SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) LV (49) Štev. (N“) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18 de abril - 18. aprila 1996
Kadri in združevanje	/e
Čeprav marsikateri nepristranski opazovalec označuje nedavni govor Zorana Thalerja v državnem zboru, ko se je razpravljalo o usmeritvah slovenske politike, v razmerju do Evropske zveze in posredno do Italije, vsaj kot nenavaden, če že ne retorično zelo učinkovit, pa bi lahko šlo tudi za sklepno obdobje njegovega ministrovanja. Ko je „zadevo" zastavil na vse ali nič Po reklu „resnični voditelji določajo smer razvoja in ne capljajo za njim", mu je bilo verjetno že znano, da ga je vladni predsednik pripravljen tudi žrtvovati, če bi s tem Prispeval k utrditvi dvočlanske koalicije.
Lojze Peterle je še pred nedavnim javno sporočal, da nima smisla menjati zunanjega toinistra v volilnem letu, saj bi novi za vajeniški uk porabil vsaj šest mesecev, na šosti letni konferenci SKD konec letošnjega toarca pa je poudaril, da ima zunanji mi-nister težave z bontonom. S tem v zvezi je hila omenjena Thalerjeva domnevna nespodobna izjava na račun dr. Janeza Žgajnarja, prvega slovenskega veleposlanika v Argentini, do nedavna še prorektorja ljubljanske univerze in profesorja na Biotehnični fakulteti, ki naj bi bil predvsem strokovnjak za krave".
Predsednik SKD Lojze Peterle je raz-toerje do Zorana Thalerja še zaostril v DZ z izjavo, da je imel pravi nastop v svojstvu toinistra pravzaprav ministrov strankarski kolega poslanec Igor Bavčar (LDS). Kakorkoli že Thaler ima ob interpretaciji kaj malo nioznosti, če ga ne bo kljub v javnosti nasprotnim izjavam vendarle podprla Kocijančičeva Združena lista, saj je bolj ali manj jasno, da ga SKD ne bo.
Lojze Peterle je na konferenci vnovič Ponudil združitev SKD z Slovensko ljudsko stranko, združitev dveh programsko zelo
sorodnih strank, ki se napajata iz istega vrelca. Ponudba vsebuje še dve pomembni sestavini: nova združena stranka se lahko imenuje tudi SLS, Peterle pa je pripravljen umakniti se s predsedniškega mesta.
Peterletova ponudba, kot je znano ni le stvar strankarskih vodij; združitev oziroma postopno povezovanje od njega zahteva članstvo. Vodilne v SLS je ponudba spet presenetila (TV-omizje na TV3) in spet so jo gladko zavrnili. Pri tem se sklicujejo na mnenje vodij svojih podružnic; ti naj bi želeli imeti samostojno stranko in s stranko SKD le sodelovati, kar pa se večkrat kaže za precej dvomljivo.
Pri tem vzbuja začudenje odklonilno stališče Janeza Podobnika, programskega vodje SLS, ki se je na že omenjenem omizju brez tehtne utemeljitve opredeljeval proti Peterletovi ponudbi. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da je SLS tako rekoč „zakupila" mnenjsko stran v levo usmerjenem dnevniku Republika, kjer zavrača pobudo in „tolče" po programsko sorodni stranki SKD, s katero naj bi se sicer povezovala in sodelovala.
In to po tistem, ko je Ivan Oman (SKD), prvi predsednik predhodnice SLS, pri že omenjenem TV-omizju, jasno povedal, da je združuitev obeh strank edina alternativa naslednicam nekdanje edine stranke, ter predlagal, naj bi bil predsednik združene stranke nekdo iz SLS. Ve se, da je imel v mislih Janeza Podobnika, pri čemer bi zdajšnja predsednika postala podpredsednika.
Starosta slovenskega pomladnega političnega gibanja se zaveda, da je edina ovira za združevanje obeh strank le vodstvo in ne članstvo. Časa po njegovem mnenju ni veliko, streznitev bo lahko težka.
Ivan Obreza — Po „Slovencu"
Slovensko hrvaški stiki
Razmerje med Slovenijo in Hrvaško se ?apleta. Čeprav je bilo marca slišati nekaj Napovedi, da bi sc vprašanje, ki je v Središču pozornosti tako v Sloveniji kot na hrvaškem, tisto o razmejitveni meji v Pijanskem zalivu in s tem povezano vprašanje slovenskega dostopa do mednarodnih v°da na jadranskem morju, lahko rešilo, je hilo srečanje med zunanjima ministroma ^°ranom Thalerjem in Matejem Graničem °ripovedano zaradi „prezascdenosti".
Vsem je bilo jasno, da se je za to diplomatsko puhlico skrivala preprosta vsebina strokovne skupine, ki pripravljajo srednja ministrov, niso prišle do zadovoljivih r°šitev.
V zadnjem času sta v ospredju dve tostranski vprašanji. Eno je vprašanje mejnega prehoda pri Sečovljah, kjer so Hr-vatje nadaljevali z graditvijo na ozemlju, ki 8a ima Slovenija za svoje, in se pri tem niso 0?->rali na opozorila in proteste iz Ljubljane.
Manj se ve o sporu med slovenskim in mvaškim skladom za zdravstveno zavaro-Var>je. Hrvaški zdravstveni sklad je od slo-venskega namreč zahteval približno sedem milijonov nemških mark za zdravstveno ^varovanje predvsem svojih upokojencev, 1 so se upokojili v Sloveniji, živijo pa na
minister za zdravstvo je vztrajkal pri iz-plačitvi višjega dolga, pa tudi obresti, tako da je njegova zahteva narasla na približno 40 milijonov mark. V tem času je hrvaški zdravstveni sklad odpravil zdravstveno zavarovanje za slovenske zavarovance.
Vidno je, da hrvaška stran namerno prenapihuje to vprašanje ter z obrestmi in nerazumnimi denarnimi zahtevami skuša izsiljevati slovensko stran. Pravo ozadje spora in zahteve, ki bodo prišle iz Hrvaške, pa bomo verjetno kmalu spoznali.
Sprejem na veleposlaništvu
2jyaškem. Slovenski parlament je priznal
na.
višini 4,5 milijona mark in Ljublja-t Zagrebu že izplačala. Toda hrvaški
Predsedni slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je povabil na razgovor predstavnike vseh parlamentarnih strank o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo. Opozicija še vedno nasprotuje španskemu predlogu, zaradi česar je pred dnevi bojkotirala glasovanje v parlamentu, a so se zaenkrat — kot kaže — dogovorili za politično premirje. Drnovšek je dejal, da če državni zbor ne sporejme španske pobude, bo Italija trdila, da je za zavlačevanja kriva Slovenija. Izgubili bi tudi podporo Evropske zveze in zavlekli pogajanja vsaj za leto dni. Če pa jo sprejme, bo Italija morala privoliti Sloveniji v podpis.
Slovenija prva med srednje- in vzhodnoevropskimi državami, močno pa zaostaja za razvitimi, kot so Luksemburg, ZDA in Švica. Statistiki so za osnovo vzeli Avstrijo in ji določili indeks 100, pred njo so Luksemburg (indeks 143), ZDA (127), Švica (120), Japonska (106), Belgija (103), Kanada (102), tik za Avstrijo so Francija in Islandija (po 98), Nemčija (97) in Nizozemska (93). Za Slovenijo (indeks 48) so Češka (40), Madžarska (31), Slovaška (30), Turčija (28), Rusija in Belorusija (po 26), Poljska (24), Bolgarija (22), Hrvaška (20), na koncu lestvice pa je Moldavija (le 12 odstotkov kupne moči Avstrije).
Čedalje manj je možnosti, da bi se parlament odločil letos o predlogu poslanca Janeza Kocijančiča (Združena lista) o odstavitvi državnega tožilca Antona Drobniča. Po predlogu Ivana Omana (SKD) bodo povabili tri kazenskopravne strokovnjake, ki naj v enem mesecu preverijo strokovno utemeljenost Kocijančičevih obdolžitev, ki pa so, kot smo pisali zadnjič, samo splošne in politične narave, ki so v času komunistične diktature bili zadosten razlog za odstavitev, zapor ali kaj takega, danes pa vsaj sodstvo take diktate ne upošteva.
Med pisce spominov se je uvrstil premier dr. Janez Drnovšek. Orisal je svoje izkušnje med letoma 1989, ko je postal član predsedstva SFRJ (kasneje je bil tudi njegov predsednik) in 1991, ko je bila dosežena slovenska osamosvojitev. Knjiga je prevedena v pet jezikov. Seveda pa je pazljivo molčal o nekaterih svojih čudnih ukrepih kot predsednik Jugoslavije, ko je na primer ukazal brezobzirno zatreti nemire na Ko-
O raziskavi Evropske zveze, v kateri so primerjali kupno moč prebivalstva na osnovi domačega bruto prihodka (15 iz vzhodne in srednje Evrope, 24 razvitih držav, vključno z evropsko šetnajsterico), je
V zadnjih dnevih je državni zbor v svojem razpravljanju o zunanji politiki pooblastil vlado, da sprejme španski predlog za pridružitev Evropski zvezi. Proti predlogu so seveda glasovali bivši komunisti, Jelinčičevi nacionalisti-komunisti ter žal tudi nekateri iz strank slovenske pomladi.
