Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% St. 7 na (Jož- love- Ma- Gra- Jnz, etka 'OljO sira-: sota '.000. aven vabi !ebr. 'del- /oril stvo voje njej žup- ob •stu, uar- lVA. na-icer gaj-ži j o hko for-. na naklad :ine, sija :ane ide: ada ljiž- ' je Iju- Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 26.000 Letna inozemstvo Lir 40.000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u —■ Leta XXXVII. - Štev. 8 (1839) Gorica - četrtek, 21. februarja 1985 - Trst Posamezna številka Lir 600 Hsm mit ima Puli * a msU te Papež ie razglasil Metodovo leto Dragi bratje v Kristusu! Tudi letos bi vam rad spregovoril nekaj o težavnem položaju, ki ga povzroča lakota in žeja. Več milijonom ljudi primanjkuje hrane. Zaradi lakote milijoni otrok prihajajo v neozdravljivo stanje za vse življenje, in ko tisoči izmed njih umirajo, ne smemo molčati in ostati nemi in mirni. Četudi vlade, mednarodne organizacije in združenja pošiljajo pomoč žrtvam lakote, Pa kljub temu, žal, vseh ne morejo rešiti. Ali se ne bi mogli resno in odločno zavzeti 111 se še bolj energično uprli vzrokom te nesreče, ki razsaja po svetu? Gotovo so naravni vzroki, neugodni vremenski pogoji in dolgotrajne suše trenutno še neizbežni. Te posledice pa bi lahko bile pogosto mnogo lažje, če bi jim ljudje ne dodajali svojih napak, včasih tudi krivic. Ali zares poskušamo storiti vse, da bi vsaj delno preprečili posledice vremenskih katastrof in zavarovali pravilno in hitro porazdelitev življenjskih potrebščin in drugih dobrin? Po drugi strani pa imamo nesprejemljive razmere; pri tem mislim na kmete, ki ne dobivajo pravičnega povračila za svoje utrudljivo delo; mislim tudi na drobne poljedelce, ki jih na svojo zemljo naganjajo drugi ljudje in skupine, že tako bogate z zemljo, ki pa si kopičijo še nadaljnje bogastvo na račun stradanja in trpljenja drugih. Koliko bi še lahko navedli vzrokov in primerov lakote! Ali bi se smelo dogajati v družini, da bi se eni mogli nasititi, drugi bratje in sestre pa naj bi ne imeli dostopa do mize? Ni dovolj samo misliti na tiste, ki trpijo. V tem postnem času spreobrnjenje srca zahteva, da z molitvijo povežemo tudi post, da zaradi božje ljubezni storimo korake, ki jih od nas Ipričakuje pravičnost do bližnjega. »Ljudstvo se mi smili« (Mk 8, 2), je rekel Jezus, preden je razlomil kruh, da bi nasitil vse, ki so že tri dni hodili za njim in poslušali njegovo besedo. Telesna lako/a ni edina lakota, ki muči človeštvo; mnogi naši bratje in sestre občutijo lakoto in žejo po dostojanstvu, svobodi, pravičnosti, po hrani, ki vzdržuje njihov razum in srce! Kako bi mogli dejansko pokazati svoje spreobrnjenje in spokorno razpoloženje v tem času priprave na iveliko noč? Predvsem tako, da zaradi svoje včasih tudi velike odgovornosti ne sodelujemo pri ničemer, kar bi moglo izzvati lakoto tudi enega samega našega brata človeka, pa naj živi v naši bližini ali pa je tisoče kilometrov oddaljen; če pa smo kaj takega storili, skušajmo popraviti. V deželah, kjer vladata lakota in žeja, kristjani sodelujejo v akcijah nudenja pomoči kakor tudi v boju proti vzrokom takšne katastrofe, katere žrtve so tudi sami s svojimi rokami. Pomagajmo jim z darovi od našega preobilja, pa tudi od potrebnega za naše življenje. Radodarno sodelujmo v postnih akcijah naše krajevne Cerkve. Vedno se zavedajmo, da je naše dajanje samo predajanje našim bratom tistega, kar jim je Bog namenil, nam pa samo zaupal. Bratsko deliti in navzeti se ljubezni, ki izhaja iz Boga, pomeni lajšati telesno in obenem hraniti duha in razveseljevati srce. »Vse naj se pri vas opravlja v ljubezni... Milost Gospoda Jezusa z vami« (1 Kor 16, 14. 