Georitem 2 NSL.qxd 18.7.2007 13:24 Page 1 2 DRAGO KLADNIK POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN ANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN ^EV OMA PODA GLEDI N PO http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-009-8 GO KLADNIK: € DRA 9 2 1 6 9 8 7 8 9 0 0 4 5 15,00 GEORITEM 2 GEORITEM 2 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 1 1 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 2 2 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 3 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 4 4 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 5 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik LJUBLJANA 2007 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 6 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik © 2007, Zalòba ZRC, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Jurij Kunaver, Alenka [ivic-Dular Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum d. o. o. Naklada: 300 CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 81'373.21 006.72:81'373.21 KLADNIK, Drago, 1955– Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen / Drago Kladnik ; [prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, ZRC SAZU, 2007. – (Georitem ; 2) ISBN 978-961-254-009-8 234020864 6 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 7 GEORITEM 2 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Drago Kladnik drago.kladnik@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 je diplomi-ral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1999 magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem {tudiju prostorskega in urba- nisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova glavna raziskovalna usmeritev je bila agrarna geografija, znotraj nje pa problematika rabe tal in me{ana delavsko-kme~ka gospodinjstva. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisnim imenoslovjem in izrazjem, regionalizacijami, kartografijo in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija obsega priblìno 800 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado za dodiplom-ski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. 7 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 8 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik UDK: 912:801:311:UNGEGN(083.74) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Zemljepisno ime ali toponim je lastno ime, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira dolo~en geografski pojav ali topografski objekt. Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim je ime topografskega objekta, geografskega pojava v enem od jezikov na obmo~ju, kjer je ta objekt oziroma pojav, ne glede na pisavo, v kateri je zapisano. Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav. Raba zemljepisnih imen je lahko politi~no ob~utljiva. Zaradi tega je ta problematika è dolgo predmet mednarodne obravnave. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdruènj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije zdruènih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names), ki usmerja mednarodno dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen. UNGEGN si je dolgo prizadeval zmanj{ati rabo eksonimov. Posameznim dràvam se je z resolucijami priporo~alo, da sestavijo sezname eksonimov, iz katerih naj bi se postopoma ~rtali tisti eksonimi, ki niso ve~ v rabi, nikakor pa naj se ne bi dodajali novi. S tem se je poseglo v avtonomijo jezikovnih politik. Zlasti na udaru so bili evropski jeziki s {tevilnimi eksonimi, ki so nastali kot plod stoletnih gos-podarskih, kulturnih in drugih stikov med narodi. Zato so se v devetdesetih let prej{njega stoletja pojavile pobude za sistematiziranje rabe eksonimov. V ta namen je bila v okviru UNGEGN-a leta 2002 ustanovljena Delovna skupina za eksonime. Zaradi làje komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevajo za standardizacijo zemljepisnih imen na vsej Zemlji. Vsak kraj ali drug topografski objekt naj bi imel le eno uradno ime, ki bi bilo transkribirano v latinico zapisano na vseh zemljevidih. V prid prevladujo~i rabi endonimov govori trenutno stanje v svetu, ko so se zaradi globalizacije razdalje neverjetno zmanj{ale. Za delovanje na podro~ju nacionalne standardizacije so zadolèna nacionalna standardizacijska telesa. V Sloveniji od leta 1986 s prekinitvami deluje Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spo- {tovala tudi resolucije o zemljepisnih imenih. KLJU^NE BESEDE geografija, kartografija, toponimika, zemljepisno ime, podoma~eno tuje zemljepisno ime, eksonim, endonim, UNGEGN, slovenski jezik 8 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 9 GEORITEM 2 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik UDC: 912:801:311:UNGEGN(083.74) COBISS: 2.01 ABSTRACT A Review of the Slovenization of Foreign Geographical Names A geographical name or toponym is a proper name that by definition firmly and unquestionably identifies and individualizes a specific geographical phenomenon or topographical object. All geographical names in the world and in every language are divided into endonyms and exonyms. An »endonym« is the name of a geographical feature in one of the languages occurring in the area where the feature is situated. An »exonym« is a name used in a specific language for a geographical feature situated outside the area where that language has official status and differs in form from the name used in the official language or languages of the area where the geographical feature is situated. The use of geographical names can be politically sensitive, and for this reason this issue has long been the subject of international discussion. To strengthen the role of international professional asso-ciations in this field, in 1959 the United Nations established the United Nations Group of Experts on Geographical Names (UNGEGN), which directs international activities in the field of geographical names. UNGEGN has long endeavoured to reduce the use of exonyms. Through resolutions it recom-mends that individual countries compose lists of exonyms that should be gradually withdrawn from use and that they not add any new ones. With these efforts, UNGEGN has encroached on the auton-omy of national language policies. European languages with numerous exonyms that developed as the fruit of long-term econom-ic, cultural, and other contacts between nations were particularly affected. Therefore, in the 1990's initiatives appeared for systematizing the use of exonyms. For this purpose, the Working Group on Exonyms was established in 2002 in the framework of UNGEGN. For easier communication, the experts of UNGEGN are striving for the standardization of geographical names throughout the world. Every place or other topographical object should have only one official name that in transliterated form would appear in the Latin alphabet on all maps. The current state of the world when globalization is reducing distances incredibly speaks in favour of the predominant use of endonyms. For work in the field of national standardization, national standardization bodies are essential. In Slovenia, the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia has functioned intermittently since 1986, and when Slovenia joined the United Nations in 1992 it obliged itself to respect the resolutions on geographical names. KEY WORDS geography, cartography, toponymy, geographical name, foreign geographical name, exonym, endonym, UNGEGN, Slovene language 9 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 10 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Vsebina 1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 11 2 Terminolo{ki slovar~ek .......................................................................................................................................... 14 3 Podoma~evanje zemljepisnih imen ............................................................................................................ 24 3.1 Temeljna na~ela onomizacije ................................................................................................................ 24 3.2 Podoma~ena tuja zemljepisna imena in eksonimi ............................................................ 25 3.3 Terminolo{ke in vsebinske zagate .................................................................................................... 32 3.4 @ivljenjski cikli podoma~enih tujih zemljepisnih imen .............................................. 43 3.5 Dejavniki rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen ................................................ 51 3.6 Mednarodna priporo~ila za ustrezno rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen .............................................................................................................................. 61 3.7 Na~ini zapisovanja tujih zemljepisnih imen na zemljevidih .................................. 67 3.8 Pravopisna pravila o rabi tujih zemljepisnih imen .......................................................... 76 4 Na~ini preobrazbe tujih zemljepisnih imen ...................................................................................... 80 4.1 Eksonimizacija in pomensko prevajanje tujih zemljepisnih imen .................... 81 4.2 Transkripcija in transliteracija ............................................................................................................ 84 5 Standardizacijska telesa OZN .......................................................................................................................... 91 5.1 Konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen (UNCSGN) .............................................................................................................................................. 92 5.2 Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN) .......................................................................................................................................... 94 5.3 Delovne skupine ............................................................................................................................................ 100 5.4 Regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine .................................................. 103 5.5 Nacionalne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen ................................ 106 5.6 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ...................................................................................................................................... 109 6 Sklep ...................................................................................................................................................................................... 114 7 Seznam virov in literature ................................................................................................................................ 116 8 Seznam slik .................................................................................................................................................................... 122 9 Seznam preglednic .................................................................................................................................................. 123 10 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 11 GEORITEM 2 1 Uvod Pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, iz katerih izhajajo imena prebivalcev, so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski in politi~ni pokazatelj. Iz njih je mogo~e razbrati marsikatero potezo naravne, drùbene in zna~ajske preteklosti, a tudi sedanjosti posameznega naseljenega in nena-seljenega obmo~ja na na{em planetu. Ena njihovih bistvenih zna~ilnosti je jezikovna raznolikost, ki se pogosto ne omejuje le na raznovrstno sporo~ilnost, ampak je tudi zapisana z razli~nimi pisavami. Tako se tiha in nema pokrajina v marsi~em bolje odpira tistemu, ki zna razbrati ne le govorico naravnih zna~ilnosti, ampak je sposoben prodreti tudi v globino izvirnega imenoslovja. Problematika tujih zemljepisnih imen kaè na odnos dolo~enega naroda do svetovnih dogajanj in na razli~ne, tudi jezikovne razvojne vidike. Vsako zemljepisno ime je vezano na strogo dolo~en zemljepisni objekt. Nastane na dolo~eni to~ki ~asovne osi in na natanko dolo~enem jezikovnem ozemlju ([ivic-Dular 1988, 55). Temeljna ~lenitev razlikuje med naselbinskimi imeni (tudi krajevna imena ali toponimi v òjem pomenu) in nenaselbinskimi imeni (Slovenski pravopis 2001). Naselbinska so imena naselij, zaselkov in delov naselij, nenaselbinska pa vsa druga, ki jih lahko zdruìmo v naslednje glavne skupine: pokrajinska zemljepisna imena ali horonimi, vodna zemljepisna imena ali hidronimi, zemljepisna imena oblik zemeljskega povr{ja ali oronimi in druga zemljepisna imena (deli mest, mestne ~etrti, ulice, trgi, poti, ceste, gozdne poti, kolovozi, doma~ije, cerkve, drugi pomembni objekti, …). ^lenitev zemljepisnih imen je pomembna zaradi razli~nih pravopisnih pravil, ki se navezujejo nanjo. Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim (iz gr{kega éndon v pomenu šznotraj’) je zemljepisno ime dolo- ~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim (iz gr{kega ékso– v pomenu šzunaj’) pa je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~eno je endonim doma~e, izvirno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Slovenski endonimi so slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etni~nega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna imena z vseh ostalih ozemelj, ~e se razlikujejo od tamkaj{njih endonimov (Veliki atlas sveta 2005, 199). [est in pol milijard ljudi na Zemlji uporablja priblìno milijardo zemljepisnih imen (Kadmon 2000, 28). V Sloveniji jih je priblìno 200.000 in se pojavljajo v najrazli~nej{ih virih (Pogorel~nik 1999, 107). K tej {tevilki je treba dodati {e nekaj tiso~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Nestandardizirana zemljepisna imena, razpr{ena po razli~nih virih in (tudi zato) neusklajena, povzro~ajo precej teàv, komunikacijskih problemov in napak na razli~nih zemljevidih ter v podatkovnih bazah. 11 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 12 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Zato smo v na{i dràvi vzpostavili Register zemljepisnih imen, katerega glavni namen je zagotoviti enotnost na podro~ju njihove rabe. Problematika zemljepisnih imen je zaradi ob~utljivosti vse bolj pomembna na mednarodnem prizori{~u. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdruènj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije zdruènih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izve- dencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen. Z neslutenim razra{~anjem informacijske tehnologije in ra~unalni{tva postaja raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov na eni strani vse bolj vsakdanja, na drugi pa se zaradi globalizacije krepijo tènje po doslednem zapisovanju imen v izvirni, v primeru nelatini~nih pisav pa v transliterirani obliki. Njihovo dosledno upo{tevanje bi pri nas lahko imelo vsaj dve pomembni posledici. Na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izro~ilo slovenskega jezika, ki ima pri rabi {tevilnih imen bogato tradicijo, na drugi pa uporabnika sili dosledno uporabljati {tevilna diakriti~na ~rkovna znamenja, kar ni preprosto opravilo; na starej{ih pisalnih strojih ga je povsem nemogo~e izvesti. Ob tem je treba re~i, da je raba diakriti~nih znamenj smiselna le, ~e je uporabnik usposobljen razbrati njihove glasovne zna~ilnosti. Sicer je raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovenskih atlasih oprta na vsaj stoletje in pol trajajo~o tradicijo (Kladnik 2005b). Najve~ teàv pri zapisovanju zemljepisnih imen na zemljevidih nam {e vedno povzro~ajo nekdanje kolonialne in sovjetske dràve, saj pogosto poznamo le priblìne zapise njihovih izvirnih zemljepisnih imen prek enega od kolonialnih jezikov oziroma ru{~ine. Prav tako {e ni povsem dore~eno, kako v latinici zapisati zemljepisna imena, ki so v izvirniku zapisana z drugimi abecednimi, zlogovnimi in slikovnimi pisavami. Zapisovanje zemljepisnih imen pa je povezano {e s celo vrsto jezikovnih, kartografskih, geografskih in celo politi~- nih teàv (Perko 2002, 355). Za uporabnika bi bil sicer na~eloma najbolj{i atlas, v katerem bi bilo vsako ime zapisano v izvirni obliki (kot endonim), ob tej pa bi bila za posamezna imena zapisana podoma~ena oblika, torej eksonim. Tak{ne zapise je v kartografski praksi nemogo- ~e zagotoviti zaradi prostorske stiske na zemljevidih, zapletenih jezikovnih pravil in razli~nih tradicij posameznih narodov, zato je imenje v atlasih obi~ajno kompromis med priporo~ili konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, pravopisnimi, kartografskimi in geografskimi pravili ter na~eli in razpolòljivim pro-storom na zemljevidih. Deleèksonimov se praviloma zmanj{uje z manj{anjem merila zemljevidov. V slovenskih atlasih je obi~ajno na splo{nih zemljevidih sveta in celin ve~ eksonimov, na podrobnej{ih, regionalnih zemljevidih pa prevladujejo endonimi. Ob opazovanju podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovenskih atlasih se nei- zogibno porodi vtis, da lahko vsak postavlja lastna pravila igre ali jih prilagaja trenutnim hotenjem, saj se marsikod pojavljajo nenavadne oblike zapisov imen. Sem in tja je 12 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 13 GEORITEM 2 to gotovo posledica strokovne nedore~enosti, àl pa je vse preve~krat zaznati tudi pretirano samovoljo. Kljub prizadevanjem po javnosti dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih Vlade Republike Slovenije ter objavljanju njenih izsledkov v tiskanih publikacijah in na medmrèju, se v lai~ni in strokovni javnosti {e vedno pojavljajo {tevilni primeri, ki kaè- jo na skoraj popolno nepoznavanje tematike podoma~evanja tujih zemljepisnih imen. Raba zemljepisnih imen je lahko izjemno ob~utljiva in politi~no ko~ljiva. Kot Slovencem nam je dobro znana dolgoletna nesre~na zgodba o dvojezi~nih krajevnih napisih na avstrijskem Koro{kem, znan nam je tudi primer za zdaj {e nedore~enega poimenovanja nove dràve Republike Makedonije, ki je lahko zaradi gr{kega odkla-njanja tega imena vstopila v svet svetovne diplomacije le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angle{ko Former Yugoslav Republic of Macedonia s kratico FYROM). Za dosledno uporabo imena Moldova si ognjevito prizadeva tudi Republika Moldavija, ki èli na ta na~in pretrgati popkovino z naslednicami nekdanje skupne domovine Sovjetske zveze, s svojo vztrajnostjo pa hote ali nehote posega v jezikovno avtonomijo uporabnikov v ciljnih jezikih. V skrajnih primerih so lahko zemljepisna imena tudi eksplozivna. To dokazuje primer oto~ja vzhodno od Argentine, ki ga Britanci imenujejo Falklandski otoki (Falkland Islands), Argentinci pa èlijo tudi v mednarodni rabi uveljaviti ime Malvinski otoki (Islas Malvinas). V zadnjem ~asu se je razplamtel pravcati boj za »pravilno« oziroma »ustrezno« poimenovanje morja med Japonsko in Korejo. V novej{em ~asu ga za zdaj ve~ina sveta pozna kot Japonsko morje, Korejci pa zelo zagnano in sistemati~no dokazujejo, da bi se moralo imenovati Vzhodno morje, ~e è ne Korejsko morje. Leta 2004 je bila o tem v Parizu organizirana tudi mednarodna konferenca, v okviru katere je iz{la bogato dokumentirana in privla~no opremljena publikacija (K.S. Lee, Kim, Soh, S.T. Lee 2004), ki bralca z reprodukcijami mnogih starih zemljevidov in s statisti~nimi analizami prepri~uje o neustreznosti zdaj{njega poimenovanja. Japonci seveda ne drìjo krièm rok in v raznih ~lankih vztrajno dokazujejo neupravi~enost korejskih zahtev (na primer Hishiyama, Nagaoka 2003). Vse te akcije budno spremlja strokovna organizacija UNGEGN, ki je s svojim ve~- desetletnim delovanjem ogromno prispevala k poenoteni rabi zemljepisnih imen po svetu. Ker je njena vloga nenadomestljiva, njene napotke o ustrezni rabi pa velja upo- {tevati kot najbolj domi{ljene in strokovno podkrepljene, je v pri~ujo~i publikaciji podrobneje predstavljena. Ob tem ne gre prezreti, da v UNGEGN-u dejavno sode-lujejo ne le geografi, ampak tudi geodeti, jezikoslovci, zgodovinarji, pravniki in strokovnjaki drugih profilov, zato njegovih priporo~il ne velja razumeti kot enostran-ski proizvod dolo~ene stroke, ampak kot najbolj{i mòni kompromis med pogledi razli~nih strok in, morda {e bolj, zapletenih politi~nih razmerij v sodobnem svetu. Prav znanstvena {irina je gotovo osrednji razlog, da se v njem ~edalje bolj uveljavljajo 13 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 14 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik na~ela medsebojnega spo{tovanja. Ob tem se znova uveljavljajo zaradi kolonializma (pre)dolgo prezrta doma~inska imena, imena iz najrazli~nej{ih jezikov in pisav pa se zapisujejo ~edalje bolj usklajeno, enotno in glasovno dosledno. 2 Terminolo{ki slovar~ek V terminolo{kem slovar~ku je na kratko razloènih 154 temeljnih izrazov o prob- lematiki zemljepisnih imen, od tega jih je 33 vklju~enih le zaradi sopomenskosti. Nastali slovar~ek je precej kraj{i od angle{kega izvirnika (Kadmon 2000, 299–326) s skupaj 375 izrazi in njegove malo novej{e nem{ke priredbe (Deutsche Glossar … 2002) s skupno 392 izrazi, od ~esar je 338 glavnih gesel in 54 ve~besednih izto~nic v obratni oziroma seznamni stavi. Angle{ki izvirnik se ob dejavni UNGEGN-ovi Delovni skupini za toponimsko terminologijo neprestano dopolnjuje in je è za ve~ kot dvakrat obsènej{i kot prvi toponimski slovar (Technical terminology … 1984) z vsega 175 izto~nicami. Spomladi 2006 je Naftali Kadmon kot sklicatelj delovne skupine predlagal vklju~itev in spremembe vsebin za {est izrazov (Kadmon 2006b), med katerimi so nekateri (na primer oronim, horonim) delovno è vklju~eni v toponimske slovarje, tudi slovenskega. Izhodi{~e za pripravo slovar~ka je bil slovenski Slovar toponimske terminologi- je (GURS 1995) s kar 529 izto~nicami. Preseèk nad angle{kim originalom je nastal zaradi pogostej{ega dvojnega, seznamnega navajanja ve~besednih izto~nic, pa tudi zaradi ve~jega {tevila sopomenk kot v originalu in navajanja nekaterih kratic (na primer GIS za geografski informacijski sistem). Dodani so {e izbrani izrazi iz Slovar~ka jezikovnih izrazov v Slovenskem pravopisu (Zalòba ZRC SAZU 2001, 197–208), ki so prilagojeni jezikovnim posebnostim sloven{~ine. Nekaj izrazov je vzetih tudi iz Slovarja jezikovnih izrazov iz Enciklopedije slovenskega jezika (Topori{i~ 1992), Atlasa jezikov (Comrie, Matthews, Polinsky 1999), ki je bil obenem tudi kontrolnik, tako kot Geografski terminolo{ki slovar (Zalòba ZRC SAZU 2005). Nekateri izrazi v slovar~- ku so povsem na novo uvedeni. Za razliko od Slovarja toponimske terminologije je v primerih, ko izraz ni izrazito mednarodno uveljavljen, dana prednost izto~nicam v slovenskem jeziku; tujke, ki so pomensko na~eloma bliè angle{kemu izvirniku, pa so navedene kot sopomen-ke. Izrazi, ki imajo eksperimentalni zna~aj in {e niso splo{no uveljavljeni, v slovar~ek niso vklju~eni. Prav tako niso vklju~eni splo{ni izrazi, kot so geografija, kartografija, relief, legenda zemljevida, geografski informacijski sistem, saj so njihove razlage na razpolago v bolj splo{nih leksikonih in strokovni literaturi. Izto~nice: • abecedno zaporedje vrstni red, v katerem so ~rke abecede navedene v obi~ajnem zaporedju, na primer A, B, C, ^, D, E, …, @ v slovenski abecedi, A, B, C, D, E, …, Z v angle{ki abecedi in A, B, C, ^, ], D, D`, \, E, …, @ v hrva{ki abecedi; 14 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 15 GEORITEM 2 • alonim vsako od dveh ali ve~ zemljepisnih imen, ki se nana{ajo na isti topografski objekt, na primer Pirenejski polotok in Iberski polotok, Vesterhavet in Nordsee za Severno morje, Swansea in Abertawe, Johannesburg in eGoli, Prisojnik in Pri- sank S: alternativno ime, sopomensko ime; • alternativno ime → alonim; • antroponim osebno ime, na primer Vincenc, Helena, Crozet, Lenin; • atlas zbirka zemljevidov, ki po namenu in vsebini predstavljajo zaklju~eno celoto, navadno vezana v knjigo; • avtohtono ime opisno ime v lokalnem jeziku, na primer ar Rub' al Kha–li•- (v pomenu šprazna stran’ v Saudovi Arabiji), Dasht-e Kavi•-r (v pomenu švelika pu{~ava’ v Iranu), Ukanc (v pomenu šv koncu’ v Bohinju), Kacenpoh (v pomenu 'ma~ji potok' v Ba{- ki grapi); • bilingvizem → dvojezi~nost; • ciljna pisava pisava, v katero lahko prepi{emo dolo~eno zemljepisno ime iz njegove izvorne pisave; • ciljni jezik jezik, v katerega lahko prevedemo/prilagodimo dolo~eno zemljepisno ime iz njegovega izvornega jezika; • citatno ime zemljepisno ime, ki izvorno ni del dolo~enega jezika in se pojavlja v besedilih tega jezika v izvirni obliki, na primer zajezitev reke Colorado, vzpon na goro Adam's Peak; • ~ezmejno ime zemljepisno ime geografskega pojava, ki se razteza prek dveh ali ve~ dràv, na primer Tjan{an, Andi, Kaspijsko jezero, Severnoevropsko niàvje; • ~rkopis foneti~na pisava, sestavljena iz simbolov (~rk), ki zaznamujejo posamezne soglasnike in samoglasnike; • desni prilastek dolo~ilo odnosnice na desni strani, na primer Rt Dènjova, polotok Jukatan; • diakriti~no znamenje znamenje, zapisano nad ~rko, pod njo ali prek nje, da se ozna- ~ijo njena spremenjena glasovna vrednost, naglas ali ton, na primer nem{ki ä, ö, ü, { in ~ pri latinizaciji ru{~ine, a– ali â pri latinizaciji arab{~ine, poljski l/, romunski t¸ S: lo~evalno znamenje; • doma~e ime zemljepisno ime v doma~inskem jeziku ali ime, tvorjeno iz sestavin doma~inskega jezika, na primer aboridìnsko ime Coolabah v Avstraliji, zulujsko ime E'Makozini v Jùni Afriki, irsko ime Béal Feirste (za Belfast) v Severni Irski; • doma~inski jezik jezik, ki je na dolo~enem obmo~ju prvobiten; • dràvni jezik jezik, ki je v splo{ni rabi v dolo~eni dràvi in ima status uradnega jezika, na primer nem{~ina v Avstriji, arab{~ina v Alìriji, {pan{~ina v Ekvadorju S: nacionalni jezik; • dvojezi~nost vsakdanja raba dveh jezikov v dolo~eni skupnosti ali pri dolo~eni osebi, na primer sloven{~ine in madàr{~ine v Prekmurju, angle{~ine in kitaj{~ine v Hong-kongu S: bilingvizem; 15 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 16 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • dvojno ime zemljepisno ime dveh krajev, pokrajin, ki sestavljata funkcijsko, upravno, gospodarsko enoto, pri ~emer se oba dela pregibata in pi{eta z nesti~nim vezajem, na primer [marje - Sap, Baden - Württemberg; • eksofon govorno podoma~eno tuje zemljepisno ime, zapisano tako kot endonim, vendar je njegova izgovorjava opazno druga~na, kot da bi bilo del besedi{~a ciljnega jezika, na primer Argentina, London, Madrid, Moskva; • eksograf pisno podoma~eno tuje zemljepisno ime, zapisano tako, da zapis v ciljnem jeziku kar najbolj zvesto napeljuje na izgovor v originalnem jeziku na primer Var{ava za Warszawa, Satled` za Sutlej, Dekan za Deccan; • eksonim zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav, na primer angle{ko ime Warsaw za poljsko ime Warszawa; francosko Londres za angle{- ko London; nem{ko Mailand za italijansko Milano, slovensko Dunaj za nem{ko Wien, slovenska Burgundija za francosko Bourgogne, Skalno gorovje za angle{ko Rocky Mountains, Kitajska za kitajsko Zhongguo; sopomenka oziroma blizupo-menka je podoma~eno zemljepisno ime; • eksonimizacija → podoma~evanje zemljepisnih imen; • enakozvo~nica → homonim; • endonim ime topografskega objekta, geografskega pojava v enem od jezikov na obmo~ju, kjer je ta objekt oziroma pojav, ne glede na pisavo, v kateri je zapisano, na primer Va–ra–nasi (ne Benares), Aachen (ne Aix-la-Chapelle), Krung Thep (ne Bangkok), Yerushalayim (ne Jerusalem), Ljubljana (ne Laibach). S: uveljavljeno doma~e zemljepisno ime; • endonimizacija nadome{~anje kolonialnih zemljepisnih imen z imeni v doma~inskih jezikih, na primer Mumbai namesto Bombay, Chennai za Madras, Kisangani za Stanleyville, Harare za Salisbury; • enobesedno ime zemljepisno ime enega samega geografskega pojava, topografskega objekta, ki ga sestavlja samo ena beseda, obi~ajno ne ob~noimenska, na primer Kijev, Brasil, Apala~i, tudi Al-Qa–hirah (originalno ime za Kairo), kjer je v originalni arabski pisavi ~len al- vezani morfem, to je sestavna, z vezajem nevezana predpona; • enodelno ime zemljepisno ime iz ene ali ve~ besed, na primer Elbrus, Rumena reka, Otok svetega Lovrenca, v nasprotju z dvojnim imenom; • eponim zemljepisno ime, v katerem sestavlja jedro ali njegov del osebno ime, na primer Mount Everest, Rt svetega Luke, [entrupert; • epotoponim zemljepisno ime, iz katerega nastane ob~noimenski samostalnik, na primer {panski Jerez za vino {eri, gr{ka Olimpija za olimpiado, gr{ki Maraton za istoimenski tek, angle{ki Jersey za tkanino dèrsi; • fonem glas, ki v dolo~enem jeziku lo~uje pomene besed ali morfemov, v strokovni literaturi obi~ajno zapisan med po{evnima oklepajema, na primer /b/, /p/, /Ä/ za 16 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 17 GEORITEM 2 angle{ki sh oziroma slovenski {, t in d v besedah ta – da, c in k v besedah mladica – mladika, v nasprotju z n in v v primerih Ana – Anka in siva – siv, ki ne razlo~ujeta pomenov; • fonemska pisava pisava, ki pripada abecednemu sistemu pisave in v njej posamezna ~rka na~eloma ozna~uje en sam fonem, na primer latinica, gr{ka pisava, cirilica, arabska pisava, tajska pisava, hebrejska pisava (zadnje tri so soglasni{ke in zato nepopolne ~rkovne pisave); • geografsko ime → zemljepisno ime; • geonim → zemljepisno ime; • glavni jezik tisti jezik v dolo~eni skupnosti, v kateri je v rabi ve~ jezikov, ki ga uporablja najve~ govorcev, na primer nem{~ina v Jùni Tirolski, angle{~ina v Walesu, sloven{~ina v Prekmurju; • gorsko zemljepisno ime → oronim; • grafem grafi~na upodobitev fonema v dolo~enem jeziku, na primer 25 slovenskih grafemov predstavlja 29 slovenskih fonemov; • hidronim zemljepisno ime za vodni objekt, vodno telo, na primer So~a, Boden- sko jezero, Angelov slap, Ardenski prekop, Timorsko morje, Atlantik, Filchnerjeva ledena polica S: vodno zemljepisno ime; • hodonim lastno ime za prometno pot ali komunikacijo, na primer Via Appia (zgodovinska cesta), Airway Amber (zra~na pot), M4 (avtocesta), Fleet Street (ulica), Picadilly Circus (trg), Darb al-Hajj (romarska pot), Slovenska planinska trans- verzala (planinska pot), Pot prijateljstva (spominska pot) S: odonim; • homonim vsako od dveh ali ve~ enakih zemljepisnih imen, ki ozna~ujejo razli~ne topografske objekte, na primer ( Principauté de) Monaco za kneèvino in italijanski eksonim Monaco za München, indijsko mesto Madras in ameri{ko mesto Madras v Oregonu, nem{ko mesto Marburg in nem{ki eksonim Marburg za Maribor, mesto Idrija na Idrijskem in mejna re~ica Idrija na Gori{kem S: enakozvo~nica; • horonim zemljepisno ime za pokrajino, ve~ji del Zemljinega povr{ja, na primer Pomorjanska, Mato Grosso, Gobi, Kras S: pokrajinsko zemljepisno ime; • ideografska pisava → slikovna pisava; • ideogram slika ali simbol, ki se v dolo~eni pisavi uporablja za ponazoritev pred-meta ali pojma, ne pa besede ali njene glasovne podobe; • imenje celota zemljepisnih imen na dolo~enem obmo~ju, v dolo~enem imeniku, viru, publikaciji; • imenoslovje → onomastika; • imenoslovni organ komisija, uprava ali oseba z mo~jo odlo~anja o toponimskih zadevah, v Sloveniji Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Repub- like Slovenije; • imenovalni prilastek nepregibni prilastek desno od odnosnice, na primer pu{~a-va Namib ( pu{~ave Namib); 17 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 18 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • imenski korpus → zbirka zemljepisnih imen; • izto~nica prva (edina), navadno (pol)krepko tiskana sestavina kak{nega poimenovanju na za~etku slovarskega sestavka, na primer ciljni jezik, oronim, zemljepisno ime; • izvorna pisava pisava, s katero je zapisano dolo~eno originalno zemljepisno ime, iz nje pa je lahko prepisan za rabo v drugi, to je ciljni pisavi; na primer pri prepisu iz cirilice v latinico je izvorni jezik cirilica; • izvorni jezik jezik, iz katerega je dolo~eno originalno zemljepisno ime pre{lo v drug, to je ciljni jezik; na primer pri prevedbi iz ru{~ine v kitaj{~ino je izvorni jezik ru{~ina; • jezersko ime zemljepisno ime za jezero ali notranje morje, na primer Viktorijino jezero, Atatürkovo zajezitveno jezero, Mrtvo morje; • jezikovna skupnost skupina ljudi, ki se sorazmerno z lahkoto sporazumeva v dolo~enem skupnem jeziku ali nare~ju; • jezikovno obmo~je obmo~je, na katerem ima dolo~en jezik status uradnega ali glavnega jezika, na primer flamsko in valonsko jezikovno obmo~je v Belgiji; • karta → zemljevid; • knjìni jezik pisna oblika dolo~enega jezika kot standard v literarnih delih, lahko tudi osnova zbornega govora, na primer arabski jezik Nahawi v primerjavi s pogo-vornimi nare~ji; • kon~aj poljubni glasovni niz na koncu besedne oblike, ne glede na besedotvorje; • kon~nica del pregibne besede, ki lo~i sklon ( Lab- a - e - i), spolsko obliko ( velik - a - o), {tevilo ( otok - a - i); • konverzija → prevedba; • koren morfem, ki je nosilec osnovnega dela besede, na primer mor-je, mor-nik, mor-jeplovec, mor-narica, so-mor-nica; • krajevno ime → naselbinsko ime; • krajevno imenoslovje → toponomastika (1, 2); • lastno ime izraz, ki ozna~uje posamezno bitje ali objekt, na primer Albert, Lomo- nosov, Peking, Skalno gorovje; • latinizacija prevedba iz nelatini~ne pisave v latini~no, na primer iz Αθηναι v Athínai, iz Μοcκda v Moskva; • latinizacijski klju~ tabelari~ni seznam, v katerem so navedena znamenja dolo~e-ne nelatini~ne pisave skupaj z ustreznimi ~rkami latinske abecede, vklju~no s potrebnimi diakriti~nimi znamenji; • levi prilastek dolo~ilo odnosnice na levi strani, na primer Jùni otok, Veliki Hingan; • lo~evalno znamenje → diakriti~no znamenje; • logografska pisava → slikovna pisava; • logogram grafi~ni simbol ali kombinacija simbolov, ki predstavljajo celotno besedo, brez posebne predstavitve njenih sestavnih delov, na primer v japon{~ini kanji logo- gram za yama ali san v pomenu šgora’, kitajski logogram za zhong v pomenu šsrednji’; 18 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 19 GEORITEM 2 • mareonim zemljepisno ime hidrografskega pojava, povezanega z morji, na primer Tihi ocean, Azovsko morje, Kanal, Jukatanski preliv, Bene{ki zaliv S: morsko zemljepisno ime; • mednarodna standardizacija zemljepisnih imen dejavnosti, ki se z namenom ~im ve~jega poenotenja pri pisni ali govorni rabi vseh zemljepisnih imen na Zemlji, v {ir- {em smislu tudi zemljepisnih imen na zunajzemeljskih telesih, izvajajo z nacionalno standardizacijo in/ali mednarodnim dogovarjanjem, vklju~no z usklajevanjem med razli~nimi jeziki in pisavami; • morfem glas ali najmanj{a skupina glasov, ki ima svoj pomen, na primer Ribnica, Ribenca, Ribno; • morfonologija jezikoslovna veja, ki prou~uje glasovne in naglasne zna~ilnosti mor-fema oziroma morfemov besede S: oblikoglasje; • morsko zemljepisno ime → mareonim; • nacionalna standardizacija zemljepisnih imen standardizacija zemljepisnih imen znotraj dolo~ene dràve, ozemlja dolo~enega naroda; • nacionalni jezik → dràvni jezik, narodni jezik; • nadomestno zemljepisno ime zemljepisno ime, ki se uporablja namesto navadno uradnega, bolj uveljavljenega imena, na primer Otok za Velika Britanija, Kanal za Rokavski preliv, Streha sveta za Tibet; • narodni jezik jezik, ki je v splo{ni rabi v dolo~eni dràvi ali na delu njenega ozemlja in ima lahko status uradnega jezika, na primer retoroman{~ina v [vici, katalon- {~ina v [paniji, kreol{~ina na Mavriciju S: nacionalni jezik; • naselbinsko ime zemljepisno ime naselbine, zaselka, vasi, trga, mesta, na primer Pariz, Leipzig, Kin{asa, Lasselsdorf, Gornji Grad S: krajevno ime; • neprava ob~noimenska sestavina ob~noimenska sestavina, ki ne ozna~uje vrste poimenovanega topografskega objekta, geografskega pojava, na primer Mount Isa, Kranjska Gora, Ain as-Sultan, Vir ter Rio de Janeiro in Marija Reka so naselja, ne pa gora, izvir ali reka; • neuradni jezik jezik, ki kljub razmeroma {iroki rabi v dolo~eni politi~ni enoti nima statusa uradnega jezika, na primer franco{~ina v Libanonu, angle{~ina v Izraelu; • normiranje → standardizacija; • ob~no ime samostalnik, lahko kot del zemljepisnega imena, ki poimenuje topografski objekt po njegovih lastnostih in ni lastno ime, na primer mountain, sierra, san, yama, dagh, hribovje, vrh, river, wa–di•-, reka, potok, morje; • ob~noimenska sestavina del ve~besednega zemljepisnega imena, ki zaznamuje vrsto pojava, na primer reka v Reka svetega Lovrenca, jezero v Bajkalsko jezero, gorovje v Skalno gorovje; • ob~noimenski izraz beseda ali besedna zveza, ki zaznamuje vrsto stvari, pojavov, na primer rt, jezero, podmorska gora; 19 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 20 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • objektna skupina zaradi làje opredelitve, iskanja, poizvedovanja zdruèni topografski objekt, geografski pojav s podobnimi lastnostmi, na primer vodni tok, v katerega se uvr{~ajo reka, potok, studenec, hudournik, vadi, vzpetina, v katero se uvr{~ajo gora, hrib, gri~, greben, vrh; • oblikoglasje → morfonologija; • obrazilo morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo ali novo obliko, na primer -ovje v besedi hribovje, pol- v besedi polotok; • odonim → hodonim; • onomastika veda o lastnih imenih S: imenoslovje; • oronim ime navpi~no razgibanega ozemlja (vklju~no z morskim dnom), kot je gora, hrib, planota, gorovje, podmorski hrbet, podmorska gora, na primer Matterhorn, Vzhodna Sierra Madre, Srednjerusko vi{avje, Filipinski jarek, Hessova mizasta gora S: gorsko zemljepisno ime, vi{insko zemljepisno ime; • osnova del pregibne besede pred kon~nico, na primer Atlantik -a, velik -a, -i, -o; • piktogram risba ali hieroglif v pisavi, ki predstavlja dolo~en predmet ali pojem; • pisava celota grafi~nih znamenj, ki se uporabljajo pri pisanju ali tiskanju v dolo- ~enem jeziku in se od drugih celot ne razlikujejo samo po tipologiji ali obliki pisave, na primer latinica, gr{ka pisava, gruzijska pisava, amharska pisava, kitajska pisava; • podoma~eno zemljepisno ime → eksonim; • podoma~evanje zemljepisnih imen zamenjava, nadome{~anje endonimov z eksonimi, na primer raba imen Pulj namesto Pula, Peking namesto Beijing, Kanarski otoki namesto Islas Canarias, Misisipi namesto Mississippi S: eksonimizacija; • pokrajinsko zemljepisno ime → horonim; • polcitatno ime zemljepisno ime, pisano po pravilih tuje pisave, vendar s slovenskimi kon~nicami, na primer na Großglocknerju, iz Johannesburga; • polprevzeta beseda beseda, sestavljena iz prevzetega izvornega in iz doma~ega dela, na primer Hudson-ov, Sandwich-evi; • pomenoslovje → semantika; • pomenski tip imena skupina zemljepisnih imen glede na soroden pomen, ustvar-jena zaradi sistemati~ne obdelave zbirke imen, na primer naselje, morski hidronim, oto{ka reliefna oblika, zgodovinska upravna enota; • posebna ~rka ~rka abecede dolo~ene pisave, zna~ilna samo za dolo~en jezik, zato ni v ve~ini drugih abeced iste pisave, na primer danski ø, islandska þ in ð, nem{- ki ß, poljski eø, slovenski ~, { in `; • povratna transkripcija povratna prevedba transkribiranega zapisa v izvorni jezik; • povratna transliteracija povratna prevedba rezultata transliteriranega zapisa v izvorno pisavo; • povratnost zna~ilnost transliteracije, da omogo~a zapisano besedilo prepisati iz ene pisave v drugo ali iz enega sistema pisave v drugega, zatem pa ga povratno prepisati nazaj v izvorno pisavo ali sistem pisave tako, da je rezultat identi~en z originalom; 20 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 21 GEORITEM 2 • pre~rkovanje → transliteracija (1); • predimek besedica pred priimkom, na primer Mc v Mckenzie; • pregibanje sklanjanje, izraànje dolo~nosti, spola, tvorjenje pridevni{kih sto-penj; • prevajanje izraànje pomena izvornega jezika z besedami ciljnega jezika oziroma ubeseditev besedila enega jezika v drug jezik, na primer francosko Mer noire za rusko ^ernoe more, angle{ko Mount Fuji za japonsko Fuji San, italijansko Montenegro za srbsko Crna gora, slovensko Veliko Medvedje jezero za angle{ko Great Bear Lake, nem{ko Veldes See za slovensko Blejsko jezero; • prevedba prenos fonolo{kih in/ali morfolo{kih prvin enega jezika v drugega ali ene pisave v drugo, ki se izvaja s transkripcijo ali transliteracijo S: konverzija; • prevedbena tabela → transliteracijski klju~; • semantika veja jezikoslovja, ki se ukvarja s prou~evanjem pomenov S: pomenoslovje; • silabi~na pisava → zlogovna pisava; • sinonim → sopomenka; • sistem pisave skupina sorodnih pisav, na primer latinica, gr{ka, cirili~na, arabska, tajska in hebrejska pisava spadajo v abecedni sistem pisave, amharska, kana in pisava inuktitut spadajo v zlogovni sistem pisave, kitajska pisava han in japonska kanji spadata v ideografski sistem pisave; • slikovna pisava pisava, sestavljena iz ideogramov ali logogramov, na primer kitaj- ska pisava, japonska pisava kanji S: ideografska pisava, logografska pisava; • slovar zemljepisnih izrazov spisek zemljepisnih pojmov in/ali poimenovanj, obi- ~ajno razvr{~enih v abecednem zaporedju, skupaj z definicijami, pojasnjevalnimi informacijami, opisnimi podatki za vsako izto~nico; • soglasni{ka pisava abecedna pisava, v kateri ~rke predstavljajo izklju~no ali prevladujo~e soglasni{ke glasove, samoglasniki pa so predstavljeni izklju~no ali ve~inoma z ne~rkovnimi lo~evalnimi znamenji v obliki pik ali ~rtic nad soglasni{- kimi ~rkami, pod njimi ali znotraj njih, na primer arabska pisava, hebrejska pisava in tajska pisava; • sopomenka beseda (ali besedna zveza), ki na ob~noimenski ravni pomeni (priblì- no) isto