Dvojni državljani
Ob nastopu svoje službe kot veleposlanik v Argentini je dr. Janez Žganar povabil predstavnike slovenskih društev, ki delujejo v Argentini, dne 28. marca na veleposlaništvo.
Tega sprejema se je udeležila večina predstavnikov organizacij ali predstavnikov javnega življenja. Ob pričetku je veleposlanik pozdravil vsa slovenska društva, počenši s predvojnimi — od katerih je najstarejšo društvo v Bernalu — kakor tudi povojnimi. Poudaril je svojo nalogo, ki je vzdrževati dobre odnose z Argentino in
„Vojni zakoni" (zakon o vojnih veteranih, zakon o vojnih invalidih in zakon o žrtvah vojnega nasilja), ki jih je državni zbnor sprejel oktobra lani, so po mnenju Nove slovenske zaveze v nasprotju s slovensko ustavo ter naravnim in mednarodnim pravom o človekovih in državljanskih pravicah.
Nobeden od zakonov namreč ne vključuje strani državljanske vojne, ki se je uprla komunistični revoluciji, to je vojakov oboroženih vojaških formacij slovenskega domobranstva, vaških straž, slovenskih četnikov in drugih skupin zunaj OF.
Iz zakonov so izključeni pripadniki in žrtve vseh slovenskih formacij, ki niso bile pod nadzorom komunistične partije. Ker slovenska ustava ne izhaja niti iz partizanske NOB in ne iz slovenskega domobranstva, zato tudi ne pozna dveh vrst državljanov in glede državljanske vojne ne dela nobene razlike med državljani Republike Slovenije.
Nova slovenska zaveza je ves čas zahtevala, da se v zakone vključi vojake slovenskega domobranstva in drugih neko-
munističnih enot, saj njena zahteva temelji na dejstvu, da je državljanska vojna v Sloveniji bila in da so bile vaške straže in slovensko domobranstvo ena od strani dr-žvaljanske vojne kot oborožena vojaška formacija, njeni pripadniki pa nesporno vojaške osebe.
Izvršni odbor NSZ v Izjavi za javnost poudarja, da bodo pri svojih stališčih vztrajali še naprej, pri tem pa izrabili vse zakonske možnosti, tudi ustavni spor.
Zaradi takšnega sprejetja zakona je NSZ razočarana nad predlagateljem vojnih zakonov, to je sekretariatom za borce, nad DZ, ki ni sposoben preseči spora med stranema državljanske vojne. Razočarani pa so tudi nad strankami slovenske pomladi, ki so v postopku prve in druge obravnave sprejemale stališča NSZ, na koncu pa so tudi te stranke podprle in glasovale za vse tri vojne zakone.
„Slovenec", 9. aprila
SDSS — po novem SDS
okrepiti gospodarske in kulturne stike, posebej pa še nepristransko pomagati slovenskim izseljencem ter jim biti na uslugo in posredovati v obeh smereh med domovino in tukajšnjo skupnostjo.
V prijaznem pogovoru se je veleposlanik dr. Žgajnar potem še dalj časa zadrževal v pogovoru s povabljenimi predstavniki naših izseljencev, ki so ga veselo pozdravljali.
Socialdemokratska stranka Slovenije je na svojem prvem izrednem kongresu, ki je potekal 25. marca v Ljubljani, spremenila svojo kratico, in sicer tako, da je iz nje izbrisala črko S (Slovenije).
Po novem je njena kratica SDS, zanjo pa so se določili, ker je ta znak razpoznavnejši.
V zvezi z referendumom o volilni zakonodaji je tajnik pojasnil, da še nimajo uradnega sporočila z ustavnega sodišča in da čakajo samo za zeleno luč, da bi začeli z vsemi potrebnimi dejavnostmi.
MIHAEL JARC, podpredsednik ljubljanskega mestnega sveta
Spomeniki: ne gre za tone brona, ampak za tone predsodkov!
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
,,Cvetoče ceste", lokacije z a nun-ciaturo v Ljubljani in zapleti zaradi uvrstitve te točke na dnevni red, graditev obeh avtocest v Ljubljani, problematika spomenikov ter na še vrsto drugih vprašanja je odgovarjal Mihael Jarc, podpredsednik ljubljanskega mestnega sveta in predsednik odbora za cestnoprometno dejavnost, svetnik stranke Slovenskih krščanskih demokratov.
Na zadnji seji ste dali pobudo, da bi na dnevni red uvrstili tudi točko o lokaciji za graditev nunciature, vendar ni bila izglasovana. Zakaj ste to točko želeli uvrstiti na dnevni red?
Poudariti moram, da sem sc za pobudo o lokaciji za nunciaturo odločil šele na dan, dva pred sejo. Imel sem nekatere podatke o pogajanjih med nuncijem in upravo, ki sem jih zbral neformalno. Nuncij, veleposlanik gostujoče države Vatikan v Sloveniji, si je v Ljubljani ogledal mogoče lokacije in se odločil za parcelo na južni strani Finžgarjeve ceste, približno 200 metrov od trnovske cerkve. Vendar je nezazidljiva. V mestni upravi so dejali, da je ta lokacija sporna, da veljavni prostorski akt ne predvideva graditve. Mogoča bi bila sprememba namembnosti, vendar bi to trajalo leto ali več (razgrnitev načrta, pripombe občanov...), ker zadeve urejuje državni prostorski zakon. Kasneje so mu pokazali parcelo, ki je v neposredni bližini prejšnje, vendar leži na severni strani Finžgarjeve ceste ob kemijskem inštitutu. Nuncij je privolil v to lokacijo. Načrt so skicirali. Ko je načrt dobil, je ugotovil, da so zadeve bistveno drugačne, kot so se dogovorili — parcelo so na severni strani okrnili za štiri metre, prav tako so spremenili lokacijo za parkirne prostore. Edmond Farhat se je počutil izigranega in je pri mestni upravi tudi uradno protestiral. Zaradi teh podatkov sem želel to točko uvrstiti na dnevni red.
Ali ste za svetnike pripravili tudi pisno gradivo?
Pisni predlog določitev lokacije sem pripravil tik pred sejo. Posvetoval sem se s prostorskimi strokovnjaki, tudi z delavci uprave. Po mojem mnenju je bilo gradivo dobro pripravljeno, za kar govori tudi 21 podpisov, ki sem jih zbral pred sejo, tudi od svetnikov, ki ne pripadajo strankam slovenske pomladi. To pomeni, da smo dosegli določeno soglasje. Podpisniki so se strinjali, da točko uvrstimo na dnevni red.
Zakaj kljub soglasju točka ni bila uvrščena na dnevni red?
Trije svetniki strank LDS in SNS so se izneverili danemu podpisu in niso glasovali za uvrstitev na dnevni red. Glasovanje je bilo neodločeno, manjkal je samo en glas, pa bi točko uvrstili na dnevni red. S tem pa bi se razkrilo tudi ozadje zadeve. Mestna
uprava, predstojniki posameznih oddelkov in sam župan bi potegnili kratko. Mislim, da so bili po tihem zelo veseli, da ta točka ni bila uvrščena na dnevni red, ni pa rečeno, da ne bo prišla na dnevni red na prihodnji seji. To zadevo je treba razčistiti. Naš veleposlanik pri Svetem sedežu ima predstavništvo na imenitni lokaciji v Rimu na Ulici sprave. Vatikan je svojo dolžnost korektno opravil.
V središču pozornosti je še vedno vprašanje spomenikov v Ljubljani. Bili ste med pobudniki za odstranitev spomenikov Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča. Kaj naj bi po vašem mnenju naredili s spomenikoma?
Ta zadeva že nekaj časa „visi v zraku". V Sloveniji še nismo potegnili tiste črte, kot so jo zmogle države, ki so bile prej prav tako pod enopartijskim sistemom. Lep zgled je Češka, kjer jim je v parlamentu uspelo doseči soglasje tudi o teh vprašanjih. Pri nas nekdanjega sistema še nismo obsodili, zato so nekateri njegovi zagovorniki dobili krila. Spomenik Borisa Kidriča so postavili po sklepu centralnega komiteja in smo ga plačali vsi prebivalci Slovenije. Na januarski seji smo sprejeli odlok o spremembi odloka o zavarovanju spomenikov revoluciji in socialistični graditvi, ki predvideva, da namesto Kidriča postavijo spomenik neznanemu junaku in namesto Kardelja spomenik neodvisni Sloveniji. Pri tej zadevi ne gre za tone brona, ampak za tone predsodkov v glavah tistih, ki nasprotujejo premiku teh dveh spomenikov. Potreben je „premik" v naših glavah, šele nato ju bomo lahko prestavili.
O tej problematiki ste govorili že v nekdanji občini Ljubljana center. Kaj se je zgodilo s pobudo?
