244
„DOM IN SVETJ' 1889, štev. 11.
bili, treba jih torej opozarjati. A rad jih opozarjam tudi na delo prof. Hoica, s katerim se bodo poučevali in zabavali. »Matici Hrvatski« pa častitam na tem za narod častnem delu.
Zadnja knjiga se zove:
„Počela političke ekonomije. Napisao dr. Blaž Lorkovic.« 8°. Str. 322. Pred tem delom pa imaš v istem zvezku mal spis na XXIV -f- 36 str. z nadpisom: »Antun Jakic i knjižnica za hrvatske trgovce. Pripomenak. Sa slikom Ante Jakiča.« Cena knjižarska gld. 150. — To je prva knjiga nove »knjižnice za hrv. trgovce«. Torej zopet novo književno podjetje praktične »Hrvatske Matice«! Tudi o tej v gladkem jeziku in mično pisani knjigi bodemo še govorili o priliki. Knjiga je tega vredna, kajti pisatelj je strokovnjak. Obširen je pregled slovstva v tej stroki iz vseh jezikov. »Kazalo imena i stvari« dela knjigo jako rabljivo. Toplo jo priporočamo slovenskim trgovcem in drugim, ki se zanimajo za narodno gospodarstvo.
Dve izmed imenovanih knjig, namreč »Hero-dota« in »Počela političke ekonomije« dobe udje samo po znižani ceni, ne pa za udnino.
Prostor ne dovoljuje, da bi razmišljali ob koncu tega pregleda o knjigah »Hrvatske Matice« na vse strani. Le prošnjo naj dostavimo v prid »Matice« same in v prid udov: Slavni odbor naj tako vodi ta krasni književni zavod, da ne bodo knjige tudi v bodočnosti žalile verskega in nravnega čustva hrvatskega naroda, ampak je krepile in tako vodile narod do krščanskeomike.
IZ   DRUGIH   SLOVSTEV.
Med znanstvenimi glasili si je pridobil pod vodstvom učenjaka profesorja Jagica svetoven
glas list:  „Archiv fiir die slavische Philologie."
Pri tem listu, katerega XII. zvezek 1. in 2. snopič je izšel sredi meseca avgusta, sodelujejo slovanski in (neslovanski) nemški učenjaki-filologi na glasu. Rečena snopiča letošnjega letnika sta polna poukov in zanimivostij. V kratko hočem seznati ž njima čitatelje »Dom in Svet«-a. Na prvih straneh (1—47) beremo naučno nadaljevanje »pridne in bistroumne razprave«, kakor jo imenuje O. S. Škrabec1): »Zur Geschichte der nominalen Deklination im Slovenischen« V. Oblak-a. Slovenskemu čitateljstvu manje, nego učenemu svetu znani mladi naš rojak podaja tukaj pridno zbrano gradivo o nominalni dekli-naciji slovenski. Želeli bi samo, kadar se bo dovršil spis, da se tudi posebej ponatisne. Zakaj »Archiv« je drag in ne mnogim pristopen. Z veliko zanimljivostjo bere se tudi drugi spis, (sledeča) razprava W. Vondfak-a od str. 47—78: »Ueber die personlichen Schimpfvvorter im Bohmischen«. Gosp. pisatelj pripoveduje nam o čeških osebnih psovkah. Ozira se sosebno na to, kako se izgovarjajo neke same na sebi »nedolžne« besede in kako se rabijo v stiku z dru-
i) „Cvetje" VIII. 10.
gimi psovkami, p. »pacholek« 1) Knecht, 2) gro-ber Kerl«. Naleti v tej razpravi čitatelj tudi na nekatere, ki so znane med nami Slovenci kot lastna imena in priimki kot: »šibal, Gauner« 70, »šantak, Belriiger« 71, »vajda 1) Anfflhrer der Zigeuner, 2) Flegel«. S tem pa ni rečeno, da so ta naša imena vzeta iz čeških psovk, da bi se i to lahko zgodilo. V rojstnem kraju pisca teh vrstic — mimogrede omenjeno, kako se lahko pride do priimka, lastnega imena — napravili so si trije osebenki ali gostači koče. Prvi je bil nadležen, godrnjal ali »nergal« je o vsaki reči. Drugi je bil siten, »da ga je že bil vsaki sit, kakor na pust potice«. Tretjemu pa ni narava podelila najlepše postave in obličja. Pa eto ti nepoklicanih izbiračev imen, mušljivih ljudij. Naenkrat zbero hišam dosedanjih goslačev imena sebenjakom: »Nergač, Sitnež, Grdež«. Čez nekoliko desetletij — in imena so tu brez karakterizujočih nosilcev. — Noben jezik ni učenjaku presurov in prenerazvit, da ga ne bil vporabil za svoje študije. In zato je tudi naj-siromašneji med slovanskimi našel svojega zastopnika. St. Novakovic, srbski učenjak, živoč v Carjevem Gradu, razpravlja o bolgarskem na str. 78—95 »Ein Beitrag zur Kunde der mazedo-nischen Dialekte. Der Dialekt von Veles-Prilep«. Podaja nam vrelec, iz katerega je zajemal in potem pa neke pripovedke, kar je izšlo vse v posebnem natisu. Od 95—103 str. nadaljuje iz XI. zv. »Archiva« F. Fortunatov svoje »Phone-tische Bemerkungen« o Miklošičevem »Etymo-logisches Worterbuch«. Rečeno delo je prvo in edino v tej stroki in vrsti med Slovani. »Grund-legend fiir die slav. Philologie« imenuje je bero-linskega vseučilišča profesor Briickner. Nedo-statki poizgubili se mu bodo pri prihodnjih izdajah. Niti naslednjih razprav ne smemo prezreti. Od 103—119 strani »Zwei svntaktische Eigenthumlichkeiten der russischen Sprache von J. Kozlovskij.« »Slavische Denkmaler aus alterer Zeit in Breslau 120—139 von P. Karge« in nadaljevanje (iz »Archiva« 365—416) razprave Briicknerove 140—155 »Ueber die alteren Texte des Polnischen«.
Posebno zanimiv je omenjeni list zaradi svojega t. im. »Kritischer Anzeiger«, Kar se med Slovani važnega na polju jezikoslovja, zgodovine itd. v dežel da, vse najde oceno v tem oddelku. Ocene te so kratke, stvarne, korenite, naučne za vsacega razumnika. »Kr. Anz.« je tudi večji množini pristopen nego že omenjene razprave, ker je laglje umeti in zanimiv t. r. za vsakega razumnika. Največ ocen nahajamo v tem oddelku navadno od samega izdajatelja Jagič-a. V poslednjih dveh snopičih pa nam »Kritischer Anzeiger« kaže med ocenitelji tri mlade sile slovenske na polju jezikoznanstva: V. Oblaka, Murka in Štrekelja. Komur je pristopen rečeni izvrstni list, naj ga ne zamudi v svoj nauk porabiti in se vpoznati z najvažnejšimi proizvodi duha veččislanega naroda slovanskega.
F. S. Lekše.
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld. Uredništvo in upravništvo
Je v Marijaniščn.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.      Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.