kakor katera druga, na primer zemljevid in karta, podoma~eno zemljepisno ime in eksonim, prevedba in konverzija S: sinonim; • sopomensko ime → alonim; • sporazumevalni jezik jezik, ki sluì za sporazumevanje med ~lani razli~nih jezikovnih skupnosti, na primer angle{~ina na Indijski podcelini, svahili v vzhodni Afriki, ru{~ina na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze; • standardizacija v okviru dolo~ene ustanove sprejet spisek enotnih obveznih smernic, meril, zahtev, predpisov, na primer zaradi poenotene obravnave zemljepisnih imen S: normiranje; 21 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 22 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • standardizacija zemljepisnih imen uradna dolo~itev enega ali ve~ zemljepisnih imen, priprava imenika jezikovno in druga~e ustreznih zemljepisnih imen, ki jo opravi standardizacijski imenoslovni organ, skupaj z natan~nimi navodili za njihovo rabo, pravilen zapis in tudi ustrezno rabo v tujih jezikih; • standardizacijski imenoslovni organ strokovno telo, ki je zadolèno za uradno objavljanje standardiziranih zemljepisnih imen, v Sloveniji tako kot imenoslovni organ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije S: standardizacijsko telo; • standardizacijsko telo → standardizacijski imenoslovni organ; • standardizirano zemljepisno ime zemljepisno ime, ki ga za ozna~evanje topografskega objekta, geografskega pojava kot ustrezno oziroma prednostno potrdi imenoslovni organ in zanj natan~no navede obliko zapisa in opredeli pogoje njegove rabe; v Sloveniji so za zdaj standardizirana le imena dràv in slovenskih naselij; • stvarno ime ime, ki zaznamuje na primer drùbene in politi~ne organizacije, gos-podarska zdruènja, stranke, verske skupnosti (na primer Rde~i krì Slovenije, Unesco, Zeleni Slovenije), dru{tva (na primer Geografsko dru{tvo Slovenije), podjetja (na primer Lek, Microsoft), zavode in ustanove (na primer Znanstvenorazisko- valni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Filozofska fakulteta), upravne enote (na primer Ob~ina Domàle, Krajevna skupnost [marca), meddràvnih zvez (na primer Var{avski pakt, Evropska zveza, Organizacija zdruènih narodov, Arabska liga); • terminolo{ki slovar spisek strokovnega izrazja dolo~ene stroke s kraj{imi pomenskimi razlagami (lahko tudi brez njih), na primer geografski terminolo{ki slovar, slovar toponimske terminologije; • topografija 1. oblikovanost Zemljinega povr{ja, povr{ja drugega planeta ali naravnega satelita 2. prikazovanje oblikovanosti Zemljinega povr{ja, povr{ja drugega planeta ali naravnega satelita, zlasti z zemljevidi, maketami, globusi 3. skupna oznaka za vse topografske objekte (gorovja, reke itd.); • topografski objekt dolo~en objekt, del Zemljinega povr{ja z razpoznavno identiteto, na primer cerkev, kriì{~e, gorski vrh, jezero; • toponim 1. lastno ime topografskega objekta 2. → zemljepisno ime; • toponimija 1. celota toponimov na dolo~enem obmo~ju 2. → toponimika; • toponimika veda, ki prou~uje toponime in {e zlasti zemljepisna imena S: toponimija (2); • toponimska navodila zbirka pravil, ki ureja standardizacijo zemljepisnih imen dolo- ~ene dràve in njihovo predstavitev na zemljevidih, v imenikih; • toponomastika 1. veda o izvoru in pomenu zemljepisnih imen S: krajevno imenoslovje 2. dejavnosti in postopki poimenovanja topografskih objektov, geografskih pojavov S: krajevno imenoslovje; • tradicionalno ime eksonim s sorazmerno {iroko rabo v dolo~eni jezikovni skupnosti, obi~ajno del njene tradicije, kulture in literature, na primer francosko 22 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 23 GEORITEM 2 Alexandrie in slovensko Aleksandrija za arabsko Al Iskandari•-yah, {pansko Jeru- salen in angle{ko Jerusalem za hebrejsko Yerushalayim oziroma arabsko al-Quds, angle{ko, nem{ko in slovensko Peking za kitajsko Beijing; • transkripcija 1. postopek prevedbe zemljepisnih imen iz enega jezika v drugega, pri ~emer so glasovne prvine izvornega jezika obi~ajno brez uporabe dodatnih diakriti~nih znamenj zapisane z grafemi ciljnega jezika, kateremu so lahko tudi glasovno prilagojene 2. rezultat postopka transkripcije, na primer prevedba tur{- kega zapisa Ankara v gr{ki Αγκαρα, francoskega Strasbourg v nem{ki Strassburg, vietnamskega Hô Chí Minh v slovenski Ho{iminh; povratna transkripcija ali retranskripcija obi~ajno privede do oblike, druga~ne od izvornega originalnega zapisa; • transkripcijska abeceda abeceda, ki se uporablja pri transkripciji in obi~ajno ne vklju~uje dodatnih diakriti~nih znamenj; • transliteracija 1. postopek prevedbe zemljepisnih imen med jezikoma z razli~ni-ma abecednima ali zlogovnima pisavama, pri katerem je vsako znamenje izvorne pisave v ciljni pisavi predstavljeno na~eloma z enim samim znamenjem oziroma diakriti~nim znamenjem, digrafom ali trigrafom, lahko tudi z njihovo kombina- cijo; temelji na transliteracijskem klju~u in v nasprotju s transkripcijo teì k popolni povratnosti S: pre~rkovanje 2. rezultat postopka transliteracije; • transliteracijska abeceda abeceda, ki se uporablja pri transliteraciji in obi~ajno vklju- ~uje dodatna diakriti~na znamenja; • transliteracijski klju~ tabelari~ni seznam, v katerem so navedena grafi~na znamenja, ~rke izbrane izvorne pisave skupaj z ustreznimi znamenji, ~rkami izbrane ciljne pisave S: prevedbena tabela; • tuje zemljepisno ime originalno ali podoma~eno zemljepisno ime zunaj ozemlja dolo~ene dràve, v Sloveniji na primer Afrika, Mjanmar, New York, Lop Nur, Mon- tà, @elezna Kapla; • UNGEGN akronim za United Nations Group of Experts on Geographical Names (slovensko Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena); • uradni jezik jezik, ki ima v dolo~eni legalno obstoje~i politi~ni enoti, kot je dràva ali njen del, uradni status in se uporablja kot jezik (dràvne) uprave in vlade, lahko tudi kot sporazumevalni jezik, na primer angle{~ina in franco{~ina v Kanadi, por- tugal{~ina v Angoli, {pan{~ina v ^ilu, italijan{~ina in nem{~ina v Jùni Tirolski, sloven{~ina v Sloveniji; • uradno zemljepisno ime zemljepisno ime, ki ga potrdi uradni (na primer dràv-ni) imenoslovni organ in se uporablja skladno z njegovimi pravnimi pristojnostmi; • uveljavljeno doma~e zemljepisno ime → endonim; • ve~besedno ime zemljepisno ime iz ve~ besed, na primer Mount Cook, Veliko sla- no jezero, Turansko niàvje, Rt dobrega upanja, Kamni{ko-Savinjske Alpe; • vi{insko zemljepisno ime → oronim; • vodno zemljepisno ime → hidronim; 23 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 24 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • vrstni pridevnik pridevnik, s katerim odgovarjamo na vpra{anje kateri, na primer Mali Hingan, Spodnja Tunguska; • zbirka zemljepisnih imen celota zemljepisnih imen kot rezultat sistemati~nega zbiranja, namenjena za nadaljnjo standardizacijsko, statisti~no, jezikovno in/ali sorodno obdelavo S: imenski korpus; • zemljepisno ime lastno ime naselbin, delov Zemljinega povr{ja in objektov na njem, ki se pi{e z veliko za~etnico S: geografsko ime, geonim, toponim (2); • zemljevid navadno papir, platno z upodobitvijo Zemljinega povr{ja, objektov na njem v pomanj{anem merilu S: karta; • zgodovinsko zemljepisno ime staro zemljepisno ime, ki se uporablja samo v zgodovinskih virih, ali ga je pozneje nadomestilo drugo ime, na primer Luwigana za Ljubljana, Monakovo za München, Oksus za Amu Darja, Helespont za Dardanele; • zlogovna pisava pisava, v kateri vsako znamenje ali ve~ina znamenj predstavlja posa-mezen zlog, na primer etiopska amharska pisava, japonski pisavi katakana in hiragana, eskimska pisava inuktitut S: silabi~na pisava; • zunajzemeljsko zemljepisno ime zemljepisno ime za poimenovanje zunajzemeljskega telesa, topografskega objekta na njem, na primer galaksija Andromeda, ozvezdje Kasiopeja, zvezda Alfa Kentavri, Jupitrova luna Evropa, planetoid Ceres, Halley- jev komet, gora Olimp na Marsu, krater Vega na Luni. 3 Podoma~evanje zemljepisnih imen V tem poglavju so obravnavana teoretska vpra{anja podoma~evanja tujih zem- ljepisnih imen in eksonimov, njihov ìvljenjski cikel, pravila, bolje re~eno priporo~ila njihove rabe, dejavniki rabe, na~ini zapisovanja na zemljevidih in pravopisna pravila. 3.1 Temeljna na~ela onomizacije Zemljepisna imena imajo v besedju vsakega jezika sorazmerno avtonomnost, ki se vidi tudi v tem, da sama oblika z vsemi svojimi slovni~nimi lastnostmi postaja pri-marna in edino ozna~ujo~a ([ivic-Dular 1989a, 95). So razmeroma samostojna besedna plast v jeziku, ki pa je z mnogoterimi vezmi povezana s splo{nim (ob~noimenskim) besedjem. Ker je prehod iz ob~noimenske ravnine na lastnoimensko povezan s sla-bitvijo predmetnega pomena, se za~enja krepiti funkcija imenovanja, dokler povsem ne prevlada. Ker imena teìjo k »izgubi« pomena, postaja izrazna stran lastnega imena {e pomembnej{a ([ivic-Dular 1988, 56). Zaradi posebnih okoli{~in pri nastajanju je v fondu zemljepisnih lastnih imen razvidno, da se enako ime lahko uporablja za imenovanje ve~ entitet v okviru iste vrste geografskega pojava, topografskega objekta na razli~nih koncih dolo~enega jezikovnega 24 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 25 GEORITEM 2 ozemlja. Tak{na lastna imena so v procesu onomizacije ali polastnoimenjenja nasta-jala neodvisno drugo od drugega, na primer poimenovanja rek Blanco v Argentini, Boliviji in Ekvadorju, krajev Belmonte v [paniji, na Portugalskem in v Braziliji. Marsikje se enako lastno ime lahko uporablja tudi za identifikacijo ve~ entitet, ki spadajo v razli~ne pomenske skupine. Opravlja torej ve~ funkcij, na primer reka Big Sandy in kraj Big Sandy v ameri{ki zvezni dràvi Tennessee, reka Vire in kraj Vire na severozahodu Francije, reka Anadir in mesto Anadir na skrajnem vzhodu Sibirije v Rusiji, reka, dolina in naselje Kamni{ka Bistrica. Tovrstni topografski objekti so v dolo~enem medsebojnem razmerju in se naj- ve~krat prostorsko stikajo. Iz tega je mogo~e sklepati, da lastno ime po dolo~enih pravilih lahko s topografskega objekta ene vrste prehaja na drugega, vendar pa je najprej poimenovalo tisti objekt, kjer je skladnost med vrsto topografskega objekta in ob~noimenskim pomenom lastnega imena ve~ja in làje razumljiva ali starej{a. Prvotno funkcijo lastnega imena skupaj s procesom njegovega prena{anja na poimenovanje sti~nih entitet je mogo~e dokazati tudi z jezikoslovno (etimolo{ko, besedotvorno, tipolo{ko) analizo lastnih imen, tudi tak{nih brez ìve ob~noimenske ustreznice in celo pri izvorno tujih lastnih imenih (prirejeno po Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 75–76). V zapisih imen na zemljevidih se sicer pojavljajo tudi zapisi tipa Slapovi Kaba-lega, Rt Leeuwin, Oto~je Chagos, Hribovje Siwalik, Planota Ozark, Zaliv Bone, vendar pa v teh primerih prva sestavina (to je slapovi, rt, oto~je, hribovje, planota, zaliv) praviloma ni sestavni del lastnega imena, ampak samo ob~noimensko jedro danega zemljepisnega imena, s katerim se poudari vrsta, to je pomenska skupina topografskega objekta, zemljepisnega pojava. Zato ga je treba pisati z malo za~etnico, razen ~e se zaradi poloàja v napisih pi{e z veliko za~etnico. Med besednima zvezama slap Savica in ob~ina Ljubljana, ki obe vsebujeta zem- ljepisno ime, obstaja notranja razlika. Prva je opis topografskega objekta, v katerem ob~noimenska sestavina slap samo poudarja ustrezno funkcijo lastnega imena Savica, nasprotno pa sestavina tipa ob~ina v besedni zvezi ob~ina Ljubljana ne sluì ve~ za opis zemljepisne danosti, ki je izraèna z lastnim imenom Ljubljana, ampak povzro~a pomenski premik celotne besedne zveze s podro~ja zemljepisnih pojmov v pomensko skupino, ki ji pripada sama. Prav zato je ob~noimenska sestavina tipa ob~ina bistvena za vrstno identifikacijo celotnega pojma in se tudi z lahkoto polastnoime-ni oziroma prodre v stvarno lastno ime (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 78). O tej tematiki podrobno pi{e [ivic-Dularjeva ([ivic-Dular 1998), ki svoja razmi{ljanja ponazarja s {tevilnimi primeri, vzetimi tudi iz tujega zemljepisnega imenja. 3.2 Podoma~ena tuja zemljepisna imena in eksonimi Razmerje med obema izrazoma razkriva, da se sicer lahko uporabljata kot popol- ni sopomenki, vendar je najbr` bolj primerno, da se obravnavata le kot blizupomenki, 25 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 26 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik pri ~emer so opredelitveni kriteriji za podoma~ena imena nekoliko {ir{i, zato je njihovo {tevilo ve~je od {tevila eksonimov. Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so namre~ uvr{~ena tudi imena, ki se od izvorne oblike zapisa razlikujejo samo v opu{- ~anju diakriti~nih znamenj, posebnih ~rk, ~lenov in vezajev, prevzeta imena iz ene od ve~jezi~nih oblik dolo~enega geografskega pojava ali topografskega objekta in ve~- besedna imena, ki imajo prevedeno samo ob~noimensko sestavino na levi strani, lastno ime na desni pa ostaja zapisano v originalni, nepodoma~eni obliki. Vsa ta imena namre~ po ve~ini ({e ne povsem poenotenih) opredelitvenih kriterijev ne spadajo med eksonime. Tak{na opredelitev izhaja tudi iz dozdaj{njih slovenskih pogledov na podoma~e- vanje tujih imen, ~eprav je ne moremo v celoti ena~iti z mednarodno veljavno definicijo eksonima (Kadmon 2005, 2): » Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. « Podrobnej{a preu~itev razkriva razli~ne poglede na to problematiko. Najbolj emi-nentni svetovni strokovnjaki {e vedno niso dorekli niti osnovne definicije pojma eksonim, ki ostaja ohlapna, niti {e niso dokon~no poenotili pogledov na njihovo rabo, vsekakor pa je neizpodbitno dejstvo, da bi bil svet brez eksonimov popolna iluzija. Dore~ena ni niti strokovna terminologija, saj se na primer v angle{kem govornem okolju namesto izraza eksonim uporablja izraz conventional name, torej dogovorje-no ime (Kadmon 2000, 143). Da se dolo~eno ime lahko opredeli kot eksonim, mora med njim in zapisom odgo- varjajo~ega endonima obstajati vsaj majhna razlika. Zgolj razlike v izgovoru naj za razmejitev obeh {e ne bi zadostovale. Kljub temu nekateri strokovnjaki, zlasti jezikoslovci, {e vedno razpravljajo o razlikovanju med eksonimom in endonimom tudi z zornega kota izreke (na primer Harvalík 2003, Raukko 2005), saj naj zdaj prevladujo~a opredelitev ne bi bila jezikovno sprejemljiva. Na dolo~en na~in naj bi bilo namre~ prav vsako tuje zemljepisno ime integrirano v ciljni jezik è s tem, ker se na razli~nih jezikovnih ravninah (glasovni, oblikoslovni, besedotvorni, pravopisni, skladenjski) uporablja druga~e kot v izvornem jeziku (Harvalík 1998). V resoluciji {tevilka 19 tretje konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen (III/19) je navedeno, da se med eksonime ne uvr{~ajo imena, ki se od uradne razli~ice razlikujejo samo po opu{~anju, dodajanju ali spreminjanju diakriti~nih znamenj, vezajev in/ali ~lenov (na primer Sao Paulo namesto São Paulo, Sevastopol namesto Sevastopol', Sankt Peterburg namesto Sankt-Peterburg, Negev namesto ha-Negev, Salvador namesto El Salvador), imena, ki se razlikujejo v sklo-nu, in imena, nastala s prevajanjem ob~noimenskih sestavin (na primer Rt Barrow namesto Point Barrow, oto~je Phoenix namesto Phoenix Islands). Zemljepisno ime je eksonim, ~e se od endonima ne razlikuje le v prevedbi, to je transliteraciji ali 26 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 27 GEORITEM 2 transkripciji. Kljub temu so nekateri {e vedno mnenja, da opu{~anje diakriti~nih znamenj pri ~rkah dveh enakih pisav ne rezultira v eksonimu le v primeru, ~e je do njega pri{lo zaradi tipografskih razlogov, denimo zaradi tehni~nih nezmònosti zapisovanja ustreznih lo~evalnih znamenj pri tipkanju ali tisku besedila. Treba pa je upo{tevati tudi, da se v nekaterih ~rkopisih z lo~evalnimi znamenji izrazijo razlike med imeni, ki bi bila sicer identi~na; v tak{nih primerih pa njihovo opu{~anje lahko prispeva k vzpostavljanju eksonimov (Kadmon 2000, 144). Ob doslednem upo{tevanju prevladujo~ih definicij je {tevilo slovenskih eksoni- mov v primerjavi s {tevilom podoma~enih tujih zemljepisnih imen precej manj{e (slika 1). V imenikih {tirih podrobneje preu~enih atlasov (Atlant 1869–1877, Veliki atlas sveta 1972, Atlas sveta 2000 1997, Veliki atlas sveta 2005) je 8348 eksonimov in 10.337 podoma~enih tujih zemljepisnih imen; {tevilo eksonimov je torej manj{e za 19,2 %. Zlasti zaradi natan~nej{ega zapisa imen v novej{ih atlasih, vzpostavitve pinjina na Kitajskem in redkej{e rabe prevedenih ob~noimenskih sestavin se je v novej{ih atlasih razmerje med obema kategorijama nekoliko popravilo v prid ve~je zastopa-nosti eksonimov. Zapletene razmejitve med eksonimi in endonimi so lahko tudi politi~no ko~lji- ve. Slovenci to dobro poznamo in razumemo ob razpravah o zemljepisnih imenih 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 Atlant Veliki atlas Atlas sveta Veliki atlas sveta 1972 2000 sveta 2005 podoma~ena tuja zemljepisna imena eksonimi Slika 1: Razmerje med {teviloma podoma~enih tujih zemljepisnih imen in eksonimov v izbranih atlasih. 27 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 28 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik v Avstriji in Italiji. Na mednarodni delavnici o eksonimih oktobra 2001 v nem{kem Berchtesgadnu so udeleènci izpostavili problem neuniverzalnosti eksonimov in vpra- {anje, kdo naj postavi pravila njihovega ustreznega zapisovanja. Peter Jordan z dunajske univerze je udeleèncem è pred sre~anjem razposlal vpra{alnik o rabi eksonimov. Dobljeni odgovori so bili precej subjektivni in so razkrili zelo razli~en obseg rabe eksonimov v posameznih dràvah (Oroèn Adami~ 2001). Na splo{no velja, da je ve~ina eksonimov dobro zakoreninjena, saj je bila v ciljne jezike vpeljana prek najrazli~nej{ih vezi v preteklih stoletjih (Woodman 2003a, 1). Ker se eksonimi porajajo zaradi naravnih potreb, pogled nanje ne bi smel biti ne dogmati~en ne avtoritativen. Mnenju, da so eksonimi le izraz imperialisti~nih teènj, nasprotuje tudi Jordan, ki dodaja, da so tak{ne razmere morda res veljale v dolo~enih zgodovinskih obdobjih oziroma v dolo~enih politi~nih okoli{~inah (Jordan 2003, 1). Prizadevanja UNGEGN-a v zvezi z eksonimi je morda {e najbolje ponazoril Woodman, ko je zapisal (Woodman 2003b, 1): » Gotovo je po{teno re~i, da eksonimi v UNGEGN-u dolgo niso bili najbolj zaèleni. Zlasti v sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo do njih ~utiti veliko antipatijo in negativen odnos. Teamsko delo strokovnjakov je bilo vselej naravnano k zmanj{evanju rabe eksonimov, ker naj bi bili na splo{no nezaèleni, morda celo produkt kolonializma, njihovo odstranjevanje pa naj bi pomenilo napredek. V osemdesetih letih, da navedem en sam primer, se je v enem od UNGEGN-ovih prispevkov ~ez eksonime udrihalo tudi takole: š… ovira v mednarodnem komuniciranju; … neprijetna ovira pri prizadevanjih za standardizacijo zemljepisnih imen …’.« Woodman se {e dobro spominja enega od ~lanov UNGEGN-a iz ene od srednje- evropskih dràv, ki je na tretji konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen zmagovito vzkliknil: » V moji dràvi smo eksonime ukinili! «. V resnici so le odstranili eksonime iz njenih kartografskih izdelkov, seveda pa so eksonimi ostali del tamkaj{njega besednega zaklada. K odklonilnemu stali{~u so pripomogle tudi resolucije konferenc OZN, ki naj bi izhajale iz podmene, da je redukcija eksonimov nekaj pozitivnega. To dokazuje-jo naslednji izvle~ki: • II/29: » Konferenca, ki je spoznala èljo po omejevanju rabe eksonimov …«; • IV/20: » Konferenca, ki je zaznala, da … je bil storjen napredek pri zmanj{evanju rabe eksonimov …«; • V/13: » Konferenca, … ki je zaznala, da je bil doseèn napredek pri zmanj{evanju eksonimov v kartografiji in na sorodnih podro~jih … priporo~a nadaljnjo redukcijo rabe eksonimov …«. Pretirani rabi eksonimov naj bi se izogibali zlasti zaradi njihove zgodovin- sko-politi~ne ob~utljivosti, kakr{no lahko na primer obudi raba nem{kih imen za poljska in ~e{ka naselja in druge topografske objekte, ki so bili v preteklosti narodnostno ali politi~no-upravno nem{ki. Pri tem je treba razlikovati med tradicionalnimi 28 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 29 GEORITEM 2 imeni, ki so bila v rabi pred 2. svetovno vojno na ozemljih z avtohtonim nem{kim prebivalstvom ter na ozemljih Vzhodne Prusije in [lezije, ki sta takrat spadali k Nem~iji, in imeni, ki so dobila nem{ka imena samo med vojno, na primer Litz-mannstadt za poljski L / ódz·. Zdaj nih~e v Nem~iji, razen morda najbolj zagretih neonacistov, niti ne pomisli, da bi uporabljal medvojna nem{ka zemljepisna imena na ozemlju Evrope. Zato pa ostajajo v vsakdanji rabi tradiconalna nem{ka zemljepisna imena in le malo ljudi zanje uporablja endonime. To je bilo {e bolj o~itno v obdobju pred dokon~no pomiritvijo Nem~ije in Poljske, torej pred padcem komunisti~nih reìmov v dràvah vzhodne in srednje Evrope konec osemdesetih let 20. stoletja, kajti mejni problemi med dràvami teoreti~no {e niso bili re{eni, zato se je na primer z rabo nem{kega predvojnega imena Breslau za poljski Wrocl / aw pou-darjalo poljsko »aneksijo« nekdanjega nem{kega ozemlja (medmrèje 1). Zanimivo je, da se lahko kot redka uspeha v prizadevanjih za zmanj{ano rabo eksonimov {tejeta prevladujo~a raba tur{kega endonima Ankara za tur{ko glavno mesto v latinskoameri{kih dràvah, kjer je to ime izpodrinilo prej prevladujo~ {panski eksonim Angora (medmrèje 2), in ime afri{ke dràve Côte d'Ivoire, ki je v Organizaciji zdruènih narodov in Mednarodnem olimpijskem komiteju zamenjalo njegovo angle{- ko alonimsko razli~ico Ivory Coast (medmrèje 3). Posameznim dràvam se je priporo~alo, da sestavijo sezname eksonimov, iz kate- rih naj bi se postopoma ~rtala vsa imena, ki niso ve~ v ìvi rabi, nikakor pa naj se ne bi dodajalo novih. ^eprav je ve~ dràv tovrstne sezname res pripravilo, so se {ele na è omenjeni delavnici GeoNames v nem{kem Berchtesgadnu zavzeli za vzpostavitev podatkovne baze z vsemi obstoje~imi eksonimi. Pritisk na omejevanje rabe eksonimov je pojenjal {ele po letu 1987. Glavni razlog za to so verjetno politi~ne spremembe, ki so v posameznih dràvah tako v vsakda-njem ìvljenju kot v kartografski praksi omogo~ile rabo eksonimov, ki je bila po 2. svetovni vojni marsikje cenzurirana (Woodman 2003b, 2). V tak{nem ozra~ju so pogledi na eksonime dobivali bolj konstruktivne obrise, ki so kulminirali v ustanovitvi Delovne skupine za eksonime UNGEGN-a leta 2002. Za njenega prvega sklicatelja je bil imenovan Milan Oroèn Adami~, ki se mu je leta 2005 kot sosklicatelj pridruìl Avstrijec Peter Jordan. Z ustanovitvijo delovne skupine so odprte mònosti za povsem nove, sveè pogle- de na problematiko eksonimov. Nenazadnje so morda prav eksonimi v ljudski zavesti {e najbolj prepoznavna prvina v {iroki paleti tematik, s katerimi se ukvarja UNGEGN. Mnoìca uporabnikov se namre~ z njimi sre~uje na vsakem koraku … Seveda pa je pri rabi eksonimov umestna precej{nja tenko~utnost, pri ~emer je potrebna spo{tljivost tako do obmo~ij, kjer se dolo~eni eksonimi uporabljajo, kot do izvornih okolij, na katera se eksonimi nana{ajo. In res, v zadnjem ~asu so vse bolj prodorni pogledi, ki govore v prid rabe eksonimov. Prednosti rabe nem{kih eksonimov je Jordan (Jordan, 2000, 88–89) povzel 29 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 30 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik v osmih to~kah, ki jih brez teàv lahko prilagodimo tudi slovenskim eksonimom oziroma podoma~enim tujim zemljepisnim imenom: • eksonimi se lahko izgovarjajo skladno z jezikovnimi pravili nem{~ine (sloven{~ine), • iz eksonimov je mogo~e izpeljati nem{~ini (sloven{~ini) prilagojene pridevni{ke in sklonske oblike, • eksonimi so v primerjavi z endonimi praviloma bolj stabilni, saj se slednji hitreje spreminjajo zaradi sprememb – uradnih jezikov, uradne pisave, prevedbenih sistemov in uradnih preimenovanj, • eksonimi so potrebni v zgodovinskem in etnografskem kontekstu, • eksonimi nakazujejo pomen geografskih pojavov ter tradicionalnih trgovskih, politi~nih in kulturnih odnosov, • eksonimi napeljujejo na geografske pojave in topografske objekte zunaj nem{ke (slovenske) jezikovne skupnosti, ki pa se v podoma~eni obliki pogosto pojavljajo v njenem imenju in drugem besedju, • eksonimi marsikje nadome{~ajo manj znana in zapletena uradna imena, ki se v praksi le redko uporabljajo, • eksonimi zagotavljajo bolj{i dostop do knjìni~nih katalogov in podatkovnih baz. Za nastanek, razvoj in obstoj eksonimov velja izpostaviti tri glavne razloge (Kadmon 2000, 145; Raukko 2005, 6). Prvi je zgodovinski oziroma kulturni. Tesne kulturne vezi so povzro~ile, da je bilo dolo~eno ime bolj doma~e, zato se je v zapisu in izgovoru prilagajalo zna~ilnostim ciljnega jezika. Mnogokrat so evropski raziskovalci, ne vedo~ za è obstoje~a krajevna imena, ali kolonisti oziroma voja{ki zavojevalci, ne oziraje se nanje, v svojih jezikih poimenovali zemljepisne objekte, ki so è bili poimenovani v jeziku doma~inov. Ta imena so lahko ostala v rabi tako v njihovih mati~nih dràvah kot v drugih delih sveta. Eden od najbolj znanih primerov je najvi{ja gora na Zemlji Mount Everest, poimenovana po britanskem geodetu in generalu Geor-geu Everestu (1790–1866). Ta himalajski orjak se je sicer imenoval in se v doma~inskih jezikih {e vedno imenuje Zhomo Langma oziroma Quomolangma (podoma~eno ^omolungma) med Tibetanci in Sagarmatha (podoma~eno Sagarmata) med Nepalci. Ker so kolonialna imena v mnogih primerih povsem izpodrinila prvotna doma~in- ska, je brez natan~nega poznavanja lokalnega imenja eksonime in endonime tèko razlikovati. Làje je v primerih, ko so bila prvotna imena znova vzpostavljena in uveljavljena. Drugi razlog za nastanek eksonimov so teàve pri izgovorjavi (Kadmon 2000, 145). Dolo~ene jezikovne skupnosti namre~ niso zmòne izgovarjati nekaterih tujih imen, lahko celo niso sposobne zaznati nekaterih glasov, tako da sporo~ilnost imen napa~no dojemajo. Pomislimo le na pravilno izgovorjavo arabskih imen, kar je povzro~ilo nastanek eksonimov tipa Bagdad za Baghda–d, Gaza za Ghazzah in Bengazi za Bangha–zi•-. Tretji razlog je geografski, vezan na primere, ko se dolo~eno zemljepisno ime zaradi razsènosti razprostira ~ez dve ali ve~ dràv, pri ~emer ima vsaka zanj lasten endonim. 30 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 31 GEORITEM 2 V tak{nih primerih ciljni jeziki v bolj oddaljenih dràvah navadno uporabljajo eksonime, ki so neredko endonimi iz jezika ene od pomembnih svetovnih dràv. V slovenskem primeru to velja zlasti za angle{ka in ruska imena. Prav zaradi tega je pri obravnavi eksonimov pomembna navedba njihovega izvornega jezika (Kadmon 2000, 144). Zemljepisno ime je bilo lahko v ciljni jezik vpeljano prek tretjega jezika in ne neposredno. ^e bi bilo prevzeto neposredno iz ciljnega jezika, za nastanek eksonima morda ne bi bilo potrebe (Raukko 2005, 6). Zna~ilni primeri so evropska glavna mesta København, Bukare{ta in Lizbona. Namesto, da bi eksonimi v mnogih evropskih jezikih upo{tevali imena v izvornem jeziku, to je København, Bucures¸ti in Lisboa, so se oprli na nem{ke eksonime Kopenhagen, Bukarest in Lissabon, ne da bi sploh sku{ali slediti izvornim oblikam zapisa imen in izvornim izgovorjavam. Ko dolo~ena jezikovna skupnost eksonim sprejme in se njegova uporaba raz{iri v ~asnikarstvu in literaturi, se nanj za~ne gledati kot na tradicionalno ime. Tovrstna imena so {e zlasti pogostna v zvezi z religiozno konotacijo. Za mesto z najve~ tradicionalnimi imeni velja izraelsko glavno mesto Jeruzalem, saj o njem poro~a Bib-lija, najbolj raz{irjena knjiga na svetu (Kadmon 2000, 147). V ta sklop navadno spadajo tudi imena dràv. Pogled na zemljevid razkriva, da se tako tradicionalna imena kot eksonimi navadno uporabljajo za ve~je in bolj pomembne geografske pojave in topografske objekte, zato se njihov delè med vsemi imeni z manj{anjem merila zemljevida pove~uje, kajti z generalizacijo se imena manj pomembnih in manj{ih pojavov opu{- ~ajo. Glede na definiciji eksonimov in tradicionalnih imen prevladuje stali{~e, da ime-na, s katerimi dolo~ena jezikovna skupnost poimenuje geografske pojave in topografske objekte na obmo~jih, kjer je neko~ njen jezik imel zaradi druga~nih politi~nih razmer status uradnega jezika, zdaj pa ga je izgubil, ne spadajo med eksonime. Zna~ilen primer so {tevilna madàrska imena na obmo~ju Transilvanije v Romuni- ji ali na vzhodu Avstrije (na primer Temesvár za Timis¸oara, po na{e Temi{var, in Kismarton za avstrijski Eisenstadt, pri nas smo prevzeli hrva{ko ime @elezno), tako pa je tudi z uradno nepriznanimi slovenskimi imeni na zamejskih obmo~jih Koro{- ke v Avstriji in Furlanije-Julijske krajine v sosednji Italiji. Mòna re{itev tovrstne zagate se nakazuje v dveh smereh. Po prvi bi lahko dvojezi~na obmo~ja z razglasom mati~- ne dràve postala uradno dvojezi~na, s ~imer bi eksonimi postali alonimi za imena v ve~inskem jeziku, kar pa je v praksi zaradi praviloma zapletenih politi~nih odnosov le stèka izvedljivo. Morda bolj elegantna je pot s tako imenovanim na~elom donacije, s katerim naj bi posamezna dràva izdelala priporo~en seznam tradicionalnih imen na njenem ozemlju, ta pa bi lahko druge dràve uporabljale kot eksonime (Kadmon 2000, 149). Eksonimov in endonimov se ne sme medsebojno me{ati niti z rezultati uradnih preimenovanj zemljepisnih imen, kakr{no je bilo na primer preimenovanje ruske- ga mesta Sankt-Peterburg (podoma~eno Sankt Peterburg), ki je leta 1914 postalo 31 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 32 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Petrograd, leta 1924 Leningrad in leta 1991 znova Sankt-Peterburg. ^eprav je ime Sankt-Peterburg nem{kega izvora, med letoma 1914 in 1991 ni bilo nem{ki eksonim, tako kot tudi Nieuw Amsterdam, nizozemsko ime za New York, v veljavi do leta 1664, ni nizozemski eksonim za najve~je mesto v Zdruènih dràvah. Prav tako je povsod navedeno, da se je nem{ki filozof Immanuel Kant rodil leta 1724 v Königsbergu in ne v Kaliningradu, saj ima mesto v ruski eksklavi ob Baltskem morju to ime {ele od leta 1946 (medmrèje 2). 3.3 Terminolo{ke in vsebinske zagate Izraza eksonim in endonim sta razmeroma nova, saj ju na~rtno vklju~ujejo in razloìjo {ele UNGEGN-ovi slovarji toponimske terminologije. Sploh prvi je izraz eksonim leta 1957 uvedel avstralsko-britanski geograf Marcel Arousseau (Arousseau 1957; povzeto po Raukko 2005, 4). V splo{nih geografskih terminolo{kih slovarjih in splo{nih enciklopedijah se navedbi in definiciji obeh izrazov dolgo nista pojav-ljali; ni ju niti v zadnji izdaji vsepovsod ~a{~ene Encyclopaedie Britannice iz leta 2004 (Kadmon 2005, 1). Eno zgodnej{ih terminolo{kih definicij lahko najdemo v Longmanovem Geo- grafskem slovarju, ki pa vsebuje in razloì samo izraz eksonim (Clarc 1985, 204): » Eksonim je zemljepisno ime, ki ga dajo pripadniki dolo~ene jezikovne skupnosti ali naroda pomembnim mestom, topografskim objektom, naravnim pojavom itd. iz drugih jezikovnih okolij. « Samo izraz eksonim razloì tudi nem{ki Dudnov Slovar tujk (1994, 439): » Od uradnega imena druga~no krajevno ime, ki se uporablja v drugih dràvah, na primer nem{ki Mailand za italijansko Milano. « Posnema ga tudi slovenski Veliki slovar tujk (2002, 263), kjer je eksonim razloèn takole: » … poimenovanje kakega kraja z druga~nim imenom, kot je uradno (npr. Dunaj za Wien) …«. Precej bolj podrobni, a ne povsem natan~ni sta definiciji v Geografskem termino-lo{kem slovarju (2005, 88 in 92). Za eksonim (sopomenka je podoma~eno zemljepisno ime) je zapisana naslednja razlaga: »… uveljavljeno zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za tuj kraj, goro, pokrajino zunaj etni~nega obmo~ja tega jezika . ..«, za endonim (sopomenka je uveljavljeno doma~e zemljepisno ime) pa: »… zemljepisno ime, ki se uporablja na obmo~ju, kjer je objekt, ne glede na pisavo …«. Definicije eksonima se pojavljajo tudi na svetovnem spletu. V Farlexovem slo- varju je zapisana dokaj splo{na razlaga (medmrèje 4), po kateri je »… eksonim ime, s katerim dolo~eni ljudje ali drùbena skupina poimenujejo druge ljudi ali skupine in katerega poimenovani ljudje ali skupina sami zase ne uporabljajo …«. V Wikipediji je zelo poenostavljeno zapisano (medmrèje 2), da je »… eksonim zemljepisno ime, ki ni v rabi med doma~ini na dolo~enem obmo~ju, endonim pa zemljepisno ime, kot ga rabijo doma~ini dolo~enega obmo~ja …«. Navedeni so primeri, prilagojeni angle{kemu okolju: Deutschland je endonim, Germany je angle{ki in 32 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 33 GEORITEM 2 Allemagne francoski eksonim za isti pojav. V tem primeru gre za zelo jasno jezikovno razliko, lahko pa gre tudi za zelo sorodne besede, ki se razlikujejo v izreki (za Wikipedijo so tudi zgolj razlike v izgovorjavi dovolj, da dolo~eno ime postane eksonim) ali zapisu. Tako je na primer London v franco{~ini, {pan{~ini in portugal{~ini Londres, romun{~ini in italijan{~ini Londra, ~e{~ini in slova{~ini Londýn, polj{~ini Londyn in fin{~ini Lontoo. Natan~na definicija eksonima je skupaj z definicijami terminov onomastika, toponimija in antroponimija podana v spletnih Onomasti~nih {tudijah (medmrèje 5): » Eksonim je ime, ki se v dolo~enem jeziku uporablja za topografski pojav zunaj obmo~- ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se od endonima ne razlikuje zgolj v diakriti~nih znamenjih ali zaradi prevedbe (Naftali Kadmon et al. 1992: Glossary of toponymic terminology). Eksonimi za kraje vsepovsod po svetu so v vsakem jeziku. Tako je na primer Cape Town v afrikan{~ini Kaapstad, nem{~ini Kapstadt, franco{~ini Le Cap, itd. Zadnji dve imeni sta eksonima za uradna endonima Kaapstad in Cape Town. Drugi primeri so angle{ko Styria za Steiermark, nem{ko Kantelberg za Canterbury, nem{ko Mailand za Milano. (…) Resolucije Zdruènih narodov priporo~ajo kar najve~je in ~im hitrej{e zmanj{anje {tevila eksonimov. « Prva uradna definicija izraza eksonim je bila objavljena v dokumentu Tehni~na terminologija, namenjena standardizaciji zemljepisnih imen (OZN 1984), bolj znanem pod delovnim nazivom Slovar {t. 330. Vseboval je razlage za 175 izrazov in je iz{el v angle{~ini, franco{~ini, {pan{~ini, ru{~ini, kitaj{~ini in arab{~ini, {estih uradnih jezikih OZN. Med vklju~enimi izrazi je tudi eksonim: » Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. « V dokumentu endonim sploh ni omenjen. Leta 1989 je bil na 14. zasedanju UNGEGN-a v @enevi predstavljen izraelski prispevek s pripombami na Slovar {t. 330, v katerem je bilo opozorjeno na premajhno poenotenost nekaterih definicij, premajhno natan~nost razlag, odve~ne izraze na eni strani in odsotnost nekaterih izrazov na drugi, med njimi tudi tak{nih, ki so se v vsakdanji strokovni rabi è lepo uveljavili. [e najve~ji hibi Slovarja pa naj bi bili pomanjkanje konkretnih primerov in dejstvo, da so bile definicije povsem prilagojene »zahodnja{- kim« jezikom. Zato je bilo na {esti konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1992 sklenjeno, da se pripravi ve~jezi~ni slovar toponimske terminologije, ki naj ga ~lani UNGEGN-ove Delovne skupine za toponimsko terminologijo sproti izpopolnjujejo. Prva izdaja Slovarja toponimske terminologije med 336 termini ob izrazu ekso- nim vsebuje tudi izraz endonim. Definicija prvega se glasi: » Eksonim je ime, ki se v dolo~enem jeziku uporablja za topografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se od endonima ne razlikuje zgolj v diakriti~nih znamenjih ali 33 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 34 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik zaradi prevedbe. Primeri: Warsaw je angle{ki eksonim za Var{avo, Londres francoski za London in Mailand nem{ki za Milano.« Izraz endonim je razloèn kot: »Ime v prevladujo~em jeziku, ki se govori na dolo~enem obmo~ju, kjer je pojav lociran, ne glede na pisavo, v kateri je zapisano. Primeri: Va–ra–nasi (ne Benares), Achen (ne Aix la-Chapelle), Al Uqs¸ur (ne Luxor), Yurushalayim (ne Jerusalem).« Izraz eksonim je zagotovo eden tistih, ki je v strokovnih krogih spodbudil zelo ìvahno diskusijo. Ta se je porodila tudi ob priporo~ilu o omejevanju rabe eksonimov v mednarodni komunikaciji. Resolucija {t. 29 druge konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen (II/29) je namre~ izrazila èljo po zmanj- {anju rabe eksonimov takole: »… rabo tistih eksonimov, ki se nana{ajo na geografske pojave, kateri so v celoti znotraj dolo~ene dràve, je potrebno ~imbolj in ~im hitreje ome-jiti …« (Kadmon 2006a, 2). Sli{ati je bilo celo mnenje, da je raba eksonimov lahko ni~ manj kot »kulturna agresija« (Kadmon 2005, 3). Seveda so mnogi razmi{ljali druga~e, zato je è resolucija {t. 20 ~etrte konference (IV/20) opozorila, »… da zmanj{anje rabe eksonimov ne poteka v vseh dràvah z enako intenzivnostjo …« (Kadmon 2006a, 3). Odklonilno razpoloèni so bili v glavnem predstavniki dràv, katerih meje so v preteklosti segale onkraj zdaj{njih meja, zato se je v besedju njihovih jezikov obdràla vrsta zemljepisnih imen za geografske pojave z nekdaj njihovih ozemelj, na katerih nimajo ve~ nadzora. Na splo{no gre za srednjeevropske dràve, tako tiste na zahodni kot one na vzhodni strani nekdanje èlezne zavese. Tako so o izrazu eksonim razpravljali na vseh zasedanjih v ve~ kot desetletje dolgem razdobju. Na 20. zasedanju UNGEGN-a leta 2000 sta bili tako zanj kot tudi za izraz endonim sprejeti »kon~ni« definiciji, ki se glasita: • » Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. Primeri: Warsaw je angle{ki eksonim za Warszawa, Londres francoski za London, Mailand nem{ki za Milano. Uradno latiniziran endonim Moskva za Mockba ni eksonim, kot tudi ne pinjinski zapis Beijing, medtem ko je eksonim ime Peking. Zdruèni narodi priporo~ajo minimali-zirati rabo eksonimov v mednarodni komunikaciji. Glej tudi tradicionalno ime. « in • » Endonim je ime geografskega pojava v enem od jezikov z obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan. Primeri: Va–ra–nasi (ne Benares), Aachen (ne Aix la-Chapelle), Al Uqs¸ur (ne Luksor), Teverya (ne Tiberias). «. Oba izraza sta vklju~ena v novo izdajo Slovarja izrazov za standardizacijo zemljepisnih imen s 375 s primeri opremljenimi izrazi, ki je bila natisnjena v kar 20 jezikih. S tem pa zgodba {e zdale~ ni bila kon~ana. Na osmi konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 v Berlinu so nekateri strokovnjaki iz srednjeevropskih dràv izrazili pomisleke o definiciji eksonima. Po mnenju Kadmo-na (Kadmon 2005, 4) bi lahko njihove ugovore v precej{nji meri ublaìlo upo{tevanje termina tradicionalno ime, na katerega se sklicuje tudi zadnji del razlage eksonima. 