Že maja 1991 smo sprožili to pobudo in pripravili spremembo odloka za ta dva spomenika. Vendar je bil maj zelo buren mesec, saj so nam že začeli groziti z Balkana. Zato te zadeve skupščina ni obravnavala. Nasprotniki so dosegli, da so pobudniki morali zaprositi za mnenje regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Znova moram poudariti, da ne gre za kulturne spomenike, ampak le za politične. Ker se je začela vojna, se je na to pobudo pozabilo. Čas pa je dozorel. Nasprotniki so znova dejavni. Zdaj je razpisan rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma proti odstranitvi spomenikov. To je zakonito zahteval občan, član zveze borcev. Pobudniki morajo zbrati deset odstotkov glasov volilnih upravičencev v Ljubljani (16.000). Če bomo razpisali referendum, bomo za njega dali 92 milijonov tolarjev, s katerimi bi lahko kupili 17 socialnih stanovanj.
Spričo raznovrstnih novic se pisec večkrat ne more odločiti, kateri dogodek naj osvetli oziroma katero smer naj pregleda. Čisto politične zadeve se v vsakdanjem odvijanju mešajo s skoro policijskimi dogodki, vse pa tvori „življenje" argentinske družbe, ki išče svojo pot v gozdu križev in težav. Zadnji dnevi so bili kaj značilni v tem oziru.
ZNOVA ROPOTA OROŽJE
„Za zidovi se sliši gluh topot žrebcev in jekla..." poje tukajšnja najbolj znana koračnica (San Lorenzo). In res, dnevniki soglašajo, da se je vojaška zadeva vrnila na prve strani poročanja ta teden, spričo terorističnih napadov, poplave groženj in pa tihe debate o posegu oboroženih sil v boj proti narkotrafikantom. A te zadeve so kaj različne in jih je treba posebej osvetliti. Ustavimo se zato najprej pri obnovljenem nasilju, ki skrbi družbo in vlado.
Vse se je začelo pravzaprav okoli 24. marca, ko se je država spominjala dvajsete obletice zadnjega vojaškega udara, s katerim se je pričela tudi kruta protigverilska vojna. Nekaj dni za tem so neznanci težko obstrelili policijskega zdravnika (dr. Jorge Berges), ki je bil zapleten v številna kršenja človekovih pravic, obsojen, pomiloščen, znova sojen in sedaj „na dopustu" s polovično plačo pri policiji province Buenos Aires.
Po raznih zdravniških posegih je bil Berges interniran v mornariški bolnišnici (v bolnišnici suhozemske vojske ga niso hoteli sprejeti), a povsod je za njim sledila vrsta groženj napadov in bombnih atentatov. Istočasno so kar poplavile družbo telefonske grožnje in obvestila o podtikanju bomb, večinoma neresničnih in neka panika je nastala v območju obveščevalnih sredstev. Vlada je z vso močjo zatrjevala, da je javna varnost zagotovljena, časnikarstvo pa dokazovalo, da dogodki kažejo ravno nasprotno.
Da je bila mera zmede popolna, se je nenadoma pojavil „dvojni agent" Franciso Benzi, ki da je bil infiltriran v gverilski organizaciji ORP in ki trdi, da je on že pred tedni posvaril, da bo ta skupina atentirala na Bergesa. Policija priznava, da je Benzi delal zanjo v preteklosti, da pa več let nima z njo nič opraviti. Sploh so varnostni organi, ki so v začetku javno priznavali atentat kot delo članov ORP (Organizacion Revo-lucionaria del Pueblo — Narodna revolucionarna organizacija), začeli sami dvomiti o tej možnosti (ali kažejo, da so začeli dvomiti), in nato so še v najvišjih vladnih mestih (notranji minister Corach) postavljali možnost, da gre dejansko za obračun med ,,brezposelno delovno silo", oznaka, ki pripada bivšim vojaškim protigverilskim skupinam. Tudi sicer strokovnjaki v tej zadevi priznavajo, da tu ni govora o levičarski gverili, marveč o spopadu med desničarskimi celicami.
Dejstvo je, da ORP obstaja, a je miš, ki se je niti slon državne varnosti ne boji. Res pa je, kot trdi Benzi, da lahko vsaka še tako majhna skupina v današnji družbi ustrahuje javnost „z buciko v roki". Sproži lahko preplah in val posnemanja, ki grobo kali javni mir. Spomnimo se na poplavo telefonskih groženj pred leti, ko je že vsak malomaren šudent telefoniral v šolo, češ da je podstavljena bomba, da se je tako za tisti dan rešil pouka. Po pravici povedano, pa danes ni govora o kaki resni levičarski gverili v Argentini.
Še ena malenkost. Ko so Bergesa internirali v mornariško bolnišnico, so se dogovorili, da bo vojaška varnostna služba
nadzirala notranjost, polidja pa okoliš. Ko so se potem pojavili napisi na zunanjem zidu bolnišnice in bomba ob njih, so mornarji časnikarjem mimo rekli, naj se obrnejo na policijo. Kdor pozna stavbo ve, da je nemogoče, da bi katerikoli skupina izvršila to delo spričo kake resne straže; in še, način kako je bil napis sestavljen, je jasno pričal o „brezposelnih". Nobena levičarska skupina ne govori o „procesu", marveč sveto spoštujejo naziv „diktatura", kot najmilejšo oznako za vojašo vlado. Ergo...
KAJ NAJ DELA
Drug, važnejši problem je udeležba oboroženih sil v boju proti narkotrafikantom. Tu seveda ne pride v poštev samo Argentina, niti ni na važnejšem mestu, ker je mnogo drugih držav, katerih stanje je v tem oziru mnogo slabše. A v prindpu je res, da iz ZDA pospešujejo sodelovanje tukajšnjih vojska pri tem poslu, ki ga v Argentini opravlja izključno policija in delno žan-dermerija.
Problem je težak, ker se dotika bistvenega vprašanja vloge oboroženih sil v demokratični in od zunaj neogroženi državi-S kom naj se Argentina bojuje? Katere so perspektive konflikta? Z Urugvajem, Paragvajem in zlasti Brazilijo je država povezana v Mercosur, ki počasi teži k vedno večjem spoju in ni niti govora o kakem konfliktu, ki bi presegal gospodarske interese. Z Bolivijo ni smisla niti razmišljati o kakem spopadu. Š Čilom je le papežev poseg pred leti preprečil gotovo vojno, o odtlej je mirna rešitev še zadnjih mejnih sporov gladko tekla in je prišlo do tako močne gospodarske povezave, da niti najbolj mrzlični vojaški možgani ne vzamejo resno kakega morebitnega oboroženega zapleta. Kar pa se oceana tiče (in tu mislimo na Malvine in Anglijo) je pretekla izkušnja spametovala vojaške kroge in vso civilno družbo.
Z eno besedo: argentinske oborožene sile so ostale brez sovražnike in brez smisla za obstoj. Spomnim se Vladimirja Vauhnika, ko v svoji „Nevidni fronti" opisuje tragedijo vojaka, ki nikdar v svojem življenju ne more sodelovati v vojni. Psl' hološko mora biti res porazno vse življenje pripravljati se za nekaj, kar se nikdar ne zgodi. Študent medicinske fakultete ve, da bo prišel dan, ko bo zdravil ali operiral, rezal ali šival; časnikar bo poročal, arhitekt risal, inženir gradil; vojak pa dobiva vedno globlje prepričanje, da se nikdar ne bo boril. Vauhnik je v tem stanju organiziral svojo „nevidno fronto". Ali ni umestno, da si argentinska vojska želi vsaj udeležbe spopada proti obroženim skupinam nat' kotrafikantov?
A tu pride več pomislekov in težav-Prva je legalna: po zakonu ima argentinska vojska prepovedano posegati „v notranje zadeve". Treba bi bilo v kongresu spremeniti zakonsko besedilo. Druga: česar se dotakne trgovina z mamili, to se rado km rumpira. Kolumbijski primer, ko se ne kdo je čist, kdo pa od „narkov" podkupijo1' zgovorno svari pred tem dejstvom. A pr° tiutež so velike vsote denarja, ki bi iz pritekle v prazne vojaške blagajne. Men°j mova vlada je tako grobo okrnila vojaŠk proračun, da je argentinska vojska prot’ sosedom (Braziliji in Čilu) klavrno zaoste la. Dolarji iz severa bi bili zato kaj “° brodošli. A tudi to bi bila le začasna rešit^' kajti v bistvu ostaja vprašanje, kakšen f namen oboroženih sil v demokratični J*1 mirni družbi.
A to ni le argentinsko, ampak tu mednarodno vprašanje.
Iz pogovora z Vesno Voglar „Slovenec", 6. aprila
SLOVENSKI DAN — *'DIA DE ESLOVENIA'
na Feria del Libro, dvorana „Jose Hernandez", v petek, 19. aprila ob 20.30.
Poje Mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar. Predavanje dr. Andreja Capudra z naslovom „Palabras congeladas" v španščini.
Vabljeni!
M
PREJELI SMO V OBJAVO
Slovenski razlaščenci varuhu človekovih pravic
Šolniki	v
Spričo izigravanja in nespoštovanja Zakona o denacionalizaciji je Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) s pismom zaprosilo varuha človekovih pravic IVANA BIZJAKA za zaščito, posredovanje in uveljavljanje z Ustavo RS zagotovljenih pravic vseh državljanov RS pred zakonom.
Z vsebino pisma so bili seznanjeni tudi predsednik države, vlada in parlament.
