DELAVSKA
%


m
m
ENOTNOST

1

m
I T E J E!

"I:
Danes na 4. strani:
Perspektiva je v
gospodarjenju...
Četrtek, 26. marca 1964 Št. 12, leto XXII
PRED V. KONGRESOM ZSJ
Skrb za sodobnejše zadovoljevanje potreb družine in gospodinjstva
Gradivo za razpravo
Zadovoljitev potreb družine in gospodinjstva ni le oblika skrbi družbenih sil naše socialistične skupnosti za delovnega človeka, marveč vpliva tudi na povečanje proizvodnosti, ki je osnovni cinitelj naraščanja materialnih sredstev in razvijanja socialističnih proizvodnih odnosov.
Ni namen tega referata, da bi obdelal vse elemente, ki vplivajo na življenjsko raven družine oziroma gospodinjstva • kot temeljne potrošniške enote. Opozoriti želimo predvsem na činitelje, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven družine in so zaradi tega velikega pomena za zvišanje proizvodnosti.
Koncept referata je zasnovan na določenih predpostavkah. ki jih je treba podrobneje obrazložiti. Izhodiščna točka naj bo poudarek na pomembnosti načina, kako zadovoljujemo potrebe posameznika in družine. Zadovoljevanje potreb je odvisno ne le od količine predstev, ki jih zaslužijo posamezniki ali družina, tj. ne le od višine osebnih dohodkov, marveč v veliki meri tudi od tega, koliko napora in sredstev vlaga komuna kot skupnost proizvajalcev in potrošnikov v razvoj materialne baze. v objekte, namenjene potrošnji. tj. v ustanove za zaščito otrok, v prehrano, v servise itd.
Tempo naraščanja družbenega standarda vsake družine je
še posebej odvisen od vlog v objekte in službe družbenega standarda, prav kot je odvisen od naraščanja osebnih dohodkov. Po drugi strani je naraščanje osebnih dohodkov osnova za višjo življenjsko raven družine. To naraščanje bi moralo izhajati predvsem iz večje proizvodnosti vsakega zaposlenega družinskega člana ali pa iz dejstva, da se novi družinski član vključi v družbeni delovni proces.
Oba činitelja — naraščanje proizvodnosti in bolj polna zaposlenost družinskih članov — vplivata drug na drugega v procesu zadovoljevanja potreb družine. Popolnejša zaposlitev družine kot osnova za povečanje družinskega proračuna se zrcali tako na izvengospodarskem kakor na gospodarskem področju, zato se moramo na kratko dotakniti vpliva demografskega činitelja nasploh in še posebej činitelja delovne sile v naši ekonomiki.
Zaradi velikih vlog v graditev temeljne industrije kot prvega pogoja za gospodarski in družbeni razvoj je odhajalo delovno prebivalstvo iz kmetijskih v nekmetijske dejavnosti. Ta velika in izjemno nagla migracija prebivalstva je sprožila zapleteno problematiko v zvezi z zadovoljevanjem potreb potrošnje. ki se je naglo povečala. V ilustracijo naj povemo, da je naša država dosegla v 30 letih
socialno strukturo, za katero so potrebovale ZDA 110 let, Francija 75, SZ pa 43 let. Čeprav je bila naša startna gospodarska osnova višja kot v teh deželah (najnižja je bila v ZDA), so socialne spremembe prebivalstva kljub vsemu razmeroma zelo nagle.
Posebno pomemben moment v tem naglem koncentriranju prebivalstva v mestnih in industrijskih središčih, moment, ki je bistveno vplival na gospodarski razvoj, je naglo naraščanje potreb po investicijah v infrastrukturo in v terciarne dejavnosti nasploh. Za zagotovitev novih delovnih mest so bile potrebne ne le investicije v gospodarstvo, marveč tudi v iz-vengospodarske dejavnosti, ki omogočajo realizacijo delovnega mesta. Za novega delavca je bilo treba sezidati stanovanje, zgraditi komunalne objekte ter razširiti prometno in komunalno mrežo, zgraditi in razširiti tudi druge objekte družbenega standarda. Nujne so bile investicije — čeprav je res, da niso zadoščale — v promet, trgovino in gostinstvo kakor tudi v usluž-nostne dejavnosti. Znatno so se morali zvišati funkcionalni izdatki za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo, umetnost in telesno kulturo. Račun kaže, da je bilo treba dajati na izvengospodarske investicije mnogo več denarnih sredstev kot za potrebe gospodarstva.
KOPRSKI SINDIKALNI SVET JE RAZČLENJEVAL VSEBINO IN METODO DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Obračunajmo z oportunizmom
Za metodo dela koprskega Okrajnega sindikalnega sveta je značilna prizadevnost, pronicljivo raziskovati vzroke za posamezne slabosti. Izhodišče za takšno metodo dela je delovni program posameznih organov sveta, razčlenjevanje posameznih pojavov v delovnih organi' zacijah, pri čemer pogostokrat sodelujejo razen sindikalnih odbornikov tudi drugi družbeni delavci in strokovnjaki iz posameznih področij. Izmed dvajsetih tem, ki jih bo v naslednjem obdobju obravnavala komisija za družbeno samoupravljanje OSS Koper, je tokrat na dnevnem redu:
• problematika sistema, metod dela in funkcioniranje organov samoupravljanja.
• bojazen pred posledicami. Ob tem takoj vznika vprašanje: Ali je bilo v delovnih organizacijah storjeno dovolj za to, da bo raven znanja članov delavskih svetov večja, ali so za to poskrbeli samoupravni organi sami oziroma proizvajalci v njih, ali je bila to domena družbeno-političnih organizacij, strokovnih služb? Z odgovorom ni mogoče biti zadovoljen. Res je, prizadevanja sa-(Nadaljevanje na 2. strani)
Razumljivo je, da je spričo nezadostno razvite materialne baze in hkrati pospešene urbanizacije moralo priti do tega, da niso mogle biti zadovoljene vse življenjske potrebe posameznikov, družin in gospodinjstev.
Ob tej ugotovitvi je nujno opozoriti na dejstvo, da imamo zdaj v skoraj vseh industrijskih središčih in v mestih mnogo problemov, kot so pomanjkanje stanovanj in šolskih poslopij (učilnic), nerazvita baza za družbeno prehrano, premalo ustanov za otroke ipd.
V skladu z bodočim gospodarskim razvojem in s prizadevanjem za proizvodnost v obdobju pred nami ne bo niti značilen niti ekonomsko upravičen tako nagel tempo vključevanja nove delovne sile — zlasti ne tako nagel dotok nekvalificira-ne-^jelovne sile. •— kakor ie .lP bilo v prejšnjem obdobju. To bo ne le ugodno vplivalo na proizvodnost, marveč bo pozitivno tudi za zadovoljevanje in hitrejše kritje potreb družine na področju družbenega standarda. K takšni politiki zaposlovanja nas sili včč okoliščin.
Za zvišanje proizvodnosti v sekundarni dejavnosti, s posebnim poudarkom na industriji, ki je naša najbolj akumulativna panoga, je kvalifikacijska struktura delavcev nedvomno zelo pomemben činitelj. To pomeni, da je tudi za reševanje problema, ki ga obravnavamo, neogibno potrebno izboljšati delovno silo s strokovnim izobraževanjem in z zviševanjem njene kvalifikacijske strukture, s čimer se bo postopno zniževal delež nekvalificiranih delavcev.
Čedalje modernejša proizvodnja bo v prihodnje zahtevala delovno silo z ustreznimi strokovnimi sposobnostmi. V interesu večje proizvodnosti morata biti tak delavec in delavka čimbolj razbremenjena problem mov v družini, še posebej za znanih problemov na področju potrošnje.
Problem zaposlovanja bi mogli učinkoviteje heševati z zaposlovanjem ljudi iz mest, ki so razen tega razmeroma bolj kvalificirani. Politika polne zaposlitve mestnega prebivalstva bi pomenila zaposlitev mnogih žensk, in sicer predvsem v terciarnih dejavnosti. Tako bi le še pospešili proces, ki teče v naši praksi že 'vrsto let in dobiva
(Nadaljevanje na 5. strani)
■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■
V OKVIRU
Natanko čez štirinajst dni se bo nekaj, žal ne tako redkih posameznikov oddahnilo, češ: >►Akcija je zaključena, delo smo končali.'<• Ostali, ki niso bili vključeni neposredno, operativno v to »akcijo«, pa bodo z nestrpnostjo pričakovali, kdaj in kaj bo drugače: v medsebojnih odnosih, v delitvi dohodka po delu, ali bodo odtlej bolje, natančneje in predvsem pravočasno informirani o vsem, kar zadeva njih kot proizvajalce — upravljavce na delovnem mestu, v delovni enoti, v okviru vse delovne organizacije. Takšno mnenje, pa naj vznika pri večjem ali manjšem številu ljudi, da je bila, oziroma da je izdelava statutov »akcija«, je seveda popolnoma zgrešeno. V resnici je to dolgoročna naloga, ki ni in ne more biti zaključena z nekim, sicer zakonsko določenim rokom, do kdaj morajo biti statuti sprejeti, kajti če rok ne bi bil določen, potlej bi nekateri, žal zopet ne tako redki, z izdelavo statuta
odlašali v nedogled.
Na to dolgoročno nalogo, na stalno izpopolnjevanje statutov, njihovo prilagajanje vsakokratnim konkretnim-razmeram, je opozorilo posvetovanje predstavnikov komisij za statute delovnih organizacij pri občinskih skupščinah, ki sla ga sklicala Glavni odbor SZDL Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov, ko je bilo med drugim rečeno:
— Če je 9. april zakonski rok za sprejem statutov delovnih organizacij, to še ne pomeni, da se s tem dnem proces izdelave in razprav o statutih že tudi zaključuje. Od takrat naprej se začne njihovo uveljavljanje, odtlej
Ne akcija, temveč dolgoročna naloga!
bomo lahko ugotavljali, koliko statuti ustrezajo dejanskemu stanju v kolektivih, in poskrbeti bo treba, da bodo načela, zapisana v statutih, tudi dejansko uresničevana
In druga misel, veljavna prav za sedanji čas, in seveda tudi za bodoče, izrečena na tokratnem posvetovanju je:
— Smatramo, da bi morali biti pri izdelavi, javni obravnavi in sprejemanju osnutkov statutov posebno pozorni na tista določila, ki naj zagotove nadaljnjo demokratizacijo in kar najbolj dosledno ■uresničevanje pravic in dolžnosti samoupravljavcev kot bistvenemu činitelju nadaljnje rasti in napredka sleherne delovne organizacije.
In iz tega zornega kota velja torej motriti določila statutov in jih, če so pomanjkljiva, dopolniti v teh dneh pred dokončnim sprejetjem. Pretehtati velja, kako obravnavajo statuti informiranje, kdaj, kako in kdo mora informirati člane delovne organizacije, da bodo lahko aktivneje izpolnjevali samoupravne pravice in dolžnosti. Razmisliti velja, ali so v načelu jasno opredeljena osnovna merila za delitev dohodka in osebnega dohodka in ali je. nagrajevanje po delu izpeljano res za vse zaposlene. Ali načela statuta zagotavljajo, da o uporabi sredstev in skladov odločajo izključno organi samoupravljanja v delovni organizaciji in da bo izključeno sklepanje in odločanje posameznikov. V statutih velja zapisati načelo, da o obveznostih delovne organizacije za kritje občinskih potreb sklepajo in odločajo samoupravni organi, delovne organizacije in občine in da bo tako izključeno sklepanje in odločanje posameznikov. Premotriti velja tista določila, ki govore o možnostih menjave mojstrov, obratovodij in drugih delavcev na strokovno odgovornih in drugih mestih, dalje, kako je obravnavana odgovornost za vse zaposlene, ki naj ne bo konkretizirana gamo za delavce v proizvodnji, temveč tudi za vse ostale.
To je le nekaj napotkov in priporočil, izrečenih na tokratnem posvetovanju, izrečenih zato, da bomo s teh vidikov razpravljali o osnutkih statutov, jih dopolnili in jih pozneje še dopolnjevali ter prilagajali konkretnim razmeram in potrebam.
PETER DORNIK
Okrajni sindikalni svet je .etos prek širšega sindikalnega aktiva proučeval sistem, vsebino in metode dela delavskih svetov v 59 največjih kolektivih. Analiza, ki sicer še ni zaključena, že sedaj opozarja na vzroke, zakaj je ponekod delo samoupravnih organov ohromljeno, kje so izvori za birokratske težnje v delovnih organizacijah in kje vzroki za nezakonitosti. Nekateri podatki iz omenjene analize so bili podlaga za razpravo na tokratni seji koprskega sindikalnega sveta. Predsedstvo sveta je sklenilo razpravljati o metodi dela samoupravnih organov sedaj predvsem zato, da pred volitvami novih samoupravnih organov usmeri pozornost volivcev od tehničnih vprašanj k vsebinskim problemom, k čimbolj tehtni in celoviti analizi dosedanjega dela samoupravnih organov. Povzemamo nekatere ugotovitve iz predloženega gradiva in razprave na tokratni plenarni seji
Od 1424 članov delavskih svetov, ima 24 % nižjo ali nepopolno nižjo izobrazbo, 20.30 7r srednjo, višjo in visoko (med temi fakultetno le 20 %), politično izobrazbo pa samo 6.2 %.
Povprečna udeležba članov na sejah je 73 ’/o od 970 članov (iz podjetij) kar 20.6 % povsem pasivno spremlja razprave na sejali, od tega je pasivnih 27.3 '/c neposrednih proizvajalcev, delavcev iz tehnično-opc-rativnih služb 15.2 % in celo 3.4 % vostvenih delavcev je »molčečih«.
Število •►molčečih« članov delavskih svetov je torej razmeroma veliko. Če je mogoče verjeti objektivnosti ocen sestavljavcev odgovorov na anketo sindikalnega sveta, je vrstni red najpogostejših osebnih razlogov za molk — torej vzrokov — naslednji:
• premajhna strokovna in družbeno-politična razglednosl In posledica tega je. da ljudje ne obvladajo problematike delovne organizacije in
Pi
m
Si
H
Torej, ker za sedaj nimamo sredstev, bomo takšne stanovanjske razmere samo energično obsodili in priporočili naj se cimprej odpravijo . ..	Karikatura: MILAN ’ MAVER
ti&il

ZAPISEK S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBINCEV
ŽELJE IN PRAKSA
Že uvodni referat, kasneje pa še razprava na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev (posvečen je bil zaposlovanju, kadrovanju in izobraževanju delavcev v gradbenih dejavnostih) sta pokazala na veliko razhajanje med željami, možnosti in prakso. Nič koliko let namreč gradbinci poudarjajo, da se bodo izognili dosedanjim napakam — predvsem ekstenzivnemu povečanju obsega proizvodnje z vsemi posledicami — predvsem z večjo organiziranostjo in enotnostjo pri reševanju vseh, tako tudi kadrovskih in z njimi povezanih problemov.
Med delovnim odmorom se pogosto razvijajo najzanimivejše debate. V tovarni »LIC« v Črnomlju v zadnjem času delavci največ razpravljajo o statutih	FOTO: M. ŠPAROVEC
Obračunajmo z oportunizmom
Toda eno so želje, drugo pa možnosti in volja ter pripravljenost, da bi jih uresničevali. Tokrat, ko je z zadnjimi spremembami predpisov tudi delovnim organizacijam gradbeništva omogočeno, da za financiranje izobraževanja kadrov uporabijo 2,5 °/o bruto osebnega dohodka, lahko, ugotovimo vsaj to, da možnosti še nikoli niso bile tolikšne, kot so prav zdaj. Tako bo po novem delovnim organizacijam gradbeništva letno za kadre na razpolago okoli 800 milijonov dinarjev, ali petkrat več v primerjavi s tistimi sredstvi, kot so bila formalno za te namene uporabljena na primer v lanskem letu.
Ob takih številkah bi lahko pomislili, da gradbeništvo pravzaprav ne potrebuje tolikšnih sredstev za izobraževanje kadrov, če pa je že dosedanja enoodstotna sredstva izkoriščalo komaj šestdesetodstotno. Vendar ni tako. Na plenumu so bila izrečena mišljenja, da je nizek izkoristek sicer razpoložljivih sredstev predvsem posledica nenačelnosti na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z zaposlovanjem, kadrovanjem 'in izobraževanjem delavcev v gradbeništvu. Gradbeništvo na primer povečuje svoje zmogljivosti z zaposlovanjem vedno večjega števila novih, predvsem nekvalificiranih delavcev. Čeprav ob tem podjetja nakupujejo tudi precej mehanizacije, prevzemajo tudi toliko več del, tako da o bistvenejši modernizaciji proizvodnje in povečani produktivnosti ni mogoče govoriti. Če je tako »spodaj«, pri delavcih, ki jih štejemo med neposredne proizvajalce, »na vrhu«, med strokovnimi kadri, ni prav nič boljše. Vse slovensko gradbeništvo, ob 80-milijardni realizaciji in 47.000 zaposlenih zdaj vključuje 600 inženirjev (več kot polovico v projektivi) in 1200 tehnikov; v tehnične šole pa je vpisano še 416 študentov. Samo 32 pa je štipendistov na neteh-ničnih šolah (ekonomisti, pravniki, kadroviki itd.).
Podrobnejši pregled teh podatkov pa hitro razkrije, da v delovnih organizacijah nimajo enotnih stališč o načinih strokovnega izobraževanja; kadrovske službe (kolikor jih imajo* zvečine niso enakopravne osta-
Tovarna ženske konfekcije Lisca je dosgla v nekaj letih zavidljiv gospodarski razvoj. Iz majhne obrtne delavnice, kjer so tri delavke šivale kravate in popravljale nogavice, so v osmih letih z lastnimi sredstvi zgradili tovarno, ki zaposluje z obrati v Zagorju, Krmelju in Brestanici 550 delavk in delavcev. S svojimi kvalitetnimi in okusno izdelanimi kosi najfinejšega ženskega perila so si uspeli pridobiti tržišče. Na vsakoletnem sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani dobivajo najvišja priznanja za kvaliteto in estetski videz svojih izdelkov; samo letos so dobili tri zlate in eno bronasto kolajno.
Se nekaj velja na začetku povedati. Ves strokovni kader so si vzgojili doma. Večina delavk je mladih, saj je povprečna starost v podjetju 25 let in prihajajo za šivalni stroj tako rekoč iz šolskih klopi. Vsako posebej priučujejo v »trenažnem centru« za delo po tekočem traku. Za dobro organizirano proizvodnjo in večjo produktivnost pa je gotovo premalo, če pozna delavka le eno ali dve fazi dela. Zato so pred kratkim odprli tečaj za »specializirane konfekcio-narke«. Kaj si obetajo od teh kadrov? O tem pove več učni načrt. V njem berem naslednja poglavja: tehnologija šivalnega stroja, osnove krojenja, higiensko tehnična zaščita, enciklopedija tekstila, zakon o delovnih razmerjih, organizacija proizvodnje, delavsko samoupravlja-
lim službam. To ni prav nič čudnega, saj po ugotovitvah plenuma mnoga podjetja niti konceptov lastnega razvoja še niso pripravila. Zato pa niti njim samim ne more biti jasno, koliko kadrov in kakšne profile kadrov bi potrebovali.
Na ta način se sklene krog želja, možnosti ter volje in pripravljenosti, da bi dosegli tisto, kar bi radi in kar je mogoče Ob tem je toliko bolj žalostna ugotovitev (izrečena že na zadnjem občnem zboru sindikata gradbincev Slovenije), da niti samoupravni organi niso imeli celotnega pregleda nad kadrovskimi problemi, kar naj bi imelo za posledico vse težave, ki so bile omenjene. Tudi iz tega lahko razberemo še enkrat, da so v načelu zadeve in stališča jasna. Toda v praksi delovne organizacije ne najdejo tistega prefinjenega posluha, da bi pobude in želje, naposled pa delovne ljudi z vsemi njihovimi sposobnostmi vključile v uresničevanje želja, stališč in programov v zvezi z zaposlovanjem, kadrovanjem in izobraževanjem strokovnih kadrov.
Tako zdaj preostaja predvsem še vprašanje, kako naj sindikalne podružnice v delovnih organizacijah gradbeništva pomagajo pri uveljavljanju načelno jasnih smernic. Nedvomno je njihova osnovna skrb pač v tem. da ne pozabljajo na človeka. Zgolj s tem, če bi v kolektivih prevladovalo spoznanje, da s prekomernim zaposlovanjem u-stvarjajo »nove reveže«, ne razširjajo pa »velikost« in »ugled« podjetja, bi bilo veliko storjenega in odpadle bi številne težave v zvezi z življenjskimi in delovnimi pogoji gradbenih delavcev. Z druge strani pa gre za to, da. sindikalne organizacije še niso storile dovolj pri uveljavljanju in izpopolnjevanju delitve dohodka po delu, s čimer proizvajalci, zlasti pa strokovni kader, niso prišli do prave stimulacije za svoje delo. Ob takih pogojih pa seveda ni prav nič čudnega, da člani kolektivov delovnih organizacij gradbeništva »pozabljajo« možnosti, ki bi jih tej dejavnosti odprla načrtnejša in vsestranska skrb za kadre.
Sredstev (vsaj tega!) zdaj ne manjka...
nje, formiranje in delitev celotnega dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarski organizaciji. Razen papirnate kvalifikacije se jim poveča še osebni dohodek za 2000 dinarjev.
Zanimalo me je, kakšen je povprečni in kakšen je najnižji osebni dohodek v podjetju. Povprečje je 27.000 din za delavke v proizvodnji, na upravi pa 39 tisoč dinarjev. Najnižji osebni dohodek v proizvodnji je 16.800 dinarjev, na upravi pa 29.000 dinarjev.
Moram reči, da me je to zelo presenetilo. Kako da si podjetje s takšnimi gospodarskimi uspehi ne more zagotoviti višjih osebnih dohodkov, kakšna so potem merila za delitev? In kako, da je delo za pisalno mizo toliko bolj cenjeno in stimulirano kot v proizvodnji, torej tam, kjer se ustvarja uspeh podjetja.
Na to vprašanje mi je odgovoril šef gospodarsko računskega sektorja: »Tako malo zaslužijo le nekvalificirane delavke, ki opravljajo izključno nekvalificirana dela. Takšna delavka ima ali celo nima osnovnošolske izobrazbe in ne more dosegati prvo in drugo leto takšnih rezultatov. To se pa mora nekje poznati.«
Sta predhodna izobrazba in nekvalifikacija res edino merilo za nizke osebne dohodke? Ali ni vsakdo, tudi če ne dela v tekočem traku izven norme, vključen v delovno enoto iri je uspeh delovne enote tudi njegov uspeh?
(Nadaljevanje s 1. strani)
mih delavskih svetov, delavskih univerz in sindikatov so bila usmerjena v to. Toda res je tudi, da še ni izoblikovan sistem izobraževanja. Samo seminar, organiziran v podjetju na začetku mandatne dobe, ali obisk nekaterih članov na seminarjih delavskih univerz, sindikalnih in drugih šol sicer predstavlja nekaj na področju izobraževanja, toda še zdaleč ne dovolj.
In drugi vzrok, da je število »molčečih« tolikšno, je metoda dela samoupravnih organov, odnos strokovnih služb do njih, do njihovih odločitev.
O marsičem bi ljudje razpravljali, ker jim za razpravo ne manjka niti znanja in ne poguma. Toda ob vsej njihovi dobri volji jim zmanjka besed. Gradivo za sejo so namreč prejeli prepozno, ali ga sploh niso prejeli, preprosto zaradi tega. ker ga nihče ni »utegnil« pravočasno pripraviti. Na seji pa se izkaže, da bo treba odločati o pomembnih zadevah. In ker ljudje nočejo, da bi jih nekdo imenoval zjel »drobnjakarje«, včasih pa se jim zdi, da odpade
V podjetju so mi namreč povedali, da je osebni dohodek odvisen od individualnega dela, od skupnega uspeha obračunske enote in od gospodarskega uspeha podjetja.
Verjetno bo za nizke osebna dohodke potrebno iskati vzroke drugod; v gradnjo že nekaj let investirajo znatne vsote, torej se morajo znatna sredstva stekati v sklade. Toda, ali se lahko »redijo« skladi v tolikšni meri izključno na račun osebnega standarda delavcev? Ključ za delitev na sklade in osebne dohodje je za »podjetje« baje poslovna tajna. Zato o tem ne bi mogla razpravljati. Vendar so mi na moje vprašanje v podjetju odgovorili:	»Naši osebni
dohodki ne gredo na račun investicij in skladov. Se vedno smo bili z osebnimi dohodki v povprečju z ostalimi podjetji v naši okolici.«
Kaj porečejo na vse to samoupravni organi? Morda bo dovolj odgovor predsednice centralnega delavskega sveta, ko sva se pomenkovali o delu samoupravnih organov. »Ljudi je težko pripraviti, da bi ostajali še popoldne v tovarni na sejah. Večina jih je iz okolice, nekateri so celo dve uri oddaljeni od tovarne. Mnoge so premalo izobražene, da bi lahko reševale pomembna vprašanja. Ob bilancah se zanesemo na to, kar napiše računovodski sektor.« Najbolj živahno je bilo baje na zadnji seji, ko so razpravljali o »dobičku«, ali naj bi ga dali za sklade ali za osebne dohod-
nanje tudi manj odgovornosti, če tiho soglašajo — tako tudi store.
Slaba priprava sej, nepravočasno obveščanje in posredovanje gradiva, tor.ej ni samo obrobno vpršanje metod in vsebine dela samoupravnih organov. To govore tudi ocene v delovnih organizacijah.
Slabo pripravljeno gradivo (kar polovico organizacij ga članom vnaprej sploh ne pošilja) in seveda zavoljo tega tudi pomanjkljivo obravnavanje gradiva s člani kolektiva, sta torej osnovna stvarna razloga za tolikšno neaktivnost v razpravah na sejah. A ne samo to! V 40 c/o anketiranih delovnih organizacij spreminjajo posamezniki sklepe samoupravnih organov, oziroma sklepi niso uresničeni. Strokovne službe menijo, da so sklepi samoupravnih organov v sprejeti obliki neizvedljivi ali celo škodljivi (res je največkrat obratno). Res pa je tudi, da so primeri, ko je gradivo pripravljeno tako, da ga ni mogoče uporabiti in potlej ga člani delavskih svetov omalovažujejo.
Rešitev? Tudi samoupravni organi se bodo morali odločiti
ke. Izglasovali so — za osebne dohodke. Baje je bilo lani podobno in takrat so »obljubili«, da bo letos drugače ... Delitev pa je stvar delovnih enot in odločili so se, da bodo dali več onim, ki najmanj zaslužijo. Ni to nekaj takšnega kot uravnilovka ali morda celo socialna podpora? Ob tem vprašanju imam namreč v mislih 16.800 dinarjev.
Ne vem sicer, kolikšen del proizvodnje soustvarjajo »zunanje sodelavke«, ker je tudi to baje poslovna tajna. Po naloženih policah v skladišču sodeč, pa tega ni malo. Prav je, da podjetja, ki ne zmorejo v pretesnih prostorih vse proizvodnje, dajo delo na dom (o tem govori več zakon o delu na domu, Ur. list LRS 1961/30). Vendar se sprašujem, kakšna spodbuda je to, če dobi nekdo, ki dela doma s svojim strojem na primer izdelavo kravate 18 dinarjev, za nedrček pa 30 dinarjev?
