plačana v gotovini


k VSI
ml	^	^
t
Pewaeena Številka § En
IZDAJA
FIZKULTUftNM
ZVEZA
SLOVENIJE
"Dogodki
prihodnjega tedna
Telovadni dvoboj Nizozemska : Jugoslavija v Ljubljani
Leto VIL — Štev. 28.
LJUBLJANA, 8. julija 1951
FIZKULTURNI TEDNIK
Povprečni rezultati
Pričetek zvezne lige v plavanju, skokih in waterpolu
v srečanju med Mornarjem in Ilirijo
Ljubljana, 8. julija.
Kakor vemo, zastopa slovenski plavalni 'šport v 1. zvezni B ligi le ljubljanska Ilirija. Ilirija se je za plavalno sezono po slojih močeh dokaj vestno pripravila. Pri tem je bilo seveda mnogo nevšečnosti, prevsem finančne težkoče, zaradi katerih je bilo vodstvo kluba v velikih skrbeh, ali bo moštvo nastopalo v zvezni ligi, ali ne. Višji forumi so končno določili, da morajo plavalci Ilirije nastopati v zvezni ligi.	z"
Kot prvi nastop smo imeli v soboto in danes plavalni dvoboj med Ilirijo in splitskim Mornarjem. Zanimanje za to tekmovanje je bilo le povprečno, tako da se je zbralo na kopališču v Koleziji okrog 1000 gledalcev, ki so bolj z razumevanjem, kakor pa z zanimanjem sledili vsem točkam sporeda, predvsem sobotnega večera.
Prvi dan so bile na sporedu naslednje točke:
.L/00 m prosto moški. Ze v začetku je zaostal 16-letni Lunder, ki ni mogel slediti večji hitrosti ostalih treh tekmovalcev. Hafner, za katerega vemo, da mu pravzaprav ta disciplina »leži«, je po 500 m zaostal, medtem ko sta se člana Mornarja, Žuvela in Renih vse bolj oddaljevala in brez večjih težkoč tudi priborila prve in dragocene točke svojemu moštvu. V tej tekmi smo videli, da je Hafner prav gotovo premalo treniran. Zdi se nam, da bo moral tej disciplini ki je, kakor vemo, njegova domena, posvetiti nedvomno večjo pozornost, če bo hotel v svojem plavalnem razvoju doseči še več.
100 m prosto ženske. Po daljšem odmoru je nastopila naša znana plavalka Čeplak Modic Lenčka, ki je pokazala še vedno precej dovršeno tehniko, toda tudi njej primanjkuje prepotrebnega treninga, tako, da je kljub precejšnji prednosti morala prepustiti prvo mesto klubski tovarišici Pelanovi. Rezultati, ki so jih dosegle tekmovalke v tej disciplini, nas ne morejo zadovoljiti.
100 m prosto moški. Zanimalo nas je, kakšen čas bo dosegel Škanata Boris, za katerega nismo dvomili, da bo zmagovalec v tej disciplini. Borba je bila do 50 m precej izenačena, nato pa je Škanata z odličnimi potegi povečal razliko in brez večjega naprezanja sigurno zmagal. Ilirijana Pelan in Žvokelj sta dosegla povprečna rezultata in zasedla tretje in četrto mesto. Ta točka nam je nazorno pričala, da Iliriji primanjkuje sprinterjev. Lep primer nam služi Žvokelj, za katerega vemo, da je prsač, ne pa crawlist. Tu je' vsekakor rakova rana slovenskega zastopnika v zvezni ligi in prav tej disciplini bo moralo vodstvo -kluba posvetiti največjo pozornost.
200 m prsno ženske. Rezultat Kuharjeve, ki si je osvojila prvo mesto (3:23.6) nas prav tako ne zadovoljuje. Vemo, da Kuharjeva ni imela resnih nasprotnic, vendar smo prepričani, da bo morala v prihodnjih tekmovnajih pokazati več, kakor v sobotni tekmi. Mlada El-hoferjeva je sicer zaostala za Kuharjevo, vendar ves čas tekmovanja ni bilo vprašanja, ali bo zasedla drugo mesto, ali ne. Za tekmovalke Mornarja moramo na tem mestu podčrtati, da so šele Začele z načrtnim treningom, ker je Mornar šele v zadnjem času vključil v svoje vrste tudi žensko sekcijo.
Štafeta 4 4k at 100 m prosto ženske. Štafeta Ilirije si je pridobila od zadnji predaji naskok 100 m, ki ga je tudi obdržala do konca.
REZULTATI PRVEGA DNE:
1000 m prosto moški: 1. Žuvela (M) 13:51.4, 2. Renih (M) 14:22.4, 3. Hafner (I) 14:41.5, 4. Lunder (I) 15:04.0, 100 m prosto ženske: Pelan (I) 1:21.5, 2. Čeplak - Modic (I) 1:23.6, 3. Matuli« (M) 1:34.7, 4. Klarič (M) 1:40.2; 100 m prosto moški: 1. Škanata (M) 1:02.2, 2. Franjkovič (M) 1:03.6, 3. Pe
200 m prsno ženske: 1. Kuhar (I) 3:23.6, 2. Elhofer (I) 3:32.8, 3. Mandjarelo (M) 4:37.5, 4. Šalov (M) 4:41.1; 4 krat 100 m prosto: 1. Ilirija (Pelan, Jesenovec, Kariž, Čeplak-Modic) 6:10.0, 2. Mornar (Klarič, Trumbič, Bošičev, Matulič) — 7:55.4.
Stanje plavalnega dvoboja je bilo po prvem dnevu 32:28 v korist Ilirije.
Slabi rezultati skakalcev v vodo
V zadnjem času je bilo precej govorjenja o znatnem napredku slovenskih skakalcev v vodo, ki so prejšnji mesec pod skrbnim vodstvom trenerja Mar-chulle izpopolnjevali svoje znanje. — Uspeh, kakor smo kasneje videli, ni iz--ostal. Predvsem nas je prijetno presenetil i ladi Porenta Marko, ki je pred nedavnim v Gradcu dosegel rezultat mednarodne vrednosti. Na koncu uspelega treninga je vodstvo sklenilo, da morajo naši skakalci še nadalje pridno trenirati, da si utrdijo pridobljeno znanje, svojemu nadaljnjemu razvoju pa posvetiti največjo skrb. Danes ugotavljamo, da vsega tega ni bilo. Keber Milan, ki je član Mornarja (služi namreč vojaški rok), v tem času ni treniral, ker tudi ni imel možnosti. Porenta Marko, ki je slušatelj srednje fizkulturne šole v Ljubljani, prav tako ni nadaljeval s svojim rednim treningom, ker se v zadnjem času pripravlja za zaključne izpite. Mislimo pa, da bi kljub temu bilo umestno vsak prosti čas izkoristiti za izpopolnjevanje te ali one kretnje pri skoku v vodo, kajti vse je mogoče doseči, če je le dobra volja. Zvedeli smo, da je bil Porenta voljan trenirati, vendar to mu je bilo onemogočeno, ker je njegova šola pred nedavnim odpotovala na logorovanje v Gozd Martuljek. Vodstvo kluba je obvestilo Porento, da bi se vrnil predčasno v Ljubljano in se pripravil za tekmoyanje z
KOŠARKARJI GIRE IZ BOLOGNE V LJUBLJANI
V torek bo v Ljubljani zanimiva mednarodna košarkarska tekma med četrtoplasirano ekipo I. italijanske zvezne košarkarske lige, Gi-ro iz Bologne, in domačim Železničarjem. V ekipi Gire bo nastopilo več državnih reprezentantov, ekipa Železničarja pa bo okrepljena s 4 igralci ASK. Tekma bo na igrišču
lan (I) 1:06.7, 4. Žvokelj (I) 1:08.5. i Ljube Šercerja v Šiški ob 20. uri.
Mornarjem. To pa je preprečil direktor srednje fizkulturne šole v Ljubljani, tov. Stepišnik Drago, ki ni dovolil Porenti, da bi sploh nastopil v sobotnem tekmovanju.
Rezultati — moški: 1. Keber (M) — 46.65, 2. Porenta (I) 40.63, 3. Nenada (M) 37.72, 4. Kos (I) 30.17; ženske: 1. Tutta Biba (I) 31.21, 2. Trumbič (M) 16.70 točke. Skupni rezultat 10:9 v korist Mornarja.
Mornar : Ilirija 19 :1!
Po plavalnem sporedu je bila na programu waterpolo tekma. Vedeli smo, da se Ilirijani ne bodo mogli odločneje zoperstavljati igralcem Mornarja, ki so resni tekmeci za osvojitev najvišjega naslova v državi. Domačini so bili ves čas tekme nepovezani in- so tudi večkrat grešili v osnovnih stvareh. Današnja tekma nam daje lepo priložnost ugotoviti, da mora biti tudi vaterpolist izvrsten plavalec, poleg tega pa tudi primerno nadarjen, saj vemo, da vsaka igra z žogo zahteva od posameznika, ne samo borbenost," ampak tudi premišljenost. — Pripomnili bi še to, da moštvo Ilirije ni nastopilo v najboljši postavi, saj so manjkali prav oni igralci, ki so več ali manj steber celotnega moštva.
Na koncu bi omenili še to. da slovenski plavalni šport ne bo napredoval pod takšnimi pogoji, pod katerimi danes životari edini slovenski zastopnik v zvezni ligi, ljubljanska Ilirija. Pred vojno je bil ta šport prav v Ljubljani na najvišji stopnji, ker smo imeli izvrstne trenerje, ki so znali Vilfanu, Pelhanu, Cererju, Friču in še drugim plavalcem »zbijati« sekundo za sekundo. Zdi se nam, da je osnovna naloga Plavalne zveze Slovenije preskrbeti trenerje, kakor jih imajo druga društva v Jugoslaviji, ker klubi, kakor na primer ljubljanska Ilirija, zaradi finančnih težkoč tega ne zmorejo, kvaliteta pa, kakor vidimo, vse bolj pada. ,
REZULTATI DRUGEGA DNE
400 m prosto moški: 1. Žuvela (M) 5:20,2, 2. Hafner (I) 5:31,5, 3. Vidam (M) 5:31,4, 4. Lunder 6:03,6; 400 m prosto ženske: 1. Kuhar (I) 7:07,2, 2. Elhofer (I) 7:24,4,3. Matulič (M) 7:37,6, 4. Klarič (M) 8:16,4; 100 m hrbtno moški: 1. škanata (M) 1:11,8, 2. Pelan (I) 1:15,9, 3. Stefanovič (M) 1:22,4, 4. Lunder (I) 1:38,5; 200 m prsno moški: 1. Trojanovič (M) 2:48.8, 2. Pandur (M) 2:49,5, 3. Cerer (I) 2:52,4, 4. Žvokelj (I) 3:07,6; 100 m hrbtno ženske: 1. Pelan Majda (I) 1:26,0, 2. Čeplak Modic (I) 1:38,1, 3. Trumbič (M) 2:02,5, 4. Božičkovič (M) 2:17,1; 4 krat 200 m moški:	1. Mornar (Franjkovič, Renih,
Žuvela, Škanata), 10:05,4, 2. Ilirija — (Hafer, Pelan, Žvokelj, Sovre Mitja) 11:55,0.
SKUPNO STANJE DVOBOJA 66:55 V KORIST MORNARJA.
V Dubrovniku vodi Primorje
Dubrovnik, 8. jul. V dubrovniškem pristanišču je bilo sinoči in danes zvečer
plavalno tekmovanje za prvenstvo I. lige med Jugom in Primorjem. Po prvem dnevu je vodilo v plavanju Primorje z 41:19 točkam. Doseženi so bili naslednji boljši rezultati — 1000 m prosto moški: Defilipis (P) 14:05, 100 m prosto ženske: Loparič (P) 1:11,7, 100 m prosto moški: Curtini (P) 1:03.6, 200 m prsno ženske: Lavrenčič (P) 3:08,4.
Po plavalnem sporedu je bila water-polo tekma, v kateri je zmagal Jug 8:2 (4:2).
Nov državni rekord v Splitu
Split, 8. jul. Po prvem dnevu tekmovanja med Jadranom in Mladostjo za prvenstvo I. zvezne lige vodijo Zagrebčani 33:27 v plavanju in 42,65:37,31 v skokih, v waterpolu pa je Jadran visoko porazil Mladost 6:1.
Na 100» m prosto je zmagal Mislav Sti-petlč (M) 12:46,8 in s tem postavil nov državni rekord. Tudi vmesnih 800 m je plaval v boljšem času od rekorda 10:13,0. Na 100 m prosto je pionirka Mardešič izboljšala dosedanji pionirski rekord s časom 1:16,6.
V Zrenjaninu vodijo domačini
Zrenjanin, 8. jul. Sinoči se je začel v Zrenjaninu plavalni dvoboj med Prole-terjem in Severjem za prvenstvo I. zvezne lige. Po prvem dnevu vodi Proleter z 32:28 točk. dosežen pa je bil boljši rezultat le na 100 m prosto moški: Miha ji o v (P) 1:01,0.
Zagreb : GAK 1:1 (1:0) v rokometu
ZAGREB, 8. jul. Mednarodno srečanje žensk v rokometu med ekipo Zagreba in GAK, se je končalo 1:1 (1:0). Avstrijke so bile boljše v drugem polčasu in bi zaslužile zmago. Za Zagreb je dala gol Mogluljak, za GAK pa Da-misch.
Švedska premagala Egipt v rokoborbi
V Varbergu je reprezentanca Švedske premagala Egipt v grško-rimski rokoborbi 8:0.
V Reykjaviku je nogometna reprezentanca Švedske v povratnem srečanju premagala kombinirano moštvo Reykjavika (dejansko reprezentanco Islanda) 2.0 (0:0) .in se tako revanžirala za poraz 3:4 v službenem srečanju.
:Vv

Zgoraj naši najboljši plavalci Ilirije — hrbtaš Pelan, prsač Žvokelj in cravvlist Hafner, spodaj pa prsačica Olga Jamnikova
Gostovanja jugoslovanskih nogometašev v inozemstvu
Uspešna turneja Partizana na Švedskem
Moštvo CD J A Partizan že teden dni gostuje na Švedskem, kjer je v vseh dosedanjih tekmah doseglo lepe image, med katerimi je najlepša nad večkratnim švedskim prvakom Norrkopingom, ki je letos zasedel drugo, mesto v prvenstvu Švedske. Partizan je premagal svoje na-protnike z naslednjimi rezultati: Norr-
kdping .2:1	(1:1), Ocrebro 6:2 (4:1),
Brage 5:1 (1:1), Eškilstuno 4:2 (1:1), Helsingborg 6:1 (3:0).
Dinamo tretji v tekmovanju za mali srednjeevropski pokal
Na nogometnem turnirju, ki je bil med tednom na Dunaju za mali srednjeevropski pokal, je zagrebški Dinamo zasedel tretje mesto, ker je v polfinalu izgubil proti dunajskemu Wackerju 1:4 (0:2), v borbi' za tretje mesto pa je premagal rimjki Lazio 2:0 (1:0). Pokal je osvojil dunajski Rapid z zmago 5:0 (2:0) nad Laziom v polfinalu in mestnim rivalom Wackerjem 3:2 (1:1) v finalu.
Neuspeh Ovene zvezde v Rio de Janeiru
Beograjska Crvena zvezda, ki je sodelovala v nogometnem tekmovanju za pokal mesta Ria, je doživela popoln neuspeh, ker je izgubila vse tri izločilne tekme v svoji skupini tako da več ne bo sodelovala v nadaljnjem tekmovanju. — Nadaljnji rezultati izločilnih tekem v posameznih skupinvh so:
I.	skupina; Nacional (Montevideo) : Sporting (Lisabon) 3:2 (1:2), Vasco da Gama (Rio de Janeiro) : Austria (Dunaj) 5:1 (3:1), Austria : Sporting 2:1 (0:0). — Lestvica:
Vasco da Gama	2	2	0	0	10:2	4
Austria	3	2	0	1	7:6	4
Nzcional	2 10 1	3:6 2
Sporting	3 0 0 3	4:10 0
II.	skupina: Juventus (Torino) : Nico 3:2 (2:1), Palmeiras (Pernamfouco) : Crvena zvezda 2:1 (1:1). Nice : Crvena. zvezda 2:1 (0:0). — Lestvica:
Palmeiras Juventus
Nice
Crvena zvezda
0 0 0 0 0 2
0 3
5:1
6:4
4:7
4:7.
Ljubitelji motodipb so prišli na svoj račun
Ljubljana, 8. julija.
Na tisoče Ljubljančanov je d anes predpodne gledalo v Ljubljani velike avtomoto dirke. Nastopilo je okrog 40 motoristov in avtomobilistov, med katerimi so bili Tržačani in en Dunzjtan.
Tekmovalna proga, ki je imela start in cilj nekoliko metrov nižje od Narodnega doma, je vodila po Prešernovi, Tyrševi, Masarykovi, Miklošičevi. Wol. sfovi, Vegovi, Emonski, Aškerčevi, Groharjevi in končno zopet po Prešernovi cesti do cilja. Tekmovalci so
Prvi poraz Gire v Jugoslaviji
Beograd, 8. julija. Sinoči so igralci Gire iz Bologne odigrali svojo prvo tekmo na gostovanju po Jugoslaviji. Srečali so se z moštvom petkratnega državnega prvaka Crveno zvezdo, ki jih je premagala z rezultatom 37:28 (19:14). — Koše za Crveno zvezdo so dali: Gec 8, Sokolovič 4, Demšar 4, Jovanovič 9, Čur-čič 4, Godjič 2 in Kalember 4.
Za Giro pa so bili uspešni Bongiovanni I 8, Bongiovanni II 1, Battilani 4. Muci 5, Chechi 6, Dichera 2 in Raginni 2. Sodila sta mednarodna sodnika Gojko Itadojkovič in Mika Mi nič.
V torek bodo košarkarji Gire igrali v Ljubljani proti železničarju. Dopisniku našega lista je vodja italijanske ekipe Magagogni
Neuspeh slovenskih
kolesarjev v Kopru
Koper, 8. julija Danes je bila tu velika tradicionalna mednarodna dirka, ki jo vsako leto organizira koprski časopis »La nostra Lotta«.