Pismo bo odposlano v vednost tudi Evropski komisiji za človekove pravice.
V pismu je izpostavljen povsem neenakopraven status upravičencev do denacionalizacije:
„Lastninjenje podjetij po Zakonu o preoblikovanju podjetij se približuje zaključku, medtem ko je denacionalizacija v zastoju." Organi, ki vodijo postopke lastninjenja, upravičencem, če izrecno ne zahtevajo, ne priznavajo statusa stranke v postopku. To je pravno nevzdržno in moralno nedopustno.
Po drugi svetovni vojni so nasilno razlaščeni državljani tako v neenakopravnem položaju z upravljalci družbenih podjetij, čeprav je lahko njihov delež na družbenem premoženju zelo velik. Moral bi jim biti vrnjen del premoženja družbenih podjetij, ki so nastala predvsem s 45 let trajajočim izkoriščanjem rezultatov dela tistih, ki so to premoženje ustvarili.
Nekoč okradene in oropane državljane Slovenije danes država obravnava kot drugorazredne državljane, točno tako kot v preteklosti. Državni subjekti to mirno gledajo in dopuščajo, čeprav se v javnosti de-
klarirajo kot pravna država, zrela za vključitev v vse napredne svetovne tokove.
ZLRP Slovenije že od vsega začetka svojega obstoja leta 1989 zahteva ustanovitev državne agencije za denacionalizacijo.
Kot nujna posledica opisanega stanja bo, da se bodo podjetja olastninila, družbeno premoženje v veliko primerih razprodalo, denacionalizacijski upravičenci pa bodo postavljeni pred dejstvo, da vse skupaj pustijo, ali pa se brezkončno pravdaja-jo z državo, ki jih je ponovno „opeharila".
ZLRP Slovenije že vrsto let opozarja na pomanjkljivost v državni upravi. Ugotavljamo namreč, da v državi še ni osnovna upravna inšpekcija, ki bo vršila dela in naloge v okviru, ki jih določa Zakon o upravi. Marsikateri politični problem iz področja denacionalizacije je nastal tudi iz razloga ker upravna inšpekcija ne obstaja.
ZLRP Slovenije se s tem pismom obrača na varuha človekovih pravic s prošnjo za takojšnje ukrepe. Rešitev bi bila, če bi se:
-— zagotovil upravičencem status stranke v postopku lastninjenja;
— takoj oblikovala DRŽAVNA AGENCIJA ZA DENACIONALIZACIJO, ki naj bi vključevala tudi predstavnike ZLR Slovenije;
— MNZ takoj zavzelo za učinkovit nadzor nad delom upravnih enot na občini v zvezi z denacionalizacijo in
— takoj priznalo jamstvo države Slovenije za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada.
Za predsedstvo ZLRP Slovenije predsednik Franc Izgoršek
povabilo i Poletna šola
slovenskega jezika
Vabimo Vas, da poleti obiščete Slovenijo. V Poletni šoli se boste naučili slovenskega jezika, hkrati pa preživeli nepozabne počitnice. V preteklih letih smo imeli skoraj tisoč študentov iz 50 držav. Naše izkušnje Vam zagotavljajo, da boste svoj čas koristno izrabili.
Prireditelj je Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Izbirate lahko med dvotedenskim in štiritedenskim tečajem. Priporočamo pa Vam, da pridete v Poletno šolo za štiri tedne, ker se boste tako lahko udeležili celotnega programa in se seveda tudi več naučili.
Pred začetkom tečaja bomo preizkusili Vaše znanje slovenskega jezika. Glede na rezultat boste razvrščeni v eno izmed začetnih, nadaljevalnih ali izpopolnjevalnih skupin.
Tečaj obsega 20 šolskih ur (po 45 min) na teden. Pouk poteka od 9.00 do 12.15.
Če želite še bolj intenzivno študirati slovenski jezik, se boste lahko odločili za dodatni popoldanski tečaj (od 14.00 do 15.30) in tam poglabljali ter razširjali svoje znanje.
Ob koncu Poletne šole boste dobili potrdilo, da ste se udeležili tečaja slovenskega jezika, študentje najvišje skupine pa bodo lahko opravljali tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (ki je pogoj za vpis na Univerzo v Ljubljani).
V Poletni šoli poteka poleg jezikovnega tečaja tudi pester spremljevalni program, ki je sestavljen iz predavanj, delavnic, krožkov in ekskurzij.
Bivate lahko v kolidžu nedaleč od središča mesta, kjer bo potekal tudi pouk in ostale dejavnosti Poletne šole. Lahko pa stanujete pri prijateljih ali sorodnikih.
Cena Šolnina Namestitev
4 tedne 2 tedna
550 USD 290 USD
500 USD 270 USD
V Utrinkih, publikaciji, ki so jo pripravili udeleženci ob koncu nedavnega seminarja slovenskega jezika (skupaj so ga organizirali strokovni sodelavci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in prisotni ministrstvi, za šolstvo in šport ter zunanje), je Štefan Godec, abosolvent prava in učitelj slovenskega jezika iz Buenos Airesa svoje doživljanje med drugim strnil takole: „...in potem sem prvič na brniškem letališču stopil na slovenska tla. Nepopisen je ta občutek. Prav vsak človek, ki ga srečaš, govori slovensko, ga razumeš ter želiš pozdraviti, čeprav ga ne poznaš. Vsi avtomobili imajo prilepljeno slovensko oznako, kar je v Argentini prava redkost, ki jo lahko opaziš le, ko se po naših domovih zbirajo ljudje za kako prireditev. Ko postopoma prepletamo Slovenijo s kratkimi izleti , mi počasi prehaja v meso in kri vse tisto mrzlo poznavanje zemljepisa, ki mi je toliko let bilo le možganih. Dojemam počasi vse tiste pripovedi, ki sta mi jih oče in mati s tako vnemo in ljubeznijo posredovala, skratka, počutim se kakor zadnji košček sestavljanke, ki se natančno usklaja v preostajajo-či prostor."
Štefan — zanimivo je, da imajo prav vsi njegovi kolegi in kolegice značilna slovenska imena, ki jih dosledno v pogovoru in pri pisanju tako uporabljajo, govorijo pravilno tekoče, da ostrmimo, in so do bolečine občutljivi za spakedranke, ki so se vtihotapile v naš pogovorni jezik, je torej predstavnik emigrantske mladine med dvema kulturama.
Emigracija se je že v začetku zavedala, da je prenos zavesti o slovenstvu za potomce ključnega pomena za preživljanje ideje, zaradi katere so morali po vojni zapustiti domovino. In ni čudno, da so že v avstrijskih taboriščih ustanovili slovenske šole, slovensko šolstvo v Argentini pa je sploh eno izmed področij, na katerega so izseljenci najbolj ponosni. Njihov izobraževalni sistem se namreč razpenja od vrtcev do visokošolskih ustanov.
Tako je lažje razumljiva njihova zgodnja odločitev, „da je treba tečaje za srednješolce vzdrževati, pa četudi hodi nanje en sam dijak..."
„Po poklicu sem učiteljica in med tednom poučujem v argentinski šoli, ob sobotah pa v slovenski," pripoveduje Danica Malovrh iz San Justa, kajpada hči sloven-
skih staršev, ki živijo v Argentini skoraj 40 let, na obisku v Sloveniji pa je tretjič.
„Otroci se sicer v veliki večini naučijo slovenskega jezika doma, od staršev — njihov motor je ljubezen. Mnogi starši so morali tu v Sloveniji zapustiti vse zaradi komunističnega enostrankarskega sistema. Marsikdo si je tako rešil življenje. Zato tista ljubezen ostane in se prenaša na otroke, mi jo tako sprejemamo in jo gojimo naprej. Tako je tudi to naše delo, poučevanje jezika in vse drugo, brezplačno, zakaj ljubezen se ne da poplačati. To nas žene naprej. Verjamemo, da je vse, kar so preživeli naši starši, res in tej resnici je treba odkrito pogledati v oči. V Sloveniji še posebno. Močno želimo, da bi Slovenija res demokratično zaživela z našo navzočnostjo in našim sodelovanjem. Želimo biti enakovredni. Vrednote, ki nas spodbujajo, so enake tistim, zaradi katerih so naši starši pretrpeli izgnanstvo — te so narod, domovina, Bog. Naš obstoj je sad spoznavanja teh resnic..."
Kot je še pojasnila sogovornica, je njihovo delo v šoli tesno prepleteno z delom v prosvetnih in drugih društvih. Potrebno je ogromno truda, odrekanj in vlaganja lastnega denarja za to, da še naprej vzdržujejo tudi zelo oddaljene šole. Pozna se, da jim družina pomeni veliko vrednoto in Slovenci si skušajo ustvarjati velike družine. Ocenjujejo, da je seminar dobro uspel. Kot pravi, so imeli stike z res uglednimi profesorji, „ki so jim nudili veliko znanja," pogrešala pa je „bolj sproščene pogovore s kolegi, slovenskimi učitelji, s prakso na vseh stopnjah." In „dejala bi tudi, da nekatere stvari tu v Sloveniji morda še niso dovolj jasne". Denimo sprejem na filozofski fakulteti jim ni bil „preveč po godu, saj so bile izrečene določene besede, ki bi lahko izostale". Kot pravi, se moramo „skupaj truditi najti skupno točko, kjer bi lahko res gradili naprej na pravilnih osnovah. Se pravi, da se priznajo storjene krivice in poboji v Kočevju, Teharjah itd. Ko bo to pojasnjeno in vsaka stvar na svojem mestu, bo možna sprava med nami. Dobro pa bi bilo tudi," je dodala, „ko bo imeli več stika s katoliškimi pedagogi. Mi, ki smo prišli z druge celine južne poloble z določenimi idejami, določenimi cilji, iščemo enako misleče ljudi."