23). ev. V nedeljo 24. februarja prireja goriška Slovenska skupnost slavnostno prireditev v Avditoriju, da tako proslavi desetletnico svoje ustanovitve. Na prireditvi bodo >ca' nastoP*h razni govorniki in pevski zbori, k kot je razvidno iz programa. S tem želi SSk kar se da dostojno opozoriti na de- setletno delo slovenske stranke v zamejci* stvu in obenem pokazati na nekatere vodilne misl iin temelje svojega dela v ko-rist celotne slovenske narodne skupnosti. Dobro je znano, da je Slovenska skupna nost nastala iz nekdanje Slovenske demokratske zveze (SDZ), ki je že prej vsa povojna desetletja uresničevala načelo samostojnega nastopanja tudi v politiki. Vlogo te politične formacije je prav SSk do-| stojno proslavila leta 1977 ob tridesetletnici samostojnega slovenskega političnega lku delovanja. Leta 197S je prišlo do ustano-ice, vitve stranke Slovenske skupnosti tudi na "as- Goriškem. To pa predvsem zato, da se so Politično delovanje med demokratičnimi mli Slovenci razširi in da si poišče nove Ustreznejše strukture. Prav tako pa je u-itra stanovitev SSk narekovala potreba po večji koordinaciji dela v deželnem merilu; in Prav v tem okviru je prišlo še maja istega ^ta do ustanovitve deželne SSk s prvim ■» deželnim kongresom v Devinu. Politično delo v zamejstvu ni lahko, saj je posejano z neštetimi ovirami in teža-vami. Je pa vseeno hvaležno tedaj, ko gre za dosego in uresničevanje pravic in zahtev ter pričakovanj naše narodne skupnosti. Vsak tudi majhen korak je lahko tu izredno pomemben, kar so pokazale Izkušnje tudi zadnjih desetih let. Vsekakor danes lahko mirno zatrdimo, da je hlia takratna Izbira kljub morebitnim tveganjem pravilna. Veliko zlasti mlajših ljudi je navdušeno poprijelo za politično delo in tako prispevalo h gradnji in oblikovanju naše bodočnosti. Slovenska skupnost je v svojem desetletnem delovanju na Goriškem gotovo zasejala veliko plodnih semen, ki že dajejo svoj sad. Niso seveda vsa enako čvrsto vzrasla v teku časa. Treba bo še gotovo marsikaj izpiliti, popraviti, izboljšati. Vendar pa je jasno, da zlasti javno življenje ne gre brez občasnih težav in kritičnih trenutkov. Življenjska sila in dobra politična volja naših odgovornih vodilnih kadrov, izvoljenih predstavnikov, članov in somišljenikov ter seveda volivcev — vse to bo nedvomno zmoglo doprinesti vedno novih sil tudi v drugo desetletje slovenske stranke. Smo v letu, ko se bo na najvišjih državnih forumih verjetno odločalo o naši zakonski zaščiti. Slovenska skupnost je prav to vedno stavljala na prvo mesto v svoji politični akciji. Upamo in želimo ter seveda pričakujemo, da bo ta za nas vse bistvena zadeva enkrat le prišla do prave in za nas vse pravične uresničitve. Prav tako je to leto upravnih volitev, kjer moramo spet jasno manifestirati svojo pripadnost in izbiro, da bomo tako res izpolnili osnovne programske točke SSk, ki so vera v svobodo in demokracijo ter izbojevanje narodnih pravic