Današnje tekme se je udeležile kolesarjev, med njimi šest iz Avstrije, 9' iz STO in 25 iz Beo Sfada, Zagreba, Ljubljane in Nove Dorice. Proga je bila dolga 168 km la je vodila po vseh krajih jugo Rovanške cone STO.
* Kopru je startalo 40 kolesljev, med njimi jugoslovanski Prvak Franjo Varga ter drugi naj ti°Uši jugoslovanski kolesarji: Po r®dski, Branko Bat, Osrečki. God 6lč, Todorovič, Sironi itd. STO sr ZAastopali: Rinaldi, Grio in Goret ti Avstrijec Hamerl z močno ekipo 1 ri d.
Današnja tekma je bila izrazito gorska, saj je vodila po najtežjih Cestah cone B. Vožnja je bila zelo n,aPorna in so tekmovalci drug zn (lrUgim dobivali okvare in odsto-Pali od nadaljnega tekmovanja. ,.^a najtežjem vzponu pri Gron Pianu se je razvila borba med ko esaiji Avstrije ter Osrečkim, Var SPui in Mičičem. Avstrijec Ham toerl je odločno posegel v borbo
ter je vozil 800 m pred našimi kolesarji. Med Koprom in Izolo, sta I lammerla prehitela naša dirkača Godnič in Grio. Večina tekmovalcev je na najtežjem delu progi odstopilo od nadaljnjega tekmova nja, med njimi tudi Perne, Polak Gajhen, Mozetič itd. Od 40 tekmo valcev jili je privozilo v cilj samo 12. Zmagal je Osrečki za tri dol žine kolesa pred državnim prva kom Vargo.
Rezultati: 1. Osrečki (Jedinstvo Zgrb) 5:28.12 (povprečna hitrost 28),	2. Varga Franjo (Partizan)
5:28.14, 3. Mičič (P) 5:29.44, 4. Ham-merl (Union, Dunaj) 5:30.51,	5
Grio (Proleter, Koper) 5:30,51, 6 Ročic (P) 5:34.46. 7. Kovačina (P) 5:40.01, 8. Lin d h a us (UD) 5:41.12 9. Godnič (Ž.N.G.) 5:41.12, 10. Crno-brnja (Milicioner, Zgb) 5:42,9, 11 Gosaric (ZB, Zgb) 5:42.9, 12. Lulio (Proleter, Koper) 5:45,24.
Na progi je bilo 9 vmesnih čili ev. na katerih so zmagali Gosa-rie in Hammerl po trikrat, ter
Poredski, Osrečki in Mičič pa enkrat.	Ing. Šef
Slab plasma Slovenije na mladinski kolesarski dirki skozi Vojvodino
Novi Sad, 8. julija Sinoči se Je končala tradicionalna mladinska kolesarska dirka skozi Vojvodino. V skupnem plasmanu posameznikov Je zmagal Levačič (Hrvatska) s 6;Z4:38. Sledijo Stipčevič G;26:24, Skočibušič 6:26:43, Ješič 6;27:41. V moštvenem plasmanu je zmagala Hrvatska z 19;19:56 pred Vojvodino I 19;26:53, Srbijo 19;29:22, Vojvodino II 19:53:58, STO 19;54:21, BiH 19;56:34 in Slovenijo 20;05:40.
Alberto na vprašanje, kaj misli <« tekmi z Železničarjem, takole odgovoril: »To je naše prvo srečanje v Ljubljani. Slišal sem že, tla je imel Železničar že lepe inednarod ne tekme in da spada med najboljša moštva v Jugoslaviji. Igra Železničarja nam ni znana, toda vse tekme z vašimi moštvi so »trde«. Mi pa se bomo borili in upamo, da bomo uspešni.«
Z moštvom Gire bi moral dopo tovati tudi njihov večletni trener ameriški črnec Strong, ki je spravil Giro od skoraj neznanega moštva med najboljše ekipe v Italiji Črnec ni prišel v Jugoslavijo zato ker je odšel v Švico, kjer bo tri leta treniral tam državno reprezentanco.
Iz Beograda smo prejeli tud vest, da je mednarodna Košarkar novica in Stefanoviča, uvrstila med narodnih sodnikov Kobalija, Jovanoviča in Stefanoviča uvrstila med mednarodne sodnike tudi jugoslovanske zvezne sodnike Miko Minica, Stevana Čoloviča, Gojka Ra-dojkoviča in Janoša Gerdova.
Gusar je zapustil dober vtis
na veslaški regati v Angliji
Henley, 8. Jul. V klasični tekmi četvercev brez krmarja na reki Temsi je angleški prvak Thames Rowing Club premagal v polfinalu tradicionalne henle.v-ske regate z boljšimi izkušnjami mlado moštvo Gusarja iz Splita za eno dolžino razlike in se plasiral v finale. Čeprav so naši veslači izgubili so pustili zelo dober vtis.
Finalne tekme henleyske regate so bile pred več kot 30.000 gledalci. Vreme je bilo zelo lepo. čeprav je lahen veter vplival na rezultate. V glavni dirki je 'osmerec Cambridga, Lady Margareto,
premagal holandskega osmerca. Lage. V drugi dirki osmercev za pokal Temze, je po zelo razburljivi borbi ameriški osmerec Pensylvania Untversity premagal za dolžino izvrstno nemško moštvo. V četvercu brez krmarja je Thames premagal za skoraj dve dolžini zelo dobro moštvo Leander Club*. V regati. skifov je po dramatični borbi nepričakovano zmagal Anglež Fox nad evropskim prvakom Larsenom. V dvojcih brez krmarja so Angleži prepričljivo premagali dobre Belgijce.
vozili dvakrat po pet krogov (en krog je meril 3671 m).
V posameznih kategorijah so bile ostre borbe, najlepše vožnje pa so pokazali Drago Kamenar, Leopold Zoc. h lin g (Dunaj), Bočkaj, Ostuni (Trst) ter Paulus v vožnji prikolic. Poleg tega pa moramo pohvaliti še Petra Mraka, ki se je vkljub slabšemu stroju uspešno boril s Tržačanom Ostuni jem in Ponikvarja, ki je v borbi za rekord proge dosegel sicer drugi čas, toda vozil je z sadro na nogi (nogo si je zlomil na motodirkah na Gorjancih). V zadnji točki pa sta Dunajčan Zoch-ling in Ljubljančan Ponikvar tekmovala za rekord proge. Zochling je dosegel v 1. krogu 92-5 km na uro, Ponikvar pa 90.5 km.
Organizacija tekmovanja je bili odlična, kar je predvsem zasluga Janka Orešiča in njegovih tovarišev. Gra-
jamo pa lahko organizatorje, ki so delali reklamo za velike mednarodne avtomotodirke, na katerih pa ro nastopili le 4 Tržačani in 1 Dunajčan. Tudi napovedanih tekmovalcev, kakor so Barborič Vukelič, Delorenzo. Stetfe, Malarič, ni nihč videl na startu.
V POSAMEZNIH KATEGORIJAH
JE B.L VRSTNI RED NASLEDNJI:
125 mm:	1.	Ostuni (Trst)	20	točk. 2.
Peter M; ak (Ljubljana) 14,	3. Spesot
(Trst) 10 točk.
250 ccm:	1. Zochling (Dunaj) 20 točk,
2. Saletnik (Malutje) 14.	3. Potočnik
(Bled) 5. 4, Peter Mrak (Lj.) 5.
350 ccm:	1.	Bočkaj (Zagreb)	20 točk,
2. Hafner (Tržič) 12, 3. Susan (Matulje) 7	4. Breznik (Lj.) 5.
500 ccm:	1.	Kamenar (Z)	15	točk. 2.
Požur (Z)	10.	3. Čuden (Lj.)	7.	4. Rotar
(Lj.) 7 točk.
Prikolice do 600 ccm: 1. Požur - Vukovič '/,) 20 točk.
Prikolice nad 600 ccm:	1. Paulus -
Podobnik (Škofja Loka) 20 točk, 2. Kermauner . Novak (Črnuče) 12, 3. Ribič - Slosar 7.
Avtomobili do 1100 ccm:	1. Saletnik
(M) 14 točk, 2. Pepel 10 točk.
Avtomobili nad 1100 ccm: 1. Gabrovec (Beograd) 20 točk. 2. Vinavrški (Matulje) H točk, S. Ličen (Kamnik) 5.
VVolf dosegel najboljši letošnji rezultat na svetu v metu kladiva - 58.45 m!
ZAGREB, 8. jul. Atleti Zahodne Nemčije so Imeli -veraj in danes v Zagrebu svoj zadnji nastop na turneji po Jugoslaviji. Steza tu je precej hitra. Gledalcev je bilo v soboto zvečer okoli 1000. Interesanten je bil tek na 800 m, kjer je kar devet tekačev teklo pod dvema minutama.
Moški — 110 m ovire: 1. Zupančič (KI) 15.7, 2. Rebula (Part.) 15.8, 3. Vogrin (Ml) 15.9; 100 m: L Wittenkindt 10.9, 2. Golgert (oba Z.N.) 10.9, 3. Horvatič 11.1; disk: 1. Žerjal (KI) 45.63, 2. Noack (Z.N.) 44.00, 3. Rebula (P) 41.49; višina L Dimitrijevi« (P) 191. 2. Kršlak (M) 185, 3. Baer (Z.N.) 185: troskok: 1. Zagorc (P) 13.96; 800 m
1.	Heewner (Z.	N.)	1:55,0, 2. Dular
1:55,3, 3. Kraljevič 1:56,8, 4. Luek — (Z.N.) 1:56,9, 400 m: 1. Sabolovič (P) 49.0, 2. Vogt 49,0, 3. Viebahn (oba Z.N.) 49,2, 4. Zupančič (KI) 50.2 (nov slovenski rekord); štafeta 4 krat 100 m kombinirana ekipa Zahodne Nemčije 43,6, Mladost 44,2, Zagreb 44,4;
ženske — 100 m: 1. Bogič (M) 13.0.
2.	Babovič 13.0; 80 m ovire: 1. Knez (K!) 12 8, 2. Pctauer (KI) 13,0.
moški — 400 m ovire: 1. Zupančič 55.5 2. Kopitar (oba KI) 56.9. skok s palico: 1 Dušanovič (P) 3.60. 2. Kirch-ner (Z N.) 3.60. k«pje: 1. Belec (Z) 59.19, 2. Marcel ja (M) 56.59, 200 m: 1. Golaerl IZ. N.). 22.5, 2. Sabolovič (P) 22.5, 3. Vogt (Z. N.) 22-6, 1500 m: 1 Ottenheimer (P) 3:514 2. Wewer 4:00 0. 3. Kunast (oba Z. N.) 4:01.4 5000 m: L Djuraškovič 14:38.2, 2. Pavlovič .14:38.4, 3. Mihalič (vsi P) 14:38.8" 4. Kruzicky (Z. N.) 14:53.4, kladivo;
L VVolf (Z, N.) 58.45. 2. Galin (M) 53.24, 3. Berec (P) 52.98. 4. Žerjal (KI) 51.88,
ženske — 200 m: 1. Bogič (M) 26.5, 2. Babovič 27,4.
Atletski miting Železničarja
MARIBOR, 8. julija. V Mariboru je Železničar danes ponovno preizkusil svoje atlete, ki so dosegli v nekaterih disciplinah zadovoljive rezultate. Na 800 m je Male tekla 2:06,8, na 400 m pa Hrovatin 53,3. Posebno se je odlikovala znana mednarodna telovadka Roža Vojsk, ki je v štirih disciplinah s prav dobrimi rezultati dosegla prvo mesto. Ostali rezultati so bili povprečni.
Strelska tekma \ Maribora
MARIBOR, 8. julija. Na novem strelišču na Pobrežju je bilo danes strelsko tekmovanje reprezentanc Maribora in Kopra. Člani so streljali z vojaško puško na 300 m, članice pa z malokalibrsko na 50 m. V obeh disciplinah so zmagali Mariborčani.
O J K /V
Moški: Srbija : Slovenija 3:1 (9:15. 15:7. 15:7, 15:8) Zenske: Srbija : Slovenija 3:0 (15:1, 15:9, 15:9)
Gira ; BSK 34:32 (13:15)
Tako pa res ne gre več
V predvojni Jugoslaviji je bilo te-lesno-vzgojno delo na dokaj visoki stopnji zlasti pri nas v Sloveniji, bivša sokolska in orlovska organizacija. razna športna društva itd. so pritegnili v svoje vrste znaten del takratne mladine. _ Posebno poglavje pri tem so bile športne naprave in telovadnice, zlasti sokolski domovi. Večina teh objektov se je zgradila s prostovoljnim delom, le redko s podporo državne oblasti. Zato je bil tudi odnos do teh objektov, ki so jih zgra-aiu ljudje z velikim idealizmom, tak da im je čuval vsak kot svojo lasu nmo.
iro vojni je ljudska oblast z zako no;m dodelila vse športne objekte v lasi iizkulturni organizaciji, to je Fizkuiturm zvezi Slovenije kar je edino pravilno, a je začela objekte takoj obnavljati in uporabljati. V sled pomanjkanja finančnih sredstev se ta široki deiokrog obnovitvenih del ni mogel izvršiti takoj, razumevanje lo kalnih faktorjev pa je bilo kaj majhno X, kolikor pa je kak dom popravil OLO ali KLo. so ga obnovili in popravili »kar za sebe«. V mnogih primerih pa je bila krivda v tem, da so biie nase osnovne fizkulturne organizacije na terenu prešibke, da bi pravilno gospodarsko vodile te naše objekte in to posebno tam kjer je večina bivših športnih in sokolskih delavcev padla v vojni (primer: Logatec. Črnomelj. Metlika. Grosuplje Ribnica. Kočevje itd.) Poleg tega pa je bilo premalo opore za te naše osnovne organizacije na terenu s strani Fizkulturne zveze same. ki do pred kratkim spioh ni imela v sklopu svoje organizacije za tako veliko imovinu organa Za upravljanje zgradb in zemljišč ki bi se specialno brigal za vse te probleme.
V mnogih primerih so se selili v nase fizkulturne domove in telovad-n*ce.	SKUD in kinopodjetja. ga-
silci itd ki samolastno' prezidavajo in gospodarijo v njih kot v svojem, ter se za razna naša opozorila sploh ne zmenijo. Tak primer je v bivšem sokolskem domu v Črnomlju kjer je biip prv0 zasedanje SNOS in ki je baje zavarovan kot zgodovinski spomenik, ki se ne bi smel prezidavah Pa ga le prezidava SKUD kar na svojo . roko. za svoje potrebe in po svoj želji, za kino in gledališče brez ozira na naša opozorila. V Metliki vrtijo kino. na Rakeku prezidavajo bivši sokolski dom in telovadnico v gledališče in kino v Logatcu se je vsidral SKUD _ in preuredil telovadnico v gledališče in kinodvorano, v Cerknici je kino. v Žalcu vrtijo kino, v Trbovljah zaseda javno tožilstvo, v Kamniku okupira dom ministrstvo' Za socialno skrbstvo, v Ljubnem so »prezidali« telovadnico v zadružni dom. v Grosuplju so sestanki, plesi in zabave, v Kočevju je prezidan bivši
sokolski dom v gledališče in kinodvorano. na Vrhniki, v Novem mestu Ilirski Bistrici in še v marsikakšnem domu s telovadnico so nastanjene uprave in klubi oficirjev, posameznih enot JA. v Radovljici je v dvorani kino. telovadnica pa na dvorišču. Ne bom več nadaljeval primerov, kjer so naše telovadnice spremenjene v skladišča in za druge potrebe, ker teh primerov je širom Slovenije toliko, da se jih ne da več niti našteti Seveda obstoja imovina FZS tudi iz raznih zemljišč, gozdov njiv travnikov stavbnih parcel itd in je odnos tudi do teh zemljišč v mnogih primerih nemogoč, saj se seka v naših gozdovih. _ kosi po travnikih, uporablja njive, zida na naših parcelah brez vsakega predhodnega dovoljenja.
Najbolj zanimivo pa je to. da ko vse te organizacije in forume pozo-veš, da. sklenejo pogodbo in plačajo vsaj najemnino, postopajo v večini primerov zelo samolastno, v nekaterih slučajih celo predrzno V mnogih primerih se ceip prega-
Da. popolnoma razumljivo je. kot je omenil neki tovariš od SKUD v Logatcu: »To je »naše« želja ljudstva je. da, se zabava in išče razvedrila,
OLO in KLO sta za to. Pa smo tako napravili. »Brez dvoma, ne bomo oporekali pravice do zabave ljudstvu, ki dela, toda ljudstvo je treba nagovoriti, da si ustvari pogoje, kjer se bo lahko zabavalo in razvedrilo, to je. da si sezida svoja gledališča, kinodvorane ali slično Kjer je Pa to otežkočeno vsled pomanjkanja dvoran, je pa treba najti z nami pravilen odnos, za katerega smo pripravljeni vedno, toda tako. da ne bo trpel razvoj fizkultu-re. niti nemoten potek telovadbe Sicer je pa pojim »naše« zelo širok in se ga večkrat uporablja. Saj so tudi železnice, šole. ceste elektrarne tovarne »naše«, toda vendar se upravlja vsak objekt po določenem redu in zakonu, in ne more vsak KLO ali OLO usmerjat dela po svoje, mimo zakona in uredb Telovadni domovi so bili. so in bodo namenjeni za te-. .	,	^	lesno vzgojo naše mladine in v te na-
njajo prostovoljni fizkuiturm delavci mene morajo prvenstveno služiti če m vaditelji, ki se borijo za svoje pra- hočemo vzgojiti disciplinirano, krep-vice do objektov in naprav.	ko. zdravo in zavedno mladino.
Kaj bomo videli na telovadni tekmi
med Holandsko in Jugoslavijo?
