GLAS
Leto XLVII - št. 2 - CENA 80 SIT
Kranj, petek, 7. januarja 1994
Tržičani brez pravne podlage za gradnje
Stop za lokacijska dovoljenja
Zagato naj bi rešili že na januarski seji skupščine s sprejemom odloka o Prostorskih ureditvenih pogojih za občino Tržič
Tržič, 7. januarja - Trenutno je v Tržiča možna izdaja lokacijskih dovoljenj le za razpršene gradnje izven ureditvenih območij naselij pa za prosilce iz vasi Sebe nje, Žiganja vas, Retnje in Breg ob Bistrici, kjer imajo veljavne PUP. S 1. januarjem 1994 se je namreč iztekel rok Ustavnega sodišča Slovenije za novela-cijo Prostorskih ureditvenih pogojev za občino Tržič.
Vsi postopki do izdaje lokacijskih odločb bodo potekali normalno naprej, je napovedala načelnica tržiškega oddelka za prostor in okolje Mojca Basaj-Kos. Ker je predlog odloka o PUP že pripravljen za sprejem v skupščini na zasedanju v drugi polovici januarja, ne pričakuje daljših zastojev pri izdaji dovoljenj. Po njenem prepričanju je predlog strokovno izdelan,
obenem pa je zadostna osnova za njegovo potrditev tudi obsežna obravnava dokumenta v dosedanjih postopkih. Kot se zaveda, pa bodo morali uresničiti vsebinske spremembe prostorskih sestavin občinskega plana še pred koncem letošnjega leta. Več o pripombah Tržičanov na osnutek odloka o PUP v članku na 3. strani! • Stojan Saje
Zmagovalca čaka 24 tisoč frankov nagrade
Ob koncu tedna bo v Kranjski Gori spet slalomska in veleslalomska tekma za svetovni pokal v alpskem smučanju. Prireditelji pričakujejo izreden obisk, ne le domačih ljubiteljev alpskega smučanja, ampak tudi sosednjih Italijanov in Avstrijcev. Tako slalomsko kot veleslalomsko progo bodo dobro pripravili, zmagovalca pa čaka 24 tisoč švicarskih frankov nagrade, medtem ko bo drugouvrščeni dobil 12 tisoč frankov in tretieuvrščeni 4 tisoč švicarskih frankov. - • D. S.
Tudi letos Po poteh partizanske Jelovice
Dražgoška proslava v nedeljo
Spominska svečanost bo v nedeljo opoldne pri spomeniku v Dražgošah, na njej pa bo govoril predsednik državnega sveta Republike Slovenije dr. Ivan Kristan. Na Pokljuki pa bo zanimivo patruljno tekmovanje.
Kranj, 7. januarja - "Tudi 37. prireditve Po stezah partizanske Jelovice v spomin na 52. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci so kulturnošportne, prežete z globokim spominom na Dražgoše," je ob tokratnih prireditvah dejal predsednik organizacijskega odbora Zdravico Krvina.Tako kot običajno do spominska slovesnost pri dražgoškem spomeniku v nedeljo ob 12. uri, slavnostni govornik pa bo predsednik državnega sveta republike Slovenije dr. Ivan Kristan. Tudi tokrat bodo do Dražgoš organizirani pohodi. Najzahtevnejši bo Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni, od koder bodo pohodmki krenili v soboto opolnoči. Tokratni pohod bo jubilejni saj bo že petnajsti. Pohod Po poti Kokrškega odreda bo krenil iz Kranja prek Podblice oziroma prek čepulj m Mohorja do Dražgoš, po Gorenjskem odredu se bo imenoval pohod iz Krope prek Jamnika v Dražgoše in po Škofjeloškem odredu pohod iz Selc oziroma Češnjice do Dražgoš. Program bodo popestrili gorski kolesarji na progah Kropa - Jammk -Dražgoše in Nemilje - Podblica - Dražgoše, z Dražgoške gore pa se bodo v nedeljo dopoldne spuščali gorski padala Iluba Krokar iz Selške doline. Zanimiv pohod pripravlja tudi Planinska sekcija Iskre. Ob 6.40 bodo odšh z avtobusom do Soteske v Bohinju, od koder bodo prek Jelovice krenili v Dražgoše. Tako kot ostali pohodmki se bodo z rednimi avtobusi vrnili v Kranj. Ker e sneg naj bo oprema podmkov™rimerna: 1bJ velja za vse pohode^Sicer pa tudi letos velja geslo: V Dražgoše peš m čimmanj z osebnimi avtomobili. • J. Košnjek
Slovenska družba za upravljanje
Družbo ustanovile štiri banke
^erW&!' JanuaiJa * Štiri slovenske banke so danes podpisale pogodbo o ustanovitvi Slovenske družbe za upravljanje, Id se bo prek investicijskih družb oziroma skladov ukvarjala z zbiranjem državljanskih certifikatov.
Slovensko družbo za upravljanje, d.o.o. so ustanovile LB Gorenjska banka Kranj, LB Splošna banka Celje, LB Dolenjska banka Novo mesto in Abanka Ljubljana. Pooblaščena družba za upravljanje bo v skladu z zakonom upravljala z investicijskimi skladi in družbami, ki bodo zbirali lastninske certifikate državljanov.
Slovesnega podpisa pogodbe v Hribarjevi hiši v Cerkljah sta se udeležila tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in državni sekretar za privatizacijo Tone Rop. Na priložnostni tiskovni konferenci so
povedali, da naj bi se štirim Dankam kot peta pridružila LB Koprska banka, dogovarjajo pa se tudi v Zavarovalnico Triglav. Slovenska družba za upravljanje bo namreč delovala na celotnem območju Slovenije, s čimer bo tveganje razpršeno, kar najbolj pa se želijo približati ljudem, kar ji bo uspelo s pomočjo bank, s pomočjo zavarovalnice pa bo lahko upravljaljala z investicijskimi skladi tako rekoč "na domu". Omenjene štiri slovenske banke pokrivajo 18 do 20 odstotkov slovenskega gospodarstva, skupaj s koprsko pa približno četrtino. • M. V.
Gorenjska Ž> Banka
d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Cas za prehlade in gripo
V gorenjskih zdravstvenih ambulantah in lekarnah išče pomoč vse več ljudi s prehladnimi obolenji. Ali je med nami tudi že "pričakovani" virus gripe A, laboratorijsko še ni potrjeno. Kot pravi dr. Marija Simenko z Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju, je za preventivno cepljenje proti gripi še čas. Več o tem na 20. strani. - Foto: G. Šinik
V nedeljo referendum pod Blegošem
Gorenja vas, &, januarja - V n
Volake, Cabrač, Leskovice ter Krt krajevni skupnosti Gorenja vas na plačevanju samoprispevka za obi Krajani Leskovice in Krnic bodo, plačevali samoprispevek 3 leta, kr pa poldrugo leto. Več na 4. strtant
iljo se bodo krajani in okoliških krajev v etendumu odločali o ro in ureditev cest. bodo glasovali ZA, ni Volake in ČabraČ
DANES Miha Naglic
SNOVANJA I SLOVENSKA ILIADA
SLOVENIJA IN SVET
Kam na Vzhod bo segla vojaška zveza NATO
Partnerstvo za mir
V začetku prihodnjega tedna bo vrh zahodne
vojaške zveze NATO. Sestanek utegne biti
odločilen za bodoči ustroj in širitev zveze, kjer
ima tudi Slovenija svoje načrte. Sedaj je naš
interes podpis sporazuma o partnerstvu za mir.
Ljubljana, 7. januarja - Da zahodna vojaška zveza skuša v začetku letošnjega leta trasirati svoj prihodnji ustroj in da računa na možno širitev z novimi članicami ali na sodelovanje z nekaterimi državami Srednje in Vzhodne Evrope, potrjuje tudi
Eismo ameriškega predsednika Billa Clintona predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu in predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, s katerim ju seznanja s pomenom sestanka vrha Nata in jima sporoča, da bo po sestanku, če bo na naši strani seveda interes, z njegovo vsebino našo stran seznanila njegova posebna odposlanka Madeleine Albright, sicer veleposlanica Združenih držav Amerike pri Združenih narodih in odlična poznavalka razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Odgovor naše strani je bil pozitiven, saj gre v bistvi za priznanje Slovenije kot dejavnika bodoče politične, gospodarske in vojaške ureditve Evrope. Ameriška diplomatka naj bi prišla v Ljubljano predvidoma 14. januarja in povedala, kaj so se zmenili v Bruslju. Napovedane teme pogovora so sicer širše: oblikovanje varnostnega sistema v Evropi, sankcije OZN zoper Srbijo in Črno goro, humanitarna pomoč za Bosno in Hercegovino, predlagana širitev varnostnega sveta IZN z dvema stalnima članicama (Nemčija, Japonska) in delovanje sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Prednosti Slovenije
Slovenska politika je presenetljivo enotna v ugotovitvi, da je del vključevanja v evropske integracije tudi vključitev v obrambni in varnostni sistem. Čep rav smo že opazovalci v nekaterih političnih telesih Nata in sta bila premier dr. Janez Drnovšek in obrambni minister Janez Janša že na obisku pri generalnem sekretarju Nata Manfredu VVberner-ju, in smo tudi že uradno zaprosili za sprejem v Nato, se to ne bo zgodilo preko noči. Realno je cilj uresničljiv v začetku prihodnjega tisočletja. Do takrat pa je naša izbira graditev trdnejših vezi z Evropsko unijo, prilagajanje domačih razmer razmeram ln standardom, ki veljajo v Uniji in kar se obrambe tiče, oblikovanje sistema, ki bo združljiv z evropskim. Prvi korak, ki naj bi nas vojaško približal Natu ali njegovemu nasledniku, pa naj bi bil podpis sporazuma o partnerstvu za mir, Id ga bo Nato ponudil v podpis nečlankam. S tem naj bi prešli v območje miru in zagotovili varnost v primeru agresije. Slovenija računa pri vključevanju v evropsko obrambno zvezo na določeneprednosti. Je država izven vojne? Evropa namreč ne želi vključevati v svoje okrilje držav in območij, ki bi bile potencionalno krizno žarišče. Slovenija ni bila kot del Jugoslavije članica Varšavskega sporazuma. Zato zanjo prepoved, ki jo je glede vključevanja v Nato pakt za območje bivšega Varšavskega sporazuma nedavno izrekel ruski predsednik Jelcin, ne velja. Naša prednost, vsaj tako pravijo strokovnjaki, pa naj bi bila tudi vzpostavljanje povsem novega obrambnega sistema po evropskem vzoru.
Približno takšna je naša strategija vključevanja v evropski obrambni in varnostni sistem. Kaj pa bodo o njem in tudi o Sloveniji rekli na vrhu Nata, pa naj bi prihodnji teden povedala gospa Madeleine Albright. V tem primeru gre tudi za postavljanje meje med vojno in mirom oziroma med varno in demokratično Evropo ter delom, ki ni grajen na teh temeljih. Bo meja na našem jugu, kar bi bilo ugodnejše, ali pa na našem zahodu, severu in vzhodu. To bi nas za dolgo časa zadržalo tam, kjer smo sedaj ah pa bi bili celo še na slabšem. * J. Košnjek, slika J. Pelko
Bo Vladimir Žirinovski smel v Slovenijo
Le z ustreznimi dokumenti
Ljubljana, 7. decembra - Vodja ruske Liberalno-demokratske stranke Vladimir Žirinovski, njegova stranka je na ruskih parlamentarnih volitvah dobila največ glasov, na potovanjih po Evropi razburja s svojimi nasprotujočimi si izjavami. V nekatere države mu niso dovolili vstopa, v Nemčiji pa se je vnel pravi prepir, ko je zunanji minister Kinkel povedal, da se je voljan z njim javno soočiti.
Žirinovski je postal aktualen tudi v Sloveniji. Nacional socialna zveza Slovenije s sedežem v Velenju je namreč sporočila, da bo ruskega politika povabila na svoj kongres. Sedaj pravi, da predvsem zaradi medijskega učinka, sicer pa stranka ne bo protestirala, če ga ne bodo pustih v Slovenijo.
Bo Žirinovski sploh smel v Slovenijo, če se bo odzval vabilu Nacional socialne zveze. Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, nima pooblastil niti potrebe, da bi presojalo smotrnost potovanj prebivalcev tujin držav k nam, posebej še, če ima Slovenija s temi državami urejene odnose. Po sporazumu med nekdanjo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki velja tudi v odnosih med Slovenijo in Rusijo, lahko državljani obeh držav potujejo brez vizumov, če imajo diplomatske ah službene potne liste. Prav tako lahko nosilci navadnih potnih listov potujejo v drugo državo, če imajo ustrezno vabilo poslovnega partnerja ali garantno pismo privatne osebe. Verodostojnost ten dokumentov preverjajo mejni organi obeh držav, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. * J.K.
Mag. Teodor Geršak, strokovnjak za vojaška in obrambna vprašanja, meni, da ima Slovenija določene prednosti pri sprejemu v evropsko obrambno zvezo.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Bo dobila Slovenija namesto sedanjih 62 nad 250 novih občin
Nove občine bomo določali na referendumih
Državni zbor je sprejel predlog, da bi se volja prebivalcev za ustanovitev občin ugotavljala tudi z zbiranjem podpisov ljudi v krajevnih skupnostih.
Ljubljana, januarja - Državni zbor, ki je konec preteklega leta z veliko muko sprejel zakon o lokalni samoupravi, je imel s predlogom zakona o referendumu za ustanovitev občin veliko manj problemov. Res je šlo za drugo obravnavo, ko se na
f>redlog zakona dajejo dopolni-a, vendar je bilo teh tako malo, da tudi pri končnem sprejeman-
t'u zakona ta mesec ne bi smelo )iti večjih problemov. Edino pomembnejše je bilo dopolnilo, da referendum ni edini način za določanje območja občin, ampak je dana dodatna možnost: zbiranje podpisov po krajevnih skupnostih. Tudi po mnenju vlade je to lahko eno od pripravljalnih dejanj na ustanovitev občine.
Sicer pa ostaja referendum glavni način odločanja ljudi o območjih bodočih občin.Predlagani zakon določa postopke, kako naj bi do novih občin kot temelja lokalne samouprave sploh prišli. Začetek postopka in roke za določitev območij referendumov določi državni zbor. Ta bo poslal županom sedanjih občin predlog možne členitve občin kot predlog za razpravo, ki bo tudi objavljen. Razen tega prebivalci naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi, oblikujejo na svojih zborih predlog za območje, kjer naj se izvede referendum za ugotovitev volje ljudi za svojo občino. Zbori naj bi bili sklicani
po krajevnih skupnostih. Tudi prebivalci posameznega naselja znotraj krajevne skupnosti lahko skličejo svoj zbor in se odločijo za svoje referendumsko območje ali pa ga oblikujejo skupaj z naselji iz sosednjih krajevnih skupnosti. Pri odločanju o oblikovanju mestne občine morajo biti upoštevani urbanistični, prostorski, komunikacijski in drugi pogoji, ki oblikujejo mesto. Zbore po krajevnih skupnostih skliče predsednik skupščine občine, njihovo sklepanje pa je veljavno, če se jih udeleži deset (po inačici pet) odstotkov volilnih upravičencev z območja krajevne skupnosti. Odločitve zborov po krajevnih skupnosti prejme občinski župan, ki ugotovi referendumska območja v "svoji" občini. Če bi bilo določeno naselje predlagano v več referendumskih območij, skliče župan ponoven zbor krajanov, ki mora dokončno odločiti, h kateremu referendumskemu območju se želijo priključiti. Predlog referendumskih območij posije občinska skupščina državnemu zboru, ki javno objavi in določi referendumska območja. Če državni zbor predlogov ne bi upošteval in bi ravnal po svoje, ima predlagatelj v sedmih dneh pravico do ugovora pri državnem zboru. Po teh pripravljalnih postopkih razpiše državni zbor v referendumskih območjih referendume za ustanovitev nove občine. Pravico glasovanja bodo imeli
krajani s stalnim prebivališčem na referendumskem območju, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Občinski organi morajo sestaviti volilne imenike, referendumsko vprašanje pa se bo glasilo: Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina. Odgovora bosta za ali proti.Veljavna bo odločitev, za katero bo glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Tako naj bi bile nove občine oblikovane.
Oblikovanje novih občin (lahko so tudi sedanje, če se
bodo državljani tako odločili na zborih in referendumih) je le del zahtevne organizacije lokalne samouprave. Volitve lokalnih organov oblasti, občinskih svetov in županov, bo naslednja naloga, predvsem pa utegne biti veliko problemov in hude krvi v primerih, ko bo iz ene občine nastalo več občin in ko bo treba razdeliti premoženje. Če je v tej resni zadevi dovoljena šala:priložnosti za
Erepire in medkrajevne vojne o še dovolj. Da le ne bi bile posledice prehude. • J. Košnjek
Trije novi vladni uradi
Pri vladi bodo delovali urad za verske skupnosti, urad za reformo lokalne samouprave in urad za invalide.
Ljubljana, 4. januarja - Ustrezen sklep državnega zbora konec preteklega leta je osnova za začetek delovanja uradov za invalide, za verske skupnosti in za reformo lokalne samouprave. Uradi bodo opravljali strokovne naloge, vodili pa jih bodo direktorji, ki morajo poskrbeti za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Uradi pokrivajo področja, ki so za življenje države izredno pomembna. V slovenski državi je veliko invalidov. Vsi še nimajo enakopravno urejenega položaja. Urad za verske skupnosti bo opravljal strokovna in administrativna opravila za mešano krovno komisijo rimskokatoliške cerkve in vlade Republike Slovenije, sicer pa je svoje delovanje že prijavilo 24 verskih skupnosti. Evropski model lokalne samouprave pa je za Slovenijo sploh nekaj novega. Gre za strokovni, znanstveni in Dolitični projekt, katerega uresničevanje bo trajalo več let. •
Ustanovljen Sklad Josipa Jurčiča
Resnicoljubnost moralno načelo slovenskega novinarstva
Ustanovitelji Sklada Josipa Jurčiča razumejo resnicoljubnost kot odgovorno, intelektualno, verodostojno in avtentično pisanje o družbenem, kulturnem, političnem in gospodarskem življenju.
Ljubljana, 3. januarja - Sklad sta konec lanskega decembra ustanovila skupščina Nove revije in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev zavedajoč se vse pomembnejše vloge medijev v slovenski družbi. Njegov namen bo financiranje nagrad in štipendij za novinarje, svobodne publiciste in urednike. Tudi s tem naj bi zajezili vpliv političnih in finančnih struktur na novinarstvo. Sklad bo prirejal tudi novinarska srečan-
ja in jih financiral, obenem pa omogočal udeležbo izbranih novinarjev na srečanjih, ki jih bodo organizirah drugi prireditelji. Sklad se bo financiral s prispevki sponzorjev in donatorjev, ki morajo biti seznanjeni s temeljnimi načeli in cilji sklada in jih morajo tudi sprejemati. Sponzorski denar je treba nakazati na žiro račun Nove revije, d.o.o,. 50100 - 603 - 42380 s pripisom Za sklad Josipa Jurčiča. Josip Jurčič je bil namreč veliki
profesionalni novinar in urednik časopisa Slovenski narod. Vsako leto bo sklad podelil največ tri nagrade in največ pet štipendij. Nagrade bodo podeljene vsako leto 4. marca, na rojstni dan Josipa Jurčiča. Predsednik upravnega odbora Sklada Josipa Jurčiča je mag. Drago Demšar, odvetnik iz Ljubljane, tajnik pa Aleksander Zorn, kritik in urednik.
• J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE Kaj
Nacional socialna zveza Slovenije
Tri kazenske ovadbe
Velenje, januarja - Nacional socialna zveza s sedežem v Velenju v novoletni izjavi sporoča, kaj ji je uspelo narediti lani in katere so njene trenutne aktivnosti. Stranka je sprožila ustavno pritožbo glede obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar bremeni nižje sloje (Ustavno sodišče še ni razsodilo), zbrala 49.000 podpisov za referendum o razveljavitvi Zakona o državljanstvu, kar je zahteval državni zbor, pa referenduma še ni razpisal, čeprav skupna akcija s SLS, SND, LS in NSS ni uspela, se pogovarjala s socialnim krilom Slovenskih krščanskih demokratov, prav tako pa z Jelinčičem in SNS glede referenduma, ki pa tega očitno ne želita in zato je NSZS razkrinkala Jelinčiča. V izjavi, ki jo je podpisal glavni tajnik Matjaž Gerlanc, pravijo, da skušajo dokazati policiji, ne svojim članom, da Neslovenci napadajo Slovence. Izveden je bil izredni kongres, stranka ima 1057 članov, razen v Zasavju, Posavju in Severni Primorski, vložene pa so kazenske ovadbe zoper predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, ki ni razpisal referenduma, Zmaga Jelinčiča, ker zavaja javnost, in nekatere občinske strukture, ki so nezakonito ovirale delo stranke. NSZS se je tudi pritožila na evropsko sodišče zaradi tega, ker državni zbor ni razpisal referenduma. Državni svet bi morali razširiti s predstavniki nezaposlenih, upokojencev in študentov. Cilji stranke ostajajo vstop v občinske svete na lokalnih volitvah, preprečitev gradnje džamij v Velenju in Trbovljah ter boj za nacionalno, socialno in pravno Slovenijo Slovenk in Slovencev, tujci pa naj ostanejo tujci. • J. K.
Združevanje in razhajanje strank
j bodo rekli socialdemokrati
Ljubljana, 7. januarja -Medtem ko so predsedniki Liberal-nodemokratske stranke, Združene liste socialnih demokratov in Slovenskih krščanskih demokratov podpisali dopolnilo h koalicijski pogodbi, pa Socialdemokratska stranka tega še ni storila. Stranke, ki so podpisale dogovor, ravnanje socialdemokratov ocenjujejo kot korak k izstopu iz koalicije. Socialdemokrati se bodo sicer o podpisu dopolnjene koalicijske pogodbe še odločali, njihovi predstavniki pa poudarjajo, da podpisovanje nima smisla, saj so sedanjo pogodbo kršili prav podpisniki. Zato se zna zgoditi, da bo vladno usklajevanje letošnjega proračuna potekalo brez socialnih demokratov. Predvsem liberalni demokrati imajo sedaj še druge zadrege. Njihovi predstavniki s predsednikom dr. Janezom Drnovškom na čelu se intenzivno pogovarjajo z demokrati, zelenimi in socialisti glede združevanja. Sedaj še ni jasno, ali bo najprej združitveni kongres teh treh strank ali pa kar združitveni kongres vseh štirih strank politične sredine. Eno od vprašanj je tudi, če bi tako združevanje prineslo spremembe v vladni koaliciji. Ker tudi v LDS niso vsi za tako združevanje, se bo dr. Drnovšek pogovoril z vsakim poslancem LDS posebej, na politični koordinaciji LDS pa naj bi sodelovali tudi predstavniki treh strank, ki se združujejo in spogledujejo z LDS. • J.K.
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnica 8 1
V JANUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
Pokličite ^064/403-871
t? IVI ICIfT      ¥  A C Uredntfka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik i poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko
v¥ I../ IV JrLfM J tjIVl vvJLix\kJ Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik,
....... Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Smik / Priprava za tbk: Media Art, Ito
Ustanovitelj in izdajatelj: / UrednHtvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teletu: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do IS. ure I Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po
KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
Prostorski ureditveni pogoji za občino Tržič
Predlog je zrel za sprejem v skupščini
Številne pripombe in predloge na osnutek je pregledal izvršni svet, ki se je strinjal, da sestavljale! dokumenta pismeno odgovorijo na vprašanja.
Tržič, 5. januarja - To je prvi primer v Sloveniji, da je bila razprava o prostorskih ureditvenih pogojih (v nadaljevanju PUP) tako poglobljena, pa da bodo na mnoga vprašanja z javnih razgrnitev osnutka dokumenta po krajevnih skupnostih tudi pisno odgovorili, sta poudarila Saša Dalla Valle in Breda Ogorelec iz Urbanističnega inštituta Slovenije. Vrsta pripomb se nanaša na prostorske sestavine plana občine, vendar jih bo moč upoštevati sele ob vsebinskih spremembah tega dokumenta.
UtJNa javni obravnavi v KS Bistrica so se stanovalci Ko-vorske ceste 13-23 pritožili zaradi predvidene dopolnilne gradnje na zelenicah v podaljšku garaž in predlagali, naj se tod zgradi manjše otroško igrišče, celoten prostor pa naj se nameni za rekreacijo in oddih. Njihove pripombe niso upoštevali, saj so na seji tržiške skupščine 8. decembra 1993 sprejeli Programsko zasnovo za zazidalni načrt Nakupovalni center Bistrica, pred tem pa je bil izveden celoten postopek od javne razgrnitve naprej. Več pripomb se je nanašalo na stanovanja v blokih, ki so jih stanovalci kupili skupaj z zelenico in urejenim okoljem, kjer sedaj Gradbinec načrtuje do-
Polnilno gradnjo. Rajko remrl je med drugim predlagal, naj se ta prostor označi kot zazidalni načrt, dokler ne bodo rešena lastninska razmerja; ta predlog so upoštevali. Niso pa upoštevali predloga, naj se v plan vriše rezervat obvozne ceste Bistrica - Brezje, saj ni predviden niti v veljavnem
občinskem planu niti v planih Republiške uprave za ceste. Kot dopustne dejavnosti, ki so odvisne od pridobitve zemljišč, pa so PUP dopolnili z gradnjo cerkve in objektov za šport ter rekreacijo. Več vprašanj, ki se vsebinsko ponavljajo, so zapisali v knjigo pripomb, ali jih izrekli v svetu KS.
Med javno obravnavo v KS Podljubelj je udeležence zanimala prepoved pozidave pri Žvircu, kjer pa so že izdana lokacijska dovoljenja; za slednje ne bodo preprečili gradnje, vendar ne želijo nadaljnje širitve naselja z obcestno pozidavo. Na vprašanje, kaj je predvideno za Jezerc, so odgovorili, da načrtujejo melioracijo kmetijskih zemljišč, za kmetijsko zemljišče ob kampu, ki je
Eredvideno za rekreacijo, pa odo posegi odvisni od lastnika zemljišč. V območju za Bobnico v planu ni predvidenega območja za vikende.
Prebivalci KS Senično so nasprotovali zlasti pozidavi na polici nad zadnjo vrsto hiš iz več utemeljenih razlogov. Zato
bodo odlok dopolnili s posebno določbo, da v območju 26S1 na parcelah 38,112,113 (del) ni dopustna dopolnilna gradnja. Pripombe, ki se vsebinsko ne nanašajo na PUP, bodo v večini obravnavali ob dopolnitvah plana.
Krajani KS Pristava so zahtevali, da se ne spreminja namembnost stanovanjskega naselja Podvasca, kjer opažajonedovol-jeno širjenje kmetijske dejavnosti. Glede tega so jim odgovorili, da se pripomba vsebinsko ne nanaša na PUP, nedovoljeni poseg pa bodo obravnavali s sanacijskimi ukrepi.
Med pripombami v KS Križe je bilo najbolj kritično mnenje Katarine Langus, ki se ji je zdel dokument nezrel in nedodelan. Zaradi nejasno izraženih zahtev tudi odgovor na splošno ugotavlja zakonsko usklajenost PUP z veljavnim planom glede stavbnih zemljišč.
Za KS Brezje in Leše so ponovili odgovor glede rezervata za obvozno cesto Bistrica -Brezje; to ne pride v poštev, predvidena pa je rekonstrukcija sedanje ceste. Prekategorizacija ceste Leše - Paloviče iz krajevne v lokalno ni predmet niti PUP niti plana.
Tudi pripombe KS Kovor glede izključitve gradnje centralnega pokopališča in vnosa parcel za širitev pokopališča,
izgradnjo prizidka h gasilskemu domu in ureditev športnega igrišča se nanašajo na plan. Obravnavali jih bodo ob dopolnitvah tega dokumenta. Sprejeli so predlog tovarne Tokos za popravek razmejitve enot za delavnice in proizvodne hale na zemljiščih v industrijski coni Loka.
Sestavljalci PUP so upoštevali pripombo KS Lom pod Storžičem, naj se male elektrarne vriše nižje ob vodi. Strinjali so se tudi z zmanjšanjem območja za vikende v Potarjah.
Prebivalci KS Jelendol so nasprotovali ureditvenemu načrtu, ki naj bi veljal za njihovo naselje, zato bodo tudi tod veljala določila PUP. Sestavljalci dokumenta so se strinjali tudi s predlogom, da bi novo predvidene daljnovode nadomestili z zemeljskimi kabli. Na seji pa so še podprli zamisel, da bi izdali zloženko s podatki o dovoljenih in nedovoljenih posegih pri gradnjah.
Dopolnjeno gradivo bodo kot predlog odloka o PUP pripravili za obravnavo na seji zborov tržiške skupščine, ki bo predvidoma 19. januarja. Obenem bodo sprejemali predlog grafičnih popravkov mej stavbnih zemljišč v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine. • Stojan Saje
Genetske raziskave rastlin opozarjajo na onesnaženost okolja
Stanje okolja je zapisano v genih smrek
Rastline se onesnaženemu okolju postopoma prilagajajo, veliko manj verjetno pa je, da so tega sposobne živali in ljudje.
Škofja Loka, 6. januarja • Ugotovitve raziskave Citogenetska raziskava rastlin na območju občin Škofja Loka so lahko pomembno dopolnilo k ugotovitvam o vplivih onesnaženega okolja v tem prostoru, je bil sklep škofjeloškega izvršnega sveta na zadnji seji v preteklem letu. Sestavljalci naj se pri pripravi informacije za skupščino povežejo z zdravniki, ki opozarjajo na zaskrbljujoče zdravstveno stanje prebivalcev škofjeloške občine, sodelujejo pa naj tudi gozdarji in strokovnjaki s področja kmetijstva, ki bi lahko te raziskave dednih sprememb pri rastlinah dopolnili s svojimi opažanji.
Opazovanje sprememb dednih materialov pri rastlinah je zagotovo ena redkih raziskav, ki ji, zaradi širine raziskovanja - raziskave potekajo skoraj po vsej Sloveniji, trajanja - sistematično že 7 let, in strokovnega pristopa -vodi jih dr. Blanka Druškovič Z Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, težko oporekali verodostojnost, čeprav takih poskusov in pritiskov ni bilo malo in so še vedno prisotni. Za Škofjo Loko so posebej zanimivi tudi zaradi vplivov rudnika urana v Žirovskem vrhu, kjer pa so se raziskave začele že v letu 1975 in bodo torej kmalu možne že dvajsetletne primerjave. Za razliko od drugih raziskav in merjenj, ki proučujejo in merijo posamezne vplive, je osnovna značilnost opazovanja sprememb pri dednih materialih v tem, da se pri tem opazijo učinki vseh vplivov okolja na organizme, in
zelo zahtevna naloga bo proučitev tistih odločilnih in prevladujočih vplivov, ki organizme najbolj poškodujejo.
Proučevanje rastlin je najbolj enostavno, je poudarila dr. Drnškovičeva.saj so vezane na stalni kraj svoje rasti, to pa pomeni tudi vseskozi (v razliko od živali in ljudi) na isto hrano in pogoje, ki jih nudi okolje. Zato so najboljši zapisovalci vplivov tega okolja. Utemeljeno je mogoče sklepati, da ti vplivi podobne spremembe povzročajo tudi pri drugih živih organizmih, pač v obsegu, kolikor so tem vplivom izpostavljeni ter od občutljivosti kromosomov (delov jeder celic, v katerih so zapisane dedne lastnosti). Novost raziskav v lanskem in predlanskem letu je bila v tem, Tak pristop pa je omogočil še eno da so proučevanje razširili tudi na pomembno novost- proučevanje druge rastline - prej je bila vzorec prilagodljivosti rastlin na okolje le smreka, ki pa so povsem in njegove vplive saj se je potrdila ugotovitve na smrekah,  pokazalo, da se od drugod prine-
Raziskave kalejo, da Žir-ovski vrh po onesnaženosti izstopa, vendar položaj v nekaterih drugih okoljih ni prav nič bolj nedolžen. Opazovanja v Škofji Loki kažejo na zelo podobno stopnjo slabih vplivov okolja, bistveno bolje je na Sv. Lenartu nad Lušo, presenetljivo pa je Škofji Loki in Žirovskemu vrhu podobno stanje v Davči. Škodljive vplive je tu mogoče pripisati daljinskemu transportu onesnaženosti ter vplivom vedno bolj nevarnega ultravijoličnega sevanja (precejšnja nadmorska višina). Podobne ali še hujše poškodbe so ugotovljene v bližini velikih industrijskih onesnaževalcev ali mest z neugodno lego, kot je npr. Tržič, kjer so bile ugotovljene poškodbe enake stopnje, kot v Žirovskem vrhu ali v Škofji Loki.
sene rastline na okolje odzivajo drugače, kot rastline, ki so stalno prisotne. To z drugimi besedami pomeni, da se je tudi pri rastlinah skozi stoletja ali celo tisočletja ustvarila določena odpornost na vplive - naprimer na naravno sevanje v Žirovskem vrhu - zato je tudi reakcija na tovrstne vplive drugačna (burnejša).
Citogenetske raziskave raslin pa kažejo tudi na določena izboljšanja, kar pa žal ne pripisujejo izboljšanjem okolja zaradi okoljevarstvenih ukrepov, pač pa zaradi postopnega zmanjševanja vplivov, ki jih je povzročila jedrska nesreča v Črnobilu. Raziskave v širšem merilu v Sloveniji so namreč soupadale s to nesrečo - po besedah vodje raziskovalne naloge so te vplive v obliki hudih genetskih poškodb opazili že nekaj dni po nesreči, ko o razsežnostih nesreče in njenih vplivov še ni bilo nič znanega -vplivi pa v šestih letih postopoma izginjajo. Potrdilo se je tudi tako imenovano sinergijsko načelo o vzajemnosti učinkov posameznih vplivov, ko se povečan (potenciran!) vpliv kaže prevsem tam, kjer so poškodbe prisotne že zaradi drugih dejavnikov. • S. Žargi
Izšlo je "Sorsko polje"
Žabnica, januarja - Pred nekaj dnevi je po skoraj triletnem premoru v nakladi 230 izvodov ponovno izšlo glasilo Krajevne skupnosti Žabnica "Sorsko polje", namenjeno vsem gospodinjstvom v Žabnici in na Šutni.
O vsem, kar se je v zadnjih treh letih tu ustvarjalo, so zapisali. Ni bilo malo narejenega, kar so si zastavili, so tudi uresničili, so ugotovili ob koncu leta 1993. O novi lokalni samoupravi, ki se pripravlja, so v tem glasilu seznanili krajane, podali podrobno poročilo o stroških obnove cerkve sv. Urha v Žabnici. Svojo zaskrbljenost glede varnosti šolarjev na cesti ob tako gostem prometu so izrazile učiteljice in opomnile, da bi vendarle tudi šola že morala biti na vrsti za obnovo, da še vedno nima telovadnice.., V zadnjih dveh letih so za šolo s pomočjo prispevkov občanov kupili le prepotrebni kopirni stroj in sintesizer. Na novo bo poskrbljeno za knjige nekdanje žabniške knjižnice, preberemo v glasilu. Gasilci pa so leto 1993 posvetili predvsem izobraževanju in vzgoji mladih članov, pri dejavnostih društva pa v kranjski občini osvojili prvo mesto. Dodano je tudi poročilo Športnega društva Žabnica, ki se je v glavnem posvetilo rokometu in vse štiri ekipe dosegajo na Gorenjskem kar lepe uspehe. Društvo upokojencev organizira največ izlete, kupili so pa tudi nov prapor. Prav tako so nov prapor dobili borci in aktivisti; obljubljajo, da bodo še naprej ostali nadstrankarski in dvignili svoj glas ob vseh nepravilnostih v naši družbi.
Nekaj me je v tem glasilu najbolj pritegnilo: odlomki iz drobne knjižice žabniškega pisatelja Toneta Sifrerja "Kmet in stvari", ki jo je napisal leta 1941 s toliko topline in ljubezni do domače zemlje, do Sorskega polja. Med petdesetimi talci je za Hitlerjev rojstni dan leta 1942 padel v Mathausenu. Čas bi bil, da bi kulturna skupnost ali pa kdo drug, ki ima posluh za vso to lepoto kmetskih slik, to drobno knjižico ponatisnil. Ne zato, ker je zdaj moderno vleči na dan stare pozabljene pisce, še raje, če so bili na napačni strani, pač pa zato, da bi nas s svojo bogato, občuteno besedo spomnil zemlje, pravega odnosa do svojega naroda, za katerega je ta veliki Slovenec trepetal ob vsakem dogodku, ki bi njegov narod lahko prizadel. • D. Dolenc
Kranjski izgnanci se zavedajo:
Boj za odškodnine bo težak
Kranj, 6. januarja • Slovenija ima danes že 78 društev izgnancev in skupno 18.500 članov. Skupščine izgnancev občine Kranj se je udeležilo blizu 200 nekdanjih izgnancev in taboriščnikov, ki so izrazili upanje, da bo slovenska vlada storila vse, da jim nemška oblast izplača odškodnino za njihovo trpljenje med drugo svetovno vojno. Zavedajo se, da je pozno, toda bolje pozno, kot nikoli, so odločni, nikakor pa nočejo, da bi jih obravnavali skupaj z obvezniki za nemško vojsko.
Okupator jim je požgal domove, jih pognal na tuje, v delovna taborišča, za žice koncentracijskih taborišč. Ti, ki zdaj v vsej svoji upravičenosti zahtevajo odškodnino, so imeli srečo, da so preživeli. Koliko jih je za vedno ostalo tam, koliko jih je za posledicami taborišča že pomrlo. Ti nikoli ne bodo deležni ničesar, oni, ki so ostali, so pa lahko in to tudi na ves glas zahtevajo. Zavedajo pa se, da bo boj za odškodnino težak, naša vlada pa mora vedeti, da ne sme biti dolg, kajti predolgo se vse to že zavlačuje. Nesramno predolgo. Če je za odškodnine lahko vse uredila Italija, zakaj bi to ne mogla še Nemčija, glavni krivec za vse. Slovenija jih hoče reševati skupaj z nemškimi vojaki. To ne gre skupaj, so ogorčeni vsi, izgnanci, ukradeni otroci, taboriščniki.
Nekdanji izgnanci in taboriščniki so sicer dobro organizirani, imajo vse potrebne odbore in komisije, je na skupščini zbranim razložil Tone Kristan, predsednik kranjskih izgnancev. Na vso moč si prizadevajo, da bi šlo hitreje. Formular za obravnavo odškodnin posameznikov je že izšel, objavljen bo v Uradnem listu. Vsak izgnanec ga bo moral izpolniti, za pokojne, če je umrl na poti tja, tam ali nazaj grede, naj bi to storili svojci. Podatke naj prizadeti iščejo v kraju rojstva, oziroma v kraju, kamor se je izgnanec takoj po vojni vrnil, kjer je bil pač takrat doma. Uradna potrdila bo mogoče dobiti tudi na Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1 v Ljubljani, potrdila o vojni škodi za kranjsko občino pa v Zgodovinskem arhivu Slovenije v Kranju, na Stritarjevi 8.
Upravičeno zahtevajo, da jih priznajo kot žrtve vojnega nasilja. Hočejo, da se jim čas izgnanstva šteje v delovno dobo, ves čas, ne glede na starost, kajti še najbolj so v izgnanstvu trpeli prav otroci. Posledice nosijo vsi, zato naj se to upošteva tudi pri predčasnih upokojitvah, pri zdravljenju itd.
Zakonski akti bi morali biti leta 1994 zaključeni in takoj bo morala vlada začeti z uradnimi zahtevki do Nemčije. Na kranjski skupščini je del članov dobilo članske izkaznice - do črke M -ostali pa jih bodo dobili kasneje, januarja in februarja, ko pridejo iz tiska. Članarina za leto 1994 znaša 250 SIT, prav toliko pa tudi naročnina na Vestnik, Časopis izgnancev, ki pa jo je treba poravnati že do 10. januarja 1994. Vsako sredo popoldne dobe člani informacije v prostorih ZZB NOV Kranj v avli SO Kranj. • D. Dolenc
Večji nadzor nad počitniškimi domovi
Vsi ne plačujejo turistične takse
Radovljica - Ker vsi počitniški domovi na območju radovljiške občine ne plačujejo toliko turistične takse, kot imajo nočitev, je izvršni svet podprl ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali prijavljanje gostov, vodenje knjig in plačevanje takse.
Po podatkih uprave za notranje že večkrat prejeli natančna navo-zadeve je v radovljiški občini dila za vodenje knjig gostov in okroe sto počitniških domov s čeprav so bih nekateri zaradi skupno 2.600 ležišči. Približno kršitev tudi predlagani sodniku polovic« jih je v Bohinju, dvajset za prekrške, se kršitve predpisov na območju Bleda in trideset na nadaljujejo. V občini utemljeno Pokljuki Velika večina je v lasti sumijo, da jim podjetja in usta-slovenskih podjetij in ustanov, nove kot lastniki domov ne pla-lastniki devetih domov pa so po čujejo toliko turistične takse, kot razpadu Jugoslavije iz tujine. Kot bi jo morah glede na število je pokazal vsakoletni nadzor pri- nočitev Po nepopolnih stat.st.č-avlimia 7ačasneea prebivališča v nih podatkih je bilo lani v domo-pK£toSl so domovi vih precej več kot osemnajst tisoč dobro obiskani, še posebei tisti na n^rt«v^J?™*° števi,° Pa Je Pokljuki. Čeprav so lastniki doslej bilo še precej večje.
Da bi odpravili pomanjkljivosti, predvsem pa izboljšali plačevanje turistične takse, je izvršni svet podprl akcijo, s katero naj bi dopolnili neažuren in pomanjkljiv seznam lastnikov in najemnikov domov, izboljšali vodenje knjig v domovih brez oskrbnika dosegli sprotno prijavljanje gostov policijski postaji in enkrat-mesečno pošiljanje statističnih podatkov o številu nočitev upravi za gospodarstvo, ugotovili dejansko število nočitev jih primerjali s plačano turistično takso m proti kršiteljem ustrezno ukrepali. Izvršni svet je za uresničitev sprejetih ukrepov imenoval posebno komsijo, v katen so predstavnik uprave za notranje zadeve, uprave za gospodarstvo m družbene dejavnost ter radovljiške izpostave republiške uprave za javne prihodke,
Adriatic
ADRIATIC Zavarovalna družba, d.d. Koper Poslovna enota KRANJ Bleiweisova 4, tel.:064/211-686
vabi k sodelovanju zastopnike za delo na terenu na območju Gorenjske.
- zaželene izkušnje s področja osebne prodaje, veselje do dela z ljudmi, vozniški izpit B kategorije,
- prijave in informacije na Poslovni enoti Kranj.
