Z LETNE KONFERENCE VIŠKIH KOMUNISTOV
Rešitve moramo iskati v nas samih
Po sprejemu poslovnika in izvolitvi delovnih teles konfercnce je podal oceno o družbeno-eko-nomskih in političnih razmerah v občini za prete-čeno obdobje leta dni predsednik občinskega ko-¦niteja Aleš Rueh. V svojem izčrpnem poročilu (kratke odlomke objavljamo) je še posebej izpo-stavil idejno in akcijsko enotnost komunistov pri obravnavi in razreševanju ključnih problemov na-šega življenja.
V skoraj triurni razpravi se je zvrstilo trinajst delegatov, precej pa jih je pismene razprave tudi oddalo. Iz vsebinsko bogate in raznolike razprave, ki je v celoti poudarila bistvene in najaktualnejše naloge komunistov povzemamo misli nekaterih delegatov.
Cenovna politika ni usklajena
Jože Tanko iz OO ZK KZ LjuMjana je ob razpravi o problematiki kmetijstva izpostavil zlasti tri vprašanja. Prvo se je nanašalo na (nc)urejenost cenovne politike pri pridelavi mesa, mleka, kjer smo nemalokrat priče tudi špekuliranja okrog prekupčevanja. Tudi brez čvrsto ure-jenih pogojev politike vlaganj in kreditov, si ne moremo predstavljati popolne zainteresiranosti proizvajalcev. Danes se precej razpravlja o vprašanjih zemljišč, rabo kmetijskega prostora pa je ob tem potrebno enkrat za vselej opredeliti. V zadnjih letih je močno prisoten pro-blem drobljenja zemljišč - ne samo kmetijskih. tudi gozdnih. Vedno več je tako razparcelacij, kar predstavlja probleme pri dedovanju, vse to pa negalivno vpliva na prevzemanje zemljišč od mladih kmetovalcev za nadalj-njo proizvodnjo. Tanko je opozoril tudi na težave pri koriščenju sredstev iz lani ustanovljenega sklada za po-speševanje kmetijstva, saj jc sam postopek preveč admi-nislrativen in povzroča tudi nemalo nepotrebnega dela. Jadran Maček i* OO ZK FNTVOZD Keirij« in kemij-ska tehnologija se je dotaknil predvsem vprašanj usmer-jenega izobraževanja. »Poleg uspehov pri uvajanju usmerjenega izobraževanja moramo ugotovjti, da smo bili komunisti pri tem premalo akcijsko naravnani. Pre-majhna aktivnost komunistov na tem področju je pripe-Ijala do tega, da so posamezniki, med njimi žal tudi komunisti v tem praznem prostoru nastopali iz lastnih pozicij in načenjali polemike v temeljnih izhodiščih re-forme navkljub usmeritvam kongresov ZK«. In ne nav-
MED GOSTI SO BILI NA KONFERENCI PRISOTNI TUDI PREDVOJNI KOMUNISTI, ČLANA PREDSEDSTVA CK ZKS FRANC SETINC 1N JOŽE SMOLE, TINA TOMUE IN IZTOK \VINKLER.
sezadnje, naša slabost je, da se vse preradi zatekamo k reorganizacijam - v tem primeru izobraževalnih skupno-sti, še predno koncept zaživi v praksi.
Še vedno čutimo pripadnost kolektivu
Angdca Kejžar, OO ZK Tobačna tovama. Potem, ko je orisala težave in probleme, s kalerimi se je tobačna tovama v preteklem letu srečevaia zaradi neusklajehih cen tobaka in tobačnih izdelkov in s te;n dosegla visoko izgubo je dejala: »V našem kolektivu postaja problema-tična fluktuacija strokovnih in drugih kadrov, ob tem tudi delovno vzdušje ni najboljše, zaradi česar je težko priča-kovati, da v času ko sta ogroženi eksistenca in socialna varnost delavca, pričakujemo boljšo produktivnost, ki pa jo je v preteklih letih TTL s prvim mestom v svoji veji dosegala. O tem smo mnogi razpravljali v osnovni orga-nizaciji in $klenili, da morajo biti naši napori usmerjeni v izboljšanje povezave med TOZD v okviru TTL na osnovi samoupravnega združenega dela in sredstev v enotnem reprodukcijskem procesu od primarne proizvodnje toba-ka do predelave in prodaje končnih izdelkov. Se to, kljub težkemu položaju delavci TTL še vedno čutimo globoko pripadnost kolektivu.«   '
Dušaii Anžiovar, OO ZK Mercator, TOZD Dotomti.