Prejšnjo nedeljo je bila odigrana zadnja tekma republiške lige. Prvo mesto si je z velikim naskokom osvojila ekipa Enotnosti, vendar so se ji nekatere ekipe zelo približale. Borba za prvo mesto je bila končana že po drugem kolu spomladanskega tekmovanja, kajti ekipa Enotnosti si je že jeseni zagotovila precejšnjo prednost. V celotnem prvenstvu ekipa ni izgubila niti ene tekme, ter je igrala samo dve neodločeno. (Polet, Krim.) Kot prvak Slovenije bo sodelovala na kvalifikacijskih tekmovanjih za vstop v zvezno ligo. Mariborski Polet je zasedel drugo mesto. Način igre Poleta se precej razlikuje od ostalih moštev. V kolikor uspe igralcem vsiliti nasprotniku svoj način, jim je uspeh zagotovljen. Resnejši trening bi jim lahko prinesel veliko lepše uspehe. Tretje mesto je za ekipo Triglava velik uspeh, kajti igral-
Na letnem telovadišču TD Ljubljana I v Tivoli je v zadnjih dneh posebno živahno. Marljivi telovadci in telovadke tega . društva skrbno urejajo telovadišče, da bo vse pravočasno pripravljeno za nastop nizozemskih in jugoslovanskih tekmovalk, ki nastopijo v torek, 10, julija zve. čer z vajami na orodju in v akademskih sestavahč Tekmovalna akademija, ki bo na prostem ob umetni razsvetljavi, bo za Ljubljano vsekakor dogodek. Tekma se bo začela v torek popoldne ob 17.30 uri in bo obsegala poljubne sestave na visoki gredi in preskoke čez konja, nakar bo po kratkem odmoru drugi del tekme z začetkom ob 19.30 uri, kjer bodo tekmvalke pokazale svoje znanje na dvov-išinsiki bradlji in v parterju. Spored bodo dopolnile tudi dijakinje Zavoda za fizkulturo s sestavo prof. Mare Čelik ter mladinci in mladinke TD Ljubljane I s sestavo inž.
Ljudski mnogoboj —
VAŽNA NALOGA TELOVADNIH DRUŠTEV
Znano je, da je Telovadna zveza Jugoslavije sprejela v svoj program novo obliko mnogoboja, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo sam maršal Tito. Program mnogoboja se od prejšnjih načinov razlikuje v toliko, da je enostavnejši in kot tak bolj sprejemljiv. Posebno značilno je to, da tekmujejo vsi oddelki v enakih panogah, in da tekmovanje ali priprave ne zahtevajo nobenih posebnih naprav.
Mnogoboj je po svoji sestavi prirejen tako, da zadovoljuje najširši vsestra, nosti. Na prvem mestu se zahteva zna. nji zletnih prostih vaj. Dostikrat je bilo že govora o prostih vajah kot o nečem, kar ni kaj prida sodobno in kar bi po mnenju nekaterih kazalo opustiti. Zakaj so torej zdaj proste vaje ponovno prišle v sestav mnogoboja? Da bomo kratki: proste vaje so in bodo še dolgo ostale pomemben sestavni del splošne telesne vzgoje. Seveda morajo biti primerno težke, kadar so namenjene množicam telovadcev, treba jih je pa tudi pravilno in postopno vaditi, ker se le tako da z njimi doseči zaželjeni učinek. V našem primeru, pri novem mnogoboju pa se bodo zahtevale predpisane zletne vaje, ki jih mladina v društvih že obvlada. Zadeva je olajšana še celo tako, da bodo tekmovalci iz mestnih društev izvajali celotni prvi del posameznih sestav, medtem ko bodo zastopniki vaških društev obvezno nastopali le s štirimi ali največ šestimi začetnimi takti teh vaj.
Novost pri novem mnogoboju je tudi druga tekmovalna panoga, ki obstoji iz nekaterih zelo lahkih prvin talne telovadbe. Mladinci in elani imajo enake prvine, mladinke in članice pa spet enake. Ker je talna telovadba zelo koristna, hkrati pa jo ima mladina rada, lahko rečemo, da je to največja pridobitev mnogoboja. V naslednjih panogah bo treba obvladati tudi raznožko čez kozo ali sotelovadca ter nekaj spretnostnih vaj na drogu. Preskok čez kozo je prvina, ki jo mora obvladati sleherni naš mladinec in mladinka in bi je zaradi tega ne mogli pogrešati v popolnem mnogoboju, spretnostna vaja na drogu pa je tudi primerna, tako
ZuiiiniLoiii u kolesarstva
15. avgusta bo dirka okrog Vrbskega jezera. Tekmovalci bodo morali celotno progo prevoziti trikrat, kar znaša loO kilometrov. Med udeleženci so Italijani, Francozi, Jugoslovani, Tržačani in Avstrijci. Od siovenskin kolesarjev bodo nastopili: Perne, Sosič, Polak, Cajhen in Rozman.
Od 22. do 28. t. m. bo tradicionalna dirka okrog Avstrije. Dirka ima 8 etap in meri v celoti 1200 km. Prijavljeni so Francozi, Italijani, Luksemburžani, Jugoslovani, Belgijci in Avstrijci, vendar samo amaterji. Vsako ekipo bodo sestavljali 4 tekmovalci. Prvenstvo posameznikov brani Avstrijec Menapace, ki je že dvakrat osvojil prvestvo posameznikov. Menapace je izvrsten gorski kolesar. Najhujšo preizkušnjo bodo imeli kolesarji v tretji etapi, ko ss bodo morali povzpeti na vrh Velikega Kleka. Jugoslavija bo nastopila verjetno z dvema ekipama. Prvo bodo sestavljali: Strain, Zorič, Petrovič, Sironi, drugo pa Bat Branko, Varga, Lulik in Kosta Todorovič (za rezervo je določen Godnič).
V drugi polovici avgusta, bo svetovno kolesarsko prvenstvo v Italiji. — Varezze. Jugoslavija bo nastopila s 6 tekmovalci. Proga bo dolga 150 km. to tekmovanje bodo prej izbirne dirke v Celju od 8. do 11. avgusta. Na teh dirkah bo sodelovalo 24 dirkačev iz vse države. Kolesarska zveza Jugoslavije je določila naslednje tekmovalce za to izbirno tekmovanje: Grajzer, Perne, Polak, Godnič, Vidali in Lulik. Kakor vidimo, merodajni forumi še vedno smatrajo Grajzer ja za resne? fi in odličnega kolesarja. V teh dneh bodo torej tri dirke. Prvi dan 120 km. Celje-Maribor-Celje, drugi dan: hitrostna dirka na 60 km, Tu je določen posamezni start. Nato je dan odmora, 11. avgusta pa bo dirka na progi Celje-Laško-Maribor-Ce-lje, kar znaša 140 km. Vse te dirke pa bodo merilo pri sestavi končnega jugoslovanskega moštva za največjo kolesarsko prireditev sezone, za dirko »Po Hrvatski ln Sloveniji«, ki bo od 7. do 16. septembra.
glede zahteve po obvladanju ravnotežja kakor glede odločnosti, ki je na tem orodju ne sme manjkati. Fantje se bodo morali izkazati na visokem drogu, dekleta pa na nizkem. Vse predpisane vaje so čisto kratke in sprejemljive za vsakega začetnika, vaje za dekleta pa so še celo izredno primerne, kljub temu, da doslej še nismo slišali o vajah za ženske na drogu.
V nadaljnjem programu je še skok v daljino, s čemer je zadoščeno potrebi po skokih ter tek na kratke in srednje proge, o čigar pomenu ui bilo odveč razpravljati. Nazadnje moramt> omeniti še metanje bombe v cuj. Tu je mišljen v primerni razdalji začrtan prostor, ki bi predstavljal jarek. Met bombe v tem primeru torej m sitna, atletska panoga, marveč tudi panoga predvojaške vzgoje.
Tako je združen mnogoboj iz zgoraj naštetih osmih panog v celoto, ki zadošča vsem zahtevam popolne splošne telesne vzgoje ter je tudi v predvoja-škem smislu neprecenljive vrednosti. Da pa se bodo teh priprav lotila prav vsa društva, tudi tista,, ki nimajo prav nobenih pogojev, je strokovni odbor TZS določil, da najšibkejša društva lahko tekmujejo samo v štirih panogah: v prostih vajah, v teku na kratke pro-ge, v skoku v daljavo in v metu bombe. Seveda tista društva, ki ne bodo tekmovala v celotnem programu, ne bodo mogla sodelovati na zveznem prvenstvu.	Jeločnik Marjan
Viktorja Lindtnerja. Nastopili bodo tudi člani, državni prvaki v I. razredu za leto 1951 z vajami na drogu, ob zaključku bodo pa proglašene prvakinje tega tekmovanja.
Jugoslovanska vrsta je že sestavljena. Imena kot so Vida Gerbec, Neža Černe, Marica Ivandekič, Tereza Ko-čiš, Anka Konic so nam že zadosten Porok, da bo tekma res kakovostna. Naše tekmovalke bodo morale pokazati vse svoje znanje, da se bodo lahko uspešno borile z odličnimi Nizozemkami. Ne moremo dajati nobenih prognoz za končni rezultat, odločalo bo znanje, borbenost in rutina, zmagajo pa naj najboljši med najboljšimi.
Nizozemske tekmovalke imajo v nedeljo, 8, junija, tekmo v Celovcu z avstrijsko reprezentanco. Po izidu tega dvoboja bomo že lahko sodili o moči gostinj, saj je avstrijska reprezentanca v Firencah zasedla tretje mesto, torej za našimi tekmovalkami, ki so bile prvakinje te mednarodne prireditve. Nizozemska delegacija, v kateri so poleg tekmovalk tudi 'najvidnejši predstavniki nizozemske telovadne zveze, prispe v Ljubljano v ponedeljek zvečer z brzovlakom čez Jesenice ob 20.30 uri in vabimo prebivalstvo Ljubljane, predvsem pa telovad-kinje in telovadce, da se udeleže sprejema gostov. — Preskrbite si tudi pravočasno vstopnice za prireditev v
predprodaji v Narodnem domu, TD Ljubljane I. Ne zamudite te izredne priložnosti, da vidite kakovostno tekmo v vajah na orodju in hkrati naše najilepše akademijske sestave!

Povabilo še ni zagotovilo
Skoraj redno čitamo po naših dnevnikih in tednikih o prireditvah, ki bodo prihodnje dni.
Tako se je zgodilo, da smo čltali 30. junija v »Ljudski pravici« članek, ki ga je pisec »Zuro» objavil o smučar, skem tekmovanju pod Špikom, kjei naj bi sodelovali nekateri najboljši evropski mojstri (Praivda, Al vera La-cedelli, Mahringerjeva itd.). Vse lepo da si je društvo Gregorčič skušalo zagotoviti udeležbo teh tekmovalcev, vendar, kakor sm0 v nedeljo ugoto. vili, ni bilo niti enega niti drugega, in tisti ljudje, ki so verjetno zaradi blestečih imen najboljših alpskih smučarjev prihiteli m a smučišču, za A.kom, so nedvomno godrnjaje sklenili: tako ne bomo šli na »limance« nikoli več! Upravičene so bile pritožbe gledalcev, kar nam ponovno dokazuje, da moramo biti pri objavljanju propagandnih člankov stvarni. Ni dovolj da društvo ali klub povabi vrhunske tekmovalce iz drugih dežel, ampak šele takrat, ko dobi zagotovilo prihoda tega ali onega tekmovalca, naj se začne pravilna propaganda. V bo. doče torej v tem pogledu več pazljivosti!	LM.
Vodnica Holandk, van der Moostova
ci so brez pravega treninga in skoraj redno nastopajo nepopolni. Krim ni izpolnil naših pričakovanj. V jeseni je začel prav dobro, prav tako tudi v zimskih mesecih, spomladi pa je ekipa popustila, kvaliteta moštva pa znatno padla. Petovia iz Ptuja je ekipa, ki je največ napredovala. Jeseni je prišla v ligo kot popolen začetnik, danes pa je že trd oreh najboljšim. Zaradi velikega zanimanja za rokomet v Ptuju, ima Petovia zelo lepo perspektivo za bodočnost. Mladinska ekipa Celja II, ki je nastopala v republiški ligi, ima v svojih vrstah precej boljše igralce, kakor nam pove lestvica. Toda tem igralcem primanjkuje taktike in sistema. Slovan je zavzel zadnje mesto ter je na nekaterih tekmah pokazal, da bi s primernim vodstvom in resnim treningom lahko zavzel vidnejše mesto. V jesenskem delu tekmovanja je bila njihova organizacija še dokaj dobra, spomladi pa je povsem odpovedala.
LESTVICA:
Enotnost	12	10	2	0	128:55	22
Polet	12	7	2	3	74:43	16
Triglav	12	8	0	4	74:57	16
Krim	12	5‘	2	5	73:72	12
Petovia	12	5	0	7	62:92	10
Celje II	12	2	1	9	58:84	5
Slovan	12	1	1	10	26:89	3
Najboljši	strelci:		Papež		(E)	54,
Kranjc (E)	30, Pišek		(P)	24 itd.		
Istočasno pa lahko kritično ocenimo tudi zvezno ligo, saj se je v istem času končalo tudi tekmovanje v zvezni ligi.
Najprej moramo ugotoviti, da je bilo tekmovanje zelo slabo organizirano.
Najboljši dokaz za to trditev je dejstvo, da se je tekmovanje končalo šele v tem času, čeprav bi se že zdavnaj moralo. V tem tekmovanju so se proti Rabotnički
pričakovanju zelo uveljavila moštva iz Srbije, dočim so moštva iz Zagreba nekoliko razočarala. Največji uspeh je dosegel Dinamo iz Pančeva, ki je nepričakovano zavzel drugo mesto za sarajevskim Milicionarjem, ki je sicer v drugem delu igral nekoliko slabše. Ni tretjem in četrtem mestu sta Meteor in Zagreb, zagrebški ekipi, ki sta v pomladanskem delu tekmovanja znatno napredovali. Železničar iz Beograda in Železničar iz Niša, dalje zagrebška Lokomotiva in Borac zavzemajo naslednja štiri mesta s približno enakim številom točk. Niški Železničar je doma skoraj nepremagljiv, medtem ko je izven Niša izgubil večino tekem. Ekipa Borca nas je razočarala, saj smo pričakovali, da bo zasedla eno prvih mest. Crvena zvezda in sarajevski Železničar se bosta morala boriti v kvalifikacijah z obstanek v ligi, vendar nimata mnogo upanja, kajti moštva, ki stopajo v to borbo iz ostalih republik, so kvalitetno mnogo boljša in borbenejša. Zadnji dve ekipi, Celje in Rabotnički, sta izpadli iz lige. Po trenutni kvaliteti Celje tega nikakor ne zasluži, saj je
proti koncu moštvo		Celja			dobila	tri
tekme in eno igralo neodločeno. LESTVICA:						
MLIicioner	22	19	1	2	185:85	61
Dinamo	22	16	1	5	165:115	55
Meteor	22	14	1	7	159:121	51
Zagreb	22	14	0	8	187:93	50
Železničar (Bgd)	22	11	2	9	115:115	46
Lokomotiva	22	10	2	10	120:121	44
Železničar (Niš)	22	9	2	11	120:128	42
Borac	22	9	2	11	125:131	42
Crvena zvezda	22	6	5	11	110:119	39
Železničar (Sar.)	22	6	4	12	107:159	38
Celje	22	4	1	17	106:181	31
Rabotnički	22	3	1	18	67:198	29
Prejšnji teden je bilo v Zagrebu kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v zvezno rokometno ligo. Na tem turnirju, kjer so sodelovali štirje republiški prvaki (Srbija, Hrvatska, Slovenija, BiH), je ekipa Enotnosti pokazala lepo igro. vendar pa je imela neverjetno smolo. 2e prvi dan na tekmi z Marjanom se je vratar Kovač (najboljši vratar na turnirju) nesrečno poškodoval. Njegova odsotnost je prav gotovo močno vplivala na razpoloženje ostalih igralcev. Napadalci Enotnosti so bili zelo omahljivi in niso znali izkoristiti številnih ugodnih priložnosti za dosego gola. V ponovni tekmi z Marjanom je bila Enotnost ves čas v premoči, vendar je tekmo kljub temu izgubila, v Moštvu je manjkat Grahor, ki ga MK LMS ni hotel oprostiti dela v brigadi. Njegova
odsotnost je prav tako kakor Kovačeva poškodba znatno pripomogla k neuspehu Enotnosti na tem kvalifikacijskem turnirju. Lestvica po končanem turnirju je tale:
Radnički	3	3	0	0	15:8	S
Marjan	3	2	0	1	22:10	7
Enotnost	3	10	2	14:16	5
Bosna	3	0	0	3	7:24	2
Prvenstvene tekme v rokometu se točkujejo: dobljene 3, neodločeni 2, izgubljena 1 ter neodigrana 0 točk.)
Radnički in Marjan igrata sedaj še dve tekmi. Prvi bo nastopil proti Železničarju iz Sarajeva, medtem ko bo Marjan igrali s Crveno zvezdo. Zmagovalca teh srečanj postaneta deveti oziroma deseti član zvezne lige.	Vidic Mitja
Še nekaj o delu mariborskih plavalcev
Pred poslovalnico SD »POLET« v Mariboru na Grajskem trgu je ob večernih urah vedno zelo živahno. Tu se zbirajo člani raznih klubov in društev ter razpravljajo o svojem delu, delajo načrte za prireditve itd.
Pred kratkim sem poiskal sekretarja kluba tovariša Košenino, da bi mi kaj več povedal o delu mariborskih plavalcev.
MPK »Polet« ima okrog 70 plavalcev. ki se pod vodstvom bivšega asistenta za plavanje pri DIF tov. Bradača marljivo pripravljajo za plavalno sezono. Tudi pozimi niso držali roke križem. Izkoristili so mali bazenček v mestnem kopališču in tu »na lonži« trenirali dvakrat tedensko stil. držali na ta način plavalce skupaj ter imeli kontakt z vodo. Takoj, ko je bilo vreme malo ugodnejše so se preselili na Mariborski otok. kjer jim gre poverjeništvo za komunalne zadeve zelo na roko. Plavalni mojster »stari« Cirer, pa je član kluba in pomaga plavalcem vedno, kadar ga potrebujejo.