Nevarna negotovost
Kadar pogovor s predstavniki vodstev po gorenjskih krajevnih skupnostih nanese na teiave, zaplete... pri uresničevanju programov, največji in edini razlog zanje ni vedno zgolj in samo pomanjkanje denarja. Zadnje čase na primer je vse bolj pogost in pomemben razlog, aa zadeva kljub volji in pripravljenosti večine za podporo in sodelovanje obtiči, na tako imenovanih zemljiških oziroma lastniških vprašanjih.
Lahko bi rekli, da praviloma tovrstnih teiav, ko so potrebna soglasja ali celo "darovanje" dela zemljišča za razširitev ceste, ni na podeželju oziroma v hribovitih predelih Gorenjske. Ne da bi terjali kakršnokoli odškodnino za zemljo, lastniki tudi sicer največkrat celo sodelujejo potem še z rednim prispevkom ali delom, za katerega so se odločili vsi krajani.
Na mestnih in primestnih območjih oziroma v krajevnih skupnostih pa se pri pri soglasjih in zemljiščih oziroma odškodnini zanje zelo rado zaplete. Pogosto se dogodaja, da niti za odškodnino za zemljišče lastniki neradi podprejo načrtovane akcije. Iskanje skupnega "jezika" se potem rado sprevrže v dolgotrajni postopek, prepričaevanje, takšne in drugačne nesporazume in v najslabših primerih tudi v zamere in hude razprtije med krajani. Epilog je velikokrat takšen, da se neka akcija potem konča v nekaj letih, namesto v nekaj mesecih.
Najtežje pa je, ko se zemljiške zadeve in posamični interesi "spopadejo" z večino, ko gre recimo za šolo. Ob tem, ko večina na širšem območju želi, da bi s težko zagotovljenim denarjem razširili šolo, ki bi imela vse pogoje za normalno osemletko, se nekaj lastnikov ne da prepričati, da bi za primerno odškodnino ali zamenjavo odstopili prostor. Primer iz Most pri Komendi recimo ni edini, sodi pa med tiste, ko je vodstvo krajevne skupnosti nemočno, ko so krajani nezadovoljni in ko takšna (nevarna) negotovost še najbolj ustreza tistim, ki imajo pregled in odločajo o porabi poračunskega denarja; ali pa še komu, ki ima, recimo, drugačne interese. • A. Žalar
V nedeljo odločitev
Samoprispevek DA ali NE
Gorenja vas, 6. januarja - Za odločanje na referendumu v nedeljo, 9. januarja, o obnovi oziroma ureditvi cest v delu krajevne skupnosti Gorenja vas je vse pripravljeno.
Krajani Leskovice, Robidnice, Laz, Lajš, Krnice in dela vasi Studor se bodo na referendumu odločali o triletnem plačevanju samoprispevka za obnovo lokalne ceste Kopačnica - Leskovica m krajevne ceste Leskovica - Robidnica ter ureditvi krajevne ceste (v makadamu) v Krnice. V delu vasi Volaka in Čabrače pa bodo glasovali o samoprispevku, ki naibi ga plačevali poldrugo leto za obnovo krajevne ceste Volaka - CabraČe.
Če se bodo odločili za samoprispevek, bodo krajani Leskovice in okoliSkih krajev plačeval po 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, upokejnci po 3 odstotke od pokojnin, kmetje pa SO odstotkov od katastrskega dohodka; vikendaši in lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na tem območju, pa nai bi prispevali v tren letih 600 mark. Na ta način bi zbrali dobrih 7 milijonov tolarjev za dela, ki bodo veljala več kot 20 milijonov tolarjev.
V delu Volake in Čabračah pa bodo, če se bodo odločili za samoprispevek, plačevali poldrugo leto po 7 odstotkov od neto oebnih dohodkov na mesec, po 7 odstotkov od pokojnin in kmetje 40 odstotkov od katastrskega dohodka (vikendaši in lastniki nepremičnin od drugod pa 350 mark). Za investicijo, ki je ocenjena na skoraj 8,7 milijona tolarjev, pa naj bi sami prispevali 2,5 milijona.
52 krajanov Volake in Čabrač se bo v nedeljo med 7. in 19. uro odločalo na glasovalnem mestu, ki bo v hiši Franca Frlica v Volaki, 125 krajanov Leskovice in okoliških krajev bo glasovalo v šoli v Leskovici, 19 krajanov Krnic pa v hiši Franca Jerama. • A. Žalar
HOTEL CREinfl
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE
KofOika cesta 5. 64000 Kran| Telefon (064) 213 650. 222-143; Fax 213-760, Tele« 37 556 norce si
HTP HOTEL CREINA KRANJ
razpisuje
JAVNO PRODAJO
Z ZBIRANJEM PONUDB
Na dražbi je naprodaj GARSONJERA NA BLEDU, Alpska 17 v izmeri 17,10 m2.
Izklicna cena za m2 je 1500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po menjalnem tečaju LB GB Kranj na dan plačila. Rok za zbiranje ponudb je 25. 1. 1994. Ponudbe zbiramo na naslovu HTP HOTEL CREINA KRANJ, Koroška c. 5. Varščino v višini 10 % plačajo ponudniki do vključno 25. 1. 1994 na žiro račun 51500-601-16322 - HTP HOTEL CREINA. Varščino bomo izbranemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili do 5. 2. 1994.
Nepremičnino bomo prodajali po načelu "videno-kupljeno" bo prodana kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno.
in
Uspeli dražitelj mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine v 15 dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Celotna kupnina mora biti plačana ob sklenitvi pogodbe.
Ponudniki fizične osebe moraj ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, pravne osebe pa overjen izpisek iz sodnega registra.
Davke na promet nepremičnin in vse druge dajatve, vezane na prenos nepremičnine ter stroške zemljiško-knjižnega vpisa, plača kupec.
Informacije v zvezi s prodajo dobite na upravi podjetja.
Krajevna skupnost Zlato polje
Mesto s kopico komunalnih problemov
Po sedmih letih so lani dobili telefone. "Še vedno bi rada uresničila idejo o vzor(č)no urejenih vrtičkih," pravi predsednica sveta KS Emina Grabeč in hkrati poudarja, da je pisarna krajevne
isa
skupnosti podaljšana roka sedanje občine.
Kranj, 6. januarja - Kaže, da se bo krajevna skupnost Zlato polje postopoma "znebila" imena, daje poleg krajevne skupnosti Kranj Center najstarejša mestna krajevna skupnost v Kranju. Z odkupom stanovanj v blokih prihaja v najstarejše po vojni zgrajeno naselje vse več mladih. Sicer pa je lani ta mestna krajevna skupnost, za katero predsednica sveta KS Emina Grabeč
£ravi, da ima kopico komunalnih problemov, in jih bo jutri imela ; več, po dolgih letih in prizadevanjih dobila tudi nove telefone.
Za boljšo telefonsko povezavo so se v krajevni skupnosti odločili že 1986. leta, ko so interesenti prispevali po 10 tisoč takratnih dinarjev (po 50 mark) za izdelavo projektne dokumentacije. Izkazalo se je po projektu Tegrada, da bi vsakdo moral prispevati po najmanj 2.500 mark, da bi po stanovanjih v blokih zazvonili telefoni.
"Takšna ocena in obveza nas je kljub takratni pripravljenosti in zavzetosti krajanov za različne akcije, saj smo na primer sami urejali parkirne prostore, ustavila. Lani pa se je želja številnih takratnih in sedanjih pričakovalccv uresničila. PIT podjetje Kranj je do konca leta vključilo več kot 200 novih naročnikov, ki so spomladi podpisali pogodbo in v enem ali več obrokih plačali po 125 tisoč tolarjev. Letos bodo v krajevni skupnosti dobili telefone tudi tisti, ki so se za priključek odloČili kasneje, si-
Emina Grabeč, predsednica sveta KS.
cer pa bomo vsem, ki so že pred leti prispevali po 50 mark, zdaj brezplačno razdelili telefonski imenik."
Druga akcija, ki so se je v krajevni skupnosti lotili in ki naj bi do neke mere tudi materialno razrešila dokaj težak sedanji položaj v tej mestni
Zdenka Kogej, tajnica KS.
krajevni skupnosti, je ureditev vrtičkov. "Lani smo najprej opravili točne odmere podlage, ki jih bomo letos še uskladili z uporabniki. Težava je, da bomo zaradi načrtovane gradnje na Zlatem polju najbrž kar polovico sedanjih vrtičkov izgubili, vendar imamo razumevanje pri Skladu stavbnih zemljišč in upamo, da bomo dobili morda nekatera dodatna zemljišča. Sicer pa se osebno še vedno nisem odrekla zamisli, da bi v Kranju oziroma v naši krajevni skupnosti uredili nekakšne vzorno, ali če hočete vzorčno urejene vrtičke, ki bi hkrati lahko bili nekakšno nadomesti-
lo za vsakdanjo rekreacijo, družabnost..."
Sicer pa v vodstvu krajevne skupnosti ocenjujejo, da se z načrtovano gradnjo stanovanjskega objekta, telovadnice oziroma šole obeta v prihodnje kopica komunalnih problemov. Pa ne le zaradi urejenosti nasploh, pomanjkanja parkirnih prostorov ali pomanjkanja rekreacijskih površin, marveč zaradi ceste, ki že zdaj deli celotno naselje na dva dela in kjer bo slej koprej odpovedala tudi kanalizacija.
"V načrtu imamo tudi, da bi (morda) skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Struževo uredili rekreacijske prostore ob Savi. Poskrbeti nameravamo tudi za urejenejši oziroma varnejši promet v spodnjem delu Zlatega polja s tako imenovanimi ležečimi policaji. In nenazadnje bomo letos tudi v "zgornjem" delu Zlatega polja uredili kabelsko televizijo, ki so jo dobili ob izgradnji telefonije na spodnjem delu že lani. Kar pa zadeva pisarno krajevne skupnosti in tajniško mesto v njej, ocenjujem, da je pomemben in potreben del občine. Če bi jo morali ukiniti (pisarno oziroma tajniško mesto),
bi se najbrž odrekla tudi sedanji funkciji predsednice sveta KS." • A. Žalar
Prodaja stanovanj na Hrušici
Jesenice, 6. januarja - Lani junija je bila na osnovi novega stanovanjskega zakona v jeseniški občini zaključena največja investicija - izgradnja devetih stanovanj in petih garaž.
Novi stanovanjski objekt na Hrušici je bil opredeljen kot nadomestna gradnja že dotrajanega stanovanjskega objekta. Pred rušenjem je moral sekretariat za urejanje prostora preskrbeti šest nadomestnih stanovanj. Stanovanjsko podjetje Dominvest Jesenice je že pred zaključeno novogradnjo objavil tn javne natečaje za prodajo stanovanj na Hrušici.
Zaradi višine cene, 1.600 nemških mark za kvadratni meter, so bih vsi javni natečaji neuspešni, saj so se prodajala stanovanja po stanovanjskem zakonu z veliko večjimi ugodnostmi.
Zato so se na Jesenicah
odločili, da izvršnemu svetu predlagajo prodajo določenega števila stanovanj z obročnim plačilom in obveznim pologom, ki naj ne bi bil manjši od 20-odstotne vrednosti stanovanja.
Na Hrušici kvadratni meter koristne stanovanjske površine znaša 1.600 nemških mark, plačljivo v tolarski protivrednosti. Kupci bodo morali pred sklenitvijo kupne pogodbe plačati najmanj 20 odstotkov kupnine od predračunske vrednosti stanovanja, preostanek kupnine pa bodo morali poravnati najkasneje v 15 letih v enakih mesečnih obrokih. • D. Sedej
Javna dela v tržiški občini
V programu 11 dejavnosti
Tržič, 4. januarja - Na zadnjem decembrskem zasedanju tržiškega izvršnega sveta so potrdili tudi program javnih del v letu 1994. Vanj so prvotno vključili deset dejavnosti, na seji pa so kot enajsto dejavnost dodali delo z begunci.
V programu so zajeta tista dela, ki so jih predlagali posamezni izvajalci. Cestno podjetje Kranj bi na ta način opravilo vzdrževanje in obnovo cest. Gozdno gospodarstvo Kranj pa gojitvena dela v zasebnih gozdovih. Občinski odbor RK Tržič načrtuje delo v skladišču oblačil, Dom Petra Uzarja varstvo starejših oseb in pomoč pri njihovi oskrbi, Vzgojnovarstveni zavod Tržič obnovitvena dela v vrtcih, Komunalno podjetje Tržič čiščenje in urejanje javnih površin, Krajevna skupnost Tržič-mesto pa nadaljevanje urejanja pešpoti za cerkvijo sv. Jožefa in čiščenje brežine Tržiške Bistrice. Ob tem center za socialno delo predvideva pomoč starejšim osebam in invalidom, občinski oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti administrativno pomoč v turizmu in podjetništvu, Zavod za kulturo in izobraževanje pa pomoč pri raziskovanju rodovnikov, restavriranju muzealij m izposoji v knjižnici. Kot je predlagal načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve, ne bo šlo tudi brez pomoči pri delu z begunci. • S. Saje
[
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
' (KQ)lEira^]En GLAS
Ogorčena sem in srce se mi trga
Kranj, 6. januarja - Tudi v uredništvu nas je telefonsko sporočilo v torek popoldne dobesedno šokiralo. Majda Schmitt s Ceste talcev v Kranju nam je namreč sporočila, da je ogorčena ob tem, ko se ji hkrati trga srce, da kaj takšnega ni pričakovala, in da bo o tem obvestila javnost tudi tam, kjer sicer živi.
Kranjčanka je, z možem, ki je po rodu Nemec, že vrsto let dela in živi v Nemčiji, kjer imata tudi družino. Vojna v Sloveniji in stvari, ki se danes dogajajo v nekdanji Jugoslaviji, je njiju in številne Slovence in znance iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, na območju, kjer živijo v Nemčiji, zelo prizadela. Zato so se seveda takoj odzvali zbiranju različne pomoči. Te zbiralne akcije po klubih in podobno po različnih krajih še vedno trajajo. Tako so na primer tudi v zadnji decembrski akciji šolarji v kraju, kjer živi Majda, zbrali namesto načrtovanih dveh kar za štiri tovornjake različne pomoči za begunce v oblačilih in drugačne.
"Z možem sva prišla v Kranj med božično-novoletnimi prazniki in pripeljala sva kar precej oblačil, ki so najinim otrokom
Volnen ženski plašč je še tako rekoč nov.
in meni premajhna oziroma sva jih namenila za pomoč. Dva precej velika kartona prav nič
Otroške, tudi tako rekoč nove, usnjene (semiš) jakne bi najbrž bil vesel vsakdo.
raztrganih otroških in ženskih oblačil sva potem 30. decembra ob 10.45 prinesla na občinski odbor Rdečega križa (na Blei-weisovi) v Kranju. Predstavnik ali zaposleni nama je med drugim rekel, kje sva bila do zdaj, vendar sva mu pojasnila,
da gre za pomoč in za oblačila, ki bodo najbrž marsikomu v tem letnem času prišla prav. Potem nama je želel pomagati, da kartone zloživa pred vrata, vendar se mu je očitno mudilo (saj se je "zgubil") in sva jih tako sama pustila pred vrati RK."
Kaj se je potem dogajalo, do tega trenutka še ni znano, terja pa prav gotovo najmanj pojasnilo. Ko je namreč Majda z možem pospravljala klet oziroma hišo na Cesti talcev, sta v torek, 4. januarja, neuporabno navlako odpeljala v Tenetiše, na odlagališče odpadkov. Tam pa je potem Majda oblačila, ki sta jih pred novim letom z možem darovala za begunce oziroma pomoč na občinskem odboru RK, našla v zabojniku za odpadke. Nekaj sta jih kot dokaz vzela iz zabojnika v Tenetišah in v sredo smo se se potem tudi sami prepričah, da sta b^ila na primer ženski plašč in otroška jakna
še tako rekoč nova.
Dogodek, za katerega ta trenutek ne najdemo besed in opravičila, objavljamo na zahtevo ogoročene Majde Schmitt. Najmanj, kar pričakujemo, pa je temeljito pojasnilo....  * A.
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana
ali na tel.: ©(061) 216-766 ©(061) 217-690 d.O.O.    W61) 215-476
ČANG ŠLANG - shujševalni čaj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem. Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANAG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa: povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-šLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. CANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
škatlica ČANG-ŠLANG vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-šLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem.
CENA: 599,00 SIT+ ptt stroški
PREVAJALNIK v katerega je vnesen rudi
slovenski jezik. Prevajate lahko v 25-ih svetovnih
jezikih.
Cena: 9.999,00 +
PTT stroški
MINI SESALNIK
- mali strah za umazanijo!
cena: 899,00
+ PTT stroški
J
^KOMPLET ZA NEGO NOHTOV s šestimi nastavki!
M
H/D 9> O
j)
3 +
KING KONG
- kondomi Ljubite se brez
skrbi - komplet 50-ih kondomov v raztopini medu; POPULARNI MEDENJAKI
cena: 1.199,00 + PTT stroški
PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI
Losion, ki skladno z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče.
Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta.
Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje izpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. Steklenička vsebuje 155 ml.
Cena: 2.199,00 + PTT stroški
VALI-MALI
VARILNIH
POLIVINILA
Cena: 799,00
+ PTT stroški
ROČNI LUPILEC
"V
ROČNI LUPILEC
0SVEZILEC ČEVLJEV - FREŠ
it
vS +
ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA,
mhm|«m vmJ družini
s: o
+
P0P-C0RN
✓parni ^ minilikalnik
Cena: 2.199,00
+ PTT stroški
EKO PEPELNIK
Osvežujoč mirujoč zrak -brez uporabe kemičnih sredstev
Cena: 1.999,00
+ PTT stroški >
DZIRLOG JARD -USTNIK ZA TRAJNO
UPORABO!
Odstrani do 97 odstotkov nikotina
Cena: 999,00
-+- PTT stroški
CINDY -
brivnil
za ženske
u +
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta
frodajna razstava članov Likovnega društva Kranj. V Kafe galeriji ungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled praznična prodajna razstava.
V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri.
BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Gorajtah. Na ogled so tudi jaslice akad. kiparja Viktorja Konjedica.
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 1. del društvene razstave črno belih fotografij fotografskega društva Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamič - Bahl. V galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Polde Mihelič.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE- Danes, 7. januarja, ob 19.30 uri, bodo v Prešernovem gledališču ponovno uprizorili komedijo Rayja Coonevja Zbeži od žene, za izven in konto.
RADOVLJICA: PREDSTAVITEV KNJIGE - Avtorja Tomaž Flajs in Primož Skoberne bosta v ponedeljek, 10. januarja, predstavila svojo knjigo Učbenik stabilnega Življenja. Prireditev do ob 18. uri v dvorani radovljiške knjižnice.
RADOVLJICA: CERKEV- VZGOJA - ŠOLA - O vprašanjih, kot so vloga države in privatne šole, o predmetih religije, etike in kulture bo tekla beseda na predavanju dr. Stanka Gerjola v radovljiški knjižnici. Predavanje bo danes, 7. januarja, ob 19. uri v Knjižnici A. T. Linharta.
RADOVLJICA: KONCERT - Jutri, 8. januarja, bo ob 18.30 uri v župnijski cerkvi božični koncert Mešanega pevskega zboraSkala.
PODNART: KOLEDVA 93 V soboto, 8. januarja, bo v Domu kulture ob 19. uri koncert Koledva 93. Moški pevski zbor iz Krope ter solista Zlata in Dragiša Ognjanovič bodo peli stare kolednice, ki so bile zapisane v Lipniški dolini.
STARA FUŽINA - Dramska skupina DPD Svoboda iz Bohinjske Bistrice bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri v kulturnem domu Stara Fužina uprizorila igro Oblast.
JEZERSKO: GOSTOVANJE- Na Jezerskem bo jutri, 8.
1'anuarja, ob 19.30 uri, gostoval KUD Matija Valjavec Preddvor s lomedijo Zlati časi lepi krasi.
ŠK. LOKA: OTVORITEV GALERIJE. - Na Mestnem trgu 3 bo danes ob 18. uri otvoritev galerije Mravljica.
KAMNIK: KONCERT - V frančiškanski cerkvi v Kamniku bo jutri, 8. januarja, ob 19.30 uri koncert klasične glasbe iz cikla Musica aeterna v izvedbi Mednarodnega godalnega kvarteta visoke šole iz Koelna. S programom skladb Beethovna in Mendelssohna se bodo predstavili štirje študentje iz razreda prof. Primož Novšaka.
KOMENDA: K O LED NIKI - V Kulturnem domu Komenda bo danes, 7. januarja, ob 19. uri, koncert kamniških kolednikov. Nastopili bodo Tomaž Plahutnik s citrami, baritonist Janez Majcenovič in basist Rok Lap. Program bo povezovala dr. Mojca Zaje.
PRED IZIDOM SEJALCA
Škofja Loka - Uredniški odbor Sejalca, gorenjske literarne revije, je oznanil, da bo petnajsta številka revije izšla predvidoma februarja. Na uredniški mizi se je že nabrala cela vrsta literarnih prispevkov gorenjskih ustvarjalcev, vendar pa uredništvo ugotavlja, da lahko rok oddaje gradiva še podaljšajo za štirinajst dni. Do konca januarja torej še sprejemajo vse literarne zvrsti - od poezije, proze, esejev, dramskih tekstov in drugo na naslov uredništva - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, Grajska 13, Škofja Loka.
France Pibernik, France Štele:
MONOGRAFIJA 0 MESTU KRANJU
Slovenski založniški fenomen, fotograf, oblikovalec in založnik, FRANCE ŠTELE z Gore pri Komendi, ki je izdal že okrog dvajset knjig, večinoma fotografskih monografij, je zopet poskrbel za noviteto. Tokrat je v sodelovanju s FRANCETOM PIBERNI-KOM in uredniškim odborom (Cene Avguštin, Stane Istenič, France Pibernik, France Štele, Andrej Tavčar, Jaka Vreček, Olga Zupan, Majda Žontar) izdal razkošno monografijo velikega formata o Kranju.
France Štele, poznan po svojih fotomonografijah, je tokrat svoj fotografski pogled še izostril in posnel številne fotografije Kranja in okolice, naravnih in kulturnih spomenikov in zanimivosti, ki vnašajo nova videnja in vedenja o tem našem gorenjskem delčku slovenske zemlje. Z izbranimi in izbornimi motivi in kompozicijskimi izrezi, s tehničnimi pomagali, denimo, z uporabo širokokot-nega objektiva in s solidnim tehničnim znanjem ter splošnim obvladovanjem fotografskega medija, je ustvaril nekaj krajinskih, panoramskih in vedutnih pogledov, ki povsem na novo obvladujejo in vrednotijo dano kulturno in urbano krajino ter arhitekturo. Steleta zanimajo tako panoramski kot ulični pogledi, arhitekturne impresije, interierji in eksterierji, kiparski in slikarski spomeniki in drobni arhitekturni detajli, ki jih nevešče oko zlahka prezre; dajejo pa ti drobni elementi dušo mestu in pokrajini. Skozi fotografski medij nam je pričaral še nepoznane ali velikokrat neopažene poglede, predvsem v starem mestnem jedru ter okoliški krajini in arhitekturi: idilični pejsaži, cerkve, gradovi, kmečki dvorci, tudi ljudje in živali.
Številne črnobele fotografije, ki spremljajo besedilo, hrani Gorenjski muzej. Izpričujejo nam, kako je izgledal Kranj in okolica konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Objavljene so še fotografije nekaterih znanih Kranjčanov in društev ter klubov iz preteklosti.
Besedilo Franceta Pibernika nam v zgoščeni obliki posreduje kranjsko preteklost od kamene dobe do sedanjosti: ljudi in dogodke, zgodovino mesta in okolice v več kot dveh tisočletjih. Za boljšo ponazoritev citira v tekstu tudi nekatere avtorje: J. V. Valvasorja, Ivana Preglja in "Prisego mestnega sodnika" iz 16. stoletja.
Knjiga, ki je izšla na pobudo obeh avtorjev, ob strokovni pomoči uredniškega odbora in koordinaciji Izvršnega sveta Občine Kranj, je zgledno monografsko delo, kakršnega bi si želelo in zaslužilo vsako slovensko mesto. • Dušan Lipovec
Računalnik in glasba
DRUGAČNA UMETNOST
Uroš in Domen Rakovec iz Škofje Loke se slovenskemu občinstvu predstavljata z glasbo, ki je drugačna. Je povezava med modernim in klasičnim, projekt, ki vključuje najnovejšo računalniško opremo in omogoča nove izrazne možnosti.
Mlada škofjeloška glasbenika se ta čas pripravljata na izid CD plošče, na kateri bo zajet projekt, s katerim se ukvarjata zadnje leto. Uroš Rakovec je enaindvajsetletni študent kitare. Z glasbo se je začel ukvarjati pri osmih letih, ko se je vpisal na Nižjo glasbeno šolo v Škofji Loki. Pod mentorstvom
f>rof. Uroša Lovšina se je ude-ežil mnogih nastopov in tekmovanj, hkrati pa se je seznanjal z moderno ročk pop in jazz glasbo. Naslednja štiri leta je vzporedno s srednjo družboslovno šolo obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je pod vodstvom prof. Šegule dosegel veliko kitarskih uspehov na nastopih ter republiških tekmovanjih. Po končani srednji šoli se je odločil za študij na bostonskem Baker-lee College of Music, kjer je prejel štipendijo in zaključil dva semestra šolanja modernih zvrsti glasbe. Maja lani se je vrnil iz Združenih držav Amerike in se vpisal v glasbeni konservatorij v Celovcu. "Glasba je bila obema z bratom vedno najpomembnejša stvar. Skupaj sva začela, Domen s klavirjem in jaz s kitaro, in čisto normalno je bilo, da sva tudi kasneje ves čas delala skupaj. Kljub temu da se brat ni odločil za študij glasbe. Skupaj sva igrala v najrazličnejših ročk skupinah in tudi, ko sem se vrnil iz Amerike, poln novih idej, sva jih začela uresničevati skupaj, " pravi Uroš Rakovec. "V Ameriki sem slišal veliko novega, inovativnega. Študiral sem, vadil, in logična posledica tega je glasba, ki je nastala po tem. Najprej sva z Domnom igrala vse po vrsti. Najrazličnejše stile, pokazala sva vse, kar znava. Potem sva se odločila, da najdeva čisto svoj stil. Nekaj, po čemer bova razpoznavna. In tako je nastal
projekt, ki ga sedaj skušava spraviti na CD ploščo. Poiskala sva tudi svoj koncept dela. Takšnega, ki nama najbolj ustreza. Glasbo v grobem naredim sam, aranžma je skupno delo. Poiščeva tisto najboljše, vse kar je v zvezi z računalnikom, pa je Domnovo delo."
Domen Rakovec je sicer študent Fakultete za elektrotehniko in računalništvo. Tudi on je obiskoval osnovno glasbeno šolo, klavir pri prof. Kopaču, za študij glasbe pa se ni odločil. Sodeloval je z različnimi pop in ročk skupinami, pri nekaterih se je preizkusil tudi kot vokalist in komponist. V projektu, ki sta se ga lotila skupaj z bratom, pa je poleg igranja na svnthesizer tudi tisti, ki skrbi, da so računalniški programi spremljave urejeni tako, da je glasba poslušalčevemu ušesu prijetna in strokovnjaku kvalitetna.
Njuna glasba je predvsem drugačna od tega, kar je trenutno moč slišati pri nas. Ne
zaradi inštrumentov; kitara in synth sta poznana kombinacija, za računalink pa Uroš pravi, da bi ga uporabljal tudi Mozart, če bi živel v našem času. Nekako se je ne da uvrstiti v nobenega od ustaljenih kalupov. Je ne-kajmed moderno, klasično glasbo in jazzom. Pa vseeno želita, da bi bila to glasba za širok krog poslušalcev. "Predstavljam si, da so najina publika v glavnem mladi okrog osemnajst do petindvajset let. Glasba je sproščena in najin cilj je doseči čimveč poslušalcev. Seveda si želiva tudi medijske popularnosti, vendar le v takšnem okviru, kakršnega si sama zastavljava. Gledava tudi na to, kar je ljudem všeč. Kvaliteta pa je prva. S svojo glasbo moram biti naj*prej sam zadovoljen."
Seveda se ob celem projektu skorajda samo po sebi zastavlja tudi vprašanje razmerja med umetnostjo m tehniko. Med glasbo in računalnikom, v tem primeru. Uroš Rakovec pravi, da pač uporabljata računalnik, tako kot se uporablja dandanes
že v vsakem glasbenem studiu. "Zaigraš, posnameš, narediš vzorce glasbe, ki jih na koncu urediš v podlago za skladbo. Takšna je pač moderna glasba. Računalnik je v glasbi postal običajna stvar. Olajša delo in omogoča sprotno kontrolo. Prepričan sem, da to ne gre na škodo improvizacije. Posebej zato, ker najina glasba ne temelji na jazzu, temveč na modernih in klasičnih zvrsteh. V bistvu bi lahko vse skupaj primerjali z maksimalno dobro organizirano glasbeno skupino, ki eno in isto skladbo vsakič odigra enako dobro. Najine skladbe zaradi računalnika zato nič manj ne dihajo. Seveda zato, ker so aranžmaji in programi dobro narejeni."
Sicer pa Uroš in Domen nastopata v živo. Ob računalniški opremi je njun koncert še vedno dogodek. Ko sta novi projekt prvič koncertno predstavila konec decembra na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, ie bil, kot pravita, odziv publike zelo pozitiven. Predvidevata, da bosta CD ploščo z enajstimi skladbami izdala marca. "Mislim, da je projekt zrel in izdelan. Ko bova dokončno obdelala vseh enajst skladb, začnemo s snemanjem in nato s promocijo, ki vključuje seveda čimveč koncertov. Gre za to, da se te publika navadi. Da prvič pride morda bolj iz radovednosti, potem pa se zaradi dobre glasbe vrača." Pa Domen in Uroš Rakovec vsaj na Gorenjskem nikakor nista nepoznana glasbenika. S starim programom sta po Ur-oševi vrnitvi iz Amerike veliko nastopala. Novega, boljšega, bo torej kmalu moč slišati na kaseti in CD plošči, ki ju bo izdala založba Gallus Carnio-
lus • M. Ahačič
Slovenski kozolec Jake Čopa
v v
OHRANJEN KOSCEK DOMAČEGA
Jaka Čop, ki je skozi objektiv svojega fotoaparata doslej opeval predvsem skalni svet naših vršace v, se je tokrat spustil v
dolino, na polja in v vasi. Zamikale so ga svojevrstne arhitektonske konstrukcije, izdelane iz pravokotno se križajočih navpičnih in vodoravnih drogov, ki so prazne kot ogromne harfe, postavljene ven v naravo ali polne, da se skelet sploh ne vidi zabasane z zlatim žitom ali dišečim senom. Knjigo Slovenski kozolec je izdal lansko jesen.
"Srečal sem kozolce visoko v gorah, na nekaterih naših planinah, zato sem postal pozoren nanje, zato sem se jih lotil," pravi Jaka Čop. "Prehodil sem velik del Slovenije in pokukal tudi čez mejo, nič mi ni ušlo, nobena podrobnost, nobena značilnost, moje oko je skozi objektiv fotoaparata videlo vse tisto, kar marsikdo, ki hodi mimo teh arhitektonskih moj-strovin-izdelkov preprostega slovenskega človeka, ne vidi."
Kozolci, relikti preteklosti, žilavo zraščeni s slovensko pokrajino in nepogrešljivi gos-
Eodarski objekti slovenskih mečkih domov, se Starajo, propadajo v krajih, kjer njive prerašča plevel in se pomlajujejo z novimi materiali tam, kjer je kmetovanje še živo, kjer okrog njih zdaj ropotajo traktorji ali vsaj motorne kosilnice. Jaka Čop se je kozolcev, ko jih je začel opazovati, lotil sistematično. Vedel je, da je njihova funkcija sušenje, zato je začel z ostrnicami, ki postavljene v vrsto in povezane z vodoravnimi latami pomenijo najbrž začetno fazo v razvoju kozolca. Potem nam pokaže primitivne, zasilne, le za nekaj časa postavljene kozolce, za njimi različne oblike stegnienih kozolcev in šele potem dvojne
kozolce, toplarje, ki so oblikovno najlepši, posebno tisti na Dolenjskem in pri katerih je primarni funkciji sušenja dodana včasih manj, v glavnem pa že močno poudarjena sekundarna funkcijah, to je shranjevanje nekaterih kmetijskih pridelkov. V monografiji "Slovenski kozolec" ugotovimo, da teh, do skrajnosti preprostih in do skrajnosti funkcionalnih priprav za sušenje žita, trave, detelje... drugje po svetu ni, da
so kozolci res naši, slovenski in da jih celo po vsem slovenskem etičnem ozemlju ni. Kozolcev ni na Štajerskem, v Prekmurju, na Primorskem okrog Gorice in Trsta. Najdemo pa kozolce ponekod na Koroškem in vzhodnem Tirolskem. In tedaj se zavemo tudi, da še zdaj ne vemo točno, zakaj Slovenci imamo kozolce in zakaj jih ni marsikje tam, kjer so podobni klimatski in splošni geografski pogoji za kmetovanje.
Jaka Čop je častni član foto kluba Andrej Prešern z Jesenic, foto kluba Jesenice, foto kino kluba Janez Puhar iz Kranja, foto kluba Triglavskega narodnega parka in Fotografske zveze Slovenije ter Planinskega društva Jesenice. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, še najbolj pa sta mu pri srcu gorenjska Prešernova plaketa in Čufarjeva plaketa.
Fotograf in planinec Jaka Čop je konec oktobra praznoval dvainosemdeseti rojstni dan. Rodil se je 26. oktobra 1911. leta na Jesenicah, sedaj pa že več kot dvajset let živi na Rodinah pri Žirovnici. Jaka je nedvomno eden najboljših poznavalcev naših gora, njihov tenkočutni fotograf in opisovalec, ie avtor več monografij o gorskem svetu, kot so "Svet med vrhovi", "Raj pod Triglavom", "Viharniki" in "V kraljestvu Zlatoroga". Najnovejša fotomonografija "Slovenski kozolec" pa je pred kratkim izšla pri založbi "Agens, d.o.o." v Žirovnici, ki jo vodi Slavko Mežek. Avtor besedila je dr. Tone Cevc, fotolite je izdelal Sašo Reu, tiskala pa "Tiskarna -knjigoveznica" v Radovljici.
* Besedilo in foto: Lojze Kerštan
GOSPODARSTVO
UREJA MARUA VOLČJAK
Pogodbeno delo obdavčeno 25-odstotno, dobiček 30-odstotno
V novo leto z novimi davki
Z novim letom je začel veljati tudi novi zakon o dohodnini, za preteklo leto seveda velja še stari.
Kranj, 5. januarja - Z novim letom so začeli veljati novi davki, najbolj razvpit je nedvomno davek na cigarete, saj moramo zdaj pri vsakem zavojčku plačati Se 30 tolarjev davka. Od marca naprej pa bodo s trošarino obremenjene tudi alkoholne pijače. Vendar to nista edina nova davka, saj bo s 15. januarjem začel veljati 25-odstotni davek na pogodbeno delo, ki ga morajo plačevati delodajalci. S tem naj bi spodbudili zaposlovanje, z davkom na cigarete in alkoholne pijače pa polnili državno blagajno, ki ji bo novi zakon o dohodnini prinesel manj denarja. S 1. januarjem pa je začel veljati tudi novi zakon o 30- odstotnem davku od dobička pravnih oseb, ki med drugim prinaša tudi omejitve pri potnih stroških, dnevnicah, regresu itd., uredba njihovi višini je bila že sprejeta.
Za delodajalce je bilo doslej ceneje zaposliti delavca pogodbeno kot z njim skleniti delovno razmerje. Zato je bilo v zadnjem času pogodbenega dela veliko, ne samo v podjetjih, kjer je narava dela takšna, temveč tudi v marsikateri tovarni, ki je tako imela manjše stroške dela. Poleg tega je seveda pogodbeno delo veliko lažje in z manj stroškov prekiniti kot odpustiti zaposlene, če dela zmanjka.
Novi davek naj bi spodbudil zaposlovanje
Z zakonom o 25-odstotni obdavčitvi pogodbenega dela, ki bo začel veljati 15. januarja, naj bi spodbudili zaposlovanje, poleg tega seveda, da bo polnil državni proračun.
Delodajalci so namreč doslej na bruto plačo plačali 24,2 odstotka prispevkov za socialno zavarovanje, na bruto prejemek na podlagi pogodbenega dela pa le 6,6 odstotka. Prejemki, izplačani na podlagi delovršne pogodbe pa niso bili obremenjeni z plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. Z novih zakonom se bo davčna obveznost pravnih oseb in zasebnikov za pogodbeno delo povečala na 25 odstotkov, obdavčeni pa bodo tako delo kot vsa povračila stroškov v zvezi z opravljanjem storitve.
Ta davek morajo delodajalci plačati v treh dneh po izplačilu pogodbenemu delavcu, če tega ne bodo storili, znaša najmanjša kazen 100 tisoč tolarjev. Enaka kazen pa bo delodajalca doletela tudi, če bo skušal plačilo
pogodbeno delo neupravičeno prikazati kot plačilo za avtorsko delo. Dodatna obdavčitev namreč ne velja za dela na podlagi avtorskih pogodb, ki jih opredeljuje zakon o avtorskem delu in od izplačil za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih prek študentskih in mladinskih organizacij, ki dela posredujejo na podlagi koncesije.
V finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se bo s tem novim davkom v proračun letos steklo približno dve milijardi tolarjev.
30-odstotno obdavčen dobiček podjetij
Dobiček je povsod po svetu bolj ali manj obdavčen, pri nas pa z dobičkom poslujejo malo podjetij, zato je ta zakon dokaj mirno šel skozi parlament, mnogi so v njem videli predvsem zakon prihodnosti. Vendar pa že zdaj prinaša nekaj pomembnih novosti, o katerih na tiskovnih konferencah pred sprejemom zakona niso veliko govorili. V njem je namreč skrito preprečevanje goljufij pri materialnih stroških, saj objavo zakona v Uradnem listu že spremlja uredba, kolikšna je lahko kilometrina, dnevnice, regres za letni dopust, odpravnine, solidarna pomoč itd. To seveda pomeni, da pretiravanja pri teh stroških ne bodo več možna, saj jih davkarija ne bo priznala, zakon pa seveda velja za vse pravne osebe. Tako kot vedno pa vodo verjetno najbolj "ustvarjalni" hitro odkrili luknje v predpisu.
Novembra plače izgubile sapo
Kranj, 5. januarja - Plače po štirih mesecih zviševanja novembra niso porasle, saj so bile čiste plače celo za 2,6 odstotka manjše kot oktobra.
Za približno pol odstotka so se plače povečale le v gospodarstvu, povsod drugod pa so bila izplačila manjša kot oktobra. Masa se je kar za 13,8 odstotka zmanjšala v družbenih dejavnostih, razlogi pa tiče v dejstvu, da je bilo oktobrsko povečanje 14,8- odstotno. Takšna nihanja namreč nastajajo predvsem zaradi zamikov v izplačilnih dnevih, kar še posebej velja za področje izobraževanja.
V enajstih mesecih lanskega leta so bila izplačila čistih plač za 47,1 odstotka večja kot leta 1992. Najpočasneje so naraščale v gospodarstvu, kjer je bila rast 42,8-odstotna, in v bankah ter drugih finančnih organizacijah, kjer je bila rast 44-odstotna. Najhitrejše pa so bile plače lani v državni upravi, kjer so narasle za 66,4 odstotka.
Prav tako davkarija kot odhodek ne bo priznala obresti, ki bodo odstopale od skupne povprečne medbančne obrestne mere v času odobritve posojila, omejtive veljajo tudi za zamudne obresti zaradi neplačanih davkov, denarne kazni, pokrivanje izgub iz prešnjih let m dohodnino lastnika podjetja. Le 70-odstotno bodo kot odhodek priznani reprezentančni stroški, sejnine, v celoti pa bodo priznana izplačila za humanitarne, kulturne, znanstvene, izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, vendar največ do 0,2 odstotka ustvarjenih prihodkov. Podjetja bodo lahko do višine treh povprečnih mesečnih plač gmotno podpirale tudi stranke in politična gibanja.
Zakon seveda pozna tudi olajšave in sicer 20-odstotno podjetju, ki dobiček vlaga v osnovna sredstva, v kar pa ne sodijo motorna vozila. Olajšave v višini 30 odstotkov plač pa bodo deležna podjetja, ki bodo za najmanj dve leti zaposlila pripravnike ali vsaj za šest mesecev uradno nezaposlene delavce.
Kazni za utajo davka visoke, saj bo navajanje napačnih podatkov v obračunu stalo najmanj milijon in pol tolarjev oziroma petkratni znesek utajenega davka. Davka so oproščena invalidska podjetja, državna podjetja in zavodi, naložbeni skladi, neprofitni javni zavodi in društva ter Banka Slovenije.
Novosti pri dohodnini
Z novim letom je začel veljati novi zakon o dohodnini, ki prinaša nove stopnje dohodnine, osnovo za dohodnino vsem zmanjšuje za 11 odstotkov letne povprečne plače. Na 3 odstotke pa je zmanjšana dose-
danja 10-odstotna olajšava, ki jo lahko uveljavimo z računi za nakup knjig, zdravil, članarine političnim strankam in sindikatu itd. Spremenjene so tudi olajšave za vzdrževane družinske člane, za prvega otroka znaša 10 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih, za vsakega naslednjega pa še 5 odstotkov.
Novi zakon velja z letošnjim letom, davčne napovedi pa bomo morali do konca letošnjega marca seveda oddati za preteklo leto, ko je bil v veljavi še stari zakon. Za lansko leto so torej še v veljavi stare olajšave, zato ne mečite stran lanskih računov, shranjujte pa tudi letošnje, čeprav je tovrstna olajšava bistveno manjša.
Zakon pa je spremembe prinesel tudi pri samem obra-cunavanjudohodnine med letom, saj računovodje po novem drugače ugotavljajo osnova za obračun dohodnine. Prej so od bruto plače odšteli olajšave za vzdrževane družinske člane, kar je bila osnova za obračun dohodnine. Zdaj pa odštejejo prispevke za socialno varnost, 11 odstotkov povprečne bruto plače za predpretekli mesec v tekočem letu ter olajšave za vzdrževane družinske člane. Bistvo te spremembe je, da bomo dohodnino bolj kot doslej plačevali sproti in potemtakem ne bo tolikšnih poračunov. Prvi izračuni kažejo, da se bodo čiste plače povečale tistim, ki zaslužijo manj kot
Eribližno tisoč mark, več do-odnine pa bodo sproti plačali tisti, ki zaslužijo več kot toliko. Pri zajamčeni plači, ki zdaj znaša 25 tisoč tolarjev bi po starem akontacija dohodnine znašala 3 tisoč tolarjev, po novem pa znaša 1.800 tolarjev.