Svojo razpravo je navezal predvscm na problematiko prcskrbe, krje bila v njihovi temeljni organizaciji po njihovih ocenah zadovoljiva. Zavzemamo pa sc za to, da je potrebno v bodoče izbojevati, da sc tako na ravni občine kot tudi republike fortnirajo blagovne rezervc v količinah potrebnih za 60 dnevno oskrbo. Sicer pa v Mercatorju smatramo, da Iahko problcm preskrbe rešu-jemo le z dolgoročnim in Irdnim povezovanjem med trgovino in proizvodrijo, ob tem pa vztrajamo, da sc obojestranske obveznosti tudi dosledno izpolnjujejo.
V imenu samoupravljanja se sprejema preveč administrativnih ukrepov
Ivan Hrkač, OO ZK Plutal. »Nas v neposredni proizvod-nji vse preveč moti prevelika skrb za naše probleme na vseh nivojih in.vseh sredinah. V imenu samoupravljanja in samoupravljalcev se sprejema vedno več administra-tivnih ukrepov, ob tem pa vsak ukrep npr. na enem področju zahteva prilagoditve in spremembe na drugih področjih. Vse preveč je papirnate vojne, ki jo spremi-njamo, še predno je zaživela. Zatorej mnogi najsposob-nejši delavci »izpraznijo svoj možganski potencial v sko-raj neizvedljivem slalomu logičnih in nelogičnih predpi-sov, zmanjka pa torej moči in energije za prave tehnične in tehnološke inovacije. Ker delo komunistov ni udelež-ba nasestankih, ampak v njihovih sredinah, kjerživijoin. delajo, si želimo, da si komunisti prizadevamo, vsakdo glede na svoj položaj in odgovornost, da vsak ukrep dozori šele potem, ko iz njega uporabimo koristne izkuš-nje.«
Aleš Babnik, OO ZK TOZD Komunalne gradnje. Opo-
zoril je na probleme vsakoletnega širjenja programa vzdrževanja komunalnih del ob omejenih sredstvih (let-no dovoljen dvig een za 15 odstotkov), kar pomeni, da je standard vzdrževanja padel in še pada. Gospodarski po-ložaj se je močno poslabšal, samoupravno in politično delovanje v TOZD pa je otežkočeno zaradi pasivnosti delavcev in s tem z velikim odrekanjem tako v osebni in skupni porabi. Samo primer, osebni standard komunal-nega delavca pada v primerjavi z delavcem v združenem delu dvakrat hitreje. V zadnjih dveh letih pa je TOZD zapustilo tako že več kot 60 delavcev. Dosedaj smo pokrivali izgubo z dohodkom pridobljenim na prostem tržišču, toda sedaj je konkurenca (lojalna< in nelojalna) premočna.
Delavci naše TOZD smo že in še bomo dokaza-li, da se znamo odrekati za boljši jutri, vendar ne tako kot nam z administrativnimi ukrepi nareku-jejo nekateri forumi, ampak preko samoupravno dogovorjene poti.