Večje število članov je na študiju v Ljubljani in tam pridno trenirajo. Forma Ivnikove. Sajkove. Kanclerja, Jančiča. Ramorja. Senice in Ošlaga je zaradi tega že prav zadovoljiva ter bodo slednji zopet predstavljali glavno orožje v prvenstvenem tekmovanju. Na »Otoku« pa so najmarljivejši — znana reprezentantka »Štefka« Vauhnikova. Cetnihova. Zora in Pavel Radšel in drugi.
Posebno pozornost polaga »Polet« na ekipo skakalcev in ima trden namen, letos v tej panogi osvojiti državno prvenstvo. Material imajo odličen — znana Cirila Majerjeva, Murausova. Koroščeva. Betetova Tomažičeva in Cen-trihova imajo vse pogoje, da se razvijejo v solidne skakalke in so tudi pridno vadile pod vodstvom požrtvovalnega Ošlaga; nekaj pa jih je bilo tudi v Ljubljani v šoli pri avstrijskem zveznem trenerju Marchulli, ki se je o njih zelo laskavo izrazil. Pri moških so glavni »asi« Ošlag. Kancler, Lipovnik in vrsta mladih ki še nimajo tekmovalnih izkustev. Tako ima klub popolno moštvo za olimpijski spored skokov: 4 skakalke s stolpa in 6 z deske ter po 2 skakalca s stolpa in z deske.
Te dni je prispel v Maribor trener Mihovilovič iz Splita, ki bo prevzel trening tekmovalne skupine v svoje izkušene roke, mladino pa bo vodil neumorni Bradač, ki bo tudi šef novoustanovljene plavalne šole. Tu bo klub črpal mlade sile za tekmovalno skupino.
Steber kluba je znani reprezentant Brandner: ki letos zaradi mature ni imel mnogo časa za trening. Sedaj pa je postal »zrel« in trenira tako pridno, da ga je treba kar poditi iz vode. Tudi on živthno pomaga pri organizacijskem delu in z izkušnjami, pridobljenimi na številnih tekmovanjih (tudi v inozemstvu) mnogo koristi napredku ostalih plavalcev.
Letos je predvidenih precej prireditev. V Mariboru bi moral nastopiti SC
Ziirich iz Švice, ki pa je turnejo po Jugoslaviji odpovedal. Vodijo se tudi pogajanja za nastop SC Olym.pije iz Giadbecka (Vestfalska), toda Plavalna zveza Slovenije iz neznanega razloga te prireditve ni odobrila.
Klub se seveda bori s finančnimi težavami, zato tudi ne more tvegati velikih stroškov za prireditve večjega obsega. Upa pa da bodo merodajni krogi znali ceniti napore kluba in mu priskočili na pomoč. Drugo moštvo kluba bo letos tudi tekmovalo v slovenski ligi. kjer je lani doseglo izvrstne uspehe. Tudi waterpolisti so marljivi trener Mihovilovič (brat znanega jugoslovanskega reprezentanta) bo tu lahko ogromno koristil.
Vodstvo kluba ima v načrtu v novem fizkulturnem parku na mestu sedanje, ga zasilnega nogometnega igrišča zgraditi lasten plavalni bazen s skakalnim stolpom. Ce bi mu to uspelo, bi bilo delo seveda mnogo lažje, ker je mariborski otok precej oddaljen in ga člani. zaposleni v službah težkb posečajo.
E. B.
2:41.0 na 200 m prsno
Pred dnevi je v Dubrovniku na letošnjem prvem plavalnem tekmovanju dosegel znani plavalec prsnega sloga Blago Barbieri nov državni rekord na progi 200 m prsno s časom 2:41.0. S tem je izboljšal stari rekord za 2 sekundi.
Dinamo ves čas najboljši
Ko so »plavi« v IV. kolu zasluženo in prepričljivo premagali tudi državnega prvaka, nam je bilo jasno, da so se za letošnje prvenstvo vestno pripravili, preboleli lansko krizo, ki so jo preživljali posebno na nekaterih mestih v moštvu, da so v odlični formi in da bodo imeli glavno besedo v borbi za najvišji naslov. Dinamovci so v tem delu prvenstva imeli najbolj izenačeno formo in so izgubili le dve točki v neodločenih tekmah s Partizanom v Beogradu in BSK v Zagrebu. Tako so doslej le oni ponovili lanski podvig državnega prvaka, da so edini še neporaženi. Ce pa bi imeli nekoliko več sreče v Beogradu in bi bili bolj zagrizeno zaigrali z BSK, bi bili lahko pobrali tudi obe oddani točki. V tem primeru bi že danes lahko govorili oz. pisali o letošnjem državnem prvaku, ker bi bila prednost Dinama že tolikšna, da ga praktično skoraj nihče več ne bi mogel dohiteti. Tako pa se mu izgubljeni točki lahko v drugem delu tekmovanja maščujeta, posebno, ker se nam zdi, da je v zadnjem času (prijateljske in mednarodne tekme) moštvo splavih« nekoliko popustilo in ni več v najboljši formi, v kateri je bilo ves čas prvenstvenega tekmovanja, tako da je popolnoma zasluženo postalo pomladanski prvak.
Hajduk je hitro prebolel trenutno krizo
Tudi pri državnem prvaku moramo začeti s IV. kolom prvenstvenega tekmovanja. Čeprav je njegov neuspeh prišel popolnoma zasluženo, vendar se nam zdi, da je bil posledica napake vodstva, ki je za tako važno tekmo, kot je bila z Dinamom, po kratkih izkušnjah s slabšimi nasprotniki v prvih kolih, postavilo v moštvo prav vse mlade moči naenkrat. Po prvem neuspehu je sledila kriza v vrstah Splitčanov, ki pa ni bila tehnične narave, temveč organizacijske, oziroma bolje rečeno, posledica nezdravih razmer- v klubu. To se je Hajduku maščevalo v tekmi z Vojvodino, kjer je izgubil obe dragoceni točki, pa tudi nekoliko v neodločeni tekmi z Lokomotivo. Vendar ve-
Inž. Mirkovič Dragutin
Ob zaključku spomladanskega dela 1. zvezne lige
Razmišljanja med nogometnimi počitnicami
Redko kdaj Je bilo tekmovanje za državno nogometno prvenstvo tako zanimivo in napeto, kakor letošnji pomladanski del. Kolo za kolom so se vrstila presenečenja, ki so dajala posebno mikavnost itak najzanimivejšemu športnemu tekmovanju v državi, S posebnim zanimanjem so se vprašali ljubitelji nogometa, s kakšnim uspehom bodo nastopali novinci v I. zvezni ligi. In prav nekateri izmed teh so večkrat priredili presenečenja, ki so jim prinesla zavidljiv plasma v lestvici. Po drugi strani pa smo pred pričetkom in še po prvih kolih pričakovali, da se bo borba za najvišji naslov vodila med državnim prvakom in Crveno zvezdo kakor lani, vendar so se stvari prav kmalu precej zasukale. Najboljši štirje klubi v državi so sicer še vedno ostali med vodilno četverico, toda razmerje med njimi samimi se je spremenilo iz raznih vzrokov. Oglejmo si torej uspe he oziroma neuspehe posameznih članov I. zvezne lige v tem delu tekmovanja in vzroke, ki so jih privedli na njihova mesta v lestvici po končanem pomladanskem prvenstvu.
mo iz izkušenj, da so zagrebški železničarji vedno trd oreh za Splitčane, katerim so tudi lani odvzeli po eno točko v obeh tekmah. Nastalo krizo pa je znalo klubsko vodstvo hitro in energično odpraviti tako, da se je moštvo Hajduka naglo opomoglo in prišlo v odlično formo ter je po zaslugi predvsem mlajših igralcev, ki so med tekmovanjem že nabrali potrebne izkušnje, tudi najtežje tekme v izvrstnem finišu zaključilo v svojo korist. To dejstvo nam kaže, da je forma Hajduka, nasprotno od Dinama, ki bosta verjetno glavna konkurenta za naslov letošnjega prvaka, v dviganju. Točnej-ši odgovor pa bomo dobili konec tega meseca, ko se bodo na turnirju ob proslavi 40-letnice »majstora s mora« pomerili vsi naši štirje najboljši klubi.
Partizan se je naglo popravil, pri Crveni zvezdi pa še vedno ni vse v redu
Moštvo Partizana je bilo do samega konca pomladanskega dela tekmovanja ves čas v nestalni formi in je iskalo odgovarjajočo zasedbo na posameznih mestih v moštvu. Zato je dosegalo v glavnem le minimalne zmage in doživelo
neljub poraz v Sarajevu, dokler ni uredilo svojih vrst za domači derby, v katerem je zaigralo kakor v svojih najboljših dneh in gladko porazilo moštvo beograjskih študentov. Visoka zmaga, predvsem pa odlična igra celega moštva, posebno Bobeka, sta bili znak, da se je Partizan naglo popravil in prišel v izvrstno formo, kar je potrdil tudi s sedanjim gostovanjem na Švedskem. Zaradi tega bosta morala i Hajduk i Dinamo resno računati s Partizanom, ki jima bo edini nevarni tekmec ter po sedanji formi in nogometni računici povsem lahko še računa na najvišji naslov, tem preje, ker Crvena zvezda letos preživlja daljšo krizo.
V simpatičnem moštvu beograjskih študentov letos ni vse v redu. Prvotno se nam je zdelo, da je bil poraz v igri z Mačvo sredi Beograda, ki je prišel po sijajnem uspehu nad Vojvodino, le slučajen. Vendar nam nadaljnji neuspehi Crvene zvezde, ki jih je doživljala še sedaj v Riu, potrjujejo mnenja, da je bil poraz proti Sabčanom začetek njene letošnje dolgotrajne krize. Sistem znanega štirikotnika letos ne funkcionira in zaenkrat ni videti, da bo Cr-
vena zvezda v kratkem uredila svoje vrste ter našla pravo zasedbo za odgovarjajoča mesta v svojem moštvu Zato nam je tembolj nerazumljivo, kako da tega niso videli odločujoči forumi, ki so odobrili sodelovanje Crvene zvezde na tekmovanju za pokal Ria. Mnenja pa smo, da vsaj v jesenskem delu prvenstva ne bo Crveni zvezdi veliko koristil »primer Milutinovič«, ki je sicer vrgel slabo luc na obe beograjski moštvi.
Novinca Vojvodina in Borac ugodno presenetila
Čeprav je bilo v delu našega športnega tiska precej reklame za novosadsko Vojvodino, moramo resnici na ljubo priznati, da nismo pričakovali njenega tako visokega plasmaja v lestvici. Ce pa ne bi vodstvo kluba lahkomiselno, nedopustno in nepotrebno podaljšalo turneje po Jutianaiji, ki je moštvo precej utrudila, bi bilo lahko naše presenečenje še večje, ker poraza proti Spartaku in Mačvi po prejšnjih uspehih res nista morala priti. Navzlic temu moramo ugotoviti, da mlado moštvo Vojvodine predstavlja solidno enajsterico, ki bo tudi v drugem delu prvenstva nevaren nasprotnik vodilni četverici, če že ne bo kakšnega med njimi izpodrinila.
Enako ugodno je presenetil zagrebški Borac, ki je z boljšo razliko v golih tik za petami Novosadčanom. Njegova visoka zmaga v zadnjem kolu proti napredku je obenem številčno najvišja zmaga v letošnjem tekmovanju I. zvezne lige sploh. Kakor moštvo Vojvodine sestavljajo tudi moštvo Borca sami mladi in nadarjeni igralci, tako da je zv.ezni kapetan pri enih in drugih lahko našel vsaj po enega reprezentanta, Rajkova in Zebeca,
Sarajevo in Lokomotiva v zlati sredini
Ob začetku prvenstva res nismo pričakovali, da bo Sarajevo zaostalo za omenjenima novincema, čeprav je zasedlo, kakor prejšnja leta, zlato sredino. Toda moštvo se je v začetku »lovilo«, ker so ga zapustili nekateri prejšnji igralci, tako da ni bilo toliko nevarno tudi najboljšim klubom kakor prejšnja leta.
Lokomotiva je kakor po navadi začela slabše in se je zdramila šele proti koncu, tako da se odtrgala od nevarnega repa. Videz, da prihaja v formo in bo v drugem delu verjetno bolj nevarna kakor doslej. Kot izkušeno moštvo pa je zasluženo zasedla sredino in se bo lahko še nekoliko povzpela v lestvici, če bo dobro nadaljevala.
BSK se je šele vigral, Spartak in Mačva pa se borita za obstoj
Začetni neuspehi tretjeg- beograjskega zastopnika so nas nekoliko presenečali, vendar so njegovo moštvo sestavljali bivši lastni mladinci, ki so potrebovali izkušenj prvenstvenih borb, dokler se niso vigrali. Zato s tem večjimi upi lahko gledajo na nadaljevanje prvenstva, ker z ljubeznijo igrajo za svoj klub. ■
Čeprav so se Subotičani proti koncu precej popravili, vendar bodo morali voditi težko borbo z novincem Mačvo za obstoj v I. ligi, ker letos ne b° kvalifikacij. Eni kakor drugi so namreč v nevarni coni, čeprav imajo precej naskoka pred Napredkom,
Napredak bo moral nazaj v II. ligo
To že sedaj lahko trdimo. Razlika je tako velika, da so že pred pričetkom prvenstva imeli prav tisti, ki so trdili-na Napredak ne spada v I. ligo. Vendar so vsaj Kruševčani imeli korist* od tega tekmovanja, ker so pridobil* več izkušenj, ki jim bodo koristile Pr* njihovem napredku, čeprav se bodo morali začasno vrniti nazaj v II. 1 *S°-kakor se je to zgodilo lani Budučnosti, , ki sedaj ves čas vodi v svoji ligi.
NEKAJ NAŠIH VTISOV O NEMŠKIH ATLETIH IN NEMŠKIH O NAS
V
Ce boste skušali pristati, bomo streljali
Predvečer tekmovanji nemških atletov v Ljubljani. V vrtni verandi hotela Union večerja ob 10. Prisotnih 17 športnikov iz Zahodne Nemčije in 11 članov Partizana. Pred dobro uro jih je brzec pripeljal iz Beograda. Tu so atletski tekmovalci visok ih kvalitet, katerih imena imajo po vsej Evropi svojo veljavo. Ob str a-nski mizi sedijo predstavniki Atletske zveze Slovenije in ljubljanskih klubov, ki so po dolgem premoru pripravili Ljubljani za sredo 4. julija, atletsko tekmovanje mednarodne vred. nosti
Večerja je končana, tekmovalci odhajajo spat. Spoznamo se z vodjo nemških atletov, g. von Planitzem. Živahen gospod srednje postave in sred. njih letf gladko obrit, z očali močne dioptrije. Njegov govor je malce odsekan, hoja in drža pokončna, strumna. Po prvih bežnih vtisih nehote sledi tudi prvi zaključek. Verjetno bivši oficir, sedaj gospod v civilu.