M. Volčjak
Primanjkljaj v blagovni menjavi
Kranj, 5 januarja - Novembra lani ie izvoz slovenskega gospodarstva znašal 483,5 milijona dolarjev, uvoz pa 529,3 milijona dolarjev, kar predstavlja 45,8 milijona dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino.
Novembrski izvoz je bil tako po predhodnih podatkih državnega statističnega zavoda kar za 5,3 odstotka manjši kot novembra 1992; klasični izvoz se je zmanjšal za 1,7 odstotka, izvoz v druge republike bivše Jugoslavije pa se je zmanjšal za 22,6 odstotka.
V enajstih mesecih lanskega leta je skupni izvoz znašal 5,53 milijarde dolarjev, kar za 10,9 odstotka manj kot v enajstih mesecih leta poprej. Klasični izvoz je bil v tem času manjši za 2,7 odstotka, izvoz v druge republike bivše Jugoslavije pa je bil manjši za 48,3 odstotka. Uvoz je v enajstih mesecih lanskega leta znašal 5,83 milijarde dolarjev, kar je bilo za 3,9 odstotka več kot v enajstih mesecih leta poprej.
Lanski cnajstmesečni uvoz je potemtakem za 304 milijone dolarjev presegel izvoz, medtem ko je bilo v menjavi s klasično tujino za 545 milijonov dolarjev primanjkjaja. Pokritost klasičnega uvoza z izvozom je bila v enajstih mesecih lanskega leta 89,5-odstotna, medtem ko je v enajstih mesecih leta 1992 izvoz za 7 odstotkov prekašal uvoz. • M. V.
Lanska inflacija 32,3-odstotna
Kranj, 5. januarja - Inflacija je bila decembra lani 1,5-odstot-na, v primerjavi z decembrom leta 1992 je bila 22,9-odstotna, lani pa je bila 32,3-odstotna.
S primerjavo lanskega in predlanskega povprečja je inflacija višja kot pri decembrski primerjavi, ker je bila inflacija decembra lani bistveno manjša kot januarja lani. Zato je izračun celoletnega lanskega povprečja mnogo večji.
Cene življenjskih potrebščin so bile decembra lani v primerjavi s predhodnim mesecem večje za 1,8 odstotka, v primejavi z decembrom leta poprej za 22,8 odstotka in lani v povprečju za 32,9 odstotka višje kot leto poprej. • M.V.
Trgovina Kokra na Mestnem trgu v Škofji Loki je bila skoraj natanko pred letom dni prenovljena In posodobljena. Imajo posebej veliko izbiro ženskih bluz, moških srajc in vseh vrst pletenin, poleg tega pa tudi ženske hlače In konfekcijo. Ob ugodnih cenah nudijo pri nakupu nad 20.000 tolarjev možnost plačila s petimi čeki, pri vrednosti nad 10.000 tolarji pa na 3 čeke. Članom kluba Kokra priznavajo popust v višini 5 odstotkov. Prodajalna Kokra na Mestnem trgu je odprta med tednom od 8.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Ključni problem je brezposelnost
Letos gospodarska rast
Po mnenju ministra Kračuna obstajata dve možnosti ali višje plače ali nova delovna mesta.
Ljubljana, 4. januarja - Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun je na novinarski konferenci ocenil lansko leto in predstavil načrte ministrstva za letošje leto. Spomladanske napovedi o gospodarskih gibanjih v lanskem letu so mnogi kritiki ocenili kot preoptimistične, vendar se je izkazalo, da je bil optimizem upravičen, saj izračuni kažejo, da domači bruto proizvod ne pada več. Če ne bo nepredvidenih težav, bomo letos dosegli gospodarsko rast, je napovedal dr. Kračun.
Natančnega izračuna o gibanju bruto domačega proizvoda v lanskem letu sicer še ni, vendar pa je že jasno, da je bil vsaj takšen kot leta 1992, morda celo višji, vendar največ za odstotek. Za letošnje leto je načrtovana gospodarska rast, dr. Kračun je prepričan, da jo bomo dosegli, če seveda ne bo prišlo do nepredvidenih težav.
Statistika kaže na padec izvoza v lanskem letu, vendar temu botrujejo medvalutna razmerja, stvarno je slovensko gospodarstvo lani izvozilo za tri do štiri odstotke več kot leto poprej. Devizne rezerve so se povečale za 300 milijonov dolarjev.
Vlada je lani za desetino zmanjšala obremenitve in tako znižala ceno dela, s takšno politiko bo letos nadaljevala. Ključni gospodarski problem je brezposelnost, ki toliko bolj izstopa, ker je usklajena plačilna bilanca in ukročena inflacija. Stopnja brezposelnosti namreč ni višja kot v povprečju v Evropski uniji. Vlada pripravlja obsežen projekt, s katerim bo poskušala zajeziti zaposlitvene probleme, imenuje ga projekt promocije zaposlovanja. Stabilnost in gospodarsko rast si nameč lahko obetamo le z dobro vodeno dohodkovno politiko, ki bo omogočala odpiranje novih delovnih mest. Po mnenju dr. Kračuna imamo dve možnosti ali višje plače ali nova delovna mesta. Prav pri dohodkovni politiki oziroma pri plačah lani niso bili uspešni, za kar je nedvomno dejstvo, da podjetja še niso bila sprivatizirana.
Privatizacija je bila lani najzahtevnejši projekt na področju gospodarstva, vsi predpisi za izvajanje zakona so bili sprejeti, na agencijo za privatizacijo je prišlo že 150 programov, od tega so jih 34 že odobrili. Letos naj bi dobili strategijo gospodarskega razvoja, ministrstvo namerava odpreti Urad za gospodarsko promocijo in tuje naložbe. V pripravi je več zakonov, med drugim o varstvu potrošnkov, o carinski tarifiki, o tujih vlaganjih, o politiki skladnega regionalnega razvoja itd.
Letos sta začela veljati dvostranska sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Češko ter Slovaško, še ta mesec pa bo predvidoma podpisan podoben sporazum z Madžarsko, veljati pa bo začel 1. aprila letos. Pogajanja s Poljsko kot četrto državo iz "višegrajske četverice" pa naj bi se končala do poletja. Letos se nadaljujejo tudi pogajanja z GATT, računajo, da bo do formalnega vstopa Slovenije v GATT prišlo že konec tega meseca. Pogajanja o coni proste trgovine pa potekajo tudi z Efto, če ne bo nepredvidenih zapletov, bodo pogajanja verjetno končana v nekaj mesecih. Slovenija pa namerava cone proste trgovine vzpostaviti tudi z drugimi državami, ki imajo podpisane asociacijske sporazume v Evropsko unijo, kot so denimo baltiške države in Turčija. • M.V.
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od 1. januarja 1994 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah:
L Tolarska sredstva na vpogled
85 % R
letno 16,09 %
mesečno 1,27 %
2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev
letno mesečno
od 20 do 30 dni   R + 5 %
nad 1 mesec od 35 do 90 dni nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev
R + 7 % R + 7,5 % R + 8 % R + 10 % R + 12 %
25,12 % 27,50% 28,10% 28,69 % 31,08 % 33,46 %
1,92 % 2,08 % 2,12 % 2,17 % 2,32 % 2,48 %
3. Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev
		letno	mesečno
- od 20 do 30 dni	R + 6 %	2631 %	2,00 %
- nad 1 mesec	R + 8 %	28,69 %	2,17 %
- od 35 do 90 dni	R + 8,5 %	29,29 %	2,21 %
- nad 3 mesece	R + 9 %	29,88 %	2,25 %
- nad 6 mesecev	R + 11 %	32,27 %	2,40 %
- nad 12 mesecev	R + 12 %	33,46 %	2,48 %
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta:
v Kranju na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700,
v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189,
na Bledu, Trgovsko-turistični center, delovni čas je od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-414. Cenjene stranke obveščamo, da smo v decembru 1993 odprli poslovno mesto tudi v Preddvoru, v trgovskem centru Vencelj. Delovni čas je od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (sobota od 10. do 12. ure), telefon 064/45-880.
Vljudno vabljeni!
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
4* NA ŠTIRIH KOLESIH Zveza potrošnikov Slovenije
Na cesti:
Škoda Forman Plus
Škoda je ob lanskoletni predstavitvi prenovljenih modelov predstavila tudi forman plus, dostavno vozilo narejeno na osnovi škode forman, hkrati pa ie to poleg favorita, fo rmana in pick upa, četrta karoserijska izvedba.
Škoda forman plus ni noben avtomobilski lepotec, saj so se konstruktorji odločili za sorazmerno preprosto preureditev formana, ki so mu odrezali streho in zadnji del, v zadnjih bočnih vratih so namesto stekel pustili pločevino, čez vse skupaj pa poveznili plastično nadgradnjo, z velikimi zadnjimi vrati, ki zapirajo razkošen tovorni prostor. Slednji je s kovinsko pregrado ločen od potniškega prostora, ki je na račun tega malce utesnjen, sicer pa po notranji opremi in videzu povsem enak kot pri drugih Skodinih modelih. Ker so zadnja bočna vrata brez stekel, je bočna preglednost pri tem avtomobilu nekaj slabša, lega na cesti pa kljub 1,80-metrski višini sorazmerno dobra. Sicer pa je v prtljažni prostor mogoče naložiti kar 2107 prostorninskih litrov, dostop pa je zaradi velikih (plastičnih) vrat zelo dostopen, pomagati pa si je mogoče tudi z bočnimi, čeprav se odklepajo samo z notranje strani. Teža praznega vozila znaša 920 kilogramov, mogoče pa ga je obtežiti z največ 450 kilogrami, za pogon služi znani štirivaljni 1289 kubični motor, ki zmore največjo moč 42 kilovatov oziroma 57 konjskih moči, to pa zadostuje za največjo hitrost okoli 130 kilometrov na uro. Pri tem poraba goriva znaša od 5,9 litra pri 90 kilometrih na uro, do 7,9 litra pri 120 kilometrih na uro in 9,4 litra pri mestni vožnji. Podatki so tovarniški, veljajo pa pri izvedbi z nevodenim katalizatorjem.
Prihodnji mesec bodo formane plus začeli prodajati tudi pri ljubljanskem Avtoimpexu, glede cene pa^e jasno samo to, da bo
Zveza potrošnikov Slovenije je neodvisna, neprofitna in nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena pred tremi leti z namenom, da pomaga potrošnikom uveljavljati njihove pravice. To nalogo izpolnjuje z izobraževanjem, popolnim in nepristranskim informiranjem in uveljavljanjem ter zastopanjem interesov potrošnikov v družbenem življenju. Je izdajatelj Revije za potrošnike VIP. Njena najpomembnejša naloga v novem letu bo postopno vzpostavljanje svetovalnih pisarn v večjih mestih Slovenije. Takšna pisarna sedaj deluje le na Jesenicah. Njen naslov je Potrošniška pisarna, Titova 65, 64270 Jesenice in telefon (064) 83-081. Uradne ure so vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure.
V sklopu Zveze že dve leti deluje tudi pravna pisarna, ki potrošnikom svetuje in pomaga pri reševanju konkrentih primerov. Pravna pomoč je za člane brezplačna. Vloga pravne pisarne je torej svetovalna, nima možnosti odrejanja obligatornih ukrepov ali predpisovanja sankcij. Za to so pooblaščene pristojen inšpekcijske službe. Zveza tudi praviloma ne prevzema zastopanja na sodišču. Le kadar je oškodovana vrsta potrošnikov, kot v primeru Cimosa, SKB banke, hranilnice Les, prevzame tudi zaščito potrošnikov pri sodnem uveljavljanju njihovih pravic. Za nasvet se lahko na nas obrnete bodisi po telefonu, pisno ali pa v času uradnih ur vsako sredo med 16. in 18. uro. Naš naslov je Zveza potrošnikov Slovenije, Linhartova 13, 61000 Ljubljana, telefon pa (061) 13-20-089.
Vabimo Vas, da se s s svojimi problemi in vprašanji s področja potrošniškega prava obrnete na Gorenjski glas ali pa neposredno na Pravno pisarno ZPS in mi Vam bomo na Vaša vprašanja skušali čim prej in čim bolj izčrpno odgovoriti. Sicer pa vas vabimo, da spremljate naše zapise v Gorenjskem glasu in tudi na ta način spoznavate in se učite, kako lahko v konkretnem primeru kot prizadeti potrošnik ravnate.
Ker so se ravnokar končali prazniki in tudi šolske počitnice, naj predvsem tiste, ki ste proste dni preživeli na potovanju ali smučanju v organizaciji turistične agencije opozorimo na nekaj majhnih, a pomembnih podrobnosti. Ce so bile storitve, ki so vam bile obljubljene, opravljene nepopolno ali nekvalitetno, imate pravico do znižanja cene. Pogoj pa je, da napake reklamirate pri agenciji (najboljše v obliki priporočenega pisma) v osmih dneh po končanem potovanju. Ta rok je zelo kratek, zato nanj ne pozabite. Kot napaka se šteje, če niste bili nameščeni v hotelu dogovorjene kategorije, če niso bili opravljeni ogledi po programu, ni bilo obljubljenega bazena, silvestrske večerje... če vam je zaradi nepravilne organizacije nastala škoda, imate tudi ne glede na reklamacijo pravico, da zahtevate njeno povračilo.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
forman plus nekaj dražji od pick upa.
.G., foto: Janez Pelko
p o.KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22, TEL223-276
IZ UGODNE PONUDBE:
R5 HVE - 3 v (60 KM, KAT.) 13.945 DEM CU0-5v (60KM,KAT.) 17.590DEM R19 RT - 5 v (80 KM, KAT.) 23.320 DEM
VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE
NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE
ime in priimek poklic_
naslov: ulica
kraj in poštna številka datum in podpis_
Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP.
Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti.
NAROČILNICA ZA PRAVNE OSEBE
Naročam.
. izvodov Revije za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnino za leto 1994 v znesku 7000 SIT bomo plačali v 8 dneh po prejemu računa. Revijo pošljite na naslov:_
podjetje/organizacija/oseba naslov: ulica_
kraj in poštna številka.
$ SUZUKI
PooblaščenćTprbdaja in servis v Kranju
■str
V ponedeljek so v Kranju na Planini 3 odprli nov avtosalon za vozila Suzuki. Pooblaščeni prodajalec vozil Suzuki za Gorenjsko je podjetje Kalcit. V novem avtosalonu je naprodaj celoten program vozil suzuki od najmanjšega svvifta, swifta v limuzinski izvedbi do terenskih vozil samuraj in vitara. Pri nakupu vozil ob gotovinskem plačilu nudijo 5-odstotni popust, omogočajo pa tudi nakup z ugodnimi krediti. Poleg prodaje avtomobilov bodo skrbeli tudi za ostale dejavnosti. V zalogi imajo rezervne dele, v kratkem pa bodo začeli tudi s prodajo dodatne opreme.
Za servis in celovito vzdrževanje avtomobila bodo poskrbeli v Suzukijevem pooblaščenem avtoservisu na Jezerski cesti 2 v Kranju. Mehaniki, ki so bili na izpoplnjevanju v Avstriji, bodo poskrbeli za strokovno opravljene redne servisne preglede, mehanična popravila in vzdrževanje, montažo dodatne opreme, menjavo gum in vsa avtoelektrikarska popravila.
Poleg tega pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Suzuki na Gorenjskem zagotavljata tudi vsa kleparska in avtoličarska dela.
•SVVIFT 1.0 GL3V POLOG 5666 DEM + 48 x 342 DEM
• SVVIFT 1.3 GL5VMETAUC POLOG 6493 DEM + 48 x 391 DEM
• SVVIFT 1.3 GT13V
POLOG 8035 DEM + 48 x 484 DEM
KREDIT NA 48 MESECEV
•SAMURAJ LX
POLOG 8077 DEM + 48 x 486 DEM •SAMURAJ VX
POLOG 8139 DEM + 48 x 491 DEM •SAMURAI VX/HD
POLOG 8264 DEM + 48 X 498 DEM
•VITARA LX KOMFORTPACK POLOG 10.809 DEM + 48 x 651 DEM
•VITARA VX KOMFORTPACK 5V POLOG 12.795 DEM + 48 x 771 DEM
		
AVTOSALON SUZUKI, Kalcit d.o.o., Planina 3, Kranj, Tel./Fax.: 325-272 Delovni čas: od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.00.		AVTOSERV1S SUZUKI, Jezerska cesta 2, Kranj, Tel.: 242-778 Delovni čas: od 8.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00.
V novo leto s starimi cenami
Čeprav smo iz preteklosti navajeni, da smo v novo leto "skočili" tudi s številnimi novimi cenami, se letos vsaj pri živini to ni zgodilo. Gorenjske klavnice (Mesoizdelki Škofja Loka, Špecerija Radovljica in Jeseniške mesnine) še naprej odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo od 8. novembra dalje. Od tedaj dalje tudi cene mladega pitanega goveda niso več enotne, ampak je razlika, ali gre za bika ah za telico.
Poglejmo torej, kakšne cene veljajo! (V oklepaju so cene za telice.)
vrsta živine -kakovostni razred	cen živa teža	a (v SIT/kg) meso
PG - mlado pitano govedo:		
* extra	179,20 (165,20^	1        320,00 (295,00)
* I.	165,20 (148,40	)        295,00 (265,00)
* n.	134,40	240,00
* zunaj razreda	103,60	185,00
Ostalo govedo:		
* I.	96,20	185,00
* II.	88,40	170,00
* III.	80,60	155,00
* zunaj razreda	65,00	125,00
Mleko se je pocenilo
Čeprav je vrednost tolščobne enote tudi januarja takšna, kot je bila decembra, se je mleko z novim letom vsaj za najboljše pridelovalce pocenilo. Razlog je v tem, da je s 1. januarjem začel veljati spremenjeni pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, ki dodatno nagrajuje le mleko, ki v mililitru vsebuje manj kot sto tisoč mikroorganizmov. Razlike so kar očitne. Po starem pravilniku, ki je veljal do novega leta, so živinorejci za mleko z manj kot 50 tisoč mikroorganizmi v mililitru prejeli 15-odstotni dodatek na izhodiščno ceno, po novem bodo le 10-odstotnega. -Za mleko s 50 do 100 tisoč mikroorganizmov v mililitru so prej dobili 10-odstotni dodatek na izhodiščno ceno, po novem bodo le 5-odstotnega. Za mleko, ki je vsebovalo od 100 do 300 tisoč mikroorganizmov, so po starem pravilniku prejeli 5-odstotni dodatek, po novem pravilniku ne bodo za tovrstno mleko (od 100 do 400 tisoč mikroorganizmov) ničesar. In če po starem pravilniku za mleko z ugotovljenimi 300 do 800 tisoč bakterijami ni bilo ne dodatka in ne odbitka, je po novem za mleko, ki vsebuje 400 do 800 tisoč mikroorganizmov, predviden 5-odstotni odbitek od izhodiščne cene.
Decembrski stroški 42,30 tolarja za liter
V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, ki upošteva povprečno mlečnost 3800 litrov na kravo, ocenili, da so bih decembra stroški prireje litra mleka na kmetijah 42,30 tolarja. Stroški so bili ta mesec za 1,4 odstotka višji kot novembra, n« povišanje pa so najbolj vplivale od ena- do sedemodstotne podražitve mineralnih gnojil in za 1,9 odstotka višja obračunska vrednost ure dela (za toliko so se povečale plače v gospodarstvu). Povišanje bi bilo precej večje, če se ne bi hkrati za štiri do štirinajst odstotkov pocenila sredstva za varstvo rastlin, folije pa za 19 odstotkov.
LIP tovarna masivnih plošč PODNART d.o.o. PODNART33 64244 PODNART
Komisija za izvedbo licitacije skladno s sklepom Upravnega odbora z dne 16. 12. 1993 organizira
LICITACIJO ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV
			izklicna
Zap. naziv		letnik	cena
št			(SIT)
1	Stroj za brušenje krožnih žag OP.l	82	259.200
2	Miza za napenjanje trač. žag. listov	66	210.600
3	Brusilni stroj za trač.ž. "Vollmer"	67	291.600
4	Stroj za tiač. zob trač.ž. "Vollmer"	86	1036.800
5	Tračna žaga-cepilka "Bratstvo" 1100	74	421.200
6	Tračna žaga-cepilka "Bratstvo" 1100	85	688.500
7	Čelilnik Ledinek	82	68.850
8	Čelilnik Ledinek	82	68.850
9	Dvojni čelilnik "DČ 11"	69	121.500
10	Čelilnik "Mežica"	79	42.120
11	Naprava za rezkanje utorov	-	40.500
12	Motorno gonilo "Strojna" 2,2 KW/48 min-1	82	40.500
13	Motorno gonilo "Strojna" 3KW/31 min-1	81	40.500
14	Motorno gonilo "Elkom" 2,2 KW/31 min-1	81	40.500
15	Motorno gonilo "Elkom" 2,2 KW/31 min-1	81	40.500
16	Motorno gonilo "Strojna" 1,5 KW/64 min-1	82	32.400
17	Motorno gonilo "Bauer" 5,5 KVV/49,5 min-1	66	32.400
18	Motorno gonilo "Strojna" 0,55 KW/60 min-1 89		32.400
19	Motorno gonilo	63	16.200
20	Visokofrekvenčni aparat - po delih	67	8.100
Zgoraj navedena osnovna sredstva so v objektih UP Podnart d.o.o., kjer je tudi mogoč ogled od 10. do 13. januarja 1994 med 12. in 14. uro. V tem času je mogoče dobiti informacije po tel. številki (064)70-361. Kontaktna oseba je g. Biškup.
Licitacija bo izvedena 14. 1. 1994 ob 11. uri v prostorih podjetja.
Navedena sredstva bomo prodajali po sistemu videno-kupljeno.
Možnost licitacije imajo kandidati, ki pred licitacijo pri blagajni plačajo 10 % varščino.
izlicitirana osnovna sredstva je treba plačati takoj in jih odpeljati do 19. 1. 1994.
VSEBINA: 54
MIHA NAGLIC: Slovenska Iliada
LITERARNA SNOVANJA: TOMAŽ BOLE:
Dobrodošli v Evropi JUDITA KRIVEC DRAGAN:
Figura heroičnega
Beseda urednice
Prva številka Snovanj v novem letu prinaša daljši pogovor Mihe Naglica z etnologinjo dr. Marijo Stanonik, ki je pred kratkim v Poeziji konteksta I, II objavila zbrano gradivo svojega dolgoletnega raziskovanja pesniške ustvarjalnosti pri nas. V rubriki Literarna Snovanja Tomač Bole v eseju Dobrodošli v Evropi ugotavlja, da pri nas veliko govorimo 0 e^>JeJP^mo skupinam, prireditvam oznako elitni - elite pa nimamo, vsaj za zdaj. V galeriji Senk v Britofu je svoje slike razstvil akademski slikar Rudi Skočir iz Idrije, slikarja predstavlja Judita Krivec Dragan.
Lea Mencinger
Miha Naglic
Ste vedeli, da so Slovenci med drugo svetovno vojno na veliko pisali pesmi?
SLOVENSKA ILIADA
Pogovor z dr Marijo Stanonik, slavistko in etnologinjo, ob izidu njenega dela Poezija konteksta (I-II).
Če vam povemo, da se je leta 1971 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začel udejanjati velik raziskovalni projekt z naslovom Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941-1945 (v nadaljevanju: SNOP), boste verjetno skomignili z glavo ali celo z rameni in odvrnili: Pa kaj potem?! In če vam kljub temu zaupamo še, da je zadnje dejanje tega projekta - objava izbrane celote obseinega gradiva -padlo v vodo, boste morda še bolj odločni: Saj je bil ie skrajni čas, da se enkrat neha s tem enobejem! - Pa ne bi imeli prav! Če bi dobili v roke delo dr. Marije Stanonik Poezija konteksta I-II, bi že po prvem prelistavanju spoznali, da gre za izjemno delo, vredno natisa. Pred nami sta dve knjigi: prva, "Pozdravljeno trpljenje..." prinaša pregled izbranih avtorjev, druga, "Na tleh leie slovenstva stebri stari" pa spremne študije M. Stanonik. Priložnost za pogovor z njo!
Marija, ko listam med izbranimi avtorji v tvoji knjigi Poezija konteksta I ("Pozdravljeno trpljenje..."), mi pade v oči dejstvo, da med njimi ni prav veliko prvakov slovenske poezije onega časa, zato pa temveč javnosti doslej povsem neznanih avtorjev. Ali to pomeni da pri tistem, kar je označeno z "narodnoosvobodilnim pesništvom", ne gre za čisto "pravo" poezijo? Kaj sploh pomeni "poezija konteksta"?
Morda najprej pojasnilo, kaj zajema pojem "narodnoosvobodilno pesništvo"? To ni strogo domišljen literarnovedni termin, ampak "prej splošno konvencionalen, da ne rečemo politično konotiran. To pomeni, da ne zajema kompletne pesniške produkcije v slovenskem jeziku v obdobju druge svetovne vojne 1941-1945, ampak le tistega dela bojujoče slovenske strani, ki je ob koncu vojne izšla iz nje kot zmagovalka. V času, ko se je začelo delo pri omenjenem projektu, za kakršnokoli drugo pesnjenje med to vojno, vsaj formalno, nismo vedeli ali naj ne bi vedeli. Čeprav, roko na srce, ga je vključil v svojo knjigo Slovstvo v letih vojne 1941-1945 (sedmi zvezek Zgodovine slovenskega slovstva) prof. Viktor Smolej. Izšla je prav 1971, ko se je začelo načrtno zbiranje množičnega pesnjenja iz vojnih dni. Že naslov omenjene knjige kaže, da Smolej ni želel ravnati enostransko. Res pa je, da se šele danes, po zaslugi prof. Franceta Pibernika, razkriva, da je bila pesniška bera "na drugi strani" veliko bolj bogata, kot je zaznati iz Smolejevega pregleda.
Če se po tem uvodnem pojasnilu zdaj omejim na SNOP, je takole: v tem opusu so pesmi, ki so kos najstrožjim kriterijem za poezijo in na drugi strani pesmi, ki sodijo v slovstveno folkloro. To pomeni, da so se stare "ljudske pesmi" toUko prilagodile novim okoliščinam, bodisi delno ali skoraj v celoti, da so jih partizanski komisarji brez zadrege prenašali, medtem ko je nekatere partizansko vodstvo preganjalo, češ da so preveč jokave in sentimentalne (npr. Bleda luna). Za primer pozitivne transformacije (z vidika vodstva seveda) pa je šteti znano Tam na Pugled gori. Vmes med tema dvema poloma, med najžlaht-nejšo poezijo ter vsem ljubo in v tradiciji prečiščeno folklorno pesmijo pa je še najobsežnejša kategorija literarjenja ali literarčenja, v katero uvrščam "poezijo konteksta". Zakaj "poezija konteksta"? Najprej zato, ker so okoliščine nastanka pesmi marsikdaj bolj pretresljive in pesniško relevantne kot besedilo oz. pesem sama. In strokovna utemeljitev: izhajam iz tistega pojmovanja literarne vede, ki pristaja na formulo: literarno delo = tekst + zunajtekstne sestavine. Če to prenesem na pesemsko gradivo iz omenjanega projekta, je natančna literarnok-ritična analiza pokazala, da v velikem delu pesmi prevladajo zunajtekstne sestavine na račun znotrajbesedilnih z estetsko intencijo.
SNOP obsega po neki definiciji kar šest kategorij pesnikov in pesmi: partizanske, zaporniške, taboriščne, izgnanske, zaledne in pesmi prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Kaj pa domobranci? Niso pisali
Sesmi? Ali pa le-te niso bile "narodnoosvo-odilne"?
Kajpak. Tudi domobranci so pisali pesmi. Le da smo do nedavna, tudi študentje slavistike komaj kaj vedeli o tem. Danes se tudi ta slika že popravlja. V smislu razumevanja pojma "narodnoosvobodilen", ki se je uveljavil s koncem druge svetovne vojne m "ljudsko revolucijo" med njo na slovenskih tleh, njihove pesmi naj ne bi bile narodnoosvobodilne - toda po njihovem lastnem pojmovanju so jih gotovo imeli za take.
V svojem delu (I, 348) navajaš, kako se je ie Taras Kermauner vprašal, ali ni "nastala razlika po l. 1941 med domobransko in partizansko stranjo prav odtod: da so eni poudarjali predvsem obrambo, drugi napad?" Se takšna domneva potrjuje tudi v SNOP?
Ne bi rada govorila na pamet in površno, zato brez preverjanja z gradivom o tem ne morem reči nič določnega. Kolikor pa sem se ukvarjala z njim, ga z omenjenega vidika (obramba/napad) nisem analizirala, morda bo to storil kdaj kdo drug. Pravzaprav je to vprašanje bolj za vojaške strokovnjake.
Vrniva se k začetkom tvojega ukvarjanja s poezijo konteksta. Zapisala si (H, 7), kako te je tvoj nekdanji profesor, dr. Joie Koruza prepričal, da si se odločila za diplomsko nalogo na temo SNOP na Gorenjskem. Potem pa je naneslo, da si jo raztegnila še na druge slovenske pokrajine in ji namesto predvidenih dveh mesecev namenila dobrih dvajset let. Kako to?
Kratek odgovor bi se skrčil v dva pregovora. "Zarečenega kruha se največ poje." Ah pa: "Človek obrača, Bog obrne." Vzrokov za to, da se je to moje delo raztegnilo na dve desetletji, je več. Najprej sem res skušala streti oreh strokovne narave: kaj združuje v njuni učinkovitosti umetniško najkakovostnejšo pesem in folklorno pesem - ko pa sta si po svoji strukturi lahko tako zelo različni. Seveda prezahtevno vprašanje za zeleno absolventko. Potem je vedno bolj prihajalo v zavest spoznanje, da
Lojze Žabkar
(1910 -1983)
Zahvaljen Bog za zemljo našo
Zahvaljen Bog za zemljo našo,
reke in potoke,
kamenje in skale,
njive in gozdove,
sejanja našega plodove,
za planine,
sonce, mesec, zvezde
in neba modrine.
Vse branimo v borbi naši,
vinograde in vince v čaši.
Bolj kot daješ, si bogat,
Ti, vere naše
upanja zaklad.
Zahvaljen Bog za roke naše,
zdravje, delo,
za kruh vsakdanji,
čeprav je včasih
vse bolj tanji.
Za pesem, hrepenenje,
za ialost, jok, veselje,
misli in poboine ielje.
Slavljen v zarji jutranji,
opoldanski vročini,
v večerih, mesečini,
v studenčku slednjem
iuboriš,
v dolini naši
noč in dan molčiš,
v srcih naših ves iiviš.
Ti moč nam daj,
preleni vojne
vse viharje,
v boju za svobodo
naj nas roka Tvoja varjel
Pesem je opremljena s pripisom: Črnomelj, S. januarja 1943. Vir: Lojze Žabkar, Brevir moj v travi, Ljubljana, 1981, str. 33-34.
velike večine SNOP po kriterijih literarne vede in slovstvene folkloristike sploh ni mogoče uvrstiti v slovstveno folkloro, v literaturo pa tudi ne. Pluti med Scilo in Karibdo omenjenih strok s ciljem, da bi izoblikovala instrumentarij za analizo dotlej neustrezno obravnavanega gradiva, je bilo dokaj delikatno in vznemirljivo početje. Zahtevalo je svoj čas, še toliko bolj, če pomislim, da tega dela nisem mogla vključiti v svoj redni delovni program, ampak je potekalo vzporedno, v tako imenovanem prostem času. Zunanja motivacija za moje vztrajanje pri tem delu je v tem, da sem se čutila moralno dolžna zanj tudi zaradi množice avtorjev, s katerimi sem se pri njem srečala.
Nadaljevanje na 10. strani
Nadaljevanje z 9. strani
Srečanja z njimi so puščala v vseh nas, ki smo zbirali in dokumentirali njihove medvojne pesemske izdelke, nepozabne vtise. Kolikokrat sem se vračala "s terena" - kot temu rečejo etnologi, z občutkom neznanskega bogastva, pa nisem imela ničesar v rokah. Kako jim
{>oplačati njihovo zaupanje? In končno: od eta 1971 dalje sem bila mentorica študentom (teh je bilo komaj za prste ene roke) in študentkam, ki so se v okviru svojih diplomskih in seminarskih nalog pri prof. dr. Borisu Paternuju kot nosilcu projekta, vključili vanj. Z veliko zavzetostjo in požrtvovalnostjo je večina od njih (naj omenim dve Gorenjki: Alenko Božič iz Kranja in Zdenko Primožič iz Škofje Loke) opravljala svoje delo. Vendar njihov trud, zaenkrat tako kaže, ni obrodil tistih sadov, ki smo jih vsi pričakovali. Od štirih predvidenih knjig izbranega gradiva je doslej izšla le ena, čeprav so bile za tisk pripravljene vse štiri. TAidi z mislijo nanje sem pripravljala pred kratkim izdani knjigi - da bi vsaj posredno doživeli zadovoljstvo za svoj napor. Natančneje in več o tem je v uvodih obeh knjig.
Ob tej priložnosti ielim dodati, da je bilo SNOP tudi tema tvoje doktorske disertacije z naslovom Kontekstualnost in ianrski sistem SNOP 1941-1945, ki si jo dokončala ravno v dneh, ko se je začela junijska vojna 1991. Si tedaj doživljala dvojno - osebno in narodno -osvoboditev?
Res je. Ljubljanske ulice so bile zabarikadirane, skozi okno sem opazovala vojake, ki so stražili križišče ob mostu čez severno obvoznico in Celovško cesto in mrzlično dokončevala zadnja dela pri nalogi: preverjanje opomb, vezava besedila. Tipkarica mi ni mogla dostaviti zadnjih strani, ker so bile vpadnice v Ljubljano zasedene. Prišla je z vlakom in dobili sva se v mestu, kamor sem se odpravila peš iz Dravelj, saj trolejbusi niso vozili. Najbližji lastnik kseroksa mi je besedilo razmnožil v enem dnevu in noči in ga z ljubeznivostjo, ki je ne smem prezreti, sam dostavil knjigovezu, kar v tistih okoliščinah nikakor ni bilo samoumevno. Ni bilo časa za prekontroliranje, ali je po tej plati vse brezhibno narejeno, saj smo bili vsi pod velikim psihičnim pritiskom ter grožnjo zračnega ali drugačneganapada. Prijazni sosedi so mi težko breme odnesli na pošto in ena od njenih uslužbenk, ki je lepo govorila slovensko (čeprav jo je barva nekaterih glasov izdajala, da prihaja iz južnih krajev nekdanje države), me je opogumljala, da pošta varno deluje in bodo paketi zagotovo srečno prispeli v Zagreb.
Na smrt utrujena, preden sem šla počivat, sem zjutraj na nebu ugledala zvezdo danico, otrplo zaradi nerazumljivega dogajanja zadnjih dni, ko so nam hoteli uničiti komaj porojeno slovensko državo, a tudi srečno, da bo morda vsaj v Zagrebu ostala kakšna sled za mojim dolgoletnim delom, če se zgodi, da uničijo nas in Ljubljano. Ob vsem tem pa je bilo stalno upanje, morda tudi vera, da se to ne bo zgodilo. Saj vendar to, kar se je uresničevalo pred našimi očmi in so želeli rodovi naših prednikov, ni bilo nič slabega za druge - razen če pomislimo na njihov užaljeni ponos. Dopoldne (2. julija 1991) sem torej uredila vse to, popoldne, že okrog enih, pa smo se spet znašli v zakloniščih.
Če sem ob srečevanju z avtorji SNOP podoživljala njihove travme iz druge svetovne vojne, sem jih zdaj razumela še bolj, saj sem na lastni koži doživljala, kaj pomeni biti v popolnem vakuumu glede gotovosti, ali bo to, kar počnem ta hip, v naslednjem sploh še imelo kakšen smisel. Z drugimi besedami: biti popolnoma na razpolago smrti in v njeni navzočnosti okušati življenje kot neprecenljivo vrednoto. Da sem ravno v tem tako izjemno pomembnem času za ves slovenski narod dajala iz rok delo, ki mi je poleg lepega prinašalo tudi toliko zahtevnih preizkušenj, sem doživljala simbolno - kar si ti sam pretanjeno poimenoval: "dvojno - osebno in narodno osvoboditev".
Ker se pogovarjava za osrednji gorenjski časopis, je prav, da se zadržtva pri najvidnejših avtorjih s tega konca. V tvojem izboru jih je veliko: Justin Aiman, Branko Berčič, Marinka Demšar Verčič, Kristina Gartner Ovčak, Boris Globočnik, Ivan Jan, Milana Janša Ivanovič, Miha Klinar, Janez Mohar, Peter Naglic, Valentin Poljanšek, Pavla Tavčar Benedik, France Trefalt, Josip Van-dot, Oto Vrhunec - Blaž Ostrovrhar, Lojze Žabkar, Alojzij Žibert... Bi mogoče katerega posebej izpostavila?
Na vsakega od naštetih hranim topel spomin. Z večino od njih sem se osebno srečevala in vsakič je bilo to zame svojstveno doživetje. Ce pa je to res priložnost, da se pri kom od njih zaustavim nekaj več, naj bo to Oto Vrhunec -Blaž Ostrovrhar, ki je padel v Topoljah tik pred koncem druge svetovne vojne in je pokopan na selškem pokopališču. Njegovi tovariši vedo povedati, da jim je večkrat zaupal svojo slutnjo, da svobode ne bo učakal. V pesmi "Ženi" ne misli le nase, ampak na vse njemu enake, ko pravi:
Marija Stanonik
Foto: ZRC SAZU
Grobov tam mnogo bo izgubljenih po grapah, gozdih, traticah. morda bo moj pri zapuščenih, kjer kril ne bo v rožicah.
Mi bodo smreke šepetale molitev tiho v noč temno, z bršljinom travce pa zvezale preprosti venec v slovo.
Zvezde bodo zaiarele vsem pozabljenim trpinom, kjer sveč ne bo, da bi ogrele grobe našim padlim sinom.
Na te kitice sem mislila, ko sem stala pri avtorjevem grobu, 27. novembra lani, dva dni
Ktiskovni konferenci ob predstavitvi obeh jig. Bilo je naključje, ki pač ni nikoli zgolj naključje. V srednji šoli sem štiri leta preživela v dijaškem domu v Kranju (ravno ta čas ga preurejajo v sodobno poslovno stavbo), kjer sem se najbolj zbližala s sošolkami iz Selške doline. Od takrat ne samo nje, temveč vse prebivalce sestrske doline, kakor ji rada rečem, zelo čislam. Da bi izrazila sočutje s trpečo Mohoričevo družino, sem se udeležila pogreba dve leti pogrešanega duhovnika Marka Mohor-iča iz Sevelj. Ko smo tistega sobotnega popoldneva stali na zasneženem selškem pokopališču, me je v hitro padajočem mraku
Erešinilo: Saj tu je pokopan tudi Blaž Ostrovr-ar!
Počakala sem do konca obreda in se nato obrnila na dve ženi, ki pa nista bili domačinki in
Eotem še na moža, ki mi je zatrdil, da je doma iz ližine, in ga vprašala po Blaževem grobu. "O, jaz sem ga dobro poznal", je obujal spomine. "Velikokrat, ko smo otroci nabirali jagode (= borovnice) pa gobe, smo se srečali tam gori", je pokazal proti gozdu. Okrog devet let, da je bil star. Peljal me je na pesnikov grob in tam malo postal, da sva izmenjala še nekaj besed. Ko sem ostala sama, so od nekod prišli citirani Blaževi verzi, v misli sem zajela vse, že pokojne Tli žive avtorje, s katerimi sem se srečala pri svojem delu m obhajali sta me hvaležnost in ganjenost, da ga končujem s pričujočim obiskom groba enega najreprezentativnejših predstavnikov množičnega pesnjenja med drugo svetovno vojno pri nas. Ničesar nisem imela, kar bi položila na grob, ne drobnega cveta ne svečke. Sklonila sem se in v sneg zarisala znamenje križa. Ne le kot dar, ki sem ga edino premogla tisti hip, ampak v veri, da Blaževa žrtev tudi pred Bogom ni bila zaman.
Posebno poglavje (II, 204-213) namenjaš medvojnemu pesnikovanju Mihe Klinarja. Zakaj?
Moja diplomska naloga je bila omejena na Gorenjsko in Miha Klinar je tu kot pesnik pač dosegel največ točk. Bil je lirik v žlahtnem pomenu besede in dokler nisem videla na lastne oči njegovih originalnih zapisov pesmi v drobno beležko, iz časa, ko je bil borec Ziljske čete, sem dvomila, ali je mogoče, da bi v onem času nastajale tako lirične pesmi. Imel pa je neko nenavadno slabost. Primerjava originalov in objav teh njegovih pesmi me je prepričala, da je svoje impresionistične utrinke hotel izboljšati s poznejšimi popravki, a žal, navadno na slabše. Še danes mislim, da bi v povojni kulturni srenji Miha Klinar zaslužil vsaj enako pozornost kot tedaj cenjeni partizanski pesniki Peter Leveč, France Kosmač, Jože šmit, Ivan Minatti - da omenim samo tiste, ki so poleg Mateja Bora leta 1971 doživeli hkratno izdajo svojih pesmi vsak v svojem zvezku pri Partizanski knjigi. Avtor se je zavedal te svoje zapostavljenosti s strani slovenske prestolnice in jo tešil s svojo "proletarsko zavestjo".
Bodiva nekoliko nečimrna: si najinega rojaka Valentina Poljanska, po domaČe Modrijanovega Tlneta z Dobračeve pri Žireh izbrala iz "lokalpatriotskih" nagibov?
Kot veš, sem se skušala žirovskim avtorjem oddolžiti z antologijico v Žirovskem občasniku (št. 9/10). Valentin Poljanšek pa je zaslužil svoje mesto v prvi knjigi Poezije konteksta zaradi treh vzrokov: prvič, ker je njegovo pisanje avtentično, še iz vojnih dni; drugič, ker je bil pesnik kmet in tretjič, ker tematizira svoje gledanje na vojne spopade z očmi človeka, ki je dobesedno odvisen od zemlje in so njegove težave zelo konkretne. Če jemljemo za avtentične tudi Kocbekove zapiske, je Poljanškovo pisanje, seveda po obsegu veliko skromnejše, vendarle koristen in zdrav pedant Kocbekovemu "visokemu" pisanju.
Ima gorenjsko SNOP kakšne posebnosti -če ga primerjamo z drugimi regionalnimi "poetikami"?
Vprašanje regionalnih posebnosti v opusu SNOP je naloga, ki sem jo imela ves čas pred očmi, a je, žal, nisem uresničila. Ker se ogibam kakršnegakoli govorjenja na pamet, če nimam opore v analizi gradiva, tokrat ne morem zanesljivo odgovoriti. No, reči morem le to, da je razloček med avtorji s tistega dela Slovenije, ki je bil že pred vojno več kot dvajset let pod Italijo, in drugim slovenskim ozemljem. Primorci prav hlastajo za izražanjem v materinem
{'eziku, čeprav imajo pri tem težave, ker so jim >ile slovenske šole prepovedane. Še do danes nisem pozabila primorske avtorice, katere besedilo je bilo res nebogljeno, vsa njena moč in kopmenje pa sta se izlili v prepričanje: "Zmaga naša! Zmaga naša je gotova!" Skozi celo besedilo je bila to tudi edina razumljivo izražena misel.