Slovencev v zamejstvu! In te smernice naj vodijo slovensko stranko tudi na pot v drugo desetletje! Predsednik S. Pertini je skupaj z zunanjim ministrom G. Andreottijem obiskal Egipt, ‘kjer se je pomudil štiri -dni. Njegov obisk je padel v obdobje, ko se na Bližnjem vzhodu nekaj premika. Jordanski kralj Husein je sklenil dogovor is palestinskim voditeljem Arafatom glede bodoče jordansko-palestinske konfederacije; Izraelci zapuščajo južni Libanon; na ‘Dunaju sta se v torek 19. febr. sestala pomočnik severnoameriškega zunanjega ministra Murphy in pomočnik sovjetskega Poljakov, da si izmenjata stališča glede Bližnjega vzhoda. Pertini je svojemu gostitelju Mubaraku podal stališče italijanske vlade v sledečih točkah: vsa ljudstva tega območja imajo pravico do obstoja, Palestinci še posebej; Palestinska osvobodilna organizacija in Izrael se morata medsebojno priznati, toda najprej morajo Palestinci najiti medsebojno enotnost. Italija V četrtek 14. februarja je Cerkev praznovala spomin sv. bratov Cirila in Metoda, apostolov Slovanov. Kot znano, je sv. Ciril, ki je umrl 14. februarja 869 v Rimu, pokopan v baziliki sv. Klemena. Papež je v popoldanskih urah na praznik sv. bratov obiskal to baziliko, predsedoval evharističnemu bogoslužju in odprl jubilejno leto ob 1100-letnici smrti sv. Metoda (umrl je 6. aprila 885). To Metodovo leto se bo zaključilo letos 13. oktobra v baziliki sv. Petra s somaševanjem škofov iz vseh evropskih držav. V ipridigi je dejal, da moramo občudovati daljnovidnost sv. Cirila in Metoda, ki sta uspela vzpostaviti most med Vzhodom in Zahodom v času, ko se je razdeljenost vedno bolj uveljavljala. Ce je zadnji vatikanski koncil priporočil in potrdil kot misijonski program Cerkve »zavedati se svoje narodnostne in kulturne pripadnosti ter obenem delati na združenju vseh kristjanov«, ni mar rimsiki Apostolski sedež v osebi sv. bratov že pred 1100 leti k temu vzpodbujal in tako usmerjenost odobraval? Naj zato zgine tisto, kar danes loči Cerkve kot tudi ljudstva in narode, različnost tradicij in kultur pa postane last vse Evrope in prispeva k medsebojnemu spoštovanju in miru. Gojencem raznih cerkvenih zavodov v Rimu pa je sv. oče priporočil; »Sv. Ciril in Metod sta se na svoje poslanstvo pripravila z resnim bogoslovnim študijem, ki sta ga obogatila s filozofijo in literaturo tedanjega časa. Predvsem pa sta molila in se pokorila.« Pri svečanosti so bili med drugim navzoči kardinal vikar rimskega mesta Po-letti, veliki nadškof Ukrajincev Lubašev-ski in slovaški škof Tomko, tajnik škofovske sinode. PASTIRSKO PISMO JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV Kakor se je papež spomnil 14. februarja latos 1100-letnice smrti sv. Metoda, so to storili tudi jugoslovanski škofje, ki so 11. dktobra lani izdali posebno pastirsko pismo pod naslovom »Sveti Metod — apostol in učitelj Slovanov«. V njem pravijo med drugim: Ko vam pišemo poslanico ob 1100-letnici smrti sv. Metoda, bi vas vaši škofje, ki na tej zemlji nadaljujemo njegovo apostolsko, učiteljsko in pastirsko službo, radi iz bogate zakladnice svetih bratov o-pomnili na dve tre misli, ki so sodobne tudi za današnjega človeka. PRADEDSKE ČASTI Prva je misel o veličini in dostojanstvu človeka v iuči odrešenja, ki ga Kristus s Svetim Duhom uresničuje v Cerkvi. Sveta brata sita visoko spoštovala »pradedske časti«, ki jih je imel naš skupni praoče Adam pred padcem v greh. Ko so Hazari vprašali Konstantina-Cirila po njegovem rodu in dostojanstvu, je ponovno odgovoril: »Jaz sem Adamov pravnuk.