Kmalu smo v živahnem razgovoru. Razume se, najprej skoraj neizogibno vljudnostno povpraševanje o vožnji, o dosedanjih vtisih s potovanja in o tek. movanjih v naši državi, nato o jutrišnjem tekmovanju v Ljubljani, programu, igrišču, konkurenci, vremenskih prognozah in še in še. V Jugoslaviji so pet dni in imajo za seboj že dva nastopa, ta v Ljubljani tretji, v Zagrebu jih čaka četrti. Citali smo njihove rezultate iz Novega Sada (sobota 30, junija) in iz Beograda (1. julija — nočni miting) ter jih seveda primerjali z rezultati, ki so nam bili predhodno sporočeni. Opazno je bilo, da so v Novem Sadu kljub devetim zmagam dosegli le povprečne uspehe, v Beogradu pa so bili nasprotno vkljub le trem zmagam že znatno boljši. Ko je Prišlo v pogovoru do tega kočljivega vprašanja, smo se mu skušali izogniti s primerno obzirnostjo, pa nas je g. von Planitz prehitel:
»Gospodje, gotovo ste opazili, da smo v Novem Sadu imeli slab dan. Verjetno ste se ustrašili, da smo slabo sestavili našo ekipo. Dovolite mi pojasnilo, da smo se pri sestavi moštva za to gostovanje zelo trudili, da na pod. lagi številnih podatkov o uspehih vaših že evropsko znanih atletov izberemo za svoje prvo gostovanje po Jugoslaviji take tekmovalce, da se bodo mogli z vašimi pomeriti v približno enaki formi. Tudi pri nas nimamo na tisoče gledalcev, zato zelo pazimo, da so mitingi kvalitetni, saj vemo, da očitne razlike v moči odbijajo. Ce ni zanimivih in izenačenih borb, ni pravega športnega užitka, ne za gledalce, še manj pa za tekmovalce-« Zopet se Vrne na Novi Sad, njihov prvi nastop pri nas. — «Naj se opravičujemo? Bo. 1 je ne. Vendar dovolite pojasnilo, nato presodite sami. — Vožnja! Da, tu je glavni vzrok, da se še drugi dan po prihodu k vam nismo dobro umirili Res, dobesedno — umirili. Ko smo se z letalom vozili do Frankfurta proti yaši deželi, smo doživeli čudne reči,..«
Tri ure v neurju — 4000 m visoko
Z živahno kretnjo si g. von Planitz popravi očala, nekoliko se nagne naprej nad mizo, vsi napeto prisluhnemo »Iz Frankfurta smo odšli v četrtek, 28. junija ob 14.40. Sele pozneje smo zvedeli, da so našega pilota opozorili na možnost slabega vremena nad Alpami. Vozili smo se s posebnim avionom Da-cotta, ki ga je vodil vaš pilot, nek major vašega letalstva. S tem dvorno, torcem so odšli nogometaši Partizana na Švedsko, nas pa je prepeljal v vašo državo. Ta «Sonderfahrt« je bila Po čudnem naključju res prav posebna. Ko smo prešli Miinchen in se približali Alpam, smo se takorekoč iznenada znašli v pasu gostih oblakov in seveda nismo mogli slutiti, kaj nas za njimi čaka. Letalo vozi hitro, toda neurje, ki se nam je približalo, je bito še hitrejše. Komaj okrog štirih popoldne je bilo. bili smo okrog 4000 m visoko. Okrog nas nenadna potemni-tev najprej samo dež, nato toča in led’ Okna so bila naenkrat zaledenela In pozneje, ko smo na Dunaju srečno Pristali, smo izvedeli tudi, da je bila na krilih nad 3 cm debela ledena plast, ki je levo krilo že onesposobilo za premike. Mnogi moji tovariši so bili v zadnji vojni v hudih borbah, dva od njih celo pri letalstvu, kaj takega pa ne doživiš zlepa. Premetavalo nas je kot lupino, težko je soditi, kako globoki so bili naši padci, vemo samo, da nas je nekajkrat pri 'tem vrglo ob strop. Smo športniki in marsikaj smo že do. živeli, tu pa so le živci popustili. Panika? Ne samo to. Mešanica vseh mogočih občutij in vtisov. Zdaj na tleh. zdaj v repu, zopet smo se priplazili do sedežev, bledi, apatični, nekateri hlrmrajo, večina pa apatično čaka — Zdaj bo konec vsega. Vaše posadke in herojskega pilota ne bomo pozabili Nikdar Ce bi bilo to v vojni, zasluži oblikovanje. Čudoviti živci, prisebnost jn požrtvovalnost. Mraz v letalu je bil tolikšen, da posadka v usnjenih plaščih drgeta, kaj pa šele mi, brez vsega. pilot kliče na pomoč, išče zvezo s katerimkoli bližnjim letališčem, saj ne vemo, kje smo. Blodimo že tri ure v heurju, poizkusimo se prebiti skozi to-oo in led, naenkrat pod nami mala odprtina, Čhiemsko jezero, v znani ob-polmeseca. Razsvetljeno od bliskov. Vzt>uja grozoten vtis globoko pod na-Kmalu za tem smo iz najhujšega. *e smo preko ALp, četudi še ne vemo Za to. Pod nami se v ozki odprtini Pokaže reka. Ugibamo, ali smo že v
Jugoslaviji, ali je to Sava? Pa ni bila. Kmalu zvemo odgovor prvga letališča, ki je ujelo naše SOS klice. Bilo je sovjetsko letalšče blizu Dunaja. Ko s0 zvedeli, da se vozimo v jugoslovanskem letalu, so pozabili na mednarodne predpise, ki veljajo celo v vojni tedaj, ko na primer sestreliš letalo, ali ko se že potaplja ladja — rešiti celo sovražnika,
»Ce pristanete — streljamo!« Ne moremo verjeti takemu odgovoru, in vendar je moralo biti res, kajti pilot se nad Dunajem še več kot pol ure
Ottenheimer, državni rekorder
trudi, da v velikem loku obide sovjetsko letališče, zato, da pristane na angleškem, četudii sta le dva kilometra drug od drugega narazen. Ko smo srečno na tleh in je ves ta pekel za nami, ne moremo verjeti, da smo »vnovič rojeni«. Ze nekaj minut za tem so po posredovanju angleških oblasti na letališču avtomobili, ki .nas odpeljejo n,a Dunaij. Vaše jugoslovansko poslaništvo se je izkazalo nadvse kulturno, gostoljubno, in kar je najvažnejše, ek&peditivno. V hotelu se skopljemo, pozanimamo se za našega ju-naka-pilota; na srečo je zdrav in nepoškodovan. Le levo roko ima nekoliko premer zn jeho. Drugi dan zjutraj smo nad pol ure pregovarjali nekatere člane ekipe, da so pristali na ponovni vstop v letalo. No, pa je šlo vse srečno in gladko, vendar nam je vseeno to ostalo »v nogah«, zato so bile naslednji dan v Novem Sadu še težke.« — Ko je končal, se je obrnil k meni,
ker sem si edini zapisoval opazke med pripovedovanjem.
»Gospod Inženir, ali ste tudi — novinar?« «Tudi po malem.« Nasmehnem se mu in ga potolažim, da bom napisal sam0 to, kar je povedal. »Prosim, nobene senzacije, ni bil to namen. Upam, da boste sedaj lažje razumeli Novi Sad in Beograd.«
Nekaj portretov nemških tekmovalcev
Nastop v Ljubljani je končan. Odlično vreme, dobro razpoloženje in lepe borbe so morale tudi razvajenim gostom pustiti najboljše vtise iz malega mesta na zapadnem robu Jugoslavije, Upamo, da ni bila samo vljudnost, ko so našim prirediteljem hiteli čestitat k lepemu sprejemu, k gostoljubju, k dobri hrani in vzorni organizaciji tekmovanja, vkljub zelo majhnemu stadionu. Zvečer so tekmovalci za uro ali dve prosti, pa si želijo ogledati nočno Ljubljano, G. von Flanitzu odgovorimo z revanžem: če oni niso hoteli napraviti iz svojih doživetij senzacije, naj je ne pričakujejo pri nas ponoči . .. Sicer so pa zelo solidni in disciplinirani, kar nas pravzaprav niti ne čudi. Njihova športna tradicija se ponovno uveljavlja. Športne uspehe dosegaš le z resnostjo.
Nekoliko se namuznejo, ko pričnemo rojiti okrog njih z radovednostjo in povpraševanjem, Radi bi Izvedeli od njih kaj več kot samo številke o rezultatih. Koliko so na primer stari, od kje so in kakšne poklice opravljajo. Ko nabiramo podatke, opazimo, da so zbrani dobesedno z vseh vetrov Zapadite Nemčije, od Hamburga in Frankfurta preko Kolna do Miinchena, Največji up med njimi predstavlja sloki svetlolasi 800-metraš Viebahn, študent filozofije iz Kolna, ki mu je komaj 22 let. Najmlajši in najmanjši v ekipi je bil 18- letni električar Lueck iz Kolna ___ tudi 800-metraš. Najsta-
rejši pa, ki v Ljubljani ni nastopil, bil pa navzoč, je bil 40-letni Kruzycki, nameščenec iz Hamburga, po rodu Poljak, ki se je komaj lani vrnil iz petletnega francoskega ujetništva Na tekmovanju je vzbujal kot pojava pozornost zajetni metalec kladiva Wolf. že srebrnosivlh las, pa vendarle ni bil najstarejši v ekipi, ker ima le 39 let. Po poklicu je slaščičar in peče torte v Karlsruhe.
Sprinter Wittekindt je sedaj v 25. letu in je doma iz Frankfurta, enako kot Noack, metalec krogle in kladiva,
' ki je športni učitelj pri policiji v Frankfurtu. 400-metraš Vogt je sedaj 31 let star in dela kot deptist v Miin-chnu, Srednjeprogaša, 28- letni kotlar Hovvner iz Oberhausena in Wever enakih let iz Gdvelsberga sta ročna delavca (Wever dela v neki westfalski tovarni). Zmagovalec na 3000m, mali, drobni Warnemtinde ima 35 let in je šofer v Hamburgu, Tekač čez zapreke Klinast, ki je v Ljubljani tekel na 1500 m, ima 31 let ter je uradnik v
Braunschwaigu, dober prijatelj zn ar nega svetovnega rekorderja Harbiga, s katerim je skupaj treniral. Skakalca v višino sta tudi po svojih krajih daleč narazen. Hoppenrath je trgovec v Krefeldu (27 let, neporočen), Baehr pa je visokošolec ,star 24 let in študira v Neumtinstru. Mnogo podatkov nam je dal o svojih tovariših skakalec ob palici Kirchner, ki v Ljubljani sicer ni nastopil. Na treningu je namreč zlomil že tretjo palico v naši državi, sedaj pravi, si bo nabavil jekleno. Simpatični 30-letni bančni uradnik iz Kolna je ob zaključku tega razgovora obljubil »Poletu« nekaj zanimivih poročil iz Nemčije Za našo mednarodno rubriko. Upajmo, da bo Ljubljana v kratkem doživela še kakšno prireditev take kvalitete, kot je bila sedanja — mednarodna.
Inž. Meguiar Maks
Kako bomo stavili
za 35. kolo »ŠPORTNE STAVE"
1, Avstrija — Jugoslavija, rokoborba. Maja meseca Je zmagala naša reprezentanca 16:0 ter so Avstrijci za povratno srečanje na Dunaju postavili nove mb-61 iz notranjosti, češ, da so boljše od starih reprezentantov, kar je treba upoštevati Vendar • smo prepričani, da bo tudi tokrat zmagala naša reprezentanca, čeprav z manjšo razliko. Zato bomo stavili na 2.
2 Avstrija—Jugoslavija, atletika ženske". Na troboju v Grazu z Avstrijkami In Nemkami se bo točkovalo vsako srečanje posebej, tako da bo naša reprezentanca imela dejansko dva dvoboja. Lani so naše reprezentanke premagale Avstrijo v Celju 45:41, prejšnjo nedeljo pa Italijanke v Zagrebu proti pričakovanju 59 : 47. Zato pričakujemo našo zmago tudi tokrat, čeprav smo letos na-pram Avstrijkam v nekaterih disciplinah slabši ter bomo vpisali 2.
3.	Zahodna Nemčija—Jugoslavija, atletika ženske. Naš drugi nasprotnik v Grazu bo znatno močnejši, ker so Nemke po dosedanjih rezultatih ene najboljših v Evropi. Zato predvidevamo zmago prvoimenovanih, 1,
4.	Prvoplasirano moštvo skupine A — Drugoplasirano moštvo skupine B, tekmovanje za pokal Ria. V polfinalni
Tehnično poročilo
k atletskemu mitingu
Tekmovalci v teku na 110 m so bili izenačeni, Zupančičeva zmaga je zasluzena Lorger se je od lam veliko poboljšal, Suoelj pa premalo trenira. V teku na 110 m smo videli odličnega Nemca VVittekindta, ki je 1. 1949 dosegel čas 10.4 sek To pot je tekel 110 sek Da ni tekel boljše sta kriva premehko tekališče in naporna turneja. Wittekindt je tip močnega sprin-terja njegova odlika pa je silen fi-niš. V teku na 400 m Sabolovič ni pokazal običajne borbenosti Ostri zavoji na tekališču so močno ovirali atlete Naš državni reprezentant Zupančič "je odstopil svojo boljšo progo ba-boloviču, kar pa ga je stalo, da ni postavil novega slovenskega rekorda. Zupančič ie znan kot fair in skromen atlet, vendar ta lepa gesta to pot ni bila na mestu. Tek na 800 m je bil tih poizkus rušenja državnega rekorda To publiki ni bilo objavljeno, vendar so sodniki imeli pripravljene tri stoperice za Ottenheimarja. Odlični nemški tekač Wiebahn iz Oberhausena star 22 let je letos pretekel 400 m v času 48 5 sek Viebahn je diktiral oster tempo, 400 m so pretekli v času 53,5 sek ki ni popustil do konca. Ot-tenhaimer je v drugi polovici teka sledil Viebahnu za kakih 5 do 6 m m pr.av toliko je bilo razdalje na cilju. Viebahn je postavil najboljši letošnji nemški rezultat. Ottenheimerjev čas da slutiti da bo na 1500 m še hitrejši. Našemu novemu državnemu rekordu so botrovali odlični »pacmaker« Viebahn primerna temperatura m senčna lega ki jo ima telovadišče v Tivoliju v večernih urah. Viebahn je brez dvoma atlet evropskega formata in je sedaj prvi nemški 800 metraš. Njegova rojaka Steines in Ulzheimer mu letos ne bosta nevarna. Tek na 1500 m je bil užitek za občinstvo, ki je bilo razgreto od skoka v višino in teka na 800 m Pavloviču je v dramatičnem finišti uspelo zmagati za širino prsi pred Nemcem Hohnerjem, Odlično se je držal Kranjc, ki je imel priliko, da se spusti pod 4 minute. To mu ni uspelo, ker je bil tempo prvih dveh krogov prepočasen. Warnemiinde iz Pinnburga je bil prvi v teku na 3000 m v prav dobrem času pred Djuraškovičem. Talentirani tekač Šober iz Maribora je postavil z 9:03,2 nov slovenski rekord. Pri skoku v višino je Dimitrijevič preskočil 190 cm precej dobro kljub nesigurne-mu zaletu Nemca Hoppenrath in Bahr sta pokazala uspešen način skakanja.
Pri skoku v daljino se je odlikoval Nemec Gobe! s skoki preko 7 m. Pokazal je, kaj je važno za tak rezultat: sprint dolg odriv in doskok. Njegov način "skakanja je bil enostaven, ven-dan smotern. Z našimi skakalci v daljino pa nismo bili zadovoljni.
Pri metil: je pila glavna senzacija metanje kladiva. Nemec Wolf, čigar osebni rezultat znaša 57.41 m, je tipičen predstavnik Christmanove šole. Njegov ljubljanski rezultat 54.87 m je prvovrsten če pomislimo na to, da je bil teren obupno slab in da je disciplina na koncu tekmovanja tako popustila. da so bili metalci obkroženi od publike To p.a seveda onemogoča koncentracijo. Simpatični Wolf je star danes 39 let na listi najboljših nemških metalcev pa se je pojavil že leta 1938. Metalci diska: Žerjal malo slabši kot običajno, starejši Miller postaja soliden metalec, mlajši pa nas je presenetil s svojim osebnim rekordom. Običajne primerjave vrednosti posameznih rezultatov po tabelah ne vrednotijo pravilno, po občutku pa Lahko to odlično tekmovanje takole ocenimo: najboljši Viebahn, nato Wolf. tretji Dimtrijevič Starter dr. Rem je precizno opravil svojo nalogo.
Priprave Nemcev pred startom
Nemški atleti so na dan tekmovanja takole izvedli svoje priprave: Dopoldne so se na telovadišču lahno razgibali, popoldne dve url pred startom zmasirali, pri kosilu so odklonili hrano, ki vsebuje tekočino, tako na primer juho, krompir, mineralno vodo. Uro pred startom so se pričeli ogrevati, nato so ogreti počivali 20 minut pred startom. Tik pred startom so popili skodelico močne, goste, prave turške kave toda brez sladkorja, ali mleka. Po tekmovanju so izvedli še par lahnih tekov, v hotelu pa so se poprhali s toplo vodo.
tekmi se • bosta srečali verjetno obe brazilski moštvi Vasco da Gama in Pal-meiras. Kot sigurnega favorita smatramo Vasco da Gama, ki je v izločilnem tekmovanju visoko premagal tudi dunajsko Austrio in vam priporočamo, da stavite na št 1.
5.	Prvoplasirano moštvo skupine B — Drugoplasirano moštvo skupine A, tekmovanje za pokal Ria. V drugi polfinalni tekmi se bosta srečala verjetno Juventus in Austria, ki ji dajemo prednost, ker je z doseženimi rezultati v izločilnem tekmovanju • dokazala, da Je drugo najmočnejše moštvo med vsemi tekmujočimi za pokal Ria, Vpisali bomo torej 2.
6.	Sarajevo—Fener Bakče. Proti enemu najboljših nogometnih moštev sta letos v Turčiji gostovala Sarajevo, ki je zmagalo 3:2 in Hajduk, ki je izgubil 1:2 Z ozirom na to pričakujemo vsaj neodločen rezultat, če že ne zmago Sarajeva in vam predlagamo, da vpišete X.
7.	Metalac—Partizan, boks. V prvenstvenem srečanju zahodne cone zvezne lige dajemo prednost Partizanu, ki je že dve leti državni prvak, dočim je bil Metalac do letos v II. zvezni ligi. Stavili oomo torej na št. 1.
8	Marjan — Crvena zvezda, rokomet. Splitski Marjan je kot drugoplasirani na turnirju v Zagrebu dobil pravico, da igra kvalifikacijo za vstop v zvezno ligo s predzadnjim v letošnji lestvici, Crveno zvezdo. Borba bo zelo težka, vendar dajemo prednost Crvent zvezdi zaradi večjih tekmovalnih izkušenj ter bomo vpisali 2.
9	Subotica — Dunaj, namizni tenis -mladinci. V prvem srečanju na Dunaju so zmagali domačini 5:3. Ker pa bo v povratnem srečanju igral mladinski prvak države Markovič poleg drugih dven najboljših igralcev v državi, Predvidevamo izenačeno srečanje in rezultat X.
10. Spartak—PSV (Graz), namizni tenis - ženske. Državne prvakinje bodo igrale proti eni najboljših ženskih avstrijskih ekip, vendar zaradi dosedanjih boljših uspehov igralk Spartaka, predvidevamo njihovo zmago, 1.
Popovič—Džepina, boks. V srečata 20 letnici boksanja bivših profesionalcev v 10 kolih dajemo prednost Džepini, ker je nastopal še po vojni in je 4 kg težji ter bomo vpisali 2.
12.	Mornar—Sever, ivaterpolo. V tekmi moštvenega prvenstva I. lige B skupine v Splitu dajemo prednost Mornarju, ki je bil lani drugi, na prvenstvu države, Sever pa šesti. Stavili bomo torej na št. 1.
13.	Ilirija—Proleter, waterpolo. Tudi
ta tekma iste skupine bo v Splitu, kjer se bosta že nahajala oba kluba zaradi srečanj s primorskimi klubi. Nevtralno občinstvo in letošnji napredek igralcev iz Zrenjanina bosta vplivala na izid srečanja, tako da se lahko konča neodločeno, X,
14.	Lokomotiva — Polet, waterpoio. V
Vinkovcih bo moštveno srečanje II. lige A skupine. Obe moštvi sta se doslej srečali nekajkrat z različnimi uspehi. Zato ne moremo gotovo predvideti zmagovalca, prednost pa dajemo domačinom in bomo stavil in a št. 1.
15.	Omladinac (O) — Naprijed, vaterpolo. Iz enakih vzrokov bomo stavili v tem siečanju iste skupine na pr-soime-novanega, 1.