Dragica Bošnjak, „Delo" 29. marca (okrajšano)
Cerkvena stavba z nesrečno zgodovino
Za izbirni popoldanski tečaj je treba doplačati 40 USD za 2 in 80 USD za 4 tedne.
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije bo predvidoma podelilo 18 štipendij za šolanje.
Prijave
na naslov Poletne šole pošljite do 3. maja:
• izpolnjevno prijavnico
• fotokopijo potrdila o mednarodnem zdravstvenem zavarovanju
• 50 USD prijavnine
• kratek življenjepis
Naslov:
Poletna šola, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 - 61000 Ljubljana, Slovenija tel. (386-61) 176-92-38 faks (386-61) 125-70-55
Več informacij in prijavnico lahko dobite v pisarni Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši.
Cerkev sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani so postavili jezuiti poleg svoje redovne hiše. Načrte zanjo je prispeval benediktinec Anselm Werner, dokončana pa je bila leta 1912. Posvetili so jo sv. Jožefu, „varuhu slovenskih dežel" in po tej plati je postala med obema vojnama pravo romarsko središče.
Že od prve zamisli o novi cerkvi jo spremlja tudi poseben namen: potresna pobožnost. Pred stotimi leti — po velikem rušilnem potresu na veliko noč 1895 — je namreč škof Missia Ljubljančanom sporočil, da bo v prvi novi cerkvi vsakoletni molitveni shod s prošnjami za obvarovanje pred potresi. Takoj so se v ta namen začeli stekati denarni prispevki vernikov.
Na kaj ste naleteli takoj ob umiku Viba filma iz cerkvenih prostorov?
Prostori so bili predelani, prilagojeni potrebam filmskega snemanja. Velik del je bil poglobljen im spremenjen v bazen za podvodno snemanje, povsod so bili razpredeni prezračevalni jaški, posebna električna napeljava in nastavki za reflektorje.
Največja dragocenost v cerkvi, velik Plečnikov oltar, je bil zazidan, polovica prezbiterija pa spremenjena v transformatorsko posta jo .Vrt in topoli, ki jih je Plečnik skrbno izbral po obliki in rasti posebej za to okolje, je zanemarjen.
Kako je s sakralnostjo objekta? Bo cerkev še lahko služila prvotnemu namenu?
Kot bi se cerkve že zaradi prvotnega namena držala nestalna in nepredvidljiva usoda. Že med I. svetovno vojno so jo av-trijske oblasti dodelile vojakom, ki so jo zasedali do razpada cesarstva in jo tudi zelo poškodovali. Potem je bila do leta 1921 spremenjena v skladišče za živila in šele na vztrajanje jezuitov je mestna občina cerkev vrnila, tako da jo je (po temeljiti obnovi) 19-februarja 1922, na zavetnikov god vnovič blagoslovil škof Jeglič.
Leta 1925 so po načrtih Jožeta Plečnika postavili ob njej prvi slovenski dom duhovnih vaj — Dom sv. Ignacija pri sv. Jožefa/ že leta 1933 pa je prišlo do novega naši** nega posega: zaradi preganjanja jezuitov (Nad. na 4. stri
Jubilant
Slavko	S
' SLOVENCI V ARGENTINI
Občni zbor v Slovenski vasi
Ob napovedani uri je predsednik Vinko Glinšek začel občni zbor ob navzočnosti 75 članov. Z molitvijo se je spomnil treh umrlih članov v pretekli poslovni dobi: Vinka Bokaliča, Staneta Mehleta in Franceta Stanovnika.
Prebrani zapisnik zadnjega občnega zbora v kasteljanskem jeziku so zborovalci sprejeli brez pripomb.
Sledila so poročila posameznih funkcionarjev z raznih področij društvenega delovanja.
Tajnica Roza Barle je poročala, da se je odbor v teku leta 1995 sestal desetkrat. Ožji odbor sc je pa večkrat dobil zaradi organizacij raznih prireditev. Poudarjala je tudi našo povezanost z ostalimi slovenskimi Domovi, kakor tudi veliko pripravljenost mladine za sodelovanje z društvom. Stanje članstva v letu 1995: 233 članov. Vsak član je dobil tiskani izvod blagajniškega poročila o dohodkih in izdatkih. Na vprašanja za pojasnila raznih postavk so člani dobili zadovoljiv odgovor.
Gospodar Stane Jemec ml. je podal podroben pregled o opravljenem delu v društvenih prostorih. Dvignili so zid okoli športnega igrišča in postavili novo jekleno mrežo v višini treh metrov. Na odru v dvorani so bolje izrabili prostor ob obeh straneh in dvignili podstrešje za shrambe raznih odrskih scenerij. Kmalu bodo na razpolago nove preoblačilnice z vodno inštalacijo. Kupili so tudi nov traktor za košnjo igrišča. Dozidali shrambo za spravljanje raznega vrtnega orodja.
Knjižnica, za katero je skrbela Zlata Adamič, je bila odprta vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu od 10. ure naprej za bralce. Letos je bilo izposojenih 144 knjig, kar je zelo lep uspeh v primeru s prejšnjimi leti. Z denarjem v blagajni je knjižničarka letos kupila naslednje knjige: Palme mu-čeništva, Orli pod Triglavom, Rešitev izgubljenih, Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini, Katoliški katekizem. Knjižnica ima trenutno 1895 knjig. Zaradi večjega števila knjig je nastala potreba po novi omari v knjižici.
Mirjam Goljevšček je podala poročilo o delovanju slovenske šole. Pouk se vrši vsako soboto od 8. do 12. ure. Učenci višjih razredov so sodelovali na Slovenskem dnevu dne 22. oktobra na Pristavi.
Predstavnica vaške mladine Sonja Gerkman je podala obširno poročilo o delovanju mladine. Med drugimi je naštela naslednje prireditve:
Cerkvena stavba
(Nad. s 3. str.)
v stari Jugslaviji je bila vsa njihova lastnina na Zrinjskega cesti „prodana" ljubljanski škofiji.
Leta 1940 so tedanji škofje spodbudili slovensko katoliško prebivalstvo, naj z darovi podpre dokončno ureditev „narod-nega svetišče sv. Jožefa". Tako je cerkev že čez leto dni dobila monumentalen Plečnikov oltar iz podpeškega marmorja, lesen kip sv. Jožefa z dečkom Jezusom pa je ustvaril akademski kipar Marko Pengov.
Po II. svetovni vojni je nova oblast spet onemogočila delovanje jezuitov in leta 1949 zaplenjeno cerkev z redovno hišo dala v last filmskem podjetju. Denacionalizacijski Postopek, se je izšel cerkvi in jezuitom v Prid, sprejet pa je bil tudi uradni dogovor, da mora biti cerkev izročena v takem stanju, v kakršnem je bila ob zaplembi.
Pogovor s Francom Vardjanom, glavnim inšpektorjem za republiško dediščino Iz „Slovenca" 5. aprila
1.	maja Športni dan v Slovenski vasi: turnirja odbojke in nogometa za vse Domove v Hladnikovem domu. 11. julija: priprava recitacije „Dočakanja svobode" za spominsko proslavo ob 50-letnici pokola naših domobrancev. 17. junija: priprava večera za Očetovski dan pod vodstvom Danija Grbca, s predstavo prizora „Ob-toženi volk". 29. junija: Kres za praznik sv. Petra in Pavla. 30. julija: Sodelovanje mladine pri obletnici Hladnikovega doma. 24. septembra: zelo uspešen mladinski dan. Dne 14. oktobra: Sodelovanje mladine pri igri „Egiptovski Jožef", pod vodstvom F. Pavliča in M. Goljevšček s sodelovanjem s. Lovrenci je. Dne 5. novembra: Sodelovanje mladine ob obletnici cerkve Marije Kraljice. Sodelovanje mladine pri Miklavževanju in prazniku Brezmadežne v Slovenski hiši. 25. decembra sodelovanje mladine pri božični igri Slovenski božič, pod vodstvom F. Pavliča. Velik uspeh našega mladinskega zbora.
Športni referent je na kratko podal poročilo o športnem udejstvovanju naše mladine in načrte za delo za prihodnost.
Kulturni referent Peter Rot je poudaril splošno sodelovanje mladine pri vseh naših kulturnih in socialnih prireditvah.
Ob koncu je predsednik omenil veliko delo, ki ga vrši Mari Urbanija z zbiranjem naših ostarelih. Za to delo je bila deležna živahnega ploskanja.
Član nadzornega odbora Jože Grbec je podal pregled o vodenju blagajniških knjig in predlagal občnemu zboru razrešnico.