Delavke, s katerimi sem govorila, mi niso mogle odgovoriti na vrsto vprašanj, ker, preprosto povedano, niso vedele odgovoriti nanje. Morda pa vedo vsaj to, da se izdelki, ki jih proizvajajo, dobro prodajajo in da so lahko z vso pravico ponosne na svoje delo? Ali pa bi se morale o vseh odnosih, uspehih in problemih podjetja med seboj pogovoriti, da bi vedele, zakaj si je zares vredno prizadevati?
IVANKA VRHOVCAK
za programiranje svojega dela, za večji red in sistematičnost in gradivo za obravnavo kateregakoli vprašanja mora biti pripravljeno. Potlej tudi ne bo enostranskih obravnav, recimo najpogostejše o tekočih gospodarskih zadevah, najmanj pa o notranjih odnosih, o komunalni in drugi problematiki družbenega standarda. Obravnavanje tekočih gospodarskih zadev mnogokje potisne ob stran obravnavanje organizacije in perspektive delovne skupnosti, posebej še obravnavanje kadrovske politike, izobraževanja, dolgoročnega planiranja, kar vse je običajno — na zadnjem mestu- dnevnih redov in razprav.
Komisija za prošnje in pritožbe Okrajne skupščine je v letu 1962 in v prvem polletju lani prejela 60 pritožb samo iz delovno-pravnih razmerij. Značilno je, da samoupravni organi niso niti eni delovni organizaciji razveljavili sklep komisije za odpoved delovnega razmerja ali sklep direktorja.
Štiri pravne službe pri ObSS in pri občinskih skupščinah so v kratkem obdobju reševalo 498 primerov z delovno-pravnc-ga področja. V 150 je bil spor rešen po mirni poti, v 38 primerih so bile vložene tožbe in v glavnem rešene v korist delavca. Zanimiva je ugotovitev, da se zelo pogosto pojavlja tale kršitev delovnega prava: delovna organizacija izkoristi »preizkusno« dobo delavca zato, da opravi določeno delo, potem pa ga odslovi.
Iz kršitve delovno-pravnih razmerij so razvidne birokratske težnje v posameznih delovnih organizacijah. Tu pride do izraza samovolja posameznikov, samoupravni organi pa temu ne nasprotujejo z razveljavitvijo nezakonitih sklepov. Toda obstoje tudi tendence birokratizacije samoupravnih organov samih. Te se kažejo v izolaziciji samoupravnega organa od delovnega kolektiva, dalje v tem, da posamezni delavski sveti formalno prenesejo odgovarjajoče pristojnosti na delovne enote, dejansko pa onemogočajo njihovo realizacijo itd. V takih primerih se samoupravni organi postopoma tesno povezujejo z direktorjem ali skupino vodečih kadrov in tako se postopoma ustvarja specifično oporišče za birokraizem, ki je pogostokrat tudi odskočna deska za materialne privilegije članom delavskih svetov in upravnih odborov (nameščenje na boljših delovnih mestih razna potovanja na sejme pri nas in v tujini in podobno).
Neredko proizvajalci sami s poveličevanjem vloge direktorja ustvarjajo ugodno ozračje za to, da se uveljavijo birokratski postopki posameznika. Samoupravni organi so potlej fasada, za katero se skriva birokratska samovolja. V nekaterin primerih pa je delo organov samoupravljanja paralizirano tudi zaradi dejavnosti strokovnih kolegijev (težnje po razširitvi pristojnosti strokovnih služb, onemogočanje kontrole nad njihovim delom, vsiljevanje stališč delavskim svetom in upravnim odborom, brezbrižen odnos do njihovih sklepov itd.).
V takšnih odnosih,- ko družbene interese in smotre zastopa ter samovoljno razlaga ozek krog ljudi, se širi nezadovoljstvo delovnih ljudi; iz takšnih kolektivov dežujejo pritožbe vseh vrst na najrazličnejše organe od občine do zveze.
Za nekatere vodilne kadre so predpisi }c nepotreben »birokratizem«, ki jih ovira v njihovih širokopoteznih kombinacijah z dvomljivo gospodarsko in družbeno vrednostjo. In posledice? Okrožno gospodarsko sodišče je prejelo v minulem letu blizu 6000 mandatnih tožb za skupno 6 milijard 200 milijonov dinarjev in blizu 3000 izvršilnih predlogov. Vse to pa je terjalo 120 milijonov dinarjev stroškov' za sodne takse.
Služba družbenega knjigovodstva je lani zavrnila prek 6000 nalogov v skupnem znesku 2 milijardi dinarjev ter tako preprečila nepravilno uporabo sredstev.
Lani je zamudilo rok za predložitev zaključnih računov 20 % delovnih organizacij.
Lani je bilo zabeleženih 126 gospodarsko kazenskih zadev. Od 59 anketiranih podjetij je direktor samo v dveh zadržal izvršitev sklepov zaradi nezakonitosti!
Pojavov kršenja gospodarskih predpisov, materialnega okoriščanja na razne načine, samovoljnega tolmačenja in izigravanja samoupravnih aktov je precej. Vzroki? Tudi v metodi dela samoupravnih organov so. V nekaterih delovnih organizacijah so samoupravni organi sprejemali sklepe, ki so privilegirali posameznika: visoke nagrade mimo in proti načelom delitve po delu, neupravičeno velika udeležba pri gradnji hiš (denarna sredstva, uporaba strojev, prodaja navidezno odpadnega* materiala in podobno).
Za nekatere vodilne kadre so predpisi le nepotrebni birokratizem. Toda! V zadnjih letih ni bilo malo primerov, ko so posamezniki skušali zagotoviti na nezakonit način več sredstev delovni organizaciji, neredko »s tihim« pristankom posameznih vodilnih ljudi izven kolektivov. Dogajalo se je, da takšni ljudje ne samo niso nikomur odgovor j ali (saj so samo pripomogli k temu, da so se sredstva prelila tja', kjer so bila potrebna), ampak so jih neredko celo proglašali za spretne in sposobne gospodarstvenike. Ob tem pa je bilo prezrto, da je potreben le majhen korak in bodo takšni »gospodarstveniki« na podoben način ravnali s sredstvi komune in delovne organizacije, toda tokrat — na svoj račun.
Razprava o vsebini in metodi dela samoupravnih organov je bila nadvse kritična. In kritična je bila namenoma. Takšna naj bi bila v vsaki delovni organizacij pred volitvami samoupravnih organov. Kritičen pogled v bližnjo preteklost naj bi med drugim pripomogel k temu, da bi povsod »odpravljali lastni oportunizem«, se izogibali naštetim in še drugim slabostim in se v perspektivi predvsem zavzemali za progresivne odločitve, ki nal pripomorejo k nadaljnjj rasti delavskega samoupravljanja.
P. D.
ZAPISEK O GOSPODARJENJU IN OSEBNIH DOHODKIH V SEVNlSKI KONFEKCIJSKI TOVARNI »LISCA«
KAJ VSE JE PRIKRITO
POD PLAŠČEM »POSLOVNE TAJNOSTI«?
VEČKRATNA OBREMENITEV
Sindikalne organizacije naj odločneje nasprotujejo vse izrazitejšim težnjam večkratnega obremenjevanja osebnih dohodkov z direktnimi in indirektnimi »obremenitvami« - je bilo sklenjeno na seji predsedstva
Republiškega sveta ZSJ za Hrvalsko
CE so nasprotja med NAČELI IN NJIHOVO URESNIČITVIJO PREVELIKA
NOČEMO
SONCA ZA OBLAKI
V zadnjih letih občine vse-bolj razvijajo prakso, da pridobivajo nova sredstva za proračun prek raznih oblik direktnega in indirektnega obremenjevanja osebnih dohodkov. Pri tem ne skrbe dovolj o gibanju cen, osebnih dohodkov, življenjskih stroškov in o predvidevanjih družbenih planov. Takšna praksa negativno vpliva na gibanje osebnega standarda delavcev in zato je nujno, da organizacije in vodstva sindikatov zavzemajo določnejše stališče do tega občutljivega vprašanja.
To je bila izhodiščna osnova za razgovor na zadnji seji predsedstva Republiškega sveta ZSJ za Hrvatsko.
V IMENU STANDARDA — PROTI STANDARDU
Razumljivo je, da bodo občani tudi v bodoče, je bilo rečeno na seji, reševali številna vprašanja, ki so v zvezi ž izboljšanjem življenjskih pogojev, prek združevanja osebnih sredstev na ravni naselij, krajevnih skupnosti in občin. Toda tu velja izhajati od dejanskega položaja glede življenjskih stroškov in osebnih dohodkov.
Praksa ojx>zarja na vrsto nedoslednosti pri uporabi takšnih načel. Predvsem je treba po-udarati, da no občine, ki vztrajno dokazujejo, da za vse večje naloge nimajo ustrezne materialne osnove in se zato najpogosteje naslanjajo na osebne dohodke delavcev kot na dopolnilni vir dohodka. Drugi razlog obremenjevanja osebnih dohodkov je v tem, da so plani na področju negospodarskih investicij pogostokrat predimenzionirani, oziroma da teh ni mogoče uresničiti iz rednih sredstev. Takšne obremenitve osebnih dohodkov, ki so po oceni predsedstva posebno izrazite v prvih meseeih letos, pogostokrat ne pospešujejo rast osebnega standarda občanov, temveč ga n as tratno — zadržujejo.
Če seštejemo vse oblike dajatev, ki naravnost ali posredno obremenjujejo osebne dohodke od povečanja davka na maloprodajni promet in uvajanja prispevka na neto osebne dohodke, pa do podražitev komunalnih uslug — izhaja, da povečanje življenjskih stroškov znaša tudi po nekoliko odstotkov. V Zagrebu na primer znaša povečanje izdatkov za štiričlansko družino v povprečju 7.8 % ali v absolutnem znesku približno 4000 dinarjev. Podobno je tudi v ostalih središčih.
Davek na maloprodajni promet je povečan v vseh komunah. V številnih znaša ta 3 c/c od neto osebnih dohodkov — v občini Split znaša dopolnilni prispevek 2.86 %, v komunah okraja Karlovac se povzpenja tudi prek 3 %. Na Reki so bseb-ni dohodki občanov obremenjeni s prispevkom za šolstvo z 1.19 %. S priporočilom občinske skupščine delovnim organizacijam pa naj bi le-te izločevale iz svojih sredstev 2 % v sklad za stanovanja borcev,
6 % pa za negospodarske investicije. Za občane Zagreba, ki so do sedaj plačevali prispevek v znesku 1 % za šolstvo in za štiri mesece v minulem letu Prav tako po 6 % za zmanjšanje deficita v socialnem zavarovanju, je uveljavljen te dni nov prispevek — 1 % za investicije v zdravstvu.
OSEBNI STANDARD POD MASKO
Na seji je bilo mogoče slišati tudi takšnele ugotovitve sindikalnih odbornikov iz šte-
vilnih okrajev: družbeni plani komun in okrajev posvečajo zelo majhno pozornost osebnemu standardu občanov in vsem tistim vprašanjem, ki so z njim v neposredni zvezi. Kadar gre za porast osebnih dohodkov in osebne potrošnje, so planska predvidevanja najmanj popolna, pa tudi negotova. Na zborih volivcev in proizvajalcev (takrat ko so bili v razpravi družbeni plani za letošnje leto) je bilo najmanj razprav o osebnem standardu delovnih ljudi’ o okvirih, v katerih naj bi se le ta gibal in povečeval v 1964 letu, čeprav je gotovo, da to občane najbolj zanima. Posledica takšnega »zamaskiranega« obravnavanja osebnega standarda je vse manjše splošno zanimanje delovnih ljudi za zbore in dogovore v kolektivih in v občinah. Omenjeno je bilo več primerov, ko je bilo treba zbore volivcev in proizvajalcev nekajkrat preložiti prav zaradi tega, ker ni bilo na njih udeleženih zadostno število občanov.
Značilno je na primer, da družbeni plan Zagreba za 1964 leto predvideva porast osebnih dohodkov za 11 %. Toda ta porast ni zadosten, da bi uresničili s planom predvideno uresničenje realne potrošnje v višini 6 %. Zato, da bi lahke uresničili takšno predvidevanje, bi morali osebni dohodki porasti za več kot 14 %, kar pa spet ni mogoče pričakovati. Če k temu dodamo še dejstvo, da so življenjski stroški za povprečno družino samo v prvih dveh mesecih letos porasli za 7,8 % — tu je že vključena tudi napovedana podražitev mestnega prometa — je jasno, da gre za nerealne planske kalkulacije.
So še drugi pojavi, ki prav tako zamegljujejo dejansko podobo osebnega standarda občanov. Ti se pogostokrat izražajo v teoriji statističnih povprečij, ki so zasnovana na globalnih podatkih in je prav zaradi tega videti včasih vse lepše, kot pa je v resnici.
Na seji so grajali vztrajna prizadevanja nekaterih delov-
Objektivna, ali vsaj približno verodostojna podoba o krivdi in odgovornosti tako vodilnih uslužbencev podjetja kot samoupravnih organov, bo torej ugotovljena šele čez čas. Vendar zdaj niti ne gre samo za to, da bi iskali krivca. Važnejše je to, da je skupna seja centralnega delavskega sveta in izvršnega odbora sindikalne podružnice v »Kranjskih opekarnah« razkrila, da odgovornosti in očitkov za te nezakonite in tudi neljube dogodke ne kaže naprtiti samo direktorju, bivšemu sekretarju in morda še komu izmed vodilnih uslužbencev, čeprav je res, da so njihovi medsebojni spori, zlasti spor med direktorjem in še-
nih organizacij, da pod geslom dolgoročne skrbi za gospodarski razvoj in osebni standard spremenijo sanacijske kredite v nove investicije.
Zato da bi bila podoba o realnih osebnih dohodkih čim popolnejša, je potrebno videti, kako se giblje povečanje cen. Težnja njihovega porasta je v prvih mesecih letošnjega leta zelo očitna. Po ocenah predsedstva se sprejemajo sklepi o povečanju cen v številnih primerih precej nalahko, ker je ob tem prezrta potrebna pozornost dejstvom, da bo porast cen negativno vplival na življenjsko raven občanov. Glede tega bi morale, kot je bilo poudarjeno.
kretarjem, odločilno vplivali na razvoj dogodkov.
Lahko je namreč zdaj zatrjevati, da niti člani teh dveh organov niso natančno vedeli, zakaj je bil — na upravi v Kranju, ne na obratu Straži-šče! — enostavno razpuščen obratni delavski svet, čeprav bi bilo v bistvu treba izpeljati le nadomestne volitve za izpraznjena mesta tistih članov, ki so zapustili podjetje. Ali pa drugi primeri: Predsednika osrednjega delavskega sveta so razrešili ob _ nadomestnih volitvah za nove člane tega organa. Takrat jim je bilo »pojasnjeno«, da je treba hkrati ponoviti tudi volitve za predsednika! Taka pojasnila je članom samoupravnih organov menda dajal bivši sekretar podjetja, razen vseh drugih funkcij tudi sekretar organov samoupravljanja. On zdaj zatrjuje, da je ravnal po navodilih direktorja, ki to seveda zanika. Člani osrednjega delavskega sveta pa - v7 odsotnosti bivšega sekretarja ugotavljajo, da do njegovega prihoda v podjetje sploh niso imeli nobenih težav. Pričakovali so, da jim bo pomagal, jim je pa dejansko škodil; povzročil, da za čas njegovega službovanja nimajo nobenih zapisnikov in številne druge dokumentacije, za kar ali ni poskrbel, ali pa jim tega ob odhodu iz podjetj.a ni predal.
Ob tem, kar je samo po sebi zgovorna podoba razmer v »Kranjskih opekarnah«, kaže oremisliti zgolj o družbeni odgovornosti samoupravnih organov in političnih organizacij v »Kranjskih opekarnah«. Kako to, da so vsi skupaj, če očitki
sindikalne organizacije zavzemati odločnejša stališča.
Sklenjeno je bilo, da morajo biti ti problemi v prvem planu delovanja sindikalnih vodstev. Občinski sindikalni sveti naj spremljajo in analizirajo gibanje cen in življenskih stroškov in s svojimi ukrepi vplivajo na politiko organov v komuni. Poudarjeno je bilo, da morajo biti napori občin usmerjeni predvsem na povečanje proizvodnje in produktivnosti v delovnih organizacijah in hkrati s tem na zmanjšanje materialnih stroškov. To mora predstavljati osnovni pogoj za povečanje ma-ternalne osnove, . za dohodek občine in za porast standarda občanov.	S. M.
seveda držijo, dopustili, da jih uslužbenci v upravi, v bistvu in dejansko izvršni organi samoupravljanja, na tak način in skozi daljšo dobo zavajajo n zmoto? Zakaj so tako hitro »verjeli« vsakemu pojasnilu, da bi se kasneje sami pri sebi vpraševali, ali je prav, kar ukrepajo na upravi podjetja na osnovi njihovih sklepov? Kako je sploh mogoče, da niti člani samoupravnih organov niso bili natančno obveščeni vsaj o najvažnejših zadevah? Razrešitev in odpust predsednika osrednjega delavskega sveta ter razrešitev obratnega delavskega sveta nedvomno sodijo med take zadeve. Ali je bilo, naposled, res potrebno čakati toliko časa, da so si nekateri posamezniki v imenu organov samoupravljanja dovolili preveč in so se ti organi, skupaj s političnimi organizacijami, šele tedaj zdramili in zahtevali odkritega odgovora? Ali je po vsem tem sploh čudno, da je na omenjenem sestanku razrešeni predsednik obratnega delavskega sveta v Stražišču skoraj celo uro vpraševal,N zakaj se v podjetju dogaja to in ono, ne da bi samoupravni organi in politične organizacije o tem sploh kaj natančnega vedeli?
Gre torej med drugim tudi za to, da v »Kranjskih opekarnah« ni mogoče govoriti o kakršnem koli zadovoljivem informiranju. kar so samoupravni organi nedvomno dolžni zagotoviti slehernemu zaposlenemu in tako tudi sami sebi. Po 14 letih samoupravljanja v našem gospodarstvu je menda prišel čas, da bi tudi kolektiv »Kranjskih opekarn« zvedel za razmere in dogajanja ter gospodarjenje v svoji delovni organizaciji, saj si brez -tega odločanja o gospodarjenju in s tem resničnega samoupravljanja ni več mogoče predstavljati. To zadnje naj bo tudi odgovor na očitke na zadnjem zasedanju osrednjega delavskega sveta (že tri dni po omenjenem skupnem sestanku) češ da tisk pristransko in površno poroča o tako kočljivih in nevšečnih problemih. -raG
Enajstega februarja letos so v tovarni železniških vozil v Mariboru prenehali z delom za jugoslovanske železnice oziroma železniška transportna/ podjetja. Preden je prišlo do premirju, je minilo štirinajst burnih dni. Železnica se je namreč posluževala vpliva političnih forumov, kot preizkušenega načina posredovanja iz administrativnih časov, ki pa se je tokrat obrnil proti železnici, ki ne razume dovolj ekonomske upravičenosti zahtev tovarne železniških vozil v Mariboru in podobnih tovarn v Jugoslaviji.
Povod za tak skrajni ukrep tovarne železniških vozil v Mariboru je bil formalno v tem, da železnica ni hotela pristati na zvišanje cen njihovih storitev, ki je v danih razmerah utemeljeno, dejansko pa je to protest zoper neupravičeno pokroviteljstvo železnice, nad tovarnami, ki so bile nekoč njihove remontne delavnice. Železnica namreč še vedno ohranja s temi svojimi poslovnimi partnerji takšne vzajemne odnose, ki njej zagotavljajo v bistvu vse pravice: v določanju cen, rokov, pena-lov obsega popravil "in izvajalcev popravil oziroma remonta železniških vozil. Na ta način pa je prizadetim delovnim organizacijam onemogočeno programiranje proizvodnje, in kar je še važnejše, industrializacija remonta.
Velike težave pa so s cenami: tovarna železniških vozil v Mariboru bi namreč lahko z uveljavitvijo svojih konceptov gospodarjenja pocenila lastno ceno storitev za železnico, seveda, če bi železnica z njo sodelovala pri razvoju podjetja. V nasprotnem primeru, ko železnica tega noče usvojiti, je izhod samo v povišanju cen storitvam oziroma izločitvi remonta iz proizvodnega programa tovarne. Vse to pa je združeno z velikimi preusmeritvami v proizvodnjo samo novih železniških in cestnih vozil, na kar se je tovarna tudi orientirala, da ne bi tvegala perspektive oziroma eksistence svoje delovne organizacije.
NASPROTJE SE JE ZAČELO
S SAMOUPRAVLJANJEM
Kakor se čudno sliši, je nastal problem odnosov med tovarnami železniških vozil in železnico s trenutkom, ko smo uresničili zamisel o samoupravljanju. Tedaj so se namreč te tovarne osamosvojile, vendar so bile še deset let domala v popolni odvisnosti od železnice, ki je pač tako dolgo še ostala centralizirana, ob osamosvojitvi tovarn pa si je zagotovila pri njih ves svoj remont pod takšnimi pogoji, kakršni so njej ustrezali. Ker je v tem času železnica še podaljšala čas uporabe vozil med dvema popraviloma od 12 na 18 mesecev, je s tem sprostila zmogljivosti tovarn, hkrati pa jim je tudi znižala ceno norma-ur, za enako delo kot prej v istem času jim je manj plačala. Tako je gospodarjenje tovarn železniških vozil utrpelo izgube v gospodarjenju na dveh frontah. Prvič: morali so sc potegovati za vsako delo, ki jim ga je dajala železnica, drugič: morali so pristati na vsako ceno. ki jim jo je priznala za to delo. Razen tega pa ni imela železnica nobenih obveznosti tudi v dostavi vozil, ki jih je dajala v popravilo.
Zaradi tega je naenkrat nakopičila velike količine vozil v tovarno, drugič je delovni organizaciji zopet primanjkovalo dela. To pomeni, da je bil ritem remonta oziroma proizvodnje, če to delo tako imenujemo, povsem neurejen. K vsemu temu pa dodajmo še roke remontov, ki jih je tudi diktirala železnica. Podjetje je plačevalo penale, za katere bi lahko rekli, da so bili v pretežni meri špekulativni način ustvarjanja dohodka železnice. Da bi bila mera zvrhana, pa železnica po vsem tem delovni organizaciji kljub zahtevanim in dobljenim garancijam niti zaupala ni, kajti vsako delo so nadzorovali (to velja še zdaj) posebni inšpektorji, ki so si lahko privoščil) reklamacije na licu mesta, kar pomeni, da so bile reklamacije lahko tudi neutemeljene, podjetje pa jih n? moglo odklopiti.
Izhod iz takšnega položaja pa je bil samo eden:	da se
podjetje preusmeri v proizvod-
njo novih vozil in v sodelovanju s podobnimi proizvodnimi organizacijami. V primeru tovarne železniških vozil v Mariboru gre za preusmeritev v proizvodnjo vseh vrst železniških vozil in za kooperacijo v proizvodnji cestnih vozil s to-tovarno avtomobilov Mariboru.
KLIN SE S KLINOM ZBIJA
Le na ta način, menijo v tovarni, so prišli do tega, da so pogojem železnice zoperstavili svoje pogoje. Saj je vendar železnica doslej nastopala nasproti njim kot monopolist, ki lahko da ali pa ne da delo takšni delovni organizaciji. Z drugimi besedami: železnica je ne samo diktirala razvoj teh tovarn (dejansko jim je onemogočala) temveč tudi praktično odločala o standardu zaposlenih v teh tovarnah. Pomanjkanje stanovanj za delavce je samo eden izmed rezultatov takega gospodarjenja železnice s formalno samostojniTni gospodarskimi organizacijami.
Po vsem tem je povsem logično, da so se te delovne organizacije poslužile možnosti, ki jim jih dajejo dogovori v njihovem poslovnem združenju »Šinvoz«: dogovorile so se za delitev dela in sicer tako — vsaka tovarna naj bi popravljala le določene serije vozil, katerih druge tovarne ne bi popravljale. Železnica je seveda takoj ugotovila, da gre tu za poskus uveljavitve monopola, na osnovi katerega bi prisili železnico k plačevanju takšnih cen storitvam, kakršne bi diktiralo združenje oziroma podjetja. Toda pri tem ne gre toliko za cene, kolikor za pogoje dela. Saj smo že ugotovili, da tare tovarne železniških vozil problem programiranja proizvodnje. Normalno je, da zahteva vsaka tovarna sklenitev pogodb, vs.ij v principu, že konec tekočega leta za drugo leto. Železnica pa nikdar, ni bila pripravljena skleniti pogodb prej temveč le pozneje. Lani je sklenila pogodbo s tovarno železniških vozil v Mariboru — tako pa seveda tudi z drugimi — šele avgusta. Letos pa so sklenili pogodbo v tej tovarni — prvi v Jugoslaviji — šele osemnajstega marca in sicer predvsem za potrebe Slovenije, toda to šele po štirinajstdnevni prekinitvi dela za železnico.
To kar želi tovarna železniških vozil v Mariboru in sorodne tovarne, je torej predvsem pravilen ekonomski odnos z železnico, na osnovi katerega si lahko programira delo. Razen tega pa predlaga uvajanje industrijskega načina remonta, ki je možen z uveljavljanjem izmenjalnega. sistema remonta.
Prav zaradi tega ker železnici tak način sodelovanja ni ustrezal, lahko trdimo, da je letos doseženo soglasje samo premirje, ki se bo morda k letu znova razplamtelo v spor, če ne bo tovarni ustreženo vsaj toliko, kolikor gre za najnujnejše zadeve njenega bolj načrtnega gospodarjenja.
NAPREDEK IZSILJUJE SVOJE PRAVICE
Kot smo rekli v naslovu: Nočemo sonca za oblaki! Moto vsega spora med obema skupinama podjetij je prehudo nesoglasje med načeli samo upravljanja in gospodarjenja in njihovo praktično uresničitvijo. To pa pomeni, da med delovnimi organizacijami ni nasprotij, kajti tako delovne organizacije tovarn železniških vozil kot delovnih organizacij železniških transportnih podjetij težijo za čim bolj sproščeno ekonomsko upravičenim gospodarjenjem na osnovi vseh pravic in dolžnosti, ki jim jih nalaga samoupravljanje. Tako ene kot druge pa ovira v tem še vedno premalo uresničena decentralizacija na železnici. Oboji si torej vsak po svojih močeh prizadevajo te pravice dohiti iz rok tistih, ki si jih pridržujejo.
Prekinitev ^ela tovarne železniških vozil za železnico ima torej v bistvu enak značaj kot vse prekinitve dela, o katerih smo že doslej govorili oziroma, ki so bile doslej zapažene. Je pač tako, da si napredek izsiljuje svojo uveljavitev včasih tudi s skrajnimi sredstvi.
viktor Sirec
Pred nedeljskim družinskim izletom	FOTO: M. ŠPAROVEC
Ena lastovka še ne naredi pomladi...	FOTO: M. ŠPAROVEC
NA ROB TE2KO RAZUMLJIVIM DOGODKOM V »KRANJSKIH OPEKARNAH«
zakaj Sele zdaj?