Zmaga nad renomiranimi Italijankami
je največji uspeh naše ženske atletike
Menda po vojni pri nas ni bilo tako malo zanimanja za nobeno mednarodno atletsko tekmovanje kakor za srečanje med našimi in italijanskimi atletinjami. Računi ca na papirju je napovedovala naš katastrofalen poraz, kar je bil verjetno glavni vzrok, da se je o tem srečanju zelo malo pisalo. Enako je bilo s propagando v Zagrebu, ki Je zvedel za ta važni dvoboj menda edino Iz listov športne stave.
Začetek dvoboja, ki je bil otvorjen z običajnim ceremonialom pred skoraj praznimi triounami, je nudil vse prej kot razveseljivo sliko. Se bolj monotono Jo je napravljalo deževno, nekoliko megleno poletno popoldne, brez tiste toplote m potrebnega razpoloženja, ki ga pričara sonce s svojimi žarki. To razpoloženje sta še poslabšali odigrani himni na popolnoma izrabljenih gramofonskih ploščah, kar prirediteljem gotovo ne moremo šteti v čast. Človek je dobil nehote vtis, da nam je ta dvoboj, v času, ko naše tekmovalke še niso v polni tormi, odveč, in da Je itak vse že vnaprej izgubljeno.
Kaj pa naj bi pravzaprav drugega pričakovali? Naše nasprotnice so bile skoraj same rutinirane, svetovnoznane atletinje. Imena tekmovalk kot so Picci-nini, Cordiala. Pieruccl in Turci so enostavno vlivale strah In nas napolnjevala s pesimizmom. Kako tudi ne? Saj je bila pred komaj dobrimi tremi leti Cordiale 2. v metu diska na olimpijskih tgrah v Londonu, enak uspeh pa je dosegla tudi Piecinini v metu krogle.
Začeli smo slabo, toda dobro nadaljevali
In nato se ie začelo, kot smo pričakovali. V teku na 80 m čez ovire sta Italijanki takoj po startu prevzeli vodstvo in zmagali, ne da bi jih mogla katera od naših tekmovalk ogrožati. Isto se je zgodilo v začetku teka na 100 m. Toda glej, naše se ne dajo. Najprej se je pognala naprej Sumakova in za njo še Butja. Kakih 40 m pred ciljem so bile vse v isti vrsti in tako je šlo vse do zadnjih metrov, ko so prispele skoraj istočasno na cilj. Rezultat, ki je bil objavljen, je pomenil za nas velik uspeh:	Sumakova prva, Butja tretja.
Sumakova se je vešče vrgla v cilj, pri čemer je trup nekoliko zasukala, tako da je pretrgala ciljno vrvico pravzaprav z ramo. Točke, ki smo jih v tej disciplini nepričakovano osvojili, bi morali izgubiti po računih na papirju že v naslednji tekmi, to Je v metu krogle. Po prvem metu je vodila Piecinini
Čopov JOŽA bo vodil ženski
alpinistični tečaj na Korošici
Izpopolnitev ženskega alpini-Sitnega kadra bo Planinska zveza
M£ah od 14. do 22. t. m.
_ Vedno večje število ženskih prijav S® razne plezalne tečaje je delalo or-f?T>‘zatorjm in vodjem plezalnih te-vedno večje skrbi, m težave iJ}ed tega je PZS organizirala, tečaj pljučno za dekleta. Program je se-tavljen tako da odgovarja pogojem vj sposobnostim ženske mladine. Pr-VrJlvrstm tečaj je bil leta 19**9 v izl? • Tečaj je uspel, saj je iz njega precej deklet, ki danes "	*
tel;. 1 zavzemajo vidna me
&.srr- ■
jev za vsto :ni odsek je ne
med al mesta. Kri-,p deklet v al-dcoliko nižji od
kriterija za člane, kar je z ozirom na njihove telesne sposobnosti razumljivo
Tečaj ki se ga bodo udeležile tudi planinke iz Srbije, Bosne in Hercegovine Makedonije in Hrvatske bo vodil starosta naših alpinistov. Čopov Joža ob poraoi naših najboljših alpinistov. Upamo, da bo tečaj odkril zopet nekaj talentov, ki se bodo z uspehom vključili v vrste ženskega naraščaja V tečaj se sprejme še nekaj planink katere čutilo veselje do alpinizma ki naj se prijavijo do 11. t m na Planinsko zvezo Slovenile. Liubljana poštni predal 214 z vplačilom 1500 din koliknr znašajo celotni stroški, na bančni račun Narodne banke v Ljubljani st 602-93331-8.
z rezultatom 12.54, sledile so je Kotlu-škova 12,17, Radosavljevičeva 12.04 in Turci 9.83 Izgledalo je, da bo ta rezultat zadostoval Italijanki za osvojitev prvega mesta. Toda v drugem metu je bila Radosavljevičeva že 2 cm slabša, v četrtem pa se je postavila na čelo z rezultatom 12.74, ki je zadostoval za zmago, kajti Piecinini ni zmogla več kot 12.69 m, dočim druga italijanska tekmovalka Turci ni bila najbolje razpoložena. Na ta način smo prišli v vodstvo s 17:16 točkami.
Skok v višino — borba s centimetri in živci
Napetost se je stopnjevala od minute do minute. Knezova se je zagrizeno borila z Italijanko Palmesino za 1. mesto. Dragocena je bila vsaka točka in treba je bilo stisniti zobe. Ivanko je pri tem bodrila številna skupina njenih klubskih tovarišic, ki jih je poslalo na to tekmovanje vodstvo Kladivarja. Knezova in Palmesino sta preskočili do
150	cm vse višine v prvem skoku, nato pa sta podrli prečko pri 153 cm trikrat zaporedoma. V borbi za prvo mesto sta skakali isto višino še enkrat, toda obe neuspešno Prečko so nato znižali na
151	cm. Prva je bila na vrsti Knezova. Nekaj vzpodbudnih besed je pomagalo. Odriv je bil dovolj močan in prožen, da je telo zdrknilo čez prečko. Poizkusila je še Palmesino, toda njej skok ni uspel. To je bila naša tretja zmaga in vodili smo že za 4 točke.
Istočasno so se borile na nasprotni strani stadiona metalke diska. Po začetnih metih sta bili Matejeva in Borov-čeva na 2. In 3. mestu, s čemer smo se zadovoljili tudi na koncu. Se preden pa je bil končan met diska, smo bili priča naši četrti zaporedni zmagi. To pot je bila B lija junak teka na 200 m, čeprav se v.-e go zadnjega ni vedeol, če bo splon nastopila. Prevzela je vodstvo takoj po startu in sl ga ni dala več iztrgati. Nasprotno pa je Boglčeva začela zelo slabo in je bila na polovici proge okoli 5 m za vodečimi. V zadnjih 50 m pa je prešla v tako silovit finish, da je prispela 2. na cilj, kar pa so videli žal le gledalci, ne pa tudi sodniki, ki so ji prisodili 3. mesto. Da so imeli prav gledalci, je pokazala fotografija, ki Je bila posneta na cilju ln iz katere Je dobro razvidno, da je druga Bogičeva. Kljub temu pa le obveljal sklep sodniškega zbora kajti film je bil razvit šele po tekmovanju. Naša prednost v točkah se je glasila že 36:30 In začeli smo upati na Izid tekmovanja, ki se nam je zdel v začetku popolnoma nemogoč. Treba Je bilo vzdržati le še v metu kopja in skoku v daljino, kajtf nato bo tek na 800 m, kjer imamo v žepu 5 točk prednosti.
Met kopja — zadnja ovira
V skoku v daljino našima tekmovalkama ni šlo od rok kot običajno, čeprav ne moremo trditi, da sta skakali slabo, tako da se je naš naskok zopet zmanjšal za eno točko. Odločilen je bil torej met kopja, kajti stoodstotno le nismo mogli računati na dvojno zmago na 800 m. Bilo ni prav nič manj napeto kot na prvenstveni nogometni tekmi, saj se ni vedelo, kaj še pride. Italijan-
ki sta v prvih treh metih nadmočno vodili in že je izgledalo, da bo morda ves dosedanji trud naših tekmovalk zastonj. Znaka Italijank sta bila za dobra 2 m pred znakoma naših tekmovalk. Upali smo samo še na Kotiuškovo, kajti Radosavljevičeva je zaradi poškodbe roke metala letos prvič. V četrtem metu je Kotluškovi res uspelo doseči daljši met od obeh Italijank, toda takoj nato se je zapičilo kopje Italijanke Turci tik za njenim znakom. Bitka torej še ni dobljena. Sledil je peti met, v katerem je uspelo Radosavljevičev! osvojiti 1. mesto. Kako izenačena je bila ta tekma nam najzgovorneje pričajo sami rezultati. Med prvo in zadnjo metalko je razlika le malo večja od enega metra (prva 38.08, zadnja 36.90 m). Poraz Italijank je bil s tem zapečaten. I z prem e-niti ali celo preprečiti ga ni mogla niti Albano na 800 m, ko je skušala zvabiti v prvem krogu za seboj Tucejevo v preoster tempo, kar pa ji ni uspelo. Ce bi v štafeti 4X100 m postavili Babovi-čevo na start namesto na zadnjo progo, bi verjetno dosegli še eno zmago, ki pa nam na srečo ni bila več potrebna, dočim je Italijanke rešila le težjega poraza.
»Vittoria senza disessione«
Zmaga, ki smo jo dosegli, je naš največji uspeh v atletiki z ozirom na renome, ki ga uživa v svetu italijanska ženska atletika. Ta zmaga je bila priborjena v fair borbi, brez kakršnih kolt trikov Lahko celo trdimo, da so naši sodniki napravili gostujoči ekipi uslugo, ko so prisodili Bogičevi 3. mesto, namesto drugega, kar bi se zgodilo ma-lokje drugje. Zanimalo nas je zato, kaj sodijo o svojem porazu premaganke. Uspelo mi je dobiti trenerja naše državne reprezentance Cumarja, ki se je na tem tekmovanju znojil bolj v vlogi prevajalca kot pa trenerja. Bil pa je tako ljubezniv, da je na kratko obrazložil razpoloženje gostujoče ekipe. Njihov vodja, sekretar Italijanske atletske zveze, je lahko sporočil v Rim v pojasnilo samo »Vittoria senza disenssione« (zmaga brez ugovora).
Glavni vzrok za poraz moramo Iskati v preveliki starosti najboljših tekmovalk. Metalka Piecinini je že precej prekoračila 30. leto ln nastopa v državni reprezentanci že od leta 1937. Novih moči, ki bi dostojno zamenjale stare tekmovalke, ni. To se je najbolje opazilo ravno na tem tekmovanju, kajti Italijanke so Izgubile dvoboj predvsem zaradi neizenačenosti. To je bilo posebno opaziti v skoku v daljino (5.43 in 4.98) in višino (150 in 140) ter metu diska, kjer je znašala razlika med boljšo in slabšo Italijansko tekmovalko 4.01 m, med našima pa le 1.37. Ravno tej izenačenosti, povezani z Izredno borbenostjo, ki se je proti koncu dvoboja še stopnjevala, moramo pripisati izredni uspeh, ki smo ga dosegli. Zanimivo je, da so bile naše tekmovalke boljše v tekih, metih ln skokih, kar je gotovo Izreden slučaj in je razvidno iz naslednje tabele v doseženih točkah:
teki meti skoki
Jugoslaviji	27	20	12
Italija	24	13	10
Edino, na kar so se gostje pritožili, je bilo slabo vreme, ki pa je seveda več ali manj oviralo vse tekmovalke, ker bi v nasprotnem primeru skoraj gotovo izboljšale kak državni rekord. Uspeh, ki smo ga dosegli, nam odpira nove perspektive za bodočnost, v koliko se bodo naše želje in pričakovanja izpolnila, pa bomo videli že v bližnji bodočnosti.
Zdenko V ah tar
TEHNIČNI REZULTATI 110 m ovire: 1 Zupančič 15.7, 2, Lorger (oba Kladivar) 16.0. 3. Su-beli (Odred) 16.1; 100 m moški: 1. VVittekir.dt 11.0. 2. Golgert 11.1. 3. Wogt (vsi Nemčia) 11.3, 4. Racic (Partizan) 11.3; 800 m: 1. Viebahn (N) 1.51:8. 2 Ottenheimer (P) 1:52.8 (nov državni rekord) 3 Lueck (N) 1:55.6; 400 m (1. tek): 1. Wogt (N) 49.0. 2. Sabolovič (P) 49.3,3. Zupančič (KI) 50 4; višina: 1. Dimitrijevič (P) 190. 2. Hoppenrath 185 3. Beer (oba Nemčija)" 1854. 4. Zgalin (O) 180; disk: 1 Žerjal' (KI) 45.57.2. Miler J. (O) 45 39 3 Noack (N) 44.16. 4. Miler B (O) '43 43: 400 m (2 tek): 1. Račič (P) 51.2 2.' Belšak 52.4 3 Rožman (oba Odred) 52 9; 3000 m: 1 Warnemunde (N)	8:29 2. 2. Djuraškovič 8:30.0. 3.
Mihalič (oba P) 8:32 0 4. Šober (Zel. Marb.) 9:03 2 (slovenski rekord); krogla: 1. Noack (N) 13.29 2. Miler 12 72, 3 Miler (oba O) 12.62; 1500 m: 1 Pavlovič (P) 3:59.2 2 Hohner (N) 3:59.2	3. Kranjc (Oj 4:01.2; skok v
daljino: 1 Gobel (N) 7.07, 2. Simu-nič (P) 6 58 3. Pokorn (O) 6.26; kladivo: 1. Wolt (N) 54.67 2 Žerjal (KI) 51.30, 3 Berec (P) 51 28	4 Markež
(Zel. Marb.) 42 33. Špindler' Janez
Atletika po svetu
Na Angleškem so odkrili nov talent za maratonski tek. Mož se piše J. H. Peters in je dosegel zavidanja vreden rezultat 2;29:22,4.
V Ameriki je do sedaj preskočilo 12 atletov višino 198 cm. Dvajset atletov
11.
nju ob
Nagrade »Športne stave«
Za nagraao v izrednem kolu športne stave (plasma I. lige) prideta v pošttv dva dobitnika, ki za 12 pravilnih rešitev prejmeta po 53.733 din. Za II. nagrado pride v poštev 122 dobitnikov, med njimi Imetniki številk: 667966 (trikrat), 435513, 664691, 625987, 664790, 635942 482482 ln 482421, ki prejmejo po 1321 din. Rok za reklamacije je jutri.
Končne nagrade za 32. kolo — I. 399.9*5 din (v Sloveniji skupina iz Celja), II.: 5217 din. Izplačevanje bo v petek med 12 in 13. uro na FZS, Likozarjeva ul., IV. prov.
V 33. kolu pride v poštev za I. nagrado 20 dobitnikov, med njimi imetnik št. 192.966, ki prejme po 46.699 din za 11 pravilnih rešitev. — Za II. nagrado pride v poštev 377 dobitnikov z 10 pravilnimi rešitvami, med njimi tudi imetniki številk: 221838 (dve nagradi), 192769, 71608, 192840. 221971, 106719, 130978, 133710, .100138 In 110328, ki prejmejo po 4157 din. Opozarjamo na pravočasne reklamacije.
je preskočilo s palico 4,26 cm ali 14 čevljev. Svetovni rekorder v metanju krogle Fuchs je bil premagan po 84 zaporednih zmagah od O’ Briena. Boba Ric-hardsa rezultat v desetoboju so malo prerešetaj in slednjič naračunali samo 7517 točk, namesto prejšnjih 7544.
Pozornost vsega atletskega sveta Je vzbudil Šved petterson z metom kopja: 76,55 m kar je samo za 2,15 m slabše od svetovnega rekorda.
VTISI Z LETOŠNJIH
SKAKALNIH TEKEM V VODO
Naše športno občinstvo je bilo obveščeno preti m po treningu najboljših jugoslovanskih skakalcev v vodo ki jih je pripravljal za tioaočo sezono avstrijski trener Marchuua. Uspehi enomesečnega dela z našimi skakalci so očitni. treba bo samo še pridobljeno znanje utrditi in izpiliti to ali ono se vedno okorno kretnjo. Trener Marchulla je dal našim mladim skakalcem dragocene napotke, katerih naj se pri svojem nadaljnjem izpopolnjevanju najresnejše držijo.
Oglejmo si celotno tekmovanje in nekatere podrobnosti.
Slabo vreme je ves čas spremljalo delo avstrijskega trenerja, in ni dalo našim skakalcem onega poleta in volje, ki bi ju lahko ob ugodnem vremenu imeli. Ce kritično primerjamo letošnje nastope z lanskoletnimi rezultati, bi lahko ugotovili da je program 12 skokov pri ženskah izvedlo že znatno število udeležencev treninga, ki niso samo iz naše. ampak tudi iz ostalih republik. Do danes je skakalni šport
Lep skok Tutte Bibe
med ženskami Izključno domena Slovencev verjetno pa to ne bo več dolgo ostalo. Razlika letos doseženih točk je pri moških v primeri z lanskimi precej manjša, razen pri .prvem in drugem skakalcu. To nam priča, da naši skakalci res pridno trenirajo, da jim skoki »ležijo« in da od 120 točk naprej že dosegajo sproščenost, eleganco in tekočo izvedbo od odskoka z deske samega skoka pri letu po zraku ter brezhiben padec v vodo. Skakalcem, ki do-
segajo manj kot 120 točk pa manjka sproščenosti in rotacije in končno tudi sigurnega in brezhibnega padca v vodo.