« »Praded- bo bodisi sama bodisi v okviru EGS podprla vsak napor, da se doseže sporazum med sprtimi stranmi. Pertiniju je bil ob obisku v egiptovski prestolnici tudi podeljen častni doktorat kairske univerze. Državni predsednik je nadalje obiskal kostnico padlih italijanskih vojakov pri El Alameinu, 120 km zahodno od Aleksandrije. Tam je pokapanih 5.835 vojakov, od teh 3.387 brez imena. Ogledal si je tudi Dolino templjev pri Luksorju v Gornjem Egiptu. ■ Gosta megla v Padski nižini je spet terjala smrtne žrtve. V bližini Parme je prišlo na »cesti sonca« do verižnih trčenj, ki so zajela obe smeri ceste, ker je neki tovornjak prešel z ene strani na drugo. V celoti je bilo v nesrečo zapletenih nad sto vozil. Pri tem je bilo ubitih 6 oseb, 28 pa ranjenih. ske časti« nam je obnovil in povečal Kristus s svojo smrtjo in vstajenjem. Posredovati jih hoče vsem ljudem vseh časov. To ponudbo odrešenja sta sveta Ciril in Metod posredovala našim slovanskim prednikom z željo, da bi jih kulturno in duhovno dvignila in jim omogočila, da kot posebna skupnost izvoljenega ljudstva »nove zaveze« stopijo v krog kulturnih krščanskih narodov Evrope. Njuno požrtvovalno dalo kaže, kako visoko sta cenila človeka, njegovo dostojanstvo in svobodo, ko sta hotela prezirane »barbarske« Slovane dvigniti kot svobodne in s krščansko kulturo oplemenitene ljudi k dostojanstvu izvoljenega božjega ljudstva. To njuno delo je vtkano v današnjo evropsko civilizacijo, ki ima svoje duhovne korenine v krščanstvu. Zato se spodobi in je pravično, da iju slavimo kot utemeljitelja slovanske in vseevropske s krščanstvom prežete kulture, ki je tudi temeljna vrednota naših narodov. V današnjem zmaterializiranem svetu, ki ga preplavlja porabniška miselnost, v katerem se širi odpad od Boga in ljudje z zaničevanjem zavračajo božjo ponudbo odrešenja, moramo kristjani, dediči znamenitega dela sv. Cirila in Metoda, spoštovati duhovne vrednote krščanske kulture in dostojanstva človeka, ki je povabljen k »pradedskim častem« odrešenja. IDEAL KRŠČANSKE EDINOSTI Druga značilna misel svetih bratov je misel povezovanja različnih krščanskih narodov aili ideal krščanske edinosti, ki je kvas vsega človeštva. Sveta Ciril in Metod sta bila po rojstvu s krščanskega vzhoda, delovala pa sta med tistimi Slovani, ki so pripadali upravnemu področju zahoda. Pri tem apostolskem delovanju sta spretno združevala vzhodne in zahodne krščanske prvine, s katerimi sta hotela obogatiti staro slovansko kulturo prek delno samostojne Cerkve pri Slovanih, a povezane z Rimom in Bizancem. Želela sta zgraditi most, ki bi povezoval vzhod z zahodom, narode tedanje Evrope kot enakopravne soudeležence pri uresničevanju božjega kraljestva med ljudmi. S svojim prepričanjem o edinosti krščanskega sveta v široki različnosti in edinosti, ki priznava drugim drugačen način obstajanja, sta učitelja tudi našemu času. Ko smo danes ljudje kljub tehničnemu napredku, ki omogoča večjo povezanost vsega človeštva, tako žalostno razdeljeni na vzhod in zahod, na razviti sever in nerazviti jug, ko imamo toliko