Posebna komisija pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev bo šele raziskala potek dogodkov in vzroke težko razumljivih razmer v »Kranjskih opekarnah«, kjer so nezakonito najprej razrešili, potem pa odslovili iz podjetja predsednika osrednjega delavskega sveta, razpustili obratni delavski svet in sindikalni pododbor enote Stražišče ter dopustili številne druge nezakonitosti in napake, kar je samo še poslabšalo že tako ne preveč vzorne notranje odnose v kolektivu.
VIKTOR SIREC:
Perspektiva je gospodarjenju.
Illlllll!illlll!llllllllll!l!ll!lllll!lllllllll!!llllllll!llllllll!!lllllll!![|||||||lllllll!!lllllll]!!!llll!l!!l
llllllllll!llll!lll!lllllll!!lllllll!!!lllllll!lllllllll!!llllllll!llllllllll!!l!ll!lllll!!!llllll!!llllllll!!lllll!!!llllll!l!!llll!lllll!ll!!!!llll!!!l|j|l!lllllllllll!!llllll!!!!l!lll|(l!llllll!!llllll!lllllll!ll!!llllll!!l!lllll!l!llt
Analiza
gospodarjenja
Mi vsi, kar nas je odraslih v državi, vemo, kako je treba gospodariti. Saj smo vendar gospodarji! Ne verjamete? Saj vendar vidite, da nenehno analiziramo gospodarjenje v podjetjih, komunah, na konferencah družbenih organizacij in celo tudi doma. O dohodkih, stroških, rentabilnosti in sploh vseh gospodarskih kazalcih govorimo z enako gotovostjo kot o vremenu. Analiziramo torej gospodarjenje s takšno zanesljivostjo in ročnostjo, kot gospodinja kuha kosilo ali kaj drugega ...
Govorim kot znanec Peter! Nič čudnega, saj so to njegove, misli. Nalezel sem se njegove teorije o analiziranju gospodarjenja. Toda — on nima samo teorije o analiziranju gospodarjenja, temveč tudi priročnik za analiziranje gospodarjenja. Seveda je ta priročnik njegova poslovna tajnost. V njem so namreč recepti za analiziranje gospodarjenja. Da, natančno tako kot v kakšni kuharski knjigi.
Trprašajte ga: kako naj naredim analizo gospodarjenja? y Odgovoril vam bo: to je odvisno od tega, kakšno analizo potrebujete: navadno, razvodenelo, zabeljeno, popoprano... Ne razumete?! Potem sploh ne veste, kako se dela analiza gospodarjenja! Poslušajte! Če hočete narediti takšno analizo gospodarjenja, kakršno potrebujete, potem vzamete najprej vse potrebne številke, od obsega proizvodnje, preko najrazličnejših dohodkov, prispevkov -od dohodkov, stroškov, osnovnih sredstev, števila zaposlenih, števila opravljenih ur, do... Skratka, vse za analiziranje gospodarjenja potrebne številke zberete, jih dobro premešate, pretresete, pregrejete ali prekuhate in po potrebi zabelite, razredčite oziroma razvodenite, popoprate in tako dalje, in tako dobite ustrezne rezultate analize gospodarjenja.
Ste mogoče predsednik občine, ki je do grla zadolžena z negospodarskimi investicijami in potrebujete denar od podjetij, da bi se z njim rešili dolgov? Če ste, potem potrebujete razvodenelo analizo gospodarjenja. Postopka vam ne bom ponavljal. Osnovni postopek je isti za vse vrste analiz. Dodate še odstotke, indekse, primerjave z drugimi podjetji in komunami in poskrbite za to, da ostane na površju jasno izražena tista karakteristika podjetja, ki je za podjetje najbolj ugodna, da se torej vse ostalo o podjetju izgubi v analizi. Eno podjetje je na primer samo rentabilno, drugo samo ekonomično, tretje.. . Uspeh je zagotovljen. Iz hvaležnosti, da ste thko analizirali gospodarjenje v komuni, bodo podjetja zbrala še zadnje dinarje in vam jih dala za kritje vaše izgube.
Qite direktor podjetja, v katerem je delitev osebnih do-^ hodkov slaba, prav tako organizacija dela, prodaja peša,
vi pa želite dopovedati sebi in predvsem občini, da dobro gospodarite. Vi potrebujete »zabeljeno« analizo gospodarjenja. K vsem osnovnim podatkom, ki so potrebni za normalno analizo, dodaste še podatke o plafoniranih cenah, če imate prodajne cene določene. Naštejete vse možne podražitve. Prištejete vsako desetinko odstotka večjih prispevkov družbi za nekaj let nazaj. Spregovorite o vseh možnih (predvsem neuresničljivih) investicijah, ki bi vam omogočile večanje produktivnosti. Ne pozabite na posledice dosedanjih vlaganj. In sploh — analizo zabelite z vsem, kar vam je na razpolago. Tako dokažete, dq je vaše slabo gospodarjenje celo boljše od gospodarjenja drugih podjetnejših delovnih organizacij.
Nek,o društvo potrebuje dotacije. Kako naj analizira gospodarjenje? Tako, da dokaže, da vse tiste analize v občini, ki trdijo, da podjetje ali več podjetij slabo gospodari, ne držijo. Zainteresirana podjetja bodo za takšno analizo društvu nadvse hvaležna in — dotacija je zagotovljena! To pa je popoprana analiza gospodarjenja.
In tega je seveda še več. Podjetje, ki je pred likvidacijo oziroma integracijo, lahko dokazuje, da za tak svoj položaj! sploh ni krivo. Dokazuje pač, da v analizi, ki navaja nasprotno, niso zajeti podatki o znižanju življenjskih stroškov, vpliv revalorizacije, amortizacije, upHv prehoda na obračun dohodka po plačani realizaciji in še marsikakšen podoben vpliv, na katerega niso mogli vplivati. Važno pa je, seveda, da o svojih notranjih rezervah in slabostih ne govorijo.
f rprašajte Petra, v čem je skrivnost njegovega načina l/ analiziranja gospodarjenja. Rekel vam bo, da to sploh
ni skrivnost, temveč vic! »Vic uspeha je v prepričljivosti takih analiz! Mar ni javna tajnost, da smo pri nas vsi dovzetni za prepričevanje.« In če analiza ne prepriča? »■Nič zato: na napakah se učimo! Bomo pa znova analizirali gospodarjenje. Saj vendar živimo od analiz gospodarjenja.«
P. s.: To je samo analiza analiziranja gospodarjenja — tudi po Petrovem receptu.
Objektivni vzroki
V stanovanjski skupnosti »Lepi vrt« so zgradili stanovanja na ključ in ključe razdelili stanovalcem, ki so bili celih dvanajst mesecev navdušeni nad svojimi novimi, modernimi domovi. Trinajsti mesec pa je bil deževen in — skozi strehe, ki so bile ravne, je začelo kapljati. Gospodinje so pograbile najbližje posode in začele loviti vanje vsiljivo deževnico. Hišni sveti so sklicali seje, stanovanjska skupnost pa je imenovala komisijo in ji naročila, naj poišče krivca, ki je za tako stanje odgovoren. Upala je namreč, da ji bo uspelo popraviti hiše, čeprav nima, tako kot tudi hišni svet, denarja za to.	y
Po vsestranskem premisleku se je komisija napotila k arhitektu.
»Z ozirom na dejstvo, da so projekti vaše delo ...« je spregovoril predsednik komisije in pojasnil vzrok svojega prihoda.
»Obžalujem,« je odgovoril arhitekt. »Upoštevati sem moral urbanistične načrte. V imenu lepote mesta ...«
Objektivno so torej vzrok težav stanovalcev — urbanisti.
»Kaj pa imajo ideje opraviti z gradnjo hiše?- so bili urbanisti ogorčeni. »Stanovanja vendar ne delamo iz idej, temveč iz opeke, cementa in drugega gradbenega materiala. Sicer pa imate garancijo gradbenega podjetja.
Tovariši iz komisije stanovanjske skupnosti so se opravičili in odšli v gradbeno podjetje.
»Garancijo smo res dali, to-
da kaj moremo, če pa je ozračje nasičeno s plini iz kemičnih tovarrt za mestom,« je vzdihnil direktor gradbenega podjetja. »Mi smo vam pokrili hiše z debelejšo pločevino, kot je bilo v načrtih, pa je, kot pravite, že vsa razjedena. Vprašajte v tovarni, zakaj puščajo v zrak toliko nevarnih plinov.«
V kemični tovarni so jim pokazali najrazličnejše naprave, ki preprečujejo uhajanje večine plinov iz izparin.
»Več ne moremo storiti,- so dejali. »Saj nimamo nobenega vpliva na vreme. To je delovno področje meteorologov. Če bi lahko usmerjali zračne tokove, bi to rade volje storili.«
Komisija se je odpravila še k meteorologom.
»Veste kaj vam svetujemo,-so se oglasili meteorologi, ko so slišali zgodbo stanovanjske skupnosti. »Nabavite si dežnike. Drugih sredstev za obrambo pred padavinami ne poznamo.«
Komisija je poročala o svojih izsledkih stanovanjski skup-. nosti, ta pa je njene ugotovitve sporočila hišnim svetom in ti stanovalcem. Potem so bili v štiriindvajsetih urah razprodani vsi dežniki, sončniki in podobne naprave v vsem mestu.
Ni pa še minil en sam dan, ko so ugotovili, da tudi dežniki puščajo.
Stanovanjska skupnost je imenovala novo komisijo, ki je ugotovila, da je nečak glavnega meteorologa zastopnik tovarne dežnikov. V tovarnah pa so zvedeli, da je tkanina, iz katere delajo dežnike, premočljiva iz objektivnih vzrokov, če ne verjamejo, naj kar vprašajo v tekstilnih tovarnah.
Ali bo komisija svoje delo kdaj končala, ni znano. Ker pa so si že doslej nabrali dovolj objektivnih vzrokov, so si iz objektivnega vzroka najeli kredit za popravilo hiš.
Zdaj upajo, da bo družba vse te objektivne vzroke upoštevala in jim dolg zbrisala.
Osebni dohodki
Do nedavnega so bili v komuni »Brezdno« zelo zaskrbljeni nad dejstvom, da je treba osebne dohodke povečati na 25:000 dinarjev mesečno. Ekonomisti so izjavili, da tega ni mogoče storiti drugače kot gospodarsko. To pa pomeni, da osebnih dohodkov ni mogoče zvišati naenkrat. Seveda je zaradi tega nastal politični problem. Ekonomisti so sicer prepričevali, da je to linija in da je torej treba akcijo podpreti, toda zaman. Delavci pa so seveda zopet po svoje negodovali in očitali ekonomistom, da jim odjedajo kruh.
Polemika bi se nemara nadaljevala, in kdo ve, kakšen bi bil njen konec, če se ne bi vmešal knjigovodja Stefek in dokazal, da zvišanje osebnih
dohodkov sploh ni ekonomski, temveč knjigovodsko tehnični problem, oziroma vprašanje — knjigovodske spretnosti. Takoj v začetku je poudaril, da je pač treba sinhronizirati osebne dohodke s cenami in te z družbenimi dajatvami. Zato namreč, ker je nenormalno, da bi se dvigale samo cene ali samo stroški ali pa oboje, ne pa tudi osebni dohodki.
»Dejstvo je,- je poudaril, »da imamo dovolj sredstev v skladu osebnih dohodkov za še večje povišanje osebnih dohodkov, če je treba. Zakaj potemtakem ne bi zvišali osebnih dohodkov? Mar zaradi tega, ker plačujemo od osebnih dohodkov delavcev družbi prispevke? Zakaj pa ne bi teh prispevkov plačevali iz stroškov podjetja? V tem primeru bo dobila družba od nas svojey delavci pa bodo imeli večje osebne dohodke in sklad osebnih dohodkov bo ostal nespremenjen. Še več! Sploh nam ne bo treba ustvarjati več dohodka, kot trdijo ekonomisti, ki se na knjigovodstvo sploh ne razumejo!
Res je, da bodo potem stroški podjetja nekoliko večji. Toda — kaj storiti! Mi bomo za toliko povišali prodajne cene in stvar bo v redu. Nihče ne bo prizadet', ne družba, ne podjetje in tudi delavci ne, saj bodo dobili višje osebne dohodke. Celo znatno višje kot pa bo zvišanje cen, ker je dinar v stroških desetkrat več vreden kot pa v dohodku, ki ostane podjetju.«
Delavci so bili s knjigovodjo nadvse zadovoljni, saj je rešil problem njihovih osebnih dohodkov, kot bi mignil, predstavniki komune pa prav tako, kajti tovariš Štefek je1 preprečil politični problem, ki so ga skuhali črnogledi ekonomisti, katerih vpliv je — tudi to je
dokazal knjigovodja Stefek — destruktiven.
Naslednjega dne je delavski svet sklenil knjigovodji Stefe-ku zvišati osebne dohodke, ekonomistom pa odpovedati službo.

»Razvoj našega gospodarstva je na ravni, ki zahteva višjo stopnjo razvoja, zato smo se odločili za skrajšanje delovnega časa,- je pojasnjeval predsednik občinske skupščine odbornikom. »Da bi nam akcija čim bolje uspela, smo predpisali formule za analiziranje pogojev za skrajšanje delavnika. — Tako smo vso zadevo poenostavili in poenotili in s tem omogočili delovnim organizacijam v najkrajšem času skrajšati delavnik.«
Potem jim je pripovedoval, kako so se tega dela lotili v oiroju za lepoto narave. Tamkaj so namreč vsi vodilni uslužbenci delali analizo za skrajšanje delavnika več kot šest tednov. To je analiza, ki so jo potem na občini še dalj časa pregledovali, preden so predložili predlog biroja
Skrttj-
sanje
delov-
nika
za skrajšanje delavnika skupščini.
»Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je to prva taka analiza ne samo v občini, temveč tudi v republiki!« je poudaril predsednik in pojasnil, da noben drug biro, ustanova ali zavod še ni storil ničesar za prehod na skrajšani delavnik.
Tudi na tej seji so s ponosom razkazovali analizo biroja za lepoto narave. Zakaj pa tudi ne, saj je bila napisana na najfinejšem papirju posebnega formata, s pisalnim strojem, ki ima ležeče črke in — vezana je bila v usnje, na katerem je bil vtisnjen grb socialistične republike. Skratka: odlična, vzorna, najlepša analiza, kar jih je doslej kdo v komuni naredil.
Po vsem tem so si odborniki komaj upali kaj pripomniti. Odbornik Zdravko pa se je vendarle opogumil in vprašal:
»Kaj pa pravzaprav dela ta biro?«
Predsednik se je rahlo zmedel, potem pa zaprosil predstavnika podjetja, naj kar sam odgovori.
Predstavnik biroja je pojasnil, da delajo načrte za olepšanje narave, in sicer na osnovi študij prav takšnih birojev v tujini. Svetujejo vsem, ki se zanimajo za lepoto narave, kako naj si to lepoto ustvarijo, seveda po njihovih načrtih in za te svoje usluge izstavljajo račune podjetjem, krajevnim skupnostim, komunam in hišnim svetom.
Potem je predstavnik biroja razložil, kako so prišli do rezultatov, ki so jim omogočili prehod na skrajšani delavnik in na primer nekaj formul znova preračunal. Ker je stresal številke kot iz rokava, so bili odborniki od njegovega predavanja tako prevzeti, da niti podvomili niso v utemeljenost analize — razen odbornika Branka, ki pa je vselej veljal za malce čudaškega in počasnega v dojemanju.
»Meni pa vse to skuhaj še vedno ni jasno,« je povedal in pogumno p enesel posmehljive poglede tovarišev, med katerimi je stal. »Povejte mi, prosim, z besedami na najbolj enostaven način, kaj ste konkretno storili za skrajšanje delavnik?!«
»Konkretno?!« se je popraskal predstavnik podjetja po pleši. »Konkretno smo prepovedali med vfadnim časom opravljati honorarna dela.«
Pred V. kongresom ZSJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
iz leta v leto čedalje večji pospešek.
Izven vsakega dvoma je družbeno-ekonomski učinek, ki bi ga imela politika polne zaposlitve. Ta politika bi še posebej izboljšala pogoje za zadovoljevanje neposrednih potreb družine.	*
Predvsem bi pocenili delovno mesto in s tem razbremenili gospodarstvo, ki ga visoke iz-vengospodarske investicije zavirajo v rasti. Dosegli bi, da bi se razmeroma zožila fronta iz-vengospodarskih investicij, kar bi konec koncev prispevalo k temu, da bi bolje zadovoljevali potrebe po stanovanjih in po drugih objektih družbenega standarda že urbaniziranega prebivalstva oziroma tistih zaposlenih, ki so že dalj časa v delovnem razmerju. Glede na veliki vpliv življenjskih razmer na proizvodnost zaposlenih bi to nedvomno prispevalo k višji ravni proizvodnosti.
Polna zaposlitev, ki zajema tudi vključitev žensk v delovni proces, razširja materialno bazo družine in bistveno izboljšuje strukturo osebne potrošnje. Višji osebni dohodki izboljšujejo strukturo življenjskih stroškov družin in strukturo prehrane. Analize o gibanju življenjskih stroškov družin in družinskih proračunov kažejo, da obstaja tesna zveza med tema či-'niteljema. Z večjimi dohodki družine se spreminja struktura prehrane, zmanjšujejo se množine manj kvalitetne na račun boljše hrane.
Po drugi strani se z zvišanjem osebnih dohodkov v družinskem proračunu naglo zmanjšuje delež stroškov za osnovne življenjske potrebe (prehrana, obleka, obutev in stanarina), zvišuje pa se delež izdatkov; ki zares pomenijo višjo življenjsko raven (nakup opreme za gospodinjstvo, storitve raznih servisov, stroški za oddih itd.), to pa zagotavlja višjo kulturno in strokovno raven proizvajalcev. Prej smo ugotovili, da je intenzivno zaposlovanje družinskih članov — razen naraščanja proizvodnosti — eden prvih pogojev za večje dohodke družine. Hkrati so višji dohodki pogoj za to, da se nekvalificirano delo v gospodinjstvu ekonomizira z večanjem finančnih možnosti za plačevanje ekonomskih uslug, za nakup gospodinjskih strojev, možnosti plačevanja servisnih uslug itd.
Že spočetka smo rekli, da je zvišanje družinskega proračuna samo ena izmed oblik zadovoljevanja potreb v gospodinjstvih; drugi, zelo pomemben vidik pa je vloga družbenega či-nitelja.
Osnovno materialno bazo mora družba ustvariti s tem, da podpira tudi graditev stanovanj, da, gradi ustanove za vzgojo in zaščito otrok ter obrate družbene prehrane, servise, pralnice in likalnice, da podpira razvoj konfekcije itd. Element, pomemben za kar najboljše zadovoljevanje potreb, je tudi funkcionalnost teh objektov. Za fizično razbremenitev družinskih članov in za smotrno uporabo časa je velikega pomena tudi vprašanje, ali je njihovo stanovanje optimalno postavljeno z urbanističnega vidika. Važno je namreč, ali sta blizu trg in šola, ali so prometne zveze dobre, ali je stanovanje grajeno tako, da omogoča smotrno opravljanje domačih del. Polna zaposlitev družine in vključevanje žene v proizvodni proces zahtevata, da njen čas cenimo mnogo bolj kot doslej, da njena opravila v hiši v čim širšem obsegu prevzame družba, s tem da jih mehanizira.
Kadar še zaposli mati, je nujno zagotoviti varstvo otrok. Skrb za otroke, tako za predšolske kakor za šolarje, ne sme biti prepuščena samo staršem, marveč mora družba razvijati osnove/in oblike skrbi za otroke, kar je predvsem naloga in dolžnost komune.
Razen tega prinaša polna zaposlitev vprašanje družbenega opravljanja osnovnih eksistenčnih gospodinjskih del, kot je prehrana družinskih članov, delovanje uslužnostnih servisov, pralnic itd.
DRUŽBENA POMOČ DRUŽINI
PRIHAJA NAJPREJ PREK KOMUNE
Pri urejanju teh vprašanj moramo postaviti družino v ustrezen družbeno-ekonomski prostor in jo materialno povezati s tistimi enotami, ki -so ji najbližje. Sodimo, da je komuna tisti družbeno-ekonomski prostor, v katerem naj se uskladijo materialne možnosti družbe in kjer je treba obravnavati družino in gospodinjstvo kot skupek interesov proizvajalcev in potrošnikov. Tu in v krajevni skupnosti je treba skladno uporabljati sredstva komune, gospodarskih organizacij in občanov z namenom, da bi s ti-
SKRB ZA SODOBNEJŠE ZADOVOLJEVANJE POTREB DRUŽINE IN GOSPODINJSTVA '

stim, kar je na razpolago, zagotovili delovni družini največjo možno pomoč. Takšna orientacija bi omogočila pravilno planiranje zmogljivosti, izbiro in realizacijo objektov, ki zadovoljujejo najbolj aktualne potrebe delovnih ljudi v skladu z njihovimi možnostmi, ter optimalno izkoriščenost sedanjih in bodočih kapacitet. Na novem področju je nujno potrebno študijsko poglobljeno delo, ki zajema planiranje in programsko . določanje potreb, realno predvidevanje sedanjih in bodočih kapacitet ter možnosti za finansiranje in kreditiranje. Statistični podatki kažejo, da ustanove in objekti družbenega standarda s svojimi zmogljivostmi niti približno ne ustrezajo dejanskim potrebam delovnih ljudi in družin, hkrati pa niti tiste kapacitete, ki jih imamo^ niso izkoriščene v celoti. Vemo, da ustanove, ki so namenjene dnevnemu bivanju otrok, niso povsem zasedene, in sicer zato ne, ker so drage.
Mnogi serVtsi krajevnih skupnosti delajo usluge pretež-. no gospodarskim organizacijam, čeprav so bili ustanovljeni izključno z namenom, da bi zadovoljevali potrebe družine in gospodinjstva. Uslužnostne obrtne delavnice in organizacije se pogosto spreminjajo v proizvodne organizacije, s čimer se odmikajo od svojega prvotnega smotra in namena. S tem izgubljajo del učinka še tiste male vloge na tem področju.
Pomanjkljivosti pogosto izvirajo iz dejstva, ker v mnogih statutih komun niso podrobneje opredeljeni mesto, vloga in način poslovanja družbenih služb (potrebe niso usklajene z možnostmi, ni učinkovitega programa, ni določen način finansiranja). Dodati je treb^ tudi nedoločenost v občinskih planih. Ce ti niso konkretni — pogosto je z njimi tako — to mora negativno vplivati na urejanje te problematike. Zato je treba vnesti v sedemletne plane komun dolgoročne programe za razvoj teh služb, v letnih planih pa natančno opredeliti njihove naloge.
Iz vsega tega izhaja, da je vloga komune kot organizatorja, usklajevalca in usmerjevalca politike družbenih služb — torej vloga objektivne družbene sile —- izrednega pomena. Kljub temu moramo poudariti, da bi mogle delovne organizacije izdatneje sodelovati v prizadevanju za izboljšanje življenjskih razmer družin. Sedanji statistični podatki in ankete o porabi sredstev v skladih za skupno potrošnjo v delovnih organizacijah kažejo, da imamo znatne neizkoriščene možnosti za odvajanje sredstev * ta namen.
Kratek povzetek: z večjimi denarnimi sredstvi komune in delovnih organizacij, z bolj smotrno uporabo sredstev, z boljšo usklajenostjo družbenih organov, s . kratkoročnimi in z dolgoročnimi programi na ravni komune, z učinkovitim finansiranjem, s formiranjem skladov (v komuni) za varstvo otrok, kakor tudi v dolgoročnej-’ šim kreditiranjem bi mogli doseči boljše rezultate pri ustvarjanju in širjenju materialne osnove za kritje potreb družine in gospodijstva.
Razen tega moramo poudariti pomembno vlogo subjektivnih sil, ki so bile doslej premalo angažirane ob teh vprašanjih. Dejstvo je, da se sindikati, zlasti še sindikalne podružnice in občinski sindikalni sveti v minulem obdobju niso dovolj odločno in dovolj aktivno zavzemali za to, da bi vsebovali programi delovnih organizacij in komun več konkretnih rešitev. Prav tako se niso dovolj zavzemali za to, da bi komune pomagale delovnim organizacijam pri reševanju nekaterih problemov.
Z namenom, da bi dobili boljši pregled nad problematiko in, da bi pravilneje določili smer, v kateri bomo reševali
probleme zvezi s potrebami družine in gospodinjstva, posebej opozarjamo na tri najvažnejše probleme: na zaščito in varstvo otrok, na družbeno prehrano in na gospodinjske sčr-vise.
SKRB ZA ZAŠČITO OTROK
Skrb za zaščito, varstvo otrok in za njihov razvoj je eden najbolj nujnih problemov na tem področju. Sedanje stanje ni zadovoljivo. Zelo zaostajamo za potrebami in za družbenim razvojem. Ker je to eden centralnih družbenih problemov, mora družba bolj kot doslej skrbeti za varstvo otrok, zlasti še otrok iz družin, katerih matere so zaposlene.
Če analiziramo povprečno višino družinskega proračuna celo v družinah, katerih oba roditelja sta zaposlena, moramo ugotoviti, da ta sredstva r?e zadoščajo, da' bi bilo za otroke poskrbljeno tako, kakor bi moralo biti. Otroški dodatek je zdaj zgolj ena izmed oblik neposredne pomoči družini z otroki. Za razliko od časov, v katerih smo ga uvedli, zdaj že izgublja del svojega pomena. Z razvojem nagrajevanja po delu bo njegov pomen čedalje manjši.
Opozoriti pa je treba še na drugo obliko uporabe družbenih sredstev, namenjenih za varstvo otrok. Gre za razvoj tistih dejavnosti, jji skrbijo za otroka izven družine, in za delno kritje funkcionalnih stroškov.
Nujno potrebno bi bilo, da bi v otroških ustanovah in v. šolah pokrivali večji del stroškov kot doslej na ta način, da bi angažirali večja sredstva skupnosti — komun. To lahko dosežemo le z večjimi vlogami V splošno potrošnjo.
Neposreden ekonomski učinek je v možnostih, da se mati vključi v proizvodni proces. Sodobna družba ne more mimo dejstva, da je zaposlenih čedalje več žensk in da je tempo vključevanja ženske dejovne sile hitrejši kot vključevanje mo-
ške delovne sile. Prav tako ne smemo pozabiti na dejstvo, da je v nekaterih industrijskih središčih med zaposlenimi ženskami 40 do 50 odstotkov mater. Če mati nima kam spraviti otroka v varstvo, se težko zaposli, če pa je zaposlena, ta nenehna skrb zmanjšuje njeno prizadevnost pri delu. V vsej državi imamo 1037 ustanov za dnevno bivanje otrok. Te ustanove lahko sprejmejo 1,33 odstotka skupnega števila otrok do 15. leta starosti, kar je absolutno premalo, Če je mati hkrati tudi delavka,! proizvajalka, mora družba misliti na to, da jo razbremeni in da ji odvzame skrb za otroka. Z izdatnejšimi sredstvi za varstvo otrok blažimo negativne posledice neenakega položaja staršev. Načelo delitve dohodka po delu je edino pravilno in edino mogoče na sedanji stopnji našega družt^eno-ekonomskega razvoja. Vendar pa sodimo, da ima socialistična skupnost nalogo, mlafli generaciji, ki bo dalje gradila našo socialistično družbo, čimprej za-
gotoviti življenjske pogoje v skladu z njenimi potrebami.