Odbor je sestavil s težavo kandidatno listo: predsednik Vinko Glinšek, podpredsednik Ciril Jan, tajnik Peter Rot, blagajnik Marta Šmalc, knjižničar Marija Grbec, gospodar Stane Jemec ml., kulturni referent Mirjam Goljevšček, odborniki: Janez Petek, Franci Urbančič, Andrej Goljevšček, Roza Barle, namestni odborniki: Stane Kunc, Franci Stanovnik, Lojze Zupančič, Jože Mehle, nadzorni odbor: Andrej Fink, Ignacij Glinšek, Kristina Žitnik, namestni nadzorni odbor: Jule Grohar, Franci Zabukovec, športni referent: Dani Sušnik, šolski referent: Zlata Adamič, gradbeni referent: Jože Čampa st.
Nova lista je bila sprejeta z živahnim aplavzom.
Članarina — ostane ista kot lani — to je 30 pesov, in 15 pesov za upokojence.
Proti koncu občnega zbora omeni predsednik delo pri ureditvi društvenih papirjev.
Oltar svetega Jožefa, kakor je bil po desetletjih končno odprt in predan škofiji.
Slavljenec je 18. marca letos uspešno zaključil svojih 80 let. Pa ni znan samo pristavski srenji, na katero je tako ponosen, da se s svojim psevdonimom kar z njo istoveti, ampak je širom znan malone celi generaciji mladih.
Časnikar z dušo in telesom. Že doma, pred vojno, pri Slovencu, še posebej pa pri Slovenskem domu, kjer je bilo treba med revolucijo vsakemu nositi glavo na prodaj.
Sourednik Črnih bukev, ki so množično odpirale oči osuplim rojakom. V Novem svetu pa pisec kot Pristavski ali -crne, neštetih političnih komentarjev, zapisovalcev uradnih dogodkov, pobudnik za politične akcije, kronist dogajanj in časnikar, ki informira o pravem času pa tudi razburka neprizadevno javno mnenje. Svobodna Slovenija, kanadska Slovenska država, Smer v slovensko državo, Vestnik in še kdaj drugega so polni njegove prizadevnosti in časnikarskega talenta od prvih do zadnjih let.
Predvsem pa je jubilant ostal vsa leta neomajno zvest svoji domobranski preteklosti, med katero je odigral marsikatero usodno vlogo, ki širšemu občinstvu sicer niso znane. Koliko anekdot in epizod mu vre iz spomina, ki govore o mladih mani-festantih, ki so se za slovenstvo mesta Celje spopadli fizično in idejno z meščani nemškega porekla. Ni se torej čuditi utopični" veri, ki jo je izpovedoval kar pol
Pristava v
Počitniški dnevi
Počitniški dnevi so kar tradicionalni na Pristavi. To ne pomeni, da bi redno vsako leto družili okoliške otroke, a letos so bili!
Mamice in nekateri očetje, ki so žrtvovali del svojih počitnic, so ob sredah zbirali otroke in jim nudili možnost, da se naužijejo svežega zraka, da se razletijo po igrišču, istočasno pa so jim pomagali pri izdelovanju raznih ročnih del, pri petju in pri molitvi, saj so začeli dan z mašo. Za telesno hrano je bilo tudi poskrbljeno: mamice so tudi kosilo skuhale. Dvaintrideset očetov in mamic se je zvrstilo na teh dnevih pri vsakovrstnih delih in omogočilo vesele počitnice. Vse njihovo delo je koordinirala Marija Zarnik, odgovorne za posamezne skpine otrok pa so bile Maruška Klemenčič, Lili Kopač in Sonja Zarnik.
Za zadnjo nedeljo v februarju je bilo sklicano družinsko kosilo na vrtu Pristave. Dolga miza je bila kmalu zasedena in hitro so potekle opoldanske ure. V enem izmed razredov je bila na ogled razstava ročnih del, na kateri je bilo videti izdelke iz lesa, risbe, vezenje, obutve in barvano blago. Vse, kar so otroci naredili na teh počitniških dnevih.
Otroci so se hoteli zahvaliti vsem, ki so jim omogočili lepo preživetje počitnic in so to naredili na poseben način: omislili so si ponoven Miklavžev obisk (vključno z angeli in parkeljni), ki je razdelil sladka darila navzočim.
Odkritje plošče
Na lanskem Slovenskem dnevu so razdelili Domovom bronaste spominske plošče ob petdesetletnici odhoda iz Slovenije. Na Pristavi so to slovesno odkrili v nedeljo, 17. marca.
Pred mašo je nagovoril prisotne predsednik Pristave Janez Jelenc, nakar sta ga. Mirjam Rant in Ivan Klemenčič odkrila, pristavski župnik prof. France Bergant pa
stoletja, v nastanek in obstoj samostojne slovenske države.
Treba je tudi povedati, da je bil jubilant politično vedno zvest Slovenski ljudski stranki, v emigraciji pa zagovornik njene slovenske linije.
Kaj naj povemo iz zasebnega življenja? Rodil se je v Frankfurtu, Nemčiji, kot sin slovenskega izseljenca. Po prvi svetovni vojni se je družina vrnila iz Nemčije v Frad-kovo blizu Celja.
Študiral v Mariboru pri kapucinih in potem realko v Celju.
Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo, od koder se je vrnil skozi Beograd in Celje v Ljubljano. Poročil se je z gospo Anico iz trdne slovenske domobranske družine Debevčevih iz Begunj na Notranjskem, ki je tudi na odgovornem mestu izpolnila svojo dolžnost v naši protikomunistični borbi. Ta osemdesetletnik, veseli in optimistični Šta-jcrc, ima samo eno „napako": nikdar ni od slovenske skupnosti ničesar prosil, še manj zahteval, vedno in vselej pa ji je bil na uslugo in v pomoč.
Naj mu bo izrečena naša iskrena zahvala in naj z odprtim srcem, kot vedno, sprejme naša voščila za zdravje in bistrost duha še prav tja do stotih let.
Po „Glasu s Pristave"
Svojemu sodelavcu čestita tudi Svobodna Slovenija!
Caste! argu
je ploščo blagoslovil. Plošča je vzidana na dvoriščni steni poleg drogov za zastave in je lepo vidna z vrta.
Po maši pa je bil predvajan avdiovizual o pristavski zgodovini, ki je priklical v spomin prvotni obraz naše Pristave, njen razvoj in tudi osebe, ki so pripomogle k temu. Dvojen efekt je imel: po eni strani je zadostil nostalgiji gledalcev, po drugi pa je služil kot ponovna zahvala vsem, ki so vložili svoje življenjske sile v to, kar mi lahko danes uživamo.
Lutke
Po predstavi na začetni šolski prireditvi so pristavski otroci nestrpno pričakovali obisk mariborskih lutkarjev. Zato je bilo v četrtek, 21. marca kmalu polna dvorana otrok, ki so hitro prišli v stik z lutkarji. Predstava je zasluženo nosila naslov Uganke, zanke, zavozlanke in otroci so radi uganjevali in reševali „napakc" na odru.
Po predstavi pa so se vloge spremenile. V prostorih zraven pokritega ražnja so otroci delali, lutkarji pa so jim pomagali in vodili pri izdelavi lutk. Resnici zadoščeno je treba povedati, da so otroci pokazali ogromno navdušenja, veliko dela pa so opravili tudi njihovi starši. Kmalu je vsak otrok imel lično lutko, ki so ponazarjale kraljične, indijance, kužke in še marsikaj.
GB
Mogoče vas bo zanimalo...
— da od januarja 1952 do danes neprenehoma izhaja za Slovence, ki živijo v Avstraliji, mesečnik „Misli", slovenske oddaje po radiu pa so 8. junija 1995 praznovale svoj dvajseti rojstni dan...
— da bo roman Borisa Pahorja Težka pomlad, ki je izšel v francoščini, doživel tudi nemški prevod...
NOVICE IZ SLOVENIJE W SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je podpisal v VVas-hingtonu z zunanjimi ministri Bih, Hrvaške m Makedonije skupno izjavo z opozorilom, da bodo podpisnice od vsakega, ki bi v procesu sproščenja lastnine bivše SFRJ oškodoval njihove interese in pravice iz naslova nasledstva, zahtevale odškodnino.
LJUBLJANA — Do konca marca so morali vsi, ki so v prejšnjem letu zaslužili v°č kot 51 odstotkov povprečne plače zaposlenih v letu 1995 ali 685,416 SIT, prijaviti Svoje zaslužke. Med to lahko pridejo predvsem študentje in dijaki, ki so prek štu-dentovnskih servisov zaslužili, obenem pa dobili še dohodke iz drugih virov (avtorske pravice, družinske pokojnine, in podobno).
BLED — Riklijcva vila razpada kljub temu, da je njen sedanji lastnik Nicholas Oman napovedal, da jo bo začel obnavljati ze lani. Oman se izgovarja, da naj nič ne sprašujejo o obnovi tisti, ki 50 let niso nič naredili za ohranjanje vile. Zavod za vars-teo naravne in kulturne dediščine pa predlaga, da bi vilo ponovno razlastili, če Oman ne poskrbi za obnovo. — Švicar Arnold Rikli je v vili začel leta 1895 razvidi zdraviliški turizem, sčasoma pa je prišla vila v roke Kompas International, ki jo je leta 1993 na dražbi prodal sedanjemu lastniku.