Zahtevati strogo osebno odgovornost za danes in jutri
Just Miklavc - OO ZK 27. aprfl. Domala vso razpravo je namcnil vprašanju odgovornosti. O vsebini odgrtvor-nosti se dosti govori na sejah in scstankih na višjetn ali visokem nivoju, vendar le in vcdno imaginarnn. Niti en samcat scslanck naše OO ZK nc minc, da nc bi razprav-
Komite ZK o kadrovski politiki
Na soji občinskega komitcja, ki jc bila 13. aprila jc bila osrcdnja tema ra/pravc namcnjcna aktualnim vpra-vinjcrn kadrovske polilikc in nalogam zvczc komunislov prcd hližnjo 7. scjo CK ZKS. Oh lcm so Ciani komileja spregovorili tudi o poročilu o urcMiičevanju družbcnega dogovora o oblikovanju kadrovskc pniblemalikc in za-p^Kilovanja v naši občini - torcj o gradivu za aprilsko sejo otičinske skupščine. V široki razpravi jc komitc sprcjcl vrsto slališč in sklcpov. ki bodo obvezovali člane ZK pri njihovem dclu.
Komite jc razrcšil tri članc prcdsedslva in sicer Nalašo Kovač, Milana Pogačnika in Igorja Vidriha, namesto njih jc izvolil Oarjo Erhatič, Andrep Likarja in MSbmi Stebemalui. Prav tako so izvolili tudi izvršne sekrctarje prcdsedstva in siccr Staneta Florjančiča. Vero Gradišar (dclo bo opravljala profcsionalno). Milana Pcigačnika. Aicijza Škufco, Maljaža Torkarja in lgorja Vidriha.
Ob tej prikižnusti pa so se člani komileja tudi zahvalili Franciju Zalarju, ki odhaja na novo delovno dolžnost za večlelno prizadevno delo v občinskem komiteju.
liali o tej temi. Komunisti se na terenu vsak dan spopada-mo z vprašanji, ki niso prav nič splošna ali povedano okroglo za vogali. Ljudje sprašujejo neposredno - kdo je odgovoren ali kriv za znane zavožene investicije, kdo je avtor nerazumljivih in po določenem času spoznanih škodljivih ukrepov izvršnih organov? Nihoe ne terja glav in procesov za nazaj, zahtevati pa moramo strogo osebno odgovornost za danes iri za jutri, za vsako namenoma ali nenamenoma malomarnost, ki nam povzroči škodo.
Gledc najpomembnejšega vplivanja v teh kritičnih časih - to je kadrovskega vprašanja, ki ga bo obravnaval CK ZKS pa je potrebno izpostaviti težnjo po osvežitvi kadrov z mladimi močmi.
Alenka Rikdj-Breginc OO ZK ZD LjuMjana TOZD Vk-Rudnik. V svoji razpravi je skušalaprikazati proble-matiko izvajanja osnovnega zdravstva v občini. Zdrav-stveni delavci tako vedno bolj opozarjajo na osiromaše-no prehrano otrok, zaradi skrajšane ležalne dobe na kliniki pa so večje potrebe po zdravljenju na domu, zakrbljujoči pa so tudi pojavi tuberkuloze (Rakova Jel-ša). Spričo vedno manjšega deleža družbenega prihodka namenjenega zdravstvu se zdravstveni delavci srečujejo z
omejcnimi sredstvi, zastarelo oprcmo pa tudi socialna varnost zaposlenih postaja ogrožena.                  ¦   ,,%,
Reforma dobro zamišljena, a   ^* slabo izpeljana
Milena Vak - OO ZK Srednja šob za račtmalnštvo.