Povedali smo že, da mora družba oziroma komuna zagotoviti večja sredstva kot doslej za delno kritje funkcionalnih stroškov ustanov, ki skrbijo in varujejo otroke.
V tej zvezi velja omeniti nekaj možnosti, ki zagotavljajo večjo učinkovitost teh vlog. V čim con c j še objekte za otroke. Cena objektov med drugim določa višino stroškov za vzdrževanje.
Važno je, v kolikšnem obsegu bodo te otroške ustanove in igrišča. prilagojene svojemu namenu. Upoštevati je .treba sedanje in bodoče potrebe, posebej misliti na ustanove, v katerih prebijejo chroci ves dan, in posebej na tiste, v katerih so samo za čas, ko je mati na delu. Razen tega je treba misliti tudi na prostore, v katerih bi se mogli zbirati vsi otroci določene stanovanjske skupnosti.
Prav Tako je treba še prožneje kat doslej uveljavljati različne oblike varstva predšolskih in šolskih otrok (zabavne, rekreacijske, tehnične in ostale organizacije), ki jih že poznamo v praksi. Takšne organizacije dopolnjujejo program osnovne šole, vzgajajo predšolske otroke in hkrati pomagajo družini.
(jsnovnai šola naj postane — v praksi so že taka prizadevanja — središče dejavnosti, katet re cilj je zaščita in varstvo otrok. Podpreti je treba orientacijo, da se kolijpnr le mogoče zmanjša število dnevnih izmen v osnovnih šolah. Potem bodo mogle šole — razen svojih poglavitnih nalog ' — prevzemati varstvo otrok v prostem času, torej tudi takrat, ko so starši na delu.
Praksa opozarja na to, da je treba več vlagati v internate in študentske domove v centrih s strokovnimi in z visokimi (šolami. Pomanjkanje internatov in domov je pogosta ovira, zaradi katere delavske družine ne morejo poslati svojih otrok v
šole. Prav zato, ker domovi nimajo zadostnih zmogljivosti, se dogaja, da skuša družina, ki se odloči, da ,bo šolala svoje otroke, doseči preselitev v mesto. Tako narašča pritisk' na stanovanja v mestih in na delovna mesta v njih.
DRUŽBENA PREHRANA
Ker narašča število zaposlenih v družini, se mora dalje razvijati tudi družbena prehrana. Zlasti glede modernih restavracij s samopostrežbo je družbena prehrana razen zaščite in varstva otrok eno izmed področij, na katerih so kapacitete najmanj usklajene s potrebami. Zato je treba povedati, da bomo morali več vlagati v družbeno prehrano. Restavracije družbene prehrane, moderne in na primernih krajih, lahko zagotovijo hrano, ki bo pestra in poceni.
Takšni objekti poslujejo rentabilno — za"razliko od manjših obratov zaprtega tipa, ki morajo biti nerentabilni, ker priprav-
ljajo manjše število obrokov, ker imajo skromno mehanizacijo m zaradi tega zaposlujejo veliko število delavcev.
' Načeloma bi torej moralo biti poslovanje prehranskega obrata organizirafro na splošnih gospodarskih principih, kar pomeni, da potrošniki v celoti plačajo ceno hrane. Komuna naj s svojimi instrumenti in z dolgoročnejšimi krediti olajša ustanavljanje in delo obratov za družbeno prehrano, se pravi, s-to svojo politiko naj omogoči ugodne cene.
Posebej je treba obravnavati prehrano na delovnem rpestu. Sodimo, da bi šli predaleč, če bi se spuščali v naštevanje rezultatov raziskav o neposrednem vplivu prehrane med delom na proizvodnost. Takšnih podatkov je dovolj, zbrali so jih znani raziskovalni zavodi po svetu in pri nas. Računi in statistične raziskave so enotne, skladne v tem, da se je z uvedbo obrokov na delovnem mestu krivulja proizvodnosti - vzpela navzgor. In obratno, nastopil je zastoj v proizvodnosti tistih delavcev, ki 'med delovnim časom bodisi niso jedli, bodisi so uživali hrano slabe kakovosti. Prav nobenega dvoma ni, da je rentabilno za gospodarsko organizacijo; če v celoti ali pa vsaj delno plačuje stroške za to prehrano.
Pripravljanje hrane na industrijski ali polindustrijski način — povpraševanje po tako pripravljeni hrani bolj ali manj narašča tako v gospodarstvih kakor v večjih potrošniških enotah (delovne organizacije, šol§, internati in otroške ustanove) naj postane — vse kaže na to — osnovna perspektivna orientacija naše živilske industrije. Proces modernizacije živilske industrije in pripravljanja sodobnih živil sc je že zajček Vendar pa se zdi, da bi bilo-treba spričo velikega povpraševanja na trgu še bolj pospešiti te investicije ter s krediti spodbujati koristne zamisli živilske industrije in gostinskih delov-
nih organizacij. Komuna in družba bosta na področju prehrane izkazali družini največjo pomoč, če bosta omogočili, da se bo lahko delovni človek hranil izven doma. V tem je uspeš-in naglo reševanje problema prehrane.
Primerna cena prehrane v takšnih obratih je po eni strani rezultat sodobne organizacije teh obratov, po drugi pa sad pomoči komune, ki razvija in podpira takšno rešitev. Poudariti je treba problem rokov za plačilo kreditov, ki jih najame bodisi komuna, bodisi' delovna organizacija za razvoj objektov družbene prehrane. Kreditov v ta namen zadnje čase ali sploh ni, ali so zelo majhni, ali pa se dobijo na zelo kratek rok.
RAZNI SERVISI ZA POMOČ DRUŽINI
Prav tako še ni urejeno vprašanje uslug in storitev raznih uslužnostnih servisov. Ko smo govorili o politiki polne zaposlitve, smo ugotovili, da bi polna zaposlitev, s katero bi se
povečala družinska proračunska sredstva, ustvarila več možnosti za kritje stroškov za razne usluge. Družina je materialno bolj in bolj sposobna poravnati ceno v takšnih servisih, ki edini lahko zagotovijo kvalitetno storitev, če poslujejo po ekonomskih načelih. Toda gnnogi sedanji servisi, ki nimajo prave materialne baze ter morajo poslovati z zastarelo, drobno obrtno opremo in imajo majhne zmogljivosti, slab kader in neurejen položaj, ne morejo zagotoviti kvalitetnih proizvodov in storitev. Vse, kar smo že povedali o obratih družbene prehrane, se nanaša tudi na servise in na druge obrate (pralnice, likalnice itd.). Rešitev je mogoče najti predvsem v tem, da investiramo v moderne, velike obrate, ki bodo poslovali kvalitetno ter bodo imeli ustrezne ekonomske cene in si bodo že s tem zagotovili rentabilnost.
Ko postavljamo servise v normalne ekonomske okvire in potrebe, naj opozorimo tudi na pomanjkljivosti v ureditvi teh dejavnosti. Z ureditvijo te problematike bi se odprla jasnejša perspektiva tako za razvoj servisnih dejavnosti kakor za njihovo vlogo pri zadovoljevanju potreb potrošnikov. Malo takšnih rešitev so iskali v okviru komun, malo so jih iskale krajevne skupnosti kot organizirane enote potrošnikov. Najpogosteje so se te akcije zaključevale s tem, da so v krajevni skupnosti ustanovili servise, ki niso bili integralni del širšega razvojnega programa za to področje v komttni.
Če* govorimo o tehnični po-rhoči družini, o različnih popravilih v hiši ipd., naj omenimo zelo koristno misel, da bi v pomoč potrošnikom vključili Ljudsko tehniko in podobne organizacije. Čutiti je potrebo po izdatnejšem tehnlčhem izobraževanju občanov, tako mladine kakor tudi starejših. Življenje zahteva od sodobnega človeka čedalje več sposobnosti in spretnosti pri ravnanju z raznimi aparati in tehničnimi»pripomoč-ki.
V	sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in z delovnimi organizacijami bo morala komuna študijsko poglobljeno, načrtno oblikovati program služb, namenjenih varstvu otrok, ter servisov, družbene prehrane itd. V nasprotnem primeru bo zaradi zaostajanja v potrošnji začela. zaostajati tudi na gospodarskem področju. S splošno politiko sistema delitve dohodka je treba zagotoviti ustrezno naraščanje družbenih sredstev, namenjenih zadovoljevanju teh potreb, kajti to terja sedanja razvojna stopnja. Z zadovoljevanjem teh neposrednih življenjskih potreb bomo družini in gospodinjstvu izboljšali življenjsko raven, s čimer bomo dosegli enega osnovnih ciljev socializma.
V	tem prizadevanju družbenih organov — komun, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij — za izboljšanje življenjskih razmer naše delovne družine je sodelovanje sindikalnih organizacij še posebnega pomena. S tem nočemo trditi, da sindikalne podružnice in sindikalni sveti doslej niso storili ničesar za hitrejše reševanje teh problemov. Vendar pa je treba kritično oceniti dosedanje napore in ugotoviti, da so si sindikalne organizacije doslej premalo prizadevale na tem področju. Poudariti moramo tudi, da se je dejavnost sindikatov pri reševanju teh problemov omejevala na delovne organizacije, le malo pa je bilo sodelovanja s Komunami, da bi dosegli kar najboljše rezultate.
•Temeljna orientacija za delo sindikalnih organizacij na tem področju je v tesnem sodelovanju z vsemi družbenimi organi. Sindikalne organizacije lahko dajejo sugestije za izboljševanje življenjskih razmer družive, lahko pa si tudi več prizfm^vajo pri uresničevanju pla”kega programa za razvoj družbenih služb v komuni.
Krnim
m
m oczNg j
r*
IN FORMA C/J& II
♦ ♦.V/.
.,,,,.V,,.g.;;
Na sceni, malce pretirano in dvomljivo baročni (Franc — Gvanti), je režiser Mirko Mahnič pripravil živo, smiselno komedijo, le včasih neko-
Čeprav je Maribor komaj kožo slovenske kulturne zgo-nekaj nad sto kilometrov od- dovine in ki je po vojni posta-daljen od Ljubljane, se prav- lo pravcata ljudska igra. zaprav le redko primeri,' da Čeprav so Mariborčani z gostuje Slovensko narodno uprizoritvijo »Kranjskih ' ko-
gledališče iz štajerske metro- medijantov« tudi v Ljubljani liko revno z domislicami (stol pole tudi na zahodnem koncu počastili jubilej dramatika dr. sredi odra in neprestano seda-Slavenije. Vprašati bi se mo- Bratka Krefta, vendar mi ni- nje nanj zdaj tega zdaj onega rdli, zakaj prazaprav tako ma- smo mogli mimo živahnih pri- interpreta) in z igralci, ki jih loštevilni obiski? In — ali je merjav med to in ono poštar odlikuje topel, prisrčen tempe-gledališče, ki ni ravno osred- vitvijo Kranjskih komedijan- rament. Glavne vloge so inter-nje, res obsojeno, da pokriva tov in med njihovo. In na bo- pretirali D. Gorinšek (baron le kulturno vrzel svojega naj- jišču teh primerjav niso od- Zois), M. Bračko (A. Linhart),
■ ožjega okoliša? Ali nam mo-, nesli najboljšega mesta, pred- O. Otta-Klasinc (pevka Suza-rebiti gre tudi za, medsebojno vsem, kar se izreke tiče. Kref- na), Bratuševa (Micka) in Kla-spoznavanje in oplajanje v tova komedija je pisana nam- sine (Matiček), najširšem smislu besede? Vsaj reč v govorici prosvetljenske Samo še besedico na rob: na to zadnje vprašanje lahko. Ljubljane, terja torej izgovor- Kaj bi ne kazalo, da bi v bo-mirno odgovorimo z »da«, o javo, močno obarvano z go- doče prinesli gostujoči ansam-čemer je pričal že nedeljski renjskim dialektom. Temu pa bli s seboj več tiskanih pro-natrpano polni avditorij ljub- mariborski igralci niso bili do- gramov, da bi lahko vsak gle-Ijanske Drame, ko se je an- cela kos. Zlasti starejšim čla- daleč ne le gledal, temveč tu-sambel Drame Slovenskega nom ansambla se je močno di vedel, koga gleda?! Na to narodnega gledališča iz Mari- poznalo, da jih je dolgoletno bi moralo pomisliti mariborsko bora predstavil s Kreftovimi bivanje sredi Štajerske oropa- gledališče že zaradi svoje re-"Kranjskimi komedijanti«. To- lo jezikovne prilagodljivosti klame, čeprav sodi to k vsaki rej z delom, ki je pisano na »stari kranjščini«.	kulturni predstavi. ALA PECE
ocene Mrttlke Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
V pričakovani,« fakultetnih statutov
Ob izdelavi statutov na fakultetah Ljubljanske univerze se je vnela med študenti vročična debata o samoupravnih pravicah, sodelovanju in soodločanju, ki jih imajo — po mnenju nekaterih tudi nimajo — v organih upravljanja na posameznih fakultetah in univerzi kot skupnosti fakultet. Ta vročičnost, ki še traja, je na eni strani lep dokaz, da se študenti zavedajo pomembnosti samoupravnega akta, kakršen je statut, v vzgojno izobraževalnih zavodih. Ovrže tudi pre-nekatere očitke, ki se slišijo tu in tam, češ naša študentska mladina je preveč pasivna. Obenem pa govori o nepoučenosti študentov, kakšne so pravzaprav funkcije fakultet in iz teh funkcij izvirajoč družbeni položaj fakultet in družbena vloga odnosov in procesov v njih. Sicer bi ne mogli razpravljati o tem, ali je zdaj položaj študentov pri sodelovanju v organih upravljanja na fakulteti enak onemu »zainteresiranih občanov« ali pa članov delovne organizacije fakultete in so potemtakem študenti enakopravni člani delovne organizacije fakultete.

REDKI
GOSTJE
IIIIIIIIIIIIMIEIIEIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII
MARIBORSKA DRAMA V LJUBLJANI
V. S. Bach: JANEZOV PASIJON
lllllllllillllllllll!ll!i:il!lliilllllllllllilllillllllllllllllllllillilillllllilllll
Namen Slovenske filharmo- Izvedba Janezovega pasijona vzročila nekaj intonančnih spo-nije je bil pravilen: našemu je to dokazala: skoraj nihče ni drsljajev, lepo odpel vse ko-koncertnemu življenju so res zmogel dosledne interpretacije: rale< izguhil pa svojo zanesiji. nujno potrebna »neznana« bo- ne zbor ne večina solistov in	.	.
ročna dela, predvsem pa veli- celo orkester ne vedno. — Kar
ki vokalno-instmmentalni opu- zadeva zbor: ni mogoče peti ?č> anost pn zahtevnejših po-si (z izjemo j/etih ali šestih, ki zahtevnih baročnih partitur, ne Wonih odstavkih, motili so se ponavljajo iz sezone v sezo- da bi sleherni član ansambla Preslabotni soprani in nekoliko no tako kot Čajkovskega Kon- natanko vedel; kdaj, kje in ko- preforsirani tenorji. Orkester cert v b-molu ali Brahmsova liko je važna njegova linija, se je dobro podredil zahtevam I. simfonija). Vendar so bile In kar zadeva celotni ansam- komornega muziciranja ter ve-težave očitno neizogibne: na- bel: težko je doseči dobro iz- čino svojih, ne vedno lahkih' za to. Organizacija Zveze študentov pa
meni, da nimajo njeni člani do tega nobene pravice, sicer pa, so rekli, »bi bili v .samoupravnih organih itak v manjšini in bi jih lahko drugi preglaso-
Ko sem se pred dnevi oglasila na Univerzitetnem odboru Zveze študen- ' tov ljubljanske univerze, so mi povedali, da si prizadevajo, da bi statuti fakultet priznali študente za enakopravne člane fakultetne delovne skupnosti. To pa ni le težnja ljubljanskih študentov, marveč celotnega jugoslovanskega združenja študentov, kot se je pokazalo na skupščini ZSJ v Novem Sadu. Študenti smatrajo, da so enakopravni člani delovne skupnosti na fakulteti in utemeljujejo to takole: Pojem delovne skupnosti v delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, je drugačen in širši od pojma delovne skupnosti v gospodarskih organizacijah. Ustava pravi, da je študij družbeno koristno delo. Potemtakem tvorijo delovno skupnost na fakulteti vsi, ki so pri tem delu soudeleženi: profesorji, drugi delavci in —študenti.
Ko sem jih nadalje vprašala, če se zavedajo, da bi v hipu, ko bi jih statut tretiral kot člane delovne, organizacije (status člana delovne organizacije, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih) prišli v samoupravne organe fakultete in bi tako s odločali o notranji organizaciji dela, gospodarjenju z družbenimi sredstvi in delitvi osebnih dohodkov, urejanju notranjih delovnih odnosov, in če se'jim to zdi prav, so mi odvrnili, da se nekateri študenti zavzemajo tudi
Šim izvajalcem so tehnične za- vedbo, če pri delu, kakršno je naiQg opravil zanesljivo hteve in stil bachovskega kom- Janezov pasijon, ne pozna sle- Med soZisti je dosegel čisto stU. pozicijskega stavka tako zelo herni izvajalec vsebine teksta; j/ZVedbo ^ Samo Smerkol' tuje in težko dostopne, da je prav to pa se je menda nekaj-	J
bila slogovno čista izvedba še krat pripetilo pri nas.
s svojo intenzivno, a na zunaj
SLOVENSKA FILHARMONIJA 20. MARCA 1964
pred koncertom ideal,- v kate- Kljub res poštenemu priza- Predpisano mirno interpretaci-rega je verjel le redko kdo. — devanju vseh je torej izvedba J°- Nekajkrat sta se mu pribli-Problem seveda ni od včeraj in Bachovega veličastnega dela zala mezzosopranistka Milkh ne raste iz enega samega vzro- pokazala vrsto resnih pomanjk- Eftimova ter tenorist Zvonika, zato ga je mogoče reševati Ijivosti — za katero so nasto- mir
samo z zavestno repertoarno pajoči odgovorni približno to- juz __________ Kacjanovi ter basistu
politiko, ki ne bo niti eno sa- liko kot naša splošna. reper- Jožetu stabeju pa iZTedne teh-mo sezono prezrla npr. baroč- toarna politika. Dirigeitt Samo ..	, ,	...
ne glasbe (kot jo je marsikdaj Hubad je zanesljivo vodil an-
doslej) ali muzike kateregakoli sambel ter ga skušal vselej ob- ovo leva e večjega razma a. drugega obdobja, zakaj posle- drfati v potrebnih zvočnih (^z^or točk, ki je izpustil ne-dice so daljnosežne — kot bi mejah. Zbor (korepetitorja Ja- kaj zelo lepih odstavkov, je telesu zakrnel nadvse važen nez Bole in Marko Munih) je seveda vprašanje zase.) i	organ.	po začetni napetosti, ki je po-	BORUT LOP ARNIK
ocene kritike 1 Informacije očime kritike Intormaclle ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Zal ob filmskih kriminalkah . pretresljiva podoba človeškega trpljenja in zmagoslavja. Film in zabavnih filmih različnih nasilja, razvrednotenja člove- je bil prav za ta režijski kon-kvalitet in pomena, ki so jih ških kvalitet in morale ter cept pred tremi leti na film-,	naši kinematografi v zadnjem hkrati opomin vsem, ki se z skem festivalu v Cannesu na-
obdobju prepolni, ne moremo mirnim sožitjem med ljudmi grajen za režijo in je to tudi in ne smemo mimo tistih del, ne morejo sprijazniti.	zaslužil.
ki po svoji vsebini in izvedbi Film »Ognjena leta« je delo Film »Navaronska topova« presegajo povprečje omenjene- režiserke Julije Solnceve, ki je pa je značilen po svoji živi, ga filmskega repertoarja, pa po zamisli moža, sovjetskega razgibani in sproščeni aktiv-četudi so na platnih našega poeta Aleksandra Dovženka nosti, po pestrosti svojega pri-glavnega mesta le nekaj dni. ustvarila mogočno epopejo o zorišča in po solidni igralski Mislim predvsem na sovjetski	sovjetski zemlji, njenih	širnih	zasedbi. Po	njem se vidi, da
film »Ognjena leta«, ki smo si	prostranstvih in ljudeh,	ki na	so ameriški	ustvarjalci mojstri
ga komaj utegnili ogledati, ter tej zemlji že stoletja živijo, se vojnega žanra, čeprav zasledi-ameriški film »Navaronska to- zanjo borijo in umirajo. Žal pa mo v delu vrsto preračunanih pova«. Seveda je med njima je ta mogočni Dovženkov ep in mestoma nelogičnih atrakcij težko iskati kakršno koli pri- zašel v pretirane propagandne na račun gledalčevega čustvo-merjavo ter vzporejati njuno vode in zaradi tega izgubil vanja. Kljub vmesnemu psiho-idejnost, psihologijo in njune	osnovno bit svojp ideje	in iz-	logiziranju	je to izrazito ak-
akterje, vredno pa ju je, vsa-	povednosti. Ostala pa je	scena,	cijski film,	ki ga bi težko pri-
kega po svoje oceniti, kajti fil- ki je po domiselnem in izdela- merjali s prej omenjenim soma nas bolj ali manj dosledno nem režijskem konceptu p ona- vjetskim delom. V gledalcu za-in prepričevalno vračata v do- zorita živo in razgibano, v iz- puste vtis le posamezni igralci, gajanje minule vojne, v raz- brane barve zavito dogajanje, kot je Anthong Quinn in Daufd mišljenje o njej, njenih vzro- kjer je zaživelo pred kamero Niven, vse drugo pa kmalu kih in posledicah, o junakih te milijonsko sovjetsko ljudstvo v zbledi.
vojne ter sta, vsak po svoje, trenutkih svojega največjega	IVA BOZOVICAR
vali«.
Zakaj torej na eni strani težnje študentov, da postanejo enakopravni člani, delovne skupnosti, na drugi pa že občutek, da jim vendarle ne grejo samoupravne pravice, ki jih delovne
Prelčec, sopranistki Bra- ‘ organizacije tako v gospodarstvu kot
v družbenih službah imajo?
Temu botruje mendar kar več vzrokov.
Študentom ni povsem jasen, ali noče biti jasen, pojem delovne organizacije. Pozabljajo namreč, da so sami tako
ganih upravljanja niso bili obveščeni o datumu in času sestankov, o sklepih na teh sestankih, ali slabo obveščeni.
Ko sem se pozanimala na rektoratu Ljubljanske, univerze, če je res, kar trdijo študenti, je prof. dr. Maks Šnu-derl odvrnil, da se je kaj takega morebiti kdaj dogodilo, vendar gotovo ne namerno in ne z željo, da bi kratili študentom pravice. Stališče fakultet je, da so študenti aktivni sočlani pri opravljanju in skrbi študijsko izobraževalnih in družbenih nalog na fakultetah in univerzi. Zaradi študentov univerza obstaja. Zato je simbioza med njimi in profesorji nujna.
Pravic^ in dolžnosti študentov bodo dokončno uzakonili fakultetni statuti-. Kako bo to videti v podrobnostih, je še težko reči, ker se ti statuti šele pišejo. Toda nekaj je že zdaj jasno:
6 Študenti niso in ne morejo biti člani delovne organizacije fakultete;
•	imajo poseben status z ozirom na to, ker so člani fakultetne skupnosti in ne le predstavniki javnosti;
•	imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo z vsemi oblikami, zlasti v svetih letnikov,, pri reševanju in razvijanju pedagoškega dela;
•	imajo pravico, da po svojih predstavnikih sestavljajo pripombe in predloge in dajejo pobude glede vseh področij dela fakultet in Univerze;
•	soodločajo pa le v vprašanjih, ki izvirajo iz njihovega statusa in ki ga jim bodo podrobno navedli statuti fakultet ter kot je določeno z zakonom.
Če se fakultetni statuti šele pišejo, pa imamo že na voljo statut Ljubljanske univerze, v kateri so združene fakultete zaradi obravnavanja vprašanj, ki so skupnega pomena, in zaradi razvijanja vzajemnega sodelovanja in medsebojne pomoči. Ta statut predvideva na univerzi naslednje organe upravljanja:	univerzitetno skupščino,
univerzitetni svet, rektorja in glavnega tajnika. Iz statuta je razvidno, da so predstavniki študentov zastopani v obeh organih upravljanja — v univerzitetni
VOJNA
TAKO
IN
DRUGAČE
' llllllll|*llll!llllllllllllll!!!lllhllll!lllllllll!llll!lliimilllira
SOVJETSKI FILM OGNJENA LETA"
AMERIŠKI FILM »NAVARONSKA TOPOVA«
Osemletka Frana Levstika v Ljubljani, ki velja za eksperimentalno šolo. je uvedla celodnevno varstvo svojih šolarjev. Olroci se v šoli hranijo, delajo domače naloge, delajo, in se zabavajo v različnih interesnih skupinah. Naša slika pa kaže, kako si po pouku spremenijo šolski prostor vendarle v malce drugačen, domu podoben ambient. Šolske klopi grupirajo v večjo površino mize, pogrnejo prijetne domače prte in si tako pričarajo del domačega ambienta. (Foto: M. Šparovec)
ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
Kaže, da so si gledalci, in gične dogodivščine domorod- tega oddaljenega sveta in so t	to predvsem mlajši, obetali z cev ter prostovoljnih in prisil- nekako eliminirali film kot
imenom režiserja Jx>shua Lo- nih priseljencev, ki doživljajo razgiban, > barvit in predvsem gana ter naslovom filma »Juž- na tem otočju najrazličnejše sentimentalen spektakel ter ni Pacifik« nekaj drugega, kar dogodivščine. Seveda film ne prisluhnili glasovom simpatič-te dni gledamo v kinu Union, bi bil ameriški, če vanj ne bi ne Mitzi Gaynor, Rossana Žal pa jih moti prav tisto, kar bilo vpleteno razmišljanje o ra- Brazzija .in zbora, le ni povsem je v tej ameriški filmski zbir- sah, kajti ameriški vojak lahko razočaral. Morda bi bilo prav ki edino vredno in kar je pri- ljubimka z »barvasto« lepotico, gledalce nekako opozoriti, da znala tudi žirija, ki je pred zvestobo in ljubezen pa mora je to predvsem moderna ope-šestimi leti filmu dodelila ohraniti samo za belo Ameri- reta in bi bilo s tem vsem ti-Oscarja, to je njegova zvočna čanko. Vse to je režiser vnesel stim, ki si žele film ogledati, opremljenost. Režiserjev stil v opereto, s čimer je močno prihranjeno glasno negodova-poznamo že iz filma »Piknik« omejil dinamičnost in hitrejši nje nezadovoljnežev, žvižganje in zato nas ne čudi, da je to- zaplet in razplet konfliktov in in odhajanje iz dvorane še krat izbral še pestrejše in bar- kar gledalca, ki si je želel med predvajanjem filma, ki je vitejše okolje v otočju južne- predvsem pestrega in napetega v svojem bistvu res samo doga Pacifika, se časovno osredo- dogajanja, moti. Vseh tistih pa, ber komercialni izdelek, a ven-točil na vojne dni in vse to po- ki so v filmu videli predvsem dar s solidno zvočno sprem-vezal v razgibane, vedre in tra- izredno lepe prirodne posnetke Ijavo. IVA BOZOVICAR
Moderna
opereta
lllillllllll!lllll!lllll!!llllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!lll!lllll!lllll11
AMERIŠKI FILM »JUŽNI PACIFIK«
ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike in informacije ocene kritike informacije ocene
rekoč koristniki nekega vzgojno izobraževalnega dela, pri katerem jim nihče ne oporeka pravice sodelovanja in soodločanja v vprašanjih organizacije izobraževalnega procesa, o gmotnem položaju študentov ... v organih upravljanja na fakultetah. Delovno organizacijo na fakulteti pa vzpostavljajo delovni ljudje, ki delajo — so v rednem delovnem razmerju — v delovni organizaciji in jim kot takim daje ustava pravico samoupravljanja (v tem primeru) v vseh vprašanjih, ki niso občega družbenega pomena.