Nasi sodniki so pri sojenju strožji kaKor inozemski souniKi Kar prav gotovo omogoča nnrejsi Kvalitetni napredku jugoslovansKin skakalcev. Frav zaradi tega strogega merila ne moremo oceniti rezultatov in uspehov posameznikov čeprav so dali vse iz sebe, niso pa, razen Dobrina. Kebra, Fnboška in Majer uirae. pomenili dosti. Tudi Keber Milan še ni bU v polni tormi in so bili njegovi skoki drugačni, kakršnih smo bili vajeni do sedaj, uredvsem mu manjka samozavesti preciznosti in rotacije v raznih tazah skoka, s katerimi je prej vzbujal splošno pozornost, posebno na stolpu. Drugi naš skakalec, Forenta Marko, lani še ni mogel odločilno posegati v konkurenco. Kot izvrsten telovadec je letos toliko napredoval da se je že lahko spustil v borbo za prvo mesto. Porenta ima visoko odskočno višino kljub temu še ne dovolj visoko da bi lahko precizno in tekoče izvedel skok med letom po zraku ter imel brezhiben padec v vodo. Priporočali bi mu, da se pri skokih v vodo ne okorišča preveč s svojo telovadno izurjenostjo. Kot tretji se je uvrstil Pribošek Franc, najstarejši skakalec. ki zaradi poškodbe ni mogel pokazati svojega znanja, vendar pa smo prepričani da bo po popolnem ozdravljenju še marsikomu prekrižal račune. Imena ostalih skakalcev (Kos Šink in Hafner) so nova Program 12 skokov so izvedli zelo dobro seveda še s precejšnjimi napakami, ki so zaenkrat še skupne vsem našim skakalcem kakor slab odriv, majhna odskočna višina, netočna izvedba skoka slaba rotaciji pri letu po zraku in nesiguren padec v vodo. Izmed skakalcev iz drugih republik se ie uveljavil na četrtem mestu Kustodič iz Beograda ki ie pokazal že precej lepe sposobnosti vendar pa je v svoji izvedbi še vedno zelo okoren. Kljub temu. da ie po postavi zelo močan in težak ima vse pogoje, da se znatno popravi. Na tem mestu bi lahko omenili da se večkrat nismo mogli obraniti vtisa, da ie prav ta skakalec za svoi skok bil vsekakor predobro ocenjen. No o Dobrinu vemo da letos ne nastopa zaradi poškodbe na obrazu. O naših skakalkah zaenkrat še ne moremo točneje govoriti. Majer Cirila, Tuta Biba in Muraus Maida še ne dosegajo ravni moških vendar pa so že pokazale lene in težke skoke.
Delo treneria Marchulle ie bilo prav gotovo usnešno Naši skakalci so veliko pridobili in veruiemo da bodo na svn_ iih bodočih nastopih tudi v inozemstvu
pokazali svnio nadarienost tako. da bo tudi ta š.nor' ponovno zaživel in doRjj takšne temelie. kakor «mo iih imeli že pred volno za časa nepozabnega R^n-ka Ziherla.	G G.
V	Anvversu je Arthur Wint na atletskem tekmovanju dosegel najboljši letošnji čas v Evropi 1:50.8 na 800 m, na 400 m pa 48.8.
V	Parizu je Francozinja Flament na atletskem tekmovanju dosegla 11.7 na 80 m ovire, Cavelot pa je zmagala na 300 m v 2:19.9.
Rezultati na atletskem troboju Islam! — Norveška — Danska
Bivši svetovni rekorder Italijan Consolini je bil v Milanu drugi pred, v Bologni pa tretji za Američanom Doylejem v metu diska
400 m: Rhoden 47.1, 800 m: Brown 1:53.2, 110 m ovire: Attlesey 14.6, 400 m ovire: Missoni (I)	54.0, Taylor 54.1, višina:
Webb 1.95 m, palica:	Jensen 4.30 m,
Chiesa in Ballotta (oba I) 4.00 m, krogla: 0’Brien 16.00 m, disk: Toši (I) 51.66 m, Doyle 50.89 m, Consolini (I) 50.74 m, kladivo: Taddia (I) 52.47 m.
Richards je dosegel "834 točk na prvenstvu ZCA v desetoboju
V	Santa Barbari je bilo v torek in sredo prvenstvo ZDA v desetoboju. Lanski prvak, svetovni rekorder Bob Mathias. ni branil svojega naslova, ker je izjavil, da letos ne bo nastopal zato, da bi lahko začel svoje priprave za olimpijske igre v Helsinkih. Tako je v njegovi odsotnosti zmagal Bob Richards’ ki je dosegel izreden rezultat 7.834 točk.
Armando Ferreii • da Silva je skočil 13.96 m v troskoku
V	Sao Paolu so bili ob priliki gosto-
vanja skupine japonskih atletov v Braziliji na tekmovanju doseženi naslednji rezultati — 100 m: H. G. da Silva 10.9, Tajina (J) 11.0, 400 in 800 m: Roque 49.3 in 1:54.3,	110 m ovire:	Carneiro 14.8,
400 m ovire: Carneiro 53.6, Okano (J) 54.2, višina: Conceicao 1.95 m, Nakajina (J) 1 90 m’ daljina: Tajina (J) 7.29 m, troskok: A. F. da Silva 15.96 m, H. G. da Sih’9 15.37 m
i^i-rtus je tekel 21.1 in 10.6 na 200 in 100 metrov
V	Oslu so bili na stadionu Bislet ob
priliki atletskega troboja Island-Norve-ška-Danska, o čemer smo na kratko že poročali v zadnji številki, prejšnji teden doseženi naslednji rezultati — 100 m: Haraldsson (I) 10.8, Johansen (N) 10.9, 200 m: Haraldsson 22.2, 400 m: La-russon (I) 49.7, 800 m: G. Nilson (D) 1:54.1, 1500 m: Vefling (N) 3:54.8, Greger-sen (D) 3:55.8, 5000 m: Saksvik (N) 14:38.6’ Planck (D) 14:48.6, 10.000 m (tekli so en krog manj),: Kjersen (N) 29:48.2, 3000 m zapreke: Larsen (N) 9:32.4, 110 in 400 m ovire: O. Clausen (I) 15.1 in 54.7, višina: Gudmunsson (I) 1.90 m, daljina in palica: Bryngeirsson (I) 7.06 in 4.30 m (nov islandski rekord), troskok: Larsen 14.44 m, krogla in disk: Huseby (I) 16.69 in 47.92 m, kladivo: Strandli (N)	57.00 m’ Fredriksen (D)
53.20 m, kopje:	Machlum (N)	62.34 m,
4X100 m: Island 42.7, Danska 43.0, Norveška 43.1, 4X400 m: Island 3:21.6.
V	Stockholmu je G. Svensson na atletskem tekmovanju skočil v višino 2.00 m in premagal Ahmana 1.95 m. Veliki švedski tekač iz časov Arne Anderssona in Gunderja Hagga, 31-letni Arne Ahlsen, ki po svoji diskvalifikaciji ni tekel, je je ponovno vrnil k atletiki in je na 5000 m dosegel 14:51.6.
Atletsko prvenstvo Moskve
V	Moskvi so bili na trodnevnem atlet-
skem prvenstvu mesta doseženi naslednji boljši rezultati — 100 in 200 m: Su-harev 10.8 in 21.9 , 800 m-: Modoi 1:52.0, 1500 m. Solonkov 3:56.4, 3000 m zapreke:' Kazancev 9:06.0 (nov sovjetski rekord, preje Pugačevski 9:06.4),	110 m ovire:
Bulančik 14.3, 1000 m: Modoi 2:25.2’ troskok: Ščerbakov 15.21 m, palica: B. Su-harev 4.15 m; ženske — 100 m: Maljšina 12.2. krogla: Andrejeva 14.21,	80 ovire:
daljina in kopje: Cudina 11.8, 5.85 m in 49.44 m
V	Varšavi 1e Kiszka na atletskem tekmovanju pretekel 100 m v najboljšem letošnjem evropskem času 10.5. Pri ženskah je Kuzmicka zmagala na 100 m in v skoku v daljino z 12.6 in s 5.52 m, v metu krogle pa Bregulanka z 12.61 m. Na študentskem prvenstvu Poljske v Wroclavu je Invicka zmagala na 100 m in v skoku v višino z 12.3 in 148 cm.
SAVITT—največje presenečenje Wimb!edona
V nobeni disciplini ni ni h če obdržal svojega lanskoletnega naslova prvaka
London, 8. julija. Letošnji mednarodni teniški turnir v Wimbledonu je bil bolj kakor kdaj koli poprej poln presenečenj od prvega do zadnjega dneva. Dejstvo, da na letošnjem turnirju niti eden od lanskih prvakov — izvzemši Bromvvicha in Quista v moških parih, ki letos nista nastopila — ni obdržal svojega naslova, je najboljši dokaz kako je bil razburljiv in nepričakovan potek letošnjega 65. prvenstva Anglije.
Vsi favoriti v tekmovanju posameznikov, od Pattya pa preko Drobnega, Sedgmana in Larsena, ki so bili nosilci skupin od 1 do 4, niso sploh prišli v polfinale, od tam naprej pa so še tisti, ki so preostali priredili nadaljnja presenečenja. Turnir se je končal s popolnoma nepričakovano zmago 24-letne-ga Američana Richarda Savitta, ki je bi.I šesti na lanski ameriški jakostni lestvici V finalu je premagal avstral-
skega igralca št. 2 Ken Mc Gregorja, ki pa je pred srečanjem imel kot favorit več izgledov.
V tekmovanju posameznic, mešanih in ženskih parov je bilo prekinjeno triletno gospodstvo Američanke Louise Brough, ki jo je letos zamenjala njena mlajša rojakinja Doris Hart, katera je postala trikratna prvakinja z enako gotovostjo, kakor preje Broughova.
Ken Mc Gregor in Frank Sedgman sta z osvojitvijo prvenstva v tekmovanju moških parov nadaljevala tradicijo avstralskih zmag v tej disciplini. Po veliki borbi v petih nizih, ki je bila najlepše srečanje katero so zadnja leta videli na center-courtu v Wimbledonu, sta premagala Drobnega in Sturgessa.
Tehnični rezultati zaključnih iger v posameznih disciplinah so bili naslednji:
posamezniki, četrtfinale: Flam : Sed-
gman 2:6, 1:6, 6:3, 6:4 ,7:5, Savitt : Larsen 6:1, 6:4, 6:4, Sturgess : Viera 6:2, 6:0, 6:3, Mc Gregor : Bergelin 6:0, 4:6, 5:7, 6:2, 6:4; polfinale: Savitt : Flam 1:6, 15:13. 6:3, 6:2, Mc Gregor : Sturgess 6:4, 3:6, 6:3, 7:5; finale: Savitt : Mc Gregor 6-4, 6:4, 6:4;
posameznice, četrtfinale: Baker : Du Pont 6:1. 4:6, 6:3: Hart : Chaffee 6:0. 6:3, Fry : Walker-Smith 6:4, 6:1, Brough : Tuckey 5:7, 6:1, 6:3; polfinale: Hart : Baker 6:3. 6:1’ Fry : Brough 6:4, 6:3: finale: Hart : Fry 6:1, 6:0;
moški pari, četrtfinale:	Mc Gregor,
Sedgman : Cucelli, M. Del Bello w. o., Patty, Richardson : Bergelin. Davidson 1:6, 8 6. 6:3, 5:7, 7:5, Drobny, Sturgess : Buchholz. von Cramm 6:3. 6:1. 6:3. Mul-loy, Savitt : Macken, Main 6:2, 6:4.. 6:3: polfinale: Mc Gregor, Sedgman : Patty, Richardson 6:4, 6:2. 6:3, Drobny. Sturgess : Mollov, Savitt 4:6, 6:4, 6:3, 6:4: finale: Mc Gregor, Sedgman : Drobny Sturgess 3:6, 6:2, 3:6, 6:3;
ženski pari, polfinale:	Brough, Du
Pont :	Davidson, Rosenquest 6:1, 6:3,
Fry, Hart : Baker, Chaffee 6:0,	6:2:
finale: Fry, Hart : Brough, BHj Pont 6:3, 13:11;
mešani pari, polfinale: Rose. Bolton : Sturgess, Brough 7:5.	6:2. Sedgman.
Hart : Mc Gregor. Du Pont 6:4. 6:4: finale: Sedgman, Hart : Rose, Bolton 7:5, 6:2.
Vred evropskim polfinalom tekem za Davisov pokal
V	Miinchenu bo po končanem medna-
rodnem teniškem prvenstvu Anglije v WimbIedonu usmerjena ta teden glavna pozornost ljubiteljev belega športa. V polfinalu evropske cone tekmovanja za Davisov pokal se bosta tam srečaii reprezentanci Italije in Zahodne Nemčije, ki sta že objavili svoji postavi, in sicer Italija:	Cucelli, Gardini, Rollando in
Marcello del Bello, Nemčijo pa:	von
Cramm, Buchholz. Gopfert in Gulz. Srečanje bo od 13.—15. t. m.
V	Bastadu, švedskem kopališču, bo drugo polfinalno srečanje med Švedsko in Filipini najpozneje od 17.—19. t. m.
Fausto Coppi (I), glavni favorit dirke
mulder (oba B) 6;32:56, 4. Geminiani (F) 6;33:15, 5. Bartali (I) 6;33:44 ter v skupini še Koblet (S), Baldassari (F), Ros-seel in De Rijcke (oba B); 3. etapa, Gand Le Treport Mers, 219 km: 1. Meu-nier (F - Jugozahod), 2. Rossi (Š),	3.
Kemp (Lux), 4. Bauvin (F - Jugovzhod), vsi 7;05:14, 5. Ookers (B), 6. Peters (N), 7 Queugnet (F - Ile de France), 8. Re-my (F), vsi 7:06:12; 4 etapa, Le Treport Mers - Pariš, 188 km: 1. Levecque (F - Jugovzhod) 4;43:15 (povprečno 39,700 km), 2. Baldassari (F), 3. Coureur (B),
4.	Forll-ii (F - Pariš), 5. Teisseire (F), vsi 4;43:37, 6. Lazarides (F) 4;44:04; 5. etapa, Pariš — Caen, 215 km: 1. Bia-gioni (I) 6:10:34 (povprečno 34.800 km), 2. Blusson (F — Pariz), 3. Magni (I), 4. Koblet (S), 5. Ockers (B). 6. Sciardis (F — Ile* de France)- vsi 6;20:35.
Po 5. etapi je skupni plasma naslednji: 1. Biagioni (I) 30:05:11, 2. Diderich (Lux) 30:06:17, 3. Leveque (F — Jugovzhod) 30:08:20, 4. Baldassari (F) 30;08:38,
5.	Ockers (B) 30:08:58, 6. Redolfi (F -- Ile de France) 30:09:09. Večina favoritov se nahaja od 13. mesta dalje z zaostankom 6:56 minute.
Nov evropski rekord v plavanju na 1500 m crawl
V	Budimpešti je Csordas postavil nov evropski plavalni rekord na I500m crawl z 13:49.6. Prejšnji rekord 19:07,2 je imel od leta 1927 Šved Arne Borg.
Avstrijske zmage v rokometu
V	Groningenu je rokometna reprezentanca Avstrije premagala moško reprezentanco Nizozemske 17:8 (8:5), V Haagu pa žensko 4:1 (2:0); V neslužbe-nem srečanju je nato ženska reprezentanca Nizozemske premagala Avstrijo 6:5 (3:2) tudi v Groningenu, moška reprezentanca Avstrije pa je nastopila v Saarbrtickenu in premagala reprezentanco Saara 23:10 (10:5).
V Bologni je skupina ameriških atletov, ki gostuje ta mesec v raznih mestih južne in srednje Evrope, naslednji dan po prvem nastopu v Milanu navzlic deževnemu vremenu dosegla v nekaterih disciplinah zelo dobre rezultate -— 100 in 200 m:	Golhday 10.7 in 21.8,
Na Dunaju je Bruno Schneider na
atletskem tekmovanju postavil nova avstrijska rekorda na 1500 m s 3:52-0 in na 3000 m z 8:35.0.
Wint je dosegel najboljši čas letos v Evropi na 800 metrov
V Regensburgu je nemški atlet Kraus iz Miinchena na atletskem prvenstvu Bavarske dosegel na 200 m Izreden čas 21.1, kar je le 0.2 sekunde slabše od Komigovega rekorda, na 100 m pa je zmagal z 10.6. Hein je vrgel kladivo 52.53 m, s, Kummerfeldova pa je zmagala na 80 m ovire z 12.1.
Nov ženski svetovni rekord v skoku v višino
V Londonu je angleška atletinja Shei-la Lerwell Alexander dosegla nov svetovni rekord v skoku v višino 171,5 cm.
Prejšnji rekord 171 cm je imela iz leta	Reprezentanca Avstralije, ki je lani osvojila Davisov pokal (z leve): Mc Gregor,
1948 Nizozemka Fani Blankers Koen.	Rose, Sedgman, Hopman (kapetan moštva), Bromvvich in Worthington
Juan Manuel Fangio zmagal na Alfa Romeu v tekmovanju za »Grand Prix tVEurope«
V Reimsu (Francija) je bila na krožni progi v bližini mesta avtomobilska dirka za veliko nagrado Evrope, ki je obenem veljala tudi kot četrta prireditev te vrste v tekmovanju za naslov svetovnega prvaka. Na 601,808 km dolgi progi je zmagal Argentinec Juan Manuel Fangio z avtomobilom znamke Alfa Romeo v 3;22:11.0 (povprečno 178,593 km na uro), 2. Ascari 3;23:09.2, 3. Villoresi (oba I) za tri kroge, 4. Par-nell (V. Br.) vsi na Ferrarfju, za štiri
kroge, 5. Farina (I) na Alfa Romeu za štiri kroge; 6. Chiron (F) na Talbotu za šest krogov.
FC Kaiserslautern prvak Nemčije v nogometu
V Berlinu je FC Kaiserslautern na olimpijske stadionu pred 90.000 gledalci v finalnem srečanju za naslov nogometnega prvaka Nemčije premaga) Preussen iz Munstra 2:1 (0:0). Oba gola za zmagovalce je dosegel reprezentant Othmar Walter, za premagane pa je dal častni gol Geritzen.