LJUBLJANA — Založba kaset in plošč RTV Slovenija je praznovala petindvajsetletnico obstoja s podelitvijo raznih odličij (srebrne, zlate in platinaste plošče) osemindvajsetim izvajalcem. Med njimi so bila tezna znana imena, kot so Avseniki, Kvartet Do, Helena Blagne, Irena Vrčkovnik, Agropop, Jani Kovačič, Andrej Šifrer in Iztok Mlakar, največ odličij (štiri) pa je pobral ansambel Čuki.
KOPER — Ladja Happy Bucaneer je odpeljala v Alabamo, ZDA, največje dosedanje Metalnino dvigalo (prekladalni most za pretovor razsutega tovora). Težko je 1 -200 ton, visoko pa 54 metrov. Žerjav ima Še druge številčne zanimivost: za 20 tisoč kv. metrov površin so porabili sedem ton svetlo zelene barve, vgrajenih je okoli 24 kilometrov raznih kablov, za dviganje to-v°rov ima 850 metrov močnih jeklenih vrvi, v strojnici pa vse delo uravnava osem računalnikov. Metalna je prodala v Philadelphio že eno veliko kontejnersko dvigalo, v Bangkoku pa je opremila pristanišče s tri-Mjstimi dvigali.
OTOVEC PRI ČRNOMLJU — Na dolina opornem zidu zeležniške postaje, bli-2u nekdanjih jugoslovanskih vojaških skladišč, so takratni vojaki napisali „Titov Put je naš put", naslikali Titovo podobo na lUgoslovanski zastavi in velik grb jugoar-teade. Po petih letih vstopa v demokratič-110 življenje je sled za maršalom še vedno kuzila zid, zato je občinski svet Črnomlja sklenil prebarvati zid. Delo so prevzeli teladi iz SDS. Pravijo, da je takih napisov P° Sloveniji še kar nekaj.
LIPICA — Na svetovni skupni preds-^vi The Royal Horse Gala nastopajo štiri ’tejstarejše pasme baročnih konj: lipicanci iz Lipico, andaluzijci iz jahalne šole Albacetc v Španiji, luzitanci iz kraljevske portugal-ske jahalne šole in frizijci iz nizozemske r°je, šolanih v jahalni šoli v Nemčiji. Prvič v zgodovini teh pasem se je zgodilo, da so s° predstavile enotno in povezano na predivi klasične šole jahanja. Na vsaki predivi (traja 2 uri) sodeluje 40 konj (med nji-
13 lipicancev) in 20 jahačev (šest Slovcn-c°v). Od marca do maja nastopajo po raz-teh evropskih mestih, obenem pa že tečejo Phprave za (evropsko) jesensko sezono.
BOHINJSKA BISTRICA — Župani “bčin Bohinj, Bovec, Kobarid, Kranjska °ra in Tolmin so slovenski vladi poslali
skupno izjavo, v kateri so zapisali, da bi vlada morala s spremembo zakonodaje na področju varstva okolja dati občinam pristojnost za podeljevanje koncesij pri naravnih dobrin.
LJUBLJANA — V Centru vojaških šol ministrstva za obrambo Republike Slovenije so slovesno zaključili šolanje prve izredne generacije šole za častnike (izobraževanje ob delu).
LJUBLJANA — Zavod za šolstvo bo dosedanjim šolskim revijam, ki večinoma izhajajo že nekaj let in govorijo o zgodovini, matematiki, biologiji, geografiji, fiziki, glasbi in likovni vzgoji v šoli ter o šolski knjižnici in šolskem svetovalnem delu, dodal še revijo Slovenščina v šoli. Prva, poskusna številka, je izšla aprila, redno pa bo revija izhajala z novim šolskim letom 1996/1997. Urednik Slovenščine v šoli, Silvo Fatur, pravi o novi reviji: „Težišče revije bo v šolski praksi. Namen izhajanja je predvsem izpolnjevati vrzeli na slavističnem področju: to pa je zlasti pomanjkljiva obravnava didaktike pouka slovenskega jezika in književnosti."
MARIBOR — Mariborskem delu mesta Len tu, katerega obnova je zaradi neurejenega financiranja ob koncu osemdesetih let skoraj zamrla, se spet napovedujejo boljši časi. Predstavili so namreč projekt zazidalnega načrta med Vodnikovim trgom, Strmo ulico, Koroško cesto in obrežjem reke Drave, kjer naj bi v prihodnosti zrasla nova poslovno-stanovanjska soseska, kopališče Pristan pa naj bi dobilo nov olimpijski bazen.
LJUBLJANA — Uprava Slovenije za kulturno dediščino je izdala štiri nove vodnike iz serije Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Tako je do zdaj izšlo že okoli dvesto tovrstnih zvežčičev. Ivan Stopar je avtor dveh vodnikov — Grad Podčetrtek in Zdravilišče Dobrna. Vodnik po mariborski okolici je napisal Jože Curk, avtorji vodnika Ajdovščina — Castra pa so trije: Nada Os-muk, Drago Svoljšek in Beatriče Žbona -Trkman.
LJUBLJANA — Lanski napad obritoglavcev na skupino južnoameriških glasbenikov (trije Ekvadorci, dva Bolivijanca in dva Madžara, ki sta se skupini pridružila v zadnjem času) je v javnosti zelo odmeval, saj je v očeh tujcev precej omajal sloves Ljubljane kot varnega mesta. Sedaj doživlja zadeva glavno obravnavo na okrajnem sodišču.
MENGEŠ — Avi Šorn je s toplozračnim balonom kot prvi Slovenec „prebil" magično mejo 10.000 metrov. Barometer se je ustavil pri 10.300 metrih. Z balonom je odletel iz Mengša, pristal pa je v Polhograjskih Dolomitih po 69 minutah.
LJUBLJANA — Mestni muzej Ljubljana pripravlja v sodelovanju s Cankarjevim domom veliko razstavo Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Ker bo na razstavi pomemben del predstavljalo njeno rimsko obdobje, bi radi ob tem izdali knjigo Emona in rimska kuhinja, katere avtorja sta dr. Ljudmila Plesničar - Gec in dr. Boris Kuhar.
LJUBLJANA — Predstavili so zbornik „Srednja Evropa zdaj!". Prinaša besedila štirinajstih književnikov v angleščini. Slovenijo zastopata Andrej Blatnik in Lela Njatin.
LJUBLJANA — Že tretjič so podelili nagrade sklada Josipa Jurčiča, ki sta ga ustanovila Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev za dosežke na področju časnikarstva. Letos so bili predlagani karikaturist tednika Mag Miki Muster, komentator tednika Mladina Bernard Nežman in še časnikarka TV Slovenija Alenka Zor - Simoniti in odgovorni urednik TV Slovenija Lado Ambrožič, ki sta tudi prejela nagrado.
novice
Rojstvo: 15. aprila se je v Brescii (Italija) rodila v družini Maura Assonija in prof. Francke Cukjati hčerka Katarina.
Čestitamo!
Krsti: V cerkvi Marije Pomagaj sta bila krščena v soboto, 13. aprila, Veronika Snoj, hčerka inž. Jožeta in ge. Sonje roj. Zorko; botri sta arh. Marijica Snoj in Tatjana Zorkin Boris Klaus Kočar, sin Janeza in ge. Griselde Amalie roj. Cardozo; botra sta Ad-rijan Levstek in ga. Ančica Kočar Levstek;
v nedeljo, 14. junija, pa Marija Pavla Jakoš, hčerka Marka in ge. Sandre Malovrh; botra sta inž. Niko Jakoš in ga. Klavdija Malovrh Jakoš; krstil je delegat Jože Škerbec.
30. marca je bila krščena v cerkvi Don Bosco v San Isidru Zofija Komar, hčerka inž. agr. Jurija Komarja in ge. Helene roj. Likozar. Botra sta bila Mimi Likozar in Tone Komar; krstil pa je Tone Rant SDB.
Vsem najlepše čestitke!
Smrti: Umrli so: v Ezpeleti ga. Ana Škulj Pozelnik; v Ranelaghu Jože Škrbec (73) in v Capitalu Olga Drobenik Grubišič (81).
Naj počivajo v miru!
Živi križev pot
Na Veliki petek, 4. aprila, je Slovensko gledališče iz Buenos Airesa na uradno povabilo kulturnega tajništva občine in škofije uprizorilo „ŽIVI KRIŽEV POT" na trgu Rocha v letoviškem mestu Mar del Plata. Nastopilo je z velikim uspehom 139 igralcev v režiji Lojzeta Rezlja. Čeprav so prireditelji zadnji trenutek odpovedali sodelovanje iz neznanih razlogov, je predstava potekala na višini, vsaj tako so poudarjali po televiziji in tudi lokalne radijske postaje so predstavo pohvalile z odlično oceno. Že devetnajst let Slovensko ^gledališče iz Buenos Airesa uprizarja ta ,,ŽIVI KRIŽEV POT", pri katerem sodeluje tudi operno gledališče Teatro Colon s posojili oblek, lasulj, delne scenerije in obutve. Zvesto so letos pomagali poleg igralcev tudi Vera Vlaho pri sceneriji, Marjan Korošec — obleke, Narte Kinkel — osvetljava, Franci Žnidar — zvok, Jože Korošec — obutev,
Marta Žerovnik — tajnica, Marjan Žerovnik — koordinacija, Stanko Jerebič — scenska usmeritev, Andrej Rezelj — asistent režije.