34 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 35 GEORITEM 2 Definicija tradicionalnega imena je naslednja: » Eksonim s sorazmerno {iroko rabo v dolo- ~eni jezikovni skupnosti, obi~ajno del njene tradicije in literature. Primeri: francosko Alexandrie za arabsko Al Iskandari•-yah, {pansko Jerusalén za hebrejsko Yerushalayim, Peking za kitajsko Beijing. « Ta razlaga bi lahko po Kadmonovem mnenju (Kadmon 2006b, 4) v mnogo~em, ~e è ne povsem re{ila zadrege, ki se pojavljajo ob strogem upo{tevanju definicije eksonima. Skladno z njo bi bila {e vedno mòna raba nem{kih eksonimov na Poljskem, madàrskih eksonimov na Slova{kem ter v Romuniji in nenazadnje slovenskih ekso- nimov v Avstriji in Italiji. Kljub temu sta se na posvetovanjih Delovne skupine o eksonimih septem- bra 2003 v Pragi in maja 2005 v Ljubljani za pojma eksonim in endonim izoblikovala nova, po mnenju mnogih izpopolnjena predloga. Definicija eksonima naj bi se gla-sila (Kadmon 2006b, 3; medmrèje 6): » Ime, ki se v dolo~enem jeziku uporablja za geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer se ta jezik govori, in se v zapisu razlikuje od imena, kakr{no se uporablja v uradnem ali {iroko uveljavljenem jeziku obmo~ja, kjer je ta geografski pojav lociran. « Za endonim pa: » Ime geografskega pojava v uradnem ali {iroko uveljavljenem jeziku obmo~ja, kjer je ta pojav lociran. « In v ~em je jedro problema, ki poraja ugovore zoper obstoje~o uradno definici- jo. Eden glavnih pobudnikov popravka definicij Anglè Paul Woodman v enem svojih prispevkov (Woodman 2003c) trdi in dokazuje, da so dolo~eni toponimi lahko so~asno tako eksonimi kot endonimi. To naj bi bilo v nasprotju z njunima prvinskima vlogama, saj naj bi bili endonimi v bistvu imena, ki nastajajo od znotraj, eksonimi pa imena, kot se uporabljajo od zunaj. Definiciji endonima o~ita, da pokriva poimenovanje slehernega geografskega pojava v vseh jezikih, ki se govore v bliìni tega pojava. Definicija prav tako ne navaja, da bi moral katerikoli od teh jezikov imeti status uradnega jezika. Nasprotno se definicija eksonima sklicuje zgolj na razli~nost od uradnega jezika, zato se razlagi pomensko prekrivata: vsak endonim v neuradnem jeziku se lahko pojmuje kot eksonim. Morda {e jasnej{a je kritika Jordana, ki za zdaj {e veljavnima definicijama poleg neenakega pristopa do uradnega jezika o~ita (Jordan 2005, 1), da ob navajanju razli~- nih jezikov pri definiciji endonima v ni~emer ne upo{teva {tevila govorcev, dejstva, ali gre za jezik migrantov ali avtohtonega prebivalstva, dejstva, ali gre za dràvljane dolo~ene dràve ali za tujce, dvoumnosti pa se pojavljajo tudi na obmo~jih z narodnimi manj{inami. Tako naj bi bilo slovensko ime Celovec za avstrijski Klagenfurt ob nem{kem endonimu tudi samo endonim, saj gre brez dvoma za ime v enem od jezikov, ki se uporabljajo na obmo~ju, kjer je pojav zastopan. Celovec s 1722 osebami, ki so v popisu leta 2001 za svoj pogovorni jezik navedle sloven{~ino, pa je po veljavni definiciji eksonima obenem tudi eksonim, saj je zunaj obmo~ja jùne Koro{ke, kjer ima sloven{~ina status uradnega jezika v javnih ustanovah, policiji, na okrònih sodi{- ~ih, okrònih uradih in v po{tnem prometu. Zanimivo, da Jordan svoje razmi{ljanje 35 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 36 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik raz{iri {e na Ljubljano in Maribor, kjer naj bi tudi ìveli majhni avtohtoni nem{ki manj{ini (po popisu leta 2002 z 284 oziroma 234 pripadniki), kar naj bi nakazova-lo, da se na obmo~ju obeh mest ob sloven{~ini pojavlja tudi nem{~ina. Iz tega sledi nenapisan zaklju~ek, da bi skladno z obstoje~o definicijo endonima lahko bila endonima tudi imeni Laibach in Marburg! Endonimi bi lahko bili tudi slovenski Dunaj, madàrski Bécs, hrva{ki, srbski in bosanski Be~ (prevzet prek madàr{~ine) ter celo tur{ki Viyana za Wien, saj v avstrijskem glavnem mestu ìvijo {tevilni novodobni prise-ljenci, ki {tevil~no preka{ajo priseljene pripadnike vseh avstrijskih narodnih manj{in. Woodman kot primer navaja Romunijo (Woodman 2003c, 2), kjer je edini uradni jezik romun{~ina, vendar znaten del ozemlja poseljujejo Madàri s precej druga~ni-mi toponimi od romunskih, na primer Nagyszeben za romunski Sibiu in Nagyvárad za Oradea. Obe madàrski imenski razli~ici sta zagotovo endonima, saj je madàr- ska jezikovna skupnost avtohtona. Ker pa madàr{~ina v Romuniji ni uradni jezik, sta hkrati tudi eksonima. Podobno velja tudi za zemljepisni imeni Hermannstadt in Grosswardein, nem{ki poimenovanji teh dveh romunskih mest. Sorodna primera iz srednje Evrope in [kotske navaja J. Raukko (Raukko 2005, 2). Madàri so leta 903 ustanovili mesto Pozsony, ki je kot glavno mesto Slova{ke zdaj imenovano Bratislava. Ker je na Slova{kem edini uradni jezik slova{~ina, je madàrsko ime postalo eksonim, pa ~eprav je, zgodovinsko gledano, originalno ime. V {kotskem gelskem jeziku, ki ga govori vsega 75.000 ljudi, se {kotsko glavno mesto Edinburgh (slovenimo ga v Edinburg) imenuje Duneideann. Ker gel{~ina nima statusa uradnega jezika, je Duneideann pravzaprav eksonim. Prekrivanje je prisotno tudi na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze (Wood- man 2003c, 2). [tevilna, med sabo tudi zelo oddaljena mesta, kot na primer Buxoro v Uzbekistanu in Luhans'k v Ukrajini, {e vedno poseljuje {tevil~na in dobro uveljavljena ruska skupnost, ki seveda {e vedno uporablja ruski imeni Buhara in Lugansk. Ruski obliki sta zagotovo endonima, ker pa ru{~ina ni uradni jezik niti v Uzbekistanu niti v Ukrajini, ju je mòno opredeliti tudi kot eksonima. Nasprotno pa je rusko ime Tallin za estonsko prestolnico Tallinn (slovensko Talin) endonim, ker v Estoni-ji ru{~ina ima status uradnega jezika (Raukko 2005, 2). Kot primer dràve z ve~ kot enim uradnim jezikom je zna~ilna [vica (Wood- man 2003c, 2). Iz veljavnih definicij eksonima in endonima sledi, da so vsa francoska in nem{ka imena po vsej dràvi endonimi. To seveda gotovo velja za vse geografske pojave v bliìni jezikovne meje, na primer nem{ki Biel in francoski Bienne sta prist-na endonima za mesto v zahodni [vici. Toda, ali sta tudi nem{ko Waadt in francosko Soleure prava endonima za Vaud oziroma Solothurn, saj v prvem ìvi skoraj izklju~- no francoska, v drugem pa skoraj izklju~no nem{ka skupnost? Prekrivanje med eksonimom in endonimom bi bilo mogo~e odpraviti, ~e bi se definiciji endonima dodala beseda »uradni« (jezik), vendar bi bil s tem zanikan status endonimov v vseh jezikih na dolo~enem obmo~ju, razen v uradnem. Nagyszeben in 36 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 37 GEORITEM 2 Lugansk bi postala eksonima. Zato se Woodmanu zdi bolj posre~ena re{itev v odstranitvi besede »uradni« (jezik) iz definicije eksonima, s ~imer bi Nagyszeben in Lugansk postala endonima. Slede~ tak{nim razmi{ljanjem je è na mednarodnem simpoziju GeoNames 2000 v Frankfurtu predlagal naslednjo, po njegovem izpopol- njeno definicijo (Woodman 2003c, 3): » Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer se ta jezik govori, in se v zapisu razlikuje od imena, kakr{no se uporablja v jeziku ali jezikih obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan. « Vendar bi odstranitev besede »uradni« (jezik) porodila nove probleme. Obe definiciji sta odvisni le {e od opredelitev, katere jezike govorijo na obmo~ju, kjer je dolo~en geografski pojav. Porodi se vpra{anje, kdo jih govori. Treba je namre~ upo{tevati, da v mnogih mestih za~asno ìvi znaten delè neavtohtonega prebivalstva, na primer portugalska skupnost v @enevi. Z odstranitvijo besede »uradni« (jezik) obstoji mònost, da bi se portugalsko ime za to {vicarsko mesto Genebra lahko smatralo za endonim. Re{itev se nakazuje v uporabi izraza doma~inski jezik, ki ima lahko status uradnega, manj{inskega ali narodnega jezika. Jordan (Jordan 2005, 2) vidi re{itev tudi v izrazu standardizirani endonim, ki naj bi vklju~eval vse uradne imenske oblike na dolo~enem obmo~ju, kot so na primer navedene tudi v avstrijskem imeniku naselij. Woodman se nadalje spra{uje, ali je razlikovanje med endonimom in eksonimom zgolj vpra{anje jezika (Woodman 2003c, 4). Obi~ajno je è tako, vendar primer mesta Aqtöbe v Kazahstanu nakazuje, da so tudi izjeme. Navedeno ime je toponim v kaza{- kem jeziku, zato je nedvomno izklju~no endonim. Toda v ru{~ini zunaj Kazahstana se zanj {e vedno uporablja starej{a ruska oblika imena Aktjubinsk, ki je v Kazahstanu ne uporabljajo ve~ in je tako postala izklju~no eksonim. Zanimiv je tudi primer mehi{kega glavnega mesta, ki se v mehi{ki {pan{~ini zapi{e kot México, v kastilski {pan{~ini pa Méjico. Ali je torej mogo~e, da ima isti pojav razli~na endonim in eksonim v istem jeziku? ^e sta izraza endonim in eksonim povsem izklju~ujo~a, ali to pomeni, da je dolo- ~eno zemljepisno ime za vselej uvr{~eno zgolj v eno od obeh kategorij? Ko je torej madàr{~ina v Romuniji v dvajsetih letih prej{njega stoletja izgubila status uradnega jezika, so madàrski toponimi skladno z uradno definicijo postali eksonimi (Woodman 2003c, 4). Dejansko je njihova usoda {e bolj zapletena (Jordan 2005, 4): »Ker je imela madàr{~ina v ciskarpatskem delu Romunije do leta 1920 status uradnega jezika, so bila tamkaj{nja madàrska zemljepisna imena endonimi, potem pa, ko je madàr{~ina tak{en status izgubila, so bila do petdesetih let 20. stoletja eksonimi. Nato je sledilo desetletje, ko so ta imena dobila status imen na avtonomnem obmo~ju, zato so ponovno postala endonimi. Od {estdesetih let do leta 2001 so bila madàrska imena znova neuradna, s ~imer so postala tako endonimi kot eksonimi. Od leta 2001 je ve~ kot 1000 madàrskih krajevnih imen postalo uradnih in s tem so se znova vrnila med endonime, pa ~eprav je madàr{~ina vseskozi enako ìv jezik in so madàrska naselja obdràla prvotno narodnostno podobo.« 37 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 38 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik V Jùni Afriki je po letu 1994 dobilo status uradnega jezika ve~ doma~inskih jezikov, zato so njihovi toponimi ~ez no~ izgubili status eksonimov in so postali izklju~no endonimi. To seveda ni ustrezno, saj bi moralo biti dolo~eno zemljepisno ime endonim ali eksonim è po naravi (Woodman 2003c, 4). Tako kot je romunsko mesto Nagyszeben {e vedno madàrski endonim, tako kot je bil v ~asu, ko je bila madàr{- ~ina v Romuniji uradni jezik, tako je zulujsko ime eGoli za Johannesburg è od nekdaj zulujski endonim in ni tega statusa pridobilo {ele z novo jùnoafri{ko ustavo. Izhajajo~ iz navedenih pomislekov je Woodman na zasedanju v Pragi za oba izra- za podal predlog novih definicij: • » Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer se ta jezik govori, in se v zapisu razlikuje od imena, kakr{no se uporablja v doma- ~inskem jeziku ali jezikih obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan. « in • » Endonim je ime geografskega pojava v enem od doma~ih jezikov z obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan. «. Woodmanov predlog je bil na posvetovanju v Ljubljani {e nekoliko izpopolnjen (glej zgoraj!). @e prej se je pojavil tudi predlog za pomensko izena~itev izrazov endonim in avtohtono ime ter eksonim in neavtohtono ime (Bohá~ 2000; povzeto po Berk 2001, 36). Z novima definicijama naj bi bili problemi, ki izhajajo iz veljavnih definicij, odprav-ljeni. Predlog bi odstranil tudi problemati~no izena~evanje med jeziki avtohtonega prebivalstva, ki je dolga leta sodelovalo pri formiranju imen, in novej{imi jeziki pri-seljenskih skupnosti, ki imajo na obmo~ju priselitve v lastnih jezikih v najbolj{em primeru imena le za glavne pojave. Seveda pa obstojijo tudi manj{inski jeziki, ki sploh nimajo statusa uradnega jezika, to pa èleno ustreznost in natan~nost obeh definicij {e dodatno zaplete. O tem iz~rpno poro~a Jordan, ki je na{el pomanjkljivosti tudi v izpopolnjenih Woodmanovih definicijah (Jordan 2005, 5). Najprej ga moti nedore~enost izraza {iroko uveljavljen jezik, ki dopu{~a ve~ pomenskih razlag, med njimi tudi njegovo razumevanje kot doma~inskega jezika, kar povzro~a mnoge od zgoraj navedenih teàv. V definiciji eksonima mu ni v{e~ del » …, zunaj obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan .. . «, saj bi v primerih, da mora biti dolo~en pojav, ~e ho~e biti uvr{~en med eksonime, lociran zunaj obmo~ja, kjer se govori dolo~en jezik (in ne le zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika), nekatera imena spet postala tako endonimi kot eksonimi. Re{itev vidi v tem, da mora endonim izpolnjevati vsaj enega od dveh pogojev: da je standardizirano ime ali da je zapisano v uradnem jeziku. Nasprotno mora eksonim izpolnjevati dva pogoja: da ni niti standardiziran (v avtohtoni dràvi) niti ne pripada uradnemu jeziku obmo~ja, kjer je poimenovani pojav zastopan. Kot plod tovrstnih razmi{ljanj Jordan predlaga prilagoditev obstoje~ih definicij na naslednji na~in: • » Eksonim je nestandardizirano ime, ki se v dolo~enem jeziku uporablja za geografski pojav v uradnem jeziku obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan. « in 38 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 39 GEORITEM 2 • » Endonim je standardizirano ime in/ali ime geografskega pojava v uradnem jeziku obmo~ja, kjer je ta pojav zastopan. «. Kar zadeva slovenska imena na Koro{kem, bi ta imela status endonima le na obmo~jih, kjer ima sloven{~ina status uradnega jezika. Tam bi postala endonimi ne le standardizirana imena, ampak tudi vsa druga slovenska zemljepisna imena. Druga koro{ka slovenska imena (na primer Celovec za Klagenfurt, Gospa Sveta za Maria Saal ali [mohor za Hermagor) bi postala slovenski eksonimi (Jordan 2005, 5). O tem, kako bi na to gledali v slovenskem imenoslovju v mati~ni Sloveniji, ozi- roma, da bi se s sprejetjem tak{ne definicije {tevilo slovenskih eksonimov mo~no pove~alo, se o~itno ne razmi{lja, kot tudi ne o sicer v ~lanku omenjenem dejstvu, da so slovenska zemljepisna imena avtohtona na obsènem obmo~ju jùne in vzhodne Avstrije. S tem pa è prehajamo na tanek led zahtev po pre{tevanju manj{ine in njenih z ustavo zajam~enih pravic, kar {e podkrepljujejo Jordanovi zaklju~ki o statu-su zemljepisnih imen na Jùnem Tirolskem (Jordan 2005, 5): » V italijanski provinci Jùna Tirolska (ni~ o Alto Adige oziroma Zgornjem Poadìju, opomba Kladnik) , kjer sta nem{ki in ladinski jezik ob italijan{~ini uradna jezika, bi bila vsa nem{ka in ladinska imena skupaj z italijanskimi imeni uvr{~ena med endonime, tudi ~e za zdaj zaradi pomanjkljive zakonodaje o krajevnih imenih {e niso standardizirana. « Kadmon (Kadmon 2006b) vsem predlaganim spremembam nasprotuje z obraz- loìtvijo, da je zemljepisno ime, ki ni eksonim, avtomatsko endonim. Pomenljivo se mu zdi tudi, da vse predlagane »izpopolnjene« definicije niso podkrepljene s primeri. Udejanjanje navedenih predlogov bi pomenilo, da bi bila mnoga zemljepisna imena v dolo~enih neodvisnih dràvah opredeljena kot eksonimi, ne seveda v njihovem izvornem jeziku, ampak v jeziku tuje dràve. Nekdanje skupne dràve temu najbr` ne bi bile naklonjene in bi tak{nim re{itvam lahko ugovarjale zaradi zgodovinsko-politi~- nih razlogov. Izhod iz zagate vidi v uvr{~anju tovrstnih zemljepisnih imen v kategorijo tradicionalno ime. Utemeljenost predlaganih definicij spodbija s primerom izraelskega glavnega mesta Jeruzalema. Ker je v Izraelu {iroko uveljavljen sporazumevalni jezik angle{~ina, ki pa nima statusa uradnega jezika, bi po predlagani izpopolnjeni Woodmanovi definiciji angle{ko ime Jerusalem postalo endonim, kar pa ni, saj sta to hebrejsko ime Yerushalayim in arabsko ime al-Quds. Enak status bi dobilo tudi gr{ko ime Hierosolyma, saj je bila na primer v Jeruzalemu gr{ka kolonija. Nasprotno angle{ka oblika Jerusalem ne bi bila angle{ki eksonim, ampak endonim, kar seveda ni! Bila pa bi lahko angle{ko tradicionalno ime, saj ga je mogo~e najti è v najzgodnej{ih angle{kih prevodih Biblije. Za tradicionalno ime predlaga naslednjo definicijo: » Eksonim s sorazmerno {iroko rabo v dolo~eni jezikovni skupnosti, obi~ajno del njene tradicije, kulture in literature, na primer francosko Alexandrie in slovensko Aleksandrija za arabsko Al Iskandari•-yah, {pansko Jerusalén, angle{ko Jerusalem in slovensko Jeruzalem za hebrejsko Yerushalayim oziroma arabsko al-Quds, angle{ko, nem{ko in slovensko Peking za kitajsko Beijing. « 39 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 40 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Eksonimi kot angle{ki Alexandria, italijanski Rhodi ali nem{ki Danzig bi posta- li tradicionalna imena za Al Iskandari•-yah, Ródhos in Gdanśk, ne pa endonimi, ~emur bi lahko nasprotovali Egipt, Gr~ija in Poljska. Izgleda, da je v veljavni defininiciji za nekatere sporen tudi izraz »uraden« (jezik), saj so nekatere dràve brez uradnega jezika, na primer Zdruèno kraljestvo (Kadmon 2006a, 4; Kadmon 2006b, 6). Kadmon predlaga, da ostanejo definicije izrazov eksonim, endonim in tradicio- nalno ime nespremenjene, ~e pa so spremembe resni~no nujne, naj bosta definiciji za eksonim in endonim naslednji: • » Eksonim je ime, ki se v dolo~enem jeziku uporablja za geografski pojav zunaj obmo~- ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika (ali je, v primeru, da uradni jezik ne obstaja, {iroko uveljavljen), in se v zapisu razlikuje od odgovarjajo~ega endonima na obmo~- ju, kjer je ta geografski pojav zastopan, na primer Warsaw je angle{ki eksonim za Warszawa, Mailand nem{ki za Milano, Londres francoski za London in Quluniya arabski za Köln. Uradno latiniziran endonim Moskva za Mockba ni eksonim, kot tudi ne pinjinski zapis Beijing, medtem ko je eksonim ime Peking. Zdruèni narodi priporo- ~ajo minimalizacijo rabe eksonimov v mednarodni komunikaciji. « in • » Endonim je ime geografskega pojava v uradnem ali {iroko uveljavljenem jeziku obmo~- ja, kjer je ta pojav zastopan, na primer Va–ra–nasi in ne Benares, Aachen in ne Aix la-Chapelle, Krung Thep in ne Bangkok ter Al Uqs¸ur in ne Luxor.«. No, tudi na to definicijo eksonima in endonima, bolje re~eno na njune ponazo- ritvene primere, se pojavljajo ugovori (Päll 2000), saj so vmes primeri, nastali na podlagi prevedbe iz ene pisave v drugo. Za zdaj so na eni strani {e vedno jeziki z nelatini~- nimi pisavami, ki nimajo uradnega latinizacijskega klju~a, na drugi pa so primeri, ko je ve~ tak{nih, med seboj tekmujo~ih klju~ev za posamezno pisavo. Natan~no slede~ definiciji bi namre~ morali biti endonimi v prvem primeru zapisani v njihovi izvorni pisavi, vse druge oblike pa so eksonimi, v drugem primeru pa bi bilo treba navesti ve~ oblik endonimov. Prav tako nekateri v OZN »uradni latinizacijski klju~i« v mati~nih dràvah {e niso dobili uradnega statusa in je tam njihova raba omejena, zato imajo uradno pre~rkovani endonimi v tem primeru le majhno uporabno vrednost. Ker tudi definicija eksonima in endonima v jezikih, ki ne uporabljajo latinice ni jasna, se Päll spra{uje, kako sploh naj bi izgledal na primer kitajski eksonim (Päll 2003). Z namenom, da bi se izognili prakti~nim teàvam pri sestavljanju seznamov ekso- nimov, Päll predlaga spremembo resolucije III/19. Resolucija namre~ za zdaj navaja tri kategorije zemljepisnih imen, ki naj v sezname ne bi bila vklju~ena: • imena, ki se od uradne razli~ice razlikujejo zaradi opu{~anja, dodajanja ali spreminjanja diakriti~nih znamenj, vezajev in/ali ~lenov; • imena, ki se razlikujejo v sklonu; • imena, nastala s prevajanjem ob~noimenskih sestavin. 40 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 41 GEORITEM 2 Päll predlaga uvedbo ~etrte kategorije, to je imen, ki so prevedena iz originalnih pisav ob uporabi trenutno veljavnih ustaljenih pre~rkovalnih orodij. Navedba izraza ustaljen bi izklju~ila imena, ki so nastala kot rezultat uporabe zastarelega latinizacijskega klju~a, na primer francoske oblike Chang-hai za Shanghai, nem{ke Hoangho za reko Huang He in angle{ke Kashgar za Kaxgar. Pri tem pa ostaja odprto vpra{anje, ali so te oblike eksonimi ali niso. Medtem ko prevedba ruskega Yb;ybq Yjdujhjl v Nìnij Novgorod, nastala z uradnim latinizacijskim klju~em, zagotovo ni eksonim, je status angle{ke oblike Nizhniy Novgorod, estonske Nìni Novgorod, francoske Nijni Novgorod in nem{ke Nishnij Nowgorod vpra{ljiv, saj so rezultat uporabe drugih latinizacijskih klju~ev, prilagojenih zna~ilnostim posameznih jezikov. Päll meni, da nikakor ne spadajo med eksonime (Päll 2003). Pomisleki se porajajo tudi glede opredelitvenega kriterija, po katerem naj eksonimi ne bi bila imena, ki se od uradne razli~ice razlikujejo zaradi opu{~anja, dodajanja ali spreminjanja diakriti~nih znamenj, vezajev in/ali ~lenov (Raukko 2005, 3). Za Rauk-ka je sporno, da naj finska oblika Geneve ne bi bila eksonim za {vicarsko mesto Genève, ker se razlikuje samo v opu{~anju krativca na ~rki e. Podobno velja za finsko obliko Haag, ki se od originalnega nizozemskega zapisa Den Haag razlikuje v opu{~enem toìlni{kem ~lenu den, zna~ilnem za starej{o nizozem{~ino, medtem ko so v neka- terih drugih jezikih ~len prevedli, zato na primer pri angle{ki obliki The Hague in francoski La Haye glede uvr{~anja med eksonime ni teàv. Pomen diakriti~nih znamenj je o~iten, ~e pomislimo na finski in {vedski ~rki ä in ö ter na nem{ke preglasne ~rke ü, ä in ö. Ta naglasna znamenja ozna~ujejo glasovne razlike, tako kot ve~ina preo-stalih diakriti~nih znamenj v drugih jezikih. Stvari {e bolj zaplete mònost, ki dovoljuje, da se lahko »eksoti~ne« ~rke v nekaterih jezikih, ki uporabljajo latini~ne pisave, zaradi làje berljivosti v tujih jezikih lahko nadomestijo z drugimi ~rkami, na primer nem{ki ß z dvojnim ss, danski in norve{ki ø z ö, vendar pa te spremembe ne vplivajo na nastanek eksonimov. Na nujnost dosledne rabe diakriti~nih znamenj in vseh posebnih latini~nih ~rk opozarja tudi Horn þanský (Horn þanský 2000, 78). Na Slova{kem imajo namre~ kra- ja Brezany (poimenovan je po brezah) in Breàny (poimenovan po re~nem bregu), ki se ob opu{~anju diakriti~nih znamenj in ~rkovnem poenostavljanju med seboj sploh ne bi ve~ razlikovala. Podobno velja za tamkaj{nje kraje Jablonové in Jablon þove ter Rovné in Rovne. Zato je slova{ka delegacija na sedmi konferenci Zdruènih naro- dov o standardizaciji zemljepisnih imen predloìla dokument z zahtevo po doslednem upo{tevanju diakriti~nih znamenj za slova{ka zemljepisna imena. S tem pa raznovrstnih pogledov na definicije {e ni konec. Raukko je namre~ v prispevku o jezikovni klasifikaciji eksonimov (Raukko 2005) vpeljal nova izraza eksograf in eksofon. Obravnavana evropska glavna mesta je raz~lenil v {tiri kategorije. • V tako imenovano kategorijo nespremenjena oblika je uvr{~eno zemljepisno ime, ki se v ciljnem jeziku zapi{e povsem enako kot izvorni endonim. Izjemoma se lahko 41 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 42 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik razlikuje v opu{~anju diakriti~nih znamenj in ~lenov, vendar to v ciljnem jeziku ne sme povzro~iti glasovnih sprememb. Izgovor je v bistvu tako blizu izgovoru endonima, kot to dovoljujejo glasovne mònosti ciljnega jezika. • Eksofon je zemljepisno ime, zapisano tako kot endonim (z morebitnimi enakimi izjemami kot pri nespremenjeni obliki), vendar je izgovorjava opazno druga~na, saj se izgovarja tako, kot da bi bil del besedi{~a ciljnega jezika; izgovorna pravila obeh jezikov se namre~ precej razlikujejo. Z drugimi besedami: izgovorjava ni tako blizu originalni, kot bi jo dovoljevale glasovne mònosti ciljnega jezika zato, ker sledi njegovim jezikovnim pravilom. Izvornemu jeziku bi sledila bolj zvesto, ~e bi bilo ime zapisano druga~e. • Eksograf je zemljepisno ime, zapisano tako, da zapis v ciljnem jeziku kar najbolj zvesto napeljuje na izgovor v originalnem jeziku. Izgovorjava sicer ni nujno povsem enaka, vendar je bolj podobna, kot bi bila, ~e se ne bi spremenila pisna oblika. Tovrstno ime torej nakazuje na spo{tovanje originalnega izgovora, pri ~emer pa zavestno ne spo{tuje originalnega zapisa. Skrajni primeri eksografov, pri katerih je uporabljena foneti~na transkripcija, so razmeroma redki. Zna~ilen primer je estonski Viin za glavno mesto Avstrije Wien. • Eksonim se od endonima razlikuje tako v zapisu kot v izgovorjavi. Navadno se izgovarja skladno s pravili ciljnega jezika. Eksonimi in endonimi so pogosteje povezani glasovno, saj so mnogi eksonimi rezultat prilagajanja tujih imen glasovnim ome-jitvam v ciljnih jezikih. Nekateri eksonimi so povezani semanti~no ali pa za isti pojav preprosto obstajata dve povsem razli~ni imenski obliki. Prvo geografsko definicijo izraza eksonim na obmo~ju nekdanje Jugoslavije je è pred objavo dokumenta Tehni~na terminologija, namenjena standardizaciji zemlje- pisnih imen (OZN 1984) podal M. Peterca, ki je poro~al, da se je posku{alo definicije OZN prilagoditi jezikovnim zna~ilnostim srbohrva{~ine in jugoslovanski toponimski praksi, pri ~emer so se mednarodne definicije upo{tevale le kot smernice (Peterca 1984, 25). O~itno je, da se je Peterca naslonil na delovno razli~ico dokumenta OZN, saj je è pred njegovim uradnim izidom za~el pripravljati ustrezno jugoslo-vansko terminologijo. Terminologija o standardizaciji zemljepisnih imen (Peterca 1982) vsebuje okrog 60 izrazov, med njimi je tudi razlaga za eksonim: » Zemljepisno ime, ki se v teko~i rabi dolo~enega jezika na {iroko uporablja za geografski objekt, ki je zunaj ozemlja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od oblike, ki se uporablja v uradnem jeziku ali uradnih jezikih dràve, v kateri je objekt. Rezultat transkripcije ali transliteracije ni eksonim. « Ob tem za eksonim navaja kar dve sopomenki, podoma~eno ime (srbohrva{ko udoma~eni naziv) in tradicionalno ime. Iz definicije je razvidno, da je eksonim opredeljen zelo ozko. Na {ir{o in òjo definicijo eksonima napeljuje tudi D. Perko (Perko 2002): » Slovenski endonimi so slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etni~nega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna imena na vseh ostalih ozemljih, ~e se 42 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 43 GEORITEM 2 razlikujejo od endonimov na teh ozemljih. Tako je Ljubljana slovenski endonim in Laibach nem{ki eksonim za glavno mesto Slovenije, Dunaj pa slovenski eksonim in Wien nem{ki endonim za glavno mesto Avstrije. Na drugi strani London ni slovenski eksonim za angle{ki London, saj se slovenski zapis tega zemljepisnega imena kljub druga~ni izgovorjavi ne razlikuje od zapisa v angle{kem jeziku. Med slovenske eksonime v òjem pomenu spadajo le slovenska zemljepisna imena, ki se povsem razlikujejo od izvirnih · endonimov, na primer Nem~ija za Deutschland ali Carigrad za Istanbul, v {ir{em pomenu pa tudi zemljepisna imena, prevedena v sloven{~ino, na primer Skalno gorovje za Rocky Mountains ali Rumena reka za Huang He, podoma~ena oziroma poslovenjena zemljepisna imena, na primer Pariz za Paris ali Avstralija za Australia, umetna zemljepisna imena, ki nimajo ustrezne izvirne oblike, na primer Panonska kotlina ali Amazonsko niàvje, ter razli~ne kombinacije prevedenih, podoma~enih, umetnih in izvirnih zemljepisnih imen, na primer Nova Zelandija za New Zealand, pri kateri je prva beseda prevedena in druga podoma~ena, ali Novi jùni Wales za New South Wales, pri katerem sta prvi besedi prevedeni, tretja beseda pa je del izvirnega endonima. « 3.4 @ivljenjski cikli podoma~enih tujih zemljepisnih imen Kot vsako zemljepisno ime je tudi podoma~eno tuje zemljepisno ime kot ìvo bit- je. Se rodi, najprej seveda kot originalno ime, spreminja s ~asom in kon~no izgine; v~asih tudi vstane od mrtvih. Razpon njegove ìvljenjske dobe je zelo razli~en. Medtem ko nekatera zemljepisna imena zlasti zaradi administrativnih posegov nastanejo in izginejo è v nekaj letih, so nekatera na sodobnih zemljevidih zapisana v enaki ali le malo spremenjeni obliki kot na starih zemljevidih in v drugih stoletja ali celo tiso~letja starih dokumentih (Kadmon 2000, 169). Podoma~ena so lahko è dolgo, a njihovih pisnih oblik v glavnem ne poznamo. V podoma~enih tujih zemljepisnih imenih je mogo~e zaznati dolo~ene zakoni- tosti v njihovem pojavljanju, bolj ali manj mnoì~ni uporabi in odmiranju, ki jih prav tako lahko opredelimo kot nekak{en ìvljenjski cikel. V njem se prepletajo usode poimenovanj in preimenovanj endonimov, raznovrstni stiki med izvornim in ciljnim obmo~jem, odnosi med izvornim in ciljnim jezikom, jezikovna pravila ciljnega jezika, dejavniki rabe podoma~enih imen in nenazadnje mednarodna pravila njihove rabe. In ~e è gre za ìvljenjski cikel, v katerem so podoma~ena tuja zemljepisna imena oziroma eksonimi neke vrste naravna pravica, nas ne sme pretirano skrbeti pojavljanje novih podoma~enih imen in eksonimov, saj nekatera druga imena s tak- {nim statusom isto~asno tonejo v pozabo. O ìvljenjskem ciklu podoma~enih zemljepisnih imen je mogo~e razmi{ljati z ve~ zornih kotov. Zanima nas lahko njihov krogotok v smislu: prevzemanje > neustaljena raba > ustaljena raba > neustaljena raba > umiranje. Posebna pozornost je lahko namenjena razvojnim fazam podoma~evanja imen v smislu ravnanja z njimi, torej 43 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 44 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik njihovemu zajemanju, vsebinski in jezikovni obdelavi ter njihovemu standardiziranju, hranjenju in tehnolo{ki reprodukciji, svojska pa je problematika spreminjanja posameznih podoma~enih zemljepisnih imen, ki je seveda tesno povezana s spremi-njanjem imen endonimov v izvornem jeziku. ^eprav se zemljepisna imena odlikujejo po izraziti jezikovni kontinuiteti, iz katere se razodeva tudi kulturna zgodovina prostora, in je za stvarna lastna imena zna~ilna ve~ja izpostavljenost spremembam, to je nastajanju in izginjanju, so oboja nastala oziroma nastajajo iz ob~nih imen po enakih na~elih, ne pa vselej v enakih okoli{~inah. Tako ob~noimenske besedne zveze prehajajo med stvarna lastna imena tudi zaradi proste odlo~itve oziroma z administrativno odlo~itvijo; dolo~ena beseda ali besedna zveza postane lastno ime, kadar jo za svoje ime sprejme kaka ustanova, organ, telo in ko se z registracijo ali odlokom uradno potrdi. Takoj ko kaka ob~noimenska beseda ali besedna zveza postane lastno ime, se spremenijo tudi njene slovni~ne lastnosti, kar je formalno znamenje njenega prehoda med lastna imena in kar v slovni~nem smislu predstavlja izgubo dolo~enih slovni~nih lastnosti ob~nih imen. Ima na primer to~no dolo~eno slovni~no {tevilo, ne more se besedotvorno spreminjati, v njem dolo~ene izrazne mònosti ni mogo~e zamenjati z njeno sopomensko izrazno mò- nostjo, spremenjena je raba predlogov (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 76–77). Predvidevamo lahko, da se je zgodovina toponomastike za~ela s poimenovanjem geografskih objektov v blìnji okolici bivali{~ ali na lovi{~ih, ki so bili pomembni v vsak-danjem ìvljenju in {e zlasti za preìvljanje plemenske drùbe. Pomembne so bile tudi vloge orientacijskih to~k, navigacijskih to~k pri plovbi in krajev z duhovnim izro~ilom. Zgodnja imena so bila poudarjeno opisna in izraèna v dialektih doma~inskih jezikov. Izraàla so zna~ilne lastnosti poimenovanega pojava, da se je lo~il od drugih in da se je s poimenovanjem njegovih zna~ilnosti predstavil tudi navzven (Kadmon 2000, 170). Zlasti z voja{kimi operacijami in begunci so se imena za~ela {iriti naokrog, pri ~emer je prihajalo tudi do njihovega podvajanja. Glavni dejavnik njihovega raz{irjanja po svetu so bila {panska, portugalska, nizozemska, angle{ka, francoska, skandinavska, nem{ka, belgijska, ruska in japonska raziskovalna popotovanja v dobi odkritij, ki se je za~ela v drugi polovici 15. stoletja. @e prej so za uveljavljanje arabskih toponimov poskrbeli arabski zavojevalci severne Afrike in Pirenejskega polotoka. Marsikje so raziskovalci, trgovci in zavojevalci doma~a imena nadomestili s kolonisti~nimi, s ~imer so hoteli ohraniti spomin nase ali na domovino oziroma njene voditelje. Podoma~ena imena nastajajo zaradi naravne potrebe, zato se nanje ne bi smelo gledati dogmati~no. Navadno so rezultat prevzemanja tujih toponimov v izgovorjavi in zapisu, prilagojenima zna~ilnostim ciljnega jezika. V primeru sloven{~ine to pomeni opu{~anje vseh vrst modifikacij (na primer pri zaokroènih samoglasnikih, nosnih samoglasnikih, meh~anih in mehkih soglasnikih, posebne vrste zapornikih), izgovor-44 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 45 GEORITEM 2 javo zvo~nika v ter zvene~ih in nezvene~ih nezvo~nikov kakor v navadnih slovenskih besedah in nagla{evanje kot v sloven{~ini (Slovenski pravopis 2001, § 222), ter zapisovanje brez diakriti~nih znamenj in s prilagajanjem, poenostavljanjem posebnih ~rk. Mnoga podoma~ena tuja zemljepisna imena so bolj ali manj prepoznavne obli- ke originalnih endonimov (na primer Lombardija za Lombardia, Kara~i za Karachi, Kartum za Al Khurt¸u – m), ki odraàjo izgovorne prilagoditve endonimom. Nekate- ra manj znana podoma~ena imena so bila lahko v ciljni jezik prevzeta prek tretjega jezika (na primer Angora za Ankaro prek {pan{~ine, Norimberk za Nürnberg prek ~e{~ine, Karakoram za Karakorum prek angle{~ine), zato so podvrèna postopne- mu izginjanju. Manj{a nevarnost za to je v primerih, ko je dolo~eno ime v eni sami suvereni dràvi in je njegova raba z vidika ciljnega jezika lahko koristna. So pa tudi primeri, ko je raba podoma~enih tujih imen tako reko~ nuja. Zna~ilen primer je Donava, pri kateri bi raba ene od izvornih imenskih oblik zamegljevala njen tok ~ez ve~ evropskih dràv in napeljevala na pripadnost eni sami dràvi ali jezikovni skupnosti. Podoma~ena tuja zemljepisna imena so nepogre{ljiva tudi za nekatere prostrane pojave, ki niso pod suverenostjo nobene dràve, na primer Antarktika, Indijski ocean, Srednjeatlantski hrbet. Na splo{no velja (Moder 1972, 397): » Kolikor bolj je zemljepisno ime splo{no v rabi, toliko bolj ga ob~utimo doma~e in ga vsaj govorno, v~asih pa tudi pisno povsem naravno vklju~ujemo v slovensko besedno zakladnico. « Nekatera podoma~ena tuja imena ob~utimo podobno kot tujke in sposojenke, nekatera {e s pridihom eksotike, spet druga povsem doma~e. Na podoma~evanje eksoti~nih imen, ki so prevzeta iz jezikov z latini~nimi ali drugimi fonemskimi pisavami, morda vpliva tudi sociolo{ka okoli{~ina, Lektorji, ki vsakodnevno pregledajo najve~ slovenskega pisnega besedila, delajo tudi na radiu in televiziji. Zaradi narave teh dveh medijev morajo skrbeti tudi za pravilno izgovorjavo in za ta namen je podoma~ena oblika nedvomno bolj priro~na (Poga~nik 2003, 42). Zna~ilen razvoj podoma~evanja je viden na primer v prilagajanju imena tipa Loi- re > Loira > Loara (Moder 1972, 397). Zanimiv razvoj se kaè v prilagajanju imena italijanskega mesta Firenze. Pred ~asom je bila v rabi podoma~itev Florenca, izpe-ljana iz starej{e imenske oblike Florentia, ki se je in se {e odraà tudi v angle{ki ter francoski podoma~itvi Florence, ruski Florencija, portugalski Florença, {panski Florencia, romunski Florent¸a, danski Florens. Pri nas je bilo pozneje izvirno italijansko ime deloma prilagojeno v Firenza in Firenca, pridevnik pa je {e ostal florentinski, a ~edalje pogostej{a uporaba imena v izgovorni obliki je polagoma vplivala tudi na zapisano. Zapis »z« se je spremenil v izgovorjeni »c«, prvotno edninsko obliko pa je zamenjala mnoìnska. Nastala je sodobna oblika Firence z rodilnikom Firenc in mest-nikom v Firencah. Novi prevladujo~i obliki imena se je prilagodila tudi pridevni{ka oblika firen{ki, vendar oblika florentinski zlasti v stilnih ali pomenskih odtenkih (na primer florentinski zrezek) {e ostaja v ìvi rabi. 45 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 46 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik O podoma~evanju tujih zemljepisnih imen je Moder zapisal (Moder 1972, 397): » … Edino kolikor toliko veljavno vodilo in navodilo naj bi nemara bilo, da ob spreje-manju in prevzemanju novega, dotlej {e neznanega zemljepisnega imena dobro premislimo a) njegovo izvirno in b) izgovorno obliko in potlej v skladu s tem ukrepa-mo, se pravi: za splo{no rabo ne predlagamo preve~ odmaknjene in tudi ne preve~ komplicirane pisave s ~rkovnimi znamenji, kakr{nih na splo{no ne uporabljamo in jih ve~inoma tudi nimamo, sicer pa smiselno upo{tevamo dosedanje stopnje v podoma~evanju imen, … z razponom od kar najmanj{ega odmika od izvirnega uradnega imena pa do popolnega prevoda …«. Ko so podoma~ena tuja zemljepisna imena v ìvi rabi, sestavljajo neodtujljiv del dolo~enega jezika. Vendar je za mnoge med njimi zna~ilno postopno odmiranje. Tako se na primer v sodobni angle{~ini le {e izjemoma uporabljata eksonima Leghorn za Livorno in Salonika za Thessaloníki (slovensko Solun) (Woodman 2003a, 2), v sodobni ~e{~ini na primer Celovec za Klagenfurt, Terbì za Tarvisio in Brun{vik za Braunschweig (Index ~eských exonym 2006), pri nas pa so è utonila v pozabo nekdaj razmeroma uveljavljena podoma~ena imena Kodanj za København, Kelmorajn za Köln, Mona- kovo za München, Briìnje (od tod briìnski spomeniki) za Freising, Solnograd (od tod solnogra{kìli~niki) za Salzburg, Inomost za Innsbruck, Kraljevo za Craiova, Skop-lje za Skopje, ne dosti bolj{a usoda pa se obeta imenoma ameri{kih mest v oblikah ^ikago in Filadelfija. V Zdruènem kraljestvu je zanimiv fenomen neko~ {iroko rabljeni eksonim Peking, ki ga je z uveljavitvijo pinjina v zadnjih dveh desetletjih tudi v vsakdanji rabi skoraj povsem izpodrinil endonim Beijing. Nekatera podoma~ena tuja zemljepisna imena so se uveljavila {ele v novej{em ~asu, vsaj deloma s priznanjem novih neodvisnih dràv ali samostojnih nacionalnih enot. Nekaj na ta na~in nacionalno utemeljenih imen se nam polagoma ukoreninja v zavest in prehaja v ospredje tudi pri imenih dràv, na primer Banglade{ namesto Vzhodni Pakistan, Mjanmar namesto Burma, [rilanka namesto Cejlon, Burkina Faso (to ime je zapisano v citatni obliki) namesto Zgornja Volta. Tèje se uveljavljajo nekatere na novo uvedene doma~e oblike imen zelo znanih mest na Indijski podcelini (Estonec Peeter Päll v svojem prispevku iz leta 2007 ta pojav imenuje endonimizacija), na primer Mumbai (tega bi bilo treba podoma~iti v Mumbaj) za Bombaj, Kolkata za Kalkuta, Chennai (tudi tega bi morda veljalo podoma~iti v ^enaj) za Madras; razlog je morda prav v odsotnosti podoma~enih oblik. Podobno se godi z imeni v {ele v novej{em ~asu uveljavljenih jezikih, na primer z gelsko-irskim Baile Átha Cliath za angle{ko Dublin, brez teàv pa so se spremenila nekatera druga imena, na primer norve{ka Kristijanija v Oslo, kongovski Leopoldsville v Kin{asa, ruski Caricin v Volgograd, ta pa v Stalingrad in pozneje spet v Volgograd. Uveljavljenost in ustaljenost dolo~enega podoma~enega tujega zemljepisnega imena je mogo~e preveriti v referen~nih korpusih slovenskega besedi{~a. Eden od njih je FIDA (medmrèje 7), v katerem je zbranih ve~ kot 100 milijonov slovenskih besed, zapisanih 46 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 47 GEORITEM 2 v devetdesetih letih prej{njega stoletja (Poga~nik 2003, 31). Korpus FIDA, ki ga je zasno-valo Izobraèvalno uredni{tvo DZS-ja, je oblikovan tako, da lahko posreduje vsestranske informacije o sodobnem slovenskem jeziku. Iz besedil torej sku{a zajeti ~imbolj celo-vito podobo dana{nje sloven{~ine, ob jasnem zavedanju, da je nemogo~e predvideti in v korpus zajeti vse jezikovne razli~ice. Preizkus FIDE za nekatera podoma~ena imena iz latini~nih in nelatini~nih pisav je opravil Poga~nik (preglednici 1 in 2). Preglednica 1: Pogostnost rabe razli~ic nekaterih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, prevzetih iz jezikov z izvorno nelatini~nimi pisavami (prilagojeno po Poga~nik 2003, 42; Poga~nik 2002, 12 in 14). delè {tevilo originalna ali skupno podoma~ena ali {tevilo delè navedb navedb manj podoma~ena {tevilo mo~neje podoma~ena navedb navedb (%) razli~ica imena navedb razli~ica imena (%) 3/14 19/86 Savdova Arabija/ 631 Savdska Arabija/ 388/138 61/22 Saudova Arabija Saudska Arabija 40 64 Kyoto 159 Kjoto 95 60 93 116 Taipei 125 Tajpej 9 7 8/6 9/7 Chang Jiang/ 116 Modra reka/ 27/73 23/63 Yangtze (Jiang) Jangce(kjang) 42 37 Sapporo 88 Saporo 51 58 51 37 Hanoi 72 Hanoj 35 49 97 70 Kawasaki 72 Kavasaki 2 3 18 13 Punjab 71 Pandàb 58 82 27 12 Nanjing 44 Nandìng/Nanking 0/32 0/73 23 10 Nagoya 43 Nagoja 33 77 8/61 3 Sulawesi/Celebes 40 Sulavesi/Sulavezi 5/3 13/8 90 35 Chengdu 39 ^engdu 4 10 87/11 33/4 Beer Sheba/ 38 Beer{eba 1 3 Be'er Sheva 61 23 Brahmaputra 38 Bramaputra 15 39 8 1 Jiddah 12 Dìda 11 92 100 7 Ryukyu 7 Rjukju 0 0 99 6 Suzhou 6 Sudòv 0 1 51 2 Jaipur 2 Dàjpur 0 49 ^eh Pavel Bohá~ poro~a o postopnem izginjanju eksonimov iz besedi{~a ~e{kega jezika (Bohá~ 2003). Navaja, da je v ~e{~ini ve~ tiso~ eksonimov, vendar se spra{u-je, koliko med njimi jih je dejansko znanih med ljudmi, koliko se jih uporablja 47 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 48 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Preglednica 2: Pogostnost rabe razli~ic nekaterih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, prevzetih iz jezikov z izvorno latini~nimi pisavami (prilagojeno po Poga~nik 2003, 39; Poga~nik 2002, 12 in 14). delè {tevilo originalna ali skupno podoma~ena ali {tevilo delè navedb navedb manj podoma~ena {tevilo mo~neje podoma~ena navedb navedb (%) razli~ica imena navedb razli~ica imena (%) 95 791 Philadelphia 834 Filadelfija 43 5 61 212 Mississippi 349 Misisipi 137 39 90 244 Edinburgh 270 Edinburg 26 10 35 56 Mauritius 164 Mavricij 108 65 87 120 Missouri 138 Misuri 18 13 51 37 Hanoi 72 Hanoj 49 35 98 53 Yorkshire 54 Jork{ir 1 2 5 2 Ho Chi Minh 44 Ho [i Minh/ 18/24 41/56 Ho{iminh 29 10 Abidjan 35 Abidàn 25 71 85 22 Saint Vincent 26 Sveti Vincenc 4 15 in Grenadine in Grenadine 32 6 Irian Jaya 19 Zahodni Irian/ 7/6 37/32 Irian Dàja 75 6 Krakatau 8 Krakatav 2 25 v komunikaciji in v kak{ni meri se ljudje pri govoru ali pisanju zavedajo njihove narave oziroma ali jih sploh razlikujejo od endonimov. Resignirano ugotavlja, da zlasti mladi sploh ne razlikujejo med podobnimi imeni kot so Trento in Taranto, Main in Mainz, Genève in Genova, Trier in Trieste, Konstanz in Constant¸a ali celo Constanstinopolis; vsa navedena imena imajo ~e{ke eksonime, kar njihovo ustrezno razumevanje {e dodatno oteùje. V analizo razumevanja je izmed 175 registriranih eksonimov z obmo~ja srednje Evrope, to je iz Poljske, Nem~ije, Avstrije, Beneluksa, severne Italije, Slovenije, Madàrske ter iz francoskega, hrva{kega, srbskega, romunskega, ukrajinskega in beloru-skega obrobja vklju~il imena 53 pomembnih mest. Intervjuiranci so morali za posamezna mesta ob navedenih endonimih kar najbolj pravilno zapisati ~e{ke eksonimske razli~ice. Zapise imen posameznih mest je glede na pogostnost navedb in pravopisno pravilnost razvrstil v pet kategorij poznavanja eksonimov: odli~no (brez pravopisnih napak), zelo dobro (s pravopisnimi napakami), povpre~no, {ibko, nikakr{no. Kaj je ugotovil? Le 11 eksonimov se je zna{lo v kategoriji odli~no (na primer Basilej za Basel, Drá`d'any za Dresden, Benátky za Venezia), 5 v kategoriji zelo dobro (na primer Bydho{t' za Bydgoszcz, Norimberk za Nürenberg, Túrin za Torino), 18 v kategoriji 48 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 49 GEORITEM 2 povpre~no (na primer Cáchy za Aachen, Debrecín za Debrecen, Lublan þ za Ljubljana, Curych za Zürich), 11 v kategoriji {ibko (na primer Klù za Cluj-Napoca, [týrský Hradec za Graz, Trident za Trento) in 8 v kategoriji nikakr{no (na primer Celovec za Klagenfurt, Lutych za Liège, Mi{kovec za Miskolc, Roztoky za Rostock). Bohá~ predvideva, da se bodo v blìnji prihodnosti nekateri eksonimi iz kategorije povpre~no preselili v kategorijo {ibko ali celo nikakr{no, prav vsi iz kategorije odli~no pa bi se lahko zna{li v kategoriji zelo dobro, {e zlasti zato, ker je opaziti njihovo odsotnost v ve~ini ~e{kih sredstev javnega obve{~anja. Po poimenovanju dolo~enega geografskega pojava ali topografskega objekta naj bi njegovo zemljepisno ime ostalo praviloma nespremenljivo. V praksi je to pravilo v veljavi vse dotlej, dokler ne pride navzkrì s politi~no navdahnjenimi pogledi in institucijami. V zahodnih dràvah z dolgotrajno demokrati~no tradicijo so spremembe zemljepisnih imen razmeroma redke, lep primer so na primer angle{ka imena v Zdruènem kraljestvu, povsem druga~e pa je v tako imenovanih »demokrati~nih republikah«, to je socialisti~nih in komunisti~nih dràvah, pa tudi v nekaterih drà- vah z avtokratskimi reìmi. Podobno se dogaja tudi v novonastalih dràvah, ki so se otresle kolonialisti~nih spon, sem in tja pa toponimsko destabilizacijo povzro~ijo tudi regionalni nacionalizmi (Kadmon 2000, 211). Adrian Room navaja (Room 1994), da je med letoma 1900 in 1991 pri{lo do najve~jega {tevila sprememb zemljepisnih imen v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, medtem ko v Islandiji v tem ~asu ni bilo nobenega preimenovanja. Glavni razlog za toponimske mutacije so voja{ka zavojevanja (Kadmon 2000, 43), sledijo jim politi~ne spremembe. Za obema se zvrsti jezikovni dejavnik. ^e dolo~e-no obmo~je zasedejo voja{ke sile ali, ~e se osvobodi kolonialisti~nih spon ali ga doleti revolucionarno vrenje, so na udaru zlasti imena antropogenih pojavov in objektov, ~eprav za spremembe niso imuna niti poimenovanja naravnih pojavov. Za preime- novanja so zna~ilne tri vrste procesov (Kadmon 2000, 43–45): • Nekateri objekti, zlasti naselja, so lahko uni~ena, pri ~emer njihova imena popolnoma izginejo in se s~asoma pozabijo; v najbolj{em primeru se lahko ohranijo v imenih razvalin. Tak{no usodo so doìvela {tevilna arabska in hebrejska naselja, na katerih usodo {e vedno spominjata ob~noimenski sestavini škhirba’ oziroma šh - orba’ (v ve~besednih imenih škhirbat’ oziroma šh - orbat’) v pomenu šru{evine’. • Imena nekaterih pojavov, zlasti bolj pomembnih ali bolj znanih mest, se lahko hip-no spreminjajo z odloki. Ko je leta 1868 cesar Meiji japonsko prestolnico premestil iz Kjota proti vzhodu, v mesto Edo, je tega preimenoval v To–kyo– (podoma~eno Tokio), kar pomeni šVzhodna prestolnica’. Ko se politi~no povzpne dolo~ena avto-riteta, je lahko nagrajena oziroma »se nagradi« z zemljepisnim imenom, tako da njen antroponim postane eponim kot zvrst zemljepisnega imena. Ko njena zvez- da ugasne, se njeno ime kot toponim zamenja z drugim, navadno prej{njim imenom, postane pa zgodovinsko zemljepisno ime, ki je kot tak{no navedeno v marsikaterem 49 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 50 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik imeniku. S perestrojko so v deèlah nekdanje Sovjetske zveze in vzhodnega bloka pod njenim vplivom mnoga imena mest, poimenovana po revolucionarjih in slav- nih medvojnih generalih, dobila nekdanja, predrevolucionarna imena: Leningrad je spet postal Sankt Peterburg, Gorki Nìni Novgorod, Kujbi{ev Samara, Uljanovsk Simbirsk, Sverdlovsk Jekaterinoslav, Kalinin Tver', Kirov Vjatka, Brènjev Naberènye ^elny, Andropov Rybinsk, Ordònikidze Vladikavkaz, @danov Mariupol, Leninakan Gjumri, Kirovabad Gäncä, Frunze Bi{kek, Karl Marx Stadt Chemnitz, Gottwaldov Olomouc, Leninváros Tiszaújváros in nenazadnje tudi na{e Titovo Velenje se je znova preimenovalo v Velenje. Novodobni primer tovrstnega preimenovanja je mesto Türkmenbas¸i v Turkmenistanu (imenovano po tamkaj{njemu »ljublje-nemu o~etu« Turkmenov), v katerega se je preimenoval Krasnovodsk; podoben je primer najve~jega vietnamskega mesta Ho{iminha, v katerega se je preimenoval Sajgon. Ve~ina dràv spreminja imena tudi ob pridobitvi neodvisnosti ali, kot v primeru Jùne Afrike pred desetletjem in pol, z odpravo osovraènega aparthajda. Pred letom 1990 sta bila uradna jezika angle{~ina in afrikan{~ina, zdaj pa ima uradni status è ve~ kot deset jezikov. Zato se ob nekdanjih enojezi~nih (na primer Pretoria) in dvojezi~nih (na primer East London/Oos Londen) imenih uveljavljajo nove razli~ice, k sre~i ne vse na enkrat, saj posamezne jezikovne skupnosti poseljujejo le dolo~ene dele dràve. Kljub temu se na jùnoafri{kih cestnih oznakah pojavljajo napisi kot eGoli/Johannesburg/Gauteng ali Pretoria/Tschwane/ePitoli. • Za tretji proces je zna~ilno, da prvotno ime ostane v osnovi nedotaknjeno, vendar ga doletijo glasovne in druge prilagoditve, da postane bolj »prijazno« novim gospo-darjem ali novim prebivalcem. Tako je na primer anti~na Colonia Agrippina postala Köln, Eburacon je postal York (prek oblik Eborakon, Eboracum, Eoforwic, Iorvic in Iork), al-Maghrib Maroko, Misi Sipi Misisipi. Mesti z najve~ spremembami ime-na sta najbr` Carigrad ob Bosporju in svetopisemski Jeruzalem. V 5. stoletju pr. n. {t. je bil Carigrad ustanovljen kot Byzantium (podoma~eno Bizanc), è leta 196 pr. n. {t. pa se je preimenoval v Augusta Antonina. S prihodom kr{~anstva je okrog leta 330 za kratek ~as postal Novi Rim, okrog leta 340 pa je v ~ast Konstantina Velikega dobil ime Constantinopolis (podoma~eno Konstantinopel). V 13. stoletju je iz izraza » eis · ten polis« v pomenu šv mesto’ postal tur{ki Istanbul, katerega ime se je pojavljajo · tudi v skraj{ani razli~ici Stambul. Istanbul ima status uradnega imena {ele od leta 1936. Tradicija preimenovanj Jeruzalema je {e dalj{a, dolga skoraj {tiri tiso~- letja. Ime najbolj svetega mesta Judov, za Rimom drugega najbolj svetega mesta katoli~anov ter za Meko in Medino tretjega najbolj svetega mesta muslimanov se je najprej kot 'rsh'lmm pojavilo v egip~anskih zapisih med 19. in 18. stoletjem pr. n. {t. Na amarnskih tablicah iz 14. stoletja pr.n.