. Še prej pa košarkarje CALCITA MAVRICE čaka mnogo tekem tako doma, kot v gosteh. Že prihodnji teden gredo po novo zmago k ekipi Salonit Anhovo, nato pa 28. oktobra v kamniško halo prihaja ekipa DGN Ljubljana. ROBERT PROSEN CMiCIT KAMNEK ©O TOŽBOE ZMAGE V P1.VAČEM Odbojkarji Calcit Kamnika se iz gostovanj na Primorskem vračajo z mešanimi občutki. V prvi tekmi v letošnjem letu so na gostovanju pri Salonitu v prvem setu prikazali odlično igro in ga izgubili šele z 31:29. Nato pa so Primorci po poškodbi Makovca prevzeli vajeti v svoje roke in tekmo dobili s 3:0. Na drugem gostovanju pri Prvačini so Kamničani zopet dobro zaigrali v prvem setu in ga tudi dobili, nato pa nepričakovano močno padli v drugem in tretjem. Ko so vsi pričakovali zmago Prvačine, pa se je pri Kamničanih razigral Djordjevič in zmaga 3:2 je po skoraj dveh urah igre odšla v Kamnik. To sredo so Kamničani prvič igrali doma proti Logatcu, v soboto pa gostujejo Kamničani pri Pomurju. Draga kamniška ekipa pa je v dveh tekmah zabeležila dve zmagi. Najprej so v gosteh premagali drugo ekipo Salonita s 3:1, nato pa še doma drugo ekipo Prvačine s 3:0. Kadeti Calcit Kamnika pa so še naprej brez poraza v kvalifikacijah za A ligo in tako na najboljši poti k uvrstitvi med 12 najboljših slovenskih ekip. Na drugem turnirju so v Stranjah premagali še ekipi Črnuč in Olimpije. Konec tedna - v nedeljo, 22. oktobra, ob 10. uri bo v kamniški Športni dvorani potekal četrtfinalni turnir za mladince, na katerem se bodo poizkušali zopet uvrstiti v polfinale Državnega prvenstva. Po končani tekmi še medsebojni pozdrav obeh moštev KAMNIČANI USPEŠNI NA ODPRAVAH Letošnjo jesen je kar nekaj članov kamniškega AO bilo oziroma je (Matej Kladnik in Marko Prezelj sta še vedno na odpravi na 7314 m visoki Čomolhari na meji med Tibetom in Butanom) na odpravah v Himalajo. Miha Bogataj, ki je bil tudi vodja odprave perspektivnih mladih alpinistov, je prišel na vrh Vzhodnega Lobučeja (6119 m) in na srednji vrh 6169 m visoke Nikethe, ker mu je pristop na glavni vrh preprečila več metrov široka ledeniška razpoka, ki se razteza čez celo Pobočje. Na vrhu 8210 m visokega Čo Ouja sta bila tudi Cene Berčič v okviru slovenjebistriške odprave in Aleš Koželj v okviru mariborske odprave. Člani te odprave pa so bili priče nečesa, kar jih je globoko Presunilo. Čo Oujuje na meji med Tibetom in Nepalom in pod njim Poteka stara pot v Nepal. Ko je nekaj Tibetancev hotelo po tej poti iti v Nepal, sojih prestregli kitajski vojaki in jih hladnokrvno pobili, med njimi tudi otroke. BOJČ PLANINSKI KOTIČEK ki se je udeleževala tekem svetovnega pokala. V juliju sta se z reprezentanco udeležila evropskega prvenstva v Lomosanu v Italiji, Kodra pa je bil tudi član reprezentance, ki se je konec avgusta udeležila svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji. Kodra je sezono končal na drugem mestu v slovenskem pokalu med mlajšimi člani, medtem, ko je Šolar končal na tretjem mestu med člani. Poleg njiju je jedro letošnje ekipe tvoril še Mohor Vrhovnik, ki se je s kon- pijskem krosu, ki sta jih osvojila Šolar med člani in Kodra med mlajšimi člani. Slednji je sezono zaključil tudi kot najvišje uvrščeni Slovenec na UCI lestvici (66. mesto). V klubu pa se nadaljuje tudi dobro delo z mlajšimi tekmovalci, ki že dosegajo vidne rezultate v mlajših kategorijah, saj je KD Calcit Kamnik vedno NOGOMETNA NAJVIŠJI RAVNI Letošnja tradicionalna (prva je bila leta 1979) nogometna tekma na najvišji ravni (1800 metrov nad morjem - na Korošici) seje odvijala v lepem vremenu - kot naročeno seje po začetku tekme razkadila megla, kije prej pokrivala celo igrišče. Igralcev je bilo kar 24, 12 na kranjski in 12 na štajerski strani, od tega 9pristnih Štajercev, trije pa so bili »posojeni«. Štajerci so imeli veliko več od igre, zato so pa dobili tudi več