Med posameznimi postajami križevega pota je opravil molitve duhovnik Boris Koman iz Mar del Plate. Igralcem so se pridružili tudi rojaki iz Miramara. Franci Stanovnik je vlogo Kristusa odlično odigral, kot že skozi devetnajst let nastopa v isti vlogi z veliko občutenostjo in igralsko spretnostjo. Pohvaliti je treba res vse nastopajoče, kot je to storil tudi tamkajšnji poročevalec v dnevniku „La Capital". Ta vsakoletna mojstrska uprizoritev Slovenskega gledališča je tudi lep doprinos argentinski publiki, ko obenem seznanja domačine s slovenstvom in Slovenijo sploh. Bog daj, da bi v bodoče prireditelji bolje sodelovali v prid tako zahtevne uprizoritve križevega pota.
e j
Pismo	iz
Mendoza, 6. aprila 1996
Dragi dekleta in fantje!
Pišemo vam z namenom, da sporočimo, da sta 10. marca 1996, imeli SDK in SFZ vsaka organizacija posebej svoj letni občni zbor.
Nova odbora sta:
SDK: predsednica Milena Šmon, podpredsednica Magdalena Grintal, tajnica Erika Bajda, blagajničarka Veronika Vil-ches, kulturna referentka Urška Šmon, športna referentka Natalija Arrigoni, ku-
harica Valerija Arrigoni.
SFZ: predsednik Vladko Žumer, podpredsednik Jože Štirn, tajnik Matjaž Grintal, blagajnik Marjan Hirschegger, kulturni referent Vladimir Trlep, športna referenta Pavel Šmon in Peter Slovša, gospodarji: Tine Šmon, Matija Žurner in Jure Šlovša.
Izrabimo to priliko, da Vam iz srca želimo prav vesele velikonočne praznike.
Veliko pozdravov in sreče Vam želita
SDK in SFZ
mm®
IEB
METLOVA: Pred 36 leti se je Wilhelm Kraiger preselil iz Grabna na Metlovo. Njegov konjiček je zbiranje zanimivosti. Ima nad 5000 razglednic, tudi iz prejšnjega stoletja, ki so bile na Koroškem načeloma dvojezične, tudi poštni žigi od Št. Jakoba do Pliberka so bili dvojezični. Zbirki se pridružuje 2000 podobic in 500 binkoštnih kart, mimogrede je tudi zbral 140 kartic z umetninami slikarja Maksima Gasparija. Zbral je nad 500 starih knjig, ena najvažnejša je nemški zakonik iz leta 1614. Zanimiva je tudi zbirka starih kovancev od monarhije pa do II. republike, posebnosti ima tudi v papirnatem denarju: na nekem bankovcu je natisnjeno napačno smrtno leto Tita, namesto 1980 je zapisano leta 1930. Tudi štajerske ure, umetniško oblikovane pipe, okrog 100 podstavkov za pivske kozarce, med katerimi se tudi najde unikate. Najde se na tem tudi dragocene kipe svet-
nikov, stare posode, staro orodje, 30 albumov znamk od monarhije do danes in še drugo. Leta 1997 vas Kazaze praznujejo svojo 600-letnico obstoja, zaradi tega Kraiger sestavlja njeno zgodovino, izpisuje iz farne kronike vse podatke, ki bi lahko pomagali pri odkrivanju korenin mesta. Takrat bo tudi razstavil zbirko iz svojega zasebnega muzeja.
SMOLLE: LIF - Liberalni forum - se je odločil, da vzame na svojo listo zastopnika manjšin, ki naj bi potem v parlamentu bil zagovornik avstrijskih narodnostnih skupnosti. Zaradi tega sta EL - Enotna lista - in LIF sklenila pogodbo o sodelovanju, ki nudi dokaze, da je zadnji čas, da je slovenska narodna skupnost zastopana v deželnem zboru, čeprav delujejo tudi v tej narodnostni skupnosti sile, ki so proti temu in zagovarjajo integracijo manjšine v večinske stranke.
mmm
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietlo 1949, I lurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odonlologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
M
LEGAJO N° 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
\ Letalske karte, rezerva J hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2Q B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Rcpublica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
SKD
vabi prijatelje in člane
na informativni sestanek
v nedeljo, 21. aprila, po maši v Slovenskem domu v San Martinu.
Mnogi bodo te dni odšli v Slovenijo na obisk
ZAKAJ NE BI ŠLI ŠE VI?
2 letalski vozovnici BUE-LJU-BUE lahko zadenete pri nagradnem žrebanju konec leta v SLOGI.
Pogoj: Imeti Karto SLOGA in NALOŽBO vsaj $ 200 v navadni hranilni vlogi. Če pa imate še kreditno kartico SLOGA-MULTIRED, je možnost, da zadenete, dvojna!
Informirajte se osebno ali po telefonu v naši glavni pisarni ali v podružnicah! SLOGA O A VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Slomškov dom - nedelja, 28. aprila
ob 9.00: sv. maša za rajne člane ob 10.00: občni zbor
ob 13.00: kosilo v priredbi krajevne Zveze slovenskih mater in žena. (Prijave: 658-6157 in 656-3653). —Sodeluje zbor "ARS" pod vodstvom Nancy Selan
Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA lepo vabi vse rojake na predavanje, ki ga bo imel DR. ANDREJ CAPUDER, veleposlanik Republike Slovenije v Parizu,
rSlovenci in evropske perspektive"
v petek, 26. aprila, ob 20. uri v Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158.
49. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDNINJENA SLOVENIJA
Upravni svet društva Zedinjena Slovenija sklicuje 49. redni občni zbor v soboto, 27. aprila 1996 ob 20 uri v postorih Slovenske hiše Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
Dnevni red:
1. Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov.
2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4. Potrdilo članarine za leto 1996.
5. Slučajnosti.
Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morajo med seboj zastopati zakonci, starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven velikega Buenos Airesa ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
UPRAVNI SVET
Slovenska kulturna akcija
1. kulturni večer
dr. Andrej Fink Nova svetovna ureditev
V soboto, 4. maja, ob 20 v Slovenski hiši.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Rcgistro Nac. de la Propiedad Intelectual NP 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
J
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
PETEK, 19. aprila:
Občni zbor Sloge ob 20 na Pristavi. SOBOTA, 20. aprila:
Slovenski srednješolski tečaj. NEDELJA, 21. aprila:
V Hladnikovem domu 44. misijonsk3 tombola.
SREDA, 24. aprila:
Učiteljska seja ZS ob 20 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 27. aprila:
Občni zbor SKA ob 16.30 v Slov. hiši' Slovenski srednješolski tečaj. NEDELJA, 28. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije v Sl®-venski hiši.
SOBOTA, 4. maja:	|
Predavanje pri SKA: dr. Andrej Fii^ Nova svetovna ureditev.
NEDELJA, 5. maja:
Obletnica Slovenskega doma v Caf3' pachayu.
Mogoče vas bo zanimalo...
— da bodo predvidoma v naslednjem letu izšli pri celjski Mohorjevi družbi Izbrani spisi slovenskih apologetikov, ki jih pripravlja patristični strokovnjak Gorazd Kocijančič...
Blagor tistim, ki utnrjejo v Gospodu.
(Raz 4, 13)
Prijateljem in znancem sporočam, da je v četrtek, 11. aprila, umrla pri 68. letih na Rudolfovem pri Sv. Vidu nad Cerknico moja draga sestra gdč.
Ivanka Makovec
Desetletja je bila skrbna gospodinja najinem bratu župniku Andreju na Blokah in v Begunjah nad Cerknico. Pokopana je bila 13. aprila pri Svetem Vidu. Drago pokojnico priporočam v molitev in blag spomin.
Ivan Makovec z družino in ostali sorodniki
Buenos Aires, Slovenija
t
,,/az sem Vstajenje in Življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje..."(Jn 11, 25)
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je dne 7. aprila odšla h Gospodu v 86. letu starosti naša dobra žena, mama, stara mama, prababica, tašča in sestra, gospa
Veronika Glavič roj. Koncilija
Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanjo molili in se od nje poslovili. Še posebno dr-Juretu Rodetu za molitve ob krsti in spremstvo pri pogrebu. Enako župniku Matij1 Borštnarju in delegatu Jožetu Škerbcu za molitve in tolažilne besede. Iskrena zahvala tudi gospodu Maksu Nosetu za dolgoletno obiskovanje, skrb in pomoč. Priporočamo jo v molitev!
Žalujoči: mož Tone,
hčerke Rezka por. Resnik, Veronika por. Terlikar, Marija por. Goljevšček/ sin Tone,
vnuki: Mirko, Toni, Norma, Marta, Franci, Lilijana in Veronika,
pravnukinja: Mikaela,
snaha: Rezka roj. Krapež,
zeti: Franc, Karlo in Mirko,
sestra Jožica in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Drašča vas, Ljubljana