Drugo so nejasnosti okrog organov upravljanja na fakultetah in visokih šolah, predvsem o tem, v katerih organih upravljanja sodelujejo predstavniki javnosti (na fakulteti tudi študenti), o čem odločajo (zapozneli zakon o visoko-šolstvu!). Skupno »posedanje« predstavnikov javnosti in študentov v organih upravljanja na fakultetah je študente privedlo do prepričanja, da jih treti-rajo kot zainteresirane' občane. Praksa seveda govori drugače. Študenti tvorijo vendar z delovno organizacijo fakultete fakultetno skupnost, so neposredno vključeni v študijsko izobraževalni proces in imajo torej povsčm svojevrsten status, drugačen od zunanjih zainteresiranih občanov. Status, ki jim ga javnost in tudi rektorat Ljubljanske univerze v polni meri priznavata.
Težnji študentov, da bi bili zastopani v vseh organih upravljanja na fakultetah in to kot vselej enakopravni člani ostalim delavcem, je kriva še ena reč. kot so povedali. Baje se je dogajalo, da se je na primer sestal fakultetni svet v počitnicah, ko študentov ni v Ljubljani. Da predstavniki študentov v or-
skupščini in univerzitetnem svetu. Ne pove pa ta statut jasno, kakšna sla Ja dva organa, niti ni dovolj razvidno, pri katerih nalogah, ki jih oba organa opravljata, študenti razpravljajo, v katerih priporočajo ih o katerih soodločajo.
Poleg tega nas zanima, k »j pomeni določilo, da »imajo študenti pravico sodelovati pri delu vodstvenih organov fakultet in univerze«. Ali to pomeni, da se nam je tudi na univerzo vtihotapilo' pojmovanje »upravljanja in vodenja«? Ali pa je tudi to le »tiskovna pomota«/ kot v 12. členu, ki govori o sestavi univerzitetne skupščine in kjer so pozabili zapisati, da jo sestavljajo tudi predstavniki iz študentskih vrst.
Ko sem se. pogovarjala s predsednikom statutarne komisije ljubljanske-univerze prof. dr. Maksom Snuderlom in ga opozorila, da se mi zde v statutu pravice in dolžnosti študentov in njihovo sodelovanje v organih upravljanja samo naštete, ne tudi konkretizirane, mi je 'Odvrnil, da so v njem pač le principialna dejstva, kar je za statut univerze v redu. Pri tem sem imela v mislih »zmedo« med študenti in pa pisanje fakultetnih statutov, ki se je baje zataknilo prav pri teh vprašanjih. Morebiti ima prof. cjr. Šnuderl prav, ker pravi 92. člen statuta univerze naslednje: »Podrpbnejša določila o pravicah in dolžnostih študentov določajo statuti fakulfet, v kolikor niso določene s tem statutom.«
Sicer je statut univerze res samo okviren akt združenja fakultet, toda po mojem bi lahko prav kot tak več 'prispeval k razjasnitvi vloge študentov
pri upravljanju univerze. ALA PECE
. VPRAŠANJE NI ZASTAVLJENO SAMO DELOVNI ORGANIZACIJI LITOSTROJA
ALI JE PRAVICA VSEH NADARJENIH OTROK IN MLADINE DO IZOBRAŽEVANJA ENAKA? '
Oktobra 1962. leta je delavski svet Litostroja dokončno potrdil Pravilnik o kreditiranju izobraževanja. Pravilnik je nastal na pobudo komisije delavskega sveta za izobraževanje, k njemu so dali svoje pripombe tudi obratni delavski sveti. Tako je zelo zajeten in nadroben pravilnik o kreditiranju izobraževanja po obsežni razpravi v samoupravnih organih »stopil v življenje« te gospodarske organizacije.
Naj mi bo dovoljen majhen uvod. Menim, da lahko bralec tako bolje razume, zakaj zastavljam nekatere dileme v zvezi z zgoraj omenjenim samoupravnim aktom Litostroja.
V zadnjih mesecih zelo mnogo razpravljamo in tudi pišemo o štipendiranju in kreditiranju študija, o življenjskih in delovnih pogojih študentov, o gospodarskih nalogah, ki terjajo mnogo kvalitetnega strokovnega kadra.
Predvsem ugotavljamo, da od leta 1959 naprej dinamika štipendiranja peša. Da smo imeli tega leta 36,5 % štipendistov med študenti, v naslednjih dveh letih pa se absolutno število štipendistov sicer še dviga, toda odstotek študentov, ki imajo štipendije, že stagnira in obstane na 37,1 %. V lanskem šolskem letu je število štipendij padlo v absolutnem in relativnem številu, odstotek štipendistov študentov se ‘ je znižal na 35,3 %. Letos pa je padel celo na komaj 33,7 %.
OSNOVNI VZROK ZA TAKO NAZADOVANJE ŠTEVILA ŠTIPENDIJ JE VSEKAKOR V TEM, DA DELOVNE ORGANIZACIJE SE VSE PREMALO PERSPEKTIVNO NAČRTUJEJO SVOJE JUTRIŠNJE KADROVSKE POTREBE. ŠTIPENDIRANJE SE VEDNO NI POSTALO OSNOVNO GIBALO SMOTRNE GOSPODARSKO-KADROVSKE POLITIKE DELOVNIH ORGANIZACIJ. Kreditiranje študija, ki se je pri nas tudi že začelo razvijati, ^čeprav še v skromnih razmerjih in s skromnimi sredstvi, seveda ne more zamenjati štipendiranja v celoti. Njegov smisel je v tem, da v prepletanju s štipendiranjem dodatno stimulira študij. VSEKAKOR PA KREDITIRANJE NE SME IN NE MORE ZAMENJATI ŠTIPENDIRANJA KOT TEMELJNE POMOČI ■ŠTUDENTOM. JE LAHKO LE DOPOLNILNA, DODATNA POMOČ ŠTUDENTOM.
Navedeni podatki in omenjena stališča, ki sem jih navedla, so bili predmet in rezultat razprave tudi v Odboru za kulturo in prosveto Republiškega zbora Skupščine SRS. Poleg tega pa je ta skupščinski organ sprejel, tudi sklep, da bo opozoril Republiški zbor na to, da so današnje štipendije v glavnem izredno nizke in jih bodo morali tisti, ki jih dajejo, kar najhitreje prilagoditi povišanim življenjskim stroškom. Poleg tega pa bo opozoril, DA PRAVICA NADARJENIH OTROK IN MLADINE DO IZOBRAŽEVANJA NI VEDNO ENAKA, KAR VZBUJA SEVEDA UPRAVIČENO KRITIKO MLADINE IN RAZLIČNE KOMENTARJE.
Zakaj zgolj kreditiranje
Če upoštevamo stališče, da naj bo štipendiranje osnovno gospodarsko-kadrovsko gibalo, stališče, da le štipendijski sistem lahko predstavlja v naši družbi temeljno osnovo za pomoč tistim, ki študirajo, a kreditiranje ima le dodatno, stimulativno vlogo, potem se ob prebiranju pravilnika o kreditiranju izobraževanja v Litostroju vsiljujejo naslednje ugotovitve:
Delovni organizaciji Litostroja ne bi mogli očitati (obratno!), da ni že pred leti perspektivno ocenila materialno pomoč, ki jo daje mladim in odraslim za študij, kot gibalo svoje gospodarske in kadrovske perspektivne politike. Toda dejstvo, ki ga izvemo iz prehodnih določb njegovega Pravilnika o kreditiranju izobraževanja, da namreč od sprejetja tega samoupravnega akta nihče več od te delovne organizacije ne more prejeti štipendije na osnovi nove pogodbe (veljavne so ostale le pogodbe, sklenjene pred sprejetjem pravilnika o kreditiranju izobraževanja), to dejstvo seveda ne vpliva ugodno in spodbujajoče. Morda so imeli v Litostroju slabe izkušnje s štipendisti, morda so presodili, da je kreditiranje izobraževanja zanje pač najbolj ekonomično, morda je tu še kak drug razlog. Toda dejstvo, da naša družba vendarle ni do kraja ekonomizirala pravico do študija, marveč zasleduje le tisti smiselni ekonomski element, ki pomeni gospodarsko-kadrovsko iniciativo delovne organizacije in odgovornost študenta do nje, Vez med interesentom za kader in ti-
stim, ki želi študirati, to dejstvo še ne pomeni, da ta družba sodi, naj vsak, ki hoče študirati, to svojo željo in pravico jutri plača sam iz lastnega žepa. Ne, tako vendarle ne kaže misliti, zato tudi pravimo, da kreditiranja izobraževanja ne more biti prvi in edini materialni temelj študija, marveč le stimulativno dopolnilo za študij ob štipendijskim sistemu. Tudi večji ali manjši odpisi dela glavnice pri boljšem ali slabšem študijskem uspehu (kar je samo po sebi sicer zelo dobro!), namreč vendarle še vedno postavlja vse tiste študente, n. pr., ki imajo pogodbo z delovno organizacijo Litostroja, v primeri z ostalimi študenti-štipendisti v neenakopraven položaj.
Ne bi se spuščala dlje. Delovna organizacija Litostroja bo morala sama ponovno pretehtati, 'ali lahko ostane le pri kreditiranju izobraževanja, ali bo morata tu vendarle storiti neki nov korak, »korak nazaj« k tistemu, kar je nekoč že osvojila.
Prednost
pri
kreditiranju
Toda pustimo štipendije tokrat ob strani. Tisto, kar je vzbudilo pozornost v Pravilniku o kreditiranju izobraževanja v Litostroju (in o čemer je bilo v tisku doslej tudi že nekaj napisanega), to je poglavje pravilnika, ki govori o tem, kdo ima prednost pri kreditiranju.
Ko namreč pravilnik zelo dobro opiše namen, način in obseg kreditiranja, v poglavju o pogojih navaja tudi prednosti pri kreditiranju.
Absolutno prednost pri natečaju za kreditiranje izobraževanja imajo otroci padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasiljaf otroci vojnih in delovnih invalidov, vojni invalidi, žrtve fašizma in protiljudskih režimov, udeleženci NOB, delovni invalidi tega podjetja in osebe, ki zaradi družbenega dela niso mogle dokončati šolanja ter socialno ogroženi kandidati. Če to določilo, ki je zelo prav, da je. zapisano v pravilniku, pustimo ob strani, pa so nadaljnje prednosti razvrščene takole:
Prvo mesto ima izpopolnjevanje in izobraževanja v strokah, za katere se čuti v podjetju posebna potreba in ki so glede na splošno stanje kadrov v gospodarstvu kritični. Takoj druga prednost pri kreditiranju izobraževanja se priznava članom delovnega kolektiva tega podjetja, ki se odlikujejo na delovnem mestu in imajo zmožnosti za strokovno izpopolnjevanje in šolanje' (določilo, ki ga lahko edinole pozdravimo, saj je le malo delovnih organizacij, ki bi lastnim zaposlenim odpirale take možnosti). Takoj za njimi pa se navaja prednost za kreditiranje izobraževanja otrok članov delovnega kolektiva, ki imajo dober uspeh pri šolanju oziroma kažejo^ sposobnosti za strokovno izobraževanje v neposrednem interesu podjetja. Šele njim slede na četrtem mestu osebe (katerekoli in od koderkoli, pripisala S. G.), ki kažejo odličen ali prav dober uspeh pri šolanju in pri katerih je podana verjetnost, da bo podjetje imelo od njih koristi s stališča napredka proizvodnje, izboljšanja poslovanja in dviga strokovne ravni kadrov. In končno so na petem mestu še osebe, ki kažejo dober uspeh pri šolanju, a nimajo ekonomskih pogojev za nadaljnje strokovno usposabljanje.
Vprašanje
Ne da bi še kaj citirala, si ob teh prednostnih kriterijih postavim vprašanje: Kaj je navedlo v Litostroju sestavljavce pravilnika o kreditiranju izobraževanja do tega, da so otrokom elanov svojega delovnega kolektiva dali prednost pred mladino od koderkoli? (»Domači« naj imajo dober uspeh pri šolanju, drugi »od koderkoli« odličen ali prav dober! Zakaj dva kriterija? »Domači« naj kažejo sposobnost za strokovno izobraževanje v neposrednem interesu podjetja, pri drugih naj bo podana verjetnost, da bo podjetje od njih imelo koristi s stališča napredka proizvodnje, izboljšanja poslovanja in dviga strokovne ravni kadra. Zak(ij dva kriterija?) Pomisliti ob tem na privilegij »domačih«, ni tako neutemeljeno.
Sicer pa ni treba kaj dosti razmišljati o teh dveh določilih, ko se ti vsili vprašanje, zakaj učni uspeh pri otrokih članov delovnega kolektiva ni formuliran prav tako ostro kot pri drugih? In drugič: Zakaj pri ostalih osebah izven podjetja (ali izven družinskih krogov članov podjetja) tolikšno sklicevanje na koristnost za podjetje (ko pri prvih ne!), ko vendar delovna organizacija le kreditira in ne štipendira, ko je predvideno delno odpisovanje kredita le ob dobrem učnem uspehu, ko pogodba veže kreditiranca vsaj na dve efektivni leti dela v tej delovni organizaciji, ko ob prekinjeni pogodbi materialne posledice nosi kreditiranec sam? Za podjetje tako rekoč rizika ni!
Skratka, razliko v kriterijih je, čutiti, čeprav je odgovorov na ta »zakaj •< verjetno lahko več. _
V Ljudski skupščini sem nekajkrat poslušala zahtevo, da morajo biti pravice do študija za vse resnično nadar-• jene otroke in mladino enake. To smo tudi sicer že marsikje slišali in marsikdaj zapisali kot načelo naše socialistične družbe, ki mora vedno znati pra-
Cas se je ustavil
vilno ovrednotiti človekovo delo, prizadevnost, nadarjenost. Toda zdi se, kot da se kar naprej sklicujemo na neko imaginarno družbo, ne družbo nas samih, nas vseh, ki moramo potemtakem sami uresničevati pravico nadarjenih otrok do študija.
To načelo se v praksi namreč mnogokrat tako ali drugače obide. Včasih ga kršimo, ker ne znamo podirati plo-tpv med delovnimi organizacijami, komunami, okraji. Ali pa ga obidemo tako, da kljub vsej javnosti razpisov ih demokratičnosti izbora kandidatov, mnogokrat prej dobi štipendijo ali kredit nekdo, ki ga poznajo, poznajo Njegovega očeta, morda kot dobrega delavca (toda jabolko lahko pade tudi daleč od drevesa!), ali pozna oče nekoga, ki mu priporoči sina ali hči in tako morda zopet »med enako uspešnimi učenci« vendarle z gotovostjo dobi štipendijo ali kredit prav njegov otrok itd. Vse te »kriterije« prav vsi zelo dobro poznamo in se jim ob televizijskem zaslonu tudi mnogokrat nasmejimo, kadar jih na svoj repertoar vzame naš znani Čkalja. (Seveda moram posebej poudariti, da v zvezi s tem člankom govorim o takih deformacijah le kot o možnostih!)
Stanovanje, ali delovna tradicija, <
ali... ?
Ne bi hotela delovni organizaciji Litostroja, komisiji za izobraževanje njenega delavskega sveta prav ničesar podtikati. Preprosto razmišljam o teh dveh nelogičnih določilih 7. člena njihovega pravilnika o kreditiranju izobraževanja.
Ali je bil' povod takemu določilu po svoje logična ugotovitev samoupravnih
organov, da po letih študija sin člana njihovega delovnega kolektiva ob nastopu delovnega razmerja ne bo takoj potreboval oziroma zahteval stanovanja, saj bo za silo lahko še nekaj časa stanoval doma? Ali pa so morda utemeljevali to določilo kot tisto, ki^ naj razvija delovno tradicijo?
Vsekakor nočem v prvi vrsti pomisliti, da so si delavci (mislim vse člane ! kolektiva Litostroja) na tak način predvsem sami sebi hoteli zvišati svoj osebni in družinski dohodek (kajti v bistvu prav to tako določilo tudi omogoča). Lahko kdo ugovarja, da gre za presežno
Foto: Milan Spardveo
vrednost, ki jo je ustvaril delavec Litostroja sam, naj torej od nje tudi neposredno nekaj ima, čez čas pa bo imela od tega koristi, tudi njegova delovna organizacija. Seveda bi se s takim tolmačenjem lahko strinjali le, če bi oba, otrok člana delovnega kolektiva in kdorkoli izven delovne organizacije, kandidirala pod istiipi pogoji učnega uspeha za kreditiranje izobraževanja.
Ostane nam torej kot možen vzrok za tako določilo še delovna tradicija.
Ge pogledamo vsaj nekaj desetletij nazaj?' kako je nastajala industrijska delovna tradicija, v čem, je bila njena zgodovinsko-socialna determinanta (ne obrtna tradicija, ki. se je prenašala z deda ha očeta in vnuka), vemo, da je nastajala prav zato, ker v nekem npr. rudarskem, železarskem ali tekstilnem središču v delavski družini največkrat ni bilo denarja za šole in kar je bil oče, je moralo biti dovolj dobro, tudi za sina. Industrijska tradicija pa zato ni bila tradicija družine, temveč tradicija krajev z oznako,te ali ope industrije. Težko pa je verjetno zagovarjati industrijsko tradicijo v mestu kot je Ljubljana, v Litostroju; ki ima. »pred nosom vse šole« in ki je poleg tega še zelo mlada gospodarska organizacija. Še težje bi seveda govorili' o neki delovni tradiciji, kadar gre za kreditiranje študija, ki ne pomeni osnovno stroko delovne organizacije (npr. kovinsko), marveč kreditiranje študija drugih poklicev, npr. prava, ekonomije itd. Morda so tu neki poklici izjemni, npr. psiholog, sociolog, zdravnik, socialni delavec, za katero si-, cer ni toliko pomembna' delovna tradicija, kot tradicija okolja, v katerem se nekdo zaposli, mentalitete, poklicnih pogojev in navad, kar je morda sinu zaposlenega očeta v neki taki delovni organizaciji lahko mnogo bližje, kot nekomu, ki bo tja prišel iz drugačnega delovnega in socialnega okolja. Morda je nekaj nesnice tudi na tem, da oče otroku lahko približa ali priljubi neki poklic, vendarle kadar gre za st.rokov-no-tehnični poklic, ki ga bodo čez leta opravljali mladi, je treba vedeti, da se bodo le-ti verjetno znašli pred mnogimi novimi izsledki znanosti ,v tehnološkem postopku, kar jih -bo v nekem smislu odtujevalo delovni tradiciji.
Daljše razmišljanje o tem poglavju pravilnika o kreditiranju izobraževa-hja v Litostroju je ostalo brez odgovorov. Morda bodo odgovore lahko dali sami člani delvne organizacije Litostroja. Zastavila pa sem jih zaradi tega, ltcr ni to edini primer, ki vzbuja pomisleke, da pri nas vendarle vsaj nadarjena mladina z dobrim učnim uspehom še zdaleč nima enakih pogojev za študij. To nam očita mladina sama in še marsikdo drug, ki zato dvomi v to, da bo samoupravljanje doprinašalo k humanizaciji odnosov med ljudmi.
SONJA GAŠPERŠIČ
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
]|liMI{||||l!!lli!lllll!Hllj!l!!l!!lll!!!!lll!llllll!l!!llllllll[|lll!!>llllll!lll!ll!l!llll!!lll!lll!ill!!lllllli!llll!!llll!ll!llllj!!llllll!l!llllll!l!ll!!lll!l!lll!l!lll!!!llll!llllll!llllll!lllll!llllllllUIIII!lllliW
Na dnevnem redu: statuti .
• KAMNIK:	J
Enostransko določene obveznosti
Te dni je komisija za pripravo občinskega statuta v S Kamniku dala v razpravo drugi izpopolnjeni osnutek. Raz- jj prava o statutu na zadnji seji občinske skupščine se je	jj
zadržala najdlje ob členih, ki govorijo o odnosih med	jj
občino ozironfa občinskimi organi in delovnimi organiza- 1 cijami. Nekateri odborniki so bili mnenja, da bo treba v statutu določneje opredeliti tudi dolžnosti, ki jih ima j občinska skupščina do delovnih organizacij in ne samo jj obratno.
Prva dva člena v poglavju o razmerju občinskih orga- j nov do delovnih organizacij namreč govorita o obvezno- g stih delovnih organizacij, in sicer, da morajo obveščati j občinsko skupščino o svojem delu, o splošnem ekonomskem I in finančnem stanju, da morajo pošiljati sklepe sej samo- J upravnih organov občinski skupščini, dalje letne proiz- j vodne in investicijske programe, da morajo odgovarjati na j ankete, ki jih izvede občinska skupščina itd. Vsa ta dolo- j čila naj bi bila za delovno organizacijo obvezna.
Vsebina naslednjega člena, ki govori o nalogah občinske | skupščine v zvezi z odobravanjem aktov, poročil, pripo- j ročil itd. delovnih organizacij, pa je precej drugače for- j mulirana. Ta člen namreč pravi, da poročila in druge akte 1 delovnih organizacij prouči pristojni orefan občinske skup- ? ščine, ki po potrebi pripravi predlog za obravnavanje zadeve pri pristojnem svetu, ta pa lahko predloži zadevo v obravnavo občinski skupščini.
To pomeni, da niti upravni organ niti svet občinske skupščine nista dolžna posamezne zadeve in akte delovnih organizacij obvezno predlagati v razpravo občinski skupščini. Medtem naslednji člen spet govori o obveznosti samoupravnih organov v delovnih organizacijah, da morajo takoj na prvi naslednji seji obravnavati mnenje oziroma priporočili, ki ga je dala komisija občinske skupščine, ustrezni svet oziroma sama občinska skupščina in da mora svoje stališče sporočiti organu, ki je dal to mnenje oziroma priporočilo.
Dosedanje razprave opozarjajo, da samoupravni organi v delovnih kolektivih želijo prek občinskega statuta zagotoviti, da bi občinska skupščina, bolj podrobno in temeljiteje spremljala njihovo problematiko in temu ustrezno tudi sprejemala sklepe. Odborniki občinske skupščine bi namreč morali biti pred vsako pomembnejšo odločitvijo s področja gospodarjenja in upravljanja v delovnih kolektivih temeljito seznanjeni s problematiko v posameznem kolektivu, na katerega se nanaša posamezno priporočilo ' oziroma mnenje.
Posebej bo kazalo proučiti tudi določilo, ki govori o samostojnosti kolektivov komunalnih delovnih organizacij. Nekatera določila v občinskem statutu namreč kažejo, da so samoupravni organi v teh kolektivih v mnogočem povsem odvisni od odločitev pristojnih svetov občinske skupščine oziroma občinske skupščine same. Na možnost takega, včasih zelo togega poseganja občinskih organov v samostojnost kolektivov komunalnih organizacij opozarja tudi eno izmed določil v osnutku občinskega statuta, ki pravi: »Če meni komunalna organizacija, da izvrševanje smernic krši samoupravne pravice delovne skupnosti, ali da bi zara.di neekonomskih cen zašla v težak finančni položaj, lahko v 15 dneh po prejemu smernic vloži ugovor pri občinski skupščini.-«
Poglavje o razmerju delovnih organizacij do občinske skupščine in njenih organov v osnutku statuta kamniške občine je zaključeno z določilom, da »občinska skupščina lahko zagotovi sredstva za sanacijo delovne organizacije le v primerih, če je le-ta zašla v težave zaradi objektivnih okoliščin in če je občina zainteresirana za njen nadaljnji obstoj.« V tem določilu bi vsekakor kazalo podrobneje obravnavati, kaj se v takih primerih smatra za objektivno okoliščino in kakšne s<^ obveznosti občinske skupščine v primetu likvidacije delovne organizacije do kolektiva.
'	-lj
• RIBNICA-KOČEVJE:
Statuta v razpravi
Te dni razpravljajo občani občin Kočevje in Ribnica o osnutku občinskega statuta. To je pravzaprav zadnja razprava o statutu, ka,jti o osnutku so občani že doslej razpravljali na številnih sestankih. Statuta pa sta bila natisnjena tudi v toliko izvodih, da je dobila sleherna družina svojega.
Posebna novost v osnutku statuta občine Kočevje je anketa. Glede ankete je rečeno, da jo občina razpiše za vse območje ali za posamezne dele občine, kadar hoče izvedeti ali ugotoviti mnenje občanov ali zbrati podatke o važnejših vprašanjih.
Tudi v taki pralnici z »združenimi močmi« lahko lepo operemo
perilo
» TOLMIN

il;:i!iiill[!llll!!l!llll![ltl!!lllilliiiiil!!llllijii!
Illlililllllllllllllllllil!li!llllll!lll!ll!i;!lli:iil!!!llllllll
l|]llllllll![|||l!llll!lllllllii!liil!lii!lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllilll
Kritična razprava o občinskem statutu
Občinski sindikalni svet Tolmin je pred dnevi sklical razširjeno sejo, na kateri so udeleženci razpravljali o osnutku občinskega statuta. Razprava se je predvsem omejila na tista določila statuta, ki urejajo odnose med komuno in delovnimi organizacijami. V dosedanjih razpravah so bila ta poglavja dokaj zapostavljena, čeprav je pri posameznih členih predvsem potrebna poglobljena razprava.
Iz posameznih členov, osnutka statuta, tako je bilo rečeno na seji, je mogoče razbrati, da vodi kreditno politiko občinska skupščina v skladu z interesi širše družbene skupnosti ter da določa vire in sredstva delovnim organizacijam prel^ družbenega plana in drugih Instrumentov. Po mnenju predsedstva je ob takšnih formulacijah o kreditni politiki izločen neposredni proizvajalec — delovna organizacija in tudi banka, Tu gre za splošno investicijsko politiko in razširjeno reprodukcijo. Po ukinitvi investicijskih skladov je to predvsem zadeva delovnih organizacij in banke. Razumljivo je, da občinska skupščina usklajuje to politiko s priporočili glede- vlaganja in da je delovnim organizacijam dolžna dajati garancije, vendar to ne pomeni, da ima lahko izključne pravice odločanja o investiranju. Če bi bilo tako, potem bi to pomenilo zožitev pristojnih samoupravnih organov.