sovražnosti med narodi in posamezniki, naj bi nas sveta Ciril in Metod spodbujala k edinosti, naj bi kristjani in krščanske Cerkve — žal med seboj še vedno razdeljene — rasli v edinost in tako pokazali, da je z božjo pomočjo mogoče zgladiti tudi globoke spore med ljudmi. To je še posebno pomembno v našem jugoslovanskem prostoru, ki bi mu lahko rekli »Evropa v malem«. Tukaj se vse od rimskih časov do danes stikata vzhod in zahod in tudi še danes obstaja tu velika kulturna, narodna in verska raznolikost. Zato imamo kristjani na tem prostoru posebno poslanstvo, ki je prizadevanje za edinost v različnosti. Končno je prišel čas, da prerastemo in premagamo spore in napetosti iz preteklosti; da obrnemo novo, lepšo stran zgodovine; da tudi drugim priznamo pravico do drugačnega načina življenja in se začnemo med seboj ljubiti kot bratje .in sestre enega božjega ljudstva in ene Kristusove Cerkve. Tako bomo sredi razdvojenega sveta božje znamenje edinosti in ljubezni vsem ljudem dobre volje. PRIZNANJE KULTURE VSAKEGA NARODA Tretja vrednota, ki se svetlika v dediščini sv. Cirila in Metoda, je njun izostreni čut za priznanje in kulturo vsakega naroda. To je posebno razvidno iz njunega pomembnega in navdihnjenega pogleda na slovanski književni jezik, prizadevanje za prve knjige v tem jeziku in pospeševanje splošne omike. To je potekalo vzporedno z borbo za priznanje tedaj manj znanih ali sploh nepriznanih slovanskih narodov na svetovnem prizorišču: bila sta predhodnika boja proti zapostavljanju ljudi in narodov. Tudi v tem pogledu sta delovala kot preroka novejših časov. Sveta brata sta v delo vložila mnogo napora in svojih darov, poleg tega pa sta tudi veliko trpela. Narobe so ju razumeli, sumničili in preganjali, a udarci ju niso strli. Imela sta tudi resnične prijatelje in zaveznike. V Rimu sta njuno delo odobrila papeža Hadrijan II. in Janez VIII. Najdragocenejši sad njunega življenjskega dela pa je bila vzgoja domačih duhovnikov in sposobnih nadaljevalcev začetega načrta. Njunim znanim in neznanim učencem se moramo zahvaliti, da so se izročene bakle kulture oklenili, jo ponesli in predali naprej tako, da je nenehno prižigala nove luči, ki so kot največja dragocenost vtkane v duhovne dobrine mnogih narodov svata. Žalostna obletnica V vzhodnonemškem mestu Dresden so 13. februarja priredili vsenemško žalno zborovanje v spomin na uničenje mesta, ki ga je od 13. do 15. februarja 1945 v štirih napadih razrušilo angloameriško letalstvo. Nihče ne pozna točnega števila ubitih, saj se je v mesto zateklo pred prodirajočimi sovjetskimi četami na de-settisoče Nemcev iz vzhodnih pokrajin, računa pa se, da je bilo ubitih nad sto tisoč oseb. Na Dresden, ki je nosil ponosni naslov »nemške Firence« je samo v prvem valu 1.300 britanskih m ameriških bombnikov odvrglo 850.000 zažigalnih in 1.500 ton rušilnih bomb, pri čemer je bilo porušenih 75.000 od 220.000 stanovanj, med njimi poslopja, ponos nemške in evropske kulture. To tragedijo mesta izpred 40 let so vzhodnonemški partijski in državni voditelji na zborovanju, ki mu je prisostvovalo sto tisoče ljudi, obnovili v svojih govorih. Kot neuraden gost ZR Nemčije je bil prisoten pri ponovnem odprtju opere v Dresdenu tudi bivši zvezni koncler Helmut Schmidt. Pri vsem tem objokovanju svojih mest bi