V času po osamosvojitvi Slovenije je nastala tudi sklepna razprava druge knjige: Krščanska motivika v SNOP in izpoved vere slovenskih talcev (II, 225-309). Obseg krščanske motivike v analiziranem vzorcu
Boris Globočnik
(1915 -1978)
Moj mitraljez
Kako negiben si in mrk tu v zasedi,
ko čakamo ob cesti beli, ves z vejami zastrt. Saj le si stroj, brez mene nič,
in vendar sem te gledal, ne enkrat,
kako oživiš.
Ko zarjoveš, zabučiš,
kot da povelja nam deliš,
vsi ubogamo tvoj trdi glas,
ti vodi, goni v borbo nas.
Iz cevi Bruhaš ogenj, smrt,
izbiraš žrtve iz sovražnih vrst
Saj nisi ti, sem jaz - mi vsi,
ni svinec, kar iz gobca ti hrumi,
le naše maščevanje, gnev, ki tu mori.
Mori, smej se in vihraj/
Za rafalom žanje naj rafal.
Kako ti lep je glas,
Ta - ra - ta - ta - ta - ta.
Kako se krohotaš.
In ves si živ - srce imaš!
Končan je boj...
Mi v rokah spet si ves hladan, le mrtvo jeklo - stroj.
Boris Globočnik • Damjan, kmet, namestnik komandirja Čete v Gorenjskem odredu, je to pesem napisal novembra 1943 v Martiiij vrhu nad SelSko dolino, ker je primanjkovalo prispevkov za odredno glasilo. Po avtorjevem pripovedovanju je to njegova edina pesem.
Vir Filozofska fakulteta, Ljubljana, Oddelek za slavistiko, Arhiv slovenske narodnoosvobodilnega pesništva 1941 -1945, diplomska naloga, Marija Stanonik, str. 284.
450 besedil je presenetljivo velik. Očitno je, kako zelo so bili Slovenci prežeti z njo, četudi so se mnogi odvrnili od tedanje katoliške Cerkve. Kristjani so sodelovali na obeh straneh. Kaj to pomeni "za tistega, ki krščansko razsežnost svojega življenja jemlje resno"? In kaj za tistega, kimu je le nekakšna kulturna drža ali pa še to ne, ker se ji je povsem odtujil?
Razprava z omenjenim naslovom ni nastala kot rezultat slovenske pomladi, kakor bi bilo mogoče razumeti iz dejstva, da je res nastala šele "v času po osamosvojitvi Slovenije"f ampak kot nekakšno sklepno dejanje dvajsetletnega dela. Pred leti že sem se odločila, da bo zadnja, poslovilna.prav omenjena tema. In res je iz datumov v drugi knjigi ugotoviti, da sem po tem (zaradi izjemno pomembnega vidika problematike) izgotovila le še krajši članek. Ta okoliščina nemara dokazuje tehtnost, ki jo pripisujem krščanski motiviki v SNOP. Toda če me bi površno branje še navajalo k misli, da je z njo izražena že tudi vera, me je kolikor mogoča skrbna analiza prepričala, da je treba računati s precizno notranjo diferenciacijo pri upovedovanju pričujoče motivike. Ta sega od prepričane osebne vere, prek različnih stopenj njenega upadanja in le ohranjanja zunanjih kalupov kolektivnega obnašanja v posameznih kulturnih okoljih - do prikritega ali zavestnega odklanjanja njihovih vzorcev. Nobenega dvoma o izpovedi vere pa ni v zadnjih poslovilnih pismih slovenskih talcev. Prav ob njih se pokaže, da ie krščanska motivika SNOP le izpraznjen kulturni model. Toda v celoti gledano, je prav pogostnost te motivike in še posebno zaresnost zatekanja k Bogu v zadnjih trenutkih življenja dokaz, da je bilo tudi na partizanski strani veliko kristjanov - o čemer se doslej skoraj ni govorilo, kakor da bi bili le-ti le na obsojeni, domobranski strani. To pomeni, da je za vse, bodisi za verne ali neverne, vprašanje diferenciacije Slovencev v boju proti okupator* jem veliko bolj delikatno kot smo bili o terfl vajeni razpravljati doslej. Za pravičnejšo ifl pravilnejšo podobo o tem pavšalne in od zunaj navržene nalepke odpadejo. Le podrobna, konkretna kritična analiza bi pripomogla k realnejšemu gledanju in s tem tudi razumevanju tedaj tragično razcepljenih strani.
Zapišeš: "V množičnem slovenskem pesn-jenju med drugo svetovno vojno te ohranjeno najbolj vsakdanja človeška preteklost. V njem je nakopičena zgodovina, kakor so jo doživi' jali njegovi avtorji kot posamezniki. To J* slovenska Iliada. Zavedam se patetičnostt t* misli, vendar sem prepričana, da bi se z njo strinjal, kdor bi imel pred očmi množico usod in okoliščin, v katerih so se znašli in gibali njihovi nosilci. To horizontalno gledanje je mogoče prevesti tudi v kategorijo vertikale: diabolizem in svetništvo." (II, 8). - Z Iliado se strinjam. Rad pa bi, da pojasniš še, kaj misliš i diabolizmom in kaj s svetništvom.
Odgovor je pravzaprav preprost. Drugi narodi, Poljaki, Nemci, na primer, že postavljajo v oltar kot svetnike nekatere svoje zgledne rojake, ki so se s tem ali onim dejanjem v dobro drugih posebno izkazali. Primer: poljski minof' itslu duhovnik Maksimilijan Kolbe, ki se j* ponudil in šel v plinsko celico namesto očeta t več otroki. Prepričana sem, da, če ljudje ne, p* Bog ve za takšne ali podobne skrite žrtve odpovedi tudi med Slovenci. Bolj kot iz pesmi jih je bilo mogoče zaslutiti iz pogovorov ' posamezniki. Sicer pa beri zbornike spomino* iz koncentracijskih taborišč in izgnancev. V njih
Sveliko dokazov, kaj premore vera v dobro - i" obro. In druga, temna plat. Recimo, da je v obravnavanem pesništvu motivika o maščevan* ju zaradi prestanega gorja le deklarativna. A kaj, ko je že po odhodu okupatorja z naših tal, maja 1945 dobila svoj krvavi epilog.
Leta 1978 je izšla knjiga Slovensko peS' ništvo odpora/Partizanske. Zdi se kot da bi partizani poskrbeli za natis pesmi svojih soborcev. Kaj pa bo z drugimi: s pesmimi zapornikov, taboriščnikov, izgnancev, zaledr nikov, mobilizirancev v nemško vojsko in - ne nazadnje - tistih, ki so "literarčili" na drugi strani konteksta?
Res je, doslej je izšla le ena knjiga Oj predvidenih štirih, ki bi zajele vse naveden« kategorije udeležencev v drugi svetovni vojni; Se vedno upam in verjamem, da se bo to preja]! slej zgodilo, saj so prav te pesmi vendar najbolj avtentičen dokument o doživljanju vojne me» našimi ljudmi. Hkrati je to edinstven dokument boja za slovensko besedo, saj se je tedaj umiral" tudi zaradi nje. Danes je že skoraj pozabljeno, da je Hitler namenil smrt Slovencem tudi ko< narodu, edinemu poleg Judov.
Pesmi z domobranske strani zaenkrat še ni zajela nobena institucija. Za njene najviši« .dosežke je največ storil prof. France Pibernik'' sčasoma bodo prišle na vrsto še druge, z nižjih klinov v lestvici literarne kulture. Vsekakor bi, ne zgolj iz pietetnih, ampak tudi večstransko strokovnih razlogov zaslužile enako skrbno obdelavo, kakor jo je bilo deležno SNOP.
Ob koncu se lahko vprašava, ali sva uspel* pojasniti vso širino in globino fenomen* množičnega pesnjenja med drugo svetov*6 vojno na Slovenskem?
Če nisva, povabiva bralce, da vzamejo v rok« omenjeni dve knjigi. Tam bodo našli odgovor-
VKEME
Danes bo oblačno $ padavinami, prav tako jutri, ko pa naj bi proti večeru padavine ponehale. Meja sneženja se bo spustila na 1500 metrov.
LUNINE
SPREMEMBE
Ker ie v sredo zadnji krajec nastopil ob 1.00, bo po Herschlovem vremenskem ključu do naslednje lunine spremembe, to fe do 12.1., mraz.
C
Vaša mnenja o tem, zakaj se je skremžil dr. France
LEPOTEC, KI MU GROZI IVER
Ko smo po uvedbi novega tolarskega bankovca za tisoč tolarjev ("prešerna") v Gorenjskem glasu objavili podobi dr. Franceta Prešerna na novem in starem bankovcu, smo bralkam in bralcem zastavili nagradno šaljivo vprašanje: Zakaj se je skremiil dr. France? Na novem tisočaku je namreč Prešernova podoba veliko boli resnobna, celo rahlo zagrenjena, kot na prvem, ki smo ga dobili v obtok.
Bralke in bralci pa ste na obeh bankovcih opazili še veliko več razlik, zlasti to, da" ... je "novi prešeren" precej bolj skuštran, shujšan, ima napačno zavezano kravato in je nasploh užaljen, ker ga ie prehitela ženska na petkrat več vrednem bankovcu ...". Poleg teh mnenj pa ste nam v kupu pisem in dopisnic zapisali še veliko iskrivih misli, ki jih delno objavljamo tokrat:
Mateja Janša z Bleda, Stagne 7 je prepričana, da seje dr. France skremžil zato, ker je spoznal, da njegova vrednost 1.000 SIT vedno bol/ pada. Mateja je prepričana, da bomo opazili tudi solze na pesnikovih licih, ne le gube, ki bodo tudi še bolj vidne, ko bodo 'prešerna" naslednjič natisnili.
Jože Bizovičar iz Kranja je v svojem mnenju aktualen: "Vrli Gorenje dr. France se je skremžil, ko je slišal, da bo kranjski župan za olimpijski bazen v Kranju osebno prispeval - en kozarec vode!"
Janez Štanta iz Škofje Loke je kratko in jedrnato napisal: "O, France, kam si prišel! S prvim sem lahko spil štirinajst "pirov", s ta novim pa komaj še sedem! Le kaj bo še z menoj?!"
Veronika Habjan, Na Logu 16, Škofja Loka, je o dr. Francetu Prešernu skladno z njegovim delom spesnila naslednje verze: Kako bi se Prešeren še smejal, če pa tolar manj vreden je postal. Zato naredili so mu drugo sliko, pa kaj, saj kmalu ne bo več za v trafiko. Kaj le mislite ljudje, še Zdravljici napišite nam dve?!
Podobnih iskrivih in šaljivih ste nam poslali še toliko, da bomo objavo nadaljevali tudi v naslednji Panorami. O tem, kako težko bo izbrati najboljše za nagrade (za eno kobilco in deset prešernov), tudi.
Glasba je namenjena publiki
Tako meni Vasja REPINC iz Kranja, kije sicer po poklicu arhitekt, a se posebno zadnja leta vse več posveča glasbi. Kot klaviaturist v Grcentavm jazz Bandu je edini član ansambla, ki mu je igranje le konjiček. Kot pravi sam, pa jc z glasbo tako, da ni le za med štiri stene; čimbolj navduši poslušalce, tem bolje godbeniki zaigrajo.
Znani ste predvsem publiki, Id rada prisluhne jazzu. Se lahko predstavite še za bralce z drugačnim glasbenim okusom?
"Do svojega petnajstega leta, ko se je naša družina preselila v Kranj, sem bil Ljubljančan. Sedaj mi je 47 let, zato se lahko že štejem za Gorenjca. Po končani kranjski gimnaziji sem študiral arhitekturo, bil zaposlen v kranjskem PPK in Domplanu, šest let pa sem samostojni arhitekt. Največ se ukvarjam s projektiranjem individualnih objektov, sem pa že dolgo razdvojen med tem poklicem in glasbo. Klavir igram od sedmega leta. Učil sem se tudi klarinet in nekaj let igral pri Godbi na pihala v Kranju. Končal sem le nižjo glasbeno šolo, vse drugo glasbeno znanje pa sem pridobival sam."
Ste razen v pihalni godbi nastopali v ansamblih, ki so igrali drugačno, zabavno glasbo?
"Seveda, sodeloval sem pri več ansamblih! Že v gimnazijskih letih smo imeli dixieland ansambel, s katerim smo nastopali največ v obmorskih krajih. Na začetku študija me je privabil ansambel Chorus s plesno glasbo. Kmalu zatem sem se z ansamblom Echo podal za eno leto na tuje. Nato sva z Borom Gostišo ustanovila Bele vrane, ki sem jih leta 1969 zapustil; Mladi levi so namreč iskali orglarja. Po razpadu tega ansambla sem končal študij in za nekaj časa opustil nastope. Pred 15 leti je nastal v Kranju Adria dixieland band, katerega sem strokovno vodil in
{risal aranžmaje zanj. Pred tremi eti sem se pridružil ljubljanskemu Greentown jazz bandu, kjer se najbolj resno doslej ukvarjam z glasbo."
Ste se ob igranju kdaj ukvarjali tudi s skladanjem in prirejanjem glasbe?
"Na našem radiu je moč slišati več kot dvajset mojih popevk, ki so nastale v preteklosti za pevke in pevce zabavne glasbe. Nekaj skladb je bilo zelo odmevnih na raznih festivalih; na primer, skladba Mi smo taki v izvedbi-Marjane Deržaj in Braca Korena si je prislužila na festivalu slovenske popevke celo prvo nagrado občinstva. Napisal sem tudi nekaj scenskih glasb za kranjsko gledališče. Zadnji čas aranžiram
razne skladbe za naš band."
Greentovra jazz band od leta 1988 uspešno nastopa na največjem dbneland festivalu na svetu v ameriškem Sacramentu. Kako ste vi doživeli ta dogodek?
"Festival je prava norišnica. Okrog 120 ansamblov nastopa na 40 odrih po mestu. To, kar je Rio de Janeiro za sambo, je Sacramento za dbneland. Lani maja sem to prvič doživel, ostaja pa v nepozabnem spominu. Posebnost je klub oboževalcev našega banda, ki nosi na koncertih naše majice, povsod se slika z nami, prodaja naše kasete, vabi nas na zabave in vzdržuje stike po pošti."
Kje ste še nastopali na tujem in kako vas sprejemajo doma?
"Največ turnej smo imeli v Nemčiji, kjer imamo svojega organizatorja nastopov. Novembra smo popestrili svečanost ob odprtju Smeltovega objekta v Rusiji. Nazadnje smo nastopili decembra v Švici. Tudi doma imamo vse več povabil in nasto-
Eov. Pred prazniki smo imeli oncert v Novem mestu, na silvestrsko noč pa smo ogreli
Eoslušalce pred magistratom v jubljani."
In kakšni so načrti za letos?
"Kar precej jih je. Vsak prvi petek v mesecu bomo nastopali na Otočcu. Zagotovo bo več nemških turnej. Maj je rezerviran za festival v Sacramentu, september pa za Los Angeles. In novembra morda še Kanada." • Stojan Saje
Že od nekdaj lahko pri nas Z lučjo pri belem dnevu iščeš kakšno zares dobro humoristično ali satirično knjigo, zato smo tisti, ki bi radi svet videli z bolj vedre plati, hudo prikrajšani. Svetovna klasika je že zdavnaj prevedena, na kakšne novosti pa tako ali tako ne opozarjajo kaj pretirano: če mi kdo v kakšni hišni prodaji ponudi kakšno knjigo, bo zanesljivo leksikon ali Pomagam ti kuhati. Dobrega zabavnega branja pa ni.
A če iščeš, tudi najdeš.
Se kar dobro nadomestilo za ta primanjkljaj vedno bolj postajajo - pisma bralcev.
Kdo bi si pred leti mislil, da bodo te rubrike postale tako atraktivne, tako pestre in zanimive! Kdo bi si mislil, da je tako mnoštvo bralcev tako zelo pismenih, s tako širokim spektrom mišljenj in pobud Nekateri bi čisto lahko pri tej priči nadomestili profesionalne novinarje vseh zvrsti in vseh pasem. Ta narod res zna! Zna globoko in resnobno razmišljati, ve pa tudi, kako se napiše glosa ali humoreska. Nobenega žalovanja za pokojnim časopisom Pavlihcem ni treba! Novodobnih Pavlihcev v pismih bralcev, kolikor hočeš!
Zadnjič me je še posebej pritegnil odgovor mojega in hočeš nočeš tudi vašega predsednika države Milana Kučana, ki je kot navaden državljan odgovoril nekemu svojemu sosedu. Ta njegov znanec je bil namreč v pismih bralcev -kje pa drugje - vesoljni slo-
venski javnosti potožil, da je hudo žalosten, ko hodi mimo Kučanove hiše v Murglah in ko na dan razglasitve slovenske samostojnosti opazi, da na predsednikovi hiši ni - slovenske zastave! Ali si sploh morete predstavljati, da predsednik ne obesi na lastni domek slovenske zastave?
Mi je šla ta štamparija in Kučanova ignoranca kar nekaj
konkretnih podatkov v tej smeri nikoli niso hoteli objaviti Kaj pa veš, zakaj kakšna mamka ni mogla na okensko polico obesiti srpa in kladiva? Resnica ima lahko tisoč obrazov in hudimano hitro bi lahko koga nepopravljivo prizadel.
Glej ga zlomka - vse se ponavlja
Še imamo namreč ljudi, ki štejejo zastave in ki so pri-
Zastava
Mamka moja - da zdaj predsednik države v
pismih bralcev piše/kje in kako mu je visela zastava! Upam, da se bo polemika o Kučanovi zastavi nadaljevala do njenega bridkega konca.
dni pošteno na živce! Še namreč pomnim čase, ko so kakšni krajevni partijci za kakšen 29. november kot obsedeni letali po mestih in šteli zastave. In potem želeli v sredstvih javnega obveščanja objaviti tiste protidržavne elemente, ki niso izobesili zastave - novinarji si lahko štejejo v čast, da kakšnih
pravljeni tudi javno objaviti, kje ie kakšna visela in kje ni visela/
A predsednik Kučan je strumno in hudomušno odgovoril, da je obesil zastavo. Ne sicer na tisti kraj, kjer ponavadi visi, ampak zaradi vremenskih nevšečnosti na drugi konec bajte in je tako kritično in
vedno budno oko njegovega soseda ni opazilo.Mamka moja - da ti zdaj en predsednik države piše v pisma bralcev, da je obesil zastavo!
Če se že gremo te zadeve, bodimo pač temeljiti/ Tako, kot so bili v tem smislu nekateri temeljiti v časih en-oumja.
Upam, da se tisti dosledni in temeljiti Kučanov sosed s tem odgovorom nikakor ne bo strinjal in da se bo polemika v pismih bralcev na to temo nadaljevala do bridkega konca.
Pod prvič je namreč nedopustno, da očitno predsednik ne premore ene zadosti velike zastave, ki bi bila opazna kamorkoli že jo namesti. Pa čeprav bi jo zaradi vremenskih nevšečnosti obesil na zakotno straniščno okno, bi se morala videti/ Čemu pa sploh zastava, če je ne vidi vesoljni svet? Vsaka zastava je zato, da jo slehernik vidi, ne pa zato, da se nekje sramežljivo skriva/ če kaj obeležujete, ne obeležujete zaradi sebe, ampak zaradi drugih - očitno/
Poduk: če ste kakšen javni delavec, vsem na očeh, pazite, za božjo voljo, na državne praznike/ Trk v prvo štacuno po zastavo, če je še nimate/ In ne kupite kakršnekoli zastave/ Kupite veliko zastavo, izobesite jo na balkon, naj vihra in plapola, da jo bo videl ves svet!
Tako ti je to! • D. Sedcj
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Kjer sonce
HC (J//|piS«:lgorK.
"Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju.
Fauske, Narvik in konec Evrope
Naši "severnjaki" so torej prestopili mejo polarnega kroga, dan je bil vse daljši, kar je popotnikom prišlo še kako prav. Do Nordkappa je bilo še daleč, časa do začetka srečanja na Finskem pa vse manj in "nočna vožnja" ni bila le izziv, ampak tudi pravi užitek za neumorne šoferje. Nekaj pred polnočjo so prispeli v mesto Fauske (veliko kot naš Tržič) in se ustavili na trgu, nekakšnem mestnem središču, zbirališču najstnikov, ki so ob njihovem prihodu začeli pozdravljati in vzklikati 2CV, 2CV... Naši so na "dan" privlekli pivo in pogovor je steku*. Nekateri norveški mladinci so medtem s svojimi makmami iz petdesetih let (Chevroleti, Cadillaci...) navdušeno krožili okrog trga, dva pa sta celo splezala na streho enonadstropne hiše in na slemenu izvajala "obvezne like" iz filmov o Tarzanu. Po kratkem razmisleku ostati ali ne, scena je bila namreč kar obetavna, so se odločili za Nordkapp, se odpeljali kakih 30 kilometrov iz mesta in zalegli.
Narvik, 4062 km do..
Spaček na koncu Evrope.
Cesta naslednjega dne, v smeri proti Narviku, ki je prečkala ali kar obšla številne fjorde, je bila polna tunelov, seveda pa ni izostalo tudi plačilo cestnine in "obveznega" trajekta čez Tvsfjorden, ki je vsak avto olajšal kar za 142 norveških kron (cca 2500 tolarjev). Narvik kot dolgočasno pristaniško mesto ni preveč pritegnil spačkarske pozornosti in karavana je šla naprej proti severu, srečala "koprske brate" in dogodek ustrezno proslavila. Pozno v "noč"? Kdo bi vedel, saj človek, vajen trdih, temnih noči, ob skoraj štiriindvajseturni dnevni svetlobi, kaj lahko izgubi orientacijo za čas. Do konca Evrope je manjkalo še 400 kilometrov. Planota z dolgo ravno cesto, na obrobju vrhovi pokriti s snegom, pa osamljena hiša, pa nič, pa cerkev, pa spet nič... ja, taka je pokrajina tam gori. In spet trajekt, Nordkapp je namreč na otoku. Po 4515 kilometrih vožnje je del kranjske spačkarske ekspedicije dosegel skrajni konec Evrope, rt Nordkapp. Veselja ob podvigu ni zmanjšalo niti slabo vreme (megla in močan veter), še manj pa informacija, da so sonce zamudili za kake pol ure. Aljaž si je s kratkim šoferskim manevrom celo upal zameriti tamkajšnjemu redarju. S svojim spačkom je namreč zapeljal pod sam "globus". Nekaj kilometrov proč od rta, kjer so se utaborili jih je pozdravilo sonce. Ob 3. uri zjutraj. (se nadaljuje)
4?
SOBOTA, 8. januarja 1994
NEDELJA, 9. januarja 1994
PONEDELJEK, 10. januarja 1994
1
8.05 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj!; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.30 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.20 Cooganova prevara, ponovitev ameriškega filma 17.10 Terra X, nemška dokumentarna serija
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV mernik
19.10 Žrebanje 3x3
19.30 TV dnevnik
20.05 Utrip
20.25 Gore in ljudje
21.25 TV poper
21.40 Korenine slovenske lipe; Domače obrti na Slovenskem 22.15 TV dnevnik 22.50 Sova:
Tekmeci Sheriocka Holmesa, angleška nanizanka; Žrtev ljubezni, ameriški film
9.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 11.20 Alten-markt: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž), prenos 12.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 14.50 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 3. oddaja 16.10 Sova, ponovitev 17.35 Športna sobota: Kri, znoj in slava, 5. oddaja 18.30 Svetovni pokal v snovvboardu, reportaža z Rogle 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Pa ga je..., angleška nadaljevanka 21.00 Žametna šapa, angleška poljudnoznanstvena serija 21.25 Poglej in zadeni 22.35 Sobotna noč
8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Argus, risanka 11.00 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Pikova dama, 3. dejanje opere 13.05 Prizma 13.50 Poročila 13.55 Zbogom Lady, ameriški film 15.35 Hišni ljubljenčki 16.05 Mladi Indiana Jones, nanizanka 17.00 Glembaje-vi, hrvaška nadaljevanka 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Mesto upanja, ameriški barvni film 22.20 Film - video - film 23.05 Poročila 23.10 športna sobota 23.25 Slika na sliko 0.25 Poročila v nemščini 0.30 Sanje brez meja
12.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek 1. teka 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: veleslalom (m), prenos 2. teka 13.30 Ročk koncert,
Eonovitev 14.30 Samo norci in onji, angleška humoristična nanizanka 15.20 proti toku 15.50 Sto let avtomobila, dokumentarna serija 16.20 Obiski na domu, ameriški barvni film 18.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 21.35 Cro pop ročk 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Hale in Pace, angleška humoristična nanizanka; Prva moč, ameriški barvni film
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev Varuška, ameriška komedija 12.20 Skeč 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas vsliki 13.10 Dunajske melodije, avstrijska komedija 14.35 Življenje klovna 15.00 Za otroke 16.15 Beverly Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Quinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15lmmenhof, uvodni film k nemški družinski seriji 21.45 Zlata dekleta 22.15 Klic po maščevanju, ameriški akcijski film 0.00 Čas v sliki 0.05 Sest jeklenih mož, ameriški film 1.40 Miami Vice 1.30 Poročila/Ex libris
TVMSTI
9.50 šport - svetovni pokal -veleslalom (m), 1. vožnja iz Kranjske Gore 11.20 Svetovni pokal - smuk (ž), iz Altenmarkta 12.00 Veleslalom (m), 2. vožnja iz Kranjske Gore 14.05 1000 mojstrovin 14.15 V kraljestvu ruskih medvedov 17.00 Willy Millovvitch 16.30 Palača na Ringstrasse 17.15 Kdo me hoče 17.30 Srečanje s sosedi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Air America, ameriška akcijska .komedija 21.50 čas v sliki
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Oddaja o kulturi 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program
1
9.15 Otroški program: Živ žav 10.05 Poletje s Šelikom, ponovitev 3. zadnjega dela norveške nadaljevanke
10.30 Darka Čeh: Pepelka, posnetek gledališke igre 11.05 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 11.30 Obzorja duha 12.00 Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa: 45 let AFS France Marolt, 2. del
12.30 Vodne pustolovščine
13.00 Poročila 14.05 Marino kot
morje, italijansko-švicarski film
15.35 Dediščina sončnih bogov,
dokumentarna serija
16.05 Calebove hčerke, francoska
nadaljevanka
17.00 TV dnevnik
17.10 Po domače
19.30 TV dnevnik
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Podarim - dobim
21.25 Clive James: Slava v 20.
staoletju, angleška dokumentarna
serija
22.20 TV dnevnik 22.40 Sova:
9.20 Altenmarkt: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek, prenos 9.55 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 11.00 Poglej in zadeni, ponovitev 12.05 Altenmarkt: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 12,55 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 14.55 Joseph Conrad, francoska nadaljevanka 15.50 Gore in ljudje 16.50 Športna nedelja: Košarka NBA 17.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Kranjske Gore 18.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Altenmarkta 19.30 TV dnevnik 20.05 Slovenski magazin 20.35 Topaz, ameriški film 22.40 Športni pregled
OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA
Podlubnik 1 64220 Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA GLASBENE VZGOJE
Pogoji: končana višja ali visoka šola ustrezne smeri.
Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusna doba: 6 mesecev.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice - obvestila -šport 19.00 Odpoved programa
9.00 CMT 10.00 Kino, kino 12.00 Vampirke z Beverly Hillsa, ponovitev ameriškega barvnega filma 13.30 A shop 13.40 Video strani 18.00 Škrlatni jeglič, ponovitev filma 19.30 Radio FM, ponovitev 20.00 Avtotimes 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Pompeji, ameriški barvni film 22.30 CTM 0.00 Modro, ki vznemirja, erotična nanizanka
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 18.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: 20. 11. Moja je lepša kot tvoja; 11. 12. Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa
SOBOTA
8.05 TV koledar 8.15 Čas v sliki 8.20 Salammbo, italijansko-fran-coski film 10.00 Poročila 10.05 Nedeljski živ žav 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture: Črna strela, risanka 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Roxanne: Politzerieva nagrajenka, ameriški barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 Tv fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila
15.30 TV koledar 15.40 Pepsi DJ mag,ponovitev 16.40 Cro pop ročk, ponovitev 17.25 Športna nedelja: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (m), posnetek iz Kraljske Gore 18.25 Predolimpijska oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 črno-belo v barvah; Lolita, ameriški čb film
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.40 Srečni Luka 9.15 Male živali 9.30 Pompeji, ponovitev filma 11.00 Ameriških deset 11.30 Dance sasion 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 18.40 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 19.30 Srečni Luka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Braxton, ameriški barvni film 23.05 CTM
9.00 Čas v sliki 9.05 Lassie, zadnji del 9.25 Prepovedani planet, ameriški film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Vrnitev v izgubljeni svet, 2. del ameriškega TV filma 15.10 Comedy Capers 15.25 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Baywatch 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Havana, ameriški film 22.35 Glas islama 22.40 Najboljši nameni, zadnji del nadaljevanke 0.05 Florentinski interme-diji 0.15 Poročila/1000 mojstrovin
9.00 Čas v sliki 9.05 Pan-optikum 9.20 Svetovni pokal - slalom (ž), 1. tek iz Altenmarkta; Slalom (m), 1. tek iz Kranjske Gore 11.00 Pogledi od strani 11.30 Dober dan, Koroška 12.00 Svetovni pokal - slalom (ž), 2. tek; slalom (m), 2. tek; smučarski skoki, iz Muraua 16.00 V kraljestvu ruskih medvedov 16.45 športno popoldne 18.00 Kultura vsakdanjega življenja 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Drombuschevi 21.50 čas v sliki/ Šport 22.15 Hej, sestra 22.35 Platinasta tolpa, ameriška komedija 0.20 Čas v sliki 0.25 Shining, ponovitev ameriške grozljivke 2.20 Poročila/1000 mojstrovin
mobitel
Pe KRANJ
064/222-616
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Gorice 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino kviz
9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na vlaovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa
NEDELJA
CENTER amer. ris. ALADIN ob 15.30 in 17. uri, amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. kom. LJUBICA, POVEČAL SEM OTROKA ob 16. in 18. uri, angl. erot. drama SRAMOTA ob 20. uri ŽELEZAR amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. SAM DOMA 2 -ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. drame TINA - KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SAM DOMA II ob 18. in 20. uri RADOVLJICA zgod. spekt. ORLANDO ob 18. in 20. uri
CENTER amer. ris. ALADIN ob 15.30 in 17. uri, amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. kom. LJUBICA, POVEČAL SEM OTROKA ob 16. in 18. uri, angl. erot. drama SRAMOTA ob 20. uri ŽELEZAR amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. SAM DOMA 2 -ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. dram TINA -KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SAM DOMA II ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. erot. trill. NEČISTI POLICAJ ob 19. uri RADOVLJICA zgod. spekt. ORLANDO ob 18. in 20.' uri
11.20 Tedenski izbor: Vrnitev antilope; Znanje za znanje; Učite se; Terra X, nemška dokumentarna serija
13.00 Poročila
13.05 Slovenski magazin
13.35 Športni pregled
14.50 Akcent, ponovitev
15.50 Moč in slava: Dirkaška žilica
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Radovedni
Taček, Zimska tekmovanja
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.30 TV dnevnik
20.10 Sedma steza
20.35 Gospodarska oddaja: Made
in Slovenia
21.15 Omizje
22.30 TV dnevnik
22.55 Sova:
Na programu, ameriška nanizanka Tekmeci Sheriocka Holmesa, an-aleška nanizanka
14.00 Forum 14.15 TV mernik 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Podarim - dobim 15.45 Obzorja duha 16.15 Sova, ponovitev 18.50 4 x 4 19.30 TV dnevnik 20.05 Plamenice, švedska drama, 1/3 20.55 Studio City 22.40 Brane Rončel izza odra
nadaljevanke 12.50 Helena, ponovitev 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ameriških deset 19.15 Risanke 19.25 A shop 19.30 CTM 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Smrt na preži, ameriški barvni film 22.00 Pestrost in dolgčas, dokumentarec 22.30 Poročila 22.50 Matlock, ameriška nanizanka 23.40 A shop 23.50 CTM
9.00 čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Nočni studio 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Bulvarji sveta 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch -kopališki mojstri iz Malibuja 19.22
Šnanost 19.30 čas v sliki 19.55 port 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi od strani 21.25 Kojak; Nevaren pohlep 22.55 Bazen, fran-cosko-italijanska psihološka kriminalka 0.45 Čas v sliki 0.50 Klic po maščevanju, ponovitev ameriškega filma 2.35 Poročila
radio triglav
96 MHz
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.45 Bagdad Cafe, ameriška nanizanka 13.15 Nilski konj Hugo, ameriški risani film 14.30 Risanka 14.45 Monoton 13.00 Palček Tom, ameriški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ali ste vedeli? 16.30 Življenje z... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Nič ni stalno 16.15 Tisoč milj z vetrom 17.00 Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Immenhof, nemška serija 21.15 Industrija na razpotju, 4. del 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Mojstrovine: Evropa, nizo-zemsko-francoski film 0.25 00, avstrijski risani film 0.30 Ken Rus-sell's crazy Pictures show 1.25 Poročila/1000 mojstrovin
ALMIRA, alpska modna industrija, d.o.o., Radovljica, Jalnova 2
vabi k sodelovanju sodelavce s tekstilno ali komercialno izobrazbo za vodenje prodaje in delo na domačem trgu.
če ste dinamična osebnost in imate veselje do komercialnega dela na področju modnih pletenin, vas vabimo, da se oglasite po telefonu 715-460, interna 19 ali pošljete vašo vlogo v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: ALMIRA Radovljica, Jalnova c. 2, 64240 Radovljica.
16.25 TV koledar 16.35 Narnijska kronika, ponovitev 17.95 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.20 Kronometer 18.45 Živalski svet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Japonska, dokumentarna serija 21.15 Murphy Brovvn, humoristična nanizanka
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v anagleščini 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 12.00 Matlock, ponovitev ameriške
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 16.20 Pozdrav iz naše ulice 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije
P0L0S TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40,61217 VODICE
IMA AKCIJSKO PRODAJO KVALITETNIH DOMAČIH IN UVOŽENIH PREMOGOV, MADŽARSKI BRIKETI, DRVA MOŽNOST PLAČILA S ČEKI ZAMIKOM, BREZPLAČEN PREVOZ. TEL061/823-585,824-0%
mpou ma
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Tolar za knjigo 15.00 Dogodki danes - jutri 16.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved progra-
PONEDEUEK
CENTER amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ DANES ZAPRTO! ŽELEZAR prem. amer. drame TINA - KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. SAM DOMA 2 - ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri
PG
PG
GLAS
ŽtVUi
P15€ SIMONO HBO >
tfSHHO SOBOTO OPOIDNC N« HHfMU TRIGIRV J«S«NIC€ /96.0 MHZ/
GLASBENE IN DRUGE ZMOTE
Piše se ieto 1994. Zadnja leta so zelo nepredvidljiva, polna presenečenj, neljubih dogodkov, zmot... Zmote imajo lahko različne posledice, odvisno, na katerem področju se pojavijo. V oddaji Glasba je življenje se bomo trudili, da jih bomo tudi letos zagrešili čim manj.
Tone Fornezzi - Tof pa vas opozarja na nekatere ne preveč usodne glasbene zmote.
OPERNA ZMOTA je, če prideš na Labodje jezero s čolnom.
GLASBENO-POLITIČNA ZMOTA je, če misliš, da je bil Tito Gobbi maršal Tito, ki Je šel po gobe.
IZVAJALSKA ZMOTA je, če misliš, da kantato izvajajo s kantami.
ŠKOTSKA ZMOTA je, če misliš, da samo kurbirjl igrajo na dude.
SKLADATELJSKA ZMOTA le, če misliš, da je bil Bedrich Smetana zvodnik, ker je dobil honorar za prodano nevesto.
GLASBENO - ZGODOVINSKA ZMOTA Je. če misliš, da Je Ludwig van Beethoven izumil - beton.
GLASBENO - ŽIVLJENJSKA ZMOTA pa ie, če mislite, da v naši oddaji ne bo več gostov, ki Jih bomo glasbeno zasliševali, nagradnih iger z vabljivimi nagradami, skečev, glasbe, skritih akcij in še in še!
Čim manj zmot vam želimo in čim več sobot, ki jih boste preživeli z nami v oddaji Glasba ie življenje!
V letošnjem letu nas boste lahko spremljali na radiu Triglav Jesenice, na Celjskem radiu, Studiu D, Murskem valu. Koroškem radiu in tudi - POZOR! - na radiu Morje in na povsem novi ljubljanski radijski postaji Gama MM.
V letošnjem letu torej ni Slovenca, ki nas ne bi našel na eni izmed naštetih postaj. Osvojili smo Slovenijo! Čav, čav!
KOLOVRAT DOMAČIH m ■ TRZIC'93
Pl&e: Drago Papler
NAGRADE ZA IZŽREBANCE
Projekt Kolovrat domačih vlž - Tržič '93, se izteka. Prireditev je izvenela 17. decembra 1993 z dvema predstavama in neposrednim radijskim prenosom, televizijski posnetek Televizije Kranj TELE-TV je bil v celoti predvajan na božič, 25. decembra 1993, radijski posnetek pa je Radio Tržič objavil v nedeljo, 2. januarja 1994. Multidimenzionalni projekt dobiva še tri enourne televizijske oddaje, ki bodo ob prireditvenem posnetku opremljene tudi 8 pogovori z vodji sodelujočih narodnozabavnih ansamblov: Rokondo kvintetom, ansamblom Tonija Sotoška, Rubini, Gorenjskimi muzikanti, Gamsi, ansamblom Tonija Iskre, Slovenskogoriškim kvintetom, ansamblom Vinka Cverleta, ansamblom Jevšek, ansamblom Jože Skubic in Slapovi, Beneškimi fanti, ansamblom Jožeta Burnika, ansamblom Nika Zajca, Slovenskimi muzikanti, pevcem btanetom Vidmarjem, humoristi Marjanom Murkom, humoristično skupino Smeh, Koširjevim Klemenom in Francem Pestotnikom Podokničarjem. Ansamble so za nastop predlagale glasbene založbe: ZOM Glasbeno založništvo Helidon, Založba kaset in plošč RTV Slovenija, Glasbena produkcija in založništvo Sraka int., Založba Zlati zvoki, Založba Corona, ROMA - Založba Amadeus, Založba Aha Records, Pan Records in Bimi. Vse založbe so sodelovale tudi v časopisni predstavitvi in nagradnih vprašanjih, objavljenih v Gorenjskem glasu.
Odgovori na nagradna vprašanja so sledeča, izmed pravilnih pa so bili v žrebanju pred kamerami Televizije Kranj TELE-TV v torek, 4. januarja 1994, izžrebani sledeči glasovalci, ki bodo prejeli glasbene kasete. Zanimivo je to, da so trije glasovalci imeli veliko sreče in bili izžrebani večkrat.
KUPON 1 - Vprašanje: Kateri ansambel bo v Tržiču obeležil 41 leto delovanja?
Odgovor: BENEŠKI FANTJE
Izžrebanca: Sonja Ovsenik, Stružnikova pot 8, 64208 Šenčur in Jože Bizjak, Trstenik 1 A, 64204 Golnik. KUPON 2 - Vprašanje: Ime ansambla Igorja Podpečana? Odgovor: IGOR IN ZLATI ZVOKI
Izžrebanca: Franc Mihelič, Ul. 1. avgusta 3, 64000 Kranj in Marička Mavec, Sorlijeva 31, 64000 Kranj
KUPON 3 - Vprašanje: Petkratni zmagovalni ansambel občinstva z letošnjih festivalov?
Odgovor: ANSAMBEL JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI
Izžrebanca: Bernarda Demšar, Rudno 45,64225 Železniki in Jože Bizjak, Trstenik 1 A, 64204 Golnik.
KUPON 4 - Vprašanje: Ansambel Stoparji bo v Tržiču imel prvi 1994?P °b 'ubile'ni turnei' delovanja. Kateri jubiej slavi leta
Odgovor: 10 LET
Izžrebanca: Marjan Obid, Bokalova 15, 64270 Jesenice in Ivan Spolad, Naselje SI. Černeta 14, 64280 Kranjska Gora
KUPON 5 - Vprašanje: Katero obletnico nastopanja je lani praznoval Alfi Nipič?
Odgovor: 30 LET
Izžrebanca: Angelca Bobnar, Velesovo 3, 64207 Cerklje in Vida Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje
KUPON 8 - Vprašanje: S katero skladbo so Slovenski muzikantje osvojili celoletno zmago Lojtrce domačih '92?
Odgovor: VABIJO PLANINE
Izžrebanca: Ivanka Garnter, Selca 140, 64227 Selca in Marija Martiniak, Češnjevek 4, 64207 Cerklje.
KUPON 7 - Vprašanje: V kateri priljubljeni televizijski oddaji so se prvič predstavili fantje iz ansambla Gamsi?
Odgovor: POGLEJ IN ZADENI
Izžrebanci: Petra Dežman, V Dobje 9, Ribno, 64260 Bled in Vida Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje
KUPON 8 - Vprašanje: Na katerem festivalu je v letu 1993 ansambel Rubin dobil srebrno priznanje?
Odgovor: PTUJSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE '93
Izžrebanca: Stane Frelih, Gradnikova 85, 64240 Radovljica in Tone Ušeničnik, sorlijeva 31, 64000 Kranj.
KUPON 9 - Vprašanje: Naštejte vsaj dve uspešnici pevca Braneta Drvariča?
Odgovor: NORA NOČ, OSTANI Z MANO, ADIJO MARE, OPROSTI Ml GREHE VSE, OBLETNICA POROKE, O, MAMA MAMA, MAMA...
Izžrebanca: Vida Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje in Franc Mihelič, Ul. 1. avgusta 3, 64000 Kranj
KUPON 10 - Vprašanje. Kako je bil naslov kasete ansambla Jevšek, ki je izšla pri Založbi Pan Records?
Odgovor: BODEČA NEŽA
Izžrebanca: Melita Novak, Bokalova 8, 64270 Jesenice in Karina Nagode, Tomšičeva 106, 64270 Jesenice. ČESTITAMO!