{t. je bilo zapisano ime Urshalimmu. Pozneje se je preimenovalo v Shalem (Salem) in Yevus (Yebus). V ~asu kralja Davida v 10. stoletju pr. n. {t. je dobilo ime šIr David (Davidovo mesto), zatem pa Zion in {e nekoliko pozneje Yerushalem in Yerushalayim. Pod vladavino Grkov je postalo 50 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 51 GEORITEM 2 Hierosolyma, pod rimsko nadvlado Aelia Capitolina in pod bizantinsko znova Hie- rosolyma. Arabci so ga najprej imenovali Bayt al-Muqaddas, pozneje pa Urshali•-m in al-Quds. Za kriàrje je bilo Jerusalem (Jeruzalem) in za Turke Quds ash-Shari•-f, nakar je v ~asu britanskega protektorata znova postalo Jerusalem. Zdaj{nje uradno hebrejsko ime je znova Yerushalayim, vendar je uradna tudi arabska razli~ica al-Quds. Najbr` ni treba posebej poudariti, da ima izraelsko glavno mesto eksonimske razli~ice v {tevilnih jezikih, na primer Jérusalem v franco{~ini, Jerusalen v {pan{~ini, Gerusalemme v italijan{~ini, Jeruzalem poleg sloven{~ine tudi v nizozem{~ini in afrikan{~ini, Ierusalim v ru{~ini, Erusalemu v japon{~ini, Hiruharama celo v novozelandski maor{~ini. Za kakr{nokoli sistemati~no obravnavo zemljepisnih imen jih je najprej treba zajeti iz najrazli~nej{ih razpolòljivih virov, v naslednji fazi pa pripraviti enotno zbirko imen za nadaljnjo obdelavo. Poleg zemljevidov (na nekaterih lahko najdemo uradne razli~ice imen v dolo~enih dràvah, vendar sta pri tem potrebni previdnost in kriti~nost), arhivskih dokumentov, znanstvenih, strokovnih in poljudnih ~lankov ter raznih regi-strov je tudi za obravnavo podoma~enih tujih zemljepisnih imen posredno pomembno terensko delo, zlasti z vidika beleènja pravilne izgovorjave v izvornem jeziku, kar praviloma vpliva tudi na zna~ilnosti podoma~enega imena (Kadmon 2000, 171–185). Pri zajemanju imen je zaèleno kar najbolj natan~no opredeliti fizi~ni obseg poimenovanega pojava. Medtem ko pri to~kovnih in linijskih pojavih to ni pretirano zahtevno opravilo (~eprav se je zlasti pri prvih treba ozirati na poloàj topografskega znaka in ne na zapis imena), se lahko pojavijo teàve pri ploskovnih pojavih, saj je pomembno vedeti, od kod do kod sega dolo~en pojav, tako da ne pride do prostorskega prekrivanja s sosednjimi pojavi. Od kakovostnega imenika se pri~akuje, da so lokacije vklju~enih pojavov opredeljene tudi kvantitativno, to je s koordinatami. Pri ploskovnih pojavih je opredeljevanje razprostranjenosti izklju~no z zemljevidov problemati~no, saj so napisi z zemljepisnimi imeni medsebojno prepleteni in mnogokrat na njihovo dolìno oziroma natan~nost pozicioniranja vpliva razpolòljivi prostor. Zato se za tèje opredeljive pojave, ki jih je tudi z geografskim znanjem tèko natan~no raz-mejiti, ob preu~itvi drugih virov priporo~a vsaj zaznamek z okvirnima sredi{~nima koordinatama. Zanimivo je, da je za imena prostranih pojavov, ki se v latinici navadno zapisujejo z velikimi in razmaknjenimi ~rkami, posebno priro~na arabska pisava, saj se posamezne ~rke v imenu lahko poveèjo z dalj{o ravno ~rto, imenovano kashi•-dah (Kadmon 2000, 173–174). Na ta na~in je lahko natan~no dolo~iti dejansko razsè- nost prikazanega pojava od enega konca do drugega. 3.5 Dejavniki rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen Na bolj ali manj pogosto rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen, ki se odra- à v razmerjih med uporabljanimi izvirnimi in podoma~enimi oblikami posameznih 51 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 52 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik imen, vpliva vrsta dejavnikov. Jordan, ki izhaja iz predpostavke, da lahko raba eksonimov laj{a medsebojno komunikacijo, pri ~emer se je treba izogibati morebitnim negativnim, zlasti politi~nim posledicam, jih je raz~lenil na {est glavnih skupin (Jordan 2003). Prilagoditi jih je mogo~e tudi slovenskim razmeram. Prvo skupino s {tirimi podskupinami sestavljajo dejavniki, povezani s poimeno- vanim pojavom ali objektom: • pomen pojava ali objekta: – ve~ji in pomembnej{i kot je pojav ali objekt, pogosteje se zanj uporablja podo-ma~ena oblika; k podoma~itvam so bolj nagnjena pogosteje rabljena imena; – rabo podoma~enih imenskih oblik zahtevajo ve~ji geografski pojavi, ki segajo ~ez ve~ jezikovnih obmo~ij (zna~ilni primeri so zemljepisna imena Karpati, Dona-va in (pokrajina) Sudan); • naravne oziroma drùbene zna~ilnosti pojava ali objekta: – antropogeni in drùbeni pojavi ter objekti (na primer mesto, naselje, upravna enota) so bistveno bolj povezani z dolo~eno kulturo (in jezikom) kakor narav- ni, ki se tudi ne ozirajo na dràvne in jezikovne meje; ker so njihova imena pogosto ve~besedna, sestavljena iz lastnoimenske in ob~noimenske sestavine, kar kli~e-jo po prevajanju; • razdalja med pojavom ali objektom in uporabnikovo skupnostjo: – ve~ja kot je razdalja, manj je podoma~enih tujih zemljepisnih imen; – izvorno slovenska in podoma~ena zemljepisna imena so Slovencem dobro zna- na za poimenovanje mnogih pojavov in objektov na zamejskih obmo~jih v Italiji, Avstriji in na Madàrskem, pa tudi v njihovem zaledju ter v bliìni meje na Hrva{- kem; • poloàj pojava ali objekta na ~asovni osi: – razlikovati je treba med obstoje~imi in izginulimi objekti; – obstoje~i objekti imajo vselej endonimsko imensko razli~ico; – zgodovinske dràve in upravne enote (na primer Rimsko cesarstvo, Bizantinsko cesarstvo, Otomansko cesarstvo, Habsbur{ko cesarstvo, kronska deèla Habsbur{- kega cesarstva Galicija, Tavrija, ki je obsegala polotok Krim in njegovo obalno zaledje) ter anti~na mesta in njihove razvaline (na primer Mikene, Knosos, Kar-tagina, Abu Simbel) v glavnem nimajo sodobnih endonimov, ampak v najbolj{em primeru zgodovinske endonime (na primer Imperium Romanum, Osmanli impe- ratorlugu) ali pa so sodobni endonimi neustrezni in niso povezani z zgodovinskim objektom (na primer na mestu nekdanje Troje je danes vas, imenovana Hissar-lik), zato je zanje najbolje uporabljati eksonime, ki so v redkih primerih lahko povsem identi~ni, praviloma pa so v zapisu veliko blìje zgodovinskim endonimom (na primer Akrokorint za Akrokorinthos, Apolonija za Apollonia, Efez za Ephesos, Knosos za Knosós, Pergamon namesto sodobnega maloazijskega endonima Bergama). 52 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 53 GEORITEM 2 Drugo skupino z dvema podskupinama sestavljajo dejavniki, povezani z jezikov- nimi lastnostmi izvirnega imena: • jezikovna struktura izvirnega imena: – ve~besedna imena z ob~noimenskimi sestavinami so bolj nagnjena k podoma- ~evanju, saj se ob~noimenske sestavine lahko prevedejo; – lastnoimenske sestavine je v mnogih primerih treba prilagoditi, denimo iz samostalni{ke v pridevni{ko obliko ali obratno; • pisava izvirnega imena: – ker transkribiranega ali transliteriranega izvirnega imena mati~na jezikovna skupnost ne prepoznava ve~ za endonim, ~eprav je lahko {e vedno tako opredeljeno, ni ve~jih pomislekov za vpeljavo podoma~enega zemljepisnega imena; – zaradi pravopisnih pravil se transliterirana imena pogosteje podoma~ujejo. Tretjo skupino s tremi podskupinami predstavljajo dejavniki, ki opredeljujejo odnos med izvorno in ciljno jezikovno skupnostjo: • jezikovni odnos med izvornim in ciljnim jezikom (vklju~uje tudi dejavnike druge skupine): – bolj kot sta pomen in jezikovna struktura izvirnega imena razumljiva govorcu ciljnega jezika in làja kot je njegova pravilna izgovorjava, manj{a je potreba po podoma~evanju; • kulturni (zunajjezikovni) odnosi med izvorno in ciljno jezikovno skupnostjo: – tesnej{e kot so ali so v preteklosti bile kulturne (in drùbeno-gospodarske) vezi med obema skupnostma, ve~ je podoma~enih zemljepisnih imen iz izvornega jezika in bolj uveljavljena, pogostej{a je njihova raba; • prestìnost, komunikacijska vrednost izvornega jezika: – ker so ljudje nagnjeni k uporabi dolo~enega prestìnega, {e bolj pa k v svetovni komunikaciji na {iroko uveljavljenega jezika, so endonimi iz angle{~ine, franco{~ine (ki je ob nekdanji prestìni vlogi uradni jezik v nekaterih komunikacijah, denimo v po{tnem prometu), pa tudi iz nekaterih drugih prestìnih jezikov skupnosti s pomembno kulturno in zgodovinsko dedi{~ino (na primer iz italijan{~ine, {pan{~ine, na obmo~ju srednje Evrope nem{~ine in v Panonski kotlini madàr{- ~ine) manj podvrèni podoma~evanju. ^etrto skupino z dvema podskupinama sestavljajo dejavniki, povezani z me- diji: • uporabljena komunikacijska sredstva (predstavljeni sta dve skrajnosti): – v kartografskih izdelkih, namenjenih manj {tevil~ni in bolj izobraèni ciljni javnosti, dolo~ajo poloàj pojava ali objekta na zemljevidu ne le imena, ampak tudi kartografski znaki; ker izgovorjava pri interpretaciji zemljevida ni pomembna, so podoma~ena tuja zemljepisna imena na zemljevidih sorazmerno malo pomem- ben del njihove vsebine (druga~e je, ~e so referen~ni vir za geografske u~benike, leksikone, enciklopedije, druge publikacije); 53 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 54 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik – v govoru je izgovorjava skrajno pomembna, pri ~emer se poraja vpra{anje sposobnosti pravilne izgovorjave izvornega imena in ob tem dilema, ali ni morda varneje uporabiti njegove podoma~ene oblike, tudi zato, ker lahko sklanjane in pridevni{ke originalne oblike (seveda ne iz angle{~ine, ki teh oblik ne pozna) zvenijo nenavadno (~e se jih sploh zavedamo); kadar je dolo~eno podoma~eno ime dobro uveljavljeno, lahko raba originalnega imena (na primer Lisboa namesto Lizbona) daje vtis precej{- nje razgledanosti ali pa ravno obratno (na primer raba imena Villach namesto Beljak); • namen rabe komunikacijskih sredstev: – ~e komunikacija poteka v glavnem zunaj obmo~ja izvorne jezikovne skupno- sti, je pogostnost rabe podoma~enih zemljepisnih imen ve~ja; – ~e komunikacija poteka na obmo~ju znotraj izvorne jezikovne skupnosti, je pogostnost rabe podoma~enih zemljepisnih imen manj{a; – ve~ja raba podoma~enih zemljepisnih imen je v {olskih publikacijah, na primer v {olskih knjigah in na {olskih zemljevidih; – manj{a raba podoma~enih zemljepisnih imen je v publikacijah, namenjenih orien-taciji, na primer v cestnih zemljevidih, na topografskih zemljevidih v velikih merilih in navigacijskih zemljevidih. Peto skupino s tremi podskupinami sestavljajo dejavniki, povezani z nivojem komunikacije: • uradni ali neuradni zna~aj komunikacije: – v uradni komunikaciji je raba podoma~enih zemljepisnih imen redkej{a; • znanstveni ali poljudni zna~aj komunikacije: – v znanstveni komunikaciji je raba podoma~enih zemljepisnih imen redkej{a; • ozra~je komunikacije: – ~e se obrnemo na dobrega prijatelja, nas ni strah, da bi se zaradi morebitne napa~- ne izgovorjave imena osramotili; – v uradnih razgovorih ali na izpitih se sku{amo izogniti negotovosti; – na splo{no velja, da se je v poloàjih, ko nekdo ho~e biti posebno prijazen, ~e èli nekoga prepri~ati za sodelovanje, ~e se èli izogniti slabim ob~utkom ali ~e ni prepri~an o osebnih nagnjenjih sogovornika, rabi podoma~enih tujih zemlje- pisnih imen bolje izogibati. Zadnjo, {esto skupino sestavljajo dejavniki, povezani s ciljno javnostjo: • jezikovno obzorje javnosti: – rabi podoma~enih tujih zemljepisnih imen se je treba bolj kot v enojezi~ni javnosti izogibati v ve~jezi~ni javnosti, kar velja tako za pisno kot govorno komunikacijo, pa tudi za kartografsko komunikacijo, zato naj bi bili mednarodni javnosti namenjeni atlasi brez eksonimov, tudi ~e so pripravljeni v sicer najbolj raz{irjenem, to je angle{kem sporazumevalnem jeziku. Kljub razli~ni podrobnosti prikazov v posameznih atlasih è beèn pregled nakazuje, da na na~ela podoma~evanja bolj kot razli~nost kriterijev vpliva vrsta atlasa, 54 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 55 GEORITEM 2 na primer splo{ni atlas, {olski atlas, avtoatlas, pomorski atlas, tematski atlas, … Podoma~ena tuja zemljepisna imena so pogostej{a v {olskih in splo{nih atlasih z zemljevidi v manj{ih merilih, ki predstavljajo cel svet ali posamezne celine, praviloma se uporabljajo tudi v sorodnih otro{kih publikacijah. Med dejavniki rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen v atlasih, zlasti z vidika njihovega kreiranja, ohranjanja in ustreznosti zapisovanja, je treba izpostaviti {e dva: pripravo publikacije znotraj dolo~ene zalòbe, ki lahko rabo teh imen pogojuje z usklajenostjo v morebitnih prej{njih edici-jah ali njenih leksikonih in slovarjih, ter sestavo avtorske ekipe, ki se odraà v razli~ni izku{enosti in bolj{i ali slab{i usposobljenosti, vsaj deloma pa tudi v osebni nagnje-nosti do bolj ali manj izdatnega podoma~evanja tujega imenja. V prevedenih atlasih prihajajo na plan {e nekateri pomembni dejavniki podoma- ~evanja imen. Ko redakcija ugledne kartografske hi{e pripravlja originalno razli~ico atlasa, vsa imena razvrsti v pomenske tipe, nekatere med njimi pa skladno z razli~- no pomembnostjo pojavov {e nadalje raz~leni na bolj in manj pomembne, kar izrazi z razli~no velikimi ~rkami. Tak{no razvr{~anje je vsaj deloma subjektivno, kar dokazujejo primerjave med posameznimi atlasi, vendar obi~ajno zapisi z velikimi ~rkami spodbujajo podoma~evanje imen, saj naj bi {lo za najbolj pomembne pojave. Ti so praviloma predstavljeni tudi na uvodnih preglednih zemljevidih celega sveta in na zemljevidih posameznih celin, kjer so zaradi pomanjkanja prostora navadno è v originalu zapisane le podoma~ene oblike imen, ~emur se sledi tudi pri prevodih in priredbah atlasa v razli~ne jezike. ^e pa je na preglednih zemljevidih uporabljeno dolo~eno podoma~eno ime, se ga è zaradi enotnega pristopa praviloma zapi{e tudi na podrobnej{ih regionalnih zemljevidih, na katerih je pri nas obi~ajno zapisano v obliki endonimsko-eksonimske dvojnice. ^e se tak{no podoma~eno ime pojavi v ve~ atlasih, se è toliko udoma~i, da dobi domovinsko pravico in se lahko za~ne upo- rabljati tudi v drugih okoli{~inah. Zelo zanimiv je primer Velikega druìnskega atlasa sveta (DZS 1992), ki je bil pripravljen na podlagi italijanskega originala. Ker so italijanski ciljni publiki pomensko dobro razumljiva {panska, portugalska in francoska zemljepisna imena, so poleg mati~- nih dràv tudi na obmo~jih z njihovo rabo v Latinski Ameriki in ponekod v Afriki italijanski eksonimi razmeroma redki, na drugi strani pa so zelo pogosti na obmo~- jih dràv s slovanskimi jeziki, zlasti v Rusiji, Ukrajini in na Poljskem, ki so italijanskim uporabnikom slab{e razumljivi. Za slovensko ciljno publiko je poloàj seveda ravno obraten, zato je bilo mogo~e dober slovenski atlas pripraviti le s temeljito redakcij-sko predelavo, to je z dodajanjem potrebnih podoma~enih imen in z izpu{~anjem nepotrebnih. Najbr` ni treba posebej poudariti, da je bilo podoma~ena imena na obmo~ju Italije treba povsem na novo vpeljati. V zvezi s pomenskimi tipi imen, ki so prepoznavni po razli~nih tipih ~rk, velja omeniti, da se pri posameznih pomenskih zvrsteh redakcijske ekipe originalne razli~ice atlasa obi~ajno odlo~ajo za razli~ne stopnje podoma~evanja. Tako so nekatera 55 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 56 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik imena, zlasti imena dràv, celin, oceanov, morij, podmorskih reliefnih oblik, pojavov na ozemljih zunaj suverenosti posameznih dràv in tudi zgodovinska imena zapisana izklju~no v podoma~eni obliki, nekatera druga, zlasti imena upravnih enot ter objekti naravne in kulturne dedi{~ine pa izklju~no v originalni. Ker prirejevalci atlasov v druge jezike praviloma precej slepo sledijo originalni predlogi, se lahko {tevilo podoma~enih imen tudi v tak{nih primerih (nekriti~no) pove~a. Kot razmeroma nenavaden dejavnik pove~ane rabe podoma~enih tujih zemlje- pisnih imen v slovanskih dràvah z latini~nimi pisavami ter posebnimi ~rkami za {umevce (^e{ka, Slova{ka, Slovenija, Hrva{ka, deloma Srbija in ^rna gora) lahko opredelimo problemati~no latinizacijo imen v nekaterih vzhodnoevropskih dràvah. Ukrajina in Bolgarija sta z najnovej{imi latinizacijskimi klju~i (Bolgarija è drugi~ po letu 1972) predlagali transliteraciji brez ~rkovnega zapisa {umevcev, pa tudi rabo grafe-ma kh za h, kar v navedenih slovanskih dràvah deluje tuje, kot da bi bilo pre~rkovanje izvedeno prek tretjega, to je angle{kega jezika. Tako se na primer ukrajinsko mesto ^ernivci po novem zapi{e Chernivtci, Lohvycja Lokhvytsia, Voròba Vorozhba in Zaporì`ja (poslovenjeno Zaporòje iz ruskega Zaporò'e) Zaporizhzhia, bolgarsko mesto Haskovo pa po novem Khaskovo, Kardàli Ku ürdzhali, [umen Shumen, Targovi{te Tu ürgovishte in Vraca Vratsa. Ker so taki zapisi za javnost v na{tetih dràvah tèko spre-jemljivi, je pri~akovati, da so bodo vsaj pomembnej{i naravni pojavi in ve~ja naselja zapisovali (tudi) v podoma~eni obliki, s tem pa se bo {tevilo eksonimov precej pove~alo. Raba ve~besednih eksonimov je manj poenotena in manj stabilna. Uporabljena razli~ica imena je lahko posledica zavestne odlo~itve ali razli~ne izku{enosti posameznega prevajalca. Medtem ko se za bolj znana imena, kot na primer za severnoameri{ko pogorje Rocky Mountains, poenoteno uporablja podoma~ena oblika Skalno gorovje, se pri manj znanih imenih pojavljajo razli~ne, v~asih celo absurdne podoma~ene oblike, kot na primer Mentavajski otoki, Oto~je Mentawai, Otoki Mentawai in celo Otoki Kepulauan Mentawai za indonezijsko oto~je jùno od Sumatre Kepulauan Mentawai (kepulauan v indonezij{~ini pomeni oto~je). Ker lahko na ta na~in prihaja do nenadzorovanega bogatenja toponimske zakladnice, tovrstna prevajalska praksa ni zaèlena (Woodman 2003a, 3). To seveda ne pomeni, da se je rabi ve~besednih podoma~enih tujih zemljepisnih imen treba povsem odre~i. Tako je na primer raba tadì{kega originalnega imena Viloyati Mukhtori Ku ühistoni Badakshon, ki ga ve~ina uporab- nikov pozna kot Gornji Badah{an, v ve~ini jezikov povsem neprakti~na. V navedenem primeru je podoma~eno ime prevzeto in zatem rahlo prilagojeno prek tretjega jezika, konkretno prek ru{~ine. Slika 2: V {olskih atlasih je stopnja podoma~evanja praviloma ve~ja kot v splo{nih. Imena pomembnej{ih pojavov so zapisana z ve~jimi, dobro prepoznavnimi ~rkami (Atlas sveta za osnovne in srednje {ole 2005). P 56 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 57 GEORITEM 2 57 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 58 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Pojavi zunaj dràvne suverenosti se pojavljajo na Antarktiki, na oceanskem dnu ter na povr{ini Lune, Marsa, Venere in nekaterih drugih vesoljskih teles. V to skupino v {ir{em smislu spadajo tudi imena planetov, njihovih satelitov, planetoidov, kometov, asteroidov, meteoroidov, zvezd, ozvezdij, galaksij. V zvezi s poimenovanji geografskih pojavov zunaj suverenosti posameznih dràv se odpira nekaj na~el-nih dilem, ki vplivajo na njihovo pripadnost ali k podoma~enim ali originalnim zemljepisnim imenom oziroma ali k eksonimom ali endonimom (Horn þanský 2000, 77): » Katere oblike standardiziranih imen in v katerem jeziku predstavljajo eksonime in katere ne? Ali so vsa ta imena eksonimi? Ali imajo prednost imena v uradnih jezikih Zdruènih narodov ali v delovnih jezikih Zdruènih narodov? In, ali imajo imena v vseh jezikih enak hierarhi~ni poloàj in, ali niso morda zaradi tega endonimi? « V slovenskih razmerah je pomemben dejavnik podoma~evanja tujih zemljepisnih imen ~asopisje. Ker v informativnih ~asnikih vsakodnevno spremljajo in komenti- rajo aktualne dogodke z vsega sveta, se novinarji pri zapisovanju zemljepisnih imen pogosto znajdejo v zagatnih poloàjih. Podobno velja za lektorje, ki se opirajo na pravopisna navodila, preve~krat pa àl tudi na lastne ob~utke, {e najmanj pa na tradicijo rabe, predstavljeno v javno dostopnem dokumentu Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (Kladnik 2001). Zlasti velike teàve so z zapisovanjem arabskih imen, kjer pa je na àlost v zad- njih desetletjih tudi najve~ kriznih àri{~. Zato ni ~udno, da se je v tem ~asu mo~no pove~alo {tevilo podoma~enih imen v Iraku, Iranu, Afganistanu, Pakistanu, sever-ni Indiji, Libanonu in Izraelu (zlasti na tamkaj{njem Zahodnem bregu s palestinsko samoupravo), saj bi bili zapisi imen z uporabo vseh diakriti~nih znamenj povpre~- nemu bralcu nerazumljivi. Vendar so podoma~itve slovenskemu bralstvu prilagojene bolj v poenostavljenem zapisu kot v zvesti izreki, saj bi bilo prebiranje podoma~enih oblik tamkaj{njih zemljepisnih imen avtohtonemu prebivalstvu ve~inoma nerazumljivo. Praksa podoma~evanja zemljepisnih imen prek ~asopisja ima seveda dolgotraj- no tradicijo. Morda {e najbolj opazne so njene posledice v {tevilnih podoma~enih imenih v Libiji, Egiptu, Sudanu in Etiopiji, deèlah, kjer so è pred 2. svetovno vojno, med njo in neposredno po njej potekali hudi voja{ki spopadi, deloma povezani s kolonialisti~nimi tènjami. Ker so o tem na{i ~asopisi vestno poro~ali, pri ~emer so v ve~ji meri kakor danes prevzemali kolonialna imena, se je v teh dràvah ohra-nilo mnogo eksonimov, prevzetih prek angle{~ine oziroma italijan{~ine. Sprva je bila v slovenskem ~asopisju raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen precej neenotna, kar se je odrazilo v {tevilnih imenskih razli~icah, tako imenovanih dvojnicah. Do srede 19. stoletja so bile besedne dvojnice podoma~enih tujih zemljepisnih imen ve~inoma odvisne od rabe ~asopisnih virov v razli~nih jezikih, vendar jih gre pripisati tudi neustaljenosti rabe v sloven{~ini, zato jih je mogo~e najti v istem letniku ali celo v isti {tevilki dolo~enega ~asopisa (Orel 2003, 47). 58 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 59 GEORITEM 2 Na rabo podoma~enih ali izvirnih tujih zemljepisnih imen lahko vpliva è vrsta besedila, ki lahko glede na naslovnika in namen zahteva ve~jo ali manj{o stopnjo zemljepisne dolo~enosti, lahko pa uporabniku pri izbiri pu{~a ve~ maneverskega prostora ([abec 2003; 97 in 102). Izklju~na raba originalnih oblik imen lahko, razen v primeru ustaljenih, splo{no znanih imen, privede do nerazumljivosti besedila, {e zlasti ~e gre za nepoznavalce posameznih jezikov, enako pa se lahko zgodi pri neposrednem uvajanju oblik manj znanih imen, na primer imena Kumbrija za angle{ko pokrajino Cumberland, pri katerih je identiteta, razen za poznavalce, povsem zamegljena. Zaradi politi~ne ob~utljivosti rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen se vselej porodi vpra{anje, ali prednosti njihove rabe odtehtajo morebitno povzro~anje politi~- nega in/ali kulturnega vznemirjanja. Ni dvoma, da si je treba kakr{nokoli tovrstno tveganje nenehno prizadevati zmanj{ati na minimum. To je mogo~e dose~i z upo{tevanjem naslednjih priporo~il (Jordan 2000, 89–91), ki so nekoliko prilagojena slovenski realnosti: • Podoma~ena tuja zemljepisna imena naj se uporabljajo v obsegu, ki sovpada z nji-hovim poznavanjem s strani ve~jega {tevila razgledanih ljudi in v primeru imen v zamejstvu ljudi vzdol` dràvne meje. Podoma~ena imena, ki izginjajo iz vsak- danje rabe, velja s tehtnim razmislekom uporabljati le v dolo~enih vsebinskih kontekstih ter pri sporazumevanju s starej{imi in bolje izobraènimi osebami. Rabi nekaterih starej{ih podoma~enih imen, ki jih je è zdavnaj povozil ~as, se velja v celoti odpovedati. Zna~ilni slovenski primeri tak{nih imen so Kelmorajn za Köln, Solnograd za Salzburg, Planine za Alpe, Adrianopel (v rabi je razli~ica Odrin) za Edirne, Mukden za Shenyang. • Ker se gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen praviloma zmanj{uje z razdaljo od domovine oziroma mati~ne jezikovne skupnosti, lahko pri doma~i komunikaciji brez zadrege uporabljamo vsa zamejska slovenska imena in tamkaj{nje eksonime, medtem ko se rabi podoma~enih imen za sorodne objekte in pojave v bolj oddaljenih deèlah izogibamo. • Z izklju~no rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen ne velja poudarjati zgo- dovinskih meja ali zgodovinskih narodnostnih okvirov. To velja {e zlasti za rabo imen na zemljevidih, ki prostorska razmerja nedvoumno odraàjo tudi skozi priz-mo zgodovinskega razvoja. • Bolj in dalj ~asa kot je dolo~en geografski pojav oziroma topografski objekt pomemben, ve~ja je verjetnost, da je njegovo ime podoma~eno. To v prvi vrsti velja za imena celin, oceanov in morij, pa tudi za prostrane pojave, ki segajo ~ez ozemlja ve~ dràv ali ve~ jezikovnih skupnosti, za imena dràv, njihovih glavnih mest in drugih pomembnih velikih mest, znanih pokrajin, gorovij, rek in jezer. • Med manj pomembnimi geografskimi pojavi in topografskimi objekti so k podo- ma~evanju bolj nagnjena ve~besedna imena s pomensko jasno ob~noimensko sestavino. ^e se ta prevede, nastane eksonim (na primer Rt York za Cape York, Oto~je Phoenix za Phoenix Islands), v sloven{~ini pa prevod ob~noimenske besede {e 59 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 60 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik pogosteje spremlja popoln prevod, torej tudi prevod lastnoimenske sestavine (na primer Rt svetega Vincenca za Cabo de São Vicente, Velikono~ni otok za Isla de Pasqua). Ve~besedna imena z ob~noimensko sestavino pogosteje zaznamujejo naravnogeografske pojave in procese. V dolo~enih okoli{~inah je pri prevajanju ob~- noimenskih sestavin potrebna previdnost, lahko se mu je celo bolje izogniti. To velja zlasti v primeru nejasnega izvora imena (dilema, ali je dolo~en pojav poimenovan po osebi ali po ~em drugem), imen, ki imajo ciljni javnosti bolj razumljive ob~noimenske sestavine (za Slovence na primer ezero, jezioro, hora, plato, tudi mountain, sierra, lake, lago, river, río) in tèko prevedljivih ob~noimenskih sestavin (na primer ruskih ob~noimenskih izrazov krjà, uvaly, melkosopo~nik, zapovednik). • Podoma~evanje imen upravnih enot je manj primerno, ker se, razen v primeru najbolj znanih, jezikovno è uveljavljenih enot najvi{je ravni (na primer Gradi{~anska, Ligurija, Spodnja Sa{ka, Katalonija, ^e~enija, Dàmu in Ka{mir, Kalifornija, Zahodna Avstralija), lahko zamegli njihova sporo~ilna vrednost. • Bolj kot je dolo~en jezik raz{irjen med govorci, manj{a je na~eloma potreba po podoma~evanju imen iz tega jezika. Najbolj{i primer je seveda angle{~ina. Zato se tudi v sloven{~ini nekatera è tako redka enobesedna podoma~ena zemljepisna imena iz angle{kega jezikovnega okolja po~asi izgubljajo, na primer ^igago in Filadelfija, vse mo~nej{e so tènje po izvornem zapisovanju imen rek Mississippi (namesto podoma~enega Misisipi) in Missouri (namesto podoma~enega Misuri), medtem ko nekatera druga imena, denimo Apala~i, Penini, Temza, tudi imena ameri{kih zveznih dràv (na primer Aljaska, Kalifornija, Pensilvanija, Teksas), {e vedno, razen v primeru zavestnega zapisa imen vseh upravnih enot na zemljevidih ter v imenikih v originalni obliki, uporabljamo v enaki meri kot prej. To na~elo je sicer med slovenskimi govorci manj izrazito izraèno, saj se tudi koli~ina podoma~enih fran-coskih, {panskih in italijanskih zemljepisnih imen ter pogostnost njihove rabe nista bistveno spremenili. • Bolj kot se dolo~eno zemljepisno ime uporablja v kontekstu govornega in stav~nega izraànja, ve~ja je potreba po njegovi podoma~itvi. Zato se lahko imena v imenikih in preglednicah, pa tudi na zemljevidih, v ve~jem obsegu zapisujejo v originalni obliki. • Kadar se v pisnem besedilu in na zemljevidih uporabljajo podoma~ena tuja zem- ljepisna imena, ob njihovi navedbi ne bi smele manjkati navedbe originalnih imen. Originalna imena so vsestransko uporabna informacija in so lahko zlasti slab{im poznavalcem podoma~enih oblik imen v precej{njo oporo. Medtem ko pri pisnem besedilu zadostuje omemba originalnega imena v oklepaju za prvo navedbo nje- gove podoma~ene oblike, je na zemljevidih najbolje, da se podoma~ene oblike v oklepajih dodajajo pod zapise ali desno od zapisov izvirnih imenskih oblik, lahko pa so pod njimi ali desno od njih zapisane tudi z manj{imi ~rkami. • ^e je za dolo~en geografski pojav ali topografski objekt navedeno eno samo ime, naj bi to praviloma bila njegova izvirna razli~ica. 60 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 61 GEORITEM 2 3.6 Mednarodna priporo~ila za ustrezno rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen Le redke so dràve z enim samim jezikom, kjer vsa ali skoraj vsa zemljepisna ime-na izvirajo iz enotnega kulturnega in jezikovnega okolja. Celo v enojezi~nih dràvah se praviloma pojavljajo imena, ki so se uveljavila v preteklosti, prek razli~nih kulturnih okoli{~in. V ve~ini svetovnih dràv ljudje govorijo razli~ne jezike, iz katerih izvirajo seveda tudi zemljepisna imena na njihovem ozemlju. V ve~ini je v uradni rabi en sam jezik, v nekaterih jih je tudi ve~; najve~krat so govorci dolo~enih jezikov osredoto- ~eni na posameznih obmo~jih dràve. ^e se manj{inam omejuje pravica do rabe lastnega imenja, se lahko pojavilo resne sociolingvisti~ne napetosti. Izku{nje, na primer iz Finske, [vice in Jùne Tirolske, kaèjo, da je pravica do rabe lastnih zemljepisnih imen, kar povzro~a njihovo ve~jezi~nost oziroma pojav alonimov, eden od temeljnih pogojev za strpno soìtje ve~inske in manj{inske narodne skupnosti. V deèlah z ve~ uradnimi jeziki naj bi se praviloma dosledno uporabljala ve~je- zi~nost. Od tega na~ela se lahko odstopi le izjemoma zaradi tehni~nih razlogov, najve~krat generalizacije zaradi prenatrpanosti pri izdelavi zemljevidov. Zemljepisna imena naj bodo zapisana v vsakem od uradnih jezikov in po potrebi tudi v drugih jezikih. Za vsa uradno potrjena imena mora biti jasno razvidna prednostna raba dolo- ~ene jezikovne oblike pred drugo oziroma njuna (njihova) enakovrednost. Pri redaktorskem delu se ni mogo~e izogniti vplivom nekdanjih kolonialnih vele- sil na dolo~ena svetovna obmo~ja. Tako je marsikje tudi v uradnih zapisih zemljepisnih imen {e vedno mo~no ~utiti prvine preteklosti, se pravi angle{~ine, franco{~ine, nizozem{~ine, {pan{~ine in portugal{~ine. Morda {e najbolj izrazito je ostanke kolonializma zaznati v Afriki in Indiji, kjer, kljub postopnemu razkrivanju predkolonialnih originalnih doma~inskih imen oziroma endonimizaciji, v atlasih najbr` {e lep ~as ne bomo delèni obsènej{e uporabe izvirnega imenja. Sorodne teàve je bilo razmeroma dolgo mogo~e zaznati tudi pri zapisovanju zemljepisnih imen v nekaterih dràvah, naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Zlasti v srednjeazijskih dràvah, Ukrajini in Belorusiji je {e ve~ let vztrajalo imenje v ruskem jeziku, medtem ko so pribaltske dràve, dràve v Zakavkazju in Moldavija kaj kmalu uveljavile izvirna zemljepisna imena in se pri tem praviloma povsem odvrnila od njihovih ruskih razli~ic, ~eprav je ru{~ina povsod {e mo~no zakoreninjena, ponekod pa so {e vedno tudi mo~ne ruske jezikovne skupnosti. So pa ruske oblike imen kot tradicionalna imena zelo primerna za podoma~evanje imen pomembnej{ih pojavov in objektov v slovanske jezike, zato je tudi sloven{~ina prevzela precej ruskih oblik imen, ki bodo najbr` {e lep ~as v vsakdanji rabi. Zna~ilni primeri so Kijev za Kyjiv, Ki{injev za Chis¸ina üu, Grodno za Hrodna, Baku za Baki•, Ta{kent za Toshkent. V Latinski Ameriki je poloàj zemljepisnih imen v doma~ih indijanskih jezikih ob prevladujo~ih {pan{~ini in portugal{~ini izrazito slab, kar velja tudi za Zdruène 61 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 62 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik dràve Amerike s prevladujo~e angle{kimi in {panskimi imeni. Da stanje le ni povsem brezizhodno, kaèjo veliki, uspe{no izvedeni premiki v smeri ponovnega uveljavljanja predkolonialnih zemljepisnih imen v Avstraliji, Jùni Afriki ter v severnem, inuitskem delu Kanade. Pri teh dosèkih je gotovo opazen mo~an vpliv na~rtnega dela UNGEGN-a, zlasti njegovih delovnih skupin. ^eprav dela pri zbiranju, beleènju, pre~rkovanju in standardizaciji imen ter pripravi imenikov {e zlepa ne bo zmanjkalo, je glede na izku{nje zadnjih desetletij pri~akovati, da se bodo prav z zemljepisnimi imeni postopoma vendarle razkrivale nove in nove dimenzije imenoslovja. Zemljepisna imena, ki se uporabljajo v mednarodni komunikaciji in so zapisa- na v uradnem jeziku neke deèle, morajo ostati nespremenjena, zato je treba ohraniti vsa naglasna in druga lo~evalna ~rkovna znamenja. Za imena geografskih pojavov in topografskih objektov, ki se razprostirajo ~ez ozemlje dveh ali ve~ dràv in imajo razli~na imena v razli~nih uradnih jezikih, velja temeljno pravilo mednarodne kartografije, da se navajajo vse razli~ne oblike imen. Temu ne velja oporekati demokrati~nosti, a je v praksi zlasti zaradi pomanjkanja prostora, teàvne redakcijske priprave in nenazadnje zaradi ve~ini nestrokovnega bralstva »prijaznej{ega« pristopa razmeroma redko uresni~eno. Med svetovnimi atlasi v slovenskem jeziku je predstavljenemu idealu {e najblìji Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), kar pa velja le za njegove podrobne regionalne zemljevide, ne pa tudi za zemljevide celin in sveta kot celote. Zaradi làje komunikacije resolucija II/29 priporo~a sporazumno standardizacijo ene same oblike zemljepisnega imena, vendar je bilo to priporo~ilo v praksi le redko uresni~eno, saj so zemljepisna imena na dràvnih mejah è zdavnaj postala del jezikovne dedi{~ine govorcev z obeh strani meje. [panska delegacije je na konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1982 v @enevi celo predlagala, naj se zanje uporabljajo zemljepisna imena v esperantu, na primer Maniko za Rokavski preliv, Dolomitoj za Dolomiti, Erc montaro za ^e{ko rudogorje, Mozelo za Mozela. Predlog seveda ni bil sprejet (Kadmon 2000, 220–221). V praksi se v tak- {nih primerih pogosto rabi podoma~eno tuje ime oziroma eksonim, na primer Donava, ki v Nem~iji izvira kot Donau in ima isto ime {e v Avstriji se na Slova{kem preime-nuje v Dunaj, na Madàrskem v Duna, na Hrva{kem, v Srbiji in Bolgariji postane Dunav, v Romuniji Duna ürea in v Ukrajini spet Dunaj. Podobno je z imeni Alpe, Pire- neji, Himalaja, Sahara, Amu Darja, Mekong, Nil, … Medtem ko je nacionalna standardizacija domena imenoslovnih in sorodnih orga- nov v posameznih dràvah, je mogo~e mednarodno standardizacijo dose~i le z dobro voljo in ustvarjalnim mednarodnim sodelovanjem. Njen imperativ je ~im ve~ji priblièk skoraj neuresni~ljivemu na~elu »en pojav – eno ime«. Eden od najpomembnej{ih vidikov mednarodne standardizacije je skrb za ustrezno poimenovanje geografskih pojavov in topografskih objektov zunaj jurisdikcije katerekoli dràve. Najve~ jih ozna~u-je dele morij in oceanov ter pojave na njihovem dnu, z razvojem vesoljske tehnologije 62 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 63 GEORITEM 2 Slika 3: S podrobnej{imi prikazi podmorskega reliefa se je {tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen precej pove~alo (Veliki druìnski atlas sveta 1992). 