Spregovorila jc o realnih izkušnjah pri doseganju ciljcv usmcrjenega izobraževanja. Tudi za te ciljc so potrcbna matcrialna srcdstva, (pri ustvarjanju pogojev). »Pričako-vali bi, da bi vsc družbcnc institucije s področja vzgojc in izobraževanja, zlasti slrokovnc službc SIS usmcrilc vsc silc in srcdstva v to«. Za opremljanje učilnic in izvajanjc pouka osnov lchnike so bila sredstva dodeljcna, nc pa za adaptacijt in opremo spccialnih učilnic. Edino razumc-vanje in finančno podpt>ro sta dali viška občina in lskra-Delta, čeprav mislimo, da nista dolžni zagolavljati sred-stev. Šola pa se ob tem srečuje tudi s kadrovskimi težava-mi, na kar vplivajo tudi nizki OD. Menim, da navidezni odpor pedagoških delavcev do reforme izhaja iz dejstva, da je bila reforma dobro zamišljena, a slabo izvedena iz vsebinskih in tehnično organizacijskih vidikov
Franjo RemStaf - OOZK Kozarje. » Komunisti smo še dosedaj premalo naredili. Nimamo vedno pred seboj, da živimo v Jugoslaviji, ki se je razvijala pod raznimi kultu-rami. Bratstva in enotnosti ne smemo nikakor pozabiti. kajti če to pozabimo, smo pozabili sami sebe. Naša organizacija je izgubila dosti ugleda in naša dolžnost je, da ga povrnemo. To lahko storimo le s tem, če bo vsakdo-gledal tudi sebe, da bo vsakdo na svojem mestu dosledno opravil svoje dolžnosti in seveda, da vse tisto, kar govon-mo tudi spravimo v življenje. Če bomo lahkomiselni in kratkovidni, se bomo znašli v še večjih težavah kot smo dosedaj.
Mi ne gradimo socializma na uboštvu
Franc Šetinc - San predsedstva CK ZKS. »Če bi
ponovil besede tovariša Remškarja, bi bilo kar dovolj. Veliko razpravljamo, proizvajamo preveč papirja, preveč resolucij. To je značilno za krizno obdobje, ko mislimo, da lahko nadomestimo pomanjkanje proizvodnje in bla-ga z resolucijami... Povsod bi morali razpravljati o sedanjih situacijah, o tem, ali smo storili vse, da spreme-nimo negativne trende. To je prva naloga komunistov.
Mi smo res kritični, v razpravah v skupščini, imamo mnoge pripombe; preden se sprejemajo dogovori - to je bistvo našega demokratizma, a žal teh dpgovorov ne uresničujemo vedno. To nam kažejo tudi trendi gospo-
Nadomestne yolitve v občinskem komiteju
Na letni občinski konferenci ZK so izvedli tudi nadomestne volitve za člane občinskega komite-ja (namesto Aladorja Belca, Alojza Dolničarja,' Ludvika Goloba, Jožeta Klasiča, Jožeta Ločni-škarja in Ibrahima Luliča so bili izvoljeni Darja Erhatič, Vera Gradišar, Vidojka Kozak. Stane Leskovšek, Margareta Lukman, Alojz Škufca, Janko Zupančič in Ivan Pirnat), staiutarne ko-misije, tovariškega razsodišča in nadzorne komi-sije.
Za delegajf na letni seji mestne konference ZKS Ljubljana pa so izvolili 19 članov.
darjenja. Manj bi bilo potrebno posojil, če bi dogovore spoštovali.
Najostreje obsojamo tiste tendence, ki bi se rade spri-jaznile z revščino. V polovici jugoslovanskih občin so že uvedli bone. Nič ne kritiziram ljudi v KS, ki so v trenut-nih pomanjkanjih imeli v lem edini izhod. Kritiziram to tendenco širše, saj to ni ustvarjalna alternativa. Mi ne gradimo socializma ns uboštvu. Svet je mnogo pričakoval od nas. in menim, da je sorialistično samoupravljanje pomembna altemativa, pomemben odgovor na dilemo sodobnega človeštva.
Mnogo govorimo danes o nacionafizmu. V čem se pa razlikuje teorija o enem jugoslovanskem narodu od teo-rije o socialistični naciji? Vsak narod mora biti svoboden, mora imeti vse možnosti za razvoj kulture, itd., ne da bi se zapiral sam vase, temveč, da bi vstopal v bratsko jugoslovansko skupnost s svojimi kvalitetami. In vsaka razprava o enem narodu je nesmiselna«, je med drugim dejal Franc Setinc.