Tuji del:
1. Bon Jovi: I believe
2. Eros Ramazzoti: Un altra te
3. Soul Asylum: Runaway train
4. Pet shop boys: Go west
5. Peter Gabriel: Come talk to me
Predlog: U2: Babvface
am
Domači del:
1. Chateau: Drugo ljubim
2. California: Nisem avtomat
3. Sank Ročk: Lahka dama
4. Pomaranča: Krvave čipke
5. Duo Prestigge: Ti si zvezda mojih sanj
Predlog: Čuki: Ta vlak
Živio! Da bo srečno in uspešno leto, ki je pred nami, boste morali poskrbeti sami, da pa bo zabavno in kar se glasbeno obarvano, pa se bom še naprej trudila sama. Neverjetna sredina je za nami. Lestvica 5 + 5 je praznovala svoj prvi rojstni dan. Sladkali smo se ob torti, podelili veliko nagrad, se imenitno zabavali in v studiu gostili več kot 20 gostov. Kot prve moram omeniti zveste bralce in pošiljatelje kupončkov Gorenjskega glas, poslušalce Radia Žiri in seveda oboževalce skupine Čuki. Čuki so bili z naji kar tri ure, ki jih ne bomo dolgo pozabili, kar je bilo je bilo, kdor nas je zamudil, mu je lahko resnično žal in zdaj k nagradam, ki jih prispeva založba Mandarina iz Ljubljane. Prejmejo jih: Igor Sternad iz Celja, Klara Mrak iz Zminca, Urška Novine iz Kranja, Igor Križnar iz Svetega Duha, Nives Poredoš iz Celja, Janez Zavrl iz Kranja, Emil Likar iz Lucije in Marija Tomšič iz Ljubljane. Naj še povem, da smo nagrajence izžrebali izmed vseh 2246 glasovnic, ki so v letu 1993 prispeli na naš naslov. Da bi jih bilo toliko tudi letos, si iz srca želim in vas pozdravljam. • Vaša Saša Pivk
DomaČi predlog
Tuji predlog _
Ob klepetu s Naslov
KUPON
KUPONĆKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI.
TOREK, 11. januarja 1994
MOBIL
Hoj, hoj
Vse je mimo, kar je bilo tisto noč, je bilo, spet so tu delovni dnevi, pa šola, pa... ha, meni se zdi, kot bi se zbudil v ponedeljek zjutraj in si zapel "I don't like monday" (Bob Geldof z Boomtown Rats). Ampak, kaj nai človek, uboga pika v kozmosu, stori. Mogoče zapoje "I like mondays"... ali pa v soul tempu "Thank you Lord in next four days it will be fridayu, je ta zadnja, Je pa dobra, kal pravite. Ha, zadnje vprašanje se je zanimalo, če veste, kaj se bo novega zgodilo na novoletno noč. Bo več slovenske glasbe, davki na čike in alko, zamenjali bomo koledarje, prišlo bo lepo vreme (beri sneg), en lep nov dan, nov mesec, pa še novo leto in to 1994 ste naštevali novosti "tiste noči". Moram reči, da se strinjam z vsemi, čeprav sem v prvi vrsti mislil nov' let. V žrebanje, ki bo izvršeno v tem trenutku greste torej vsi. Ena dopisnica pa noče it. "Kva, a ti ne greš v žrebanje?" sem jo vprašal, pa pravi: "Brezveze, da me daš v žrebanje, ker bom tako ali takojaz izžrebana." "A veš kva. In sem jo dal med ostale." Žreb Je potekal v strogi tišini, tudi ptiči na strehi so nehali dihat in "No, a sem ti rekla," je izjavila dopisnica, ki jo je poslal Edo Gruden, Gorenjskega odreda 4, Kranj. Ha, ulet* v Aligator Music Shop, nagrada Je tvoja.
TOP 3
1. Čukolinoti
2. Špageti... - Guns'N'Roses
3. Luna - Deja Mušič
NOVOSTI
Kva je novega. Kasete: Buđenje - Parni Vallak. Luna -Dela Mušič, Eolian Minstrel (to pa Je naslov) - Andreas Vollenweider + CD: The Black Rider - Tom Vvaits. Tisti, ki ste koga spoznali na samo novoletno noč in bi mu radi kaj podarili.v zalogi Je še nekal koledarjev (bandi, pevci...). A je kdo omenil kakšen koncert v LJubljani -je, namreč februarja pride Nirvana, karte pa so že pri Aligatorju in sice za dva Jurja tristo petdeset.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 118:
Tokrat vas sprašujem po enem bandu, kije nekaterim full všeč (ne spraševati, če Je meni ta bend všeč, ker ne smem povedat). Pred tem bendom marsikatera punca NI VARNA, posebno zato, ker drža članov banda še zdaleč NI RAVNA. Če znate premetavat črke, bo rešitev za vas šala mala. Dopisnice čakam, do srede, 12. Januarja, v uredništvo GG-Ja seveda, pripis "Jodlgator". Nataša, hvala za nočni Munchen, maT sem gledal, če si kje na sliki, pa Je preveč tema, se nič ne vidi, Romana, za vstopnice glej pod novosti, tisti tip je Primož, Pearl Jam pola tudi so, Katarina, kar se tiče presnemavanja, bo Aligator pravi naslov, ti mu kar reč* (jaz imam Original Soundtrack Hair le na navadni plati), na led nestrpno čakam, konec Januarja pa bo, kaj praviš, Lenča, veš, da ne delam 25 ur na dan. namreš, tolk butast pa spet nisem, to se reče le tako, kot fraza, kar se tiče četrtkovega radia bom pa rekel kakor kdaj... Ampak, čav pa vedno.
11.00 Tedenski izbor: Pamet je boljša kot žamet; Pepelka, posnetek gledališke igre; Plamenice, Švedska drama
13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!; Prva ljubezen, švedska nadaljevanka
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.10 Žarišče
20.35 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini
21.30 Osmi dan 22.20 TV dnevnik
22.45 Sova: Dober dan razred; Tekmeci Sheriocka Holmesa, nanizanka
9.50 Hinterstoder: Svetovni pokal v alpskem smučanju, velelsalom (m), 1. tek, prenos 12.50 Hinterstoder: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 15.20 Zgodbe iz školjke 16.10 Tedenski izbor: Sedma steza; Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 17.25 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 20.10 H. Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 21.05 Intervju 22.05 Po sledeh napredka 22.35 vldeošpon 23.35 PEP v odbojki (m), Vileda Maribor -Maxicono, posnetek iz Maribora
mobitel
Pe KRANJ
064/222-616
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.15 V deželi igrač, ameriški barvni film 14.50 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Prometni krog 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Koruzna
od strani 21.10 Naredi si sam 21.15 Na lastno nevarnost, 12. del 22.05 Izdana, ameriška politična srhljivka 0.05 Čas v sliki 0.10 Stepfordski otroci, ameriški TV film 1.45 Poročila/1000 mojstraovin
foto bobnar
fe* radio triglav
W% MHz
8.00 Vremenska panorama 9.50 Svetovni pokal - veleslalom (m), 1. vožnja iz Hinterstoderja 11.55 Vremenska panorama 12.50 Veleslalom (m), 2.a vožnja iz Hinterstodra 14.45 1000 mojstrovin 14.5 Lipova ulica 15.25 Vsakdanja kultura, ponovitev 15.55 Družina Merian 16.45 Veliki vojskovodje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Srce na pravem mestu 21.07 Naredi si sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 S.O.S. - pogrešani, Sestre iz Niče 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
MESARIJA
GREG0RG FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441
pot, dokumentarni film 20.45 TV parlament 22.30 Poročila 22.35 Zabavnoglasbena oddaja 23.25 Slika na sliko
15.05 TV koledar 15.15 Narnijska kronika, ponovitev 15.45 Japonska, ponovitev dokumentarne serije 16.45 Vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka 21.35 Habsburžani,
avstrijska dokumentarna serija 22.35 Dokazi, ameriška nanizanka 23.20 Radar
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Matlock, nanizanka 16.20 A shop 16.30 Smrt na preži, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Jazzbi-na, ponovitev 19.15 Risanke 19.30 A shop 19.40 CMT 20.00 Risanke 22.40 Poročila 23.00 Matlock, ameriška nanizanka 23.50 A shop
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled
dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva -Leto 94
10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Zazidalni načrt Britof - sever (Voge) 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Zapisi slovenskih ljudskih plesov 18.50 Radio jutri
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Sindikat 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija
16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice - šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablo-vih 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.30 Havana, ponovitev filma 12.35 Živalski raji 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurtitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Univerzum: Sanje o novem svetu 21.00 Pogledi
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dani in odpoved programa
TOREK
CENTER amer. akcii. thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR DANES ZAPRTO! ŠKOFJA LOKA slov. grozlj. MORANA ob 20. uri
1 PRODAJA NEPREMIČNINI
MAKLER BLED d.o.o.
64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, Tel:064/76461, fax:064/77-026
OBVEŠČAMO VSE BRALCE, DA BO BARVNI KATALOG NEPREMIČNINE 6-12/93 NAPRODAJ PO VSEH KIOSKIH PROTI KONCU MESECA JANUARJA.
V naši bazi podatkov se kopiči povpraševanje za zamenjavo nepremičnin - lastniki raznih stanovanj si želijo zamenjati za manjšo hišo, lahko tudi zelo staro kmečko hišo, tudi zelo stari objekti, ki imajo hišno številko, so zanimiviiokacija \ večinoma okolica Bleda, Lesc, Radovljice, Begunj, Žirovnice, ter tudi Jesenic.Lastniki takšnih objektov POKLIČITE NAS!
stanovanje iš naj bi bila
ŽIRI počitniška hiSica na sončni lokaciji, stoječa na zemljišču v Izmeri 907 m2.Dobro urejen dostop do objekta.Objekt je zidan In se sestoji Iz kleti.pritljičja (kuhinja, dnevna soba) in podstrešja.Možna je tudi nadomestna gradnja.
CENA 42.000 DEM
KRANJ-CENTER poslovno stanovanjska hita v centru Kranja na odlični lokaciji za vse vrst« poslovnih storitev Objekt je v celoti obnovljen, sestoji pa se Iz bivalnih prostorov v izmeri 200 m2 in poslovnih prostorov-delavnica in pisama-v izmeri 100 m2.Celoten objekt se lahko spremeni v poslovno stavbo tako zaradi lokacije kot tudi načina gradnje.
CENA 421.000 DEM
JESENICE
Trisobno stanovanje v VII. nadstropju zgradbe na Titovi v bližini sodišča.Sianovanje je lepo urejeno in zelo prostorno.74 ro.2 stanovanjske površine.Centraino ogrevanje.telefon, balkon.
CENA 80.000 DEM
SLED Nedokončana gradnja stanovanjske hiie v naselju Dobe pri Sledu. V. gradbena laza.Vse inštalacije so v objektu, urejena je tudi kanailzacija.Notranja dela so večinoma dokončana (fini ometj.Prakticen razpored bivalnih prostorov.Sončna -mirna lokacija.240 m2 stanovanjska povriine In 4&0 m2 zemipča.
CENA 182.000 DEM
UGODNO
• Prodamo garsonjero na Jesenicah v izmeri
24 m2, opremljeno, takoj vseljivo s centralnim ogrevanjem.CENA 24.000 DEM • POGOJI PLAČILA PO DOGOVORU • POKLIČITE! ■ Na Jesenicah ob Kejžarjevi ulici prodamo 450 m2 veliko zazidljivo parcelo za ii§e,
CENA 21.000 DEM
TRŽIČ
Enosobno stanovanje II. nadstropju stanovanjske zgradbe na Deteljici.44,50 m2 stanovanjske površine.Sončno-na zahod obrnjeno stanovanje. Balkon, telefon, centralno ogrevanje.
CENA UGODNA
POSAVEC Polovica stanovanjske hiše na sliki-oziroma dvosobno obnovljeno mansardno stanovanje s kletnim prostorom, garalo in pripadajočim zemljiščem v izmeri ok. 4S0 m2.Stanovanje ima 60 m2 stanovanjske površine Sončna lega objekta.Ločen vhod ter vsi priključki (voda, el). CENA UGODNA!
CENA 57.000 DEM
BLED
kOMll 1,91
•MltlM
M,ae
t»n'.ict-a,as
>fW<iii-t,ei
\ je.3i i.« |
o,n iu.
štirisobno stanovanje sestavljeno Iz dveh samostojnih stanovanjskih enot v skupni izmeri o.k. 85 m2.Nahaja se v nizki stanovanjski zgradbi na Dobah I. nadstropju.Sončno stanovanje, ogrevano z etažnim centralnim ogrevanjem, telefon, veliki kletni prostori.
CENA UGODNA
BLED ■ ALPSKI BLOK
DMEUMA SOM
IE
> UM DUA
la Ha
SPOLMIGO ti.71 nz
c.ta na
A, IH MC I 4.4J K
Dvosobno stanovanje, 52 m2 stanovanjske površine, II. nadstropje, zahodna stran stavbe, balkon s pogledom na Alpe in Blejski grad - popoldansko sonce.Stanovanje ni standardno, saj je spremenjena razporeditev prostorov ter dodana luksuzna oprema (marmor,medenina,itd.).V ceni je tudi kuhinjska oprema, telefon, kabelska TV.
CENA 110.000 DEM
KRANJ Novejša stanovanjska hiša na izredno lepi, mirni in sončni lokaciji. Razporeditev prostorov v hiši je praktična ter udobna. 200 m2 stanovanjske površine in 600 m2 zemljišča.Urejena okolica objekta, prijazno naselje.
CENA 390.000 DEM
RADOVLJICA
e,..J,. J., i ■
Enolnpolsobno stanovanje na Žagarjev! ullci.Stanovanje je v visokem pritličju nizke stanov. zgradbe.V bližini stanovanja se nahajajo trgovine, ambulanta, vrtec,šola, banka, bazenjtd.Stanovanje ima 51.90 m2 stanovanjske površine.Večji kletni prostori in uporaba zemljišča ob zgradbi.ZELO UGODNA CENA • MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH.
CENA 49.000 DEM
OBRTNIKI, PODJETNIKI POZOR!! V okolici Lesc prodamo delavnico v obratovanju v izmeri 100 m2 na zemljišču v izmeri 770 m2. Kupec lahko takoj prične z obratovanjem. CENA je zaradi poslovnih razlogov prodajalca izredno ugodna.Pogoji plačila pa so naslednji-60.000 DEM takoj, ostalo pa v roku enega ali morda tudi v roku dveh let.
CENA 110.000 DEM
TRSTEN1K-NASELJE POD STORŽIČEM V celoti obnovljena, arhitekturno prilagojena okolju ter skrbno izdelana večja stanovanjska hiša.V hiii lahko posluje gostinski lokal.lahko se oddajajo sobe In ostaja ie vedno dovolj prostora za stanovanje.Objekt ima pravo 'velbeno' kiet.Ok. 290 m2 stanovanjske povriine in 400 m2 zemljiiča.Sončna lokacije.
CENA 340.000 DEM
BLED
Manjše dvosobno stanovanje, 47 m2 stanovanjske površine, prav tako na Dobah - Kajuhova ulica. Prijetno manjše stanovanje idealno za počitnice. Telefon, lončena peč.
CENA 6S.000 DEM
(IRfIDNE URE VSAKDAN OD
9.-12. IN OD 17.-19.
V SREDO OD 9.-13.
Z   Makler   Sled   M  svet   prodanih nepremični
NAGRADNA KRIŽANKA
Sinoči smo na prireditvi v Škofji Loki razdelili priznanja najboljSim gorenjskim športnikom (in športnici!) v letu 1993. Če ste prebrali novoletno Glasovo "Stotinko" ali pa napoved sinoćnje prireditve v torek na prvi strani Gorenjskega glasa, bo reševanje tokratne Športne nagradne kriianke lažje: na fotografijah so tisti, ki so po mnenju športnih novinarjev in dopisnikov športnega uredništva Gorenjskega glasa v "IZBORU 1993" zaslužili naslove športnikov Gorenjske za leto 1993 in sinoči prejeli priznanja (o čemer boste več prebrali v torkovi Stotinki ali slišali danes in jutri na valovih vseh štirih gorenjskih radijskih postaj: Kranj, Triglav Jesenice, Tržič, Žiri).
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 13. januarja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do srede, 12. januarja popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od 12 lepih nagrad: lx v vrednosti 10.000 tolarjev; lx v vrednosti 7.000 tolarjev; 2x v vrednosti 4.000 tolarjev; 3x v vrednosti 2.000 tolarjev in 5x knjižna nagrada v vrednosti 1.500 tolarjev. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v mnlooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju.
Včeraj natanko ob 8. uri je petčlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa zavrtela poln boben prispelih rešitev nagradne križanke iz zadnje lanske številke Gorenjskega glasa, ki je izšla 31. decembra. Ker ste časopis bralci prejeli že en dan prej, je bilo za reševanje križanke več časa kot običajno, zato smo prejeli kar 2043 rešitev. Komisija je iz žreba izločila rešitve, ki niso bile napisane na kuponu iz križanke, dobili pa smo tudi dve dopisnici s pravilno rešitvijo - a brez naslova pošiljatelja!
0
Sreča se je tokrat nasmehnila naslednjim: 1. Nejc PERKO, Vrba 16/a - prejme nagrado v vrednosti 12.000 tolarjev; 2. Marija KALAN, Stara c.21. Kranj - nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev; 3. Sonja ŠTEFANČIČ, Rabičeva 18, Mojstrana - nagrado v vrednosti 8.000 SIT, 4. Edita SINK, Stara Loka 145 - nagrado v vrednosti 5.000 SIT; 5. - 9. Zora KOMAC, Cankarjeva 20, Tržič; Marija DEMŠAR, Titova 71, Jesenice; Anita GROŠELJ, Poženik 50, Cerklje; Alojz MOHORIČ mL, Kropa 3/d in Janez GOLJA, Bleiweisova 28, Kranj - prejmejo nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev.
Rešitev križanke (geslo) je bila novoletna: VAM ŽELI GORENJSKI GLAS, povezana pa je z željami, ki ste nam jih bralci in poslovni partnerji namenili ob prehodu iz starega v novo leto; in enake želje smo v križanki namenih Vam, iz srca.
NAJVEČJA RAZDALJA PLANETNE POTI 00 ZEMLJE
NOVA VRSTA, ODSTAVEK
V SLOV. RAZŠIRJENA VSOKA RASTUNA
OLEG PAVLOV
DOMAČA PERNATA ŽIVAL
NRAVNOST
LADUSKO WjMH0
20
10
KRASOTA
TANKA DOL ' GA VEJA
IVAN LEVAR
EM8ALAZA
MESTO V SRBIJI
PUHA GOZDNA ŽIVAL
MOČAN STRAH
12
POD
NORD.BOG MORJA
EDEN OD ČUTOV
KOCKA
(LAT.)
13
OSMI TON GLASBENE LESTVICE
26
HRVAŠKA SKLADATELJICA ZAB. GLASBE _BUDAU
VST JAKOBOV
BRAT-DVOJČEK
BENE KI
JEZIK PLEMENA BANTU
27
MOŠKI OKRAS
ZVEZDA V OZVEZDJU PERZEJA
OSTRIVEC
ČEŠKO-DA
21
DRŽAVA
V AFHIKI
ANG IGR. MCHAEL
SLOV. PEVKA HABEHL
18
HERCE-GOVEC
VRSTA TROBILA
NAJVEČJA REKA V
SBBU
ŽELEZOV OKSID
GERM. VOJSKOVODJA
ŽIVČNI PRETRES
PESNIK GRUDEN
OOUT
GRŠKI PLESNI MELOS
KRAT. ZA MEDN. OLIMP.
KOMITE
17
SLOV. DIRIGENT LAJOVC
19
SLOV. ESEJIST (ERMAtMEF
JANEŽ
24
MOČVIRSKI PTIĆI V AZIJI IN EVROPI
POSREDNIK V ELEKTR.
23
JAKOB ALJAŽ
POLJSKI KONJENIK S SULICO
UTINSKI PESNIK
BANJA
GRŠKA ČRKA
ROBERT REDFORD
22
CELOVŠKI ŠPORTNI KLUB
POPUST ERI CENI
15
n—rj
w
u—rs
rs—rf
s s
DRUGAČE, PO DOMAČE
14
PEVKA
16
ATLET. OlSGIPl
SLOV. ALPINIST ZAPLOTNIK
SESTAVIL F. KALAN
PIANIST BERTON-CEU
25
rs r?
27
10
1993
LITERARNA SNOVANJA
Vedno ista zgodba. Začne se takrat, ko bi morala biti že zdavnaj končana.
DOBRODOŠLI V EVROPI
QUID SIS, QUID FUERIS
"Kdo si, kaj si, kod in kam gre tvoja pot, nenehno premišljuj - tako se varoval boš zmot." Tako se začne ena najbolj znanih skladb Jakoba Gallusa, katere glasba mi venomer zveni v zavesti, kadar se mi misli začno plesti okrog našega malega naroda in njegove identitete. V teh časih prenekateri mislijo, da smo ie v Evropi, meni pa se utrinja predrzna pomisel: će ob vseh teh spremembah med vzhodom in zahodom Starega kontinenta obstaja med njima kakšen prag - kaj ni bojazni, da nekdo, ki ne ve prav dobro, kaj bi s seboj, postane le predpražnik?
Priznam, da sem veliko premišljeval v zadnjih dveh letih, kaj je tisto, kar naša mlada slovenska država in njena družba nimata, pa bi morali imeti. Kaj je tisto, kar ji zagotavlja preživetje in kontinuiteto v tem zverinjaku centralistično orientirane Evrope, kjer morajo mali narodi nesporno podrejati svoje interese zahtevam večjih in močnejših od sebe. Instinktivno iskanje me je pripeljalo do zelo provokativnih vprašanj tako do samega sebe kot do svojih prijateljev, somišljenikov in pa seveda nasprotnikov. Teh, slednjih, je še vedno največ pričakovati, saj so nam dolga leta uspešno potiskali
pod kožo sprenevedajočo se enakost, ki pa seveda ubija v človeku njegovo enkratnost in neponovljivost.
Spominjam se, da so nas, ki smo hodili še v klasično paralelko osnovne šole pred kakimi petindvajsetimi leti, učenci drugih razredov vendarle gledali nekoliko spoštljivo, saj so vedeli, da se od nas zahteva nekaj več znanja. Nikoli nisem razmišljal, da bi imel zaradi tega večvrednostni kompleks, saj smo imeli vsi skupaj izrazito željo: imeti čimbolj celostno znanje o življenju.
Nekaj let kasneje smo hoteli na gimnaziji organizirati elitni ples. Pa
je prišel ukaz, da se beseda "elitni" sedaj ne sme več uporabljati, ker je elita stvar gnilega kapitalizma. Za nas, ki smo pojmovanje elitnosti povezovali z zahtevami in kriteriji estetike in smiselne vsebine, je bil tak ukaz povsem nerazumljiv. Na vsak način pa mi je že takrat seglo globoko v dušo razmišljanje o eliti.
Moj namen v pričujočem razmišljanju prav gotovo ni, da bi definiral ah postavljal temelje slovenski eliti. Zdi pa se mi nadvse pomembno, da svoja razmišljanja, ki dnevno tlijo v meni, predstavim tudi drugim, pa si odkrito recimo: to je nekaj, kar potrebujemo in je za nas pomembno - ali pa ni tako.
To, da v svetu pojmujejo različne vrste elit, je sicer dobro vedeti, vendar za mene v tem trenutku to ni pomembno. To govorijo predvsem osebne izkušnje, ki želijo s predznakom pozitivnega posredovanja informacij seznaniti svoje okolje, da ne glede na vse naše predstave o tem, kaj je elita in čemu je namenjena, le ta v svetu obstaja in ima nedvomno svoj močan vpliv.
Pripadniki določenih elitnih struktur se nedvomno povezujejo na različne načine, pri tem pa je pomembno vedeti, da so informacije in povezave, ki se širijo v teh krogih, v veliki meri ah skoraj povsem nedostopne nepovabljenim m nepoklicanim ljudem.
To, da smo postali neodvisen narod v samostojni državi, predvsem ne sme postati naša omejitev. Zdaj imamo v rokah tisto priložnost, da spustimo tok skozi sebe in se vključimo v celice celotnih pljuč bodoče Evrope. Znotraj sebe moramo poiskati vse tisto, kar od nas pričakujejo, in morda še bolj, česar od nas ne pričakujejo. Imamo bogato kulturno tradicijo, pa je vendar preveč takih ljudi, ki mešajo pojme etnološke tradicije (ki je seveda izredno pomembna) s tradicijo razvoja visoke kulture, kakršno je razvijal na primer tudi Gallus.
Lobiranje v elitne kroge ali krožke je velika nevarnost, da se sprevrže v snobizem in napuh. In tu smo zares na spolzkih tleh, saj nimamo svoje aristokracije (ki pa jo imajo vsi pomembni evropski narodi), ki bi stalno postavljala temelje razvoju neke elitne družbe. Z besedami je moč narediti marsikateri korak, v praksi pa se nam kar vsevprek lahko podira. Na eni strani imamo vtis, da je naša identiteta popolnoma izdelana, hkrati pa pozabljamo, da smo v zavesti večine
Evropejcev samo (bivša) provinca bivših držav. Za nas, ki smo postali čez noč lastniki države, je zato zelo pomembno, da si brez sprenevedanja priznamo, da moramo spustiti k nam čez prag tudi nekaj tistih navad in običajev, globokih korenin trdne evropske družbe, ki nam bodo ob pravilni uporabi omogočali izkoriščati vse možnosti vplivov na vsakdanjik in prihodnost.
Kot marsikaj, kar moramo na novo zastaviti, sodi tudi oblikovanje neke zdrave elite,ki bo znala komunicirati z ustreznimi krogi v Evropi. Tu je morda naša priložnost, saj smo ustvarjalni in studiozni, svojo prilagodljivost pa zaznamujemo na notranjo moč svoje osebnosti. Na drugi strani
Sraga to znajo zelo spoštovati, eseda elita bi zaslužila, da se ji povrne prvotni blišč in pozitiven pomen.
Biti na položaju ali imeti določen status še ne pomeni, da je človek spoznal in osvojil določene estetske kriterije in človeške vrednote. Zato
ie tudi elitnost nekaj, kar se ne da tupiti. Je rezultat nekega procesa, ki ga mora podpirati tudi naša družba. Sicer se bomo kaj hitro izgubili v poplavi najrazličnejših pntiskov tistih, ki bi radi zavestno ah nezavedno izkoristili neizkušenost mlade države pri njenem hlastanju za tempom, ki ga narekuje "razvita" Evropa.
Tomaž Bole
Skočir v galeriji Šenk
Figura heroičnega
V sodobni ikonografiji zavzema opazno mesto tip rudarja kot svojevrstne metafore, kakršno so desetletja formirale specifične življenjske razmere, skoraj povsem enake različnim generacijam in kulturam. Tu ne gre zgolj za poklic, ki je po svoji naravi vezan na delo globoko pod zemljo, marveč tudi in predvsem za njegovo moč, da lahko bolj kot drugi določa celostno podobo nekega bivanja, že videz same rudarske pokrajine, način življenja, njenih prebivalcev, navad, kulture in celo umetnosti. Če pustimo ob strani ikonografijo socrealizma, kjer je obveljala figura atletskega, mitičnega rudarja za nekak prototip simbola revolucije in novih časov, je v tem kontekstu vredno omeniti znamenitega Davida Herberta Lawrenca, ameriškega neoek-spresionističnega slikarja Davida Sallea, pri nas pa vsekakor NSK oziroma skupino Irvvin. Vsi trije se namreč z različnih vidikov lotevajo te problematike, ki je, spet vsakemu po svoje, zaznamoval njihovo umetniško izpoved.
Se toliko bolj je prežetost slikarske govorice s fenomenom rudarskega značilna za Rudija Skočirja. Umetnikov svet se je pravzaprav že zdavnaj in povsem identificiral s tem
posebnim načinom bivanja, ki je bolj kot danes ostal navzoč v materialni iun duhovni dediščini starega rudarskega mesta Idrije. Bilo jih je mnogo, brezi-menih in prepuščenih pozabi, ki so stoletja dolgo predstavljali sol tistega kraja, usodno vezani nanj so v potu svojega obraza ustvarjali svoj košček zgodovine, trpek in neusmiljen, preveč specifičen, da bi ga lahko delili še s kom drugim. Dan za dnem in leto za letom so odhajali v rove, sin je nadomestil očeta, menjavale so se generacije, zunaj večne teme in zadušljive atmosfere pa so zaradi njih rasle hiše, mesto in z njim celotna pokrajina. To je njihova dediščina in v njej je ostala duhovna prisotnost vseh anonimnih mož, ki so se začeli vračati v naš čas preko SkoČir-jevih slik kot tipizirani simbolični predstavniki tistih bolj ali manj davnih posameznikov z imeni in priimki. Pri njihovem upodabljanju se avtor zvesto odreka eventualnemu socialnemu elementu, prav tako pa tudi ekspresivni, tragični figuri delavca, kakršen je na primer rudar na znanem istoimenskem diptihu Skočirjevega sodobnika, že omenjenega D. Sallea. Nasprotno so ti rudarji, ki se jim občasno pridružijo še žene -neveste, izgubili portretne zna-
ADI FINK, Foto klub Andrej Prešern Jesenice: METAMORFOZE
čilnosti in poteze, ki so jim jih zarisovale velike in male skrbi, žalosti in drobna veselja vsakdana. Njihova obličja so otrpnila pod obveznimi delovnimi čeladami in si nadela videz brezčasnosti in monumentalnosti, medtem pa figure, premišljeno razporejene v strogo kompozicijo, spominjajo na stare, hierarhijo upoštevajoče skupinske fotografije, še bolj
Ea na srednjeveške, točneje izantinske postavitve. Ni naključje, da je slikarju, ob kristo-pomorfnih risbah njegovega nekdanjega profesorja Janeza Bernika, izjemno blizu reprezentativna, poduhovljena umetnost Gustava Klimta. Z njim pa povezuje izročilo bizantinskega slikarstva, pri čemer so Klimta zanimali zlasti mozaiki, Skočirja pa, vsaj po mojem mnenju, ikone. Podobno kot božji in svetniški liki na teh tabelnih slikarijah, ki so izven območja taktilnega in imajo večinoma zlato nebeško ozadje, se tudi naši rudarji pojavljajo pred zaslonom oziroma artificielnim prostorom, ki je nadomestil realnega. S tem, da je avtor žrtvoval prostor in ukinil iluzijo globine, celota je namreč hote ploskovita, je vizualni in simbolično izpostavil figuro in jo dvignil na nivo heroičnega. Da se je avtor premišljeno odločil za dejanje posvetitve, potrjuje tudi očitna prisotnost določenih znanih atributov v podobah.
Osnovno je vsekakor razpelo, ki nastopa bodisi kot znak, prispodoba v obliki prekriža-nih rok ali postavitve rudarjevega lika z značilno razpetimi rokami, in aludira na evangelijski Ecce hommo in morda bolj kot na trpljenje kaže na žrtvovanje. Svojevrsten kontrast kompaktnim, s kompaktno telesnostjo definiranimi figurami, prav tako pa tudi zaprtim, sicer drobnopotezno obdelanim in popisanim barvnim ploskvam, pomenijo nežne, filigranske čipke, ki so jih izdelovale žene rudarjev in so ob živosrebrni rudi posebnost Idrije. Skočir jih je vnesel kot enakovredne elemente kompozicije v smislu posebej naglašenih detajlov, ki imajo nedvoumen simboličen pomen. Idrijska čipka je vedno bela ali vsaj okrasta in ostaja v barvnem smislu svetlo nasprotje zamolklim, običajno temnim tonom na Skočirjevih platnih in grafičnih listih.     Jujita Krivec Dragan
Iščemo nekoga, ki bo vdihnil življenje Tavčarjevi domačiji na Visokem.
Občina Škofja Loka objavlja razpis za zbiranje ponudb za dolgoročni najem Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini. Dvorec obsega hišo, gospodarsko poslopje in kozolec - toplar s pripadajočim zemljiščem. Objekti so obnovljeni do četrte gradbene faze in razglašeni za kulturni spomenik. Dvorec je primeren za gostinsko - turistično dejavnost, izobraževanje in terapevtske storitve.
Najemnik naj bi zagotovil dokončno ureditev do konca leta 1995. Ponudniki naj v pisni ponudbi navedejo:
• natančen predlog programa uporabe dvorca
• rok, v katerem bo program izveden
• predlagano višino najemnine
• dokazilo o zagotovljenih sredstvih za izvedbo programa.
Ocena vložka dokončanja del za prenovo dvorca Visoko je okoli 2.5 mio DEM. Prednost pri najemu bo imel ponudnik s kakovostnim programom. Dodatne informacije dobite na Občini škofja Loka, pri predsedniku IS g. Vincenciju Demšarju, tel. št.: 064/620-294 ali pri ga. Mateji Hafner, tel. št.: 064/623-263.
Ponudbe bomo zbirali 45 dni. O izbiri novega gospodarja bodo ponudniki obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
Vabljeni vsi, ki želite prispevati k oživljanju slovenske kulturne dediščine.
KOMENTAR
19+G+M+B+94
Gašper, Miha in Bolteiar, modri z vzhoda, imenovani tudi sveti trije kralji, so bili včeraj spet naokoli. Ko so šli -in marsikje še gredo - prebivalci slovenske domačije na tretji sveti večer tretjič "okoli ogla", so na vrata s kredo zapisali začetnice njihovih imen, povezane s križci. Zakaj ne bi nečesa podobnega storili še mi, čeprav na časopisno stran?
"Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit." Tako so spraševali in hkrati odgovarjali modri z vzhoda. Zgodba o njihovem obisku, kratko in jedrnato opisana v Matejevem evangeliju (Mt 2,1-12) je vsem vernim in duhovno razgledanim ljudem Zahoda dobro znana in ji ni kaj dodati. Gotovo pa ne bo greh, če se nekoliko poigramo s samim motivom, z osnovno zamislijo, ki je bila v zgodovini (zlasti likovne umetnosti) tolikokrat upodobljena in politično "zlorabljena". Vzemimo za primer fresko v kapeli palače Medici-Riccardi v Firencah, ki jo je 1459 izvršil Benozzo Gozzoli: Sprevod sv. treh kraljev. Upodobitev, ki je čudovita sinteza duha internacionalnega gotskega sloga in novih spoznanj renesanse, je namreč očitna glorifikacija družine Medici.
Poklonitev sv. treh kraljev je še bolj pogost motiv, tudi na Slovenskem in v istem času. Omenimo le fresko neznanega slikarja iz začetka 14. st. v podružnični cerkvici sv. Kanci-jana na Vrzdencu ali enak prizor na freski Moškega mojstra (1467) v gorenjski podružnični cerkvici sv. Miklavža nad Mačami pri Preddvoru. V teh upodobitvah seveda ni mogoče prepoznati kakšnih slovenskih mogočnikov. Slovenci smo pač
Miha Naglic
narod brez kraljev. Zato so tudi slovenske upodobitve našega motiva drugačne. V Firencah vidimo kraljevsko parado, v Mačah pa gledališki prizor, v katerem nastopajo osebe mehkih in lepih obrazov ter uglajenih gibov. "Interpretacija, da Zveličarja spoznajo in razglasijo modreci, je bila namreč v plemiški, fevdalni družbi nevzdržna - le kako naj bi pomen Rojstva dvignil obisk treh umazanih filozofov", duhovito pripominja dr. Ivan Se-dej, umetnosmi zgodovinar, v svoji knjigi Sto znanih slovenskih umetniških slik (1985). In vendar se je v Mačah zgodilo prav to - in takšno, "republikansko" videnje je danes bolj (post)moderno oa onega drugega, "rojalističnega".
Ko smo naposled tudi Slovenci dobili svoje lastne mogoč-nike - politike - ni bilo več v navadi, da bi jih upodabljali trikraljevsko. To tudi sicer ne bi bilo mogoče, ker slovensko politiko v tem stoletju obvladujeta dve "dinastiji" po štiri in ne po tri K! Prva je klerikalna linija: Krek, Korošec, Kulovec, Krek (Miha). Sledi ji komunistična: Kardelj, Kidrič, Kavčič, Kučan. No, slednji bi mogoče te prišel v poštev. Čisto lahko si namreč zamišljamo prizor, v katerem se Milan Kučan,
France Bučar in Lojze Peterle tam okoli 6. januarja 1991, po plebiscitu, poklanjajo novorojenemu detetu slovenske državnosti. Bučar, najstarejši, mu podarja zlato, Kučan, mož v zrelih letih, mu streže z miro, Peterle, najmlajši, pa s kadilom.
Tri leta pozneje (1994) je bila podobna inscenacija že bolj težavna: Janez Drnovšek in Herman Rigelnik se, vsaj po mojem, nekako ne "podrejata" tej starodavni ikonografiji. Mogoče bi lahko poskusili z vladarji vzhodno od nas. Toda: ali si lahko predstavljate Franja Tudjmana, Alijo Izetbegovića in Slobodana Miloševiča, kako se pridejo poklonit otroku v jaslih slovenskega parlamenta, spočetem brez jugoslovanskega oznanjenja in s srbskim blagoslovom? Kombinacija se spet ne razide. Najprej zato, ker oni trije ne grejo skupaj in ker ne dišijo samo po modrosti (z vzhoda nas ta čas obliva bolj malo luči); in potem še zategadelj, ker si od prej omenjenega deteta, ki smo ga pričakovali z velikim upanjem, ne obetamo nič odrešilnega...
Ostanimo zato raje pri klasiki, pri izvirnem sporočilu in izročilu svetopisemske legende. Moči navdihovanja ji res ne manjka. In škoda bi bilo, če bi jo omejevali na trenutno aktualne razlage. Denimo na tisto, da naj se "modrost" pokloni "nespameti oznanila" (1 Kor 1.21). Vabljiva bi bila tudi druga, po kateri bi se sedanji prvaki slovenske svetne oblasti (Kučan, Drnovšek, Rigelnik) poklonili "detetu" moralizacije, ki so ga oznanili slovenski škofje v svoji božični poslanici 1993. To bi bilo mogoče čisto spodobno. Nisem pa prepričan, da bi bilo tudi prav in po pameti.
Močno zaščitena oblast
"10. svetovno srečanje ljubiteljev 2CV", na počitnice enega izmed mnogih slovenskih študentov, ki se sami ali, v mojem primeru, s prijetno družbo, potepajo po svetu. Potopis torej ni neka zgodovinska, antropološka, tržna... raziskava, ampak je le pogled skozi oči naključnega popotnika, ki je svoja doživetja in vtise, kakršnikoli so ti že bili, za vas morda "netočni", a zame resnični, spisal na papir. Žal se živemu človeku vse zgodi in se zatorej v tekst prikrade tudi kakšna nerodnost kot napačna postavitev Alandskega otočja ali pa lapsus, da se v savni z vodo poliva oglje. Ocena, da nek črn'c izgleda "mutan" še ne pomeni rasizma ali kot ste se blago izrazili "obrekovanja naroda", a glej ga šmenta, na drugem mestu prav Vi očitate, da je v tekstu najti kup neprimernih izrazov ki, ...me nehote spomnijo na Balkan..., če vas citiram. Mar "neprimerne izraze" povezujete z geografskim pojmom? Ali pa...
Jezik v potopisu, roko na srce, res ni neki ideal knjižne slovenščine, nasprotno spodaj podpisani večkrat dam celo prednost jeziku z ulice, zdi se mi namreč, da tekst s tem postane bolj resničen, opisani dogodek pa bolj pristen, še več, neskromno sem celo prepričan, da marsikdo prebere potopis prav zaradi načina, na katerega je le-ta napisan. Ampak ljudje smo si različni in jaz, ki spoštujem bogastvo različnosti, se vam g. Pavel za Vaša opozorila zahvaljujem in vam obenem želim še obilo prijetnih uric v družbi z Gorenjskim glasom.
In na koncu. Gorenjski glas ni Igor K in slednji tudi ni Gorenjski glas, zato nikarte posploševati mojih "spodrsljajev" s celim uredništvom, namreč vse ovce v čredi le niso črne (če poznate zadnjo reklamo za VW Golf). Igor K.
Odmev na javni apel "kranjskemu dobrotniku"
Socialdemokratska stranka Slovenije je s svojim odlašanjem podpisovanja aneksa h koalicijski pogodbi tokratno vlado postavila na prvo resno preizkušnjo v novem letu. Socialdemokratski predsednik Janez Janša, sicer tudi eden najmočnejših ministrov v vladi, je že konec decembra dejal, kako imajo v njegovi strapomisleke", predvsem zaradi nezaupljivosti socialdemokratov do iskrenih namenov koalicijskih partnerjev, ki da sklepajo dogovore in podpisujejo sporazume, nato pa se jih ne držijo. Po mnenju Janše koalicijska pogodba obstaja samo na papirju, saj jo v praksi nihče ne spoštuje. Sedaj pa je tudi glavni tajnik socialdemokratov Branko Grims izjavil, da obstaja celo možnost izstopa njegove stranke iz vladne koalicije.
Grimsove javne nastope in izjave je vedno treba brati kot misli Janeza Janše in to celo ne kot predsednika SDSS, temveč kot obrambnega ministra. Zato tudi tokratnega tajnikovega sporočila ni mogoče razumeti drugače, kot diplomatskega opozorila Janše, ki pa dovolj dobro ve, zakaj v prvo vrsto spopadov pošilja aparatčike iz svoje stranke. Če namreč obrambni minister trdi, da koalicijski partnerji ne spoštujejo podpisane pogodbe, je v tem veliko sprenevedanja, ko pa je ravno on doslej med prvimi načel stabilnost vseh slovenskih vlad po samostojnosti. Tako je na primer že poleti 1991 predlagal, naj tedanjega premierja Lojzeta Peterleta zamenja Igor Bavčar. S tem predlogom sicer ni uspel, je pa resno zamajal Peterletov sedež. Tudi v sedanji Drnovškovi vladi je obrambni minister brez najmanjših zadržkov prelomil tisto določilo koalicijske pogodbe, ki pravi, da si ministri v javnosti ne bodo nasprotovali. Še ne dolgo tega je Janša javno komentiral doga-
Marko Jenšterle
janje v slovenskem pravosodju in izzivat kolego Miho Kozinca, ki je njegove izjave označil za pritisk na sodstvo, ter celo zagrozil s svojim odstopom, nato pa iz vsega skupaj ni bilo nič. Čelo naspromo, ko je Janša po zadnjih odločitvah mariborskih sodnikov spet med prvimi politiki komentiral njihovo delo o pritiskih na sodstvo ni bilo več nobenih komentarjev. Pravosodni minister se je očitno tokrat že v naprej umaknil močnejšemu obrambnemu kolegu.
Socialdemokratske izjave o aneksu k pogodbi je mogoče razumeti predvsem kot taktiziranje, saj si skorajda ni mogoče misliti, da se je Janez Janša odločil zapustiti obrambno ministrstvo. Njegova stranka je navsezadnje v vladni koaliciji najšibkejša, težo ji dajeta samo
ime in moč njenega predsednika, ki mu SDSS predstavlja enega od številnih vzvodov njegove oblasti. Politika Janeza Janše že dalj časa ni več socialdemokratska, navsezadnje mu vse številnejši ljudje pripisujejo celo vlogo neformalnega voditelja desne opozicije. O tem, da je SDSS podaljšek obrambnega ministrstva, je bilo dokončno jasno ob nedavnem nastopu Branka Grimsa na TV (skupaj s tajniki drugih vladnih strank). To je seveda dobro za Janeza Janšo, ki kot obramboslovec dobro ve, da mora svoj strateški položaj zaščititi z najrazličnejših koncev, slabo pa je seveda za stranko samo, vendar je to že njihov interni problem.