63 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 64 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik pa se je v zadnjem ~asu mo~no pove~alo tudi {tevilo znanih pojavov na Luni, trdnih planetih in njihovih satelitih. Posebna pravila veljajo za imena morskih in podmorskih pojavov ter zemljepisnih imen na Antarktiki, ki niso pod suverenostjo nobene dràve. Ker mednarodna skupnost ne priznava teritorialnih zahtev posameznih dràv na tej mrzli celini okrog jùnega te~aja, na drugi strani pa pri poimenovanju tamkaj{njih pojavov in objektov sodeluje vrsta dràv, ki tamkaj opravljajo raziskave, je potreba po mednarodnem sodelovanju {e toliko ve~ja. Ve~ina ve~jih pojavov na Antarktiki je è odkritih in poimenovanih, vendar je {e mnoìca manj{ih, ki so le delno raziskani in zaenkrat {e nepoimenovani (medmrèje 8). Dejavnosti v zvezi z zemljepisnimi imeni opravlja Znanstveni odbor za raziskovanje Antarktike (Scientific Committee for Antarctic Research oziroma SCAR), svetovalno telo Mirovnega sporazuma o Antarktiki, ki je leta 1988 izdal seznam z okrog 15.000 toponimi (Kadmon 2000, 222). Za zdaj se na Antarktiki pojavljajo zemljepisna imena v vsaj 17 razli~nih jezikih in petih razli~nih pisavah (latinici, cirilici, kitajski, japonski in korejski; Sievers 1999, 251). Leta 1992 se je v koordiniranje antarkti~nih zemljepisnih imen z imenovanjem zveznega ~astnika vklju~il tudi UNGEGN. Kljub precej{njim prizadevanjem mednarodne skupnosti pa Zdruène dràve Amerike neangle{kih zemljepisnih imen niso povsem sprejele, saj ob originalnih imenih vztrajajo pri rabi predpon, ki jih dobijo s prevajanjem ob~noimenskih sestavin. Na ta na~in nastajajo nenavadna, slejkoprej nesmiselna podvajanja po zgledu Lake Obersee za Obersee, kar bi bilo po slovensko Jezero Zgornje jezero (Kadmon 2000, 222). Nad antarkti~nimi zemljepisnimi imeni bdi tudi nem{ka komisija Ständige Ausschuß für geographische Namen oziroma StAGN, ki si zme{njavo na podro~ju njihove rabe prizadeva premostiti z doslednim zapisovanjem originalnih oblik imen v izvirnih jezikih, pri ~emer za nelatini~ne pisave uporablja veljavne latinizacijske klju- ~e. Ta na~in ozna~ujejo kot zgodovinsko na~elo; ob njegovem doslednem upo{tevanju so izdelali tudi zemljevide z vpisanimi imeni (Sievers 1999, 251–252). Sievers podrobno poro~a tudi o zme{njavi pri poimenovanju enega izmed zalivov ob obali Antarktike. Ko so med norve{ko-britansko-{vedsko odpravo v letih 1949–1952 v bliìni zdaj{nje nem{ke raziskovalne odprave Neumayer odkrili neznan zaliv, ga najprej niso poimenovali. Leta 1955 so ga v ~ast obiska ameri{kega ledolomilca Atka poimenovali v Atka Iceport. Na poznej{ih norve{kih zemljevidih se je pojavilo v norve{- ~ino prevedeno ime Atkabukta. Ko so v letih 1980–1981 zgradili nem{ko raziskovalno postajo Neumayer, je bilo norve{ko ime prevedeno v Atkabucht. [e novej{i angle{- kojezi~ni viri so se oprli na nem{ko ime in ga prevedli v Atka Bay oziroma Atka Bight, kar sta {e vedno najbolj pogosto uporabljani imeni (Sievers 1999, 252). Sicer je v svetovnih in tudi slovenskih atlasih za Antarktiko v rabi zapisovanje zemljepisnih imen v jeziku uporabnika, vendar na{e izku{nje kaèjo, da je tudi za tovrstna imena potrebna nacionalna standardizacija, zlasti zato, da se prepre~i preve~ 64 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 65 GEORITEM 2 raznovrstno poimenovanje istih geografskih pojavov in topografskih objektov. Narekujejo ga »prevajalski navdihi« razli~no izku{enih redaktorjev imen, prepri~anih, da problematiko dovolj dobro obvladujejo, zato se ne ozirajo na druge, lahko tudi è razmeroma trdno uveljavljene re{itve. Morda so nekateri celo prepri~ani, da morajo izdelku vdahniti oseben, prepoznaven pe~at. Na mednarodni ravni so eno glavnih podro~ij standardizacije zemljepisna ime- na zunaj kopnega, torej imena morskih in podmorskih pojavov. Morski hidronim ali mareonim je ime, ki se nana{a na dele morij, morja in oceane, podmorsko ime pa ozna~uje dele morskega dna z merljivim reliefom in zna~ilno, svojsko izoblikova-nostjo. V ta sklop spadajo tudi imena podmorskih naftnih polj. Predmet mednarodne standardizacije pa so le tista imena, ki so v celoti ali vsaj s polovico povr{ine zunaj ozemeljskih voda posameznih dràv in so navadno zunaj obmo~ja raztezanja celin-skih polic, ki se {irijo v globini do 200 m. Objekti in pojavi znotraj ozemeljskih voda so pod jurisdikcijo nacionalnih imenoslovnih organov. Na nepoenotenost imen morskih teles in podmorskih reliefnih oblik je v zvezi z varnostjo plovbe opozorila è prva konferenca Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1967. UNGEGN je è na za~etku svojega delovanja ustanovil Delovno skupino za podmorska in morska imena, ki je tesno sodelovala z Mednarodno hidrografsko organizacijo. @e na drugi konferenci je kanadska delegacija predlagala seznam ob~noimenskih sestavin za podmorske objekte, na tretji konferenci pa je Madàrska v imenu vzhodnoevropskih dràv predstavila odli~en zemljevid v merilu 1 : 2,500.000 s 760 podmorskimi imeni in spremnim imenikom (Kadmon 2000, 223–225). Od leta 1987, ko je bila ta delovna skupina UNGEGN-a razpu{~ena, je za poimenovanje tovrstnih pojavov zadolèna Mednarodna hidrografska organi- zacija. Ta je pripravila seznam morskih imen. Morska in podmorska imena so objavljena tudi na Splo{ni batimetri~ni karti oceanov (General Bathymetric Chart of the Oceans, GEBCO) v merilih 1 : 6,000.000 in 1 : 10,000.000 s priloènim imenikom (GEBCO 1988). Pri poimenovanju podmorskega reliefa je potrebno posebno pozornost nameniti natan~ni lokaciji dolo~enega pojava in opredelitvi njegove razprostranjenosti. Opozorjeno je bilo, naj si obmorske dràve prizadevajo kar najbolj poenotiti ime-na morskih in podmorskih pojavov, pri ~emer se kot primeren pristop priporo~a zlasti raba istih lastnoimenskih sestavin in prevajanje ob~noimenskih. V ta namen je bil leta 1981 za podmorske pojave objavljen mednarodni seznam njihovih definicij in ob~noimenskih sestavin. Raba razli~nih imen za dolo~en pojav je dopustna le v primeru, ~e tak{nega soglasja ni mogo~e dose~i. Primer tovrstnega nepoenotenja sta imeni Vzhodni tihooceanski hrbet in Kor- diljera Albatros (East Pacific Ridge in Cordillera Albatros) za isti podmorski pojav med ameri{ko obalo in Polinezijo. Najbolj kri~e~i primeri nepoenotenosti med morskimi hidronimi so English Channel in La Manche (podoma~eno Rokavski preliv), 65 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 66 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Perzijski zaliv in Arabski zaliv, Japonsko morje in Vzhodno morje, nenazadnje tudi Piranski zaliv in (politi~na novotvorba) Savudrijska vala. Zanimiv je primer Sredozemskega morja, pri katerem se iz anti~nega latinskega imena Mare Mediterraneum v skoraj vseh jezikovnih razli~icah prevajata tako lastnoimenska kot ob~noimenska sestavina: angle{ko Mediterranean Sea, francosko Mer Méditerranée, {pansko Mar Mediterráneo, italijansko Mar Mediterraneo, hrva{ko Sre-dozemsko more, gr{ko Mesoyéios Thálassa, arabsko Al Bahr al-Mutawassit¸, vendar tur{ko Akdeniz. Morda najbolj znan primer uspe{nega poenotenja je ime morske oì- ne med Severnim in Baltskim morjem Skagerrak, ki ga dogovorno od leta 1970 v enaki obliki uporabljajo Danska, Norve{ka in [vedska, kar je bilo prej le dansko ime, medtem ko so ga Norveàni imenovali Skagerak, [vedi pa Skagerack. V atlasih se za morske hidronime in podmorska imena zunaj suverenosti posa- meznih dràv uporabljajo podoma~ena imena. Druga~e je z imeni delov morij in morij znotraj ozemeljskih voda, za katere je primerno zapisati imena v jezikih vseh dràv, ki si delijo lastni{tvo nad njimi. ^e posamezne dràve neposredno obdajajo oceani, je v teh jezikih primerno navesti tudi imena oceanov. ^eprav se v ve~ini atlasov, tudi v ve~ini slovenskih, zapisujejo imena v jeziku uporabnika, je tudi na tem mestu potrebno izpostaviti Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), ki na regionalnih zemljevidih dokaj dosledno, ne pa popolno, uveljavlja ve~jezi~nost morskih hidronimov. V òjem smislu spadajo v skupino zunajzemeljskih zemljepisnih imen le tista ime- na, ki ozna~ujejo pojave na povr{ini blìnjih trdnih vesoljskih teles: Lune, Marsa, Venere, Marsovih, Jupitrovih, Saturnovih in Uranovih satelitov ter ve~jih planetoidov. V {ir{em smislu sem spadajo {e imena kometov, asteroidov, meteoroidov, zvezd, supernov, ozvezdij, zvezdnih gru~, zvezdnih kopic, vesoljskih meglic, galaksij, skupin galaksij, ~rnih lukenj, … Poimenovanje pojavov na Luni sega è 360 let v preteklost. Astronomi Langre- nus, Hevelius in Riccioli so med letoma 1645 in 1651 na zemljevidih in atlasih Lune poimenovali okrog 300 pojavov (Kadmon 2000, 226–228). Ker so jih skozi primi-tivne teleskope opazovani pojavi spominjali na zemeljske, so zanje uporabili izraze kontinent, morje, zaliv, gorovje, krater. ^eprav so ti izrazi z Zemljinega zornega kota v mnogih primerih zgre{eni, so se zaradi tradicije ohranili do dana{njih dni. Mnoga imena vzpetin so bila na Lunino povr{je preprosto prenesena z Zemlje, praviloma v latin{~ini: Alpe (Alpes), Kavkaz (Caucasus), Penini (Penninos). To velja tudi za imena morij: Morje Ti{ine (Mare Tranquillitatis), Morje dèja (Mare Inbrium), Morje rodovitnosti (Mare Fecunditatis). Kraterji so dobili imena v glavnem po slavnih astro-nomih in znanstvenikih, od anti~nih, na primer Pitagori in Hiparhu, do sodobnih, na primer Einsteinu in Michelsonu. Ker je primernih idej za poimenovanje Luninih pojavov s~asoma zmanjkalo, so konec 18. stoletja vzpostavili nov sistem poimenovanja. Skladno z njim se ve~ji pojavi {e vedno na novo poimenujejo, manj{i v njihovi bliìni pa se ozna~ujejo le z doda-66 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 67 GEORITEM 2 janjem ~rk h glavnim imenom. V 20. stoletju je skrb za imena na Luni in drugih zunajzemeljskih telesih prevzela Mednarodna astronomska zveza. Leta 1932 je izdala seznam 672 imen na vidni strani Lune. Pozneje je bilo dodanih le malo imen, a veliko ~rk. Razkritje nevidne strani Lune s sateliti je seveda prineslo {tevilna nova imena. Leta 1967 je Mednarodna astronomska unija ustanovila Delovno skupino za Lunarno nomen- klaturo, ki je objavila seznam imen kar 513 kraterjev na nevidni strani Lune. V tem ~asu je zelo napredovalo tudi poznavanje Marsa in z vesoljskimi poleti nekaterih drugih vesoljskih teles v Oson~ju. Zato je bila ustanovljena {e Delovna skupina za nomen-klaturo Oson~ja, ki ima posebne podskupine za Lunina, Merkurjeva, Venerina in Marsova imena ter za imena zunanjih planetov. Med naravnimi sateliti so najbolje preu~eni Marsovi luni Demos in Fobos, Jupitrove lune Io, Evropa, Ganimed in Kali-sto, Saturnove lune Titan, Japet, Rea, Diana, Tetis in Mimas, Uranovi luni Titanija in Umbriel ter Neptunova luna Triton. Leta 1971 je UNGEGN ustanovil Delovno skupino za zunajzemeljska topograf- ska imena, katere glavna namena sta bila vzpostaviti povezavo med Mednarodno astronomsko zvezo in Zdruènimi narodi ter toponimsko svetovanje astronomom. Po nekajletnem tesnem sodelovanju so leta 1982 pri{li do zaklju~ka, da je poslanstvo delovne skupine uspe{no zaklju~eno, zato so jo razpustili. Od takrat se problematika zunajzemeljskih imen ni ve~ zna{la na dnevnem redu UNGEGN-a. Morda je zanimivo omeniti, da se lahko imena znanih {e ìve~ih osebnosti iz politike, religi-je ali vojske za namene poimenovanja uporabijo {ele stoletje po njihovi smrti. Imena zunajzemeljskih pojavov v literaturi in ~asopisju navadno podoma~uje- mo. To velja tudi za slovensko atlasno literaturo, kjer pa so tovrstni prikazi prej izjema kot pravilo. [e enkrat ve~ je treba izpostaviti Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992) s preglednimi prikazi zna~ilnosti severnega in jùnega neba ter vidne in nevidne strani Lune (108–113). Imena na vseh kartah so zapisana dvojezi~no, najprej v izvirniku in potem v poslovenjeni razli~ici. 3.7 Na~ini zapisovanja tujih zemljepisnih imen na zemljevidih Zemljevidi in atlasi so pomemben vir informacij o tujih deèlah in tujih zemljepisnih imenih, zato morajo biti redaktorji in kartografi {e posebno previdni pri odlo~itvah, na kak{en na~in bodo imena zapisana. Na~eloma bi bil najbolj{i atlas, v katerem bi bilo vsako ime zapisano v izvirni in podoma~eni obliki, kar pa je zaradi prostorske stiske na zemljevidih àl neizvedljivo. V praksi se sku{a poiskati kar najbolj skladen kompromis med priporo~ili Organizacije zdruènih narodov, pravopisnimi pravili, kartografskimi in geografskimi na~eli ter razpolòljivo povr{ino zemljevidov. To pomeni, da se v praksi lahko na~ini zapisovanja imen od izdelka do izdelka precej razlikujejo. Kakovosten zemljevid je rezultat dolgega in zahtevnega kartografskega procesa, katerega namen ni le natan~na predstavitev oblike in poloàja objektov, ampak mora 67 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 68 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Slika 4: Na~ini zapisovanja podoma~enih tujih zemljepisnih imen se od zemljevida do zemljevida precej razlikujejo (Atlant 1869–1877; Veliki druìnski atlas sveta 1992; Druìnski atlas sveta 2001; Veliki atlas sveta 2005). 68 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 69 GEORITEM 2 zadovoljiti {e druge kriterije, na primer preglednost, estetsko skladnost, informativnost. Zato se je pri zajemu lokacijskih informacij treba zavedati, da je lahko zaradi zadovoljevanja drugih kriterijev lega dolo~enega objekta na zemljevidu tudi name-noma nekoliko spremenjena ([untar 1993, 214). Napisi na zemljevidu skupaj z njegovimi grafi~nimi prvinami sestavljajo nelo~- ljivo celoto. Problematika prikaza dolo~enega geografskega pojava ali topografskega objekta na zemljevidu oziroma zapisa dolo~enega zemljepisnega imena (endonima in eksonima) odpira nekatera vpra{anja, ki jih morata è v idejni fazi snovanja zemljevida re{iti redaktor in kartograf. Treba je opredeliti pojave in objekte, pri katerih se naj navede samo enojezi~na (originalna ali podoma~ena) oblika imena, pojave in objekte, ki naj bodo zapisani dvojezi~no, ter pojave in objekte, ki bodo ostali brez imena. Ta tematika je v tesni zvezi z nasi~enostjo dolo~enega zemljevida s topografskimi besedili, ta pa z njegovo èleno informacijsko temeljitostjo (Horn þanský 1992b, 332). Na prvi pogled je problematika lokacije posameznega zemljepisnega imena povsem enostavno re{ljiva, saj mora biti ime prikazano na pravi lokaciji. Delè, ki ga zapisi zemljepisnih imen zasedajo v grafi~nem delu zemljevida, je odvisen od merila in njegove tematike. Na topografskih zemljevidih v srednjih merilih je delè napisov priblìno 5 %, na preglednih zemljevidih v majhnih merilih pa se zaradi raznovrstne vsebine navadno pove~a na okrog 10 %, lahko tudi ve~. ^e se kot skrajna zgornja meja mò- ne natrpanosti zemljevida predvideva, da delè ~rt, topografskih znakov in napisov ne sme presegati 30 %, je o~itno, da skoraj polovico vsebine zemljevidov zavzema-jo zemljepisna imena. Napisi do dolo~ene mere onemogo~ajo prikazovanje drugih vsebin, saj se na mestih njihove lokacije na~eloma ne da prikazati drugih pojavov. Usklajena tipografija (natan~no dolo~eni tipi ~rk za razli~ne pojave in objekte, razli~na velikost ~rk, razli~ne barve ~rk, razli~na svetlostna vrednost ~rk in razli~na grafi~na var~nost ~rkovja) ni le eden od pogojev za estetsko skladnost zemljevida, ampak tudi za njegovo natan~nost. Eno od najbolj teàvnih opravil pri snovanju zemljevida je prav vzpostavitev optimalnega grafi~nega ravnotèja med kartografskimi risarski-mi in opisnimi sestavinami (Horn þanský 2000, 76). Treba se je ozirati tudi na ustrezno lokacijo napisa glede na prikazani objekt. Ali naj bo ime dolo~enega mesta napisano nad, pod, levo ali desno od topografskega znaka zanj? Ali naj bo ime ve~je dràve zapisano enkrat samkrat s po sredini razpotegnje-nimi ~rkami ali morda ve~krat vzdol` mejnih ~rt? Slavni {vicarski kartograf Eduard Imhof odgovarja v obliki prenesenega pomena znanega pregovora (povzeto po Kadmon 2000, 256): » Pregovor šobleka naredi ~loveka’ lahko s kartografskega zornega kota preoblikujemo v šdobra postavitev imen naredi dober zemljevid’. « Pri nas se s problematiko ustreznega zapisovanja imen na zemljevidih {e najve~ ukvarja geodet Branko Rojc (Rojc 1986, Rojc 1993; Miheli~, Rojc 1996; Brajnik, Dem- {ar, Miheli~, Petrovi~, Radovan, Rojc 1996). Novej{ega datuma je delo Jerneje Fridl, ki izhaja iz avtori~inega konkretnega dela pri pripravi najve~jega geografskega 69 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 70 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik kartografskega projekta doslej, Nacionalnega atlasa Slovenije (Rokus 2001), ki je leta 1998 iz{el pri zalòbi DZS v raz{irjeni razli~ici z naslovom Geografski atlas Slovenije (Fridl 1999). Geografske pojave in topografske objekte lahko v povezavi z njihovo grafi~no pona-zoritvijo in zapisovanjem njihovih imen v grobem raz~lenimo na to~kovne, linijske in ploskovne. To~kovni pojavi in objekti niso le geometri~ne to~ke kot na primer trigonome- tri~na znamenja, kote nadmorskih vi{in in podobno, ampak v bistvu vsi pojavi in objekti, ki ob pomanj{anju v ustrezno merilo postanejo tako majhni, da se njihova imena ne morejo vpisati znotraj topografskih znakov, ki jih ponazarjajo, zato jih je treba zapisati ob njih. Tak{ni so na primer posamezni objekti, vasi, v majhnih merilih tudi mesta, pa samotna drevesa, izviri, vodnjaki. Ime mora biti vselej postavljeno tako, da ga lahko uporabnik, {e zlasti v primeru ve~je gostote imen, zlahka poveè s prikazanim pojavom ali objektom. Imena to~kovnih pojavov so skoraj vedno zapisana vodoravno. Ker topografski znak za naselje spominja na latini~no ~rko o, pa tudi na druge okrogle ~rke, na primer v arabskem in hebrejskem ~rkopisu, ime praviloma ne sme biti zapisano v povsem isti ravnini kot topografski znak, ampak malce vi{je in nekoliko odmaknjeno, praviloma na desni strani topografskega znaka. ^e se zaradi prepletanja z drugimi imeni ta optimalna lokacija ne more uporabiti, se naredi prednostni vrsti red primernih lokacij; prej navedeni lokaciji sledi navadno lokacija spodaj desno (Kadmon 2000, 257). Linijski pojavi prikazujejo ceste in poti, èleznice, zra~ne in ladijske poti, reke in prekope, dràvne meje in druge ozke ter razpotegnjene pojave na splo{nih topografskih in tematskih zemljevidih. Imena linijskih pojavov se praviloma zapisujejo vzporedno z zarisanimi pojavi, zato sta njuni pomembni prvini smer in morebitna ukrivljenost. Ravna imena je seveda precej làje zapisati, za ukrivljena pa je treba poiskati primerno mesto, tako da osi ukrivljenosti pojava in zapisanega imena sovpadata, ~e pa je stopnja ukrivljenosti prevelika, je dopustna tudi posplo{itev v obliki bolj ravnega napisa, ki sledi glavni osi usmerjenosti prikazanega pojava (Kadmon 2000, 257). Primeri ploskovnih pojavov na zemljevidih so naravne pokrajine, pokrajine, drà- ve in druge upravne enote, celine, jezera, morja, oceani, gorske verige, gri~evja, gozdovi, podmorski relief in {tevilni drugi. Za opredelitev ploskovnega zna~aja morajo biti dovolj veliki, da je mogo~e njihovo ime vpisati znotraj prikazanega obsega. V nekaterih primerih jih omejujejo naravne linije, denimo obalne ~rte ali meje zavarovanih obmo~ij. V drugih so razmejitvene ~rte v naravi nevidne in so lahko zarisane le na zemljevidih., na primer plastnice za prikaz zna~ilnosti reliefa. So pa tudi pojavi, ki nimajo jasno opredeljenih naravnih meja, na primer meje morij in oceanov so povsem dogovorne, kar velja tudi za razne regionalizacije. Pri postavljanju imen ploskovnih pojavov je treba najprej natan~no dolo~iti njihov obseg. Nekateri pojavi so usmer-jeni vodoravno in so zato tako zapisana tudi njihova zemljepisna imena, ~e pa je pojav 70 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 71 GEORITEM 2 opazno usmerjen zunaj vodoravne smeri, je ime navadno locirano vzdolòsi njegove prevladujo~e usmerjenosti. ^e je pojav opazno ukrivljen, naj bi napis praviloma sledil glavni osi ukrivljenosti. Imena ploskovnih pojavov so navadno zapisana razpotegnjeno in praviloma z ve~jimi ~rkami, zato so ve~krat prepredena z imeni to~kovnih in linijskih pojavov, kar je {e zlasti pogosto, kadar so ploskovna imena zapisana pokon~no. Sicer pa se pretiranemu navzkrìnemu zapisovanju imen velja izogibati (Kadmon 2000, 258). ^e povzamemo, pri zapisovanju zemljepisnih imen je primerno slediti nekate- rim ustaljenim na~elom in pravilom (Kadmon 2000, 258–259): • Napis mora biti vselej jasno navezan na geografski pojav ali topografski objekt, ki ga prikazuje. • V kar najve~ji meri se je treba izogibati prepletanju napisov; dve blìnji imeni ne smeta biti zapisani v povsem isti liniji. ^e se imeni morata kriàti, napisa medsebojno ne smeta biti postavljena pod ostrim, ampak pod blagim kotom, najraje dobrih 20°. • Izogibati se je treba tudi pretiranemu prepletanju med zemljepisnimi imeni in topografskimi znaki. V vsakem primeru je treba izdelati prednostni seznam. V ~im ve~ji mòni meri je treba prepre~iti zapisovanje imen prek obalnih ~rt in re~nih tokov in ~e je le mogo~e, jih je treba zapisati zgolj na eni strani dolo~ene ~rte. Druga~e je, ~e je dolo~eno ime treba poudariti, zato je v tak{nih primerih prikazane pojave dovoljeno malo zasen~iti, tako da ime pride bolj do izraza. Zna~ilen primer so imena v mestih z gostim prometnim omrèjem, ki se ga v ozadju imena prikaè bolj medlo. • Zapisana imena ne smeji biti nikoli obrnjena. To velja {e zlasti za navpi~no usmerjene, skoraj navpi~no usmerjene in ukrivljene linijske ter ploskovne pojave. Najbolje jih je zapisati tako, da so dobro berljiva, ko je kartografski izdelek v nor-malnem, to je vodoravnem poloàju. Po izku{njah jih je najbolje zapisovati v smeri proti dnu, z za~etkom nekje na sredini in zaklju~kom ob desnem robu zemljevida. • Za preglednost in berljivost je velikega pomena vidna kontinuiteta napisa, kar velja {e zlasti za razpotegnjeno zapisana imena. Posebno pozornost je temu pojavu tre-ba nameniti pri zapisovanju ve~besednih imen, pri katerih presledek med besedama ne sme prese~i trikratnika presledka med dvema ~rkama dolo~ene besede. Pri zapisovanju originalnih imen je v tak{nih primerih dobrodo{la raba vezajev, seveda le tam, kjer je ta pri zapisovanju pravilnih oblik imen dopustna. • Vodoravno usmerjena imena morajo biti na~eloma zapisana vzporedno s spodnjim robom zemljevida. Vendar jih je na zemljevidih v majhnih merilih z gosto mreò razli~no upognjenih vzporednikov primerneje zapisovati vzporedno z vzporedniki. Poseben primer so zemljevidi v majhnih merilih z azimutno projekcijo, ki navad- no prikazujejo arkti~na in antarkti~na obmo~ja s sredi{~em v severnem oziroma jùnem te~aju. Na teh zemljevidih se v njihovih zgornjih delih imena zapisujejo 71 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 72 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik izbo~eno vzdol` vzporednikov, v njihovih spodnjih delih pa vzdol` vzporednikov vbo~eno. Imena je mogo~e zapisovati tudi ravno vzdol` poldnevnikov, usmerje- nih proti te~ajema, vendar so v tem primeru imena vzdol` razli~nih poldnevnikov zapisana pod razli~nimi koti. • ^e dolo~eno ime è mora biti zapisano postrani, je to treba storiti odlo~no in nedvoumno, saj dober zemljevid ne prenese nejasno in nesistemati~no zapisanih zemljepisnih imen. Vendar tudi v kartografiji izjeme potrjujejo pravilo. To velja {e zlasti za sodobno, ra~unalni{ko kartografijo. Avtomatsko stavljenje imen iz datote~nih seznamov povzro~a tako imenovani »grafi~ni hrup« oziroma pretirano prepletanje imen. V tak{nih primerih je treba opraviti naknadne ro~ne korekcije poloàja imen, prilagajanje poloàja topografskih znakov in izvesti druge drobne »ukane«, ki ne smejo bistveno vplivati na kakovost prikazane vsebine. Kadar se dolo~en geografski pojav razprostira ~ez ozemlje dveh ali ve~ dràv, se pri rabi originalnih oziroma podoma~enih tujih zemljepisnih imen odpirajo nove dimenzije. V tak{nih okoli{~inah je primerno ob eksonimu v jeziku uporabnika zapisati tudi dva ali ve~ endonimov v izvirnih jezikih. Podobno je v primerih, kadar se geografski pojav znotraj dolo~ene dràve {iri prek obmo~ij z ve~ uradnimi jeziki, med katerimi nobeden ni opredeljen kot prednostni. Snovalci zemljevidov se znajdejo pred teàvno dilemo, ali zapisati posamezna imena v eni sami obliki bodisi kot eksonim bodisi kot endonim ali jih zapisati v obliki dvojnic endonim-eksonim. Povsem jasno je, da je ob upo{tevanju povpre~no enake dolìne imen v prvem primeru mogo~e zapisati vsaj enkrat ve~ imen kot v drugem, kar seveda pove~uje informativnost izdelka. Zato se redaktorji in kartografi najve~krat zaradi povsem pragmati~nih razlogov (pre)pogosto odlo~ajo za uporabo enega samega imena, pri ~emer v primeru rabe izklju~no eksonimskih imenskih razli~ic (kar je tudi najbolj obi~ajna praksa v atlasih) kr{ijo mednarodna priporo~ila. Izdelek z zapisovanjem ve~jezi~nih imenskih razli~ic in hkratno rabo eksonimov je namre~ bistveno bolj zahteven (Horn þanský 2000, 76–77). Zemljepisna imena, ki se uporabljajo v mednarodni komunikaciji in so zapisa- na v uradnem jeziku neke deèle, morajo ostati nespremenjena, zato je treba ohraniti naglasna in druga lo~evalna ~rkovna znamenja. Dosledna raba akcentov in diakriti~nih znamenj je obvezna tudi v znanstvenih in strokovnih krogih, medtem ko so v vsakdanji in {olski rabi zaèlene bralne in izgovorne poenostavitve. Zato je v primerih, ko njihova raba ni nujna, dopustno njihovo opu{~anje. Iz tega sledi, da so tudi Slika 5: V kakovostnih atlasih so podoma~ena tuja zemljepisna imena praviloma zapisana v oklepajih za originalnimi imeni. Izjeme, kakr{ne so na prikazanem zemljevidu [panije, kjer so samo slovensko zapisana imena dràv, morij, mejnih gorovij in zgodovinskih pokrajin, so plod redakcijske odlo~itve (Veliki atlas sveta 2005). P 72 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 73 GEORITEM 2 73 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 74 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik za {olske atlase primernej{i poenostavljeni zapisi zemljepisnih imen, prevedeni iz pisav z zapletenimi pre~rkovalnimi pravili. Ni ~udno, da imajo pravopisna pravila v {tevilnih jezikih dovoljena dva postopka pre~rkovanja, enega z doslednim upo{tevanjem vseh lo~evalnih znamenj, in drugega, poenostavljenega (Kadmon 2000, 148). V kakovostnih atlasih naj bi bila podoma~ena zemljepisna imena zapisana v oklepaju, z druga~no ali manj{o pisavo pod endonimi ali vzdol` njih, na primer Lisboa (Lizbona), Nice (Nica), Wisl / a (Visla), Beijing Peking, Mackezie River Macken-ziejeva reka, Rocky Mountains Skalno gorovje. Tak{en pristop je lahko sprejemljiv v vsestransko zadovoljstvo, saj na eni strani zadovoljuje mednarodna priporo~ila OZN, na drugi strani pa pusti »dihati« tudi jeziku uporabnika, saj se upo{teva njegova besedna kulturna dedi{~ina. Zlasti zaradi vzgojnih u~inkov je tak{en na~in zapisovanja priporo~ljiv tudi v {olskih atlasih, vendar je praksa àl dostikrat druga~na. Problemati~ni so predvsem atlasi, nastali na podlagi mednarodne koprodukcije, saj v njih neustrezno rabo imen narekuje è pomanjkljiva uredni{ka zasnova originala, ki za zapisovanje v dvojnicah ni predvidela dovolj prostora. Zaradi poenostavljanja se v {olskih atlasih praviloma tudi ne zapisujejo razli~ne oblike ve~jezi~nih imen; najve~krat se uporabijo kar podoma~ena imena brez navajanja originalnih oblik, ~e pa è, se v marsikaterem atlasu dodaja originalno ime v oklepaju, na primer Dunaj (Wien), Benetke (Venezia), Bruselj (Bruxelles/Brussel). Zanimivo je, da se za tak{en na~in zapisovanja eksonimov ogreva tudi Avstrijec Jordan, ko pravi (Jordan 2000, 91): » Kadar se eksonimi uporabijo na zemljevidih, je zaèleno, da se è iz medsebojnega poloàja endonima in eksonima da razbrati, katero ime je originalno in katero podoma~eno. Ker naj bi pozornost najprej pritegnili eksonimi, ki si jih velja tudi najprej zapomniti, je zanje primerna zgornja ali leva postavitev (z endonimi v enako velikih ali manj{ih ~rkah pod njimi ali na desni strani v oklepajih). … To je seveda mogo~e ob predpogoju, da vsak eksonim na zemljevidu spremlja odgovarjajo~i endonim. Vendar, kot kaè praksa, tega ni mogo~e vselej zagotoviti, saj v mnogih primerih za to ni dovolj prostora, zlasti pri imenih pokrajin in reliefnih oblik. « Zaradi tega je umestno, da se v posameznem atlasu pri rabi originalnih in podo- ma~enih tujih zemljepisnih imen uporabijo dvojna merila. Na preglednih zemljevidih sveta in posameznih celin v majhnih merilih velja uporabiti izklju~no podoma~ena imena, v kolikor jih seveda imamo. Na podrobnih regionalnih zemljevidih v ve~jih merilih je treba znova zapisati vsa podoma~ena imena, vendar jih je treba, razen za imena zunaj suverenosti posameznih dràv, dosledno postaviti v oklepaje ob ali pod originalnimi imeni, ki morajo biti, ~e so pre~rkovana iz nelatini~nih pisav, opremljena z vsemi naglasnimi in diakriti~nimi znamenji. S tak{nim pristopom je mogo~e natan~no razbrati, na katero originalno ime se nana{a dolo~eno podoma~eno ime oziroma eksonim, ki je uporabljen na preglednih zemljevidih. Prav tako je mogo~e razbrati podoma~ena imena med endonimi dolo~enega pojava v ve~ jezikovnih razli~icah. S tem so dosledno upo{tevana priporo~ila resolucij konferenc Zdruènih 74 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 75 GEORITEM 2 Slika 6: V nekaterih srednjeevropskih atlasih se {e vedno rabi imenje, ki opominja na polpretekle ekspanzionisti~ne tènje (Der Neue Orbis Weltatlas 1992). narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, seveda pa ne velja uvajati novih eksonimov. Med slovenskimi atlasi je tak{en pristop {e najbolj dosledno uporabljen pri Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992), ki je med uporabniki doìvel zelo ugo-den odziv. Njegova zemljepisna imena so bila uporabljena kot izhodi{~e za pripravo Velikega splo{nega leksikona (DZS 1997–1998) in slovarskega dela Slovenskega pravopisa (2001), na v njem uporabljenih podoma~enih tujih zemljepisnih imenih so nastali tudi mnogi zemljepisni u~beniki. Na slovenskih dràvnih topografskih zemljevidih imajo prednost uradna zem- ljepisna imena dràve, v kateri je predmet poimenovanja (Radovan 1995a). ^e gre za uradno dvojezi~nost, sta obe imeni enakovredni in lo~eni s po{evnico, pri ~emer je najprej navedeno ime v jeziku ve~inskega naroda, na primer Zell-Pharre/Sele-Fara, Basovizza/Bazovica, Apátistvánfalva/[tevanovci. Ostala slovenska zemljepisna imena na slovenskem narodnostnem ozemlju, ki niso uradna, pi{emo v oklepaju za uradnimi imeni, na primer Klagenfurt (Celovec), Villach (Beljak), Trieste (Trst), Gorizia (Gorica), Szentgotthárd (Mono{ter), tudi Brod na Kupi (Brod na Kolpi) in Pula (Pulj) (Berk 2001, 44). 75 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 76 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Ponekod v zamejstvu so slovenska imena v primerjavi z imeni v jeziku ve~ine v izrazito podrejenem poloàju. Zakonsko je tamkaj{nja raba slovenskih zemljepisnih imen razli~no urejena; obi~ajno je opredeljena le raba krajevnih imen. Dodatna teàva je (ne)izvajanje obstoje~e zakonodaje. Ne glede na to, morda pa {e posebej zaradi morebitne dolgoro~ne ogroènosti slovenskih oblik teh imen, v slovenskih poljudnih besedilih uporabljamo izklju~no doma~e oblike imen tudi v primerih, ko so uradne le tuje oblike, na primer Celovec, Beljak, Gradec, Trst, Gorica, Trì~, Podjuna, Rezija, Kanalska dolina, Raba (Berk 2001, 44). 3.8 Pravopisna pravila o rabi tujih zemljepisnih imen Vloga pravopisa v kreiranju slovenskega jezika je klju~na, saj s svojo »bibli~no« teò zlasti v lektorskih krogih korenito prispeva k (bolj ali manj) ustrezni rabi besed-ja. Naj spomnim le na najnovej{i primer rabe pridevni{kega izraza šokolijski’, za katerega se je zdelo, da je povsem neustrezen nadomestek predhodnika šokoljski’, vendar se ob izdatni rabi na radiu in televiziji, pa tudi v drugih sredstvih javnega obve{~anja, po~asi ukoreninja med ljudmi; najprej seveda v lai~ni javnosti, medtem ko je strokovna, delno tudi jezikoslovna, {e vedno zadràna. Pravopis z napotki in zgledi odlo~ilno vpliva tudi na prevzemanje tujih zemljepisnih imen v slovenski jezik, njihovo podoma~evnje ter prevladujo~o poljudno in strokovno rabo. Najnovej{i pravopis (Slovenski pravopis 2001) v uvodnem delu obravnava pra- vila rabe, ki jih v najbolj obsènem, to je slovarskem delu, prvi~ nadgradi z obsènim seznamom sistemati~no obdelanih izto~nic oziroma gesel, med katerimi je tudi 2026 tujih zemljepisnih imen (v tej {tevilki imena astronomskih pojavov, ki imajo prav tako podro~no oznako zemljepisno ime, niso upo{tevana). Med njimi jih je 1168 podoma~enih in 858 citatnih (Kladnik 2005a, 11). Temeljit pregled je pokazal, da je med lastnoimenskimi izto~nicami z geograf- skega zornega kota vse polno pomanjkljivosti, tako zaradi nedore~enega nabora kot neustreznega opredeljevanja tipov zemljepisnih imen, sem in tja celo zaradi neustreznih zapisov. Podobno velja tudi za nabor imen, namenjenih ponazoritvam ob navajanju pravil; v nekaterih primerih se celo razlikujejo od istih imen v slovarskem delu. Obilo zamer problematiki tujih zemljepisnih imen gre tudi na ra~un njihove jezikovne ustreznosti in sporo~ilnosti (Lenar~i~ 2002a, 2002b in 2004). Zemljepisna imena zaznamujejo (§ 61–68): kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste, dràve, enote zveznih dràv, pokrajine, teko~e vode, morske tokove, prekope, slapo-ve, jezera, morja oceane, vzpetine, doline, niìne, katastrske enote in njihove skupine, gozdove, pu{~ave, jame, podvodno oblikovanost tal, otoke, polotoke, rte, celine, nebesna telesa, ozvezdja, svetovja, poslopja in druge samostojne objekte. Delijo se na naselbinska in nenaselbinska ter eno- in ve~besedna (§69). Zaradi pogostnosti in pomembnosti 76 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 77 GEORITEM 2 za krajevno imenoslovje bi bilo med pomensko sicer dokaj nesistemati~no navede- ne skupine nujno treba dodati ledinska imena. Stvarna lastna imena so uradna lastna imena upravno-administrativnih enot. Obmo~ja, ki so pod upravo takih enot, nimajo svojih lastnih imen, ampak so poimenovana z besednimi zvezami s strukturo ob~no ime za ustrezno prostorsko enoto + desno dolo~ilo (na primer ob~ina Domàle, departma Vaucluse, kanton Schwyz). Uradna lastna imena upravno-administrativnih enot nastanejo s polastnoimenjenjem enako se glase~ih samostalni{kih zvez in so zato vedno ve~besedna, na primer Republika Slovenija iz republika Slovenija, Ob~ina Domàle iz ob~ina Domàle (Furlan, Glo- àn~ev, [ivic-Dular 2001, 38). Na zemljevidih so praviloma zapisana samo desna lastnoimenska dolo~ila uradnih lastnih imen upravnih enot. Z vidika podoma~evanja tujih zemljepisnih imen so bolj kot druga pravopisna napotila pomembna pravila o prevzemanju besed in besednih zvez. Za prevzema- nje tujih besed in s tem tudi tujih zemljepisnih imen v sloven{~ino {e nimamo povsem dore~enih pravil. Pravilo o prevzemanju besed ob lastnih imenih kot prvi zgolj mimogrede ome- nja {ele tretji slovenski pravopis, pravopis Antona Breznika in Frana Ramov{a iz leta 1935. V 15. ~lenu svari pred prisiljenim prevajanjem neslovenskih imen (na primer Frankobrod namesto Frankfurt) in izrecno navaja, da se tuja lastna imena pi{ejo v podoma~eni in tuji obliki (Poga~nik 2003, 25). Pravopis iz leta 1950, ki ga je prvega podpisala SAZU, v 28. ~lenu ugotavlja, da tuja lastna imena v splo{ni rabi bolj prilagajamo doma~i pisavi (foneti~na pisava), v strokovni (znanstveni) rabi pa ostajamo bliè prvotni obliki. Pravila izrecno govorijo o tem, da romanska, germanska in angle{ka lastna imena ter imena iz tistih jezikov, ki uporabljajo latinico, pi{emo v imenovalniku v nespremenjeni obliki (32. ~len). Na drugi strani pa imena iz indoevropskih jezikov, ki se ne pi{ejo z latinico in jih omi-kani narodi pi{ejo vsak s svojim pravopisom, tudi mi pi{emo foneti~no (41. ~len) (Poga~nik 2003, 25). Razlikovanje med strokovnimi in poljudnimi besedili je ohranjeno v pravopisu iz leta 1962, ki je pravila precej raz{iril. 55. ~len navaja, da strokovno besedilo upo- {teva izvirne pisave, pri prepisu pa z vso grafi~no natan~nostjo prena{a ~rke z vsemi diakriti~nimi znamenji. Druga~e je v poljudni rabi, kjer je mogo~e pisati samo z osnov-nimi ~rkami brez diakriti~nih znamenj, zato se zapis pribliùje izgovoru. V nadaljevanju so nato prvi~ v pravopisnih pravilih zbrane nekatere glasovne vrednosti razli~nih jezikov, katerih izrazi naj bi se podoma~evali (Poga~nik 2003, 26). Novej{a pravopisna pravila (1990) navajajo, da prevzeta lastna imena obravna- vamo razli~no glede na to, ali so osebna, zemljepisna ali stvarna, pa tudi glede na to, ali prihajajo v sloven{~ino iz latini~nih ali nelatini~nih (ali celo slikovnih pisav) (§ 170). Zemljepisna lastna imena ve~inoma obravnavamo tako kot osebna, sicer pa razli~no glede na to, ali so eno- ali ve~besedna (§ 182). 77 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 78 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Enobesedna zemljepisna imena iz latini~nih pisav praviloma ohranjajo izvirno podobo (na primer Massachusetts, Cagliari, Köln) (§183), vendar podoma~eno pi{emo imena (opomba: Zaradi ne najbolj posre~eno izbranih primerov v originalni predlogi in èlje po ve~ji informativnosti, izhajajo~i iz preu~ene tradicije rabe imen, so ponazoritve-ni primeri povzeti iz pravil pravopisa iz leta 1990, slovarskega dela pravopisa iz leta 2001 (§184–190) in Imenika tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (Kladnik 1999)): • dràv, dostikrat tudi zveznih dràv in pomembnej{ih pokrajin (na primer Poljska, Japonska, [kotska, Kalifornija, Frizija, Provansa, Ka{mir), • celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov (na primer Afrika, Antarktika, Kor-zika, Havaji, Peloponez, Jukatan), • oceanov, morij, ve~jih rek in nekaterih ve~jih jezer (na primer Pacifik, Baltik, Bospor, Donava, Misisipi, Amazonka, Titikaka, Bajkal), • ve~jih gorovij, pomembnej{ih gor in vrhov (na primer Pireneji, Himalaja, Kiliman-dàro, Anapurna, Elbrus), • nekaterih bolj znanih krajev (na primer Pariz, Lizbona, Krakov, Edinburg, Jeruzalem, Dàkarta, Kin{asa), • nekaterih stavb, objektov (na primer Kapitol, Hrad~ani, Akropola, Kolosej); • tem imenom se pridruùjejo tista, ki se pri nas izgovarjajo tako, kakor se pi{ejo (na primer Berlin, London, Madrid, Padova). Pravopis izrecno ne omenja pu{~av (na primer Sahara, Gobi, Negev). Nenavadno je tudi nesistemati~no ume{~anje imen, ki se pri nas izgovarjajo tako, kakor se pi{ejo. Namesto nekaterih tujih zemljepisnih imen imamo svoja, na primer Dunaj, Cari- grad, Solun, Rim, Benetke, Videm, ^edad, Oglej, Gradè, Reka, Karlovec, Banjaluka, Pulj. Sem so uvr{~ena {e nekatera imen dràv, kot na primer Nem~ija, Ogrska (ta è dolgo ni ve~ znana pod tem imenom; opomba Kladnik) (§ 191). Tujih enobesednih zemljepisnih imen na~eloma ne prevajamo; redki izjemi sta na primer Nizozemska iz Nederland, Bodensko jezero iz Bodensee (§ 197). Ve~besedna zemljepisna imena ve~inoma v celoti prevajamo, ~e so sestavljena iz prvotno ob~nih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so ob~ni. Sem spadajo imena (§ 197–207): • dràv (na primer Zdruène dràve Amerike, Srednjeafri{ka republika, Nova Zelandija), • pokrajin (na primer Spodnja Avstrija, Severni teritorij, Daljni vzhod), • delov kopnega (na primer Nova Gvineja, Kanarski otoki, Boì~ni otok, Sveta Hele-na, Iberski polotok, Rt dobrega upanja), • vod (na primer Atlantski ocean, Vzhodnokitajsko morje, Beringovo morje, Gvinejski zaliv, Rokavski preliv, Otrantska vrata, @enevsko jezero, Veliko slano jezero, Reka svetega Lovrenca, Rumena reka, @elezna vrata, Viktorijini slapovi, Sue{ki prekop, Zlati rog), • oblik zemeljskega povr{ja – gorovij, vzpetin, dolin, ravnin, niàvij, pu{~av (na primer Skalno gorovje, Vrh zmage, Golansko vi{avje, Bolivijska visoka planota, Veliki kanjon, Zahodnosibirsko niàvje, Libijska pu{~ava, Veliki vzhodni erg), 78 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 79 GEORITEM 2 • nekaterih mest (na primer Frankfurt na Majni, Dunajsko Novo mesto, Severni Kartum), • cest, ulic, trgov, parkov (na primer Elizejske poljane, Rde~i trg, Luksembur{ki park), • objektov (na primer Buckinghamska pala~a, Kip svobode, Slavolok zmage). Z geografskega zornega kota sta zadnji dve skupini manj zanimivi. Enobesedna imena vod, ki se prevajajo (na primer Rokav, Kaspik, Zaliv, Karibik), ki naj bi bila redka (§ 203), se v geografski praksi skorajda ne uporabljajo, saj jih nadome{~amo z ustreznej{imi dalj{imi oblikami imen. V nekaterih ve~besednih zemljepisnih imenih se ob~noimenskih sestavin navad- no ne prevaja (na primer New York, Rio de Janeiro, San Francisco, Ciudad de México, Boka Kotorska, Long Island). Drugih samo v~asih ne prevajamo zaradi stilnega u~in-ka (na primer na Champs-Élysées (lahko tudi na Elizejskih poljanah), na Herrenstraße (lahko tudi v Gosposki ulici), East River (lahko tudi Vzhodna reka) (§ 208). V najnovej{ih pravopisnih pravilih iz leta 2001 (Slovenski pravopis 2001) je tudi eno najbolj spornih pravil, ki ob~asno {e vedno razvnema duhove: »… Kadar prevzetih besed ne doma~imo, ohranjamo latini~ne pisave povsem nedotaknjene, to je pi{emo in tiskamo jih z vsemi lo~evalnimi znamenji in v obliki, kakor jo imajo v svojem jeziku in njegovi pisavi. Nelatini~ne pisave pre~rkujemo v slovensko latinico, slikovne pa zapisujemo na podlagi ustrezne glasovne vrednosti pismenk …« (§ 216). Pravila opozarjajo na tipografske teàve (§217–220). Kadar pisalni ali stavbni stroj nima katere ~rke tujih pisav, si pomagamo z vpisovanjem ~rk z roko ipd., v skrajnem primeru tudi: • lo~evalno znamenje opustimo (å > a, eø > e, l / > l) ali pa tujo ~rko zamenjamo s ~rko/ ~rkama, ki (priblìno) ustreza(ta) glasu, zaznamovanemu s tako ~rko/~rkama: s´, aø, ü, ö, ø > {, on/om, ue, oe, ö/oe; • zdruèno ~rko zamenjamo z ustreznima posameznima ~rkama (æ, œ > ae, oe) ali z ustrezno drugo ~rko ali njeno razvezavo (œ > ö/oe), ~e s tem ne povzro~imo dvoumnosti ali stilne nelagodnosti (francoski œ na primer razvezujemo v oe, ne zamenjujemo ga z ü ali ø; v dan{~ini pri ø ne moti niti zamenjava z ö niti z oe); • nem{ki ß lahko razvezujemo v ss. Imena, izvirno zapisana v latinici, torej po osnovnem pravopisnem pravilu »na~el-no« zapisujemo z vsemi ~rkami, ki jih za zapisovanje v latinici uporabljajo govorci jezika, od koder se ime prevzema, ~etudi jih slovenska abeceda ne pozna. Dodatek v pravopisnih pravilih, kjer so obravnavane pisave za evropske jezike, ki uporabljajo latini~ne pisave, stvari zaplete (Poga~nik 2003, 34). V podrobni in kriti~ni razpravi Poga~nik med drugim razglablja: »… Osnovna teàva je v tem, da (poglavje v pravopisu; opomba Kladnik) izhaja iz jezikov, ne pa iz pisave. Tako lo~i med angle{kimi, romanskimi in drugimi šlatini~nimi pisavami’ ne pa med osnovno latini~no pisavo (ali vsaj abecedo, ki jo uporabljamo v sloven{~ini) in dodatnimi znaki, ki so v rabi pri nekaterih jezikih z latini~no pisavo, kot to jasno pravi ameri{ki priro~nik (The Chicago Manual of 79 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 80 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Style 1993; opomba Kladnik) . V slovenskih pravilih ni šobravnavanih okoli 50 posameznih tujih pisav’ (SP 2001: § 1071), ampak kve~jemu okoli 50 posameznih jezikov in njihovih izgovornih posebnosti. To~neje, o tem govori le naslov poglavja: šPisave za posamezne jezike’. Uvajanje izrazov kot nizozemska, latvijska pisava ipd. je nenatan~no, saj daje ob~utek, da na svetu poznamo ve~ kot eno latini~no pisavo, to pa usodno vpliva na pravila. Pravilno in koristno je, da so v pravopisu zbrane izgovorne posebnosti jezikov, ~eprav so bolj pomembne za govorjeno sloven{~ino; na pisno sloven{~ino izjemoma vplivajo pri dolo~anju obrazil in (pridevni{kih ipd.) izpeljank. Ni pa razumljivo, zakaj naj bi se po teh pravilih ravnali tudi pri pisnem prevzemanju osnovne, torej imenovalni{ke oblike .. . «. Poga~nik kritizira tudi nenatan~no izraànje pri navajanju pomenskih skupin, ki se v sloven{~ini doma~ijo. Besedila ne ponujajo nobene na~elne re{itve, saj si pri vsakem ~lenu pomagajo z vsebinsko praznimi besedami: »dostikrat pa tudi« (§ 185), »nekaterih« (§ 187, § 188, § 190), »bolj znanih« (§ 186, § 189), »ve~jih« (§ 187, § 188) (Poga~nik 2003, 36). Kriti~en je tudi do pravil o prevajanju ve~besednih zemljepisnih imen, za katera se predpostavlja, da je pri njih tako in tako prisotna vsaj ena ob~na geografska sestavina kot na primer jezero, dolina. O tem razmi{lja (Poga~nik 2003, 36): »… Kriterij pa kakopak ni tako enostaven. Ve~besednih geografskih imen, kjer niti ena beseda ni ob~- nozemljepisna, namre~ ni tako malo (npr. New York, šNovi York’, Irian Jaya, šZmagoviti Irian’, Burkina Faso, šDeèla pokon~nih ljudi’). ^e bi brskali za izvorom kateregakoli imena, tudi enobesednega, bi navsezadnje slej ko prej pri{li do ob~ne besede. Zato pravilo previdno dodaja, da ve~besedna zemljepisna imena šve~inoma’ prevajamo oziroma da prevajamo le tiste dela imena, ki so ob~ni (SP 2001: § 199). V nadaljevanju pa celo to, da v nekaterih ve~besednih zemljepisnih imenih ob~noimenskih sestavin navadno ne prevajamo … (SP 2001: § 208). « Kljub (na videz) podrobnim navodilom ter v slovarskem delu razmeroma {te- vilnim navedenim podoma~enim in originalnim tujim zemljepisnim imenom, je njihova dejanska poljudna in strokovna pisna raba torej neenotna, kar velja tudi za rabo znotraj geografije. O~itno so pravila {e vedno preve~ ohlapna, predvsem pa niso dovolj usklajena z mednarodnimi priporo~ili. 4 Na~ini preobrazbe tujih zemljepisnih imen Zemljepisna imena se z nasilnimi in nenasilnimi stiki med ljudmi iz izvornega okolja prena{ajo navzven, s ~imer se lahko dolo~eno ime znajde v pestrih toponimskih okoljih z zelo razli~nimi geografskimi in jezikovnimi razmerami. Pri tem zaradi prilagajanja jezikovnih zna~ilnosti originalnih imen zna~ilnostim ciljnega jezika prihaja tudi do njihovega bolj ali manj izrazitega spreminjanja. Ta pojav lahko poimenuje-mo imenska preobrazba ali toponimska transformacija. Zanjo so zna~ilne prilagoditve 80 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 81 GEORITEM 2 tako v izgovoru kot v zapisu oziroma pisavi. Gre torej za spreminjanje zemljepisnih imen iz izvornih v ciljne jezike ter iz izvornih pisav v ciljne pisave. Imenska preobrazba se lahko izvaja na razli~ne na~ine, na{tete glede na ~asov- no komponento njihove evolucije: z eksonimizacijo, s prevajanjem, transkripcijo in transliteracijo; zadnja dva postopka se opredeljujeta kot prevedba ali konverzija (Kadmon 2000, 133). Za prva dva postopka velja, da prena{ata zemljepisno ime iz izvornega v ciljni jezik, ne da bi posku{ala ohraniti njegovo govorno ali pisno obliko, kar sta glavni zna~ilnosti obeh prevedbenih postopkov. Za na{tete postopke je zna~ilna dolo~ena terminolo{ka zmeda. Pojem eksonimizaci-ja ima slovensko ustreznico podoma~evanje, ki pa jo uporabljamo tudi v bistveno {ir{em pomenu, kot sopomenko za pojem slovenjenje. Izraz slovenjenje v bistvu obsega tri postopke toponimske transformacije, katerih rezultat so v primerih tujih zemljepisnih imen podoma~ena ali poslovenjena imena. Ob eksonimizaciji sta v funkciji slovenjenja {e prevajanje in transkripcija. Problemati~en je tudi izraz prevajanje, ki lahko pomeni izraànje pomena izvornega jezika z besedami ciljnega jezika oziroma ubeseditev besedila enega jezika v drug jezik, povsem enak pa je tudi izraz prevedba v glagol-ni{ki obliki (prevajanje), ki pomeni prenos glasovnih in/ali oblikovnih prvin enega jezika v drugega ali ene pisave v drugo, kar se izvaja s transkripcijo ali transliteracijo. Veliko pogostej{a kot v pisni obliki in prvem sklonu je raba zemljepisnih imen v slu{ni obliki (vsakdanji pogovori, radio, televizija, {ola, predavanja, govori) ter v vseh mogo~ih sklonih in zvezah, {e zlasti v pridevni{ki. ^e si ogledamo na~elo o rabi izvirnih uradnih imen iz tega zornega kota, vidimo, da bi si lahko tako reko~ ~ez no~ uni~ili dozdaj{njo stoletno zgodovino sloven{~ine, ~e bi hoteli na~elo rabe izvirnih uradnih zemljepisnih imen vpeljati v vsakdanjo rabo v vsej razsènosti. Odpovedati bi se namre~ morali njihovi sklanjatvi in jih vklju~evati v govor samo v nespremenljivi, citatni obliki prvega sklona, saj je samo ta uradno predpisan in ugotovljen, slovenska sklanjatev pa dostikrat posega tudi v samo strukturo imena. Obenem bi morali strogo vpeljati zapis vseh tujih grafi~nih znamenj in si napraviti tablice s kak{nimi dvesto foneti~nimi znamenji, da bi lahko vsaj za silo ujeli nekaj odtenkov iz izreke posameznih jezikov, in morali bi se nau~iti fonetike posameznih jezikov, da bi lahko res zvesto posneli foneti~no podobo posameznega imena. V vsakdanji rabi seveda tega ni mogo~e dose~i in je tudi povsem odve~ stremeti za tem (Moder 1972, 395). 