pa Nemci prav storili, če bi se spominjali tudi mest, ki so jih sami v Evropi barbarsko razrušili, npr. Rotterdama na Nizozemskem, Conventryja v Angliji, Beograda in Varšave. ■ Po 32 mesecih zasedbe je Izrael v soboto 16. februarja zapustil območje mesta Sidon v Libanonu in se umaknil na položaje južno od mesta. Izraelski načrt predvideva dri faze za dokončni umik na stare meje. Sidonsko prebivalstvo je z navdušenjem sprejelo libanonsko vojsko, ki je mesto zasedla takoj po izraelskem odhodu. Nekaj ur nato sta ga obiskala tudi predsednik države Džemajel in predsednik vlade Karame. Letošnja postna postava Spokorni časi za vso Cerkev so vsi petki v letu in postni čas. Zdržek in post (zdržati se moramo mesa in si prltrgovati v jedi tako, da se samo enkrat na dan do sitega najemo) sta samo na pepelnico in veliki petek. Vse petke v letu, razen tistih v postnem času, lahko namesto zdržka opravimo kakšno drugo spokorno delo, npr. izkažemo drugim duhovno ali telesno delo usmiljenja, več molimo ali premišljujemo, beremo sveto pismo, se odpovemo pijači ali cigaretam ali kako drugače. Ob petkih v postnem času pa se moramo zdržati mesnih jedi. Postava o zdržku veže vse, ki so dopolnili štirinajsto leto, zdržek in post skupaj pa vežeta od polnoletnosti (18 let) do začetka šestdesetega leta. Seveda pa je primemo, da tudi mlajše primemo poučimo o pomenu spokomosti. Pertini na obisku v Egiptu Obračan Tedu krščiiske edhosti Dr. Perko pravi v letošnjem ekumenskem zborniku: »... delo za edinost kristjanov ni samo zadeva voditeljev krščanskih skupnosti, ali stvar strokovnjakov niti konjiček nekaterih zagretih glav, ampak je poslanstvo slehernega kristjana...« Tako upamo, da je tudi letošnji Teden edinosti izpolnil svojo nalogo, saj je pritegnil k sodelovanju lepo število ljudi in s tem pripomogel k širjenju ekumenske zavesti. Praznovanje se je začelo 18. decembra lani z ekumenskim bedenjem v cerkvi sv. Jakoba v Trstu kot priprava na božične praznike. Molitvena ura je obsegala branje preroka Izaija in komentar bratskih krščanskih skupnosti adventistične, valde-ške in grške Cerkve. Lepe misli v obeh jezikih je podal dr. Marjan Kravos. Pri petju so se izmenoma vrstili italijanski in slovenski verniki. Bedenje je zaključila skupna molitev Oče naš. Za zaključek Tedna edinosti pa smo se 25. januarja zbrali v najlepši tržaški cerkvi sv. Spiridiona. Marsikdo je pod kupolo blestečih mozaikov ikonostasev in svetih ikon morda prvič zaslutil vzhodno duhovno ozračje. Gostitelj cerkve, pravoslavni pop Ilija Ivic, grški arhimandrit, pastor luteranske, valdeške in adventistične cerkvene skupnosti so iz različnih izhodišč sv. pisma strnili ekumensko misel, naj bi cerkveno občestvo bilo tisti »forum« človečnosti, kjer bi drug drugemu bili »alter ego« v službi bratske ljubezni. Ali, ikot pravi Izaija, prostor, »kjer bo volk prebival z jagnjetom, panter s kozličem...« Predstavnik ACM prof. Artač je svoje misli povedal v slovenščini in jih sklenil v italijanščini: »ljubezen je potipljiva, ne misli hudega...« Za uvod med enim in drugim govornikom se je s kora oglašalo petje iz bizantinske liturgije pod vodstvom dr. Ha-reja. Verniki so sodelovali s psalmom 95: »Pojte Gospodu novo pesem«. Sklepno misel je podal škof Bellomi iz pisma Efe-žanom. Njegovo voščilo je bilo: »Da bi odprto Očetovo naročje moglo srečno objeti v edinosti sklenjeno družino!