Od kod Janši tolikšna samo-zaverovanost, da grozi celo z izstopom iz vladne koalicije? Najbrž jo je lažje razumeti s podporo, ki jo ima med Slovenskimi krščanskimi demokrati, kot pa z realnim pomenom njegove lastne stranke. Znano je, da je Janša v tokratoo vlado tudi prišel s pomočjo SKD. V teh odnosih je po vsej verjetnosti skrita politična opora vsem njegovim izzivom in ultimativnim izjavam glede aneksa k pogodbi, SDSS pa ima v teh igrah precej manj pomembno vlogo, kot si misli sama.
ODMEVI
Gospodu Pavlu Udirju iz Stockholrna
Veseli me, da ste kljub razdalji, ki loči Slovenijo od Švedske, naročnik Gorenjskega glasa, posebno pa mi je v čast, da pri branju ne "zgrešite" tudi potopisa "Kjer sonce ne spi". A verjemite mi, zelo hudo mi je bilo pri srcu, ko sem oni dan iz vašega pisma razbiral, da ob
branju potopisa niste bili deležni podobnih užitkov, kot jaz, ko sem zadevo pisal. Da gre za kup netočnosti, obrekovanje narodov, neprimerne izraze... in konec koncev dvomljive potovalne navade, ste napisali. Naj se na tem mestu izgovorim na besedo "dialog" in si drznem napisati, kaj o zadevi mislim jaz.
Potopis je nastal kot spomin na triindvajsetdnevno potovanje s spačkom po Skandinaviji, na
jetja v reviziji priša pod Korže-tov sklad, zaradi česar naj bi bil povzročen gromozanski gospodarski zastoj, ker bodo zavrte investicije v razvoj itd. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij namreč navaja, da Sklad v primerih, ko lastninskih razmerij ni mogoče uskladiti, ali če podjetje ne more začeti ali nadaljevati lasminskega preoblikovanja le-to izvede sklad v roku enega leta od dneva vročitve pravnomočne sodne odločbe.
Prav gotovo je skrb za delavce, za obstanek njihovega podjetja in dnevna misel na zagotavljanje kruha tisočim delavcem, kot z globokim humanizmom prežet navaja pisec članka, ena izmed osnovnih nalog direktorjev, zanjo so tudi plačani, vendar je g. Koprive nedvomno srečen človek, da ima take izkušnje. Z njim se prav gotovo ne bo strinjalo 150.000 brezposelnih, pa še marsikdo drug ne.
Naj zaključim s podatki nedavno objavljenimi v javnih občilih, da je med petimi že vročenimi revizijskimi poročili v Kranju SDK do meseca novembra 1993 v treh primerih odkrila oškodovanje družbene lastnine in sicer zaradi posojil po prenizki obrestni meri, nepravilne delitve dobička, izdaje prednostnih delnic, neutemeljenega odpisa terjatev itd. v skupni višini 1.600.242.637,00 SIT.
Ob tem so kranjski sindikati v svojem glasilu zapisali: "Skupni znesek oškodovanja družbene lastnine pri treh poslovnih osebah torej presega 21 milijonov DEM. Komentar ni potreben, mar ne?" Tako o tem sodijo sindikati. Prav imajo, ob takih številkah komentar res ni potreben. Ob sedanjih rezultatih pregledov SDK bi lahko samo naivnež ali pa zagrizen divji privatizer trdil, da revizije niso potrebne, ali celo, da povzročajo škodo.
g. Grosu
Pismo, ki ga je pod naslovom Javni apel "kranjskemu dobrotniku" g. Grosu v rubriki Prejeli smo dne 28. decembra 1993 objavil Gorenjski glas izpod peresa g. Franca Koprivca, v katerem pisec navaja svoje poglede na probleme revizij ter divjih privatizacij, samo po sebi niti ne bi zahtevalo odgovora, če pisec v njem ne bi navedel cele vrste netočnosti, katerih posledica bi lahko bila, da bi se pri bralcih ustvaril napačen vtis o trenutnem poteku privatizacij in predvsem revizij. To pa je razlog, zaradi katerega omenjeno pismo zahteva ustrezno pojasnilo.
V odgovor g. Koprivcu je treba navesti, da pobuda oz. zahteva za revizijo seveda ne pomeni, da so v kranjskih podjetjih le direktorji, ki so primerni za sodišče, kot meni g. Koprive, bodo pa rezultati revizij pokazali, ali so med njimi tudi takšni. Brez dvoma je g. Koprive dobro informiran človek, ko lahko še pred zaključkom revizij trdi, da gre v večini primerov privatizacij za izplačila dobička in regresov. Vendar to še ne pomeni, da s temi posegi ni bil oškodovan družbeni kapital, kot trdi g. Koprive, kot tudi ne pomeni, da so bila omenjena dejanja zakonita, oz. da gre za posege za nazaj, saj so bila takšna dejanja vseskozi v nasprotju z obligacijskim pravom, pa tudi drugimi predpisi kot npr. splošno kolektivno pogodbo. Prav tako je neutemeljena avtorjeva navedba, da lastninjenja v kranjskih podjetjih ni bilo moč izvesti, ker so vsa podjetja v reviziji. Privatizacije in oškodovanja družbenega premoženja se namreč dogajajo vse od pravne uveljavitve zakona o podjetjih tam v daljnjem letu 1990. Precej o krajah družbenega premoženja je bilo moč prebrati tudi v Gorenjskem glasu.
Samo delno je resnična trditev g. Koprivca, da bodo vsa pod-
Vse kale, da navkljub že omenjeni dobri informiranosti o privatizacijah g. Franc Koprive z vsem gornjim sploh ni bil seznanjen, ko je pisal svoje javno pismo. Nemogoče bi si bilo namreč predstavljati, da bi nameraval javnost zavesmo zavajati s svojimi netočnimi trditvami, kaj šele, da bi z njimi poskušal očrniti in grobo žaliti predsednika skupščine občine Kranj.
Boris Pavšlar
Bog, da te dobi policaj!
Žaljivo in cinično se zdi od gospe novinarke H. Jelovčan članek v Gorenjskem glasu, objavljen 24. decembra 1993, na prvi in 24. strani.Postavljam vprašanja: pravičnost in zakonitost višine kazni. Vmes meša boga in policaja, zakaj?Saj bog ni in tudi ne bo urejal prometa. Policaj in mestni redar sta samo uslužbenca, ki težko, nehvaležno delo upravljata pri predrznih nediscipliniranih šoferjih in pešcih. Policaj in redar sta poštenim voznikom in pešcem v pomoč z nasveti in pri usmerjanju prometa. So pa posamezni vozniki nesramni, brez kulture do drugih voznikov in pešcev. Po Vašem mišljenju, gospa novinarka, naj bi se izogibali velikih kazni tistim z majhnimi osebnimi prejemki.Predlagam Vam in ostalim, da se kaznuje vsak prekršek po zakonu. Za manjše prekrške manjše, za večje večje kazni, ne glede na voznika in socialo.Čas bi bil, da vsi rešujemo težavo s pormetom, posebno javno glasila, da se izogibamo nepotrebnim vožnjam z avtomobili v prometu v konicah in tam, kjer ni dovoljeno za avtomobile.
Marjan Černivec, Kranj
Al   ljubljanska banka
OBRESTI ZA JANUAR
TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V JANUARJU ZNAŠA 1,5%
OBRESTNA MERA
PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA    O. MERA
HRANILNE VLOGE 55% Rm 0,83%
VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 1,50%
ŽIRO RAČUNI 50% Rm 0,75% TEKOČI RAČUNI
pozitivno stanje 50% Rm 0,75%
dovoljeno negativno stanje Rm+ 16% 2,79%
nedovoljeno negativno stanje Rm+36% 4,19%
VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT
nad 31 dni do 90 dni Rm+   6% 2,00%
nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+6,5% 2,04%
nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+   7% 2,08%
! nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm +   8% 2,17%>
! nad 24 mesecev Rm+ 8,5% 2,21%
I VEZAVE - »d 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT
i nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6,5% 2,04%
j nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+   7% 2,08%
; nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+7,5% 2,13%
i nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+8,5% 2,21%
! nad 24 mesecev Rm+ 9% 2,25% j VEZAVE - nad 100.001,00 SIT
j nad 31 dni do 90 dni Rm+   7% 2,08%
I nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 7,5% 2,13%
j nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+   8% 2,17%
nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+   9% 2,25%
j nad 24 mesecev Rm + 10% 2,32% ' VEZAVE - nad 10.000,00 SIT
I od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 1.05%
j od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 1.13%
10.16% 19,16% 9,20%
9,20% 38,23% 62.06%
26,31% 26.91% 27,50% 28,69% 29,29%
26,91% 27,50%. 28,10% 29,29% 29,88%
27,50%, 28,10% 28.69% 29,88% 31,08%
13,09% 14,08%
V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB - Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezali.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Vlaga v zidovih je ozdravljiva
Skoraj vsi poznamo težave z vlažnimi zidovi, s to nadlego pa se še posebej srečujejo lastniki starejših stanovanjskih objektov in na zaiost tudi kulturnih znamenitosti, ki zaradi vlage vse hitreje propadajo.
Po številnih bolj ali manj neuspešnih poskusih za ozdravitev vlažnih zidov se tudi v Sloveniji in na Gorenjskem pojavlja nov način hidroizolacije obstoječih, še zlasti starejših in nezadostno izoliranih objektov. Izvajalci pri sanaciji uporabljajo priznano in v svetu preizkušeno opremo, ki je novost na našem trgu.
Postopek pri tem sanacijskem posegu zahteva precej znanja in natančnosti. Izvajalci najprej odstranijo omet in nato s posebno žago zarežejo v zid, največ 130 centimetrov globoko. V nastalo zarezo vstavijo izolacijski material, nato pa v režo vbrizgajo injektirno maso, ki zapolni tudi vse ostale prazne prostore v zidu in tako še dodatno izolira ter trdno veže s konstrukcijo. Po opravljenem postopku je objekt enako oziroma še celo bolj trden, saj masa poleg zapolnitve praznih prostorov v celoti prežene tudi vso zidno vlago, izvedena hidroizolacija pa onemogoča, da bi se ponovno pojavila. Sanacija stanovanjske hiše je opravljena v tednu dni, pri tem pa je pomembno, da se stanovalcem zaradi posega ni potrebno izseliti ali pa odstraniti notranje opreme. Ker je injektirna masa odporna na vremenske vplive, delo lahko izvajajo tudi v zimskem času.
Na Gorenjskem se je s tovrstnimi sanacijskimi posegi na objektih začel ukvarjati Adam Berčič iz Poljan nad Škofjo Loko, ki vam bo z veseljem svetoval in odgovoril na vsa vprašanja, če ga boste poklicali po telefonu 65-713, ali pa vam bo z nasveti pomagal kar osebno na vašem domu. Izvajalci za sanacijska dela jamčijo s 50-letno garancijo, za katero jamči tudi proizvajalec opreme Comer iz Italije. • M.G.
Marka ima v ekujevi košarici 33-odstotni delež
Kranj, 5. januarja - Sestava evropske valute ECU je po lanskem oktobru zamrznjena, krepi se skupaj s trdnimi valutati, kar zmanjšuje negotovost pri njeni uporabi pri finančnih transakcijah.
Evropska valuta ECU še ni samostojen denar, saj še ni postal valuta z vsemi pravicami. Lanske medvalutne pretrese so s 1. novembrom razrešili z zamrznitvijo sestave košarice ekuja, ki jo sestavlja enajst evropskih valut. Deleži se spreminjajo s spremembo menjalniškega tečaja ene od valut, vendar tako, da se deleži z naraščajočo vrednostjo povečajo, zmanjšajo pa se deleži valut, katerih vrednost pade. Tako se zamrznjeni eku krepi skupaj s trdnimi valutami.
Posamezne valute imajo v ekujevi košarici naslednje deleže: nemška marka 32,68 odstotka, francoski frank 19,89 odstotka, britanski funt 11,45 odstotka, gulden 10,23 odstotka, belgijski frank 8,28 odstotka, lira 8,16 odstotka, pezeta 4,50 odstotka, danska krona 2,56 odstotka, irski funt 1,06 odstotka, ecudo 0,71 odstotka in drahma 0,53 odstotka.
Stare devizne vloge v delnice
Kranj, 5. januarja (Morel) • Staro devizno varčevanje so na Hrvaškem spremenili v javni dole, ki naj bi ga varčevalcem izplačali v 20 polletnih obrokih, izplačevanja pa naj bi se začelo 30. junija 1995.
Tako bi morali leta 1995 vrniti najmanj 400 milijonov mark in še 200 milijonov mark obresti, zato v vladi in v bankah že sedaj zaskrbljeni, kje bodo prihodnje leto našli 600 milijonov mark. Zato so na zadnjem zasedanjemu sabora po hitrem postopku sprejeli spremembe zakon o lastninskem preoblikovanju, po katerih lahko varčevalci stare devizne vloge spremenijo v delnice v podjetjih. V vladnih krogih pričakujejo, da bi lahko na ta način izbrisali približno 2,5 milijarde mark javnega dolga. Poznavalci ekonomskih razmer pa ne verjamejo v takšno vladno projekcijo, saj so finančne razmere med prebivalstvom slabe, kar se je izkazalo tudi pri odkupu stanovanj, kjer so se rešili le 350 milijonov mark javnega dolga.
Javni dolg za izplačane devize
Kranj, 5. januarja - Država naj bi kot javni dolg bankam priznala tudi devize, Id so jih po zamrznitvi iz svojih sredstev že izplačale varčevalcem, kar znala približno pol milijarde mark.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	MAKUmUntODAJNI		NAKUWI/*VOOAIM		NAKllffAMOOAJNI	
MENJALNICA	1 DEM		1 ATS		100	ITL
						
A BANKA {Tržič, Jesenice)	78J8	7730	10,83	10,98	7.7S	737
ADUT Tržič (Deteljica)	7835	77,13	10,89	10,95	7.73	732
AVAL Bled, Kranjska gora	77 jas	7730	1038	10,97	7.71	736
COPtA, Kranj	77 je	77,30	10,90	10,98	7.70	735
CREDITANSTALT N.banka tj.	78,98	7730	10,90	1130	7.78	735
EROS(Stari Mayr), Kranj	78,90	77.10	10,87	16,95	7.85	7,80
F-AIR Tržič (Deteljica)	77,08	77,10	1038	10,93	7,71	7.78
GEOSS Medvode	77,10	7735	10,91	10,96	7.78	7,88
HRANILNICA LON, d.d.Kranj	7730	77.19	1030	10,99	736	7,79
HIDA-tržnlca Ljubljana	76.95	7730	1037	10,97	7.77	7,89
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice	78,85	7735	1038	10,98	738	738
INVEST Škofja Loka	7830	77,30	10,85	10.97	7.78	7.90
LB-GORENJSKA BANKA Kranj	75,73	77,35	1037	11,00	738	7,95
LEMA, Kranj	78,90	77,20	10.88	10,96	7.71	7,84
MERKUR-Partner Kranj	7831	78,80	1038	10,90	733	738
MERKUR-M postaja Kranj	7838	78.60	10,86	16.90	733	7,86
MIKELStrailšce	7735	7735	1038	10.05	738	730
OTOK Bled	■1 podatkov					
POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah)	7538	76.97	1036	10.91	732	7.77
SHP-Slov. hran. In pos. Kranj	7730	77,15	10.88	10.93	7.78	7.75
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	7838	76,60	1038	10.90	733	738
SLOGA Kranj	7835	7735	10,80	11.00	7,60	7,85
SLOVENUATURJST Boh. Bistrica	75,75	.	1038	-	735	-
SLOVENIJATURIST Jesenice	7638	77,15	1035	10.95	7.85	7,77
ŠUM Kranj	77.18	7735	1031	10.98	7.78	738
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka	7735	77.28	10,90	10,97	7.85	7,87
TJAŠA Kranj	al podatkov					
UKBŠk.Loka	7836	77.40	10,80	11.00	7.68	738
WILFAN Kranj	7738	7735	10,90	10.88	7.73	735
VHLFAN Radovljica, Grajski dvor	7738	77.20	10.89	10,96	7,73	7,88
POVPRKČNI TEČAJ	78.71	77.14	10.84	10.96	7,78	735
M Šparovcu v Avstriji je	ATS ob nakupu bla			ga po	10,80	tolarjev.
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije.
..x    ......     ,       tel.: 064/211387
Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz   Hotei[:%ri4 0^or
Varčevalci Asiste
Problematika deviznih hranilnih vlog, ki so jih slovenske _ . banke deponirale pri Narodni
Meno najprej zažagajo z zidno rezilko, nato vstavijo hidroizola- banki Sloveniji še ni dokončno cijski material in vbrizgajo injektirno maso. rešen, saj še ni "pokrit" del
Gozdarsko orodje
v Merkurjevih prodajalnah.
Od 10. do 31. januarja 10% POPUST
pri takojšnjem plačilu ali na posojilo.
Popust velja za naslednje izdelke:
nasajene kranjske sekire Bizovičar (od 0,60 do 1,80)
SANDVIK - priznana švedska kakovost: PVC zagozde (6300), Al-zagozde (6304), gozdarski metri, 15 m, gozdarska merila, 30 in 50 cm, verige za motorne žage v kolutu: (58 Al 100R 3/8, 58 JL 100 R 325, 50 R 100 R 3/8 mini, 63 B 100 R 404), meči za motorno žago: 13 577-56, 18 HS 58 SPNA, 15 40 63 SPNA, 16 40 63 SPNA STIHL, 17 DA 58 PRNA DOLMAR stroj za brušenje verig MIK, stroj za kovičenje   33 100, stroj za razkovičenje 32-100,
verige za motorne žage: 325 (64 in 65 čl.), 3/8 (60, 64, 68 in 72 čl.) 404 (60 in 72 čl.).
Verige za motorne žage: Black&Decker 3/8 mini (44 čl.), ISKRA DOLMAR 3/8 mini (52 čl.), Stihi 3/8 045/45 (66 čl), Stihi 404 051/53 (68 čl.).
In še POSEBNA PONUDBA:
(akcijski in popust z Merkurjevo kartico zaupanja je že vštet)
motorna žaga Tomos Husqvarna 61 FF 51.850,00 motorna žaga Tomos Husgvarna 266 SE  67.221,50
deviz, ki so jih banke do konca leta 1992 varčevalcem izplačale, niso pa bile še tako kot neizplačane priznane kot javni dolg. Vlada je zdaj pripravila zakon, po katerih bo tudi ta problem razrešen, gre pa za 493 milijonov mark, za kolikor naj bi se povečal javni dolg.
Terjatve slovenskih bank do Narodne banke Jugoslavije so ob koncu leta 1992 znašale 1.972 milijonov mark, v tem znesku so bile upoštevane tudi 6-odstotne obresti za leto 1991 in 1992. Po zakonu o poravnavanju obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog je bilo razrešenih 931 milijonov mark, v okviru sanacije bank pa so obveznice pokrile še približno 548 milijonov mark. Potemtakem ostane še razlika 493 milijonov mark, gre pa seveda za devizne hranilne vloge v bankah, ki niso bile vključene v sanacijo. • M. V.
Ljubljana, 5. januarja - Zveza potrošnikov se je odločila, da bo pomagala varčevalcem Asiste.
Pri Zavodu za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom Asista so ljudje varčevali zaradi pridobitve posojila, ker ga številni po več mesecih čakanja niso prejeli, zdaj zahtevajo vračilo vplačanih sredstev. Vendar jih je Asista obvestila, da najmanj pol leta denarja ne bo vračala, za kar pa ni nobene garancije. Podrobnejše informacije: ZPS Ljubljana, Linhartova 13, tel (061) 13 20 089 od 10. do 14. ure.
HRANILNICA LON
d. d. Kranj
Koroška 27, tel.: 064/223-777, fax: 064/211-337
HRANILNICA NE OBJAVLJA OBRESTNIH MER, KER VAŠE TOLARJE NAJBOLJE OBRESTUJE
PONOVNO KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav.
i CILJ, ČAS POTOVANJA, I I PR,JAVE	DATUM ODHODI	JCENA	PREVOZ	GOSTINSKE STORITVE	ijopis POTOVANJA
i RIM - VATIKAN g i KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 § SK0FJA LOKA   Tol.:620-960 f	24.2. 3.3.	I 199 DEM		nočitev zajtrk	1 OGLED RIMA IN 1 VATIKANA
I RIM- NEAPF.U - CAPRI - POMPEJI t 1 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 1 |SK0FJAL0KA Tel.:620-960	26.4.	I 415 DEM	j bus J	polpenz.	I OGLED RIMA, PO M [ PEJEV, VEZUVA
KAM NA KOSILO, VEČERJO ?
IME GOSTINSKEGA OBJEKTA
KRAJ
SPECIALITETE MEN U
GOSTILNA rVMmožk
GOSTILNA ZARJA Tel.: 49-305
GOSTILNA Pod Dobrno Tel.: 56 009
i RESTAVRACIJA W j TEL: 50-691
Pristavo pri Tržiča
iTrboje
j BREZJE pri Tržiču
i lihi t*i I P«N<»
vsaUeeirrsifsMtmdi« fM»nt«j«(ij»(!flroflitt
»domače knravf«. pečenke, [zelje, ža«ad. žolča, vsak« Isobato in nedeljo kosila
nedeljska kosilom vrsto jedi po naročilu
malico, kosilo., jed! po naiofilu
CENA		ODPRTO	
ikosile 600.00SIT		i vsak dan 9 23 j tel.: 57-585	
			
| kosilo j 600.00 SIT		1 vsak dan 11-23 |p«r sob.!! 01 I torek zaprto	
i kosilo 1500.00 SIT		s vsak don 13-23 1 so*, ned. 11-23 S ponedeljek zaprlo	
i»oW 1240 SIT 1 korito j 500 SIT		i vsak dani 24 i ptl.-sab 8-02 1 »od.,-proz. 10-24	
			
KMETIJSTVO
UREJA:CVETO ZAPLOTNIK
Vsak (berač) hvali svojo malho
Pred novim letom sem - to moram priznati - zašel tudi v domačo gostilno, kjer je bila pri topli peči ter ob pečenicah, zelju in Štefanu vina zbrana prijetna in zanimiva druščina. Trije kmetje in trije delavci so modrovali o tem, komu je dandanes bolje - kmetu ali delavcu. Čeprav sem slišal ie precej pogovorov na to temo, sem vseeno vlekel na ušesa in... Ja, kaj! Vse skupaj se je končalo tako, kot je bilo pričakovati in kot se je ie večkrat doslej: z razgretimi (rahlo opitimi) glavami, bentenjem, zaklinjanjem na sv. ... Če je bilo v začetku še slišati (spravno) ugotovitev, češ - "vsi, kmetje in delavci, smo v istem kotlu in enako občutimo teiave", je bilo potlej ob vsakem novem Štefanu vina manj strpnosti in pripravljenosti za razumevanje druge strani. Na dan so "vrela" ie tradicionalna nasprotja med delavci in kmeti, ki so se tokrat še posebej ostrila, ker je ena stran videla v sodobnem traktorju le trideset tisoč nemških mark vredno premoženje, druga pa le delovni pripomoček in strošek, ki ga je vse teije vračunati v prodajne cene kmetijskih pridelkov.
Po novem letu, ko je začel veljati spremenjeni pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, je bila moja prva (sluibena) pot v kranjsko Mlekarno, kjer so si zastavili zanimivo in resno vprašanje: kdo pri nas bolj pomaga vzdrievati socialni mir. Ali so to kmetje, ki z izkupičkom za prodano mleko pokrijejo (ob povprečni mlečnosti 3.800 litrov na kravo) le nekaj več kot 80 odstotkov ocenjenih pridelovalnih stroškov, ali je to mlekarna, ki pri litru sveiega mleka zaradi driavnega, administrativnega določanja cene "pridela" več kot osem tolarjev izgube? V kranjski Mlekarni so, na primer, izračunali, da so decembra za liter sveiega mleka v kartonski embalaii, dostavljenega v trgovino, iztriili 51,95 tolarja, medtem ko je bila "lastna cena mleka brez akumulacije" 60,24 tolarja. Razlika je -vsaj tako zatrjujejo - njihov prispevek za vzdrievanje socialnega miru in socialne driave, v kateri štiričlanska druiina (dva delavca in dva nepreskrbljena otroka) po podatkih ministrstva za delo, druiino in socialne zadeve porabi za hrano pribliino četrtino druiinskega proračuna, od tega šestino ali sedmino za nakupe mleka in mlečnih izdelkov. Ob tem, ko "mlekarji" ocenjujejo, da je strošek za nakup sveiega mleka v druiinskem proračunu v primerjavi z drugimi izdatki tako malenkosten, da bi driava lahko dvignila roko od cene, pa bi se verjetno delavci ob morebitni občutnejši podraiitvi spraševali tako, kot je bilo onega prednovoletnega dne slišati v domači gostilni: le kdo dopušča kmetom, da iziemajo obuboiano delavstvo...
Vprašanja, kdo ima več in kdo bolje iivi (delavci ali kmetje), kdo več prispeva k vzdrievanju socialnega miru v driavi (pridelava, predelava ali celo trgovina), so pri nas zelo pogosta (ne samo v gostilniških razpravah, ampak tudi v resnih političnih in strokovnih polemikah), v odgovorih pa je poleg resnih dokazov vedno tudi precej demagogije. Na kmetih so nekdaj rekli: vsak berač hvali svojo malho. In pribliino v tem slogu vsaka stran (delavska ali kmečka, pridelava ali predelava...) vidi le sebe in svoje probleme, navaja le argumente, ki so njej v prid in s prstom bolj ali manj odkrito kaie na drugo stran in na njene slabosti. • C. Zaplotnik
Predavanja
Tople grede in plastenjaki
Naklo - Aktiv kmečkih žena Naklo in kmetijska svetovalna služba vabita na predavanje mag. Marjana Jakšeta z Biotehniške fakultete o toplih gredah in plastenjakih. Predavanje bo v torek ob 16. uri v zadružnem domu v Naklem.
Bolezni na črevesju
Naklo - Dr. Avgust Mencinger iz Splošne bolnišnice Jesenice bo v sredo predaval ženam in dekletom z nakelskega območja o boleznih na črevesju in o tem, kako na to vpliva prehrana. Predavanje bo ob 19. uri v zadružnem domu v Naklem.
Prehrana krav
Kranj - Kmetijska svetovalna služba organizira v torek ob 10. uri v zadružnem domu na Primskovem v Kranju predavanje o prehrani krav in o vplivu prehrane na delež tolšče in beljakovin v mleku. Predaval bo dipl. inž. Franc Pavlin, specialist za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ.
lani
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo
LES PRAVE a A KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 060B-41-349, /es pa lahko pripeljete vsak dan med G. In 15. uro.
Kroni
Spremenjeni pravilnik o Strožja me:	določanju odkupne cene kravjega mleka ii    •            ivi  i   i  ii i rila m manjši dodatki	
Po novem bo nagrajeno le mleko, ki h kot sto tisoč mikroorganizmov.		»o v mililitru vsebovalo manj
Kranj, 5. januarja • Spremenjeni pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, ki je začel veljati z novim letom, je po eni strani še zaostril merila za oddajanje mleka, po drugi pa je zmanjšal dodatke za kakovostno mleko. Po starem pravilniku je bil, na primer, za mleko ekstra kakovostnega razreda (do 50 tisoč mikroorganizmov v mililitru) 15-odstotni dodatek na izhodiščno ceno, po novem je le 10-odstotni.
niku, ki je določil tudi spodnjo mejo vsebnosti beljakovin v mleku, pa odbitka ne bo več.
Po starem pravilniku je bilo štetje mikroorganizmov v mililitru mleka obvezno za vse kmetije, ki so na leto oddale v mlekarno več kot 15 tisoč litrov mleka, po novem je ta meja
Rostavljena na 10 tisoč litrov. Ta Gorenjskem je ta določba brez pomena, saj so presku-redelnici!
razred      delež beljakovin (v %)
dodatek na izhodiščno ceno (v %)
To, kar je bilo pričakovati, se je z novim letom tudi zgodilo: Slovenija je pri odkupu mleka "uzakonila" merila, kakršna je sprejela Evropska skupnost. Že pravilnik, ki je pri nas začel veljati sredi lanskega poletja, je precej zaostril merila za oddajanje in plačevanje mleka, novi je še ostrejši. Stari pravilnik je s 5- do 15-odstotnim dodatkom na izhodiščno ceno nagrajeval vse mleko, ki je v mililitru vsebovalo do tristo tisoč mikroorganizmov, po novem bo s 5- do 10-odstotnim dodatkom nagrajeno le mleko z mani kot sto tisoč mikroorganizmi. Ce je stari pravilnik dal mlekarnam proste roke, da so za mleko Četrtega kakovostnega razreda (od 800 tisoč do treh milijonov mikroorganizmov v mililitru) same določile do 30-odstotni odbitek od izhodišče cene, je spremenjeni določnejši: odbir> tek za takšno mleko je 30; odstotni. Ker pravilnik določa
merila za plačevanje le za mleko, ki vsebuje do tri milijone mikroorganizmov v miliK-tru, je očitno, da mlekarne do mleka slabše higienske kakovosti (z več kot tremi milijoni mikroorganizmov) nimajo nikakršne obveznosti. To (bržkone) pomeni, da ga lahko zavrnejo oz. ga ne plačajo.
Brez odbitkov za beljakovine
V kranjski Mlekarni, kjer so do novega leta plačevali mleko na osnovi sedmih kakovostnih razredov (prvim štirim iz pravilnika so za mleko z več kot 800 tisoč mikroorganizmov v mililitru dodali še tri z 10-, 40-in 50-odstotnim odbitkom od izhodiščne cene), bodo odslej povsem upoštevali razrede, ki jih vsebuje spremenjeni pravilnik. Enako bodo ravnali pri beljakovinah: po dogovoru, ki so ga Mlekarna ter zadruge in
I.
n. m.
IV.
Poglejmo, kako bodo mlekarne po novem plačevale mleko! V oklepaju navajamo, kakšni razredi, dodatki in odbitki so veljali do novega leta.
kakovostni razred
število mikroorganizmov v mililitru mleka
dodatek na izhodiščno ceno ali odbitek (v %)
nad 3,36 od 3,26 do 3,35 od 3.16 do 3,25 od 2,80 do 3,15
sanje
Skoraj polovica y ekstra razredu
/ V kranjski Mlekarni je bila novembra skoraj po* lovica vsega mleka v ekstra razredu (do 50 tisoč mikroorganizmov v mililitru), 18 odstotkov v prvem (od 50/flo 100 tisoč), 17 odstotkov v drugem (od 100 do 300 tisoč) in 13 odstotkov v tretjem razredu (od 300 do 800 tisoč mikroorganizmov). Le nekaj več kot tri odstotke7 odkupljenega mleka je bilo v razredih, za katere so po starem pravilniku predvideni odbitki od izhodiščne cene. Mlekarna je na podlagi takšnih rezultatov samo za nagrajevanje higienske kakovosti izplačala kmetom in posestvom 63 milijona tolarjev, medtem ko je bilo odbitkov le za 360 tisoč tolarjev;
E-ekstra do 50.000 (do 50.000) + 10 (+15)
I. 50.001 do 100.000 ( 50.001 do 100.000)   + 5 (+10)
II. 100.001 do 400.000 (100.001 do 400.000)     0 (+ 5)
III. 400.001 do 800.000 (300.001 do 800.000)      -5 ( 0)
IV. 800.001 do 3 milij. (800.001 do 3 milij.) - 30 (do -30)
posestva sprejeli na osnovi starega pravilnika, je za mleko z manj kot 3,05 odstotka beljakovin veljal do novega leta dvoodstotni odbitek od izhodiščne cene, po novem pravil-
+ 7 + 5 + 3 0
mleka z reduktaznim testom že opustili.
Če mleko vsebuje več kot 750 tisoč somatskih celic...
Kot je znano, je konec lanskega julija začel veljati pravilnik o ukrepih za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje vnetja vimena pri kravah. Po tem pravilniku se šteje, da je krava zbolela za kliničnim vnetjem vimena, če kaže klinična znamenja bolezni, njeno mleko pa je spremenjeno, in za subkliničnim vnetjem, če je v enem mililitru več kot 500 tisoč somatskih celic. Če je pri posameznem pridelovalcu v skupnem vzorcu mleka v treh zaporednih mesecih povprečje celic večje od 400 tisoč, je v hlevn že treba izvesti ukrepe za izboljšanje razmer. Spremenjeni pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka je za tiste, ki ne bodo spoštovali lani sprejetega pravilnika o mastitisu, predvidel tudi "kazen": mleko, ki vsebuje v enem mililitru več kot 750 tisoč somatskih celic, ne more biti razvrščeno višje kot v tretji razred, za katerega je predviden petodstotni odbitek od izhodiščne cene. Število somatskih celic bodo ugotavljali dvanajstkrat na leto. • C. Zaplotnik
posezonska i* axp i* o daj a od 10. 1. do 23. 1. 1994
konfekcija. - pletenine -srajce - foltige
znižane cene do 40%
dodatni popust  *m • za člane    kluba %OfcjUAs
posezonska razprodaja izdelkov BENETTON 30% znižane cene - vveleblagovnici Globus
Kmečke žene v Dobrno
i Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe pripravlja ob koncu januarja za kmečke žene "vikend paket" v zdravilišču Dobrna. Udeleženke bodo krenile na pot z avtobusom, ki bo izpred zadružnega doma v Žireh odpeljal v petek, 28. januarja, ob 13.30, potlej se bo ustavljal na vseh postajah do Škofje Loke, izpred stavbe kmetijsko gozdarske zadruge v Škofji Loki bo krenil od 14. Uri, vrnil pa se bo v nedeljo v -večernih urah. Cena izleta je 7.740 tolarjev. Otroci do sedmega leta starosti imajo brezplačno bivanje, otroci, stari od sedem do deset let, pa polovični popust. Prijave z vplačilom 1.000 tolarjev sprejemajo v tajništvu kmetijsko gozdarskih zadrug Škofja Loka in Šora Žiri. • CZ.
Kam s certifikati
Zadružništvo oblikuje svoje sklade
I Ljubljana - Zadružni poslovni sistem, ki ga sestavljajo Zadružna zveza Slovenije s 105 kmetijskimi in gozdarskimi zadrugami, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije s 65 HKS-i, Slovenska zadružna kmetijska banka, Zadružna kmetijska družba in Zadružna turistična agencija Vas, se pripravljajo na ustanovitev večih investicijskih skladov, v katere bodo državljani lahko vložili svoje certifikate.
Ker v zadrugah po uveljavitvi zakona o zadrugah ni več družbenega kapitala, nekdanje družbeno premoženje pa je postalo zadružna lastnina, ki je zasebna in nedeljiva lastnina zadružnikov, kmetje in zadružni delavci ne morejo zamenjati svojih certifikatov v zadrugah, ampak morajo iskati druge možnosti, predvsem delnice drugih podjetij in delnice investicijskih skladov. V zadružnem poslovnem sistemu so se odločili, da bodo ustanovili več takih skladov, in še družbo, ki bo upravljala z njimi. Ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli pol milijona imetnikov certifikatov, ki so lastninsko in poslovno povezani z zadružništvom in se kažejo kot možni vlagatelji v sklade. Državljani, ki se bodo odločili za takšno možnost, bodo prek sklada dobili delček delnic v več podjetjih, ki se bodo privatizirala. • CZ.
SKB BANKAM.
Glavni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc
PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH
MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d.d. od 1.1. 1994 dalje obrestuj« tolarski sredstva občanov i naslednjimi obrestnimi merami:
letne mesečne obrestne mere     obrestne mere
VPOGLEDNA SREDSTVA
- hranilne vloge -liro računi -računi tujih fe. oseb -tekoč računi
- dovoljena prekoračitev
- nedovoljena prekoračitev
VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev -nad 24 do 36 mesecev
• nad 36 mesecev VEZANI DEPOZITI -od 31 do 60 dni -od31 do 60 dni*
devizna klavzula
• od61do90dni
• od 91 do 120 dni
• od 121 do 180 dni
- od 181 dni (b1 leta -nadi leto •nad 2 M -nad3leta
Banka obračunava obresti na konformni način.
Opombe:
Rp~ rast cen na drobno v preteklem mesecu R U rast cen na drobno v tekočem mesecu 'najnižji znesek vezave z devizno klavzulo je 1000 DEM v tolarski protivrednosti.
Pri vezavi depozitov nad 100.000,00 SfT se obrestni meri prišteje odstotne točke glede na višino zneska depozita:
odstotne točke ■ nad 100.000,00 do 500.000,00 SIT 0,50 -nadmm,00SITdo1.000.000,00SIJ 0,75 •nad 1.000.000,00 SIT 1,00
Obiščite nas v:
- poslovni enoti Gorenjska, Titov trg 4b v Škofji Loki, tel: 064/622-955
- ekspozituri Kranj C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663
- agenciji Radovljica, Šercetjeva 18, tel: 064/ 714-409
- agenciji Škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567
- agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064/ 76-044
80% mesečne	1,20%
stopnje rasti cen	
na drobno	
Rp+15%	2,71%
Rp + 2S%	3,44%
Rt+ 10,5%	
Rt+11%	
Rt +11,5%	
Rp + 7,5%	2,13%
D+10%	
Rp + 8%	2,17%
Rp + 8,5%	2,21%
Rp + 9%	2,25%
Rp+10%	2,32%
Rt+10,5%	
Rt+ 11%	
«f+ 11,5%	
Petek, 7. januarja 1994
UREJA: Vilma Stanovnik
ZAVAROVALNICA TRIGLAV JE POKROVITELJ ALPINCEV ZAHODNE REGIJE
MLADI SMUČARJI PO POTEH VZORNIKOV
Medtem ko Kranjska Gora gosti najboljše veleslalomiste in slalomiste sveta, se slovenski nasledniki Jureta Koširja, Gregorja Grilca, Špele Pretnar, Alenke Dovžan in ostalih naših fantov in deklet merijo na tekmovanjih v otroških kategorija.
Radovljivca, 4. januarja - Konec lanskega leta so s tekmovanji začeli tudi slovenski smučarji v otroških kategorijah. Tekmovanja potekajo v treh regijah: vzhodni, kjer tekmujejo mladi smučarji s Koroškega, Maribora in Celja, v centralni, kjer tekmujejo smučarji iz Ljubljane, Dolenjske in Notranjske, ter zahodni, kjer tekmujejo mladi smučarji z Gorenjskega in Primorskega. Tekmovanja v posameznih regijah so izbirna za državna tekmovanja, tekmovalci pa so razdeljeni na kategorije mlajših deklic in dečkov ter starejših deklic in dečkov.
Na tekmah zahodne regije tekmujejo mladi smučarji m smučarke iz štirinajstih gorenjskih in sedmih primorskih smučarskih klubov. Za tekmovanja se je letos prijavilo več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk, ki se bodo v letošnji sezoni pomerili na skupno šestdesetih tekmah. "Mladi smučarji so do sedaj tekmovali pod imeni različnih pokroviteljev, mislim pa, da je zanje nova spodbuda, ker bodo imeli letos podporo naše največje zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav iz Kranja in Nove Gorice. Verjamem, da bomo s tem dvignili ugled tekmovanja in da bo to za mlade še večja spodbuda," je na ponedeljkovi predstavitvi letošnjih tekmovanj v zahodni regiji poudaril Janez Šolar. Predstavnik kranjske enote Zavarovalnice Triglav Aleksander Troha pa je mladim smučarjem zaželel čimveč tekmovalnih uspehov doma
in na tujem, ter predvsem športen boj.
Zavarovalnica Triglav je za mlade smučarske upe prispevala priznanja,"medalje, pokale in diplome za vsa tekmovanja, pa tudi opremo za njihovo izvedbo - od štartnih številk do zastavic.
Vsa tekmovanja zahodne regije bo letos vodila tekmovalna skupnost zahodne regije pri Športni zvezi v Radovljici, v okviru regije pa bo sestavljena tudi otroška in mladinska regijska reprezentanca. Ta ima v programu 20 skupnih treningov na snegu. Ekipo 24 deklic in 22 dečkov, tako imenovano otroško regijsko reprezentanco, vodita Bojan Kavčič iz Radovljice in Tomaž Štunn iz škofje Loke, regijsko mladinsko reprezentanco v kateri je 15 mladink in 31 mladincev pa vodita Slavko Zupane iz Kranja in Roman Podlipnik iz Blejske Dobrave. * V. Stanovnik
SMUČANJE
ZAČETEK TEKMOVANJ ZAHODNE REGIJE
Smučarski klub Domel iz Železnikov je tik pred novim letom na smučišču na Soriški planini izvedel prvo tekmovanje zahodne regije v sezoni 1993/94, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav.
Tekmovanja v veleslalomu za dečke in deklice se je udeležilo 65 deklic in 107 dečkov. Žal so se tekmovanja zaradi slabih snežnih razmer začela dokaj pozno, tako da bo ocena in pregled kvalitete tekmovalcev zahodne regije pred začetkom državnih tekmovanj, ki se bodo začela konec tedna, nekoliko okrnjen.
Rezultati: mlajše deklice: 1. Lea Dabič, Bohinj, 2. Daša Zupan, Tržič, 3. Maja Mohorič, Domel Železniki, 4. Neža Osovmkar, Alpetour, 5. Spela Jelene, Jesenice, 6. Miša Kobal, Jesenice.
Starejše deklice: 1. Urška Čadež, Tržič, 2. Andreja Šinkovec, Alpetour, 3. Katja Jerala, Alpetour, 4. Andreja Gašperin, Blejska Dobrava, 5. Lea Hren, Alpetour, 6. Klara Debeljak, Radovljica. .      niifnF¥\TTI 7T7
Mlajši dečki: 1. Jure Pogačar, Triglav, 2. Aleš Pisk, Rudar Idrija, \J \ Ul A P K I K T I f I I V 3. Leon Pisk, Rudar Idrija, 4. Tomaž Potočnik, Radovljica, 5. 1 J\M9MJUlW) * ^ 1 Klemen Skube, Jesenice, 6. Deni Vučič, Kanin Bovec.