4.1 Eksonimizacija in pomensko prevajanje tujih zemljepisnih imen Medtem ko je eksonimizacija samo poimenovanje dolo~enega geografskega pojava ali topografskega objekta z druga~nim imenom, prilagojenim okolju jezikovne skupnosti, ki ga uporablja, ne da bi se nujno ohranili pomen, izgovorjava ali zapis izvornega endonima, je pomensko prevajanje bolj specifi~no, saj prena{a dolo~en pomen iz izvornega v ciljni jezik. 81 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 82 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Velik del slovenskega imenja se je z ve~desetletno rabo pisno ustalil in prevladuje mnenje, da vanj ne gre posegati brez posebno tehtnih razlogov – ne glede na to, ali je kaka uveljavljena pisna oblika z jezikovnozgodovinske in etimolo{ke plati pravilna ali ne, in ne glede na to, kako odseva mnogorodne pretekle jezikovne, idejne, politi~ne in druge drùbene okoli{~ine, ki so do nje pripeljali ([ivic-Dular 1989b, 5–6). Vse to bi moralo veljati tudi za podoma~ena tuja zemljepisna imena kot pomemben del na{ega zemljepisnega imenja, vendar je bilo doslej pri tej tematiki premalo postor-jenega, da bi sploh lahko z gotovostjo opredelili poenotene imenske oblike, saj je za (pre){tevilna imena zna~ilna bolj ali manj izrazita variantnost. Kulturna zgodovina nas u~i, da poznavanje etimologije zemljepisnih imen ni izrec-ni pogoj za njihovo zapisovanje. Prav tako nam imena, ki imajo svojo knjìnojezikovno podobo, ~etudi ne poznamo njihove etimologije, dokazujejo, da knjìnost imena po naravi stvari ni brezpogojno vezana na pojem etimolo{kost. Res je, da tudi (napa~na) etimologija kot poglobljena zavest o imenu lahko vpliva na njegovo pisno podobo. Znani so primeri, ko se je uveljavila in obdràla etimolo{ko napa~na oblika, na primer romarsko Vi{arje (italijansko Monte Lussari). Prav tako se za ime mesta Udine v Fur-laniji ustaljena slovenska oblika glasi Videm, nare~na in etimolo{ko pravilna pa Viden. ^eprav etimologija podpira razli~ico Viden, je prednost razli~ice Videm, naslonjene na enako poimenovana slovenska imena z nem{ko etimologijo, v njeni raz{irjenosti in ustaljenosti ([ivic-Dular 1989b, 13–14), zato se bolj nagibamo k njeni rabi. Rezultat eksonimizacije so eksonimi v òjem pomenu, v na{em primeru torej le tista podoma~ena zemljepisna imena, ki se povsem razlikujejo od izvirnih endonimov. Takih eksonimov je v sloven{~ini razmeroma malo, saj je bilo obzorje komunikaci-je prebivalstva s slovenskega jezikovnega obmo~ja dokaj omejeno in tesno prepleteno z obmo~ji ve~jih, dràvotvorno bolj prodornih sosednjih narodov. Mote~a prvina je bil tudi dolgotrajni drugorazredni poloàj sloven{~ine, saj jo je v uradni rabi, tudi zaradi {tevilnih pripadnikov nem{kega naroda v bolj razvitem in gospodarsko pro-dornej{em mestnem okolju, nadome{~ala nem{~ina. Zna~ilni primeri tovrstnih imen so Apeninski polotok za Penisola Italiana, Bene~ija za Veneto, Benetke za Venezia, Gr~ija za Ellás, Kitajska za Zhongguo, Nem~ija za Deutschland, [panija za España, [pik nad Policami za Iôf di Montasio, Transilvanske Alpe za Carpát¸ii Meri-dionali, pa seveda morda {e najbolj znani primeri Dunaj (Wien), Rim (Roma) in · Carigrad (Istanbul). V to skupino ne spadajo tista slovenska zamejska zemljepisna imena in nekate- ra imena nedale~ od na{e dràvne meje, ki s svojo podobo jasno nakazujejo, da so bila temelj za nastanek sodobne tujejezi~ne imenske oblike. Zna~ilni primeri so Bazovica za Basovizza, Dobra~ za Dobratsch oziroma Villacher Alpe, Dolnji Senik za Also´śzölnök, Globasnica za Globasnitz, Gorica za Gorizia, Gradè za Grado, Gradec za Graz, Osojsko jezero za Ossiacher See, Rezija za Resia, @itara vas za Sittersdorf. Prav lahko pa bi sem uvrstili tista zamejska imena, ki so sicer nastala na podlagi 82 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 83 GEORITEM 2 tujejezi~nih predlog, vendar se v sodobnosti oblikovno precej razlikujejo od tujejezi~ne ustreznice: ^edad za Cividale del Friuli, Grab{tajn za Grafenstein, Krmin za Cormons, Pliberk za Bleiburg, Trst za Trieste. Poudariti je treba, da je pomensko prevajanje zemljepisnih imen na~eloma izvedljivo le v primeru, ko ima izvirno zemljepisno ime v celoti ali deloma dolo~en (semanti~ni) pomen. Ker ta pogoj dostikrat ni izpolnjen, so mnoga zemljepisna imena neprevedljiva, razen ~e se razi{~ejo njihove zgodovinsko-jezikovne korenine, kar pa lahko popolnoma zamegli njihovo zdaj{njo prepoznavnost. Tako bi lahko na primer za nem{ko mesto Kassel ugotovili navezanost na latinski Castellum in to prevedli v angle{ki Castle, francoski Château, arabski Qasr, gr{ki Kastélli, {panski Castillo (Kadmon 2000, 150), nenazadnje tudi v slovenski Grad. Tovrstna prevedena imena se praviloma uvr{~ajo med eksonime. Prevajajo se zemljepisna imena topografskih pojavov zunaj jezikovnega obmo~- ja dolo~ene jezikovne skupnosti, obi~ajno z namenom, da se uporabniku pribliàjo lastnosti obravnavanih pojavov. To se {e zlasti pogosto dogaja v literaturi, neredko tudi v splo{nih atlasih. Na splo{no se prevaja naslednjih pet zvrsti zemljepisnih imen (Kadmon 2000, 150): • imena geografskih pojavov, ki so raz{irjena ~ez ozemlja dveh ali ve~ dràv, • imena geografskih pojavov in topografskih objektov zunaj ozemeljskih voda posameznih dràv, pa tudi drugi morski hidronimi in podmorske reliefne oblike, • imena dràv in nekaterih ve~jih, pomembnej{ih upravo-administrativnih enot (zvezne dràve, province, okròja ipd.), • imena drugih prostranih ali druga~e pomembnih topografskih objektov (oprede- ljevanje pomena je praviloma precej subjektivno), • imena raznovrstnih geografskih pojavov na dvo- ali ve~jezi~nih obmo~jih, kjer prevedena imena skupaj z originalnimi predstavljajo endonime, ki imajo lahko status standardiziranih ali uradnih zemljepisnih imen. Pri odlo~anju za morebitno prevajanje je treba natan~no preveriti pomen. Naj- prej je treba ugotoviti ali je ime enobesedno ali ve~besedno, enodelno ali sestavljeno. V nekaterih primerih so imena zgolj jezikovno prilagojena ciljnemu jeziku in v resnici sploh niso prevedena. Zna~ilni primeri so imena Antili za Antillas/Antilles, Medi-teran za Mediterraneo/Mediterranean in Seveni za Cevennes. V nekaterih primerih se te oblike uvr{~ajo med eksonime, spet v drugih ne (Kadmon 2000, 151). S prevodom nekatera, zlasti germanska izvirno enobesedna imena postanejo ve~be- sedna, denimo Bodensee postane Bodensko jezero, Nordkapp Severni rt, Westerschelde Zahodna [elda. Obratnega primera ni mogo~e zaslediti. Pri poimenovanjih otokov in oceanov sicer poznamo nekaj podoma~enih enobesednih oblik, kot na primer Azori, Falklandi, Havaji, Kurili, Atlantik, Pacifik, ki pa imajo vse po vrsti tudi vzporedne ve~- besedne imenske oblike Azorski otoki, Falklandski otoki, Havajski otoki, Kurilski otoki, Atlantski ocean, Tihi ocean. Vsa tovrstna imena imajo praviloma tudi enobesedno 83 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 84 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik in ve~besedno izvirno imensko obliko (na primer Açores/Ilhas dos Açores, Atlan- tic/Atlantic Ocean). Ve~besedna zemljepisna imena so lahko prevedena v celoti, na primer ^rno mor- je za ^ërnoe more/Mare Neagra/^erno more/Karadeni•z, Ognjena zemlja za Tierra del Fuego, Otok Petra I. za Øy Peter I, Rt dobrega upanja za Cap of Good Hope/Kaap die Goeie Hoop, Turin{ki gozd za Thüringer Wald, Turansko niàvje za Turanskaja nizmennost', Veliko medvedje jezero za Great Bear Lake. Lahko je prevedena samo ob~noimenska sestavina in je lastnoimenska le oblikovno prilagojena, na primer Mali Karu za Little Karoo/Klein Karoo, Nova Zelandija za New Zealand, Novi Jork za New York, Severna Rodezija za North Rhodesia, Stari Son~ za Stary Saøcz, lastnoimenska sestavina pa je lahko ob prevedeni ob~noimenski sestavini tudi v izvirni obliki, na primer ^rna Volta za Black Volta/Volta Noire, Otok Man za Isle of Man, Jùna Dakota za South Dakota, Preliv Mindoro za Mindoro Strait, Veliki vzhodni erg za Grande Erg Oriental, Zahodna Sierra Madre za Sierra Madre Occidental. Zlasti v starej{ih virih je bila razmeroma pogosta obrnjena ali seznamna stava (tak- {ne oblike namre~ najdemo v imenskih kazalih na koncu atlasov in v nekaterih knjigah, kjer ob~noimenski izrazi obi~ajno sestavljajo grozde), na primer Balzus Reka za Río Balsas, Boni zaliv za Teluk Bone, ^epel otok za Csepel-sziget. Zaradi làjega razumevanja pomena imen imajo bolj{i atlasi eno- ali ve~jezi~ne slovarje ob~noimenskih izrazov, ki se v najrazli~nej{ih jezikih najve~krat pojavljajo kot sestavni deli originalnih oblik zemljepisnih imen. S tem se razkriva jezikovna kompleksnost slehernega zajetnej{ega atlasa, ob kateri naj ne bi bil prav noben jezik v privilegiranem poloàju. Z dekolonizacijo in kartografskim uveljavljanjem prej pre-zrtih doma~inskh jezikov se {tevilo imen v tak{nih slovarjih nenehno pove~uje. Njihovo navajanje seveda ne pomeni poziva k morebitnemu dodatnemu prevajanju imen, ampak ravno nasprotno: zaradi njega naj bi bilo {tevilo prevedenih podoma~enih zemljepisnih imen bolj zmerno, omejeno na tradicionalna podoma~ena imena in ime-na, katerih podoma~evanje dovoljujejo resolucije OZN. Noben tak{en slovar ni in ne more biti popoln. Najprej zato, ker je {tevilo vseh ob~noimenskih izrazov, zaje-tih v imena v vseh jezikih, dejansko mnogo ve~je, in drugi~ zato, ker se v mnogih jezikih ti izrazi pregibajo in se v tak{nih oblikah pojavljajo tudi v imenih. Na{ najpopolnej{i tovrstni slovar je objavljen v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992, 282–296). V ve~jezi~nem (slovenskem, angle{kem, nem{kem, francoskem in {panskem), abecedno razvr{~enem seznamu je navedenih ve~ kot 3300 ob~noimen- skih izrazov iz 81 jezikov. 4.2 Transkripcija in transliteracija Zapis zemljepisnih imen je na nek na~in »zamrznitev« njihove izgovorne oblike. V resnici je {e precej ve~, saj pisna, torej grafi~na predstavitev geografskih pojavov 84 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 85 GEORITEM 2 in topografskih objektov skozi tipografijo omogo~a dodajanje novih pomenskih raz-sènosti, ~esar govorno izraànje ne zmore. Pisanje ima tudi svoja formalna pravila, po katerih se razlikuje od govora. Na~eloma velja, da je za toponimika najpomembnej- {a izgovorna oblika imen, medtem ko je za kartografa, ki ima opravka z zemljepisnimi imeni, pomembna izklju~no njihova pisna podoba (Kadmon 2000, 112). Na Zemlji je {e okrog 4000 jezikov, {tevilo pisav pa je precej manj{e. Ker ve~ino bolj znanih in uporabnih pisav uporablja ve~ jezikov, so marsikatere raz{irjene po zajetnih delih sveta. Natan~no {tevilo pisav je sicer odvisno od definicije, vendar verjetno ne presega {tevila 100 (Kadmon 2000, 112–113). Tako na primer japonski kanji uporablja kitajske pismenke, arabski ~rkopis pa ni na voljo le arabskemu jeziku, ampak ga z nekaterimi dodatnimi diakriti~nimi znamenji s pridom uporabljajo tudi mnogi narodi in narodne manj{ine v Aziji in Afriki: Iranci, Pa{tuni in Sindi v Afganistanu in zahodnem Pakistanu, Beludì, Brami in urdujsko govore~i Mohadìrji v Pakistanu, Ka{mirci in Baltiji na severozahodu Indije, Dakini na jugu Indije, Moroji na filipinskem oto~ju Sulu, Svahiliji v Keniji, Havsi na severu Nigerije in {e nekateri. Z dodatnimi modifikacijami ga {e vedno uporabljajo tudi govorci sodobnega vzhodnega aramejskega jezika, maldivskega jezika divehu, pandàbskega jezika in fulanskega jezika, vendar je ve~ina med njimi v sodobnosti pre{la na latini~ne pisave, ki so se med vsemi pokazale za najbolj univerzalne. Kljub dokaj skromnemu {tevilu pisav je prena{anje zapisov iz ene v drugo, {e zlasti ker se sku{a slediti tudi kar najbolj zvestemu prenosu izreke, izjemno zahtevno opravilo. V ta namen so si mednarodne znanstvene ustanove in razne komisije izmi-slile nekak{ne raz{irjene abecede z ve~ novimi ~rkami in {tevilnimi diaktri~nimi ali lo~evalnimi znamenji (Moder 1972, 394). Ena od takih mednarodnih foneti~nih abeced, namenjena predvsem kot pomo~ pri izreki posameznih glasov, ima na primer za osnovo latinico, a namesto 25 ~rk vsaj 65 do 125 ~rkovnih znamenj z dodatnimi posebnimi opozorili za naglas in dolìno, da je z njimi mogo~e vsaj za silo dovolj nazor-no opisati, muzikalno notirati in ustrezno predstaviti precej glasov iz razli~nih jezikov. Ker pa tako zapletene znanstvene pisave ni mogo~e uporabljati v vsakdanji rabi, je bilo treba tujim zemljepisnim imenom dati enostavnej{o zapisno podobo. Tudi v tem pogledu je v mednarodni rabi zmagala latinica, s ~imer so posamezne dràve za svoja obmo~ja prevzele obveznost dolo~iti tako imenovano uradno zapisno podobo svojih zemljepisnih imen. Prenos fonolo{kih jezikovnih elementov ali grafi~nih simbolov nelatini~nega pisnega sistema v latini~nega se imenuje latinizacija. Pri prevzemanju sistemov latiniziranja je pomembno dogovorno vodilo, pri kate- rem se soo~ata dve na videz nasprotujo~i na~eli. Po prvem dràva, ki ima za latinizacijo doma~ega ~rkopisa velik interes, sama predlaga na~in latinizacije, ki naj bi bil mednarodno sprejet, zato govorimo o na~elu dodelitve ali donacije, po drugem pa dràva, ki namerava uporabiti latinizacijo, na podlagi lastnih interesov sama predlaga na~in latinizacije, ki ji najbolj ustreza, zato govorimo o na~elu prejemni{tva 85 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 86 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik (Horn þanský 1992b, 330). Vendar pa je kon~ni cilj mednarodne standardizacije zem- ljepisnih imen dolo~itev enega samega, univerzalnega na~ina zapisovana imen geografskih pojavov in topografskih objektov na Zemlji. Govora je o tako imenovanem enotnem na~elu latinizacije, za katerega si na podlagi nacionalnih standardizacij in mednarodnih dogovorov prizadevajo strokovna telesa UNGEGN-a. To prizadevanje pa ni dalo povsem enotne pisave, saj posamezne dràve z obmo~ij, kjer je latinica sicer è uveljavljen ~rkopis, vztrajajo pri ustaljenih oblikah pisnega izraà- nja. Ker je samo v Evropi nad 30 delno razli~nih latinic, je vse polno posebnosti in izjem, za razli~ne glasove vse polno istih ~rkovnih znamenj in vse polno razli~nih ~rkovnih znamenj za iste glasove. Poleg tega je tudi ne{teto glasovnih odtenkov (trda, mehka, goltna, nosna, zobna, pridihnjena, vdihnjena ali izdihnjena izreka posameznih glasov; izreka istega soglasnika z razli~no drò ter lego jezika in podobno), ki znotraj posameznih jezikov ostajajo dostikrat nezaznamovani, saj jih ljudstvo zna brati samo po sebi. Pri prepisu nekaterih takih ~rk se je pri nas uveljavilo na~elo, da svoji abecedi doda-jamo {e nekatera ~rkovna znamenja iz drugih latini~nih abeced, na primer hrva{ki }, nem{ki ä, ü, w, angle{ki q, x, francoski ç in podobno. Z uporabo sodobnega ra~unalni{kega programskega orodja se je razpon uporabe ~rkovnih znamenj {e znatno raz{iril, poraja pa se vpra{anje, ~e raznovrstno mnoìco posebnih ~rkovnih znamenj sploh znamo pravilno izgovarjati. Zaradi potrebnih poenostavitev sta se za pisno toponimsko transformacijo uve- ljavila dva postopka, imenovana transkripcija in transliteracija. Moder za transkripcijo navaja slovensko sopomenko prevedba (Moder 1972, 394), vendar ta izraz sodob-nej{a pojmovanja razlagajo kot prenos glasovnih in/ali morfolo{kih prvin enega jezika v drugega, ki se izvaja s transkripcijo, in prenos ene pisave v drugo, ki se izvaja s transliteracijo ali pre~rkovanjem (Slovar toponimske terminologije 1995, 29). Sopomenka izraza prevedba je konverzija. Moder za transkripcijo uporabi tudi sopomenko prepisovanje, saj navaja, da pri prepisovanju tujih ~rkovnih znamenj mislimo zlasti na priblièvanje glasovom v ciljnih jeziku in pisavi, le deloma tudi na glasovno podobo in zapis v izvorni pisavi, iz katere se transkribira (Moder 1972, 394). Pri transkripciji je kot izhodi{~e pomembna podmena, da je pisna oblika standardiziranega endonima fiksna, kar pa {e ne zagotavlja njegove enotne izgovorjave, pri ~emer imajo poleg individualnega nagla- {anja glavno vlogo razli~na nare~ja (Kadmon 2000, 154–155). Nekateri strokovnjaki so mnenja, da konverzija iz ene latini~ne v drugo latini~- no pisavo {e ne pomeni transkripcije, vendar glavnina meni druga~e, kar dokazuje z dejstvom, da je posebne ~rke posamezne pisave treba glasovno prilagajati razpolòljivim ~rkam v drugi pisavi, pri ~emer se lahko dolo~eno diakriti~no znamenje spremeni v drugega (Kadmon 2000, 155–156). Pri zapisovanju zemljepisnih imen so se transkripcije najprej posluèvali nekda- nji raziskovalci in drugi popotniki, ki so za poznej{o rabo sku{ali ohraniti njihovo 86 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 87 GEORITEM 2 izvirno govorno obliko, kot so jo sli{ali pri doma~inskem prebivalstvu. Tega niso po~e-li le zaradi olaj{ane navigacije in trgovine, ampak so s tem pomembno prispevali tudi k bogatenju imenja, zapisanega na zemljevidih. Kartografi v deèlah, ki uporabljajo latinico, so razvili lastne sisteme transkripcije. Transkripcija je torej pisna prevedba endonimske oblike zemljepisnega imena iz enega jezika v drugega ob uporabi pisave ciljnega jezika, ne da bi se pri tem zateka-la k dodatnim ~rkam, ~rkovnim kombinacijam, diakriti~nim in drugim ~rkovnim znamenjem. Z njo je mogo~e v vsakem pisnem jeziku zapisati tudi imena v jezikih brez pisav. Morda najve~ja prednost transkripcije je dejstvo, da lahko uporabnik v ciljnem jeziku ob branju izgovori dolo~eno ime. Seveda je tak{en izgovor le bolj ali manj oddaljen priblièk originalnemu, saj obi~ajno ~rkovje dolo~ene pisave ne omogo~a natan~no zabeleìti vseh glasovnih odtenkov (Kadmon 2000, 154). Prednost »izgovorljivega« imena lahko na zemljevidih postane slabost, saj je za ustrezen zapis vsakega izvornega jezika v vsakem ciljnem jeziku potreben poseben transkripcijski sistem. Dogajalo se je tudi, da je bilo v eni sami dràvi v rabi ve~ razli~nih metod transkripcije zemljepisnih imen, vsekakor pa so bila na primer kitajska in arabska imena na zemljevidih angle{kega, nem{kega, francoskega, poljskega, ~e{- kega ali na primer slovenskega izvora zapisana druga~e (Horn þanský 1992b, 330). Kadmon (Kadmon 2000, 155) navaja primer izraelskega mesta, v mednarodni fone- ti~ni abecedi zapisanega kot šxεlεts, ki bi ga zaradi kar najbolj{ega izgovornega priblìka ob morebitni pripravi turisti~nih zemljevidov za Nemce transkribirali v Chelez, za Angleè Helets, za Francoze Shelay in za [pance Jelets. Ob tak{nem pristopu bi bila izdelava zemljevidov z ve~ tiso~ imeni zelo drago opravilo. Zaradi teh okoli{~in je bilo è na prvi mednarodni geografski konferenci leta 1871 v belgijskem Antwerpnu sprejeto priporo~ilo, naj se pri izdelavi zemljevidov ali atlasov v latinici pri zapisovanju tujih endonimov uporabljajo vse posebne ~rke ter diakriti~na in druga posebna znamenja, ki se uporabljajo pri zapisovanju njihove originalne oblike. Temu »transliteracijskemu« na~elu je pritrdila resolucija {t. 10, sprejeta na prvi konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1967 v @enevi (Kadmon 2000, 155). Na podlagi transkripcijskih pravil posameznih jezikov è od leta 1991 nastajajo ISO (International Standards Organization) standardi, v katerih so zbrani nabori znakov za njihovo pisanje. Standardom so prilagojene ra~unalni{ke tipkovnice tako za slovensko latinico kot na primer za cirilico, arabsko, korejsko in {tevilne druge pisave. Danes je v standardu UNICODE (the universal character encoding) mogo- ~e zapisati ve~ kot 40.000 znakov, ki jih uporablja vsaj 243 jezikov, katerih govorci so izrazili potrebo, da bi na ra~unalnik pisali v lastnem jeziku. V standard so vklju- ~ene tudi pisave, ki niso v (pol)uradnih rabah, znaki za è izumrle pisave, znaki za zlogovne in slikovne pisave in tudi ~rke z vsemi najrazli~nej{imi znamenji (Poga~- nik 2003, 29–30). 87 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 88 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Transkripcija velja za nepovraten proces. To pomeni, da po opravljeni prevedbi iz enega v drug jezik morebitna povratna transkripcija v izvorni jezik (ki je zdaj ciljni) obi~ajno ne pripelje do zapisa, enakega zapisu prvotnega originalnega imena. To pa je za vsakogar, ki èli rekonstruirati originalno obliko imena v izvorni pisavi, pomembna slabost. Z uporabo transkripcije se navadno zapisujejo imena le v poljudnih splo{nih atlasih sveta, izdanih v posameznih jezikih z latini~nimi pisavami. V atlasih z nelatini~nimi pisavami je njena raba bolj vsakdanja, v bistvu prevladujo~a, saj se ob transkribirano zapisanih imenih pojavljajo {e manj {tevilna pomensko prevedena imena ter kot tradicionalna imena eksonimi v òjem pomenu. Zaradi nepovratnosti velja transkripcija za sicer priljubljeno, vendar neznanstveno obliko imenske prevedbe. Zato transkripcijskih postopkov ni mogo~e povsem zadovoljivo uporabljati za strokovne namene, kjer je zanesljiva pot prenosa imena iz ~rkopisa v ~rkopis in nazaj eden od bistvenih, nujnih pogojev za nemoteno, resno delo. Omogo~en naj bi bil seveda tudi prenos v kak{no drugo pisavo. Za ta namen je uporabna transliteracija oziroma pre~rkovanje. Transliteracija je postopek prevedbe imen med razli~nimi pisavami (in ne razli~nimi jeziki, kar je zna- ~ilnost transkripcije). Pri tem se vsaka ~rka izvorne pisave na~eloma nadomesti z odgovarjajo~o ~rko ciljne pisave. Ker pa se s ~rkami razli~nih pisav praviloma izraà tudi razli~ne glasove, se dolo~ena posamezna ~rka ali ~rkovna kombinacija v izvorni pisavi zamenja ali predstavi ne le z enim samim znakom, to je obi~ajno z eno ~rko, ampak s kombinacijo ~rk, lahko dveh (diagrafi), treh (trigrafi) ali celo {tirih (tetra-grafi) (Kadmon 2000, 157). V nekaterih primerih tudi to ni dovolj, zato se v ciljni pisavi uporabijo posebni grafi~ni znaki, imenovani diakriti~na ali lo~evalna znamenja, ki ozna~ujejo glasovne vrednosti izvorne ~rke, kot sta na primer dolìna in naglas. V nasprotju s transkripcijo je za transliteracijo zna~ilna popolna povratnost ali reverzibilnost, tako da lahko uporabnik iz ciljnega jezika z rekonstrukcijo ugotovi originalno obliko zapisa v izvorni pisavi (v praksi tega ni mogo~e vselej dosledno zagotoviti), seveda le, ~e je za to zahtevno opravilo dovolj strokovno usposobljen. Transliteracija se lahko izvede med zvokovnimi, to je razli~nimi abecednimi in zlogovnimi pisavami, kjer na~eloma vsak grafi~ni znak ali grafem vedno predstavlja isti fonem. Pri pre~rkovanju zemljepisnih imen se vse prvine dolo~enega zemljepisnega imena, ki so razvidne iz izvirnega zapisa, po ~rki in do ~rke natan~no prenesene v mednarodno uporaben, nazoren in zanesljiv zapis, iz katerega jih je mogo~e nepopa~eno pre~rkovati ali pravilno prebrati. Z jezikovnega vidika so za transliteracijo zna~ilne tri faze. V prvi se pisne enote, to je ~rke izvornega jezika kodirajo v njegove zvo~ne enote. V drugi fazi se zvo~ne enote izvornega jezika pretvarjajo v zvo~ne enote ciljnega jezika, nakar sledi zadnja faza, to je kodiranje zvo~nih enot ciljnega jezika v njegove pisne enote (Catford 1965; povzeto po Raukko 2005, 12). Za udejanjanje tega je bilo treba izdelati enoten ~rkovni klju~. Ker so kot osno-vo zanj vzeli latinico, se imenuje latinizacijski klju~; vsebuje tudi pravila za uspe{no 88 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 89 GEORITEM 2 uporabo. Zanj tudi s pomo~jo posebej pripravljenih ra~unalni{kih programov skr- bi ena od delovnih skupin UNGEGN-a. OZN je za ta namen sprejela ve~ resolucij, ki predpisujejo zapisovanje zemljepisnih imen po priporo~ilih in pravilih, kot so jih za latini~ni zapis imen sestavile posamezne dràve ~lanice. Seznam kot samostojne pisave obravnava razli~ne, vendar med sabo lahko tudi zelo podobne nelatini~ne pisave (lo~i na primer rusko in belorusko cirili~no pisavo), latini~ne pisave pa obravnava glede na osnovno latini~no pisavo in dodatni nabor znakov dolo~enega jezika. Dodatni znaki za sloven{~ino so na primer ~, ^, {, [ ter ìn @. Transliteracijska pravila so podrobno dolo~ena za vsako pisavo posebej, s ~imer je zagotovljena mednarodna raba in {ir{a uporabnost pravilno pre~rkovanih zemljepisnih imen. Pri transliteraciji ostanejo vsa zemljepisna imena iz vseh latinic popolnoma nespremenjena. Skupna transliteracijska latini~na abeceda ima ne samo vse ~rke iz vseh drugih latinic (å, ð, œ, eø, n þ, ñ ipd.), temve~ tudi vsa diaktri~na znamenja, (akcente, opu{~aje, dolìne, pike pod ~rko, preglase ipd.). Vsa angle{ka, francoska in nem{ka imena ostanejo torej v izvirni obliki, pri slovanskih, iz cirilice pre~rkovanih zemljepisnih imenih pa dobimo {e nekaj dodatnih znamenj (Moder 1972, 395). O transliteraciji lahko govorimo le, kadar sta soo~ena dva razli~na sistema pisa-ve, na primer logografski in abecedni, znotraj iste pisave pa le takrat, kadar se zaradi tipografskih teàv uporabi druga~en zapis, denimo pri latinici namesto ö oe ali namesto ß ss. V vsej svoji veli~ini se pokaè {ele pri prevedbah iz ene temeljne pisave v drugo. Pri logografskih pisavah pa transliteracija ni povsem izvedljiva, ker grafi~ni znaki è izraàjo dolo~en pomen. Tako se na primer japonski znak za goro lahko izgovori kot enozlòni san ali dvozlòni yama, grafi~ni zapis za Tokio v pomenu šVzhodna prestolnica’ pa se v japon{~ini prebere kot To–kyo –, v mandarinski kitaj{~ini pa kot Dong- jing (Kadmon 2000, 144). Od prve konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1967 do sredine devetdesetih let 20. stoletja so dràve, ~lanice OZN, predlagale postopke enotnega na~ela latinizacije za naslednjih 28 pisav, razvr{~enih po abecednem zaporedju (Kadmon 2000, 160): amharsko, arabsko, asamsko, bengalsko, bolgarsko, gr{ko, gudàratsko, hebrejsko, hindijsko, kanare{ko, kitajsko, kmersko, makedonsko, malajlajsko, maratsko, mongolsko, nepalsko, orijatsko, perzijsko, pandàbsko, rusko, srbsko, tajsko, tamilsko, telugujsko, tibetansko, ujgursko in urdujsko. Konverzijske tabele so pripravljene za {e 19 zaenkrat {e nestandardiziranih nelatini~nih pisav. Poseben problem predstavlja arab{~ina, eden od {estih uradnih jezikov OZN. Ker se arabske deèle ne uspejo dogovoriti za enotno na~elo latinizacije, frankofonske arabske dràve (v glavnem na severu in severozahodu Afrike) na eni strani in anglofonske arabske dràve (v glavnem na Blìnjem in Srednjem vzhodu) na drugi uporabljajo dva kar precej razli~na trasliteracijska klju~a. Tako kot transkripcija ima tudi transliteracija prednosti in pomanjkljivosti. Njena glavna prednost je povratnost, kar ji zagotavlja poloàj znanstvenega orodja. 89 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 90 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Poglejmo primer: ker se foneti~ni ekvivalent ruske ~rke x v angle{~ini zapi{e kot znak ch, v polj{~ini cz, franco{~ini tcs, nem{~ini tsch itd., ki pa niso povratni, so se v nekdanji Sovjetski zvezi odlo~ili za transliteracijo v latini~no pisavo v obliki ~rke ~, ki jo je mogo~e ne glede na vrsto pisave brez teàv znova zapisati v izvorni obliki x. Dolo~ena kartografska ustanova iz na primer dràve z nelatini~no pisavo lahko s postopkom transliteracije izdaja zemljevide za bralce iz vseh jezikovnih okolij, kjer uporabljajo latini~no pisavo v eni sami razli~ici, ne da bi ji bilo pri tem treba spreminjati ~rkopis toponimov; poskrbeti mora le za prevode legende s topografskimi znaki in z morebitnimi drugimi informacijami. Glavna pomanjkljivost transliteracijskih postopkov je dejstvo, da diakriti~na znamenja in posebne ~rke v ciljnih pisavah pogosto nimajo nobenega prepoznavnega glasovnega pomena, zato je transliteracijski klju~ potreben za vsak jezik, ki uporablja dolo~eno ciljno pisavo. To pa je {e vedno izvedljivo hitreje in ceneje kot za tisk pripraviti in natisniti raznovrstnim jezikovnim razli~icam prilagojena zemljepisna imena. Pri nas je (bila) transliteracijska metoda zaradi prej trdno zakoreninjene tran-skripcijske prakse in odstopanja od ~rkovnega sistema slovenske latinice odtujevalna, za vsakdanjo rabo mote~a, saj se z njo slovanska imena (po nepotrebnem) potuj~uje. Zato smo se na primer dolgo izogibali opu{~ajev, ki so nadome{~ali ruski jer, pa tudi pre~rkovane ~rke y ter {e nekaterih drugih glasovnih in ~rkovnih posebnosti. To dokazujejo starej{i atlasi, kjer so bila ruska zemljepisna imena bodisi transkribirana bodisi le deloma pre~rkovana. Za zadnje so bile krive tudi neustrezne tujejezi~ne predloge, ki jih zaradi mnoìce imen in posledi~no prevelikih stro{kov, pa tudi pomanjkanja ~asa ali nestrinjanja uredni{tev izvirne izdaje, ni bilo mogo~e popraviti v pravilno obliko. Lep primer tak{nega polovi~arstva je Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), kjer se v poglavju O pisavi zemljepisnih imen na strani 280 pri pojasnilih za imena iz ruske cirilice tako reko~ »iz petnih ìl« vle~ejo opravi~ila za odstopanje od ustrezno tran-sliteriranih zapisov. Ker je bila za uredni{ko ekipo, ki je v pripravo atlasa vloìla veliko energije, tak{na pomanjkljivost hudo mote~a, ji jo je v posodobljeni izdaji atlasa, imenovani Veliki atlas sveta (DZS 1996), uspelo odpraviti. Problemati~ni pa so ostali zapisi zemljepisnih imen v srednjeazijskih dràvah nekdanje Sovjetske zveze, kjer so {e vedno navedena ruska imena, ki pa, spet nova pomanjkljivost, niso bila popravljena. Nekatere, nikakor pa ne vse nedoslednosti zapisov originalnih imen na zemljevidih dràv, naslednic nekdanje Sovjetske zveze, so odpravljene {ele v novej{ih atlasih (Atlas sveta 2000 – Mladinska knjiga 1997, Druìnski atlas sveta – Slovenska knjiga 2001, Veliki atlas sveta – DZS 2005). Z vidika klasifikacije zemljepisnih imen se odpira pomembno na~elno vpra{a- nje, ali se zaradi pre~rkovanja endonimi spremenijo v eksonime. Estonec Peter Päll se je na posvetovanju GeoNames 2000 v Frankfurtu na Majni prepri~ljivo opredelil proti tak{ni mònosti, saj naj bi kot rezultat uporabe znanstvenega latinizacijskega klju~a pri prevedbi nelatini~no zapisanega endonima nastal verodostojen posnetek 90 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 91 GEORITEM 2 originala v druga~ni legitimni obliki (Päll 2000). Temu pritrjuje Woodman, ko navaja (Woodman 2003a, 4), da ni v OZN uradno potrjen noben latinizacijski klju~. V uporabi so tako BGN/PCGN (United States Board on Geographical Names/Permanent Committee on Geographical Names for British Official Use) ali ameri{ko-britanski klju~, francoski klju~, nem{ki klju~ in drugi. Zato sta obe pre~rkovani obliki zapisa imena upravnega sredi{~a ^e~enije Groznyj in Groznyy (poslovenjeno Grozni) endonima, ~eprav sta nastali na podlagi dveh razli~nih, a znanstvenih latinizacijskih klju~ev. To na~eloma velja tudi za transliteracijo zemljepisnih imen iz latini~nih pisav v druge pisave. Vendar Woodman dodaja, da je temu tako le dotlej, dokler lahko ~rkovno prevajanje zvesto sledi ~rkovni podobi endonima. Kadar temu ni tako, vsako tuje zemljepisno ime v kitajskih, ruskih ali drugih nelatini~nih atlasih postane eksonim, kar je pravzaprav nezaèlena posledica transliteracije. 5 Standardizacijska telesa OZN Zaradi hotenj po ve~ji u~inkovitosti komunikacij so se Zdruèni narodi è kma- lu po 2. svetovni vojni lotili sistemati~nega re{evanja te problematike, znotraj katere imajo pomembno vlogo tudi zemljepisna imena. Sprva je bilo organizirano v okviru Ekonomskega in socialnega sveta OZN, na kratko ECOSOC (Economic and Social Council). Sploh prvi dokument OZN v zvezi z zemljepisnimi imeni ima naslov Nomen-klatura geografskih obmo~ij za statisti~ne namene (OZN 1948). Leto pozneje je bilo v Lake Successu v ameri{ki zvezni dràvi New York {e strokovno sre~anje o geografski nomenklaturi za potrebe mednarodne standardizacije. Na njem so ustanovili kartografski urad sekretariata Zdruènih narodov. (Kadmon 2000, 233). O poeno- tenju pisanja zemljepisnih imen in metodah pre~rkovanja se je prvi~ razpravljalo leta 1955 na regionalni kartografski konferenci za obmo~je Azije in Tihega oceana. Na njej je bila dana pobuda za ustanovitev delovnega telesa pod okriljem OZN, ki naj bi poskrbelo za izdelavo univerzalne foneti~ne pisave in pre~rkovalne metode za vse svetovne pisave (medmrèje 9). Od takrat je standardizacija zemljepisnih imen imperativ na mednarodni ravni. Njen cilj je najve~je mòno poenotenje pisnih oblik vseh zemljepisnih imen na sve-tu, kar naj bi se doseglo z nacionalnimi standardizacijami, upo{tevaje mednarodne dogovore, vklju~no z izdelavo ~im bolj popolnih transliteracijskih klju~ev med razli~nimi sistemi pisave. ^e se zemljepisna imena uporabljajo v standardizirani obliki, u~inkovito prispevajo tako k doma~i kot mednarodni komunikaciji. Ko je Slovenija leta 1992 vstopila v Organizacijo zdruènih narodov, se je obve- zala, da bo spo{tovala tudi resolucije OZN o zemljepisnih imenih, saj se lahko le tako zagotovi usklajenost na{ih prizadevanj z mednarodnimi usmeritvami. Te dràvam ~lanicam priporo~ajo, naj v vsakdanji rabi, pa tudi na splo{nih zemljevidih, kakr{ni 91 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 92 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik konference UNGEGN Zdruènih narodov (Skupina izvedencev o standardizaciji Zdruènih narodov za zemljepisnih imen zemljepisna imena) (doslej 8 zasedanj) (doslej 23 zasedanj) delovne skupine regionalne nacionalne UNGEGN-a jezikovno-zemljepisne komisije za delovne skupine (trenutno deluje standardizacijo 10 skupin) (trenutno deluje 22 skupin) zemljepisnih imen Delovna skupina Skupina za vzhodni Komisija za standardizacijo za eksonime del srednje Evrope in zemljepisnih imen jugovzhodno Evropo Vlade Republike Slovenije (ustanovljena leta 2002) (doslej 18 sre~anj) (ustanovljena leta 1986) Slika 7: Strokovna telesa za obravnavo zemljepisnih imen. prevladujejo v atlasih sveta, uporabljajo originalno zapisana oziroma po mednarodnih standardih pre~rkovana zemljepisna imena in le izjemoma podoma~ena. To pomeni, da bi bilo dobro razmisliti o vsaj delni prilagoditvi pravopisnih pravil na ravni prevzemanja in podoma~evanja tujih zemljepisnih imen. Tako reko~ obvezujo~e pa nas zavezujejo k njihovi standardizaciji. 5.1 Konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen (UNCSGN) Aprila 1959 je ECOSOC sprejel resolucijo 715A (XXVII), ki je generalnega sekre- tarja OZN pozvala, naj spodbudi ustanavljanje imenoslovnih organov v tistih dràvah, ki teh teles {e niso imele (medmrèje 10; takih je bila velika ve~ina, opomba Kladnik), naj poskrbi za pripravo in raz{irjanje gradiv o zemljepisnih imenih, zlasti nacionalnih imenikov, vzpostavi manj{o skupino strokovnjakov za svetovanje pri nacionalnih standardizacijah in skli~e mednarodno konferenco o zemljepisnih imenih. Tako je bila resolucija 715A (XXVII) temelj za vse nadaljnje delovanje na podro~ju zemljepisnih imen. Na njeni podlagi so è avgusta 1964 sklicali prvo konferenco 92 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 93 GEORITEM 2 Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in ustanovili UNGEGN (Kad- mon 2000, 234). Prva konferenca je bila izvedena v pala~i Zdruènih narodov v @enevi septem- bra 1967. Udeleìlo se je je 111 delegatov in opazovalcev iz 54 dràv (Kadmon 2000, 234). Njena najpomembnej{a dosèka sta bili priporo~ili ECOSOC-u, naj spremeni UNGEGN iz prilònostnega v stalno telo, in spodbudi ustanavljanje regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin. Pozneje so bile organizirane {e konference v Londonu (leta 1972), Atenah (leta 1977), znova v @enevi (leta 1982), Montréalu (leta 1987), New Yorku (v letih 1992 in 1998; slednja bi morala biti v Teheranu) in Berlinu (leta 2002). Na njih je bilo sprejetih 184 resolucij (Radovan, Oroèn Adami~ 1999). Konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki se orga- nizirajo v priblìno petletnih ciklih, so najvi{ja raven mednarodne organiziranosti na podro~ju standardizacije zemljepisnih imen. Konference in njene nìje organiza-cijske strukture delujejo po tehle na~elih (Horn þanský 1992a, 122): • dogovori o neproceduralnih vpra{anjih naj bodo doseèni s konsenzom in ne z glasovanjem, • resolucije konferenc in sklepi nìjih organizacijskih struktur imajo status priporo~il, • vpra{anja, ki posegajo v nacionalno suverenost, niso predmet obravnave, • subjekti standardizacije naj upo{tevajo resolucije OZN in naslednja izhodi{~a: – standardizacija zemljepisnih imen naj bo izvedena glede na znanstvena spozna- nja o jezikovnih zakonitostih in razvoj tehni~nih sredstev za vzpostavljanje baz toponimskih podatkov, – mednarodna standardizacija naj izhaja iz nacionalnih standardizacij. Glavne naloge konferenc so: • priprava in sprejemanje temeljnih na~el in metod za re{evanje problemov standardizacije zemljepisnih imen na nacionalni in mednarodni ravni, • spremljanje informacij o prizadevanjih za standardizacijo zemljepisnih imen in njihovo raz{irjanje med ~lanice OZN, • izmenjava izku{enj na podro~ju standardizacije zemljepisnih imen na nacionalni ravni, • zagotavljanje znanstvene in tehni~ne pomo~i deèlam v razvoju na podro~ju nacionalne standardizacije zemljepisnih imen. Na zasedanjih konferenc je delo razdeljeno med tri odbore, ki jim lahko prisos- tvujejo vsi udeleènci (Kadmon 2000, 237): • odbor Nacionalni programi se ukvarja z vsemi vidiki nacionalne standardizacije; • odbor Tehni~ni programi se ukvarja predvsem z zadevami okrog avtomatizacije in digitalizacije toponimskih podatkovnih baz; • odbor Mednarodni programi se ukvarja z zemljepisnimi imeni zunaj suverenosti posameznih dràv, vklju~no z imeni na Antarktiki, s prevedbenimi postopki pisav, {e zlasti z latinizacijo, ter z vpra{anji toponimskega izobraèvanja, mednarodne tehni~ne pomo~i in izmenjave informacij. 