Takšno enostranost glede obveznosti pa je mogoče opaziti tudi v nekaterih drugih členih, recimo v poglavjih, ki govore o razmerjih med občinskimi organi in organi delovnih organizacij. Za to poglavje oziroma za posamezne člene je značilno, da so obravnavane le dolžnosti delovnih organizacij do občinskih organov, ne pa tudi obratno. Dolžnosti občinskih organov bi bile lahko recimo obravnavane kot bomtič strokovnih služb občinske skupščine pri reševanju raznih problemov v delovnih organizacijah, pomoč pri urejanju kadrovskih in drugih vprašanj, proučevanju tržišča, spremljanju, gibanju realnega standarda itd.
FOTO: M. ŠPAROVEC
Prigovor so doživeli tudi členi, ki govore o ukinjanju, ustanavljanju delovnih organizacij, in sicer tako, ker niso dovolj jasne formulacije. 40. člen statuta daje recimo občinski skupščini pravico predlagati delovnim organizacijam združitev. To, je bilo rečeno na seji, je prav. Vendar bi bilo potrebno hkrati zapisati, da so nosilci integracijskih procesov predvsem in neposredno proizvajalci in samoupravni organi. Drugače je treba formulirati člen, ki govori o pravici delovne organizacije do pomoči iz sklada skupnih rezerv, če zaide v gospodarske težave. Jasno je, potrebno razčleniti, kdaj, v kašnih primerih, kajti po sedanjih formulacijah bi bili lahko takšne pomoči deležni tudi tisti, ki slabo gospodarijo.
Seveda bo potrebno obračunati tudi s tisto skrajnostjo, ko sodijo v delovnih organizacijah, da je njihova naloga samo organizirati proizvodnjo, da pa je urejanje stanovanjskih, kadrovskih in šolskih problemov, otroškega varstva itd., izključno zadeva in dolžnost komune.
Skratka, po" vsestranski razpravi bo mogoče dopolniti statut tolminske občine in bodo tako ustrezneje oblikovani odnosi med komuno in delovnimi organizacijami.	/
I
e ptuj
Združitev Tekstilne tovarne in Strojnih delavnic
Konec februarja sta delavska sveta tekstilne tovarne in »Strojnih delavnic« v Ptuju sprejela sklep o priključitvi Tekstilne tovarne k »Strojnim delavnicam«. S tem je bil rešen problem kolektiva bivše Tekstilne tovarne, ki je bil že nekaj let v gospodarskih težavah. Neprodane zaloge so se kopičile, kolektiv se ni mogel uspešno vključiti v tržišče. K vsemu temu je pripomoglo tudi občutno pomanjkanje strokovnega kadra.
Tekstilna tovarna v Ptuju je zaposlovala 209 delavcev in bivši tekstilni delavci se bodo težko prekvalificirali v kovinsko stroko in ostale panoge. Okrog 70 delavcev bodo prevzele »Strojne delavnice«, ostali pa naj bi se zaposlili v raznih ostalih podjetjih: »Elektrokovi-nar«, »TAP«, »Perutnina« in opekarna Šabjak. Tekstilna tovarna v Ptuju ,je 1960. leta rekonstruirala tovarno in ima dovolj prostorov za razširitev »Strojnih delavnic«.
Upamo, da se bodo bivši tekstilci vživeli v nov kolektiv in nov način dela.	-ce.
S POSTOJNA
Letos za 17 °/o večji izvoz
Računajo, da bo letos' v po-stonjski občini bruto produkt večji za 14 odstotkov. Pri tem naj bi imela največ deleža rast proizvodnje v industriji, kmetijstvu in gostinstvu. Računajo, da bo produktivnost dela porasla za naslednjih 6,4 odstotka..
Za letos je predviden tudi velik porast izvoza. Delovni ko-tiv naj bi izvozil za 1,9 milijarde deviznih dinarje raznih proizvodov, kar je v primeri z lanskim letom za 17 odstotkov več. Samo perutninarstvo Kras bo povečalo svoj izvoz za 55 odstotkov, vrednost izvoza izdelkov podjetja Javor Pivka pa bo naraslo za 10,7 odstotka.
Predvidevajo, da se bo dotok deviznih sredstev iz turizma prav tako močno povečal. Upravičena so pričakovanja, da bo na področju postojnske občine dotok deviz večji za eno petino in naj bi znašal okoli 800 milijonov deviznih dinarjev.
(ra)
V tovarni »INLES« v Ribnici so dobili n»v atvomat za izdelavo utorov za nasadila in ključavnice. Novi stroj je najsodobnejši in lahko opravlja osem različnih delovnih operacij.
FOTO: MILAN ŠPAROVEC
7 dni
v sindikatih
KOPER — Občinski sindikalni svet v Kopru je v sobpto povabil na razgovor poslance Skupščine SR Slovenije, ki so bili izvoljeni na območju občine. Sindikalni svet je dal iniciativo za ta razgovor z namenom, da bi se s poslanci pomenili o oblikah medsebojnega informiranja in širšega kon-zultiranja eainteresiranih družbenih faktorjev o zave-vah, ki jih bodo obravnavali v skupščini in njenih odborih.
Mnenje vseh prisotnih je bilo, da je še boljše sodelovanje poslancev z delovnimi kolektivi, društvi, sindikatom, SZDL itd. dejansko potrebno. Zaradi premajhnega sodelovanja je zlasti v zborih » delovnih skupnostih republiške skupščine premalo čutiti prenašanje neposredne problematike iz delovnih organizacij, dalje je opazna premajhna iniciativa poslancev, premajhno koriščenje institucije vprašanj itd.
Ob zaključku razgovora so se prisotni dogovorili za oblike medsebojnega informiranja in sodelovanja poslancev zlasti z delovnimi kolektivi. Seveda takšno sodelovanje ne pomeni, da bi moral poslanec postati enostavno glasnik komune, ali kakšnih lokalističnih interesov, pač pa, da je to potrebno zaradi boljše informiranosti poslancev o neposredni problematiki delovnih ljudi, o .rezultatih uresničevanja predpisov in priporočil skupščine itd.
RADGONA — Sindikalne organizacije delavcev na področju radgonske občine, se te dni pripravljajo na redne letne konference. Tam, kjer so že imeli letne konference sindikalnih organizacij, so bile razprave izredno živahne. Udeleženci so predvsem kritično obravnavali delo izvršnih odborov v minulem letu. Aktivnost sindikata je bila ob vrsti pomembnih akcij zadovoljiva, manj prizadevnosti* pa je bilo čutiti tako v dosedanjem delu izvršnih odborov kot tudi v razpravah na letnih konferencah glede nagrajevanja.
Na posameznih letnih konferencah so udeleženci precej razpravljali tudi o informiranosti članstva, oziroma članov delovnih kolektivov o gospodarjenju, dalje so razpravljali o odnosih znotraj delovnih kolektivov. Odnosi niso vselej najboljši, informiranost je pomanjkljiva. To je čutiti predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer imajo formirane delovne enote.
Zanimivo je, da so udeleženci razprave opozarjali na slabosti glede izobraževanja doslej in zahtevali, da je potrebno posvetiti več pozornosti izobraževalnemu delu.
Glede na to, da bodo v najkrajšem času volitve organov samoupravljanja, so udeleženci razpravljali o metodi dela samoupravnih organov, o kadrovskih vprašanjih ter se zavzemali za to, da bi bili v samoupravne organe izvoljeni res najboljši, vsestransko razgledani delavci.	S.
IIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*	llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill'llllllllllilllllllllllH)lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
© IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV fr IZ ČASOPISOV
GLASILO DELOVNEGA ^ KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE
Naši medsebojni odnosi
Glede svobode v diskusijah in razpravah pa si moramo biti na jasnem, da ni mogoče nekoga, ki se — upoštevajoč program ZK in ustavo' — ne strinja z neko konkretno rešitvijo, že proglasiti za nosilca zaostalih in reakcionarnih tendenc.
(Miha Marinko, VI. razširjena seja CK ZKS)
V poglavjih osnutka statuta, ki je bil dan v javno razpravo, zasledimo tudi nekaj besed o medsebojnih odnosih. Eno najpomembnejših področij življenja v našem kolektivu je zajeto v nekaj skromnih stavkih, kar vsekakor ni zadovoljivo, že zaradi tega ne, ker je tudi v drugih poglavjih osnutka prav malo
govora o tem. Menim, da je treba v širši javni razpravi dati poseben poudarek našim medsebojnim odnosom, saj poznamo, da ravno na tem področju stanje ni posebno razveseljivo.
Za tako veliko družino, kot je kolektiv naše železarne, nastopijo tudi velike težave,, kadar se hočemo medsebojno spoznati in razumeti, da bi tako drug zb drugim bolje sodelovali. Prepletajo se sestavine našega osebnega in skupnega življenja, saj se člbvek z osebnimi motivi vključuje v skupno življenje in delo. Zato je naloga podjetja, da teži k razvijanju takih medosebnih odnosov v okviru splošnih socialističnih odnosov, ki slonijo na načelih tovarištva, solidarnosti, medsebojne pomoči in sodelovanja, čuta odgovornosti, spoštovanja osebnosti itd. Naj to ne izzveni kot fraza, čeprav se ob takih besedah radi pomilovalno nasmehnemo, ker nas motijo postranske stvari duha. Imamo tudi besedo humanizem, vendar tudi ta plava v družbi ostalih besed, ki jih govorimo, ko grabimo materialne dobrine. Kdor pa danes govori še o rečeh človekove morale,
vesti, o rečeh, ki so poleg kategorij: ne kradi, ne želi si družbenega blaga, naj se pripravi na verjetnost, da bo v družbi osmešen in zaznamovan l^ot pripadnik katere od religij ih s tem reakcionar. Hočem povedati to. da boljši odnosi med ljudmi ne bodo nastali sami po sebi, pa tudi ne s povečano količino materialnih dobrin, temveč moramo upoštevati izreden vpliv, ki ga ima in bo imelo na kakovost i naših novih medsebojnih odnosov prav delavsko samoupravljanje. Zato ne bi prav nič škodilo, če bi v statut vnesli še kake druge kategorije.
Znano je, da lahko življenjske razmere v podjetju in izven njega močno vplivajo na to, koliko si ljudje zaupamo. Medsebojno zaupanje pa je vselej povezano z vprašanjem iskrenosti. Neiskrenost v odnosih je zato prvi znak, da se med ljudmi ruši zaupanje. Od česa pa sta tedaj odvisna medsebojno zaupanje in iskrenost? Odgovor lahko iščemo in najdemo predvsem v življenjskih osnovah ljudi in v njihovi osebni morali, v osebnem poštenju. Poskušajmo te misli povezati s konkret-
nimi primeri iz našega življenja. Pomemben vir za to so lahko ugotovitve, ki so jih povedali naši vodilni možje na go-spodarsko-politični konferenci v lanskem letu, katere sklicanje so spodbudili ali povzročili »neljubi nam dogodki«.
Rečeno je bilo: »Vpliv kriti-karstva in socializmu tujih ljudi je nadvladal vpliv zdravih ljudi s trezno presojo.« Ali smemo odnose tako poenostavljati? Kot da sta med nami dve kategoriji ljudi: absolutno negativna, ki nosi vse reakcionarne tendence preteklosti in ki že načelno vedno nastopa proti našemu socialističnemu napredku in pa absolutno pozitivna kategorija, ki ima vedno pred očmi samo skupni interes in ki je vedno pripravljena na samoodpoved Jasno nam mora biti, da je tako poenostavljanje nesmisel. Vzrok dogodkom moramo iskati v nezaupanju in neiskrenosti, v krizi človeških odnosov, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bo človeku vrnjeno zaupanje v soljudi, dokler bomo še očitno delili ljudi v dve kategoriji. In če je neiskrenost splošno razširjen pojav, je to tudi znak, da odkri-
tost tudi ni najbolj zaželena. In končno ni treba posebej poudarjati, da je velika mera iskrenosti, ki prevladuje v kaki družbi, tudi dokaz, da je ta družba v sebi močna in sprejemljiva za kritiko in da je iskrenost prav zavoljo velike družbene veljave eden neogibnih pogojev napredka.
- Dalje je važno, da se trudimo in potrudimo za čimbolj še stike z okolico, z ljudmi. Zdrava samozavest raste predvsem iz kritičnega vrednotenja delovnih uspehov in neuspehov. Nekaterim pomaga že to, da jim sproščeno priznavamo delovne uspehe,- da jih ne podcenjujemo, čeprav smo do njih kritični, predvsem pa da jih v njihovem življenju obdajamo s spoštovanjem ter jim nudimo občutek družbene varnosti. Kratko povedano, gre za resnični humanizem: Kaj pa se često pri nas dogaja?
V povzetku je bilo rečeno, da so dogodki nastali zaradi »hlapčevske mezdne miselnosti pri posameznikih kljub visoko razvitemu samoupravljanju, pri široko razvejanih pravicah proizvajalcev« in da je treba »pobudnike in iničiatorje odstraniti
iz Železarne Jesenice in tako v kali zatreti pobude«. Priznajmo si, da samo z aktivistično besedno igro ne bomo ustvarili občutka pravičnosti in varnosti. Ali nismo v našem družbenem razvoju prišli že tako daleč, da bi s postopnim odstranjevanjem pogojev za neprijetne pobude napravili dosti več, kot pa da »v kali zatiramo«? To uresničiti niti ni tako nemogoče. Za dobre odnose bomo že mnogo naredili, če bodo vodilna mesta zavzemali organizacijsko spodobni ljudje, ki bodo poleg tehrtolo-ško-organizacijskega znanja poznali tudi osnovna psihološka načela vodenja ljudi. Drugje gredo v tem pogledu še dalje po poti napredka. Ustanavljajo skupine (teame), ki jih sestavljajo: psiholog, -socialni delavec, varnostni inženir, zdravnik za medicino dela itd. Mar ne bi bilo kaj takega tudi za naše podjetje dobro?
Nisem prepričan v to, da se lahko nekaj izboljša z dodatkom še nekaterih odstavkov v statutu. Želim le, da bi se o naših medseboinih odnosih še pogovarjali — in to javno.
Inž. Peter Polak
)

L
E S N. A
K
"v
J
S p
" «*■
O D
HI H

____m
NA ZNANO TEMO:
»NIMAMO«
Drugi del nogometnega prvenstva je v največjem razmahu. Ubogi prijatelji, ubogi ljubitelji okroglega usnja! Za vas sicer ne vem, kako se obvladate v tej situaciji, ampak priznati moram: tudi mene daje. Zares, kot da bi osebno sodeloval v spomladanskem kolu.
No, in to je tisto, kar me je včeraj napotilo do uprave nogometnega kluba (katerega, prosim, ne vprašujte), da bi malce poklepetal s tovariši. Na srečo so bili »doma«. Toda vsi so gledali tako nekam čudno, in njihovi obrazi so bili tako zelo prazni. Takoj sem zaslutil, da nekaj tu ni v redu in dejal:
»Pozdravljeni, prijatelji! Kako vam gre?«
»Nimamo!« pravijo in še bolj brezizrazni postanejo njihovi obrazi.
»Kako... je to spet kakšen nov športni pozdrav?« jih vprašam.
»Ne, kje pa! Za nas je star.«
»In kaj pomeni?«
»Pomeni, da nimamo!« pravijo oni.
»Ne razumem, pa konec!« pravim.
»Mi tudi ne!« rečejo oni.
»Torej, kako to potem mislite?« vprašam.
»Preprosto: Nimamo!« — pravijo oni.
»Aaa, nekdo hoče imeti nekaj od vas ...?« vprašam.
»Kje pa, mi hočemo imeti nekaj,« rečejo oni.
Usedem se.
»Dobro. Imate golmana?« vprašam.
»Seveda,« pravijo oni.
»Imate beke?« vprašam.
»Jasno!« pravijo oni.
»Imate halje?« vprašam.
»Naravno!« pravijo oni.
»Pa druge igralce, imate?« vprašam.
»Imamo,« pravijo oni.
»Torej, česa nimate?« vprašam.
»Ničesar nimamo!«
»Interesantno,« rečem.
»Niti najmanj!« pravijo oni.
»Vadite redno?« vprašam.
»Redno,« pravijo oni.
»imate igralce v dobri formi?« vprašam.
»V dobri!« pravijo oni.
»Ljudje, potem je vse v redu,« rečem.
' »Ni v redu,« pravijo oni.
»In kaj vam manjka?« vprašam.
»To kar nimamo,« pravijo oni.
»Se prvenstvo nadaljuje?« vprašam.
»Nadaljuje!« pravijo oni. »Ste zadovoljni s publiko?« vprašam.
»Smo!« rečejo oni.
»Aaa, sedaj pa vem! Korajže nimate! Korajže vam zmanjkuje?« vprašam.
»Korajže imamo dovolj!« rečejo oni.
»Za vraga, pa kaj potem nimate?«
' »Nimamo denarja!« »Prosim?!« vprašam.
»Tudi mi prosimo!« rečejo oni.
Mariborski nogometaši v borbi za vstop v 1. zvezno ligo
NEKAJ PREDLOGOV OB KONCU SMUČARSKE SEZONE
Po 30 letih mednarodnega slovesa Planice smo
OSTALI PRAZNIH ROK - NIMAMO SKAKALCEV
Te dni je minilo 30 let od nepozabne premiere v Planici, ko je Norvežan Birger Ruud prvikrat postavil na naših tleh svetovni rekord v skokih na smučeh 92 m. Od tistih časov naprej so se naši ljudje vse bolj zanimali za skoke, skakalce in vse, kar je v zvezi s Planico. Slehernega metra napredka so bili veseli, posebno še, če je šlo za uspehe domačih skakalcev, za Novšaka, Finžgarja, Poldo ali Pečarja. Lahko ,bi rekli, ds smo dobili Slovenci svoj športni praznik, katerega' šb se udeleževale tisočglave množice osebno, tisti, ki niso mogli na dolgo pot tja do tromeje, pa so se navduševali pri radijskih sprejemnikih.
Tako je bilo vse do leta 1934, ko je športni svet. prvič postal pozoren na nepričakovani rezultate, ki jih je omogočila na-ška skakalnica. Kmalu se js pojavilo po Gorenjskem in drugod sto in sto mladih skakalcev, ki so se navduševali za svoje vzornike. Sirom po Sloveniji smo zgradili več kot 100 smučarskih skakalnic, majhnih in večjih, ponekod tudi prevelikih (Ljubno!).
In kaj je ostalo, kaj smo ustvarili? Po 30 letih ponosnega sklicevanja na Planico, po letih boja za priznanje velikih skakalnic smo ostali skoraj praznih rok. Saj so bile tudi svetle
Letošnje jubilejno srečanje v svetovnoznanem mestecu pod Mont Blancom je bilo torej samo eden izmed členov dolge verige, ki se nadaljuje. Poleg tega pa je bilo to že tretje srečanje te vrste na francoskih tleh. In prav to poslednje je po svoje zanimivo.
Meribel in Courchevel sta mladi zimskošportni središči, Nastali sta tako rekoč čez noč. Šestdeset hotelov v Courcheve-lu, šestindvajset v Meribelu, dvaindvajset žičnic v Courche-velu, deset v Meribelu ...
Chamonix s svojimi 97 hoteli pa praznuje že stoletnico. Prvi je bil, ki je ponesel sloves francoskih Alp po svetu. V salonih njegovih hotelov se je zbirala elita z vsega sveta 1924. leta so bile tu I. zimske olimpijske igre in potem dolga vrsta velikih mednarodnih prireditev, za katere se Chamonix še danes poteguje. Ko je Meribel pred desetimi leti sprejel v goste novinarje, se Chamonix še ni vznemiril. Toda, ko jih je šest let kasneje sprejel tudi Courchevel, jih je hotel imeti tudi Chamonix. Začutil je, da ga odrivajo, da ga hočejo mlajši prehiteti.
točke, na pr. M. Pečar leta 1980 in J. Šlibar leta 1961. Prireditve in vse kar je z njimi v zvezi, posebno tisk in radio so ustvarili tudi hvaležno športno publiko, kakršne ni ob skakalnicah v sosednih državah. Vendar, kar je glavno — nimamo skakalcev, ki bi lahko re-prenzentirali našo smučarsko tradicijo. To je škoda. Ljudje, ljubitelji Planice to čutijo; vselej, kadar se naši spoprimejo z resno mednarodno konkurenco, so gledalci prizadeti.
Ko je šlo za našo udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Squaw Valleyu so bili ljudje pripravljati pomagati, vsakdo bi rad prispeval, oglasili so se celo delovni kolektivi. Znamenje, da jim ni vseeno, kako je z našo smučarsko reprezentanco.
Toda ne pridemo na zeleno vejo. Ne pridemo do organizirane akcije, ki bi zalegla. Po vsaki zimski sezpni je najprej nekaj tarnanja,,želja in predlogov, nikoli pa ne pride do organizirane akcije, ki bi jamčila za napredek.
Zdi se, da smo se že kar sprijaznili s tem, da slovimo v svetu po dveh dobrih skakalnicah, ne pa po skakalcih. Karikaturist si je dovolil pikro prispodobo, ko je narisal Bloudkovo mojstrovino z ograjeno parcelo sredi doskočišča in napisom »rezervirano za naše ska-
Za boljše razumevanje te samovoljne domneve moram povedati, da ima Francija dandanes nič več in nič manj kot
sto šetinštirideset zimskošportnih središč s 1534 hoteli in 585 žičnicami!
V tej gigantski konkurenci častitljivo letovišče pod Mont Blancom zares ne more čakati prekrižanih rok na goste, tolike bolj, ker so nova zimskošportna središča, ki rastejo kakor gobe, v svojem osnovnem konceptu bolj prilogojena potrebam in željam povsem povprečnega sodobnega turističnega potrošnika — navadnega smučarja. Ta nova središča nastajajo nekje na pobočjih gora in so v bistvu kopica hotelov in penzionov, krog in krog obdana s smučarskimi žičnicami, tako da se gost prismuča prav pred vrata svojega hotela.
Chamonix pa je zimskošportno središče starega tipa Mestece v čudoviti dolini ob vznožju štiritisočakov. Mestece s kolodvorom,' vlaki in avtobusi, s cestami in pločniki, bari. kavarnami, stoterimi trgovinami, razkošnimi limuzinami. Na smučišča vas ponesejo kabine
kalce«. To je bilo pred štirimi leti, ko so bili kar za 30 metrov krajši od Recknagla in nekaterih drugih. Tudi letos so bili naši »kratki«. Kakor v Seefeldu in Innsbrucku tako tudi v Planici. Naši gledalci pa bi radi 'ploskali tudi domačim skakalcem, zlasti domačim! To je povsem človeško. Po 30 letih določene kontinuitete v pripravljanju najboljših skakalcev bi vendarle lahko prišli že korak naprej.
Zakaj ni napredka? Takele odgovore boste slišali, če boste vprašali strokovnjake: Ne sejemo, zato ne žanjemo. Ne študiramo problematike treniranja, ne planiramo, treniramo pa kdaj pa kdaj, kakor nanese. Po smučarskih klubih nimajo redne vadbe, ni sredstev. Tudi razumevanja za kaj takega ni..
In v čem je resnica?
Lani so zbrali v Sloveniji kakih deset skakalcev in jih začeli pripravljati za nastope v zimski sezoni. Ko so prišli konec julija iXna Visoko šolo za te lesno kulturo na kontrolne preglede, smo ugotovili, da jih je polovica kondicijsko povsem neizdelanih. Nekateri niso znali niti startati niti teči in skakati Niso imeli ne atletske opreme, niti copat in trenirk. Povedali so, da ne prejemajo štipendije (mimogrede pa naj dodamo, da
do danes tudi stroški za testiranje in analize še niso poravnani!). Vsekakor značilno za odnos do strokovnega dela v času, ko je treba »orati in sejati«!
Da ne bo krivice, naj dodam, da so nekateri pozneje prejeli štipendijo tudi za nazaj Za priprave reprezentantov so bila sredstva omejena, za reprezentativno opremo zs Innsbruck pa je bilo vse v redu in prav. Oprema je veljala po 141.400 din na osebo, za kar nimamo pripombe, vendar se nam zdi športna sposobnost, ki jo je treba sistematično graditi preko celega leta, najmanj tako pomembna za reprezentanco kakor primerno oblačilo, čevlji, smuči itn.
Bistvena in usodna napaka smučarske organizacije je v njenem odnosu do nalog te-■meljne telesne vzgoje in posebej še v odnosu do priprav preko celega leta — enega in več let!	,
Potreben bi bil načrt za treniranje, natančno izdelan za pripravljalno, tekmovalno in prehodno dobo. Nastaviti bi morah vsaj še dva trenerja (lahko tudi samo za določene ure v tednu) in zajeli bi morali — ne 12 skakalcev, temveč vse, ki so količkaj perspektivni, zlasti pa veliko pionirjev in mladincev. Ce upoštevamo strokovno ugotovitev, da začenja v smuških skokih usmerjanje v specializacijo že z 11 ali 12 letom, bi morali vključiti v sistematično aktivnost vseh tistih 200 ali 300 pionirjev, ki imajo veselje s skakalnim športom.
Za Vse bi morali organizirati redno vadbo po 3 do 5-krat tedensko — poleti na planem, na jesen tudi v telovadnicah, nato pa čim prej na snegu. Tako bi morale zaživeti trenirajoče grupe zlasti v tistih krajih, kjer imajo posebno ugodne priložnosti za skakalni šport (Rateče. Podkoren, Kranjska gora, Mojstrana itn). Seveda bi morali ’’ Večjih centrih oskrbeti tudi skakalnice z umetno snovjo med katerimi bi morala biti vsaj ena tudi večja.
Skratka, če bi zastavili delo tako, kakor so ga na primer v Nemški demokratični republiki, bi bili uspehi le logična posledica. Seveda ne takoj, kajti skakalec se razvija približno 8 let, kolikor je potrebno, da si pridobi vse tiste psihofizične kvalitete — moč, hitrost, spretnost, okretnost, tehniko skakanja in posebej še vse tiste psihične in moralne lastnosti, l^i soodločajo v spopadu med najsposobnejšimi v svetovnem merilu.
Spričo tega, da smo strokovno plat vzgoje skakalcev tako zelo zanemarili, da strokovnega dela še niti prav zastavili ni smo. sodimo, da je pr en ran j en n misliti na gradnjo nove. še večje skakalnice v Planici Pamet neje bo počakati, da bo zmogljivost našega novega skakalnega pokolenja na taki ravni, da jim ho sedanja skakalnica z rekordom 127 metrov premajhna.
DRAGO ULAGA
Telesna
kultura
sedemletni
plan
Telesna kultura postaja nu-=5	jen biološki in socio-psihološki
S3	pogoj, neobhodna predpostavka
Sjj	v vsebinski strukturi sodobne-
=5	ga življenja in del življenj skesa	ga standarda v najširšem po-
j=§	menu besede. Prav zato bi mo-
3	rala dobiti telesna kultura v
3	prihodnjem sedemletnem ob-
H	dobju v celotnem družbenem
3	dogajanju mesto, ki ji pripada,
=	in skladno z njeno pomembno-
=	stjo za telesni razvoj in zdraviš	st veno stanje ljudi, zlasti mla-
H	dine.