golov, saj je bil končni rezultat 3:1. Tekmo si je ogledal tudi direktor trenutno najboljšega slovenskega nogometnega kluba, če pa je med igralci našel kakšnega za svoj klub, nam ni uspelo izvedeti. Naslednja tekma na najvišji ravni bo 7. oktobra 2007z začetkom točno opoldne. METROPOLA NEPREMIČNINSKA DRUŽBA KUPIMO Nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko in poslovno gradnjo. Celotno plačilo v 30. dneh. PRODAMO Kamnik - Metelka - prodamo obnovljeno trgovino (1.2006) v kletnem delu poslovne zgradbe, (vhod z ulice) površine 168 m2. Prostori imajo lastne WC-je in čajni kuhinjo. Cena za celoto je 33.549.600 SIT (140.000 EUR). Parkirni prostori v bližini. Kamnik - Šutna - zbiramo okvirne ponudbe za prodajo treh obnovljenih stanovanj (1.2006), v prvem nadstropju poslovno stanovanjske hiše. Izredna lokacija. Lastniška parkirišča, bližina šole in vrtca. Okvirne kvadrature so 57,65, in 120 m2. Cena od 359.460 SIT/m2 (1500 EUR) do 383.424 SIT/m2 (1600 EUR). Kamnik - proizvodno skladiščni objekt, površine 768 m2, (1. 1968), z dvoriščem 586 m2 in poslovno stanovanjsko hišo tlorisne površine 199m2, v dveh etažah, z dvoriščem in zelenico 1720 m2. Cena 200.000.000 SIT (834.585 EUR). Domžale - center prodamo samostojni poslovni objekt v petih etažah površine 3.431 m2, obnovljen 1.1995, za storitvene in trgovinske dejavnosti, s skladišči in reprezentativnimi pisarniškimi prostori. Lastniško parkirišče, nakladalna rampa, tovorno dvigalo. Cena 550.000.000 SIT (2.295.109 EUR). Domžale - prodamo več poslovnih lokalov (novogradnja) zgrajenih do 3. GF, tudi za gostinsko namembnost, v neposredni bližini mestnega jedra ter priključka na avtocesto. Lokalom pripadajo parkirna mesta v garaži, ki so všteta v ceno. Cena od 409.557 SIT/m2 do 552.930 SIT/m2. Komercialni popust! Domžale - ob Ljubljanski cesti, na frekventni lokaciji, v poslovno stanovanjskem objektu (1. 1981) prodamo trgovino-salon (K+P+medetaža), površine 464 m2. Cena 131.802.000 SIT (550.000 EUR). Metropola d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 109, 01/360-21-80, ali g. Matic Romšak 051/604-218! Taj či čuan gong Tradicionalni kitajski veščini gibanja za vsakogar Celoletna vadba taiji-ja in qigong-a v šoli mojstra Chen Shining-a vpis in vadba: ob torkih: od 18:00 do 19:30 od 19:30 do 21:00 Dom Kulture Kamnik (Fužine 10) inf o: www.taiji.si 041446 488 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. K Banka Koper Banka Koper d.d. je največja in najpomembnejša banka na južnem Primorskem. Imamo široko ponudbo bančnih storitev. S širitvijo poslovne mreže se vedno bolj uveljavljamo v slovenskem prostoru, ki mu želimo ponuditi svoje kvalitetne storitve. Razvoj pa zahteva tudi kvalitetne sodelavce, ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev, zato zaposlujemo ambiciozne, vztrajne in perspektivne sodelavce. V kratkem bomo v Kamniku odprli agencijo zato bomo zaposlili Vodjo agencije m/ž Zahteve: • najmanj visoko izobrazbo ustrezne smeri • z vsaj dvoletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami • s poznavanjem gospodarskega okolja regije • s smislom za delo z ljudmi • z znanjem angleškega jezika Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z ustrezno prakso na bančnem ali komercialnem področju. Izbranim kandidatom bomo omogočili delo v urejenih delovnih pogojih ter strokovni in osebni razvoj. Če menite, da je opisano delo primemo in izpolnjujete navedene pogoje vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo s kratkim življenjepisom, opisom znanj in izkušenj ter ustrezna dokazila. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom oz. za določen čas. Ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov Banka Koper d.d., Oddelek kadrovskih zadev, Pristaniška 14, 6502 Koper. HHHihhi www.banka-koper.si Pojasnilo 25. 9. 