Favoriti na To ur de France
še niso posegii v borbo
Pariz, 8. jul. Potek letošnjega Tour de France je bil vse do 5. etape v glavnem brez večjih presenečenj. V današnji 5. etapi pa je uspelo Italijanu Biagoniju, da se je odtrgal od ostalih kolesarjev in do cilja v Caenu povečal svojo prednost za polnih 10 minut. Tako mu je doslej vodilni v skupnem plasmanu, Luksemburžan Diderich, moral predati rumeno majico. Pričakujejo, da bo v teku tedna prišlo do prvih večjih borb med glavnimi favoriti, ker bodo vozili že prvo hitrostno etapo, obenem pa bodo prišli do gorskega srednjefrancoskega moštva. Tehnični rezultati posameznih etap so naslednji:
1. etapa, Metz - Reims, 185 km; 1.
Rossi (S), 2. Rodolfi (F - Ile de France), 3. Bauvin (F - Jugovzhod), 4. Pe-d-oni (I), 5. Huber (S), 6. Lazarides (F), vsi 5:24:10 (povprečno 34,260 km); 2. etapa, Reims - Gand (Belgija), 228 km: 1 Diederich (Lux) 6;29:54 (povprečno 35.086 km) 2 Ockers 6:32:05,	3. De-
Lepa igra naših rokometašic
(GSV (Graz) : Enotnost
6 :4 (2 :1)
Ljubljana. 8. julija. Včeraj je bila v Ljubljani prva ženska mednarodna rokometna tekma. Nasprotnik Enotnosti je bila ekipa Grazersportvereina, ki je prvak Štajerske in četrta v državnem prvenstvu. Glede na plasma ekipe GSV in dejstvo, da je Avstrija zibelka rokometa, je doseženi rezu! tat presenetljiv uspeh Enotnosti Potek igre in doseženi rezulta sta ponovno dokazala nepravilni stališče Rokometne zveze Jugoslavije, ki našim rokometnim ekipam (tudi najboljšim) ne dovoljuje mednarodnih srečanj doma in v tujini. Videli smo igro dveh izena čenih ekip, v kateri je zmagala iz kušenejša. Te izkušnje in rutini pa si ekipe pridobe samo s tek mami in to z močnejšimi nasprot niki. Srečanja z bližnjimi avstrij skimi ekipami bi bila za naše eki pe neprecenljive vrednosti in lahki izvedljiva brez vsakih deviznih izdatkov. Zato je stališče RSJ toliko bolj nerazumljivo in povzroča dvigu kvalitete rokometa v Slove niji veliko škodo.
Ekipa Enotnosti je na momenti pokazala zelo lepo igro, v kater so se predvsem odlikovale Preš: in Ajzele v napadu ter Ahačičeva
v obrambi. Z nekoliko hitrejšim in točnejšim podajanjem ter pogostejšim streljanjem na gol bi ekipa Enotnosti lahko dosegla ugodnejši rezultat. — Gole so dosegle Preša 3. Ajzele 1.	Vidic
Krim : Lokomotiva (Vitrovica) 5:1 (2:0)
Ljubljana, 8. julija. Danes je bila na igrišču Krima odigrana prva kvalifikacijska tekma za vstop v žensko zvezno rokometno ligo. — V tem srečanju je ekipa Krima prepričljivo premagala prvaka Hrvatske z rezultatom 5:1. Obe ekipi sta iznenndili z dobro igro, kateri primanjkuje predvsem tehničnega znanja. Kljub visoki zmagi domače ekipe, je bila igra precej enakovredna, vendar so domače igralke bolje streljale. Pri obeh ekipah sta bili napadalni vrsti boljši del ekipe. — Tekmo je sodil Vidic.
Hrvatska : Srbija 6 : 6 v rokometu
Niš, 8. jul. V čast 10-letnice ljudske vstaje je bila v Nišu rokometna tekma med reprezentancama Hrvatske in Srbije, v kateri so igrali najboljši igralci v državi. Tekma se je končala neodločeno 6:6.
PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU
STARI NOGOMETNI REPREZENTANTI
Vojvodina : Srbija 3 : 2 (1 :1)
Novi Sad, 8. jul. Tu je bila včeraj v počastitev dneva vstaje v Srbiji nogometna tekma med starimi nogometnimi reprezentanti Srbije in Vojvodine, ki je zmagala 3:2 (1:1). Gole za Vojvodine sta dosegla Moša Marjanovič, sedanji trener Spartaka, 2 in Demetar enega, za Srbijo pa je dal oba gola Stevovič.
Mura : Mladost 4:2 (1:1)
Nogometno moštvo zagrebške Mladosti, ki je član hrvatske lige, je v soboto in nedeljo gostovalo v Prekmurju, kjer je odigralo dve prijateljski tekmi.
Sobočani so prikazali tehnično zelo lepo igro, posebno v drugem polčasu, ko so njihovi napadalci izkoristili priborjene prednosti v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Zagrebčani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, po odmoru pa so nekoliko popustili. Glavna pomanjkljivost je bila slaba reali-zatorska sposobnost njihovih napadalcev. Sodil je dobro Kukanja iz Murske Sobote.
Nafta : Mladost 3 : 3 (0 :5)
Včeraj se je Mladost pomerila z Nafto v Dolnji Lendavi. Gostje so bili skoraj ves čas igre v premoči in vodili še nekaj časa po odmoru s tremi goli razlike, nato pa so domačini uredili svoje vrste in z enostavno igro potisnili nasprotnikovo obrambo. Domačini so se posluževali tudi surove igre,	Hakl
Triglav : Železničar (Mrb) 1:1
Ljubljna, B. julija. Po zadnjih tekmah sodeč so Mariborčani kljub tujemu igrišču veljali za favorita. Po pri kazani igri bi morali zmagati, saj so bili tehnično boljši nasprotnik, pa tudi številne priložnosti za dosego golov so kazale, da bo Železničar odnese] zaslu_ en uspeh Toda napadalci Železničarja svojih predno-sti niso znali izkoristiti in so nepričakovano iztrgali le eno točko. Neodločen izid so gostje dosegli šele po odmoru, ko se je Rafoldovu streljana žoga znašla v mreži.
Triglav, zavedajoč se, da ima boljšega nasprotnika, se je posluževal v glavnem hitrih prodorov, izmed katerih je razpoloženi Čučnik eno realiziral in povedel svoje moštvo v vodstvo. Triglav je imel rahlo terensko premoč tudi v zadnjih minutah igre. vendar se rezultat ni spremenil. Sodil je Šegula iz Kranja.
Branik : Železničar (Lj.) 2 : 0
Huda vročina v Mariboru je igralce močno utrujala, kar se je poznalo tudi v igri, ki ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev.
Do odmora so imeli Mariborčani več od igre in si zagotovili zmago že v prvem polčasu. Branik je prišel v vodstvo že v 5. minuti po Janžekoviču, ki
je realiziral kazenski strel, končni rezultat pa je postavil Petek v 30. minuti.
Po odmoru so začeli Ljubljančani s smotrnejšimi napadalnimi akcijami in močno pritisnili v nasprotno stran. Zaradi poskddbe krilca Janžekoviča, se je domača obramba le s težavo upirala Železničarju, ki pa v svojih vrstah ni imel realizatorjev. Sodil je Presinger iz Celja V predtekmi sta Branik II In Studenci igrala neodločeno 0:0, pionirji Železničarja pa so premagali pionirje Studenci 2:0.
Kladivar : Gregorčič 2 :1
Prvenstvo Slovenije v boksu
Maribor, 8. julija. Danes je bil ni boksarsko prvenstvo posameznikov. V času poročanja tekmovanje še traja. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati:
Težka kategorija:	prvenstvo ji
osvojil Zega (Polet). V polsrednj je odlični Tomažič (Žel., Mb.) premagal vse nasprotnike. V poltežk
je zmagal Pukšič (Pol.) V lahki je >rvak Korošec (Pol.).
Srbija : Hrvatska 13 : 5
V	tradicionalnem boksarskem dvoboju Srbija : Hrvatska je visoko zmagala reprezentanca Srbije z rezultatom 13:5.
Kriterijske dirke v Mariboru
V	soboto je bila v Mariboru na Glavnem trgu kriterijska vožnja kolesarjev. Na startu je bilo 30 vozačev, ki so pred 3500 gledalci prevozili v zanimivi borbi 40 krogov. Zmagal je znani Milivoj Bat, (Jedinstvo, Zgb.) s 55 točkami, 2. Rozman (Polet) 38 točk, 3. Podmilščak (Polet) 30 točk.
Gostovanje košarkašev Radničkega po Sloveniji
Košarkarji beograjskega Radnič-kega, ki tekmujejo v ligi Srbije, so odigrali med tednom še 3 tekme
Radnički : Poljane 102:55, Radnič-ki : Rudar 70:35, Radnički : ASK (mladinci) 81:62.
Hladi atleti zorifo—
žal brez gledalcev in sodnikov
illi poznate jiu-jitsu,
japonski način samoobrambe?
Zgodovina jiu — jitsa nam pripoveduje, da je gledal pred kakimi 350 leti mladi japonski zdravnik Akiyaima na svojem študijskem potovanju po Kitajski, na severu tu prostrane deže. le, še nevideno rokoborbo — h a k u d a. Rokoborcem, članom posebne sekte, je bila pod smrtno kaznijo prepovedana izdaja načina te borbe, ki je s skrivnostnimi prijemi in držami onesposobila nasprotnika za nadaljnji boj Akiyama si je pridobi] članstvo sekte in iztihotapil po daljšem času tajne te borbe na Japonsko, izpolnil v 13 letih prijeme in drže v čisto določen si stem (nad 300 drž in prijemov) in ga zaupal takratnemu plemstvu samurajev, ki so se smeli boriti v boju z dve-mi meči. Novi način borbe je Akiy ama krsiil za jiu — j i t s u. Jiu (kitajska beseda, pomeni: mehko, než no, obzirno), jitsu — (umetnost), torej mehka, nežna, obzirna umetnost Pri delu na’ tem sistemu je Akiyama neko zimo med viharjem opazoval, ka_ ko so se močnemu hrastu lomile debe le veje, medtem, ko se je vitko vejevje vrbe nizko pripogibalo in s spet po nosno vzravnano. Popustiti, da končno zmagaš, je bila rešitev velike uganke
Jiu — jitsu ni le odličen šport gibčnosti, prisebnosti in telesne discipline temveč najuspešnejša metoda samoobrambe, celo proti večjemu številu napadalcev, Ta premoč obstoja v natančnem poznavanju anatomije člo. veškega telesa, v vzvodih pod in nad-lehti, v zvijanju in upogibanju členkov. metih preko rame in oboka, v bo- . lečih prijemih površinskih živcev na
komolcu, v sredini zunanje nadlakti, za ušesi, na vratu in še drugod, v bli-sko vitih metih ter učinkovitih udarcih z zunanjo stranjo iztegnjene roke, izra.
Slika predstavlja takozvano »točko«
bi najmanjše nasprotnikove nepozornosti. Glavni namen jiu — jitsa je: telesno manjši in šibkejši z lahkoto in igraje premaga večjega in močnejšega nasprotnika,
Jiu — jitsu je na Japonskem učni predmet. Poučujejo ga v osnovnih in srednjih šolah, na univerzi, uči se ga
mlado in staro obeh spolov. V posebnih zavodih je^ouk razdeljen v 6 raz redov, ki se razlikujejo med seboj po barvi pasu. V najnižjem, šestem razredu nosijo gojenci rdeč pas, v najvišjem, prvem, pa črno-bele. Pri izpitu upoštevajo prvenstveno hitrost in tehniko izvedbe. Absolvent najvišjega razreda, ki se želi posvetiti poklicnemu jiu — jitsu, mora posečati še najmanj štiriletni specialni tečaj. Dolga je pot do resničnega mojstra. Po njej pa obvlada Japonec jiu—jitsu res mojstrsko, ni na svetu boksarja, niti rokoborca, nc glede na višino, moč in težo, ki mu ne bi mogel biti kos, saj je znano, da je 1, 1930 v New Torku japonski štu„ dent Ka-ma Figsi opravi] z dvajsetimi znanimi napadalci.
Ju-do. Pred 60. leti je predelal japonski profesor Kano v duhu tradicionalnih čednosti samurajev jiu-jitsu v nadaljnje športnovzgojno sredstvo, v liu - do, kratko: judo, čisto japonski, od jiu- jista neločljiv borilni šport, ki vsebuje vse prvine in osnove jiu - jitsa. Namen ju - da kot športno-borilne panoge je v izravnavi težinskib razredov, da se more tudi telesno lažji uspešno boriti s težjim nasprotnikom Principu ju-da je prilagodil Japonec tudi obleko: brezgumbni, ohlapni kimono, dolge ali kratke hlače. Japonci se borijo bosi, Skoro neverjetno je s kakšno predanostjo goji Japonec, brez razlike na spol in starost, judo. V njem vidijo, kot v bushidu, ki je nekak jasno premišljen, v slehernem življenjskem položaju odlično uporaben sistem pravilnega odnosa do so-
človeka, nepogrešljivo sredstvo dobre samozgoje za pravilen odnos do skup nosti in njenih potreb.
Evropska judo unija je bila ustanovljena pred 20. leti. Judo gojijo danes kot borbeni šport v Angliji, Avstriji, Franciji, Italiji Švici in še drugod in prirejajo turnirje in mednarodna srečanja.
Znati pravilno in brez poškodbe pasti, je glavna značilnost juda. Pravila predpisujejo 3X3 minutno borbo z dvema enominutnima odmoroma.. Uspeh se točkuje podobno kot pri boksu. Posamezni učinkoviti prijemi podlakti, vratu, drže na tleh se točku jejo s po eno točko. Drža na tleh, u katere se eden od borcev ne more osvoboditi, mora trajati 30 sekund. Pri ostalih dveh silno bolečih prijemih zakliče premagani »stop«. Zmagovalec v tem slučaju popusti, bolečina v trenutku preneha. S po eno točko se oceni tudi vsak met, ki je šele takrat pravilen, če je imel eden od borcev obe nogi dvignjeni od tal. Zmagovalec mora imeti na koncu boja 2 točki razlike. Borec vidi v svojem športnem nasprotniku tovariša in je v primeru poškodbe tovariša za vselej izključen iz organizacije.
Judoist uporabi svoje znanje ln spretnosti le proti zlonamernemu napadalcu, takrat pa uspešno in z vsemi neprijetnimi posledicami te samoobrambe.
Želimo, da se uvede po prikazu du. najskih judoistov — mojstrov ta koristni borilni šport končno tudi pri nas.	Tone Kos
Pri povratnem dvoboju mladinskih ekip celjskega Kladivarja in ljubljanskega Železničarja je Kladivarjeva moška ekipa le tesno zmagala z rezultatom 55:52, ženske ekipe pa 42:32 prav tako z zmago Kladivarjevih mladink. Tekmovanje je bilo na igrišču Železničarja. Organizacija dobra, kljub premajhnemu številu sodnikov. Ekipa Celjanov je bila okrepljena z nekaterimi novimi močmi iz Slovenjgradca. Želimo si še podobnih tekmovanj, saj dobro vemo, kako malo pozornosti so bili deležni mladinci, ki
V sredo 11. julija ob 17.30 uri na Stadionu Odreda ob Tyrševi cesti prijateljska tekma
KOROTAN: ODRED
Kranj Ljubljana
Korotan je lanskoletni slovenski prvak in je trenutno na čelu lestvice I. republiške lige. — Odred nastopi v svoji najmočnejši postavi.
so želeli tekmovanj, pa ni bilo prilike, da bi pokazali svojo pripravljenost.
Dober je rezultat Kopšeta, ki je izven dvoboja dosegel 7,3 sek na 60 m. Mari-janca Železnikova je postavila v skoku v višino svoj osebni rekord ,141 cm. Nov slovenski mladinski rekord je <z 800 gramskim kopjem) postavil Kopitar 55,38 metra. Rezultati skokov v višino so tudi zadovoljivi. Slarter je bil dr, Rem.
Ce bi tepi stadion Železničarja imel urejene naprave za tehnične discipline, to je skoke in mete, bi v Ljubljani končno dobili stadion, kjer bi lahko izvedli mednarodne prireditve.
100 m: Mljač (KI) ii,4, Lorger 11.5, 800 t Bardutzky (2) 2:04.8, 3000 m: Cepin (H 9:41.2, višina: Urbajs (KI) 173, Molk ( 170, krogla: Meršol (2) 11.40, kopje: K pitar (KI) 55.38 (nov slovenski mladins rekord), daljina: Soba (2) 6.07, 4X100 r Kladivar 45.2: 400 m: Bavdutzky (2) 52.
Zenske: 100 m: Plavšak 13.8, Cesar 15 (obe KI), višina: Železnik (KI) 141. kr« S1*; Sivec (KI) 9.71, daljina:	Plavšs
(KI) 4.46.
Reprezentanca Srbije je premagala reprezentanco Makedonije v atletiki 74:41 točk.
Pozi« vsem osnovo m organizacijam!
Ker se na terenu vedno pgosteje pojavljajo nepravilnosti pri vzdrževanju, upravljanju in uporabi naših fizkulturnih domov telo.
r a k, n	4 -Str,ani .raZnih SKUD> kin°e°djetij, uprav domov
. A, KLO OLO, ML° in drugih, ki nočejo priznati naših lastninskih pravic, skleniti dogovorov in najemnih pogodb — ne nlačuieio na iemnine ali se ne držijo sklenjenih dogovorov, pozivam™ naše osnovne organizacije in upravitelje teh naših objektov, da nam takoj dostavijo pismena poročila o teh nepravilnostih
Namen imamo enkrat za vselej razčistiti te nepravilne odnose do naših objektov s strani zgoraj omenjenih forumov in tuditi pravilen razvoj fizkulturi, zagotoviti nemoten reden potek telovadbe in pravilno gospodarsko upravljanje vseh zgradb.
Poročila pošljite na naslov: Uprava zgradb in zemljišč Fizkultur-dal ^gCZe S°Venl|e’ Klubi jana, Likozar jeva ulica, prov. IV, p, pre-
Opozarjamo na današnji članek na 2. strani.)

Strai 4

tiskarne »Slovenskega pomCevai ca» ob nedeljah popoldne to B le
e to. Čekovni račun uprave It 602-90331-0 -'cetolc^M^čnDa^SO^din^l/etoa mm^čltr^toa 95 dhL*10”