Telesna kultura v šolah, 55	kjer je zajeta skoraj vsa mla-
5=	dina, mora v sedemletnem ob-
3	dobju dobiti temeljno ustano-
3	vo množične telesne vzgoje,
3	usmerjeno k formiranju teles-
3	no in duševno zdravnega io
3	sposobnega človeka. V sodelo-
=	vanju z zdravstveno službo ter
=	organizacijami, ki skrbijo za
H	razvoj predšolskih otrok in šol-
55	ske mladine, mora šolska te-
55	lesna vzgoja zagotoviti mlade-
=	mu človeku zdrav psihofizičen
=5	razvoj in ga pri tem še prido-
=5	biti za teiesnokulturno dejav-
=5	nost po končanem šolanju.
Osnovna naloga vseh teles-5=	nekulturnih organizacij in
3	ostalih činiteljev, ki delujejo
55	na tem področju, je razširitev
3	telesne kulture med čim širši
3	krog ljudi, ki bi se vključili z
3	najrazličnejšimi oblikami teles-
=	nokulturne aktivnosti. Takšna
3	orientacija pa terja izboljšanje
3	kvalitete dela in strokovne
= . ravni telesnokulturnih in dru-3	gih organizacij kakor tudi
||	iskanje vedno novih oblik de-
=	javnosti.
Tudi vprašanje telesne kul-=5	ture v delovnih organizacijah
55	dandanes še ni zadovoljivo re-
==	šeno. Bolj kot kdaj koli prej
55	zahteva vedno bolj avtomatizi-
=5	rana proizvodnja v mnogih in-
55	dustrijskih panogah dodatno
5=	dejavnost, ki daje delovnemu
55	človeku v obliki reakreacije po-
3	trebne sile za nadaljnje uspeš-
=5	no delo na njegovem delovnem
5§	mestu. Podatki o trenutnem
3	številu športnih aktivov pri de-
3	lovnih organizacijah in njiho-
3	vem članstvu so zelo skromni
3	in zata zaskrbljujoči. Razme-
3	roma malenkostna organizirana
3	dejavnost bi morala biti do le-
=	ta 1970 bistveno povečana. Steli	vilo aktivov naj bi se po na-
=	Črtu stalne konference za od-
55	dih in rekreacijo pri republi-
=	škem svetu Zveze sindikatov
55	Slovenije povečalo do leta 1970
ES	na 920 s 120.000 člani, 240 stro-
3	kovnimi delavci, 318 telesno-
=	kulturnimi objekti pri delovnih
3	organizacijah. Pomen dobre
5=	rekreativne dejavnosti za večjo
3	storilnost, kakor tudi za zmanj-
3	šanje izostankov zaradi bolez-
3	ni in nesreč pri delu, je doka-
3	zana zato moramo dejansko
3	zagotoviti aktiven oddih čim
3	večjemu številu delovnih lju-
S	dl. '
Izrednega pomena je nadalje =	neposredna ln posredna ,pove-
=	zanost telesne kulture v naj-
f§	različnejših oblikah z vrsto pa-
=	nog gospodarstva, še posebej
5=	pa s turizmom. Pomanjkljivo
5=	sodelovanje na tem področju
=5	je treba sistematično odprav-
5=	Ijati, saj ima telesna kultura
3	v perspektivi verno večji goli	spodarski. ^družbeni in nolitič-
3	ni pomen. Telesna kultura
3	namreč ni samo stvar linosob-
3	nosti in zmogljivosti človeka,
3	ni le stvar poklicnih in amater-
5=	skth delavcev, ki delajo na tem
=	področju, na tudi ne samo
=	stvar namenskih organizacij.
=	temveč postaja splošna po+re-
3	ba delovnega človeka. V tem
H	smislu velja tudi podčrtati
3	družbeni pomen in sodobno
=	vrednotenje telesne kulture.
smučati kilometre m desetkilo-metre, znamenita »bela dolina« in »morje ledu« z najvišjo žičnico na svetu nad seboj. Sicer pa nudi Chamonix zimskemu turistu vse tisto, kar mu nudi tudi ostalih 135 zimskih središč in kar je postalo v sodobnem zimskem turizmu že popolnoma nepogrešljivo; 17 žičnic, od tega 5 velikih nihalnih žičnic s kabinami za 60 in več oseb, 3 skakalnice, od teh ena pokrita s plastično maso, dvoje umetnih drsališč, štiri avtomatska kegljišča, sedem smučarskih tečajev s 40 profesionalnimi smučarskimi učitelji in še petimi smučarskimi učiteljicami, posebno izšolanimi za vodenje smučarskih tečajev z majhnimi otroki, vedno skrbno vzdrževane in zavarovane smučarske proge, pa še...
Skratka, Chamonix je vredno videti. Treba ga je doživeti, treba mu je dopustiti, da vas očara z mogočnostjo svojih naravnih lepot in rutinirano utečenostjo ter brezhibno uglajenostjo vseh. ki si s pomočjo turizma služijo kruh Potem ko ste to doživeli, pa bi se, mislim, prihodnje leto odločil za kako drugo, manj mondeno, zato pa rrjirnejše, udobnejše in manj naporno letovišče.
Tudi mnogo Francozov misli tako.
Pa tudi turistični in občinski delavci Chamonixa pred tem dejstvom ne zapirajo oči.
Zato je Chamonix 1964 končno tudi postal gostitelj 200 novinarjev iz 18 držav.
MILAN MAVER
CHAMONIX 1964
Vsakoletna smučarska prvenstva poklicnih novinarjev so postala že tradicionalna prireditev: Meribel, Sant Croix, Kranjska gora, Bayrischzell, Zakopani, Gortina, Courchevel, Verbier, Banff, Chamonix... Deset znanih zimskošportnih središč v Franciji, Švici, Jugoslaviji, Nemčiji, Poljski, Italiji in Kanadi, je doslej že sprejelo v goste predstavnike sedme sile 24 držav.
velikih nihalnih žičnic. Po prvih tisoč metrih višinske razlike, se pravi nekje nad 2000 metri, se šele dvignete iz soteske do pobočij smučišč. Od tod vas drugi del žičnice ponese na vrhove (3200 metrov ali celo 3842 metrov), odkoder se odpirajo na vse strani čudoviti spusti Žal pa ima neutrjen smučar na teh višinah, še posebno, če je prišel naravnost s 1200 m visokega kranjskogorskega »S« že obilico težav z naglimi višinskimi spremembami, z utrujenostjo in slabostjo v glavi in želodcu.
Pa še eno slabost bi omenil: po končani smuki mora smučar spet v kabino, ki ga ponese v dolino, v mesto med hiše, pločnike in avtobuse. Nekoliko utrujajoče bi rekel, če že ne naporno. Posebno naporno za turista, ki bi se rad v dnevih svojega dopusta spočil v okolju popolnoma drugačnem od tistega, v katerem živi sicer.
Vendar pa ima po drugi strani Chamonix prav v okrilju teh svojih orjaških gorskih masivov neizčrpen rezervoar bele opojnosti. Smučišča, ki leto in dan ne spremene svoje podobe, kjer je mogoče sredi poletja
Najvišja žičnica na svetu z Aiguille du Midi preko »Bele doline«. Pod gondolami na sliki: »Morje ledu«
Humoreska
Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš — seveda če imaš med svojimi predniki v tretjem kolenu dedka, ki ni znal nobenega tujega jezika, vrh tega pa je prepričeval svoje vnuke, da niti materni jezik ni skorajda za nobeno rabo.
Uslužbenec Jejta, ki se je zgodaj zresnil in se kmalu uvrstil med starejše letnike, je imel razen kopice vsakdanjih lastnosti tudi posebno značilnost. Kadar je izpolnjeval vprašalne pole —• teh je toliko, da ti sape zmanjkuje — je v rubriko, ki mu je bila najbolj pri srcu, s posebnim ponosom vnesel podatek: zna francosko, pomaga si lahko z nemščino. S tem »pomaganjem« ni pri nikomer zbujal zavisti, zato pa so se zlobni ljudje venomer trapili z vprašanjem, kaj neki bo Jejta, samec, po poklicu arhivar, počel z znanjem francoskega jezika.
»Bon jour!« Tak je bil njegov »dober dan«, s tem pozdravom je »Francoz« Jejta dan na dan sporočal vsem in vsakomur, da prihaja na delo in da bo vsak hip sedel za mizo razgledan človek, svetovljan. Drugi so si ob slovesu vrgli tisto domače, kmečko »na svidenje«, arhivar Jejta pa je zviška, samozavestno odzdravljal: »An revoir!«
Veščah
»Da bi te vrag, tebe in ta tvoj ,orevoar‘!« so v brk mrmrali od zavisti zgrizeni in nemara tudi zato užaljeni rodoljubi.
V uradnih listinah se ljudje delijo na take z nižjo pa one s srednjo in z višjo strokovno izobrazbo. Poviške dobivajo tisti, ki so pač tudi vredni več, zato je Jejta poudarjal vedno iznova: »Razen tega pa upoštevajte, da znam francosko!«
Mož je kazal dobro voljo, da bi s svojim znanjem koristil skupnosti, toda ko je v dolgi vrsti let vendarle prispelo tudi pismo v francoščini, so gimnazijskega profesorja prosili za uslugo. In še drugič: ko so se pripravljali na sprejem tujca, ki ga je pomotoma zaneslo v njihov odročni kraj, so Jefto iz same zlobe poslali na službeno pot.
Postaral se je Jejta, pod težo let se je zgrbil v okolju, katerega člani so iz zavisti dušili, v tla teptali njegovo družbeno vrednost.
Nekoč — bilo je v zgodnjem jutru deževnega dne v pozni jeseni — ko je Jejta kakor vselej pritisnil na kljuko in prinesel v pisarno svoj obvezni »bon jour«, se je zgodilo: starega Jefto je obšla slabost, ki ga je oblila z nenavadno, že na prvi pogled nevarno bledico. Drugi v pisarni so vedeli, da je nekaj narobe, in so tako tudi ukrepali.
Jejta je v pisarni čakal zdravnika. Trudno se je od-kašljal in hripavo spravil iz grla:	x
»TovaHši, krivico sem vam delal...«
»Kaj bi tisto, vsi smo ljudje ...« Njihove velikodušne besede z zagotovilom, da ni kaj oproščati, je potrjeval enotno prepričevalen izraz na licih. »Ljudje smo, zato nanese, da kdaj kdo koga užali, znamo pa tudi oprostiti.«
»Kar se žalitev tiče, se ne kesam, ker bom ostal uaš dolžnik. Nekaj drugega ... Tovariši, jaz sem ...«
»Takole včasih si se izmikal delu, kaj? Poglej in reci, kdo med nami ni tak . ..«
»Tudi pri tem ste me prekašali, lenuhi ste bili, temu ali onemu bi lahko rekel, da je pravi zmuzne... Pa ne gre za to, nekaj drugega me teži, nekaj, česar mi ne boste odpustili nikoli! Hočem reči, v mislih imam francoščino...«
»Kaj bi, francosko si pač znal! To je tuj jezik, zato je prav, da si dobil^vsak mesec pet stotakov več... Razumemo, tako nazadnjaške, zaostale reve pa spet nismo.«
»Da, to je!« je skesancu skorajda sapo zapiralo. »Nikoli mi niste dovolili, da bi pokazal, kaj znam ...«
»Bratec, prijatelj Jejta, ni bilo priložnosti...«
»Pa tisto francosko pismo? In tisti tujec, ki je prišel k nam? Z njim ste se pogovarjali z rokami, mene pa ste natnenoma poslali proč ...«
»Kaj hočeš, Jejta, primitivci smo pač! Nismo znali ceniti veščaka, pozabljali smo, da še vedno velja tista stara modrost: kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Ti, Jejta, si veljal toliko kot Srb, pa še za enega Francoza povrhu. Na tihem smo ti to priznavali, morda nas je grizla zavist... Takšni smo pač mi, ki ne znamo tujih jezikov.«
»Prav zato me peče vest, ker ste na tihem cenili moje znanje, nikoli pa mi niste dali priložnosti, da bi ga tudi pokazal.. .«
»Oprosti nam, Jejta, zavistneži smo!«
»Da, zavidali ste mi, to mi je godilo, silno všeč mi je bilo... In glede francoščine...«
»Eh, Jejta, pusti zdaj francoščino!«
»Moratn povedati! Znal sem samo dva francoska izraza. .bon jour‘ in ,o‘...« Jejta je lovil sapo. »In — ,au
revoir'.
MILE STANKOVIČ
:•
::
►
llllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!lll!llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII!l[
— To je moralo biti nekje v inozemstvu; pri nas bi ga ujeli že pri 500 milijonih!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Križanka
Vodoravno: 1. krčma, gostilna, 7. prijeten vonj, duh, 8. biljardna palica, 9. ribiška potrebščina, 11. igra na karte, 13. italijanski predlog, 14. kratica slov. letalskega podjetja, 15. antično mesto na zahodni obali Male Azije ob ustju Kaištrosa, 17. del sobe, 18. grafični pojem, 20 del ladje, 21. začetnici imena in priimka ruskega pisatelja (»Mrtve duše«), 23. začetnici imena in priimka ruskega pisatelja (1860—1904), 24. svetopisemsko moško ime, 26. tibetansko govedo, 28. ura (ital.), 29 strup, 31. prenehanje zemeljskih želja (v budizmu).
Navpično: 1. pristojbina, 2 vrsta palme, ki raste na Sund-skih otokih, 3. plovka, plavajoča priprava, 4. ime črke, 5. etiopski plemenski poglavar, 6. zdrž-nost, zatajevanje, 10. britanski protektorat/ na Arabskem polotoku, 12. geometrijski pojem, del loka, 16. muslimansko pokrivalo, 17. števnik, 18. vinjen, rahlo opit, 19. korito, po katerem spuščajo les, 21. rimski cesar, ki je dal požgati Rim, 22. del telesa, 25. ime znanega jugoslovanskega igralca tenisa (Jovanovič), 27. zbor, 30. kratica za televizijo.
P	2	3	9	S		6
7						
S				9	to	
Tr			f2		13	
7*			16	te		
	□	t?				
Ts	19				r	
2o					21	22
73			29	26		
26		Z7		28		
		29	3o			
3t						
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Hotimir, 8. amandma, 9. šala, b. 10. Ira, 11 abo, 13. še, 14. stot, 15 parna. 16. Martin, 18. litij, t, 20. Asir, 21. K(ardelj) E(dvard), 22. čh, 23 Grk, 24. Vietnam. 27. aleluja.
Za dom, službo, dopust, izlet — vedno Prodajni servis »Modna hiša«
LJUBLJANA — MARIBOR
OSVEŽITEV
— V redakciji naše revije so se odločili, da bomo na naslovni strani objavili sliko kakega znanstvenika ..., prosim, slecite se!
=	— Tovariš direktor, prosim za pet dni dopusta, sinu bi ’ =
s rad kupil čevlje...	s
li!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||!l|||||||||||||||||||||||||||||!l|||!l||||!l||||||||||il
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXX\XXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXVXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxxxxXXXXXXXXXXXXXXXXV
Spored RTV Ljubljana za teden od 26. marca do 1. aprila 1964
ČETETEK
2G. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Tečaj inskega jezika —
6.05	Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Srečanje v studiu 14 — 10.15 Plesni orkester Ljudske milice — 10 30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje -
11.00	Pozor, nimaš prednosti!
—	12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Operetne uverture in koncertni valčki — 13.15 Obvestila n zabavna glasba —	13.30—14.55
Glasbeni sejem —	14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba
—	15.40 Literarni sprehod —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Igra ansambel An van Damme
—	17.15 Turistična oddaja —
18.00	Poročila — aktualnosti
doma in v svetu —	18.10
Gioaccliino Rossini - Ottorino Respighi:	Fantastična proda-
jalna, baletna suita — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih
—	19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba
—	21.00 Lirika skozi čas —
21.40 Dane Škerl: Končen za orkester — 22.10 Trije mojstri sodobne glasbe — 23.05 Poljske popevke —	23 20 Skupni
program J RT — Studio Ljubljana — 24.00 Zadnja poročila in znkliuček oddaje
PETEK
27.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Tečaj hrvaško srbskega
jezika — 8.05 Lahka in operetna glasba — 8.30 Nekaj domačih — 8,55 Pionirski tednik — 9.25 Z rapsodijami in plesi po domovini — 10.15 Odlomki iz opere -Zrinjski« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Lahka glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.20 Z domačimi ansambli — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30 Pri
Franzu Schubertu — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo —
14.35	Pri madžarskih skladate-
ljih zabavne glasbe — 15.15 Napotki za turiste — 15 20 Zabavna glasba —	15.45 Jezikovni
pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoraka — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripoveduje nam ...	18.45	Iz	naših ko-
lektivov — 19.000 Obvestila — It.005 Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Koncertna zabavna glasba —
20.15	Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe —	21.00 Po
strunah in tipkah — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesni zvoki — 23.05 Nokturno in koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SOBOTA
28.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Vedre melodije za konec tedna —	8.55 Radijska šola za
nižjo stopnjo — 9.25 Z mladimi pevci po svetu — 9.45 Latinsko ameriški ritmi — 10 15 Nekaj domačih viž v instrumentalni izvedbi — 10.35 Poje komorni zbor univerze iz Val-paraisa v Čilu — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od Karpatov do Urala — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30-
14.35	Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Dva zbora iz Tržaške pokrajine - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doi/ia in v svetu —	18.10 Recitali
znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19 00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Z obiska na Jesenicah — 20.20 Nestroy-Milčinski:	Lum-
pa ci j Vagabundus — 21.35 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prijeten konec tedna — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
29.	marca
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—
6.35	Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — s.00 Mladinska radijska igra — 8.38 Iz albuma skladb za otroke —
9.05	Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite, tovariši ...	—	10.30
Peter Iljič Čajkovski: Letni časi — 11.17 Melodije na kitati — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Deset minut z godali — 12 05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II — 13.10 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Radi bi vas zabavali — 15.05 Iz solistične in koncertne literature za čelo, klarinet, klavir in Violino — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Nekaj domačih za nedeljsko popoldne — 16.45 V ritmu koračnice —
17.05	Hammond orgle — 17 13 Radijska igra — 18.08 Glasba iz znamenitih oper — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Velika prijateljstva — 22.10 Plesna glasba —
23.05	Sodobna jugoslovanska komorna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
30.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro? (pisan glasbeni spored) —	3.05
Mali koncert Akademskega okteta — 8.25 Trije veliki zabavni orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta tenorist Anton Dermota in mezzosopranistka Nada Sevšek
—	10.15 Iz Istre v Bosno —
10.35	Naš podlistek —	10.55
Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Sovjetske, poljske in češkoslovaške popevke — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30—14.35
Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba
—	15.45 S knjižnega trga —
16 00 Vsak dan za vas — 17 05 Glasbena križanka — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —	18.10 Priljubljene
popevke —	18.45 Narava in
človek —	19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb — 22.10 Nočni akordi
—	23.05 Literarni nokturno —
23.15	S popevkami po svetu -
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
31.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Začetni tečaj angleščine —
8.05	Od tod in ondod — 8 35 Nekaj domačih v instrumentalni zasedbi — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Popevke se vrstijo — 10.15 Veliki zabavni orkestri —	10 40
Drobni prizori iz Thomasove »Mignon« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —	12.15 Kmetijski
nasveti — 12.25 Domači napevu za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13 30 Majhen koncert popularne domače glasbe — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Mariborski komorni zbor poje skladbe Rada Simonitija
15.15	Zabavna glasba —	1530
V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Kon-cera po željah poslušalcev —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18 10 Madžarska zabavna glasba — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18 45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila —	19 05 Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00 Slovenske narodne za soli, zbor in orkester v priredbi Karla Pahorja — 26.20 Radijska igra — 21.14 Od balade do burleske —	22 10
Glasbena medigra —	22 15
Skupni program JRT - Studio Beograd — 23.05 Za vsakogar nekaj — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
1. aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored —	6.20—
6.35	Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimen-to — 8.55 Pisan svet pravljic ir, zgodb — 9.25 Iz jugoslovanske produkcije vokalne in in-strumenalne zabavne glasbe —
10.15	Ruske in ukrajinske na-
rodne pesmi — 10.45 Človek n zdravje — 10.55 Glasbena medigra —	11.00	Pozor, nimaš
prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba —	12.15 Kmetijski nasveti —	12.25	Lepe melodije
igrajo veliki zabavni orkestri
—	13.15 Obvesvtila in zabavna
glasba — 13.30 Solisti in orkester — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo —	14.35 Po-
pevke iz Sovjetske zveze —
15.15	Zabavna glasba —	15.40
Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Kodal>ja in Ti-schhauserja — 16 00 Vsak dan za vas —	17.05 Chopinove
skladbe —	17.35 Iz fonoteke
Radia Koper — 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu
—	1Q.,10 Mojstri orkestrske igre
—	18.45 Ljudski parlament —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30 Radij-
ski dnevnik — 20.00 Vedri zvoki — 20.45 Carl Orff: Mesec, opera v 5 slikah — 22.10 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjske melodije —	24.00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje
32. komuna RIBNICA
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
3.	JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK
6.	SEŽANA
7.	NOVO MESTO
8.	SEVNICA 9 LOGATEC 10. NOVA
GORICA
19.	ŠKOFJA LOKA
20.	SLOVENSKA BISTRICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
23 VRHNIKA 24. LAŠKO 25 SLOVENSKE KONJICE
26.	ŠMARJE PRI JELŠAH
27.	POSTOJNA
^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^^
Še pred desetlejti je bila Ribnica znana samo po izdelovalcih suhe robe, po rešetarjih, po lončarjih, po njihovi bistrini in humorju. Razen opekarn in nekaj zasebnih žag na ribniškem področju sploh ni bilo drugih podjetij. V zadnjih letih pa so se razmere popolnoma spremenile. Nastalo je več industrijskih obratov, ki se uspešno vključujejo v kritje potreb na domačem trgu kot tudi v izvoz. Toda narodni dohodek na prebivalca je v ribniški občini še vedno 221.344 din. Ker je narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji že lani dosegel v povprečju 400.000 din, prejšnji podatek nazorno prikazuje nerazvitost ribniškega področja in potrebo, da le-to kar najhitreje doseže potreben razvoj. Iz te zahteve vlaga občinska skupščina Ribnica nove investicije za razširitey materialne baze svojega gospodarstva in za objekte družbenega standarda. Investicije v gospodarstvu temeljijo na strogem rentabi tetnem računu in so usmerjene predvsem tja, kjer dajejo v najkrajšem času največji učinek: za odpravo ozkih grl v proizvodnji, ki so posledica iztrošenosti ali pa nepravilne razporeditve proizvajalnih sredstev. Nekatere delovne organizacije pa so tudi že spoznale, da so gospodarski uspehi podjetja v tesni odvisnosti tudi od negospodarskih investicij, n. pr. investicije v stanovanja, v obrate družbene prehrane, servise, v ustanove otroškega varstva, v šolstvo itd.
Vprašanje stanovanjske izgradnje je na ribniškem področju zelo pomembno. Ne samo zaradi skrbi za življenjski standard prebivalcev, ampak je ta problem postavljen v zvezi z vprašanjem zaposlitve tako potrebnih strokovnjako^. V letošnjem letu bo skupno s stanovanji v stolpiču »Inlesa« vseljivo na ribniškem področju novih 40 stanovanj, s čimer pa seveda ne bodo pokrite vse stanovanjske potrebe, saj je približno 2000 prošenj. Glavni investitor bo stanovanjski sklad, ki bo v gradnjo stolpiča v Ribnici, šestorčka v Sodražici in stanovanjske hiše v Loškem potoku letos vložil okrog 120 milijonov dinarjev.
Zaradi teritorialne razdrobljenosti naselij deluje na območju ribniške občine poleg treh popolnih osemletk še več podružnic in šol. Šolski sklad je zelo obremenjen in premajhen za kritje vseh potreb v šolstvu, čeprav izdatki za šolstvo presegajo 45 % vseh razpoložljivih proračunskih sredstev. Lani septembra je bila v Ribnici ustanovljena tudi nižja glasbena šola, ki je vzbudila veliko zanimanje, saj jo obiskuje 74 učencev. Zaradi izrednega pomena šolstva za celotni gospodarski in družbeni razvoj občine bodo šolstvu letos zagotovili okrog 100 milijonov sredstev, kar je znatno več kot lani. Na sploh so materialni pogoji delovanja šol na področju ribniške občine dokaj slabi. Poleg materialnih sredstev je za sistem izobraževanja v občini zelo pomemben tudi učni kader. Primanjkuje namreč 10 profesorjev in predmetnih učiteljev. Da bi si občina vsaj v prihodnosti zagoto\jla prosvetni kader, štipendira na srednjih in nižjih šolah skupno z nekaterimi podjetji 65 štipendistov.
Občinska skupščina bo tudi letos podprla z materialnimi sredstvi ribniški festival, ki je postal že tradicionalen. Letos bodo poskušali pomen festivala še povečati in prenašati določene kulturne prireditve v okviru festivala celo izven centra, s čimer bo predstavljal festival kulturno manifestacijo najširšega kroga prebivalcev. Nosilec kulturno prosvetnega-življenja v občini je Svet svobod preko svojih kulturno umetniških društev.
Tudi v letošnjem letu bo občinska skupščina iz svojih proračunskih sredstev zagotovila socialno ogroženim občanom sredstva za preživljanje. Skupščina namreč izplačuje na poseben sklad iz svojega proračuna denarna sredstva za priznavalnine in splošno varstvo za člane ZB in invalide, To varstvo obsega tudi zdravljenje članov ZB in invalidov. Poleg tega izplačuje skupščina še enkratne podpore, mesečne podpore za šolanje, prispevke za mladoletne v domovih itd. Letos bo služba socialnega varstva posvetila več pozornosti vprašanju vzgoje defektnih otrok. Na področju občine obstajata trenutno dve* otroško varstveni ustanovi, in sicer v Ribnici in Sodražici. Podobno ustanovo bi bilo potrebno ustanoviti tudi v Loškem potoku in v Dolenji vasi.
Ribnica
11.	GROSUPLJE	28.	ČRNOMELJ
12.	MURSKA	29-	ŠENTJUR
SOBOTA	30.	TOLMIN
13.	PTUJ	31.	CERKNICA
14.	TREBNJE
15 METLIKA
16.	RADOVLJICA
17.	RAVNE
18.	2ALEC
VELIKO
ŠTEVILO
KVALITETNIH
STORITEV
. Za zdravstvene potrebe prebival-, stva na področju ribniške komune je bil sredi leta 1955 ustanovljen ZDRAVSTVENI DOM RIBNICA. Zdravstveni dom zaposluje 4 zdravnike splošne prakse, 1 zobozdravnika, 3 dentiste, 3 zobo.tehnike, 2 patronažni medicinski sestri, 4 medicinske sestre, 5 babic in 2 farmacevta. Ima moderno, urejeno splošno ambulanto, zobno ambulanto, ordinacijo z RTG, fizioterapijo in laboratorij ter zdravstvene postaje v Sodražici, Loškem potoku in v Srednji vasi. Na terenu je že dobro organizirana babiška služba. V Ribnici je splošna šolska ambulanta. Ima otroški dispanzer s. posvetovalnicami, dispanzer za žene i s posvetovalnicami, ginekološko ordinacijo in posvetovalnico za kontracepcijo in za noseče žene. Za šolsko in predšolsko mladino je posebna zobha ambulanta in socialno medicinski oddelek. Zobna ambulanta je tudi v Sodražici' In v Loškem potoku.