2006 mi je zaradi zastrupitve na sprehodu s povodcem po ožji soseščini v Markovem, mimo zemljišča ge. Brumen, poginila psička. V izogib nadaljnjim nesporazumom: Nobenega od sosedov nisem in ne obtožujem zastrupljanja - tudi in posebej ne ge. Dragice Brumen. Irena Kotnik BOST! : nsC Sprejemamo rezervacije za MARTINOVANJE ob živi glasbi v soboto, 11. novembra Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. Ne pozabite na rezervacije za ‘ PRAZNOVANJA IN DECEMBRSKE PREDNOVOLETNE ZABAVE! Pogostimo do 100 ljudi Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 j" LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 VOLNOt mošU in mm ZADRGO, SUKANCI, IGLO, TRAKOVI, ŠKARJE *ŽA^ * ROKAVICE * perilo I | * VIOGAA I * BUNDE * KAPE * PZžv/e Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi. DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 9h - 19h sobota: 8h -13h ' *R.: - -V : ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 ■ Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12b Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Sprejemamo rezervacije za s- MARTINOVANJE v soboto, 11. novembra >• DECEMBRSKE ZAKLJUČKE >- SILVESTROVANJE >- NOVOLETNI PLES Vabljeni tudi na nedeljska in praznična kosila. Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 ® 03/83 94 602 041/689 DEKLE, če si osamljeno, prevarano, ter po resni, trajni zvezi hrepeniš in službe si želiš, pokliči: 031 /836-378. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold Popravek v članku »In memori-am Tone Cerer« V14. številki K. O. 24. avgusta je bilo na strani 14 v poglavju »1956 odhod v Ameriko« narobe napisano: »Seveda je moral tam Cerer, . ... začeti vse povsem znova in to še Z družino - najmlajši Joško se je rodil že tam«. Pravilno je, da se je Cerer 1956 izselil v ZDA z ženo in s še tu prvorojenim sinom Tončkom - ostali trije otroci Jernej, Joško in Ani pa so se rodili nato v ZDA. MILAN WINDSCHNl)RER mmumjmmmmtmmei! iEBMEr Mr TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUN, ZANUSSI, CANDV (n ‘ MALI GOSPODINJSKI APARATI : • REZERVNI DELI GORENJE tej •ELEKTRIČNO. ORODJE VODOVODNE ARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA -10% •MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO TELEVIZORJI KALORIFERJI •OLJNI RADIATORJI več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z 60T0VIN0 00 PRODAJE ZAL06 UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI > BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! TRGOVINA MrTTTg. K Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: JESENSKI PROGRAM: PVC posode za zelje od 27 do 1001, RP SODI za vino, sok, kis, kozarci za vlaganje in pokrovčki, el. sušilci sadja, gob, zelišč ... barve, lake, gašeno apno, pipe, posodo emajl, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, likalnike, PVC prte za mize, in še in še... VELIKA IZBIRA VREČK ZA SESALCE, ELEKTRIČNIH RADIATORJEV... Velika izbira aranžiranih daril. Odprto: 7h-19h, sobota 8h-12h. UGODNO! SVEČE DARILNI BONI! Homar, d.o.o„ trgovina Veriga se priporoča. raznih velikosti MALI OGLASI: INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. Uležan hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.; 040/330-900. Prosim, če kdo podari pekač za peko kruha, gobelin in sliko zadnje večerje in bundo št 50-52, kolo. Tel.: 040-153-937 V VARSTVO SPREJMEM VAŠEGA MALČKA v Preserjah pri Radomljah Tel.: 051/476-390 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 55. letu življenja nas je zapustila naša draga žena in hčerka JOŽICA STAROVASNIK roj. Galin Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem Svilanita in njenim sodelavcem Ete Kamnik za spremstvo na njeni zadnji poti, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Hvala g. župniku Matiji Selanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Še posebej pa smo hvaležni sosedi Rezki, sestrični Ivanki Spruk in Antonu Kešnarju za vso pomoč in razumevanje. Žalujoči: vsi njeni Županje Njive, Črnivec, oktober 2006 MONTAŽA Hribar Nejce s.p. Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG MANJŠA MIZARSKA DELA NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. II' Ko ob izgubi vašega f i> najbližjega ne veste kam, ,| so vam naše usluge l| na voljo Neprekinjeno |L Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA Po težki bolezni je tiho odšla moja draga žena IVANA RIFEL Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo Ivi na njeni zadnji poti. Hvala dr. Dolenčevi in sestri Jani ter patronažni službi ŽD Kamnik za vso pomoč. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. V žalosti mož Tomaž in drugo sorodstvo Kamnik, oktober 2006 Dom zapustil si pokončno, odšel v neznano in dokončno. In čeprav spokojno spiš, Z nami še naprej živiš! ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric JOŽE RAVNIKAR z Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi župniku, govorniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljfen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi September 2006 Kako boli in duša trpi, a bolečino si zdravili bomo, ker si nam dala dobroto in modrost. ZAHVALA V 72 letu nas je po hudi bolezni zapustila naša dobra in draga žena, mami, babi, sestra in teta FRANCKA JEGLIČ rojena Omahna iz Duplice pri Kamniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem za podporo in izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju ZD Kamnik, dr. Nadji Pfajfar Križnič, posebno zahvalo za nesebično in požrtvovalno pomoč pa izrekamo medicinski sestri gospe Romani za vso skrb in humanost v času bolezni. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Solidarnost za zapete pesmi, trobentaču Marjanu Sitarju za odigrano tišino in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož Tone, sinova Simon in Andrej ter hčerka Greta z družinami, sestra Tilka in drugi sorodniki Kamnik, oktober 2006 ko si zaprla utrujene oči in pustila nam bolečo sled, ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil dragi brat, stric in svak STANISLAV SEMPRIMOŽNIK iz Bele pri Motniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala GD Motnik in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Ivu Orehovcu in g. Kondi za ganljive besede slovesa in župnikoma iz Motnika in Špitaliča za lepo opravljen obred. Hvala tudi dr. Ahlinu in sestri Marjani, patronažni sestri Alojziji Lipovšek in vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali na njegovem domu. Vsi njegovi Bela, oktober 2006 Megla pade na ravnine meni žalost na srce. Megla iz ravnine izgine žalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V žalosti in bolečini smo se poslovili od našega dragega ata JOŽETA DOBOVŠKA (1919-2006) Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste našega očeta v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno še enkrat zahvaljujemo. Vsi, ki ga imamo radi Kamnik, oktober 2006 TRGOVINA KIM TRG TALCEV 8 KAMNIK Tel.:01/831 77 83 vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu ZIMSKIH OBLAČIL ZA OTROKE iz lanske sezone ZNIŽANO U0% (bundice, tople hlače, kombinezoni za dojenčke), količine so omejene! Na zalogi pa že NOVA ZIMSKA KOLEKCIJA ZA MLADINO, ŽENSKE IN MOŠKE Pri nas se družina obleče modno in ugodno! • bunde od 4.500 sit • ženske tople hlače od 3.595 sit • moški velurji po 3.954 sit • oblačila za žalovanje tudi večjih številk Veselimo se vašega obiska! DOM V KAMNIŠKI DISTDICI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin ... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, na osebna praznovanja kot tudi prednovoletne zabave. Na voljo prenočišča. Informacije s 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš mama ti. j ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mami, tašča, babi, prababi, sestra in teta ANA KLADNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej stanovalcem Kranjske 3 c-d za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, mekinjskim pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: hči Marinka z družino in drugo sorodstvo Kamnik, oktober 2006 Srce tvoje je zaspalo, zyon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON NARAT iz Velike Lašne Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem na Vranji Peči za zapete pesmi. Vsi njegovi Oktober 2006 Mama; • tvoje življenje nam dalo je moči, v naših srcih boš ostala vse dni. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta TEREZIJA MOČNIK po domače Vodnikova mama Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Belinke Kemostik, trgovini Teksas, pašni skupnosti Velika planina, DPŽ Kamnik-Komenda za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala tudi osebju ZD Kamnik, posebno pa sosedi Saši Balantič za neizmerno pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi obema g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Tone in Janez ter hči Joži z družinami, vnuki in pravnuki Zagorica, oktober 2006 dabor Kamnik SALON POHIŠTVA Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831-04-81, 051/399-577 www.salon-dabor.com Velika prodajna akcija KUHINJ SVEA Pri nakupu kuhinje Svea v našem salonu vam poleg 11% gotovinskega popusta nudimo tudi Brezplačna dostava in montaža. Možnost nakupa na kredit brez obresti. Privoščite si novo kuhinjo Svea. Akcija traja samo do konca oktobra! RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe ftf | BO# d.o.o. Kamnik, Zlkova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/ 305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! 2I.SEP.-30. OKT. www.peugeot.si UŽITEK V DOVRŠENOSTI. .Tota«. 2071 Poraba - kombiniran način votnje: 4.51 - 71/100 km. Emilija CO}: 120 - NUDBA ODPELJI ZDAJ PLAČAJ 2007 RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 sam v AKCIJA ■ velja od 16.10. do 30.10.2006 T topclom skupina 1 Ugodno 459sit Strešnik Bramac, protector klasik 1/1 Strešnik Landdach, verschiebeziegel Sveča lanterna Stiropor eps 70 velika 16 cm 3 cm, Tim, Fragmat, Novolit l.T^ftsrr 750sir 779sit 7,47 EUR Češki premog rjavi kocka v vreči, približno 30 kg 1.750sir 7,30 EUR Češki premog rjavi oreh v vreči, približno 30 kg Nagrobni pesek 25 kg, 4-7 mm ali 7-10 mm Stiropor eps 70 5 cm, Tim, Fragmat, Novolit Sv r l M=i ? i 11 rfivii! •r.'f 9.4 VO sit 39,60 EUR Revitalcolor AG beli, 161 »1H : | Jer-Td :fil SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 V prodajalni Svilanit vas med 16. in 31. oktobrom pričakujemo z 20 o/o popustom na prešite odeje, vzglavnike in kopalne plašče ter kar 30 °/o ugodnejšimi cenami izbranih brisač, posteljnih prevlek in prtov. Ugodnosti veljajo od 16. 10. do 31. 10. 2006. Popust se obračuna pri blagajni. Tel: 01 8396 160 www.svilanit.si. y Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v petek. 20. oktobra, ob 17. uri Animacijska predstava Vsi duhci z našega podstrešja v soboto. 21. oktobra, ob 10. uri: PREDSTAVITEV VRHUNSKIH CVETLIČNIH MOJSTROVIN v petek. 27. oktobra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica - veselo ustvarjanje iz jesenskih plodov v soboto. 28. oktobra, od 10. do 12, ure Zabavna sobota s Podokničarjem in ansamblom Javor v soboto. 4. novembra, od 10. do 12. ure Zabavna sobota s Podokničarjem in ansamblom Veseli Gorenjci Najboljša ponudba, najboljše cene! Najmanj — 40% ceneje Velika izbira sveč po ugodnih cenah! ■ I I m Bi ^ 1,04 EUR I Rebra prekajena, cena za kg ABC Pomurka. Murska Sobota 1.099r 1.949? Pršut ^ ^mwm 4,59 EUR pečen, polovica, vik. P4. j cfjo“doT 17.2006 vcm 23 k8 oz. do razprodaje Kras, Sežana zalog