Starejši dečki: 1. Gašper Tarman, Bled, 2. Peter Draksler, Triglav, 3. Andi Viser, Gorica, 4. Luka Šorli, Triglav, 5. Marko Zupan, Kranjska Gora, 6. Janez Poklukar, Bled. • Janez Šolar
Najboljši med mladimi slovenskimi smučarji in smučarkami pa ob začetku sezone pravijo:
Lea Dabič iz Bohinjske Bistrice: Sem
članica Smučarskega kluba Bohinj, hodim v šesti razred, trenirati pa sem začela v prvem razredu. Moja trenerja v klubu sta Jaka Žnidar in Zdravko Ravnik, v klubu pa smuča tudi sestra. Žal je letos prenehalo trenirati kar nekaj mojih sovrstnikov, nekateri zaradi šole, drugi zaradi zdravja, tako da nas je v klubu trenutno samo devet, i Vztrajamo tisti, ki imamo smučanje res radi, in ki dosegamo tudi dobre rezultate. V lanski sezoni sem bila najboljša med cicibankami in prva v svojem letniku, letos pa računam, da bom zmagala v kategoriji mlajših deklic in da bom odšla tudi na kakšno večje tekmovanje.
Andreja Šinkovec iz Škofje Loke: "Ker je smučala tudi moja prijateljica Maja, sem v drugem razredu začela trenirati v Smučarskem klubu Alpetour. V klubu ie bil do te sezone tudi moj brat, ki pa se je letos odločil, da preneha s treningi. Sama pa vztrajam, saj sem letos prišla v slovensko reprezentanco in mi je to nova spodbuda za sicer naporne treninge. Želim si, da bi v reprezentanci tudi ostala in ie v tej sezoni šla na kakšno močno mednarodno tekmo in se tam tudi dokazala." Peter Draksler iz Preddvora: "Stric Matjal Peneš me je učil smučanja le od malega in še sedaj, ko obiskujem osmi razred in sem član slovenske reprezentance (ter član SK Kranj) je moj trener. Lani sem zmagal v Pokalu Gorenjke, poleg dobrih rezultatov pa me v smučariji drli tudi veliko veselje do tega športa. Zato si lelim, da bi šel v tej sezoni na čimveč mednarodnih tekmovanj in da bi se .. ,<*4li* tam čimbolje uvrščal. Naslednje leto pa nameravam nadaljevati šolo na škofjeloški smučarski gimnaziji."
Gašper Tarman z Jesenic: "Smučati sem začel le v mali šoli, na sneg pa me je zvabil prijatelj. Sedaj sem član SK Bled, da vztrajam pa so "krivi" predvsem rezultati, ki so vsako leto boljši. Lani sicer nisem bil preveč zadovoljen, letos pa mi je uspelo le na prvi tekmi zahodne regije zmagati. Nova spodbuda, tako zame kot za moje klubske prijatelje in sploh nas vse mlade smučarje, pa so gotovo tudi ti zadnji uspehi naših reprezentantov na tekmah svetovnega pokala. Seveda si mi letimo po njihovi poti, vprašanje pa je, kako nam bo uspelo. Vendar do takrat imamo še nekaj časa in marsikaj se bomo še naučili."
ZASLUŽENA ZMAGA BLEDA
Bled, 4. januarja - Hokejisti Bleda so v gorenjskem derbiju povsem zasluženo premagali moštvo državnega prvaka Acroni Jesenice $4:2. Kakih 1200 gledalcev, kolikor se jih je zbralo v blejski športni dvorani, pa je bilo s prikazanim hokejem prav gotovo zadovoljnih.
Kljub temu da se je prva tretjina končala brez zadetkov, sta si obe moštvi priigrali nekaj lepih priložnosti, najlepše pa je v 5. minuti zamudil napadalec Jesenic Razinger, ki je iz neposredne bližine zgrešil prazen gol. Na začetku druge tretjine so Jeseničani povedli, strelec pa je bil Marko Smolej. Ob tem so imeli gostje »gralca več na ledu. Le tri minute kasneje pa so hokejisti Bleda rezultat izenačili. Veteran v domačem moštvu Nace Kavec se je iznenada odločil za strel proti golu z leve strani, vratar Drozdov je nespretno posredoval, ploščica pa je na veliko veselje domačih navijačev končala v mreži.
V zadnji tretjini so hokejisti Bleda najprej z golom Šuvaka
Eovedli z 2 : 1, Jeseničani pa so še enkrat v 51. minuti preko adikova z igralcem več izenačili. Že minuto kasneje pa je bil ponovno uspešen Zvone Šuvak, ki je tokrat pokazal eno svojih najboljših iger v dresu Bleda. Dve minuti pred koncem pa je mladi Poljanšek postavil končni rezultat srečanja 4 : 2 za Bled.
Srečanje je bilo ves čas izredno kvalitetno, zmaga pa je povsem zasluženo pripadla hokejistom Bleda, ki so znali izkoristiti priložnosti, medtem ko so državni prvaki igrali vse preveč neučinkovito. Vse pohvale zasluži vratar Bleda Zvone Bolta, ki je branil nemogoče in ima ob Zvonetu Šuvaku tudi največ zaslug za zmago svojega moštva. • Iztok Jakopin
SLAVIJA DANES V PODMEŽAKLJI
Jesenice, 7. januarja - V 16. kolu drugega dela državnega hokejskega prvenstva se bodo pomerile ekipe Inntala Celja in Triglava, Leljak Maribora in Bleda, edino srečanje na Gorenjskem pa bo danes ob 18. uri v Podmežaklji, kjer državni prvaki, Acroni Jesenice, gostijo Jato Slavijo.
Sicer pa ima po torkovi zmagi nad Inntal Celjem v Ljubljani 7:4 (M. 3:1, 3:2) največ možnosti za zmago po drugem delu prvenstva (in osvojitev naslova pokalnega zmagovalca) ljubljanska Olimpija Hertz, ki na lestvici vodi z 28 točkami, Celje ima 21 točk, Acroni Jesenice 17, Bled pa pred današnjim kolom 12. • V.S.
Gorenjska mladinska šahovska šola - Šahovska zveza Gorenjske organizira šahovsko šolo po posebnem programu za vse, ki želijo napredovati v šahu. Šola bo potekala ob sobotah od 9. do 12.30 ure v prostorih Fakultete za organizacijske vede na Tomšičevi 7 v Kranju, začela pa se bo jutri, 8. januarja. Izvedbo šole je prevzelo podjetje Monet, računalniško podprt bilten pa bo izdalo podjetje TIM -inženiring iz Kranja. Predavatelj bo Boris Ciglič, mojstrski kandidat iz Kranja. Pristopnina za šolo je 12 tisoč tolarjev, prijave pa sprejemajo še na dan začetka šole.
Turnir v malem nogometu na Podnu - Športna dvorana Poden je organizator že 11. tradicionalnega turnirja v malem nogometu, ki se bo igral v drugi polovici meseca januarja. Prijave do torka, 11. januarja, ko bo ob 19. uri tudi žrebanje, sprejemajo po telefonu 622-460 ali 622-463.
Koledar športnih prireditev - Športna unija Slovenije je sporočila, da je izšel koledar športnih prireditev za letošnje leto. Naročite ga lahko po ugodni ceni 170 SIT na Športni uniji Slovenije, Tabor 14, Ljubljana. • V.S.
Kegljanje na asfaltu - Kegljaški klub Jesenice in Športna zveza Jesenice pripravljata za naslednjo soboto, 15. januarja, občinsko prvenstvo v kegljanju na asfaltu. Tekmovalo se bo v ekipni konkurenci in posamezno, ženke pa le posamično. Prijave do 10. januarja sprejemajo na ŠZ Jesenice po telefonu 81- 579, kjer je moč dobiti tudi dodatne informacije.
Turnir v badmintonu - V telovadnici ŽIC - a na Jesenicah bo to nedeljo, 9. januarja, rekreativni turnir v badmintonu. Na turnirju bodo tekmovali v naslednjih kategorijah: ženske, moški do 35 let in moški nad 35 let. Še vedno so možne prijave, kajti žrebanje bo na dan tekmovanja ob 8. uri v telovadnici. Dodatne informacije dobite v okrepčevalnici Pod gozdom na Jesenicah, tel.81 658. • BJ.
Teki na Osankarici preloieni - Zaradi 31. pohorske Zlate lisice, ki bo v Mariboru 22. januarja, so smučarski teki na 7- in 20-kilometrski progi na Osankarici preloženi na 5. marec. Prijave, ki jih za tekače zbira Svetovanje Bobek v Kranju, tako veljajo za preloženi datum. Ta dan bo ob 6. uri peljal poseben avtobus z Bleda s postankom v Kranju. • S.B.
AVTO SOLA
Škofja Loka, Frankovo nas. 157 ^633-114,620-211,310-222
MARTIN GORENEC,
TRENER KOŠARKARJEV TRIGLAVA
IMAMO MLADO, A DOBRO EKIPO
Kranj, 7. januarja - V jesenskem delu letošnje sezone so košarkarji kranjskega Triglava že nekajkrat navdušili svoje navijače. Čeprav je ekipa prvenstvo pričakala precej pomlajena, si tudi v nadaljevanju obetajo dobro igro in ob koncu uvrstitev med najboljša slovenska košarkarska moštva. O načrtih ekipe pa smo se pred sobotno pomembno tekmo z ekipo Savinjske Polzele (v dvorani na Planini jutri ob 20. uri) pogovarjali s trenerjem Martinom Gorencem.
Potem ko ste tri leta trenirali domžalski Helios ste se pred letošnjo sezono vrnili k Triglavu. Ta čas je bilo v klubu kar nekaj sprememb. Kaj pa je razlog, da ste ponovno prevzeli moštvo?
"Res je bilo v teh letih kar nekaj sprememb, od reorganizacije lig in igranja Triglava v SBA ligi, do seveda igralskih sprememb pred začetkom te sezone. Tako je Triglav ostal brez Željka Bošnjaka, ki je odšel v Litijo in Dušana Mitiča, ki se je vrnil v Škofjo Loko. Klub se je odločil za še enega tujca, Mladžena Džina, ostali del ekipe pa sestavljajo večino mladi igralci, ki pa jih je v Kranju vedno dovolj. Prav dejstvo, da se v Kranju dobro dela z mladimi in da tudi sam rad delam z mladimi igralci, pa je odločilno prispevalo k temu, da sem se po treh letih iz Domžal vrnil v Kranj. Moram namreč povedati, da je ekipa v povprečju stara dvajset let. Zato tudi v tej sezoni nimamo velikih rezultatskih ciljev. Glavni pa nam je, da se uvrstimo do šestega mesta in s tem drugo leto v I. slovensko ligo. "
Dobri mladi igralci so bili vselej odlika Triglava, navadno pa so v najboljših letih zapuščali klub in odhajali drugam, največkrat k Olimpiji.
"To je res, vendar pa mislim, da se stanje v zadnjem času vendarle spremenilo. Prej je bila Olimpija edina, ki je nastopala v različnih rangih tekmovanj, sedaj pa so možnosti razdeljene na šest klubov in Olimpija ni več tako zanimiva. Seveda pa v klubu ostaja problem pomanjkanja denarja, šepa tudi organizacija kluba, in to je tisto, kar še vedno odganja dobre igralce. Vendar pa se trenutno trudimo, da bi delo kluba spremenili. Upam, da bomo pri tem uspešni in da bomo mlade v prihodnje lahko zadržali v Kranju."
V prvem delu prvenstva ste bili lahko zadovoljni z igro, pa tudi drugi del se je za ekipo dobro začel, saj ste trenutno na vrhu zelene skupine. Od sedaj naprej pa bo pomembno vsako srečanje.
"Res smo drugi del začeli z dvema zmagama. Najprej smo doma premagali Rogaško, nato pa v Sežani še Kraški zidar. Tako smo po dveh kolih drugega dela na vrhu lestvice in želimo si, da bi to soboto doma premagali še ekipo Savinjske Polzele. Vendar pa to ne bo lahko, saj je Polzela ena boljših slovenskih ekip, kak je dokazala z uvrstitvijo v finale slovenskega pokala, za nas pa je bila letos vedno neugoden nasprotnik. Tako je rezultat naših letošnjih srečanj s Polzelčani 3:0 v njihovo korist, upam pa, dase bo razmerje spremenilo že po sobotni tekmi, da bomo vendarle zmagali. Novoletne praznike smo namreč izkoristili za dober trening, prosti smo bili le dva dneva."
Za večino športnikov veliko pomeni tudi spodbuda s tribun. Letos so se spričo dobre igre vašega moštva v dvorano na Planini začeli nanje vračati tudi ljubitelji košarke in vaši navijači. Kaj za ekipo to pomeni?
"Mislim, da so solidne igre moštva res pripomogle, da je na tribunah vse več navijačev. Upam pa, da jih bo sedaj, ko se začenja zares, ko bo pomembna vsaka tekma, še več. Naj samo povem, da so za to soboto iz Polzele že napovedali številno navijaško ekipo, okoli dvesto navijačev, zato si tudi mi želimo podpore s tribun. Obljubim lahko, da se bomo kljub neugodnemu nasprotniku potrudili in skušali zmagati. Nato bomo v drugem delu še štirikrat igrali doma in trikrat v gosteh in čeprav imamo precej slab žreb načrtujemo, da bomo lahko dosegli cilj - to pa je uvrstitev med štiri najboljše v zeleni skupini in nato igranje v super ligi skupaj s štirimi ekipami, ki nastopajo v SBA ligi." • V. Stanovnik, foto: G.Šinik
instalacije
INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 55
razpisuje po sklepu Delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
SOBE s souporabo sanitarij
v velikosti 17,70 kvad. m., Groharjevo naselje 4, Škofja Loka. Objekt leži na parceli št. 434 in je vpisan pod vložno št. 567, k.o. Stara Loka.
Izklicna cena je 1.060.587,00 SIT.
Javna dražba bo 24. januarja 1994, ob 12. uri na sedežu podjetja, Kidričeva c. 55, v Škofji Loki.
Ogled stanovanja je možen po predhodnem dogovoru po telefonu 064/631-271, kjer lahko dobite podrobnejše informacije.
Vsak udeleženec mora pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene na žiro račun št. 51510-720-1-11170.
Podrobnejša pravila dražbe bodo razglašena neposredno pred začetkom.
Kranjska Gora pred tekmo za svetovni pokal
Tomba prebiva v nekem skrivnem apartmaju
Svetovni pokal je imenitna promocija Kranjske Gore in Slovenije.
Kranjska Gora, 6. januarja - Vsi, ki pripravljajo tekmi za svetovni pokal, tudi nekaj zaslužijo. Pričakujejo izjemno veliko navijačev iz Italije in tudi iz sosednje Avstrije. Točili bodo tudi alkohol, a poostrili kontrolo.
Ob koncu tedna bo Kranjska Gora spet prizorišče slalomske in veleslalomske tekme za svetovni pokal, dolga leta Pokal Vitranc imenovane. Kako se tako majhen kraj, kot je Kranjska Gora, pripravlja na tako zahtevni tekmi, smo se pogovarjali z dolgoletnim turističnim delavcem in generalnim sekretarjem Pokala Vitranc Vojte-hom Budinekom-
»Prireditev se z letošnjim letom imenuje tekmovanje za Kompas Holidavs Cup, kajti pred mesecem dni smo se s Kompasom dogovorili, da postane sponzor te prireditve. Svetovni pokal iz Kranjske Gore je v samem vrhu prireditev za svetovni alpski pokal, saj bodo letos direktne prenose spremljali v kar šestnajstih državah.
Jure Franko govori japonsko
Poleg Nemčije. Italije, londonskega BBC, Švedske, Belgije in drugih, bo tekmo prenašala tudi neka ameriška televizijska družba in celo japonska. Da bo šla televizijska slika o prireditvi v Kranjski Gori tudi na Japonsko, se moramo predvsem zahvaliti našemu nekdanjemu smučarju Juretu Franku. Ko je tekmoval v Združenih državah, je predstavljal ameriško mesto Park City na Japonskem. Zelo uspešno, kajti Park Citv ima prav po zaslugi Jureta Franka veliko japonskih gostov, že tretje leto pa je na Japonskem znana tudi Kranjska Gora, saj na pokal k nam Jure pripelje kar precej Japoncev. Zanimivo je, da vedno bivajo v hotelu Kompas v Kranjski Gori in da Jure prav dobro govori japonsko - zato ima vedno okoli sebe precej Japoncev, ki ga sprašujejo to in ono.
Tekmovanje za Kompas Holidavs Cup je zahtevno predvsem v tem, ker je treba
?oskrbeti za toliko nastanitev, ermini so znani že leto dni prej - že danes, denimo, vsi kranjskogorski hotelirji vedo, da bo ob koncu leta v Kranjski Gori tekmovanje 20. in 21. decembra in da bodo tekmovalne ekipe prišle že 18. decembra. Kljub temu pa vedno prihaja prav pri nastanitvah do nekaterih problemov.
Italijanski gostje nočejo oditi
Letos je bilo okoli božiča in
za novega leta v Kranjski Gori kar precej snega, zato je tudi zelo zasedena. Gostje, ki so tu preživeli božič in pričakali novo leto, naj bi odšli okoli 6. januarja, a ker je lepo vreme in smuka idealna, so si številni želeli, da bivanje podaljšajo. Predvsem italijanski gostje, ki čakajo prav na tekmo m na svojega Alberta Tombo. Nismo mogli drugače kot tako, da smo jim ponudili bivanje v blejskih hotelih, kajti številni so že davno rezervirali termin ob koncu tedna.
Ob takih tekmovanjih je v hotelih prav posebno stanje: hotelirji semorajo prilagajati temu, da v zadnjem času ponudijo tekmovalcem in njihovim spremljevalcem bogat samopostrežni zajtrk, nato pa ustreči slehernemu, ki pride na kosilo. Prvi tekmovalci, ki na progi izpadejo, so namreč v hotelu lahko že ob 11. uri dopoldne.
V Kranjski Gori še posebej skrbimo, da je kraj lepo urejen in smo zato prosili krajane, naj novoletne okrasitve hiš in pročelij obdržijo še v času tekmovanja.
Vojteh Budinek
Žrebanje bo v petek in v soboto ob 18. uri v teniški dvorani Casinoja v Kranjski Gori. V soboto, denimo, bo na javnem žrebanju ob spremljajoči glasbi in zabavnem vzdušju žrebanje potekalo tako, da bo v petnajst startnih številk oblečenih petnajst lepih manekenk. Tekmovalci jim bodo sami morali potem sneti majice s številkami.
Slalomsko in veleslalomsko progo v Podkorenu pripravljajo žičničarji, alpski smučarski klub Kranjska Gora, smučarji iz drugih klubov, na pomoč pa je prišlo tudi 40 vojakov iz Bo-
Kranjska Gora je vsa v pričakovanju slalomske in veleslalomske tekme za svetovni pokal.
Manekenke
kot startne številke
Poskrbeti moramo za primerno otvoritev in bo tako v petek zvečer povorka godbe na pihala z baklado smučarske šole in pogostitvijo vseh, ki bodo prišli na otvoritev. Otvoritev bo za hotelom Larix, kasneje pa bo pred hotelom Prisank zabava. Tudi način žrebanja, ki je vedno javno in na katerega vabimo vse, ki jih to zanima, mora biti atraktiven, zabaven. Startne številke se žrebajo tako, da mora najboljših petnajst tekmovalcev priti na žrebanje, kjer sami izberejo štartne številke.
hinjske Bele. Če gledamo tekmovalno, je kranjskogorska sla-lomska programa zaradi dolžine in konfiguracije terena odlična, veleslalomska proga pa je nekoliko prekratka.
Tomba se skriva pred navijači
Letos je padlo dovolj snega, zato ni nobenih skrbi, da tekme ne bi bilo. Zadnje dni je padal dež, kar je progi samo koristilo, saj je sneg postal bolj »kom-. Na progi je vsak dan osem brizgaln.
Mednarodna zveza določa, kdo postavi vratica na progi. V
Za cepljenje proti gripi je še čas
Prihaja pekinška gripa?
Prehladna obolenja polagajo v postelje tudi številne Gorenjce, medtem ko pričakovanega virusa gripe A laboratorijske raziskave še niso dokazale.
Kranj, 7. januarja - Kot je povedala dr. Šimenkova iz Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju, so domnevno gripo doslej na Gorenjskem prijavili samo iz radovljiškega zdravstvenega doma. Do srede tedna so našteli 50 primerov.
Za preventivno cepljenje proti gripi je še čas, pravi dr. Marija Simenko. Cepijo v Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju, cepivo stane 500 tolarjev. Za letošnje preventivno cepljenje so naročili in dobili 5432 doz cepiva, ki so jih razposlali tudi po gorenjskih zdravstvenih domovih, podatka, koliko je bilo porabljenih, pa še nimajo. Po njihovi oceni je bilo cepljenje dokaj uspešno; pred novoletnimi
prazniki je bilo nekaj zatišja, zdaj pa spet pričakujejo večji naval.
IC zdravnikom namreč prihaja vse več bolnikov s prehladnimi obolenji, ki jih povzročajo različni virusi,
f)ričakovanega virusa A pa aboratorijsko še niso dokazali. Morda je prisoten tudi že pri nas. Virus A povzroča t.i. pekinško gripo. Zanjo so značilni običajno visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah, utrujenost, močan
izcedek iz nosu, pekoče grlo in hud kašelj. Posebno nevarna je za kronične srčne, pljučne in ledvične bolnike ter za starejše ljudi. Čeprav se bolezen pozdravi sama, lahko povzroči tudi resne zaplete, največkrat se kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice.
Prva bolezenska znamenja gripe tipa A se pojavijo do tri dni po okužbi. Učinkovitega zdravila proti gripi še ni, zelo pa pomaga preventivno cepljenje, ki ne povzroča nobenih negativnih reakcij.
• H. Jelovčan
petek ob 12. uri bo prvi tek veleslaloma postavil Gustav Thoeni, sicer trener Alberta Tombe.
Italijanska reprezentanca že nekaj let prebiva v hotelu Špik v Gozd Martuljku, kjer jim je zelo všeč. A z njimi Tombe ni, kajti Alberto s svojim dekletom, nekdanjo miss Italije in svojim managerjem prebiva v nekem apartmaju v Kranjski Gori. Pred dvema letoma je Tomba res želel, da se izogne svojim strastnim navijačem in prebiva v italijanskem Trbižu. A izkazalo se je, da je to skoraj nemogoče, kajti na dan tekme pride iz Italije v Kranjsko Goro toliko gostov, da bi v avtomobilski gneči tekmo zanesljivo zamudil. Zdaj torej biva v nekem skrivnem apartmaju v Kranjski Gori. Tudi letos pričakujemo poleg domačih gostov zelo veliko Italijanov, a tudi Avstrijcev, kajti smučar Chris-tian Meyer je skoraj kranjsko-
§orski sosed, kajti doma je iz ližnje občine Boštajn na Koroškem.
Stroški prireditve: 600 tisoč nemških mark
Letos bo tekmo spremljalo šest televizijskih kamer - ena bo mobilna in bo v odmoru prikazovala Kranjsko Goro, kar bo izredna promocija Kranjske Gore in Slovenije. Press center bo v Kompasu, opremljen z najbolj sodobnimi pripomočki za 300 akreditiranih novinarjev. Časomerilci bodo spet iz Timin-ga v Mojstrani, ekipa, ki ima mednarodno licenco in ki jo že leta zelo uspešno vodi inž. Mato Podrekar. Vstopnina bo 350 tolarjev ali 5 tisoč italijanskih Ur, pobirali pa jo bodo člani prostovoljnih gasilskih društev od Mojstrane do Podkorena -del vstopnine tako pripada tudi njim. V cilju bo prvič tudi velik šotor, v katerem bodo sponzorji postregli novinarjem in gostom, obiskovalcem pa bodo hrano in pijačo prodajali na stojnicah. Točili bodo tudi alkohol, le nadzor nad točenjem bomo poostrili. Z obmejnimi organi na prehodih z Avstrijo in Italijo smo dogovorjeni, da bo promet potekal hitro in nemoteno.
Stroški prireditve so okoli 600 tisoč mark. Največja postavka so nastanitve, potni stroški in nagradni sklad v višini 80 tisoč švicarskih frankov. Zmagovalec prejme 24 tisoč frankov, drugouvrščeni 12 tisoč in tretji 4 tisoč. Potem so tu zelo visoki stroški tiskovnega središča in ptt storitev, vendar spoznorji pokrijejo vse stroške in prirediteljem nekaj malega tudi ostane - nameni se za razvoj smučanja.« • D. Sedej
Ogenj v vikendu
Kranj - V nedeljo okrog šestih zvečer je zagorela počitniška hišica v Ambrožu pod Krvavcem, last Bojane J. iz Ljubljane.
Komisija, ki so jo poslali iz UNZ Kranj, je ugotovila, da je bila hišica, velika sedem krat sedem metrov, v dokaj slabem stanju. Poškodovan je bil tudi dimnik, na katerega je lani padla smreka. V hišici sta bila nazadnje lastničina hči in njen prijatelj, ki sta zadnjič kurila v peči v soboto okoli enajstih ponoči. Naslednjega dne dopoldne sta odšla.
Škodi zaradi požara, ki jo cenijo na približno milijon tolarjev, je dodatno botrovala še eksplozija plinske jeklenke. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja. • H. J.
Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj
Nasvet: čimprej od doma
Smučarsko prireditev v Kranjski Gori bo "pokrivalo" tudi okrog 50 policistov in kriminalistov.
"Gledalcem tekmovanj v Kranjski Gori svetujem predvsem, naj se pravočasno odpravijo od doma in naj spoštujejo navodila policistov, da ne bo pretirane gneče in slabe volje," pravi načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar.
V UNZ Kranj so v zvezi s sobotno in nedeljsko prireditvijo v Kranjski Gori pripravili operativni načrt dela, v katerega so vključili okrog 50 policistov, in kriminalistov, sodelovalo pa bo tudi približno 30 redarje^. Kriminalisti bodo pazili na lastnino tekmovalcev in drugih gostov po hotelih in na prireditvenem prostoru, policisti bodo skrbeli za red med gledalci -ob sami progi bodo tudi policisti iz gorske enote - največ dela pa bodo vsekakor imeli z urejanjem prometa, kjer bodo pomagali tudi redarji.
"Parkirišče na prireditvenem prostoru bo namenjeno za serviserje, tekmovalce in druge nujne službe. Gledalci bodo morah puščati vozila v Kranjski Gori in vzdolž stare železniške proge proti prireditvenemu prostoru, z druge, italijanske strani, pa od Rateč proti Planici, prav tako po stari železniški progi. Parkirišč bo dovolj, čeprav pričakujemo precejšen obisk ne le iz Slovenije, pač pa tudi iz Italije in Avstrije. Vendar pa bodo morali ljudje od parkirnih mest do prireditvenega prostora peš. Zato svetujem, naj se od doma pravočasno odpravijo in spoštujejo navodila policistov ter redarjev, ki bodo urejali promet ze na izstopu z avtomobilske ceste na Hrušici."
V Planici je ob smučarskih skokih po smrti 15-letne dijakinje iz Ljubljane prepovedano prodajati alkohol. Kako je s tem v Kranjski Gori?
"Pretirano uživanje alkohola med gledalci smučarskih tekmovanj v Kranjski Gori nikoli ni bil problem," pravi Ivan Hočevar, "zato prepoved, kot velja ob izteku planiških skakalnic, za Kranjsko Goro ni potrebna."
In še nasvet tistim, ki nameravajo konec tedna prek državne meje v Avstrijo ah Italijo. Potovanje naj raje preložijo na dan, ko bo promet redkejši. * H. Jelovčan
Takole zasvinjano je avtobusno postajališče pri "Reboljevem otočku na Planini I v Kranju. Sicer pa grafiti nazorno kažejo, k") današnjo mladež zanima; punk, ne pa kakšna visoka politika..*' Foto: G. Šinik
Neznanec iztrgal torbico
Kranj - Serija drznih tatvin ženskih torbic po Kranju se nadaljuje.
V sredo okrog devetih zvečer je neznan moški, visok okrog 180 cm, srednje postave, na hodniku bloka na Nazorjevi 10 v Kranju pričakal žensko. Še preden je utegnila prižgati luč, ji je iztrgal torbico in zbežal. • H. J.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 71. letu umrla
SLAVKA TAVŽELJ
rojena Kočevar
Pogreb pokojnice bo v petek, 7. januarja 1994, ob 15. uri izpred domače hiše v Kovorju na pokopališče v Kovor.
Žalujoči: vsi njeni
__b
Kranj. 30 dne*
^30 one* "** Kandže obves^
po preteKU tu
MALI OGLASI
@ 223-444 © 223-111
APARATI STROJI
Zelo ugodno prodam SKIRNJO 200 litrov. B 718-530 15
PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let, prodam, a 212-272 ra
„ Ivalltetnl OJAČEVALNI K, moči ^200 W in ZVOČNIKE 2x200, cena 00O DEM, prodam, a 403-281 93
Prodam IND. ŠIVALNE STROJE zaradi preusmeritve, OVERLOCK 2-jgelni 4 nitni, brzo šivalko PFFAF igelnl transport z odrezom niti in clk
šiv' Durk°PP. ter PRALNI STROJ Gorenje PŠ 201, vse v izpravnem stanju. P 49-486 m
OLJNE GORILCE rabljene, zelo ugodnol RUBIN Kokrica. B 215-545
Vgradnl ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 2 eleK.), bele barve, prodam, a 861-
600___182
Dva manjša SINTESEIZERJA Casio, prodam, a 45-227 ia8
o^ei^,M,ZARSKO KOMBINIRKO bCM 2041, prodam, a 691-724 iss
Elektro motor 7.5 kw, še v embalaži prodam, a 691-676 iaJ
a^MoRl0VALN0 SKRINJO, cena 6000 SIT, prodam, a 422-598 194
GLASBENI STOLP Kamacrown digitalni, daljinsko voden, star 1 leto, prodam za 300 DEM. a 323-796 _199
EKONOM LONEC, nov, prodam, a 332-407 K 22,
Poceni prodamo dobro ohranjen PRALNI STROJ Obodin. a 45-872
Nemški varilni aparati, 220 W, 40-140 A, Evromaster 7000 SIT ceneje kot v trgovini, brezplačna dostava na dom. B 84-627 248
Barvni TV Grunding, potreben popravila, ugodno prodam, a 715-207_mi
Nov BOJLER Tiki, 30 litrov, 2000 W, prodam, a 403-235_285
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, prodam, a 45-336 275
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ Aeg, 4 KW, ugodno prodam. 8 213-922_279
BRUSILNE STROJE za brušenje tračnih ali gaterskih žag izdelujemo. a 65-038_286
TV Gorenje z daljincem, prodam, a 46-270_M6
APARAT za kavo, dvoročni, znamke AEG, prodam. Ul 332-518_366
80 - literski BOJLER, poceni prodam, a 70-516 399
PEČ z bojlerjem za centralno kurjavo, ugodno prodam, a 217-975
OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam, a 215-
650 29403
GR. MATERIAL
Zelo ugodno prodam 4 OKNA z dvojnimi stekli (3 kosi 130x130 cm, 1 kos 130x110 cm) in VRATA 200x90 cm. a 311-093 164
MAVČNE PLOŠČE - kningips za oblogo sten ali stropov, prodam, a 328-902 249
Večjo količino IVERNIH PLOŠČ, ugodno prodam, a 48-609 317
BAKER za žlebove, prodam. 8 312-119_375
IZOBRAŽEVANJE
UČITELJ uspešno INSTRUIRA ma-tematiko in fiziko, a 311-471 155
INSTRUIRAM matematiko na vašem domu, ura 300 SIT. Dipl. strojni ing.
a 215-301_257
INSTRUIRAM matematiko za srednje in osnovne šole. a 332-605
262_
INSTRUIRAM Angleščino za OŠ in SŠ, tudi predšolske, a 242-135 331
IZGUBLJENO
Na silvestrovo sem v diskoteki AMOR izgubila denarnico, a 324-
638_272
V četrek 30 decembra zvečer, je v gostilni PRI ŽERJAVU v Ratečah družba gostov, pomotoma s seboj odnesla OTROŠKO JAKNICO IN KAPO. Jaknica s kapuco je rumene barve, usnjena, podložena z umetnim belim krznom, na hrbtni strani ima medvedke. Neznano družbo iz gostilne PRI ŽERJAVU prosimo, da jaknico vrne v gostilno oz. sporočijo, kje jo je možno dobiti, na B 876-026. Dve letni fantek, ki je ostal brez zimskega oblačila, se skupaj s starši za pomoč najlepše zahvaljuje. 392
GLASBILA
Novo TELEFONSKO TAJNICO z SYNTESIEZER Casio Tone Bank 4 atestom, ugodno prodam. B 41-027 oktave, ugodno prodam. B 632-446
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 22.1.94. Prijave na B 49-442 178
Ljubitelji ČATEŠKIH TOPLIC in LENATURISTA, pridružite se nam na kopalnem dnevu, v novi pokriti termalni rivieri, dne 14.1.1994. B 691-624 285
KUPIM
LOKALI
SINTESEIZERJI Roland. Casio, Kawai, Yamaha in Hohner, po najugodnejših cenah. Zahtevajte prospekte. SINKOPA D.O.O., ŽIROVNICA 87. B 802-274 ali 802-216_227
BARITON Svmphonic, 4 ventili, star 2 leti, odlično ohranjen, prodam. B
217-112_247
FREJTONARICO, Melodija, BE-ES-AS-DES, novo, ugodno prodam. B 70-015 391
OBVESTILA
Vsak petek NAKUPOVALNI IZLET v Munchen, zelo ugodno, prijave na B 82-104 143
OBLAČILA
Rabljene DRSALKE prodamo - tudi staro za staro. RUBIN Kokrica. B 215-545_iss
Kratke NOGAVICE - zokne iz domače ovčje volne, prodam. B 50-570 390
Moške SVILENE SRAJICE, prodam. B 861-306_397
VERITAS - obiščite izposojevalnico poročnih oblek z dodatki na Jenkovi 1, Kranj. B 312-207_403
OTR. OPREMA
OTROŠKO POSTEUICO z jogijem, bele barve, prodam. B 70-738, zvečer. 117
Prodam 2 OTROŠKI POSTELJICI, cena po dogovoru. B 213-234 254
Dve otroški posteljici z jogijem, prodam. Glinje 1. 256
OSTALO
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. B 221-037 ali 48-545 36
Kupim BETONJSKI MEŠALEC. B 622-150_177
Kupim, bukovo, smrekovo in borovo HLODOVINO lahko tudi slabše kvalitete. B 41-100 310
PANCARJE za Snovvboard, št. 42/ 43, kupim. B 329-630 386
Zelo ugodno prodam širokolistni ROGOZ za ikebane. B 45-532 ne
Nove VERIGE, št. 8, prodam 30 % ceneje. B 733-018 271
Prodam ali menjam za jedilni krompir, kletko za 120 kom.. Žmrzli-kar, Voklo 63. 324
Bukova DRVA, suha in sveža, prodam. B 421-345 364
"AVTOSOLA" ing. KUMAR
Kranj - Stražišče PRODAMO POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT S TRGOVINO, na parceli 1.507 m2. B 214-674 ali 218-693 sei
TAKOJ NAJAMEMO lokale za trgovino in bife na Gorenjskem. PRODAMO ali ODDAMO več pisaren v KRANJU-PRIMSKOVO ( s CK in TEL), v MESTU (2x12 m2; 2x14 m2 in 80 m2 - 3 pisarne); ter skladiščne prostore (od 50-350 m2) v bližini BRNIKA, CERKELJ, IN TRŽIČA. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON NEPREMIČNINE. B 214-674 ali 218-693_362
Oddamo opremljen lokal za tekstilno trgovino v centru Kranja. B 76-823
ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 10. JANUARJA 1994,
ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA.
^311-035
PRIDELKI
RODLBACH
t AKCIJA PROTI RJI
KAROSERIJSKI IN PLOČEVINSKI DELI ZA VSA VOZILA ZELO UGODNO!
Cene so brez
blatnik ATS
pokrov motorja ATS
sprednja pločevina ATS plastični odbijač
sprednji in zadnji ATS
pPCi Kadeti E
blatnik ATS
odbijač sprednji ATS
pokrov motorja ATS
prometnega davka, ki
VW Golf II
422,- blatnik ATS 436,
1250,- pokrov motorja      ATS 1235, 705,- sprednja maska     ATS 180.
plastični odbijač 485.- sprednji In zadnji
FordEKOrtlll 406,- blatnik 1066,- pokrov motorja 1105,- odbijač
ATS 565,
ATS 312,
ATS 1265!
ATS 265,
vam ga povrnemo.
Mcrc»dMW 201/190
, blatnik             ATS 438,-
, pokrov motorja      ATS 1598,-
, odbijač             ATS 2309,-
MercedeiW12l
- blatnik             ATS 585,-
pokrov motorja ATS 1454,-. Mercedes W124-200-300
. baltnik              ATS 450,-
. pokrov motorja      ATS 1745,-
lESONAL ■ SIKKFNS CQLQR - CENTER
Vsaki barvni ton vam zmešamo na licu mesta Materiali za brušenje zelo ugodno.
ZA VSE avtomobile, tovornjake, kombije in avtobuse v originalni kakovosti.
NaSa UNIVERZALNA BET
STROKOVNA DELAVNICA
Villach/Beljak, HeldenfeldstraBe 5 vas pričakuje!
RODLBACH
Zahtevajte nai brezplačni katalog. LAHKO VAM GA TUDI POŠLJEMO VHIach/Bellak, PettalozzIstraBe 16, UL:-4242-24345, fax +32 Spltial/Drau, vlllacher Strafle 21, tel.: -4762-2815, fax: 5157
DOMAČI ŠPEH, bom prodajal 11. in 12. januarja. B 633-309 m
Domače KLOBASE in KRVAVICE, ugodno prodam, Bašelj 16, Preddvor.
Krmilni KROMPIR Disere, prodam. D 325-670 m
Cele OREHE, prodam. B 715-554
ZELJE v glavah in kislo zelje, prodam. Jeglič, Podbrezje 192. 214
TORTE, posebne vrste, izdelujem. Naročila vsak dan od 7. do 10. ure. B 332-407 223
Lep jedilni KROMPIR, prodam. Sp. Zalog 46, Cerklje. 251
Prodam 1 Tono kvalitetnega SENA B 736-793 322
POSESTI
V Poljanski dolini, prodamo zidan vikend, 48 m2, s cent. kurjavo, opremljen, na zelo lepi lokaciji. B 061/614-629 102
Iščem zazidljivo parcelo cca 2000 m2, v Kranju ali okolici. B 061/737-372 204
LANCIA ZENTRUM
ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM
• PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA • SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO
V najem oddam skladišče, 40 rn2 v Naklem. B 50-852_253
Zazidljivo parcelo v Šenčurju, prodam. B 221-300, vsak dan od 7. do 8. ure. in ponedeljek in sreda od 14. do 17. ure._»3
Najamemo 2 - 3 HA GOZDA v okolici Kranja za rekreativno dejavnost. B 222-551_302
NJIVO v Žiganji vasi, 7000 m2, prodam. B 58-274 326
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ s programom plesne šole URŠKA otroci, odrasli, sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni ste v Delavski dom, v šolo Franceta Prešerna ali na Planino v šolo Staneta Žagarja. B 41-581_103
PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije, vpisuje otroke, mladino in zakonce. B 41-581 104
PLESNA ŠOLA KRANJ pričenja z novimi tečaji od 7. januarja dalje. B 41-581 ali 223-233 100
TRIO BONSAJ igra na ohcetih In zabavah. B 421-498 152
GLASBO za ohceti, gostovanja in zabave nudi TRIO BONSAJ. B 421-498 153
GORENJSKI NAVIHANCI, ansambel za vašo zabavo, ohcet Ipd. - ugodno. B 718-075 ali 325-337 304
RAZNO PRODAM
Prodam, BOJLER Tiki 10 literski, skoraj nov, 3 platišča, meglenke za avto ali zamenjam za APN 6. B 332-642_76
Prodam. TRAKTOR ŠTAJER 18 KM In VPREŽNE SANI. Suha 5, Kranj. 98
KRAVO za zakol, staro 6 let in PLOHE 50 in 80 cm, prodam. B 622-572_133
Prodam novo lovsko PAST, za kuno in lisico - dvigalko. B 715-822 150
Ower1ock 4 nitni, malo rabljen In TEPIH 350x2.50, ugodno prodam. B 621-446, popoldan._264
GOBELIN, družina jelenov in dva moška plašča, prodam. B 714-519
273_
Manjšo SEDEŽNO GARNITURO kotno in mini regal, cena ugodna -na obroke, prodam. In iščem INŠTRUKTORJA za Nemški jezik. B 53-295_300
Nova GARAŽNA VRATA, zadnji odbijač za Z 101, prodam. B 327-347 330
Prodam, štedilnik, satelitsko anteno, omaro za čevlje, ležišče, 2 močni omarici, sedežno garnituro, pralni stroj, zmrzovalno omaro, TV Fischer in hladilnik. B 712-359 342
40 m2 suheha LADIJSKEGA PODA, 10 m2 opaža in 2 m2 suhih smrekovih plohov, prodam. B 48-531 343
Malo rabljeno PEČICO na nafto, in mlado brejo OVCO, prodam. B 45-
504 344
Bencinski mešalec 90 litrov in SMUČARSKO VLEČNICO z dvema vrvema po 300 m, oboje brezhibno, poceni prodam. B 311-359 345
ŽAGO - Husouarno - DESKE smreka 50 + 25 mm, nerjaveče pomivalno korito, ter OKNA 140x140, prodam. B 242-433 376
HIŠO v Kranju - naselje Drulovka, prodam. B 061/373-053 99
Kupimo HIŠO na Gorenjskem lahko menjava za stanovanje, z doplačilom. B 061/614-629 100
STAN. OPREMA
Polico za opremo trgovine in vitrino za izložbo, prodam. B 41-615 349
Ohranjeno kotno sedežno garnituro z dodatnim ležišča, prodam. B 45-662_404
Novo sedežno garnituro, po ugodno ceni prodam. B 41-225 409
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA
VSEH STOPENJ 3EA ODRASLE
tel.:{064) 323-892
STORITVE
SATELITSKE ANTENE, montaža, servis, dograditev A KANALA, M MTV KANALA. B 310-223 79
SATELITSKE ANTENE, nemške z garancijo in montažo, za 439 DEM. B 310-223 so
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. B 213-21892
Lamelne, plise, rolo ZAVESE, žalu-zije, rolete in markize izdelujemo in montiramo. RONO-NOGRASEK. B 061/651-247_m
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. B 324-457 121
KOINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, ograje..., po naročilu. B 82-104 142
«331-339
DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN
3 X, montaža TV ANTEN, dograditev A KANALA in M MTV. B 215-146, 57-420_ 144
Nudimo RAČUNOVODSKE In KNJIGOVODSKE storitve. SPARTAK B 216-706 _i«
PEČARSKO GRADBENI SERVIS -polaganje keramike, postavitevraznih iončenih peči, štedilnikov, ter manjša zidarska dela. P.G.S. GAŠPERLIN. B 50-356_149
Nudim PREVOZE do 5000 kg. B 324-634 _ 218
PRALNI STROJI, BOJLERJI - popravilo in generalna obnovitev. Hitro in z garancijo. B 325-815 225
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. B 325-815 226
Kupim PARCELO od 1000 do 1500 m2, v okolici Golnika, šifra: PLAČILO
TAKOJ 244
Sintschnig
CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO
GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU
• za vaš avto se bomo potrudili
• vedno velika zaloga in ugodne cene vozil
• veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme
• vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici
Al C ^00
MM TOlll Hi-Fi
TRGOVINA 2     TV-VID€ORVDIO*HI - FI-T€L€fONI
MflRflNTZ, SONV, T€CHNICS,
PANASONIC, PHIUPS, JBL, JAMO •^SffiiJMffi
Cankarjevo S - 64000 Kranj (vbližini gledal išča)1T U04/ufc'Uvv
Na svojem domu kuham tople malice za okrepčevalnice in manjše
?ostinske lokale. Ponudbe pod Šifra: OPLA MALICA 237
SERVIS in POPRAVILO pralnih strojev, lil 329-102, 332-350 263
Izdelujemo PODSTREŠNE STOPNICE VVippro z dvojnim pokrovom, po zaželenih merah. O 242-772 327
Salon gostinjske opreme PINGO D.O.O..Oprešnikova 74, Kranj -Primskovo. O 216-141 335
PREPISOVANJE TEKSTA, administrativna dela, dela na računalniku. Q
211- 464 339
Prodajamo ledomate, pomivalne stroje, kavne aparate, blagajne... PINGO D.O.O, Kranj, O 216-141340
Izdelujem KOVINJSKA VRATA, stopnice, ograje, vetrolove, zasteklujem balkone ..© 631-537 341
Izposoja strojev za globinsko čiščenje. O 46-149 370
KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora do 1500 kg. O 215-211 sss
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. O 214-780 ali 216-529 396
SERVIS ZA POPRAVILO IN PREVIJANJE pralnih strojev, sesalcev, vseh vrst elektro motorjev, električnega ročnega orodja ISKRA, HILTI, BOSCH, BLACK DACKER MAKITA; altelnatorjev, zaganjačev, brislacev, ventilatorjev in transformatorjev. Na zalogi imamo že obnovljene rotorje in rezervne dele za elek. ročno orodje in nekaj elektro motorjev po konkurenčnih cenah. SE PRIPOROČA -ELEKTROMEHANIKA BREMEC Miro, Gučbeva 1, Kranj, 0064/323-
118 28839
STANOVANJA
Novo stanovanje, 60 m2 na Jesenicah, komfortno, menjam za garsonjero ali 1-sobno stanovanje. O 714-612_67
Garsonjero ali 1 sobno stanovanje vzamem v najem v Kranju ali bližnji okolici. S 217-001, do 9. ure ali popoldan. ee
V starem delu Škofje Loke, prodamo mansardno stanovanje 76 m2 etažna centralna kurjava in telefon. O 061/ 614-629 101
4 sobno komfortno stanovanje v Kranju, 102.5 m2, dva balkona, CK, SATV, telefon, prodam. O 327-626
123
Mlajša upokojenca iščeta skromno stanovanje, šifra: SLOVENCA iss
3  sobno stanovanje, prodam. O
212- 992 _im
Ženski oddam sobo, možnost kuhanja s uporabo telefona. O 331-603 181
V najem vzamem enosobno stanovanje neopremljeno. O 215-145 292
Oddam opremljeno stanovanje s kopalnico. Plačilo 10.000 SIT mesečno. O 77-472 406
OMARAZA PREKAJEVANJE MESA
TIP 80 (KG) 59.00 SIT TIP 125 64.000 SIT TIP 250    72.000 SIT
T1K0 Tržič tel.: 064/50-198 UGODNI PLAČILNI POGOJI
ODDAMO GARSONJERO na Jesenicah. TAKOJ NAJAMEMO stanovanja na Gorenjskem. PRODAMO komfortna stanovanja po ugodnih cenah v KRANJU in ŠK. LOKI (OD 1-ss DO 3-ss). KUPIMO garsonjere, 1-ss in 2-ss v Kranju, Šk. Loki, Radovljici, Tržiču. ZAMENJAMO komfortna stanovanja. NAJNIŽJA PROVIZIJA! UREDIMO VSE POSTOPKE DO REGISTRACIJE NA SODIŠČU! APRON NEPREMIČNINE. Q 214-674 ali 218-693_3«
STANOVANJE V Šenčurju ali Kranju, kupim. O 41-843 367
Enosobno stanovanje 38,60 m2, na Kresu 23, Železniki, prodam. O 67-
23 3 372
V Šk. Loki, prodam eno sobno stanovanje v pritličju. O 622-337 393
trgovina        « jI
L A S«^
Cankarjeva 16, Kranj ^ORIGINALNI
KAVBOJSKI ŠKORNJI ^MOKASINI *UVOZ IZ AMERIKE
VARSTVO
V Stražišču nudim stanovanje, ženski lahko z otrokom ali mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu in varstvo, 6 letne deklice, ostalo po dogovoru. Šifra: NUJNO 128
V Šk. Loki z marcem iščemo varstvo za 1 -letnega otroka. O 65-605 250
Iščemo varstvo na relaciji Mošnje -Bled. O 738-825_260
VOZILA DELI
PRTLJAŽNIK za Daihatsu, prodam. O 82-109 311
Stare dele LADA RIVA, streha, vrata, ostalo, prodam. O 401-114 328
mm
D.0.0. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL: 064/70-225
Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje.