93 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 94 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Konference se kon~ajo s sprejemanjem resolucij, ki niso obvezujo~e, ampak jih je treba razumeti kot trdna priporo~ila. (Raper 1996). Medtem ko je bilo na prvih konferencah v povpre~ju sprejeto okrog 30 resolucij, se je na zadnjih treh njohovo povpre~no {tevilo prepolovilo. Resolucije se izdajajo v dokumentih Resolucije, sprejete na Konferencah zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen (Resolutions adopted at the United Nations Conferences on the Standardization of Geographical Names, na primer 1997 in 2004). Za slovenski prevod je poskrbela Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije s publikacijo Resolucije OZN o zemljepisnih imenih (Radovan, Oroèn Adami~ 1999). Konference postavljajo tudi okvire za delovanje UNGEGN-a, saj za specifi~ne vidi-ke standardizacije zemljepisnih imen predlagajo ustanavljanje delovnih skupin. Poro~ila vsake konference izidejo v dveh delih. V prvem z naslovom Poro~ilo konference so povzetek dela konference, vsebine sprejetih resolucij, seznam udeleèncev in proceduralne zadeve, v drugem z naslovom Tehni~ni prispevki pa so objavljena besedila vseh pripravljenih ~lankov. Prebiranje tehni~nih prispevkov je lahko zelo zanimivo, saj verodostojno odraà duh in temeljne usmeritve dolo~enega ~asa na podro~ju obravnave zemljepisnih imen, v katerem je bila posamezna konferenca organizirana (Kadmon 2000, 235). 5.2 Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN) Medtem ko konference Zdruènih narodov predstavljajo formalni okvir za stan- dardizacijo zemljepisnih imen, dejansko delo opravijo skupine strokovnjakov, zdruène v Skupini izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena, na kratko UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names). Ta posve- tovalni organ je eno od sedmih stalnih strokovnih teles Ekonomskega in socialnega sveta (ECOSOC). Ustanovljen je bil zaradi potreb po standardizaciji zemljepisnih imen na mednarodni in nacionalni ravni. S svojo razvejeno dejavnostjo in u~inkovitost-jo je najbolj avtoritativen organ, ki se ukvarja z zemljepisnimi imeni (Raper 1996, 1). Med dvema konferencama se obi~ajno sre~a {tirikrat, prvi~ takoj po njej, zadnji~ neposredno pred novo konferenco. Kot è re~eno, je ECOSOC aprila 1959 pozval generalnega sekretarja, naj za spod- buditev nacionalnih standardizacij zemljepisnih imen ustanovi majhno skupino strokovnjakov, izbranih glede na geografsko porazdelitev in pripadnost razli~nim jezikovnim skupinam. Nastala je {est~lanska skupina, ki se je pod predsedstvom Ameri~anke Meredith F. Burill prvi~ sestala junija 1960 v New Yorku (Kadmon 2000, 239–240). Resolucija {t. 1 prve konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen ECOSOC-u priporo~a ustanovitev stalnega odbora za zemljepisna imena z nalogo, da njegovi strokovnjaki zagotovijo u~inkovito koordinacijo in trajno izobraèvanje na nacionalni ravni za pospe{itev standardizacije zemljepisnih imen, 94 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 95 GEORITEM 2 ustanavljanje regionalnih skupin in spodbuditev njihovega delovanja. To priporo- ~ilo je leta 1972 potrdila resolucija {t. 3 druge konference, ki je predlagala, naj bo uradno ime skupine United Nations Group of Experts on Geographical Names, kar je bilo sprejeto dve leti pozneje. Zdruèni narodi financirajo le delovanje sekretariata, delo vseh drugih strokovnjakov iz 22 regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin in delovnih skupin pa je prostovoljno, s tem, da njihove potne stro{ke in stro{ke za udelèbo na posvetovanjih krijejo mati~ne dràve. Kot poglavitne prednosti ustrezne rabe zemljepisnih imen na lokalni, nacional- ni in mednarodni ravni se najve~krat navajajo pozitivni u~inki v trgovini, denarni{tvu, pri popisih prebivalstva, v statisti~nih slùbah, pri vodenju nepremi~ninskih in katastrskih evidenc, v urbanisti~nem in prostorskem na~rtovanju, pri upravljanju z okoljem, zagotavljanju sonaravnega razvoja, varovanju naravne in kulturne dedi{~ine, prepre- ~evanju naravnih in drugih nesre~, odstranjevanju njihovih posledic in zagotavljanju pomo~i prizadetim, v varnostni strategiji na kriznih obmo~jih in pri mirovnih ope-racijah, pri izvajanju iskalnih in re{evalnih akcij, izdelovanju zemljevidov in atlasov, avtomatski navigaciji, v turizmu, prometu, vklju~no s po{tno slùbo in posredovanjem informacij. Med najpomembnej{imi nalogami UNGEGN-a so (Horn þanský 1992a, 123; Kadmon 2000, 240): • zagotavljanje podpore meddràvnemu sodelovanju na podro~ju standardizacije zemljepisnih imen, • koordinacija meddràvnega sodelovanja, • izvedba konkretnih nalog, povezanih s konferencami o standardizaciji zemljepisnih imen, • skrb za kontinuirano delo med posameznimi konferencami, • koordinacija z Zdruènimi narodi, • zagotavljanje strokovne pomo~i pri uveljavljanju sprejetih resolucij, • ustanavljanje regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin, tudi zaradi pospe{itve standardizacijskih prizadevanj na nacionalni ravni, • koordinacija delovanja regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin, • zagotavljanje strokovnega sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo (tudi) z zemljepisnimi imeni, • zbiranje informacij o standardizaciji zemljepisnih imen, • zbiranje in recenziranje imenikov ter drugih toponimskih publikacij, • svetovanje posameznim ~lanicam, • dolo~anje na~el za mednarodno standardizacijo, • zagotavljanje znanstvene in tehni~ne pomo~i dràvam v razvoju z namenom usta- navljanja nacionalnih imenoslovnih organov, • {irjenje informacij, spoznaj in dosèkov v vseh razpolòljivih medijih. Na prvi konferenci v @enevi je bila sprejeta tudi pomembna resolucija {t. 4. Iz njenih podnaslovov Nacionalni organi za zemljepisna imena, Zbiranje zemljepisnih 95 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 96 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik imen, Na~ela obravnave zemljepisnih imen, Ve~jezi~na obmo~ja in Nacionalni ime- niki je mogo~e razbrati temeljne vsebinske okvirje, ki naj bi zagotavljali uspe{no delo nacionalnih odborov in njihovo tesnej{e regionalno povezovanje. Doslej se je UNGEGN sestal na dveh sre~anjih in 23 zasedanjih (preglednica 3). Preglednica 3: Dozdaj{nja zasedanja UNGEGN-a (medmrèje 11). zasedanje kraj leto datum 1. sre~anje New York 1960 20. junij do 1. julij 2. sre~anje New York 1966 21. marec do 1. april 1. zasedanje New York 1967 22. september 2. zasedanje New York 1970 10. do 20. marec 3. zasedanje New York 1971 2. do 12. februar 4. zasedanje London 1972 9. maj do 1. junij 5. zasedanje New York 1973 5. do 16. marec 6. zasedanje New York 1975 5. do 26. marec 7. zasedanje Atene 1977 16. avgust do 8. september 8. zasedanje New York 1979 26. februar do 9. marec 9. zasedanje New York 1981 17. do 27. februar 10. zasedanje @eneva 1982 23. avgust do 15. september 11. zasedanje @eneva 1984 15. do 23. oktober 12. zasedanje @eneva 1986 29. september do 7. oktober 13. zasedanje Montréal 1987 17. do 31. avgust 14. zasedanje @eneva 1989 17. do 26. maj 15. zasedanje @eneva 1991 11. do 19. november 16. zasedanje New York 1992 24. avgust do 4. september 17. zasedanje New York 1994 13. do 24. junij 18. zasedanje @eneva 1996 12. do 23. avgust 19. zasedanje New York 1998 12. do 23. januar 20. zasedanje New York 2000 17. do 28. januar 21. zasedanje Berlin 2002 26. avgust do 6. september 22. zasedanje New York 2004 20. do 29. april 23. zasedanje Dunaj 2006 28. marec do 4. april Eno od temeljnih izhodi{~ UNGEGN-a je, da pisanje tujih zemljepisnih imen ni zgolj jezikovno vpra{anje, saj je ustrezna raba pravilnih zemljepisnih imen bistvena sestavina u~inkovitih mednarodnih komunikacij. Obenem spodbuja drùbeno-gos-podarski razvoj, ohranja kulturno identiteto ter nacionalno infrastrukturo. Bistvo tega pristopa je, da vsaka dràva pripravi standardiziran seznam zemljepisnih imen, 96 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 97 GEORITEM 2 zapisan v obliki, v kakr{ni naj bi se uporabljala v mednarodnih komunikacijah in drugih pisavah, drugi pa zapise teh imen prevzamejo v tej (izvirni) obliki in jih preobliku-jejo zgolj v skladu s slovni~nimi pravili, ne pa spreminjajo s transkripcijo, morebitno prirejeno transliteracijo ali (pomenskim) prevajanjem (Natek K. 2005). UNGEGN je namre~ è na drugem zasedanju spoznal, da mednarodna abeceda ni izvedljiva in naj bodo podlaga za mednarodno standardizacijo standardizirana imena na nacionalni ravni (Kadmon 2000, 234). S tak{nim pristopom je mogo~e priti do optimalnih re{itev, saj lahko le doma~i strokovnjaki najdejo najprimernej{e re{itve za svoj materni jezik. Ena od glavnih nalog UNGEGN-a je vzpostavitev standardiziranega latinizacij- skega klju~a za pre~rkovanje iz nelatini~nih pisav v latini~no. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina. Na~eloma naj bi bil sistem pre~rkovanja kar najbolj preprost, enostaven za uporabo in prijazen do uporabnika, torej naj bi bila latini~na oblika zapisa kar najbolj enostavna za zapisovanje, izgovorjavo ter elektron-sko hranjenje in obdelavo. Delo temelji na dveh glavnih na~elih: po prvem naj se za vsako pisavo pripravi en sam latinizacijski klju~, pri drugem je izpostavljeno na~elo donacije, s katerem ima posamezna dràva pravico razviti in predlagati tak latinizacijski klju~, kakr{en ji najbolj odgovarja. Kon~no besedo o latinizacijskih klju~ih imajo konference Zdruènih narodov; ko je dolo~en latinizacijski klju~ sprejet z resolucijo, postane standard OZN. Od leta 1967 je bilo sprejeto 28 latinizacijskih klju~ev, vendar se nekateri {e vedno ne uporabljajo. @e od za~etka delovanja UNGEGN-a je bila ena izmed temeljnih nalog izdelava enotne toponimske terminologije, s katero naj bi se olaj{ala medsebojna komunikacija. Zaradi premajhne poenotenosti nekaterih definicij, premalo natan~nih razlag, odsotnosti nekaterih izrazov, pomanjkanja konkretnih primerov in dejstva, da so bile definicije povsem prilagojene »zahodnja{kim« jezikom, je bilo na {esti konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1992 sklenjeno, naj se pripravi izpopolnjen ve~jezi~ni Slovar toponimske terminologije, ki naj ga ~lani delovne skupine za terminologijo sproti dopolnjujejo. Zadnji {estjezi~ni toponimski slovar s 375 po abecedi razvr{~enimi izto~nicami je iz{el leta 2002; pozneje je bil natisnjen v {e 20 jezikih. Zaradi sporazumno dogovorjenega poenotenja izrazov je slovar è sam po sebi dober primer standardiziranega dokumenta. Njegova slovenska razli~ica je iz{la è decembra 1995, zato bi jo bilo treba posodobiti in vsebinsko bolj poenotiti z mednarodno predlogo. Vendar slovar sam po sebi {e ne zagotavlja uspe{nega prenosa rezultatov stan- dardizacij v prakso. Tudi ~e so na voljo podrobni seznami standardiziranih imen, je na nacionalni ravni treba poskrbeti za dodatne informacije, ki urednikom zemljevidov, imenikov in drugih geografskih publikacij v tujih dràvah omogo~ajo uspe{no delo. Uredniki atlasov morajo imeti za posamezne dràve na razpolago natan~ne informacije o na~elih, pravilih in predpisih rabe zemljepisnih imen in morebitne njihove 97 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 98 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik standardizacije. Tako je na primer pri zapisu imen v nekaterih atlasih ob~noimenska sestavina izpu{~ena, v drugih pa ne, zato je nujno natan~no poznavanje uporabljenega na~ina. Zna~ilni primeri so imena Río Ebro oziroma Ebro, Isle of Skye oziroma Skye, Mount Tongariro oziroma Tongariro (Kadmon 2000, 200). Prav tako je na primer treba poznati jezikovno sestavo, zna~ilnosti jezikov, pravila zapisovanja imen in morebitna prevedbena na~ela. V resoluciji {t. 4 ~etrte konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemlje- pisnih imen leta 1982 v @enevi je zapisano, da se je pojavila potreba po mednarodni izmenjavi informacij o glavnih dejstvih in dosèkih nacionalnih standardizacij zemljepisnih imen. Nacionalnim imenoslovnim organom oziroma standardizacijskim telesom je bilo priporo~eno, da za urednike zemljevidov in drugih publikacij v tujini publicirajo in po potrebi vzdrùjejo toponimska navodila, ki naj jim omogo~ajo pravilno razumevanje vseh zemljepisnih imen v dràvah, ki ta navodila pripravlja-jo, za natan~no interpretacijo vsebine zemljevidov pa so lahko koristna tudi vsem drugim uporabnikom. Leta 1991 je bila ustanovljena delovna skupina za toponimsko terminologijo in mnoge dràve so toponimska navodila kaj kmalu pripravile. Nekatere so jih izdale kot posebne publikacije v mati~nih dràvah, spet druge so jih posredovale kot dokumente za gradiva konferenc Zdruènih narodov. Med na{imi sosednjimi dràvami je Italija pripravila posebno publikacijo (Toniolo, Pampalo- ni 1998), ki je iz{la v okviru sedme konference Zdruènih narodov, Avstrija pa je pripravila navzven manj ugleden tipkopis (Breu, Back, Desoye, Hausner 1996). V obeh so predstavljene tudi glavne zna~ilnosti zapisovanja zemljepisnih imen v sloven{~ini. Natan~na vsebina toponimskih navodil ni dolo~ena; podan je le vsebinski okvir. Posameznim dràvam in standardizacijskim telesom je prepu{~eno, da natan~no vse- bino definirajo same skladno s svojimi specifi~nimi potrebami na eni strani in specifi~nimi razmerami na drugi. Na~elno naj bi toponimska navodila vsebovala naslednje informacije (Kadmon 2000, 202–203): • v ve~jezi~nih dràvah pravni status vseh jezikov, ki so v uporabi (dràvni jezik, manj- {inski jeziki, doma~inski jeziki); • pravni status zemljepisnih imen, vklju~no z morebitno hierarhi~no delitvijo na uradna, standardizirana in druga imena ter imena v jeziku ve~inskega naroda, manj- {inskih in doma~inskh jezikih; • pisave z navedbo vseh ~rk ali v dràvah z nefoneti~nimi pisavami silabarje in slikovne znake, vklju~no z prevedbenimi tabelami oziroma klju~i za pre~rkovanje iz ene pisave v drugo; • za nelatini~ne pisave latinizacijske klju~e ali prevedbene tabele; • pravila pisanja zemljepisnih imen, ki opredeljujejo rabo velike in male za~etnice, okraj{av ter morebitno rabo diakriti~nih znamenj in vezajev; • navodila za izgovorjavo, ki navajajo izreko posameznih ~rk in morebitnih diakriti~nih znamenj, kar omogo~a pravilno ali vsaj priblìno predstavo o govorni podobi 98 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 99 GEORITEM 2 imen v izvornem jeziku, to pa je posebna vrednota za ljudi, ki tega jezika ne obvla-dajo; • razmerja med jeziki in nare~ji; navedbe posebnosti razli~nih nare~ij; • prostorska razporeditev jezikov in/ali nare~ij; • navedbo imenoslovnih (dràvnih in regionalnih) organov in njihovega pravnega statusa; • vire gradiva, uporabljenega pri standardizaciji zemljepisnih imen, vklju~no z informacijami o zanesljivosti razli~nih virov; • slovar ob~nih imen kot sestavnih delov zemljepisnih imen; • seznam okraj{av pri zapisovanju zemljepisnih imen; • seznam izjem oziroma odstopanj od ustaljenih pravil; • seznam eksonimov, ki jih v drugih dràvah uporabljajo namesto doma~ih imen ali ob njih; • tipografske zna~ilnosti za zapisovanje dolo~enih tipov zemljepisnih imen na zemljevidih v razli~nih merilih; • smernice za generalizacijo zemljepisnih imen na zemljevidih, na primer njihov izbor glede na tip imen in zmanj{evanje merila zemljevidov; • druge pomembne informacije, zlasti tiste, ki izhajajo iz specifi~nih geografskih ali/in jezikovnih razmer. Slovenija je è leta 1995 izdala slovensko in angle{ko razli~ico toponimskih navodil v posebnih publikacijah (Radovan 1995a, Radovan 1995b). Razdeljeni sta je na poglavja Prebivalstvo, Uradni jeziki, Slovenska abeceda, Slovenska nare~ja, Pravila pisanja zemljepisnih imen, Imenoslovni organi in standardizacija zemljepisnih imen, Toponimski viri, Slovar ob~nih imen in opisnih oznak na kartah, Okraj{ave na kartah in Administrativna razdelitev Slovenije na ob~ine. Predstavljata tudi nekaj glavnih zna~ilnosti zapisovanja italijanskih in madàrskih zemljepisnih imen. Glavno besedo pri {irjenju informacij o prednostih poenotene rabe zemljepisnih imen ter razvijanju potrebnih programskih orodij in strojne opreme imajo geogra-fi, jezikoslovci, kartografi in prostorski na~rtovalci. V zadnjih letih se je zelo izbolj{ala dostopnost nacionalnih podatkovnih baz na medmrèju. Na doma~i strani UNGEGN-a (medmrèje 10) so poleg splo{nih informacij tudi {tevilne informacije o delovnih skupinah, regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupinah, komisijah za zemljepisna imena na nacionalni ravni ter naveza-ve na najrazli~nej{e dokumente in druge mednarodne organizacije, ki se pri svojem delovanju ukvarjajo tudi z zemljepisnimi imeni, na primer na Mednarodno geografsko zvezo (IGU – International Geographical Union), Mednarodni svet za onomasti~ne znanosti (ICOS – International Council of Onomastic Sciences), Mednarodno kartografsko zvezo (ICA – International Cartographic Association), Mednarodno zdruènje za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (ISPRS – International Society of Photo-grammetry and Remote Sensing), Mednarodno zvezo geometrov (FIG – Fedération 99 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 100 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik International de Géomètres), Mednarodno zvezo za geodezijo in kartiranje (IUSM – International Union for Surveys and Mapping), Mednarodno organizacijo za stan- dardizacijo (IOS – International Organization for Standardization), Mednarodno hidrografsko organizacijo (IHO – International Hydrographic Organization), Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo (ICAO – International Civil Aviation Organization), Mednarodno astronomsko zvezo (IAU – Inetrnational Astronomi-cal Union), Mednarodno po{tno zvezo (UPU – Universal Postal Union), Svetovno meteorolo{ko organizacijo (WMO – World Meteorological Organization) in dru- ge, ki bodisi same podeljujejo zemljepisna imena bodisi uporabljajo podatkovne baze UNGEGN-a. Nekatere organizacije na konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in druga zasedanja UNGEGN-a po{iljajo opazovalce (Kadmon 2000, 229). 5.3 Delovne skupine Zaradi potreb po poglobljeni obravnavi nekaterih tematskih podro~ij zemljepisnih imen se z resolucijami konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen pod okriljem UNGEGN-a ustanavljajo delovne skupine. Ko dolo~ena delovna skupina zaklju~i svoje delo, se razpusti, ko pa se pojavijo novi vidiki, potrebni podrobne strokovne obravnave, se lahko na novo ustanovi. Tako sta na primer è pre-nehali obstojati Delovna skupina za podmorska in morska imena (njena dejavnost je bila prenesena na Mednarodno hidrografsko organizacijo) ter Delovna skupina za zunajzemeljska topografska imena, na novo pa so bile ustanovljene Delovna skupina za izgovorjavo, Delovna skupina za uveljavljanje doma~inskih zemljepisnih imen in imen v jezikih narodnih manj{in ter Delovna skupina za eksonime. Kljub odmiranju posameznih delovnih skupin se njihovo {tevilo zaradi ~edalje ve~je razvejenosti obravnavanih tematik postopno pove~uje. V nadaljevanju je navedenih vseh deset trenutno delujo~ih delovnih skupin s kratkimi orisi njihovega delovanja (medmrèje 12). Delovna skupina za imena dràv (angle{ko Working Group on Country Names). Leta 1992 ustanovljena delovna skupina se trenutno ukvarja zlasti s posodabljanjem in izpopolnjevanjem lokalnih uradnih oblik imen, pripravo seznamov v drugih uradnih jezikih OZN ter primerjavo obstoje~ih seznamov imen dràv z namenom odkriti morebitne razlike, in, kjer je to mogo~e, neskladja odpraviti. Zadnji sestanek delovne skupine je bil maja 2001 v Londonu. Seznam imen dràv in z njim povezanih prakti~nih informacij je dostopen na elektronskem naslovu http://www.un.org/Depts/Cartographic/ english/geoinfo/geoname.pdf. Delovna skupina za toponimske podatkovne baze in imenike (angle{ko Working Group on Toponymic Data Files nad Gazetteers). V sedanji obliki je bila ustanovljena na 19. zasedanju UNGEGN-a leta 1998 v New Yorku. Trenutno se ukvarja zlasti z vzdrèvanjem, pregledovanjem in popravljanjem poro~ila o zamenjavi formatov 100 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 101 GEORITEM 2 toponimskih podatkovnih baz in standardov, vzdrèvanjem povezav z Mednarod- no organizacijo za standardizacijo zaradi razvijanja standardov za izmenjavo toponimskih informacij, pospe{evanjem implementacije prakti~nih programov in izmenjave toponimskih podatkovnih baz ter organizacijo in vodenjem delavnic o izmenjavi toponimskih podatkovnih baz. Zadnja sestanka delovne skupine sta bila aprila 2001 v Ljubljani in v okviru 8. konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 v Berlinu. Elektronski naslov delovne skupine je http://www.zrc-sazu.si/ungegn. Delovna skupina za toponimsko terminologijo (angle{ko Working Group on Toponymic Terminology). Glavna naloga leta 1991 ustanovljene delovne skupine je izpopolnitev slovarja toponimske terminologije. Delo je bilo kon~ano in besedilo v {estih jezikih so zaloìli Zdruèni narodi. Leta 2002 je bil izdan tudi Slovar izrazov o standardizaciji zemljepisnih imen. Zadnje sre~anje delovne skupine je bilo v okviru 8. konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 v Berlinu. Kljub natisu obeh slovarjev delovna skupina nadaljuje z delom in si prizadeva vklju~iti nekaj dodatnih izto~nic. Slovar izrazov o standardizaciji zemljepisnih imen je v pdf. formatu dostopen na naslovu http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ glossary/pdf. Delovna skupina za zalòni{tvo in sklade (angle{ko Working Group on Publicity and Funding). Glavne naloge leta 1992 ustanovljene delovne skupine so izbolj{ati prepoznavnost in odmevnost dejavnosti UNGEGN-a ter zagotavljanje dodatnih virov financiranja za publikacije in raz{irjanje gradiv, pomembnih za napredek pri standardizaciji zemljepisnih imen, delovanje administracije, potrebne za uspe{no vodenje te~ajev za u~inkovitej{e delo na podro~ju standardizacije, ustanavljanje novih standardizacijskih organov in udelèbo delegatov na zasedanjih in v drugih dejavnostih UNGEGN-a. Leta 1999 je v Avstraliji iz{la knjiìca Skladna raba naselbinskih imen (Consistent Use of Place Names), ki so jo leto pozneje izdali Zdruèni narodi v vseh {estih delovnih jezikih OZN. V pdf. formatu je dostopna na naslovu http://unstats. un.org/unsd/geoinfo/ungegnbrochure.htm. Trenutno delovna skupina pripravlja pri-ro~nika o zemljepisnih imenih in tehni~nih dokumentih, ki vklju~ujeta gradiva o latinizacijskih klju~ih, formatih in standardih za izmenjavo podatkovnih baz ter imena dràv v jeziku ali jezikih posameznih dràv. Zadolèna je tudi za vzdrèvanje in razvoj spletne strani UNGEGN-a in publiciranje UNGEGN-ovega informativne-ga biltena. Delovna skupina za latinizacijo (angle{ko Working Group on Romanization Systems). Glavna naloga te delovne skupine je obravnava in dodovorno vzpostavljanje enotnega latinizacijskega klju~a. Izvaja se na podlagi posameznih latinizacijskih klju~ev, pripravljenih za pripadajo~a zemljepisna imena po na~elu darovanja s strani dràv, ki uporabljajo nelatini~ne pisave. To zahtevno delo je zamudno tudi zaradi potrebnih tehni~nih konzultacij med posameznimi delovnimi skupinami, ki so hkrati 101 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 102 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik njegove predlagateljice in potencialne uporabnice. Posamezne dràve po{iljajo na zasedanja konferenc nove in nove predloge latinizacijskih klju~ev. Ko se jih z resolucijami sprejme, postanejo standardi Zdruènih narodov. Zadnji sestanek delovne skupine je bil oktobra 2006 v Talinu. Delovna skupina ima svojo spletno stran http://www.eki.ee/wgrs. Na njej so v pdf. formatu dostopni latinizacijski klju~i za 45 jezikov. Delovna skupina za toponimske te~aje (angle{ko Working Group on Training Courses in Toponimy). Delovna skupina zbira informacije s svetovalnih toponimskih te~ajev in, ~e je treba, sodeluje pri njihovem na~rtovanju. Najnovej{i program je bil predstavljen na 8. konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 v Berlinu. Leta 2004 sta bila izvedena te~aja v Mozambiku, Avstraliji in Domi-nikanski republiki, leta 2005 v Indoneziji in Panami, leta 2006 pa v Avstriji, ^ilu in ponovno v Mozambiku. Spletna stran delovne skupine je http://toponymycourses. geog.uu.nl/. Na njej so informacije o è izvedenih in predvidenih te~ajih, na naslovu http://lazarus.elte.hu/cet pa je dostopen kratek toponimski te~aj, pripravljen posebej za uporabnike medmrèja. Delovna skupina za evalvacijo in implementacijo (angle{ko Working Group on Evaluation and Implementation). Delovna skupina je bila ustanovljena na peti konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen v Montréalu leta 1987. Leta 1992 je bila za~asno razpu{~ena, vendar so jo zaradi pomembnega delokroga in zagotavljanja kontinuitete znova vzpostavili na 20. zasedanju UNGEGN-a leta 2000 v New Yorku. Delovno podro~je skupine je povezano z vrednotenjem delovanja in u~inkovitosti UNGEGN-a ter konkretnih u~inkov sprejetih resolucij. Zadolèna je tudi za animiranje dràv, ki trenutno niso dejavno vklju~ene v delo UNGEGN-a in spremljanje potreb dràv v razvoju za uspe{no izvedbo nacionalne standardizacije zemljepisnih imen, od nje pa se pri~akujejo tudi predlogi potrebnih ukrepov za izbolj- {anje u~inkovitosti dela konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, zasedanj UNGEGN-a ter sre~anj njegovih delovnih in regionalnih skupin. Delovna skupina za izgovorjavo (angle{ko Working Group on Pronunciation). Delovna skupina je bila ustanovljena z resolucijo {t. 11 osme konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 v Berlinu. V resoluciji je zapisano spoznanje, da obenem s transliteracijo zemljepisnih imen iz pisave dolo~enega jezika v drugo pisavo niso podani napotki za pravilno izgovorjavo zemljepisnih imen za vse tiste, ki niso seznanjeni z zna~ilnostmi izvornega jezika. Za zdaj je delovna skupina {ele v fazi sprejemanja delovnega na~rta in zaenkrat tudi {e nima svoje spletne strani. Delovna skupina za uveljavljanje doma~inskih zemljepisnih imen in imen v jezikih narodnih manj{in (angle{ko Working Group on the Promotion of Indige-nous and Minority Group Names). Delovna skupina je bila ustanovljena z resolucijo {t. 1 osme konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 102 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 103 GEORITEM 2 v Berlinu. Njen namen je obujanje in spodbujanje rabe prvotnih, doma~inskih zemljepisnih imen v ve~jezi~nih dràvah, kar naj bi se doseglo s sistemati~nim pristopom k obravnavi zemljepisnih imen v tistih dràvah, ki so pripravljene spo{tovati pravi-ce narodnih manj{in in kot del svoje neodtujljive dedi{~ine raziskati zemljepisna imena v doma~inskih jezikih. Ni naklju~je, da sta oba sosklicatelja Avstralca, saj je prav ta dràva v zadnjem ~asu ogromno postorila na podro~ju ponovne afirmacije aboridìnskih imen. Delovna skupina za eksonime (angle{ko Working Group on Exonyms). Delovna skupina je bila ustanovljena z resolucijo {t. 4 osme konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 2002 v Berlinu, potreba po njej pa je bila izra- èna è na posvetovanjih leta 2000 v Frankfurtu na Majni in v Bershtesgadnu leta 2001. Njeni cilji so ponovno pretresti resolucije o eksonimih, ovrednotiti njihove u~inke, pripraviti podlago za standardizacijo eksonimov na nacionalni in mednarodni ravni in izdati posebno publikacijo o eksonimih. Doslej je bilo organiziranih {est posvetovanj delovne skupine. Prvo je bilo leta 2002 v Berlinu, septembra 2003 je bilo v Pragi, aprila 2004 v New Yorku, maja 2005 v Ljubljani, marca 2006 na Dunaju in maja 2007 znova v Pragi, kjer je bilo, tako kot na prvem pra{kem posvetovanuj zdru- èno z zasedanjem Regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo. Leta 2007 je kot plod dozdaj{njih prizadevanj iz{la monografska publikacija z naslovom Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names: Approaches towards the Resolution of an Apparent Contradiction. Spletni naslov delovne skupine je http://www.zrc-sazu.si/wge. 5.4 Regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine @e na prvi konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen leta 1967 v @enevi je bilo sprejeto priporo~ilo, naj stalni odbor za zemljepisna imena vklju~uje tudi predstavnike vsake jezikovno-zemljepisne skupine. Takrat so opredelili 14 regionalnih delovnih skupin (Kadmon 2000, 241). Pozneje je pri{lo do dodatnih naporov za vzpostavljanje in poìvitev delovanja regionalnih skupin. Pri{lo je tudi do sprememb v njihovi sestavi. Ob tem je postalo pomembno proceduralno pravilo, naj se vsak udeleènec raje kot predstavnik dolo- ~ene dràve obravnava kot strokovnjak. Z njim povezano pravilo narekuje, naj se odlo~itve znotraj regionalnih delovnih skupin sprejemajo bodisi s konsenzom bodi-si z ve~inskim glasovanjem posameznih regionalnih skupin, ne pa z ve~ino prisotnih strokovnjakov. Vsaka dràva ~lanica namre~ lahko v UNGEGN imenuje enega ali ve~ strokovnjakov, vendar to telo ne deluje ne na nacionalni ne na osebni ravni, ampak na podlagi pripadnosti regionalni skupini; vsaka skupina ima en glas. Med letoma 1967 in 1998 se je z nastankom devetih novih regionalnih jezikov- no-zemljepisnih delovnih skupin in ukinitvijo Skupine Sovjetske zveze njihovo {tevilo 103 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 104 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik pove~alo na 22. Skupaj s pripadajo~imi ~lanicami so v nadaljevanju navedene po usta-ljenem vrstnem redu. Dràve v krepkem tisku imajo uradne imenoslovne organe. ^e je znana letnica njihove ustanovitve, je navedena za imenom dràve. V nekaterih drà- vah, zapisanih s krepkimi ~rkami brez letnice, letnica ustanovitve njihovega uradnega imenoslovnega organa ni znana, pod~rtane in s krepkimi ~rkami zapisane dràve naj bi uradne imenoslovne organe dobile v kratkem, v dràvah, zapisanih v kurzivi, status uradnega imenoslovnega organa ni jasen, v pod~rtanih dràvah, zapisanih z navadni-mi ~rkami, pa uradnega imenoslovnega organa nimajo (Kadmon 2000, 242; Which Countries have a National Authority for Geographic Names? 2006; medmrèje 13): 1. Skupina za osrednjo Afriko (Angola, Burundi, ^ad, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Kamerun, Ruanda, Sveti Tomaìn Princ, Srednjeafri{ka republika, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo); 2. Skupina za vzhodno Afriko (Bocvana 1967, Dìbuti, Etiopija, Kenija, Lesoto, Madagaskar 1973, Malavi, Mavricij, Mozambik, Sej{eli, Sudan 1996, Svazi, Tan-zanija, Uganda 1995, Zambija, Zimbabve); 3. Skupina za jùno Afriko (Bocvana 1967, Jùna Afrika 1998, Lesoto, Malavi, Mozambik, Namibija, Svazi, Zambija, Zimbabve); 4. Skupina za zahodno Afriko (Benin, Burkina Faso, Gambija, Gana, Gvineja, Bisav-ska Gvineja, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Siera Leone, Slonoko{~ena obala, Togo, Zelenortski otoki); 5. Arabska skupina (Alìrija 1998, Egipt, Irak, Jemen, Jordanija 1984, Katar, Kuvajt, Libanon 1962, Libija 2000, Maroko, Oman 1983, Saudova Arabija, Sudan 1996, Sirija 1996, Tunizija, Zdruèni arabski emirati); 6. Skupina za vzhodno Azijo (razen Kitajske)(Japonska, Jùna Koreja 1958, Severna Koreja); 7. Skupina za jugozahodno Azijo in jugozahodni Pacifik (Avstralija 1985, Butan, Brunej 1976, Filipini, Indonezija 2001, Kambodà, Laos, Malezija 2002, Mjanmar, Nova Zelandija 1946, Nauru, Papuanska Nova Gvineja, Samoa, Singapur, [rilanka, Tajska 1992, Vanuatu, Vietnam 2002, Zdruène dràve Amerike 1890); 8. Skupina za jugozahodno Azijo (razen arabskih dràv)(Afganistan, Azerbajdàn, Ciper 1977, Iran 2000, Pakistan, Srbija, Turkmenistan, Tur~ija 2004); 9. Baltska skupina (Estonija 1994, Latvija, Litva 1990); 10. Keltska skupina (Francija, Irska 1946); 11. Skupina Kitajske (Kitajska 1977); 12. Nizozemsko-nem{ka jezikovna skupina (Avstrija 1968, Belgija, Jùna Afrika 1998, Nem~ija 1959, Nizozemska, Surinam, [vica); 13. Skupina za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo (Albanija, Bolgarija 1951, Ciper 1977, ^e{ka 2001, Gr~ija, Hrva{ka, Madàrska 1989, Makedonija 1984, Poljska, Slova{ka, Slovenija 1986, Srbija, Tur~ija 2004, Ukrajina 1994); 104 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 105 GEORITEM 2 14. Skupina za vzhodno Evropo, Severno in osrednjo Azijo (Armenija, Azerbajdàn, Belorusija, Bolgarija 1951, Kirgizistan, Mongolija, Rusija 1994, Ukrajina 1994, Uzbekistan); 15. Skupina za vzhodno Sredozemlje (razen arabskih dràv)(Ciper 1977, Izrael 1951); 16. Frankofonska skupina (Belgija, Benin, Dìbuti, Francija, Gvineja, Kamerun, Kanada 1897, Laos, Libanon 1962, Luksemburg, Madagaskar 1973, Mali, Monako, Romunija, Sveti Tomaìn Princ, Slonoko{~ena obala, [vica); 17. Indijska skupina ( Banglade{, Butan, Indija, Nepal, Pakistan); 18. Skupina Latinske Amerike (Argentina 1983, Bolivija, Brazilija, ^ile, Domini-kanska republika, Ekvador, Gvatemala, Haiti, Honduras, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Salvador, Surinam, [panija, Urugvaj, Venezuela 1989); 19. Nordijska skupina (Danska 1910, Finska 1975, Islandija 1935, Norve{ka 1979, [vedska 1974); 20. Romansko-gr{ka skupina (Belgija, Ciper 1977, Francija, Gr~ija, Italija, Kanada 1897, Luksemburg, Moldavija, Monako, Portugalska, Romunija, [panija, [vica, Tur~ija 2004, Vatikan); 21. Skupina Zdruènega kraljestva (Gvajana, Jamajka, Jùna Afrika 1998, Nova Zelandija 1946, Zdruèno kraljestvo); 22. Skupina Zdruènih dràv Amerike in Kanade (Kanada 1897, Zdruène drà- ve Amerike 1890). Skladno s statutom se lahko vsaka dràva sama odlo~i, v kateri skupini èli sode- lovati, tako da je lahko hkrati ~lanica ve~ regionalnih skupin. Vsaka skupina, ki jo sestavlja ve~ kot ena suverena dràva, izbere predsednika skupine, strokovnjaka, ki zastopa celotno skupino. Zadolèn je za spodbujanje prizadevanj za standardizacijo zemljepisnih imen v vseh pripadajo~ih ~lanicah, pri ~emer se lahko posluùje vseh metod in sredstev, ki jih s svojim delovanjem zagotavlja oziroma predvideva UNGEGN. O morebitnih problemih znotraj skupine poro~a Zdruènim narodom. Za dogovar- janje o tehni~nih in proceduralnih vpra{anjih se po potrebi organizirajo regionalna posvetovanja. Predsednika skupine lahko kot opazovalca ali svetovalca povabijo tudi na zasedanja drugih regionalnih skupin. Eno samo skupino sestavlja le ena suverena dràva, to je Kitajska. Do leta 1998 je imel kot edini predstavnik Skupine za vzhodno Sredozemlje tak{en status Izrael, vendar se mu je takrat pridruìl Ciper. Do razpa-da je imela tak{en status tudi Sovjetska zveza. Slovenija deluje v Regionalni jezikovno-zemljepisni skupini za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo. Ob njej so dejavnej{e ~lanice ^e{ka, Gr~ija, Madàrska in Slova{ka, medtem ko nekatere druge, denimo sosednja Hrva{ka, sploh {e nimajo nacionalnih imenoslovnih organov. Hrvati na primer {ele razpravljajo o potrebnosti tak{nega telesa in kot zgled uspe{nega delovanja omenjajo prav slovensko Komisijo 105 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 106 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (medmrèje 14). V njenem imenu sta Geodetska uprava Slovenije in Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU med 19. in 21. aprilom 1999 organizirala regionalno posvetovanje v Ljubljani. 5.5 Nacionalne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Nacionalna standardizacija zemljepisnih imen lahko prina{a dolo~enemu naro- du oziroma dràvi gospodarske in druge prakti~ne koristi. Izvedena za vse (v projekt vklju~ene) dràve je temeljni predpogoj za mednarodno standardizacijo. Zato naj bi vsaka dràva ustanovila imenoslovni oziroma standardizacijski organ, zadolèn za zemljepisna imena, kar je predpogoj za njihovo standardizacijo. Sestavljen naj bi bil iz telesa ali koordinacijske skupine teles, ki ima oziroma imajo jasno dolo~ena poob-lastila za standardizacijo in navodila za njeno izvedbo. Vklju~eval naj bi strokovnjake s podro~ij jezikoslovja, geografije, zgodovine, geodezije, kartografije in po potrebi tudi drugih strok. Pravni status nacionalnih komisij se po svetu precej razlikuje. Ponekod so komisije samostojna, posebej za ta namen ustanovljena imenoslovna telesa, drugje skrbijo za opravljanje tovrstnih nalog geodetske in kartografske ustanove, geografski in{tituti, ponekod, na primer v Gr~iji, Italiji in Zdruènih arabskih emiratih pa voja{ko-geografske in{titucije. Tudi ~e je status komisije v dolo~eni dràvi uraden, {e ni nujno, da se zemljepisnim imenom zagotavlja pravni status, kar bi lahko imelo za posledi-co spremembo njihovega statusa iz standardiziranega v uradnega. Uradni status namre~ pomeni, da so tako opredeljena zemljepisna imena zakonsko za{~itena in jih ni mo-go~e spreminjati ali vanje druga~e posegati brez posegov sodnih organov. Stopnja uradnosti zemljepisnih imen se med posameznimi dràvami in celo znotraj njih razlikuje. Prvi mednarodni poziv k ustanavljanju nacionalnih komisij za zemljepisna imena je bila è leta 1967 na prvi konferenci Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen sprejeta resolucija {t. 4 (Rotar 1991, 92). Vendar so è davno pred tem, na prvem mednarodnem geografskem kongresu leta 1871 sklenili, naj vse evropske dràve, ki uporabljajo latinico, spo{tujejo vse razli~ne zapisane oblike zemljepisnih imen, ki so v rabi v posameznih dràvah. Prvi dràvni urad za zemljepisna imena je bil leta 1890 ustanovljen v Zdruènih dràvah Amerike, leta 1897 pa mu je sledila kanadska Stalna komisija za zemljepisna imena. V Evropi je imenoslovni organ prva dobila Danska leta 1910 (Kadmon 2000, 194). Danes imajo mnoge dràve imenoslovne organe (lahko z razli~nimi statusi), vendar je {e ve~ tak{nih, ki jih nimajo (glej preglednico razvrstitve dràv po regionalnih geografsko-jezikovnih delovnih skupinah v prej{njem podpoglavju). Glavna naloga imenoslovnih organov je seveda standardizacija zemljepisnih imen na obmo~jih, ki jih pokrivajo. Ta splo{na oznaka vklju~uje {irok spekter dejavnosti, 106 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 107 GEORITEM 2 ki se ne nana{ajo le na imenoslovne in standardizacijske postopke, ampak tudi na mnoìco drugih opravil. Izpostaviti velja (Kadmon 2000, 194–196): • Vklju~evanje obstoje~ih imen v register zemljepisnih imen, kar je mòno izvesti na razli~ne na~ine. Teoreti~no idealen bi bil zajem prav vseh toponimov v dolo~eni dràvi. Ker je to v ve~ini primerov prevelik zalogaj, se navadno izvede z zajema-njem imen z zemljevidov v dolo~enem merilu, na primer 1 : 100.000, v majhni Sloveniji celo 1 : 5000, moèn pa je tudi zajem na podlagi pomenskih tipov imen, na primer naselbinskih imen, hidronimov, oronimov, horonimov. • Nekateri imenoslovni organi imajo aktivno vlogo pri poimenovanju, tako da za vzpostavitev novih zemljepisnih imen opravijo vse potrebne proceduralne postopke. Tak{ne naloge najve~krat opravljajo imenoslovni organi v majhnih, gospodarsko hitro razvijajo~ih se dràvah. • Jezikovna obravnava imen je ena izmed dveh glavnih nalog, povezanih s standardizacijo. Z njo se dolo~i ustrezna pisna oblika imena, opredelijo morebitni alonimi, imena pa se obravnavajo tudi z vidika morebitne ve~jezi~nosti in ponekod celo jezikov brez pisav. V zadnjem primeru je za potrebe zapisovanja nujno razviti posebno pisavo, prilagojeno zna~ilnostim tovrstnega jezika. • Administrativna obravnava je druga standardizacijska naloga, povezana zlasti z morebitnimi alonimi na ve~jezikovnih ali manj{inskih obmo~jih, pri ~emer je treba vzpostaviti ustrezna medsebojna razmerja in opredeliti morebitne prioritete. • Uradno potrjevanje imen, s ~imer ta dobijo status standardiziranih ali celo uradnih imen. • Vodenje evidenc o zemljepisnih imenih, kamor sodijo tudi poro~ila o poimeno- vanjih in standardizacijskih postopkih. Za posamezne geografske pojave in topografske objekte morajo biti poleg imena zabeleèni natan~na lokacija in obseg, natan~no opredeljen pomenski tip imena, morebitna variantnost v zapisu in izreki, podat- ki o predlagatelju imena, zgodovinski okvir poimenovanja, status imena in datum njegove ratifikacije. Evidence se lahko vodijo in vzdrùjejo na razli~ne na~ine, pri ~emer so ra~unalni{ke podatkovne baze è skoraj povsem zasen~ile prej prevladu- jo~e karti~no evidentiranje. Standardizirana imena se lahko namensko prikaèjo na zemljevidih. • Izdajanje publikacij je ena od glavnih nalog, pri ~emer je v ospredju objavljanje rezultatov standardizacijskih prizadevanj. Za ta namen se lahko publicirajo imeniki ali pripravilo poro~ila s seznami obravnavanih imen. Publiciranje imen je lahko izvedeno v razli~nem obsegu. Ponekod seznami izidejo v uradnih listih, v posebnih knjiìcah ali na zemljevidih, drugje pa se le dostavijo ustreznim ministrstvom, ura-dom, kartografskim ustanovam. • Sodelovanje z javnostjo pri poimenovanjih {e nepoimenovanih pojavov ali objektov. • Posredovanje informacij javnosti ter svetovanje vladnim in drugim zainteresira-nim ustanovam. 