Težko je ocenjevati zdravstvene službe določenega področja. Statistični podatki kažejo velike uspehe Ribniška občina ima okrog 12.000 prebivalcev, v splošnih ambulantah ribniške občine pa je bilo lani 32.562 vseh pregledov in 3791 pregledov na domu. To je dokaz velikega in težkega dela zdravstvenega osebja. Prav tako povedo o uspehih podatki, da je bilo lani v ambulantah za otroke pregledanih 3741 otrok, v posvetovalnicah za otroke pa 481.
Poleg že obstoječih posvetovalnic za matere bodo letos ustanovili posvetovalnice še v Velikih Poljanah, Grčaricah v Dolenji vasi, Suš ju in Gregorju. Se bolj se bo letos uveljavila patronažna služba ža območje Ribnice, Sodražice in Loškega potoka.
ZDRUŽENI SO MOČNEJŠI IN SPOSOBNEJŠI
»INLES« — KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE RIBNICA je bil ustanovljen sredi leta 1962 na osnovi združitve šestih samostojnih lesnopredelovalnih podjetij kočevsko-ribniškega področja. Razlogi, ki so narekovali združitev, so bile možnosti, da bo novoustanovljeno podjetje pripomoglo k smotrenejšemu gospodarjenju, izvedlo na enotnem področju specializacijo proizvodnje, boljše izkoriščanje kapacitet, enotni nastop na tržišču, enotno finančno in kadrovsko politiko, razvoj novih proizvodov, zmanjšanje produkcijskih stroškov, vodenje enotne in dolgoročne politike investiranja itd. Od ustanovitve do sedaj je podjetju uspelo utrditi organizacijo poslovanja in organizacijo delavskega samoupravljanja. Res pa v specializaciji proizvodnje še ni vidnejšega napredka. Prav tako je še neobdelano vprašanje investicijskega razvoja posameznih obratov.
Kombinat sestavljajo naslednji proizvodni obrati: Kočevje, Ribnica, Loški potok, Sodražica, Dolenja vas in Podpreska. Poleg žaganega lesa je kombinat industrijski veleproizva-jalec stavbnega pohištva, furnirja, galanterije in zabojev. Za letos si je »Inles« zadal nalogo, da bo na področju specializacij^ in manjših rekonstrukcij spravil proizvodnjo v tako stopnjo rentabilnosti, ki bo v prihodnjih letih omogočala ustvariti večje sklade za gradnjo novih kapacitet. Celoten dohodek podjetja bo narastel na 2 milijardi 850 milijonov dinarjev, kar je za 10 % več v primerjavi z lanskim letom, narodni dohodek pa za 12 %. Pri tem porastu proizvodnje bo podjetje dalo poseben poudarek na povečanje pro-
Večja gospodarska moč — večje možnosti skrbi za človeka
^	‘•'SftSsBč
Kombinat lesne industrije »Inles« Ribnica — moderen polnojarmenik
rezanje hlodovine
Izvodnje kvalitetnih finalnih izdelkov in to z večjo stopnjo opredmetenega dela.
Po sedemletnem planu bo pod-jetje dokončno izvedlo specializacijo dela po posameznih obratih. Temu oiljuusovže-.podrejene vše investicije, Potrebe po rekonstrukcijah in po nadomeščanju zastarele strojne opreme so po posameznih obratih velike Letos bodo premestili proizvodnjo oken iz Dolenje vasi v Ribnico in s tem v zvezi bodo nabavili nove stro-
Spomenik NOB v Ribnici — delo akademskega kiparja Stojana Batiča
V spomin na zmago slovenskih partizanskih brigad v Jelenovem žlebu, 26. marca 1943, praznuje ta dan vsako leto občina Ribnica kot svoj občinski praznik.
Ob letošnjem občinskem prazniku čestitajo vsem občanom ribniške občine podjetja in organizacije, zlasti pa Občinska skupščina, Komite ZKS, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet in vse ostale politične organizacije.
je za to proizvodnjo. Podjetje bo začelo tudi z rekonstrukcijo žagarskih obratov v Kočevju in Ribnici. Predvidevajo popolnoma novo strojno opremo za oba žagarska obrata. Izboljšali bodo tehnološki proces pri izdelovanju vrat v Ribnici. Ker je "strojna oprema moderna, bodo ta proces izboljšali samo z notranjo preureditvijo strojnega parka in z boljšo organizacijo dela. V prihodnjih letih predvidevajo rekonstrukcijo turnirskega obrata v Kočevju in galanterijskega obrata v Sodražici, ker strojna oprema ter prostor za delo, pa tehnološki proces sam in celotna organizacija niso primerni za sodobno proizvodnjo. Na sploh je strojna oprema in nadomeščanje zastarelih strojev problem številka 1 v vseh obratih kombinata.
IZREDNI POGOJI ZA RAZVOJ TURIZMA IN GOSTINSTVA
Ribniška občina ima izredne pogoje, da postane gostinstvo ,jn turizem ekonomsko ena najdonosnejših in najpomembnejših gospodarskih panog. Materialni pogoji za hitrejši razvoj gostinstva v letošnjem letu bodo dani z obratovanjem novega restavracijskega objekta s kletjo in kuhinjo v Ribnici, v kar so investirali skupno okoli 50 milijonov dinarjev. Res pa je, da v občini problem gostinstva ne bo prej rešen, dokler gostinski kolektivi ne bodo sprejeli odločnejših ukrepov za dvig strokovnosti in boljšega poslovanja.
V letošnjem letu nameravajo v občini posvetiti tudi več pozornosti privatnemu sektorju . gostinstva. Pri tem bodo vodili ostrejšo in doslednejšo politiko glede izgleda lokalov in postrežbe. GOSTINSKO PODJETJE RIBNICA, edino v občini, preurejuje tudi dva objekta centralnega obrata za ureditev prenočišč. Sedaj nudi prenočišče le »Dom na Travni gori«.
Ribniška komuna ima vrsto privlačnih turističnih točk. Posebno so obiskane postojanke Travna gora, Ortneški grad, Nova Štifta, Francetova jama itd. V bližini Francetove jame, kjer stoji edina jamarska koča v državi, je najgloblje brezno na Dolenj skerp. Zanimive turistične točke so tudi: Jelenov žleb, izviri Bistrice in Ribnice. Sredi Ribnice so ohranjeni deli starega ribniškega gradu in obzidja, kjer je muzej in letno gledališče v značilnem grajskem stilu in z urejenim parkom.
Za tuje kot tudi za domače lovce je na območju ribniške občine zelo zanimiv lovni turizem. Letos bodo nadaljevali z gradnjo turističnega doma v Belih vodah, to je v Loškem potoku, kjer bo v povezavi s Travno goro nastalo osrednje zimsko smučarsko središče za celotno Dolenjsko in bližnjo okolico.

xXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXNXXV\XXS\X>N>NX>«>NXVN>«NX>

:
OD OBRTNE DELAVNICE DO MODERNE INDUSTRIJE
Ko -	."O PODJETJE RIBNICA f
je bilo , ivljeno konec leta 1954, in sicer kot zadružno industrijsko podjetje »Partizan« Ribnica. Takrat je dobilo podjetje, ki je bilo pravzaprav majhna 'obrtna delavnica (zaposlovalo je 12 delavcev in naredilo je komaj 17 milijonov dinarjev letne realizacije), nalogo, izdelovati nekatere kmetijske naprave in manjšo stroje. Iz leta v leto se je delavnica širila in spreminjala asortiment proizvodov. Ko se je dovolj usposobila je leta 1959 spremenila naslov v sedanje KOVINSKO PODJETJE RIBNICA, spremenila pa je tudi predmet poslovanji, in sicer se je preusmerila na izdelavo delov za gradbena dvigala ter ostala kooperacijska dela v kovinski stroki.
Nihče ne bi več poznal prejšnje majhne, neznatne obrtniške delavnice. Zgradila si je nove delovne prostore z vsemi potrebnimi skladišči in modernimi delavnicami in je po svoji dejavnosti postala industrijsko podjetje. Zaposluje nad 100 delavcev, ki so v pretežni večini polkvalifici-rani. Lani je doseglo že nad 250 milijonov dinarjev bruto produkta, za letos pa ima planiran letni bruto produkt v višini nad 350 milijonov dinarjev. Po sedemletnem planu, ko bo podjetje dokončno izgrajeno, bo letni bruto produkt dosegel milijardo dinarjev.
KOVINSKO PODJETJE RIBNICA
dela v kooperaciji s sorodnim podjetjem »SKIP«, iz Ljubljane, za katerega izdeluje različne polproizvode za gradbena dvigala, betonske mešalce in razne ostale zvarjence. Za »Titove zavode Litostroj« izdelujejo zvarjence za viličarje, ostale predmete po naročilu in najrazličnejše večje in manjše usluge s specialnimi popravili raznih orodij in strojev. Podjetje kooperira tudi z »Vozilom« iz Nove Gorice. Uveljavilo se je tudi z lastnimi izdelki, kot so: plugi —- priključki k najtežjim avtomobilom FAP, TAM 4500 in Tatra. Sami izdelujejo tudi pločevinaste samokolnice z zračno polno gumo Del, ki jih nudijo kooperanti, je dovolj, tako da so kapacitete vedno v celoti zasedene. Za vse izdelke imajo zagotovljeno prodajo že vnaprej cele za nekaj let. To so konkretne prednosti kooperacije s sorodnimi podjetji.
Kovinsko podjetje Ribnica bo letošnjo proizvodnjo povečalo za več kot 50 ' c. Ker so delovna sredstva že zastarela in iztrošena, in ker podjetje hoče čim prej preiti na moderen način proizvodnje, z nezmanjšanim tempom nadaljuje z investicijsko izgradnjo. V delovnem programu podjetja med drugim zasledimo tudi sledečo pomembno nalogo: povečanje proizvodnje s popolnejšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet, boljša delitev dela, kooperacija in specializacija, odprava ozkih grl in bolj ekonomično izkoriščanje surovin. S tem se bo povečala produktivnost in ekonomičnost poslovanja, kar bo imelo za posledico znižanje proizvodnih stroškov na enpto proizvoda in še večjo stopnjo rasti narodnega dohodka.
SPECIALIZACIJA IN MODERNIZACIJA
TRGOVSKIH
LOKALOV
Trgovina je na področju ribniške občine dosegla lani zelo ugodne skoraj nepričakovane rezultate. Močno je prekoračila planska predvidevanja, porast realizacije in finančnega rezultata. Seveda je ta uspeh deloma posledica dinamike razvoja tudi drugih gospodarskih panog, predvsem pa je posledica pozitivnih sprememb, ki jih je prinesla integracija vseh trgovskih podjetij na . drobno, tako ria sedaj obstaja v komuni le eno trgovsko podjetje za prodajo na drobno, in sicer: TRGOVSKO PODJETJE »JELKA« RIBNICA ter 5 poslovalnic zunanjih trgovskih podjetij.
Trgovsko podjetje »Jelka« ima na področju občine 28 trgovskih lokalov. Podjetje je lani obnovilo nekaj svojih poslovalnic, tako da sedaj razvitost trgovske mreže v dokajšnji meri ustreza sodobnim zahtevam. Poleg tega je podjetje nabavilo lani tudi dostavni av omobil. s čipner si je zboljšalo preskrbo z blagom.
Letos, ima podjetje v načrtu gradnjo novega trgovskega doma v Loškem potoku, pa še nekatere večje adaptacije obstoječih trgovskih ‘lokalov, kajti tudi trgovsko podjetje »Jelka« se je vključilo v prizadevanje, da bi turizem na ribniškem področju postal pomembna gospodarska panoga. Oprema trgovskih lokalov. izgled trgovin in asortiman kvalitetnega blaga pa ie najboljši in prvi pomočnik turistični dejavnosti, poleg gostinstva.
Podjetje »Jelka« s svojo trgovsko mrežo ni zadovoljno, ker preko 30 91 : kupne moči prebivalstva odteka trgovska središča izven občine. n
v
Za-
Kovinsko podjetje v Ribnici izdeluje poleg drugega tudi samokolnice
radi tega proučuje podjetje tržišče/ strukturo povpraševanja in nadaljnje možnosti zadovoljevanja potreb svojih potrošnikov. Podjetje je ugotovilo, da se je z dvigom osebnega standarda spremenilo tudi povpraševanje potrošnikov za izdelke, ki do sedaj nisb imeli pogojev •sa rentabilno prodajo. To so predvsem mnogi tehnični in gospodinjski predmeti. S tem v skladu namerava podjetje »Jelka« s povečano kupno močjo prebivalstva« izvršiti določene soremembe v strukturi svojega asor-timana in ureditvi trgovske mreže. Podjetje močno teži k specializaciji trgovskih lokalov, vsaj v večjih središčih, v ta namen je že izdelalo plan investicijske izgradnje. V primeri z lanskim letom bo podjetje letos dvignilo promet za 8 %.
DOLGOROČNE KOOPERACIJSKE POGODBE Z GOZDNIMI LASTNIKI
Na območju ribniške občine sta ustanovljena dva gozdna obrata: GO Grčarice in GO Ribnica. Gozdni obrat Grčarice" gospodari z gozdovi SLP, GO Ribnica pa z gozdovi v privatni lastnini in z vsemi izoliranimi SLP parcelami, ki so raztresene po privatnem sektorju. Privatnih sozdov na področju občine je 10.136 ha in 4023 ha SLP gozdov. Privatni sektor je torej zastopan z 72 0, državni pa z 28 r/<. Letošnji posek v privatnih gozdovih bo znašal 31.600 m-1 iglavcev in 11.000 m3 listavcev, v družbenih gozdovih pa 22.278 m3 iglavcev in 9897 m3 listavcev.
Dolžnost gozdnega obrata, ki gospodari z gozdovi, je predvsem povečanje donosa gozdov. To povečanje pa je možno doseči le s podružb-ljanjem gozdne proizvodnje, to je s prenosom gospodarjenja z gozdovi od individualnih posestnikov na gospodarsko organizacijo. Cilj in nalaga K6P KOČEVJE — GOZDNEGA JDBRATA RIBNICA v tem letu je. da po možnosti z vsemi gozdnimi posestniki sklene dolgoročne kooperacijske pogodbe o dobavi lesne surovine. Tem posestnikom bo gozdni obrat plačal rento za posekan les ter vse stroške, ki jih bodo imeli lastniki s posekom, s spravilom in s prevozom lesa. Celoten znesek za predelan les bo pri kooperaciji višji kot pri tistih posestnikih, ki ne bodo kooperirali oziroma sklenili dolgoročne kooneracijske pogodbe.
Na področju ribniške občine je okrog 2700 gozdnih posestnikov, ki poleg redne potrebe lesa za tekoča popravila potrošijo še veliko lesa za večja popravila, adaptacije in novogradnja Velike količine lesa porabijo tudi za izdelavo še vedno močno razvite suhe robe, predvsem za obo-darstvo. škafarstvo ter za izdelovanje gajbic in zabojev. Za te gozdne posestnike in hkrati male proizvajalce je planiran konzum v višini 3500 m3 iglavcev.
KONJUNK-
TURNA
IN RENTABILNA PROIZVODNJA
PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA sicer zaposluje samo 25 delavcev, toda le-ti so kvalificirani in posedujejo v večini izredne strokovne, sposobnosti. Podjetje se namreč ukvarja s fino in zelo iskano proizvodnjo: izdeluje razne drobne, finp mreže, razne filtre itd. Za več let vnaprej imajo sklenjene kooperacijske pogodbe. Najbolj sodeluje s »Tesnilko« iz Medvod. Prav kooperacija z najrazličnejšimi' podjetji je podjetje rešila večnih skrbi, kam s svojimi proizvodi. Se pred dvema letoma na primer je imelo stalno na zalogi proizvode in skrb za prodajo. Odslej pa ima vso proizvodnjo prodano že za več let vnaprej. Z isto delovno silo so v letu 1962 napravili za 60 milijonov prometa, lani pa za 121 milijonov dinarjev.
Podjetje se modernizira in je pravkar v fazi rekonstrukcije. Grade novo moderno halo, nabavili pa si
Trgovsko podjetje Jelka Ribnica —
moderna samopostrežna trgovina
bodo tudi najmodernejšo sodobno opremo in potrebne stroje. Začeli bodo namreč s proizvodnjo tudi finih specialnih mrež za papirno industrijo, ki jih je le-ta doslej za dragocene devize uvažala. S tem bodo dobili v našem gospodarstvu pomembno mesto.
ZAPUŠKO SUKNO V TUJINI
TEKSTILNA TOVARNA SUKNA ZAPUŽE je leta 1960 v Jurjeviči, to je na zaostalem področju ribniške občine, zgradila popolnoma nov obrat. Obrat je opremila z najmodernejšimi stroji in zaposlila v njem okrog 80 delavcev, ki so v večini ženske. Tovarna je z novo gradnjo zasledovala dva namena: da bi zaostalemu in gospodarsko pasivnemu kraju, kot je Jurjeviča z vso svojo bližnjo okolico, pomagala, saj je na tem področju, zlasti ženam, težko
Tovarna »Sukno« Zapužc — obrat Jurjeviča pri Ribnici — tkanje odej
dobiti zaposlitev in pa, da bi si na ta način povečala lastne kapacitete. Žene. ki so se zaposlilž v novi tekstilni tovarni, so bile resda nekvalificiran? delovna, moč, roda so ' od doma prinesle precej izurjene roke in zlasti smisel za delo v tekstilni tovarni. Na področju ribniške občine je namreč močno razvita domača suhorobarska obrt. Z njo si tamkajšnji domačini pridobivajo dodatna sredstva. Na področju Jurjeviče je zlasti razvito sitarstvo. ki zahteva precizno oko, spretne roke in smisel za natančno delo. To svoje znanje so žene s pridom uporabile v novi tekstilni tovarni, tako da je obrat v vsem enakovreden matični tovarni v Zapužalj.
Tekstilna tovarna sukna Zapuže, ki v celoti zaposluje okrog 300 delavcev in delavk in predela letno okoli'350 ton preje, iz katere naredi nad pol milijona metrov volnenega sukna, ima letni bruto produkt okoli milijardo 300 tisoč dinarjev. Tovarna je znana doma, zadnja ieta pa je začela z velikim uspehom izvažati v sosednjo Avstrijo in Italijo.
Pot si utira tudi v druge zahodnoevropske dežele. Kljub temu, da v državi še nekaj večjih in modernejših tovarn izdeluje podobno blago, po kv&liteti zapuški tovarni nihče ne more konkurirati. Prav kvaliteta je tista odlika tovarne, ki jo postavlja na eno prvih mest v tekstilni industriji in ki ji‘odpira tudi zelo optimistične perspektive.
NOVA ZGRADBA DRUŽBENE PREHRANE
V okviru STANOVANJSKE SKUPNOSTI RIBNICA delujejo servisi kot npr. šivalnica in krpalnica, mehanični sefvis, otroški vrtec in obrat družbene prehrane. Vsi ti obrati stanovanjske skupnosti so raztreseni po občini, "ker nimajo skupnih primernih »prostorov. Zlasti sedanji obrat družbene prehrane se nahaja v neprimernih prostorih, ki ne ustrezajo niti higiensko tehničnim predpisom Obstoje že načrti za gradnjo novega objekta, v katerem bodo vsi servisi razen mehaničnega.
Najbolj pomemben je obrat družbene prehrane, to pa zategadelj, ker v Ribnici nobeno večje industrijsko podjetje za svoje delavce nima organizirane obratne menze. Seveda je pomemben "udi otroški vrtec, saj je število zaposlenih žena na območju občine vedno večje in so zato usluge otroškega vrtca vedno bolj iskane in potrebne. Omembe je vredno še to, .da bodo zaradi splošnih interesov po uslugah stanovanjske skupnosti za novogradnjo prispevala znatna sredstva tudi podjetja.
ŽIVINOREJA — TEMELJNA PANOGA KMETIJSTVA
Ribniška komuna je pretežno kmetijsko-gozdarskega značaja, saj se s kmetijstvom ukvarja okrog 4000 občanov. Toda 6988 ha obdelovalnih površin ne da posebne blagovne proizvodnje. ker je zemlja zaradi teh ali drugih slabosti nesposobna, za višje proizvodne uspehe. To so Večinoma poplavna in kraška območja, ki bi/jih lahko le s hidro in agromelioracijskimi ukrepi usposobili za družbeno kmetijsko proizvodnjo. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA je že lani pristopila k pridobivanju in urejanju zanjo najintefesantnej-ših zemljišč, s katerimi bi pokrila potrebe v okviru lastnih kapacitet. Zadruga ima namreč novozgrajene hleve, ki jih je napolnila s pitanci Do sedaj pa ima arondiranih le okrog 350 ha dobrih zemljišč.
Zadruga bo navezala s privatnimi kmeti tesne kooperacijske odnose na področju živinoreje. Na področju ribniške občine je živinoreja namreč zelo razvita, ima ugodile pogoje za še večjo blagovno proizvodnjo, iriia pa tudi bogato tradicijo, plasti v reji plemenske živine. S privatnimi živinorejci pa bo šla v kooperacijo za rejo plemenske živine in za dopi-tavan.ie živine, zlasti prašičev.
Letos bd nadaljevala tudi z regulacijo Bistrice in agromelioracije na že pridobljenih zemljiščih, nadaljevala bo tudi z izgradnjo rejnize, nakupila bo še nekatere potrebne kmetijske stroje, uredila bo svojo vrtnarijo, rastlinjak in tople grede.
POMANJKANJE
GRADBENE
MEHANIZACIJE
Lani je gradbena dejavnost na področju ribniške občine zaznamovala velik razmah, saj se je povečala kar za 20 % v primerjavi ? letom 1962 in je vrednost dokončanih del znašala okoli 260 milijonov dinarjev. V drugi polovici lanskega leta je GRADBENO PODJETJI', »GRADBENIK« RIBNICA, ki je edino tovrstno podjetje v občini, začelo z gradnjo nekaterih večjih objektov kot: 20-stanovanjski stolpič, restavracijo v Ribnici, halo ple-tilnice žičnih mrež in drugo. Vsi ti večji objekti bodo dokončani letos Poleg tega na je podjetje letos prevzelo tudi gradnjo stanovanjske zgradbe v Sodražici in most v Goriči vasi. Gradilo bo tudi 21-stanovanjski stolpič, trgovsko hišo v Loškem potoku ter halo kovinskega podjetja v Ribnici.
Gradbeno podjetje »GRADBENIK« izvaja izključno vsa gradbena dela. »Od pomožnih dejavnosti ima samo avtopark. betonsko delavnico, peskokop in železokrivce. Vsa obrtniška dela podjetje odda zunanjim obrtnikom. Lani produktivnost dela ni bila zadovoljiva, za kar je bil delni vzrok velika fluktuacija delovne sile, pomanjkanje tehničnega kadra in kritičnih materialov, zlasti cementa in salonita. Tudi obrtniške kapacitete na področju komune so bile lani premajhne. Toda predvsem velja poudariti, da bi gradbeno podjetje gradilo mnogo hitreje in ceneje, če bi imelo več gradbene mehanizacije.
ZA RAZVOJ DOMAČE OBRTI
Blagodati združitve.»SUHE ROBE« iz Sodražice z »DOM-EKSPORTOM« iz Ljubljane v eno podjetje, so se pokazale že prvih pet mesecev. »Suha roba« iz Sodražice je namreč od 1. oktobra lani ekonomska enota »Doma«, to je trgovsko izvoznega podjetja za domačo in umetno obrt v Ljubljani, in v tem času se je enoti dvignil promet za 58 % v primeri s prejšnjim. Toda ne gre le za ekonomsko-komercialne uspehe enote, gre tudi za koristi, ki jih veliko podjetje, kot je »Dom«, prinaša številnim proizvajalcem suhe robe In domaše obrti na tamkajšnjem področju. »Dom« namreč odkupuje na področju ribniške in kočevske občine, pa deloma tudi na delu sosednje Notranjske nad 300 najrazličnejših artiklov suhe robe, ki jih izdelujejo domačini po vaseh. Zanesljiv odkup in ugodne cene pa so odlična stimulacija proizvajalcem, saj jim suha roba donaša lepe izredne, dohodke. Na ribniškem področju. ki je gospodarsko zelo nerazvito, in je odvisne delovne sile po vaseh še veliko, zlasti ženskih delovnih mest ni, je torej izdelovanje ria domu pomembna gospodarska panoga.
»Dom-export« ima v programu domačo obrt in suhorobarstvo z vsemi močmi podpreti. Začel bo pri
■
I .stri
tp m ,, , >,
- ^ .. »% .
, v
tebi



»Spominkarstvo« — trgovina Turističnega društva za prodajo spominkov, izdelkov domače obrti iz lesa in gline
mladini. Osemletki v Sodražici na primer bo »Dom« pomagal opremiti šolsko delavnico za tehnični pouk, kjer se bodo učenci zlasti spoznali s tehniko obdelovanja lesa. Znanje bo mladini prav prišlo, ko bodo v zimskih dneh pomagali staršem izdelovati znamenita ribniška rešeta, sita, kuhalnice, deščice, škafe, zobotrebce itd. »Dom« bo na podoben način pomagal tehnično opremiti tudi druge šole na področju, kjer je zainteresirano na razvoju domače obrti. To je lep primer vzgoje kadra in pomoči prebivalstvu.
MAJHNI, TODA RENTABILNI
PODJETJE ZA IZDELAVO ŽIČNIH, TRANSPORTNIH IN DRUGIH STROJNI NAPRAV »ŽIČNICA« iz Ljubljane izdeluje 23 različnih vrst specialnih strojev za lesno industrijo, in to v 31 tipih. Zaposluje nad 230 delavcev in je imelo lani že nad milijardo dinarjev bruto produkta. »Žičnica« ima dva obrata izven Ljubljane, in sicer: livarno barvastih kovin pri Dolgem mostu v Ljubljani in specializiran obrat za izdelavo samo sušilnic za les v Ribnici Ta obrat je »Žičnica« ustanovila pred leti in zanj adaptirala zgradbo nekdanje kovinske delavnice.
V ribniškem obratu je zaposlenih 20 delavcev, ki so v večini polkvali-ficirani. Čeprav izdelujejo zelo kakovostne sušdnice, delo ni 'ako zahtevno. da bi sc ga ne mogli priučiti. Obrat v Ribnici je samostojna ekonomska enota. Delo v tem obratu je dobro organizirano, sušilnice izdelujejo serijsko, razmeroma je tudi visoka produktivnost. Ribniški obrat ima v okviru podjetja najboljšo delitev dohodka: 517» za sklade in 49% za osebne dohodke. Glede na to, da je potrošnja sušilnic za les v upadanju, so v obratu storili že vse priprave, da bodo začeli v kratkem z novo proizvodnjo, in sicer sušilnic za lak.
»Žičnica« Ljubljana — obt;at Ribnica — montaža ogrodij strojev za preizkušnjo avtomobilskih zavor
r.xXXXVXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXX\XXXVX\XXXXXXX'.XXXX\XXXXXXXXX\XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX\\\XX\\\\\XV\XX\X\\XXXXXXX\XXXX\\\x\\XX\\\\XXXX
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 12 - 26. marca 1964
.XVxNVxK\XXXXXNXXXX\\XX\\XXN\\X\XNX\\\\\X\XXXX\X\X\\XXXX\XXXX\\XX\XXX\X\\XXXX\VX\XXX\XXXVX\XXV\XX\XN\>vS^