Se priporočamo!
VOZILA
Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1983, športna izvedba, dodatna oprema. 046-735 5
AX CABAN 1.1 I, nov, še neregistriran. O66-021 do 14. ure in popoldan 064-177 33
ODKUP IN PRODAJA rabljenih vozil AVTO - SAN, Kranj. O 217-528 64
ODKUP, prodaja, kreditiranje in prepisi vozil, AVTOSPORT, Planina 3, Kranj, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. O 331-503 ali 323-171, int. 12
R 5, letnik 1990, prodam. O 733-104_75
Prodam DAIHATSU APPLAUSE 1.6 Li, 105 KM, letnik 12/90, metalna črna, prvi lastnik, reg. do 12/94. O 712-054_si
Z GTL 55, letnik 1986, cena 2300 DEM, prodam. O 328-639, popoldan. 85
HUNDAV PONY LS, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. O 736-611 90
MAZDO 323 i, letnik 12/90, prodam. O 57-292 91
VW, letnik 1972 in mašino 1968, generalno obnovljeno, prodam. O 326-330_94
ŠKODA FORMAN, letnik 1991, z dodatno opremo, prodam. O 59-100
Prodajamo FIAT, LANCA, ALFA, na zalogi Alfa 75 1.6 IE. TEHNOCAR d.o.o., Tavčarjeva 17, Škofja Loka. O 632-840 108
VW PASSAT, letnik 1980, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Slap 24, Tržič. 110
LADA 1200, letnik 1986, po delih, prodam. O 49-421 111
YUGO 55 GV, letnik 1989, ugodno prodam. O 802-582 113
R 18 TLJ, letnik 1983, prodam, Benedikova 28, Kranj, Stražišče. 124
FORD ESCORT 1.4 CL, letnik 1988, 52000 km in OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1990, 5 vrat, oba odlično ohranjena, prodam. Barbara, Pajer-jeva 12, Šenčur. 125
Nov CITROEN AX TREE, z avtomatskim zaklepanjem, avtom, odpiranjem in zapiranjem stekel, aluminijasta široka platišča, metalne barve. O 061/841-024 127
R 19 1.7 RT, letnik 10/92, prevoženo 34.000 km, ugodno prodam. O 872-583 129
FORD FIESTO 1.3 i Disco, letnik 3-93, prodam. O 218-323 ali 66-676
132
GOLF, letnik 1979, reg. do 6/94, prodam, cena 2.600 DEM. O 45-582
135
GOLF GTI, letnik 1985, nikoli karamboliran, prodam. O 241-016
136
ODKUP, PRODAJA in PREPIS vozil. RUBIN Kokrica. O 215-545 137
Z 750 letnik 1982, reg. do 11/94, cena 900 DEM, prodam. O 327-437
148
Karambolirano Z 101, letnik 1986, cena po dogovoru. O 242-286 151
BMW 316, letnik 12/85, z veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. O 631-084 ali 821-458 154
Ohranjen YUGO 45, letnik 1985, reg. celo leto, prodam. O 329-143 157
R 5 Campus, letnik 5/92, prodam. O 621-387 iss
Ohranjen R 5 Campus, letnik 8/90, metalne barve, tonirana stekla, prodam. O 332-257 160
KOMBI Zastava 900 AK, letnik 1987, prodam. O 323-898, po 18. uri 161
Prodam popolnoma nov CrTROEN ZX. ODKUP IN PRODAJA rabljenih vozil, prodaja novih, KREDITI IN LEASING. O 325-981 ali 242-300
163
Z 101, letnik 10/87 za 3100 DEM, prodam. O 216-683 ies
ALFO 33 1.3 S kot nova, letnik 1985, prodam: O 331-503 ali 331-061 169
Z 101, letnik 1988, odlično ohranjen, ugodno prodam. O 323-851 170
MERCEDES 200 D, prodam. C.1.Maja 67, stanovanje 26. 174
VW KOMBI BUS 8 + 1, letnik 1985, prodam. Voklo 70, Šenčur. 175
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 22.1.94, prijave na O 49-442 m
FIAT UNO 1000 Fair, letnik 1989 in FIAT ARGENTO D. letnik 1982, ugodno prodam. O 49-442 179
Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1989. O 422-697 iso
VW COMBI CARAVELE 7+1, letnik 12/86, cena 16500 DEM, prodam. O 633-371 184
Karamboliran YUGO 45, prodam. O 214-529_iss
GOLF, letnik 1989/90, JXD, registriran celo leto, bele barve, prodam. O 312-494_186
Z 128, letnik 1985, prodam. Mlaka 1, Tržič. O 57-783_187
Prodam R 5, letnik 1990, pet vrat. O 712-042 195
YUGO 45, letnik 12/88, rdeče barve, prodam. O 217-583 201
YUGO 45, letnik 1983, reg. do 8/94, cena po dogovoru. O 218-905 202
Z 101, letnik 1984, reg do 4/94, prodam. O 46-635 203
ALFA 33 1.6, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. O 211-401, so-aota od 8. do 12. ure. 205
Dobro ohranjen PEUGEOT 504, etnik 1976, z dodatnima kolesoma z zimskimi gumami, za 1500 DEM, prodam. O 212-682 ali 323-408 206
Prodam R 18 TL, letnik 1982, srebrne barvem, dobro ohranjen, Drvi lastnik, reg. do 8/94, cena 4500 DEM. O 84-789, petek in sobota od 12. do 17, ure. 210
Ugodno prodamo naslednja vozila: R 5 Campus, 5 V, letnik 1992, R 5 Campus, 5 V, letnik 1991, R 5 Campus 3 V, letnik 1991, R 5 Campus, letnik 1988, R 21 1.4 TL, etnik 1989, OPEL KADETT, letnik 1989. Informacije na O 422-522 213
Z 128, letnik 1987, cena 2600 DEM, orodam. O 312-255 215
R 4 GTL,'letnik 1988, cena 4000 DEM, prodam. O 312-255 2«
ODKUP, PRODAJA avtomobilov AVTOPRIS D.O.O. O 312-255 217
R 5 campus, letnik 1990, prodam. ta 312-255 219
Z 101, letnik 1984, dobro ohranjen, orodam. O 242-163 224
LADA 1300, letnik 12/86, reg. celo eto, prodam. O 49-346 228
Ohranjen 126 P, letnik 1979, reg. do 11/94, prodam. O 216-528 229
MERCEDES BENZ 190 D, prvi astnik, letnik 11/85, prevoženo 57.000 KM, prodam O 241-613 232
R 5 , letnik 1992, cena 11.300 DEM, Drodam. O 327-381, popoldan. 233
TRAKTOR Ferguson 35 Km, dobro shranjen, prodam. O 48-591 234
Z SKALA, letnik 88/89, prevoženo 41.000 KM, cena po dogovoru. Jarc, 3odvasca 10, Tržič. 235
BMW 318, letnik 1979, reg. do 9/94, ta 4000 DEM, prodam ali menjam. O 331-858 236
Z 101, letnik 1978, neregistriran, \razan, cena 800 DEM, prodam. O 211-412 239
Prodam Z 101, starejši letnik, registrirano potrebno manjšega popravila. O 212-213 241
AVTOMOBILJSKO PRIKOLICI, novo, cena 22.000 SIT, prodam. O 59-060 242
Z 101 GTL, letnik 1986, rdeče barve, reg. do 7/94, cena 2400 DEM, prodam. O 53-176 245
Z 101, letnik 1983, rdeče barve, registracija potekla, cena 600 DEM, prodam. O 53-176 246
Z 750, letnik 1985, prodam. Kavar, Jelen dol 9, Tržič. 252
HROŠČA, letnik 1975, cena po dogovoru, prodam. O 403-823 255
Tovorno AVTOPRIKOLICO 120 x180 cm, prodam. O 85-429 267
OPEL KADETT 1.3, letnik 1989, kot nov, metalna barva, prodam. O 325-
882 268
126 P, letnik 1978, registriran, prodam. O 733-150 269
YUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. O 51-288 270
Ugodno prodam, malo rabljen TRAKTOR Tomo Vinkovič 818. O 312-096_276
GOLF D, letnik 1987 in LADA RIVA 1300, letnik 10/91, prodam. O 620-
483 283
Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič 530, skoraj nov, ugodno O 061/ 823-060 286
Prodam HONDO CIVIC H.B. 1.4 GL, letnik 1991. O 242-167_287
FIČOTA, letnik 1984, reg. celo leto, prodam. O 83-848 290
GOLF, letnik 1980, črne barve, prodam. O 41-034 294
BMW 316, letnik 1988, prodam. O 215-145_296
Prodam TOJOTO XLI Starlep 1300, letnik 1/91. O 715-926 298
ŠKODO FAVORIT 135 I, letnik 1991, dobro ohranjeno, prodam. O 77-203
299_
Prodam Z 101, letnik 1985, cena po dogovoru. O 874-117 301
YUGO 45, letnik 1986, prodam. O 422-420_307
R 5 Campus, letnik 1990, bele barve, 5 vrat, prodam. O 70-075 308
Prodam, lepo ohranjenOPEL KADETT 1.6 D, letnik 9/85, prevoženo 85.000 km, višnjevo rdeč, prva barva, nezaleten, vlečna kljuka in avtoradio. O 78-117 309
Z 750, letnik 1984, cena 950 DEM, prodam. Zg. Bitnje 3. 314
AUDI 100 CL, letnik 1981, lepo ohranjen, prodam. O 41-119 31B
ŠKODO, letnik 1976, reg. do 7/94, cena 300 DEM, prodam. O 242-074, Britof 221/c._319
AX 11 TREE, letnik 1987, reg. do 8/ 94, ugodno prodam. O 422-241, popoldan._320
R 4, letnik 1982, reg. do 9/94, lepo ohranjen, ugodno prodam. O 213-
875 325
AUDI 80 1.6, bencinar, letnik 1991, prevoženo 50.000 km, temne kov. barve, prodam za 23.000 DEM. O 632-465 333
SATELITSKI
sistemi" Amstrad"
JL«»«» KANALX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI  mm Q#WM
Z MONTAŽO SAMO OOT
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŠK.IX>KA, GODE.ŠIČ 125
TEL: 064 633-425
YUGO 55, letnik 1990, bele barve, ugodno prodam. O 241-766 334
YUGO GVX 65, letnik 1990, poceni prodam. O 733-173 336
R CLIO 1 2 RN, letnik 9/93, prodam. O 49-523 337
KOMBI IMV FURGON tovorni, letnik 1987, registriran, ohranjen, ugodno prodam. O 329-061 338
YUGO SKALA 128, letnik 1990. prodam. O 56-092 348
Z 101 GTL, letnik 1986 in YUGO 45, letnik 12/86, oba reg. celo leto, prodam. O 53-412 350
FORD ESCORT CLX 1.6, 105 konj, 5 vrat, metalno srebrne barve, 26.000 km, cena 19.100 DEM, prodam. O 325-106 35i
GOLF bencinar, letnik 1983, bele barve, prodam. O 327-537 352
Prodam PFIAŠIČA za zakol, čadež Delnice 7. O 65-134 353
Karamboliran GOLF JGL, letnik 1982, prodam. O 65-134, Čadež, Delnice. 354
Z 101, letnik 1986, cena 2500 DEM, prodam. O 325-844 355
FIČO, letnik 1984, ugodno prodam. O 66-863 357
Prodam ali menjam CLIO RT 1.4, letnik 1991. O 211-668 369
YUGO 45, letnik 1989 CORAL, prodam. O 323-761, popoldan. 374
Z 128, letnik 1985, registriran in TOVORNI AVTO ZASTAVA Kiper, prodam. O 70-145 378
Ugodna prodaja starih in novih AVTODELOV, od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. TRGOVINA ADP Tržič. O 50-341 379
Z 101 Comfort, letnik 1980, prodam. O 332-189 380
ARO 4X4, letnik 1989, prevoženo 12.000 km, reg. do 7/94, vreden ogleda, prodam. O 721-009 387
GOLF, diesel, letnik 1982, bele barve, dobro ohranjen, cena 4.900 DEM, prodam. O 622-481 388
VW, letnik 1975, rdeče barve, nove gume, reg. do 11/94, prodam. O 403-287 389
VISA 11 RE, letnik 1985, reg do 6/94, ugodno prodam. Sp. Gorje 23. 398
R 4 TL, letnik 1986, prvi lastnik, prodam. O 217-886 400
GOLF JXB, letnik 8/88, metalic, prodam. O 58-005 405
PARKETARSTVO
MIRKO FLORJANČIČ Kranj, Zasavska 24
Dobava, polaganje, brušenje In lakiranje vseh vrst parketov, taplsonov, pluto (uvoz) ter ostalih podov. Obenem obveščamo cenjene stranke, da imamo spremenjeno telefonsko številko
tel./fax: 064/322-290
Se priporočamo t
ZAPOSLITVE
Zaposlimo PEKA, PEKARNA UMNIK. Šenčur. O 41-280 63
SERVISERJA za montažo telefonije delono na terenu iščemo. Prijave z življenjepisom, dokazili in spričevali zadnjih dveh letnikov, poslati na LE TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj. 77
Iščem KV NATAKARJA ali NATAKARICO za delo v strežbi. O 49-220 87_^_
MESARIJA BLAŽIČ iz Jesenic, takoj zaposli MESARJA. O 83-529 89
HONORARNO kasneje turi redno zaposlimo več zastopnikov za prodajo zelo uspešnega programa Mla-dinjske Knjige. Uspeh zagotovljen, izplačila tedenska. O 218-402 96
Več AKVIZITERJEV - zastopnikov, dobi odlično plačano honorarno delo. O 061/812-826_m
Honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi v kava baru, kasneje možna redna zapolitev. O 45-360_122
Zaposlim TRGOVSKO POMOČNICO, tekstilne stroke. O 326-530 od 10. do 14. ure. 168
Iščem mlajše dekle, lahko študentko, za delo v Kava baru v Šk. Loki, 3 x tedensko. O 631-159 ali 633-450
183
KV KUHARJA z najmanj 3 leta delovne dobe iz okolice Radovljice, zaposlimo takoj. O 712-020 190
Zaposlimo SLIKOPLESKARJA, lahko pripravnika, OD po dogovoru. O 50-987 197
Iščemo marljive in sposobne
PRODAJALCE
(trgovske potnike)
za prodajo češkega piva in drugih prehrambenih dobrin. S prodajalci želimo pokriti celotno tržišče Slovenije.
GESLO: "Kolikor delaš, toliko zaslužiš!"
Prijave pošljite na naslov:
DA-TRE d.o.o.
0b Dravi 3a, 62250 PTUJ
Frizerka ali frizer s prakso dobi zaposlitev. Šifra: FRIZER 209
Manjše podjetje in obrtništvo, redno zaposli sposobno RAČUNOVODKIN-JO. Šifra: REDNA ZAPOSLITEV 211
Honorarno zaposlim delavca v dveh izmenah v Kranju. Delo se izvaja na obrtniških strojih, srednje težavnostne stopnje. Kasneje možna redna zaposlitev. Ponudbe pod Šifra: PLAČILO PO DOGOVORU 230
NK delavce zaposlim v Kranju. Ponudbe pod Šifra: NATANČNOST
240
K sodelovanju vabim pridne in komunikativne zastopnike za prodajo učnega projekta. Delo na terenu. O 331-118, ponedeljek - četrtek od 11. do 17. ure. 258
Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici, lahko pripravnica. O 310-524_277
Nudim honorarno delo osebam z lastnik prevozom, zaslužek 1000 SIT na uro. Kličite sobota 9. do 19. ure. O 217-402 291
Zaposlim ŠOFERJA z več letno prakso in ŠOFERJA za priučitev z B,C, E kategorijo. Šifra: KRANJ 297
Honorarno zaposlim dekle v trgovini Petra - hiša Lango Šenčur. O 41-142 int. 25 306
Pizzerija v Kranju išče KUHARJA za redno ali honorarno delo. O 311 -848
316_
PIZZERIJA ORLI redno zaposli KV NATAKARJA-ICO-. Informacije osebno v pizzeriji. 321
Zaposlim moškega za ŠTANCANJE. O 222-071_3»
V centru Kranja zaposlimo PRODAJALKO za prodajo ženske konfekcije, z najmanj 2 letno prakso. Šifra: TAKOJ _347
Želite zaslužiti - iščemo nove sodelavce za prodajo uveljavljenih atriklov. O 76-622_ 359
Vzamem delo na domu. O 331-643
360
Zaposlimo dekle v bifeju. O 332-
518_365
Nudim nov vir zaslužka z rejo malih živali. O 332-537_368
Zaposlim fanta v AVTOPRALNICI na Visokem. O 43-070 371
Iščem GOSPODINJO (Sam v vili), nudim komfort. O 211-882 373
Honorarno zaposlim mlado dekle v okrepčevalnici v Tržiču od ponedeljka do petka. O 52-001 382
Optimistom in ambicioznim z osebnim prevozom nudimo DELO v terenski prodaji. Možnost organizacije in redne zaposlitve. O 51-491
408
UVELJAVLJENO trgovsko podjetje na področju šolskih potrebščin, pisarniškega materjala ter igrač ZAPOSLI prodajnega zastopnika za polni delovni čas na področju Gorenjske.Pogoj je primerna komunikativnost, srednje šolska
izobrazba, osebni avtomo zaželeno je stalno bivališče na Gorenjskem.
OMEGA COMMERCE d.o.o.
BR S ČIČEVA 5
61231 LJUBLJANA - ČRNUČE
ŽIVALI
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, O733-232 32
1 leto stare KOKOŠI NESNICE za zakol aii nadaljno rejo, cena 100 SIT, prodam. Zadraga 18, Duplje. O 58-405 54
14 dni starega BIKCA SIMENTALCA prodam. O 211-094 78
1 teden starega BIKCA SIMENTALCA, prodam. Lahovče 14, Cerklje. O 421-783 83
ŽIVILA Kranj
SobotnlpfeslobM^ssbl OrM plesni večeri ofc MM 1EL2M1
7HJ274M
Mlado KRAVO za zakol in PRAŠIČE, prodam. Podreča 54._97
DOBERMANA, starega 7 mesecev, primernega za treniranje, prodam. B 45-329 119
Mlade ZAJCE in ZAJKLE, cena 400 SIT/KOM, prodam, fit 45-532 120
PIŠČANCI za zakol 1 kg/ 200 SIT. Suhadole 12, Komenda. 129
ŽREBICO in JAGENČKE, prodam. P /0-725_im
MESO mlade govedine, polovico ali manjše količine. O 713-298 131
Mladiče NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, prodam, a 633-493134
PRAŠIČA za zakol, krmljenega z im       krn,°' Prodam. a 738-964
Prodam brejo TELICO. Rogelj. Lenart 1, Cerklje, ffl 421-836 1«
Menjam jalovo kravo za brejo in PRAŠIČA za zakol, domača krma. O 422-112 147
Podarimo mešanca Zlatega prina-salca, starega 7 mesecev. O 51-507
prodam 4 mlade OVCE. a 861-714
Prodam, NESNICE 18-i teden. a 422-027 _167
Prodam PRAŠIČA za zakol. Poženik 11. Cerklje. 171
Oddam mlado psičko mešanko. Stara cesta 7, Cerklje._173
Strokovno porezovanje PARKLJEV, opravljam. B 733-316_192
PRAŠIČA 150 kg težkega in krmilni KROMPIR po 10 SIT, prodam. Dor-farje 26. O 632-293 ige
PUJSA 15 kg, prodam. Jamnik, Trata 17, Šk. Loka._im
Kupim, TELIČKO SIMENTALKO staro do 14 dni, g 738-087 200
TELICO SIMENTALKO 550 kg, v 9 m8secu. prodam, a 061/641-021, zvečer. 207
Prodam KRAVO, ki bo v 2 teletlla. Brezje 33, Tržič._*»
PRAŠIČE težke za zakol, prodam, a 217-069 212
10 dni starega BIKCA, prodam. Ažman, Suha 5. 220
Podarim 6 mesecev starega PSIČKA, a 801-450_mi
Prodam, 19 tednov stare rjave JARKICE, so tik pred nesnostjo. Stanonik. a 65-546_238
Težko KRAVO SIMENTALKO, tik pred drugo telitvijo, prodam. Šmartno 11, Cerklje._259
PRAŠIČE 130 - 140 kg, domača krma, prodam. Zg. Brnik 56. a 421-
239 266
Dva 10 dni stara telička, črno bela, prodam, a 45-336 274
PRAŠIČA 140 kg težkega, prodam.
a 70-104 282
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, 170 kg, domača krma. a 43-352 288
Kupim, TELETA SIMENTALCA starega 7 dni. a 58-353 289
Prodam, KRAVO sivko, drugo tele, tik pred telitvijo. Skok, Ropretova 42, Mengerš 303
120 KG težkega PRAŠIČA, domača krma, prodam, e 401-165 305
TELIČKO staro 8 tednov, prodam, a 49-012 312
Razprodaja enoletnih KOKOŠI nosnic, cena 120 SIT. Žabnica 39. 313
Prodam MESO mlade govedi, a 64-302 315
KRAVO za zakol, krmljeno brez silaže, prodam. Češnjevek 5. 329
Mlado jalovo KRAVO, prodam ali menjam za brejo, a 310-268 332
PRAŠIČA za rejo in DOMAČE ŽGANJE prodam. Prešeren Anton, Gorica 17, Radovljica, a 712-222
Lepe črne KUŽKE, stare 2 meseca, prodam, a 78-708 358
PRAŠIČE 160 kg za zakol, prodam. a 43-026_377
KRAVO, prodam, a 681-478 381
Podarim KUŽKA - mešančka, 2 meseca starega, male pasme, a 310-560 384
PRAŠIČA 150 kg, domača krma, prodam, a 682-219 394
TELETA za zakol, prodam. S 841-059_395
PRAŠIČA za zakol, prodam. Krmelj, Sv. Duh 45. a 632-553_401
Razprodaja enoletnih KOKOŠI, cena 120 SIT. Žabnica 39. 29388
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike - proizvodnje potniških plaščev
IVAN URŠIČ
rojen 1927
Od njega smo se poslovili v torek, 4. januarja 1994, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.
KOLEKTIV SAVA
V SPOMIN
Z vročimi dlanmi te boiam in ljubkujem, stebla v duši. Kako naj to izjočem iz srca?
(K. Kovic)
9. januarja bo minilo dve leti, kdr je prestopil prag večnosti ljubljeni mož, očka, in dedek
SAŠA KUMP
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobre sestre in tete
FRANČIŠKE ČIMZAR
p.d. Mihove, iz Sp. Brnika 71
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem sosedom za pomoč. Zahvaljujemo se dr. Beleharju za zdravljenje na domu, g. župniku Janezu Križaju za obisk na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala gasilskemu društvu Sp. Brnik in cerkvenemu zboru, nosilcema praporja in pogrebnemu zavodu Jerič.
VSI NJENI
iB8
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani izgubi našega dragega
MILANA KRMELJA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala.
Žalujoči: žena Malka, otroci Matjaž, Milan, Alenka in ostali sorodniki
Gorenja Dobrava, 30. decembra 1993
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, brata in strica
LUDVIKA FONA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstva na njegovi zadnji poti: Zahvaljujemo se tudi sodelavcem in kolektivu Stol Kamnik, GD Sp. Brnik-Vopovlje in ostalim sosednjim GD, obema
{govornikoma za poslovilne besede, g. Janežiču za zaigrano Tišino, ter pevcem in g. župniku za epo opravljen pogrebni obred. Vseni imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
#   VSI NJEGOVI Sp. Brnik, 16. decembra 1993
V SPOMIN
Danes mineva leto žalosti in bolečine, odkar naju je za vedno zapustila ljubljena žena in mami
OLGA DEBELAK
roj. Jamšek
Vsem, ki se ie spominjate, postojite ob grobu in ji prižigate svečke,
islrrp.nfl hvala!
iskrena hvala NJENA
Nova vas, 7. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očka in dedija
MIRA MIHELICA
iz StražišČa pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in stražiškim pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žena Maja v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
V tvojem domu ostala je praznina v srcih naših bolečina.
Ob smrti našega dragega
ANTONA BALAŽIČA
iz Goric
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo.dr. ANI TERAN in patronažnim sestram, hvala g. župniku iz Goric za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem bratov Zupan za lepo zapete žalostinke. Hvala Matejevim sodelavcem tovarne SAVA -FORMA za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje pisno in ustno, sosedom za darovano cvetje in sveče ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala še enkrat vsem.
Žalujoča žena SAŠA z MATEJEM in ostali Gorice, 26. decembra 1993
V SPOMIN
Ustavilo se je tvoje srce, utihnil je tvoj glas, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
2. januarja je minilo prvo ata, starega ata ter brata
leto, odkar ni več med nami dragega moža,
STANISLAVA BOGATAJA
Gorenje Brdo 16
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi
Črne gradnje v občini Škofja Loka
Na vrsti so inšpektorji
Nova pooblastila inšpekcijskim službam so priložnost, da se stanje dodobra razčisti. Zapora Hrvaške je pospešila gradnjo vikendov.
Škofja Loka, 6. januarja - Po podatkih sekretariata za družbeni razvoj občine Škofja Loka in podatkih inšpekcij so v tej občini 203 primeri črnih gradenj, Id naj bi jih po spremenjenem zakonu o urejanju naselij in posegih v prostor skušali s posebnimi urbanističnimi dokumenti preveriti in po možnosti legalizirati. Vendar ocene poznavalcev govore o tem, da je takih primerov še enkrat toliko, zato na škofjeloškem izvršnem svetu menijo, da so na potezi inšpektorji, ki so z novo zakonodajo dobili tudi precej večja pooblastila.
Kar večina članov škofjeloške vlade je menila, da poročilo o črnih gradnjah, ki so ga obravnavali na zadnji seji, ne zasluži imena poročilo, pač pa ga je potrebno pred obravnavo na skupščini bistveno dopolniti. Do obravnave na februarski skupščini seveda ne bo mogoče preveriti ocene, da je v občini še enkrat toliko črnih gradenj, kot je uradno zabeleženih, vendar je vsaj te potrebno razvrstiti po vrstah objektov in prikazati njihovo teritorialno razporeditev. Po precejšnjih prizadevanjih v letih 1990 in 1991, da se območje občine temeljito pregleda in vse nedovoljene posege v prostor in objekte ugotovi, je
pravzaprav presenetljivo, da so, vsaj tako so ocenili škofjeloški izvršniki, inšpektorji izgubili to voljo, zlasti zato, ker jim nova zakonodaja po 10. aprilu lani daje veliko večja pooblastila, kot so jih imeli prej. Zato je eden od pomembnejših predlogov za skupščino ta, da nai se občina v tem pogledu temeljito "obdela".
Da ima občina Škofja Loka že več desetletij velike težave z urejanjem prostora, je znano dejstvo, zlasti pogojeno z neuspešnim usklajevanjem urbanističnih namer in varstva kmetijskih zemljišč. Možnost stanovanjske gradnje je še poslabšalo
stanje, da so ukinjene stanovanjske zadruge, ki so precej pripomogle k organizirani gradnji, za katero ugotavljajo, da je edina spoštovala vse zahteve po komunalni opremi in s tem potrebnem varstvu okolja. Stanje se še poslabšuje ker cena stavbnih zemljišč dosega "astronomske" vrednosti, saj niso redki primeri, ko lastniki zaračunavajo tudi vsa vlaganja celotne družbe v opremo teh zemljišč. Od skupno 203 "obdelanih" primerov nai bi s tako imenovanimi sanacijskimi prostorsko ureditvenimi pogoji - ti nai bi bili po rokovniku nove zakonodaje sprejeti v začetku junija letos - za 173 objektov preverili, ali je njihov obstoj (brez posebnih ukrepov, ali pod določenimi pogoji) možen, ali pa jih je potrebno odstraniti, za 30 primerov pa so naročene lokacijske dokumentacije. Za vse je seveda pogoj, da plačajo predpisani denarni depozit (doslej jih tega ni storilo 45),
ki se bo, kot je znano, uporabil za izdelavo potrebnih prostorskih dokumentov, preostanek pa poračunal pri plačilu prispevkov za komunalno urejenje. V zadnjih dveh letih se je po oceni pristojnih zelo povečala gradnja vikendov, saj se je Hrvaška za tako dejavnost zaprla. Za izboljšanje stanja so na izvršnem svetu zahtevali predvsem konkretizacijo predloga, da se s posebnim davkom dodatno obremeni nezazidana stavbna zemljišča, nekoliko nasprotujoča si mnenja pa so bila o tem, da naj bi občina pospešeno začela odkupovati zemljišča za nove soseske in jih prek sklada stavbnih zemljišč začela pripravljati na gradnjo. Slabe izkušnje so namreč v namerah in praksi države, smo slišali, da ta zemljišča občinam odvzame, kar pomeni, da bi bila taka vlaganja v prazno. Nedorečeno ie ostalo tudi vprašanje, ali sredi lanskega leta spremenjen in dopolnjen dolgoročni in srednjeročni plan ter prostorsko ureditveni pogoji za celo občino spričo naknadno ugotovljene neusklajenosti s smernicami države (problematika stanovanjske gradnje v Škofji Loki -Pšen hrib - Kamriitnik), sploh veljajo. Večina je menila, da je na področjih, kjer neusklajenosti ni, ti veljajo, preostalo pa bo do polletja potrebno urediti. • Š. Zargi
Borci v Transturistu
škofja Loka, 7. januarja - Del prireditev Po poteh partizanske Jelovice bo tudi današnji pogovor predsednika slovenske borčevske organizacije s še živimi borci Cankarjevega bataljona. Pogovor bo danes ob 16. uri v hotelu Transiurist v Škofji Loki Ob 19. uri pa bo v osnovni Šoli Ivana Groharja v Podlubniku celovečerni koncert Pihalnega orkestra Škofja Loka s solisti. In še obvestilo organizacijskega odbora Dražgoše. Kolesarji naj bodo v Dražjjosah do U. ure. V šoli se bodo lahko preoblekli in dobili topli napitek. • J.K.
Izlet na Slajko
Hotavlje - Dom Turističnega društva Hotavlje na Slajki je tudi pozimi ob sobotah in nedeljah oskrbovan. Planince in izletnike, ki se za obisk lahko odločijo tudi med tednom, vendar morajo obisk najaviti po telefonu na številko 682-241, s toplo ali hladno hrano in pijačo post-režeta oskrbnika France in Sonja. • (až)
Trk na Orehku
V sredo, petnajst minut pred deveto dopoldne, je bila huda prometna nezgoda na magistralni cesti na Orehku, 37-letni Tomaž Bufolin iz Radovljice je z Merkurjevim službenim vozilom AX peljal proti Ljubljani. Kljub megli, mokri in spolzki cesti se je odločil za prehitevanje tovornjaka. Tedaj je nasproti v golfu cadyjupripeljal 37-letni Janez Čarman iz Sare, ki trčenja ni mogel preprečiti. Po trčenju je AX začel drseti, za golfom pa je s škodo pripeljal 53-letni Ivan Culk iz Ljubljane, ki te prav tako trčil z AX. V nezgodi so bili huje ranjeni voznik AX Bufolin, voznik škode Culk in njegov sopotnik Jože Korene. Bufolina so iz zmečkanega AX rešili kranjski poklicni gasilci. Materialna škoda presega 2,4 milijona tolarjev, zaradi nezgode pa je bil del magistralne ceste zaprt do pol enajstih. • H. J., foto: G. Šimk
Predavanje o poroznosti kosti
Kulturna sekcija pri DU Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na predavanje o
Eoroznosti kosti (osteoporozi), i bo v torek, 11. januarja 1994, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. • L.C.
Šola snemanja
Podjetje za informiranje, izobraževanje, znanost, kulturo in umetnost Cultura Europaea vabi na avtorsko šolo filmskega, televizijskega in video snemanja. Začela se bo 15. januarja 1994, na KoseSki 11 a v Ljubljani. Če vas zanimajo dodatne informacije, lahko pokličete po tel.: 061/558-691 v dopoldanskem času. • L.C.
HMM-. 3£ 9A RES £Ko-
KA3 Tfc Je Pa 2DA3 ?« cVo, 3A*A Z
S*Ho DAN€S PfcA-«Nt/JE0O NATAtttfOl
V iKy^>c31-42*<, No
ktefc
?ADiO «Afli
913 Ffi
Nagrada za Debeljakove iz Martinj Vrha
Minuli torek je sreča iz naše nagradne igre ciljala visoko, na nadmorsko višino okoli 1000 metrov, natančneje k Debeli a-kovim iz Martinj Vrha. Vendar pa je bilo tokrat še nekaj posebnosti: v torek, ko nas je, kljub temu da smo v razpisu objavili še stari telefonski številki, poklicala Kristina Debeljak, smo zaman poskušali priti v Martinj Vrh, saj je močno deževalo in cesta proti tej vasi na osojnem območju Koprivnika, kjer češnje cvetijo v času prve košnje, je bila podobna drsalnici. Zato pa so nas v sredo v našem uredništvu mimogrede obiskali Debeljakovi Kristina, Maks in njuna petnajstmesečna hčerka Mira. Doma sta ostali dve Mariji: triletna hčerka in Maksova mati. In kako so izvedeli za nagrado? Torkov Gorenjski glas dobivajo šele v sredo, saj jih poštar obišče samo trikrat tedensko, tako da jim je novico že v torek kar kmalu po peti uri zjutraj sporočila neznana bralka iz Kranja, kasneje pa je bilo klicev toliko, da se je telefon skoraj pregrel.
i
Na domačiji v Martinj Vrhu imajo Debeljakovi 11 glav živine, pod streho pa so pred kratkim spravili tudi novo hišo. Pred skoraj sedmimi leti so dobili telefon, ki jim je poleg urejene ceste v največjo pomoč. Kristina se vozi na delo v Domel v Železnike, Maks pa skrbi za kmetijo. Na Gorenjski glas so v hiši naročeni že od vsega začetka, najraje pa
Rreberejo kmetijsko stran, Maks pa še avtomobilsko rubriko, fagrado v višini 20.000 tolarjev bodo vnovčili v škofjeloškem Lokateksu, največ dela pa bo imela mama Marija, ki bo v roke vzela pletilke in spletla kaj lepega. Lepe nove pletenine pa jim ob naših čestitkah želimo tudi mi.
radio triglav
96 MHz
SODOBNE JASLICE
O družinskih jaslicah smo pisali v božični številki, že pred tem smo v uredništvo prejeli skoraj petdeset povabil, da pridemo pogledat m fotografirat Jaslice po domovih širort Gorenjske. Zato bomo o njih objavili še nekaj zapisov.
S postavljanjem družinskih jaslic pa Je povezan tudi tate dogodek, ki so nam ga povedali v eni od gorenjskih družin: najmlajši družinski član Je iz že postavljenih jaslic pobral vse ovčke in namesto njih razpostavil - dinozavre.
Plačate 73 časopisov, dobite 102 in še več
CELOLETNA NAROČNINA - MODRA ODLOČITEV
V proračunskem memorandumu za leto 1994 je predvideno, da bo inflacija 13 odstotkov, ekonomisti pa so hkrati napovedali tudi 4 odstotke nižje realne plače. V taki napovedi se skriva dejstvo, da bomo konec letošnjega leta očitno imeli realno malce manj kot zdaj, v začetku leta. Ponujamo Vam modro poslovno odločitev: plačilo naročnine Gorenjskega glasa za celo leto 1994. Letos bosta izšli 102 številki časopisa, celoletna naročnina pa je le 5.900 tolarjev. Plačate torej73 (v torek se nam je številka pomotoma skrčila na 72) in dobite 102 številki, poleg tega pa bomo vsem s plačano celoletno naročnino odobrili dodatni popust na ceno Glasovih izletov, in še več. O tem boste sproti preko leta brali v Gorenjskem glasu.
Če želite letošnjo naročnino plačati v celoletnem znesku 5.900 SIT (in niste med tistimi, ki so nam v tem tednu to že sporočili/), je postopek enostaven: pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111. Lahko pa nam sporočilce zapišete v pisemce ali na dopisnico, pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Edini pogoj je, da nam Vašo odločitev o plačilu celoletne naročnine sporočite najkasneje do 25. januarja 1994. Ker je celoletna naročnina
vendarle precejšen znesek, Vam bomo še v tem mesecu ali pa v začetku februarja poslali dva računa, z zneskoma 3.000 in 2.900 tolarjev, roka za plačilo pa bosta 28. februar m 15. marec. Že od takrat, ko sprejmemo Vaše sporočilo o plačilu naročnine za celo leto 1994, pa veljajo dodatne naročniške ugodnosti (dodatno nižja cena za npr. prvi Glasov izlet v letu 1994, ki ga bomo razpisali najkasneje v februarju).
Obračuni naročnine bodo sicer v letu 1994 izstavljeni po trimesečjih v sredini posameznega obdobja, naročniški popust navkljub rastočim stroškom priprave, tiskanja in dostave časopisa ostaja nespremenjen, 20 odstotkov za vse individualne naročnine (fizične osebe). Ugodnejša naročniška cena je tudi za male oglase (s kuponom s 7. strani torkovega Gorenjskega glasa je mali oglas do 10 besed brezplačen), za nekatere druge oglasne storitve, za Glasove izlete, za Glasove prireditve, za določene potrošniške akcije Glasovih poslovnih partnerjev... Tudi letos boste vsak teden dvakrat ugotovili, da je Gorenjski glas več kot časopis in da se boste z njim zlahka ognili inflaciji.
msmmmM glas
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
UREDNIŠTVO, NAROČNINE, KOMERCIALA 064/223 111 TELEFAX: 064/222 917
MALI OGLASI (odslej na Zoisovi 1): 064/ 223111,223 444