107 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 108 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • Sodelovanje v mednarodnih toponimskih dejavnostih, zlasti udelèba na konfe- rencah Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen ter na zasedanjih regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin in specializiranih delovnih skupin UNGEGN-a. Za vsako zemljepisno ime, ki naj bi bilo predvidoma standardizirano, je v postop-ku zbiranja priporo~ljivo (Kadmon 2000, 287–290): • da se s terenskim in kabinetnim delom pridobijo informacije o: – pisni obliki in izgovarjavi, ter opredelitvi njegovega pomena pri lokalnem prebivalstvu, – zapisu imena v katastrskih dokumentih in zemlji{ki knjigi, – zapisu imena na novej{ih in starej{ih zemljevidih ter v drugih zgodovinskih virih, – zapisu imena v raznih poro~ilih in imenikih, – zapisu imena, ki ga uporabljajo ostale krajevne administrativne in tehni~ne slùbe; • avtohtona izgovarjava imen naj bo zabeleèna na magnetofonski trak in zapisana v foneti~ni obliki; • treba je dolo~iti zna~aj ter to~no razprostranjenost in pozicijo objekta. Ime je treba natan~no registrirati in shraniti, pri tem pa jasno opredeliti pomen krajevno uporabljenega izvirnega izraza; • ~e je le mogo~e, naj se pri vsakem utemeljevanju zemljepisnega imena uporabita najmanj dva neodvisna vira. Imenoslovni organ, zadolèn za zemljepisna imena, naj bi opredelil in sprejel tudi pisna na~ela za obravnavo zemljepisnih imen. Z njimi naj se opredelijo: • formalni postopki pri predlogih za spremembo statusa ali uvajanje novih zemljepisnih imen; • dejavniki, ki jih je treba upo{tevati pri obravnavanju predlogov: – trenutna raba imena, – zgodovinsko ozadje imena, – obdelava imen na ve~jezi~nih obmo~jih in v jezikih brez lastne pisave, – izogibanje sestavljenim imenom, – izogibanje podvajanju imen, – izogibanje ve~ imenom za isti pojem, – dolo~itev natan~nega obsega pripadnosti imena dolo~enemu geografskemu poja- vu oziroma topografskemu objektu kot celoti ali njegovemu delu, – izlo~itev neustreznih imen; • pravila za pisanje imen; • postopki, s katerimi lahko zainteresirani izrazijo mnenja in pripombe o predlaga-nem imenu; • formalni postopki, ki omogo~ajo vpogled v odlo~itve vladnega organa in zagotavljajo, da se standardizirano ime pojavi na zemljevidih dolo~ene dràve. 108 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 109 GEORITEM 2 [ele po izvedbi vseh teh postopkov sledi izdelava imenikov (evidenc) in skrb za njihovo vzdrèvanje. Delokrog nacionalnih imenoslovnih organov je torej precej {irok. ^eprav je njihovo delovanje javnosti najve~krat slab{e poznano, je neprecenljivo zlasti z vidika prizadevanj za mednarodno standardizacijo zemljepisnih imen. Ker tovrstnih u~inkov ni mogo~e na hitro prepoznati in neposredno ovrednotiti, so na mestu potrpèljivost, naklonjenost in razumevanje oblastnih organov. Nacionalni imenoslovni organi so pri uresni~evanju pobud resolucij konferenc Zdruènih narodov o eksonimih v kartografski praksi razli~no uspe{ni. Medtem ko je v kartografskih izdelkih na dràvni ravni obi~ajen precej{en red, je v zasebni zalò- ni{ki praksi, namenjeni komercialni rabi, mogo~e zaznati precej{nja odstopanja od sprejetih priporo~il. Raven uredni{ke discipline je marsikod odvisna od dejanskih kompetenc nacionalnega imenoslovnega organa, kamor sodi tudi morebitno sank-cioniranje pretiranega odstopanja od sprejetih mednarodnih smernic rabe eksonimov. Te smernice naj bi nacionalni imenoslovni organi objavili in jih posredovali tudi urednikom, redaktorjem in kartografom v zasebnem sektorju (Horn þanský 2000, 77). 5.6 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije Slovenija kot del Jugoslavije dolgo ni imela lastnega imenoslovnega organa. Jugoslavija je bila dolga leta ena redkih vplivnej{ih dràv, ki komisije za zemljepisna imena ni ustanovila. Kljub temu je praviloma sodelovala na plenarnih konferencah Zdru- ènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, zato so udeleènci zainteresirano strokovno javnost ob~asno seznanjali z glavnimi tènjami pri mednarodni standardizaciji zemljepisnih imen (Peterca 1984, Za{ov 1984). Zvezni izvr{ni svet je izdal odlok o ustanovitvi (zvezne) komisije za standardizacijo zemljepisnih imen {ele leta 1986 (Ur. l. SFRJ {t. 8/86). Ta komisija pa ni bila nikoli konstituirana niti ni za~ela z delom. Vsebina odloka je bila sporna, saj ni bilo predvideno, da bi v komisiji polnopravno sodelovali predstavniki republi{kih imenoslovnih organov (Rotar 1991, 92). Prva je tak{en organ ustanovila republika Makedonija. Slovenska komisija je bila na predlog Republi{ke geodetske uprave z dne 20. junija 1986 ustanovljena s sklepom Izvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije (Ur. l. SRS {t. 45/86) in z odlo~bo predsednika Izvr{nega sveta SRS z dne 13. 11. 1986. Jugoslavija tako uradno ni imela imenoslovnega organa, imeli pa sta ga dve republiki, ki pa nista mogli neposredno sodelovati v mednarodnih dejavnostih za standardizacijo zemljepisnih imen, saj zato nista imeli potrebnih pooblastil. S tem je nastal zanimiv paradoks, saj se je za mednarodno komunikacijo na podro~- ju zemljepisnih imen skrbelo na zvezni ravni, medtem ko so bile za konkretno obravnavo zemljepisnih imen zadolène republi{ke ustanove. Te so bile na~eloma tudi bolj zainteresirane za dosèke Skupine izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena, vendar so do njih prihajale le redke in pomanjkljive informacije. O tem 109 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 110 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik je poro~al è Medved (Medved 1969, 16): »… Uvajanje novih na~el pri pisavi tujih geografskih imen se je pri nas {ele za~elo, medtem ko so mnoge tuje dràve ta na~ela è v celoti uveljavile. Zaostajanja za mednarodnim razvojem je krivo predvsem dejstvo, da na{a dràva samo formalno sodeluje z mednarodno komisijo za geografska imena pri OZN; nas je zastopal dr. Velebit. Kolikor vem, na{i geografi pri tej komisiji ne sodelu-jejo in ne sprejemamo nikake literature o splo{nih sklepih in o stali{~ih posameznih dràv o pisanju njihovih geografskih imen. ^eprav komisija aktivno dela è skoraj dve desetletji, je njeno delo pri nas skoraj neznano. Spoznamo ga lahko le po rezultatih v modernih geografskih atlasih, ki jih izdajajo razne zalòni{ke hi{e v Zahodni in deloma tudi v Vzhodni Evropi …«. Za standardizacijo zemljepisnih imen so si v Sloveniji najbolj prizadevali geografi. @e na za~etku sedemdesetih let je bila v okviru takratnega Geografskega dru{tva Slovenije ustanovljena posebna komisija za zemljepisna imena. Zveza geografskih dru- {tev Slovenije je leta 1984 Republi{kemu komiteju za mednarodno sodelovanje predlagala, naj se v Sloveniji ustanovi komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. Podoben predlog je leta 1985 Republi{kemu komiteju za kulturo posredova-la Republi{ka geodetska uprava. Od obeh komitejev sprva ni bilo odgovora. [ele na predlog Republi{ke geodetske uprave Izvr{nemu svetu SR Slovenije leta 1986 je bila novembra istega leta ustanovljena Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen (Rotar 1991, 92–93). Njen prvi predsednik je bil geodet Peter Svetik. Vsega skupaj se je sestala osemnajstkrat, prvi~ 15. januarja 1987. Komisija se je è na za~etku sre~ala z velikimi teàvami. Od zveznih organov, na katere se je obrnila, namre~ ni prejela vseh gradiv o dosèkih konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in delu UNGEGN-a. Nekatera gradiva s konferenc z resolucijami vred so dobivali po »privatni« poti od slovenskega kolege Miroslava Peterce, direktorja Vojnogeografskega in{tituta v Beogradu, »… ki nam je ljubeznivo odstopil vse materiale, s katerimi je razpolagal …« (Rotar 1991, 93). V prvem mandatu je poleg proceduralnih vpra{anj opravila standardizacijo imen neodvisnih dràv in nekaterih odvisnih ozemelj. Pripravila je tudi priporo~ila o spreminjanju imen naselij in ulic. Komisija je bila ponovno potrjena in ~lani komisije ponovno imenovani leta 1990, kar je bila ob spremembi politi~nega sistema praksa z vsemi komisijami, ki jih je ustanovila vlada. Zaradi kadrovskih sprememb in reorganizacije organov, ki so sodelovali v komisiji, med letoma 1992 in 1995 ni delovala (Pogorel~nik 1999, 110). Ker je Slovenija postala samostojna dràva in ~lanica Organizacije zdruènih narodov, je bilo treba republi{ko komisijo preoblikovati v dràvni organ za standardizacijo zemljepisnih imen. Zato je skupina strokovnjakov oblikovala ustrezno pobudo, ki jo je v predlog preoblikovala Ema Pogorel~nik z Geodetske uprave Republike Slovenije. S tem je bil sproèn postopek za oblikovanje slovenske dràvne imenoslovne komi- sije (Perko 1995, 3). 110 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 111 GEORITEM 2 Vlada Republike Slovenije je 14. septembra 1995 sprejela sklep o ustanovitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Republike Slovenije in imenovala njene ~lane. Sedè komisije je na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Na prvem sestanku 26. septembra 1995 je bil za njenega predsednika izvoljen Milan Oroèn Adami~. Sestavljajo jo geografi, jezikoslovci, geodeti, kartografi, zgodovinarji, statistiki, pravniki. Od leta 2001 ima status stalnega delovnega telesa Vlade Republike Slovenije. Na za~etku leta 2005 je Vlada RS ob prizadevanjih za racionalizacijo uprave na presene~enje mnogih, {e najbolj pa prizadevnega ~lanstva, komisijo za nekaj mesecev preprosto ukinila, saj se o~itno ni dobro zavedala njenega mednarodno pomembnega poslanstva. Po opozorilih je svojo zmoto kaj hitro spoznala in komisijo na novo konstituirala septembra 2005. Na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije {t. 011-2/2005 z dne 12. 5. 2005 in {t. 01201-28/2005/7 z dne 15. 9. 2005 o ustanovitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije je komisija na svojem 3. sestanku dne 5. 6. 2006 sprejela izpopolnjen poslovnik o svojem delovanju. V njem je med drugim navedeno: • 2. ~len: Komisija je stalno delovno telo Vlade Republike Slovenije, zadolèno za standardizacijo vseh zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji in zemljepisnih imen v slovenskem jeziku zunaj Republike Slovenije. • 5. ~len: Strokovne in operativne naloge za komisijo opravlja Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, ki mora za izvajanje strokovnih nalog zagotoviti sodelovanje ustreznih strokovnjakov. • 6. ~len: Program dela komisije dolo~a letni program, ki ga komisija sprejme do za~etka koledarskega leta, za katerega bo veljal, in ga predloì Geodetski upravi Republike Slovenije za njen letni program dela. Temeljna naloga komisije je usmerjanje in usklajevanje dela ter re{evanje prob- lematike na podro~ju standardizacije zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji. Namen standardizacije zemljepisnih imen je dolo~itev njihove pisne oblike ter poenotenje rabe doma~ih in tujih zemljepisnih imen. V zvezi s tem komisija opravlja naslednje naloge: • sprejema strokovne standardizacijske dokumente ter tako usmerja in usklajuje standardizacijo zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji, • preverja in predlaga pravilnost zapisov zemljepisnih imen v skladu s standardiza-cijskimi dokumenti, • obve{~a javnost o poteku standardizacije in rabi standardiziranih zemljepisnih imen, • posreduje podatke o standardiziranih in drugih zemljepisnih imenih Geodetski upravi Republike Slovenije, ki vodi bazo podatkov o zemljepisnih imenih s potrebno vsebino (zemljepisno ime, lokacija …), • opravlja jezikovno obravnavo zemljepisnih imen, ki vklju~uje ustrezen zapis, navajanje morebitnih alonimov in obravnavo imen na dvojezi~nih obmo~jih, 111 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 112 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik • sodeluje pri preverjanju zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen (REZI-ju), • daje pobude nacionalnemu organu za standarde za sprejem novega nacionalnega standarda, • sprejema program in finan~ni na~rt za delo komisije v naslednjem letu, • o svojem delu poro~a Vladi Republike Slovenije, • o svojem delu pripravlja letna poro~ila, ki jih na za~etku leta za preteklo leto odda-ja Geodetski upravi Republike Slovenije, • deluje v skladu s sprejetimi resolucijami (priporo~ili) konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Na podro~ju standardizacije zemljepisnih imen komisija zlasti: • sprejema merila za pisanje in rabo zemljepisnih imen v slovenskem jeziku in jezikih narodnih manj{in v Republiki Sloveniji, • sprejema merila za pisanje in rabo zemljepisnih imen v slovenskem jeziku na ozemljih zunaj Republike Slovenije, kjer ìvi slovenska manj{ina, • sprejema merila za pisanje in rabo tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, • s pobudami za sprejem novih standardov sodeluje z nacionalnim organom za standarde in s tehni~nim odborom, pristojnim za standardizacijo zemljepisnih imen v nacionalnem organu za standarde, • potrjuje zemljepisna imena, ki s tem pridobijo status standardiziranih imen, • izdaja standardizacijske dokumente o zemljepisnih imenih. Na znanstvenem podro~ju komisija zlasti: • upo{teva in spodbuja tehnolo{ke in metodolo{ke novosti ter raziskovalno delo na podro~ju svoje dejavnosti, • spremlja pobude za pravilno pisanje zemljepisnih imen in predlaga ustrezne re{itve, • spremlja in upo{teva strokovno terminologijo ter jo usklajuje s toponimskimi priporo~ili, slovarji in z è sprejetimi standardi, • ustanovam v Sloveniji in drugod pripravlja izvedenska mnenja in recenzije s podro~ja zemljepisnih imen, • pripravlja vseobsène sezname zemljepisnih imen, zbranih na podlagi najrazli~- nej{ih virov, ki so podlaga za standardizacijo (za posamezne zvrsti imen, za dolo~ena obmo~ja), • sodeluje z drugimi strokami, ustanovami ali posamezniki ter pri re{evanju toponimskih problemov skrbi za interdisciplinaren in znanstven pristop. Na mednarodnem podro~ju komisija zlasti: • sodeluje z drugimi dràvami pri razre{evanju skupnih strokovnih problemov na podro~ju zemljepisnih imen, • sodeluje v izvedenski skupini UNGEGN, njenih delovnih skupinah in v Regional- no jezikovno-zemljepisni delovni skupini za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo, 112 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 113 GEORITEM 2 • oblikuje stali{~a Republike Slovenije na podro~ju zemljepisnih imen in jih posreduje ustreznim mednarodnim ustanovam, • o svojem delu poro~a na sestankih izvedenske skupine UNGEGN in v Regional- no jezikovno-zemljepisni delovni skupini za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo. Za promocijo stroke komisija zlasti: • skrbi za uveljavljanje pravilne rabe standardiziranih in drugih zemljepisnih imen na zemljevidih in v drugih dokumentih, pa tudi v vseh drugih okoli{~inah, kjer se tovrstna imena pojavljajo, • pojasnjuje pomen svojega dela v strokovnih in poljudnih publikacijah ter v javnih medijih. Komisija izdaja publikacije v analogni in digitalni obliki. Z njimi se odziva na priporo~ila resolucij konferenc Zdruènih narodov o publiciranju gradiv, zasleduje najnovej{a strokovna spoznanja delovnih teles UNGEGN-a, ob tem pa doma~o in tujo strokovno javnost seznanja z glavnimi strokovnimi dosèki, pomembnimi z vidika pravilne rabe zemljepisnih imen in njihove mednarodne standardizacije. @e kmalu po ponovni obuditvi komisije leta 1995 je v slovenskem jeziku in angle{- kem prevodu iz{la publikacija Toponimska navodila za Slovenijo (Radovan 1995a, Radovan 1995b), istega leta pa je ugledal lu~ sveta {e poslovenjeni Slovar toponimske terminologije. Ena prvih uspe{no izpeljanih akcij je bila ponovna standardizacija imen dràv (Perko 1996). Nedolgo zatem je bil v okviru standardizacije imen naselij pripravljen elaborat Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji (Gabrovec, Perko 1997). Leta 1997 so se za~ela tudi prizadevanja za poenotenje rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen (Oroèn Adami~ 1997), ki so bila nadgrajena s podrobnim, a {e ne dokon~no poenotenim Imenikom tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (Klad- nik 1999). Kot elektronski vir ima naslov Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (Kladnik 2001). Leta 1998 je bila opravljena ekspertiza Standardizacija zemljepisnih imen v Sloveniji (Oroèn Adami~ 1998), leta 1999 pa je iz{la slovenska priredba resolucij OZN o zemljepisnih imenih (Radovan, Oroèn Adami~ 1999). Zlasti z vidika standardizacije doma~ih zemljepisnih imen je izjemno pomembna publikacija Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2001), z vidika pravilne rabe slovenskih imen v tujini pa dvojezi~ni slovensko-angle{ki Zgo{~eni imenik zemljepisnih imen Slovenije (Perko 2001). Imenik vsebuje seznam zemljepisnih imen z zemljevida Republike Slovenije v merilu 1 : 1,000.000. Vsa zemljepisna imena na ozemlju Republike Slovenije so standardizirana. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ima spletno stran, dostopno na naslovu http://www.gov.si/kszi/index1.html. V njej so v elektronski obliki dostopni tudi razni seznami, poro~ila, toponimska navodila in nekateri drugi dokumenti, ki jih je komisija pripravila med svojim desetletnim delovanjem. 113 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 114 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik 6 Sklep Zemljepisno ime ali toponim je lastno ime, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira dolo~en geografski pojav ali topografski objekt. Vsako zemljepisno ime nastane na dolo~eni to~ki ~asovne osi in na natanko dolo~enem jezikovnem ozemlju ([ivic-Dular 1988, 55). Problematika zemljepisnega imenoslovja je ume{~ena na sti~i{~e raznih znanstvenih disciplin, zlasti jezikoslovja, geografije, zgodovine in geodezije oziroma kartografije. V slovenski geografiji sicer ni povsem v ospredju zanimanja, a se v zadnjem ~asu zanimanje zanjo znova krepi. Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim pa je zemljepisno ime dolo- ~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~eno je endonim doma~e, izvirno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Sploh prvi je izraz eksonim leta 1957 uporabil avstralsko-britanski geograf Marcel Arousseau. Ker so kljub dolgoletnim prizadevanjem definicije izraza eksonim {e vedno nedore~ene, je v publikaciji namesto izraza eksonim uporabljana blizupomen-ka podoma~eno tuje zemljepisno ime, ki je glede na ve~inske opredelitvene kriterije nekoliko {ir{i pojem. Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena imena, ki se od originalnih razlikujejo vsaj v opu{~enem lo~evalnem ali diakriti~nem ~rkovnem znamenju, kar vpliva (ali pa bi vsaj moralo) na razli~en izgovor. Podoma~enega tujega zemljepisnega imena torej ne moremo v celoti ena~iti z med- narodno veljavno definicijo eksonima (Kadmon 2005, 2): » Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. « Podrobnej{a obravnava razkriva razli~ne poglede na to problematiko, zato definicija pojma eksonim ostaja ohlapna. Raba zemljepisnih imen je ob~utljiva in ima lahko poudarjeno politi~no kono- tacijo. Zaradi tega je ta problematika è dolgo predmet mednarodne obravnave. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdruènj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije zdruènih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, po na{e Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen. Strokovnjaki {e niso dokon~no poenotili pogledov na rabo eksonimov, z goto- vostjo pa je mogo~e zatrditi, da bi bil svet brez njih popolna iluzija. Prizadevanja UNGEGN-a v zvezi z eksonimi je morda {e najbolje ponazoril Woodman, ko navaja (Woodman 2003b, 1): » Gotovo je po{teno re~i, da eksonimi v UNGEGN-u dolgo niso bili najbolj zaèleni. … V osemdesetih letih, da naveden en sam primer, se je v enem od UNGEGN-ovih prispevkov ~ez eksonime udrihalo tudi takole: š… ovira v mednarodnem 114 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 115 GEORITEM 2 komuniciranju; … neprijetna ovira pri prizadevanjih za standardizacijo zemljepisnih imen …’. « K odklonilnemu stali{~u do eksonimov so pripomogle resolucije konferenc Zdru- ènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki izhajajo iz podmene, da je redukcija eksonimov nekaj pozitivnega. Pretirani rabi eksonimov naj bi se izogibali zlasti zaradi njihove zgodovinsko-politi~ne ob~utljivosti. Posameznim dràvam se je priporo~alo, da sestavijo sezname eksonimov, iz katerih naj bi se postopoma ~rtali vsi eksonimi, ki niso ve~ v rabi, nikakor pa naj se ne bi dodajalo novih. Zaradi làje komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevajo za standar- dizacijo zemljepisnih imen na vsej Zemlji. Vsak kraj ali drug topografski objekt naj bi imel le eno uradno ime, ki bi bilo v transliterirani obliki v latinici zapisano na vseh zemljevidih. V prid prevladujo~i rabi endonimov govori trenutno stanje v svetu, ko so se zaradi globalizacije razdalje neverjetno zmanj{ale, v mednarodni komunikaciji pa je vodilno vlogo prevzela angle{~ina. Najvi{ja raven mednarodne organiziranosti na podro~ju obravnave zemljepisnih imen so konference Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki se organizirajo v petletnih ciklih. Konec njihovih zasedanj zaznamuje sprejemanje resolucij, ki niso obvezujo~e, ampak jih je treba razumeti kot trdna priporo~ila. Prva konferenca je bila izvedena v pala~i Zdruènih narodov v @enevi leta 1967. Medtem ko konference Zdruènih narodov predstavljajo formalni okvir za standardizacijo zemljepisnih imen, dejansko delo opravijo skupine strokovnjakov, zdruène v UNGEGN-u, ki predstavlja operativno raven mednarodne organiziranosti; izpolnjuje naloge, povezane s standardizacijo zemljepisnih imen v ~asu med konferencami. Zasedanja UNGEGN-a se praviloma organizirajo vsako drugo leto. Poleg nacionalnih predstavnikov se jih udeleùjejo vodje regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin in delovnih skupin. Zdruèni narodi financirajo le delovanje sekretariata, delo vseh drugih strokovnjakov pa je prostovoljno, s tem, da njihove potne stro{ke in stro{ke za udelèbo na posvetovanjih krijejo mati~ne dràve. Tretja raven mednarodne organiziranosti so razli~ne delovne skupine, ki jih Zdruè- ni narodi po potrebi ustanavljajo zaradi poglobljene obravnave posebnih tematskih podro~ij. Ko kon~ajo svoje poslanstvo, prenehajo delovati. Med najmlaj{imi je Delovna skupina za eksonime, ustanovljena leta 2002. Njeni cilji so ponovno pretresti resolucije o eksonimih, ovrednotiti njihove u~inke, pripraviti podlago za standardizacijo eksonimov na nacionalni in mednarodni ravni ter izdati posebno publikacijo o eksonimih. Z njeno ustanovitvijo se odpirajo mònosti za povsem nove, sveè poglede na problematiko eksonimov. Nenazadnje so morda prav eksonimi v ljudski zavesti {e najbolj prepoznavna prvina v {iroki paleti tematik, s katerimi se ukvarja UNGEGN. ^etrta raven mednarodne organiziranosti so regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine. Skladno s statusom se lahko vsaka dràva sama odlo~i, v kateri skupini èli sodelovati; hkrati je lahko ~lanica ve~ regionalnih skupin. Slovenija skupaj 115 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 116 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik z Albanijo, Bolgarijo, Ciprom, ^e{ko, Gr~ijo, Hrva{ko, Madàrsko, Makedonijo, Poljsko, Romunijo, Slova{ko, Srbijo, Tur~ijo ter Ukrajino deluje v Regionalni jezikovno-zemljepisni skupini za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo. Za delovanje na podro~ju nacionalne standardizacije so zadolèna nacionalna standardizacijska telesa. Prvi dràvni urad za zemljepisna imena je bil leta 1890 ustanovljen v Zdruènih dràvah Amerike, leta 1897 pa mu je sledila kanadska Stalna komisija za zemljepisna imena. V Evropi je imenoslovni organ prva dobila Danska leta 1910. V Sloveniji od leta 1986 s prekinitvami deluje Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Sedeìma na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Sestavljajo jo strokovnjaki s podro~ja geografije, jezikoslovja, kartografije, geodezije, statistike, prava in zgodovine ter predstavniki pristojnih ministrstev. Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spo{tovala tudi resolucije o zemljepisnih imenih, ki dràvam ~lanicam med drugim priporo~ajo, da na splo{nih zemljevidih uporabljajo endonime in le izjemoma eksonime. Kljub prizadevanjem po javnosti dela Komisije ter objavljanju njenih izsledkov v tiskanih publikacijah in na medmrèju, se v na{i lai~ni in strokovni javnosti {e vedno pojavljajo {tevilni primeri, ki kaèjo na skoraj popolno nepoznavanje tematike podoma~evanja tujih zemljepisnih imen, prav tako je {e vedno opazna njihova precej{nja neenotnost. Neenotna raba zemljepisnih imen povzro~a nesporazume in zmedo na mnogih podro~jih vsakdanjega ìvljenja. Med mednarodnimi strokovnimi organizacijami so se potreb po njenem poenotenju najprej zavedli geografi, ki so è na prvem kongresu Mednarodne geografske zveze v Antwerpnu leta 1871 poudarili potrebo po njihovi standardizaciji na nacionalni ravni, ki naj bo podlaga za mednarodno rabo. Standardizacija zemljepisnih imen pomeni, da se v primeru ve~ imen za en sam pojav ali objekt, dolo~eno ime premi{ljeno opredeli kot uradno ime, pri ~emer se mu dolo~i ustaljen zapis. Kon~ni cilj je dose~i nedvoumnost pri rabi dolo~enega zemljepisnega imena v javnosti. S tem standardizacija ni namenjena le administrativnim potrebam, ampak tudi poenoteni rabi v kartografiji, znanosti, izobraèvanju, medijih in pri slehernem posamezniku, ki potrebuje tovrstne informacije. Standardizirano zemljepisno ime je ime dolo~enega geografskega pojava ali topografskega objekta na to~no dolo~eni lokaciji, ki ga uradno sprejme pristojno telo in se kot tak{no uporablja na dolo- ~enem jezikovnem obmo~ju. Razlikujemo nacionalno in mednarodno standardizacijo. 7 Seznam virov in literature Arousseau, M. 1957: The Rendering of Geographical Names. London. Atlant. Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezana razli~ica, hranjena v Narodni in univerzitetni knjìnici v Ljubljani. Ljubljana, 1869–1877. 116 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 117 GEORITEM 2 Atlas sveta za osnovne in srednje {ole. 4. izdaja. Uredil Karel Natek, prevod zemljepisnih imen Bibijana Mihevc. Ljubljana, 2005. Atlas sveta 2000. Prevod in priredba besedil ter zemljepisnih imen Karel in Marjeta Natek. Mladinska knjiga. 1997. Berk, S. 2001: O tujejezi~nih ustreznicah za slovenska zemljepisna imena. Geografski vestnik 73-1. Ljubljana. Bohá~, P. 2000: Exonym-Ein Definitionsproblem. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie 19. Frankfurt na Majni. Bohá~, P. 2003: Paper on the disappearance of exonym. Tipkopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Praga. Brajnik, M., Dem{ar, J., Miheli~, B., Petrovi~, D., Radovan, D., Rojc, B. 1996: Pisave na slovenskih kartah: izdelava enotnega koncepta pisav (notranjega opisa) na dràvnih nomenklaturnih (sistemskih) kartah. Tehni~no poro~ilo, In{titut za geodezijo in fotogrametrijo FGG. Ljubljana. Breu, J., Back, O., Desoye, H., Hausner, I. 1996: Toponymic guidelines for map and other editors – Austria. Dunaj. Catford, J. C. 1965: A Linguistic Theory of Translation. London. Clarc, A. 1985: Longman Dictionary of Geography: human and physical. Burnt Mill, Harlow. Comrie, B., Matthews, S., Polinsky, M. 1999: Atlas jezikov: Izvor in razvoj jezikov. Ljubljana. Das Große Fremdwörterbuch: Herkunft und Bedeutung der Fremdwörter. Mann- heim, Leipzig, Dunaj, Zürich, 1994. Der Neue Orbis Weltatlas. München, 1992. Deutsche Glossar zur toponymischen Terminologie = German Glossary of Topony- mic Terminology, 2. izdaja. Frankfurt na Majni, 2002. Druìnski atlas sveta. Uredila Mauro Hrvatin in Drago Perko, priredba zemljepisnih imen na zemljevidih Drago Kladnik. Ljubljana, 2001. Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names: Approaches towards the Resolution of an Apparent Contradiction. Uredili Peter Jordan, Milan Oroèn Adami~ in Paul Woodman. Wiener Osteuropa Studien 24. Dunaj, 2007. Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Ljubljana. Furlan, M., Gloàn~ev, A., [ivic-Dular, A. 2000: Pravopisna ustreznost zapisa last-noimenskega gradiva v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot. Geografski vestnik 72-1. Ljubljana. Furlan, M., Gloàn~ev, A., [ivic-Dular, A. 2001: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot. Ljubljana. Gabrovec, M., Perko D. 1997: Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 117 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 118 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik GEBCO: Gazetteer of Geographical Names of Undersea Features. Publikacija BP-0008. Monako, 1988. Geografski atlas Slovenije. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko. Ljubljana, 1998. Geografski terminolo{ki slovar. Uredili Drago Kladnik, Franc Lovren~ak in Milan Oroèn Adami~. Leksikografska in jezikovna redakcija Marjeta Humar in Bori-slava Ko{mrlj-Leva~i~. Ljubljana, 2005. Harvalík, M. 1998: K problému klasifikace exonym. Slovo a slovesnost 59. Praga. Harvalík, M. 2003: Exonyms vs. Endonyms – a Linguistic View of the Determina- tion of the Boundaries between them. Tipkopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Praga. Hishiyama, T., Nagaoka, M. 2003: Changing in the Name of the »Japan Sea«. Bulletin of the Geographical Survey Institute 49-3. Tokio. Horn þanský, I. 1992a: Internacionalizacija standardizacije zemljepisnih imen. Geo- detski vestnik 36-2. Ljubljana. Horn þanský, I. 1992b: Latiniziranje zemljepisnih imen v kartografski praksi. Geodetski vestnik 36-4. Ljubljana. Horn þanský, I. 2000: Theory and Practice of the Standardization of Exonyms and the Policy of their Usage. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie 19. Frankfurt na Majni. Index ~eských exonym: Standardizované podoby, varianty. Praga, 2006. Jordan, P. 2000: The Importance of Using Exonyms – Pleading for a moderate and politically sensitive use. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie 19. Frankfurt na Majni. Jordan, P. 2003: Criteria for the Use of Exonyms. Tipkopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Praga. Jordan, P. 2005: Considerations on the Definitions of »Endonym« and »Exonym«. Tipkopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Ljubljana. Kadmon, N. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York. Kadmon, N. 2005: The exonym and endonym – attempting to define the undefinable? Tipkopis. Jeruzalem. Kadmon, N. 2006a: Exonyms, Endonyms and Traditional Names. Delovni dokument {t. 5. 23. zasedanje UNGEGN. Dunaj. Kadmon, N. 2006b: Report of the Working Group on Toponymic Terminology. 23. zasedanje UNGEGN. Dunaj. Kladnik, D. 1999: Imenik tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Kladnik, D. 2001: Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Elektronski vir, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 118 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 119 GEORITEM 2 Kladnik, D. 2005a: Geografov pogled na tuja zemljepisna imena v Slovenskem pra- vopisu 2001. Geografski vestnik 77-2. Ljubljana. Kladnik, D. 2005b: Zemljepisna imena v Atlantu in njihov pomen za sodobno ime- noslovje. Atlant, faksimilirana izdaja. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Ljubljana. Kladnik, D. 2006: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lee, K. S., Kim, S., Soh, J. C., Lee, S. T. 2004: East Sea in Old Western Maps with Emp-hasis on the 17–18th Centuries. Seul. Lenar~i~, S. 2002a: ^eri v slovenskem pravopisnem morju. Sodobnost 66-1. Ljub- ljana. Lenar~i~, S. 2002b: ^eri v slovenskem pravopisnem morju. Sodobnost 66-3. Ljub- ljana. Lenar~i~, S. 2004: Popravopis: Kaj je narobe in kaj manjka v novem slovenskem pravopisu? Ljubljana. Medmrèje 1: http://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Exonym_and_endonym (25. 5. 2006). Medmrèje 2: http://en.wikipedia.org/wiki/Exonym (29. 6. 2006). Medmrèje 3: http://en.wikipedia.org/wiki/Exonym_and_endonym (25. 5. 2006). Medmrèje 4: http://www.thefreeedictionary.com/exonym (26. 5. 2006). Medmrèje 5: http://www.osu.unp.ac.za/4DEFINITIONS.htm (25. 5. 2006) Medmrèje 6: http://www.zrc-sazu.si/wge/ (12. 5. 2004). Medmrèje 7: http://www.fida.net/slo/index.html (26. 3. 2002). Medmrèje 8: http://geonames.usgs.gov/antarctic/index.html (4. 6. 2006). Medmrèje 9: http://untats.un.org/unsd/geoinfo/mandate.htm (5. 6. 2006). Medmrèje 10: http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/about_us.htm (5. 6. 2006). Medmrèje 11: http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/summarytablesessions.htm (5. 6. 2006). Medmrèje 12: http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegnwgroups.htm (5. 6. 2006). Medmrèje 13: http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegndivisions.htm (5. 6. 2006). Medmrèje 14: http://www.geografija.hr/print/asp?id_novosti=60&ime_projekata=0 (22. 10. 2003). Medved, J. 1969: O na~elih za pisavo tujih geografskih imen. Geografski obzornik 16-2. Ljubljana. Miheli~, B., Rojc, B. 1996: Smernice in metodologija za uporabo pisav na slovenskih kartah. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995–1996. Ljubljana. Moder, J. 1972: O pisavi in izreki zemljepisnih imen. Veliki atlas sveta. Uredila Jakob Medved in Borut Ingoli~. Ljubljana. Nacionalni atlas Slovenije. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Jernej Zupan~i~. Ljubljana, 2001. 119 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 120 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Natek, K. 2005: [e o pisanju ob~ih in lastnih imen. Delo (9. 2.). Ljubljana. Odlok o ustanovitvi komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Uradni list SFRJ {t. 8/86. Beograd. Odlok o ustanovitvi komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Uradni list SRS {t. 45/86. Ljubljana. Orel, I. 2003: Zemljepisna imena v slovenskem ~asopisju do srede 19. stoletja. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Slovenska zemljepisna imena. Pi{ece. Oroèn Adami~, M. 1997: Pregled slovenskih eksonimov. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1998: Standardizacija zemljepisnih imen v Sloveniji. Ekspertna naloga, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 2001: Mednarodna delavnica o eksonimih »GeoNames 2001«, Berchtesgaden, Nem~ija, 1.–2. 10. 2001. Geografski vestnik 73-2. Ljubljana. Päll, P. 2000: Do conventional Romanization Systems create Exonyms? Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie 19. Frankfurt na Majni. Päll, P. 2003: Endonyms/Exonyms and Writing Systems. Tipkopis, Delovna skupi- na za eksonime UNGEGN. Praga. Päll, P. 2007: Some reflections on extending the notion of exonyms/endonyms into history. Power Point predstavitev na sre~anju Delovne skupine za eksonime UNGEGN. Praga. Perko, D. 1995: Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. Geografski obzornik 42-3. Ljubljana. Perko, D. 1996: Standardizirana imena dràv v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43-4. Ljubljana. Perko, D. 2001: Zgo{~eni imenik zemljepisnih imen Slovenije = Concise Gazetteer of Slovenia. United Nations Series of National Gazeteers: Slovenia. Ljubljana. Perko, D. 2002: Sodobni problemi aplikacije geografije v tematski kartografiji. Dela 18. Ljubljana. Peterca, M. 1982: Terminologija u standardizaciji geografskih naziva: Prilog izradi jugoslovenskog terminolo{kog re~nika. Geodetski list 1–3. Zagreb. Peterca, M. 1984: Standardizacija geografskih naziva na teritoriji Jugoslavije. Zbornik radova savjetovanja o pitanjima standardizacije geografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ. Sarajevo. Poga~nik, A. 2002: Prevzemanje besed v sloven{~ini. Tipkopis. Ljubljana. Poga~nik, A. 2003: Prevzemanje besed v sloven{~ini. Jezik in slovstvo 48-6. Ljubljana. Pogorel~nik, E. 1999: Zemljepisna imena – od zajema do standardizacije. Geodet- ski vestnik 43-2. Ljubljana. Radovan, D. 1995a: Toponimska navodila za Slovenijo. Ljubljana. Radovan, D. 1995b: Toponymic Guidelines for Slovenia. Ljubljana. Radovan, D., Oroèn Adami~, M. 1999: Resolucije OZN o zemljepisnih imenih. Ljubljana. 120 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 121 GEORITEM 2 Raper, E. P. 1996: United Nations Documents on Geographical Names. Pretoria. Raukko, J. 2005: A Linguistic Classification of Exonyms: With a case study of the names of 100 European cities in eight European languages. Tipkopis. Helsinki. Resolutions adopted at the eight United Nations Conferences on the Standardization of Geographical Names 1967, 1972, 1977, 1982, 1987, 1992, 1998, 2002. Ottawa, 2004. Resolutions adopted at the six United Nations Conferences on the Standardization of Geographical Names 1967, 1972, 1977, 1982, 1987, 1992. Ottawa, 1997. Rojc, B. 1986: Prispevek k raziskovanju percepcije vsebine karte. Doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana. Rojc, B. 1993: Izobraèvanje na podro~ju kartografije. Geodetski vestnik 37-4. Ljubljana. Room, A. 1994: Place-Names Changes 1900–1991. Lanham. Rotar, J. 1991: Standardizacija zemljepisnih imen. Geodetski vestnik 35-1. Ljubljana. Sievers, J. 1999: Geographische Namen – Schwieriger Weg zur nationalen Standar- disierung. KN 6/99. Slovar toponimske terminologije. Prevod in priredba Dalibor Radovan. Jezikovni pregled in priredba slovenskih terminov Viktor Majdi~. Ljubljana, 1995. Slovenski pravopis 1 – pravila. Uredil Joè Topori{i~. Ljubljana, 1990. Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001. [abec, N. 2003: Raba angle{kih zemljepisnih imen v sloven{~ini. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Slovenska zemljepisna imena. Pi{ece. [ivic-Dular, A. 1988: K normiranju slovenskih zemljepisnih imen. XXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana. [ivic-Dular, A. 1989a: Slovenska matica in akcija za zbiranje zemljepisnih imen. XXV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana. [ivic-Dular, A. 1989b: Temeljna na~ela pri pisanju slovenskih zemljepisnih imen. Jezik in slovstvo 34/1–2. Ljubljana. [ivic-Dular, A. 1998: Lingvisti~ka definicija vlastite imenice (na osnovi imeni~kih veza u nominativu). Folia onomastica Croatica 7. Zagreb. [untar, A. 1993: Metode kartografske generalizacije in problematika meril v GIS-u. Geodetski vestnik 37-3. Ljubljana. Technical terminology employed in the standardization of geographical names. Uredil M. Stephane de Brommer. Glosarry No. 330. New York, 1984. Toniolo, S., Pampaloni, M. 1998: National Standardization: Toponymic guidelines for map editors and other editors – Italy. New York. Topori{i~, J. 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Leksikoni Cankarjeve zalòbe. Ljubljana. Veliki atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini, prenovljena izdaja. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Ljubljana, 2005. Veliki atlas sveta. Uredila Jakob Medved in Borut Ingoli~. Ljubljana, 1972. 121 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 122 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik Veliki druìnski atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Prevod, priredba in ureditev slovenske izdaje Milan Oroèn Adami~, Drago Kladnik in Janko Moder. Ljubljana, 1992. Veliki slovar tujk. Urednik-redaktor Milo{ Tavzes. Ljubljana, 2002. Veliki splo{ni leksikon v osmih knjigah. Uredila Marija Javornik. Ljubljana, 1997–1998. Which Countries have a National Authority for Geographic Names? Information from the 8th UN Conference, 2002, with later additions. Delovni dokument {t. 5, tipkopis, 23. zasedanje UNGEGN. Dunaj, 2006. Woodman, P. 2003a: Exonyms: A structural classification and a fresh approach. Tipkopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Praga. Woodman, P. 2003b: Exonyms and UNGEGN: An unhappy history. Tipkopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Praga. Woodman, P. 2003c: The UNGEGN definitions of »Endonym« and »Exonym«. Tip- kopis, Delovna skupina za eksonime UNGEGN. Praga. Za{ov, B. 1984: Medjunarodni aspekti standardizacije geografskih naziva u SFR Jugo-slaviji. Zbornik radova savjetovanja o pitanjima standardizacije geografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ. Sarajevo. 8 Seznam slik Slika 1: Razmerje med {teviloma podoma~enih tujih zemljepisnih imen in eksonimov v izbranih atlasih. 27 Slika 2: V {olskih atlasih je stopnja podoma~evanja praviloma ve~ja kot v splo{nih. Imena pomembnej{ih pojavov so zapisana z ve~jimi, dobro prepoznavnimi ~rkami (Atlas sveta za osnovne in srednje {ole 2005). 57 Slika 3: S podrobnej{imi prikazi podmorskega reliefa se je {tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen precej pove~alo (Veliki druìnski atlas sveta 1992). 63 Slika 4: Na~ini zapisovanja podoma~enih tujih zemljepisnih imen se od zemljevida do zemljevida precej razlikujejo (Atlant 1869–1877; Veliki druìnski atlas sveta 1992; Druìnski atlas sveta 2001; Veliki atlas sveta 2005). 68 Slika 5: V kakovostnih atlasih so podoma~ena tuja zemljepisna imena praviloma zapisana v oklepajih za originalnimi imeni. Izjeme, kakr{ne so na prikazanem zemljevidu [panije, kjer so samo slovensko zapisana imena dràv, morij, mejnih gorovij in zgodovinskih pokrajin, so plod redakcijske odlo~itve (Veliki atlas sveta 2005). 73 Slika 6: V nekaterih srednjeevropskih atlasih se {e vedno rabi imenje, ki opominja na polpretekle ekspanzionisti~ne tènje (Der Neue Orbis Weltatlas 1992). 75 Slika 7: Strokovna telesa za obravnavo zemljepisnih imen. 92 122 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 123 GEORITEM 2 9 Seznam preglednic Preglednica 1: Pogostnost rabe razli~ic nekaterih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, prevzetih iz jezikov z izvorno nelatini~nimi pisavami (prilagojeno po Poga~nik 2003, 42; Poga~nik 2002, 12 in 14). 47 Preglednica 2: Pogostnost rabe razli~ic nekaterih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, prevzetih iz jezikov z izvorno latini~nimi pisavami (prilagojeno po Poga~nik 2003, 39; Poga~nik 2002, 12 in 14). 48 Preglednica 3: Dozdaj{nja zasedanja UNGEGN-a (medmrèje 11). 96 123 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 124 Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 124 Georitem 2 NSL.qxd 18.7.2007 13:24 Page 1 2 DRAGO KLADNIK POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN ANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN ^EV OMA PODA GLEDI N PO http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-009-8 GO KLADNIK: € DRA 9 2 1 6 9 8 7 8 9 0 0 4 5 15,00 GEORITEM 2 GEORITEM 2