« Predsednik srbske pravoslavne cerkve g. Milossevich je napovedal, da je celotna miloščina večera namenjena za od lakote trpečim bratom v Afriki. Vsled -ledeno mrzlega večera in nič manj mrzle cerkve so mnogi zapustili svetišče še pred koncem, kljub temu se je nabralo 752.500 lir. Z molitvijo nicej-sko-carigrajske veroizpovedi se je srečanje zaključilo. V nedeljo 10. februarja pa smo Slovenci zaključili Teden edinosti s slovesno liturgijo pri Salezijancih na Istrski ulici, iv katero smo vključili tudi začetek praznovanja jubilejnega leta smrti sv. Metoda (885-1985). Z veseljem beležimo, da smo pri somaiševanju štirih duhovnikov, ki ga je vodil dr. Kosmač, imeli med seboj tudi salezijanskega župnika g. Giorgia Mar-chioro. Dr. Markuža je pri govoru o osebnosti svetih bratov podčrtal zlasti tri točke: prvič, dosegla sta pri tedanjem papežu Hadrijanu II. potrditev slovanskega bogoslužja: drugič: posvetila sta prve slovanske duhovnike; tretjič: ustanovila sta prve slovanske nadškofije za Moravsko in Panonijo. Zbor Novega sv. Antona je vodil Edi Race, v polnoštevilni cerkvi pa so peli tako mogočno kot za slovesne praznike. Po maši je dr. Kosmač vse navzoče povabil k predavanju prof. Fedore Ferluga-Petronio. Tudi za to gre zahvala salezijanskemu župniku, da nam je dal na voljo veliko dvorano. Tu je prof. Ferluga-Petronio v poljudni obliki osvetlila genialna apostola sv. Cirila in Metoda, ki sta nam po svojevrstnem razsvetljenju dala temelje, iz katerih se je izkristalizirala naša kultura. Za popestritev srečanja sta poskrbela študenta Mitja in Tamara Petaros; recitirala sta Janežičevo »Slovanska apostola«, Beličičevo »Beseda - Bratska vez« ter »Molitev« A. Markuža. Pomagala pa je tudi šolarka Ivana Godnič z narečno recitacijo M. Mijotove »Perice«. Končno so se ekumenski gostje, po lepi kulturni prireditvi, zbrali še k običajni družabnosti ob veseli domači pesmi. F. V. Zgrešena nsmMn naložba V jugoslovanski javnosti je te dni v ospredju zadeva FENI. Gre za zgrešeno gospodarsko naložbo, ki pravi o njej Joviča Trajkovič, da se zaradi nje makedonsko gospodarstvo še najmanj deset let ne bo pobralo. V Makedoniji so v kavardarskih gričih odkrili rudo, iz katere naj bi pridobivali nikelj in železo. Ob tem odkritju je med politiki v Skopju vstala izredna želja, da bi to rudo izkoriščali na veliko. Zamislili so si velikanski projekt za izkopavanje rude in njeno izkoriščanje v topilnicah. Toda ker za izpeljavo načrtov ni bilo doma dovolj denarja, so se zatekli k posojilom iz tujine in tudi k domačim bankam. Z deli so začeli leta 1978. Leta 1982 je stekla prva proizvodnja. Toda takoj so ugotovili, da je niklja v rudi premalo za uspešno poslovanje. Poleg tega je cena niklju na svetovnem trgu padla od 12 tisoč dolarjev za tono na 4.800; cene električni energiji, ki je za pridobivanje niklja potrebujejo izredno veliko, je narasla od 21 par na 7 din; namesto načrtovanih 4.000 ton niklja na leto so pridobili le 397 ton. V naslednjih letih se položaj ni nič izboljšal, dolgovi so pa ras tli in prišel je čas, da začnejo vračati tuja posojila. Analiza je pokazala, da ni upati na izboljšanje, ampak da bodo izgube iz leta v leto večje. Ob koncu leta 1984 je dolg na